Poslednfe vesfl. Politične novice v drugih državah. Hitlerjanci so dvignili glave na Dunaju. Spredaj poročamo, da se je pripeljal na Dunaj na obisk nemški zunanji miniater dr. Neurath s Bvojo soprogo in 18 ministrakimi uradniki. Na kolodvoru so ga alovesno sprejeli: avatrijaki kancler dr. Schuschnigg, zunanji miniater dr. Schmidt, več drugih ministrov ter člani nemčke kolonije. Pri vožnji barona Neuratha iz dunajakega zapadnega kolodvora do hotela »Imperial« Je prišlo po ulicah do bumili pozdravov hitlerjancev, ki so vpili: »Heil Hitler!« DemonBtranti so zasedli ulice tako, da se je kolona avtomobilov komaj in komaj prerila do cilja. Policija je morala nastopiti, da je razkropila demonstrante. Na drugi strani pa so zopet vpili za Avstrijo člani donovinske fronte. Nemški Eunanji minister ee je moral kmalu po prihodu peljati do groba neznanega vojaka, kjer Je v imenu avoje vlade položil venec, po stranakih lilicah, ker ao zasedli večje ulice hitlerjanci z namenom, da bi burno pozdravljali g. minlstra. Demonatracije hitlerjancev ao vzbu<?;ie v kroglh dunajske vlade akrajno nevolj- v strahu, da 8e bodo vlharni naatopi za bivanja dr. Neuratha na Dunaju ponavljali v vedno večjem ter za policijo nevarnejšem obsegu. Francoska in angleška poročila o nemirih v Abeslniji. Poročila iz Abesiniji sosednlh francoskih in angleških kolonij trdijo, da je prišlo V Abesiniji na več meatih do hudih bojev med domačinl in Italijani. Abeainskl upori so poaebno ljuti na zapadu. V pokrajini pri abesinskih Jezerlh so napadli domačini kolono italijanskega generala Tucci. V boju je padlo okrog 200 Italijanov. Vendar je uspelo italijanskim četam da 80 upornike razkropile ter pognale v beg. V Abeslniji so italijanske oblaati zaprle na tisoče domačinov in je proglašeno nad celo deželo obsedno stanje. Domačini se ne smejo proato gibati med posameznimi naselji. — Krivce bombnega atentata v AddLs-Abebi išfiejo med sorodniki nekdanje abesinske oficirske Sole V AddisAbebi. Povzročitelj in organizator napada pa je ras Desta, ki se je znal doaedaj akriti vsaki ltalijanski kazenski ekapediciji. — Pri atentatu ranjenemu italijanskemu generalu Liottlju so tnorali odrezati v bolnlci nogo. Poškodbe mar6ala Grazianija in patrijarha Cirila so lažjega znaCaja. Italijanska poročila iz Rlma o dogodkih v Abesiniji so povaem umolknila. Smrtni slučaji. Smrt znanega bivšega trgovca v Mariboru. V Btarosti 75 let je umrl v Mariboru 22. februarja bivši trgovec Jožef Kaučič, ki je imel dolgo let veliko trgovino na voglu Goaposke ulice protl Glavnemu trgu, kjer je sedaj Josip Benko. Rajni je bila obče znana ter čislana mariborska osebnost. Svetila mu večna luč! Smrt vzorne učiteljlce gospe Drage Beloglavec. Dne 16. t. m. je za vedno zatisnila svoje mile oči gospa Beloglavec Draga, roj. Krajnc, V St. Vidu pri Ptuju. Bila je izvratna In vzorna učiteljica. Prvo njeno službeno mesto je bilo pri Sv. Rupertu v Slov. Rorlcah, kjer Je delo- vala nad pet let. S svojim možem je bila preatavljena na RemSnik. Tu se je vsestranako udejstvovala. Kako lepe so bile božične igre na remšniški šoli! Saj je pokojnica sama »estavljala originalne igre, kulise šolskega odra ao pa večinoma tudi njeno delo. Blago pokojnieo so iz št. Vida pripeljali v Maribor. Zadnje slovo od goape Drage Beloglavec je bilo v srce segajoče. Kako zelo je bila priljubljena, se je paC videlo Iz številnega sprematva, ki ji je izkazalo zadnjo čast. Vuzenica. Umrl je naš dolgoletnl naročnlk Sr. Braznik, vpokojenec; dosegel je etarost 85 let. Citanje našega liata mu je bilo v največje veselje. Naj počiva v miru! Iz Slovenske krajine. Otrok podlegel opeklinam. V Bakovcih pri M. Sobotl 88 je zgodlla zadnjo soboto zvečer nesreča, koje smrtna žrtev je postala eno leto atara deklinca. Med tem ko sta bila zakonca Vogrinčič zaposlena ria polju, sta prepuatila nadzorstvo nad enoletno hfierkico bablci. Starka je kuhala čaj in je ptistila akodelo na klopi poleg zibelke, v kateri je ležal otrok. Otrok je stegnil ročico in je polil vrelo tekočino po sebi ter se je tako opekel, da je kmalu podlegel poškodbi v bolnici v M. Soboti. Domače novice. 801etnica odličnega moža. V Hočah pri Mariboru obhaja te dni 801etnico avojega rojstva g. Josip Gselman, posestnik in gostllničar ter bivši mizarski mojater. G. Gselman je znana osebncst, osobito je spostovan vsled tsvo)i-i lepih lastnosti in svojega vzglednega življenja. Jubliant je od svoje mladosti in do sedanje dobe b:l vedno zelo marljiv, skrben in pošten v vsakem oziru. V dobi hudlh nacijonalnih boiev za marifcorfko okolico je stal g. Gselman v prvi vrati borcev za našo narodno svobodo in naše narodne pravice. Pod nemškutarskim režimom se ga je preganjalo kot zavednega Slovenca in krajevnega voditelja, toda Gselman je bil mož korenina ter je stal trdno kakor hrast za pravice Slovencev v hočki okolici. G. Gselman je bil osebni prijatelj rajnega poslanca Pišeka in je zelo ponosen, da je tudi naš voditelj g. dr. Ant. KoroSec opetovano obiskal njegovo hižo ter da ga Steje med svoje dobre znance. G. Gselman je bil dolga leta v občinskem odboru v Hočah ter je bil član mnoglh korporacij in je bil na čelu naših društev v Hočah. Kot mož in oie je bil vedno strogo krščanskega duha in je vzgajal svoje otroke vzorno. Silno je bil užaloščen, ko mu je sin-edinec padel v avetovni vojni. Od tega časa naprej sc je opazila na očetu Gselmanu vellka sprememba. Smrt edineg- sina ga je tako potrla, da je odložil mnoga mesta v javnosti in ji žlvel samo za svojo druzino in za svojo obrt. Kot javni delavec je bil g. Gselman pofiten in nje^-va T>eseda je med prijatelji ln nasprotnikl »nnogo zalegla. O. Gael^an Je bil nad 20 let krajevni zastopnik naSe domačeVzajemne zavarovalnice in je tudi ta -~«el vršil ekrajno solidno in pošteno. Očetu Gaelmami k njegovemu jubileju najiskreneje čestitamo! Samomor z elektriko. Ivan Novak, 401etnl brezpoaelni delavec, je splezal v Breaternici v župniji Kamnica pri Mariboru na železni steber električnega voda in ae je dotaknil žice z visoko napetostjo. Omamljen od toka je padel na betonski podatavek ter obležal mrtev s prebito lobanjo. Novak je bil svoj čas zapoalen na žagl v Viltožu. Prireditve. Fram. V Frama je letos društveno delo žlvahnejše. Izobraževalno društvo, ki je za puat vprizorilo »Dve nevesti«, prlpravlja aedaj žalolgro »Sin«. Vrlim igralcem želimo tudi sedaj veliko uapeha. Koncem januarja smo slišali predavanje o Lurdu in Bernardki ter gledali krasne ekioptične slike; dne 31. februarja pa je predaval g. upravitelj Joaip Tavželj o komunizmu v Rusiji In nam je s filmom pojaanjoval njegove grozne posledice. V nedeljo bomo gledali Gospodovo trpljenje. Taka predavanja sc ljudem v pouk in razvedrilo in se jih prav radi udeležujejo. Dopisi. Sv. Andraž v Slov. goricah. V noči od pustnega torka na pepelnico se je prikradel v kurnik g. Martina Koren neznani uzmovič in hotel odnesti perutnino. Sumljivi šum je slišal doma— pea, ki je dosedaj že neznanega dolgoprstneža pregnal. Zlobnež pa še ni miroval; poatavil si je lestvo na podatrešje Franca čuček, hoteč se polastiti slanine, katera ae je tam sušila. A prišel je domači sin Jakob, ki se ga je uzmovič ustrašil, in je zginil brez plena v noč. Zrkcvci pri Mariboru. V mesecu januarju se je vrsil 24. redni občni zbor prostovoljne gasilske čete Zrkovci. Izvolil se je novi upravni ln nadzorni odbor. Izvoljeni so bili možje In fantje, ki imajo res navdušenje za gasilatvo, storiti namreč to, kar je bližnjemu v pomoč in Bogu v čaat. Gasilska četa je imela v pretedenem letu več velikih požarov, pri katerih si je pokvarila nove cevi, pokvarila pa se je tudl nova brizgalna. Ker ai je četa poatavila nov Gasilski dom, je porabila ves denar in še nekaj dolguje. Da ai četa nabavi, kar je nujno potrebno, namerava prirediti dne 17. maja t. 1. veliko dobrodelno tombolo v Zrkovcih. Radi tega se prosijo vsa sosedna društva, da ta dan ne napravijo nobenne prireditve, marveč prepustijo to nedeljo le nam, ki smo nujno potrebni denarnih aredstev! ILoCe pri Poljčanah. V zadnji naši številki priobčena prilika o bratovščini jeruzalemakega osla je zadela nekatere tako živo, da jo je ponatisnil mariborskJ »Večernik Jutra«. Se pač zopet obistinuje pregovor: »Če mački atopiš na rep, zamijavka.« — Nedelja 14. t. m. je bila v resnici živahna. Takoj ?o jutrs.nji av. maši občni zbor JRZ, v šoli pa občni zbor Sadjarske podružnice v Spodnjih Lažah, združen s podufinim predavanjem referenta pri sreskem načelatvu v Konjicah. Popoldne po večernicah pa občni zbor društva Rdečega križa, ki je potekel sicer mirno, vendar v poročilih pokazal rak-rano naših faranov, da si niti v tem samaritanskem društvu, ki ne gleda ne na levo in ne na desno, ne moremo biti edini. Samo peščica požrtvovalnih ljudi je omogočila prvo božičnico r-><^lžnim trokom lrnsko leto. Ločani, zdramite se, Caa hiti in ne Caka na naa, tudi elektrika nas bo prehitela, zlaati na Gorenjskem. JLo«e pri Poljčanah. Glavni odbor drustva RdeCega kriza kraljevine Jugoslavije v Belgradu je glasom obveatila banovinskega odbora v LJubljanl odlikoval predsednika oMinskega od- bora društva RK v Ločah Ivana šalamon, posestnika in zasebnega uradnika na Zbelovem, 8 srebmo svetinjo za za3luge. Sv. štefan. V kratkem predpustnem času je stopila pred oltar rr.m priljubljena mladenka Terezija Stancer, ki je bila članica Marijine družbe. Omožila ae je z mladeničem posestnikom Alojzem Nikola v Št. Juriju pri Grobelnem .Povodorn poroke je Marijina družba prišla z zastavo Tereziki nasproti ter jo pozdravila z nagovorom in šopkom, katerega ji je podarila; pevski zbor pa je zapel lepi pesmi. Bog daj mlademu zakonskemu paru srečo in blagoslov! Šmartno ob Dretl. »Domovini« in »Jutru« v odgovor objavijaino, da ao bili prctepači, za katere se oba lista ogrevata, od sreskega sodišča V Gorniemgradu dne 18. t. m. obsojeni na odškodnino za poškodbe, ki so jih prizadjali članom fantov3kega odseka v šmartnem ob Dretl. To je hkrati najboljša zavrnitev laži, ki se nahajajo v dopisih imenovanih liberalnih listov. Zibika. V nedeljo 28. t. m. bodo v Zibikl ponovne občin3ke volitve. Zibičani so postavljeni na vago: ali bo Zibika ostala slovenska, ali bo pcatala hrvažka; ali bo ostala katoliška, ali pa bodo prišli na krmilo ljudje, ki ne vedo kaj so, in so katoličani samo v toliko, kolikor ao zapisani v krstni knjigi. Zelo čudno je, da so nekateri Ijudje tako nespametni, da silijo na Hrvaško, ko je vendar dr. Maček odklonil Slovence. Da bi se dr. Maček za Slovence brigal! Saj ima v svoji domovini dovolj dela. Kaj če zmagajo mačkovci? Nasvet dopisnika je: Naj ae takoj prihodnjo nedeljo začne brati v cerkvi hrvaški evangelij! Zibika je znana po domovini najbolj radi božjepotne cerkve na Tinakem. V slučaju, da maCkovci zmagajo in če bo gotovi »Gubac« za župana, se nekaj šepeta, da se bodo na Tinskem naselili hrvaški redovnikl iz Hercegovine in potem ne bo nihče drugače govoril kot »Majka božja Tinska«. V boj do zmage!