£ OJ^fstaatsanwaltsohaft in G raz. Št. 33. V, o Maribor, dne 14. avgusta 1913?. r\. r\. o i «A i onn nnLioun«r i mnnDuno Eingoiangt ain \ h AUG. 1913 * it Beilagen -— * ■ Tfčaj JLX> II List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za te trt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Korofika cesta štev. 5. vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Ne zaprte reklamacije so poštnine proste. Današnja številka obsega 8 stra&i. Okrajni zastopi, pozor! Tekom meseca^ julija se je veliko .pisalo in govorilo, 'da bo štajerski deželni zbor razpuščen in da se bodo še t"0 leto vršile nove volitve. In nemški večini so začele šklepetati stare grešne kosti, s strahom, je gledala v svojo bodočnost. S svojo politiko ni samo Slovencev pritirala v najhujšo opozicijo, ampak je tudi v lastnih vrstah vzbudila veliko nezadovoljnost in nevoljo. Krščanski socialci Hagenhoferje-ve in Pančeve stranke pa že stojijo pripravljeni, da sprejmejo v svoj tajbor, kar je med nemškimi nacio-nalci z dosedanjo politiko nezadovoljno. Dne 28. julifa je imel deželni odbor sejo. Ura za uro je prešla in seje ni hotelo biti konec. Mrkih obrazov so sedeli stari očetje zelene štajerske dežele pri posvetovalni mizi ter kovali modre naklepe za bodoče — volitve. Najbolj nezadovoljni so v liberalnem taboru po deželi učitelji in v graškem mestu deželni uradniki in sluge. Za to se mora tem pomagati, da se jih pridobi za agitacijo in za volitve. In tako se je zgodilo, da je deželni odbor v seji dne 28. julija sklenil, dati učiteljem, u -radnikom in slugam 350.000 K podpore in sicer se naj razdeli med učitelje 800.000, a med uradnike 50.000. Na ta način, tako je pretuhtal nem-škonacionalni deželni odbor, si rešimo potapljajočo stranko in vrhutega še pokažemo, da nam slovenska obstrukcija ni osušila naših deželni denarnic. Ne zavidamo onim, ki bodo dobili deželno podporo, teh par borih beličev. Nasitil se od teh podpor itak nobeden ne bo. Toda politično hudobnost nem-Škonacionalne večine hočemo pokazati ob tej priliki v vsej njeni nagoti. Ce crkne gladnemu viničarju krava ali svinja in prosi podpore pri deželi,- potem se mu odgovori: Nimamo denarja, obstrukcija je kriva. Ce zgori kmetu hiša in hlev in če prosi podpore: Nimamo denarja, obstrukcija je kriva. Ce zgorijo cele vasi, Če potolče toča cele okraje, nalivi uničijo ceste in posestva, na prošnjo slišiš vedno isti odgovor: Nimamo denarja, obstrukcija je kriva. Posebno pa zna nemškonacionalni dež. odbor jeziti okrajne zastope. Za karkoli prosijo, na vse se jim odgovori: Nimamo denarja, obstrukcija je krtva. In okrajni zastopi" prosijq, zahtevajo, delajo zborovanja, vse nič ne pomaga. Deželni odbor se jim porogljivo smeji ter jim zbadajoče odgovarja: Nimamo denarja, obstrukcija je kriva. Sklenjena podpora od 350.000 K pa je najboljši dokaz, da deželni odbor zna dobiti denar, ako le hoče/ Neprestani izgovori na obstrukcijo so s tem o-vrženi kot neutemeljeni neodkritosrčni in hudobni. Nemci nočejo dati podpore, ker hočejo, da Slovenci zopet zapišemo nemškim dušmaninom svoje duše in se jim prodajo na milost in nemilost. Saj nas poznajo, da smo mehke narave in da smo dosedaj prenašali kot ponižne ovčice vse udarce. Naši okrajni zastopi se še do sedaj niso okorajžili, da bi nastopili tožno pot zaradi dolžnih doneskov za ceste in mostove. Nočejo se zameriti, rajši prenašajo pomanjkanje in voljno poslušajo zabavljanje na slovenski politični boj! Toda najnovejši dogodki z bogatimi podporami bodo brezdvomno vsestranski odprli .Slovencem o-či ter jim pokazali pravega krivca naše narodne in gospodarske nesreče, ki je: nemška nadvlada v deželi! __ Mir na Balkanu. V nedeljo, dne 10. avgusta, so odposlanci balkanskih držav v Bukarešti podpisali mirovno pogodbo. Iz utrdb so naznanili topi Bukareščanom, da se je mir nepreklicno sklenil; vsi zvonovi so zvonili, godbe so korakale po mestu, ki je bilo okrašeno z zastavami. Rumunija, Srbija, Grčija so z mirovnimi določbami zelo zadovoljni, le Bolgarija žaluje. Da bi olajšali Bolgarom težavno stališče, priskočili sta jim Avstrija in Rusija na pomoč ter javno naznanili svojo voljo, da se namreč bukareščanska pogodba od velevlasti pregleda in popravi. Bolgare posebng peče. ker so morali Grkom odstopiti toliko zemlje v Makedoniji in najlepši kos morskega obrežja z vele-važno luko Kavala. Toda malo upanja je, da bosta Avstrija in Rusija s svojim mnenjem prodrli med drugimi velesilami, a tudi Bolgarija nima več moči, da bi si šla po Kavalo, Za to je naše mnenje, da bukareščanski mir, v kolikor se tiče nezadovoljnosti med Bolgari, ni sedaj v nevarnosti. Da trajen ni, da bodo Bolgari pozneje kedaj, ko si zopet opomorejo, zopet šli po svoje brate v Makedonijo, je za vsakega jasno. Avdijence grofa Berchfolda in vojnega ministra Krobatina te dni pri cesarju zaradi tega gobovo nimajo pomena, kakor da bi se pripravljali na kako vojno pomoč Bolgarom, ampak gre se za to, da se odpustijo naši rezervisti na mejah in vrnejo za stalno na svoje domove. Rumunski kralj se je brzojavno zahvalil nemškemu cesarju, da ga je taJco krepko podpiral v zadnjem času (ko se je Rumunija odtujila Avstriji ter oropala in ponižala Bolgarijo), a grškega kralja je nemški cesar imenoval za feldmaršala nemške armade ter mu s tem pokazal svoje veselje nad grškimi uspehi nasproti Bolgarom. Nemčija je v tem boju poskusila vse, da Avstrija ne žanje na Balkanu nobenih uspehov, tudi s podpiranjem Bolgarov ne, ampak da se pdvsod osovraži in tako ostane še nadalje igračica v šapah nemškega medveda. Toda kaj bo z Odrinom? Turki nočejo več iz Odrina, kljub temu, da so jim vse velevlasti to na-® svetovale. Enver beg je prevzel poveljništvo čez tur-P ške čete v Odrinu in okolici ter sedaj razglaša, da ' ne samo ne bo zapustil 0,drina, ampak da bo vpar- n del v kratkem v staro Bolgarijo ter si šel še po bolgarsko mesto Plovdiv. Hoče se maščevati nad Bolgari ter njeno sedanjo stisko izkoristiti,. Niti Rumuni-* ja, niti Srbija, niti Grčija noče pomagati več Bolgarom proti Turkom, dobile so svoj plen in jim je bolgarska stiska deveta briga. Samo odločen nastop Rusije bi mogel ustrašiti Turčijo in pomagati Bolgar riji iiz zagate. Želeti je, da se vrne popolen mir na Balkan. Ne samo balkanske države so trpele vsled vojske, ampak tudi sosedne države smo občutile slabe njene gospodarske nasledke, posebno mi v Avstriji, ki smo imeli na vzhodu in jugu svoje meje močno zastražene z velikim številom rednega in rezervnega vojaštva. Velika potrtost v Bolgariji. Na Bolgarskem sklep miru seveda ni izzval navdušenja in veselja, ampak žalost in potrtost. Bolgarska armada je šla v vojsko, da reši svoje bolgarske brate v Makedoniji izpod turškega jarma. Turški jarem je razbit, a bukarešfci mirovni sklep jim je večino odvzel ter prisodil Grčiji in Srbiji. V vojski so si izvojevali Odrin, tudi tega so jim zopet odvzeli Turki, in vsa posredovanja velesil pri turški vladi so ostala dosedaj brezuspešna. Največ so trr peli v vojski proti Turkom Bolgari, dobili) sa' najmanj. To mora vzbuditi med ljudstvom trpka čustva. Se bolj trpka pa pri vojaštvu kot pri ljudstvu. Danes je neoporečeno dokazano, da bolgarskih neuspehov v zadnji vojski ni bila kriva armada, ampak bolgarska vlada pod dr. Danevom, ki armadi ni za-sigurala hrbta napram Turčiji in Rumuniji, a proti Grkom in Srbom ji ni pustila prodirati ter celo izdala njihov bojni načrt. Grki ne bi nikdar upali prodirati s tako drznostjo, ako bi jim ruski poslaniki ne izdali, ka,ko majhna je armada, kateri poveljuje general Ivanov. Nasproti Srbom je general Savcfcv določil, da mora Ratko Dimjitrievi prodirafi čez Pirot, Niš proti Vranji in Stiplju. Ko so bolgarske čete dosegle prve uspehe na srbskih tleh, posegel/ je dr. Danev vmes in bolgarske čete so se morale umikati. Ko se bodo vojaki vrnili z bojišča in (zvedeli za celo nesrečo svoje domovine, zvedeli, da so zastonj trpeli, krvaveli in umirali, zvedeli tudi za izdajalst-vo, baiti se je v Bolgariji resnih nemirov. In ogorčenje se ne bo zadovoljilo samo z dr. Danevom. Že sedaj so se slišali posamezni glasovi: „Dr. Danev ni glavni krivec, ampak car, ki mu je vse verjel!" Ko se je car Ferdinand med vojskio še branil odpustiti dr. Daneva, bili sta dve armadi pripravljeni, da marširata v Sofijo. Se le ko je car izvedel za to nakano, pustil je pasti dr. Dajneva in poklica! novega min/istrskega predsednika dr. Radoslavova. To je bilo prvikrat, da je pošast revolucija skušala dvigniti svojo glavo. Ko se je skregal general Savov v mini- strskem svetu z dr. Danevom in mu očital izdajstvo, hitel je Savov k carju ter mu predlagal ministrstvo iz samih generalov. Takrat še mu je car Ferdinand pokazal vrata, Savov je moral oditi, toda ko je zvedel za nakano vojaštva, da hoče marširati v Sofijo, tedaj se je car -trenotno odločil in odslovil Daneva. Že kroži zopet po Bolgariji vprašanje starega poveljnika bolgarskih band Jana Sandanskega: „Zakaj i-mamo carja?" Car Ferdinand je duševno popolnoma pobit ter v svojih odločbah nesiguren. Nikomur več prav ne zaupa. Piše se, da bo odstopil od prestola na ljubo svojemu sinu careviču Borisu. Toda to ni verjetno, in ne daje poroštva, da bo potem Bolgarija ostala mirna. Le ako bo pokazal dr. Radoslavov močno roko in ako ga bo podpiral general Savov, ki vživa med vojaštvom neomejeno zaupanje, se še more Bolgarija obvarovati velikih notranjih nemirov in prevratov. Nov zemljevid balkanskega polotoka. Mir na Balkanu je sklenjen in razmerje med posameznimi državami na Balkanu je tako-le: Ti u r č i j i ostane od njene prejšnje posesti, obsegajoče 170.000 kvadratnih kilometrov, z več kot 6,000.000 prebivalci, samo še ozemlje, ki meri pribli-Ižno 20.000 kvadratnih kilometrov in šteje 1,400.000 "prebivalcev. Kaj bo z Odrinom in onim ozemljem v Traciji nad črto Midia-Enos.. ki je sedaj zasedeno že zopet po Turkih, se še sedaj ne ve nič natančnega. Velevlasti sicer vplivajo grozeče na Turčijo, naj odrine čez črto Midia-Enos nazaj, a kakor znamenja kažejo, se širokohlači Turek ne bo dal z lepa spraviti z Odrina in Tracije. Bol g arij a odstopi Rumuniji ozemlje Tur-tukan-Dobrič-Balčik, ki meri okrog 7000 kvadratnih kilometrov'in šteje 260.000 prebivalce^. Dobi pa: o-stali del odrinskega okrožja s 23.500 kvadratn. kilometri in ,650.000 prebivalci, del solunskega vilajeta v izmeri 12.000 kvadratnih kilometrov s približno 260 tisoč prebivalci, in del kosovskega vilajeta v izmeri 5000 kvadratnih kilometrov in s 150.000 prebivalci. V celem je torej Bolgarija ^dobila 40.000 kvadratnih kilometrov z 1,060.000 prebivalci. Ako odštejemo ono ozemlje, ki je je morala odstopiti Rumulnski, se je Bolgarija povečala za 33.000 kvadratnih kilometrov, in bo štela 800.000 prebivalcev več, kakor pred vojno s Turčijo. Bolgarija zahteva za-se Kavjallo, katera ima velevažno trgovsko pristanišče in šteje 20.000 prebivalcev. Avstrija, Rusija in Italija bodo skoro gotovo skušaile sklenjeno mejo tako v prid Bolgarom spremeniti, da bi Kavala slednjim pripadla, a trmoglavi Grki gotovo ne bodo hoteli to privoliti, ker lahko spremenijo Kavalo v močno bojno luko. Bolgarom po tem takem ositane samo 110 kilometrov dolgo morsko obrežje ob Egejskem morju. Srbija dobi: večji del kosovskega vilajeta v izmeri 18.000 kvadratnih kilometrov s 620.000 prebivalci, del bitoljskega vilajeta v izmeri '9000 kvadratnih kilometrov s 320.000 prebivalci in del solunskega vilajeta v izmeri okrog 5000 kvadratnih kilometrov s 170.000 prebivalci. V celem dobi Srbija IB2.000 kvad. kilometrov z 1,110.000 prebivalci. Srbiji ostaneta mesti Kočana in Stiplje, kateri so hoteli imeti Bolgari, a Strumico so Srbi v zadnjem trenutku vendar-le odstopili Bolgarom. C r n a g Jo r a dobi del novopazarskega sand-žaka, zemlje okrog Gusinja in Plave, Peč, Djakovi-co in del skadrskega vilajeta, kakor ga je določila poslaniška konferenca v Londonu, torej v celem krog 7000 kvadratnih kilometrov z 230.000 prebivalci. Grška dobi: otok Kreto, Epir, del južne Ma-cedonije, Solun z ozadjem, Seres, Dramo in Kavalo s 45.000 kvadratnih kilometrov in 1,520.000 prebivalci. Poleg tega dobi še Grška večino Egejskih o-tokov. Nova kneževina A 1 b a n i j a !bo obsegala večji del skadrskega vilajeta, severni del janinskega vilajeta in dele bitoljskejga in kosovskega vilajeta, torej ozemlje, ki bo štelo okrog 32.000 kvadratnih kilometrov in štelo okrog 880.000 prebivalcev. Povečane balkanske države bodo po sklenjenem miru merile: 1. Rumunija 138.000 kvadratnih kilometrov (doslej 131.000); 2. Bolgarska 120.000 kv. km (doslej 96.000 kv. km.); 3; Grška 110.000 kvadr. \ km (doslej 65.000); 4. Srbija 80.000 kv. km (doslej 48.000); 5. Crnagora 16.000 kv. km (doslej 9000), Kar se tiče prebivalstva, bo Štela: 1. Rumunska< 6 mil. 260.000 prebivalcev (preje 6,000.000); 2. Bolgarija 4 mil. 600.000 prebivalcev (preje 3,800.000); 3. Grška 4 mil. 100.000 prebivalcev (preje 2,500.000); 4. Srbija 3,600.000 prebivalcev (preje 2,500.000); 5. Crnagora 480.000 prebivalcev (preje 250.000). Iz teh podatkov je razvidno, da se najbolj poveča Grška, najmanj pa Srbija. Bukareške zanimivosti. Besedilo mirovne pogodbe so podpisali zastopniki različnih držav z zlatim peresom in sicer z i-stim, s katerim se je podpisala mirovna pogodba med Rusijo in Japa,nom. Rumunski kralj je hotel vsem zastopnikom na bukareški konferenci podeliti odlikovanja, a bolgarski zastopniki so prosili, da se naj njih prezre, ker povodom takega mirovskega sklepa ne morejo sprejeti nobenih odlikovanj. Za mirovno pogodbo se je predlagalo besedilo, da bo odslej med balkanskimi državami vladal mir in soglasje. Bolgarski zastopniki pa besede soglasje niso hoteli sprejeti. Nazadnje so se zjedinili na besedo: prijateljs;tvo, namesto: soglasje. Srbi so na bukareški konferenci najodločnejše odklonili, da bi se narodnostim in verskim izpove-dainjem v Makedoniji zasigurala šolska in verska svoboda, dočim so se druge države pokazale v tem oziru zelo spravljive. Za to je tudi malo upanja, da bodo Srbi katolikom dovolili versko prostost, kafcor so preje razglašali, ko še so bili v negotovosti glede ozemlja. V stari Srbiji se sme samo v avstrijskem poslaništvu katoliško maševati. Slovenske kmetijske in gospodinjske šole, * Tromesečni tečaji za kuho in gospodinjstvo se otvorijo na cesar Franca Jožefa I. jubilejnem u-čiteljišefu šolskih sester v Mariboru s šolskiim letom 1913-19\14 po dopisu i visokega c. kr. deželnega šolskega sveta v Gra*dcu z dne 31. maja .1913, štev 3, 4371-1 1913. Sprejemajo se absolventinje učiteljišč, kakor tudi druga dekleta, ki se žde v kuhi in gospodinjstvu izobraziti. Začetek je dne 1. oktobra leta 1913, dne 3. januarja in dne 15. aprila 1914. Radi natančnejših pojasnil za sprejem se je treba oglasiti pri predstojništvu zavoda šolskih sester v Mariboru. * Gospodinjski tečaj na deželni kmetijski šoli v St. 'Juriju ob južni žel. se bo začel dne 15. sept. in bo trajal do 26. okt. Ker se je že toliko prosilk oglasilo, da jih je mogoče le en del sprejeli, se tečaj ne bode posebej razpisal. * Na kmetijski šoli na Grmu se prične novo šolsko leto z mesecem novembrom. Učenci se sprejemajo v zimsko šolo in v letno šolo. Zimska šola traja dve zimi od novembra do konca marca in je namenjena sinovom iz živinorejskih in poljedelskih krajev. Letna šola traja eno leto od! novembrai do kon-ea oktobra in je namenjena sinovom iz vinorodnih krajev. Pouk je brezplačen. Plačujoči učenci plačujejo za hrano, stanovanje, kurjavo in svečavo po 30 K na mesec. Za sinove kranjskih posestnikov se dobe prosta mesta. Prošnje ,za sprejem in za prosta mesta je vložiti zadnji čas do dne 15. septembra t. 1. na ravnateljstvo šole. * Na deželni gospodinjski šoli v Smilielu pri Novem Mestu, ki je v zvezi s kmetijsko šolo na Grmu in ki stoji pod vodstvom šolskih sester De Notre Dame, se prične novo šolsko leto z mesecem oktobrom. Sola traja od oktobra do konca julija. Pouk je brezplačen. Notranje gojenke stanujejo v zavodu in plačujejo za hrano, stanovanje, kurjavo, svečavo in perilo po 30 K na mesec. Za hčere kranjskih posestnikov se dobe ustanove po 15 K na mesec. Prošnje za sprejem in za deželno ustanovo je vložiti! do dne 1. septembra t. 1. na vodstvo deželne gospodinjske šole v Smrhelu, pošta Kandija._ "PoHtični ogled. — Prestolonaslednik Franc Ferdinand je bil v pondeljek, dne 11. t. m., pri cesarju v Išlu,, da se mu je zahvalil za podeljeno imejiteljstvo dragonske-ga polka št. 4, v katerem je prestolonaslednik svoj čas služil. Nekateri listi prinašajo vest, ki pa še do sedaj uradno ni potrjena, da bo letos prestolonaslednik potoval po Posni in Hercegovini in se nazajgre-de bržkone ustavil tudi v Zagrebu, ako se' politične razmere na Hrvaškem do takrat spremenijo. V tem slučaju bo hrvaško ljudstvo prestolonasledniku, ki velja za velikega prijatelja Slovencev in Hrvatov, priredilo velike narodne slavnosti. Prestolonaslednik bo letos sam osebno vodil cesarske manevre, ki bodo od 15. do 17. avgusta na južnem< Cešlkem. — Štajerski deželni zbor. O njem se sedaj zopet veliko' govori in sicer, da se bodo začela nova pogajanja, da so slovenski poslanci neodjenljivi, da bodo kmalu nove volitve itd. Vsei skupaj je izmišljeno. Vemo, da\ bi nemški liberalci radi imeli deželni zbor že sedaj, predno se v državnem zboru sklenejo novi davki. Ako bi namreč dežellni zbor imel sedaj zasedanje, bi nemška večina takoj zvišala doklade za 25%' in potem mirno čakala, da dobi z novimi davki še tudi od države približno 3 milijone prispevkov na prosto, razpolago. Koliko bi Slovenci imeli od t3h prosto razpoložljivih 3 milijonov^ si lahko vsakdo predstavlja. Celo nemški kmečki poslanci nočpjo sedaj nič vedeti o deželnem zboru in njihov list ¡„iSonn-tagsbote" piše v zadnji številki: „Dokler ne dobi dežela od države odkazanih novih dohodkov (iz malega davčnega načrta), služila, bi delazmožnost dežel-uega zbora samo v svrho zvišanja doklad za 25%; a noben resen politik tudi ne bo mnenja, da bi delal novi deželni zbor, dokler ni jasno rešeno vprašanje doklad." Torej priznavajo tudi nemški kmečki poslanci, da slovenska obstrukcija ni ravno tajfo nespametna, kakor govorijo nemtškutarji v Ptuju in liberalci v Celju. — Istra v borbi. List „,Trentino" poroča iz Trsta, da se jeseni odloči usoda istrskega deželnega zbora, ker nič več na to ne upajo, da bi bil sposoben delovati. Pri zadnjih razpravah pod predsedstvom cesarskega namestnika princa Hohenlohe se je pokazalo, da vsled laške prenapetosti ni mogoče doseči sporazuma med Hrvati in Slovenci in Italijani. Zastopniki Hrvatov in Slovencev so zahtevali, da naj se tako ustmeni, kakor pismeni odgovori na deželnemu zboru predlagane predloge, interpelacije in druge spise podajo v tistem jeziku, v katerem so bili vloženi. Nasproti temu pa Italijani vstrajajo na zahtevi, da ostane javni razpravni jezik v istrskem deželnem zboru laški. Radi tega nepremostljivega zadržka so ostala spravna pogajanja brez vspeha. Zastopniki vseh strank so na to izjavili, da jih več ne veseli, se Še pogajati. Deželna vlada za to tudi ne namerava več pogajanja uvesti* marveč namerava istrski deželni zbor razpustiti, ukiniti kakor na Češkem deželno ustavo ter upostaviti upravno komisijo, v kateri bodo vladni komisar kot predsednik, dva jugoslovanska in dva italijanska uradnika pa kot pri-sednika. Nove volitve v Istri se tako kmalu ne razpišejo. — Deželnozborske volitve na Goriškem. Pri ožjih volitvah iz skupine mest in trgov v sredo, dne 6. t. m., so .dobili kandidati laške ljudske (krščan-skosocialne) stranke 1106 do ,1146 glasov, laški liberalci pa 1162 do 1181 glasov. Izvoljeni so torej z neznatno večino laški liberalni kandidatje Bombig, Cescrutti, dr. Pinausig in dr. Pascolo. Zidruženi Slovenci so glasovali po večini za krščanjsko-socialne fra Alojzij Mišič, biskup mostarski; dr. Fran Sedej, nadškof goriški; dr. Mihael Napotnik, knezoškof la~ vantinski; dr. Andrej Karlin, škof tržaški. * Cerkvene slavnosti na hrvaško-jslovenskem katoliškem shodu dne 24. do dne 27. avgusta t. 1. v. Ljubljani: V nedeljo dopoldne daruje sveto mašo na Kongresnem trgu pred nunsko cerkvijo nj. prevzvi-šenost nadškof zagrebški dr. Bauer. V pondeljek je v stolnici ob 7. uri zjutraj govor nj. ekscelence goriškega metropolita dr. Sedeja o verskem življenju in nato pontifikalna sv. maša. V ¡torek je ob istem času v stolnici govor prevzvišenega tržaškega vladi-ka dr. Karlina o karitativnem delu in sledi pontifikalna sv. maša. V sredo ob 7, uri je v stolnici slovesni requiem za vse umrle člane prejšnjih katoliških shodov; daritev opravlja knez rn škof dr. Anton Jeglič. * Duhovniške vesti. C. g. Lucij Selinšek, ka^ pelan v Ptuju, pride za kateheta^ na Dunaj. C. g. Avguštin Jager, mestni kapelan v Ptuju, je} dobil župnijo Galicija, na katero bo dne 1. septembra u-meščen, C. g. Franc Božiček, kapelan v Selnici pri Mariboru, pride za provizorja v St. Jernej n. Muto. C. g. Pavel Vesenjak, semeniški duhovnik, pride za kapelana v Selnico pri Mariboru. * Izpremembe v slovenski frančiškanski pro-vinciji. Provincijalom frančiškanskega reda je bil znova izvoljen p. Angelu Mlejnik, rodom Novome-ščan, kustosom p. Placid Fabiani, definitorjem p. A. Furlan, p. Marijam Sirca, p. Kajetan Kogej in p. Kerubin Tušek. Nadalje so bili določeni: Ljubljana: p. Salvator Zobec, vodja III. reda, generalni komisar III. reda za provincijo. —j Sv. Gora: p. Marijan Sirca, gvardijan; p. Simon Curin, vodja III. reda. — Kamnik: p. Konštantin Luser, vikarij; p. Salezij Vodušek; p. Ciprijan Napast, generalni lektor in apostolski arhivist. — Pazin: p. Kapistran Ferlin, gvardijan; p. Lenard Kalac, vikarij; p. H. Darniš, vodja III. reda in voditelj Marijine konjgre-gacije za dijake. — Nazaret: p. Zoiranij Kozlevčar. — Brežice: p. Albert Pire, gvardijan; p. Kajetan Kogej, definitor, magister kler. novincev, vikarij; p. Maksimilijan Brelih; p. Albin Poljanec, organist in učitelj gregorijanskega petja. — Gorica: p. Vjincenc Kunstelj, gvardijan; p. Alfonz Furlan, definitor, vodja III. reda. — Maribor: p. Klar Rottmann, vikar rij; p. Anton Avbelj, katehet. — Sv., !TJrojioa:i p. rAU Golob. — Brezje: p. Hieronym Knoblehar, vodja sve- kandidate. Skupen naroden odbor je po2(v,al vse slo- pga; p. Bonaventura Rosman; p. Oto Kocjan, venske volilce, naj vsi kot jeden mož glasujejo proti * Iz sodne služ!je. v pokoj je stopil višjesodni nestrpnim italijanskim liberalcem ker so le-ti v na- ;svetnik ri mariborskem okrožnem sodišču dr. F r. rodnem oziru Slovencem mnogo boj sovražni kot / v 0 všek. Ob tej priliki mu je cesar podelil naslov krščanska socia,lci. A našli so se slovenski liberalcu t dvornegTsvetnika, k čemur mu iskreno čestitamo, m konservativni starostrujarji, ki so na dan volitve m So iskali pri sodišču v Mariboru pravice, strastno agitirali za liberalne kandidate in so tako bodo z žalostjo vzeli vpokojenje poštenega, nepri pomagali, da so najzagrSzenejši narodni nasprotniki goriškega slovenstva z neznatno večino bili izvoljeni. Liberalna in konservativna strankarska nestrpnost vzgaja izdajalce! Tz trgovske zbornice sta izvoljena dva italijanska liberalca, Iz veleposestva so bili v laški skupini izvoljeni sami krščanski social- stranskega, ljudomilega sodnika na znanje. Ljudstvo je videlo v njem pravega varuha pravice, ki ne gleda ne na desno ne na levo, ampak: išče saflno to, kar je prav. Svojemu narodu je ostal zvest v uradu in izven urada, bil je mož poštenjak od glave do pet. , , . . ".! saJ!n Ki-scansKi Za tQ je užiyal med slovenskim ljudstvom ne samo ci, v slovenski skupini pa liberalca Matija Rutar m V spošt0vanje, ampak naravnost ljubezen, a tudi na-dr. Franke ter starostrujar dr. Anton Gregorčič, ki |3protwdd ^ se mu le s spoštovanjem bližali, ker ni je s tem zlezel v liberalni tabor, samo da si za, svo- Mo madeža na njem želim0 blagemu gospodu do-jo osebo pribori mandat. S tem so volitve na Goriš- |,ro zaslužen pokoj? a vendar moramo reči,/da je nje-kern končane. Na laški strani, im^io večino krščan- govo ^pofcojenje za slovensko ljudstvo in za ugled mariborskega sodišča velika izguba! Da bi jo nadomestil njemu po značaju in znanju enak naraščaj! * Slovenci, pozor. Kakor se- čuje, bo dne 23* t. m. novi mariborski most slovesno blagoslovljen in otvorjen. K otvoritvi pride baje tudi nadvojvoda Miroslav. „Marburger Zeitung" je že prinesla oklrc, naj .Nemci pokažejo z okrašenjem hiš in z udeležit-vijo nemški značaj mesta in okraja. Hočejo torej, da se pokaže Maribor in okolica pred visokim gostom v barvi, ki ,je v istini nima. Mesto Maribor je dvojezično mesto, in mariborski okraj je slovenski okraj. Slovenci moramo torej poskrbeti, da se pri pozdravu visokega gosta iz cesarske hiše pokaže resnični" zna^ čaj mesta in okraja, ne pa lažnjivi. Udeležimo se v velikem številu otvoritve in blagoslovljenja ter porabimo to priliko, da na dostojen način pokažemo sver tu, da Še v Mariboru in okoli 3i živijo tisoči in tisoči Slovencev. Tudi za, ta slovesen dan se ne pustimo od Nemcev pokriti z pir t vaškim prtom. Slovenci, dne 23. avgusta na krov, kliče vas vaša domovinska dolžnost. Vse drugo bomo naznanili županom pismenim potom. * Liberalci besnijo. Zmage goriških liberalcev, pridobljene vsled nesloge v katoliški stranki, so našim štajerskim liberalcem glave popolnoma — zmešale. Zadnji „Narodni List" rohni kakor iz pekla pobegli bognasgavaruj nad „politikujočo duhovščino" na Štajerskem ter meni o naših poslancih, da je že skrajni čas, da zginejo. Psa|vke, kakor: „besneči fajmoštri in kaplani", „zbesneli duhovniki", „duhovniški podrepniki", „duhovniški cvenkoviči" so nedolžni izrazi proti sovraštvu, ki veje iz vsake vrste. Že dolgo nismo črtali v predalih liberalni|h listov s tako neizmerno jezo in najstrastnejšim srdom pisanega članka. Zmaga na Goriškem je oživela medlo telo štajerskega liberalizma. Toda velik je razloček med štajerskimi in goriškimi liberalci. Goriški liberalni ski socialci, na slovenski vsled izdajstva starostru-jarjev liberalci, ali kakor so se pred volitvami imenovali: neodvisni. — Deželni zbor tržaški se jé v svoji prvi jseji dne 9. avgusta bavil z overovljenjem novih mandatov. V imenu Slovencev je pri tej priliki poslanec dr. Vilfan izjavil, da z ozirom na zadovoljivi končni vs-peh slovenska strajika ni vložila nikakega ugovora, da pa mora grajati način, kako je magistrat pristranski in pomanjkljivo sestavil volilne imenike. S tem ugovorom je slovenska stranka glasovala za, o-verovljenje mandatov. Poslanca dr. Rybar in pa dr. Vilfan sta se pozneje hotela oglasiti še k besedi za različna vprašajija in nujne predloge, a italijanski predsednik je nepričakovano zaključil zasedanje, češ, da ne more dovoliti ničesar, kar ni na dnevnem redu. - — Katoliški shod v Švici. Pretekli teden se je vršil v Švici četrti katoliški shod v starodavnem mestu St. Gallen. Ob enem . s shodom se je otvorila še tudi tamkaj razstava za cerkveno umet,nost. Poleg posameznih zborovanj se je vršilo tudi velilko ljudsko zborovanje, katerega se je udeležilo okoli 50.000 ljudi. Med odseki je posebno pozornost vzbudil oni za katoliško visokošolstvo._______ Razne novice. Godovi prihodnjega tedna, 17. nedelja: 14. po Binkoštih; Liberat, m.; Libila, d. 18. pondeljek: Joahim, oče Mar. Dev.; Helena, kraljica. 19. torek: Ljudovik Toled, ško; Julij, muč. 20. sreda: Bernard, opat; Štefan, kralj. 21. četrtek: Ivana Frančiška, vdova; Adolf, spozn. 22. petek: Timotei. mučenec; Hipolit, škof. 23. sobota: Filip Ben., spozn.; Bogovoljka. * Cerkveni knezi na kajtoliškem sho'du. Doslej _ so prijavili svojo udeležbo na hrvaško-slovenskem . listi so zmerni v pisavi, stranka sama se ne veže z katoliškem shodu sledeči cerkveni knezi: dr. Anton narodnimi nasprotniki, kakor naša z nemškutarjr in Bauer, nadškof koadjutor zagrebški; dr. Krapac, Nemci, liberalni voditelji goriški so v istini narod- biskup djakovski; D. Marčelič, biskup dubrovniSki; njaki, torej so razmere čisto drugačne, kot pri nas, Zato bodo pri nas tudi zmage drugačne. Naši liberalci imajo eno veliko napako: dogodkov ne proučujejo nikdar pravilno, za to pa sami propadi! * Marijino Celje. V pondeljek je odšel iz Maribora romarski vlak s 760 romarji v Marijino Celje. Romanje vodi gospod proiesor dr. Hohnjec. Propove-dovali so v Marijinem Celju razvea dr. Hohnjeca kanonik Gabero, profesor dr. Medved in župnik MurŠič. . ■ i ) i * Iz Carigrada nam je poslali jeruzalemski ro-tnar g. profesor dr. Slavič, ki se vračai čez Carigrad v domovino, s pozdravom sledeče vrstice: Vest o sklenjenem miru v Bukarešti se je sprejefla v Carigradu brez vsakega učinka. Nihče ne misli na — mir. Turki se pripravljajo na vojsko. Kočijaže na u-lici ustavljajo vojaki in jim jemljejo konje proč za vojsko. Tramvaj ne vozi, ker so konji v vojski. Bolnišnice so polne ranjencev. * Koroški Slovenci zmagujejo. Pri občinskih volitvah v Škoficah v vrbskem okraju so sijajno zmagali Slovenci. * Turške razmere vlajdajo na koroških železnicah. Nagajanja, izzivanja in enaki škandali, ki jih uprižarjajdi nasproti slovenskemu občinstvu mlečno-zobe uradnice in uradniki zlasti na progah c. kr. držalvne železnice, se novejši čas silno množijo. A največji škandal pri celi stvari pa je, da višje oblasti nočejo napraviti reda. „Mir" pripoveduje to-le do-godbico, ki se je zgodila ne v Turčiji, ampak na -celovškem kolodvoru: Potnik iz Žihpolja zahteva v slovenskem jeziku vozni listek. Na parkratno brezuspešno zahtevo zaloputne uradnica okence, da. kar šipe zažvenketajo in odide stran! Potnik potrpežljivo počaka dve, tri minute. Iznova, zahteva prav prijazno: „V Žihpolje, dva listka!" Nič. Nežna uradnica ga nahruli, izpreminja barvo v obličju, dela se hudo, a listkov noče dati. Po četrturnem čakanju se je le našel nekdo, ki je posredoval, da je blagajničar-ka dala, pravzaprav vrgla kakor psu kost pred Slovenca zahtevana listka. * „Klerikalni fantje." Iz Dobrne se nam piše: Gottfvo ste čitali, gospod urednik, da so se pri nas po „klerikalni prireditvi" fantje stepli. Vsi nemški liberalni listi od „Deutsche Wa|cht", preko „Marbur-gerce" tja do „Grazer Tagblaitta", pa seveda duševni otrok vseh teh, naš bratski izdajalec „Slov. Nar." so ta tepež natvezali naši katoliški stranki. Pa^ svet naj ve, da so vsi tisti fantalini v taboru nemškutar-ske, to je Narodne stranke. Tja stranka ima svojo gostilno, nemško-liberalno „fStyria." Tam ' se> med službo božjo popiva, pretepa, zabavlja. To je delo naše nemškutarske stranke. In zdaj hočejo nam ta pretep naprtiti! Nam je le nerazumljivo, da ,„Nar." ni sram takega izdajalskega početja! * Dosledno trapasti. Liberalna stranka na Kranjskem je storila sklep, ki bo globoko pretresel ves jugoslovanski svet. Sklenilo se je, da bodo liberalci hrvaško-slovenski katoliški shod v Ljubljani enostavno — prezirali. Strašno! 1 Meša se mu, namreč „Štajercu." V eni in isti številki piše o enem in istem ptujskem sejmu, najprej: „Kupčija je bila pri navadnih -cenah jalkor dobra." Potem pa na drugem mestu zopet o ptujskem sejmu: ,,„!Zadnji ptujski sejem je nam zopet žalostni dokaz, v kako nesrečo nas tira prvaška podtika. Cene so se pri živini tako znižale, da se mora človek razjokati . . ." Glejte, kaj ptujski Šnops dela! Ptujski šnopsarji se najprej veselijo, .da je kupčija pri navadnih cenah jako dobra, trenotek na to pa se jokajo, ker je vsled slovenske politike juncem cena padla. * Nemškutarski pesniki. Vsako desetletje ima ptujski „Stajerc" svojega pesnika. Njegov pesnik prvega desetletja Muršič sedi že v varnem zavetju mariborske kajhe, ker je izvrševal zra^ven nemšku-tarskega pesništva tudi krvavo obrt ubijaJstva. „Sta-jerčev" pesnik drugega desetletja se piše Telebni-čar in še do sedaj hodi prosto okoli. Ptujski šnops ga je zadnji čas tako navdušil, da je v posebni pesmi oblatil naše Orle in jim natvezil vse hudobije, o katerih sanja njegova pijana duša. Pra)vijo, da se skriva pod Tlele-bničarjem) človek, ki je v nekem slo-venskoštajerskem kraju izvršil večje tatvine. Galerija nem&kutarskih pesnikov obstoja torej do sedaj že res iz samih morilcev in tatov. * Lep vspeh Slovenca na gostilničarskem šolskem polju. Letos je dokončal na višji gq/stilničars-ki, oziroma hotelski šoli na Dunaju z odlicjnim vs-pehom svoje študije gospod Maks Dolničar, sin re-stavraterja gospoda Delničarja v Trbovljah. To je prvi Slovenec, ki je dovršil tako šolo in kar je še najlepše, bil je najboljši učenec celega razreda. G. Dolničar je dobil na podlagi tega takoj izbonno službo v Švici, ki mu jo je preskrbela šola sama. in se mu obeta prav lepa bodočnost. * Slovenski gospodinjski tečaji. | Na (drugi strani našega lista navajamo tudi gospodinjske tečaje pri tukajšnjih čč. šolskih sestrah kot slovenske. Kakor sedaj izvemo, temu ni tako. Tečaji bodo nemški in so namenjeni le za nemška dekleta. * Težka vojaška vaja. Havbična baterija, sestavljena deloma iz 2., 3. in 14. havbičnega polka, je poskusila te dni jako težak in ndvaren prehod čez Visoke Ture preko Kleka na Koroškem. Od dne 24. do dne 28. julija je baterija izvršila to težko nalogo. V planinski hiši pod Klekom so ostati vojaki 2 dni. rram okbli so imeli tudi strelne vaje v visočini 2600 metrov nad morjem. Sam vojni minister Krobatin se je udeležil tega zanimivega pohoda. Da je bilo sploh mogoče priti preko Visokih .Tur iz Koroškega na Sol-nograško, je bilo treba vse vozove razkosati, topove naložiti na konje dn z največjim naporom se je posrečilo spraviti vse zdravo in nepoškodovano preko divjih in strmih gora. Tako težkih in nevarnih pohodov navadno vojaštvo ne izvršuje, tu pa so naši topničarji pokazali, kaj zmore dobro izšolano vrlo moštvo. * Velika nesreča. 17 oseb utonilo. V morskem kopališču Svineminde na Danskem se je dne 7. avgusta popoldne zgodila velika,' nesreča. Motorni čoln „Friderik Kari", v katerem se je nahajalo 22 oseb, se je prevrnil 400 metrov od obrežja. 17 oseb je utonilo, samo 5, se jih je rešilo. Ko se je bil čoln zasukal, je potegnil močen vihar, ki je čoln nenadoma prevrnil. Na stotine ljudi ob obrežju je bilo. priča, kako so se ubogi ponesrečenci borili z morskimi valovi. * Srnjak pobodel pastirja. V Pogancih pri Novem Mestu imajo srnjaka, ki je popolnoma udomačen, a do tujcev nima nobenega spoštovanja. Tako je v svojem srdu do neznancev napadel grajščinske-ga, .pastirja, ki je gnal živino na pašo, ga ranil z rogovi na stegnu in na rokah. Konečni izid je bil, da je moral rogati napadalec iti v zapor, ranjeni pastir pa v bolnišnico. * Darovi za „Slovensko Stražo" iz Štajerskega: Jožefa Volil, Hoče pri Mariboru, 1 K; I. Jelš-nik, kaplan, Cadram, 3 K; po gospodu dr. Antonu Vebletu in gospodu Franu Zalerju od predavanja v Celju 5 K; po gospodu dr. Antonu Jehartu, Celje, od skioptičnega predavanja, 9.40 K; po podružnici „Slovenske Straže" v Hočah pri Mariboru, iz nabiralnika gospoda Josipa Gselmana, 7.40 K; po podružnici v Brežicah, nabrano na dekliškem shodu na Vidmu dne 13. julija t. 1., 14 K; podružnica v Dra-mljah 24 K; hranilnica in posojilnica Svetinje 10 K; posojilnica v Gornji Radgoni 30 K; Karol Presker, župnik v Kapelah, nagrada za dramatično predna» šanje „(Tatelbauma" na Vidmu pri Vipavi, 10 K; A. Flšer, župnik, Ribnica, Štajersko, 4 K; po podružnici v Hočah, iz nabiralnika gospoda J. Florijanči-ča, 1 K; podružnica v Celju 5 K;,' podružnica Sv. Jurij ob južni železnici 30 K; po gospodu Ant. Fa-nedlu, organistu v .Vurbergu pri Ptuju, nabral na gostiji gospoda Jakoba Lako, 3.50 K; po gospodu j. Zajcu v Gaberkih-Soštanj, nabrano pri veseli (gostiji za zdražbano lastovico, 10 K; Janez Pečolar, črev-Ijar v Topolčici, 4 K; Anton Kocbek, župnik, Sv. Križ nad Mariborom, kot odgovor na fehtanje nemškega Schulvereina, 5 K; podružnica Hajdin pri Ptuju, 27.50 K; podružnica Sv, Križ nad Mariborom, 99.20 K; nabral g. J. Mirt, bogosl., Cel(je, na primiciji čast. gosp. J. Vrečka pri Sv. Jožefu nad Celjem, 20 K; nabral častiti gospod Janko Baznik, kaplan pri Sv. Barbari v Halozah, na gostovanju pri častitemu gospodu župnjiku Ogfnjeslavu Skamle-cu, 20 K; gospa Pavlina Vodovnik, iStaritrg pri Slo-venjgradcu, nabrala na lepi nedelji pri Sv. Urbanu, 6 K; Anton Kolar, župnjk pri St. Ilju pri Velenju, 10 K; iz nabiralnika podružnice Slovenske Straže v Celju 5 K. * Kolera v Dalmaciji. V Kotoru (Dalmacija) je dne 5. t. m. umrla zasebnica Ana Martinovičeva za kolero. Odredili so vse potrebno, da se bolezen ne razširi. * Dobava rezanega lesa za državno železnico. C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trstu odda potom javnega razpisa dobavo rezanega lesa itd. za leto 1914. * Oddaja tovornih konj. C. kr. ministrstvo za domobranstvo je izdalo nove odredbe glede oddaje toivornih konj c. kr. domobranstva v zasebno uporabo. Knjižica, katera ima znamenje C—20. se izdaja v c. kr. dvorni in državni tiskarni na Dunaju proti plačilu 60 vinarjev v različnih deželnih jezikih. Razstava avstrijske plemenske živine se bo vršila letos od 12,. do 14. septembra, na Dunaju. Naznanila sprejme splošna družba za vnovčevanje živi-ne na Dunaju, VIII. okraj, Lammgasse št. 4. Naša srednješolska mladina. Slov. Dijaška Zveza na Gomilskem. ' Občni zbor štajerskega pododbora Slovenske Dijaške Zveze (počitniške organizacije katobško-na-rodnega, dijaštva) vršil se je ob nepričakovano veliki udeležbi od strani dijaštva dne 3. avgusta na Gomilskem. Došli so na istega poleg več bogoslovcev skoro vsi katoliško-narodni abiturijentje in mnogo srednješolskega dijaštva, Otvoril je občni zbor ob 11. uri dopoldne dosedanji predsednik bogoslovec Franc Muhič, iskreno pozdravljajoč došle dijake. Pozdravu je sledil referat abiturijenta Vinka Munda, „iStari cilji — nova pota", v katerem je govornik najprej naslikal sedanje stanje katoliško-narodnih dijaških organizacij, na to pa se obširno pečal s sredstvi, ki bi bila v stanu vzdržati iste na doseženi višiini in dvigniti še višje. Za. tem je podal predsednik poročilo o delovanju pododbora v preteklem le)tu. Vsled pomanjkanja sredstev moral se je isti tudi lansko leto omejiti na .prirejanje veselic (5) in predavanj, ki so jih imeli člani Slovenske Dijaške .Zveze nad 30. Končno se je vršilo daljše posvetovanje o preustro- jitvi pododbora v podružnico in sklenil sklicati, brž ko se pravila potrde, ustanovni občni zbor podružnice. Popoldne priredili so dijaki s sodelovanjem domačih deklet v Gasilnem domu Jurčič-Cesnikovo igro .„Domen", ki je v polni meri zadovoljila mnogoštevilno občinstvo, kakor tudi prireditelje. Katoliški abiturienti v Dolenjem Logatcu. Isti dan, kakor štajerski pododbor Slovenske Dijaške Zveze na Gomilskem, so imeli vsi slovenski katoliško-narodni abiturienti (ki so dovršili srednje šole) v Dol. Logatcu na Kranjskem svoje zborovanje. Med pozdravi je govoril tudi zastopnik „Zv. Orlov" Josip Pire ter pozdravil abituriente v imenu slovenske kmečke in delavske mladine, mladine, ki gleda v njih pionirje prosvete med ljudstvom. Abiturienti so govorili in se razgovarjali o sledečih predmetih: v katoliški veri je rešitev človeštva; dijak in srednja šola, šola življenja; katolik in umetnoslt. IŽe ti predmeti kažejo, kako resno mislijo naši mladi na svojo nalogo v človeški družbi. Abituriente so pozdravili zastopniki katoliških visokošolskih društev: „Zarje" v Gradcu, „Danice" na Dunaju in „Dana" v Pragi. Slovenski katoliški stariši, ali so vaši dijaki v Slovenski Dijaški Zvezi, oziroma v imenovanih visokošolskih društvih? Povej ml, s kom občuješ, in povem ti, kakšen si! Mariborski okraj. m Maribor. Otvoritev dravskega mosta ne da spati našim Nemcem. Najprej so hoteli, da bi tudi še lutrovski pastor blagoslovil novi most, toda s tem niso prodrli. Sedaj hujskajo Nemci po mestu, da se na dan otvoritve razobesijo po mestu pruske fränkfur-tarice, da jih vidi avstrijski nadvojvoda Miroslav, ki pride baje k otvoritvi. Slovence bi radi pri otvoritvi popolnoma zatajili. Celo okrajni glavajr Weiss je čisto pozabil, da ima v okraju Slovence. Nemci hočejo, da je pred nadvojvodom vse nemški. Slovenci pa poskrbimo, da se Nemcem izjalovi njihova nakana. Udeležimo se mnogoštevilno otvoritve in pozdravljaj-mo člana cesarske hiše v lepem slovenskem jeziku! Otvoritev je v soboto, dne 23. t. m. m Maribor. 25Ietnico svojelga službovanja je obhajala, dne 11. julija zavedna Slovenka gdč. Jožefa Jaunik, prodajalka pri gospodu Hofirnannu, usnjarju v Mariboru. G. Hoffmainn jo je obdaril za njeno dolgo in zvesto službovanje z zlato verižico in s lOOkronskim bankovcem. m Limbuš pri Mariboru. Limbuš, prijazno, do zdaj še slovensko vas, osrečuje v dobi dveh let raz-kosevalec kmetij, neki Pravnik, ali Braunigg. Raz-mrcvaril je krasno kmetijo Zelenjaka in ista u-soda baje čaka še druge. Na Zelenjakovem je namreč razkosal obširno, v lepi ugodni legi ležečo rodovitno njivo na 40 kosov ter prodal kose raznim — Siidmarkovcem. Limbuš je dobil na ta način 40 novih nemških volilcev, koiih vsak plača baje okrog 40 vinarjev davka. Pri naslednji občinski volitvi bodo že pogumno nastopili z dr. Oroslom na čelu, ki se zdaj že baha okrog s svojo zmago nad Slovenci. Brauni'gg jim pripravljaj tla in vse vestno poroča, kar se v Limbušu godi. Posebno še zdaj kar piha od jeze, .ker mu občina ne dovoli koncesije za gostilno. Te pač ni potreba, ker ima Limbuš že tri gosiilne in se s prevelikim številom gostilen le goji pijančevanje. Posebno pa je hud,; ker občina tako dolgo ne skliče stavbene komisije, ki bi mu dovolila v gostilniško sivrho potrebno prezidavo nekdanjega Zel^en-jakovega doma. Hodi od oblasti do oblasti, da, celo na Dunaj se je baje že vozil, pa zadevo občina kljub vsemu žuganju in .clreganju ne reši. Drži se recepta v Studencih, kjer tudi občina z vedenjo pn«>Ntvo! Hiša obstoji iz 5 sob, kuhinja, perilnica, vodnjaka, svinj, hlevi, klet in vrt se za 6600 K proda, 2200 K je vdeleženih. Fr. Trstenjak, Frauštaudnerstr. 57 Pobrež p. Mariboru. 904 Pekovskega učenca takoj sprejmem iz poštene hiše in poštenih stari-šev. Dobi 6 K plače na mesec in tri letno učenje. Franc Horvat, pek, Cirkovce pri Pragarskem. _967__ Nova hiša s 4 sobami, 2 kuhinji, klet, velik vrt, 1 njiva, hlev za 4 krave, 20 minut od glavnega trga v Mariboru se po ceni proda. Naslov pove Jakob Polanec v Po-brežju, Roseggerjeva ulica 18 pri Mariboru. 965 Proda se trgovina v večjem mestu na Spod. Štajers-skem; manufaktura in konfekcija, na najugodnejšem prostoru pod ugodnimi pogoji. Naplačilo 15 do 20 000 kron. Naslov se izve v upravništvu. 969 Naznanjam slav. občinstvu, da sem prevzel trgovino gosp Emilie Zorko, pri Knezu (Bobehu) ter kupujem vse deželne pridelke, v zalogi imam vedno vsakovrstne poljedeljske stroje. Za obilen obisk se priporoča Jožef Osolin. Laški trg, 15. julija 1913. 981 LepO malo posestvo se proda. Meri šest oralov zemlje v enem kosu, z lepim, novim, zidanim gospodarskim poslopjem pri cerkvi in šoli Več se izve pri Antonu Lozinšek pri Sv. Marjeti na Drav. polju, p. Račje. 979 Prodam posestvo pri okrajni cesti 30 minut od postaje Store pri Celju. K posestvo spada hiša z 2 sobama, kuhinja, tri obokane kleti gospodarsko poslopje, hlev za svinje, vse novo, dva travnika, dve njivi, sadonosnik, brajde, zelo rodoviten vrt za zelenjavo, blizu 2 orala doraslega gozda. Kdor želi kupiti naj se oglasi pri Juriju Esenko, Prožinska vas, p. Štore. V najem se da gostilna tik farne cerkve pod ugodnimi pogoji na več let. Posebno pripravno bi bilo za kakšnega rokodelca. Kje pove upravništvo. 977 Išče se računski natakar, oženjen, izučen mesar. Kje pove upravništvo. 984 Zanesljiv vinlčar z dobrimi spričevali in 6 dobrimi delavskimi močmi se k Martinovemu sprejme. Julij Glaser, Melinghof, Maribor. 966 Za 4 orale velik vinograd, novi nasad na Ročici, župnija Sv. Jakob v Slov. gor., se išče priden viničar k; dobro razume vinogradniško delo, 4—5 delavskimi močmi in poseduje 2—3 glav živine se proti dobremu plačilu sprejme. Ponudniki se naj obrnejo na lastnika Antona Prisching, trgovec v Cmu-reku. 989 Lepo posestvo v mariborski okolici, blizu kolodvora in cerkve se radi starosti posestnika proda. Posestvo obsega blizu 30 oralov, so lepi rodovitni travniki, njive in gozd, vse na ravnem, poslopja novozidana in obširna, lep sadonosnik krog hiše. Vpraša se pri Štefanu Fridl v Ro-gozi pri Hočah. Proda se vse: živina, vozovi, sploh vse, kar se na kmetiji rabi. 959 Mlinarski nč<-nec, marljiv dečko, čez 15 let star, sin poštenih sta-rišev se takoj v učenje sprejme pri Kukovec Alojziju, posestniku umetnega mlina v Ptuju. 992 Malo posestvo s hišo v Selnici, 15 minut od postaje Št. Ilj v SI. gor., 3 orale zemlje se proda. Cena 4400 kron, 1100 kron dolga. Naslov posestnika pove Franjo Lilek, Št. Ilj v Slov. gor. 993 Izjava. Podpisani obžaljujem vse žaljive besede, katere sem 21. julija 1913 izustil v trgovini g. J. Šarlaha v Gaberju pri njemu in se mu zahvaljujem, da mi je odpustil ter odstopil od tožbe. V Celju, 6. avgusta 1913. 990 Paul Leskovar. Lepo posestvo v bližini Velenja se proda z rodovitnimi njivami in travniki, z dvema lepima gozdoma. Ker je več zidanih, z opeko kritih poslopij, se lahko tudi na dva ali več delov proda. Več pove Fr. Verdev, gostilničar in posestnik v Šaleku pri Velenju na Štajerskem. 1003 Učenca zdravega in pridnega sprejme takoj Jakob Trbovšek, mizar Podgorje p. Slovenjgradec. 1002 Na prodaj je en nov voz (Steirer-wagerl), 2 nova mesarska voza in 1 nov Plato-voz pri g. J. Kokot, kovač, Maribor, Koroška cesta 84. 1004 Kolar kateri je že pri vojakih izvrševal svojo kolarsko obrt,' želi se nastaniti na Spod. Štajerskem, Kranjskem ali na slovenskem Koroškem v okraju, kjer bi imel zadosti dela. Ponudbe pod „Kolar" na upravništvo. 994 Uiienca sprejme g. Anton Keršič, kolarski mojster. Fram. 997 Lepo posestvo na prodaj; od 5000 kron naprej do 30.000 kron, kakšno kdor želi. Oglasiti se jo pri Matiju Žižek, Kamnica št. 16 pri Mariboru. 996 Strežnik se sprejme takoj v dijaškem semenišču, Maribor, Burger-strasse 12. 1005 Išče se gostilna v najem zdaj ali do Novega leta. Pisma na J. Ka-linšek, poštno ležeče, Konjice št. 260. 998 V grajščini „Banski dvor" na Hrvaškem ob štajerski meji se sprejmeta dva oženjena logarja (Waldheger) v starosti od 30 do 40 let. Oglasijo se naj samo oni, kateri so že bili v zgoraj omenjeni službi. Ravno tukaj se sprejme tudi en konjski hlapec; ta mora biti samski in čez 40 let star. Ponudbe in spričevala se naj pošljejo na ravnateljstvo „Banski dvor" pri Ormožu. 1006 Pridnega učenca sprejme takoj g. Vučak Jožef, čevljarski mojster v Studencih pri Mariboru, Okrajna cesta 25. 1007 Za oferja sprejmem dva zakonska. Lepo stanovanje, svinjski hlev, prosta drva, liter mleka na dan in 1 K plače. V Cvajniku, Tobi-sova viničarija št. 125 pri Mariboru. 1009 Novi benem-motorji tudi taki, ki so že bili v rabi, zelo priročni domači mlini se zelo po ceni oddajo. Sprejmem vsa popravila in nova naročila. Karol Sinkovič, ključavničar, Maribor, (grad). 1010 Proda se lep, popolnoma novo opremljen mlin s trajno vodo s tremi pari kamnov (eden par je „Selbstscharfer"). Mlenja je dosti, mlin pa v sredini trga. Več pove Franc Koropec v Studenicah pri Poljčanah. 1011 Pozor! Redka priložnost. Novo opremljen umetni mlin z žago na vodno silo, opremljen z najnovejšimi modernimi stroji, z nekaj posestvom, v zelo dobrem stanju v lepem kraju in na izvrstnem prostoru se pod ugodnimi pogoji po zmerni ceni proda. Naslov pove upravništvo. 1012 XX«*XXKXXX Naznanilo preselitve. Slav. občinstvu in cenj. odjemalcem naznanjam, da sem svojo trgovino z obuvati preselil v Grajsko ulico 2 (Burggasse). Proseč za isto naklonjenost, kakor do sedaj, si bom prizadeval, vsakemu postreči prav reelno in najcenejše. Za obilni obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem E. SBasina, 999 Maribor, Burggasse 2. Kci@rii©€e dí¿iti?" za malo denarja veliko dobrega blaga, naj si naroči od „Prve slovenske spodnje štajerske razpošiljalnice" J. i Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica št. 5 Ostanke raznega blaga n. pr. 20 m močnega belega platna za samo 8 K, 20 m posebno močnega za 9 K, 20 m zelo finega za 11 K, 20 m močnega druka K 8'60, 20 m posebno močnega za 10 K, 20 m zelo trpežnega 12 K. Za enako ceno kakor druk se dobijo tudi ostanki cajga, kambrika, levantina, pisanega platna in parhenta. Ostanki so v dolgosti od 2—7 m. Naročila nad 20 kron se pošljejo franko. Zamenjava dovoljena. 680 Dne 3. septembra t. 1. ob 10. uri predpoldne se vrši oddaja zastran dobave sena, slame, trdih drv in premoga za dobo od 1. novembra 1913. do 31. oktobra 1914 pri c, kr. domobranskem pešpelku št. 26 v Mariboru. Natančneja navodila in pogoji se izvedo dnevno med uradnimi urami v provianturi imenovanega polka. Proviantnra 26. pešpolka, Maribor. 1008 m 8) e 0 m *5 CO JE (Z b< »un •m» o a -o (3 a «i e! M* N £ (8 It »rnm TO n ¡-i »mm g 10 >vi -a 0™ E a An N (8 (8 a "O <31 • • o 13 ¿¿S a -M '3 N (3 C © 5S O a