3 nč. Izdanje za petek 6. marca 1896. (v Trstu, v četrtek zvečer r°- r«. ^^^^^ ^^^m ^^^ «<,li» hit. 3.1 r. nadat. Naročnino ia oglase rč., je plačevati loco Trat. Odprt« rekUm* «ije so proste po4trin*. Jlo slovenskega političnoga društva za Primorsko. -„» (AntiN J« m*«". 28. številka. „EDINOST" izhaja po trikrat na teden r aestih (ianjih ob torkih, oefcrtl*:! in aobotah. Zjutranje izdanje hajft ob tt. uri zjutraj, tečemo pu ob uri večer. — Obojno izdanje stan Kk Jfrten nieBei . f. 1.—, izven AvrtrlJ« t-zu tri mes«c. . „ 3 — . . «. * za pel leta . . „ • — . » ■ ti. vs« leto . . „ H.— * " »" Naročnino je plačevati naprej na n«ro brez piiiožene naročnine te oprava ozira. 1'aaaraične štovilke ne dobivajo v dajttlnicah tobaka v Irntu po 3 n< isTon Trata po 4 »vi. 61 Naši šolski odnosaji. tožili v deželnem zboru goriškem toliko italijanski kolikor slovenski poslanci. Vladni zastopnik je Govor slov. poslanca dra. Grego rta v seji po- { sicer prigovarjal temu, toda ovrgle so se takoj slanske zbornice dne 17. februvarja 1896. njegove izjave. Tu se mora odpomoči. Srednje j šole t Primorski je urediti tako, kakor zahtevajo Zadnje ljudsko štetje je konstatovalo le j potrebe domačega slovanskega in italijanskega 15.206 oseb, ki so označile aemški jezik svojim prebivalstva. obeevalnim jezikom. Nemščina ni na Primorskem i Resolucija proračunskega odseka za osnovo niti v deželi navadni jezik; vendar obstoji tam j jedne hrvatske srednjo šole v Pazinu je opra-pet nemških srednjih Sol, namreč v Pulju, Trstu j vičena istotako, kakor je opravičena odklonitev in Gorici, med tem ko slovansko prebivalstvo nima predloga Bareutherjevega za odpravo in dr. Men-niti jedne srednje Šole. To je siljeno zahajati na geijevega za premeščenje dvojezičnega gimnazija v italijanske gimnazije ali pa na onih pet nemških i Celju. Dovoljujem si ob tej priliki, da izrečem srednjih šol. i najtoplojo zahvalo naroda slovenskega velesposto- Slovanski dijaki sestavljajo tam večino in ! vani večini proračunskega odseka na toli možatem morajo premagovati velikanske težave. Bližje nem- i nastopu za pravico in pravičnost. Bareutheijev iko-slovanski meji slišijo vsaj slovanski dijaki j predlog je v nasprotju z jedino pravo avstrijsko pogosto nemško govorico iu je toraj uho navajeno j idej o, namreč pravičnostjo, jednako dobrohotno tujim glasom. Tega ni skoro nikjer v Primorski, i vsem plemenom. To stvar bi bilo še prenašati, ako bi naučna O predlogu dra. Mengerja se ne da govoriti, uprava nameščala tam domače učitelje in profe- vsaj za tako dolgo ne, dokler se ne posreči sorje, ki bi pomagali učencem v materinem jeziku i istemu, da najde za okrožje tega novega zavoda in bi jim kazali nekako naravno dobrohotnost, v Celju mesto — namenoma pravim mesto, kajti Tamošnji profesorji, zlasti na srednjih šolah i srednja šola ne sodi vendar v kako vas ali v t Gorici, prihajajo večinoma od severa, go- trg — mesto, pravim, v koje se zliva toliko ▼ore le nemški in to včasih v neprebavljivem | prometnih poti, kakor ravno v Celju, in dokler so dijalektu. j mu ne posreči, da doseže, da bi mogli mi Slovenci Kar jim primanjkuje v pedagogiškem po- j o svojem odhodu iz Celja vzeti seboj tudi okrajno gledu, hočejo prikrivati pretirano strogostjo in glavarstvo, depozitni urad, davkarijo, notarijat, pretiranimi zahtevami, in, reči moramo, včasih ! državno pravdništvo, okrajno sodišče in okrožno tudi prav izbrano neprijaznostjo, da ne rečem su- sodišče. (Živahna veselost.) rovostjo. (Čujte! Čujte!) Le jeden sam huji po- j Dokler se mu ne posreči vse to, ostanemo v grešek v katerem nemškem sestavku že zadostuje, ; Celju. (Veselost.) Sicer pa zidamo tam narodno da dotičnik dobi II. red in takim učencem še 1 hišo, Narodni dom, in sicer z lastnini, v Celji navadno odrekajo ponavljavno skušnjo. Tako se j pridobljenim in prihranjenim denarjem, je zgodilo enkrat v Gorici, da so vrgli od 400 i Ob tem nam ni prišlo na misel, da bi radi gimnazijaloev 144, in od 265 realcev 128, to je j tega hodili krošnjarit ali beračit v inozemstvo; to 48 od sto. (Čujte! Čujte!) Dogodilo se je tudi, j prepuščamo raje našim nasprotnikom, sestavljajočim da od 71 gimnazijskih učencev prvega letnika jih I se večinoma iz odpadnikov, ki nabirajo sedaj je dospelo v zadnje leto le 7, in od 63 realcev : okolo po nemški državi za svoj „Studentenheim*. le 2. (Čujte!) j Ob tej priliki bi pa vendar rad povedal svoje Umevno je toraj, da so na. takih zlih odnošajih j menenje o zgodovini celjski. PODLISTEK. Štiri pisma. Spisal Anton Zaje. Prvo pismo. Lucifer svoji materi Sataneli. Na zemlji, v BI. letu svojega bivanja med ljudmi. Draga mati! Petdeset let je že minolo, odkar sem zapustil naše črne dvore ter se podal tu gori na svetno površino. Petdeset let je že minolo, od kar v potu svojega obraza slepim ljudstvo, delujč neumorno za uaše namene; zato pa ni čudno, da se je započelo moje srce želeti k Tebi, doli v domovino, da se odpočijem od težkega napora in truda. Da pa ue porečeš, da ne zaslužim Tvoje milosti, zato Ti pošiljam s tem pismom tudi svojo črno knjigo, iz koje Ti bodejo razvidne vse moje zasluge, ki sem si jih stekel na zemlji v teku dolzih 50tili lot. E, pisal bi Ti o vsem svojem početju na dolgo in široko, ali iz službenih obzirov ne morem ; imam premalo časa, zato pa ti za sedaj morajo zadoščati le nastopne vrstice : Kakor sem že rekel, delal sem neumorno, letal od juga pa do severa, od iztoka pa do zapada iu zopet nasprotno. Sejal sem med člove- J štvom nemir, sovraštvo, nezadovoljnost in brezver-stvo. Zavajal sem ljudi z denarjem, napuhom, nezmernostjo, razuzdanostjo in še mnogimi drugimi grehi. Na kratko bodi povedano: povsod, kamorkoli sem prišel, imel sem obilno setve in zato tudi lahko ricakujemo bogate žetve. Povsod so me sprejemali z odprtimi rokami ter ini zapisovali svoje duše v mojo črno knjigo. Draga mati Satanela! Oprosti, da sem rekel v gornji vrstici: »povsod"! Malo zmotil sem se, kajti Slovenci še niso na moji strani, pri njih sem ime' malo, malo sreče. Morda povprašaš: zakaj ? — No to je zato, ker so Slovenci prepobožni ljudje in jih radi tega skoraj ni mogoče pridobiti za naše namene; saj veš, da je vera podlaga moralnosti tor da tam, kjer se moli in — hu ! — veruje v Boga, tudi Tvoj sinek Lucifer ničesar opraviti ne more. Na svojo veliko žalost ne vem druge pomoči, nego pustiti jih za sedaj na miru, kajti te ljudi ne vjamemo še tako hitro v naše mreže. S tem zaključujem za danes ter Te prav prisrčno pozdravljam in ostajem Tvoj verni sin Lucifer. Drugo pismo. Satanela svojemu sinu Luoiferju. V peklu, v 7777. lotu lmiega obstanka. Menim, da je prejšnji naučni minister temeljito zavozil to šolsko vprašanje. (Veselost.) Pomagal nam ni dosti, vsaj toliko ne, kolikor bi bili smeli pričakovati opravičeno, za to pa je dal nemškim nacijonalcem najhujše agitacijsko sredstvo v roke proti nemškim konservativcem in nemškim liberalcem. Kateri drugi minister, exempli gratia njegova ekscelenca sedanji gospod naučni minister zasnoval bi bil drugače to stvar. Kasiral bi bil najbrže sedanje slabo gimnazijsko poslopje v Celju, dal bi v Celju napraviti tako lepo gimnazijsko poslopje, kakoršno je dal napraviti v Mariboru in potem bi bil tam namestil nemški gimnazij so slovenskimi vsporednicami, in stvar bi bila rešena. Njegova ekscelenca gosp. minister je obetal v proračunskem odseku, da podržavi nekoje deželne šole, med temi tudi nemški gimnazij v Ptuji, ki ima skoro same slovenske učence. Ako je to tako, moram reči, da Slovenci popolnoma soglašamo s tem, kajti na centralnem mestu se nadejamo še vedno pravičnosti, nikdar pa pri šolskih oblastnežih v Gradcu. Sedaj mi je govoriti o ljudskih šolah. Statistiki so izračunali, da v naši Cislitaniji stane vsaki učenec povprečno 13 gld.; kar znaša poleg 3,131.800 učencev izdatno svoto nad 40 milijonov goldinarjev na leto. Vzlic temu ne zadovoljujejo vspehi v zaželjeni meri. Gledč na versko-nravno vzgojo velja še vedno slovesna izjava prečastnega avstrijskega episkopata od leta 1890: .Mi ne moremo dati nikakega jamstva katoliškim starišem, da se v ljudski šoli, kakoršna je sedaj, katoliški otroci res vzgoje katoliški, niti ne moremo reči, da se morejo v tem pogledu pomiriti gledć na teške dolžnosti pred vestjo in resno odgovornost pred Bogom. V pogledu Šolske uprave hoče se ugnezditi obžalovanja vreden birokratizem, ki ogrenuje vsako veselo sodelovanje ne le uSiteljstvu, ampak tudi prebivalstvu sploh. Kdor ni obveščen pobližje, kakor sem jaz, ki sem člen okrajnega šolskega sveta, temu se Dragi Lueiferček! Vzela sem v svoje kremplje oglja in kos vstrojene Človeške kože ter Ti odgovarjam sledečo na Tvoje pismo: Ljubi sinko! Tvojo pismo me je zelo razveselilo, kajti iz priložene knjige in pa po mnogobrojnih ljudeh, ki dohajajo k nam, mi je razvidno, da si si v resnici stekel velike zasluge, da si pošteno zaslužil zaželjenega odmora. No, vendar pa, pri vsej Tvoji pridnosti, bi Te ne mogla pritisniti na svoje grudi, kajti, Ti še nisi dovršil svojega dela. Nisi mi še pridobil onih odurnih liudij. ki se na-zivljejo Slovenci. Ti praviš, da je skoraj to nemogoče. Sinko,sram te bilo! Ti si kralj pekla in zvijače, pa praviš, da Ti je nekaj nemogoč«'. Daj, daj! primi se jih! Izpodrini jim vero ; saj lahko najdeš med njimi dosti pomočnikov, ki Te bodejo podpirali pri tem težavnem delu. Da, sinko, tako je! Jaz sem se zaklela, da te prej nočejo videti moje oči, dokler mi ne pridobiš slovenskega ljudstva, kajti iz njih dežel smo jih dobili do sedaj le bore mslo, iu še ti, ki so prišli sem, bili so le sami njih odpadniki. S pozdravom Tvoja mati Satanela. (Konec prih.) niti ne sanja, kako samovoljo in zaničevanjem zakonov se ogrešajo izvrstne šolske oblasti, posebno v jezikovno mešanih deželah. Nas Jugoslovane najmanje zadovoljujejo ljudske Šole v narodnem pogledu. V Trstu, v Gorici, na Koroškem in Štirskem se ljudska šola često zlorablja za raznarodovanje; v Istri m v Dalmaciji pa je število narodnih šol vsakako premajhno. Dokaz temu je preveliko število analfabetov (Ijudij, kine znajo ne pisati ne citati). Avstrija ima še vedno povprečno 30 odstotkov analfabetov, zaostaja toraj v tem pogledu daleč za drugimi državami, daleč za nemško državo, za Švico, za Francijo, Veliko Britanijo, Severno Ameriko, celo za Dansko, Švedsko in Norvegijo. Nižjepodtempovprečnimi štev. 30% stoje le nemške in češke pokrajine. Vse drugače stoje stvari v drugih slovanskih pokrajinah. Koroška ima na primer analfabetov 29 odstotkov, T r s t 22 odstotkov, Štirska 19 odstotkov, Silezija in Soluograška 8 odstotkov, Tirolska 7 odstotkov, Zgornja iti Niža Avstrija z Moravsko 6 odstotkov, Češka 5 odstotkov in lePredarlska 3 odstotke;'temu nasproti pa je analfabetov na Kranjskem 33 odstotkov, v Gorici 39 odstotkov, v Istri 65 odstotkov (Čujte!), v Galiciji 68 odstotkov, v Bukovini 79 iu v Dal m a c i j i 82 odstotkov (Čujte! Čujte 1) 8 tem sem dokazal, da je zlasti v Istri in Dalmaciji veliko premalo ljudskih šol. Tu bode še mnogo popolniti; čim preje se zgodi to, tem bolje. (Dalje prih.) Političke vesti. V TRSTU, dne 5. m:.rca 189B. „Primorski list" beleži sicer — ne vemo pa, koliko mero zadovoljnosti ? ! —, da se nam je zameril s tem, ker je rekel, da se .Edinosti" Sirijo prsi samega veselja na tem, da s'j je Bolgarska izročila »ruskemu strijcu" ; molči pa o tem, kako smo mi pojasnili svoje »veselje" in kako smo dokazali z dejstvi, da je bila vsa protiruska politika v omenjeni balkanski državi le politika s a m o v a r a n j a. Ne vemo pa, da-li je kaj prida politik oni, ki si navlašč veže oči, da le v duhu vidi stvari take, kakoršnih si želi, a ne take, ka-koršue so v resnici. Vsaj Lev XIII —in mož se menda razume nekaj malega v svetovni politiki — nas uči drugače; ta prosvitljeni mož ni politik gole trme, ampak je prijatelj realne politike, računajoče z obstoječimi dejstvi in odnošaji, one politike, ki ga sili, da pozablja na to, kar je bilo, in ga j* dovela vsaj do relativno dobrih odnošajev z republiko francozko, do prijateljskih odnošajev z deželo nekdanjega kulturnega boja, in do tega, da se je zopet zasnovala diplomatska zveza med Vatikanom in Rusijo in da sv. Oče odpošlje svojega zastopnika v Moskvo k slavnostim kronanja — pravoslavnega carja. Gospodje v Gorici seveda nočejo poznati fake račuuajoče politike, in zato nočejo razumeti tudi nas, zakaj smo pisali o dogodkih v Bolgarski tako in ne drugače. »Primorski list" je toraj skokonogo zbrisnil mimo naših pojasnil in kar hkratu je bil na drugem polju, koje pa ni v najmanji zvezi ni z Bolgarsko ni s knezom Ferdinandom: na polje pavšalnega sumničeuja. Očita nam : da suio v prijateljski zvezi se „Slov. Svetom" in radikalnimi akademiki, da smo nepoboljšljivi radikalci, da pometamo s škofi in jih tlačimo na obsodno klop pred sodišče javnega menenja, da zavajamo ljudi v staroverstvo, da tržaško politiko vodita dva odpadnika, da je le naše r a d i k a 1 s t v o krivo, da ne moremo doseči uiti mrvice svojih narodnih pravic, in da hočemo po vsej sili ločiti v e r o o d politike. Slednjič pa nasvetuje narodu slovenskemu pripomoček, ki gotovo reši istega vseh nadlog in bolečin: vlada nam prinese na krožniku popolno jednakopiavnost in vsa laška gospoda, kolikor jo je križem vse Primorske, trkali se l.odo skesano na svoja prsa in pritiskali nas, dosedanjo rajo, v bratskem objemu. Vse to lahko dosežemo, ako bodemo hoteli ubogati nasvetu „Primorskega lista". Ta univerzalni lek pa bi bil: iztrebiti treba — židovsko liberalstvo menite, kaj ne?! Kaj še! Slovensko r a d i k a 1 s t v o treba i z t r e-b i t i, p o t e m bo vse p r a v i n d o b r o, in gospodje goriški se ne bodo vznemirjali več, tudi če obdrži žezlo v svojih rokah — goriška Židinja Luzzatto. Saj velikim židovskim nosovom se človek lahko izogiblje, ako je skromen in dobre volje; le slovenskega r a d i k a 1 c a nikar! Lepa kopica očitanj, kaj ne ? Na očitani nam »radikalizem" odgovoriti nam je le to, da moramo pripoznati obžalovaje, da nimalo ne zaslužimo tega imena in da ravno mi tržaški in istrski Slovani občutimo po vseh kosteh žalostne posledice skoro popolnega pomanjkanja slehernega radikalizma med Slovenci; a ono malo radikalizma, kolikor ga je med nami, je pa doma med gospodi pri -- »Primorskem listu". Le žal, da je ta radikalizem naperjen drugam in ne proti nasprotnikom naroda slovenskega! Na očitanje, da »prosto pometamo* s škofi, hočemo odgovoriti zajedno v odgovoru na očitanje, da hočemo ločiti vero od politike. Papež Lev XIII. — torej oseba, ki je menda vsaj toliko kompetentna kakor gospodje pri »Prim. listu" — je nedolgo temu toplo priporočal Poljakom, naj vendar enkrat ločijo politiko od vere! V istem zmislu se mi nikdar nismo zagrešili proti dolžni pokornosti do škofov v verskih stvareh, a povedali smo vsikdar svoje menenje, kadar smo menili, da je v politiskem pogledu grešila stranka, o kateri smo vedeli, da je v zvezi s kojim cerkvenim dostojanstvenikom. In dokazati hočemo v posebnem članku, da se je zlasti na Kranjskem mnogo grešilo in da se je jelo uresničevati, kar smo vedno trdili ml. Narodnost naškodi, konservativna stvar na škodil To je vapeh vašega radikalizma!! Z opazko, da tržaško politiko vodita dva „odpadnika", je pokazal „Primorski list", da ni malo ne pozna tržaških odnošajev, ali pa da jih zasukava ved oma Se nekaj, predno zaključimo. „P. L." govori tudi o pohujšanju, ki seje baje dogodilo s tem, da se je na Kranjskem te dni duhovnik dal voliti od „liberalcev-; škof sam da je prepovedal duhovnikom »skupno" hoditi z liberalci. Tu moramo konstatovati, da je predsednik konservativnega društva na Kranjskem — torej društva, ki se bori za nazore istega škofa vstopil celo v koalicijo z židovskimi liberalci na Dunaju, v koalicijo, ki je bila celo rešiteljica istim liberalcem. Mar je dotični g. duhovnik-poslanec pozabil na svoje verske in cerkvene dolžnosti ? ! Že misel na to bi bila žaljiva za dotičnika. In vendar 1 Kje je bil povod ? V veri ne, pač pa v — politiki! Ali razumete sedaj, da treba često ločiti vero od politike in da jo — kakor kažejo dunajski izgledi — tudi res ločijo oni duhovniki, ki se bavijo z realno politiko! Volilna preosnova. Včeraj je odsek za volilno reformo nadaljeval podrobno razpravo o vladnem načrtu. Ministerski predsednik je pojasnjeval, zakaj hoče vlada prepustiti deželnim zborom, da odločijo isti o načinu volitve. (Ali direktno, ali indirektno.) Minister se je izrekel proti predlogu kneza Schwarzenberga, da bi se stvar popolno m a prepustila deželnim zborom. Isto tako se je izrekel proti predlogu poslanca Kraussa, da bi se namreč uvelo plurali t e t n o glasovanje za inteligentniSe razrede. Slednjič je izjavil, da vlada nima nič proti temu, da se zasnuje posebno sodišče za volitve, z namenom, da se na ta način preprečijo zlorabe. O aiitiaeniitih in liberalcih, oziroma o izdu občinskih volitev na Dimnju v III. razredu, piše „Slovenski Narod" nastopno : „Številke govore! In če dobi kaka'stranka v tretjem volilnem razredu od 56 682 glasov samo 8947 glasov, toraj komaj šestino, in če se ji vzlic največjemu naporu in najvztrajnejši agilaciji, vzlic ogromnim denarnim žrtvam in izdatni vladni podpori ni posrečilo dobiti niti jeden mandat, potem je taka stranka sojena, potem je dokazano, da nima nikake zaslombe več v prebivalstvu. Poraz židovskih liberalcev pri teh volitvah je zajedno poiaz „železne roke". Ministerski predsednik grof Badeni je izgubil prvo veliko bit,ko in kdo ve. če tej Magenti ne bode sledil še Solferino. Ministerski predsednik si je s svojo nerodnostjo nakopal nasprotst vo dunajskih protisemitov. Iz političnih ozirov je hotel levičarje, stranko kompromitirane preteklosti i u b r e i bodočnosti, prikleniti na se in se njej na ljubo lotil borbe s stranko, katera mora, dasi je v narodnostnem oziru postala skrajno jednostranska, po svojih gospodarskih in splošno-politični h težnjah biti simpatična vsakemu, komur je za blagor ljudstva in za prospeh cele države. Grof Badeni je računal na to, da zbega in utrudi dunajske volilce, mislil je, da jih užene in preplaši s sredstvi, s kakoršnimi je zmagoval pri galiških volitvah, a izid volitve v tretjem razredu ga je moral prepričati, da ima na Dunaju opraviti z vse drugačnimi elementi, nego v n»srečni svoji domovini". Potem pravi člankar, da je grof Badeni po svoji lastni krivdi postal nepopularen na Dunaju in da se bode „ta nepopularnost širila po vsej državi, kjer je še kaj čutstva za pravičnost, kjer se spoštuje v zakonih zajamčena avtonomija iti še ni židovski liberalizem udušil politične morale. S pro-tisemiti simpatizujejo vsi pošteni elementi v državi, tudi če ne soglašajo z mnogimi točkami njih programa niti z njih taktiko, in vsi pošteni elementi jih bodo podpirali, ako bi se grofu Ba-deniju novič zljubilo, kršiti avtonomijo mesta dunajskega in zaradi levicarsko-poljske zveze razpustiti občinski svet. Moglo bi se zgoditi, da bi to svojo železno nepopustnost plačal s svojo politično ekzistenco". Nam je v veliko zadoščenje ta izjava ▼ listu, ki je še nedavno temu zamerjal nam, ker smo se bili glede na borbo med antisemiti in liberalci postavili uprav na isto za naše razmere povsem korektno stališče, na koja seje sedaj postavil imenovani list sam. Ni na misel nam ne prihaja, da bi hoteli očitati ali pisati rekriminacije, toda zabeležiti smo morali ta pojav o tej zelo važni stvari, ne le zate, ker je prišel od strani, ki še nedavno temu ni soglašala z nami, ampak tudi zato, ker je bilo takrat tu pa tam nekaj zamere, ker smo toli odločno branili svoje nazore o tem, kakovo bodi razmeije med nami in krščanskimi socijalisti ? 1 Mi smo trdili vedno in trdimo še danes, da je nemško-židovski liberalizem naj ne var niši naš nasprotnik in da nam je dobrodošel kdorsibodi, ki ima voljo iu moč, daporušitega parazita, kise redi in pasa ob nesreči narodov — to je: ob medsebojni borbi med istimi !! Mi smo uverjeni celo, da je nemško-židovskemu liberalizmu vsa nemškonarodna ideja le pretveza, le lep izgovor, da morejo netiti prepir med narodi, kajti prepir jim je plodna njiva. Z ozirom na borbo med liberalizmom in krščanskimi socijalisti postaviti se nam je na stališče praktičnih politikov. O nemških liberalcih vemo, kaj so in njih dejanja nam pravijo, česa nam je pričakovati od njih. To je stranka brez morale in brez poštenja. O krščanskih socijalistih pa še ne vemo, kqj so, ker še nismo videli njih dejanj, ker sploh še niso bili v položenju, da bi mogli storiti kaj dobrega ali slabega. Padla je pač tu pa tam kaka beseda, ki kaže res na narodno jednostranost, ali pri delu še nismo videli te stranke. Liberalizem — nota bene: v slabem pomenu te besede — je izprijen starec, brez nade toraj do poboljšanja, dočim je krščanski socijalizem razposajen dečko, o katerem še ne vemo, kaj bode iz njega, in katerega tudi obsojati ne smemo, dokler ga ne vidimo pri resnem delu. Nemški liberalizem moramo obsojati brezpo-gojno, glede na antisemite pa moramo nekoliko potrpeti se svojo sodbo, tem bolj, ker je računati precejšnjo gotovostjo, da ta stranka ne ostane dolgo v s e d a n j i s e s t a v i in da se kmalu odločijo od iste izvest ni življi, keje je le sila in potreba trenotka združila z isto. Mi Slovenci se nikakor ne smemo identill-kovati s krščanskimi socijalisti, ali prenagliti se tudi ne smemo se svojo — obsodbo, to pa že za to ne, ker so nam — da govorimo z „Narodom* — »simpatični po svojih gospodarskih in splošno političnih težnjah*. Tako je naše slališče in menimo, da je pravilno ! Italija v Afriki. Gled6 poslednjega strašnega poraza Italijanov pri Abba Garimi (ali kakor pišejo Lahi: Ainba Carina) pred Aduo, italijanska vlada baje zares ne more priobčiti podrobnostij o številu in imenih padlih. Po tem porazu namreč navstala je doli v Afriki velikanska zmešnjava; kdor je mogel rešiti si golo življenje, storil je to kakor je mogel. Preostali vojaki potolčene vojske italijanske razpršili so se na vse vetrove. Seveda mine nekaj časa, dokler se ti ostanki zbero kjerkoli (bržkone pri Asmari). In potem še - le bode možno prilično točno konstatovati, koliko je ostalo od one vojske Baratierijeve, ki je štela do blizu 85.000 mož. Ogorčenost proti Baratieriju pa narašča po vsej Italiji takorekoč od ure do ure. Ne samo javno menenje ga obsoja zaradi njegove »popolne nesposobnostiampak cel6 merodajni jvojaški krogi sodijo, da je napravil Baratieri pred Aduo novo, nepopravljivo strategiško pogreško, ko je po po 1-noma iz lastue volje udaril na močno vojsko Šoancev, da zabeleži kojo sijajno zmago, predno izroči poveljstvo Baldisseri. Pri vsem tem pa tudi ti strogi sodniki pripozuavajo nekako, da je bil Baratieri prisiljen k temu obupnemu koraku, ako se je hotel izogniti nevarnosti, ki mu je pretila vsled tega, ker so ga Šoanci obkolili že skoro popolnoma ter bi bil potem z vso svojo vojsko zajet baš tako, kakor nedavno Gallianova posadka v utrdbi Makaič. Vrhu tega pa je treba tudi vpoštevati, da so ogleduhi bržkone zaveli Baratie-rija k napadu, ker so mu lažnjivo, premišljeno napačno poročali o pozicijah in o številu Šoancev. Sploh je bila že s prvega začetka velika slabost Italijanov, da niso imeli zanesljivih informatorjev in da so slepo verojeli onim, koje so imeli. Bitka pa, katero je izzval Baratieri — to je dokazano — bila je zaves strašna. To je razvidno celo iz službenega poročila, koje je doposlal sam Baratieri v Masavo. Iz tega poročila posnemamo na kratko, da se je Baratieri odločil po noči od miuole sobote na nedeljo napasti sovražnika. O svitu lune pomikala se je vojska Italijanov proti Adui. Okolo 7. ure zjutraj zadeli so na sovražnika. V prvi vrsti bil je bataljon d o-ni a č i n o v pod poveljstvom majorja Turitta. (Torej kakor pri Amba Aladži, naj bi zopet črnci rešili čast italijanske zastave!). Ta bataljon so Šoanci vrgli. Naskočili sti dve brigadi, da rešiti ta bataljon pogube. General Arimon i je nastopit z dvema baterijama, sestoječima iz topov za naglo streljanje. (Prejšnja poročila so trdila, da topništvo nikakor ni moglo nastopiti I) Vse ni nič pomagalo. Kljubu temu, da je udarjala kroglja za krogljo v goste trume {{sovražnikov, pričeli so se isti razvijati na levo in na desno krilo, da obkolijo Italijane, v tem ko se je iz srede vsula toča krogelj na umikajče se Italijane. Šoanci so se vrgli liki levi med italijanske čete ter kar p o s t r e 1 j a 1 i častnike, kjer so koga zagledali, na jeden korak d a 1 j a v e. (!) Seveda v tej strašni zmešnjavi ni bilo nikakor mogoče umikati se redno. (Jasnejše rečeno: Italijanski vojaki bežali so, kolikor naglo so mogli.) In takč je došlo da tega, da se je vojska razcepila. Jeden del begunov je dospel v Mai - Hain (polkovnika Brunati in Stevani), drugi del pa z generalama Baratieri, Ellena in polkovnikom Valenzanom so bežali do Addi Kajć, (kakor smo omenili že zadnjič daleč na sever preko Senaffe). Baratieri se je umaknil naslednjo uoč še dalje proti severu do Saganeite in od tu naprej v Asmaro. (Tako se je torej zgodilo, kar je bil svoječasno pisal Menelik Baratieriju, da ga namreč hoče pognati preko Asmare.) Nadalje omenja Baratieri v svojem poročilu, da ni glasit o brigadi generala Bormide ne o generalih Arimondi in Albertonu. . . Pozneje došlo poročilo zatrjuje, da se je od 247 častnikov, ki so bili v tej bitki, vrnilo doslej samo 40. (!) Med padlimi da sta generala Alber-tone in Da Bormida, nadalje so padli polkovnika Galliano in Nava ter major de Štefani. Težko ranjen J« general Arimondi. Kaj se zgodi z neposrednim provzročiteljem te strašne katastrofe, z generalom Baratierijem, o tem ni treba ugibati mnogo. Kakor smo že sporočili, odstavljen je že Baratieri od svoje časti kakor guberner Eritreje ter pozvan v Kini, kjer se bodo moral zagovarjati pred vojnim sodiščem. Tožili ga bodo na temelju vojnega zakona, ki obsoja na degradacijo in na smrt take častnike, ki so pobegnili pred s o-v r a ž n i k o in. In ta obtožba temelji na samem Baratierijevem poročilu, v katerem priznava, da ne zna ničesar o usodi drugih generalov, med tem ko je on sam v 24 urah bežal 130 kilome- trov daleč, (skoro, tako daleč, kakor n. pr. od Trsta do Celja). Zelč hud utfarec je za Italijo toliko z vojaškega kolikor iz gmotnega stališča, da je izgubila v bitki pri Adui skoro vse topništvo. Bliža se sicer v Afriki doba deževja, torej bržkone pred oktobrom t. 1. ne bode možno ničesar storiti ni od jedue, ni od druge strani. Kak6 pa naj potem stopi Italija na bojišče — brez topništva? Vojaški krogi piiznavajo, da more Italija v najboljšem slučaju staviti pred sovražnika le kakih 20 gorskih topov in pa onih par baterij s topovi za naglo streljanje, ki so ji še ostali. Ti topovi pa, kakor uči skušnja, v Alriki baje niso za rabo. Mnogo oslabela italijanska vojska bode torej morala misliti v prvi vrsti na obrambo pred močnejšim, boljše oboroženim sovražnikom, (Kdo daje torej Abesincem orožje: puške, streljivo, cel6 topove? Francozi in Rusi, — ali Italijani sami??) A Abesinci nastopijo na bojišče tim potiosneji, ker imajo na tisoče ujetih Italijanov v roki, kar priznavajo celo službena poročila, naglasujoča še posebe, da je med ujetimi mnogo častnikov. Omeniti nam je še krize v italijanskem mi-nisterstvu, ki je neposredno v zvezi s porazom v Afriki. Zviti Ciispi premislil se je v zadnjem tre-notku ter je sklical poslansko zbornico na današnji dan. Ker pa se je, seveda, nadejal strašnih napadov v zbornici, kateri utegnejo izvestno omajati njegovo stališče, ali ga cel6 porušiti, — o d s t o p i 1 je rajše prostovoljno, predno ga prisilijo v to. Včeraj namreč sklical je ministre v zborovanje in pregovoril jih je, da je 2 njim vred dal ves kabinst svojo ostavko. Umevno je, da je odstopivšemu ministerstvu, katero toraj nihče več vreči ne more, mnogo laglje stopiti pred zbornico, kakor pa bi bilo to možno še dejanskim ministrom, ki so s svojo zaslepljenostjo nakopali Italiji tako straino nesrečo. Različne vesti. Sv. maia zaduinica za pok. nadvojvoda Alberta Salvatorja. Z Voloskega pišejo včerajšnjega dne : Danes zjutraj bila je v tukajšnji župni cerkvi sv. maša zadušnica za pok. nadvojvodo Alberta Salvatorja. Službe božje so se udeležili: cesaričina udova nadvojvodinja Štefanija, velika voj-vodinja Toskanska Marija Antonijeta, princesinja Isenburg s hčerjo, viši dvornik baron Gudenus, dame spremstva, okrajni glavar Fabiani z raznimi uradniki, občinski zastop in mnogo občinstva. Odbor brotovš6ine sv Cirila in Metoda naznanja vsem članom in prijateljem bratovščine, da ae bode sv. maša-zadušnica za blagopokojnega predsednika preč. g. Jožefa K r i ž m a n a darovala v župni cerkvi sv. Jakoba v torek, dne 10. t. m. ob 5l/a uri zjutraj. Pri maši bode pel pevski zbor bratovščine. Imenovanje pri ftnancl. Predsedništvo finančnega ravnateljstva v Trstu imenovalo je finančna koncipista Silvija pl. M e n i n c o r j a in Valentina M arušiča davčnima nadzornikoma „v IX. pl. razredu in konceptnega vežbenika Hilarija Vodo p i v c a finančnim koucipistom v X. pl. razredu. Imenovanja pri poiti. V področju poštnega ravnateljstva v Trstu imenovani so poštnimi vež-beniki dr. Anton Pawlitschek (Pavliček), Rudolf H e i d e, Ljudevit H o f t m a n n , Vincenc W i n k 1 e r, Adolf S k o k a n, Ferdinand Konrad, Frau Gerl in Viljelm Garzarolli. Za žensko podružnico sv. Cirila in Metoda je doposlal o priliki nje občnega zbora g. Ivan Vi liči č iz Zagreba J2 kron. Bog plati blagemu darovatelju, ki se ob vsaki priliki spominja naših šolski.i zavodov 1 Doneski za možko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu: Pri varovanju pok. Milice Kravosove seje nabralo 2 kroni 28 stot. pri veselici kozinskih rodoljubov 7 kron 66 stot; bilijardisti v kavarni Commercio 1 Kr. 12 stot., veleč. g. Rajko Logar v Dolini je nabral 4 krone v proslavo volitve dveh odbornikov. FJečkaneri na božiji poti v Skednju so „prifehtali" 5 kron. Najden in darovan zaklad družbi sv. Cirila in Metoda. Gosp. Možina v Gmundenu je poslal tržaški moški podružnici 2 Kr. 70 stot., katere je prejel za prodane poštne znamke poslane mu po gospici Mimici S. v Senožečah in l Kr. 30 st, katere je dodala dobra volja. 0 bodočsm škofu trža&kem. Čuje se, da je prevzvišeni škof poreško-puljski msg. F 1 a p p, izjavil, da ne more sprejeti namerovane mu časti škofa tržaško-k operskega. S tem da je stopila v ospredje kandidatura prošta goriškega in državnega poslanca Jordana. Relata refero. Mestni svet tržaški bode imel jutri ob 7. uri zvečer svojo V. letošnjo javno srjo. Na dnevnem redu so samo 4. točke, med temi je predlog mestne delegacije gledč sestave razsodišča, ki naj prouči načrte inženirjev Borazi iu Ducati o novem vodovodu za Trst. Novi načrti vipavske železnice. — .Primorec" piše : Zadnji čas so došle zopet bolj vesele novice v prid vipavski železnici. — Znano jn našim čitateljem, da poseben konsorcij na Kranjskem bo gradil železnico iz Ljubljane do Vrhnike. Da bi se taka mala železnica izplačevala, ni pričakovati ; zato je konsorcij dosegel zagotovilo, da bo država plačevala obresti, kolikor konsorcij ne bo mogel. — Toda vlada je pri tem zahtevala, naj se kolodvor na Vrhniki postavi tako, da bo naj-lože nadaljevati z železnico — proti Gorici. Sploh so merodajni gospodje spoznali iz vedenja veljavnih krogov, da posebno vojni upravi je veliko na tem, da bi se vrhniška železnica podaljšala do Gorice. — Konsorcij pa umeje dobro svojo nalogo iu je prosil že predkoncesijo za nadaljno merjenje do Ajdovščine. Ni dvoma, da bo to dovoljeno in merjenje izvršeno; upajmo, da se ti načrti potem tudi izvršč. — Po tej železnici se skrajša pot iz Ljubljane do Gorice za kakih 60 km.; cel0 ca maj 86.60 ca aeptember 62.75. DunaJak« bora« S. maroa IM08. Državni delg v papirju n „ v arebru Avstrijska renta v zlatu „ „ v kranah Kreditne akcija . . , , London 10 Lat. . . . Napoleoni...... 20 mark 100 i tal i. lir včeraj 101.15 101 15 122 25 101.55 878 78 120.75 9-577, 11.79 42.50 danea 101.15 101.10 122.30 101.50 378— 120.70 9.56'/, 11.75 ^2.75 ŽELEZNIŠKI VOZNI RED. m) «JuinA železnica (Postaja južne železnice.) Od dni 1. decembra 1895, ODHOD: 7.50 predp. brzo vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. 9.— , omnibua v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. 9.55 „ poštni vlak na Dun^j, zveza s PeSto in Zagrebom. 2.10 popol. omnibua v Korinin. 4.40 „ umnibus v Nabrežino, Videm, Rim. 6.20 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.— „ brzovlak na Dunaj, zveza s PeSto, Reko — Gorico in Korminom. 8.10 „ mešani vlak do Miirzzuschlaga. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. DOHOD: 6.48 predp. mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Beljaka, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrežine. 8.40 n brzovlak iz Kormina, 9 25 „ brzovlak z Dunaja. 10.20 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.85 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11.19 „ omnibua iz Rima, Benetk, Nabrežine. 5.40 popol. poštni vlak z Dunaja. 7.36 „ omnibuB iz Verone, Kormina, Nabrežine. 8.51 „ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine z Dunaja zveza z Reko. IVAN H. POHLY TRST Ulica Coroneo št. 9. zastopnik V BUDIMPEŠTI priporoča najtopleje spoštovanim prijateljem izdelke tega znameni ega mliiia. Vsakoletna produkcija milijon msterskih stotov. NOVO RASTLINJE ZA KRMO! Lathyrus silvestris Wagnerl (MVagnerjev plošnjati gozdni grah). Zelo oplemenjen, prost vseh škodljivih grenkih snovij! Vspeva tudi na najpustejših vrstih ta', celo na pesku, grušči, itd. itd. Najveća redllna vrednost je 25-30% proteina (detelja ima le 13-5" J Vztrajen — upira se vsaki suši. Brošura zastonj Polygonum sachalinense (Sachalinov koren). Vspeva povsod! vstrajno, tudi na vlažnih, ilovih, in močvirnih tleh. Visoka reailna vrednost. Ima v nebi 18.97°/, proteina. „Intfirnational* Saafmttillc", L*ndwirthschaftlicba Oenell-schaft mit hpseliriinkter HaftiinR. Kircheim u Teck, Wiirttemberg. Glavni zastopnik za Trst, Primorje. Istro in Dalmacijo Jakob pok. C. Pri»ter. Trst. i Liniment. Capsici comp. • aldrom iz Richterjove lekarno v Pragi, pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mašilo; dobiva h« po 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh le-karnah.Zahteva naj se blagovoljna to 8 p 1 o £ n o pr£-ljubljeno domače sredstvo na kratko kot lip liniment i „sidrom" tar aaj »e previdnostno vsprejmejo le take stekla* niče kot pristne, ki imajo znano varstveno — znamko .sidro". Ricliterjeva lekarna „ Pri zlatem levu" v Pragi. Jajca za podlaganje pristnih Brahma-kokoSij po 15 nvč. komad, lioland-akih, črnih, z velikim, belim šopom, po 25 nč., Hon-dan po 25 nč., pristnih štajerskih kokoSij po 10 nč. Brbrnčastili padovanskih srebrčastih Wyandot po 30 nč., italijaankih po 30 novčič. Langhans po 30 nč., puranov po 80 nč., »ritlikovakih koko-«ij po 30 nč., Cochinchina po 25 nč., sedmngraj-skili golovratnili po 20 nč., Dorkng po 25 nč., Yokohama po 20 nč. Emdenskih orjaških rac po 1 gld., Peking gosij po 20 nč. velikih štajerskih gosi j po 20 nč. Razpošiljam jajca za podlaganje samo živalij čiste krvi, ki so bilo že večkrat premovane ter jamčim za čistost in pristnost vrste. Maks Pauly, KOFLACH, (Štajerska). I e S v I v jo kot primes k bobovi kavi edino zdrava kavina pijača. l»obl iu povsoil, pol kile i sn 25 kr. Sv ar V n! /iinuli nio-vrednih ponarojenih i«-Uelkov je treba pazil, u h isvirne nivoje z imenom Kaihreinei1 Assicurazioni generali v Trstu (društvo je ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo Rvoje dolovanje na vno vejo zavarovanja poHobno pa: na zavarovanje proti požaru - zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenje. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra lh9*. f 68,071 673-84 Premij« »a poterjati v naslednjih letih f. 30,541 700*64 Oluvnica va zavarovanje ii-venja do al. decembra 18A4 f. 169,939.625 03 Plačan« povračila: a) v letu 1894 f. 9.737.614-48 b) od začetka društva do 3], decembra 1894 f. 362,401.706-51 Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-škodvanj. tarifo in pogoju za zavarovanja in sploh vsa natanjčneja pojnsi ilu so dobe v Trstu v uradu društva: Via deliti Stazione št. 888/1 lautnej hiši. 12—12 Lastnik politično druAtv« „Edinosti*. Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Miketa. — Tiskarna Dolenc v Trstu.