2fc
Članki in razprave
ARHIVI XVII 1994
Gospodarski fondi in arhivi podrtij v Češki republiki v obdobju tiansformac-je gospodarstva in privatizacije podjetij
FR/ NTIŠEK ŠULHMA
Tema pričujucc razprave jc v tesni zvezi s problemi, ki Sih rr.ora»o v današnje-m času rešiti tudi arhivarji na Češkem. Gre predvsem za pr kaz sprememb na gosnodarskem področju in za njihovo obravravo v ohvczmb normHi, po katerih se bodo ravna!J s hran i e vanje, obdelava in dostop do arhiva! ij.
V	Češki republiki v današn/cm času u natančno definiran pCj m "gospodarske arhivalijc" oziroma "gospodarski arhiv". V bistvu se za arhiv alije gospodarskega značaja štcjcjc v:;c arhivaiijc, ki so nastale v proizvodi ih podjetjih m pri njihovih vodstvenih organih npr. pr: generalnih direkcijah a!i pri strokovnih vodstvih. Nadalje sodijo k tipu arhivali„ gospodarskega značaja arhivalijc, ki izhajajo i/ dejavnosti organov v državni upravi in ¡tC nanašajo na vodenje, planiranje in statistiko gospodarskih subjnkiov v regijah, vključno z arhivalijami, nastalimi ob dejavnosti posameznih resornih ministrstev.
Arhivalijc, ki so 11 as ta. i! e v proizvodnih podjetjih in pr: njihovih vodstvih, so diincs v pre težni večini shranjene v arhivih podjetij, v ecšL arhivski terminologiji imenovanih "podjctii.sk; arhivi". Arhivalijc gospodarskega 7načaja, ki so nastale ob delu državnih organov, so shranjene v državnih arhivih, pri čemer Osrednji dtfavri arhiv v Pragi zbira -n omogoča dostop do artiivab' centralnih organov državne uprave, vključno z nekaterimi fondi neposredno vodenih gospodarskih organizacij. Področn državni arh'vi pa zbirajo arhivalijc posameznih gospodarskih nodjcdj v tistih primerih, ko je podjetje prenehalo delovati, ali sedaj, v obdobju transfonnaciii gospodarskih odnosov, ko novi lastnik lic kaže interesa za shranjevarje arhiva svojih predhodnikov
Leta 1990 ki ga jc nujno šteti za prelomnega nc lc na političnem in gospodarskem področju, jc bilo v vsej Češki repu iliki ustanov^' aiih ok. 800 arhivov podjetij, v katerih jc dül shranjeno IOOCO foido/ :a gospodarsko zgodovino, v,ega skupaj 78000 tir. V državnih arhivih jc biio v ten času dostopnih 1400 fondov, v obsegu 400 tm arhivaiij.
Ker jc bila v nekdanji Češkoslovaški m v nekdanji Jugoslav i povoina siluac;ja deloma drugač.a, jc potreben kratek ckskui7 v razvoj češke arhivske službe in arhivske zakonodaje v zvezi 7. organizacijskimi spremembami v češkoslovaškem državnem gospodarstvu.
V	obdobju med svetovnima vojnama jc biia češka arhiv.ska služba zasnovana predvsem kot državna arhivska služba, ki naj b; skrhela za potrebe države in resornih ministrstev. Pii shra-
njevanji' dokumentov o gospodarskem razvoju jc bila v tem času situacija na Češkem in Morav-sKem prav zaradi prejšnje sk-jpne pripadnosti k Avstriji enaka situaciji na Slovenskem
Do drugačnega razvoji' jc pri.šlo že v času vojne, /ia.Li na ozemlja Češke republike prak tič 10 ni prišlo do resnejših izgub gospodarskih dokumentov zaradi vojn m dopodk >\ Resnejše izgube so nastaic šele po osvoboditvi, ko so bili v nnogih tovarnah uničeni vsi nemško pisani dokumenti. Predvsem v Sudctih jc tako nrišlo do kompletnega uničenja eclotnih registratur v mnogi1h podjetjih 17 tovarn, vključenih v oboroževalni program tre^ega iajha, jc bil pretežni del t okumentaeijc odpeljan kot vojni Stri v ZSSR in bil vrnjen le neznaten i;, nepomemben oel.
Po letu 1 'Hi- je prišlo v Češkoslovaški repub-"ki d j temeljnih političnih in gospodarskih spre mcmb:, pgjrih pr 'i izrazitejši korak jc biia naei onahzacija vel iti h podjetij in odvzem premo-žcijt Nemecin, kolaborantom in izdajaCctr W obdobja Protektorata. Začelo se jc z. 'obnavljanjem r\-ouncga gospodarstva in prehajanjem na miniodcoro proizvodnjo. Proces sprememb ki so ga vodili iz certra in ga nadzirali ccntralm ¡Gr-/avni organi je dobro dokumentiran v arhivskih fondi., tega času, spravljenih predvsem v podioe 11 ifl državnih arhivi Pc letu 1948, ko jc ! „tela država po vzoro 7SSR obvladati vsa sredstv n vse intiir.nacijc, je paradoksalno omogočila f>-v:sti ref irmo v arhivski službi in vpeljala epotno aniivsko organij acijm Do potrebne prcired^e v zakonodaji jr prišlo leta 19,5^ z izdanim §ladnm BPlopm o arhivski službi Vodenje in strok >vni nadzoi vkl.učuo s splošnim nadzororr jc bil > 7.1 upano M ristrstvu za notranje zadeve ki jc k >t svoj strokovni organ ustanovilo Arhi\s'ko iflrivo Ministrstva za notranje zadeve. Na osnovi vladnih adloiccv je /dajalo Ministrstvo za notrauc zadc c lastne predpise in smernice, ki Surav 1» vali delo v vseh pisarnah in arhivih uradov in podieiij. Za področje gospodarske arhivske službe je bil izdar pred p _ s Ministrstva za lot anjc /adeve o arhr'ih gospodarskih in prcračuiskih organizacij st. 151 iz leUi 1956, ki |c ukazoval \scir. podiet.em ustanovit" arhiva podjet 1 osrc dotočiti vanje vse arhivalijc, ki so nastala ob dejavnost, pod-etij in njihovih prcdliodnik >v določal ,e postopke odb.ranji: in nadzor organov M'-mstrstva za notranje z idcvc nad eciotno arhi -o službo po.ljc:i«. Hkrati so bile določene prstoi liost. držav.nh arhi-ov gtcae arhivov in ar hvalit gospodarskih 111 proračunskih organizacij rnul
A K111VI XVII 1904
Članki in rotpravc.
23
Za direktno vodenje, nadzor in strokovno delo v arli i v iti pod'cti- so bili v ok v i m varnostnega aparata ustanovi-eni "arliiv.sk. oddelki" pri okra jih npmvab Ministrstva za nclninjc zadeve
Na t :j podlagi je bilo v vsej Češkoslovaški ustanovljenih več kot 1000 arhivov podjetij, ki so zbrali vse dostopne arhivalije, v kateri h je dokumentiran razvoj liidiistrhe in gospodarstva. Posamezna min.strstva pa so v sedelo'ariu z Arhivsko upravo Ministrstva /a notranje zadeve pripravila in izdala lastne predpi.rc, ki so urejali urlii vira nje in pisarn.ško poslovanj" njihovih resoijev Nadzorni in strokovni vpjp Arhivske uprave m arhivskih oddelkov je bn okrepljen po letu 1958. ko ic prišlo do temeljne reorgan ¡zabije v državnem gospodarsivu, katere osnovna poteza je bilo nastajanje proizvodnih gospodarskih enot (koncem o") na Čelu z. genera m ni i direkcijami. Cel o! n a KorganizKij» v vodenju državnega gospodarstva je b la končana dc leta 1965. Za pisarniško poslovanic in arhivirane je bilo po-mcnbno, da je cclotm sistem organizacije kon-cemov omogočil izdelavo registrov za odbimie po panogah kot po koncemih, v katerih so bili zajeti oznaka spisov, znak odbiranji? m rok hranjenja. Tc norme so bnc potem m zdelane vse do ravnr posameznih podictij in ostalih organi zacijskih enot.
V W»zi z novim sistemom vodenja sla bila reoganizirana tu I i nadzor i strokovno vodenic arh vske sluzhc podjetij s stram države, m sicer tako da so b li arh vski oddelki na dan 1.7. 1966 vključeni v državne arhive, na katere c bila tudi prenešena nihova pravnomočnost. , državnih arhivih so b.ii -istancv jen. wrciihzirani oddelki ki iifii bi v območju p-istojncga arhiva (v okraju) strokovno vodni ii nadzirali arhivsko službo podjetij, izvajali nadzor nad gradi-'om ustvarjalcev ter obravnavali ■ n dajali odobritve k pred-1 o'gwn podjctii za odtiranjc grad;va. Hkrati je tu nastala možnost prevzemati v državne arhive arhivalije, ki so jih štela podjetja za nepotrebna m jim niKo posvečala ustrezne pozornosti.
Vrhovni vodstveni in strokovni organ pri vodenju arh« /ske službe na Češkoslovaškem |e ostala Arh i vska uprava Mi list™ a za notranje zadeve, v posamezni okrajih na Češkem in Mora v; kc m pa j c bilo v celoti vzpostavljeno 7 dr/avm'i arhivov. Na Slovaškem jc bila že ob tem času arhivska služba organ'' rana na drugačnem teritorialnem pnnciri'.
Do leta 1068, ko jc ¡bilJ po sprejetju federalne ustave vodenje arhivske službe preneseno v obeh del.n države na državna (repiih]¡Ska) ministrstva za notranje zadeve, jc bila organizacij» arhivske službe podjetij že dograjena. Celoti,i si.iteni je tcmcjd na arhivih podjetjih, k so jih upravljala in vzdrževala po ekonomski in personalni plati podjetju, pc strokovni pa ji'i jc vodil prhtojni državni arlvv Specializiral i oddelki državnih arh^ov so ustvarili osnovno cvifcneo arhivov pod;ctij ter njihovih tbndov, glede na prostorske
možnosti pa tudi začeli s prcvzcman|cm arhiva]i] iz najbolj ogroženih prestorov. Prevzeti fondi so bili strokovne obdelam >n so dostopm za uporabo G In v na vloga Ari ivskc uprave na področju arhivske službe podjetij jc obstajala v keordi niranju dela okrajnih ar ivov, v neposrednem strokovnem vodeniu najpomembnejših arhivov podjetij v republiki in ne nazadnje v strokovni deiavnosti, ko jc sodelovala s posnmeznirr i resornimi ministrstvi pri izdajanju resornih smernic za arhiviranje in pisarniško poslovanje, dajala lastne melodične pobude ter konzu.hirala in dajala odobritve k internim smernicam pod|ct o ari i"iranj(i in p-samiskem poslovanju.
Ker je bilo ticba po Icdcralizaciji države reagiran na velike p^bjd. je izdalo Ministrstvo za notranje zadeve Češke socialistične rcpubJike leta 1972 razglas S( 96 o arhivih podjetij ki je ura vnaval dolžnosti ustvarjalcev nrhivalij S strokovnega Vidika pomeni ta predpis prcdstopn;o k arhivskemu zakor.u, k. ga ic sprejel Čcšk. narodn- svet leta 1974 ni c objavljan pod številko 97/1974. in siccr kot zakon o arhiv-iki službi Zakon jc uredil polože arhivov podjetii, ki io jih bila dolžna ustanov ti vsa podjetja in organizacije (§ 23).
Arhivska uprava jc v smislu zakona pripravila predpis Ministrstva za notranje zadeve Češke ioeiahsticne republike st. 118 o arhivih podjetij.
Ocenjevanje pisarniškega gradi-a kot arhi vali j, odbiranje in postopke v odbiranju gradiva je ureja) predpir Mir istrstva za notranje zadeve Češke socialistične republike St. I18.'1974 Naslednji predpis Ministrstva za notranje zadeve so sc nanašali na varstvo nrhivahj in na način njihove uporabe.
Sistem organi :acije arhivske službe podjetij 111 liani navezujoči se sistem strokovnega voden t. h nadzora sta se izkazala v svoji ž.vljcnjskostr i,"! trajata praktično brez resnejših sprememb do današnjega časa.
Ko jc po novembru 1989 prišlo na Češkoslovaškem do popolne spremembe v politični in gospodarski orientacij., izkazani v spremembi totalitarnega sistema v pari amen tam sistem in po izdanih zakonih o transformaciji privatizaeii' ■n vrača mu podjetij, jc bilo licbi. upoštevati tc spremembe lutii pri zakomi p arhivih. Po nc-lahkih pogajanjih je sprejel Ccšk' narodni ,vct novelo k zakonu c arhivih, ki jc bila obj: vlicrin pod številke 348/19^2 Zbirk* zakonov Češke republike Za nadaljnje shranjevanje dokumentov gospodarskega značaja j e še nadalje temeljnega pomena § 23 ki poudarja dolžnost" vseh pravih in fizičnih oseb, ki razvijajo podjetniško aktivnost, lisianavljati arhive pod ctii. ^akon je tudi prepustil oeenjevanje pri odbiranji 1,. pisarniškega gradiva v pravnomočnost pristojnih državnih arhivov Ministrstvo za notranje zadeve lahko določi rok, po preteku katerega je ticba oddau arhi 'alijc v hrambo dr/avncinii arhivu.
2fc
Članki in razprave
ARHIVI XVII 1994
Na loge j ki jih mora v današnjem času izpolnjevati arhivska služba pri hranjenju gospodarskih fondov, jc mogoče v splošnem označil1 takole:
1)	Zagotovil fizično ohranitev vseli arhivskih fondov iz obdobja do pridali '.aeijc. ki so shranjeni v posameznih arhivih podjetij.
2)	1/nolnjevali predvsem ij 23 zakona o arhivih jc obveza vseh podjetniškln subjektov S tem je povezana predvsem strokovna i nadzorna dejavnost področnih državnih arhi 'ov m Arhivske uprave.
3)	Izdelati nove koncepcijo arhivske službe podjetij v pogojih ir/./icga gospodarstva, Pnpra vili in i;:dchili nove predpise in smernice
4)	Sproti strokovno obdelati in priprav ti za uporabo fonde, ki so bili prevzel: v državne arhive.
Kot jc bilo že navedeno, j^ bilo leta 1990 na začetku transformacije gospodarskih odnosov (privatizacije) na ozemlju Češke republike ok. 8U0 arhivov podjetij, v katerih je bilo zbrano 10000 fondov s knpaj 7SUKH) m, arhivalij. 'I a količina arhiva! ij |c hi'a na različni stopnj stre kovno obdelana, vendarje bde praktično mogoče dokumente uporabiti iako za potrebe ustvarjalcev kol strokovnjakov.
Temeljno izhodišče za nadaljnje nv/mišljanje in za praktične korake pi zavarovanju arhivskih londov gospodarskega značaja jc v Mališču, da se vse urluvalije, nastale na ozcmliu češke republike do trenutka dejanske privai-zac je - to pomeni arbivalije iz obdobja pred nacionalizacij podjetij in .7 obdobja socialističnih podicti, - v lasti države ki jc dolžna zavarovali niihovo nadaljnje hranjenje i i uporabljanje. Izjema so le arhiva! ijc iz časa do nacionalizacij, ki so buc na osnovi rcsiitucijskcga zakona vrnicnc prejšnjim lastnikom Arhivska uprava jc zalo da a področnim državnim arhivom pobudo, da postopoma prevzamejo vse fonde iz časa do privatizacije podjetij Ta pobuda sc navezuje na prejšnje prevzemanje fondov iz časa do nacionalizacije. Izvajanje teh pobud pa jc seveda omejeno s prostorskimi možnostmi iti tako nekateri podroen. dr-žavn: arh vi v današnjem času ne morejo zače i s prcvzcmanicm arhiva! m sc morajo omejili zgolj na strožje nadziranje. V mnogih pr.m:rlii nujno premagali odpor novih (a si m kov Eijljc nj, ki mislijo, da sc arhiva!ijc njihovih predhodnikov dobil; v svojo last hkrati z osta.'imr premičn.nairi in nepremičninami. Menijo, da ;im zato pripada lud; prav. ca, da svobodno razpolaga i a z. arhiva lijarri rn da niso vezan na temeljne arhivske predpise. Z vkl-.ka nujnos t oiirarjati irhjvskp fonde v nepoškodovanem .Manjn so najbolj ogroženi originali pravnih dokumentov, ki so bili predani zasebnim pravnikom, k" zastopajo bodisi podjetje a1 i pa samo nekatere osebe iz podjetja. Pisarniško gradivo jc ponavadi iztrgano iz logičnih celot in zvečine ostaja v ¿ascbir lasti pravnikov. Pri vatizi rana podjetja v mnogih pri
merili upravljalo fonde iirin, ki so bile pri nacionalizaciji vkl'.iccnc d z. razlogov analognega proizvodnega programa v nstrežna državna podjetja. Vrsta teh firm *c bi i a vrni ena lastnikom in IttsHiiki zahtevajo tudi vrnitev arhivalij, za katere imajo po zakoni i o rcsliiueiji vse pravice Dan a šilji upravijaic! pa v nekaterih pri merili i >. konkurciicii'li razlogov poslavljajo uporabljanju in vračanju lastnikom različne ovire. V mnogih primerih tudi ne želijo v državne arhive predali fondov, k: jiu upravljajo, ker pod vplivom povsem nestrokovne propagande novinarjev mislijo, da država ru sposobna ustvarit' pogojev za hranjcfjc arnivalii Na tem področju jc Ircba na podobne nazore kar naprej reagirali.
Arhivalijc podjetij iz obdobja so;iali;:ma pa sc ob novih lasinkih zvečine intenzivno uporab ijajo, posebno v tisi i h primerih ko podjetje na daljiijc proizvodni program. S tem v zvezi |C tudi njihovo intenzivno uporahlianjc v sporih /a proizvodno ali zaščitno znamko. Seveda se najboij pogosto uporabljajo arhiva! ijc lastninskopravnc narave.
V zelji, da b: šli vštric z upravičeni' :i zahtevami novih lastnikov, predvsem na lastninsko-pravnem ni proizvodnem področin in zaradi premagovanja vseh zgoraj navedenih problemov j; b:l i>:delan sistem depozitu in sporazumov, ki nedvoumno določalo državo kol last.iika vseh arhi/aiij iz časa do priva'izaeije, vendar omogočajo, da se oh ločno določenih pobojih arhiva I ijc prepustno današnjimi upravljalen v ob iki depozita in tla jih upora ja za svoje potrebe.
Sponiznm med drugim določa način uporab Ijanja arhi val-1 pii upravljalen in s strani raziskovalcev (sli, zak M 3/92) ter čas, v okviru katerega bo gradi "o še v arii'vn pod j cl t a sedanjega upravlja lea.
M'nislrslvo za notranje zatlcvc ozi.oma Arhivska uprava jc v sodelovanju s področnimi državn;"ii arhi/■ izdelala vzorec ijpoziincga sporazuma, vendar vsa konkretna pogajanja z. upravljaJci fondov (z lastniki podjetij) o sponiznm u in o sani i skleni v sporazuma izvajajo posamezni področni državni arhivi povsem samostojno. Arhivska uprava samo evidentira m nadzira žc sklenjene sporazume.
Celotna akcija naj bi zavarovala vse arhivske fonde iz. časa do privatizacije, k> so v današnjem času shranjeni v arhi"ih podjeti . i predvsem opozarja današnje npravijalce navedenih londov na njihovo odgovornost in dolžnosi ravnati s fond po veljavnih pravnih nonraii.
Pri transformaciji gospodarskih razmerij pri haja v proccsu prva-.izacijc tud: do likvidacij neperspektivnih in konkurence nezmožnih državnih podjetij, P red področnim1 državnimi arhivi sc je zalo pojav.ia neposredna naloga, da prevza mejo od teli podjetij vsi. arhiva!ijc, tudi p.sarin ško gradivo, ki bo šele v procesu odbiranja priznano za arhivaljc V začetni fa/i scIjg poka zalo tcmehio neznanje likvidatorjev, ki so z,vc-
AtiittvtXVtt 1994
Članki ni razprave
25
čine nridi arhiv podjetij za neproizvodno .sestavino podjetja tako, da )c pn končni likvidaciji prišlo do uničenja eelili fondov. Glede na zapleteno prepletenost koinpctcnc pri posameznih m-nistrslvili sc jc fc*lo zelo težko doseei izboljšavo. Šele zahvaljujoč tenui, da so Lila v času trans-formiranja iikmjenl posamezjia ministrstva s področja proizvodnje in trgovine in e njihove naloge prevzeto Ministrstvo za ndustnjo '11 trgovino, jc prišlo na pobudo arhivarke tega ministrstva 1.1 področnega državnega arhiva v Pragi do izrazite spremem' 'C. Ministrstvo je izdelalo pobudo '11 se potem z arhivskim, organi posvetovalo o likvidacijskem postopku, ki nedvoumno določi dolž.:iost vsakemu likvidatorju, da zavaruje vse pisarniško gradi"o likvidiranega podjetja ji izroči vse arhivaliic pristojnemu področnemu državnemu arlrvu. Jirez pisnega potrdila področnega državnega arhva, da so bile arhivaltjc izročene ni pisarniško gradivo zavarovano, ni mogoče pravno zaključiti likvidacijo podjetja. Pisarniško gradivo, k. nuna dokumentarne vrednosti, da bi bilo pri '.liano za arhivalije, jc pa vendar potrebno za čas vcljavnin rokov lira njen t a predvsem državnim organom s področja financ in socialnega varstva (fakture, plačilne 'iste mezd) /anioi podatkov, ki jili vsebuje, izročajo likvidatorji v hmincnjc na osnoi i gospodarskih sporazumov speci anz. ranim firmam, ki so do te d. javnosti z vidika gospodarskega poslovanja npra vičcnc. Podmen: državni ari vi t;:kc frrmc evidentirajo in .z.va^aj-i pri njilv nadzor, vključno z. dodatni m postopki pri i>dbiranju gradila.
Zn pisarniško gradivo s konca socialističnega obdobja, ki jc v današnjem času v pisarnah naslcjstvcn:li priv afizirarili ali državnih podjeli" pripravljeno za odbiranje, jc iialclnna slaiidardna metoda, Arhivska uprava pa jc izdala Tipski register za odh-ranju pri po.'jet:ih, ki jc zajel vse skupine pisarMškega gradiva, nastalega v držav nem .socialističnem podjetni, vkliučno z. oznako m roVi hranjenja.
Ker so se od začetka p/ivatizacijc 111 mvcgn načina vodenja podjetij v st'lu tržne družbe, ki ic bil kodificiran z izdanim trgovskim zakonikom, začeli pojavljati nt poslovanju novi tipi p sar-ni.škcga gradiva, ki j i i) v zgoraj omenjenem rc-g>stru 111 bilo, so izdelal, strokovni referenti podroenm državnih arhivov ob sodelovani 1 z. Arhivsko upravo tipske sezname pisarniškega gradiva, nastajajočega v dchiškiii družbah in v družbah z omejenim jamstvom, ki bo v postopku odbirania pi 1 znano za arhivalne. 7. tic povsem jzerpni seznam omogoča/) temeljno orientat o delavecm v pisarnah podjetij in so spreti Jo polnjiijcjo glede na risove rzkušnjc. Bojj po drobno izdela 111 tipski seznami ariiivalij - po oceni«vi (lokunientariicga pomena vs.:h vrst pisarniškega gradiva, nastajajočega danes v gospod a rs i t lan so lahko osnova z.i1 7,dclavo novih, žc specializiranih seznamov arh.vali,. Seznami bodo za vse gospodarske subjekte zavc-
z.^oci 111 dcliiveL državnih arl:'vov bodo nadzirali njitiovo izvajanje. S tem se tudi zogncnio problemu, ki se pojavlja v današnjem času, ko "liaio na podlagi še vedno veljavnega prcdpLia Ministrstva za notranje zadeve Češke socialistične republike št. Il7/It>74 uslužbenci Ministrstva za notranje zadeve, v tem primeru pod-ročni:i državnih arhivov, pravico vstopam v p: same in v postopku odhrania neposredno occniU v;,c pisarniško gradivo, k' nastalo v podjetju. Tu pogosto nalet mo na ncnaklo ijenost lastnikov alj vouliiin v podjetju, k sc sklicujejo na evojf gospodarske zakone.
Priprava novilj predpisov, k, bode v primeme določali ui ugotavljaii dejavnost eelotne arhivske službe v ČcškL rcpublii .i. poteka ob "edno no1' h in dopolnjevan i h gospodarskih in upravnin zakonih ter predpisih Predlagatelj končne redaki ijc novih predpisov na področju arhivske službe jc vedno Ministrstvo z.a notranje zadeve - Arhivska uprava, ki ve* proces priprave .11 obdelave koordinira. V pripravki jc vključen h prek znanstvenega arhivskega sveta na m.nistrslvu za notranje zadeve Češke republike in njihovih ¡¡(rokovnik sekcij na dcsclhjc arlvvarjev, strokovnjakov za razlLčna področja arhivske problematike.
Noveliranje oziroma oblikovanje novega predpisa o arhivih podjetn sc v današnjem času ne kaže kot aktualno. V skladju z mnenjem vseh podrociv 11 drža vn j 1 arhivov dosedanji pred p -povsem ustreza našim potrebam in ustvarjalci arhivahi ko ga, ra/cn redkih izicm, voljni spre jeli. Menimo, da bo do spremembe moralo priti šele po oblikovanju m odobritvi novega zakona o arhivsk. službi.
Prevod I (t Afhinca Lipovec
ZUSAMMENFASSUNG
WIKTSC1 [At-TSBKSTÄNDE UNO "NTERNIUIMUNGS-ARCltlvr IN ni-RTSalHCIIISuMEK RKPUBL1K IM ZEtTALTEK DER U'IRTf,CII AFfl ,KJHEN TRANSFORMATION UND D1:R UNTErtNEHMUNGS-PRIVATISIERUNG
FKANTlSF.K suciima
Die Abhandlung beliandctt die Entwicklung des tschechischer. Arcln vdicfsics und der Gcsclzßcburig im /jisaiiimcnlung mil den Organisaiionsändcmn^en m do l seh ccho stow ansehen Sl,ialsw,rtsi:liafl nach dem zweiten Wclikricg. vor nrd natli der Sinalsföderalisicnmg. Dann wird iibnr die Folgen gesprochen, als es im November 111 der Trchceliostowakei zur vötligcn Änderung der petiiiscben und wirischalitielicn Orientierung fcain. Sic zeigen sieb auch in den nenen Anij;ab;n, dL heute vom Arctm'dicnsl in seiner Sorr.e fiir die Wirlschaftsbciländt .'rtedigl werden müssen. Di? Abhandlung beschreit» noch besonders die Weisen, mit denen der Archivdicnst versuch!, uas zu erreichen.