List 48.
Gospodarske stvari.
0 nauku kmetijstva
na preparandiji ljubljanski.
Pojasnilo prof. Linhartovega spisa v 262. listu „Laib. Zeitg."
„Cicero pro domo sua" — si je vsak lahko mislil, kdor je v podlistku „Laib. Zeitg." št. 262 bral članek, s katerim skuša prof. Linhart zavračati ono reformo ljubljanske učiteljske pripravnice, o kateri je tudi v „Laib. Zeitg." govoril gosp. E. Kramar, mlad sicer, pa v kmetijstvu odličen strokovnjak.
Ker so tudi ,,Novice" uže marsikaj pisale o tej zadevi in tudi živo povdarjale potrebo, da se predavanje kmetijstva na ljubljanski preparandiji predrugači, — ker je tudi letos ista zadeva se razpravljala v deželnem zboru kranjskem in ker je tudi shod kmetovalcev na Dunaj i (Agrartag) obravnaval potrebo kmetijskega poduka vzlasti v nadaljevalnih kmetijskih ljudskih šolah, zato ne moremo si kaj , da ne bi pojasnili napačnega mnenja, ki ga je prof. Linhart objavil v navedenem listu „Laib. Zeitung", ki je tudi v tem vprašanji eno-stransk, kakor je enostransk, kedar jaha nemčurskega konja.
Vsa pravda med gosp. Kramarjem in gosp. Linhartom se bistveno suče o tem, da gosp. Kramar povdarja potrebo teoretičnega in praktičnega kmetijskega pouka v preparandijah, kateremu edino more kos biti strokovnjak v kmetijstvu, — prof. Linhart pa nasproti trdi, da tacega ni treba, — da zadostuje natoroznanec (Naturhistoriker), kar je na priliko on (Linhart) sam, in da nobene reorganizacije na ljubljanski preparandiji v tem obziru treba ni, češ, da je osnovana po statutu, ki ga je c. k. naučno ministerstvo razglasilo leta 1874. Profesor Linhart, obširno se sprehajajaje o tem, da uže „naturhistoriker" je zmožen v preparandiji biti učitelj kmetijstva (čeravno mi tudi take „naturhistoriker] e" poznamo, ki ne znajo rži od pšenice ločiti) sklicuje se zmerom in zmerom na „organi&ationsstatut" od 1. 1874. in z njim vodo na svoj (enostranski) mlin napeljuje.
Ker je dr. BI ei we i s v zadnjem deželnem zboru kranjskem ravno s tem „organisationsstatutom" dokazal potrebo reorganizacije ljubljanske preparandije, naj njegov govor po stenografičnem zapisniku tukaj priobčimo, da gosp. Linhart vidi, da tudi drugim je znan celi ta
statut,   katerega  je   pa  prof.   Linhart  amputiral „ad U8um delphini", to je, „naturhistorikerja".
Za danes naj zadostuje to, da dokažemo, da kdor v preparandiji hoče podučiti pripravnike v kmetijstvu tako, da potem v ljudskih nadaljevalnih šolah na deželi morejo kmetiško mladino z vspehom podučevati v kmetijstvu, mora teoretično in praktično sam izveden biti v kmetijstvu, za katero so fizika in kemija, botanika, živalstvo in rudninstvo le pri pra vi j av ni nauki, potrebni sicer, a ne v tisti učenostni meri, kakor jih „naturhistoriker" vedeti mora.
Da se je na potrebo kmetijskega nauka v ljudskih šolah na kmetih začelo še le zadnja leta misliti, je obče znano, tedaj ne potrebuje nobenega dokaza.
Naj po vsem tem iz deželo-zbornega zapisnika prepišemo , kar je o reorganizaciji kmetijskega nauka o ljubljanski preparandiji govoril dr. Bleiweis, čegar govor se je glasil tako:
„V prvi vrsti stoji vprašanje: kako naj bi se na novo organiziral nauk o kmetijstvu v deželi naši? Gotovo ni nobene dvombe, da pred vsem potrebujemo učitelja za kmetijstvo na ljubljanski preparandiji, ki naj bi podučeval v kmetijstvu pripravnike, ki imajo priti na deželo in podučevati v nadaljevalnih šolah šolsko mladino. O tej potrebi se posebno še prepričamo, če pogledamo „organisationsstatut" za avstrijske preparandije. Iz tega statuta je razvidno, da se na naši preparandiji sedaj v kmetijstvu cel6 malo ali, če hočemo odkritosrčni biti, prav nič ne podučuje, ker nauk ne sme samo teoretičen biti, ampak tudi praktičen.
Naj gospodje slišijo, kako je nauk o kmetijstvu predpisan po osnovi leta 1874. Učiti se ima kmetijstvo v tretjem in četrtem razredu, in sicer v tretjem razredu: „Bodenkunde, Bodenbearbeitung und Diinger-lehre, Pflanzenbau im allgemeinen, Cultur der fur die Landwirthschaft wichtigsten Gewachse, Grundziige des Waldbaues, landwirthschaftliche Gerathe", — v četrtem razredu pa se ima predavati: ,,Thierzucht mit be-sonderer Berucksichtigung der Bediirfnisse des Land-baues, ubersichtliche Darstellung der landwirthschaft-lichen Producte , Belehrung tiber die Organisirung der landwirthschaftlichen Fortbildungsschulen, sowie iiber die auf die Landwirthschaft bezuglichen Gesetze, Vo-gelschutz, Schonzeit des Wildes etc.; in beiden Jahr-gangen   praktische   Uebungen   im   Schulgar-
384
ten und Excursionen. Zu den ersteren konnen auch Zoglinge des ersten Jahrganges   beigezogen  werden".
Tako zaukazuje „organisationsstatut'.
Pač mu je neka opazka pridejana, in ta opazka menda velja prav za našo preparandijo. Glasi se namreč tako: „An einzelnen Lehrer Bildungsan-stalten kann dieser Unterrichtsgegenstand mit Genehmi-gung des Unterrichtsministers entfalien." Tako je res v Ljubljani! Učitelj pripravnikov, ki kedaj imajo biti učitelji na napredovalnih šolah, mora biti sam strokovnjak, mora vsled „organisationsatatuta" v stanu biti teoretično in praktično podučevati v vseh razdelkih poljedelstva m gospodarstva sploh. V Ljubljani ni tega. Učitelj, ki je za to nastavljen, je le učitelj natoroznanstva in ne more se zahtevati od njega, da bi podučeval o predmetih , ki so mu popolno tuji. Iz tega je razvidno, da, če hočemo na bolje priti, moramo popravo pri k or eni ki začeti; učitelji, ki pridejo na deželo, morajo biti sami dobro podučeni, da morejo druge podučevati. Jaz sicer ne trdim, da bi se v ljudskih šolah uže v prvih razredih v kmetijstvu pod-učevalo. Ta nauk je le za odraščeno mladino in je na pravem mestu le v nadaljevalnih šolah.