PoStnlna plaCana v gotovini
Leto &Xll.f St. 16
V Ljubljani, 15. novembra 1935
V organizaciji Jo mol, kolikor moli — toliko pravico
Dopisi morajo biti franki-rani, podpisani in opremljeni s štampiljko dotične organizacije.
Časopis prejemajo le člani strok, organizacij, ki so priključene Strok, komisiji ta Slovenijo, in sicer brezplačno.
— Izhaja 15. v mesecu. —
Uredništvo in uprava: Ljubljana, pošt. predal 290
Čekovni račun štev. 13.562
Telefon interurban št. 3478
Rokopisi se ne vračajo.
Bogdan Krekič:
..Enotna fronta“
(Vsem, da pazno in s premislekom iltajo.)
V delavsko javnost je treščila bomba. Ko se je raztreščila, je ležala pred delavci parola: »Enotna fronta«. Tistemu delavstvu, ki so se malo gibali v delavskem gibanju, ki so stali ob strani, ali ki samo površno mislijo in jim je učinek samo beseda, se je ta parofe. zazdela nekaj novega. Delavstvo pa, ki je v vsakdanjem razrednem boju preizkušeno, ki dela, ne samo z ponavljanjem parol, nego dela z odgovornostjo, da to, kar dela, rodi uspeh, to delavstvo pa parolo pozna po njeni vsebini in po njeni obliki kot nekaj starega, za oči in za ušesa sicer nekaj privlačnega, a vendar ničesar koristnega prinašajočega.
Oznanjevalci parole »enotna fronta« računajo pač z naivnostjo. In ne samo z naivnostjo širokih delavskih množic, temveč tudi z naivnostjo tistih značajnih kadrov v delavskih organizacijah, ki vrše v delavnicah funkcijo zaupnikov in z naivnostjo odbornikov v raznih podružnicah posameznih zvez.
Zmedo je namreč v delavske vrste prav lahko zanesti. Posebno med iiste množice, ki so organizirane v strokovnih organizacijah le malo časa, ali pa še sploh niso organizirane. Kajti, če se v nje strelja z artilerijo (razni časopisi, oblečeni v delavsko in celo rdečo obleko), kakor so »Pregled«, »Svetlost«, »Nin« in v Sloveniji »Delavski Obzornik« etc), katerih karteče in granate so napolnjene z razstreljivi »enotne fronte«, in katere, ko se v delavskih vrstah raztreščijo, zelo aktivno, glasno in revolucionarno kriče o »enotni fronti« — in o »enotni fronti« — pa nič drugega. Kaj pozitivnega pa ne povedo, razen, da treba »kritizirati« tega in onega funkcionarja, ga oblatiti, mu vzeti ugled, ker je »bremzar« itd., itd. — Kajti računajo dobro: Vzeti treba funkcionarju ugled, pa bomo z maso že potem delali po svojem, vseeno, če se zgodi, kakor s »Svobodo« v Celju. Samo da je revolucija. Pa četudi za samo eno uro.
Ti kanoni, razni šepetalci in pri-mojdušovci so prve dni res povzročili nekakšno zmedo v delavskih vrstah. V vrstah naivnih in dobromisle-čih ljudi, ker se jim je ta »enotna fronta« pokazala iz teh meteorov kot nova odrešilna ideja. Kajti, ko je nekomu hudo, pa ni navajen^ stiskati pesti, da bi ga tisti, ki delajo krivico, videli, se rad zateče tudi k molitvi, da tako išče in pričakuje pomoči od neke nevidne, nepoznane sile. Za množice takega delavstva je bila tista nevidna sila »enotna fronta«.
Leta in leta je življenje delavca neprestano bičano, bedno. In množici izmučenih delavcev se je pokazala ta »enotna fronta« kot rešiteljica, kakor potapljajočemu se človeku slamnata bilka, za katero se je oprijela.
V forume strokovnih organizacij so pričele prihajati pisma, resolucije ali sklepi nekakšnih sej, ki so zahtevale »enotno fronto«, fronto rešitve, Noevo barko, ki bi naj delavski razred odpeljala na goro Azazat!
Zamotane, v tujo obleko oblečene pojave treba vedno sleči in pregledati. Zablode treba razkrivati in razgaliti in jih pokazati svetu, kakršne so v resnici. Samo z odkrito in jasno postavljenimi nalogami in s so-
delovanjem najširših množic, z voljo žrtvovanja se da ustvariti močna fronta delavstva, volji katere prisluhne javnost, laka fronta — organizacija lahko ščiti koristi delavskega razreda in pridobiva nove izboljšave.
In radi tega je potrebno, da spregovorimo nekoliko potrebnih besed o najnovejši laži, ki se ji pravi »enotna fronta«.
*
Z zahtevo, da se ustvari »enotna fronta«, se javljajo organizirani in neorganizirani.
kazal kakšnih vidnih uspehov v svojih gospodarskih in socialnih težnjah, vse dotlej, dokler je ostal neorganiziran.
Prva in najvažnejša naloga za široke delavske množice je in mora biti, da se organizirajo v svoje strokovne organizacije.
Povdarjamo »\ svoje«, ker hočemo s tem reči, da imajo delavci mogočnost in pravice, da si svoje organizacijske ustanove popolnomaposvo-jem okusu in po svojih potrebah, zavedajoč se vseh težkoč, na katere
Skrb za brezposelne |
Seja Centralnega odbora za posredovanje dela, ki je bila v Splitu« je sprejela sledečo resolucijo:
SEJA KONSTATIRA,
da je pomoč brezposelnim delavcem in nameščencem še vedno zelo aktualna in da je za vso delavstvo položaj vedno težji in obupnejši;
da gospodarski razvoj in javna dela niso dali nobenega uspeha v izboljšanju delavskega položaja in zmanjšanju brezposelnosti.
Radi tega, ponavljajoč že prejšnje svoje sklepe in zahteve, ki gredo za tem, da se na eni strani brezposelnost praktično omili, če že ne odstrani, a na drugi strani, da se brezposelnim najuspešnejše pomaga.
1. SEJA ZAHTEVA,
da se izvrši reorganizacija sedanjih podpor na ta način, da se dosedanji sistem omejenega zavarovanja za slučaj brezposelnosti obdrži, ali da se poleg njega uvede sistem pomoči vsem brezposelnim vsaj v zimskih mesecih ne glede na njihovo prejšnjo brezposelnost;
da se za to reorganizacijo in razširitev pomoči najdejo nova sredstva potom državne intervencije, ker brez tega borze dela ne bi mogle vršiti te svoje naloge.
2. NALAGA
osrednji upravi borze dela in njenim organom, da vplivajo na zmanjšanje brezposelnosti s tem, da iščejo za nje dela;
da izdelajo predloge za revizijo prejemkov uradnikov, organov samouprave in ekspertov v tem smislu, da se izvrši redukcija teh prejemkov in omeji sodelovanje ekspertov na posamezne seje.
3. SEJA APELIRA na Ministrski svet, da za pomoč brezposelnim delavcem v državni budžet za 1935-36 vnese najmanje 20 milijonov dinarjev, ki bi se delili brezposelnim preko javnih borz dela po njihovih predpisih.
Ministra socialne politike in narodnega zdravja, da strogo pazi, da se spoštujejo odredbe o delovnem času v industrijskih, obrtnih in trgovskih podjetjih in da najde zakonito pot, s katero bo obvezal državne, banovinske, občinske in javne ustanove, da v pogoje dela vnesejo tudi odredbe, ki bodo zasigurale, da se bodo izvrševali predpisi o delovnem času s tem, da se v kolektivne in druge pogodbe vnese klavzula, ki bo preprečevala nelojalno konkurenco na račun delavskih mezd, in utrdila minimalno mezdo za kvalificirane in nekvalificirane delavce.
Ministra trgovine in industrije, da cim preje izda uredbo o omejitvi števila vajencev sorazmerno številu zaposlenih izučenih delavcev.
Organizirani in neorganizirani se javljajo legalnim odborom strokovnega pokreta in zahtevajo, naj ustvarijo »enotno fronto«.
Kaj je prav za prav to: »enotna fronta«?
Predno začnemo delati kakršnokoli delb, si moramo biti čisto na jasnem, kaj je to delo, kakšno in kako se naj začne, pred vsem pa, kaj vsebuje tisto delo. Povdarjamo: biti si moramo čisto na jasnem.
Znano je vsem, da je delavski razred po veliki večini neorganiziran. Znano je tudi to, da neorganizirana vojska ni nikoli zmagovala in zmagala. Znano je še posebno iz vsakdanjih izkušenj, da neorganizirani delavski razred dosedaj ni nikjer po-
pri takih ustanovitvah in delovanju nalete, in brez katerih ni nobeno delavsko gibanje in organizacija.
Mojstri, ki so v vrste naivnih delavcev iztrelili granato »enotnai fronta«, niso rekli delavstvu: najprej morate biti organizirani. Uspeh v borbi delavskega razreda je mogoč le, če je vse delavstvo v polni meri aktivno, disciplinirano, kakor pač vsak vidi v vseh armadah. Tam kjer tega ni, tudi armade ni. In aktivnosti in discipliniranosti brez organiziranosti ni. Beseda in parola »enotna fronta« ne more prav nič narediti in pomagati, pomagati in narediti more samo le močna strokovna delavska organizacija. Ne z nekakšnimi injek,-cijami od zunaj bo ona delovna in ak-
tivna, temveč iz same sebe, iz svoje notranje povezanosti, zavednosti, discipline in bojevitosti. Ne loviti parole vržene v notranjost od zunaj, temveč iz sebe samega mora organizacija dajati in izvrševati parole.
Konfuzionisti, ki so rodili parolo »enotna fronta« ter jo vrgli med delavstvo, niso nič naredili, nič pokazali, temveč so neorganizirane napotili, da se obračajo na strokovne organizacije, na odbore teh organizacij, na posamezne funkcionarje in da tako organiziranemu delavstvu, ki za svojo organizacijo, za skupnost, za dosego svojih zahtev žrtvuje ma-terijelno, ker plačuje članarino, žrtvuje s samim seboj, ker stoji na bojni fronti, stavijo zahteve po »enotni ironti«.
Kje so pa bile te množice v vsakdanjih borbah za delavske praivice in kje ti strelci granat »enotne fronte«?
Organizirani delavci se pač zdaj — hočeš ali nočeš — morajo vprašati:
»S kom prav za prav naj ustvarimo »enotno fronto«? — Da naj mi,
ki smo že organizirani, ki vemo, kaj je boj, sledimo zahtevam tistih, ki so neorganizirani, ki so vedno do sedaj celo brez vsakega priznanja od organiziranih izvojevane ugodnosti uživali in sprejemali? — Tistim, ki govore z ulice, o katerih vemo, da govore z izposojenim jezikom, naročeni, da bi razbili še to, kar je, pač ne bomo sledili.
Ako neorganizirani zahtevajo »enotno fronto«, jim organizirani morajo samo odgovoriti:
»Vaše mesto je v organizaciji. Pristopite, izpolnjujte, kar predpisujejo pravila in pravilnik, in enotna fronta je ustvarjena.«
Organizacija ne more delati »fronte« s posamezniki, pa četudi so še teko veliki kričači, temveč samo z neko drugo organizacijo, če ni bilo med njima dost daj nobenega skupnega sodelovanja
Hočejo mar ti »enotnofronitovci« da ustvarjamo »enotno fronto« z žu-timi, klerikalnimi, s fašističnimi organizacijami? Kdo so ti in kaj so ti, vemo. Vemo, da imajo svojo ideologijo, ki se zelo razlikuje od naše, vemo. Radi svoje ozkogrudnosti so odšli od svobodnih strokovnih organizacij in ustvarili »svojo fronto«.
S temi naj naredimo »enotno fronto«?
Za »enotnofrontovce« to ni noben problem. Glavno je, da se delavstvo zmede in da bi potem oni v kalnem lahko ribarili
S tem bi bil lahko naš pomenek o »enotni fronti« končan. O fatomu, ki ga ne vidiš, razgovarjajo samo fakirji.
*
Vendar je vseeno potrebno, da še nekaj povemo.
Prej smo rekli, da se v strokovne organizacije javljajo z zahtevo po »enotni fronti« organizirani in neorganizirani.
O neorganiziranih smo že rekli: naj pristopijo v organizacijo. Organizacija je že sama ob sebi front, čim večja je, čim bolje disciplinirana, tem močnejša. In kot taka bo služila ciljem, katere si je postavila.
A če se z zahtevo po »enotni fronti« pojavijo nekateri organizirani, potem pa je itreba to vprašanje še točneje pregledati.
Dva razloga lahko vodita organizirane, da se navdušijo za take parole: Ali nevednost in dobrodušnost, ali zavedna in načrtna akcija, ki bi naj bila strokovnemu gibanju kakor mišnica, nekakšna omama.
Govorili bomo prvim in drugim. Prvim, da jim pojasnimo; a drugim, da jih opozorimo na disciplino, ki obstoja v vsakem urejenem pokretu in na odgovornost, ki sledi za vsakim nediscipliniranim in zlokobnim delom.
Pred vsem treba jasno in točno osvetliti resničnost: Parolo »enotna fronta« je vrgel v javnost tisk, ki se je s prvim dnem svojega izhajanja pokazal kot smrten sovražnik svobodnih delavskih strokovnih organizacij. To pribijemo. In ta tisk, skrit v nekako delavsko obleko, je priporočal delavcem, naj se včlanijo v URSSJ. strokovne organizacije in da naj »osvoje« te organizacije Zato sta paroli »osvojiti« in »enotna fronta« sovrstnici, dvojčka ene matere.
Ta dejstva morajo dati vsakemu mislečemu delavcu dovolj prilike za razmišljanje. Če je cilj »enotne fronte«, da delavstvo organizira v eno veliko razredno fronto, zakaj potem istočasno blatenje, laganje, sejanje mržnje in raznih izmišljotin napram funkcionarjem strokovnega pokreta, ki traja že z vso zlobnostjo nad 15 let. Ta gonja je bila takrat jasno začrtana: Razpršiti URSSJ. strokovne organizacije, organizacije amsterdamske strokovne internacionale ali jih osvojiti.
Če naj »enotna fronttla« likvidira stare razburkane strasti, ki so delavstvo razbile na razne dele, zakaj pa potem parola > osvojitev«, zakaj izpodkopavanje avtoritete funkcionarjem, izvoljenim na občnih zborih od organiziranega članstva-delavstva?
Na to, kajpada, ni odgovora, razen: »glavo treba oblatiti, ji vzeti Ugled, tako bo že, ali razpadlo, ali ga pa mi (kdo? nevidna sila) vzamemo.
In naposled: Od koga naj bo delavski strokovni pokret osvojen, ko je bil in bo samo delavski?! In komu se naj preda, ko bo osvojen od delavčevi?
Vse to so bedarije, Kajti delavski pokret je lahko samo številčno manjši ali številčno večji. V njem je vedno v veljavi docela odrejen pravilnik, po katerem delavci sami po svojih delegatih in forumih, to je na velikih sestankih, konferencah, kongresih, občnih zborih, • in odborovih sejah sami opravljajo s svojo organizacijo.
Ta red je vedno isti, vedno demokratski, pa bodisi, da je pokret majhen ali veiik. Na čelo pokreta prihajajo iz vrst članstva vedno tisti, ki med članstvom uživajo največ zaupanja, pa bodisi radi njihovih moralnih ali intelektualnih vrlin. V vseh delavskih organizacijah se vrši na ta način stalna kiistalizacija sil, volitev vedno boljših. A tisti, z delavsko obleko in delavskimi besedami našemljen tisk blati te ljudi z najgršimi imeni in lažmi, da bi tako »osvojil« strokovne organizacije.
Kdo naj »osvoji« organizacije? To tisk »enofrontlarjev« jasno pove: tisti, ki so do danes stali na strani, ki so cela leta bili neorganizirani in še so, tisti naj »osvoje« organizacije. Od koga jih naj »osvoje«? — Od tistih, ki so organizirani, ki so jih ustanovili in jih v najtežjih časih očuvali in vodili razredne akcije za dobro delavskega razreda kot celote — tudi za te, ki so stali ob strani in bili neorganizirani.
Vsa akcija »enofrontlarjev« stopa na plan nepošteno in razdiralno ter se ujeda kakor stenica med tiste, ki so organizirani. Njih cilj je, da se v vsaki strokovni organizaciji formirajo kot posebna grupa, nekako opozicija, ki mora razvijati na popolnejšo aktivnost v blatenju vodstva, revolucionarnem kritiziranju vsake akcije, dasi sami kaj ustvariti in narediti ne morejo. A če bi prišlo, da se jim poveri akcija, se izmuznejo, samo da ne postanejo »žrtve«. Ali pa kakor na izletu »Svobode« v Celju, stisnejo rep med noge in jih ni nikjer
več. So, kakor stenice, ki se zarivajo v obleko, v stanovanja drugih, da tam grizejo in se hranijo, same pa ničesar ne ustvarjajo, le lastnika obleke in stanovanja vznemirjajo in ga dražijo ter mu kvarijo njegovo last-
nino.
Jasno je, da »enotna fronta« ni nič drugega kakor manever, da se delavca zapelje, razdvoji in požene drug proti drugemu mesto proti skupnemu neprijatelju — kapitalistu in pravi cilj enotnofrontovcev je osvajanje m rušenje strokovnega gibanja.
In zakaj to osvajanje?
Povedali bomc na kratko.
Od nekdaj že se v delavskem pokretu kregata dve stališči.
Delavski pokret ima namreč razne oblike svojih organizacij: strokovne, kulturne, zadružne itd. Politični delavski pokret pa bi rad držal v svojih rokah konce vsake, kakršnekoli razredne akcije delavstva. To je ena stran. Druga pa je, da je strokovni (sindikalni) pokret samostojen delavski pokret, ki ga vodijo izključno njegovi člani in nikdo nima pravice, da se od zunaj ali od strani meša v njegove posle in najmanje, da mu daje kakšne naloge.
V vprašanju je torej: ali samostojnost strokovnega (sindikalnega) pokreta, ali pa podrejenost ljudem ali forumom, ki niso njegovi.
Ta vprašanja so za naš strokovni (sindikalni) pokret že davno razčiščena. Pravila strokovnih organizacij in njegovih kongresov so po tem vprašanju izrekli svoje točne sklepe. Ti sklepi so:
V članstvu strokovnega (sindikalnega pokreta je prostor za vsakega delavca, delavko brez ozira na njegovo versko, narodno ali politično pripadnost. Strokovna organizacija (sindikat) je razredna organizacija vseh mezdnih delavcev in nameščencev in zato se ne bo nikdar spuščala v verska, narodna in politična vprašanja. Strokovne organizacije vodijo njeni člani po pravilih in pravilnikih. Za svoje delo v strokovnih organizacijah ne sme noben član sprejemati od strani in od zunaj navodila in v njih nastopati, kakor zastopnik tistih tujih forumov. Nedovoljeno je čeljašanje pa bodisi na katerikoli račun. In to tem bolje, ker lahko vsak delavec postane član strokovne organizacije in mu je dana vsa prilika, da v nji odkrito zastopa svoje stališče in da na reden način pride na vsa funkcionarska mesta.
Kdor pa pri vsem tem in kljub vsemu v sindikalnem (strokovnem) pokretu dela kot tuji agent, ta v strokovno gibanje ni prišel radi ciljcv, ki jih je gibanje postavilo in radi katerih je ustanovljeno. In takemu, jasno, ni mesta v strokovnem gibanju in mu bodo pokazana vrata. Vsakemu, to po-vdarjamo.
Jasno in odkrito oznanja strokovno delavsko gibanje na vse strani: Strogo bomo čuvali svojo autonomijo pred vsakim, pa naj se zaletava v njo kdorkoli. In nikdar ne bomo dovolili, da se mu vsilijo naloge, ki niso njegove in ki bi ogrožali njegove prave naloge in njegovo legalnost in obstoj.
*
Tako. Povedali smo dovolj jedrnato, kaj je to »enotna fronta« in sile, ki streljajo z njo v naš strokovni pokret, so nekak fantom, ki se pojavlja kot fata morgana in izginja, kakor je pač ozračje za to prikladno.
Vsak misleči delavec in delavka, ki jima je za trdnost in discipliniranost strokovne organizacije, bosta zdaj vedela, kako se bosta ravnala.
Sklep kongresa URSSJ., ki je bil lani decembra v Sarajevu, se bo izvajal brezpogojno. Kajti geslo: kdor ni z nami, je proti nam. In strokovno organizirano delavstvo mu bo dalo to tudi občutiti.
Vrhovni strokovni svet
ki je zasedal v Beogradu 13. oktobra 1935, je razpravljal o nujnih vprašanjih delavskega zavarovanja.
Ta Vprašanja ne trpe odlašanja in svobodne strokovne organizacije in z njimi vse delavstvo mora najod-ločnejše zahtevati, da se čim pravilnejše in čim hitrejše reši. In to pred vsem, preden bi nastala za zavarovanje in za zavarovance ter njihove svojce nepopravljiva škoda in preden bi prevladale razmere, ki bi bile v stanju ogroziti sam obstoj zavarovanja.
To bi pa pomenilo pravo pravcato katastrofo za naše delavstvo. Kajti izdatki bolezenskega zavarovanja v 12tih letih obstoja so znašali preko 3 milijarde dinarjev, od te svote pa je odpadlo na hranarino 2069 milijonov dinarjev.
V teh številkah je izražen ves ogromen pomen obstoječega zavarovanja, kljub vsem njegovim hibam in pomanjkljivostim.
Vse URSSJ. priključene in koali-rane organizacije so poslale svoje delegate k zasedanju Vrhovnega strokovnega sveta v Beogradu. Zastopanih je bilo skupno 39 strokovnih zvez, razen tega člani centrale in zastopniki pokrajinskih Medstrokovnih odborov. Nadalje zastopnik SUZORa, generalni ravnatelj Glaser, zastopnik Ministrstva za socialno politiko, zastopnik Vrhovne inšpekcije dela in centrale Borz dela, nadalje zastopniki Delavskih zbornic itd.
Referat o delavskem zavarovanju zoper bolezen in nezgode ter o zavarovanju zoper brezposelnost in starost je obdržal s Krekič. V svojih izvajanjih je korenito obdelal problem zavarovanja in s tem v zvezi vprašanje vzpostavitve samouprave v zavarovalnih institucijah in nameravanega imenovanja novih ravnateljstev.
Govoril je tudi glavni ravnatelj zavarovanja in rekel:
»Z delavskim zavarovanjem je delavstvo nezadovoljno, toda kritiko delavcev narekuje želja po izboljšanju zavarovanja, nezadovolstvo glede delavskega zavarovanja vlada pa tudi med delodajalci, toda njihov cilj je poslabšanje in celo odprava zavarovanja.
Kadar torej slišimo kritiko zavarovanja, pot®m vedno imejmo pred očmi, kdo kritizira.
Razni delegati so povedali na račun zavarovania mnogo trpke resnice, zaključek debate, ki je popolnoma razčistila situacijo pa predstavlja resolucija, ki priznava ogromen pomen zavarovanja in povdarja potrebo njegove izgradnje, istočasno pa zahteva izvedbo volitev in vzpostavitev samouprave. Imenovanje novih ravnateljstev more biti samo začasno
in morajo ravnateljstva imeti volilni mandat. Najcdločnejše je treba zavrniti vmešavanje neodgovornih faktorjev v zavarovanje. Predloge za imenovanje novih uprav naj stavijo delavske zbornice v sporazumu s priključenimi organizacijami in v razmerju pri volit’-ah 1. 1933 za posamezne skupine oddanih glasov. Imenovani predstavniki svobodnih strokovnih organizacij bodo dolžni o svojem delovanju stalno informirati pristojne organizacijske forume.
Vsled znižanja mezd grozi zavarovanju nova kriza, ker so se na eni strani avtomatično znižali tudi prispevki, dočim jr» na drugi strani že dosežena po zakonu najvišja dopustna mera prispevnega odstotka.
Nikakor pa ne gre uravnotežiti dohodkov in izdatkov na račun znižane hranarine ali prekomerne strogosti pri priznavanju hranarine. Ne-obstojanje brezposelnega in starostnega zavarovanja pa bremeni bolezensko zavarovanje samo v pravcu povečanja števila ordinacij. Izplačilo hranarine v primeri z ostalimi izdatki zavarovanja pa pada. Manjši dohodki zavarovanja gredo tudi na rovaš nepravilnih prijav, t. j. da delodajalci prijavljajo zavarovance v nižjih plačilnih razredih, kot pa bi jih faktično morali. Nehigijenske prilike, čezurno delo in nizke mezde so vzrok češčih obolenj, ki gredo na račun zavarovanja. Prav bi bilo, da bi se podjetjem s slabimi delovnimi prilikami predpisovali višji prispevki za bolezensko zavarovanje.
Potrebna je najenergičnejša akcija za izterjanje 170 milijonov zaostankov na neplačanih prispevkih.
Popraviti bi se moralo pokrivanje deficitov s strani suficitnih okrožnih uradov. Deficit bi se smel kriti le takrat, ako so delavske plače na področju kakšnega OUZD podpovprečne.
Zdravniško službo je staviti pod
najstrožjo kontrolo v pogledu postopanja s pacijenti.
Vrhovni strokovni svet ugotavlja, da se problem podpiranja delavstva v brezposelnosti še vedno ni premaknil z mrtve točke, zato ponavlja zahtevo:
1. da se do uvedenja zavarovanja zoper brezposelnost iz javnih sredstev dodeli javnim borzam dela najmanj 20 milijonov dinarjev za podpiranje brezposelnih delavcev;
2. da javne borze dela povišajo dnevno podporo za brezposelne in da jo podaljšajo na najmanj 20 tednov;
3. da občine organizirajo akcijo za podporo brezposelnih, posebno čez zimo in da se brigajo za preskrbo stanovanj in kurjave za brezposelne.
CANKARJEVA DRUŽBA
Letos so se radi raznih nepredvidenih zaprek knjige Cankarjeve družbe zakasnile.
Vendar so zdaj že tiskane in pripravljene ter se začnejo te dni razpošiljati.
Knjige bodo zares lepe.
KOLEDAR sam po sebi z lepimi sli-kami, z dobrimi razpravami in poučno besedo, bo vsakega člana C. D. in čita-telja zadovoljil.
BEEROVA III. IN IV. KNJIGA SOCIALNIH BO.IEV bo pripovedovala o srednjem in sedanjem veku ter o bojih delovnega ljudstva.
B. KREFTOVA: »MED POTNIKI IN MORNARJI« bo zabavno, poučno in veselo pripovedovala o Grčiji in Turčiji.
TONE SELIŠKARJEVA:	»HlšA
BREZ OKEN« bo pripovedovala o življenju in pehanju v delavski četrti. Zadovoljen bo vsak čitatelj s to povestjo. Z letošnjo izdajo stopa Cankarjeva družba že sedmič pred Vas, sodrugi in sodru-žice. Sedmič. To je tako častna doba, da smo lahko vsi na to ponosni. Tako je, ozi-
roma bo s tem sedmim obiskom med r.aše delavstvo širom Slo-venije, po Jugoslaviji, v Francijo, v Ameriko, v Buenos Aires, v Azijo odšlo 132 tisoč knjig (letos 20 tisoč).
Cela gora knjig.
Cankarjeva družba se za to neumorno, tako plodonosno delo in tako velike uspehe iskreno zahvaljuje VSEM POVERJENIKOM, ki so res steber in gibalo Cankarjeve družbe.
Poverjeniki Cankarjeve družbe so tak močan požrtvovalen kader tega našega kulturnega pokreta, da sme biti delavsko gibanje na nje ponosno in je tudi ponosno.
Hvala Vam, dragi sodrugi poverjeniki in sodružice poverjenice, za Vaše delo, kronano letos sedmič s skupnim številom 132 tisoč knjig Cankarjeve družbe.
Tudi Vam, delavska konzumna društva v Prevaljah, Tržiču, Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, Mariboru, Viču, Ljubljani, da ste letos po svojih močeh krepko pripomogla z oglasi in priporočili, da bodo knjige lepše in bogatejše.
Najlepša hvala! — Družnost!
CANKARJEVA DRUŽBA.
Seja odbora centralnega tajništva Del. zbornic
ki je bila v Beogradu, je med drugim sklenila:
V drugi polovici .meseca januarja 1936 bo VI. kongres Delavskih zbornic v Beogradu, na katerem se bo razpravljalo vprašanje organizacije pomoči brezposelnim, vprašanje delavskega zavaro\anja, minimalnih miezid in javnih 'del.
V zvezi s tem kongresom ibo anketa o
položaju hišnih uslužbencev in uslužbenk in je materij ali že zbran iz vse države.
Seja se je tuidi bavila is vpraša-njem nesreč v ruidlnikih. če bi bila močnejša kontrola in popolna strokovne izobrazba rudarjev o položaju zemlje in gibaniju plinov, bi se mnoge nesreče lahko ipT c prečile.
Sklep je, da se od Ministrstva za Sume an rude zahteva sklicanje strokovne ankete o vprašanju varnosti v rudnikih.
15. novembra 1935
»DELAVEC«
Stran 3
STROKOVNI VESTNIK
KOVINARJI
Kamnik
Članski sestanek SMRJ je bil v Kamniku v nedeljo, 'dne 10. t. m. dopoldne. Po dblgih letih je delavstvo pri »Titanu« zopet seglio po samopomoči, da izbolij&a svoj mi-zemi položatj in da obdrži vsaj še to, kar fie ostalo.
Gostilniška sobana, v kateri je bil sestanek, je bila nabite zaisediema. Bilo je nad 100 delavcev in delavk. Če si pogledal na njih obraze, v njih oči, si začutil, da je v njih volja, trdna vioiJja, da se strnejo z močno armado kovinarjev, ki so v SURJ v Sloveniji in po vsej Jugoslaviji in da 'je bilo dovolj kolebanja, čakanja in nedelavnosti. Nik do ne dobi ničesar zastonj in od' niko'-gar. V molitvi je iprošnja »Daj nam danes naš vsakdanji kruh«, ali ta iprošnja je pač vedno samo prošnja breiz vsakega uspeha. Sam zagrabi, zdlnužemo, organizirano, ipal ne boš prosil »daj nam«, temveč zahteval »to hočem« in dobili boš. Kamniško delavstvo je to spoznalo.
Jutranje sonce ijie zlatilo vnhjunce gora vsenaokrog, ko se je ustavil vlak. Sodrugi so na 'postaji sprejeli odposlanca SURJ iz Ljubljane, sodlruga Iv. Vuka in odposlanko kovinarjev, članico SM,RJ iz »Saturnusa« in prijetno pozdravljajoč »Dmižmoist« je donel v pozdrav in v odzdrav. In zdelo se mi je, da je sonce zasijalo lepše.
V zbocovalmem 'prostoru je zavrvelo. Moški an ženski glasovi, pozdravljaj oče, pričakujoče. Prijetno \e človeku, ko stopi med take sodrulice in sodlruge.
Predsednik je otvoril zborovanje. Dal' je besedo Sodražici Angeli Dovč iz »Saturnusa«.
Vse je utihnilo. Oči vseh so se uprle v 'postavo sodružice, simpatije vzbujajočo. Kaj Ibii ne. Saj tako redko nastopi katera delavka, še manj pa je videti referentirijto kot prvo, uvodno, na sestankih.
In zagovorila lie. Tember njenega glaisu je bil samozavesten, čist, izgovarjava razločna, povdarjajoča, privlačna, preprosta, da se je človek počutil kakor doma.
»Kje si, »Saturnus«, dobil tako 'govornico, dlekle takega kova, ki že s prvimi besedami privCIiče vso pažnjo poslušalcev,« sem se nehote v.praSal.
A govornica je govorila. Pa kaj bom pripovedoval. Poslušajte, kaj je govorila:
»Drage sodružice in sodrugi! Naš glavni zaupnik sodrug Ogrin, ki je bil pred 14 dnevi pri vas v Kamniku na vašem občnem zboru, nam je sporočil da so tudi v vaši tovarni zaposlene delavke in da so izrekle željo, da na vaše drugo zborovanje naj pride tudi delegatinja iz »Saturnusa«. Podružnica SMRJ je delegirala mene, da vas pozdravim, da vam pojasnim in obrazložim naš položaj in pomen žensk v strokovnih organizacijah.
Sodružice in sodrugi! Govoriti hočem samo o ženskah, ker mi je dana taka naloga in ker bo o vsem ostalem gcvoril sodrug Vuk. Zato naj sodrugi ne bodo hudi, če bi morda povedala kakšno besedo tudi na njihov račun.
Ženska, pravijo mnogokje in s po-vdarkom, ne spada v tovarno in v tovarniško delo, temveč čisto kam drugam. Čisto prav, če je tako. Ali kapitalistična družba iorsira delo žensk. Ženska je namreč — vsaj dosedaj — mani od moškega odporna šikanam v podjetju. Pri lahkem delu je celo bolj produktivna in pri tem še cccejša od moškega. Kako bi kapitalist ne vzel rajši takšne delovne sile? Ženskam podjetja manj plačujejo, čeprav izvršujejo ista dela kakor moški, V nekaterih slučajih se celo od ženske zahteva več kakor od moških.
Kaj vidimo me, delavke, iz tega? In kaj bi moralo slediti?
Prvič kapitalist dobro računa, ker s tem, da nam manje plača, a moramo vršiti isto delo kakor moški, ki pride kapitalistu dražje, da s tem zopet pro-iitira, Drugič, da s tem nekako razdvaja delavca in delavko, češ, naj moški mislijo, da jih ženska izpodriva in jo tako ne bodo cenili in ne jemali v organizacijo. In če jo že bodo jemali, ji ne bodo priznavali enakih pravic kakor moškim. To se tu in tam rado dogaja, ne name-roma, ali dogaja se. In ker je naravno dejstvo, če in kje moramo delati isto delo kakor moški, da dobimo isto plačo kakor moški. Ker s tem se odstrani dojem, da ženska izpodriva moškega delavca. Ali tega ne dobivamo. Naše place ne dosežejo niti polovice moških ^plac, čeprav moramo delati ravno tako, ce ne celo več.
In tu se samo ob sebi vsili vprašanje: Zakaj pa smo ženske zapostavljene pri zaslušku?
Drage sodružice, to pa zato, ker se nismo zavedale, da smo enakopravno bitje z moškimi, če imamo enake dolžnosti do dela in enake obveze, imamo in moramo imeti tudi enake pravice do
ie,a-	• ■ «
Kdo je temu knv?
Če hočemo pogledati krivca, moramo pogledati nazaj v naša otroška leta in se vprašati, kaj so nas učili?
Prvo, kar so nas učili, je bilo to, da so nam vtepli nekak strah in pokor-čšino v glavo in dušo, češ, ce te kdo udari na desno stran, nastavi mu še levo. V šoli nismo dobili potrebnih naukov za življenje, temveč samo toliko, kolikor je potrebno, «a smo pokorni m koliko te potrebuje delodajalec, da mu zvesteje služimo.
Naši starši so bili po večini kmetje in bajtarji, ki nam izobrazbe niso mogli dati. Saj je sami niso imeli več, kakor
je to vaški videl za potrebno. Naši starši niso imeli prave vzgoje, kakor jo imajo v drugih industrijskih državah, zato je pa tudi me ne moremo imeti. Ko smo stopile v življenje, v tovarno, smo videle in začutile krivico. Na vsakem koraku smo zlostavljene. Čutile smo in videle, da nam nekaj manjka.
Sodružice, me vemo, kaj nam manjka. To je proletarska izobrazba. Delavke smo in to izobrazbo potrebujemo. Zakaj, me se moramo zavedati, de smo delavke, da smo človek.
Kje naj jo dobimo?
V cerkvi? V gostilni? Pri raznih zabavah? - Ne! — To izobrazbo, ki nam pove in nam odpre oči, to izobrazbo, ki nam da spoznanje dobimo in najdemo samo v razredni strokovni organizaciji, v tem slučaju, v našem SMRJ.
Ni pa naš savez samo organizacija, kjer dobimo potrebno izobrazbo, kjer najdemo spoznanje, temveč je tudi borbena organizacija, ki se bori za izboljšanje življenjskih pogojev delavcev ▼ tovarni.
Delavke, če hočejo, da se bo njihov položaj v tovarni izboljšal, se morajo organizirati. Toda, ne zadostuje samo to, da plačuje članarino, potem pa misli, da bo zdaj s tem vse narejeno, temveč mora dejansko aktivno sodelovati pri vsem organizacijskem delu. Delavka mora biti solidarna, disciplinirana, aktivno živo bitje pri delu in akcijah organizacij.
Morda bo katera rekla: »Zakaj nam pa moški ne priborijo, recimo^ enakih plač. Saj je to vendar v njih interesu, da ne bo konkurence ali izpodrivanja.«
Sodružice! Morda bo zdaj kateri so-drug nekoliko z zobmi zaškripal. Pa nič zato.
Moški se premalo poglobijo v zapleteni problem izkoriščevalne taktike kapitalistov. Zato tudi ne razumejo problema ženske delovne sile.
Prosim vas, zakaj žene doma stradajo? Zakaj otroci stradajo?
Zato. ker se moški ne zavedajo svojih dolžnosti in pravic v polni meri. Moški, namesto da bi se organiziral, mesto da bi se boril, da bi bii za svoje pravice in s tem za pravice ženske, kakor jeklo, pohaja rajši po gostilnah in zapi-ja svoj obup, da tako pozabi na svojo revščino in nemoč. Ko pa pride domov, pa je nad vse junaški. Hoče jesti, žena, ti daj, kaj za to, če ni, ti samo daj, pa četudi mož v soboto prinese premalo denarja. Žena mora dati, to io zna ali vsaj poskuša prisiliti. Prisiliti delodajalca, da bi zvišal mezde, da bi plačal ženski delavki za enako delo enako plačo, tega pa ne zna.
Naloga naša je, da je polni lonec odvisen od njihovega dela v organizaciji in za organizacijo, od njihove in naše solidarnosti v borbenih akcijah za izboljšanje ali obrambo naših življenjskih interesov.
Če pogledamo sodružice v drugih državah, vidimo, da stojijo tudi žene in dekleta v prvih vrstah. Zato ne smemo tudi me zaostajati, temveč se moramo boriti s sodrugi roka v roki.
Naša parola mora biti: enake dolžnosti, enake pravice!
Sodrugi in sodružice! Zavedati se moramo, da je težka naša naloga, težka naša pota. Ali zavedati se moramo, da vsaka ovira, naj bo še tako težka, se da premagati s vztrajnostjo, zavednostjo in disciplino. Zato proč s predsodki gle-, de verskega, nacionalnega in drugega vidika. Ne glede na versko in nacionalno mišljenje ali naziranje, vsi v organizacijo, v eno enotno, močno organizacijo, ker le samo takrat bomo lahko zahtevali in dobili boljši košček kruha in zmagali.
Upam, da sem v glavnem na kratko povedala, kaj je naša naloga. Upam, da se bomo še videli in še govorili. Za danes naj zadostuje! Pozivam vas v imenu sodrugov in sodružic tovarne »Saturnus« in SMRJ, da se boste organizirali, pomnožite vaše vrste, ostanite zvesti organizaciji in bodimo vsi z vsem ostalim proletariatom, da bomo vsi važen člen v proletarskem gibanju, da si izvo-ujejom boljše življenjske pogoje. Druž-nost!«
Ruirtno plloskanje, vzkriki, pozdravi, stiskanje rok. Eh, prijetna družabnost, sami svoji.
Poročal je nato s. Vuk -o pomienu^orga-nizacije, nakar se je razvila prijetna, sodnuižnal debata, ki ije pokazala, da se je v Kaimmiku načelo živahnejše gibanje delavstva.
H koncu so pevci »Solidarnosti« zapeli: »0(j socialisti, v vrste smelo ...«
Obrazi so 'žareli, oči blestele od vzhičenja in ponosa. Ploskanje in »Družnost« vzkliki so grmeli po sotbamii in na ulico. Pevci pa so izapeli:
»Dušo veselo, vztvarja nam delo.«
in nato
»Zdravo hrabri bojevniki.«
Talko sodlnugi in sodružice dz Kamnika. »Korajžno v vrste s.melo ...« in Družnost.	J-	S.
ZAHVALA.
Kovinarji v tovarni EKA so nabrali 144 Din za stavkajoče na Količevem. Tal solidarnost, ne toliko v denarju, kakor v eno-'dlušju, je pripomogla, dia smo naš boj uspešno končali. Kovinarjem o tovarni EKA se delavstvo na Količevem toplo in sodiružno zahvaljuje.
RUDARJI
Nov udarec rudarjem
S 1. novembrom t. 1. je stopila v veljavo nova uredba za drž. železn. glasom sklepa m-i nistrskega sveta. S to novo razdelitvijo so zopet naši slovenski rudniki prikrajšani pri naročilih mesečno za 4600 ton, ali letno 55 tisoč 200 ton. Vrednost izgube na izpadu te produkcije bo znašala okrog 10 milijonov dinarjev. Rudarji bodo s tem izgubili mesečno 4600 šihtov, in letno pa 55.200 pri povprečni storitvi 1000 kg na storjeni šiht. Izguba na zaslužka bo znašala ako vzamemo povprečje dnevnega zaslužka Din 38, mesečno Din 174.800 in letno Din 2,097.600. Ako pa ostane pri sedanjem številu šihtov, postane odveč 230 rudarjev. To bi bilo suhoparno poročilo o učinku sklepa seje ministrskega sveta.
tl »o	>»■■»!»
Če je kdaj tako, je gotovo letos v tej obrambni akciji izvršil medstrokovni odbor (sestavljen iz strok, organizacij) v zvezi z Delavsko zbornico, II. skupino in nekaterimi poslanci vse, kar se je storiti moglo, da se ta našim rudarjem namenjen udarec prepreči. Da, celo trgovska in industrijska zbornica je posegla vmes. Vršile so se številne ankete, deputacije vlagale spomenice in utemeljevanja, v stoodstotni meri se je doka-zaal vsa beda naših rudarjev v kateri tičijo že od leta 1931 dalje. V	i	—■-»t »e
Ur* m<*	4.	*»4 h»■>< t*
Vse to se je dokazalo in s številkami ugotovilo. Ali vse zastonj.	ki«
red	k
GOSPODJE, POPRAVITE TO Ki »m •<> *•*««*» mi VAM KLIČEJO LAČNI IN OBUPNI OBRAZI NAŠIH RUDARJEV, NJIH ŽEN IN OTROK.
Sv. Križ pri Rogaški Slatini, Podpisani se tem potom zahvaljujem vsem rudarjem premogovnika Sv. Križ za podarjeno mi pod-poro.
Martin Košak, preganjani zaupnik.
Vsem rudarjem In plaviar-Jem v vednost!
V zadnjem času prizadeti vlagajo tožbe radi neizplačila enotedenske mezde v slučaju bolezni po čl 219 obrt, zakona. Tozadevno rabijo izkaze od časa njih bolezni od pristojnih krajevnih bratovskih skladnic, katere zahtevajo za te izkaze kolek za Din 20-—•
Tozadevno je s. dr. A. Reisman na podlagi pooblastila za tožbo od Zveze rudarjev Jugoslavije, posredoval pri finančni direkciji v Ljubljani, katera je odločila, da so ti izkazi takse prosti.
Zato naj vsak ki rabi ta izkaz, ga zahteva brezplačno. V nasprotnem slučaju pa naj javi podpisanemu vodstvu.
Velenja
v nedeljo, dne 6, okt. t. 1. se je vršil izredni občni zbor podružnice Zveze rudarjev v Velenju. Občni zbor je sam na sebi prav lepo uspel. Novi odbor je prav pridno na delu, kar se vidi iz tega, da je v tem kratkem času pridobil 76 članov. Upamo, da bo šlo v tej smeri dalje, dokler se ne bodo vsi velenjski rudarji nahajali pod okriljem svoje edino prave razredne organizacije ZVEZE RUDARJEV JUGOSLAVIJE. Ja, in če je kje, je predvsem tu v Velenju potrebna močna strokovna organizacija, če bodo rudarji hoteli ohraniti si vsaj najskromnejši obstoj.
sploSna del.strokovna ZVEZA JUGOSLAVIJE
A. K.:
Steklarska industrija na Japonskem
Vsled svetovne vojne, kjer je izostal evropski in amerikanski uvoz, se je steklarska industrija na Japonskem naglo razširila in tudi v izdelovanju šip in finejšega stekla, ter se uspešno brani proti belgijski steklarski industriji.
Največje steklarsko podjetje (družba) je Asaki Compani, ki ima velike steklarne v Amagosaki, Tabreta, Jovata, Jokahama in v Daisen. Te tovarne izdelujejo samo šipe in so tako zaposlene, da bodo svoje obrate v kratkem še povečale.
Asaki Compani ima koncesije v Koreji, kjer ima velike jame najiinejšega peska za steklo, tovarna sode, tovana šamota itd.
Večje število steklarn izdeluje steklenice, od najmanjših parfumskih do Thermos steklenic vseh vrst in velikosti. Tudi velike pivovarne imajo svoje lastne steklarne.
Za steklenice za mleko se je specializiralo Mori Glas Wekrs v Osaka, katera tudi izvaža do Nove Zelandije, največ pa v Britsko Indijo.
Izven najfinejših steklarskih izdelkov se tudi v velikem obsegu izdelujejo električne žarnice. Naj večji koncern je Fuso Elektrik Works v Tokiju. Eksport žarnic je pod vladno kontrolo v Eksport Departementu Fuso Elektrik Waks zentralizirano.
Ekspertno blago se po odposlancu vlade kontrolira po kvaliteti.
Zelo razvito je tudi izdelovanje šip za
ure.
Izdeluje se tudi steklena opeka v vseh barvah. Pred kratkim se je zgradilo več nebotičnikov v Šanghaju in se je uporabilo to opeko, ki se je po zatrjevanju strokovnjakov zelo dobro obneslo radi svetlobnih efektov. Od te novosti si zlasti japonska steklarska industrija veliko obeta, ker upajo, da bo svoj izvoz še povečala in to v prvi vrsti v tropske kraje.
Eksport japonske steklarske industrije brez šip je znašal od 1. aprila 1933 do 31. maja 1934.
Kitajska Mandžukao Britska Indija Južni Otoki Avstralija Afrika
Severna Amerika Druge države
za 299.206 za 297.691 za 2,702.658 za 2,815.225 za 623.425 za 269.951 za 35.693 za 147.600
jenov
jenov
jenov
jenov
jenov
jenov
jenov
jenov
Skupaj torej 7,191.449 jenov
Eksport v šipah pa je znašal v letu 1934 1 milijon zabojev. Da pa še poveča svoj izvoz je japonska steklarska industrija zgradila velika skladišča v Palestini, Južni Afriki, Poljskem, Egiptu, Severni Afriki, Južni Ameriki in Mehiki.
Iz tega se jasno vidi koliko je škodovala svetovna vojna steklarski industriji v Evropi in s tem je tudi krivo v veliki meri krize v steklarske industrije v Evropi, ker se je vse to prej krilo iz evropskega trga.
Palestina. V Haifi so dogradili novo steklarno, ki bo izdelovala šipe. Steklarno za steklenice v Gabish in Rišonu so pa ustavili in to vsled premale zaščite na carini. NajveČjo konkurenco jim dela Japonska.
Maroko. Pod firmo Les Verrcries du Maroko se je ustanovila akcijska družba z začetnim kapitalom 5 milijonov frankov, katere namen je, da zgradi steklarno za šipe v Rabatu.
Češkoslovaška. Steklarski institut organizira na pobudo ministrstva za prosve-to propagandni film pod naslovom češko steklo. V filmu se bo prikazala celotna češkoslovaška steklarska industrija. Namen tega filma je dvigniti izvoz steklene robe.
A. K.
Položaj v steklarski Industriji
V Hrastniku se sedaj dela normalno. Seveda to ne bo dolgo trajalo. Ker bodo naročila, ki so prispela, v kratkem izgotovljena, se bo potem zopet ena banja ugasnila in se bo delalo reducirano.
Razmere med podjetjem in zaupniki so se malo izboljšale, tako da zaupniki lahko vrše svoje intervencije. Samo grajati moramo nekatere paznike, ki se obnašajo napram delavstvu vse prej kakor korektno in to v glavnem na zunanjem obratu. Pozivamo vodstvo tovarne, da temu napravi konec, da ne bi prišlo zopet do kakšnega neljubega incidenta. Socialni zakoni se tudi ne upoštevajo v polni meri. Pričakujemo, da podjetje čim prej izplača vsemu delavstvu pripadajoče zneske zaradi bolezni itd. in se tako izogne morebitni tožbi.
V Rogaški Slatini so ponovno pritisnili na delavstvo, da bi pristali na 5% redukcijo plač. Delavstvo je to odločno odklonilo. Obratuje se zopet normalno.
V Paračinu se kolikor toliko obratuje. Podjetje je svojo odpoved kolektivne pogodbe preklicalo. Izdelali bodo nov osnutek kolektivne pogodbe in ga predložili delavstvu. Delavstvo pa ima tudi že pripravljeno svojo novo pogodbo in vztraja na tem, da mora biti boljša kakor stara. V Sisaku se bo začelo tudi v kratkem obratovati.
Iz Pančeva pa nimamo poročila, kako je tam.
Delavstvo se poziva, da se čim bolj oklene svoje strokovne organizacije.
Ptuj. Prejeli smo:
»Vindiševa žaga pri Ptuju«.
Iz j a v a
odbora Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije, podružnica Ptuj.
V 16. štev. »Ljudske pravice« z dne 17. avgusta t. 1. je bil objavljen članek »Vindiševa žaga pri Ptuju«, v katerem se proti koncu piše neresnične stvari o sodr. Urat-niku, tajniku Delavske zbornice in sodr. Jakominu, centralnemu tajniku Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije.
Ko se je dne 22. maja t. 1, vršila intervencija pri tvrdki »Vindiš« zaradi vložene zahteve po kolektivni pogodbi, sta to intervencijo izvršila sodT. Uratnik in sodr. Herzog, tajnik podružnice SDSZJ v Ptuju. Tajnik zveze sodr, Jakomin pa pri tej intervenciji sploh ni bil navzoč, ker je ob istem času izvršil intervencijo zaradi zvišanja plač v tovarni Piricb, katera je bila z delnim uspehom zaključena.
Podjetnik »Vindiš« je sklenitev kolektivne pogodbe ponovno odklonil. Posredovalni ukrepi so ostali brezuspešni, za akcijo v obliki stavke pa ni bilo ugodno, dasi bi se organizacija poslužila tudi tega sredstva, kar pa so delavci sami odsvetovali.
Izjavljamo, da sta tako zvezin tajnik so-drug Jakomin, čeprav pri gori navedeni intervenciji ni bil navzoč, kakor tajnik Delavske zbornice sodr. Uratnik pri mezdnem gibanju v podjetju Vindiš postopala korektno in si prizadevala da se zadeva z uspehom zaključi. Če to žal ni uspelo, ni to njuna krivda.
Delavska zbornica je poslala podjetju Vindiš pregled mezd iz 6 lesnih, podjetij t Sloveniji (in iz dveh, kjer so urejene s koL pogodbo). Iz pregleda mezd v teb 6 podjetjih, ki zaposlujejo skupno 296 delavcev, je razvidno, da prejema 28 delavcev nad 45.— dinarjev dnevno; od 35 do 45 dinarjev dnevno prejema 50 delacev; od 25 do 35 dinarjev prejema 133 delavcev; od 20 do 25 dinarjev dnevno prejema 81 delavcev in samo 5 delavcev (v vseh 6 podjetjih), ki prejemajo dnevno plačo po 15 dinarjev.
Če torej podjetje Vindiš plačuje večino delavcev po Din 2.— na uro (kakor je raz-
yi teh čevljev smo posvetili posebno pažnjo. Šivani, in s smolo zaliti podplati ne propuščajo vode.
vidno v dotičnem članku), se je iz teh podatkov VindiS le lahko prepričal, da plačuje on mnogo slabše kakor onih 6, oziroma 8 podjetij iste vrste.
Delavska zbornica je istočasno poslala g. Vindišu specifikacijo stroškov, ki so za preživljanje najnujnejši. Iz teh podatkov je razvidno, da bi moral samski delavec zaslužiti vsaj Din 618.93, oženjeni delavec z ženo in 2 otrokama pa Din 1.565.03 na mesec. Tudi iz tega se je lahko prepričal, da so njegove plače sramotno nizke in za samskega delavca za eno tretjino, za poročenega pa za dve tretjini prenizke.
Iz tega se jasno vidi, da se v članku z dne 17. avgusta 1935 piše neresnica in namenoma zavija stvari tako, da se prikaže čitateljem, kakor da sta s. s. Uratnik in Jakomin delala proti delavskim interesom. S tem se tudi namenoma blati iunkcijonarje delavskega pokreta in vzbuja do organizacije nezaupanje.
Tako pisanje podpisani odločno zavračamo, ker stvari Škodujejo. Pisci takih laž-njivih stvari so sovražniki delavstva in njih organizacij.
Odbor Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije, podružnica Ptuj.
Schmidt Matevž 1. r., t. č. predsednik. Herzog Miha L r., t. č. tajnik.
ZAHVALA.
Podpisani se najtopleje zahvaljujem Splošni delavski strokovni zveni Jugoslavije Litija, za nakazano mi podporo 100 din.ur-jev.
Enako se tudi izahvalyujem centralnemu tajniku s. Jakominu za trud in nesebično ■požrtvovalnost, katero mi je izkazal ob času mojega obuipnega položajja.
Zato kličem vsem, kateri stoje izven organizacije, da v skupnosti je moč!
Filip Vidmar.
Izredno podporo so dobili tudi sledleči člani: Tomaže Fani 75 Din, Tomažič Ivana 75 Din, Justin Bairba 75 Din in Dečman Franic 50 Din, kateri se tudi podružnici tnajiskre-neje zahvaljujejo.
ZAHVALA.
Delavci na žagi barona Borna so v moji bolezni nabrali poidlporo in mi tako pomagali k ozdravljenju. Zato se ijim toipl,o in so-tkru7.no zahvaljujem.	Blaž	Meglič.
LESNI DELAVCI
Stari trg pri Rakaku
(Dobili smo in priobčujemo)
Naša podružnica Zveze lesnih delavcev v Starem trgu je v nedeljo, dne 20. oktobra 1935 imela svojo sejo, na kateri je med drugim razpravljala tudi o dopisu lista »Delavec« št. 15 z diie 15. oktobra 1935 na četrti strani ipod naslovom: Kako bi radi rušili naše strokovne organizacije.
Nakar se jie sklenilo:
Bodi napisano kakorkoli, vsaka stvar iima dva konca. To bi veljalo za pregpvor.
Zato je pa tudi zadnfji čas, da se pokaže ipri tem časopisnem napadanju, že zadnji komec, ker kar se je ta prvi pokazal, je že minulo precej let to bi se reklo po domače, da se že preneha enkrat za vselej oseibno naipadanje po časopisju, in to posebno v strokovnem.
V kolikor je med vodstvom posameznih strokovnih organizacij in med vodstvom raven organizacij ne s por ažurna, naj si ti* osebno obračunajo mied seboj, ako ®o pošteni, ne . pa da bo člllanstvo vedno glihalo zamije, ker ravno to ruši strokovne organizacije.
Ker končno se res lahko zgodi, da se poloti emega ali drugega dvom o poštenosti tega ali onega voditelja, ker članstvu ni dio prerekanja. Živimo v preveč slabih časih, želja vseh je izboljšanje položaja, to je vse, kar težil delavstvo. Vse drugo pa naj odpravijo osebnosti same, če jim je za resen napredek in prospeih delavstva.
To pa tudi mi verno sami, da ni vse zlllato, kar se sveti, in da ije čisto nedolžnost vendar težko obsojati, samo če ta nedolžnost resnično obstoja?
Zato ibi ibilo pa že v idlavni preteklosti priporočati res pravo objektivnost z vseh strani, pa bi marsikaka pikra beseda odpadla.
Kaj pa ima končno od vsega tega delavstvo, ko bane po svojem časopisju o teh večnih prepirih?
Izgubo!
Kaj pa pravi kapitalizem na to?
Smeje se lepo, ker mu iz takih razvr-vanih razmer med delavstvom kaže samo dobiček.
To je v pojasnilo naše podružnice in je želja podpisane podružnice, da to sodbo objavite v prihodnji številki strokovnega lista »Delavec«.
Razdrih Feliks, t. č. predsednik. Stare Fr., t. č. tajnik.
Prip. uredništva: Drage volje objavljamo ta sklep podružnice Zveze lesnih delavcev v Starem trgu in se strinjamo s tem sklepom. Samo prečitaijte si še enkrat tisti dopis v zadnji številki »Delavca«, izjavo podružnice v Ptuju v današniji -številki in videli boste, da »Defevec« ni mogel molčati. Če 'boste pa člani strokovnih organizacij in
>ADRIA<
PRAŠEK JE BOLJŠI!
funkciponarji vsak ipljunek, ki ga bo kdo na naš časopis ali kakršenkoli kverulant pljunil nai izvoljenega funkcijonarja strokovne organizacije, odločno zavrnili, ne bo treba v »Delavcu« kazati llaža in resničnosti.
STROJNIKI
S tretjega kongresa zveze strojnikov in kurjalev
Proti izrabljanju in za zaščito.
Dne 8. s-eptemibra 1935 se je vršil v Zagrebu kongres zveze strojnikov in kurjačev privatne industrije. Iz poročil posnemamo, da je položaj teh delavcev težak z ozirom na krizo in izigravanje zakonskih predpisov o delavski zaščiti, ker je nadziranje pred-stojnih oblasti nezadostno. Strojniki zahtevajo v svoji resoluciji, da se v zakonu določi delovni čas zanje, ker morajo sedaj prihajati na dela prej in odhajati kesneije. To je nezakonito podaljšanje delovnega časa.
Delodajalci zahtevajo pregled in popravila strojev ob nedeljah in praznikih, kakor tudi ostalih tehničnih naprav, da ne zamuja obratovanje, češ, da ta opravila spadajo k rednemu delu. Strojniki nimajo zaradi tega pogostoma niti določenega počitka. Strojniki pa nimajo plačanih nobenih nadur, ki jih določa zakon, ter prihaja večkrat do športov, ki se rešujejo pred sodiščem.
Strojniki so v podjetjih važen faktor, ki ijamči za nemoten pogon, varnost podjetja in zaposlenega delavstva ter se morajo smatrati po svojem poslu kot odgovorni poslovodje v svojem delokrogu. Odgovorni so za nadzorstvo, so svetovalci in iniciatorji za tehnične konstrukcije in rekonstrukcije v podjetjih. Odgovorni so tudi po zakonu za eventualne nesreče, poškodbe strojev, če vrše svojo službo nepazljivo. Zaradi tega je potrebno, da se strojnikom tudi z zakonom da potrebno varstvo, da se s tem omogoči vestno izpolnjevanje službe v interesu splošne varnosti.
Resofflucija se pritožuje proti zaposlenjti neizprašanih strojnikov, kar je protizakonito, kakor tudi proti nadziranju večjih obratov ipo enem strojniku ali po ncizprašanetn delodajalcu samem. Mnoga podjetja nameščajo tudi strojnike penzioniste. Manija take štednje silno ogroža varnost obratov in delavstva ter škoduje socialnemu položaju strojnikov.
Nujno je, da se izda zakon o parnih kotlih, s katerim naj se uredi tudi delovni in pravni položaj strojnikov in kurjačev, da se zmanjša število eksplozij parnih kotllov.
Služba strojnikov se mora po nameravanem pravilniku dodeljevati med važne in odgovorne, ker upravljajo s stroji po 20 do 1000 in več konjskih sil ter nevarnimi elementi, kakor para, voda, ogenj, plin in elektrika, ne ,pa otdtpu&čati kvalificirane ter jiih nadomeščati z nekvaliiicmanimi in s tern . ogrožati varnost delavstva in naprav. Mornariški strojniki so priznani kot odgovorni' faktorji, opravljanje strojniške službe v privatnih podjetjih je pogosto foolj komplicirano an vezano z večjim rizikom za življenje delavstva.
Kongres upa, da bo resolucija na merodajnih mestih našla potrebno razumevanje.
Pripomniti bi še balo, da zveza strojnikov v celoti še ni priključena na naši strokovni centrali (URSSju). Na kongresu se je razpravljalo tudi o tej priključitvi, za katero so se zavzemali zlasti strojniki iz dravske in savske banovine. Kongres zaenkrat v tem oziru ni napravil sklepa, logično ipa je, da tak sklep ne more ibiti več daleč.
MONOPOL«
Glede novega »Pravilnika o redu« je bila deputacija naše »Zveze monopolskega delavstva« dne 16. oktobra 1935 pri gen, dir. g. Markoviču. Obvestila ga je, da je prejela od vseh podružnic ostre proteste proti § 6 in § 30. tega pravilnika.
Večina utemeljuje svoje pritožbe s tem, da bo odvisna stalnost in kažnjevanje od protekcije in samovolje poedinih šefov uprav.
Sicer ima biti vsak delavec zaslišan v prisotnosti zak. delavskega zaupnika, toda če stvar malo razmislimo, vidimo, ako ne bo delavska organizacija močna in s tem sposobna nuditi podporo zaupniku in delavstvu — bo borba izgubljena in s tem tudi vse pravice.	:
Gen. direktor g. Markovič je dal mnogo obljub, ali ker vemo, koliko take obljube veljajo, se iste ne izplača niti ponavljati.
Mi vemo samo to: vsaka odredba bo položaj samo poslabšala — izboljšanje bo pa samo v tem slučaju kadar se bo dvignila zavest delavstva in bo isto stalo kompaktno kot eden v zahtevi — za kruh in pravico.
450 stalnih mest je odobrila uprava monopola za Ljubljano od predloženih 800 stalnih mest.
.	.«	1.1’ kr*. »J
tabvfr-Dl ,>IHa tr~fl	Ib	r«
Če vzamemo, da je bilo dosedaj zasedeno stalnih mest v ljubljanski tobačni tovarni okoli 60, si moramo staviti vprašanje: kaj bo z 200 stalnimi delavci, katerim se odtr-guje vsak odtrgljaj kot ostalim državnim nameščencem, ne da se jim pa nikdar ničesar, pa čeprav ostali državni uslužbenci dobijo. (N. pr. draginjske doklade, I. draginjske razred, doklada za rodbinske člane itd.)
Vprašamo: kdo bo plačeval penzijo, če ne bo skoro nič tistih »stalnih«, ki bi imeli pravico po novem »Penzijskem pravilniku« plačevati penzijone?
In komu se bo izplačevala penzija in _ s kom? Kakor izgleda, bi MU na vsak način rada ustavila potom novega »Pravilnika o penziji« izplačevanje še onih borih 320 Din na mesec, katere je dolžna po starem da-iati delavcu po 40 letih službovanja v tobačni tovarni kot enemu izmed najbolj donosnih podjetij za državne blagajne, katero
Za delavce in kmete smo izdelali te močne
čevlje
Tuk mast za čevlje Din 4-—
Zelo dobra krema Din 4'—
Izdelavi teh čevljev smo posvetili posebno pažnjo. zbiti
pravico pa ie dala še bivša avstrijska tobačna režija.
Kaj pa delavstvo —_ ali spi, da ne vidi že vnaprej tega igračkanja z njimi od strani MU?
Ali si bo pustilo vzeti še zadnjo drobtinico pravice, ki je še ostala iz davnih — davnih časov?
Vse delavstvo na dan z zahtevo po starih pravicah: po ervem letu stalnosti.Po tridesetih letih polna penzija!
Zahtevajmo vsi in borimo se toliko časa, da bosta ti dve stvari _ nam v prid rešeni — dolgovezne »Pravilnike« o kaznih pa naj ohrani MU za sebe in svoj arhiv. Delavstvo jih ne potrebuje!
Dne 31. oktobra in 5. novembra t. 1. je bila na upravi monopola samo delegacija naše zveze monopolskega delavstva. To sporočamo z ozirom na poročila, katerim se ni zdelo vredno napisati, časi so ta poročila prepisali iz beograjske »Politike«, ki je priobčila tudi imena naših delegatov < in to: Predsednika zveze Branka Jovanoviča, tajnika Oskarja Fijata in blagajnice Radojke Lazarevič. Celotno poročilo priobčimo v prihodnji številki.
»Prostovoljni dinar« je bil izplačan s. Novšak Alojziji! Hvala!
Kultura
Založba »Evallt« v Ljubljani je letos napovedala 10 knjig iz svetovne književnosti. Te tukaj omenjene so že izšle. Vseh 10 knjig, če si naročite, dobite broširane za 67 dinarjev. Ce pa hočete vezane, pa doplačate še 60 Din več. Naroča se: Uprava revije »Prijatelj«, Ljubljana, Dalmatinova ulica štev. 10.
O. Šest: »Kar po domače«. Režiser O. Šest je napisa! domače, poljudno, zabavno in veselo ter pri tem poučno knjigo, kako naj se vedeš. »Kar po domače« j>ravi m daje nasvete in zraven opisuje zgodbice, da se moraš smejati. Knjiga ima 128 strani in stane 30 Din. Naročila pri upravi »Zena in dom«, Ljubljana, Dalmatinova ulica 10.
Popularna biblioteka, zvezek 10, je izdala Dr. Crničevo razpravo »Cerkev in družba v 19. stoletju«. Stane 2 Din, naroča se: Zagreb, Deželičeva 49.
Biblioteka: Problem Bata, I. knjiga je izšla in prinaša opis Zv. Kulundžiča 15 mesecev pri Bati. Ta biblioteka bo izhajala mesečno in bo razpravljala o vseh proble-
mih, ki jih je postavila na dnevni red vele-kapitalistična tvrdka Bata. Razkrila bo metodo in sistem, ki vladajo v tem podjetju. Tiska se že II. knjiga: »Bata in naš tisk ali kako se korumipira javnost«. 3. Batin nacionalizem ali konjunkturni blef; 4. Pravni in socialni položaj Batinih sodelavcev; 5. življenje na amerikanskem traku; 6. Bata sam o sebi ali kako se vleče javnost. — Naročnina za vseh teh 6 knjig s poštnino vred je 12 Din. Naroča se: Zvonimir Ku-lundžič, urednik Biblioteke »Problem Bata«, Osijek V., Dunavska 19.
Snaga, zvezek 8, avgustovski, je izšel in prinaša razprave o Fridriku Engelsu; dr. Mojsije Zon piše o politični svobodi, prof. Djagiša Djurič o učnem programu, Anton Rozmajer o edinstvu kulturne akcije, Maksim Gorki o Osnovi literature in drugi. Političen pregled, socialna politika, vesti in beležke so pestre.
Predavanje M}ljenka Vidoviča »Život u politici, Politika u životu«. Stane 5 Din. Naroča se pri biblioteki »Uzgojiteli«, Sarajevo, Kralja Aleksandra ulica broj 53.
Snaga, septembrski zvezek prinaša članek Bogdana Krekiča »Okrog obnovitve delavskega političnega pokreta«, ki je zelo aktualen in poučen. Nadalje ima prispevke Dragiša Djiurič, Milica Topalovič in drugi. Politični, kulturni in gospodarski pregled jie pe-ster.
Ujcdinjeni sindikati, zvezek september, oktober prinaša zelo poučne razprave. Članek: »'Dve milijardi dteficita« smo ponatisnili v zadnji številki, v 'današnji prinašamo članek »Jedinstveri front«, ki ga je treba z mislijo iprečitati.
Knjižni horizonti, 10—12 zvezek, je bogat in pester, tako rekoč cela knjiga. Priporočamo.
V današnji številki »Delavca« je priložena brošura o zdravilnem »HERSAN«-čaju, na kajtero opozarjamo
Delavci! NajcenejSe se oblečete, ako kupite narejene moške in deške obleke In perilo domačega Izdelka tovarne
„TR I G L A V14,
JOSIP OLUP, Ljubljana. Stari trg 2, Ped Tratilo 1 in Kolodvorska 8.
V zalogi Ima vedno hlaCevIne, klobuke, čepice, tkanine. Sifone itd.	,	,, ,	,
Obleke In perilo se Ugotavlja tudi po merico n*j-nlžjih cenah in po najnovejSi fazonl.
Moje geslo )e: Dobro blago, najboljia Izdelava, nizke cene !
Izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Ivan Vuk, Ljubljana. - Urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. - Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru,