J^
Poštno tekoči račun šf.   24.   —   Conto corrente   con   la  post a).
Posamesna sfevt/ka 20 Stotink
Izhaja vsah pondeljek
in četrtek ob 8. uri
—  predpoldne.   —
Stane za ce/o JetolS L.,
zapolleta 8 L.,za Četrt
/eta 4 L. Za inozemstvo
celo leto 30 L.
A«   naroči/a  brez
dopos/ane naročnine se
ne   oziramo.
Odgovorni urednik:
WWRT) On EL.
mmiTRm
Številka 37.
V Gorici v četrtek 10. ma/a 1923.
Letnik VI.
tfefrankirana p/sma se
ne sprejemajo. Oglasi
se računajo po dogovo-
ru in sepJačajo vnaprej
List izdaja konsorcii
„GOniUKESTTtfŽE"
Tisk. S. Spazza/
v  Trstu.
C/prava in Urednittvo:
ulica Mameii 5.
(prej Scuole).
V nove vojne!
Kar obstaja svet, ni šlo še nikdar
rlovoštvo skozi t'ako klavnico, ka-
kor jo bila svetovna vojna. Več ka
kf>r 8 ¦miljonov Ijudi jiO poginilo v
l('a(u strelskib jarkov. Slovemcev je
• >a svntu em miljom in pol. Za pet slo-
venskib narodov jo umrlo torcj lju-
<li v A letih na bojiščiilu Kvropo. (>
l>i nagromadili vsa trupJa na en kup.
'" nastalo velikansko gorovje samih
'nrliöev in s krvjo uinorjemega Ijud-
*tva bi napolnili si I no jo zero. Tisoč
'niljard zlata jo požrla svotovna
voj'iui. iiarodom, «Ubogo človeštvo,
kam si padlo. v kakšno strahote si
s<> progreznilo! Nikdar vor, nikdar
več take grozote! Branili in borili
*e homo z vsemi si lain i, da so ne
vrno !» Tako jo vzklika] svrt ob kon-
cu svetovme  vojno.
Nit se nl spremenilo!
Toda jodva jo bil zadnji mi-lic" po-
kopan, ko so državniki žo pozabili
v«o gorje in zasejali sem<:'< za nove
vojno.. Zrnagovalci so vrgli prema-
ttame narod.e oh tla in. jili že. Stiri
1('ta ncusniiljono tol-cejo in davijo- V
ttvropi je dainicB 81 miljonov razo-
''ožmih Ijudi. ki ležijo v bliatu
I »red zniagovalci. Mir, katerpga so
naredili, je Imjši kakor vojna! Dull
ropia in tatvino se dviga iz mi-
•Uvnih pogodb.
In gloj, ma obzorju se kažojo zna-
"'»oinja novo, še,.   strašmojše    svetovme
°^M"    s^ui &L••'.> vale-      i.v.-   ovojiu   aiit.cfc.l
I'odvojili in celo potrojili. Njč jih no
"»otijo veliki primanjkljali v drfcav-
"'h proračunih. nif. silni dolgovi, v
katero so so zakopali- Glcjte Fran-
Cljo! Njono prebivalstvo nazaduje,
^joni dolgovi rastejo, a kljub temu
(lrži pod orožjem armado, kakor jo
^i šo videla Evropa nikdar v mirnib
<;asi,||i V Framiciji je danos (J90 tisor
lr»o/, v vojaški službi. Noinfija, ki
•^oje 70 iniljonov Ijudi, in ne 39 ka-
^or Francija, ni imelia nikoli, >niti v
<"asi11 najhujSegua militarizma tako
ilfir];ulo pod orožjom. In Francija
'/-popolnjuje z mr»li&no naglico svo-
Jft brodovjo, ustvarja si silno zrako-
^ovno vojsko in izideluje move moril-
** plino.
Kam gremoT
Isto dela Amerika, isto Japonska,
Jsto drugo države. Po vsem svetu so
'•fosijo miljarde za vojaštvo. Narodov
K° jo polastila blazna t.okma oborožo-
y^nja. Kar so vrši pred našimi očmi,
JG hujSic, kakor vse kar se je godilo
^ zadnjib letih prod svotovno vojno
J kakwno namo.no bo «hižilo orožjo,
^'inu so pripravljajo morilni plini ?
^a krafok <V|as in   zabavo   golovo ne
Clovoštvo se ni v sveitovni vojni
^č, prav ni(^ izu^Mo. Ljudstvo jo v
Sv°j» kratki pamoti pozabilo na vso
^°,'"i° in. povelifujo zopot vojno in
"'I'tarizom. Proslovoljiio drvimo v
^r°I'ad    in    poguibo. zapiramo si ofi
nkor slep:ci  in m-a^imo iišosia kakor
lj<ko jo bilo   vsel'pj,    kadar jo svot
^Padal i:n sc je kultura nazkrajala
''''virno v rasu. ko FATop.a razpada-
L*tnik 1901 se odpusti!
v  ,°jaški uradni  list priobčuje okro-
Mij(>
oi      vojuinga    nnnisira, s katero   se
j^PuSfajo vsi .-• .jaki letnik,a 1,901
}ilj)^ ' ()kraj'n .o so bili 20. jan.
s,  <J iHxl orožj. •;   ".-  so bili žo n me
tj(?°V (l(1JilMski           i"     '    ^ižiM.Fan-
S(- odpuj«tij..                          moreen.
Kai se gout po svetu ?
Spori in propiri v fa.šistovskili
vrstab so <losogli svoj višok. Dvo-
boji mod fašistovskimi vo<li1elji sc
množijo in po ^«asoj)isiil). so n.idalji.-
jo kregianjo mod razIifMiiin.i saši.
¦stovskiuii skiipinaiui. T<- razprtijo s:>
vaz.no radi toga, k'Pr so izbruimil •
mod oscbami, ki sodijo v sašistovski
stranki na vodilnih niostib. (ilavno
glasilo fasistov «II Pnpol» dl Italia
prav odloöno obsoja noj)akojšrint .
ki so jo pojavlja v stranki in poziva
vse prista&e k discipilini. «Že pa •
todnov ne piš(^jo časniki o di-ugoiij
kakor o «razpriijab, ki J)ruliajo na
dan. v iialijanskein fasizmu: dvo
boji, propiri, dernonsiracijo in raz
]niš(v-anjo razli^nib fašjov so na
dnevmem rodn., Tisti, ki kršijo v
zadnjib trob rmriseciilii skoro dan na.
dan discipline, so fašisti. Co je vzola
strank«, nase strasno odgovornosl.
da vlada državo, morajo imoti v.-
¦nj«mi pristaSi tudi on I 1o odgovoi-.
nosli. Sabljaški ]Hist zadnjib dni nr
ugaja narodu. Nai*o<l jo. vziiiovolj«'n./>
Trobia je napraviti komnc n-euniniip
propirom v našib  vrsfab.
V vojaške zapore.
Kakor smo  zadnjič  na])ovo<Iali,  jc
posegol  vines ludi  MnssoUni.  Njogo-
va stranka je zarij par vso, na njoj
so oprtpi noge fašistovskoga državni
ka. ("> so ta tom'^j ninio   «• fr«v •¦ * -
stavim, ki je na njem zulana  Nar^v-
no je toroj, da je Mussolini sogci v
pro])ire in skušal obnoviti ml v svo-
jih vrsta.Ii. Poklicil jo k sobi colo-
kupni izvr.šilni odnor sašistovslco
stranke in v skoro dvournem govo
ru so razpravljali o rosnom položa-
ju. Pa<Uo so tožko. odlneitvo. Skioni-
Ii so niastopiti z brozobzii'iio odlof-
nostjo proti vsam motilccin disci])li-
ne in kazrnovati nopokorneže broz
ozira na njib riizko a.1i visoko stali-
šče. Iz stranko «;U>. izključena po-
slanca Misuri in Pigbotli. Najver
pnabu je oiamrec vzdignil v drzavi
propir med tema dvema voditoljoma,
ki so smrtno sovražita in süi razkla-
la s svojim prepirom vrsto fasistov v
Umbriji. Hazprtija mod tomia dvoma
]iosla>ncoma jc jiovzroTula razon t.^ga
v fašistovaki stranki celo vrsto dvo
bojov, ki ftp.» niso kon-čani. Glavni jto-
voljnik Narodno brarnlH1. general Dr
Bono je poslal »ato poslancu Pigbo-
ttiju ukaz, s kaf/orim nm strogo pro-
povedujo vsiak dvoboj a naaprotniki,
češ da to Skoduje ugledu strankr..
Pighetti se je ukazii uprl. V odgo-
vor mu je jx)slal general Die Bono
v stanovanje dva fasünika. Naro<lne
brambe. ki sta gia arotirala in ]>ro-
peljala v jo.iCe vojaške trdnjave Civi-
tavecchia.
Resno  svarilo.
To jo pri ukrop HuMsolinija proti
lK'pokornezom v svoji stranki. Brez
dvoma je hotel d'ati voditelj fažizma
strog o pom in vso.m drugim sablja
-Coin. Bomo videli, kakšcm bo us;^b
svarila Kajti na dmevnem redu jc
cola vesUa dvobojov, ki niso so kon-
oani. Danasrija «Goriška Ktrazii»
priobčuje med dnovnimi vestrui ]>o
ročilo o te'h dvobojih. Mi smo jnno-
nja, da j<' arotacija poslanca Pigln-t-
tija ter izklju^itoT dveh poslan^ov
le prvi korak Mussolinija. Kajti z
enim sainim ukrepom ni mogore
vzpostaviti discij)lino v voliki stran-
ki. Tudi so prepiri postal) io prepo-
gosti in pregloboki. Pri-rakujoino to-
roj, da bo Mussolini izdelal skupno z
izvršiJnirn odboro.m vočji na'rt, ka-
ko izfistiti in ])i-ozra("ili srranko jjo
vs<'j državi. Pi-evoč važna in j-osna jo
namroč zadova, da bi Ai;issolini ne
šeJ v svojib odloCitvab do zadnjib
posledi'C. Saj ^ro v en dar za usodo
njogove stranko in za bodotnost
l^jžiziiia. ' ,v/
N^^ jt ^^fkalna    viada.
V Jfiyutisaviji so j<- vlada gospoda
Pašira lolila dela. Badikalci i/xlo-
lujejo i-azlicno zakonsko naorto.
med njimi državni proračun ter za-
kon o davkih in uradniškib plačab.
Vsi trije narrti so za državno življo-
nje Jugoslavijo voliko važnosti, a
vendar j»rirakujo javnost od vlade
tronutno nekaj drugega. Vse C-aka,
kaj bo s sporazumom mo<i Paši^em,
BadircaTi in Korošcem Kdaj prično-
jo zopet j)ogajanja mod tremi vodi-
tolji? Do danos so ni položaj prav
nič ])remaknil, I}aši-Č so ni «še pri-
bližal Badiču in Kororcu. Kor je od
toga odvisna usoda Pašičevo vlade
sanupi. se bo moral Pasif- v kratkom
odloeiti. Sicer preide Slyvonska ljud-
ska stranka z Muslimani v opozicijo
in radikalna vlada ostanc v parla-
montu brez vočine. Dv. Koro.šcc sain
je v nodoljo izjavil, da jo sodanji j)o-
liti-T-rii    položaj    trajuo     nevzdrzljiy
sanio oniega naroda mogli delj časa
vladati nad vsemi treini. Itudikalna
stranka ni v Sloveniji dobi la nobe-
urga posla/nca, a vendar o<lloöa v
vseh našib zadovailn. To jo nenarav-
no. Bealnost sama nujno z.aht<'va,
da so- dola najproj na sporazu,m in
da  se  Slovenija   upravlja   od    Slo-
V0T1COV.»
Potrpežljivosti   Je   treba.
Toda naj so sj)orazuni tudi v
ki-atkom dosožo, kljub tomu si no
smenio nrisliti, da se bo radi toga
drzava kar čcz noč prorodila. Vsaka
ml ad a drzava potrebuje leta in leta,
preden se vsostransko utrdi in izpo-
]iolni. Tako jo bilo v vseh državah v
zgodovini in nič drugače mo bo z Ju-
goslavijo. l^odlaga za zdravo držav-
no življenje je dobra upravia.
Toda dobra uprava zabtova stro-
kovnjakje, ki j)oznajo natan-fno \»v
pokrajino dr/.avo, ki so temoljito
poufeni o krajovnih razinerah in
potrebah vsake dežele. Le tako mo-
rojo pravično in pametno odločati o
prošnjah. in vlogah <lržavljanov.
Takih uradnikov Jugoslavia š« ni-
in:a. ISrbi poznajo dobro Srbijo, ne
poznajo pa Hrvatske in Slove;nJjo
Slovonci poznajo Slovonijo, niso ]>a
pouconi o razmerah v Srbiji, Bosni
in na Hrvatskom Isto velja o
Mrvatih. ftelc rod. ki dorašča,
bo poznal potrobe in razmo-
re vs'P- drŽ4ive in bo sposobo>n upra
vljati celokujmo državno ozenilje
Danes jo to težko in zaU) zalhitovajo
Hrvati in Slovenci avtonoinijo :
«Hrvatsko in slovenske razmere po-
znamo mi najboljše, zato homo 'iiaši
dipr/elo najboljše sami u])ravljali.» \
Bolgradu naj so odloCajo le tist<
stvari, ki so najbolj potrebne im
vsem skupno.
Kedaj   je   ljudstvo zadovoljno ?
Čo ho&eš, da so di'zavljani zado
voljni, morajo biti uradniki nepri
stranski, po^toni in pravi-tni. Posto^n
pa, ostano  uradinik  Jo  t<daj,    re ima
priinorna j>laf-o da mu ni treba isk;i
ti «postran.skih» zaslužkov j»ri  -
kab   Zato so ]HMva radikalna vl
uroditvijo uradniškib    pla-C   in to .!<¦
volikoga jxurnMia za dj-žavo.   Vendar
stvar in lahka.  Jugoslavijo    stanrjr»
uradniki 35(K) miljonov    dinarjev na
leto.   To je   wilika svot a,  ki   pri tisk a.
ljudstvo.  Kazrin tega    jo    uradnikov
pj-ove^ in vlada bo moral a odpustiti
prtxjejsmje Atevilo. Toda čo se posrori
skrčiti vrste uradnikov in jim zvisa-
ti plaro, bo uprava. na inab boljsa in
Jjudstvo bo zadovoJjno.
Ljudstvo zaJitova tudi, da je davok
pravifno in enako razdoJjen njed vse
državljano. Danes jo v Jugoslaviji ij
silno ležko, k<-r ima skoro vsaka de-
žela <lrugačen dav-Cni si stem. Preden
se stistemi izenačjo, j<i treba in no-go,
mnogo truda. Prod vsem je potreben
zemljiški katastrr za vso državo.
Brez ze.mljiškeigra katastra ne more^
vpoljati j)ravirnega davka, ker ni-
maš kontrole. Danes ja so Srbija,
Črna gora in Makedonija brez kati-
stra in proden se vp'-lje jo treba
dolgib, dolgih lot Nobena vlada no
more pri najboljši izvršiti tega dofa
v par me»ecJti. Kajti vsi vemo koli-
ko let je porabila zato Avstrija. Tudi
v Italiji se vpoljuje zemljiski kata-
stor že leta in lota in so danos ni d'»-
kon-čan.
Te in še iiuioM1   mup1 ¦<•.-,<.   ¦•¦  him.
ra rešiti  Jugoslavija, pi^.^,-,-        .i:c^^
vk kV ^^'HfKolVsyz^ark^-z wtifiW™
tako so ludi  Jugoslavia  no  |l|(|i'|J
Edinstvo raste.
Sicer se pa posam'rzrie dezolo ,fu-
goslavije vid:no in '^"L l|;MI *>o';
združujojo.
Gospodarko življojjje je UM'i ^<¦z,
ki spaja in objoma vse dele države
v vedno bolj naravno cnoto. s!o-
venski trgovi hodijo po kupčiji do v
Banat in Makedonijo in Srbi priba-
japo po trgovskih poslib v Ljublja-
no in Mari bor. Trgovski promt! se
preliva kakor živa reka od enega rlo
drugega dela države. Živahna kupf:ja
veže in druži Srbe, Hrvate in SJo-
venoc bolj trdno kakor vsa poMika.
Velikogia ponwna so v tern ozinj ta-
ko zvani velesejmi. Lansko 1' to *v
je vrfiil tak velosejem v Ljubljana m
privabil industrijaloe in trgovce ceie
Jugoslavije v Slovenijo. Tarn so to-
varne vsoh pokrajin razstavile syoje
izdelke in. tiako so se Srbi, Hrvaii m
Slovonci medsobojno spoznava'i, te~
znanili so so z gosjXKlarskimi potre-
bami in raz,'rrrami raaHCnili po-
krajin in sfopili v trajne Irgovske
stiko
Ravnokar so j« vjsü nov v losojem
Zagrobu. Zopet se je utrd'la gospo-
darska voz mod jwkrajinami Jugo-
slavs. Življenje saino siü k /dru-
žonju in ujedinjenje treh bratskib na-
rodov. In to ujedinjenje. ki se vrs) na-
ravno in samo od sebe, je vec vr.dno
kakor vsi napori politikov. K'Jor
sezida med posameznimi jioArannn-
mi potrebne železrii&k« vrop.e bo
storil za edinstvo Jugjslovanov vet
kakor doset strank s svojimi T»n»-
grami o državnem edinstvu. N«; v
besedah, U'in veC v dobri uprav. »n
gospodarskem življenju Ik*» ^janisivo
flivavne   krin«f>lidafiif'    J"i'^''-" '
iHiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuutniiiiiHuiiiNiiiittiiiiiiiiiiiiHiiiH
Sirite         Naroiajte
Berlte
„Goriško Straio".
Stran 2                                                                                                     GO RISK A   STRATA
DNEVNE   VEISTI.
Avtonomisti5no   gibanje   v   Italiji.
Kakor /o znano, so se po vojni  po-
.odile   v    raznih    provincah avtono-
inistiene struje; ,nabolj   agilna je bi-
la doslej  skupina na  Sardiaiji.   Ma-
dia je vs<e< storila,    da bi   to gibanje
I udušila. Te dni je   tajništvo   avtono-
misti-ene stranke razposlalo okrožni-
I co po vsej državi, v kateri pravi mod
I   drugim:   «Vladne agen<cije    so   širile
vest, da je sardinska avtonomistiena
stra-nka prestopila. v fašistovsko. To
,    pa  ilia  odgovarja  resnici.  Avtonomi-
stična ideja nas je združila, lavtono-
mistiena  ideja je  tista-  okoli   katere
ostanomo   disciplinirani     tudi   zana-
prej. Zivela avtonomija!»
Vlada in nefašistovske zastave.
Po vseli- dožclah države se vrsijo v
.idnjem rasn evharisUfne okrajne pro-
< <.sije, katerih so udeležujejo verske in
kulturne organizacije s svojimi zasta-
vami, ki so — kar je v Italiji navada —
vse brez izjeme blagoslovljene. Pred
kratkim je videmski kvestor prepove-
dal v nekem videmskern okraju nositi
/načene praporje pri procesiji. To sc-
veda ni bilo po volji ljndovccm in po-
slanca Fantoni in Biavaschi sta vloži-
la interpelacijo nil notranjega ministra.
30 letni minister Finzi je odgovoril, da
vlada sieer ščiti katoliško vero in du-
hovščino, da pa ne more dovoljevati
zlorabljanja procesij v strankarske mi-
racne, ker bi moglo priti med fašisti in
ljudovci do sporov. Ljudovei so hudi na
ta odgovor, češ, zakaj ]ia smejo nositi
fngisti svoje zastave ?
«II Friuli» protestira pmti I emu tla-
.¦enju  v  imcim svobode,    re    ni     y.e
¦1 111»1!.')
Vlada je odstavila te dni veeje šlevilo
prefektov in jih nadomestovala z novi-
mi. Med drugimi je odstavljen tudi
kom. Maggioni, ki je bil nekor v (lo-
rici in je postal nato prefekt v Zadru
/nacilno je, da so .novi i>refekti po ve-
ini generali in je le eden rivilisi.
Kaj je to ?
Iz Števerjana nam javljajo da se
Straža zelo li-redno dostavlja. Zad-
uja eetrtkova Straža sploh ni dožla
v občino. Kdo je temu kriv ? Treba
bo posvetiti v poštno upravo, da
izvemo, kje je tisti, ki ne vrši svoje
dolžnosti, dasi je zato plaeati.
Škof v zrakoplovu.
Uudimpešlanski škot msgi1. Miickes
-e je v nedeljo prevozil v zrakoplovu v
\ idem, odkoder jo nadaljeval polet pro-
1i Rimu. Kaktir vidimo, postaja areo-
plan timdalje bolj  vsakdanje vozilo.
Angledko časoplsje o ljudski stranki.
Zelo zaniinive so sod!>e angleških li-
stov o italijanski ljudski stranki. I'gle-
dni «Manchester Guardian» pravi :
«Najbolj zanimiva osebnost Jtalije v
tern I.renutku je don Sturzo, ki je vo-
ditelj edine stranke, ki se postavlja
Mussoliniju po robu. Sturzo poudarja v
nasprotstvu s fašizmom, ki oboy.uje vsc-
mogocinost državc in narod, drzav-
ljunstvo svobodo, ki mora jamčit.i
vsaki stranki avtonomijo. Stui'zo se za-
veda, da poleg italijanskega naroda
obstaja še velik svet. Fašistovsko ta-
sopisje je v krif-cčem nasprotju s Stur-
zovimi idcjami; ono ne prizna nobene
stranke  razen   fašistovske.»
Sabljaei.
V de/.eli I'mbriji traja že delj časa
spor med sašistovskima ])oslancema
Misurijem in Pigbettijom. Siranka je
bila odposlala bivšega podminislra I)e
Vecchija in majorja Teruzzija v Umbri-
jo, da napravita rnir med obema so-
vražnikorna. In  res  se jima  je  posreči-
10  ju  pobotati. Pri  tej  priliki sta sesta-
vila tudi  zapisnik  o  razso jenem    sporn
in ga lepo shranila. Vse bi bilo lepo za-
spalo, da ni  De  Vecchi prišel pred  ted-
ncm nenadoma z zapisnikom    na    dan,
ki se je tudi objavil v časopisih. V  za-
pisniku  je  bilo  seveda.  rnarsikaj   nepri-
jetnega in britkega za    sprta    poslanca
in Pighetti  se je r-util    u/aljenega,    da
spravljajo te stvari v casopise.   Zato je
poklical na dvoboj podministra De Vec-
chija in  poslal  poziv tudi    majorju  Te-
ruzziju.   Obenem   je   priobc'il   Misuri   )n-
smo na svoje volilce, kjcr se pred njimi
pere in čisti.  To pismo je  zopet u^alilo
prcdscdnika  deželnega.  odbora    Umbrije
odvetnika Felicionija   in  /ujxina    rri(!Sl.M.
Perugia    gospoda    Uccellija.    'liden    in
dmgi je  ])oklical  na    dvoboj     Misurija.
Tako irnamo na dnevnem redu kar šti-
11   UVUIJUJU    Hit   eilKI'itl.
To so glavni sabljari. Njili vrooekrvno
obnašanje je tolikanj razsrdilo Musso-
linija, da je vrgel oba ])oslunca iz stran-
ke in je vtaknil Pighettija celo v zajior.
kakor jioroi'amo na prvi strani. Pighetti
se torej ne more vef: snbljati, r-oiiuli l>i
hotel, ker je zaprt.
Razen teh dvobojev so m; mi.itii-ri
drugi na dnevnem redu. a niso tako
va/.ni.
Gadji pik
Preteklo nedeljo se je vi-.;r;-ai <io-
ričan Henrik Golja s svojo peslro
Fanico s Sv. Gore in jo je hotel zavi-
ti po bližnici [>roti Solkianu. Koniaj j:
stopil z glavrie poti, ga jo i>ičil gad
v nogo, in brž mn je nuntio zatekla.
K sreči je bil na Sv. goi-i zdravnik
dr. Fran Jakončič, ki jc pritekel na
poinoe, izžgal (iolji rano in mn rcšil
tako življenjc.
Po  petih  lctih.
Ciospod Ciril Co] iz (iorice ji1 pisa.l i/.
ujelnistva ])isrno starkem, ki so j)o )>e-
lih letih pi'ejeli prvo vest o svojern si-
nu. r;os])od Cej, ki je bil vjet v novem-
I)i u 1014. se nahaja sedaj v Moskvi.
Vaekakor vescla vest, ki mora rnarsi-
kako našo mate?" in zcno navdati z no-
vim  upanjem.
2enske  bodo  volile.
Minister Mussolini je dejal predsed-
nici mednarodne ženske zveze, da bo
fašistovska vlada uzakonila žensko vo-
lilno ]>ra.vico za obi'inske, sveto in de-
želne  zIkjiv.
Čiščenje.
Izi'<idiii komisar za železnice faši-
stovski poslanec Torres je pri.šcl te
dni v mesto Alessandria in iinel lam
govor v mestnein gledi.š^u. l"*i*i tej
j>riliki so se sprli tnnikaj.šnji sašisti
in se incxl seboj .pretopli. Narodna
bramba in fašistovski železnioarji so
streiljali eni iia druge, Ko je Musso-
lini zvedel za pretep- je odralil takoj
preiskavo in ]>oslal De Veccbi ja v
Alessaruirijo V teku 24 ur je bila
razsodba gotova: železničarska stra-
ža SiC razpusti, ravnotako se razjtusti
Narod/na bramba.
Noben vojak Narodnc bi-anilx1 tie
sine več nositi iinisoriiK* in nioia
takoj oddati oi-ozje. Kdoj' se lie po.
kori razsodbi, je kriv izdajstva in
zapadc  težkim  kazniin.
MaSčevanje v spovednici.
V  župni cerkvi  v Loralu pri  Brcsci
je tridesctletni    Testa   vstoj)il v sj)o-
vednico in   je   opravljal    velikonočno
spoverl.     Drugib     ljiulij     ni    bilo    v
cerkvi.   Kar   skori   T'esta   o<l   svojega
mesta   k spovedniku in ga s tremi sun
„-,     ~    Hnrlal^rtt       llTTUlri       N«        '/.HUJllkOV
j)rvi klic je priiekel iz zakrisiijc ka-
plan in skušal resifii župn.iku, u je
bilo žo prepozno. Pred sodrnkoin je
Testa, dejal. da je zaio izvršil la (-in,
ker mu je župnik odrckel odvezo, aka
ne poroči dekl(;ta, ki ga je Testa za-
pt-ljal in nato zavrgel. Vse rneslo je
iz se-bo in zelo žal.uje na župnikom,
ki .je bil pravi o<"-e irevežev in pravi
a postel
Obisk angleškega kralja  in kraljice.
V  ])ondeljek    je    obiskal    anjdeški
kmJj   Rim   in  \v.  gnst   j>i-i   Knuimiclu
III. Sprejem    ri.mskega    Iju-dstva    jc
bil  sijajon,  vse bi.še ho nu'goleJ,^ ita-
lijanskiJi  in agleškilj  zastav,    godlx
so svirale angle.ško državno   liimno.
Obisk ima SRvodia    poliüfen    ponicMi
Najbrž se   bodo   menili    o    rurskein
vpra.ša>nju  i,n Anglcži bodo poskusili
potegniti   I tali jo iia svojo    stran,     V
/ameno  bodo odstopili  Italiji,  k.'ikoi
kaže, malo   kolonijo    Giubaland,   ki
se   na.baja  v Asi-iki.
Na  železnicah.
()d lanskcga novembra. do «iO. a.i)Hla
je bilo na žcleznicah odpuščenih \1W~
delavcev, Vlada pravi, da pojde do kon-
ca leta še .'JO tisor uslužbencev na
sprchod.:
V  knjigi   neumrjočih.
V Milanu je neki gospod (jtiiuhk'-
si plcsal pretekli tod an nepreti'gonii
50 ur in 25 niinut. in dosegel tako
prvo mesto med plesalci vsegn sve-
ta. V -Casu 50 ur se jc niož tako spotil,
da so mu 1 i 1 i kiar celi studenci ra/.
obraz. Njegov trd ovratnik je bil ta-
ko grozino zmečkan, da jc jtostal te-
iiek kakor vrv oltešcn-ca. Od potu. so
sc prijemale telesa celo klače. Živcči
škropilnik!
Ubogi plesalec je zgledal ka.kor erna
pošast. Njegova ])lesalka. je pa bila. ta-
ka, da se je kamnu smililr... "^ledala. jc
kakor obupana kokos. Jasno je torej, da
je l>ila slava drago, zelo drago platan a.
Z mirnim sreem zapišcmo oba norca v
album nesmrtnikov.
Prifiakujemo da. sc; lio prihodnjic i>«*-
javil violinist, ki bo disal l>rez prestan-
ka si tednov po struna.h. Nevarno je h\
da  umrje  j>rej  od   lakote.
Ata Mussolini
so povabili  za 10.  niaja poslan.ee  na
pariainentarno zasedanje.
Vojaki  z volivno pravico.
Kakor zna.no v naši državi vojak'
11 in in jo void ue pravice in \\v morcjc
biti poslanci. Nastane vprašanjo, knj
j<" z Nil rod no ftriamho. Ali smrjo
njinmi člani voÜti in voljeni biti? To
vprasarije. je važno, ker se ravnokar
pripravlja v parlameuitu nov voliln'
red in zabtevajo nekateri posl.anci,
da se ne sme volilna |>ravica dovolit'
Narod ni brambi. Po njibovem so
bmmbovci vojaki kakor drugi in sc
n.c smejo vtikati v politiko. MusffO-
lini pa Irdi. da. pritif;o brninbovcem
volilna pravioa, ker so prostovolj-
no pod orozjem l^i se v tern nizlikuj«''
jo od os.talegia vojaštva Mi smo mm--
nja, da bo obveljnla Mussolinijeva.
N.arodni brambavci iinajo torej pred-
nost  pred  ostnlimi   vojaki.
«Skrivljeni   hrbti.»
Poslanec Misuri, ki jc izključen ^
sašistovske stranko, je pred slovo-
som napisal v listih pismo, v katereni
govori tudi o Mu<ssoli.niju, in sicei1
mod drugirn sledge: «Golovo vidiin
v njem živ simbol n.aSega ideala, 1t>-
da Tiikakor ni on zame nialik a.li ce-
lo gospodar. Jaz poklokncm pred
svojega Boga, se poklonim pred
kraljem, stojim pozor j)r.d svojim
voditeljem. Mislim, da je prilizovanje
in laskanjc izpridilo že njijlioljsn irio-
-/<¦ im ošibilo liajmocnej.2-!?!. Po mojern
bo obnova domovine konC-no 7/,\go'
fovljema solo trdnj, ko bo dal naš vo-
ditelj zravnati s palico skrivljoii®
lirbto vsieh blapcev. da jim rnorp
rifaii   v  oroilii  ujib  rnisel.»
JULES VERNE:
ČRNA INDIJA
ROMAN.
Prosto posIovmU Z. Z.
-ii \ »—
Vsekakw, .-^ uradmiki v zavesti
svojega uspelia pedvojili svoj na-
por. Sv?floba oddaljene Iuči se je
približala do približno petdesct ko-
rakov in bila vedno jasnejSa. Tudi
nosilcc lu-či je postal že vidnejši- Vča-
sih se je obrnil nazaj, pri seiner je
bilo opaziti nedoloönn profil člove.š-
' kega lica in, če ni nase prevzel te
podobe gorski dull, je moral Jack
Ryan priznati, da so tu ne more go-
voriti o nenaturnem bitju. Sedaj jo
sam tekel bitrejše in skušal druge
priganjati. «Hitro ! Hitro !» je kri-
öal,   «kmalu  dohitimo  to    prikazen.
Videzno omaguje in če zna tako do-
bro govoriti kot zna teči, potern natn
moro  m.arsikaj   j)ovcdati.»
Žalibog je preganjanje postalo ved-
no težavnej.še. V bližini zadnjih ovin-
kov so se križali ozki prostori kakor
zabodi v labirintu. Ta zmeda je no-
silcu luči olajšala beg. Svetloba jc
naenkrat izginiia. Gospod Elpbiston
in njegovi uradniki so ostali macn-
krat na kon,cu rova i>red ozko odpr-
tino v skrilnatem kamenju. Hitro so
pregledali svetiljke in pogumno drli
skozi ta vrata. Tod a komaj so f)io-
drli sto korakov dalje v tej vedno sc
odpirajoCi galeriji — so nenadoma
obstali. Tik sto-ne so ležala na tleh
Stiri telesa — mogoče fitiri mrliči.
«James Starr !» krikne gospod W.
Elplhiiston.
«Harry ! Harry !» se izvije Jacku
Hyanu vzklik. V resmici: tu so ležali
inžener, Madge. Simon F'ord in nje-
gov .sin Harry, vsi nepnunični ! Kma-
lu pa sc je zaCclo wio telo progibati
ni začul se je slabolen, glas stan;
Madge. Gospod W. Elpbiston, Jack
Kyau in uradniki so skušali inžener-
ja in ostale prcbuditi v življenje in
jim vlili nekaj okrepčujo<;ib kapljic.
Kmalu so dosegli svoj namen.. Ti,
deset dni v novcm Aborsoylu zaprti
nesrečniki l)i bili kmalu lakoto ii./rn-
li. Da niso tckom toga dolgcg-a ujel._
nistva poginili, je vzrok (kot je gos-
pod inžener kasnejo povedal) edino
to, da so ii.ašli v bli/ini kosčke kruba
in vr<-ek vode. Gotovo se jili jo usmi-
lilo kako (Jobro bitje, ki so mu mora-
jo zalivaliti, da so ostali fie živi. (ios-
pod W. Elpliiston se je vpraftal, Co ni
bila to morda ona TKidosegljiva veš-
ča, ki je tudi nje spnljala na to me-
sto, kjcr  so  k'zali   nesrečniki.
Naj bo že vzrok. kar 1io<v;(j, dejstvo
je bilo, da so bili vsi štirje rešeni !
Skozi ozko odprtirio, skozi kater"
je hotel nosilec on.« luči očividmo P
Eljtbistona sj)raviti, so s-e vsi podul1
nazaj v kotažo. James Starr in njß;
govi spremljevalci niso zato \\\o$x
najti z dinamitom razistreljenega lZ'
boda. ker je bil la. z-alozen s skalamj»
ki jili niso mogli v temi odstranit1;
Medtem namrcč, ko so preiskavsll1
široko votlino, je neka zlobna rok;l
hudobno prekinila zvezo med starii"'1
in novim Abersoyloin-                           |
XI.
COAL - CITY.
Tri leta po poprej pojiisianib d°_'
godkili so })riporočale ročrne kupji^1'
ce za turiste kot posebno znain6'
nitost premogovnik v movcin AbC'
soy hi. ki naj si ga, ogledajo vsi \>fe'
mogovni            'ci po grofiji  Stirling
GORISKA   STRA2A_____________________________________________________Stran 3
l^gLJe novega na deželi
3|,.|, '^ S(l ":nn xe precej liit.ro po-
ili-,"- ÖI1° in 'A nJ'lns praznik sv. Pe-
!c(l.'n 1>avla. ki sta /A-ivtHniku našo
Sfii-;lVOs",Ll'I) »>razilik sc 1)1 iža. a naša
liv'i S° setlaJ "inia svojiih! zvonov.
dlVsi Vil lncsClCa S() zpotovljeni v
yvil"s M- l!;> ni nikoKar, ki bi jih spra-
Jv t(J r"°v- ('os|)ocl kurat je U bil
Jnil'^'K11' |liL n(> v<<n.1(), knj je ukre-
;lii , °l)!v:inarji smn ni.no<nja. da
^iin.'' lllor;i!i   ulH'inski    svotovalei   in
I'o      .'kfen     nari'11     zvonove  v  va.s.
I   . Wikij,  lotili   hi   praznovali   zopot
])oli,sll0(i na.še farne cerkve z iiiiliin
kavanj<!])i   in   ljubim   zvononjem
|..w'ato Prosimo #. kurata in žu-
fäk'^'V()'- (ia nare(1'J' potrebne ko-
«V(    ^1  °^as^vu,    <ia   se  postavijo
ol)f.i10.Vi..Uo iv^lil    (lnc v zv0"ik-    M'
l^'.'nill'j'   snio   pripravljoni   poina.tfa,-
8rJ\bomo dali,    &o    J<1    troba, tudi
u«tva »a razpolago.
°&l"nn.o torcj iki delo!
p v                            Voč  obf-inarjev.
o?ar v TEMNICI (na Krasu).
111]].10 ^" lnaJil ji; zadela maso obf'.ino
j;^;'!_ ne«r'cča. Popoldmo ob 5. uri je
))j] jl Po»'cl,i cerkvena burakti, ki jc
I j0 Uu«>j vsa v ])lamcnu. V f-etrt uri
i^/^^lo vsc do ial, tako cla ni bilo
PGn ¦       ni(^' ro«i^- Škoda na blaffu se
na  pril)liižno  15.000    lir.    Vzrok
po/aru ,jc neznan. Kur jo to v leku
pnegu rneseoa /e <lruR"i požar v nusi
vasi, je bilK) Ijinlslvo v velikem stra-
hu. Komaj sia se ubranili dve sosed-
nji biši ]>red požarom. Kcr ni bila
corkvena baraka zavarovana, Irpi vvr-
kov veliko škodo. Zato prosin to usmi-
ljena srca pod pore, da si idoitiiio
/opet pripraviti kraj in srodstva za.
slu/bo bo/jo.
Napad v Dobravljah. V sfciio okrot»
devoir ure. zvefor ?):< jo bližal živinski
prekuprevalec Marc Slosnn svnjeinu
doniu. Kar so inn jtribliža naznanoc
in udari Marca. s poleuiom jio ^rlavi.
Marc so z^rrudi. Hopiar nni vzain;
U..'iOO lir in zl)oži. Ko je nosrečni Mčiit
])]fišol k zavosli, jo šol domov in lo-
jrol. Par dn.i kanncj«1 je policija v
jMostrah pri Beirntkah zasarila osobo,
ki so pri njfij našli sl(K)O lir in polni
list na imc Marc Stefan. Tirok je nii.
slil na Amoriko, jja bo nekaj rasa
v zaporu ])]'on]išljpval polo zapoved,
ki j)ravi: no ubijaj! in sodiuo: no
kr<-\di!
Dobravijc. Drugi vočer ])o najiadn
na Marca so skušali ne/naiK'i vdreti
v dobravsko cerki8»v; vašfani so pra
vočasno zaj)azili poskus in so lepo
saute zalovili. (iospoda Virona so žo
potkrat ohiskali noznamo ost-be, ki
so inu odneslo blaga v vnnlnosti nad
7000 lir Zelo livaleŽno poljo za orož-
nike!
GOSPODMRSTVO.
Novi davek na dohodek iz zemlje.
0    se    lahko še na drugi   na^in
Y             izvrSi   napovcd.
.s^jp^^'^ulnji «Clor Straži» smo poja-
ij v (Jtl.stavku «Kaj mora obsega-
,lev.nuf>oved    davkophii-ovalra»,    v     za-
' 'tk]' ZoTn!Jišk.(^Ji doliodka. tor srno
<i ' du niora l)ii,i navod«n vcs kosnu:.-
v,^   l0(^ek, namišljena najcmnina    vso
I    f:]' >c in stroški, obrosti ittl.
'^1)   '  ^'V (1<)^0i:UJo»  d{l   Ho   vcljavno   tudi
]Wi VOtli'    l'ri    katerili      poljodeloc   n«.
i 'iajL.        k<>«nmtega    dohodka,     obrcsti.
i J°i (|.1Il'nC|  Htro*kov   H1   i^-giib;   dovnljno
| l'ovo'i Se navede čisti dohodek taka na-
ke h {)^Vu^"^ davkoplM.rovM.lca. od vsa-
irlOr, lZn'- Tod a tudi v tern sluraj-.i
pOju' .<lflvkoj)]ač(!vakM> da.ti i)oti1('l)iia
V;,j'0'Snilu- dukuinonto, itd. ako jih /.alitc.
k(>rn-,.. nJ(!Pa duvriii uradi, oziroina
dc,i, ?Je' hi iinujo nalogo ugotovili Msti
""lok
\. u Se morajo oddati napavedi?
l-ijj' |)0Vl!(li S(! lahko iznirijo na davka-
irri^ ° , k"-ten> sjxida obcinn, v katcri
lj^ 1>olJ(!(li!loc. svoje bivališre ali ]>a po-
shjv, . ^a {h'U/.\y,i Hvoj 8odcž. To tudi v
*r.>i;„JU'  ak()  irt"i   poljodolo.c.   zeinljiš<a   v
^nih ol*inul,.
^UOor V'Uli S<; lullk() tlJ(li iZI'ofii° lia (1°-
10 fl !l /llJ»»istvu, ki jih rnora v    roku
kai-ij.   ^°.r)reicrn" izrosiiii pri.stojni da.v-
!   čin0 j.     \ zukij|uiikii  se  sinatra za. ob-
*ein]ji).1yaliäftu tisla ol)čina v ksltori l«*i
V;iž8l:e>. ^'  ^° podvrženo obdaronju.
U, '^Uu  io  ''¦•*¦  poljcdelca  dolorlia  clona
Po]fig  mu d(>voljujo, ila    labko    prijavi
°sel)e •1)O(latkov. ki    so    tisojo    njopovo
liigf.u  n Ilstr'ivc, ohsoga (mere),  lego  zem-
^l'ovr. r*Ml<)     nal'illl«""no     in    razdeljene
^\ ki' • 8am° čisti dohodek i/    zemlji
Je Podvržen davk«.
0 ttflotovi  obdačeni  zcmljiski
•'.Ü U{,o                dohodek?
Je ))OUv"VUot »emljiškoRa dohodka, ki
°krajnor?'°n ol>dar.(iT)ju, so poklicane
^avkarj- Hl, l)okri»jin.ske komisije tor
vJco j()  "    rx dezclni komisiji irna pr.i.-
r)Osv«tov°ill<>( l^<H'°Ka    in   "°    mmo    do
<ini i»».fTHi!l°Wl KlasU tmli deželni flnan"
<Ult' ali   ]i;V  njogov  namostnik.
K«) j(l      Dolžnosti davkarij.
[    ^o je poM,ml  r°k^za vlaganjc napovcdi
•   Juniju),  rnorajo  davkarije
7A\. vsako ))osamezno obcino sostaviii
sc-ynanic (tabele) davkoplai-evaloov, ki
liedo irjorali ]»larati davek od zornlji-
škega. dohodka.
KaJ mora vsebovati ta seznam ?
/a   vsako.ga.   po.siirn(>ziiegii.  <l:i\ koplace
valca morn, davkarija navesti:
1.) Priiinek, ime, of-etovstvo in liivali-
S<-.o lastnika in solasinika ali pu zaknjt-
nikii  kakor tudi  poljedclske diužlie;
2.) obrino in ok raj, kjer leži zornljišoe;
3.) obseg in knltnre (panoge) zemljišf-a;
4.)   napovedani  risti   dnhodek;
5.) po davcTiem agentn potrjoni ali \m
dolor(>ni dohodok, in siooi* v l>osodali in
šievilkah.
Znkaj  se  sestavijo  omenjeni   seznami ?
Ti davriii seznarni so niorajo dostaviti
/uiianst.vom, in sieer najbolj pozno do
2.r). jnlija. Županstva jiJi niorajo sta.viti
na razjiobigo občinarjem, davkoplare-
valcem do 10. uvg. 1023. V ta naiiioil mo-
rajo javno razglasiti, kje, ob katorili
dnevih in ob katei'i uri jili davko])la-
rcvalci labko pregledajo. Ta. javni' raz
glas nadornešra popolnoma osebno ob-
vostilo vsjikeLr.-i nosfiiiic/iK'ü.'i d;i\'kopla-
revalci.
Kaj  morajo  davkoplačevalci nato storiti?
I)a,vkopla.(Viovalci, kaiorim je bilo na
zfiorajšnji n;irin nnznanjono, da sc; jo
iifotovil in odmoril po da.v^nom agontii
njihov zemljiški dohodek, lahko vložijo
,najpozneje do 20. avgusta 1923 rokurz
na okrajno davfino kornisijo I. sto]>inji;,
iTi sio.er ])otorn županstva, ako niso za-
dovoljni z višino odmorjonoga in da.vkn
pcdvrženega ristega dohodka.
Do 25. avgusta 1923 mora župan vrniti
davkarijam imonovano tal)olo s prilože-
no izjavo, da. jo je razgla.sil, in izročiti
vsc rekurze, ki so jih vložili davkopln-
(*•(¦.va.loi  pri  zup;mstvn.
Nadaljnje postopanje.
Do 10. septembra 1923. morajo davka-
rije okrajnirn koinisijam dostaviti tabe-
le (sezname), razdoljene za vsako posa-
mczno obrino kakor tudi rekurze, ki
so jih davkoplačovalei vložili potoin
žui»a.nstev. Okrajna komisija izda skup-
no odloCitcv za vsc dnvkoplnc'cvalce en<-
obrino, ki so rokurirali. I'/i vsakeni
<lavkoplas-(ivalcu navede komisija vjši-
ni) dohodka z razliko od onega, ki ga jo
u^otovil in odmoril davfni agent. Okraj-
na. komisija niora najbolj pozno do
30. septembra 1923. dostaviti davkari-
jain svoje ugotovitve, sezname in re-
kurzo. Do 10 oktobra morajo davka-
rije |)oslati vsoin županstvorn prejiise
davciiih seznamov s tozadevnin.-i ugoto-
vilvami od strani okrajne d.'i\t'ne ko-
ii'isije. Županstva morajo tudi v tern
shicaju javno razglasiti, da so seznami
davkophicevaleem na vpogled od 10. ok-
tr-bra do 2H. oktobra kakor v prvem slu-
ra ju.
Pravica davkoplačevalca.
Ako ni ])oljedeler. zadovoljen z ugoto-
vilvijo okrajne komisije glede višine
d('1oi-enega fistega dohodka, mora vlo-
zili ])riziv na pokrajinsko davrno ko-
misijo, in sieer najbolj pozno do 5. no-
vembra 1923. 1'riziv se mora vloziti j>o-
tom pristojne davkarije ali pa potom
žnpanstva. Žu]>anstvo mora od]>oslati
s< znam in prizive, ki so jih davkopla-
rivalci vlo/ili ]>roti ugotovitvam okraj-
no komisije, pristojnim davkarijam in
si cor najbolj pozno do 10. novembra
1923. z izjavo, da so izdali zgoraj orne-
njeni  razglas.
Delo pokrajinske davčnc komisije.
Davkarije   monijo   do     20.     novembra
1923.    dostaviti    pokrajinskim    davenim
k('inisijam  davfne  sezname    za    vsaka
posamezno   obf-.ino    pokrajine,     sprejete
prizive  kakor tudi   svoje    uradnc    pri-
liombe k  prizivom.  Pokrajinska  k«misi-
ja,  mora    davkarijam    odposlati    svojo
ugot(jvitve in  ))rizive do    20.    decembra
H)23. Davknrije morajo   potem    oznnčiti
1o  ugotovitve  v  izvirnih  davf-nih  sezna-
mili  kakor tudi  v  j)repisih. Proj'13 dav-
riiega seznama s tozadevnimi  sj.reinern
barni  v  smislu  sklepöv  .ookrajinski? ko-
misije, morajo  davkarijs     dosTaviti   po-
samoznim žuj>a.nstvoni, ]{\  iji.>vaio javno
r.i/glasiti od 1 do 10. januarja 1924.    Ta
nr/glas  nailomofiča  osebno  obvestitev.
Zadnja postafa.
1'ioti ugiiluv il vHjn «l»'7.elne dav^nc ko-
misije lahko vložijo davkoplai'evacl in
davkarije rekurz na osrednjo davčno
k'cmisijo, ki jo ustanovljena za reševa-
nje sporov gh^le diroktnih dnvkov. in
siror najbolj   ]>ozno    do    10.    tebruarja
1924.   liekurzi  proti    ugotovitvam   dežel-
nih komisij so pa dovoljeni    samo radi
pravnih   v]>rašanj.  N.  pr.  Davkarija   je
naložila   nekomu,  da  mora    plafati  da-
vck  in  mu   jo  tudi   odmorila  vi.šino  to-
ga, davka. Pri prvem rekurzu na okraj-
ne komisijo in v prizivu na deželno ko-
niisijo   so   davkoplarovalec   lahko   prito-
'/A  radi   ]»ra.vnih    v]>rasanj    kakor    tudi
proli   \isini davka. V rekurzu na osred-
njo  komisijo   pa   se   davkoplaoevaleo   no
sme  pritožiti  radi  višine obdar-enoga ri-
sfega. dohodka, temveč samo  radi   prav-
nih   vprašanj   n.   pr.  ako  ni   lastnik   ze-
mljiščVi,  kolon  ali  pa zakujniik    zcmlji-
š(!i. od kateroga bi moral plaf-ati davek
lift   zeuiljiški   dohodek.
Komisije ne  smejo zaslišati davko-
plačevalcev  osebno.
/akon ne dovoljuje komisijam osob-
noga zasliiševanja davkoplaoevalcev. Pao
pa smejo komisije pritegniti k sodelo-
vanju kmotijske strokovnjake. Komisi-
je smejo tudi uradno ugotoviti zernlji-
ški dohodek ]>ri onih davkoplačevaleih,
ki niso navedeni v davenih seznarnih
dnvkarij. Proti uradnim ugotoviteljem
od strani okrajne komisije srne rekuri-
rati na pokrajinsko komisijo davkopla-
ri'valee kakor tudi davkarija. Proti
uradnim ugotovitvam deželnih komisij
se vloži rokurz pri isti do/olni kirriisiji.
Važna določba.
Člen 29. doloruje, da nirnajo lastnin-
sko in druge spremembe na zemljisru
med letom, bodisi da jih povzroti pode-
dovanje ali pa pravna dejanja med ?.i-
vimi (kupnc-prodajalne pogodbe, darila
i. t. d.) z ozirom ze ugotovljoni zemlji-
ški dohodek (sevoda tudi davek) nobe-
ncga vpliva ; lozadevne prijave pro&-
njo se rešijo šele po enem letu, ko so bi-
lo predložene  davkarijam. Ta dolorba jc
za pjavno in gosj>o(iarskko živjjenje va-
žna,  zato   zaj)omnite   si   jo  dohro
Kako  naj  žnpani   obvestijo   davkoplače*
valce o davenih  seznamih  ali pa
prepisih ?
Predvsern morajo objaviti razglas na
zato določenih krajih: v razglasu mora
biti oznafien prosior, dan in ure, ob ka
torih lahko pregledajo davkoplačevalci
davčni seznam. I'oleg tega j)a uporabijo
župani lahko ttidi §e druga sredstva:
poziv v ^asopisih, proklif prod rorkvi-
jo i. t. d.
Kedaj  je  /emljiški  dohodek
podvržen  davka ?
Zemljiški dohodok je uvršf'-o n ^ sku-
pino 13. obdacene premifne dohodnine.
Najnižji dohodek, ki je v tej skupini
pedvržen obdarenju, mora znagati lir
r>3s>. Zato ne bodo kmetje placevali dav-
ka od zemljiskega dohodka, ako ne
znaša njihov čisti zemljiški dohodek lix
535. Ako pa znaša zomljiški dohodek
lir 530, bo moral kmot ze plafati 10
odstotkov davka. Vtisnito si te ntevilke
dobro  v  spomin.
Kazni.
Poljedelec, ki u<- prijaxj doliodka do
30. junija. 1923. ali pa prijavi zemljiški
dohodek sicer pravočasno, toda neresnle-
no, bo kaznovan do fetrtine oeloletnega
davka, ki odpade na dohodek ali j»a
na del  dohodka, ki ni  hil  prijavljefr.
Ta. kazen se sme odpustHi i*• /rtiiinj-
.šati samo potom zakona.
Kazen se kratkomalo jujjusc k duv-
ku, ne da bi se o tern obvestil davko-
plačevalec. Da ne bo stokanja in joku-
nja, prijavite pravilno in v ]»¦:< \ en
roku, kakor zahteva'zakon.
Osebne   določbe.
Kr. odlok od 2a. marca 1Ü23. St. 08(i, b
katerirn so raztegnili davek na zemlji-
ški dohodek v novih pokrajinah, dolo-
čuje v prvem olonu sledere: Končni dav-
fni seznami o razlozencin zernljiftkem
davku se morajo za nove pokrajine se-
staviti najbolj j>ozno v leku meseca
lettt 1924. Prvi obrok tega zernl jiškega
davka zapade komaj 20. aprila 15*24, do-
čim zapade ]>rvi obrok pri vseh drugib
italljanskih diroktnih davkih, ki bod«
za nove pokrajine veljavni s 1. januar-
jein 1924, K 20. fobruarja lf>24.
1'ojasnili smo v «(Jor. Straži» davek
na zemljiski dohodek, kolikor srno rno-
gli natanüno, radi tega, ker je zelo va-
žen za vse naše kmečko ljudstvo. Na
podlagi naše razlage ne ho težko župa-
nom, uciteljem, duhovnikom in drugirn
pomagati kmetu, da brez škode izvrši
napoved zornliis^cf.-i <\i\\\tu\Vu <\>> ',o ;¦'.
nija 1923.
Dr.  J.  Bitežnik.
Cene v Corici  na drohiiü.
Cesnik 1.80—'I liri ma kg., sparglji
2—2.80, kisl« zselje 1.50—1.GO, Nebula
1—1.20, navaden fižol 140—1.00,
koks 3—3.20, krompirCck 0.05—0.75.
grab 1.20—2.-, j>etc»r.šilj 1—1.10. spi.
nača 0.50—0.70, čre&nje 5—C, jubolka
1.80—2.80, jagode 12—10 lir na kg.
Maslo 13—14, mloko 1.20—1-i0. Jaj-
ca po 40—45 stot. kos.
VALUTA.
JJrie «. maja >i dobil sa tržadki
borzi:
za 100 avstr. kron 26 do 3'1 cent,
za 100 ßeskih kron 00*90 do 01-25 lir.
za 100 dinarjev 21-00 do 21-90 lir.
za 1 amerikanski dolar 2O'.').r> do 20#45
za lOOšv.fraukov 308-.00do 37(HOlir.
za 100/mark 5'f> do fr9 stot
PRIREDITVE.
PODRAGA.
Našo      kat.     siov.      izobjazevalno
društvo v prJ7X)ri   pribodnjo ruMleljo,
dne 13. maja ob 4. uri   pop old an na
pokritem  dvorišču   g.   Jošosa  Žg-urja
(h. St. 113)  Juči-C-Česnikovo narod'no
igro    «Domen».    Društveni      j»<
zbor  bo  ztapol   rifkaj   Jjubkih  ]>>¦
co. Ker je ijgra zclo zanimiva in 1'
pa,   pri čakuj orno     obi 1 no     udeležbe.
Toroj    prijatelji   v    no<l«ljo    v    Po-
¦  drago !
Stran 4.
GOniSKA   STRATA
millllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Vso cast gospodinjam
ki zahtevajo odločno pri trgovcu
domači izdelek Pekatete
So najcenejše,   ker   se   zelo   na-
kuhajo.
Poskusite. prepričali se bodete.
Anton Doljak
mehanik v Jemnici
Ivanka Doljak roj Batjel
poročena
fJemni/e, <Jne  '^!-Il'-'23, MdravsliO
MED. UNIV.
dr. Rado Sfiligoi
se je preselil
v Via Mameli (Via Scuole) it. 8
tik stare gimnazije
ter ordinuje za kirurgijo,
porodništvo in ženske bolezni
od 9-11 in 2-3.
Cene brez konkurcnce !
Pri tvrdki
Anton Terpin in drug
Via Rasttllo 10        GORICA
dobite najbolj bogato izbero manu-
fakturnega blaga, kiakor: voilne, tka-
nine, bombaževine za gospe in go-
spode; etamin, batist, svile, perkal<
raznovrstnega blaga za srajce? as-
sfort, regadin cajha, žameta za mogke
obleke i. t. d.
Velika izbera per Ha za neveste,
odeje, kovtre, volnona posteljna pre-
grinjala. volne in žim<> za žimnice.
Velika zaloga vseh predmetov za
birmo.
Ccne brez konkurencc I
Na debclo !                      Na drobno !
Pozor gospodinje.
Dnevno sveža pražona    kava   naj-
boljših vrst se dobi v trgovini
R. NÄROIN
v 60RICI
Via S. Giovanni 10.
Razpošilja se tudi   po pošti I
POZOR !
na stai*o slovensko tvrdko
Razprodajam pohistvo po jako znižanib csnah in sicer
Omare.    .   .   od   200 Mr naprej
posteljnjake.    „      90   „       „
vzmeti(šušte)    „       70   „       „
blazine   .   .    „       60   „       „
kompletne spalnice 800   ,       „
Velika izbera navadnih in finejsih sob, kakor
tudl žeteznih posteljnjakov.
Priporoča sc
Hnt. Breščak
najveöja zaloga pohlštva na Goriskem z lastno
tovarno v Gorlci. Via Carducci 14 (prej Gosposka
ulica) in   V. C. Favetti št. 3
MMliftistüÄieiHii'
IHi^------
Pozor na domačo twrdko!
Franc Saunig • Gorica
Gosposka ulic ]. sedaj v. Carducci št ZS
Velika izbera Pfaffovih in drugih šivalnih
strojev iz prvih nemških tovarn  za. kro
jačo, šivilje, čevljarje in sedlarjo
katere jamči do 20 let
Velika izbeia dvokoles. Izjeinno prodaja tudi na obroke. Coniki   na   zahtovo   poStnim1
prosti.  Lastna mehanična delavnica. Brezplačni pouk v umetnem  veienju.
Lastne prodajalne :
GORICA«   Corso G. Verdi 22
TRST» Via dei Rettori 1.
Pozor I Podpisani naznanjam si
občinstvu, da začenši z današnjirn
dnovom sprojcmam v popravo žftpnr
ure. uro bud ilk« in. druige po najni-
žjih cenah za 6 ür.
M. ŠULIGOJ, urar Via della Barric-
ra    43    (pri     državnem    kolodvoru)
GORICA.
PODRUŽfllCH
[\\W\m\i MM banke i florid
Corso Verdi   „Trgovski   Dom"
Telefon št. 50.
Delniška   glavnica
in rezerve:
80 MILJONOV
Brzojavni naslov: Ljubljanaka  banka.
6ENTRALA:
LJUBLJANA
Reserva S H S
kron
64 MILIJONOV
PODRUŽNICE: Brežice, Kranj, Metkovič, Celje,
Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
Obrestuje vloge na knjižice po 47, % Na daljšo odpored
vezane vloge po dogovoru.
Nakup  in  prodaja  vsakovrstnega  tujega  denarja.   —
Izvrsuie vse v bančno stroko spadajoče posle
najkalantneje.
TEOD. HRIBAR (-,„„ ¦ GORICA
=== Corso Verdi 32 (hiša Centr. Posoj.) =
Velika  zaloga  Češkega   platna iz znane  tovarne
Regenchart & Rymann, vsakovrstno
blago   za   poročence   kakor   tudi   velika   izbira
moškega in ženskega sukna.
Blago solidno!
Cene imerne!
^liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
= Hotel - Restavraciia >fZlati jelen411
v Goricl, Via Stretta                                 \
vsem znan po svoji točni postrežbi, dobri kuhinji in pristnib ^
domačih vipavskih, briških vinih in izvrstnem kraškem teranu j
se priporoča vsemu občinstvu za obilen obisk. - Na razpolago |
so tudi lepe in snažne sobe za potnike.
==   Pridite in prepričajte se:
Lastnik Al. Vlda.
Illlll'l^
Izkušeni   civilni   geometer
DOMKNCO ]{(X:CO
bivši   geometer  I.  reda  na zerstlp
knjigi  .  Gorica,  Corso Vitt. Em.
Malo poscstvo v Kozani, obstojcčc
iz hišo, lileva, im 8000 kvadratnihim.
obdelanega zemljižča. sc takoj in
ceno proda- Pojasnila daje lastnik
fosof (Uešič,  Št.  JV.ter pri  Gorici.
FEUBEHBäUIVI & HOüICf4
(prej Hedžet & Korltnlk)
Gopiea - Copso Vepdi štev. 7 * Gomea
Velika izbira moškega in ženskega sukna, razno-
vrstnega zefirja, perkala ter perila, velika zaloga
pletenin in vezenin, kakor tudi vsakovrstnega
blaga za neveste, drobnine ter vseh potrebščin
=  za krojače in šivile.   =
NA   DROBNO!
NA   DEBELO
RESTAVRACIJA
PRI
„Treh Kronah"
v Gorici, Via Carducci,
ki je vsem znana po svoji
vzornipostrezbi, izvrstni ku-
hinji in imenitnih domačih
vinih, je   ravnokar prejela
oni izvrstni teran,
po katerem je občinstvo
že toliko krat povpraševalo.
Kmetje in meščanif seiite
po plemeniti kaplji!
Lastnik: AtltOII MalniČ
!
i