58
Listek.
Poezije. Zbirka liričnih pesem, fantazij, humoristi enih balad, rapsodij, satir, pri-podob, basnij, prislovic, epigramov, balad in junaških pesem. Zložil: Fran Andrejevic Zakrajski, V Gorici 1891. Založil Anton Jeretič. Tiskal A M. Obizzi. 144 str. — O tej knjigi priobčimo prihodnjič obširnejšo oceno; za daues samo izrekamo, da se naš list ne more strinjati z vsem, kar se je pisalo o  nji.
Iz odborove seje »Matice Slovenske« dne" 25. listopada m. 1. — Zapisnik poslednje seje se odobri; zapisnik o seji književnega odseka je na ogled. — Predsednik se spominja f L. Robiča in f Fr. Kotnika; zahvalja gospode, ki so se v društveuem imeni udeležili Bleiweisove in Potočnikove slavnosti. Pri Gajevi slavnosti je zastopal »Matico« g. Ivan Hribar. — Društvenim knjigam za leto 1891. se določijo založne cene tako-le: »Letopisu« po 1 gld. 20 kr., »Zgodovini Novega Mesta« po 1 gld 20 kr. in povesti »Pegam in Lamberger« po 60 kr. — Odobre" se nagrade pisateljem in korektorjem. — Za prihodnje leto se izdado tri knjige: 1. »Letopis«, urednik profesor A. Bartel. 2. »Goriška«, spisal prot. S. Rutar. 3. O tretji knjigi, katera izide kot VII. zvezek »Zabavne knjižnice«, vrše se še dogovori. — Poročilo o založnih knjigah se vzprejme na znanje; prošnji ravnateljstva velike realke za nekaj založnih knjig v prid šolski knjižnici se ustreže, kakor nasvetuje književni odsek. — Tiskarski računi se odobre; nekatere izpremembe v poverjeništvu se vzprejmd na znanje. — Na razpis častnega darila je došla »Matici« izvirna povest, ki je še v rokah presojevalcev. — Več društev, s katerimi je »Matica« v književni zvezi, poslalo je v zadnji dobi svoje proizvode. — Knjižnica se je pomnožila od zadnje seje za 77 knjig, zvezkov in časopisov. — Za leto 1891. je vplačalo udnino 172: letnikov; od zadnje odborove seje je pristopilo iz nova 77  društvenikov,  in sicer   1  ustanovnik  (izmed letnikov) in  76 letnikov.
Iz muzejskega društva. Kakor smo že poročali, predaval je v muzejskem društvu dne" 16. listopada prof. Voss v rudninah, ki se dobivajo po gorah na obeh straneh Korenske Save, ali kakor jo ljudstvo samo imenuje ,,Save Dolinke". Nje dolina je turistiško jako zanimijiva, in slavni angleški potovalec Sir Humphrv Daviš jo imenuje najveličastnejšo dolino, kolikor jih je njemu znanih. Prezanimljiva je tudi v botaniškem oziru, ali g. predavatelj jo je hotel opisati le glede" na rudninske redkosti. Sava izvira 1203 m visoko pod imenom Nadiža in pada v visokem slapu v dolino Planico, kjer se izgubi v pesku. Tudi o povodnji ne teče Sava po Planici, ampak pesek le gomazi po strugi kakor potujoče mravlje, ker je ,,gorska kreda" zelo lahka in ostaja na vodnem površji. Ta gorska kreda se nareja od apnenca, katerega je voda razdrobila, in se razločuje od pisalne krede v tem, da so v le-tej mnogi ostanki luščin lupinarjev. Tudi cinkova ruda se nahaja v Planici. — Ko dospe Nadiža podzemeljski v Korensko dolino, zbira se med železniško progo in okrajno cesto v jezerce, takd imenovano ,,Korensko jezero" (okolo 840 m nad morjem), in iz tega šele teče vidno, toda jako polagoma. Široka je že precej, toda v pravo reko se izpremeni šele potem, ko ji pri Kranjski gori priteče Višnica izpod   prestreljenega Prisnika.
Niže doli se nahajajo rudnine v Zgorenji Krmi, in sicer tam, kjer je iz nje prehod na planino Velopolje, dobivajo se sledovi žvepla, ki pa ni čisto, nego pomešano z orga-niškimi ostanki, prav takisto, kakor pri Radobolji na Hrvaškem. Nekoliko časa se je dvojilo, ali se ua omenjenem mestu res nahaja žveplo, toda v novejšem času so. to ne-pobitno dokazali. — Na Mrzalku med Radovno in Jesenicami se dobiva „bohinjit", (Wo-cheinit),  ki je prav  podoben bohinjskemu.
Na podnožji Karavank se dobiva sadra (gips) skozi in skozi od Dovjega doli čez Hrusevico in Jesenice do Most pri Zerovnici, da, celo v kotlino ljubljansko, največ pa pri Hrušici. Tudi v tržiški okolici so sledovi sadre, ki se je naredila od apnenca (če se