Št. 21(1919) Leto XXXVII NOVO MESTO četrtek, 22. maja 1986
Cena: 100 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Prostorski plan za spominsko območje
Na spominskem območju Žumberak-Gorjanci živi v 47 KS 40.000 ljudi
RADATOVIČI — Prejšnjo sredo seje v Radatovičih sestalo predsedstvo skupščine skupnosti spominskega območja Žumberak-Gorjanci. V glavnem je beseda tekla o izdelavi prostorskega plana spominskega območja, na katerem v 8 občinah in 47 krajevnih skupnostih živi okoli 40.000 ljudi. Izdelava tega planajev zamudi, vse občinske skupščine naj bi ga dobile do konca meseca, razprava o njem botrajaladosredejuni-ja, sprejeli pa naj bi ga na naslednji skupščini skupnosti spominskega območja, ki bo predvidoma 11. julija.
V Radatovičih je general Bulat poročal še o pripravah na simpozij na temo Žumberak in Gorjanci v NOB, za katerega je že 40 prijav, simpozij pripravlja Dolenjski muzej. Od 6. do 8. junija bo pri Pogani jami na Gorjancih veliko srečanje borcev, mladih in občanov iz vseh 8 občin, na katerih jespominsko območje Žumberak-Gorjanci.
Jubilej Name
Ustanovljena pred 40 leti — Še v Novo mesto
KOČEVJE — V okviru praznovanja 40-letnice Name Ljubljana je bilo 19. maja v tozdu Name v Kočevju svečano zasedanje delavskega sveta, na katerem sta govorila direktor Name Franc Strumbelj in direktor kočevskega tozda Name Tone Kovačič. Ob tej priložnosti so podelili priznanja Namezaslužnim delavcem kočevskega tozda.
Plaketo Name so prejeli: Adela Gregorčič. Kati Gorše. Erna Grže. Kristina Ilc. Ema Kocjančič. Tone Kovačič. Marija Lipo\aev Lojzka Poje, Angela Rački. AlojzSebalj in Angelca Sile.
Pisna priznanja so prejele: Anica Avstelj, Marija Bartolme. Milka Bradač. Vika Debeljak. Marija Henigman. Nada Košorog. hica Lazar. Darinka Meh. Zdenka Pal-man, Marija Sajnič in Štefka Zobec.
Osrednja proslava Name bo 25. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Mi pa naj ob tej priložnosti iz načrtov Name povzamemo le. da namerava na območju kočevske občine ustanavljati tudi manjše prodajalne, do leta 2.000 pa načrtujejo tudi izgradnjo veleblagovnice v Novem mestu (in Mariboru).
14.SEJEM OPREME IN SREDSIEK CIVENE Z4SOTE
KR4NJ,
27.-30.5.’86
Pri razvoju odločilno znanje
Semiška Iskra je iz skromnega obrata v 35 letih prerasla v največjo delovno organizacijo v črnomaljski občini — Skoraj vse stroje naredijo sami
SEMIČ — 35 let je tega, kar je 12delavk začelo vzgradbi uprave tedanjega državnega posestva na Vrtači pri Semiču navijati kondenzatorje. Iz tega skromnega obrata je v letih do danes zrasla Iskrina tovarna, ena od pomembnih v verigi Iskrinih delovnih organizacij, ki ima četrtino vseh zaposlenih v črnomaljski občini. Na leto ustvari skoraj tretjino družbenega proizvoda v občini, prav tolikšen pa je tudi njen delež v izvozu občine.
Kot je na slovesnosti ob 35-letnici dela Iskre preteklo soboto dejal predsednik črnomaljske občinske skupščine Mladen Radojčič, je Iskri uspelo s štirikrat večjim številom zaposlenih, kot jih je imela pred vojno cela Bela
krajina, izmeriti utrip kraja in ga prilagoditi svojemu, uspelo ji je ustvariti dobro sožitje med delovno organizacijo, njenimi delavci in krajem. Miloš Kobe, član K PO sozda Iskra, pa je poudaril, daje pot semiške Iskre zaznamo-
V izvozu odličen uspeh
Dolenjska regija je v prvih treh mesecih izvozila kar za 60 odst. več kot pred letom dni
NOVO MESTO — Novomeška in metliška občina sta s svojimi izvozniki najuspešnejši v zunanje trgovinski menjavi. Izvoz na konvertibilna tržišča so v prvih treh mesecih najbelj povečali v Beti, Novoteksu, šentjernejski Iskri Hipot in Iskri Tenel Novo mesto, v 1MV in Tovarni obutve.
Izvoz se je na Dolenjskem povečal
NOVI MLADINCI NA BAZI 20
KOČEVJE — Na Bazi 20 bo jutri. 23. maja. v okviru praznovanj dneva mladosti sprejetih v mladinsko organizacijo 190 učencev 7. razreda osnovne šole »Zbora odposlancev« Kočevje in 8 učencev osnovne šole »Ljube Šercerja«. Hkrati bodo sprejeti vsi tudi v mladcčlane Rdečega križa.Novi mladinci si bodo tistega dne ogledali še Črmošnjice. Črnomelj. Metliko in Kostanjevico (Forma \ iva).
BERITE DANES!
na 3. strani:
• Poračun bo plačilo za zvestobo
na 5. strani:
• V Beltu ukrepi proti izgubi
na 7. strani:
• V Krki že devetič knjižni sejem
na 8. strani:
• Krivda »novomeškega urbanizma«
na 9. strani:
• Bela krajina je premajhna za brezbrižnost
na 10. strani:
• Ušesa se v disku hitro starajo
na 12. strani:
• Štiri leta krškega opozorila
na 13. strani:
• Modra nagradila prireditelje
za dobrih 6 milijard dinarjev ali za 59 odst. v primeri z istim obdobjem lani, medtem ko je uvoz narasel le za 51 odst. Ugodno gibanje kaže zlasti konvertibilni izvoz s 60-odstotnim porastom in pa stopnja pokritosti, ki je bržkone med najboljšimi v Sloveniji. V skupnem izvozu znaša stopnja pokritosti čez 145 odst., na konvertibilnem območju pa dobrih 121 odst.
V vseh štirih občinah sta v letošnjem prvem trimesečju v primeri z lani izvoz in uvoz močno povečana. Občina Metlika ima na primer na zahodnih tržiščih kar 567-odstotni porast izvoza, vendar je stopnja pokritosti nekoliko slabša. Najugodnejšo devizno bilanco izkazuje novomeška občina s skoro 135-odstotno pokritostjo izvoza z uvozom, najslabši pa je tovrstni rezultat v Trebnjem, kjer izkazujejo manj kot 18-odstotno pokritost.
Pri celotnem dolenjskem izvozu pa še nadalje IM V igra vlogo, saj je z iztržkom 7,9 milijarde dinarjev na primer še enkrat večji izvoznik kot tovarna zdravil Krka. ki je s 3.5 milijarde dinarjev izvoza na drugem mestu. Tudi trebanjski Trimo, ki mu je lani šel izvoz zelo slabo, je letos povečal izvoz že za 248 odst., iztržil pa je 115 milijonov dinarjev.
R. B.
OVNI IN MAMUTI PO SVETU
Film novomeškega režiserja Filipa Robarja Ovni in mamuti si še naprej uspešno utira pot v svet. Nedavno so ga prikazali v kulturnem središču Pompidou v Parizu v okviru retrospektive jugoslovanskega filma. V začetku letošnje jeseni pa ga bodo predvajali tudi na chicaškem filmskem festivalu, kamor so povabili tudi Robarja osebno.
vana z nenehno rastjo, snovanjem in ustvarjanjem. »Vedno sem bil presenečen nad vašo tehnično ustvarjalnostjo, inovacijskim nemirom, samorastniško prizadevnostjo, ki se kaže v tem. da ste večino strojev, tudi najnovejših z mikroprocesorskim krmiljenjem, naredili sami in z njimi uspešno modernizirali in avtomatizirali proizvodnjo, uvrstili pa ste jih tudi v svoje inženi-rinške ponudbe. Pomembno in po-
• Naslovesnostisopodclilidržava odlikovanja, ki so jih prejeli: Marjan Tomaževič, Anica Krašna, Alojz Plut, Sonja Lovrenčič, FrancStinein Bojan Jakša. Marica Ogulin, Ljubica Čas in Marija Pečavar, ki v tovarni delajo že od vsega začetka, pa so prejele zlatnike. V kulturnem programu so se predstavili črnomaljska godba na pihala, semiški pevski zbor, Iskrini recitatorji in tukajšnja folklorna skupina.
hvalno je. da v vaši proizvodnji in ponudbi prevladujejo znanje in izkušnje.« je med drugim dejal Kobe.
Vladimir Zorc. predsednik K PO semiške Iskre, je orisal razvoj tovarne vse do današnjih dni, opozoril pa je tudi. da bo pri njihovi proizvodnji morala imeti pomembno vlogo zaščita okolja, kar so dolgo vrsto let premalo upoštevali.
M. BEZEK
Prisrfino snidenje s prijatelji iz Obrigheima
KRŠKO — Konec preteklega tedna je bila na obisku v krški občini večja skupina Nemcev iz Obrigheima v Zvezni republiki Nemčiji, občine, s katero so Krčani pred leti podpisali listino o prijateljstvu in sodelovanju. Gostitelji so prijateljem iz Obrigheima pokazali kulturne in zgodovinske znamenitosti v občini Krško in okolici, zlasti pa so bila prisrčna snidenja starih prijateljev iz Brestanice in Krškega z Nemci.
Skupščina občine Krško in moški pevski zbor DKD Svoboda Brestanica sta v soboto v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja v Krškem pripravila bogato kulturno prireditev v počastitev prijateljstva med občinama Obrigheim in Krško ter 40-ietnice delovanja MPZ DKD Svoboda Brestanica. Koncert pihalnega orkestra »Djuro Salaj« se je končal tik pred otvoritvijo slikarske razstave v galeriji doma, kjer so svoja dela predstavili Uršula Siering in Guenter Wedel iz Obrigheima, Jože Kotar iz Novega mesta in Stane Fabjančič iz Brestanice. Vrhunec prireditve pa je bil skupni koncert mešanega pevskega zbora Saengerkranz-Frohsinn iz Obrigheima, moškega pevskega zbora DKD Svoboda iz Brestanice in mešanega pevskega zbora Viktor Parma iz Krškega.
P. P.
Spet večje posavske izgube
m
j?-
RAZSTAVA O PREDHODNICI ISKRE — Ob 35-letnici semiške Iskre in 40-letnici sozda Iskra je Dolenjski muzej iz Novega mesta v semiški osnovni šoli pripravil zanimivo razstavo o delu partizanskih radijskih delavnic99 d, nad katerimi je sozd Iskra prevzel pokroviteljstvo. Partizanske delavnice, predhodnice današnje Iskre, so skrbele za proizvodnjo in vzdrževanje aparatov za radijske zveze partizanskih enot. Od septembra 1943 do osvoboditve so delovale na osvobojenem ozemlju v Starih žagah in v Črmošnjicah kot skromen predhodnik povojne slovenske elektronske industrije. (Foto: M. Bezek)
Prejemki že zajedajo razvoj
Z novinarske konference SDK: proizvodnja razveseljivo narašča, izboljšuje se gospodarnost, ponekod pa pretiravajo v izplačilih osebnih dohodkov
NOVO MESTO — Trimesečni obračuni gospodarstva v regiji kažejo na napredek v rasti industrijske proizvodnje, izboljšala seje gospodarnost, med izgubarji pa seje znašlo kar 46 delovnih organizacij. Z osebnimi dohodki sicer nikjer niso zadovoljni, čeprav so se poprečno povečali več kot dovoljujejo poslovni uspehi.
To je nekaj osnovnih ugotovitev SDK na osnovi trimesečnih periodičnih obračunov, ki so jih predstavili na tiskovni konferenci 14. maja.
w
i
Poudarili so. da prvo trimesečje nikoli ne daje še prave slike, vseeno pa strokovnjaki SDK ocenjujejo, daje v gospodarstvu štirih dolenjski h občin zaznati premike v pravo smer.
• Celotne izgube v regiji znašajo malo manj kot 2 milijardi dinarjev in so resda dosegle komaj 60 odsl. vsote izgub v lanskem primerjalnem obdobju, je pa dejstv o, da seje število izgubarjev močno povečalo. Tovarna IMV ni več med izgubarji in v SDK zatrjujejo, da so podatki o poslovanju brez izgube iz IMV »korektni«, vendar je prišlo na listo nedonosnih kolektivov 46 drugih delovnih organizacij, med temi nekaj pomembnih nosilcev razvoja. Problematičen je poslal zlasti Novoles kot vsa slovenska lesna industrija. Nič manj zaskrbljujoče ni stanje v Zdravstvenem centru Dolenjske, saj je pri 172-milijonski izgubi v negospodarstvu regije udeležen kar s 167 milijoni.
V regiji je bil ust varjen enkrat večji celotni prihodek kot \ prvih treh
mesecih lanskega leta. dohodek je večji za 135 odstotkov. Zelo pomembno je, da seje rast industrijske proizvodnje povečala za 4.4 odstotka.
Medtem ko skupna poraba v kolektivih ostaja v predvideni ho k v i-rih. pa porabit za širše družbene potrebe prenaglo raste v primeri z dohodkom in tudi za 140 odst. povečana sredstva za osebne dohodke nimajo vedno osnove v rezultatih poslovanja. Vse to povzroča, da se .akumulacijska sposobnost gospodarstva ne v eča indaseznatnoslabša možnost za razvoj in investiranje.
R. B.
V prvem trimesečju za 1,2 milijarde dinarjev
KRŠKO — Dobre štiri petine izgub v Posavju v prvem trimesečju odpade na gospodarstvo občine Krško, kjer je tudi povečanje izgub največje.
Od 1,2 milijarde dinarjevskupnih izgub posavskega gospodarstva odpade tokrat največji delež na senovski rudnik rjavega premoga, ki je v periodičnem obračunu prikazal za 203 milijone izgube, sledita pa tozd Industrijska oprema krške Kovinarske s 164 milijoni in brestaniška elektrarna s 162 milijoni dinarjev izgube. Od 13 krških gospodarskih organizacij z izgubo so izdatnejši primanjkljaj ugotovili še v Elektru (158 milijonov), Kovinarski-tozd Prodajni inženiring (78,8) v IGM Savi-tozd IGM Krško (58,7), M-Agrokombinatu-tozd Poljedelstvo-Meso Kostanjevica (56,7) inNovolesu-• tozd Bor Krško (32,5 milijona).
Dobra tretjina izgub devetih brežiških organizacij združenega dela odpade na dobovski tozd Jeklene konstrukcije trebanjskega Trima (45 milijonov), medtem ko imajo Sevničani le dva izgubarja, pretežna izguba pa odpade na tozd Stilno pohištvo Stillesa (91 milijonov).
Po besedah Ivanke Novoseličiz podružnice Službe družbenega knjigovodstva v Krškem 10,7 odstotka izkazane izgube v Posavju predstavljajo porabljena sredstva, ki niso bila nadomeščena iz celotnega prihodka, nekrite obveznosti iz dohodka so udeležene z 18,2 odst., medtem ko večinaizgub posavskega gospodarstva odpade na izplačane akontacije osebnih dohodkov in druge obveznosti, ki niso krite s čistim dohodkom.
Družbene dejavnosti so v prvem četrtletju izkazale za 81,8 milijona dinarjev izgub, kar 58,7 odst. izgube 11 izgubarjev pa odpade na čateške Terme. V krški občini je pokazalo rdeče številke 8 od devetih osnovnih šol, v Sevnici pa zdravstveni dom.
P. P.
OB DNEVU MLADOSTI POHOD IN TURNIR
ČRNOMELJ — Pohodna enota pri občinski konferenci ZSMS Črnomelj bo v nedeljo. 25. maja. pripravila pohod iz Črnomlja skozi Semič, kjer se bodo pridružili tamkajšnji mladinci, na Brezje, kjer bo tekmovanje \ motokrosu. Za pohod, ki se bo pričel okrog 12. ure, se lahko prijavite pri občinski konferenci ali v osnovnih organizacijah ZSMS. Dopoldne istega dne pa bo konferenca osnov nih organizacij ZSM.I garnizije Črnomelj pripravila turnir v malem nogometu, košarki, rokometu, odbojki in streljanju. Ob tem bo občinska konferenca mladine podelila tudi srebrni znak ZSMS prizadevnim osnovnim organizacijam. posameznikom, družbenim organizacijam, društvom in mentorjem.
SPET STRAŠKI KULTURNI DNEVI
STRAŽA — Ob koncu tega tedna se bodo v Straži spet zvrstile prireditve v okviru tradicionalnih kulturnih dnevov. Jutri ob 18. uri bodo v dvorani krajevne skupnosti odprli razstavo del mladih likovnikov iz krajev, od koder so orkestri, člani Združenja pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine. Ob 20. uri bo v domu Straške Svobode humoristični večer, ki ga pripravlja dramska skupina Straškega kulturnega društva. Najpomembnejša prireditev bo v soboto. 24. maja. ko bo ob 14. uri pred stavbo krajevnesktipnosti že9. srečanje pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine.
MADŽARI NA METLIŠKI VIGREDI —Med okoli 600 nastopajočimi, kolikor jih je v treh dneh sodelovalo v kulturno-zabavnem programu na Vinski vigredi v Metliki, je hila tudi izvrstna madžarska folklorna skupina Ikarus, ki je predstavila del bogatega madžarskega ljudskega plesnega izročila. Več o Vigredi na zadnji strani. (Foto: A. Bartelj)
Danes in jutri bo pretežno jasno, v soboto spremenljivo oblačno, v nedeljo pa spet lepo vreme.
Gledališki praznik
Slovenski gledališki amaterizem ostaja živo navzoč organizem, o čemer priča tudi vseh 36 predstav, izmed katerih iili je republiški selektor Iztok Torv šestnajst izbral za zaključno prireditev, ki poteka la teden v Novem mestu. Ta je že 29. srečanje izbranih gledaliških skupin, najboljših v nepregledni množici mestnih in podeželskih družin gledaliških amaterjev, ki so v iztekajoči se sezoni pokazale največ izvirnosti, domiselnosti in gledališkosti. vnesle v predstave največ truda in novost i. Po okvirnih ugotovitvah selektorja gleilališki amaterizem kakovostno raste, je vse bogatejši v repertoarju. zvrsteh in ustvarjalnih pristopih. Zato se na štiridnevnem republiškem gledališkem finalu, kakor lahko imenujemo zaključno prireditev, obetajo ure zanimivega teatra, obogatene s predstavami mladinskih, otroških in lutkovnih skupin. Programje hudo natrpan, kar pa organizatorjem nedela prehudih preglavic. Polj jim gre za to. da bi bile vse predstave dobro obiskane, saj se bo ne nazadnje le tako v celoti udejanjil sam gledališk i praznik.
I. ZOR. I \
Jože Suhadolnik
Bridko poseže v zavest resnica, da se je ustavilo človeško življenje. Trpka realnost in žalostno spoznanje pa tista vsem poznana boleča praznina, ki odjekne v krogu svojcev, najbližjih sodelavcev in delovnih tovarišev. Resnica pa je še bridkejša, če je smrt nepričakovana in nasilna.
V nedeljo smo prejeli tragično vest, da seje na službeni poti v prometni nesreči blizu Sarajeva končala življenjska pot trem najodgovornejšim delavcem Zavarovalne skupnosti iz Novega mesta. Med tragično preminulimi je bil tudi Jože Suhadolnik, predsednik‘izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto v preteklem mandatnem obdobju, gospodarstvenik ih dolgoletni družbenopolitični delavec.
Tovariš Jože seje rodil pred 58 leti v Šmarjeti. Že kot mladinec je bil povezan z O F v svoj i rodni vasi, bil po vojni sprejet v SKOJ, v članstvo ZK pa leta 1948. Po vojni je opravljal vrsto odgovornih zadolžitev. Zaposlen je bil na ministrstvu za notranje zadeve, do leta 1961 opravljal dolžnost tajnika občine Žužemberk, do leta 1974 bil vodilni delavec v upravi občinske skupščine Novo mesto, nato direktor Zavarovalnice Novo mesto. V preteklem mandatnem obdobju pa je več kot dve leti, v času, ko smo se v občini srečevali z največjimi problemi v povojnem razvoju, opravljal funkcijo predsednika izvršnega sveta.
Ob odgovornih zadolžitvah, ki jih je opravljal z veliko zagnanostjo in odgovornostjo, pa je skrbel tudi za lasten razvoj in ob delu dosegel najprej višjo izobrazbo, nato pa diplomiral na visoki upravni šoli v Zagrebu.
Značilno zanj je tudi bilo, da sta njegova aktivnost in angažiranost vedno presegali njegove službene zadolžitve in obveznosti. Leta 1969 je bil izvoljen za poslanca skupščine socialistične republike Slovenije, bil član zakonodajno pravne komisije pri tej skupščini, ves čas po vojni organizator izgradnje šol v okraju, kasneje v občini Novo mesto, se ukvarjal z preobrazbo šolstva ekonomskih in pravnih šol, bil predsednik izvršilnega odbora skupnosti socialnega skrbstva v občini, namestnik predsednika skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, nosilec odgo-
Mariborsko pismo
vornih zadolžitev ob zletih bratstva in enotnosti ter konferenc mest Jugoslavije, soorganizator zavarovalstva na Dolenjskem, opravljal je najodgovornejše funkcije v združevanju zavarovalstva Slovenije ter J ugoslavije in še bi lahko naštevali.
V občini Novo mesto, kakor tudi v regiji, skoraj ni pomembnejšega objekta in akcije od šol, bolnišnice, zdravstvenega doma, doma starejših občanov, muzeja NOB, poslovnih in gospodarskih zgradb pa do gasilnih domov, komunalnih objektov, ki ne bi bili tako ali drugače povezani z njegovim imenom.-
Njegovo angažiranje ob vseh teh aktivnostih pa nikoli ni zgolj protokolarno, samo po službeni dolžnosti, temveč so zanj bile vedno »rezervirane« najtežje in najodgovornejše naloge operativnega vodenja.
Kjer je delal in deloval, so vidni uspehi in družbeni napredek. Neuspeha ni prenašal. Do sebeje bil trd, neizprosen. Delavec, ki je zasebni interes, želje in. potrebe vedno podrejal družbenim ciljem. Takšen je bil tudi do svojih sodelavcev, vendar prijateljski, korekten in pošten. Njegova beseda jedrža-la, veljala.
Ob vsem družbenem razdajanju pa jezmogel še nekaj. Postavil si jedom, si ustvaril družino, ki jo je v socialistični družbi vzgojil v napredne in zavzete člane naše družbe.
Ironija tragičnega dogodka pa je še toliko večja ob dejstvu, da je svojo plodovjto življenjsko pot končal po izteku mandata na odgovorni dolžnosti predsednika IS, tako rekoč prvi delovni dan v svojem starem delovnem okolju Zavarovalnice Novo mesto. Ob trdnem prepričanju, da bo ob svojih 58 letih več časa posvetil svoji družini, svojemu zdravju, in poln idej, kako bo v konkretnih aktivnostih pomagal razreševati pereče in odprte probleme v občini.
Jožetova smrt predstavlja nedvomno največjo izgubo za njegovo družino, saj je z njim izgubila moža, očeta in sorodnika. Neprecenljivo izgubo pa pomeni njegova smrt tudi za občino in širšo skupnost, saj smo z njim izgubili enkratnega človeka, delavca, komunista, ki nas zavezuje s svojim zgledom in delom, da gradimo naprej, kjer sta zastala njegova roka in misel.
' UROŠ DULAR
Veljavo znanju
Kadrovniki zborovali
NOVO MESTO — V vrsti letošnjih kongresov je bil od 24.,do26. aprila na Ohridu tudi 3 kadrološki kongri Jugoslavije, r \ katerem je kot en' redkih udel« Dolenj-skeso n .ovalaDragic adič.ki vodi k- drovsko službo ibodu. Kaj je novega prinesel tu „ ngres, je na kratko povedala:
»V treh dneh seje v treh delovnih skupinah zvrstilo precej referatov in koreferatov uglednih jugoslovanskih strokovnajkov. V referatih in v razpravah so najbolj poudarjali, naj bi kadrovska društva zaživela po vseh republikah. Ugotavljali smo, da prave vloge v vsem povojnem obdobju in med obema kadrovskima kongresoma te službe niso dobile. Deloma zato, ker niso strokovno zasedene, zato je to področje dela vselej ostajalo v združenem delu kot manjvredno in ponekod podcenjevano.
Napotkov za delo je bilo nič koliko, pomembno pa se mi zdi zlasti to, da kadrov ne bi smeli več obravnavati ločeno od tehnološkega procesa in bi morali več poudarka dajati vsemu, kar lahko človek daje v obliki znanja. Odpraviti bi morali neusklajenosti pri izobraževanju kadrovskih delavcev, stalno dopolnilno izobraževanje za ka-drovike pa naj bi vsaj v delu programa organizirali enotno za vso državo. Tudi glede naziva poklica in študijajebilavrstaspreminjeval-tjih in dopolnilnih predlogov. Eden poglavitnih sklepov za bodoče delo kadrovskih služb pa je bil: ne odstopati od izobrazbe, predvidene po sistemizaciji del.«
R. B.
Časopis živi iz rok v usta
S seje izdajateljskega sveta Dolenjskega lista
NOVO MESTO: Časopisi poslujejo tako rekoč iz rok v usta. Tudi Dolenjski list ni izjema, zato na sejah izdajateljskega sveta pregled poslovanja vedno zavzame osrednje mesto. Tako je bilo tudi pretekli četrtek v Novem mestu.
Čeprav se v uredništvu in vodstvu Dolenjskega tista še kako zavedajo, da je sedanja cena časnika za marsikateri žep, zlasti v teh razmerah, ko dinar velja zmeraj manj. hudo visoka, drugega izhoda ni, če naj časopis še naprej dobro posluje, kot je lam. En izvod Dolenjskega lista velja 120 dinarjev, stalni naročnik pa ga dobi za 60 dinarjev. Razliko med proizvodno in
Luknjaste nogavice Merinke
Ali: klasična zgodba neke neposlovnosti
MARIBOR — Tistim, ki po poklicni dolžnosti že vrsto let spremljamo gospodarsko in politično dogajanje v Mariboru, je najbrž še v spominu nekaj let star dogodek, ko je vodstvo mestne veleblagovnice Modna hiša hotelo zaradi varčevanja in »racionalizacije« premestiti dvajset prodajalk v Mariborsko tekstilno tovdrno, kjer bi jih zaposlili kot tkalke. Odziv prizadetih delavk je bil buren, sestati seje moral celo mestni sindikat, na koncu od premestitve ni bilo nič. Nekaj podobnega sc je zgodilo pred dnevi in spet — zanimivo! — je šlo za MTT. natančneje, za skupino delavk iz tovarne hlačnih nogavic (ta je tozd delovne organizacije Merinka, slednja pa del sozda MTT), ki naj bi jih zaradi slabega gospodarskega položaja nogavi-čarjev premestili v neko drugo delovno organizacijo v okviru soz-„ da. Nejevoljne ženske so prišle celo v uredništvo Večera, razlagale so, kako jih je »šefica poklicala zjutraj v pisarno: v eni roki je imela naše delovne knjižice, v drugi pa papir, ki bi ga morale podpisati«. Nemudoma bi se morale javiti na
novem delovnem mestu v novem kolektivu, za delo pa bi se morale šele priučiti.
Kasnejša preverba je pokazala, da so si vodilni v MTT premeščanje ljudi iz ene delovne organizacije v drugo res predstavljali malce po domače, na kar jih je kaj hitro opozoril tudi mestni pravobranilec samoupravljanja. Direktorji so se hitro posipali s pepelom: da, priznamo, da smo ravnali nezakonito, nismo upoštevali, predpisov, vse bomo popravili. Še najbolj odkrit je bil šef kadrovske službe v sozdu (sicer bivši predsednik mestne konference SZDL), rekoč, »da jih jev tako nagle prerazporeditvesilil ekonomski vidik, pri tem pa so pozabili na človeškega«. Toda delavkam s premestitvijo, kot kaže, le ne bo prizaneseno — za zdaj so jo samo odložili, naslednjič naj bi vse opravili v skladu s predpisi...
Merinkin nogavičarski tozd je namreč že kar klasičen primer kolektiva, ki ga je zgrešena poslovna politika pahnila v brezno, iz katerega bosila tcžkosplezal. Pred trem i leti je namreč vdostvo kolektiva skupaj z vodstvom tozda odločilo, da bodo začeli proizvajati ženske »žabe«; k er so prepozno nabavili potrebne stroje, so se s svojim sicer kakovostnim izdelkom pojavili na trgu šele tedaj, ko je bil ta zasičen z njimi. Ker ni šlo z ženskimi. so poskusili z moškimi nogavicami, najprej sintetičnimi, ki jih nihče več ni hotel, potem z bom-bažastimi, ki pa jih niso znali narediti (kar 40 odstotkov jih je zaradi slabe kakovosti -— lukenj! —ostajalo v skladiščih). Konec lanskega leta se je tovarna že skoraj dušila v neprodanih nogavicah, na »zalogi« so jih,imeli čez 800 tisoč parov.
Vodstvo (z izjemo glavnega direktorja sozda) se je medtem zamenjalo, zdaj skušajo' barko rešiti s prodajo strojev, nadomestnega programa pa še nimajo. Upravičena je torej bojazen, da bodo naslednjič pri premestitvah res bolj upoštevali človeški vidik, z ekonomskega pa zadeve ne bodo videli prav nič lepše.
MILAN PREDAN
prodajno ceno pa pokrivajo z deležem sofinancerjev, ki so lani prispevali nekaj malega več kot 9 odst. (letos je ta delež padel pod 8 odst.), in pa predvsem z dohodki od ekonomske propagande, malih oglasov, osmrtnic itd. Seveda bi bili vsi skupaj še kako veseli, če bi bilo tako tudi do konca leta. Obstaja pa resna bojazen, da se bodo * cene papirja povečale nad pričakovanji -in bodo morali pri Dolenjskem listu pobirati dodatek k naročnini. Vsekakor bodo pri Dolenjskem listu gle-
A Kljub težavnim razmeram za gospodarjenje je tozd Dolenjski list lani uspešno posloval. Celotnega prihodka je ustvaril 132,923.596 din, stroški so v primerjavi z letom poprej porastli za 73 odst. in so znašali 77,834.863 din; po poravnavi obveznosti iz dohodka je tozdu ostalo 44,348.289 din čistega dohodka, kar je bilo dovolj za osebne dohodke (poprečni OD na delavca je znašal 84.279 din) in sklade, pri čemer je bilo za poslovni sklad namenjenih 2,420.787 din (135 odst. več ko leto prej). V letu 1985je bil Dolenjski list tiskan v poprečni teden-ski nakladi 29.026 izvodov, stalnih naročnikov je bilo 25.970.
dali, da bi bilu 25.700 stalnih naročnikov čim manj prizadetih. Istega mnenja so tudi člani izdajateljskega sveta, ki sosprejelisklep.da morajo vse občinske konference SZDL poravnati dolgove iz lanskega leta.
Ko so delegati razpravljali o uresničevanju temeljne vsebinske zasnove, so se zavzeli za to. da bi še več pisali o delovanju SIS. Sploh pa je bilo slišati tudi spodbudno mnenje, naj bi se na terenu ne vzpostavljalo razmerje občina — novinar, ko pa je znano, da je novinar samo v službi časopisa in širše družbene skupnosti. Več naj bi se z vprašanji časopisa ukvarjali tudi medobčinski sveti SZDL.
OPRAVIČILO
Naj si novinarji še tako prizadevamo, da bi bilo v časopisu čim manj napak, naš (rud pade v vodo, ko se tiskarskemu škratu zahoče šariti po časopisnih straneh. Mimonaše volje je v zadnji številki Dolenjskega lista na 18. strani po krivem prelevil Boštjana Kovačiča, sicer predsednika novomeške občinske skupščine v sekretarja medobčinskega sveta ZK, na strani z zanimivostmi iz sveta je do neberljivosti spremešal odstavke prispevka o jedrskem Av-gijevem hlevu, v vsem časopisu je zagrešil še nič koliko manjših in večjih nemarnosti, močno nevšečno je šaril zlasti po prispevku o (nesmotrnosti gorjanskega smučišča. Škrata smo brž razkrinkali s pravim imenom, kolikor bo le mogoče, ga bomo držali na vajetih, za zadnje napake pa se prizadetim opravičujemo.
Uredništvo DL
Predolgo smo mižali pred nacionalizmom
S predavanja mag. Leva Krefta v Novem mestu
NOVO MESTO —Teorij o tem, kaj je to nacionalizem, je več, vsekakor pa je.rcs. da se vsako nacionalistično gibanje pojavi v stiski. Zato morda ni čudno, da se pojavljajo nacionalizmi tudi pri nas. da so mednacionalni odnosi tema. ki je la trenutek zelo aktualna. Zalo so v medočbinskem študijskem središču za Dolenjsko minuli četrtek organizirali predavanje mag. Leva Krefta iz marksističnega centra CK ZKS. ki je absolventom enoletne politične šole CK ZKS govoril o mednacionalnih odnosih \ Jugoslaviji.
Vsekakor je res. da smo sedo nacionalizma vsa leta po vojni, zlasti pa okoli leta 1980. obnašali vprašljivo. Delali smo se. kakor da se na Kosovu ncdogaja nič, v resnici pa je Črni Tanjugov bilten redno prinašal poročila o tem, kaj se dogaja v pokrajini Kosovo. Kasneje so se začela ta vprašanja odpirati. toda bilo ježe prepozno in medtem je že prišlo do požara.
Zato seje Kreft zavzel za to, da se o mednacionalnih odnosih govori odkrito. Poudaril je pomen enakopravnega položaja vseh narodov in narodnosti v Jugoslaviji, kjer naj bi ne prihajalo do sodelovanja samo na kulturnem področju, ampak tudi na gospodarskem. Dejstvo je. da sedanjemu sistemu in povezanosti ne moremo zoperstaviti nobene enakovredne alternative. Vsi drugi modeli, v katerih so doslej živeli jugoslovanski narodi, so se izkazali kot tragične pomote. Res je sicer, da smo bili in moramo bitiodprti v Evropo, toda Evropa sama ni bila nikoli jamstvo našega razvoja in samostojnosti. Zato bi morali jemati današnjo povezanost narodov znotraj socialistične Jugoslavije kot prednost. Dejstvo pa je. da jo zelo malo ali celo nič ne izkoriščamo, kar pa bi morali v krizi storiti.
Kreft dopušča možnost, da obstaja jedro organiziranega nacionalističnega gibanja v Sloveniji, kaj takega pa nebi mogli pripisati dogodkom v Idriji. Strinjal pa se je z ugotovitvijo enega izmed slušateljev, da se nacionalizem, kolikor ga pač je. prenaša z višjih ravni na nižje. Med delavci samimi takih pojav ov ni ali jih vsaj ni bilo, ko pa poslušajo o spopadih med rapublikami.o ekonomskih odnosih, se seveda tudi med delavci poraja takšno razpoloženje.
J. S.
Sindikat naj bo bolj delavski
Govori delegatka Jana Petrovac iz Trebnjega
TREBNJE — Med delegati zveznega kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije, ki bo letos v Beogradu od 29. do 31. maja, bo tudi predsednica občinskega sveta ZSS Trebnje Jana Petrovac.
»Veliko je že bilo kongresov in sestankov, na katerih smo sprejeli že nič koliko sklepov in usmeritev zadelo v prihodnje, toda zelo malo od tega smo uresničili. Zakaj smo naredili tako majhen korak naprej, ne morem reči. Dejstvo pa je, daje sindikat bil in je nekako na robu pomembnosti, tako da se njegov glas ne sliši tako, kakor bi bilo treba. Delavci pa so vedno bolj kritični. terjajo izboljšanje gospodarje-
C
Naša anketa
Jana Petrovac
nja, organizacije dela, pravičnejše nagrajevanje, boljše medsebojne odnose in bolj odgovorno delo vodilnih kadrov. Zahtevajo ukinitev neproduktivnega dela. prenehanje nesmotrnega zapravljanja družbenih sredstev. Hkrati pa se vsi skupaj zavedamo, da nam že znotraj delovnega okolja največkrat zmanjka moči za spremembe,dostikrat pa tudi znanja. Navsezadnje se izkaže. da je sindikat prav toliko učinkovit, kolikor je učinkovit naš sistem,« je dejala Jana Petrovac in nadaljevala:
»Mislim, da nas razmere silijo v to, da sindikat postane učinkovitejša in bolj delavska organizacija. Vprašanja o tem, ali je sindikat v resnici to za kar se ima. so se že pojavila. Se več, zahteve, da postane samostojnejši, odločnejši in učinkovitejši zastopnik delavcev, so bile že izrečene. In jaz mislim.da so te zahteve upravičene.«
»Predvsem moramo delati«
»Tudi prihodnost ni več tisto, kurje hi la včasih,« so mladi zapisali na plakat za letošnji slovenski mladinski kongres, ki je hi! v začetku aprila v Krškem. Mladim danes ni prav nič lahko. Šolsko zavožena generacija, kar priznava ali dokazuje tudi vrsta nemladincev in ljudi, ki se na te reči kaj spoznajo, ima vse večje težave z zaposlovanjem, reševanjem stanovanjskih in drugih eksistenčnih problemov. Postavljena je v stvarnost velike zadolženosti, ekoloških katastrof, vse večje militarizacijepa sprejetih odločitev o novih gigantskih investicijah. o novih jedrskih elektrarnah. Mladi vse to vidijo, do vsega so vse holj prizadeti, zahtevajo (tako so storili tudi na kongresu) drugačen. boljši svet. boljšo družbo. Koliko je možnosti, da bodo njihove zahteve uresničene, smo jih spraševali pred njihovim praznikom, dnevom mladosti.
BORUT MUC. predsednik mladinske organizacije v Novolesovem tozdu v Metliki:	»Sklepi mladinskega kongresa v .
Krškem so res revolucionarni. Kaj od tega bomo uresničili, bomo pa videli. Vsekakor mladi nočemo več samo poslušati in se dati voditi od zgoraj. V prvi vrsti moramo delati, da bomo imeli kaj pokazati. Le tako bomo lahko več zahtevali. Veliko pa je še stvari, na katere mladi nimamo nobenega vpliva. Na marsikaterem področju o ničemer ne moremo odločati.«
A LEN K A MI RT. srednješolka iz K rške-ga: »Na kongresu v Krškem je bilo veliko govora o usmerjenem izobraževanju, predvsem o pomanjkljivostih, a nič ne kaže, da se bo kaj spremenilo. Dobro bi bilo, če bi v 1. letniku program zožili na nekaj predmetov, pa če bi bile štipendije tudi za »gimnazijce«. Glede ekoloških problemov je zdaj posebno aktualna zahteva po ukinitvi nuklearke. Mislim, da bi energijo lahko pridobivali iz drugih virov, a ne verjamem, da bo ta zahteva uresničena, kot tudi ne večina sicer dobrih sklepov.«
I
v mr& T?
■m:ž" y .	.
ŽELJKO N1KEZIČ, mladinski aktivist iz Brežic: »Bil bi prevelik optimist, če bi trdil, da bodo uresničeni vsi kongresni sklepi, za večino pa le mislim, da jih bomo spravili v življenje. Mladi v naši občini začenjajo misliti s svojo glavo, sem se vrača s študija nova generacija. Prepričan sem, da bodo z že zaposlenimi vrstniki vnesli spremembe v odločanje. Prihajajo na mesta. kjer jim bo treba prisluhniti.«
MARKO GLAVAČ, sekretarOK ZSMS Kočevje: »Razumljivo je, da sklepov kongresa še nismo začeli izvajati. To bo delo naslednjih štirih let. Te dni bomo vsi občinski predsedniki in sekretarji ZSMS sprejeli operativni načrt dela po kongresu. V naši občini bomo predvidoma dali prednost varstvu okolja, predvsem gozdov. Les je namreč naša edina surovina in od njegove predelave živi okoli tisoč družin. Nadaljnji pomembni nalogi sta boljša kadrovska politika, saj je sedanja rakava rana naše občine, in preoblikovanje usmerjenega izobraževanja.«
CIRIL ANDOLJŠEK, sekretar OK ZSMS Ribnica: »Uresničevati smo začeli sklepe s področja zaposlovanja in štipendiranja. Pri prvem ni posebnih težav, za področje štipendiranja pa imamo skupno komisijo zOK ZK, ki bo še pred počitnicami preverjala, če dobivajo štipendije res tisti, ki so do njih upravičeni. Ta komisija pa bo lahko le moralno vplivala na tiste, ki štipendije podeljujejo. Ribniška mladina se bo zavzemala tudi za varstvo okolja. Smo proti gradnji jedrskih elektrarn.«
RALPH PANČUR z Mirne: »Noben kongres nam ne bo pomagal, če ne bomo zavihali rokavov. Samo z delom ustvarjaš novo vrednost. Kongres je lahko dogovor za akcije, ne more pa nadomestiti akcije same. Pri nas pa je.tako, da se mnogi ogibajo dela, ker mislijo, da bodo z besedami opravili vse tisto, kar bi morali z rokami. Tudi v mladi generaciji ni posebnega navdušenja za delo. Zelo težko je dobiti mladinca za delovne akcije.«
k.
MAŠA ROTH, učenka črnomaljske srednje šole Edvarda Kardelja: »Težko je reči, da se bo samo zaradi kongresa kaj spremenilo, da se bodo naše zahteve uresničile. Gotovo se jih bodo morali držati tako stari kot mladi, zlasti prvi. Mladina se tistega, kar se dogovori, drži, vendar se večkrat zgodi, da jih dobi po glavi, pa nima več volje. Mnogokrat je tako zato. ker se spušča na področja, za katera bi starejši radi. da bi bila tabu tema. Mladince še prevečkrat jemljejo kot neizkušene in premlade.«
POLONA KUKEC, dijakinja 3. letnika SŠPTNU Novo mesto: »Samo od besed si lahko mladi kaj malo obetamo. Potrebno se bo izkazati z delom, ki ga morajo \ ideti in spoštovati tudi starejši. V naši krajevni skupnosti mladi večkrat na leto organiziramo pobiranje smeli, ki so jih vclikoodv r-gli odrasli. Mnogi se nam posmehujejo, ocenjujejo pa nas po nezglednih posameznikih. Od sklepov kongresa se mi zdi še najboljši ta proti gradnji jedrskih elektrarn ter proti vsem vrstam ekološkega onesi aževa-nja. Za uresničitev marsičesa bomo imeli mladi malo zaslug.«
ROMANA PERNOVŠEK. dijakinja iz Boštanja: »O kongresu v Krškem smo se mladi dosti pogovarjali. I altko rečem, da so na kongresu govorili in sklepali tako. kot mladi tudi čutimo. Premalo časa je minilo, da bi kaj tam dogovorjenega že lahko uresničili. Seveda mladi to pričakujemo, bo pa težko in ne v erjamem. da nam bo v vsem uspevalo.«
Nadzor nad vsakim zakolom
Preventivni ukrepi zoper trihinelozo
NOVO MESTO — O trihinel-ozi, bolezni, ki se prenaša s prašiči, je bilo lani veliko slišati, še posebej, ko je prišlo v Vojvodini do večjega Števila obolenj. Danes lahko postrežemo z že kar alarmantnim podatkom, da se je lani s to boleznijo okužilo kar 1.240 Jugoslovanov, in čeprav te bolezni na slovenskih prašičih še ni bilo opaziti, je bilo med njimi v naši republiki registriranih 7 težjih primerov te bolezni, v 26 primerih pa je šlo za lažjo obliko.	\
Dejstvo je, da bolezen prihaja iz južnih krajev in s tam kupljenimi prašiči. Teh pa je v Sloveniji zaradi nižjih cen veliko, zato previdnost in nekateri že sprejeti ukrepi niso preveč. Tako zapišimo, da so dolenjski veterinarski inšpektorji v minulih desetih dneh pregledali domala vse zasebne gostinske obrate v regiji in preverili poreklo mesa in seveda suhomesnatih izdelkov. Akcija je pokazala, da se gostilničarji večidel drže predpisov.
Verjetno pa je še veliko bolj zanimiva odločitev, po kateri bo poslej-za sleherni zakol potreben veterinarski nadzor.
Druga nevarnost, ki še nadalje preti Dolenjski, pajesteklina. Sliši se čudno, vendar navzlic visokim temperaturam, ki tej bolezni niso pogodu, s steklino za to sezono še nismo opravili. Ni še tako dolgo, kar se je na domačijo Alojza Kotarja v Jordankalu pri Mirni peči zatekla lisica in sespopadla s psom. Gospodar je lisico z vilami pokončal, kasnejša analiza paje potrdila, daje šlo za steklo žival. Veterinarski inšpektorji zato opozarjajo krajane, naj se še nadalje strogo drže vseh navodil.
B. B.
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotnem sejmu so rejci ponujali 350 pujskov, starih do 3 mesece, ter 20 pujskov, starih nad 3 mesece. Lastnika je zamenjalo 220prvihin 12drugih živali. Za kilogram žive teže prvih je bilo treba dati 900 do 1.000 din, za starejše pa 500 do 600 din.
Visoke ocene in odličja Krčanom
Na Kmetijskem sejmu v Novem Sadu velika zlata medalja za modro frankinjo letnika 1985 krškega M-Agrokombinata, na mariborskem prerezu letnika pa 2. najvišja ocena za laški rizling pozne trgatve letnika 1985
KRŠKO — Vinska klet krškega M-Agrokombinata v Leskovcu je na Kmetijskem sejmu v Novem Sadu in na vinarski prireditvi Preglednica slovenskih vin letnika 1985 v Mariboru dokazala visoko raven kletarstva, hkrati pa so visoke ocene in odličja znova potrdila, da so tudi v Posavju ugodne razmere za kakovosten in celo vrhunski pridelek.
Po besedah vodje delovne enote Kletarstvo tozda Vinogradništvo kleti inž. Zorana Hotka, sta krški cviček in beli sremičan na maribor-
Zoran Hotko: »Zadnji uspehi naših vin so tudi potrditev zavzetega timskega dela od enologa Zdravka M astnaka do vseh, ki se zavedamo, da delamo z naravo, da zanjo in od nje živimo.«
ski prireditvi potrdila svojo kakovost; cviček je bil celo uvrščen v kategorijo kakovostnih vin. beli sremičan pajebil vzlatisredini medsebi enakimi. Krčanipasoposebejpono-
NOVO ZA POLJEDELCI
MOTIKA ZA DVOJKI I ČISEK V ENAKEM ČASU
• ••
• ••
A
Kmetijski
Redčenje reši kakovost
Po cvetočem obilju sodeč, je prenekatero sadno drevo letos prebogato zastavilo svoj rodni nastavek. Toliko bolj zato grozi nevarnost izmenične rodnosti, to je tiste hibe, proti kateri se je vredno boriti z vsemi možnimi ukrepi. V sodobnem sadjarstvu je redna rodnost nujna iz mnogih razlogov, predvsem pa tržnih. Dobro se prodajajo le debeli, zdravi in lepi plodovi.
Ker preobilna letina preveč izčrpa drevo, je treba na to misliti žeob rezi in ob gnojenju. Letos je bil potreben močnejši poseg v rodni les, priporočeno paje tudi redčenje plodov. Na Primorskem strokovna služba že opozarja lastnike breskovih nasadov, naj takoj ukrepajo, da bodo še rešili kakovost letine.
Ve se približno koliko listov je potrebnih, dase zredi en lep plod; za jabolko 20, za breskev 80 itd. Ve se tudi, koliko centimetrov vsaksebi naj bodo plodovi, da se bodo lahko zdebelili in ne ovirali drug drugega: debeloplodna jabolka in hruške naj bodo oddaljene po 15 do 20 cm, marelice 5 do 10 itd. torej seda poskrbet i za pravilno obremenitev, seveda pa to zahteva precej zamudnega dela, razen če ne redčimo s hormonskimi pripravki.
• Redčenje mora biti premišljeno. Svetujejo ga 2 do 3 tedne po tem, ko je odpadlo cvetno listje. Tedaj je že drevo samo odvrglo precej slabših plodičev, pa tudi nevarnosti slane običajno ni več. V zelo rodnem letu zadošča, če ostane na drevesu le ena desetina plodov. Da se ne bi preveč zaleteli, je redčenje moč opraviti tudi postopno.
Uporaba hormonskih pripravkovza redčenje plodov je strokovno precej bolj zahtevna. Natančno je treba spoštovati priporočeno koncentracijo, pa tudi čas tretiranja. Na srečo se pripravki dobro mešajo s sredstvi za varstvo proti boleznim in škodljivcem, tako dase da prihraniti vsaj nekaj dela. Po podrobnejša strokovna navodila paje tako in tako najbolje k sadjarskemu strokovnjaku.
Inž. M. L.
sni na 2. najvišjo oceno za laški rizling pozne trgatve letnik 1985.
Skoraj sočasno so vesele novice prispele tudi iz Novega Šada, kjer je na Kmetijskem sejmu z največjo tradicijo pri nas krški cviček letnika 1985 dobil srebrno medaljo, laški rizling pozne trgatve (izbor 1985)
zlato in modra frankinja, letnik 1985, veliko zlato medaljo.
Direktor Agrokombinatove temeljne organizacije Vinogradništvo-kleti inž. Darko Marjetic meni, da so uspehi v Mariboru in Novem Sadu dokaz strokovnega dela in naravnih možnosti Posavja, kjer se da pridelati vrhunsko vino. Vino bi lahko prodali za med, a ga bodo precej še zadržali v leskovški kleti na staranju. Starejšim vrhunskim vinom pa seveda cena precej naglo raste!
P. PERC
Veliko delo na Malem vrhu
Komasacija 11,5 ha vinogradov na Malem vrhu nad Bušinjo vasjo — 95 ur strojnega dela na hektar
MALI VRH — Pri prvi skupinski obnovi vinogradov na Malem vrhu nad Bušinjo vasjo pred 30 leti se niso odločili za terase, ampak za vertikalne nasade in parcele so takrat zamejičili po starem. V teh letih so ti stari vinogradi tudi opešali in tako so se lani odločili/a komasacijo in agromelioracijo te lepe vinske gorice.
Gre za 11.5 hektarja vinogradov, ki jih ima v lasti okoli 25 lastnikov. Vso zadevo je ves čas vodila pospeševalna služba metliške kmetijske zadruge, dela so začeli lani jeseni, končali pa tedni. »Najprej so lastniki pospravili in očistili teren, potem je sledilo rigolanje, založno gnojenje in apnjenje.« je povedal vodja pospeševalne službe inž. Maljevič. »Na hektarje bilo potrebno 95 ur strojnega dela,- vinogradi so založno pognojeni s 5 tonami mineralnega gnojila na hektar, apnjeni pa za sedaj z 2 tonami na hektar. Jeseni bo
Muha da kruha
*
n
*
s
!
%
I
S
%
*
s
s
s
s
%
s
*
s
s
*
M. Pavlin 25 let poklicni čebelar — Čebelarji zasadili spominski park
SEMIČ — Šele pred poldrugim desetletjem se je delo semiških čebelarjev prav razmahnilo, veliko prav po zaslugi Mirka Pavlina, ustanovitelja čebelarskega društva, ki se s tem delom ukvarja od svojega 12. leta. torej že 4 desetletja. 25. let pa je poklicni čebelar, delavec Medexa na domu. 32 članov čebelarskega društva ima 950 panjev, od tega Pavlin kar 250 gospodarskih in okrog 100 rezervnih za vzrejo matic. Zanimivo je. da v se-miški krajevni skupnosti ni vasi. ki ne bi imela vsaj enega čebelnjaka.
Ali je moč živeti le od čebelarjenja? »Je.« pritrdi Mirko. »Z Medexom imam sklenjeno dolgoročno pogodbo, ki jo vsako leto podaljšamo z aneksom. Vsako leto sem jim dolžan.dati ves pridelek, ki ga izračunajo po njihovih normah, in za to dobim osebni dohodek. Če pa imam presežke, sem za to še posebej nagrajen. V letošnjem letu moram oddati 1500 gospodarskih matic. 150 kilogramov cvetnega prahu. 4 tone medu ter med v satju. 12 let sem pridobival tudi matični mleček, a sem zaradi pomanjkanja delov ne sile moral prenehati.« pravi Pavlin. Te količine so res velike, ne pa tudi zaslužek, saj mora delati
Mirko Pavlin
v sezoni po 16 ur na dan. zunaj sezone pa ima velike stroške, saj porabi po nekaj Ion sladkorja za jesensko in zimsko prehrano. Sicer pa je izredno skrben, zato. razumljivo. tudi uspešen. Najslabše je bilo leto 1976 ali 1977. ko je imel slovensko povprečje, drugače pa ima 101) do 200 odstotkov večji pridelek od povprečnega. Skrbi ga le. kaj bo s kostanjem, ki ga uničuje rak. saj je kostanj v Beli krajini najpomembnejša čebelja paša.
Selniški čebelarji se pripravljajo tudi na veliko delovno akcijo: pri novem gasilskem domu bodonare-dili 62arov velik spominski park. v katerem bodo zasadili 88 dreves, polovico divjih češenj in polovico lip. Sadike jim je obljubilo GG Črnomelj, gnoj kmetijska zadruga, za razstreljevanje kamenja in dovoz zemlje pa upajo na pomoč občinske skupščine, medtem ko bovlo v sa dela sanii opravili. Tako bodo ubili dve muhi na en mah: uredili okolico in priskrbeli pomembno hrano čebelam.
B. M.
potrebno apniti še s tono na hektar.« Seveda so naredili tudi nove poti in na vsaki terasi obračališča.
Ko so ves kompleks /rigolali, seje sestal komasacijski odbor, vso zadevo so si z vsemi komasacijskimi udeleženci ogledali na terenu, kjer so sporazumno opravili novo razdelitev parcel.
Predračunska vrednost te obnove vključno s tretjim letom obdelave znaša okoli 5.7 milijona dinarjev na hektar, samo trsne cepljenke so stale več kot 600 tisočakov na hektar. Več kot polovica vseh dosedanjih stroškov je lastna udeležba, saj so lastniki opravili vse delo razen rigolanja in poti, prav tako so dali hlevski gnoj. kolje, stebre in kar je Še potrebnega. Del sredstev za planiranje, nove poti. rigolanje. založno gnojenje, apnjenje in ureditev odvodnje so dobili iz republiškega sklada za agromelioracije trajnih nasadov kot nepovratna sredstva: tu gre za denar, ki se v te namene zbira pri Zvezi vodnih skupnosti. Ostalo so krediti Ljubljanske banke in lastna udeležba. Kredit bodo lastniki začeli odplačevati prihodnje leto in ga bodo vračali 5 let. obrestna mera paje 25 odstotkov. Kredita pa ni tako veliko. ker so ga dobili še na lansko predračunsko v rednost komasacije, kije bila ocenjena na 3.2 milijona dinarjev na hektar.
Večji del obnovljenih vinogradov so že zasadili z novimi trtami; v glavnem so to belesorte. največjelaškegarizlinga. poskusno pa so posadili tudi nekaj belega pinota. Novi nasadi bodo začeli roditi čez tri leta. Obveza vinogradnikov pa je. da vse tržne presežke oddajo metliški Vinski kleti.
A. B.
r
s
I
A
I
N
I
S
I
V
I
v
I
K
I
>
I
s
I
s
I
s
EN
HRIBČEK BOM KUPIL«.
Ureja' Tit Doberšek
Zakaj trto dognojujemo z dušikom
Dušik (N) je rastlinam potreben za razvoj tkiva, celičnega jedra in protoplazme, je sestavni del beljakovin, ki so nosilke življenja, ter klorotila kot nosilca fotosinteze.
Pomanjkanje dušika se pokaže v slabi rasti mladik, listi so svetlo zelene, pozneje rumenkaste barve. Listni peclji dobijo rubinasto rdečo barvo. Rastni vršički odmirajo. Grozdje je slabše obarvano. Trta spomladi pozneje odganja, v jeseni pa rast prej sklene. Pri močni rodnosti trt in slabem gnojenju z dušikom se listje na trti začne sušiti, robovi listov se vihajo navzgor, odpadajo tudi vitice. Členki na mladikah so debelejši, medčlenki pa krajši. Ta pojav pomanjkanja dušika je podoben znakom virusnih obolenj trte. Enoletna rozga ima hrapavo, rebrasto skorjo.
Če opazimo navedene znake pomanjkanja dušika že konec maja ali v juniju, je še vedno čas trte dognojiti s KAN, delno pomaga tudi gnojenje skozi list (foliarno), kar usklajujemo z rednim škropljenjem.
Z dušikom jo potrebno gnojiti zlasti mlade vinograde, vinograde. ki so trpeli po zimski pozebi (velja za letos), toči, peronospori in ostalih boleznih vinske trte. torej vseh poškodb, ki slabijo moč trte. Z dušikom gnojimo tudi stare, izčrpane vinograde. Na sploh naša revna vinograška zemlja zahteva izdatno gnojenje z dušikom, saj (zlasti na Dolenjskem) gojimo trto na najslabših zemljah.
Dušik najbolj učinkovito deluje na povečanje pridelka groz-
dja. En kilogram čistega dušika poveča pridelek za 15 do 24 kg grozdja.
V organih trte je dušik razporejen takole: v listju 50do 60r/r. v mladikah 10 do 17'/i, v tropinah 10 dO 20'Z, v vinu 0.5 do 3 /r. Vidimo . da trta porabi največ hrane (razpored ostalih elementov prehrane trte je podoben dušiku), zlasti dušika, /a tvorbo listja in ostalih zelenih delov. To je dokaz, da zemljišča ne izčrpava velik pridelek grozd ja. Glavna vsebina grozdja je sladkor, sestavljen iz ogljika, kisika in vodika. ki se ustvarjajo z asimilacijo ob prisotnosti vode.
Pri pridelku okrog 8000 litrov vina na 1 ha rabi trla okrog 150 kg čistega dušika na hektar.
Z dušičnimi umetnimi gnojili ne bomo gnojili v jeseni in pozimi zaradi izgube dušika, sajsedušik iz zemlje zelo hitro izpira. Potrebno letno količino dušika za vinograd razdelimo najmanj na dva dela. Prvi del, kije v mešanih umetnih gnojilih (NPK) raznih mešanic, damotrti neposredno pred rastjo zelenih mladik. Drugi del. ki ga damo kot dopolnilo. pa damo trti tik pred cvetenjem trte ali takoj po cvetenju, to je dognojevanje trt z dušikom. Uporabljamo umetno gnojilo KAN, ki ima 25 do 27Vi čistega dušika in ima pred sečnino (urejo — 46 do 50U N) to prednost, ker ima še 3 do 5c/i magnezija (Mg). Dušik v K AN je delno kot amonij, ki deluje počasi čez poletje, delno kot nitrat, ki deluje hitreje. Po dr. Kerinu porabi trta največ dušika od junija do septembra.
Pripominjam, da tistim vinogradnikom, ki so vinograde izdatno pognojili s hlevskim gnojem. ni potrebnotrt dognojevati s KAN tik pred cvetenjem,
T. D.
Poračun bo plačilo za zvestobo
Mag. Julij Nemanič o problemih in novostih v sodelovanju z zadružniki
»Zaradi takega odnosa ne moremo načrtovati prodaje vina. tržišča ni moč stalno oskrbovati zato je v takih letinah. kot je bila lanska, na trgu pomanjkanje vina. kar je v končni posledici škodljivo za celotno panogo. Dokaz za to je tudi zadnji uvoz vina. kar je gotovo nesreča za vseslovenske vinogradnike. Posledica nesloge med vinarji in vinogradniki je tudi žalostno dejstvo, da v mnogih gostilnah točijo vino nerazumljivo nizke kvalitete.«
. Kako bi to stanje lahko izboljšali?
»Naša klet ima veliko zvestih in stalnih kooperantov, dobaviteljev grozdja. ki že leta opozarjajo, da ne morejo razumeti, da za svojo zvestobo pri zadrugi nimajo boljših pogojev kot t isti, ki dajo grozdje le takrat, kadar ga imajo preveč, ali če sojih prejšnje leto izigrali njihovi kupci vina in sojini ostali polni
Metliška Kmetijska zadruga oziroma njena Vinskakletjeprvogrozdjeod belokranjskih vinogradnikov odkupila leta 1969; šlo je za borih 700 kilogramov. Začetki so bili počasni in težki, pravi odkup grozdja seje začel šele pred šestimi leti. Danes je vseh v inogradnikov, ki dolgoročno sodelujejo z zadrugo, okoli 600, v normalni letini pa Vinska klet od njih odkupi od 1,8 do 2,8 milijona kilogramov grozdja.
»Leta 1980 je naša klet odkupila 1.5 milijona kg grozdja. 1981 700.000 kg,
1982 1.8 milijona. 1983 2.7 milijona.
1984 pa 1,5 milijona kilogramov. To precejšnje nihanje ni toliko odv isno od boljše ali slabše letine, marveč je predvsem rezultat taktiziranja dela vinogradnikov, ki upajo na boljšo prodajo vina mimo naše zadružne kleti.« pravi vodja tozda Vinska klet mag.?!lilij Nemanič.»V takih ne dovolj trdnih odnosih in navezanosti na zadrugo pa ni perspektive ne za vinogradnike, ne za klet, ne za našo panogo v celoti, zato želimo vinogradnike tesneje navezati in jih pridobiti za stalno sodelovanje s kletjo, seveda s prodajo grozdja.«
In kako naj bi to dosegli?
»Dohodkovni odnosi med kmetom in kletjo niso v nobeni kmetijski panogi tako dodelani, kot ravno v vinogradništvu in vinarstvu. Kljub temu kaže. da nismo dovolj prepričljivi, da ne bi vinogradnik razmišljal, kako bi svoj pridelek, seveda kot vino, prodal mimo zadruge.«
Kako so ti dohodkovni odnosi videti v praksi?
»Kmalu po končani trgatvi dobijo vinogradniki izplačano akontacijsko ceno za grozdje. Ponavadi se cene vinu povišajo v začetku leta in takoj izračunamo, kolikšen del od nove cene vina pripada vinogradnikom in kolikšen kolektivu kleti. Delitveno razmerje za lansko leto po odbitku prometnega davka, ki znaša 12odst. maloprodajne cene, ter po odbitku deleža trgovine, ki znaša 22 odst., pa je 60 odst. za vinogradnike in 40 odst. za klet. Iz tega razmerja je jasno, da so krivični očitki, da kolektiv kleti živi na račun vinogradnikov. Prepričan sem, da bi vinogradniki tesneje sodelovali s kletjo, če bi bile letine kar se da normalne in bi na trgu vladalo ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem po vinu. Letos je zaradi pomanjkanja lanskega vina težje vinogradnike navezati nase. Vendar se že kaže, da vina iz kmečkih zidanic ni lahko prodati, saj je pol leta po trgatvi rdeče vino še pri vinogradnikih, in to iz pičle, a kakovostne letine, in mnogi ne vedo, če ga bodo sploh lahko prodali'.'
Kakšne težave puvzruča kleli odnos nekaterih vinogradnikov?
tak
Mag. Julij Nemanič
sodi. Ti stalni in zvesti vinogradniki tudi vedo.dasovzadrugi Dobrovo v Goriških brdih vinogradniki dosegli, da klet prevzema grozdje samo od vinogradnikov. ki dajejo kleti ves svoj pridelek, in da dosledno zavračajo ponudbo tistih, ki želijo na primer pol grozdja oddati v klel. pol pa predelati v vino za prodajo.
Ali tudi v vaši kleti razmišljate o takem ukrepu?
»V zadružni kleti v Metliki do naših vinogradnikov nismo tako zahtevni, seveda pa želimo vedeti, s kolikšnim
odstotkom letnega pridelka grozdja našega posameznega člana lahko računamo. Tako bi klet ceneje in bolje poslovala. Kupci belokranjskih vin želijo zapet let naprej vedeti, katera vina in koliko jih bodo'lahko dobili, česar pa jim klet pri takem nihanju ponudbe grozdja nikakor ne more zagotoviti. Seveda je tudi kolektiv kleli že toliko osveščen, da zahteva od vinogradnikov večjo disciplino, kajti grosistična prodaja pijač in prodaja na drobno v sv ojih v inotočih in bifejih prinašata tozdu Vinska klet lep dohodek, tega denarja pa ne namenjamo v zadostni meri za osebne dohodke zaposlenih. ampak za razvoj kleti, da bi bila sposobna predelati vse belokranjske tržne presežke grozdja. Le tako bomo lahko v inarji in v inogradniki združeni lažje kljubov ali ekonomskim težav am, ki prizadevajo našo panogo.« .
Pripravljate kakšno konkretno spremembo na tem področju?
»Sedaj je v razpravi samoupravni sporazum za proizv odnjo grozdja in vina pri KZ Metlika, ki urejaodnosemed vinogradniki in kletjo. Dolgoročno gledano, bo ta sporazum zagotovil vinogradnikom večji dohodek in boljše pogoje za obstoj.
V čem je bistvo nov ega samoupravnega sporazuma?
»Klet ponuja vinogradnikom, ki svojo pogodbo za grozdje izpolnijo v celoti. 100-odstotni poračun za njihovo grozdje: tistim, ki oddajo v klet 90 odst. grozdja iz pogodbe, naj bi se poračun zmanjšal za 10 odst. itd., do polovično izpolnjene obveze. Vinogradniki. ki ne bi dali niti pol iz letne proizvodne pogodbe obljubljenega grozdja. pa naj ne bi imeli pravice do poračuna. Denar, kibisetako zbral.pabi bil namenjen za povišanje poračuna za grozdje tistim vinogradnikom, ki bi svoje obveze iz pogodbe v celoti izpolnili.
Prav tako ne bi imeli prav ice do poračuna tisti vinogradniki, ki ne bi sklenili proizvodne pogodbe.
Ta sporazum je sedaj v javni hizpravi in naj bi bil sprejet pred letošnjo trgatvijo. Vinogradniki so bili s takim predlogom seznanjeni na zborih vinogradnikov v Metliki in Semiču. V kleti smatramo, da je od sprejetja in doslednega izvajanja t ega sporazuma v veliki meri odvisna bodočnost in uspešnost belokranjskega vinogradništva v celoti in večji dohodek belokranjskem! v inogradnika.«
A. BARTELJ
IZ NIvŠIH OBČIN
IZ NkŠiH OBČIN
C
Zaslužki že uhajajo z vajeti
Izvršni svet razpravljal o izgubarjih in razporejanju sredstev za »plače«
NOVO MESTO — V novomeški občini je ob trimesečnem obračunu 40 delovnih organizacij izkazalo izgubo ali poslovanje z motnjami, po oceni izvršnega sveta pa je stanje zares problematično samo v Novolesu. V celi vrsti kolektivov tudi preveč hitijo s povečevanjem osebnih dohodkov glede na poslovne uspehe. Taki bodo pismeno opozorjeni in bodo morali dati obrazložitve.
V prvih treh mesecih je 27 delovnih organizacij pridelalo za 1,2 milijarde dinarjev izgub, kar je resda le slabih 43 odst. izgub pred letom dni, toda pri izgubarjih je kar 5.000 ljudi zaposlenih. Namesto tovarne IM V, kije ni večna rdečem spisku, se pojavljajo novi gospodarski bolniki.
V izvršnem svetu so pri tehtanju stanja v posamezni delovni organizaciji menili, da zaradi izgub ni potreben večji preplah. Elektro in železnica sodita v jugoslavanski, ne pa v občinki problem razreševanja izgub. Dva tozda Cestnega podjetja se bosta kaj kmalu sama izkopala iz trenutnih težav. Tudi izguba v treh tozdih Gozdnega gospodarstva ni zaskrbljujoča, ker gre na račun
sezonskega dela. Enak razlog za izgubo je v Opekarni Zalog, pri žužemberškem Gradbeniku invgos-tinstvu podjetja Gorjanci. Izgubo v
• Problematičen pa postaja Novo-les, ki je v nekaj tozdih izkazal za skupno 510 milijonov dinarjev izgub. V izvršnem svetu te izgube ne štejejo kot trenutno težavo prehodnega značaja, nimajo pa tudi recepta, kako pomagati.
Pionirjevem tozdu Keramika pa pripisujejo neplačanim prihodkom.
Vse delovne organizacije na izgu-barskem spisku je izvršni svet zadolžil za izdelavo sanacijskih prog-
Vrtcev še vedno premalo
Vsako leto odklonijo 300 do 400 otrok — Skupščina potrdila višje cene — Novo vodstvo
NOVO MESTO — Čeprav je občinska skupnost otroškega varstva tudi vse preteklo štiriletno mandatno obdobje posvečala obvsem drugem veliko pozornosti izgradnji in ureditvi novih prostorov 'za varstvo predšolskih otrok, so se tovrstne želje in načrti iz znanih objektivnih razlogov krčili iz leta v leto in od 1982 so v občini pridobili le 460 novih mest v vrtcih. Skupaj ima sedaj v novomeški občini varstvo v vrtcu 2.146 otrok.
Skrb za vse, od stanovanj do ozimnice
Marija Bukovac je delegatka na zveznem kongresu ZSJ v Beogradu
METLIKA — Kot delegatka iz metliške občine se bo bližnjega kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije, ki bo od 29. do 31. maja v Beogradu, udeležila Marija Bukovac, planerka proizvodnje v Betini Kodranki. Bukovčeva j''v Kodran-ki že drugi mandat predsednica sindikalne osnovne organizacije.
»Pri nas v Kodranki je sindikat dejaven na številnih področjih, naj gre za stanovanjsko problematiko, nagrajevanje po delu, vprašanje delovne in druge discipline do nabave ozimnice in organizacije sindikalnih izletov,« je povedala Bukovčeva. »Osnovna organizacija se sestaja po potrebi, včasih tudi po dvakrat, trikrat na mesec, čepa ni potrebno, pa bolj poredko. Precej smo bili aktivni pred volitvami, sedaj nas čaka obravnava trimesečnih poslovnih rezultatov.« Bukovčeva pravi, da v Kodranki ni večjih težav, prekinitev dela ni bilo, osebni dohodki so za metliško
m-
Marija Bukovac
občino dokaj visoki. »Eden večjih problemov v našem tozdu so delovni pogoji, saj je delo 4-izmensko, vendar ženske ponoči ne delajo. Pred časom se je zapletlo pri dodatkih za delo ob prostih sobotah in nedeljah; prej je znašal ta dodatek za proste sobote 50 odst. in za nedelje 100 odst., po sprejetju panožnega sporazuma pastasedo-datka zmanjšala na 35 oziroma 75 odst., kar je seveda povzročilomed delavci nezadovoljstvo in prišlo je do ostrih besed. Vendar tukaj Kod-ranka sama ne more nič, kergreza panožni sporazum.«
Da ta sindikalna osnovna organizacija dobro dela, pove tudi to, da so pred dvema letoma dobili srebrni znak sindikata.
A. B.
V takih razmerah se tudi še ni bati, da bi se vrtci praznili. V novomeškiobčini morajo letno še vedno odkloniti 300do 400 malčkov. Problemi z varstvomsov samem Novem mestu in večjih središčih, kot so na primer Dolenjske Toplice in Šentjernej, pa tudi v manjših krajih, kjer vrtcev sploh ni, pa so tudi težave z organizacijo obveznega programa male šole in drugih vzgojnih oblik.
Višje cene v vrtcih je potrdila skupščina novomeške skupnosti otroškega varstva na prvi seji v novi sestavi preteklo sredo. Ekonomska cena za dojenčke v jaslih je po novem 41.151 din, za otroke od dveh do sedmih let pa 29.033 din. Starši naj bi načeloma plačali 55 odstotkov te cene, kolikor so stroški oskrbe, medtem ko vzgojni del za vse v celoti plača skupnost otroškega varstva. Po sporazumu o socialnovarstvenih pravicah pa starši prispevajo za otroka v vrtcu 35 odstotkov dohodka na člana družine. Od 1. maja dalje je osnova dohodek v letu 1985. Ker je v novomeških vrtcih večina otrok iz socialno šibkejših družin, bodo starši v povprečju prispevali za
• Skupščina je potrdila tudi predlog povečanja družbenih pomoči otrokom v novomeški občini s 1. majem za 50 odstotkov. Izvolili so še novo vodstvo skupščine in njene organe, ki bodo vodili delo na področju otroškega varstva v tem delegatskem mandatu. Novi predsednik skupščine je Zvone Špelko, diplomirani pravnik iz SDK, namestnica pa Marta Ra-čečič. Za predsednico zbora uporabnikov je bila izvoljena Metka Somk-rak, zbora izvajalcev pa Olga Jukič.
otroka od 7.140 do 9.430 din, ostalo pa bo morala k oskrbnim stroškom prispevati skupnost. Lani je morala v ta name dati dobrih 44 milijonov, letos pa bo ta vsota presegla 78 milijonov. Delegati so se strinjali, da bo najnižji prispevek staršev 5.040 din, kolikor stanejo mesečno živila, najvišji pa za dojenčke 16.000 in za predšolske otroke 14.500 din.
Z. L.-D.
MLADI V VEŠČINAH SLO *
PREVOLE — Tamkajšnja osnovna šola I. SAB bo v nedeljo gostiteljica občinskega tekmovanja ekip osnovnih šol in šol srednjega usmerjenega izobraževanja pod naslovom »Mladi v SLO in DSZ«. Tekmovanje, ki zajema reševanje testov, streljanje z zračno puško, metanje bombe v cilj ter orientacijski pohod z vrsto zanimivih nalog, se bo pričelo ob 8. uri in končalo predvidoma ob 13. uri. V času tekmovanj bodo vojaki vojašnice Milana Majcnapreds-tavili del pehotne oborožitve JLA.
DEVETO PEVSKO SREČANJE V GRIBLJAH
GRIBLJE — Deveto srečanje obkolpskih pevskih zborov, ki ga pripravljajo KUD Niko Zupančič iz Gribelj in črnomaljska ZKO, bo v nedeljo, 1. junija, ob 15. uri v Gribljah. Na tej tradicionalni pevski reviji bo nastopilo 8 zborov iz črnomaljske občine, 2 iz metliške ter upokojenski zbor iz Karlovca, poleg zborov pa še črnomaljska godba na pihala. Po pevski reviji bo v Gribljah zabava, na kateri bo igral ansambel Kolpa san.
ramov, z vsemi bodo opravili naknadne pogovore, z ugotovitvami pa bodo seznanili delegate na bližnjem skupščinskem zasedanju.
V negospodarstvu pa je resna izguba 138 milijonov dinarjev nastala v Zdravstvenem centru Dolenjske, in to predvsem zaradi neplačevanja storitev in obveznosti s strani občin, razen novomeške.
Ob analizi razporejanja dohodka v zvezi z resolucijskimi določili pa so v izvršnem svetu sklenili opozoriti
20 delovnih organizacij na neusklajeno planiranje razporejanja dohodka, ker načrtovani deležsredstev za akumulacijo letos ne dosega niti lanskoletne ravni. Drugih 10 delovnih organizacij pa bo opozorjenih, ker je pri njih planirana rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo višja od načrtovane rasti dohodka.	RIA	BAČER
PRISPEVKI ZA DRAGE INSTRUMENTE
NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske instrumente pri občinskem odboru RK so pridpevali: LB. TDB Novo mesto. 50.000din; Vilko Bebariz Metlike, Cankarjeva 30. 4.000 din namesto venca na grob Jožeta Nemaniča iz Zelebeja 3; stanovalci v Kettejevem drevoredu od št. 9 do 19 v Novem mestu 11.400 din namesto venca pokojnemu Jožetu Udoviču: Jožica Jalovec iz Novega mesta. Maistrova 17.2.000din namesto cvetja na grob Jožeta Udoviča; Elitna konfekcija Novost Ljubljana 10.0000 din. republiški odbor ZZB NOV SLovenije 8.000 din namesto venca na grob Jožeta Udoviča; Štefan Simončič iz Novega mesta. Ragovska
21 a. 5.000 din; dr. BlažMIaček in Marija Stepinac iz Metlike 8.000 din namesto honorarja za predavanje na OŠ Metlika: sodelavci na internem odelku Splošne bolnišnice Novo mesto 20.000 din namesto cvetja na grob dr. Maksa Fornazariča. Marija Pečarič iz Metlike, Zupančičeva 6, 500 din. Iskrena hvala!
SEJA IZVRŠNEGA SVETA V BETI
METLIKA — Tretja seja novega metliškega izvršnega sveta je bila prejšnjo sredo v Beti, kjer so se člani IS podrobneje seznanili ž največjo belokranjsko delovno organizacijo, zlasti z uresničevanjem letnega plana in razvojnimi usmeritvami do leta 1990. Člani IS so si ogledali tudi vso proizvodnjo v tovarni.
Življenje se vrača na Dolž
DOLŽ — Ta odmaknjeni kraj v Podgorju, se svoj čas ni mogel ponašati z drugim kot z edinstvenim razgledom po vsej Dolenjski. Životarjenje ob zaostalem kmetijstvu mu je dajalo vsakdanji utrip. Toda odkar je prebivalstvo zaposleno v mestni industriji napreduje ves kra j. Medtem ko so se pred leti krajani z Dolža odseljevali za kruhom, če so le imeli kam. pa je učitelj Franc Zorc vztrajal v službi na Dolžuod leta 1961. Marsikdo pravi, da bi že samo zato zaslužil priznanje. Toda on ne vodi lešole. ampak tudi delov krajevnih organizacijah in društvih.
»Doma sem z Malkovea. ki je prav tako siromašen kraj. in sem bil zaostalih razmervujen. Hkrntisem močno želel l judem pomagati k na-
predku. Po učiteljišču sem služboval nekaj časa \ Pleterjah, potem sem prišel na Dolž in tu ostal. Zdaj imamo v dveh kombiniranih oddelkih vsega 29 otrok, a jih je bilo leta 1970 več kot 100. Letošnji vpis kaže. da bo spet nekaj več otrok v novem šolskem letu. in tudi ta podatek dokazuje, da se na Dolž vrača življenje. Odkar imamo sv ojo krajev no skupnost —zadnja štiri leta —je bilo v eliko narejenega. najv ečja pridobitev pa je asfaltna cesta, odprta za letošnji 1. maj.« ■
Zorc je učil brati in pisati v se današnje krajev ne funkcionarje in ti so mu za vse n jegov o delo res hvaležni. Zavedajo se. da ni bilo lahko toliko let vztrajati v najbolj zaostalem kraju, kjer so otroci umazani. bosi in tudi lačni hodili v šolo. Starši se pred leti tudi niso kaj dosti zanimali za uspeh otrok v šoli. Vse to je danes kot noč in dan. Poobleki in vedenju se šolski otroci skoroda ne razlikujejo od mestnih, starši pa se zaveda jo, da brez znanja otroci v življenju ne bodo uspeli v nobenem poklicu. Niti na zemlji! ^ BAČFR
SLOVESEN SPREJEM KURIRČKOVE TORBE — Pionirji osnovne šole »Katja Rupena« v Novem mestu so 13. maja s partizanskim mitingom na šolskem igrišču počastili prihod letošnje kurirčkove torbice. Na prireditvi je šolarjem o doživljajih med NOB pripovedovala EmaMuser, borka 14. divizijein dolgoletna družbenopolitična delavka. (Foto: Dejan Jazbec, foto krožek OS Katja Rupena)
V Žabji vasi bo odkrito izvirno spominsko obeležje
31. maja slovesnost v spomin na ustanovitev I. slovenske topniške note
ŽABJA VAS — Krajevna skupnost Žabja vas praznuje 3I. maja svoj krajevni praznik, posvečen odhodu prve večje skupine domačih fantov v partizane. Letošnja počasitev krajevnega praznika pa bo imela veliko širši značaj, saj bodo ob tej priložnosti 31,. maja ob 17. uri odkrili pri domu družbenih organizacij spominsko obeležje.
Gre za počastitev ustanovitve I. topniške enote 15. divizije, kije pomenila tudi začetek slovenske partizaftske artilerije sploh. Ta dan bo malo pred javno slovesnostjo še srečanje borcev I. slovenske artilerijske brigade. Okrog 250 borcev je še živih in vsi so dobili posebna vabila.
Spominsko obeležje bo predstavljal zaplenjeni top nemškega porekla, slavnostni govornik pa bo rezervni polkovnik Miha Mišič, prvi komandir artilerijske enote, ustanovljene jeseni I943 v Žabji vasi.
RISALI PO ASFALTU
15. maja smo se mladinci OO ZSMS Drska dogovorili z otroki in soncem in tako ponovno organizirali risanje po asfaltu. Pridrlo je mlado z vseh koncev Drske. Prišlo je tudi nekaj radovednih staršev. Otroci so z barvnimi kredami na parkirišču pred Šegovo 9 ustvarili pravi mali pravljični svet.
BERNARDA GAZVODA OO ZSMS Drska
Dol. Toplice: praznovanje s kulturo
DOLENJSKE TOPLICE — Leto 1986 je za topliško kulturo leto pomembnih obletnic. KUD »Maks Henigman slavi fO-letnico ustanovitve, moški pevski zbor 15-letnico delovanja, hkrati pa poteka 80 let. kar so tu osnovali prvi pevski zbor. V topli-ški krajevni skupnosti so se odločili,da bodo te jubileje praznovali v okviru krajevnega praznika, in sicer z najrazličnejšimi prireditvami, ki bodo tekle še do konca maja.
Prireditve v počastitev topliškega krajevnega praznika teko že ves maj. Tako je v malem salonu Zdravilišča Dolenjske Toplice še vedno odprta prodajna razstavadelTomažaŽeleznika. Danes ob 18.30 bo v kulturnem domu nastopilo Prešernovo gledališče iz Kranja z delom Življenje in smrt J. P. Marata, predstava pa bo v okviru 29. srečanja gledaliških skupin Slovenije.
Jutri ob 11. uri bo v OŠ Baza 20 slovesnost ob dnevu šole. Ob 17.30 bo pred restavracijo Rog promenadni koncert Novolesovega pihalnega orkestra. Ob 19. uri bo v kulturnem domu slavnostni koncert pevskih zborov KUD »Maks Henigman« s podelitvijo Gallusovih značk.
V soboto, 24. maja. bodo na skupni prireditvi sprejeli v ŽSMS učence pobratenih osnovnih šol Baza 20 in Gabrovka. Zvečer, ob '9. uri, bodo v kulturnem domu podelili krajevna priznanja. Na teniškem igrišču bo v soboto finale teniškega turnirja, ki ga bodo igrali še naslednji dan.
Praznovanje se bo izteklo s koncertom Dolenjskega okteta, ki ga bodo pripravili v sredo. 28. maja. ob 20. uri v zdraviliškem domu. Povedati pa je še treba, da bodo ves maj v kulturnem domu filmske predstave.
L Z.
Dražje gre celo lažje v denar
»Pa ne zato, ker je dražje, ampak bolj moderno, kvalitetnejše in izdelano v manjših, ____________ekskluzivnih	serijah,«	pravijo v Betini konfekcijski skupnosti
METLIKA — Belina skupnost konfekcijskih tozdov združuje vseh pet konfekcijskih temeljnih organizacij: metliško, črnomaljsko, žakanjsko, mirnopeško in dobovško, v katerih je skupaj zaposlenih okoli 1080 ljudi, poleg tega pa ima tudisvojestrokovneslužbe. Vodjakomerciale teskupnosti Marjan Hutar ocenjuje poslovanje skupnosti v letošnjem prvem četrtletju kot zelo uspešno.
»Plan prodaje za to obdobje smo finančno presegli za 43 odstotkov, povečala pa se je tudi proizvodnja. Večinoma delamo za znanega kupca, tako da gredo izdelki takoj v prodajo,« je povedal Hutar. Sicer pa o dobrem poslovanju Betinih konfekcijskih tozdov precej povedo tile podatki: celotni prihodek se je v primerjavi z enakim lanskih obdobjem povečal za 106 odst., dohodek za 85, obseg proizvodnje se jepovečal za2odst., materialni stroški pa za 85. V Beti izboljšujejo tudi strukturo proizvodnje, saj delajo vedno več bolj zahtevnih in dražjih izdelkov v manjših serijah, ki dosegajo na trgu višjo ceno in gredo tudi bol je v prodajo.
V prvem letošnjem četrtletju je več kot pol konfekcijskih zmogljivosti delalo za izvoz. Pri lastnem izvozu so na prvem mestu kopalke in telovadni dresi, pri izvozu storitev pa Beti sodeluje samos firmami, ki v svetu nekaj pome-
nijo: Head, Boss, Triumph in še kakšna.
Kljub nekaterim težavam pri uvozu potrebnih materialov in surovih poteka proizvodnja brez večjih zastojev.
• ZA NUDISTE — Belino kopalke vedno bolje prodajajo tudi ob jadranski obali, precej pa jih kupujejo tuji turisti. Še posebej je zanimivo, da gredo njihove kopalke izvrstno v prodajo v marketu v naturističnem naselju Koversada v Vrsarju. Kaže, da so Betine kopalke premagale celo nudizem.
Bolj se tovrstnih težav pri uvozu bojijo za naprej. Poleg tega so morali zaradi teh težav imeti toliko več zalog reprodukcijskega materiala, kar gotovo ne bo dobro vplivalo na končni rezultat, prav tako je jasno, da bodo morali večje stroške vkalkulirati v ccnesvojih
izdelkov, zato lahko pride do zastojev v prodaji. Da bi se temu kar se da izognili, bodo morali še posebej paziti, da bodo izdelki moderni, kakovostni in da bodo pravi čas na tržišču.
Razen dela kopalk so poletni izdelki v glavnem že prodani, v konfekcijskih tozdih pa so že začeli s proizvodnjo kolekcije za jesen-zimo 86/87 in prvi izdelki iz te kolekcije, zlasti iz otroškega programa, bodo v prodaji že avgusta. Septembra pa bo stekla proizvodnja za pomlad-poietje za izvoz na Zahod, za kar bo delalo okoli polovico konfekcijskih zmogljivosti. Predvidevajo, da bodo izvozili okoli 700.000 parov kopalk, 120.000telovadnih dresov, precej trenirk, ostalo pa bo izvoz storitev oziroma tako imenovani dodelavni posli.
Razveseljivo je, da tudi podatki za april kažejo, da se dobro poslovanje Betine konfekcije iz prvega četrtletja nadaljuje. Pa še toc v prvih letošnjih treh mesecih je bil povprečni osebni dohodek v 5 konfekcijskih tozdih, ne upoštevaje strokovne službe, 66.520 din. kar je 128 odst. več kot v enakem lanskem obdobju.
A. BARTELJ
Novomeška kronika
BAR — Pred dnevi stav tako imenovani bar hotela grad Otočec prišla trezna gosta in si zaželela požirek ali dva. Natakarica jima ni hotela postreči, medtem ko je nasosednjo že zelo veselo mizo v velikih količinah prinašala pijačo. Ko stase začela žejnagosta razburjati, da tu ni južna Afrika in podobno, jima je zabrusila, da so veseljaki tu že od desete zvečer in da pijačo zaslužijo že zaradi minulega dela. Nepostrežena tudi to ni zmedlo, eden je pogledal na uro in mirno rekel, da staonadva tukaj že od zjutraj. Pijače kljub temu nista dobila, nekatere natakarice pač ne ločijo jutra od večera, prijazne duhovitosti od pijanske nesramnosti.
ZRAK — V novomeški občini ne morete nikjer kontrolirati zračni pritisk v kolesih avtomobila. Preprosto zato, ker na črpalkah ne premorejo manometrov, ki bi kolikor toliko pravilno kazali pritisk zraka. Ko v nove poletne uniforme oblečene petrolovce vprašaš, kako je s tem. previdno odgovore, da so manometri nekakovostni in da se radi kvarijo. Previdnost je vsekakor primerna, kajti stranka bi kaj lahko vprašala, kakodasenikoline kvarijo števci, ki merijo bencin.
PODNEBJE — Predstavnik dolenjske firme, ki ima v Vrsarju sindikalno bivalno prikolico, je bil nemalo presenečen, ko je ob spomladanskem pregledu našel od objekta, ki je bil še v jeseni čisto spodobna prikolica, samo skelet. Kose je razburjen oglasil na upravi kampinga, so mu pojasnili, da v sicer precejšnjo ceno prezimovanja ni všteto čuvanje prikolice. Slednjega pravzaprav sploh ni. stranka plača samo »bivanje prikolice v milem podnebju«. Dolenjec je bil pameten, jeza gaje po teh besedah v hipu minila. Vsi skupaj so šli na »gemišt«. Tam je naš človek tudi zvedel, s katerih prikolic lahko vzame dele, ki mu manjkajo.
Ena gospa je rekla, da se boji za usodo metliške Vinske vigredi, sajje na prireditvi v mestu onkraj Gorjancev videla vse mrke možake, ki so botrovali ukinitvi dolenjske cvičkarije.
V času od 8. do 14. maja so v novomeški porodnišnici rodile: Justi Bonifer iz Dolnjega Križa — Aleksandra, Biserka Kosič iz Polja — Ivano, Gabrijela Ajdič iz Šentjurija — Marka, Branka Ferko iz Bažakovega — Vanjo, Anica Mikolavčič iz Krškega — Anjo, Alenka Rožman iz Dečjega sela — Romano, Veronika Mislaj s Telč — Majo. AnaGojmeraciz Pravu-tine — Marino, Nada Vraničar iz Na-kla — Vladko, Ana Hočevar iz Dob-ruške vasi — Janeza, Viktorija Sas z Mirne — Nives, Jožica Lazur iz Gotne vasi — Jano, Mojca Hočevar iz Sadinje vasi — Petro, Alojzija Seničar iz Šentruperta — Anjo, Anica Mlakar iz Sevnice — Lucijo, Jožica Prjmc iz Gotne vasi — Majo, Marinka Šimunovič iz Črnomlja — Nikolino, Jelka Paušič iz Brežic — Petra, Majda Miklič iz Mačkovca — Sebastjana, Ivanka Volčanšek iz Zgornje Pohance — Janeza, Vilma,NeriTanič iz Božakovega — Davorja, Helena Željko iz Tribuč — Simona, Jožica Oberč iz Grmovelj — Mitja. Milka Dragan z Dolenjih Kamene — Tomaža, Nada Bučar iz Goleka — Manjo, Dušanja Petrovič iz Črnomlja — Sama, Marta Urbanč iz Broda — Matejo, Tatjana Radej s Senovega — deklico in Fani Andrejčič iz Klenovika — dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Marija Kolenc s Ceste herojev 52 — Jano, Mira Dančulovič z Glavnega trga 4 — Ninoslava, Mira Klančar z Drske 54 — Davida in Gregorja. Milena Vukša iz Bršljina 11 —Danijela, Irena Mohoro-vič s Ceste herojev 66 — Majo in Ruža Udovč iz Ulice Slavka Gruma 8 — dečka. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
STRIC' DARČEK FLAJŠMAN, duhoviti Metličan in nekdanji duhovni vodja metliških pustnih zabav, se pritožuje nad današnjo mladino, ki jo ima sicer v čislih. »Nedavno tega seje spravila mularija, po vsej verjetnosti, ko seje vračala se izdiskokluba. nad moje in Avguštinove oleandre. Razmetali so jih potleh. dve kanti pa so postavili celo na streho avtomobila, parkiranega pred Knafljevo hišo.« pove stric Darček. Na nas je samo še to. da zapišemo: ti ti poredneži.
VEZII.O, GLASILO BETI IN KOMETA, objavlja na zadnji strani nagradne križanke, ki jih spret nosesta-vlja Branko Matkovič. V februarski številki so se smejali z zadnjo strani vodilni delavci Beti, v majski pa vodilna postava Kometa. Reševalci seveda poznajo te obraze, zato jim reševanje ne dela prevelikih preglavic. Posamezniki predlagajo, naj bi sestavil Matkovič križanko s podobami najboljših delavcev. Vprašanje je. kdo jih pozna...
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NtkŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
' AŽURNOST — Delegati zbora krajevnih skupnosti črnomaljske občinske skupščine so odgovor na delegatsko vprašanje, ki so ga zastavili na februarski seji in s katerim sprašujejo, kako je s pluženjem cest c od Vrtače do Strekijevca. dobili odgovor skupaj z gradivom za majsko sejo. Sedaj ko je vsaka nevarnost za sneženje že minila, jih ta odgovor niti ne zanima kaj prida, pač pa predvsem tisti, ki se morajo voziti po makadamu sprašujejo, kako in kdaj bodo zasuli luknje na cestah. Glede na ažurnost odgovorov se bojijo, da jih bo prej (luknje seveda) zametel in zravnal sneg.
JURJEVANJE — Posebna skupnost za jurjevanje z vso zagnanostjo pripravlja kresovanjem jurjevanje. ki bosta v Črnomlju 7. in 8. junija. Kot gostji bosta nastopili folklorni skupini iz Mengša in »Stu ledi« iz Trsta, zadnje priprave pa imajo tudi belokranjski tamburaši in folkloristi. Obiskovalci zatrjujejo, da so svoje prve priprave zaključili že na Vinski vigredi v Metliki konec minulega tedna.
Drobne iz Kočevja
ČREPINJEOKOLI ŠOLE —Okoli osnovne šole. bazena in novetelovad-nicejekar precej razbitihstekleniepiva in vina. Seveda tega ne počno šolarji, ampak »sončniki«. Dejavnost »sončne uprave« sicer ne sodi v bližino šole, v praksi pa je prav nasprotno, saj je tu — posebno popoldne — najlaže v miru spiti steklenico ali dve. Kljub dragi varščini (kavciji) pa je steklenico lažje razbiti, kot jo odnesti nazaj v trgovino.
SMRAD IZ RINŽE— Letos je Ri-nža začela cveteti zelo zgodaj. Že od konca aprila plavajo po njej velike plasti nesnage, ki so se odločile od dna, in povzročajo precejšen smrad. Rinža še pred dvajsetimi leti ni poznalacvete-nja. Bilajelepa, čista,prozorna. Potem pa so vanjo speljali kanale s posestev Kmetijskega gospodarstva in nekaterih drugih obratov, nekateri so vanjo kar s cisternami vozili gnojnico, tudi dež je spiral umetni gnoj in silažne sokove v Rinžo, razen tega pa so jo mnogi začeli uporabljati za smetišče in odlagališče odpadkov vseh vrst. Takb je Rinža uničena za mnoga desetletja.
Ribniški zobotrebci
DISKOTEKA POPAJ—VGornjih Lepovčah ima Anton Andoljšek diskoteko »Popaj«. Njen simbol je mornar Popaj, kar vse je ovekovečeno tudi na posebni nalepnici.
NI BILA EKSPLOZIJA — Leta so storilasvojein za rokometnim igriščem v Ribnici so se podrle nekatere stare stavbe kar sameod sebe. Torej ne greza eksplozijo ribniškega atomskega reaktorja, kot bi nepoučeni tujec lahko sklepal. Žarčenja torej ni, so pa ruševine kljub temu nevarne predvsem mladeži.
PRIZNANJE ROMOM — Vse kaže, da si bodo ribniški Romi prislužili občinsko priznanje. Njihova zasluga je, da v ribniški občini skoraj ni divjih smetišč. Vse, kar se da prodati, poberejo in odpeljejo na odpad oz. Dinos.
PRIŽNICA SPET OBRATUJE — »Prižnica«, kot pravijo Ribničanje prizidku pred zadružnim bifejem, je te lepe spomladanske dni spet zasedena z gosti.
LETOS V BRKINE
RIBNICA — Ribniška mladinska delovna brigada bo letos od 20. julija do 9. avgusta sodelovala na mladinski delovni akciji v Brkinih. Brigada bo štela 40 brigadirjev." Doslej so jih evidentirali že 20. Zbiranje brigadirjev se bo nadaljevalo do 1. julija.
Trebanjske iveri
PRVUiviAJSKl IZLET — Malo pozno, toda iz srca sporočamo, da se trebanjskim Občinarjem prvomajski izlet ni najbolj posrečil. Nesreča seveda ni bila v tem. da je odšlo na Češkoslovaško več ljudi, kakor je bilo prijavljenih, omenjati tudi ne gre že znanih tegob s carino, dolgotrajne vožnje v avtobusu... Trebanjce je namreč najbolj prizadelo to. da so se v ČSSR odpeljali na dan, ko je bil tam državni praznik. Kot pravi jugo turisti so bili zaradi tega prikrajšani za »šoping«, kakor se po novem reče nakupovanju. No.Tre-banjci so se znašli in so večje količine denarja pretočili v pivo.
»HOLIVUDARJI« VTREBNJEM — »Holivudarji«. kakor novinarji med seboj govore o delavcih televizije, so se v teh dneh utaborili v Trebnjem. V glavni vlogi nekakšne nadaljevanke z delovnim naslovom Prizori iz kmečkega življenja nastopa motorni zmaj nam že znanega Feder Toneta. Dogajanje menda poteka v slogu: »Tone. pusti že enkrat zmaja, pa raje krave pomolzi!« Sporočilo tega televizijskega izdelka bo torej, da se moramo vrniti h kmečkim opravilom in pustiti tehniko pri miru. Sier pa so to samo domneve, saj niti »holivudarji« sami ne vedo. kaj bi radi povedali.
PAMETEN BOKSAR — Doslej smo že dvakrat poročali o pilotu rdečega golfa, kije vdrugič nastopal kot boksar. ki da bo sodelavcem te rubrike spreminjal fasade. Ker pa je spoznal, da bi bilo s tem poslom preveč dela. se zdaj veselo smeje šalam rta svoj račun. To pot se bo(vsaj za nck.ijčasa)zadnjič nasmejal.
*
lil
V Beltu ukrepi proti izgubi
V Beltu v prvi četrtini leta »pridelali« za 288 milijonov izgube
ČRNOMELJ — V tukajšnjem Beltu so imeli že v lanski zadnji četrtini leta izgubo zaradi razkoraka med fizičnimi in finančnimi rezultati, za prvo trimesečje letos pa so je načrtovali in napovedovali že ob zaključnem računu. Sanacijskega programa ob tem še ni potrebno pripraviti, zato pa so v Beltu začeli z ostalimi ukrepi, katerih učinki so že vidni, saj napovedujejo ob polletju veliko boljše finančne rezultate.
Kot zatrjujejo v Beltu, je letos poslovanje pri njih celo veliko boljše kot v enakem obdobju lani, slabši pa so finančni rezultati. Ulitkov so
namreč naredili skoraj za tretjino več kot lani in za petino več od planirane proizvodnje, medtem ko teče v mehanski obdelavi proizvodnja po načrtu. Seveda je potrebno povedati, da sedaj v livarni nadomeščajo delovne ure, ki bi jih sicer morali opraviti julija in avgusta, ko bo delo v tem delu tovarne zaradi naložb stalo. Zato imajo sedaj večjo zalogo gotovih izdelkov, a tudi zaloge surovin so bile na začetku leta po sedanjih ocenah pretirano velike. Konec 1985 so namreč napovedovali, da bo primanjkovalo materiala, zato so v Beltu v strahu pred zastoji v pr-
oizvodnji in zaradi sprememb deviznih predpisov naročili velike količine surovin, sedaj pa jih bremenijo visoke obresti.
BRIGADIRJI BODO GRADILI VODOVOD
ČRNOMELJ — Na nedavni seji skupščine republiške mladinske delovne akcije Be|a krajina 86 — akcija bo od 22. junija do 23. avgusta v obeh belokranjskih občinah — so izvolili predsedstvo ter sprejeli načrt dela. Brigadirji bodo eno izmeno in pol gradili vodovod v krajevni skupnosti Semič ter prav toliko časa vodovod Kuljaji—Jugorje v metliški občini. Tudi za prehrano bodo po lanskih trpkih izkušnjah bolje poskrbeli, kuhali pa bodo v črnomaljski osnovni šoli. Predstavniki občin, iz katerih bodo prišli brigadirji, pa so na seji opozorili, da imajo težave pri evidentiranju udeležencev akcij, vendar bodo kljub temu poskušali zagotoviti popolne brigade.
NOVI KOMANDIR MILICE
RIBNICA — Republiški sekretar za notranje zadeve je imenoval za novega vršilca dolžnosti komandirja postaje milice v Ribnici Slavka Majeriča. Dolžnost bo prevzel s 1. junijem.
Kljub temu da je kakovost izdelkov boljša kot lani, daje manj reklamacij, da bolj presegajo norme, daje količinska poraba materialov racionalnejša in izkoriščenost strojne
• V letošnjem letu imajo v Beltu v programu za 2 milijardi dinarjev naložb, ki jih bodo sicer končali, ostale investicije, ki so jih v gospodarskem načrtu predvideli do leta 1990, pa bodo znova pretehtali. Pomeni torej, da bodo uresničili le najbolj nujne naložbe. Če bodo kaj črtali iz programa, pa bo za delovno organizacijo zelo boleče, saj imajo zelo staro in slabo opremo.
opreme boljša, pa imajo v Beltu v treh letošnjih mesecih 288 milijonov izgube. Sedaj priznavajo, da bi bil primanjkljaj znatno manjši, če bi
prej, in ne šele konec marca, povišali cene izdelkov, saj so se cene vhodnih materialov v prvi četrtini leta dvignile kar za tretjino.
V Beltu so prepričani, da si lahko iz težav, v katere so zabredli, pomagajo predvsem sami. Tako sedaj ugotavljajo, da so se v preteklosti prehitro sprijaznili z višjimi cenami, ki so jim jih ponudili dobavitelji, zato bodo poiskali ustreznejše prodajalce, predvsem tiste s klirinškega trga, ki jim bodo prodali svoje izdelke. Strateško najpomembnejši materiali, kijih potrebuje Belt. so namreč na zunanjem trgu cenejši in boljši kot pri nas. Ponovno bodo pregledali normative v proizvodnji, kajti ugotavljajo, da je preveč zaposlenih, zato letos razen strokovnih kadrov ne bodo zaposlovali. ^ BEZEK
JUTRI SPREJEM V MLADINO
RIBNICA — Jutri, 23. maja, bo ob 10. uri sprejem pionirjev sedmih razredov osnovnih šol iz ribniške občine v mladinsko organizacijo. Skupno bo sprejetih 148 pionirjev in pionirk, in sicer 102 iz ribniške, 21 iz potoškein 25 iz sodraške osnovne šole. Ce bo lepo vreme, bo svečanost v letnem gledališču, sicer pa v domu JLA.
Odloča znanje in sposobnost
Ne pa, če si član te ali one organizacije — Preudaren izbor članov kadrovske komisije OK ZK
RIBNICA — Predsedstvo občinskega komiteja ZK in ostali posvečajo v tem obdobju posebno pozornost oblikovanju komisij občinskega komiteja in njihovemu delu.
»Posebna pozornost velja kadrovski komisiji, saj bo od nje odvisno delo tako rekoč na vseh področjih. Premagati bo potrebno zastoj v delu komisije za idejno-politično delo in vendarle dokončati občinsko politično šolo v Loškem potoku. Od komisije za informiranje pa pričakujemo, da bo našla način za pravo informiranje znotraj ZK — morda z izdajanjem biltena — saj doslej v ZK nismo imeli takega informiranja,«
V~------------------------------
i Drugam po naložbeni dinar
Predsednik IS v občini Trebnje inž. Maks Kurent meni, da se je občina preveč zapirala
TREBNJE — Trebanjskim občanom inž. Maksa Kurenta, novega predsednika občinskega izvršnega sveta, ni treba posebej predstavljati. Doslej je bil uspešen direktor tozdov IMV in Kolinske na Mirni ter dejaven družbenopolitični delavec. Vrsto let je bil član občinskih vodstev družbenopolitičnih organizaci j, predsednik komisije za družbenoekonomske odnose pri občinskem komiteju ZK in sedanji predsednik koordinacijskega odbora za plan in stabiliziranje gospodarstva pri OK SZDL.
»Pojemajoča rast trebanjskega gospodarstva se je začela po letu 1980.« je začel Kurent analizo sedanjega stanja v občini Trebnje. »Toda z zgodovino in vzroki. ki so v to pripeljali, razen seveda s tistimi. ki jih bo treba odpraviti, se ne bomo ukvarjali. Naš pogled bo usmerjen predvsem v prihodnost. Osnovna naloga je seveda, da izboljšamo vse tisto, kar je doslej kazalo na padanje naše gospodarske moči. Tega pa ne bomo zmogli, če ne bomo vlagali v novo opremo. V prvi vrsti bomo morali s skromnimi sredstvi, ki jih imamo na voljo, odpraviti predvsem ozka
grla in kritične točke. C bomo hoteli lotiti večjih posegov.
pa se
bomo potrebovali investitorje iz drugih regij, predvsem ljubljanske in gorenjske. Tu se bomo najprej obrnili na vse tiste delovne organizacije. ki imajo v naši občini svoje tozde ali obrate. Poiskati pa mo-
• V novem trebanjskem izvršnem svetu je 13 članov, od tega je kar 8 novih. V njem je 5 članov z visoko izobrazbo. 6 z višjo in dva z nedokončano višjo izobrazbo. V izvršnem svetu bodo Franci Bar-tolj. Stane Camloh, Janez Dule, Jože Godnjavec, Silvo Perpar, Mihaela Peskar, Francka Primožič, Ladica Rečnik, Tone Rugelj, Jožica Strmole, Niko Vranešič in Jure Žlajpah. Funkcionarji upravnih organov pa bodo: Jožica Strmole, predsednica komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo, Niko Vranešič, sekretar sekretariata za notranje zadeve, Francka Primožič, sekretarka sekretariata za občin, upravo in družbene dejavnosti. Jure Žlajpah, sekretar sekretariata za ljudsko obrambo, Jože Godnjavec, direktor uprave za družbene prihodke in podpredsednik izvršnega sveta, Vida Penko-Novak, načelnica geodetske uprave, in Alfonz Tratar, sekretar izvršnega sveta. Slednji še ni nastopil.
ramo seveda tudi nove partnerje. Mnenja sem namreč, da seje občina doslej preveč zapirala v svoje meje. to pa seveda za gospodarstvo ni bilo zdravo. Ml jim lahko zagotovimo hitro reševanje prostorskih v prašan j. probleme z energijo bomo kmalu rešili, tudi delovne sile bo dovolj. Naše rezerv e so tt.eli v domačih strokovnjakih. Do leta 1990 naj bi imeli v občini 500 delavcev z višjo in visoko izobrazbo. I emu načrtu bo treba podrediti štipendijsko politiki), » icdejal Kurent.
J. S.
1
S
I
S
I
s
I
s
I
s
I
N
I
S
I
s
I
s
I
s
I
v
I
s
I
s
I
N
I
\
I
S
I
s
I
N
I
k
I
N
I
>
S
I
S
I
N
I
S
I
k
I
S
I
s
I
s
nam je povedal sekretar predsedstva OK ZK Ribnica Tomaž Nosan.
Štefan Novosel, ki gaje občinski komite imenoval za predsednika svoje kadrovske komisije in se prav te dni dogovarja s kandidati za člane te komisije, pa je dejal: »Izboru članov komisije posvečamo zelo veliko pozornost, saj je od sestava komisije odvisna tudi uspešnost dela. Po sedanji zamisli bo v njej 7 do 9 članov, in sicer iz vseh krajevnih skupnosti in nekaterih večjih delovnih organizacij. Ko bo komisija ustanovljena, bomo najprej opravili analižo o položaju na kadrovskem področju v občini, nato bomo izdelali smernice za delo.
Za uveljavljanje partijskih stališč se bomo zavzemali tudi v kadrovskih komisijah SZDL, občinske skupščine in drugod. Seveda se bomo v kadrovanju izven ZK prizadevali,da pridejo pravi ljudje na pravo mesto. Odločilno za našo presojo in predloge bo torej znanje posameznika, njegov odnos do samoupravljanja, poštenost, odkritost in sposobnost, ne pa, če je član ZK.«
J. P.
KONČAN TEČAJ ZA GASILSKE ČASTNIKE
TREBNJE — 18. maja so v Trebnjem zaključili tečaj za nižje gasilske častnike. Izmed 60 prijavljenih gasilcev jih je od lanskega decembra vztrajalo 53, med njimi 6 žensk. Ob koncu tečaja so si novi gasilski častniki ogledali tudi prostore in opremo poklicne gasilske brigade v Ljubljani.
Prva večja pridobitev: telefon
DALNJE NJIVE — Vasi od Vinice proti Sinjemu vrhu po vojni niso dobile tako rekoč nič. zato je nekaj zagnancev pred štirimi leti začelo graditi telefonsko omrežje. Prvo leto je bila zagnanost tukajšnjih ljudi največja, saj jim je v dveh. dneh uspelo narediti za telefonski kabel pot skozi gozd. Potem pa seje začetni zalet ustavil in na vrsti je bilo prepričevanje.
»Predvsem starejše ljudi, ki pa v teh vaseh prevladujejo, je bilo v začetku težko prepričati. Morali smo jim neprestano dopovedovati. da nam omrežja ne bo zgradil nihče, če ne bomo sami poprijeli za delo. Nekoliko tudi razumem njihovo obotavljanje, kajti telefonska centrala na Vinici je že zasedena, zato bomo morali počakati, da jo razširijo. Vendar bodo. kljub temu da ni telefonskih številk. ljudje veliko pridobili, saj bodo veliko ceneje prišli do telefona kot čez leto ali dve,« pravi Ivan Vrbanec iz Dalnjih njiv, tajnik gradbenega odbora, sicer pa glavni organizacijski vodja, saj ima kot ptt monter pri tem delu največ izkušenj.
Ivan Vrbanec
Sicer pa Vrbanec pohvali prebivalce Učakovcev. Vukovcev. Ko-vačjega grada. Damlja. Drag. Sinjega vrha. Gorice. Dalnjih njiv. Špeharjev in Brega. Vsak izmed 65 naročnikov je namreč prispeval 6 drogov, izkopal 6 jam v kamniti svet. kjer brez miniranja ni šlo. ter prispeval 50 tisočakov za material in piačilo strokovnega dela. Le denar za kabel je šel iz samoprispevka iz programa javnih del. Seveda je prepričan, da se bodo ljudje, če bo potrebno, odrekli še čemu. da bodo dobili lažjo povezavo s svetom. In kdaj bo prvič zazvonil telefon? Vrbanec upa. da kmalu, saj je pritisk za razširitev centrale v Vinici velik. V okoliških vaseh bi namreč že sedaj potrebovali okrog 400 telefonskih številk.
B. M.
Zabavno in delavno za dan mladosti
V Semiču pripravljajo za-
nimivo prireditev
SEMIČ — V Semiču bodo dan mladosti praznovali delavno in veselo.
V nedeljo, 25. maja (če bo slabo vreme, pa v nedeljo, I . junija), se bo ob9. uri na tukajšnjem igrišču TVD Partizana pričela prireditev, namenjena predšolskim in šolskim otrokom, pokroviteljica pa bo Iskra. Poleg otrok*iz vrtca in učencev osnovne šole bosta za pri jetno razpoloženje poskrbela še Mateja Koležnik in semiški ansambel Akordi. Na srečelovu bomo poskušali srečo, na stojnicah pa kupili spominke za otroke. Semiški sedmošolci bodo skupaj s pobratimi iz osnovne šole Stari trg pri Ložu sprejeti v mladinsko organizacijo. pričakujejo pa tudi delegacijo osnovne šole Bratstvo in enotnost iz Kranja. Vsem obiskovalcem bodo odprta tudi vrata vrtca in šole, kjer si bodo lahko ogledali razstave izdelkov, ki sojih naredile spretne roke otrok in pedagoških delavcev, prav tako pa bodo na ogled novi prostori tukajšnje osnovne šole. ki je ena večjih pridobitev v skrbi za mladi rod v Semiču.
BLAŽKA TOMAŽEV1Č
SPREJEM V MLADINSKO ORGANIZACIJO
ČRNOMELJ — Črnomaljski sedmošolci bodo 24. maja skupaj z učenci iz Cazina, Kopaonika in pobratimi iz Duge Rese sprejeti v mladinsko organizacijo v Cazinu. Prvič je bil takšen skupen sprejem lani v Črnomlju. Semiški sedmošolci pa bodo na dan mladosti gostili učence iz Starega trga pri Ložu in Kranja. V vseth ostalih osnovnih šolah v občiht bo sprejem v mladinsko organizacijo 23. maja.
JUTRI PROSLAVA V SODRAŽICI
SODRAŽICA — V Sodražici že vrsto let skupaj proslavijo dan mladosti in praznik krajevne skupnosti. Letos bo prireditev v petek, 23. maja. ob 19.30 v TVD Partizan. Slavnostni govornik bo predsednik skupščine KS Janez Mihelič. Ob tej priložnosti pa bodo tudi podelili letošnja bronasta priznanja OF. Dobili ga bodo: Anton Janež. Nežka Šolar. Janez Lavrič. Jože Drobnič in Milan Arko.
Kdo bo zdaj nosil srečo
Dimnikar iz Velikih Lašč nima naslednika
VELIKE POLJANE —Že skoraj 35 let nosi srečo in čisti dimnike na območju Velikih Poljan. Gregorja. Vel. Lašč in Dobrepoljske doline do Strug v kočevski občini dimnikar Alojz Žinkovič iz Vel. Lašč. V.teh spomladanskih dneh ima vg|iko dela. saj je po kurilni sezoni potrebno dimnike dobro očistiti.
»To je res težak in nehvaležen posel, vsaj za mlade. Po mnogih letih .črnega šilita' pa moram priznati. da delo z veseljem opravljam.« pravi Alojz, ki smoga srečali na Velikih Poljanah.
Njegovo območje obsega okoli 1.500 hiš. Dela je precej. Pravi pa da je bilo včasih šetežje, saj je moral
povsod peš. kasneje s kolesom, danes pa ga do vsake hiše pripelje fičko. kijekot nalašč zatehribovite kraje.
»Ljudje, s katerimi se pri opravljanju dela srečujem, do dobri. Z njimi nikoli nisem imel težav. Verjamejo v tisti izrek, da dimnikar nosi srečo, za katerega še sam ne vem. kako in zakaj je nastal.«
Kdo bo opravljal njegovo delo čez letoalidve.koseboupokojil.še ne ve. Naslednikov nima. Na to bi moral vendar kdo misliti. Sicer pa za slovensko mladino nasploh dimnikarski poklic ni privlačen. O tem govori tudi podatek, da so se letos v dimnikarsko šolo. ki je v Mariboru, prijavili le trije učenci.
M. GLAVONJIČ
Več so delili, kot ustvarili
Ni utemeljitve za tako visoka izplačila — Slabe gospodarske napovedi
TREBNJE — V trebanjski občini so razdelili več denarja za osebne dohodke, kakor bi ga lahko glede na gospodarske rezultate. Sindikalni delavci opravičujejo tako delitev z vrsto argumentov, med njimi tudi s tem, daje občina glede na višino osebnih dohodkov na repu republike.
Sicer pa je bilo v razpravi o izvajanju dogovora glede uresničevanja družbene usmeritve razporejanj;! dohodka v letu 1985 slišati tudi nasprotne utemeljitve. Vsi kazalci uspešnosti gospodarjenja so namreč bili slabi in torej ni bilo ntemeljnih razlogov za to. da so bili osebni dohodki taki. kakršni so bili. Dejstvo je namreč, je de jal predstav nik ZK. da si) pogoji gospodarjenja slabi za vse in ne samo za Trebanjce. S tako politiko delitve pa ne bo moč nadaljevati.
Hkrati so člani občinskega sveta Zveze sindikatov na seji. ki jebila 15. maja. obravnavali tudi poročilo o poslovnih rezultatih v prvih treh mesecih tega leta. Ugotovitev, ki so jo sprejeli na temelju rezultatov, za
trebanjsko gospodarstvo ni ugodna. Start v poslovno leto in v novo srednjeročno obdobje ni dober. Spisek izgubarjev se je podaljšal, delež akumulacije v dohodku še naprej upada, izvozni rezultati spet zaostajajo za načrti. Trimo, nekdaj vodilni izvoznik, pokriva svoj uvoz le z IS-odstotki izvoza. Tudi Tesnila, ki so tako rekoč paradni kiuij trebanjskega gospodarstva, ne dosegajo nie bol jšega učinka na zunanjih trgih.
Sindikalni delavci so menili, da ne morejo prevzeti odgovornosti za takšno rast osebnih dohodkov obtako skromnih poslovnih rezultatih. O izvozu pa bo potrebno narediti analizo. s katero naj bi se ugotovilo, zakaj občina zaostaja za načrti.
Pred koncem seje so delegati sprejeli še sklep, da prispevajo 120 tisoč dinarjev za obnov o mirenskega kopalnega bazena in da bodo letos podelili šest plaket samoupravljanja.
J. S.
14. ZBOR PRIDELOVALCEV KROMPIRJA
MIRNA — Že tradicionalni 14." zbor pridelovalcev krompirja, ki ga organizira mirenska Kolinska, bo letos 23. maja na Veseli gori. Zbor se bo začel ob 10. uri dopoldne, program pa bo tak kot doslej. K metov atci se bodo seznanili s poslovniini in proizvodnimi rezultati tovarne za predelavo krompirja, inž. Tadej Sluga iz Kmetijskega inštituta Ljubljana pa bo predaval o skladiščenju krompirja.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
IF^3
Bolj pisana družba kot lani
Izgube v gospodarstvu povzročajo tudi neustrezni proizvodni programi
BREŽICE— Gospodarstvo je imelo v prvem trimesečju za 169milijonov dinarjev izgub ali za dobro četrtino manj kot lani. Za zadovoljstvo kljub temu ni razlogov. Zaskrbljujoče je, da seje seznam izgubarjev podaljšal, čeprav ne gre za velike vsote. Večina računa, da se bo ob poletju znebila rdečih številk, toda to pomeni, da bo vedno več takih, ki se s težavo držijo na površju.
Trimo v Dobovi je sicer izpolnil svoje obveznosti in pravočasno dokončal proizvodnjo za izvoz na Kitajsko in v Sovjetsko zvezo, toda prodaja tedaj še ni bila realizirana.
Dišal le denar?
Ostra graja na račun Iju-bljanskega zavoda
KRŠKO — Predsednik medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Posavje Drago Šterban je 14. maja povabil na razgovor z najodgovornejšimi delavci zdravstvenih organizacij v Posavju o samoupravnem organiziranju zdravstva v regiji, razumljivo, tudi sestavljavce »Elaborata o možnostih strokovnega in samoupravnega organiziranja zdravstvenih organizacij v Posavju«. To je na kratko Zavod za zdravstveno varstvo SRS, ki je znal pobrati 210 tisočakov za študijo od treh občinskih zdravstvenih organizacij. na sejo, kjer bi obravnavali ta elaborat, pa žalni bilo vabljenega dr. Martina Totha ali kakega drugega predstavnika zavoda. Nikomur iz L jubljane se ni zdelo vredno niti opravičiti se.
Posavci imajo vrsto pripomb na izdelano študijo, najtehtnejša pa je gotovo ta. da elaboratu manjka ekonomski delpriposamičnih inačicah, ki bi največ prispeva! k lažjemu opredeljevanju. Tako pa so sestavljala zapisali le tisto, ker je že dolgo jasno vsem, ki količkaj poznajo razmere v samoupravni organiziranosti posavskega zdravstva. Torej elaborat tak, kot je, ne prinaša nič novega.
Še več: Posavci očitajo sestavljavcem površno opredeljevanje šestih inačic organiziranosti v elaboratu, ki se zvečine razlikujejo 'de po naslovu. Ljubljančani govorijo 'tudi o regionalni in geografski zaokroženosti Posavja, ki to ni. O elaboratu so se doslej pogovarjali le vozkih, neformalnih skupinah, zato bodo morali Posavci počistiti tudi pred lastnim pragom: zato so na razgovoru menili, da morajo o študiji razpravljati v izvajalskih organizacijah in občinskih zdravstvenih skupnostih do 15. junija, po tem datumu pa v Posavju zbrati pogum za odločitev, kakšna samoupravna organiziranost bi bila najsprejemljivejša.
P. PERC
Lovci so poprijeli tudi za kopač
Samopomoč pri obnovi na Hudem Brezju
HUDO BREZJE — Kmet Mirko Zalokar je znan pridelovalec ribeza, saj ima kar 3.000 grmov, v začetku maja pa so pri Zalokarje-v;h sadili 1.500 trsov novega vinograda.
Veselje je bilo pogledati dobro organizacijo tega težkegaopravila. Okrog petnajst mož si je delo natančno razdelilo. S traktorjem — poprej so pripravili poseben plug — so najprej izdolbli globoke jarke. Posebna skupina je nato sadilne jame še ročno obdelala. Sledili so koli, skupina z enim traktorjem je vozila humus, drugapa hlevski gnoj. Gospodar si je dal opravka z »najsvetejšim« — sajenjem trsov.
»Gre izključno za bele sorte,« je spregovoril v potu svojega obraza in pristavil, kako so se prepočasi obračali z denarjem po pozebi v sevniški občini. Sprva je namreč nameraval izkoristiti tudi ta denar za saditev vinograda. Sedaj je vesel, da mu je podvig uspel popolnoma v lastni režiji. »Od vsega začetka sem imel resne pomisleke glede zahtev po oddaji pridelka, kot so znašala določila razpisa. Desetletna obveznost je pa le prehuda pri negotovem vinskem trgu,« meni.
Številni prijatelji Zalokarjevih ne pridejo k hiše le, kadar je kaj v sodu, temveč tudi, ko je treba pomagati. Niso umanjkali niti člani studenškega lovskega okteta in tamkajšnje zelene bratovščine. Kakopak, v bodoče ne bodo žejni na pohodih in brakadah.
A.	Ž.
Kolektiv se je izredno trudil, da je ujel roke in sproti izboljševal kakovost tudi pri dodatnih programih. Do zdaj jim še noben proizvodni program ni prinesel dolgoročnih obetov, zato so še vedno v skrbeh za prihodnost.
Letos je med izgubarji ponovno Tozd Opekarna — Rudnik, vendar v kolektivu upajo, da bodo težave kmalu prebrodili. Na slabše rezultate so računali zaradi sezonskega značaja proizvodnje in zaradi remonta v januarju in februarju.
ni presenetila, napovedujejo pa, da bodo polletje zaključili na meji rentabilnosti, če ne bo kakih posebnih pretresov. Tudi gostinstvo pri Posavju si obeta, da se bo koneejunija finančni rezultat izboljšal.
Na novo se v tej družbi pojavljata Brebus in Komunalno obrtno podjetje. Prvega je prizadel izpad prevozov v zimskem turizmu, drugega pa nizke cene komunalnih storitev, ki sojih medtem že zvišali. Poslovni uspeh jim bodo popravile gradbene enote, ki v zimski sezoni mirujejo. Nekaj izgub sezonskega značaja je tudi drugod, na primer pri gozdarstvu, vendar tam položaj ni kritičen.
J. TEPPEY
V izredno kritičnem položaju so se letos znašle Invalidske delavnice v Skopicah. Programa, ki je bil predviden za proizvodnjo, niso-dobile, delovna organizacija pa se kar šibi pod bremenom dajatev, ki jih ji doslej ni bilo treba plačevati. Brez olajšav in brez ustreznejšega proizvodnega programa bo kolektiv tudi vnaprej samo životaril.
V Termah so izgubo planirali in jih
V CERKLJAH NOVA TRGOVINA
CERKLJE OB KRKI — Krajanom seje izpolnila želja desetletij. Dobili so novo trgovino, zato se veselijo, da bo tudi njihova krajevna skupnost poslej bolje založena z vsakdanjimi potrebščinami in blagom, ki so ga do zdaj pogrešali.
Gradbeniki so tudi slikarji in literati
Srečanje gradbincev
BREŽICE — Okrog 90 ljubiteljskih likovnih in besednih ustvarjalcev iz slovenskih gradbenih podjetij je 19. maja na srečanju v Posavskem muzeju doživelo gostoljuben sprejem. Literati so imeli pogovor s pesnikom Tonetom Kuntnerjem, likovniki pa s Francem Zalarjem iz Mestnega muzeja v Ljubljani. Slikarji so svoja dela razstavili v vseh treh galerijskih prostorih. Na otvoritvi razstave jim je izrekel dobrodošlico predsednik občinske skupščine Stane Ilc in jim obenem predstavil brežiško občino. Udeleženci srečanja so si že dopoldne na sprehodu skoz muzejske zbirke ogledali kulturno dediščino Posavja in tako bežno spoznali preteklost in sedanjost tega dela Slovenije, ki so si ga izbrali za 8. kulturno srečanje.
Jutri, 23. maja bo prišlo v Brežice nad 400 pevcev in godbenikov. Zborovodje in vodje drugih skupin bodo imeli najprej pogovor, ob 17.30 bosta nastopili godba na pihala in folklora, ob 18. uri pa bodo v slavnostni dvorani brežiškega gradu zapeli pevski zbori.
V________________________________-
RADIO SEVNICA
ČETRTEK
SOBOTA, 24. V.
NEDELJA, 25. V.
NE PRIVESEK. AMPAK SESTAVNI DEL ISKRE —AVTOMATIKE —Na Bizeljskem so v petek popoldne slavili otvoritev prenovljenega obrata novomeškega Tozda Iskre. Vseh 32 delavcev so usposabljali podrugi mesec za novo proizvodnjo, ki jim bo dajala večji dohodek. Izdelujejo bimetalne releje. Naložba v ta obrat, ki jo bodo nadaljevali še prihodnje leto, bo veljala 185 milijonov dinarjev. Na petkovem slavju so sedelavcem pridružili predstavniki Iskre iz Novega mesta in Ljubljane ter predstavniki novomeške in brežiške občine in poudarili, da prenova obrata in prenos proizvodnje na Bizeljsko dokazujeta dobro zastavljeno sodelov anje znotraj Iskre in med občinama. Na sliki: pogled v prenovljeni obrat. (Foto: Jožica Teppev)
SREDA, 28. V.
Velikopotezni načrti Celuloze
TCP Djuro Salaj Krško bi v petih letih potrebovala 60 milijard dinarjev za obnovo in posodobitev tovarne — Doma bodo predelali več celuloze
KRŠKO — Visoka zavest pripadnosti 2300-članskemu kolektivu, v katerem dela že tretja in celo četrta generacija, je ena izmed značilnosti krike Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj. Tovarna je tudi nekakšen barometer za stanje na enotnem jugoslovanskem trgu, za razne politične usmeritve. Kadar se zaostrujejo medrepubliški odnosi, to krški papirničarji takoj občutijo, kajti njihova tipala so časopisi v vseh republikah.
Krčani že dlje časa terjajo, da mo-
ra imeti tudi družbenopolitični tisk svojo ceno. Menijo, da je nedo-
pustno, da se njihova akumulacija odliva drugam. S takimi pogledi so krški papirničarji še nekako prodrli v republiki, precej težje pa v zvezi.
• Zelo zastarela oprema (iztrošena je 75- do 80-odstotno!) je razlog, da TCP Djuro Salaj zaostaja za Evropo za okoli 15 let. Tudi zato načrtujejo, da bi v naslednjem srednjeročnem obdobju potrebovali okoli 60 milijard dinarjev za posodobitev proizvodnje. 20.000 ton celuloze, ki jo zdaj dajejo drugim, naj bi predelali doma za finalne izdelke, toda nena račun domače celulozne industrije, ampak izvoza. Posodobili naj bi papirne stroje 1,2 in 3, enega pa preuredili za izdelavo brezlesnih papirjev, ali pa naj bi kupili še papirni stroj 5.
Končno je tudi Z1S sklenil, da se papirju prizna ekonomska cena in daje po drugi plati treba zagotoviti neko prednost pri preskrbi s surovinami in papirjem.
P. PERC
Povej, kje imaš štipendiste, in povem ti, kdo si
Korenine zaostajanja so v podcenjevanju znanja
17.00 Napoved sporeda — 17.20 Iz krajevnih skupnosti — 17.50 Aktualno — 18.10 Rezervirano za cicibane — 18.25 Jugoslovanski rock in pop —
19.00 Vključitev v skupni program
17.00 Napoved sporeda — 17.20 Bodice — 17.30 Aktualen komentar —
18.00 Glasbena uganka— 18.20 Morda niste vedeli — 19.00 Vključitev v skupni program
BREŽICE — Podatki o razpisanih kadrovskih štipendijah razkrivajo. kako hudo navzkriž so si besede in dejanja. Govoriti o znanju je ta čas moderno, zato ga imajo na jeziku tudi tisti, ki v svoji delovni organizaciji niti s prstom ne mignejo za to, da bi si s štipendijami zagotovili strokovnjake za jutri. In če jih morda imajo, ti ne bodo imeli kaj početi, saj se v delovnih procesih in programih nič ne spreminja. Delavci se lahko pretegnejo pri fizičnem delu. pa jim to ne bo prineslo boljšega dohodka in boljših plač, dokler jim ne bodo posodobili tehnologije ali jim pomagali osvojiti nov program.
Tu so korenine zaostajanja. Če bi znanje bolj cenili, ne bi bili vedno na repu. Podatki o letošnjih štipendijah potrjujejo prevladovanje nazadnjaške miselnosti. Vseh štipendistov je komaj 136 in od tega jih je 10 odst. v popolnih srednjih šolah, 8 odst. v višjih in 7 odst. v visokih šolah. V sosednji krški občini so številke precej drugačne. Štipendistov imajo 534, od tega 24 odst. srednješolcev, 9 odst. študentov višjih in 19 odst. študentov visokih šok
Ko bi tudi v brežiških kolektivih mislili na razvojne oddelke, bi dajali višjim stopnjam izobrazbe prednost pred poklicno šolo. Vprašanje je. če bo obravnava kadrovske politike v zborih občinske skupščine pred dopusti našla odmev pri podeljevanju štipendij v prihodnjem šolskem letu. Te stvari so bile že pred skupščino in tudi na sindikalnih in partijskih sestankih so jih obravnavali, premaknilo se ni pa nič. Čas je zdaj ugodnejši, ker so mnogi udarjeni po žepu.
10.30	Napoved sporeda — 10.50 Aktualen zapis — 11.15 Kmetijski nasveti — 11.25 Kulturna oddaja — 11.45 Tema tedna — 12.15 ZVN — 13.00
Nedeljski poročevalec — 13.30 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev
ZAPORA OBMIRENSKE CESTE
17.00	Napoved sporeda — 17.20 Informativna kronika— 17.50 Izobraževalna oddaja— 18.10 Aktualno— 18.25 Disko klub brez imena — 19.00 Vključitev v skupni program
SEVNICA — Od ponedeljka. 26. maja. pa vse do 1. oktobra letos bo popolna zapora regionalneecstev dolini reke Mirne od Jelov ca do Boštanja. Tod bodo namreč nadaljevali posodabljanje ceste. Delovne organizacije s pogodbenimi av tobusnimi prevozi bodo sproti obveščale o poteku del. redni avtobusi in ves ostali promet pa bo preusmerjen nacesto po dolini Grahovi ee. Gaber je—Boštanj.
Proizvodnja časopisnih .papirjev sedanje kakovosti daje vse manjši dohodek, zato postopoma prehajajo k izdelavi boljših papirjev. Papirni stroj 2 že izdeluje satinirani papir, za katerega iztržijo Krčani pri toni za 200 dolarjev več kot za navadnega, in ga bodo letos izvozili že 7.000 ton. V svetu so stroji opremljeni z računalniki, kako se to splača, potrjuje podatek, da se je Krčanom denar, vložen za računalnika pri papirnem stroju 2 in 3, povrnil že v šestih mesecih!
BREŽICE: V SOBOTO TEKMUJEJO
BREŽICE — Nastadionusebo 24. maja ob 7.30urizbralo600ob-v vznikov civilne zaščite iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti v občini. Ekipe prve medicinske pomoči in gasilske enote bodo s tekmovanjem počastiledan civilne zaščite in se hkrati -• 'jučile v akcijo Nič nas nesmepi esenetiti 86. Prireditev organizirajo sekretariat za ljudsko obrambo, občinski odbor Rdečega križa in občinska Gasilska zveza. Podobno kot prejšnja leta tudi tokrat pričakujejo precej gledalcev. Občinstvo pose-sbej obveščajo, da bo v primeru dežja tekmovanje preloženo na nedeljo, 25. maja. Če bi t udi t akrat deževalo, se bodo ekipe prve pomoči pomerile pod streho na tržnici, gasilske enote pa na parkirnem prostoru Tovarne pohištva.
Najboljši posavski kovinarji
V Krmelju so se v soboto merili kar v enajstih poklicih
KRMELJ — V soboto je bil tukajšnji tozd TEK Metalne gostitelj posavskega srečanja tekmovanja kovinarjev kar v enajstih poklicih. Udeležba je bila zaradi sočasne udeležbe nekaterih tekmovalcev na vojaških vajah malce okrnjena, vendar še vedno množična.
Silvo Gorenc: »Za Jugoslavijo je še najbolje delati papir v Krškem.«
Brežiški mikruračunalniški klub je potreboval kar nekaj časa. da je opravil pregledno razvrstitev vseh tekmovalcev. Zmagovalci v posameznih kategorijah so: varilci MAG — Franc Pleterski, SOP Oprema Krško; varilci TIG — Ivan Fridl. Kovinarska Krško: plamenski varilci — I va n Zakšek. t ud i iz SO P; iz tega kolektiva je bil še zmagovalec ročnega varjenja Franc Petrišič. Pri avtomehanikih diesel je bil prvi Martin Naglič iz krškega Transporta, pri avtomehanikih za Ottove motorje je zmagal Ivan Vizler. Prvič so tekmovali industrijski električarji: najboljši je bil Stanislav Skinder iz Šopa. Pri kovinostrugarjih je bil prvi Jože Ferlan iz senovske Metalne, pri
orodjarjih pa Stane Ržen iz krmclj-ske Metalne. Pri rezkalcih so zaradi
izrabljenih strojev imeli člani komisije težave: zmagal je Anton Kink iz Sopa iz Krškega. Tudi pri ključavničarjih je bil prvi Jože Tomažin iz Sopa.
Podeliteve priznanj seje udeležil Albert Vodovnik, predsednik republiškega odbora sindikatov delav cev v kovinskopredelovalni industriji.
Tekmovalci so t tleli na tem tekmovanju lahke) elelali na tipizirani opremi puljskega llljanika. njegovega društva »Zavarivač«. Najmlajši tekmovalec je bil 18-letni kovinostrugar Jože Ferlan i/ senovske Metalne, ki je imel nedvomno srečen dan. saj je tudi zmagal v svojem poklicu, najstarejši pa je bil Frane Petrišič.
NAJBOLJŠI V SVOJI ŠIROKI — Jože Tomažin iz krške Kovinarske prejema za prvo mesto akumulatorski polnilni aparat krške Elektrotehne.
Krmeljski gostitelji so izpričali svojo dolenjsko gostoljubnost.
A./I I I ZN!K
Novo v Brežicah
•A
NIKOGARŠNJA ZEMLJA — Maj
je mesec, ko ima Posavski muzej največ obiskovalcev. Grad je lepo urejen in okolica prav tako, slab vtis pa vzbuja zapuščena zelenica nasproti severovzhodnega stolpa. Morda bi jo kak stanovalec še pokosil, a je ne more in tudi k hiši ne sodi. Ko so delali Cesto pod obzidjem, so na ta košček popolnoma pozabili in med travo se še danes šopirijo skale in odvrženi kosi betonskih robnikov. Najbrž ne bo težko zvedeti, kdo je dolžan skrbeti za red na tistih nekaj kvadratnih metrih bodoče zelenice.
TELEFON JE VSAKO LETO DRAŽJI —Najbržnekateri Dobovča-ni zaradi tega šenisoutegniliporavnati svojih obveznosti centralnemu telefonskemu odboru. Na zamudnike bodo počakali samo do izteka prvega polletja. Vsi naročniki, stari in novi,sofinancirajo tudi nakup nove centrale, s to solidarnostno gesto pa pomagajo do priključka tistim, ki bi sicer ostali brez njega. Če kdo ne verjame v solidarnost, naj si pogleda številkev Naših brazdah, pa bo natanko zvedel, koliko kdo plača.
KAM Z JAJCI? — Prej tako zaželena zlatorumena jajca domačih kokoši ne gredo v denar, odkar so ljudje preplašeni zaradi sevanja. Vsi po vrsti kupujejo jajca s farme, čeprav st) zdaj nenadoma domača precej cenejša. Toda že pred prvim majem jih niso odkupovali povsod. V Kapelah se je to na primer ponovilo že drugo leto zapored. Kmečke gospodinje, ki ne utegnejo tekati na druge odkupne postaje, sojih krmile prašičem. Tem mrcinam se ponekod zares dobro godi.
ČESTITKE STARSEM PRVOROJENCEV
BREŽICE — V soboto dopoldne je bila v hotelu Turist prisrčna slovesnost, za katero je pripravil nastop otroški vrtec. Starše prvorojenih otrok je pozdravil predsednik občinske skupščine Stane Ilc in jim izročil knjigo Naš malček. Sledilo je »zdravstveno predavanje.
Krške novice
UVELJAVITVE — Ansambli oziroma vokalno-instrumentalneskupine z zelo različnim predznakom, se pravi repertoarjem, šoundom in filozofijo, dosegajo lepe uspehe. Narodnozabavni ansambel J ožeta Škoberneta iz Brestanice je po uspehih na ptujskem festivalu domače zabavneglasbe in drugod tik pred izidom prve kasete. Zmagovalna skupina posavskega festivala pop in rock skupin Pred remontom že nestrpno prjčakijje nastop v finalu Pop delavnice v Ljubljani. Za hard coreskupino Polska malca je vse več zanimanja v Sloveniji. V soboto je gostovala na rock prireditvi v Vipavi. 23. maja bo nastopila pred taborniškim domom v Sevnici, 24. maja bo »presenečenje večera« na hard core večeru v ljubljanskem Študentskem naselju, za dan mladosti 25. mja pa bo Polska malca sodelovala še na rock prireditvi na Stadionu Matije Gubca v Krškem. Doma jenajtežjeorati ledino noviglasbeni zvrsti.
ODOJEK — Zadnja seja izvršilnega in nadzornega odbora Medobčinske gospodarske zbornice Posavja ni bila slučajno sklicana na Mercatorjevi prašičji farmi v Pristavi. Obravnavali so namreč lanske izgubarje, med največjimi pa je bila prav prašičja farma Agrokombinata. V razpravi so bili na rešetu ali omenjeni vsi izgubarji razen gostitelja, ki se je na koijcu izkazal s slastnim, pri kostanjeviškem Žolnirju pečenim — odojkom.
KORUZA — GG Brežice opušča topolov e nasade v Starem gradu in okolici. po eni inačici, ker so topoli dozoreli, po drugi pa. ker bi rad začel s kmetijsko proizvodnjo. Za to gozdarji niso dobili na občini ustreznih dovoljenj. in medtem ko krajani prav ijo, da so podjetni gozdarji priprav ili vse za setev koruze, na občini zatrjujejo, da so to naredili »na črno«.
Sevniški paberki
ZAMENJATI OBČINSTVO ALI DVORANO — V Boštanju nikoli ni bojazni, če le ne zataji obveščanje, da ne bi bilo dovolj občinstv a za kulturne prireditve. Tako so bili prijetno presenečeni tudi pevci na sobotni občinski pevski rev iji. Dvorana je bila polna, čeprav so nekateri prej menili, da bodo zbori peli le drug drugemu. Pač pa obstaja resna bolezen, da utegne biti tako na bližnji posavski reviji v Sevnici.
ZAGATE URBANIZMA —V javni razpravi o osnutku načrta razvoja sevniške občine do leta 2.000 je med drugim tudi vizija nogometnega stadiona v sevniških sadovnjakih, medtem ko je bilo brez javne razprave ukinjeno igrišče za .Itigotaninom. Kaj bi tisto, mladci že vrsto let igrajo stabilizacijski mali nogomet v občinski ligi. za to igro pa je — kot vemo — dovolj rokometno igrišče.
ZDRAVNIK ZA KOLESA — Lani je pričel za Kopitarno hasv ojeserv isza popravilo koles Kolmanič. Dclavoljni obrtnik ima tov arniško priznan serv is Roga. 'al poiščejo njegovo pomoč marsikateri šele. ko so. denimo, doma že popolnoma zv crižili kolo. stolkli gonila in zaliče. za Jsar si je mojster naredil priročno orodje.
kultura
in
izobra-
ževanje
Pojoči sekciji Beti
KUD Beti sestavljata mešani pevski zbor in oktet  Vitis — Ustanoviti še kakšno sekcijo
METLIKA — V okviru kul-turno-umetniškega društva Beti. ki obstaja sedem let, delujeta dve sekciji: mešani pevski zbor. ki šteje okoli 35 članov, in oktet Vitis. Zbor vodi zadnja leta Ani Jankovič-Šober. oktet pa Marjan Končar-Jack.
»Večino denarja za delovanje našega društva prispeva Beti, nekaj malega dobimo od metliške ZKO, kakšen dinar pa si zaslužimo z nastopi,« je poved-
Stanka Štrucelj: »Do našega kulturno-umetniškcga društva je najbolj radodarna Beti«
lala predsednica KUD Beti Stanka Štrucelj, ki tudi sama že od začetka poje v mešanem /boru. »Naš zbor in oktet nastopata na številnih proslavah v Metliki in po krajevnih skupnostih v naši občini, sodelovali smo v akcijo Spoznajmo se. štirikrat smo sodelovali na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični in tudi letos se pripravljamo za nastop na tej veliki pevski manifestaciji: seve-
da vsako leto nastopimo na srečanju obkolpskih zborov v Gribljah. Lani smo gostovali v z Metliko pobratenih Ronkah, letos bomo šli v drugo pobrateno občino, v avstrijsko Wagno. V italijanskih Ronkah je nastopil tudi že Vitis. sedaj pa bomo peli na bližnji Vinski vigredi v Metliki,« je naštevala Štrucljeva.
Čeprav je večina članov zbora iz Beti, v njem pojejo zaposleni iz skoraj vseh metliških delovnih organizacij. »Zbor redno vadi enkrat na teden, in to v prostorih srednje šole tekstilne usmeritve v Beti, ki je dala na voljo prostore za vajo tudi Vitisu, pred nstopi pa imamo vaje dvakrat na teden. Nekateri naši pevci se na svoje stroške na vaje vozijo tudi po io in več kilometrov daleč, en član Vitisa pa celo iz Novega mesta. Samo v lanskem letu je imel naš zbor 13 nastopov, v vseh teh letih pa že blizu 200. Ker bi v svoje vrste radi pritegnili še nove pevce in pevke, bomo jeseni pripravili razstavo, ki bo nekakšen pregled našega dela. Na sporedu imamo slovenske narodne in umetne pesmi, najraje pa pojemo belokranjske in pri tem sodelujemo tudi z metliškimi tamburaši. Letos bomo pripravili v Metliki samostojen koncert.«
Na nedavnem občnem zboru društva je beseda tekla tudi o tem, da bi ustanovili še kakšno sekcijo, najbolj primerna bi bila dramska oziroma recitatorska.
A.	B.
V »Krki« že devetič knjižni sejem
Ves prihodnji teden prodajna razstava z 900 knjižnimi novostmi — V ponedeljek bodo gostje Tone Partljič, Marjan Brezovar in Polde Bibič, v četrtek pa Tone Pavček — Na sejmu razstavi Partljičevih in Trubarjevih knjižnih del
vimo, ampak bodo vse razstavljene knjige tudi naprodaj. Vse dni sejma, tako rekoč ves prihodnji teden, bodo knjige naprodaj z običajnim 10-odstotnim popustom.
NOVO MESTO — Samo še štirje dnevi so do začetka Dolenjskega knjižnega sejma, tradicionalne kulturno-poslovne manifestacije, ki jo letos že devetič skupaj prirejajo novomeška knjigarna Mladinske knjige. Studijska knjižnica Mirana Jarca, KUD Krka in mladina novomeške tovarne zdravil.
Sejem s prodajno razstavo, na kateri bo okoli 900 knjig, ki sojih slovenske založbe izdaleod lanskega do letošnjega maja, bo v avli Krkine poslovne stavbe v Ločni, kjer so bile tudi vse dosedanje tovrstne prireditve. S svojimi izdajami bosta sodelovali tudi obe zamejski slovenski založbi —Založništvo tržaškega tiska in Drava iz Celovca. Skupna ponudba letošnjega sejma bo kar za 200 naslovov bogatejša od lanske, kar kaže, da so se razmere v našem založništvu in knjigotrštvu vendarle popravile. Res pa je. da so zdajšnje naklade posameznih knjig nižje, kot so bile pred leti.
Kot rečeno, sejem ne bo samo na ogled, le paša za oči, kot temu pra-
FILMI NA KNJIŽNEM SEJMU
NOVO MESTO — Obiskovalci9. dolenjskega knjižnega sejma si bodo lahko ogledali tudi nekaj slovenskih filmov, kijih bodo predvajali v video tehniki. Že v ponedeljekob 17. uri, še pred otvoritvijo sejma, bodo v Krkini razstavni, avli v Ločni prikazali film Ne joči, Peter. Nato bodo filme v video tehniki vrteli do petka, 30. maja, in sicer vsak dan ob 15.30 in 17.30.
• Slovesna otvoritev 9. Dolenjskega knjižnega sejma bo v ponedeljek, 26. maja, ob 19. uri s kulturnim programom. Gostje prireditve bodo: pisatelj in dramatik Tone Partljič, urednik pravkar posnete televizijske nadaljevanke o Trubarju, novomeški rojak Marjan Brezovar in igralec Polde Bibič, ki je v tej nadaljev anki upodobil lik Primoža Trubarja. V četrtek, 29. maja, ob 13. uri bo pesnik in urednik Tone Pavček, tudi dolenjski rojak, obiskovalcem predstavil zbirko Sto romanov, ki jo bo Cankarjeva založba izdala v ponatisu, vanjo pa bodo vključeni novi avtorji. Tone Pavček bo tudi podelil priznanja mentorjem tekmovanj za bralne značke.
Kot vsakokrat doslej bo svoj delež k popularizacij^ slovenske knjige prispevala tudi Študijska knjižnica Mirana Jarca. Knjižnica, ki slavi 40-letnico ustanovitve, bo na 9. Dolenjskem knjižnem sejmu sodelovala z dvema razstavama. Na prvi bo s knjižnimi objavami predstavila pisatelja in dramatika Toneta Partljiča, predsednika Društva slovenskih pisateljev, druga pa bo posvečena Primožu Trubarju, očetu prve slovenske knjige, ob 400-letnici njegove smrti.
Dodajno, da bo svoje obeležje dodala soprirediteljica sejma. Mladinska knjiga v Novem mestu, ki praznuje 25-lethico ustanovitve.
IZ.
Srečanje na treh odrih
Predstave 16 izbranih skupin potekajo v Novem mestu, Straži in Dolenjskih Toplicah — V soboto skupščina
Brez doma bi kultura shirala
Kulturni dom v Dolenjskih Toplicah bodo najprej temeljito popravili, potem pa mu zgradili prizidek — Čeprav so izpadli iz občinskih planov, še vedno računajo na občinsko pomoč — Delali bodo z združenimi močmi
DOLENJSKE TOPLICE — Ni moč prezreti, da se v tem kraju zadnja leta dogajajo zanimive reči. Sami Topličani govorijo o nekakšnem prebujenju, ki da ga je čutiti na vseh področjih javnega delovanja. Omenjajo, daje žarišče nove zagnanosti Kulturno društvo Maks Henigman, ki ga vodijo mladi ljudje. Odkar so prišli na krmilo, je v Dolenjskih Toplicah več najrazližnejših kulturnih prireditev. Veliko prireditev se zvrsti tudi v prostorih zdravilišča in te niso samo za goste. Zlagoma se spet postavlja na noge domači amaterizem in še kaj bi mogli zapisati.
Zatrjujejo, da bi bilo kulturno življenje bogatejše, bolj raznoliko in razvejeno, če bi imeli ustrezne prostore. S kulturnim domom kot edinim prostorom za prirejanje zahtevnejših stvari je že več let velik križ. Ker je dom imel slabe skrbnike in vzdrževalce, je tako dotrajal, da so ga bik z novim letom prisiljeni celo zapreti. Vsaj nekolikosotostorili tudi iz protesta, ker načrtovana prenova tega doma ni prišla v občinske načrte. Zdaj so dokončno spoznali, da se bodo morali prenove doma lotiti povsem sami. Pri tem kulturnike opogumlja dejstvo, da v akciji ne bodo sami saj je dom, s katerim imajo posebne načrte, postal skupna skrb vseh dejavnikov, predvsem pa še krajevne skupnosti, krajevne konference SZDL, združenega dela in drugih.
DUŠAN GRANDA, predsednik odbora za prenovo: »Najprej bomo obnovili streho in strope, potem dvorano in prostore za vaje kulturnih skupin. Kasneje bo prišel na vrsto prizidek, saj nameravamo dom tudi razširiti. V prizidku bo ljudska knjižnica, prostori za sestankovanja in druge potrebe krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Prenovljeni oziroma razširjeni kulturni dom bo velika pridobitev za Dolenjske Toplice, dejavnost v njem pa bo vključena tudi v širšo po-
nudbo tega zdraviliško-turističnega kraja. Predvidevamo, da bodo dela opravljena do konca leta 1988.«
JANEZ TURK, predsednik KK SZDL: »V kulturnem domu bo združeno življenje celotne krajevne skupnosti. Prepletale se bodo vse oblike aktivnosti, poleg sedanjih še vrsta novih, kijih bo moč razviti. Vse to je zapisano v vsebinskuzasnovi doma, ki smo jo sprejeli pred meseci. Trenutno je najpomembnejše in bo najbrž še lep čas, kako priti do denarja.«
• Kulturno društvo Maks Henigman je pripravilo družbeni dogovor o vzdrževanju doma. Zdravilišče ga ježe sprejelo, zdaj pa naj bi to storili še drugi podpisniki, predvsem združeno delo. To pomoč bodo kulturne skupine povrnile z nastopi v delovnih organizacijah.
MARTIN ŠMID, član sveta KS:
»Prirejamo tombole in še jih bomo, saj kaže. da lahko le tako spravimo ^kaj skupaj. Vendar se bojim, da po tej poti ne bomo kmalu prišli do vsote, ki jo potrebujemo. Se vedno mislim, da bo pomoč širše družbe nujna. Tu imamo zdravilišče, ki je sestavni del Krke, ta pa naj bi nekako pomagala, da bi tudi kulturna
skupnost kaj primaknila. Nismo proti temu, da imaobčinskosredišče to in ono, prav je, da se razvija, vendar bi morali kakšen dinar dati tudi podeželju, kjer znamo tako pomoč še kako oplemenititi z lastnim delom. Če tega ne bo, se kaj lahko zgodi, da bosta splahneli voljainpri-pravljenost, kiju imamo zdaj dovolj. Največja škoda bi seveda bila, če bi moral zaradi tega kulturni dom dokončno propasti.«
ALOJZ PUHAN, predsedniksveta
KS:	»Vodstvo naše krajevne
skupnosti je sprejelo pobudo, da bi za prenovo kulturnega doma dali nekaj referendumskega denarja, čeprav referendumski program tega ne predvideva, samo da bi dom lahko začeli čimprej obnavljati.«
I.Z.
NOVO MESTO — En dan 29. srečanja gledaliških skupin Slovenije, na katerem nastopa šestnajst izbranih amaterskih odrov, je že za nami. Včeraj so si obiskovalci lahko ogledali šest predstav, pet v tukajšnjem Domu kulture in eno — Šehovičeve Kurbe v izvedbi Amaterskega odra brežiške Svobode — v Straži.
Danes bodo prvi nastopili dunajski študentje, ki bodo ob 9. uri uprizorili Štokovo lutkovno igro Božanska komedija. Predstava bo v Domu kulture, kjer se bodo zvrstili še: ob 12.30GledališčeToneČufarz Jesenic s Thomasovim delom Osem žensk, ob 15. uri Idrijčani z Martinčevo Avanturo, ob 20.30 gledališčniki iz Murske Sobote z Orkenyje-vim delom Totovi in ob 23.301 zolča-ni s predstvo »Tudi psi lahko lajajo« avtorice Zvonke Radojevič. Ob 18. uri pa bo v Straži gostovalo Prešernovo gledališče iz Kranja z Zupančičevim delom Življenje in smrt J. P. Marata.
Jutri bodo spored začeli igralci Tabora mladih iz Opčin pri Trstu, ki bodo ob 12. uri v Domu kulture • izvedli Trdina — Sosičevo Kresno noč. Skupina iz Šmarja pri Jelšah bo z Albeejevim Vrtom nastopilaob 15. uri, Gledališče čez cesto iz Kranjapa z Jesihovo Afriko ob 20.30. Ob 23.30 se bo začela nočna predstava: mariborsko gledališče Labirint bo uprizorilo Jarryjevo delo Ubu rogono-sec.
Jubilej glasbene šole
Glasbena šola Marjana Kozine bo proslavila 40-letnico ustanovitve s tednom prireditev
Praznik naše pesmi
V Boštanju sedem zborov na pevski reviji
BOŠTANJ — V sevniški občini se je število pevskih zborov ustalilo pri sedmih sestavih, ki so sev soboto uspešno predstavili pred polno dvorano na občinski reviji.
Sodelovali so: mešani zbor kulturnega društva Alojza Kolmana Maroka iz Zabukovja pod vodstvom Stanislava Fuxa, mešani zbor Jutranjka (vodi ga Ciril Udovč), lovski oktet Studenec z vodjem Danilom Sitarjem, mešani zbor Lisce in oktet Boštanjski Fantje — oba vodi inž. Jože Pfeifer, mentor okteta je prof. Egon Kunej iz Celja (tokrat se je oktet lahko predstavil ponovno v polni sestavi, z novim prvim tenoristom Zalezino) — moški zbor DKD Svobode iz Krmelja z zborovodjem Francem Bastardijem in mešani zbor kulturnega društva Primož Trubar iz Loke pri Zidanem
mostu z novo zborovodkinjo Vidičevo.
Strokovni ocenjevalec revije je bil skladatelj in znani slovenski zborovodja prof. Radovan Gobec. Naključje je hotelo, daje bila zadnja pesem revije prav pesem na ta dan preminulega Zdravka Švikaršiča in sicer njegova priredba ljudske Pojdem v Rute. Na njegov veliki prispevek (pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije je v pripravi 4. zvezek njegovih pesmi) jez izbranimi besedami opozoril prof. Gobec. Slovo od te korenine in staroste koroške slovenske pesmi je bilo — s pesmijo. Prof. Gobec seje po reviji pogovoril s pevovodji sevniške občine o pomanjkljivostih in napredku. Kateri zbor se bo udeležil posavske revije vSevnici, pa bospor-očil pismeno.
A.	ŽELEZNIK
NOVO MESTO — Letos minev a 40 let, kar so tu na pobudo Slavka Streinerja in Jožeta Zam-Ijena — Drejčeta osnovali glasbeno šolo. Nova ustanova, ki soji dali prostor pod streho osnovne šole poleg gimnazije, je nadaljevala bogate predvojne tradicije glasbenega izobraževanja v Novem mestu. Tu je namreč od začetka 20. stoletja delovala Glasbena matica, sprva kot samostojna organizacija, kasneje pa kot podružnica Glasbene matice v Ljubljani. Sicer pa je izpričano, da je imelo mesto, nastalo na okljuku Krke, že pred 500 leti zasebno glasbeno šolo.
Novomeško glasbeno šolo. ki je po smrti skladatelja Marjana Kozine, dobila njegovo ime, je vodilo pet ravnateljev. Prvi je bil že omenjeni Slavko Streiner, za njim je nekaj časa to dolžnost opravjal Stane Fin k. potem pa so se zvrstili Drago Šproc. Ernest Jazbec in Zdravko Hribar, pod čigar vodstvom šola tudi praznuje svoj visoki jubilej. V tej dolgi dobi je šola, ki je pred leti dobila prostore v nekdanjem zdravstvenem domu v Jenkovi ulici, omogočila osnovno glasbeno izobrazbo več tisočem dolenjskih otrok. Povedati je treba, da seje šola po preselitvi v Jenkovo ulico razvila tudi v pomembno •kulturno ustanovo. Tovrstna de-javnost poteka pretežno v Rozinovi dvorani, ki jo šteje šola za
eno svojih najpomembnejših pridobitev.
40-letnico ustanovitve boGla-sbena šola Marjana Kozine proslavila prvi teden junija z vrsto prireditev. Tako bo 2. junija ob
18.30	v Rozinovi dvorani klavirski večer, na katerem bodo nastopili izbrani učenci glasbene šole. Ob isti uri bodo 3., 4. in 5. junija v tej dvorani recitali nek-
• Osrednja proslava, posvečena tudi 20-letnici smrti Marjana Kozine, bo 6. junija ob 19.30 v Domu kulture. Na njej bo skozi nastope učencev iz raznih instrumentalnih oddelkov podan prerez dejavnosti, ki jo gojijo na novomeški glasbeni šoli. O zgodovini, vlogi in pomenu te šole bodo govorili slavnostni govorniki. Širše in podrobneje bo šola predstavljena v posebni publikaciji, ki jo bodo pripravili do glavnega praznovanja.
danjih učencev novomeške glasbene šole, ki nadaljujejo šolanje na srednji glasbeni šoli ali že na akademiji za glasbo. Skupaj bo nastopilo dvanajst nekdanjih učencev od 14 povabljenih, ki študirajo glasbo na instrumetal-nih oddelkih. Izjemno velik odziv na povabilo dokazuje, da so nekdanji učenci še vedno na--vezani na šolo in kraj, kjer so si pridobili osnovno glasbeno izobrazbo.
1.	Z.
Tudi v soboto, 24. maja, zadnji dan 29. srečanja, bo bogat spored. Ob 11. uri bo v Domu kulture nastopil gledališki krožek Visoke učiteljske šole iz Szombathelyja z Improvizacijami na temo samomora. Ob
12.	uri bo 16. skupščina slovenskih gledališčnikov. Na njej bodo sprejeli programske naloge za novo obdobje, določili, katere predstave bodo zastopale slovenski gledališki amaterizem na drugih srečanjih in festivalih, ter podelili zlate Linhartove značke in Linhartove plakete najzaslužnejšim gledališkim delavcem.
Letošnje republiško srečanje gledaliških skupin se bo končalo z gostovanjem prištinske Drejtesie, ki bo ob 16. uri v Domu kulture nastopila z Miličijevim delom Ali Hodža Hodža Alija.
I.Z.
LITERARNA EKSKURZIJA
RIBNICA — 90 učencev osmih razredov osnovne šole »Dr. France Prešeren« iz Ribnice je bilo 13. maja na zgodovinsko-literarni ekskurziji v krajih, ki jih nekateri imenujejo »Zibelka slovenske besede«. Obiskali so Podsmreko, Raščico in Retje, rojstne kraje Stritarja, Trubarja in Levstika, ter Velike Lašče in Turjak. Povsod so recitirali odlomke iz del teh pisateljev. Pod lipo pri gradu Turjak pa so recitirali Prešernovo »Turjaško Rozamundo«.
Porumenele priče življenja
Celjski Zgodovinski arhiv ob svojem jubileju pripravil zanimivo razstavo
CELJE — Tukajšnji Zgodovinski arhiv je ob 30-letnici ustanovitve, ki jo praznuje te dni, v celjskem Muzeju revolucije pripravil razstavo arhivskih dokumentov Uprava in sodstvo 1848 — 1955. Na njej je prikazan izbor dokumentov, ki so nastali pri delovanju upravnih in pravosodnih ustanov v obdobju od marčne revolucije leta 1848 do uveljavitve komunalnega sistema pred tremi.desetletji. Z dokumenti so predstavljene vse vrste upravnih in pravosodnih ustanov, ki so v omenjenem obdobju delovale na območju današnjih štirinajstih občin, ustanoviteljic celjskega Zgodovin-skegaarhiva, medkaterimisotu-di vse tri posavske.
Razstava je glede na časovni nastanek dokumentov razdeljena v štiri dele. V prvem so prikazani dokumenti od marčne revolucije do konca prve svetovne vojne, drugi obsega čas med vojnama, tretji dokumente iz let 1941 do 1945, četrti pa obravnava prvih deset let po osvoboditvi. Avtor razstave Milko Mikola je pri izboru gradiva upošteval tudi dokumente, ki se nanašajo na Posavje. Taki so npr.: Naznanilo smrti, oporoka in zapuščinska razprava za Mathiasa Broza iz leta 1842, ki je nastalo na nekdanjem krajevnem sodišču gospoščine Bizeljsko, zatem Zemljiška knjiga Zgornje Sevnice iz 19. stoletja. Kandidatura dr. Ivana Benkoviča za volitve v državni zborleta !907inRezultativolitev v državni zbor v volilnem okraju Brežice isto leto (dokumenta sta nastala v sreskem načelstvu Brežice) ter še Obrtni register obrtnikov raznih strok Krško za obdobje 1885—1946.
Poseben dodatek k razstavi, ki bo odprta do 30. maja, je prikaz razvoja Zgodovinskega arhiva v Celju v tridesetih letih hkrati z njegovim prizadevanjem, da se izkoplje iz prostorske stiske in pride do nove zgradbe.
KULTURNI DOGODEK ZA DRAGATUŠ — V dragatuški šoli sta črnomaljska kulturna skupnost in Mladinska knjiga pripravili predstavitev knjige Župančičevih pesmi in jooplemenitili skulturnim programom. (Foto: M. Markelj)
Dogodek v pravem okolju
Mladinska knjiga je v Dragatušu predstavila knjigo __________izbranih	Župančičevih pesmi
DRAGATUŠ — Ta mali belokranjski kraj je v četrtek, 15. maja, kulturno polno zadihal, bi lahko zapisali na rob dogajanja tega dne. Preteklost in sedanjost sta se združili, ko so v dragatuški osnovni šoli predstavili novo knjigo, Pesmi Otona Župančiča, kije preživel otroška leta v Dragatušu in tam tudi obiskoval šolo. Knjigo je uredil nekdanji učitelj te šole Janez Mušič, ki pri Mladinski knjigi ureja izvirno slovensko leposlovje. Predstavitve knjige so se poleg predstavnikov Mladinske knjige udeležili literarni ustvarjalci Minatti, Mate, Dular in Cestnik.
Po uvodnih in pozdravnih besedah ravnateljice Fani Tomanove so učenci dragatuške šole izvedli krajši kulturni program, ki so ga zasnovali na belokranjskem plesnem in lite-
rarnem izročilu, nato pa sta v enem od razredov šole urednika J. Mušič in A. Berger predstavila knjigo Župančičevih pesmi, ki so izšle v zbirki Pesmi (o knjigi smoobširnejepisali v Književnih .obzorjih v Prilogi Dolenjskega lista). Mušič je pri predstavitvi še posebej poudaril nekoliko prezrto bivanje našega velikega pesnika v Dragatušu. Župančič je v tem kraju preživel tista leta, ko se v človeka vtisi najgloblje zarišejo. Župančičevo poezijo je bivanje v osrednji Beli krajini zaznamovalo s svetlobo, njegovo osebnost pa z optimizmom.
Po predstavitvi knjige so učenci prebrali nekaj Župančičevih pesmi, nato pa sta se predstavila še pesnik Ivan Minatti in pisatelj Miha Mate.’
MiM
pisma in odmevi
Krivda »novomeškega urbanizma«
Še enkrat o blokih, ki imajo shrambo na podstrešju (DL, 8. maja)
Obrazi limon
Držalo naj bi, da smo turizem ljudje. Vsi, tudi gostinski delavci, ti morda v prvi vrsti. Škoda je pričakovati, da se bodo vsivprek režali gostom v obraz, že zaradi nizkih osebnih dohodkov jim to ne bo uspelo, a več prijaznosti lenebi Škodilo. Obrazov, podobnih ožetim limonam, ni videli samo v lokalih družbenega sektorja, kislost se je naselila tudi v zasebne gostilne. Le malokje streže osebje, ki bi izžarevalo zadovoljstvo, prijaznost, ki bi delilo nasmehe, brezplačne, saj so gostinske usluge hudičevo drage, in če dobite zrezek s priloženim jeznim obrazom, je še toliko težje poseči v (napol) prazno denarnico. Belokranjskim gostincem pa se zdi, tako kaže, veliko prijetneje, če so lokali prazni, kot dav njih sedijo gostje tečni, žejni in lačni. Pozabili smo na staro resnico, da je smeh bližnjica do srca. Svoje delo opravljamo nejevoljno, zdolgočaseno in naveličano, kot da so sedeči za mizami krivi neurejenih zadev okrog nagrajevanja ali davčne politike. Odgovorni bi morali sesti za okroglo mizo in zaigrati partijo odkritosti.
TONI GAŠPERIČ
O PROBLEMIH MLADIH
Učenci doma Majde Šilc smo se v četrtek, 8. maja, radi odzvali povabilu vodstva seminarja o mladih, ki gaje v novem mestu pripravil inštitut za kriminologijo. Ogledali smo si video filme o življenju in problemih mladih, o njihovih stranpoteh in o perečih problemih današnjega časa.
IVANKA VESELIČ Dom za učence M. Šilc
Zaradi popolnega in objektivnega informiranja bi želel k članku »O blokih, ki imajo shrambo na podstrešju«, objavljenemu v Dolenjskem listu 8. maja 1986, dodati nekaj pojasnil.
V skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti in njenih organih smo ob začetku mandata sklenili, da ne bomo statisti, temveč aktiven dejavnik pri načrtovanju porabe prostora in izgradnje stanovanj. Zelo dobro smo se namreč zavedali, da je potrebno zagotoviti vpliv soinvestitorjev že v začetni fazi, ne pa takrat, ko se izkoplje gradbena jama.
V samoupravni stanovanjski skupnosti občine Novo mesto smo družbeno investitorstvo povezali tudi s spreminjanjem odnosov na področju izgradnje družbenih stanovanj. Da spreminjanje odnosov, oziroma utečenega načina dela ni enostavna naloga, smo si bili na jasnem, nismo pasi mogli predstavljati, da bomo .morali porabiti toliko časa in energije.
V samoupravni stanovanjski skupnosti smo prehodili vse faze, od popolne ignorance do družbejiega priznanja našega dela s strani soinvestitorjev in manj »oblastnih« organov. Potrebno je bilo veliko strokovnega dela, sestankov in prepričevanj. Vse preveč je še skrivanja nedela in neznanja za institucijami in predpisi in še vse premalo spoznanja, da se je potrebno za družbeno opredeljene cilje, kot je tudi izgradnja stanovanj, v vseh institucijah ustrezno organizirati in prevzeti za sprejet e obveznosti tudi vso moralno in materialno odgovornost. Danes ni povsem tako. Se vedno posamezni organi obravnavajo družbeno usmerjeno
stanovanjsko gradnjo enako kot gradnjo zidanic. Mislim, daje prioriteta jasna. Pri svojem delu niti skupščina niti njeni organi niso imeli nobene podpore »drugih institucij«, zato so se morali posamezniki iz samoupravne stanovanjske skupnosti in strokovne službe tudi osebno izpostavljati, da so se stvari »premikale«.
S svojo namero, da postanemo subjekt, smo porušili »mir« v institucijah in organizacijah, kjer so leta in leta delali tako, kot so sami hoteli, in to brez družbene odgovornosti, čeprav je bilo formalno vse samoupravno »požegna-no«.
Naročnik in plačnik vseh zazidalnih načrtov je bil do leta 1985 izvršni svet
skupščine občine Novo mesto. Šele leta 1985 je bila pripravljena pogodba o izdelavi druge faze ZN Mrzle doline, kjer se kot plačnik in naročnik pojavlja samoupravna stanovanjska skupnost. Toda že pri pripravi te pogodbe smo se srečali s prepričanjem, da se bo spremenil samo plačnik, medtem ko naj bi se delalo »po starem«. V samoupravni stanovanjski skupnosti smo sprejeli sklep, da se bodo financirali samo konkretni programi in opravljeno delo. Na ta način naj bi samoupravna stanovanjska skupnost zagotovila tudi vpliv in s tem tudi odgovornost za pripravo ZN Mrzla dolina in v samoupravni stanovanjski skupnosti ne mislim te odgovornosti »prodati« zaradi ljubega miru.
Sedaj pa konkretno o tako imenovani neaktivnosti samoupravne stanovanjske skupnosti pri obravnavi ZN Mrzle doline in s tem povezani shrambami na podstrešju.
Samoupravna stanovanjska skupnost je 28. decembra 1982 komisijsko prevzela od SGP Pionir vso obstoječo dokumentacijo za stanovanjsko sosesko Irča vas-Brod, ki je obsegala tudi vso projektno dokumentacijos komercialnimi skicami za prvetribloke(H, A in B).
Avgusta 1983 je strokovna služba samoupravne stanovanjske skupnosti izdelala prvi investicijski program za izgradnjo prvih dveh stanovanjskih blokov, zaklonišča in kotlovnice. V zaključnih ugotovitvah in predlogih investicijskega programa je bilo ugotovljeno, daje zaradi vse večjih potreb po površinah za shrambe nesprejemljivo, da bloki niso podkleteni, in da podstrešje ni najprimernejšiprostorza shrambe.
V odgovor na ugotovitve in predloge v investicijskem programu Zavod za družbeno planiranje ugotavlja, da je izdelovalec programa podal predvsem enostranski ekonomski pogled na celotno problematiko.
Ocenjujejo, da se je o problematiki, na katero je opozarjala samoupravna stanovanjska skupnost, že razpravljalo in da so rešit ve za Mrzlo dolino že dobile družbeno podporo, deloma s sprejetjem ZN Irča vas-Brod, delno z nadaljnjim delom odgovarjajočih družbenih in strokovnih teles.
V samoupravni stanovanjski skupnosti smo morali delovati skrajno
Stališče Zveze društev za varstvo okolja ob katastrofi v Černobilu
Zahteva, ki Dolenjsko in Posavje še posebej zadeva: Zveza društev za varstvo okolja v Sloveniji vztraja, naj bi v 5 letih zaprli JE Krško
Razsežnosti nesreče v jedrski elektrarni Černobil v Sovjetski zvezi so drastično opozorile na ekološko in zdravstveno tveganje gradnje in obratovanja jedrskih elektrarn s posebnim ozirom na regulacijo, kontrolo in pomembnost hlajenja. Posledice nesreče, ki ima zaradi svojih katastrofalnih ekoloških učinkov ne samo regionalne, temveč tudi planetarne razsežnosti, zahtevajo temeljito analizo ekonomskih, strateških, tehnoloških, političnih, psihosocialnih in posebno ekoloških vidikov nadaljnjega uvajanja jedrske tehnologije in objektov v Sloveniji in Jugoslaviji. Obseg nesreče v Černobilu je jasno pokazal, da imajo posledice tudi širše, mednarodne razsežnosti (širjenje radioaktivnosti), zato gradnja bodočih jedrskih elektrarn ne bi smela hiti stvar posamezne države. Ta katastrofa je tudi potrdila napovedi ekološko osveščenih strokovnjakov in znanstvenikov, da je gradnja JE ne le potencialno, temvečtu-di dejansko tvegana in po posrednih in neposrednih posledicah življenjsko nevarna. Jugoslavija je v radiju neposredne ogroženosti, kajti zračna razdalj a okrog 1000 km od Černobila ob neugodnih meteoroloških pogojih ne daje zadostne varnosti proti neposrednim učinkom. Predvsem bi bilo treba takoj zapreti vse podobno grajene JE, vsaj dokler se zadovoljivo ne more zagotoviti zaščita in varnost reaktorja.
Zveza društev za varstvo okolja v Sloveniji obsoja ravnanje vseh jedrskih držav, v tem primeru pa predvsem Sovjetsko zvezo, kije z zamudo in pomanjkljivo obveščala sovjetsko in svetovno javnost ter vse prizadete evropske države o obsegu in nevarnostih nesreče v JE Černobil. Tako ravnanje je nehumano, neodgovorno in škoduje ne samo ugledu socialističnega gibanja v svetu, temveč tudi medsebojnim človeškim odnosom, ne oziraje se na družbeno ureditev. Zveza društev za varstvo okolja v Sloveniji predlaga, naj zvezni izvršni svet preko mednarodnih forumov, ki se ukvarjajosproblema-tiko jedrske energije, zahteva obsodbo takega ravnanja ter direktno od vlade SZ povrnitev gospodarske škode zaradi posledic. Škode, povzročene zdravju ljudi pa ni mogoče niti ugotoviti niti plačati!
Za malo Slovenijo pa bi bila še večja nesreča ob morebitni eksploziji v JE Krško. Lokacija JE Krško je namreč ekološko izredno tvegana, saj zračna razdalja 30 km od Zagreba in manj kot 100 km do Ljubljane ne zadostuje za zaščito teh dveh mest, da ne govorimo o Novem mestu.
Kostanjevici, Brežicah in drugih naseljih. Podobno bi bilo tveganje tudi v primeru JE Prevlaka.
• Zaradi tega Zveza društev za varstvo okolja v Sloveniji predlaga in zahteva od izvršnega sveta SRS, da v roku 5 let, tj. najpozneje do 1. 1991, zapre JE Krško, do takrat pa zaostri nadzorstvo nad obratovanjem s posebnim ozirom na hladilne, regulacijske in kontrolne naprave. Nadzor mora biti intenziven 24ur nadan!
• Prav tako zahtevamo, da izvršni svet SRS sprejme odlok o takojšnji in trajni ustavitvi Rudnika urana Žirov-ski vrh kot največjega radioaktivnega onesnaževalca Slovenije, ki je poleg tega še ekonomsko skrajno nerentabilen in ne predstavlja nobene strateške neodvisnosti. Ob dodatnem žarčenju iz Černobila je nedopustno, da bi Slovenija trpela še nepotrebno žarčenje iz RUŽV. Do ustavitve obeh objektov pa zahtevamo, da se podatki o radioaktivnosti JE Krško in RUŽV dnevno objavljajo z ustreznim komentarjem.
Izvršni svet SRS naj zahteva od Mednarodne agencije za atomsko energijo in od sosednjih držav natančne podatke o tehnologiji in obratovanju tamkašnjih JE ter zahteva zagotovila o njihovi varnosti, posebno od Madžarske in Čehoslovaške in povsod tam kjer obratujejo JE s sovjetsko tehnologijo. Kolikor zagotovil o varnosti ne morejo dati, naj se JE zapro.
V zvezi z obveščanjem javnosti o nesreči v Černobilu Zveza društev za varsto okolja v Sloveniji ugotavlja, da so odgovorni organi informirali javnost o nesreči, predvsem pa o nevarnostih njenih posledic:
— prepozno, zato so se prebivalci množično udeležili proslav pred L majem na prostem, ko je bilo žarčenje najmočnejše;
— netočno in protislovno;
— neusklajeno s poročanjem iz drugih republik.
Poročali pa so že znani zagovorniki in propagandisti jedrske energije, ki so doslej vseskozi dajali javna zagotovila o absolutni varnosti JE in ki so istočasno predstavniki Komisije za jedrsko varnost pri IS SRS! Zato Zveza društev za varstvo okolja zahteva njihov odstop in ustanovitev nove komisije, sestavljene iz nekompromitiranih strokovnjakov.
V Sloveniji imamo še vrsto osveščenih jedrskih strokovnjakov in
znanstvenikov, katerim lahko zaupamo. Od njih pričakujeta ZVOS in vsa slovenska javnost v tem trenutku:
— celovit in odkrit dejanski prikaz stanja, kije nastalo po Černobilu, z rezultati meritev in valorizacijo njihovih vplivov;
— stanja razvoja zaščitne tehnike proti žarčenju, posebno v primeru katastrof v JE.
Od naših zdravstenih strokovnjakov in strokovnjakov za varstvo pri delu pa pričakujemo, da nam na razumljiv način pojasnijo meje in stopnje nevarnosti ob različnih intenzitetah žarčenja, ob že sprejetih dozah in vrstah žarčenja ter njihovem upadanju glede na čas in kraj objekta, kot tudi‘navodila za ravnanje in obnašanje ob določenih nevarnostih. _
Izvršni svet Slovenije naj ob razvoju dogodkov, v Černobilu z vso odgovornostjo in kritičnostjo revidira že sprejeta stališča in dokumente:
— o gradnji in uporabi jedrske energije v Sloveniji, onjeni domnevni čistosti in nenevarnosti in o realnih nenevarnih možnostih skladiščenja jedrskih odpadkov;
— o dolgoročnem planu razvoja Slovenije do 1. 2000, predvsem v pogledu izkoriščanja novih nahajališč uranove rude na področju Slovenije.
Nadaljevanje postopka, ki se je pričel z objavo mednarodnega razpisa in zbiranjem ponudb za izbor in graditev nadaljnjih jugoslovanskih jedrskih elektrarn, se mora ustaviti in preklicati s takojšnjo veljavo.
Zveza društev za varstvo okolja v Sloveniji zahteva, da se v bodoče pri vsakem obravnavanju razvoja jugoslovanske in slovenske energetike in pri odločanju obvezno enakopravno vključijo strokovnjaki, kijih predlagajo društva za varstvo okolja.
Ponovno predlagamo temeljit pretres strategije našega nadaljnjega družbenega in gospodarskega razvoja z vidika skromnil lastnih energetskih virov. Ne borimo se zgolj za svojo eksistenco in današnjo kvaliteto življenja in okolja, temveč za generacije, ki prihajajo.
Kot dobri gospodarji moramo zapustiti zdravo in humano okolje, kar je pogoj za vsestranski razvoj človeka in naroda.
Predsednica upravnega odbora Zveze društev za varstvo okolja v Sloveniji: JELKA KRAIGHER DIPL. INZ.
Predsednik Zveze društev za varstvo okolja v Sloveniji: AKADEMIK PROF. STANE KRAŠOVEC
pragmatično, saj je bil postavljen pod vprašaj začetek gradnje prvih treh blokov in s tem tudi angažiranje znatnih družbenih sredstev. Odlok družbene gradnje bi bila večja družbena škoda, kot so shrambe na podstrešju. Med večjim in manjšim zlom smo se odločili za manjše.
Julija 1985, torej v času letnih dopustov, je Zavod za družbeno planiranje poslal v javno obravnavo Programska izhodišča za zazidalni načrt Mrzle doline. Zanimivo je, da pomembne javne razprave vodimo v poletnem času, da se ljudje ne bi aktivno vključili v oblikovanje pripomb.
Poleg samoupravnih organov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti smo povabili na javno obravnavo tudi soinvestitorje, ker so programska izhodišča popolnoma ignorirala že predhodno dane pripombe samoupravne stanovanjske skupnosti in njenih organov. Ob koncu te javne obravnave nam je bilo milostno povedano, da smo bili vključeni v javno razpravo zaradi dobre volje Zavoda, ker je plačnik in naročnik zazidalnega načrta tako izvršni svet.
Samoupravna stanovanjska skupnost je 20. oktobra 1985 pripravila pripombe na osnutek ZN Mrzledoline. Te v predlogu ZN niso bileupoštevane. Pripombe, ki jih je oblikovala samoupravna stanovanjska skupnost so bile posredovane tudi izvršnemu svetu skupščine občine Novo mesto. V teh pripombah ne gresamo za shrambe na podstrešju, temveč za mnogo pomembnejše odločitve, ki v končni fazi bistveno vplivajo tudi na končno ceno kvadratnega metra stanovanjske površine. Vsa opozarjanja so bila zaman. Postavlja se celo vprašanje, ali sploh potrebujemo samoupravno organizirane delavce in občane vSIS,
V članku ni točen podatek, da so vse shrambe in kolesarnice'na podstrešju. V treh blokih, v katerih je 217 stanovanj, je 60 shramb v pritličju, 79 shramb je v stanovanjih in 78 shramb na podstrešju. Površina shramb v stanovanju je 2,30 m2 in v pritličju oz. podstrešju od 1,20 do 3,30 m2. V vseh blokih so kolesarnice v pritličju ob vhodu v blok. Takšne rešitve so samo v teh treh blokih. V ostalih blokih so vse shrambe v pritličju ali v kleti.
Pojasnil bi še, zakaj sem razpravo o ZN Mrzle doline povezal s shrambami na podstrešju. Preprosto zato, ker so shrambe na podstrešju samo posledica stanja 'v »novomeškem urbanizmu«. »Shramb na podstrešju« imamo v naši občini preveč, da bi lahko bili le pasivni opazovalci.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Novo mesto predsednik skupščine BOJAN FINK
Živahno v odredu gorjanskih tabornikov
Delavci GIP Pionir, Vodnogospodarskega podjetja in KS Ločna-Mačko-vec so jim ponudili roko
Novomeški taborniki uresničujejo načrt, ki so ga sprejeli nazadnji delovni konferenci. Dan tabornikov, praznik OF in prvi maj so počastili na poldnevnem pohodu: 46 članov je šlo skozi Ločno, Mačkovec, mimo Kozi-nove zidanice na Trški gori in skozi Češnjice do Beceletove jame za Zagradom. Tu so pripravili kulturni spored z recitacijami in glasbenimi točkami. Spomine na NOB v tem delu Dolenjske jim je občuteno obudila Joža Škufca. Pod Starim gradom so se srečali z rezervnimi vojaškimi starešinami, ki so jih pogostili na strelišču. Ogled in razlaga orožja sta bila zanimivo doživetje za mladino.
Medtem se je zadnjo soboto in nedeljo začel tudi vodniški tečaj: v zgornji predavalnici Dolenjskega muzeja gaobiskuje32tečajnikov, sedanjih in bodočih vodnikov. Navdušeni mladi taborniki iz Čete zelenih otokov v KS Ločna-Mačkovec, iz Šmihela in osnovne šole »Katja Rupena« spoznavajo delo v organizaciji in njene mikavne posebnosti. O tem sojim doslej govorili Mirko Rupnik, Tone Gošnik in Jovo Grobovšek. v prihodnjih treh tednih pa jim bodo predavali in predvajali praktično delo v vodih še Andrej Kotnik, Primož Jazbec, Jožica Vrščaj-Rolih, prof. Marjan Dobovšek, Franc Guštin, Marjan Moškon, Marko Gošnik ter Mojca in Marko Grein. V začetku junija bodo tečajniki na enodnevnem izletu utrdili pridobljeno znanje.
Vse to so hkrati priprave na avgustovski letni tabor, ki ga bo odred priredil v Želebeju pri Metliki. Z velikodušnim razumevanjem vodstva SGP Pionir kot z dragoceno pomočjo Vodnogospodarskega podjetja in KS Ločna-Mačkovec so stekle obsežne priprave za enega izmed največjih taborov novomeškega odreda ob Kolpi. Dosedanje zanimanje in prijave za tabor kažejo, da bo na njem kar 80 udeležencev. Z vzgojo mladih vodnikov bodo nadaljevali tudi na taboru.
S.	H.
PREKLIC
Krajevna skupnost Mirna je nasproti doma TVD Partizan uredila plato, ki ga sedaj nekateri uporabljajo za smetišče in odlaganje zemlje. Ker plato ni namenjen temu, bo vodstvo krajevne skupnosti Mirna sodno preganjalo vsakega, ki bo na plato odvrgel smeti ali navozil zemljo.
France Ožbolt
Treznim glavam v presojo
Še enkrat o pogledih na razvoj v KS Stari trg (Dolenjski list 10. aprila in 8. maja)
Vsakdo, kdor je pozorno prebral moj prispevek in odgovor predstavnikov družbenopolitičnih organizacij (DPO) Stari trg ob Kolpi, lahko ugotovi, da se avtorji izogibajo konkretnih odgovorov na moja stališča in trditve, ki sem jih kot delegat izrekel na občinski seji in kasneje zapisal v Dol listu (10. aprila). Vsebina odgovora sloni v glavnem na opisu izrednih dosežkov KS, v polemičnem delu pa so izjave netočne in protislovne.
Družbenopolitične organizacije, ki pozorno spremljajo delo in razvoj KS, bi lahko vedele, da smo se krajani v preteklem občinskem planu z referendumom odločili, da bomo namensko oddvajali samoprispevek za adaptacijo šolske zgradbe, v kateri bodo tudi prostori za otroško varstvo, čeprav smo vedeli, da v tem obdobju še ne bomo na vrsti. Torej nismo govorili ločenoošoli inovrtcu, kotvodgovoru navajajo predstavniki DPO. Lani, ob potrditvi spopnje in izrabe samoprispevka za tekoče obdobje, so se upravni organi močno prizadevali da bi iz občinskih virov pridobili ločena sredstva, namenjena za ureditev otroškeva varstva v predvidenem gasilskem domu. Jasno je, da se v tem prelomnem obdobju organi KS niso mogli istočasno voziti po dveh tirih. Ko so si prizadevali, da bi dobili sredstva za otroško varstvo v gasilskem domu, niso mogli istega zahtevati v okviru šole. Skratka, denarja za ločeno varstvo niso dobili, iz programa adaptacije šole pa je le-to izrinjeno. Danes že vsi ugotavljamo, da je rešitev otroškega varstva v gasilskem domu lahko le začasna. Torej: kdo je tisti, ki ni ravnal v korist občanov?
DPO Stari trg tokrat tudi prvičjavno predstavljajo program adaptacije šolske zgradbe, kar je vsekakor dobro, ni pa prav, da občani, ki v ta namen združujemo sredstva, nismo, imeli možnosti v organizirani razpravi dajati tudi svoje pripombe in predloge.
Moje stališče, da v dolini ne potrebujemo dveh ambulant, predstvniki DPO ne komentirajo. Kaže pa, kar se tiče zdravstva, da bo le zmagal zdrav razum, saj so se pred nedavnim na to temo že pričeli konstruktivni razgovori.
Zavedam se, da bi upravnim organom v KS veliko bolj godila hvala kot pa dobronamerna kritika. Napredek doline je nesporno viden, je splet najrazličnejših okolnosti pa tudi posebnih zaslug, toda življenje teče naprej, pojavljajo se nove potrebe, novi problemi, ki terjajo demokratično obravnavo in v duhu' časa najracionalnejše rešitve.
Samodržtvo, sebičnost, protekcionizem, pretirani lokalizmi, prikrivanje napak in neupoštevanje krajevne samoupravne nas lahko še veliko stane. Zato ne razumem, čemu tak žolčen odziv DPO, saj so moje namere povsem čiste. Čudim se tudi, da so predstavniki DPO v svojem naštevanju uspehov in del v KS pozabili na še nekatere druge pridobitve in aktivnosti. So jih mar izpustili zato, ker ne potekajo od zasluženih upravnih organov v KS?
Vsekakor bi predstavnikom DPO svetoval, da svojo politično moč in razsodnost trošijo tam, kjerjeresnično potrebna. Konkretno pri delu upravnih organov KS kot tudi drugje. Dokazano je namreč, da je tam prisotno tudi neodgovorno in protizakonito razpolaganje z družbenimi sredstvi. Morda bi bilo prav, ko bi o teh zadevah spregovoril tudi ustrezen občinski upravni organ.
MATIJA KOCE
V petek, 16. maja. smo v Kočevju spremili na zadnjo pot Franceta Ožbolta, nosilca partizanske spomenice 1941, borca NOV, aktivista OF in partizanskega pesnika.
Rojenje bil 9. maja 1921 v Kočarjih. Že pred vojno seje vključil v delavsko gibanje. Leta 1938 je bil sprejet v SKOJ, leta 1939 v KPJ, izvoljen paje bil tudi v okrožni komite SKOJ.
Med vojno je bil član okrožnega odbora aktivistov OF in med organizatorji vstaje na območju od Suhe krajine do Kolpe. Krajši čas je bil v Cankarjevi brigadi, nato pa zaradi bolehnosti spet poslan na teren kot aktivist. Dokončal je tečaj za ljudske talente Slovenskega narodnega gledališča v Semiču. Bil je tudi še poveljnik narodne zaščite na Kočevskem.
Že med vojno in tudi po njej je pisal pesmi, predvsem o Beli krajini. Kočevju, Kočevski in Kolpi. Je tudi avtor besedila pionirske himne Mi smo slovenski pionirji in pesmi Mladi pionirji. ki soju prepevali že med vojno.
Po vojni je delal najprej na kulturnem področju, v mladinski organizaciji, bil pa jetudimedorganizatorji mladinskih delovnih akcij. Kasneje je vse do prezgodnje smrti deloval v mnogih organizacijah in društvih, najbolj prizadevno pa v gasilstvu in pri krajevni skupnosti.
Za svoje delo je prejel mnogo priznanj in odlikovanj, vojaških in delovnih, med katerimi najomenimo lepar-tizatisko spomenico 1941 in bronasto jelko, najvišje priznanje KS Kočevje-mesto.
Zaradi poštenosti, delavnosti in tovarištva je bil med občani priljubljen. Vsi ga bomo pogrešali.
J. P.
Jože Plaveč
Te dni je v 74. letu podlegel zahrbtni bolezni Jože Plaveč iz Novega mesta, znan Dolenjcem in Belokranjcem najbolj kot funkcionar v povojnih letih. Doma je bil s Sel v metliški občini. Z OF je začel sodelovati že jesenj 1942, potem je šel v partizane in opravljal razne dolžnosti od borca do komandirja čete.
Po demobilizaciji seje z družino naselil v Novem mestu, kjer je opravljal odgovorne funkcije: bil je predsednik okrajnega sindikalnega sveta, organizacijski sekretar na okrajnem komiteju ZK, vsa leta paje bil zelo aktiven tudi v borčevski organizaciji.
Jože Plaveč, ki je po vojni končal srednjo partijsko šolo v Ljubljani, je bil pred upokojitvijo vrsto let direktor Zavoda,za zaposlovanje v Novem mestu. Za svoje predano delo je prejel več vojaških in civilnih odlikovanj: medaljo za hrabrost, orden zaslug za narod in vrsto drugih.
Dokler mu ni pred leti začelo pešati zdravje, je bil aktiven v več organizacijah in organih, vse do zadnjega pa je ostal zvest borčevski organizaciji, kjer je bil še v prejšnjem mandatu član predsedstva občinskega odbora ZZB NOV. Od Jožeta Plavca so se toplo poslovili njegovi soborci in Novo-meščani 18. maja na ločenskem pokopališču.
-a
PRISPEVKI ZA MAISTROV SPOMENIK
Prošnji Zveze prostovoljcev-borcev za severno mejo 1918—1919 za prostovoljne prispevke za postavitev spomenika generalu Maistru v Mariboru seje že odzvalo lepo število po-, sameznikov. Do 7. maja se je na poseben žiro račun nateklo 338.400 din. Zveza prostovoljcev borcev se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje, prosi pa še za noveprispevke. Denarse zbira na žiro računu št. 51800-678-95822 s pripisom za Maistrov spomenik.
Janez Majnik-Džems
Legendarnega partizanskega komandanta Janeza Majnika-Džemsa ni več. Poslednjo čast so mu izkazali v Piranu. kjer je živel zadnja leta. Sicer paje bil Dolenjec in je vsa leta v naše kraje rad prihajal med borce. Še lani jegovo-ril na odkritju spominskega obeležja pri Žagi na Gorjancil\.
Rojen je bil sicer v Žužemberku, toda mladost je preživl jal v Novem mestu
in bil v vrstah tistih naprednih novomeških gimnazijcev, ki so takoj po zlomu stare Jugoslavije /ačeli zbirati orožje za partizane. Za Ol jedelalod začetka, v partizane pa je šel leta 1942 in že s seboj je prinesel puškomitraljez. Začel je kot mitraljezce, preden pa je minilo leto' dni, je bil komandant Belok-
ranjskega odreda. Sposoben, razgledan in drzen je postal načelnik obveščevalne službe v IV. operativni coni, namestnik komandanta 14. divizije, nazadnje pa je bil komandant Tomšičeve brigade.
Kot partizan je prekrižaril vse slovenske hoste. bil je šest krat ranjen in dvakrat tako hudo. da mnogi niso verjeli, da bi lahko ozdravel. Njegova neverjetna volja in elan sta mu pomagala čez mnoge hude preizkušnje.
Tudi po osvoboditvi je opravljal vrsto najvidnejših funkcij v republiških organih, po hudi prometni nesreči leta 1960 paje moral kar za tri mesecev bolnišnico. kasneje pa se je zaradi zdravja preselil v Piran. Tudi v tej obalni občini je bil vse do zadnjega med najvidnejšimi funkcionarji na različnih dolžnostih od predsednika občinske Socialistične zveze do predsednika sveta občine Piran.
Bil je nosilce partizanske spomenice in v rstevojaških in civ ilnihodlikov atij. upokojen pa je bil kot glavni direktor Splošne plovbe Piran. Dolenjski in belokranjski borci, njegovi prijatelji in številni znanci bodonasvojihsrcčanjih pogrešali Džcmsa. ostal pa jim bo v spominu predvsem kot borec in komandant. ki je prttvo tovarištvo cenil čez vse.
Bela krajina je premajhna za brezbrižnost
Zaradi ekološke osveščenosti, ki so jo v zadnjih nekaj letih pokazali Belokranjci, predvsem prebivalci vasi ob zastrupljeni Krupi in krajani dragatuške krajevne skupnosti, je bilo večkrat slišati posmeh, češ zakaj nepotrebna panika, »napihovanje«informacij. Žal so takšne besede prihajale tudi iz ust Belokranjcev, ki se ne zavedajo, da pač vsi živijo v eni Beli krajini. Resje, da so ljudje ob Krupi nekoliko bolj ogroženi in da je nekomu vDragatušu manj vseeno, če bo na pragu njegovega kraja odlagališče smeti kot na primer Starotržanu, vendar so pozabili, da ekološke nesreče, ko pridejo do njih, ne poznajo meja, za kar je zgovoren dokaz černobilska nezgoda. In končno: Bela krajina ni tako velika, da bi bilo lahko prebivalcu na enem koncu deželice obKolpivseeno, s kakšnimi ekološkimi težavami se ubada Belokranjec nekaj 10 kilometrov stran od njega.
Če so že nekateri Belokranjci tako omalovažujoče gledali na ekološke probleme v svoji bližnji okolici, potem je razumljivo, da se je tudi reševanje iz republike začelo premikati tako počasi. V sredini leta 1983 so bili odkriti PCB (poliklorirani bife-nili) v reki Krupi, pol leta po tem so šele prišle v semiško Iskro — vir zastrupitve reke — inšpekcijske službe in še pred dobrim letom so na tiskovni konferenci v Ljubljani, kije imela naslov Ekologija in mi (ob belokranjski Krupi), številni zahtevali, naj vendar začnejo hitreje reševati ta belokranjski problem. In kaj j e bilo storjenega do danes, kakšno je vzdušje med prebivalci šestih vasi ob zastrupljeni Krupi?
• Da so še vedno zaskrbljeni in da se nikakor ne morejo povsem sprijazniti s tolažbami strokovnjakov, da je primer Krupe pač sreča v nesreči in da, čeprav v sebi nosijo strup, niso zastrupljeni, je pokazal tudi nedavni sestanek krajanov in strokovnjakov v Stranski vasi. Toda kako naj vedo, da je res vse tako lepo in prav, ko pa jim je bilo jasno povedano, da so ljudje različno občutljivi za PCB, ki ga nosijo v krvi in maščobah, pregledan pa je bil le naključen vzorec ljudi. In ali je res vse v redu z njihovimi kromosomi, za kat ere ni nikjer v svetovni literaturi zapisano, da bi jih v takšnem primeru morali proučevati? Pa vendar so pri petih družinskih članih delavke iz Iskre, ki ne živi v šestih vaseh ob Krupi, odkrili takšne okvare. Kako naj jih ne skrbi, kako bo z njihovimi otroki, ko pa so jim v črnomaljskem zdravstvenem domu zagotovili, da je z njimi vse v redu, dr. Kržišnik iz lju-
bljanskega Univerzitetnega kliničnega centra pa je tako kot starši zaskrbljen zaradi njihovega zdravja!
Obljube, da bodo merili čistočo zraka, so še vedno obljube, na vprašanje, kakšna je mikroklima na ogroženem področju, pa strokovnjaki odgovarjajo, da o tem ni moč reči nič določnega. Nasprotujoče si izjave, prazne obljube, zagotovila, ki slonijo na trhlih osnovah, ljudi le begajo, ne vedo, komu naj verjamejo, če sploh še lahko komu. Ne nazadnje tako kot strokovnjaki, ki se venomer sklicujejo na svetovno literaturo, tudi sami spremljajo ekološke nesreče, v kakršno so zabredli, v svetovnem tisku. In prav iz te literature so razbrali, da PCB pravzaprav ni tako nedolžen, da bi, zavedajoč se, da morajo neizogibno živeti z njim, le zamahnili z roko. Zakaj, se sprašujejo, je potem v mestu Binghampton v ameriški zvezni državi Nev York še vedno zaprta 18-nadstropna upravna stolpnica, v kateri je leta 1981 nastal požar, ob katerem je iz transformatorja izteklo okrog 600 litrov PCB? Stroški neuspele dekontaminacije so znašali 20 milijonov dolarjev, stroški odškodnin tistim, ki so po požaru ševstopili v stavbo, pa skoraj milijardo dolarjev.
M. BEZEK
Ravnodušnost mladih ni prirojena
Svet za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij NOB pri občinski konferenci SZDL Novo mesto je pretekli
četrtek posvetil precejšnjo pozornost mladi generaciji, pa očitno ne te zato. kerjetokar nekako modno zaradi n jenega prebujanja in vse očitnejšega mišljenja s svojo glavo.
Ob ugotovitvah, da svet oziroma tukajšnja NOB generacija nasploh na terenu kar dobro sodeluje z mladimi in da v glavnem ni problemov z oskrbo spomenikov, pohodi in raznimi akcijami, so vendarle obvisela v zraku trpka vprašanja in ugotovitve o ne posebno sprejemljivem obnašanju, življenju mladine, predvsem še srednješolske in pa mestne. Da samo pohajkujejo in gonijo svoj didl-dudl. je bilo slišati, za delo jim pa ni.
• Zakaj so lake težave z brigadami za mladinske delovne akcije, so se spraševali, ko bi bile za mlade, spet predvsem srednješolce, idealne, di si pridobijo odnos do deta. Samo s kritiko in brez vrednot, ki so jih spremljale in gnale naprej v NOB, današnja mladina nebo rešila nobenega problema, so menili. Zakaj od mladih nikakor ne bo rešila nobenega problema, so menili. Zakaj od mladih nikakor ne moremo zve-deti, kaj bi radi, kakšne prireditve, akcije in podobno, kako naj iščemo nove in nove oblike dela, če sami ne vedo, kaj bi radi, so se prizadelo spraševali. Že res, da imajo mladi danes drugo življenje in druge probleme, toda popotno nezanimanje za preteklost ni sprejemljivo. In takšne organizacijsko in vsebinsko spodletele prireditve, kot je bila tista ob letošnjem sprejemu Titove štafete v Novem mestu, je treba v bodoče preprečiti.
Odgovornost za to nosijo vse družbenopolitične organizacije. In ne nazadnje so
poudarjali, da je treba biti zelo pozoren do vseh mogočih pojavov nacionalne nestrpnosti tako v šolah kot v delovnih organizacijah ter jih po možnosti preprečevati.
Večini ugotovitev je dejansko mogoče in celo treba pritrditi. Mislim pa. da bi morali današnje življenje in ravnanje mladine vendar bolj videti in obravnavali v povezavi z dogajanjem v družbi, s stanjem te družbe, ki je po 40 letih nesporno pomembnih bitk. zmag in uspehov vendarle, žal. v nezavidljivem položaju, do grla zadolžena, z večjo stopnjo inflacije in brezposelnosti kot kdajkoli doslej, ekološko onesnažena in s krizo mnogih človeških, moralnih vrednot. Nezanimanje mladih, apatija predvsem za stvari, za katere bi starejši hoteli, da jih zanimajo, iskanje novih (morda tudi iz protesta) bolj ali manj posrečenih oblik izživet ja in preživetja, vsaj navidezna nedelavnost, pa morda že prevelika revolucionarnost in preveč samostojno mišljenje ipd. vse to ni prišlo samo od sebe, ni z naravo dana lastnost mladim, ampak je. če to priznamo ali ne, rezultat 40-letnega dogajanja in sedanjega stanja v naši družbi.
1
Nezanimanje za preteklost pa je morda tudi posledica prevelikega »posiljevanja« z njo, čeprav ni sporno, da mladi morajo poznati zgodovino. Ko bodo vse te stvari spremenjene, se bo verjetno tudi mladina obnašala drugače. Spremembe pa so, tudi to je treba priznali, še vedno boljodvisneod drugih kot od samih mladih.
Z. LINDIČ—DRAGAŠ
Zakaj so nekateri pastorki uspešni
V ribniškem Riku, ki ta čas ni samo ena izmed najbolj uspešnih delovnih organizacij v ribniški občini, ampak kar v Sloveniji, zlasti v okviru kovinskopredelovalne industrije, pravijo, da nimajo marketinga. Ob velikem številu izdelkov — kar 300jih je. zdaj pa se lotevajo še izdelave lesne galanterije —je to seveda več kot nenavadno. Toda v Riku imajo odgovor tudi na to vprašanje. Pravijo, da so se pri svojem delu naslonili na večdesetletno tradicijo ribniških krošnjarjev. Ti so od vrat do vrat prodajali širok izbor izdelkov iz lesa. za katere so vedeli, da so potrebni in uporabni in torej tudi iskani. Tudi v Riku so se vedno lotili samo izdelkov, za katere so imeli naročnike.
Toda do naročnikov je treba priti in za to je treba v svet, biti pogumen in komunikativen. Njihovi ljudje nenehno obiskujejo partnerje doma in na tujem, vzdržujejo množico poslovnih in celo osebnih vezi. Le tako
lahko ugotavljajo, kako so bili sprejeti njihovi izdelki, kakšne so potrebe trga itd.
• Zadnje veliko naročilo za opremo letališč v državah SEV tudi ni prišlo po naključju. Znano je, da je Riko svojo uspešno pot začelsproiz vodnjo opreme za letališča. Kasnejeje delež te opreme v celotnem programu zavzemal vse manjše mesto. Toda stika s svojimi odjemalci in tudi iskanja novih možnosti ni bilo konec. Za vse to je skrbet Pavle Erhovic, nekdanji letalec in dolgoletni svetovalec. Boj za posel, ki je vreden 20 milijard dinarjev in bo zaradi njega v Riku dobilo delo novih 300 delavcev, je trajal pet let. Predstavniki SEV, do skrajnosti nezaupljivi in tudi počasnipri odločanju, so se za Riko odločili potem, ko je bila oprema Rika nadvse uspešno predstavljena na brniškem letališču.
Lepo je izhajati iz tradicije, za vsakršno rabo pa leni. V Riku so že zdavnaj spoznali, da brez znanja ne bo šlo. Trenutno za svoje potrebe štipendirajo 350 dijakov in študentov, delež delavcev z višjo in visoko izobrazbo pa naj bi se do konca srednjeročnega obdobja povečaI od sedanjih 6 na 15 odstotkov. V korak z večjim številom visoko izobraženih delavcev gre vse pomembnejša vloga razvoju. Ta se od sedanje politike reševanja sprotnih problemov, kolikor in kakršne pač je prinesel vsakdan, vse bolj usmerja v iskanje neprehojenih poti. Prvi korak na tej poti pa je prav gotovo avtomatski transportni voziček, ki so ga izdelali s pomočjo elektrotehnične fakultete v Ljubljani in Inšituta Jožef Stefan. Voziček, ki bi po zmogljivostih sodi! skoraj že medrobote.je celo boljši od japonskih, sajjeimelpriusta-vljanju odstopanje le 0,5 milimetra, medtem l o je japonski porabil še enkrat več. Kaj ta voziček pomeni za Riko, dobro ponazori podatek: doslej so za kilogram sv-ojih izdelkov iztržili po 3000 dinarjev, za avtomatski transportni voziček pa bodo trikrat več. Da bi na poti uvajanja tehnično zahtevnih izdelkov še naprej uspešno vztrajali, bodo v naslednjih petih letih vložili v posodabljanje proizvodnje več kot 6 mili-jard_ dinarjev.
Čeprav v novinarstvu še vedno nekako drži načelo, da je dobra vest slaba vest, paje le prav. da predstavimo tudi dobre delovne organizacije. In k vsemu doslej napisanemu (kar pa seveda ni niti poskus anatomije uspeha ribniškega Rika) je treba dodati, daje Riko lani vse ekonomske pokazatelje poveča! za 100 odst. Vse, kar mu ostane od vsega rega, pa usmerjav naložbe, v opremo, znanje, ljudi, ki delajo in ustvarjajo. Riko v nasprotju z drugimi delovnimi organizacijami ni bil nikoli miljenček. Morda je v tem tudi odgovor na vprašanje, zakaj so nekateri pastorki tako uspešni.
J. SIMČIČ
PIONIR	- GRADBENO
PODJETJE
evidentiranje kupcev za nakup stanovanjskih hiš Jedinščica in Regrške košenice
v Novem mestu
Izgradnja:
— do IV. faze
— ključ v roke
Vse podrobnejše informacije:
GIP PIONIR Novo mesto / TOZD Tehnična komerciala in inženiring —prodaja Kettejev drevored 37, tel. 068 — 21-826
40
OPEKARNA	NOVO
Novo mesto, Zalog 21, tel.: (068) 21—403, 22—291, p. p. 10
• Proizvodnja opečnih izdelkov
• Trgovina z gradbenim materialom na debelo in drobno
OD TEMELJEV DO STREHE
V naši prodajalni v Zalogu št. 21 vam nudimo:
— opečne in cementne izdelke
— pesek, apno, cement
— betonsko železo, armaturne mreže
— ostrešja po načrtu, gradbeni les
— okna, vrata
— Izolacijske materiale
— strešne kritine
— fasadne materiale
— orodja: mešalce za beton, samokolnice in druga orodja
— te ra set (material za športne terene)
— Izoter (material za pripravo izolacijske malte in za izolacijo podov)
Tudi malta za zidanje In omet mora Imeti izolacijske lastnosti. Namesto peska uporabite IZOTER.
Po želji kupcev organiziramo prevoz na gradbišče.
NUDIMO STROKOVNE NASVETE ZA GRADNJE IN IZRAČUNE
KOLIČIN MATERIALOV PO NAČRTIH
DELOVNI ČAS TRGOVINE:
od 6. do 16. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure.
Delovna organizacija Tovarna obutve Novo mesto,
Novo mesto, n. sol. o.
razpisuje
prosta dela in naloge (reelekcija)
VODENJE FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
Za opravljanjedel in nalog mora kandidat poleg splošnih pogojev po zakonu izpolnjevati še posebne pogoje:
— da je po poklicu diplomirani ekonomist in da ima vsaj 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju vodilnih nalog in opravil o?iroma da je ekonomist s 4 leti delovnih izkušenj pri opravljanju vodilnih nalog in opravil.
— da izpolnjuje pogoje, kijih določa družbeni dogovor o kadrovski politiki v občini Novo mesto,
— da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti.
Dela in naloge razpisujemo za 4 leta.
Razpis velja 8 dni po objavi.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjenih razpisnih pogojih na naslov: DO Tovarnaobutve Novo mesto, Bršljin 32,68000 Novo mesto, z oznako »za razpisno komisijo«.
O izidu razpisa bomo kandidate pisno obvestili v 8 dneh po dokončni izbiri.
I I—	l
	i s r i 9
Fotoslišal: Milan Markelj
GLEJ, GLEJ! KAKŠNO ČUDO — V MORJU PLAVA DOMAČI TURIST!
I
r
dolenjski ust pred 20 leti
V
Podražitve razburjajo
Za nekatera podjetja ni pogojev za obstoj — Slepar- ski prodajalci iz južnih krajev države
PO REFORMI seje večina podjetij zadovoljila, da so z nekaj manj ljudmi proizvajali enake količine, namesto da bi z nezmanjšanim številom zaposlenih skušali proizvajati več. Jasno je, da nadaljevanje takih gospodarskih gibanj ne bo zagotovilo nikakršnega dviga življenjske ravni zaposlenih. Nekateri kolektivi si sploh niso na jasnem, kakšna bo njihova bodočnost. N imajo še izdelanih srednjeročnih planov, obstajajo pa tudi taki, ki tudi enoletnega plana ne morejo pokazati. Delovne organizacije brez načrtovza nekaj nadaljnjih let ne morejo dobro gospodariti in potemtakem tudi nimajo pogojev za obstoj.
PRED KRATKIM je tržna inšpekcija prepovedala prodajo trsnih sadik na metliškem sejmu, kamor sojih vsakič pripeljali cele vozove iz južnih krajev države. Vinogradniki pa so kmaluspoznali.daso kupovali mačka v Žaklju in da prodajalci sleparijo, vendar žal šele potem, ko je bila kupčija že sklenjena. Tega bo zdaj konec.
DIVJ ANJE AVTOMOBILISTOV skozi Kočevje je vidno zlasti ob nedeljah. Tudi minulo nedeljo so mnogi brezvestneži prav divjaško podili po mestnih ulicah. Niso redki primeri, da je kak avtomobil prepoln potnikov, mnogi motoristi pa imajo na rezervoarju otroka, za seboj pa ženo. Ali res čakamo nesrečo in bomo šelepotem ukrepali?
POMANJKANJE SVINJSKEGA mesa in teletine v krških mesnicah že dalj časa močno vznemirja gospodidnje in vodstva gostinskih obratov. Težavam preskrbe z mesom in osnovno prehrano bo treba v najkrajšem času posvetiti posebno zborovanje občanov. .
PODRAŽITEV MESA, piva in vina ter še nekaterih življenjskih potrebščin vsenovskih prodajalnah je povzročilo slabo voljo. Ljudje menijo, da se dela drugače, kot se piše in govori. Radi bi vedeli, kdo je odgovoren za te podražitve in zakaj je prišlo do njih tako iznenada ter če je bilo to zares potrebno.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 19. maja !966)
A
Ž
Ž
S
*
i
*
4
4
4
*
4
4
*
4
4
4
4
4
4
4
4
4
J:
4
4
4
4
4
*4
4
\
4
LEPILO iz morskih mehkužcev, ki so ga izdelali na univerzi Connecticut, je menda tako močno, da se bo dobro obneslo tudi v zobozdravstvu pri plombiranju zob in nameščanju zobnih protez. Do lepila so strokovnjaki seveda prišli na dokaj zapleten način in ne zgolj z uživanjem školjk, ki so glavna surovina za novo lepilo.
VENDAR bi ga v havajski letalski družbi potrebovali pred tedni, ko so iz Avstralije v Honolulu prevažali Leve. Tako se imenujejo nogometaši nekega kluba iz Melbourna. Levi so na letalu srknili nekaj kapelj viskija preveč, nakar so razrezali sedeže in segli tudi po oblačilih stevardese. Razgretim nogometašem so bili komaj kos. Če bi imeli lepilo, bi jim začasno zalepili riti na sedeže in roke na boke, kasneje, ko bi alkoholne pare shlapele, pa bi lahko Levi še polepili, kar so razrezali.
DRUGAČNE VRSTE zabave pa si radi privoščijo Brazilci. Kot je raziskal brazilski časopis Folha de Sao Paolo, je za tretjino Brazilcev najlepša zabava kar njihovo vsakdanje delo, na drugem mestu z 22. odst. odgovorov pa so potovanja. Sele na tretje mesto so se uvrstile večerne zabave, plesi, kazino ipd. Le kaj neki Brazilci počno, da jim je delo tako priljubljena zabava?
ZA ŽE POKOJNEGA Vassarja Rovveja se je vedelo, da je od vsega na tem svetu najbolj ljubil hitre vožnje z avtomobilom. Žatoje tudi v oporoki zapisal, da mora pogrebnik pripeljati njegovo
truplo na pokopališče z najmanj 110 kilometri na uro. Pot napoko-pališčeje bila menda tako hitra, da je malo manjkalo, pa bi se divja vožnja končala z dvema pokojnima namesto le z enim.
VELIKO DLJE je trajalo, predno so preselili dom ostarelih v nekem westfallskem mestu v Zahodni Nemčiji. Nazadnje pa so ga umestili na »najbolj primernem mestu«, kot so se izrazili mestni očetje. Dom ostarelih so namreč preselili v neposredno bližino mestnega pokopališča.
Si
žiro račun 50101 •645-621S8
KS Velike Lašče
Kaj so pred	80	leti	pis Dolenjske	Novice.
Na volitvah par Ijudij mrtvih
Brez moči smo proti izseljevanju Slovencev — Prašičja zaprtija povzroča veliko škodo malim in revnim posestnikom — Volitve na Ogrskem — Zlikovci na
grobovih
(Proti) izseljevanju smo danes brez moči! To je pojav, ki je v današnjih razmerah, ko se bije na kmetih trd boj za obstanek, čisto naraven. Ali proti na-lezljivosti te bolezni, proti nalezljivosti izseljevanja, bi se moralo kaj storiti. Če manjka doma kruha, iskati ga je drugod! To je naravno! Ali neopravičeno je, da se selijo tudi ljudje, katerim tega ni treba, ki imajo doma dosti pošteno izhajanje in dosti dober kruh, in ki se selijo zaradi tega, ker se nalezejo potoželjnosti od drugih izseljencev. Proti taki nalezljivosti bi pa se moralo kaj zgoditi!
(Prašičja) zaprtija traja nenavadno dolgo in prizadeva našim ljudem veliko škodo. Že tri mesece je tega, da so prepovedani vsi sejmovi v novomeškem krškem in črnomeljskcm okraju in da je ustavljena z malimi izjemami vsa kupčija. Samo tako imenovani notranji promet je dovoljen, ki pa po dosedanjih izkušnjah nikakor ne zadostuje. Najbolj prizadeti so mali in revni posestniki^katerim daje prešičjereja glav ni dohodek.
*4
4
'4
'4
4
\
4
4
4
4
4
4
4
4
4
'4
4
4
4
4
!: 4 4
(Na Ogrske m) so dovršene volitve za državni zbor. Med volitvami so bili na mnogih krajih nemiri, nekaj Ijudij je ubitih. Na Ogrskem sploh mislijo, da niso volitve, ako ni par Ijudij mrtvih.
(C j robov e) svojih rajnih naši meščani res lepo i IT radi krasijo. A leto za letom se najdejo zlikovci, dečki in tudi deklice, ki ne samo kradejo cvetice z grobov, ampak jih tudi drzno in škodoželjno uničujejo. Opozarjamo na to lopovstvo sl. policijo, da se potrudi vsajenega teh porednežev v roke dobiti in ga kaznovati.
(O glas.) Zahtevajte pri nakupu Sehiehtovo Sledilno milo z znam ko jelen. Ono je zajamčeno čisto in brez škodljive primesi. Pete izvrstno. Kdor hoče dobiti zares zajamčeno pristno, perilu neškodljivo milo. naj pozi dobro, da ho imel vsak komad ime Sehieht in varstveno znamko jelen. Dobiva se milo povsod na evropejskem ozemlju.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. maja 1906)
Ušesa se v disku hitro starajo
Prehrupna glasba trajno poškoduje sluh — Mladi ljubitelji hrupnih diskov slišijo tako slabo kot šestdesetletniki — Slušalke nič manj varne
Ko so pred časom švedske mornariške sile iskale domnevno sovjetsko podmornico v svojih ozemeljskih vodah, so kljub izpopolnjenim prisluškovalnim napravam naleteli na nenavaden problem. Izkazalo se je, da nobeden od mornarjev ne sliši zadosti dobro, da bi lahko delal z zvočnimi prisluškovalnimi napravami. Mladi mornarji so vsi imeli delno poškodovan sluh.
Vojaški zdravniki so takoj vedeli, za kaj gre. Nedovoljostersluhje posledica najbolj razširjene zabave mladih generacij — poslušanja popularne glasbe in obiskovanja hrupnih diskov.
Na škodljive vplive poslušanja glasne popularne glasbe je že leta 1981 opozoril dr. David Lipscomb, kije na univerzi Tennessee opravil raziskave sluha pri študentih. Prišel je do »alarmantnih« ugotovitev, kot jih je sam nazval. Kar tretjina brucev ni bilo sposobnih slišati visoke tone. Po prvem letniku je bilo takih s slabim sluhom že 66odstotkov. Lipscombjezapisal: »Sluh mladih je dvakrat starejši, kot so oni sami.«
Do podobnih ugotovitev je prišel tudi prof. EberhardZwikker z muenchenske univerze. Pri študentih je odkril kar 35 odstotkov takih s slabim sluhom za območje tonov visoke frekvence. In ti delni glušci so bili vsi do zadnjega veliki ljubitelji glasbe, rocka in disko muzike.
Povezava med poslušanje hrupne glasbe in slabim sluhom pri mladih generacijah je očitna.
»Vse več mladih pacientov imamo, pri katerih izgubljanja sluha ne moremo povezovati z njihovim delom, pač pa s poslušanjem hrupne glasbe,« zatrjuje profesor Gerd Jansen z univerze v Duessel-dorfu.
Resje življenje dandanes mnogo bolj hrupno, kot je bilo včasih. V mestih je hrupa več, kot bi si ga želeli in je dobro. Vendar pa zares čudi, da mladi namesto v mir in tišino beže v hrup diskov in rockovskih koncertov. Skoraj ni zvrsti popularne glasbe, kjer bi ne prevladovala moč. Na plesišča v diskih in drugih shajališčih mladih bruhajo tisočvatni ojačevalniki peklenski trušč. Za primerno jakost se šteje kar glasnost (hrup!) kakih 100 decibelov, marsikdaj pa zvočniki bruhajo še močnejše zvoke, da presežejo celo hrup reaktivnega potniškega letala.
Oko z višin
Novi evropski civilni satelit Spot
Meje in razdalje niso nikakršno zagotovilo več, da je mogoče ohraniti večje stvari tajne. Tudi jedrska katastrofa v Černobilu je bila kmalu razkrita, čeprav sojo sovjeti prikrivali, kolikor dolgo so mogli. Toda elektronske oči, ki visoko nad zemljo krožijo in motrijo svet pod seboj, so pogledale v Černobil. Na osnovisatelitskih posnetkov pa so strokovnjaki lahko natančneje določili, za kakšno nesrečo gre.
Prve posnetke černobilske jedrske elektrarne je poslal satelit Landsat, ki kroži okrog zemlje že od leta 1972 in je v zasebnih rokah. Se boljše in natančnejše posnetke poškodovanega reaktorja pa je naredil novi evropski satelit Spot. Ta satelit spada med najmočnejše nevojaške naprave, namenjene za opazovanje zemeljske površine. Zaradi tega so posnetki, dobljeni s pomočjo tega satelita, dostopni časopisnim agencijam in preko njih najširšemu krogu ljudi. Vojaški sateliti pač ne fotografirajo za novinarje.
Dokler sovjetska vlada ni odkriteje spregovorila o černobilski katastrofi in začela posredovati pomembnejše podatke tujini, sta oba nevojaška satelita nudila edine informacije o dogajanju na mestu nesreče.
Evropski satelit Spot leti v višini okrog 800 kilometrov, pri snemanju pa uporablja najsodobnejšo računalniško tehnologijo, s pomočjo katere tvori črno-bele fotografije, po potrebi pa tudi barvne diapozitive. Na posnetku zajame površino 3600 površinskih kilometrov, razloči pa predmete, ki so večji od 10 metrov. Satelit lahko ustvari tudi tridimenzionalne slike.
In še to: posnetek s Spota si lahko naroči vsak, kdor je zanj pripravljen plačati 850 dolarjev.
Zahodnonemški novinarji so opravili zanimiv poskus. Obiskali so izbrane diskoteke in zmerili glasnost predvajane glasbe v njih. Ugotovili so, da bi celo v najtišji med njimi strežno osebje moralo nositi v ušesih varnostne zamaške. Spodnja meja je bila namreč 85 decibelov, to pa je tista meja, ki na delovnem mestu že zahteva uporabo zaščitnih sredstev za ušesa. Jasno pa je, da diskdžokeji in strežno osebje v diskih ne uporabljajo nobenih zaščitnih ušesnih zamaškov ali varnostnih slušalk. Zaradi poklica, ki ga opravljajo, so naglušni in jih glasna glasba niti ne moti več. Toda njihov sluh je za vselej poškodovan.
Hrupna glasba pa ni enako nevarna za sluh vseh obiskovalcev diskov in plesišč. Tisti, ki sicer dan prežive v kolikor toliko tihem ok-
H rupna glasba je lahko tudi v slušalkah, ki so vse bolj priljubljene, a za sluh prav tako škodljive, če jih uravnava nezmernost. (Foto: MiM)
olju, jo odnesejo z manjšimi poškodbami. Toda tisti mladi, ki žive tudi sicer v hrupnem okolju ali delajo na delovnih mestih, kjer je hrup močan, bi morali vsaj 16 ur preživeti v miru, da se sluh opomore. Tako pa iz enega hrupa padejo zvečer v še hujšega. Ušesa sejim ne morejo odpočiti in sluh se začenja kvariti. Za slušneorganeje povsem vseeno, ali dela hrup pnevmatski sveder ali pa Boy George.
Vsakomur je iz vsakdanje izkušnje znano, da po dlje trajajočem hrupu ali nenadnem udarnem hrupu nastane delna in kratkotrajna oglušelost. Pravimo, da slišimo, kot bi imeli vato v ušesih. Strokovnjaki pravijo temu pojavu TTS (kratica za začasno premaknitev slušnega praga). Pojav mine, ko se človek v tišini odpočije. Brez tega počitka in zaradi ponovnega izpostavljanja hrupu se prično okvare v slušnih organih. Proces sicer ne poteka od danes na jutri, vendar pa je vztrajen in nepovrnljiv, lahko pa čez leta pripelje do hude oglušelosti. Povsem zanesljivo!
Če »vata v ušesih« ne izgine, potem se začenja, kot pravijo strokovnjaki, poja "TS (kratica za stalno premaknitev slušnega praga). In kot prvo znamenje na-
stopi neobčutljivost za visoke tone. Človek zelo visokih tonov sploh ne sliši več,čeprav še dobro sliši človeški glas. Običajno in naravno staranje sluha je zaradi teh pojavov pospešeno za 20 do 30 let. Nepovratno! Tako ima mladenič 20-ih let sluh, star 40, v nekaterih primerih, ko gre za velikega ljubitelja hrupne glasbe, pa lahko celo 60 let.
»To je kriminalno!« kratko in jedrnato označuje hrupno glasbo v diskih in na plesiščih direktor klinike za otolaringologijo v Luebec-ku.
In kaj narediti? Se odpovedati priljubljenemu plesu? Ni povsem potrebno, menijo poznavalci. Je delna rešitev, in sicer kar najbolj razgiban in vroč ples. S takšno telesno aktivnostjo se organizem sprošča od stresa, ki ga povzroča hrupna glasba. Aktivnost je najboljša obramba pred stresi. Ta refleks je star toliko, kot je staro človeštvo. Seveda pa je še vedno pravi zdravnik mir in tišina. Vsaj občasna.
Se najslabše je, ko mladi v sporu s starši, ki pač ne prenesejo hrupne glasbe doma na stanovanjih, posežejo po slušalkah. Slušalke so že nekaj let prava moda, še posebno, odkar je mogoče priljubljeno glasbo poslušati povsod, kamor greš, kar so omogočili prenosni mali stereokasetofoni (walkmani). Medicinski poznavalci pravijotem priljubljenim napravam kar »tihi ubijalci sluha«. Največji ameriški proizvajalec walkmanov J. Kossje dal vgraditi vsvojenapraveopozo-rilno alarmno napravo, ki se oglasi, ko poslušalec začne privijati jakost na nevarno mejo.
Vendar pa velja, da poslušanje glasbe primerne jakosti nikakor ne škodi. Tudi hrupnejša glasba, če že kdaj mora biti, ni škodljiva, če se ne ponavlja kar naprej brez slušnega odpočitka. Na to pa morajo mladi pač tudi kdaj pa kdaj pomisliti, da ne bodo že po nekaj letih še v cvetu let morali zamenjati slušalke walkmanov s slušalkami slušnih aparatov.
Ves hrup pohval premine kakor hip.
A. S. PUŠKIN
Nesrečni ljudje znajo tako lepo govoriti o sreči.
V. ŠKLOVSKI
Kazen za to, ker človek neljubi, je v tem, da tudi ne more biti deležen slasti, da je ljubljen. SULLY — PRUDHOMME
Lažje in hitrejše pisanje
Nizozemci so razvili nov tip tipkovnice — Po sto letih se _____________________qwerty	poslavja
Dokler so bili pisalni stroji razmeroma počasni mehanizmi, je razporeditev črk, tako imenovana qwerty tipkovnica, ki ima ime po prvih črkah tipkovnice, ustrezala. Takšno so si načrtovalci zamislili že pred stoletjem, ko so najbolj pogoste črke razmetali po vsej tipkovnici, da bi se tako ognili zati-
I
Razpored najsodobnejše tipkovnice, ki omogoča mnogo hitrejše in lažje pisanje na pisalni stroj.
kanju udarnih tipk. Z razvojem novih pisalnih mehanizmov in še posebno z razvojem računalniške tehnologije je ta osnovni razlog za takšno standardno razporeditev črk odpadel. Sodobni mehanizmi dopuščajo praktično neomejeno hitrost pritiskanja na črke, nedabi se zamešale. In tako je dozorel čas, da se skoraj sto let nespremenjena tipkovnica spremeni.
Nizozemsko podjetje Velotype je izdelalo črkovni sistem, ki omogoča, da tudi tipkanja nevešč
pisec odtipka veliko več znakov na minuto, kot je bilo to mogoče z dosedanjimi tipkovnicami. Tipkovnica VeIotypa omogoča, da tudi invalidni ljudje natipkajo 180 do 200 besed na minuto, česar na starih tipkovnicah ne zmore niti zelo dobra strojepiska.
Tipkovnica je oblikovana dokaj nenavadno. Vsebuje 37 tipk. Samoglasniki so nameščeni v središče tipkovnice, soglasniki pa levo in desno od nje. Zanimivost tipkovnice je, da se soglasniki pojavljajo dvakrat, in sicer enkrat na levi in enkrat na desni strani kot v ogledalu. Tako so razvrščeni najbolj pogosti soglasniki, medtem ko tiste, najmanjkrat uporabne, ti-pkalec dobi s pritiskom na dve tipki hkrati. Preostale tri tipke so za velike črke, ločila in presledek.
Pri tipkanju se pritisnjene črke pokažejo na prikazalniku iz tekočih kristalov na vrhu pisalnega stroja, da ima pisec ves čas nadzor, ali je izbral pravilne črke. Vse skupaj, vrstni red črk in ostalo, pa odreja vgrajen čip.
Nove pisalne stroje je mogoče priključiti na osebne računalnike, jih povezati s printerji in drugimi elektronskimi samodejnimi pisal-niki.
Naprava je zasnovana tako, da jo je mogoče uporabiti za pisanje v 15 jezikih in še za simbolno pisanje zraven, še pravi za pisanje s pomočjo simbolov.
PtfTlIlK
PRS3SČE
m3SL3
Niti denar niti obleka ne moreta obrniti usode.
I. ANDRIC Človeštvo ima poleg razumskega znanja še nerazumsko znanje, ki daje možnost življenju — vero.
L. N. TOLSTOJ Ideologije si podrejajo zavest posameznikov totalno.
J. VIDMAR Vladanje je radost, je užitek, je opoj, ki mu ni enakega.
M. MIKELN
Razlog za današnjo popularnost vzhodnih filozofij pri nas je patološki; pojavlja se kot potreba po magičnem dojemanju sveta in je reakcija na nekatere oblike grobega materializma.
L. KRALEC
Kdor se vda, ne živi — preživi.
O. FALLACI Mesto ima pozitivno vlogo kot žarišče razvoja samo, če njegov razvoj ne povzroča, da se druga območja praznijo ali zaostajajo.
L. GOSAR
Vsak pisatelj mora biti disident.
D. JANČAR
17
NAGRADNA KRIŽANKA
TONA
REDKOST
UMAKNI-
TEV
GL M. REPUBLIKE MAU
ETIOP.
PLEMENSKI
POGLAVAR
VRSTA
ŽITA
POND
DRUŽINA IT. IZ DEL GODAL
DRAMATIK
PARTUIC
MUSLIM. MOŠKO IME
STOLČEK
BREZ
NASLONA
PROSTOR
ZA
BELJENJE
KEM.SIMB. ZA JOD '
KEM. SIMBOL ZA RENU
AGAMEM
NONOVAHCl
LETOVIŠČE BLIZU OPATU E
INFUZORU
STOIČNA FILOZOFSKA SOLA
KOZMETI-
ČNO
SREDSTVO
PTIC PEVEC
ODEBE-
LITEV
2ENSK0
IME
FIGURA PRI ČETVORKI
PREBIVALEC AZ. 0R2AVE
EUGENE
ONEILL
PISATELJ
ZOLA
LOCANJA
MAJHNA
KAPA
SEST.:
J.UDIR
KONJSKI
HLAPEC
DOBESEDEN
PREVOD
2LEBIC V DOGI
STRDENJE
ORANJE
STARO-NOR DUŠKA ZGODBA
NARODNA
IN UNIVERZITETNA KNJI2NICA ŽENIN OCE
GLASBENIK
EDOVECKO TUR'VOJAK
KRIVINA
NAS NAJBOLJŠI SMUC. SKAKALEC
DOMAČA
2IVAL
TUR
PALAČA
Ostrejši boj proti ponaredkom "fS*"
Ne ponarejajo samo umetniških izdelkov, ampak vse po vrsti—Sodobna tehnologija v zaščito kvalitetnih proizvajalcev in kupcev — Skrivna znamenja
Ponarejanje je velik posel, ki iz leta v leto raste, kljub velikim naporom znanih oroizvajalcev dobrin, ki pač žele zaščititi svoje ime in svoje kvalitetne proizvode. Kot računajo poznavalci, boletos trgovina s ponarejenimi izdelki dosegla 60 milijard dolarjev, kar predstavlja cela 2 odstotka celotne svetovne trgovine. Ponarejanje pa ni omejeno samo na draga očala Ferrari, ure ali sloviti parfum Chanel No. 5, marveč zajema izjemno širok izbor proizvodov, od kirurških naprav do letalskih kril in avtomobilskih zavor. Ponarejevalci se ne prestrašijo nobenega posla, le da so njihovi izdelki zvečine slabi, v prenekaterem primeru pa celo smrtno nevarni, kot je bilo z letalskimi krili in avtomobilskimi zavorami.
Vsi dosedanji poskusi, da bi ponaredke odpravili, so bili prej neuspešni kot uspešni. Ceneni izdelki znanih imen ali sploh nenormalno poceni roba gre pač dobro v prodajo in ljudje jo bodo kupovali, dokler bo na voljo. Na voljo pa je je dovolj, ker se splača proizvajati in prodajati slabo narejen izdelek.
Proizvajalci so se poskušali zavarovati pred ponaredki zzaščitni-mi nalepkami, z zapisi z nevidnim črnilom, hologrami in računalniškimi oznakami. Vse to naj bi prodajalcu služilo kot možna pot za preverjanje izvora proizvoda, da bi tako ne padel v mreže ponarejevalcev in začel prodajati nekvalitetno blago. Vendar pa noben od teh sistemov zaščite ni dovolj učinkovit, da bi zaščitil potrošnika in proizvajalca. Navsezadnje je mogoče zaščitno nalepko in skrivno oznako prav tako ponarediti kot izdelek sam.
Orožarna proti ponaredkom pa se je v zadnjem času okrepila. Bolj ko raste profit ponarejevalcev in večji delež ko si režejo v svetovni trgovini, bolj zagrizen boj se vnema. Pošteni strani je v tem boju priskočilo na pomoč računalniško podjetje Veritech, ki je izdelalo zelo zanesljiv sistem računalniškega označevanja proizvodov.
Vsak izdelek je mogoče označiti z nekakšnim črno-belim hieroglifom, ki je za vsak predmet nekoliko drugačen. Sistem omogoča izdelavo nekaj milijard različnih oznak. Z njimi proizvajalec opremi vsak svoj izdelek. Ko trgovec nabavi tako označene proizvode, jih s posebno, a ne drago optično napravo pregleda. Tako dobi signal, v katerem je v računalniški govorici zapisano, kdo, kje in kdaj je označeni izdelek naredil. Preverjanje celotne zaloge novega blaga traja le nekaj minut. In tako ima trgovec v rokah dokaze, daje dobil zares pristno in kvalitetno blago.
Kot zatrjujejo strokovnjaki Ve-ritecha, je oznake nemogoče ponarediti. Pri odčitavanju se takoj pokaže, ali gre za pristno oznako ali ne.
Zanimiv način označevanja predmetov so izdelali tudi v podjetju Light signatures iz l.os Angelesa. Gre za papirnate nalepke, ki jih proizvajalec nalepi na svoje proizvode. Ne ločijo se od siceršnjih
nalepk po videzu, različne pa so v svoji notranji sestavi. V vsaki jena-mreč oblikovan določen vzorec iz vlaken. Pri pregledu blaga trgovec z optično-računalniško pregledno napravo osvetli etiketni listič in na zaslonu se izriše številka. Če je številka na zaslonu enaka številki, kot je natisnjena na ektiketi, potem je izdelek pristen. Ponarejevalci sicer lahko ponarede nalepko in natisnejo številke nanjo, ne morejo pa ponarediti skrivnega vzorca v notranji sestavi etikete, ki bi se na pregledni napravi pravilno odčital.
Proizvajalci znanih kavbojk Le-vi’s so svoje izdelke, kijih na veliko ponarejajo, zaščitili na podoben način. V etiketnihlistihso vtisnjeni notranji vzorci, kijih preglednena-prave lahko zaznajo, če so pristni. Ponarejene etikete teh vzorcev nimajo, ker so vzorci pač strogo čuvana skrivnost.
tavljeno iz več barvnih plasti. S preurejanjem zaporedja teh barvnih plasti je mogoče ustvariti okrog 37 milijonov različnih oznak.
Označevalno snov microtag-gant proizvajalec pomeša z barvo in z njo označi svoje proizvode, od dragocenejšega lesa do strešnih kritin, na lesene in kovinske izdelke sploh. Pri preverjanju pristnosti blaga trgovec z magnetom vzame nekaj delcev microtag-ganta in pod mikroskopom pogleda barvni vzorec. Primerja ga s tabelo, ki jo dobi od proizvajalca — in v hipu je jasno, kaj je z označenim blagom.
To je nekaj načinov za varstvo izdelkov pred ponarejanjem. Rodila jih je sodobna tehnologija, ki tako služi ljudem tudi v borbi proti kriminalu. Vendar je treba povedati, da je učinkovita le, če je trgovec pošten. Prav on je tisti ključni činitelj, kjer je mogoče zavarovati kupca in seveda ohraniti ugled proizvajalca. Če na izpitu poštenosti pade trgovec, je vsa tehnologija zaman. Kupec sam pristnosti izdelkov, ker jih pač ne kupuje na veliko, ne more preverjati.
MiM
(Vir: Newsweek)
Lestvica najdražjih mest na svetu za poslovneže
Statistiki posvetu preračunavajotu-di. katero od velikih mest je najdražje za prebivanje. Letos seje na to kaj malo častno mesto povzpelo največje japonsko mesto Tokio. Tako vsaj navaja ženevska agencija Business International, ki vsako leto pripravi seznam te vrste. Za Tokiom so se uvrstili med najdražje na svetu še Teheran in Lagos, medtem ko je bilo najceneje živeti v glavnem mestu Paragvaja Asuncion in v Caracasu.
Na seznamu je vpisanih 99 mest, v katera poslovni možje največ potujejo. Za primerjavo pa služi New York, in sicer tako, da stroški prebivanja v tem ameriškem mestu predstavljajo indeks 100.
Pogled na sezname iz prejšnjih let pokaže, da je bilo prejšnja leta najdražje mesto Lagos, in to kar štirikrat zapovrstjo. Zaradi padca vrednosti dolarja v primerjavi z jenom, pa je na vrh seznama prišel Tokio, kjer je življenje za 55 odst. dražje kot v Nevv Yorku.
In kaj statistiki spravijo v košarico * življenjskih stroškov? V prvi vrsti up-oševajo ceno hrane, obleke, higienskih predmetov, alkoholnih pijač, prevoza, za nameček pa še cene tobaka in vstopnic za kulturne prireditve.
Med evropskimi mesti je po teh ocenah najdražje Oslo. ki seje z 28. mesta povzpelo silovito navzgor vse do 8. mesta. Za naša mesta ni podatkov.
~ »tšm jurmn mi (milo umil i iHr*-
▼ ▼ ▼ ▼ ▼
Poljub odkrije bolezen
Mati lahko s poljubom ugotovi, ali ni njen dojenček v nevarnosti — Skrivnostna bolezen
Črno-beli zaščitni znak za izdelke najrazličnejših vrst. Računalnik ga prebere in pove, kdo, kje in kdaj je z njim označeni izdelek naredil. Spodaj: označeni mikročip.
Tako zaščititi obleke, parfume, fotoaparate in druge male predmete ni težko, a problem nastane, ko je treba zaščitno označiti strešno kritino, izbrano hlodovino ali druge jeklene in lesene polproizvode. Vse te stvari tudi ponarejajo in preprodajajo, zato so prav tako potrebni zaščite. Proizvajalci in trgovci so našli rešitev problema v posebni označevalni snovi, ki jo je pod nazivom Microtaggaht patentirala znana firma 3M. Snov je videti kot drobnozrnat pesek. A če ga pogledate pod mikroskopom, se izkaže, da je vsako zrnce ses-
Spolnost je ključ za razumevanje stvarnosti.
A. MORAVIA
Človeškost in svoboda vključujeta preseganjesamega sebe v smeri drugega in večjega od sebe.
A. STRES
Med vsemi boleznimi, ki jih starši lahko prenesejo na svoje otroke, je najbolj kruta cistična fibrizo, bolezen, ki jo strokovnjaki označujejo s kratico CF in spada med najbolj pogoste dedovane bolezni v nekaterih zahodnih državah, posebno v ZDA. Polovica obolelih za CF umre pred svojim 20. letom po dolgoletnem trpljenju. Doslej za obolele ni bilo niti najmanjšega upanja, po novih biotehnoloških odkritjih pa je upanja za bolnike te vrste nekaj več. Vse kaže. da bo mogoče bolezen odkriti dovolj zgoclaj in da jo bo tako mogoče celo ozdraviti.
Bolezen CF povzroči — strokovnjaki še vedno ne vedo, na kakšen način — defektiven gen, ki ima reccsivno naravo. Se pravi, da ne oboli vsak kdor takšen gen z rojstvom dobi. Bolezen se razvije le, če imata defektivni gen oba od staršev, a še v lem primeru je možnost za obolenje četrtinska. Kot kažejo medicinske statistike, je v ZDA okrog 10 milijonov ljudi, ki so nosilci okvarjenega gena. vendar bolezen prizadene vsako leto leokrog 2.000 novorojenčkov.
Najbolj značilno znamenje bolezni je sluz. ki se izloča v telesnem organizmu. Zapira pljuča in omogočit bakterijska vnetja. Ogromna večina obolelih umre prav zaradi dihalnih težav. Služpa lahkozapre tudi žolčevod in izvodila trebušne slinavke, kar lahko privede do hude podhranjenosti zaradi pomanjkanja življenjsko pomembnih encimov, ki jih izloča ta organ.
Mati lahko na zelo preprost način odkrije možnost obolenja, in sicer s poljubom. Če dojenčkova koža daje slan okus, je to dovolj resno opozorilo, da se odpravi k zdravniku na temeljitejši pregled. Sicer pa stalne težave z dihanjem prav tako opozarjajo na možno obolenje.
Dr. Michael Knovvles je odkril, da sc pri otrocih, ki so zboleli za C F boleznijo, izloča preko pljuč in kože nenormalno veliko soli. Ugotovil je, daje stopnja izločanja vode in soli skoraj trikrat večja, kot velja za zdrave otroke. Zaradi tega pljuča nimajo zadostnih količin vode, da bi se običajno čistila. kar privede do težav z dihanjem. Dr. Knowles bo v kratkem začel s poskusi, ki naj bi pokazali. ali ni morda mogoče bolezni zdraviti na dokaj preprost način, namreč / uravnavanjem izločanja soh iz telesnih tekočin.
Še najbolj temeljite in najbolj obetavne pa so raziskave genske snovi. Raziskovalcem je že uspelo izločiti iz DNK obolenih otrok kromosom 7 (ime ima po številu, vseh je 46), ki je povzročitel j bolezni. Zdaj preskušajo, kako bi ga nevtralizirali. Ob teh poskusih pa so seveda izdelali zelo zanesljivo metodo za zgodnje odkrivanje okvarjene genske snovi. Možno je s 95-odstotno zanesljivostjo napovedati, ali je še nerojeni otrok bodoči bolnik ali ne.
Nadaljnje raziskave bodo morda pri peljale celo do odkritja zdravila zoper to še vedno dokaj skrivnostno bolezen.
poletje 1986
10-dnevni aranžmaji z lastnim prevozom JADRAN
— SLOVENSKO PRIMORJE
— (Ankaran, Izola, Strunjan, Piran, Portorož)
— ISTRA
— (Novigrad, Poreč, Vrsar, Rovinj, Pulj, Medulin, Rabac)
— KVARNERSKA RIVIERA IN OTOKI
— (Opatija. Rab, Lopar, Cres)
— CRIKVENIŠKO-VINODOLSKA RIVIERA
— (Crikvenica, Selce, Novi Vinodolski, Kraljeviča)
— ZADARSKA REGIJA IN OTOKI
— (Nin, Zadar, Petrčane, Biograd n/m, Pag. Novalja, Murter)
— SlBENIŠKA RIVIERA
— (Tribunj, Šibenik, Primošten)
— SPLITSKA REGIJA IN OTOKI
— (Trogir, Kaštel Štafilič, Kaštel Stari, Kaštel Kambelovac, Split, Orij-Dugi Rat, Omiš, Stari Grad, Bol, Milna, Postira. Supetar)
— MAKARSKA RIVIERA
—■ (Baška voda, Makarska.Tučepi, Podgora, Živogošče.Zaostrog, Gradac,)
— DUBROVNIŠKA REGIJA, PELJEŠAC IN OTOKI
— (Neum, Slano, Dubrovnik, Srebreno, Mlini, Trpanj, Orebič)
— OTOK KORČULA
— (Korčula, Vela Luka)
— Črnogorsko primorje
— (Igalo, Herceg Novi, Bijela, Budva, Bečiči, Petrovac n/m, Sutomore, Ulcinj)
KONTINENTALNI DEL
— dnevni aranžmaji z lastnim prevozom
— PLANINE
— (Kopaonik, Zlatibor. Tara, Peručac, Divčibare, Goč-Mitrovo polje, Bjelašnica, Igman, Kranjska gora, Žalec, Lipica, Postojna, Škofja Loka)
— JEZERA
(Bled, Bohinj, Golubac, Ohrid, Oteševo-Prespa, Struga, Plitvice)
POTOVANJE ZARADI ZDRAVJA
— KOPALIŠČA IN REHABILITACIJSKI CENTRI (Arandjelovac, Vrnjačka banja, Gamzigradska banja, Soko banja, Niška Banja Jošanička Banja/Banja Koviljača, Kuršumlijska Banja, Sijarinska banja, llidža. Banja Vručica, Banja Kiseljak, Višegradska banja, Fojnica, Portorož, Istarske Toplice, Stubičke Toplice, TermeČatež.DolenjskeToplioe, Dobrna, Radenci, Rogaška Slatina)
PRIJAVE IN INFORMACIJE:
Putnik Ljubljana, Miklošičeva 17/19, telefon (061) 311-542 in 314-889 ter vse pooblaščene agencije
PUTI1IU
Na podlagi 51. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 8. člena odloka o odajanju stavbnega zemljišča naobmočju občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 6/86)
OBJAVLJA
SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ občine Novo mesto, po sklepu komisije za oddajo stavbnih zemljišč, sprejetem na seji dne 20.5.1986
JAVNI RAZPIS
I. za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo vrstne atrijske hiše v soseski po ZN Irča vas — Brod, in sicer:
— lokacijcršt. 19, ki leži nazemljišču pare, št. 977/27 k. o. Šmihel pri Novem mestu, v izmeri 335 m2.
Odškodnina za zemljišče znaša 685 din/m2, kar znaša za 335 m2 din 229.475. Prispevek k stroškom priprave in komunalne opreme s sofinanciranjem skupnega zaklonišča znaša za lokacijo 2.052.533 din. Vsak graditelj bo moral posebej plačati: prispevek za spremembo kmetijskega zemljišča vgradbeno, elektroenergetski prispevek za odvzem električne energije, zgraditi priključek objekta na vodovod, kanalizacijo, elektriko, telefon, cesto in urediti lokacijo v skladu z zahtevki lokacijske odločbe s pridobitvijo projektov in gradbenega dovolje‘nja za graditev. Čeorganizacijazdruženegadela, v kateri interesent dela, ne združuje sredstev za komunalno opremo po posebnem samoupravnem sporazumu, bo ponudnik dodatno doplačal še vrednost nepovratnih vlaganj v komunalno opremo v znesku 966.825 din.
Ostali pogoji:
1. Prispevek k stroškom priprave in komunalne opreme ter odškodnino za zemljišče plača ponudnik, ki najbolj izpolnjuje razpisne pogoje, v 15 dneh po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča.
2. Ponudnik, ki najbolj izpolnjuje razpisne pogoje, mora najkasneje v 15 dneh po ugotovitvi in obvestilu o ugotovitvi, da najbolj izpolnjuje razpisne pogoje, skleniti pogodbo o oddaji stavnega zemljišča, ker bo sicer zemljišče oddano naslednjemu najugodnejšemu ponudniku.
3. Vsak ponudnik morakvIogizapridobitevlokacijepriložitipotrdiloOZD.v kateri sta ponudnika zaposlena, o višini skupnega osebnega dohodka zadnjih 6 mesecev
4. Varščino mora plačati ponudnik hkrati s prijavo, ki znaša 100.000 din
5. Varščino mora ponudnik nakazati na žiro račun št. 52100-652-64082. Sklad stavbnih zemljišč občine Novo mesto, in izkazilo o vplačilu priložiti prijavi.
6. Rok za dostavo prijav je vključno 15. dan po uradni objavi v Dolenjskem listu.
7. Prijave morajo biti v zapečateni ovojnici teroznačenez oznako »javni razpis«. Prijavo pošljite na naslov: SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE NOVO MESTO, Ljubljanska cesta 2.
8. Ob odpiranju prijav bo komisijaza oddajo stavbnih zemljišč zahtevalaod ponudnika narazpisdodatnodokumentacijo.čebotapotrebnaza ugotovitev najugodnejšega ponudnika po tem razpisu.
9. Vsa dokumentacija in ostali pogoji razpisa so interesentom na voljo pri Skladu stavbnih zemljišč občine Novo mesto. Ljubljanska cesta 2.
10. V primeru, da bo za lokacijo več interesentov, ima med njimi prednost tista kategorija občanov, ki jo določa odlok o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem.
11. V kolikor bo lokacija po tem razpisu ostala neoddana, jo bo komisija za oddajo stavbnih zemljišč po končanem razpisu oddalapod enakimi pogoji, le da sebodo stroški pripravein komunalneopremetekoče valorizirali vskladu s sprejetim odlokom na občinski skupščini dne 30.1.1986.
Številka: S-465-012/86-9 Datum: 20. 5.1986
SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE NOVO MESTO 426/21
poročaj
ODNESEL KAR OSEM ČRPALK — Med 24. aprilom in 12. majem je neznani storilec iz črnomaljskega Belta ukradel kar 8 črpalk znamke Weka. Napravice so bile vredne 25 tisočakov, storilec pa se roki pravice še izmika. Naj pa ne bo odveč ob tem vprašanje, kako da so v Beltu tatvino šele opazili tako pozno.
Slaščice še naprej pod nadzorom
V slaščičarni Na trgu se je stanje normaliziralo
Štiri leta krškega opozorila
Kaj se je dogajalo v krški jedrski elektrarni maja 1982? — Izteklo poldrugi kubik radioaktivne hladilne tekočine — Postopek še ni končan
KRŠKO — Černobil je preteklost, s katero bomo živeli še desetletja. Pa ne le zaradi zdravstvenih posledic radioaktivnega sevanja, pač pa tudi zategadelj, ker je nesreča v tej jedrski elektrarni sprožila še vrsto drugih vprašanja, od tega, koliko varna je uporaba atomske energije, do takih, ki sesprašujejo, ali nebi potejkatastrofi in njenih izkušnjah kazalo prenehati uporabljati jedrsko energijo v miroljubne namene. Vseveč jih je, ki takšna vprašanja postavljajo tudi pri nas, še posebej na Dolenjskem, kjer stoji prva in doslej edina atomska elektrarna v Jugoslaviji.
NOVO MESTO - Med Novo-meščani so sekmalu po prvomajskih praznikih razširile govorice, da v slaščičarni gostinskega šolskega centra na Glavnem t rgu še zmeraj niso opravili s salmonelo, kije povzročila nedavno hudo in množično zastrupitev občanov, temu v podkrepitev so navedli, da je bila slaščičarna med prazniki vnovič zaprta.
Pojasnilo smo poiskali pri novomeških inšpektorjih, kjer smo dobili pomirjajoč odgovor. Stanje v gostišču Na trgu in torej tudi v slaščičarni je ta čas neoporečno, higieno v lokalu in vse, kar sodi zraven, pa vsakodnevno spremljajo. Lokal je bil med prvomajskimi prazniki resda zaprt, vendar na željo in pobudo osebja gostišča, saj so to izkoristili za novo temeljito čiščenje in dezinfekcijo. Prav tako so inšpektorji pohvalili sedanje napore odgovornih v gostišču, da v lokalu zagotovijo neoporečeno higieno, saj v ta namen na lastne stroške naročajo jemanje vzorcev in analize, kijih opravlja novomeški Zavod za socialno medicino in higieno. Te zaenkrat ne dajejo razlogov za zaskrbljenost.
B.	B.
S *
Požar v tiskarni
Materialne škode je za 2 milijona dinarjev
KOČEVJE — V skladišču čistilnih sredstev, ki je pri tiskarni Kočevski tisk, je 14. maja okoli 14.45 izbruhnil požar. Vnela seje in eksplodirala mešanica petroleja in bencina, ki jo uporabljajo za pranje valjev tiskarskih strojev. Pri tem je dobil hude opekline
22-letni delavec Robert Andoljšek iz Kočevja, ki so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Gasilci in delavci tiskarne so ogenj hitro pogasili. Škode je za okoli 2 milijona din, največ na papirju, ki je bil ožgan pri požaru ali uničen pri gašenju,
750.000	din pa ria poslopju. Vzrok požara še raziskujejo, domnevajo pa, da ga je zakrivila prižgana cigareta.
DVA VLOMA
TRŠKA GORA — Med 14. in 16. majem je neznan storilec vlomil v barako 64-letne Novomeščanke Ane Gros, ki ima na Trški gori vikend, praven pa barako z gradbenim materialom. Storilec je odnesel 50 metrov elektičnega kabla, vrednega 40.000 din. Približno v istem času pa je bilo vlomljeno tudi v sosednjo zidanico 51-letne Frančiške Košak iz Sevnega, vendar lastnica ni opazila nobenega »primanjkljaja.« Storilca še iščejo.
PONOČI OPUSTOŠILI TRGOVINO
ŽUŽEMBERK — Neznani storilci so v noči na 18. maj izvedli drzen podvig. Vlomili so v trgovino žužember-ške KZ Krke, poslovalnica Žvirče, in iz nje odnesli goro predmetov, med njimi 180 zavitkov cigaret, več litrov žganih pijač, več sadnih sokov, kopico raznovrstnih konzerv, 50 zavitkov prave kave, 3 kilograme sira, več salam. nekaj kilogramov pomaranč, dva piščanca, da ne naštevamo naprej. Ob tem so iz blagajne zmaknili še 1.000 din, izklučili pa tudi zamrzovalno skrinjo, v kateri je bilo tako uničenih večje število zamrznjenih sladoledov. Po prvih podatkih je škode za preko
200.000	din.
Nedavna okrogla miza ljubljanskih televizijcev na totcmojcodkrila marsikaj, predvsem pa vnovič pokazala, da stoodstotne varnosti rii mogoče nikjer zagotoviti. Človeški faktor se ne meni za še tako izpopolnjeno tehnologijo. In nuklearka v Krškem pri tem zagotovo ni izjema. Potrdilo temu imamo v sicer javnosti malo poznanih dogodkih iz maja 1982, ko je bila neuklearka še delovna organizacija v nastajanju in pod popolnim nadzorom ameriškega Westinghousa. Vsa zadeva je še pred sodiščem, vendar to ne morebi-
V uničenem avtobusu kar 22 ranjenih
Huda nesreča v Kotu pri Semiču — kriva hitrost
KOT PRI SEMIČU — 16. maja ob
17.40	je prišlo na cesti med Podturnom in Črnomljem pri Kotu do hude prometne nezgode, v kateri seje poškodovalo kar 22 potnikov ponesrečenega avtobusa.
40-letni ldriz Begič, začasno stanujoč v Ljubljani, je 16. maja ob 17.40 peljal avtobus iz Ljubljane proti Cazi-nu. Ko je vozil proti Črnomlju po klancu navzdol, kjer je omejitev hitrosti na 40 km/h, mu zaradi prevelike hitrosti ni uspelo speljati ostrega ovinka pri železniškem nadvozu, pač pa je avtobus z vso silo treščil v strm vsek in se zaril v zemljo. A avtobusujebilo60potnikov, od katerih se jih je 22 poškodovalo in so jim prvo pomoč nudili na kraju nasreče in črnomaljskem zdravstvenem domu, 20 so jih nato prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, enega zaradi hudih ran na ljubljanski Klinični center, enega pa na otorinološki oddelek. Zapišimo ob tem, da sta bila dva potnika ukleščena v razbiti pločevini in so ju rešili šele novomeški poklicni gasilci s pomočjo novega vozila RW-2.
Materialne škode je bilo za 5 milijonov dinarjev.
ti vzrok, da o njej ne bi zapisali kaj več. Iz več razlogov.
V obtožnem predlogu, ki ga je po preiskavi o tem dogodku napisal temeljni javni tožilec iz Novega mesta, stoji črno belem, da je prišlo v krški elektrarni do nezgode in izlitja radioaktivne primarne hladilne tekočine. Vsa zadeva naj bi potekala takole:
21. maja 1982okolipoldnevajebil v nuklearni elektrarni Krško v njenem primarnem delu med vzdrževalnimi deli po napisanem delovnem nalogu odvit ventil na cevovodu iz sistema reaktorskega hladila v rezervoar za kontrolo tekočine reaktorskega hladila. To pa je bilo storjeno v neskladju z določili točk pravilnika o tehničnih predpisih za obratovanje in vzdrževanja elektroenergetskih postrojev, kot piše v obtožnem predlogu, saj bi morali to mesto ločitiod ostal ega delain ga zaščititi. Vse to je bilo krivo, daje iz sistema izteklo okoli poldrugi kubik radioaktivne primarne hladilne tekočine, ki seje izlila po tleh prostora in nato iztekla v drenažni sistem pomožne zgradbe.
Preiskava o tem dogodku je bila obsežna in temeljita, navsezadnje o zapletenosti (tudi pravni!) primera dovolj zgovorno govori podatek, da epilog tudi danes po več glavnih obravnavah še ni znan. Zato pa v obširnem in zajetnem gradivu najdemo dopis NE Krško, ki ga je podpisal njen direktor Janez Dular in ki
PADEL Z BALKONA IN SE UBIL
ZAGORICA —12. maja okoli 21.30 je prišlo do smrtne nezgode na stanovanjski hiši 48-letnega Janeza Žingerja iz Zagorice. Lastnik je zvečer odšel na nezavarovan balkon svoje hiše in od tam padel 6 metrov globoko. Hudim poškodbam je podlegel na mestu nesreče.
govori o sprejetih ukrepih po tem dogodku in posledicah. Takoj po nezgodi so, kot piše v dopisu, popolnoma izolirali hladilni sistem, izolirali tudi galerijski prostor in izdali nalog za dekontaminacijo. Na srečo do kontaminacije ni prišlo, zato je pa še kako ilustrativen naslednji stavek, zapisan v omenjenem dopisu:
»Ob nesreči je obstajala možnost, da bi prišlo do kontaminacijeosebja, ki je izvajalo demontažo ventila.«
Stavek, ki poveveliko. Negledena končni epilog, ki ga bo dalo sodišče, se moramo sprijazniti z dejstvom, da lahko do nezgode pride tudi v krški nuklearki, drugo pa je vprašanje, kako s(m)o nanjo pripravljeni. Človek jepačnepredvidljivo bitje, ne robot.
Zakonec paše tole. Krška nuklearka stoji že lep čas, v Jugoslaviji pa imamo še zmeraj v veljavi le pravilnik o tehničnih predpisih za obratovanje in vzdrževanje elektroenergetskih postrojev, napisan leta 1968. Odveč je pripomniti, da velja le za termo- in hidroelektrarne. Predpisov za jedrske elektrarne torej enostavno ni in najmanj, kar se lahko ob tem vprašamo, je, kako se bo v tem brezpravnem stanju znašlo sodišče, ko bo dokončno odločilo o krivcu in kaznih za nezgodo v krški nuklearki pred štirimi leti.
BOJAN BUDJA
t
TEKMOVALO SEDEMSTO MLADIH GASILCEV — V vojašnici Milana Majcna v Novem mestu je bilo v nedeljo tekmovanje pionirjev in mladincev v gasilskih spretnostih, ki gaje organizirala občinska gasilska zveza. Na vojaških poligonih je nastopilo okoli 700 mladih bodočih gasilcev, ki so pokazali veliko znanja inspretnosti. Še posebno veliko pozornosti je vzbudila pionirska desetina iz Židnje vasi, v kateri sta bila tudi dva cicibančka (na posnetku), ki pa nista prav nič zaostajala za svojimi starejšimi kolegi. (Foto: B. Budja)
V pokojnino »cele« nadure
Ustavno sodišče SRS zavrnilo predlog Antona Ureka iz Brežic — Po letošnji spremembi se nadurno delo ne preračunava več
LJUBLJANA — Zanimiv predlog jv prejšnji teden obravnavalo ustavno sodišče SRS. Anton Urek iz Brežic je namreč vložil pobudo, naj sodišče oceni ustavnost in zakonitost statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS, po katerem se izračunava znesek pokojninske osnove.
Urek namreč pravi, du člen. ki govori o tem, da se skupni osebni dohodek, ki ga ustvari delavec v času, krajšem ali daljšem od polnega delovnega časa, v posameznem letu zavarovanja, za ugotovitev pokojninske osnove preračuna na poprečni znesek, ki ustreza osebnemu dohodku za polni delovni čas, ni zakonit. Svoj predlog utemeljuje s tem. da mora mesečno poprečje oseb-' ni h dohodkov po njegovem vsebovati celotni osebni dohodek, ki ga je delavec prejel za opravljeno delo. T udi nadure, saj se te po njegovem mnenju s preračunavanjem ne upoštevajo v celoti.
Sodišče je bilo drugačnega mnenja in je pobudo zavrnilo. Se do nedavnega se je i sebni dohodek, ki ga je delavec do-bil za delo preko polnega delovnega časa. upošteval za izračun pokojninske
osnove tako, da sejeskupaj z.osebnim dohodkom za delo v polnem ali krajšem delovnem času preračunal na poln delovni čas. Letošnja statutarna sprememba pa je prinesla novost, po kateri se preračunavan je omejuje le na osebni dohodek, ki ga je delavec dobil za delo v polnem ali krajšem delovnem času, medtem ko se osebni dohodek za čas, ko je bil nekdo dolžan delati preko polnega delovnega čas — mišljene so torej nadure — pri izračunu pokojninske osnove upošteva v celoti in brez preračunavanja.
Razlogov za vročo kri in negovodo-vanje torej ni, očitno pa tudi Urek ni bil dovolj seznanjen z letošnjo spremembo statuta, ki je nadurno delo v celoti »priznala«.
B.	B.
. POPRAVEK
V prejšnji številki smo v prispevku »Slovesno /a dan varnosti« Boštjanu Kovačiču pomotoma dodali še funkcijo sekretarja medobčinskega sveta ZK, ki ga vodi Uroš Dular. Obema in bralcem se /a napako opravičujemo.
Uredništvo DL
L
Jože Suhadolnik
Marjana Dernovšček
Stojan Prosen
Tragično sobotno popoldne
V hudi prometni nesreči blizu Sarajeva izgubili življenje Novomeščani Marjana Dernovšček,  Jože Suhadolnik in Stojan Prosen
SARAJEVO — V soboto zvečer je bila novomeška UNZ obveščev-na o tragični prometni nesreči, ki se je tega dne ob 16.15 pripetila na magistralni cesti med Sarajevom in Rogatico. Podrobnosti trčenja, v katerem so izgubili življenje Marjana Dernovšček z Broda pri Novem mestu, direktorica Zavarovalne skupnosti Triglav, DOS Novo mesto, Jože Suhadolnik, donedav-napredsednik ISSONovomestoin sedaj svetovalec v zavarovalnici, ter Stojan Prosen izNovegamesta,vodja oddelka računovodstva v zavarovalnici, medtem kojebilStane Škufca iz Velike Bučne vasi ranjen, še niso znane v celoti, zato le nekaj najosnovnejših podatkov.
Delegacija novomeške zavarovalnice je bila konec minulega tedna na poslovnem obisku pri svojih
kolegih v Kruševcu, s katerimi jih vežejo dolgoletne prijateljske vezi.
Novomeščani so se s službeno osemnajstico, ki jo je vozil Stojan Prosen vračali iz K ruševca preko Sarajeva, prav na tej cesti, blizu kraja Obrtiči, pa je prišlo do tragične nesreče. Osebni avtomobil je namreč silovito treščil v avtobus cetinjske registracije znamke TAM, v nezgodi pa so bili vsi štirje Novomeščani hudo ranjeni. Ze med prevozom v sarajevsko bolnišnico so težkim poškodbam podlegli Marjana Dernovšček, Jože Suhadolnik in voznik Stojan Prosen, medtem ko se Stanc Škufca zdravi na travmatološkem oddelku sarajevske bolnišnice Koševoinjepo zadnjih podatkih izven življenjske nevarnosti.
»Nemirna« noč zaradi zrezkov
70 Črnomaljčanov zbolelo, potem ko so malicali v hotelu Lahinja — Inšpektorji so __________ lokal	zaprli	—	Vzrok	še	ni	znan_
ČRNOMELJ — Vsega nekaj tednov po hudi in množični zastrupitvi s kremnimi rezinami iz slaščičarne novomeškega gostišča Na trgu je prišlo do podobnega, resda precej milejšega primera v Črnomlju. Po zadnjih podatkih je registriranih okoli 70 oseb s prebavnimi motnjami, ki pa so bile na srečo takšne, da je bila le v enem samem primeru potrebna zdravniška pomoč.
Na novomeško upravo inšpekcijskih služb je prispel 13. maja okoli 9. ure telefoničen poziv o zastrupitvi s hrano, ki naj bi se pojavila v črnomaljskem hotelu Lahinja, last Golf-
• Zaradi vsega navedenega je bil obrat seveda takoj zaprt, prepovedana tudi priprava sleherne hrane, dokler v lokalu ne bo neoporočno stanje in čistoča, odrejena pa še dezinfekcija prostorov. Vrata kuhinje edinega črnomaljskega hotela, ki mu za te dogodke ne more biti v izgovor niti dejstvo, da se pripravlja na temeljito obnovo, so bila v petek še zaprta.
turista, tozd Gostinstvo Bela krajina. Ogled in ugotovitve, do katerihje
Vrsta priznanj za dan varnosti
prišla sanitarna inšpektorica, so potrdili, daje bil sum upravičen. Pokazalo seje, daje bil 12. maja na jedilnem listu za malico pariški zrezek s praženim krompirjem in srbsko
Slovesnost posavskih delavcev za notranje zadeve
TRŠKA GORA NAD KRŠKIM — Na Trški gori nad Krškim je bila
13.	maja slovesnost v počastitev dneva varnosti. Slavnostni govornik, sekretar MS ZKS za Posavje Franc Pipan, se je zavzel za čim večjo strokovno raven delavcev OZN. zato kaže posvetiti veliko večjo pozornost možnostim izobraževanja. »Družba in tudi posavsko gospodarstvo sta pripravljena pomagati pri reševanju vaših gmotnih vprašanj,« je poudaril Pipan, se zahvalil delavcem OZN za uspešno delo in jim čestital za praznik.
Predsednica sveta posavskih občin Breda Mijovič je podelila državna odlikovanja, in sicer medaljo zaslug za narod Kamilu Ca-plu, Dušanu Ficku in Jožetu Pečelinu, medaljo dela pa Danielu Dob-ršku. Milanu Krmpotiču in Stanislavu Preskarju. Načelnik UNZ Krško Maks Unetič je izročil priznanja RSNZ: plaketo varnosti so dobili Martin Brudar. Kamilo Capi, Franc Kotnik. Stanko Levi-čnik in Ivan Salmič; zlati znak: Ivan Bratoš, Miroslav Brimšek, Kamilo Capi. Martin Kolan in občinska gasilska /ve/a Brežice; srebrni znak: Alojz Fon ter komiteji /a SLO in DS krajevnih skupnosti Brestanica. Senovo in Veliki Podlog: bronasti /nak: Dragica Berstovšek, Mira Danko, Bogomir Dobršek. Jože Ferenčak, Franc Klemenčič. Jože Kržan, Albin Namestnik, Jože Pečelin, Ivan Pola-jžar. Roman Raneinger, Rudi Srpčič. Silvo Tihole, BožidarTrupi in Branko Videnič.
Kulturni spored je pripravilaOŠ Jurij Dalmatin i/ Krškega, za prijetno počutje na tovariškem srečanju pa je poskrbel ansambel Objem.
P. PERC
X ^
ZEMLJA SKRIVA — Toliko desetletij je že od druge svetovne vojne, vendar se še vedno najdejo nevarni ostanki iz nje. Osveščeni občani o takšnih najdenih granatah in bombah obveščajo civilno zaščito pri oddelku za narodno obrambo na občini v Sevnici. Ko se v »arzenalu« nabere dovolj teh stvari, jih ustrezno uničijo. (Foto: Alfred Železnik)
,»NOZKARJI« SE PRED SODIŠČE
KOČEVJE — Poročali smo, da je
28.	marca prišlo pred hotelom Pugled v Kočevju do obračuna z noži in daso bili trije fantje odpeljani v bolnišnico. Tistega dne ob 19.35 so se 24-letni Marko Š., 18-letni Zoran V. in 18-letni Vinko Š. pred hotelom najprej prepirali, nato pa je Zoran napadel Marka. Marko je stekel v hotelsko kuhinjo, tam vzel nož in z ročajem noža udaril Zorana po hrbtu. Vinko je hotel z večjo palico napasti Marka, ta pa se mu je umaknil in ob tem z nožem zabodel Zorana v vrat, Zoran pa je zabodel Marka v hrbet. Za zaključek je še Marko zabodel Vinka v desno roko. Vsi trijeso dobili lahke telesne poškodbe in bili odpeljani v ljubljansko bolnišnico. Zdaj pa bodo stopili še pred sodnika.
solato iz konzerve, saj sveže zaradi radioaktivnosti niso uporabljali. In tisti, ki sov Lahinji tega dne malicali, so imeli v noči na 13. maj prebavne motnje v obliki hujše driske, vendar je bila, kot že rečeno, zdravniška pomoč nudena le eni osebi.
Ob tem je seveda treba omeniti,da so bili odvzeti tudi vzorci in brisi za analizo, čeprav je treba v isti sapi dodati, da v hotelu vzorcev obroka hrane niso hranili in bo tako analiza precej otežena. Inšpektorica je v posodah za transport hrane povsem naključno odkrila nekaj ostankov, vendar je vprašanje, koliko bodo lahko z njihovo pomočjo odkrili vzroke zastrupitve.
B.BUDJA
PO DOLENJSKI DE2ELI
• Hudo je, če v poznih nočnih urah ostaneš na cesti žejen. Nekdo si je v noči na 13. maj pomagal po svoje. Na sam predvečer dneva varnosti je vlomil v trgovino črnomaljske KZ in iz prodajalne odnesel liter soka. za boljši okus pa še enako količino žgane pijače. Ostali predmeti ga niso zanimali, kar kaže, da je bila potreba po pijači zares velika.
• Da celo na dan varnosti nisi varen, je 13. maja občutil 53-letni Stane Kolenc iz Gorenjega Karte-ljevega. Ko je namreč možakar tega dne okoli 18.30 stopil iz br-šljinske trgovine, sta se mu z zapeljivim nasmeškom približali Rom-kinji R. B. in J. B. Zapeljivosti je bilo konec, ko sta Kolencu iz hlačnega žepa zmaknili denarnico s 30 tisočaki gotovine in dokumenti. Miličniki so se z dekletoma že pogovorili.
• 53-letni Jakob Jerman iz Rožanca pri Črnomlju je imel 15. maja vsvoji stanovanjski hiši nepovabljene obiske. Osiromašili so ga za radioslušalke, električni brivnik. 1200 nemških mark ter nekaj ameriških in kanadskih dolarjev, ob vsem pa je tisti nekajkilogram-ski kos prekajenih suhih rebrc, kije prav tako odšel z neznancem, prava malenkost.
TRAKTOR BREZ VARNOSTNE KABINE — 12. maja je 49-letni Karel Grden i/ Dolge njive peljal traktor brez varnostne kabine od doma proti Razboram. Tam je med vožnjo po kolovoznem klancu navzdol pri hiši št. 8 zapeljal na nasip, od koder se je traktor prevrnil in pod seboj pokopal tudi voznika. Grden se je ob tem hudo poškodoval in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Zapišimo še. da je na hidravlični prečki traktorja stal šeGrdenovsosed Martin Kozlevčar, ki pa je pravočasno odskočil in ostal nepoškodovan. Materialne škode je bilo za 400.000 din.
MED PREHITEVANJEM ZBIL KOLESARJA — 33-Ietni Stjepan Golovrški i z Novega mesta seje 11. maja peljal /osebnim avtomobilom iz Metlike proti domu. V Pogancah jedohitcl 33-letnega kolesarja Marjana Markoviča i/ Dolenjskih Toplie in ga jel prehitevati. Takrat je opazil, da mu nasproti prihaja drug osebni avtomobil, zato je močno zavrl, vendar je navzlic temu zadel kolesiirja in ga zbil po tleh.
Markovič se je 'ob nezgodi laže poškodoval, materialno škodo pa so ocenili na 200 tisočakov.
DOLENJSKI LIST
Št. 21 (^19)22, maja 1986
rokomet
Uspešno v kvalifikacijah
Atleti in atletinje Iskre Tenel dobro nastopali za kvalifikacijah za APS v Novi Gorici
NOVA GORICA — Okoli 120 atletov in atletinj se je v soboto innedeljo merilo v novogoriškem športnem parku v okviru kvaljfikacij za atletski pokal Slovenije. V konkurenci tekmovalcev iz Kopra, Postojne, Trbovelj, Nove Gorice in Novega mesta so atleti Iskre-Tenel zabeležili nekaj lepih zmag, še posebej to velja zi pomoč članov v metanju diska, kladiva in tudi krogle.
Resnici na ljubo je treba priznati, da v Novi Gorici ni bilo vseh najboljših, saj ti že imajo rezultate, ki jim zagoti-vljajo nastope v finalu APS. Sicer pa poglejmo uvrstitve novomeških atletov in atletinj. Tako je v teku na 10.000 metrov zmagal Bukovec s časom 34:15,4, na zmagovalnih stopnicah pa so stali še Okleščen. Malnar, Primc in Cujnik. Slednji je bil 2-v metu krogles 13,90, 3. v metu diska s 40.66 in 2. v metu kladiva s 44,64 metra. Primc je prepričljivo slavil v metu diska z rezultatom 51,52 metra in bil 3. v metu krogle s 13,86. medtem ko je bil Okleščen v metu diska drugi z rezultatom 46,24 metra, Malnar pa je zmagal v metu kladiva s 50.30 metra. Lep uspeh je pri članicah zabeležila tudi Erženova, kije bila prva v teku na 100 metrov z ovirami v času 16.0 in druga v skoku v daljavo s 506 cm.
Poglejmo šc v mladinsko konkurenco. Na 100 m je zmagal Božič pred Grahkom, dvojno zmago so si mladi atleti Iskre Tenel pritekli še v teku na 3.000 metrov, saj je bil Vidmar 1.
V SOBOTO KOLESARSKI TRIM
fvlOVO MESTO — Trim klub Krka tvtganizira v soboto. 24. maja. ob 17. uti v sodelovanju s KS Ločna-Mačkovec že 4. tradicionalni kolesarski trim. Proga bo speljana izpred tovarne zdravil do Ločne, Otočca, Rateža in Slatnika nazaj v Novo mesto, dolga paje 18 kilometrov. Po prihodu na cilj bo žrebanje nagrad. Omenimo naj le. da je prvi dobitek ponv kolo, nagrada pa čaka še najštevilnejšo družino, kot tudi najstarejšega udeleženca in udeleženko.
in Mikec 2. Zmagala je tudi štafeta 4 krat 100 metrov pa Tekstor v teku na 110 metrov z ovirami in v skoku v daljavo, met diska je dobil Maeedoni. v skoku v višino je bil Jožef 2. in Belič 3.. Božič paje bil 2. v skoku v daljavo. Pri mladinkah je bila na 400 metrov Vidmarjeva 2.. zmagali pasta Hrastarjeva v skoku v višino in Dergančeva v metu kopja, slednja je bila druga tudi v metu kopja; slednja je bila druga tudi v metu kopja.
Križetova
»preskočila
prvakinjo
Uspešen nastop topliških atletov v Mariboru
MARIBOR — V okviru kvalifikacij za atletski pokal Slovenije so atleti iz Dolenjskih Toplic minuli v ikend nastopili na tekmovanju v Mariboru in zabeležili vrsto dobrih rezultatov ter se tako brez večjih težav uvrstili v finalni del tekmovanja.
Čeprav je bil večini to letos prvi nastop na prostem, so pokazali dobro formo, kar velja še posebej za' Križetovo in Šimuniča. ki sta dosegla celo najboljša rezultata v republiki. Cilka Križejesskokomvvišino !78cm zmagala in ugnala lansko državno prvakinjo kar za 7 cm. medtem ko je Simunič v troskoku dosegel dobrih 15.53 metra in prav tako zmagal. Omeniti velja ob tem. da Šimunič v daljino ni skakal, saj mu je priznan rezultat 7,26 m iz Nove Gorice. Nastopila je tudi Greta Hren. ki je na 100 metrov z ovirami tekla 15.5 sek., v skoku v daljino pa zabeležila 5.56 metra in bila druga. Omenimo še uspešen nastop Avsenika, ki je v teku na 1.500 m z rezultatom 4:18. osvojil 4. mesto, v teku na 800 m pa z izidom 2 :03. krepko izboljšal svoj osebni rekord.
Križetova. Hrenova in Simunič bodo v soboto nastopili na velikem mednarodnem mitingu v Mariboru, kjer bodo nastopili tudi vsi najboljši jugoslovanski atleti.
ŠPORTNI KOMENTAR
Kje so meje rekreacije?
Nedolgo tega je bilo nek je moč prebrati zanimivo novico, da hočejo rekreativci svojo olim-piado. Čeprav ni moč povsem natančno reči. kaj v se so hoteli s to željo, je ideja vendarle dov olj zrela za razmišljanje, kje in kakšne so meje rekreativnega športa.
Na pogovoru slovenskih športnih novinarjev s športnimi zdrav ni ki prejšnji teden v prostorih Krke v Ljuhljanijebiloccloshšn-ti trditev, da dandanes rekreacijske prireditve, kot so tista ljubljanskih telev izijcev »kaveljc in korenina« ter podobne, pel jejo v drugo skrajnost. Po trditvah enega od zdravnikov predstav Ija takšno rekreacijsko udejstvovanje resno nevarnost družinskemu živ Ijcnju. In nemara bi mu lahko celo pritegnili. Tako kot tekmovalni šport v sv oji organiziranosti išče in terja vrhunske tekmovalce. tako se med množico rek-realiv cev v se bitij oblik uje skupi-
■■•■(■■■■•■■•■■■■■•d.....................
na vrhunskih rekreativcev. K	j
temu pa so jih privedla stroga	i
pravila organizatorjevTekreativ-	j
nilt prireditev. In nič čudnega,	i
veliko treninga, celo vsa kod n ev-	j
nega. Logično je potemtakem	i
razmišljanje, da pomeni takšno življenje resno obremenitev in	i
nev arnost /a družinsko življenje,	i
išče pa uidi odgovor na vpraša-	!
nje. kje so meje rekreativnega	:
športa
Cilj rekreacije je v sv oji temel j- ; ni zasnov i mno/ičnoukvarjanjcs t športom in prav bi bilo. ce to po- ! slanstvo ne bi bilo zlorabljeno.
Ižtt se ne bi razumeli napak:	[
vsakdo ima prav ico preizkusili . S meje svojih sposobnosti in zrno-	j
znosit, vendar naj ne bo to pos-	i:
tavljcno predenj kot zahteva. In	:
nemara zategadelj ne bi bilo na-	j:
pak razmisliti Se o kakšnih dru-	S
gih oblikah rekreacijskega izziv-	'
lianja.	:
B. BUDJA 5 ■
■■IHIMIlilMIIMUlIKHMIIIIMIHUlIlS
V NEDELJO MOTOKROS NA BREZJU
BREZJE PRI ČRMOŠN.JICAII — V nedeljo, 25. maja, bodo ob 15. uri na Brezju pri Črmošnjicah znova zahrumeli motorji. Začelo sc bo tekmovanje v motokrosu za pokal Alpe-Adria in nagrado Bele krajine, v katerem se bo, tokrat prvič v Beli krajini v razredu do 250 ccm, pomerilo okrog 25 tekmovalcev iz Avstrije, Italije in Jugoslavije. To ho že 13. mednarodna ir. 21. prireditev nasploh, kar jih je uspešno pripravilo avto-moto društvo Bela krajina. V nedeljo pa bo na Brezju tudi državno prvenstvo, na katerem se bo z motorji v razredu 125ccm pomerilookrog 30 jugoslovanskih motoristov.
V Avstriji prvi Papež in drugi Glivar
Izreden uspeh naših reprezentantov
DUNAJ — Trije kolesarji novomeške Krke, Papež, G livar in Smole, ki so minuli vikendnastopili v dresu z državnim grbom na veliki mednarodni dirki v Avstriji, sosijajno zaključili tekmovanje. Tik pred zaključkom redakcije nam je namreč uspelo izvedeti, da je skupni zmagovalec štirih dirk Sandi Papež, drugi je Srečko Glivar, ki je letošnjo sezono v zares izredni formi, najboljši češkoslovaški kolesar Le-taway, ki je bil drugi na nedavno končani dirki Alpe-Adria, pajebilšele tretji.
V Avstriji je nastopila ta čas najboljša jugoslovanska vrsta, v kateri so bili polegtrehNovomeščanovše Pavlič, Šebenik in Kavaš. Veliko tega je bilo odločenega že prvi dan v vožnji dvojic, kjer sta prepričljivo zmagala Papežin Glivar, ki sta 62,7 kilometra dolgo progo prevozila s poprečno hitrostjo skoraj 55 km/h. Dobro se je od/ezal tudi naš drugi par Smole — Šebenik, kije bil 4., medtem ko je dvojica Pavlič — Kavaš pristala na 27. mestu. Naši re-prezentantje so nato na sobotni krožni dirki okoli Raglitza in na nedeljski 140 km dolgi cestni dirki z dobro taktično vožnjo in novimi uvrstitvami pri vrhu branih visoka mesta. Tako je bil vrstni red pred zadnjo ponedeljkovo kriterijsko dirko naslednji: i. Glivar (Jugosla-ČS:
vij a) 18 točk. 2. Letaway jČSSR) 16, 3. Papež 13.5. Smole in Šebenik (vsi Jugoslavija) 7, itd.
Kot že rečeno, je do spremembe na vrhu prišlo v zadnji dirki v St. Poeltnu. Sandiju Papežu je bilo 4. mesto dovolj, da se je v skupni razvrstitvi prebil na 1. mesto in tako prehitel svojega klubskega tovariša Glivarja. Imenitno novomeško predstavo v Avstriji je dopolnil še tretji Krkaš Smole, ki je bil v skupnem seštevku 5.
B. B.
Popoln uspeh v ženskem derbiju
SRL, moški, 19. kolo: 1NLE-
S—ASTRA JADRAN 20:20(6:9) Inles: Gejze, Lovšin. Dejak 2, Ilc 4, Lukič 1, Čirovič3. Karpov2, Lesar, Ambrožič4, Mate 2, Fajdiga2, Parezanovič.
AJDOVŠČINA—KRŠKO 30 : 28(16: 10)
Krško: Kastelic, Kekič, Capi 3, Manček 5. Šerbec 3, Pirc4, Junkar 2, Bizjak, Glaser 7, Arnšek 1, Pereč.
IUV USNJAR—BVZ PONIKVE 30 : 28 (17 : 15)
LESTVICA: 1. Inles29,2. Astra Jadran 29, 3. STT Rudar 27, 4. Šoštanj 26, 9 DVZ Ponikve 15, 11. Krško 10.
Pari prihodnjega kola: DVZ Ponikve — Ajdovščina, Krško — Prule, Šoštanj — Inles itd.
Dragocena zmaga Novomeščank nad Branikom — Inlesu le točka v derbiju moške __________lige — Ribničani potrebujejo v soboto zmago v Šoštanju
Izredno uspešna konjeniška prireditev v Šentjerneju — 6 tisoč gledalcev—Zmaga ________________ domače	kobile Modre — Izenačeni boji
SRL, ženske, 19. KOLO: NOVO MESTO—BRANIK 24: 18(14:9) Novo mesto: Udovč, Pelko 8. Abazovič, T. Zupančič. Iličin J, Jakša 6. Kramar 4. E. Zupančič 3, Opruc I. Pate. Butala.
ISKRA—FUŽIN AR 30:16(14-
9)
Iskra: Bolte, Gorenc, Dolar 5, Kegljevič2, Turk 11. Selan 2, Ran-gus 3, Vide 1. J. Kovačič 5. M. Kovačič, Jakše, Kos.
BURJA—ITAS 21 :21 (14: 14) Itas: Filipovič, Klarič I,Fajfar 1. Abramovič, Vuk, S. Jerič 10, M. Jerič 6, Bejtovič 1, Saltič. Zalar 2.
LESTVICA: 1. Novo mesto 30. 2. Iskra 29, 3. Branik 28, 9. Itas Kočevje 17 itd.
Pari prihodnjega kola: Itas Kočevje — Iskra, Alples — Novo mesto, Branik — Veta itd.
Po sobotnih srečanjih tako v moški kot ženski rokometni ligi ježe moč s precejšnjo gotovostjo reči, da bo o naslovu prvakinj pri dekletih odločalo srečanje zadnjega kola med Iskro in Novim mestom v Šentjerneju. Novomeščankesonamreč v soboto v derbiju zlahka opravile z mariborskim Branikom in ga tako verjetno dokončno izločile iz boja za prvo mesto. Podoben uspeh pa ni uspel Inlesu, ki jev moški ligi v derbiju igral doma le neodločeno z Astro Jadranom, ekipo, s katero si deli vrh lestvice.
Najprej nekaj o novomeškem derbiju. Igralke trenerja Janeza Štruklja.so v prvem polčasu pokazale odlično igro v obrambi, v napadu pa igrale dovolj raznovrstno, da so že v 14. minuti vodile 6:3. Osem minut kasneje so gostiteljice vodile že 10:5. vendar še nič ni bilo odločenega, saj so Mariborčanke še v isti minuti zmanjšale na 10:7. Vendar je bila prednost Novomeščank ob odmoru dovolj velika za mirnp nadaljevanje. Branikovke so drugi polčas pričele z igro na vse ali nič. prelomni trenutek srečanja paje bila 35. minuta, ko je bila ob rezultatu 15:11 za gostiteljice zaradi grobega prekrška do konca tekme izključena na jboljša mariborska igralka Buničeva. Zadnjo možnost, da morebiti v tem srečanju kaj naredijo, so imele gostje v 37. minuti, ko so z igralko manj zmanjšale rezultat na 13:16, vendar Novomeščanke niso dovolile presenečenja. Zmaga v derbiju jim je na široko odprla vrata do končnega uspeha, kar pa je najpomembnejše: o naslovu boddodločale same. najverjetneje v zadnjem kolu proti šentjernejski Iskri. Šentjernejčanke so namreč v soboto brez težav ugnale Fužinarja in tako ostajajo praktično edini proti kandidat Novomeščankam.
naslov prvakov, da bi si v soboto lahko prjvoščili celo poraz na vročem terenu v Šoštanju. Tako pa bodo morah Ribničani. ki so ostali na l.mcstu le zaradi boljše razlike v zadetkih, v soboto iztržiti obe točki. Vsak drug rezultat bi jih že lahko odslovil od borbe za prvo mesto. Izredno neugoden razplet pa je sobotno kolo prineslo za vrsto Krškega. ki se krčevito bori za obstanek v ligi. Krčani so namreč izgubili v Ajdovščini. kar je bilo sicer pričakovati, nikakor
Modra »nagradila« prireditelje
ŠENTJERNEJ — Izredno razburljivedirke, kar okoli 6 tisoč ljubiteljev konjskega športa na šentjernejskem hipotromu, štiri zmage potomcev šentjernejskega žrebca Great 1 rana in slavje domače kobile Modrepod vajetmi Boža Radkoviča v dirki dvoletnih kasačev, so poglavitne značilnosti nedeljske izredno uspele konjeniške pireditve v Šentjerneju. Na sporedu je bilo 7 kasaških preizkušenj, od njih pa še tekma v preskakovanju ovir, ki jo je presenetljivo dobil član šentjernejskega kluba Franci Kovačič, tako da je skupaj nastopilo preko 70 konj iz Slovenije in Hrvaške.
Najbolj seveda razveseljujejo uspehi potomcev pred leti kupljenega žrebca Great Irana, vse bolj paje tudi jasno, kako srečno roko so imeli Šentjerne-jčanipri njegovem nakupu, saj je Great Iran danes med najboljšimi žrebci pri nas. Zmage Adrije.Kalipsa, Pilatusain Modre so to v nedeljo dovolj zgovorno potrdile. Vsekakor pa je bil osrednji dogodek nedeljske prireditve tretji tek krožne dirke Slovenije, v katerem je zmagala Ilona 3 pod vajetmi Mariborčana Milana Lovrenčiča nad Ado-nisom z voznikom Markom Slavičem mlajšim, tako da sta se oba po tej dirki izenačila v skupnem številu točk.
Dirana (Rudi Gregorin, Posavje); 2. dirka »Iskra Šentjernej« za 3-do 12-letne kasače, temelj 1,34: 1. Pilatus (Damir Šopar, Zagreb), 2. Li (Stane Dougan, Brdo). 3. Deibi (Stane Humek, Po-
• Že 15. junija bo na šentjernejskem hipodromu nova v elika konjeniška prireditev, ki bo v eljala tudi za kvalifikacijsko tekmovanje najboljših slovenskih kasačev, ti pa se bodo potem 8. avgusta v Ljubljani pomerili v jugoslovanskem kasaškem finalu.
savje); 3. dirka »IMV Novo mesto« za 3- do 12-letne kasače, temelj 1,27: L Adrija (Pero Crnkovič, Zagreb), 2. Fi-ta (Jože Sršen, Ljutomer), 3. Paun (Branko Slana, Ljutomer); 4. dirka »Skupščina občine Novo mesto« za 3-do 12-letne kasače, temelj 1„24: 1. Fit
(Jože Horvat, Ljubljana). 2. Lero (Mirko Hanžekovič, Ljutomer), 3. Fe-rari (Viktor Dolinšek. Ljubljana); 5. dirka »Iskra-Invest servis Ljubljana« za 3- do 12-letne kasače, temelj 1.30: 1. Kalipso (Pero Crnkovič, Zagreb). 2. Carlos (Rudolf Končič. Zagreb), 3. Diplomat (Tine Jagodic. Komenda); 6. dirka »Novoteks« za dveletne kasače:
1. Modra (Božo Radkovič. Šentjernej).
2. Niko (Vlado Rančigaj, Brdo). 3. Ajs (Miro- Oman, Komenda); III. tek krožne dirke Slovenije pod pokroviteljstvom Krke: I. Ilona III. (Milan Lovrenčič, Maribor), 2. Adonis (Marko Slavič ml., Ljutomer), 3. Nepal (Lojze Gorjanc. Brdo).
Še vrstni red v preskakovanju zaprek: 1. Franci Kovačič (Šentjernej), 2. Barbara Lorber (Celje), 3. Domen Vivod, 4. Stanc Zabukovec (oba posebna enota milice Ljubljana), 5. Karmen Marinič (Šentjernej) itd.
B. B.
pa se ni bilo nadejati uspeha Ferroleh-ne v Ljubljani proti Veti, ki je tako Krčane potisnila na predzadnje mesto. Finiš prvenstva bo torej zelo vroč.
B. B.
ZASLUŽENA IN PREPRIČLJIVA ZMAGA — Osrednje srečanje sobotnega kol a v ženski republiški rokometni ligi je bilo brez dvoma v Nov em mestu, kjer sta se pomerili doslej vodilni ekipi gostiteljic in mariborskega Branika. Novomeščanke so bileprecej boljše, dobro so igrale v obrambi in raznovrstno v napadu. Na posnetku je ena od uspešnih akcij Krantarjeve, ki je bila v soboto med najboljšimi v novomeški vrsti. > (Foto: B. Budja)
'Neljub spodrsljaj pa so si privoščili Ribničani v srečanju z Astro Jadranom. Zmaga na domačem igrišču bi jjm bržkone že prinesla toliko želeni
LEBREŽIČANOM
TOČKA
V nadaljevanju prvenstva v obeh drugih republiških nogometnih ligah sta ekipi Brežice v vzhodni in Elan v zahodni skupini gostovali. Brežičani so na vročem terenu v Lendavi nepričakovano odščipnili točko vrsti Nafte in so tako po 19. kolu s 14. točkami na 10. mestu, a imajo le točko več kot predzadnja Ojstrica. Novomeščani pa so v nedeljo gostovali v Kamniku in izgubili s Stolom z 1:2. Elan je po tem kolu zdrknil na 9. mesto z 18 točkami.
MLADI INLESOVCI V FINALU
RIBNICA — Rokometaši ribniškega Inlesa — gre za pionirje, letnik 1971, in mlajše — so sc uvrstili v finale republiškega prvenstva, ki bo v Krškem. V ribniški športni dvorani so mladi lesarji najprej premagali Koper z 18:12 (11:7), Preddvor s 16:10 (9:5) in nazadnje še Krim z 19:9 (10:4).
M.G-č.
V SOBOTO DERBI DOLENJSKE LIGE
KOČEVJE — V 3. spomladansk cm kolu dolenjske nogometne lige je v derbiju vodilna enajsterica Bele krajine v Kočevju ugnala domače nogometaše s 4:3 in se tako obdržala na prvem mestu. Druga je še naprej vrsta Ribnice, kijev soboto dobila tekmo z Gribljami s 3:0. saj gostov sploh ni bilo na igrišče. Zato pa bo tolikanj bolj zanimivo v soboto, ko se bosta v derbiju spomladanskega dela prvenstva v Črnomlju sestali ekipi Bele krajine in Ribnice.
M.G-č.
TESNA ZMAGA —Takole je Fit pod vajetmi Ljubljančana Jožeta Horvata dobil 4. dirko nedeljske velike konjeniške pireditve na šentjernejskem hipodromu, ki je ob progi zbrala kar okoli 6 tisoč ljubiteljev tega športa. Organizatorjem je šlo na roko tudi lepo vreme, tako daje množica na hipodromu uživala v zares lepih in izenačenih bojih sedemdesetih konj iz Slovenije in Hrvaške. (Foto: B. Budja).
PARTIZAN MIRNA— SLOVAN 61:75
MIRNA — V prvenstveni košarkarski tekmi mladinske republiške lige so igralci ljubljanskega Slovana na Mirni zasluženo premagali vrstnike s 75:61.
VRHUNEC — Tako so navdušeni gledalci dvignili v zrak Boža Radkoviča, ki je z Modro izbojeval zmago v šesti, predzadnji dirki dveletnih kasačev.
Rezultati, 1. dirka »Šentjernej« za 3-do5-Ictne kasače: 1. Kaja(FrancSlabe, Brdo), 2. Nora (Jože Justin, Brdo), 3.
BEOGRAD, KOBARID — Minuli kolesarski vikend je minil v znamenju šc dveh velikih prireditev, tradicionalne mladinske dirke »Kosmajski partizani« pri Beogradu in dirke za veliko nagrado tovarne igel Kobarid. Zastopstvo novomeške Krke, v katerem pa, razumljivo, ni bffti reprezentantov, se tudi tokrat ni vrnilo domov praznih rok.
Starejši mladinci Krkesopostalieki-pni zmagovalci letošnje dirke »Kosmajski partizani«, v posamični razvrstitvi štirih ekip paje Ravbar pristal na 2. mestu, Šmajdek je bil 3., Kruljac 6.. Turk je bil 30. in mlajši mladinec Roman Judež 31. Novomeški mladinci so imeli lepo priložnost, da zmagajo tudi v posamičnem seštevku, vendar je odločila prva etapa, v kateri sije Brkovič iz Borca prikolesaril prednost 30sekund, kar je na koncu tudi odločilo o zmagovalcu. Sicer pa je treba omeniti, da je bil
v tej etapi najboljši Novomesean Ktu-Ijac na 3. mestu, enako kot v drugi etapi, ko je bil 7. Popolno zmagoslavje Novomeščanov je bilo v tretji, 42 kilometrov dolgi etapi, ki jo je dobil Ravbar pred Šmajdkom. medtem ko je bil Kruljac ponovno 7.. vendar uvrs-1 itve pri vrhu ni spremenila, enako kot ne zadnja etapa, v kateri je bil Kruljac 4., Šmajdek pa 5. Omenimo še, da je v seštevku gorskih ciljev zmagal Novo-meščan Ravbar.
Kot že rečeno, je del kolesarjev nastopil na dirki v Kobaridu. V konkurenci mlajših mladincev so Novomeščani zabeležili prepričljiv uspeh: zmagal je Zaletelj. drugi pa je bil Peter Judež, medtem ko' je pri pionirjih A zmagal Fink iz Krke. Slednji je med dirko celo padel, a je še u jel glavnino in v sprintu slavil. Še pogled v člansko konkurenco. Tam sta vojaka Robič in Darko Papež privozila na cilj v času zmagovalca Ugrenoviča.
Krkašem zmaga na Kosmaju
Ekipni uspeh starejših mladincev na etapni dirki »Kosmajski partizani« — Zmagi Zaletelja in Finka
KAR 400 NASTOPAJOČIH — Novo mesto je bilo v petek in soboto gostitelj 24. domiade, srečanja domskih delavcev iz vse Slovenije. V Domu Majde Sile, kije bil organizator prireditve, ta pa jepolekalapodpokroviteljstvomOKZSMS.seje zbralo kar 400 mladih, ki so se pomerili v šestih športnih panogah. Največ uspeha so imeli predstavniki mariborske in ljubljanske regije, edino zmagopasogostiteljem priigrala dekleta v namiznem tenisu. Posnetek je s petkove slavnostne otvoritve. (Foto: B. Budja)
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 23. V.
9.00 TEDNI K
10.00 PEDENŽEP: Narodne z Lad-kom in Milanom
15.50	— 23.50 TELETEKST
16.05 AVTOMOBILSKI RALLYSATURNUS, prenos
17.25	POROČILA
17.30 BELI DELFIN, 8. del francoske risane nadaljevanke
17.45 FLIPPER, 3. del ameriške nadaljevanke
18.15	GOZDOVI: PESEM KRAŠKEGA GOZDA, 1. del izobraževalnega niza
18.45 RISANKA
19.00 DANES
OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.05 AVTOMANIJA: OSTATI ŽIV,
1 l.-del angl. dok. nanizanke
20.35	BERGERAC, 6. del angl.
nanizanke
21.30 DNEVNIK
21.50	ŽENA FRANCOSKEGA POROČNIKA Sarah je ljubila francoskega poročnika, s katerim pa se ni poročila. Za viktorijansko Anglijo je to dovolj, dajo ljudje začnejoogovarjati. Njen resnični obraz začne odkrivati šele amaterski paleontolog Charles, ki je tik pred poroko s hčerko okrajnega bogataša. Pripadnika različnih stanov se čedalje bolj zbližujeta. Vendar gre le za snemanje te zgodbe. Vendar se tudi v »resničnem« življenju dogaja nekaj podobnega.
DRUGI PROGRAM
8.15	Lutkomedija — 8.45 TV v šoli —
10.30 Poročila — 10.35 TV v šoli —
12.301zTV arhiva— 13.00Dnevnik —
16.40	Test — 16.55 Dnevnik — 17.15 Lutkomendija — 17.45 Domovino branimo tudi z lepoto — 18.15 Spominski center Josip Broz Tito— 19.30 Dnevnik — 20.00 O glasbi — 20.45 Avtomobilski rally Saturnus — 21.50 Nočni kino: napačne ambicije
TV ZAGREB
8.15 Lutkomendija — 8.45 TV v šoli —
10.35	TV v šoli — 12.301zTV arhiva —
13.00	Dnevnik — 16.00 Videostrani —
16.10	TV v šoli — 17.10 Poročila —
17.15 Lutkomendija — 17.45 TV koledar — 17.55 Številk e in črke (kviz) —
18.15 Spominski center Josip Broz Tito — 19.30 Dnevnik — 20.00 Dempsey in Makepeace(l. del nadaljevanke) — 21.35 Daniel show 22.20 Dnevnik — 22.35 V petek ob 22h.
SOBOTA, 24. V.
7.45 — 12.30 in 14.10 — 23.50 TELETEKST
8.00 POROČILA
8.05	ULICA VSEH OTROK
8.25 NA ČRKO, NA ČRKO, 4. del nanizanke
8.55 ZLATOROG
9.10	PEDENJŽEP
9.45 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: Nehvaležna sestra in rešena nevesta, 1. del
9.55 KORENJAK, NIHČE MU NI ENAK, dokumentarni film
10.25 MPZ ZAGORJE 84, 10, oddaja
10.55 STRES IN POSAMEZNIK, ponovitev 2. dela
11.20	AVTOMANIJA: OSTATI ŽIV, ponovitev 11. dela
11.45 SPOZANO—NEZNANO, ponovitev
12.25 POROČILA
14.25 MLADOST—NOROST, francoski mladinski film
15.55 POROČILA
16.00 EXLIBRISM&M
17.15	NAD DUDIKOM GOLOBICA
BELA, otroška oddaja
18.15	KRATKI FILM
18.30 KNJIGA
18.45 RISANKA
19.00	DANES
V ŠESTI PREDSTAVI
19.30 DNEVNIK
19.45 POROČILO S SEJE CK ZKJ
19.55 ZRCALO TEDNA 20.20GOSTILNA KOŠNIK
21.55 DNEVNIK
22.10	MOŠKI IN ŽENSKA, francoski film
Znani Lelouchev film je melodrama v najboljšem pomenu besede. On je dirkač, vdovec (žena sije vzela življenje v čustveni krizi, ko je trepetala za njegovo življenje), ona je vdova, tajnica pri filmu (moža kaskaderja je izgubila med snemanjem filma). Otroka imata v istem internatu. Toda spomini so močnejši od naraščajočih čustev, med njima je domala neprebojen zid preteklosti. Hkrati se približujeta in oddaljujeta, spomini preplavljajo sedanjost in onemogočajo njuno skupno prihodnost.
DRUGI PROGRAM
14.10	Test — 14.25 Jugoslavija, dober dan — 14.55 Miti in legende — 15.10 Bečej 86 — 16.25 30 let Sterijevega pozorja — 17.25 Finalejugoslovanske-ga nogometnega pokala/a mladince—
19.30	Dnevnik — 20.00 Srečanje glasbenih akademij Jugoslavije —
21.45	Poročila — 21.55 Športna sobota — 22.15 Življenjska pustolovščina Živka Gortona
TV ZAGREB
8.50	TV v šoli — 12.45 Kritična točka
— 13.15 Pavlakovi— 14.00 Narodna glasba — 14.30 Sanje, življenje in smrt Filipa Filipoviča (jugoslovanski film)
— 16.15 Poročila—16.20TV Koledar
— 16.30 Prisrčno vaši — 17.15 Nad Dudikom golobica bela — 18.15 Spominski center Josip Broz Tito — 19.30 Dnevnik — 20.00 Arabeska (ameriški film) — 21.45 Dnevnik — 22.00 Za konec tedna
NEDELJA, 25. V.
7.50	— 13.20 in 14.15 — 23.55 TELETEKST '8.05 POROČILA
8..	10 ŽIV ŽAV: Risanke, Pod istim nebom
9.00 PAJEK POD PREVISOM
9.15	FLIPPER, ponovitev 3. dela
10.00 VEČNI KLIC, zadnji del sovjetske nadaljevanke
11.20	RISANKA
11.30 PAJEK POD PREVISOM
11.45	RISANKA
12.00 LJUDJE IN ZEMLJA
12.30 DOMAČI ANSAMBLI: Ansambel Rž
13.00 PAJEK POD PREVISOM
13.15	POROČILA
15.00 PAJEK POD PREVISOM
15.30 ROGAŠKA 85: Marjana Deržaj
15.55 POROČILA
16.00NewYork: VES SVET TEČE ZA AFRIKO, prenos
18.00 GRADITELJI PRIHODNOSTI, jugosl. kratki film
18.20	AVTOMOBILSKI RALLY SATURNUS. reportaža
18.45	RISANKA
19.00 DANES
POTROŠNIŠKA POROTA
19.30 DNEVNIK 19.48 VREME
19.55 DAN MLADOSTI, prenosssta-diona JLA v Beogradu
21.00 MISIJA MAJORJA ATHER-
TONA, zadnji del nadaljevanke
22.10	TITO — BESEDA IN SLIKA NEKE DOBE, 7. del dok. serije 23.4)5 ŠPORTNI PREGLED
23.50	POROČILA
DRUGI PROGRAM
14.25	Avtomobilske dirke F-l za VN Belgije — 16.30 PJ v namiznem tenisu
— 17.40 Zabok: Mednarodno prvenstvo v motokrosu — 18.30 Konjeništvo
— 18.45 Izviri — 19.30 Dnevnik —
19.55	Dan mladosti — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.15 Podobe časa 1760—2060 — 22.00 Poezija — 22.35 Pavlakovi
PONEDELJEK, 26. V.
9.00	ZRCALO TEDNA
9.20 AKTUALNO: Kako zelena bo moja dežela?
15.45 — 23.30 TELETEKST 16.00TV MOZAIK — ponovitev
17.20 POROČILA
17.25	KAM NAS BO PRIPELJALA PIKAPOLONICA?
17.45 NA ČRKO, NA ČRKO, 5. del nanizanke
18.15 MPZ ZAGORJE 86
18.45	RISANKA
19.00	DANES PODRAVSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	JUANITA LA LARGA. 1. del španske nadaljevanke
21.10 OMIZJE
23.10 POROČILA
23.15 POROČILA S KONGRESAZK SRBIJE
DRUGI PROGRAM
8.20	Radi imamo živali—8.35 Škatlica čustev — 8.50 TV v šoli — 10.30 Poročila — 18.00 Beograjski TV spored —
19.00 Indirekt — 19.30 Dnevnik —
20.00 Znanost — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Dinastija — 22.05 Med kongresoma (1. del dok. serije) — 22.50 En avtor, en film — 23.05 Hit meseca — 23.50 Kronika Sterijevega pozorja
TOREK, 27. V.
9.00	OSEBNA NEGA: Obrazne ma-ske
9.10OTROŠKENALEZLJIVE BOLEZNI: Antibiotiki
9.40 DRUŽBENA SAMOZAŠČITA: Alarmni znaki in signali
16.20	—22.45 TELETEKST
16.35 TV MOZAIK — ŠOLSKA TV
17.35 POROČILA
17.40 OTROŠKA KNJIGA: Ob 30-letnici zbirke Kondor
17.55 EX L1BRIS M&M
18.50	RISANKA
19.00 DANES
SEVERNOPRIMORSKI OBZOR-Nlk
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.05	PLESNA DVORANA ROMANCA, irska drama
21.00 INTEGRALI
22.15	DNEVNIK
22.30 POROČI LOS KONGRESAZK SRBIJE
DRUGI PROGRAM
8.30	Mali svet — 9.0QTV v šoli— 10.30 Poročila — 10.35 TV'n|oli — 12.30 Iz TV arhiva — 13.00 Dnevnik — 17.25 Dnevnik — 17.45 Mali sve( — 18.15 Mostovi — 18.45 Smešne in druge zgodbe— 19.30 Dnevnik — 20.D0Na-rodna glasba — 20.30111. evrovizijsko tekmovanje mladih glasbenikov —
23.00	Poročila — 23.05 Kronika Sterijevega pozorja
SREDA, 28. V.
9.00 TV MOZAIK
A. Leskovec: DVA BREGOVA, posnetek predstave SSG Trst
15.30 — 22.50 TELETEKST
15.45 TV MOZA1K — ponovitev
17.25	POROČILA
17.30 OBLAČEK POHAJAČEK, 1. del
17.45 J. Jurčič: J. Kersnik: BERITE NOVICE, gledališka predstava (ČB)
18.15	VOJNA ŽUŽELK, angleški znanstveno-tehnični film
18.45 RISANKA
19.00 DANES GORENJSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	Film tedna: TEM AČNI KONEC TEDNA, avstralski film
V manjšem krajusejepripetilzločin. Starejša ženska je bila brutalno umorjena in za umor nemudoma osumijo edinega tujca v kraju, priložnostnega delavca, po rodu Poljaka. Osumljeni v paniki zbeži, poveljujoči policaj pa organizira pregon brez milosti, kise ga morajo udeležiti vsi krajani. Za preganjalce postaja ta lov vse bolj mučen. Med pregonom pa v mestu odkrijejo pravega morilca...
21.40	ODLOČITEV O MEJAH, dok. oddaja
22.20 DNEVNIK
22.35	POROČILO S KONGRESAZK SRBIJE
DRUGI PROGRAM
8.25 Obiskovalci — 8.55 TV v šoli —
10.30	Poročila — 10.35 TV v šoli — 12.301 z TV_arhiva— 13.00 Dnevnik —
17.25 Dnevnik— 17.45 Obiskovalci —
18.15	Nekoč in danes — Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 Dnevnik —
20.00	Mundial 86 — 21.05 Medigra —
21.20 Čas je na naši strani — 22.05 Športni pregled —23.35 Kronika Sterijevega pozorja
ČETRTEK, 29. V.
9.00TV MOZAIK
PLAVAČ IN VRATKO, češkoslovaški film
15.20	—22.35 TELETEKST
16.55	POROČILA
17.00	POROČILO S KONGRESA ZSJ
17.30SLOVENSKE LJUDSKE PR A-VLJICE: Nehvaležna sestra in rešena nevesta
17.40	ČURULE—ČARULE: Čarobna pobarvanka
17.45	SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI: Violinske citre
18.15	MOZAIK KRATKEGA FILMA: IVAN CANKAR in PODOBE IZ SANJ, slovenska filma
18.45	RISANKA
19.00	DANES ZASAVSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.50	POROČILO S KONGRESA ZSJ
20.10 TEDNI K
21.10 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV
21.20	E Hemingway: SONCE TUDI VZHAJA, 2. del ameriške nadaljevanke
22.10 DNEVNIK
22.25	POROČILO S KONGRESA ZSJ
DRUGI PROGRAM
8.20	Šalajko — 8.50 TV v šoli — 10.30 Poročila — 10.35 TV v šoli — 12.301/ TV arhiva — 13.00 Dnevnik — 17.30 Dnevnik — 17.45 Šalajko— I K-1S Kisli dež — 18.45 Muppcl show — 19.30 Dnevnik — 20.0()Tujci in bratje(7. del nadaljevanke) — 21.00 Umetniški večer
stihi: motorne žage in škropilnice
STIHL
ažsI7
******
Konsignacijska prodaja UNIKOMERC, Ljubljana Celovška 147, tel.: (061) 556-033 in 555-458
Medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko in Dolenjska turistična zveza Novo mesto
RAZPISUJETA NATEČAJ
za najboljše prototipne izdelke domače in umetne obrti v Dolenjski regiji
i
Namen natečaja je spodbuditi čim širši krog občanov za oblikovanje in izdelavo prototipnih izdelkov domače in umetne obrti kot podlage za nadaljnjo serijsko proizvodnjo.
II.
Natečaja se lahko udeležijo oblikovalci in izdelovalci domače oziroma umetne obrti v dolenjski regiji.
III.
Za natečaj pridejo v poštev vsi tisti prototipni izdelki domače oziroma umetne obrti katere bo strokovna komisija za presojo domače in umetne obrti pri Zvezi obrtnih združeni Slovenije ocenila, da ustrezajo naslednjim osnovnim kriterijem in pogojem:
1. tradicionalno in sodobno oblikovanje,
2. izvirnost glede na tradicijo in ideje sodobnega oblikovanja,
3. uporaba in oblikovna vrednost,
4. kvaliteta izdelka po načinu izdelave — ročno oziroma strojno,
5. skladnost izdelkov — barve, materiala in oblike,
6. vrednotenje izdelka kot prispevek k splošni kulturi — kulturna vrednost,
7. ekonomska vrednost iztelka (ekonomski pomen: za turizem ipd.)
8. estetsko-vzgojna vrednost izdelka za uporabnike in proizvajalce.
Upoštevaje navedene kriterije, mora biti izdelek tak, da ga bo tehnološko možno izdelati v serijah in ga je glede na njegovo uporabnost in oblikovno-estetsko vrednost moaoče oceniti kot ustrezni tržni artikel.
IV.
Pri tem natečaju bodo podeljene naslednje nagrade:
I. nagrada	20.000	din
II. nagrada	14.000	din
III. nagrada	10.000	din
Navedene nagrade se podele prototipnim izdelkom po vrstnem redu od naivišie ocenjenega izdelka navzdol.
Udeleženci natečaja morajo dovoliti interesentom odkup prototipnih izdelkov domače
ustreza cT °kr*'’S ^a^er'm' sodelujejo po natečaju in ki jih bo strokovna komisija ocenila, da
Ocenjevanje prototipnih izdelkov za nagrado in odkup po tem natečaju opravi strokovna komisija za presojo izdelkov domače in umetne obrti pri Zvezi obrtnih združenj Slovenije v skladu s pravilnikom za delo te komisije.
Natečaj traja do 30. septembra 1986.
VI.
VII.
Udeleženci natečaja morajo prototipni izdelek oz. izdelke predložiti Obrtnim združenjem Novo mesto, Trebnje, Črnomelj ali Metlika skupaj s pismeno prijavo (izpolnjen obrazec, ki je sestavni del tega natečaja) najkasneje do 30. 9. 1986.
VIII.
Rezultati natečaja bodo objavljeni v ustreznem sredstvu javnega obveščanja istočasno bo objavljen tudi način podelitve nagrad.
Medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko, Novo mesto Dolenjska turistična zveza Novo mesto
Medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko Novo mesto,
Dolenjska turistična zveza Novo mesto
PRIJAVA
po natečaju Medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko in Dolenjske turistične zveze Novo mesto za najboljše prototipne izdelke v dolenjski regiji, objavljenem v Dolenjskem listu dne.........
Ime in priimek udeleženca natečaja .......................
Poklic oz. dejavnost .....................................
Točen naslov in telefon ..................................
Naziv, opis in cena posameznega prototipnega izdelka:
Skupno število predloženih izdelkov ........................................................................................
S podpisom te prijave se udeleženec te prijave obvezuje, da sprejema pogoje natečaja. V.....................dne..............1986
Podpis:
410/21-86
G!P PIONIR NOVO MESTO TOZD ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU METLIKA Cesta XV. Brigade 2, Metlika
razpisuje, na podlagi sklepa delavskega sveta
JAVNO LICITACIJO za odprodajo rabljenih osnovnih sredstev:
1. motorna žaga, 2 kom, izklicna cena za
komad	12.000,00	din
2. stroj za brušenje in vrtanje hlačnih
spon, izklicna cena	110.000,00	din
3. mizarski stroj za izdelavo hlačnih spon (možno za predelavo), izklicna *
cena	770.000,00	din
4. stroj za lakiranje, izklicna cena	350.000,00	din
5. stroj za rezanje navojev, izklicna	cena 85.000,00 djn
6. navojna rezilka, izklicna cena	40.000,00	din
7. stabilni kompresor, izklicna cena	40.000,00	din
8. elektromotor, izklicna cena	22.000,00	din
9. stroj za kopiranje, izklicna cena	40.000,00	din
10. kovinska stružnica, izklicna cena	110.000,00 din
Licitacija bo v ponedeljek, 26.5.1986, ob 12. uri na upravi TOZD za osnovna sredstva pod zap. št. od 1 — 9 ter za kovinsko stružnico, zap. št. 10, v kamnoseški delavnici Gradac.
Pred začetkom licitacije morajo interesenti vplačati 10% varščine od izklicne cene. Prometni davek plača kupec. Navedena sredstva bodo prodana po geslu ogledano— kupljeno.
Ogled objavljenih osnovnih sredstev je mogoč vsak dan od 7. — 15. ure; tel. 58-124.
Obveščamo vse zainteresirane, da razprodajamo po ugodni ceni odpadke iz marmorja za mozaične tlake v kamnoseškem obratu Gradac vsak dan od 7. — 15. ure.
405/21-86
»SOP« Krško, specializirano podjetje za industrijsko opremo DELAVSKI SVET TOZD STORITVE Krško, Gasilska 3,
objavlja
po sklepu komisije za odpis osnovnih sredstev javno licitacijo za prodajo vozila
ZASTAVA OM 640, letnik 1976, cena 700.000.— din, vozen, registriran do 6.1,1.1986.
Licitacija bo v ponedeljek, dne 26. 5. 1986, ob 10. uri v TOZD STORITVE, Krško, Gasilska 3.
Prometni davek ni zajet v ceni in ga plača kupec. Pred licitacijo je potrebno vložiti 10% varščine.
Varščino plačajo kandidati pred licitacijo na blagajni
TOZD STORITVE.
395/21-86
— kompletno stavbno pohištvo
— stropne in stenske obloge
— montažne hiše, vikende in poslovne objekte
VSE NA ENEM
— 2 leti garancije na kvaliteto izdelkov
— brezplačni prevoz do 100 km za določeno vrednost nakupa
— stavbno pohištvo FCO vgrajeno
— za stropne in stenske obloge popust 10% I. II klasa do 12. 7. 1986
— za opuščene programe do 40% znižanje
VAM N
« JELOVICA
lesna industrija, Škofja Loka. Pokličite nas (064/61-361, 61-185) ali pa nas obiščite v maloprodajni trgovini v Škofji Loki, Kidričeva 58!
KRKA, tovarna zdravil n. sol. o. NOVO MESTO
RAZPISUJE dela in naloge
— NAMESTNIKA PREDSEDNIKA POSLOVODNEGA ODBORA in
— ČLANA POSLOVODNEGA ODBORA
Za dela in naloge namestnika in člana morajo kandidati imeti:
— visokošolsko izobrazbo farmacevtske, kemijske ali ekonomske smeri,
— najmanj 5 let delovnih izkušenj pri delu in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi oz. poslovodnih nalogah
— izpolnjevati pogoje iz 511. člena Zakona o združenem delu in imeti ustrezne moralno-politične kvalitete.
Kandidati za naloge namestnika predsednika poslovodnega odbora morajo izpolnjevati še pogoje za delo v zunanji trgovini.
TER DELA S POSEBNIMI POOBLASTILI IN ODGOVORNOSTMI V TOZD ZDRAVILIŠČA:
♦
— DIREKTORJA PE ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE
Za dela in naloge morajo kandidati imeti:
— visokošolsko izobrazbo ekonomske, pravne ali zdravstvene smeri in
— 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih delih oz.
— višješolsko izobrazbo ekonomske, pravne, zdravstvene ali gostinsko turistične smeri in
— 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delih.
Na razpisana dela bodo kandidati imenovani za dobo 4 let.
Kandidati naj pošljejo ponudbe kadrovski službi KRKE. tovarne zdravil v Novem mestu, Cesta herojev 45, v 8 dneh po objavi.
DO JUGOTEKSTIL ONA-ON, notranja trgovina p. o., Ljubljana, Proletarska 4,
objavlja prosta dela in naloge
VODJE MALOPRODAJNE ENOTE v Brežicah
Pogoji:
poslovodska ali 4-letna srednja šola (komercialna ali druga ustrezna), 5 let ustreznih delovnih izkušenj, 3-mesečno poskusno delo.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj ter dokazili o izpolnjevanju pogojev kadrovski službi v 8 dneh po dnevu objave (inform. tel. 061 441-148). Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 10 dneh po izbiri.
407/21-86
«1
agrotehnika - gruda
n.sol.o., Ijubljana, titova 38-40
PROIZVODNJA, NOTRANJA IN ZUNANJA TRGOVINA, SERVISI
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
PROIZVODNJA IN TRGOVINA AGRARIA export-import BREŽICE, TOZD AGRO BLAGOVNI PROMET BREŽICE
objavlja prosta dela in naloge
DELAVCA V KLAVNICI BREŽICE
Pogoji: KV klavničar ali KV črevar
Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite Komisiji za DR TOZD Agro blagovni promet Agraria Brežice, 68250 Brežice, v 8 dneh po objavi.
O izidu izbire bomo prijavljene kandidate pisno obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
408/21-86
Komisija za delovna razmerja
DO Astra Blagovni center, n. sol. o. TOZD Trženje, n. sol. o. Ljubljana, Staničeva 41
objavlja prosta dela oz. naloge:
KOMERCIALIST NA TERENU (za področje Dolenjske)
Pogoji:
IV.	stopnja strokovne izobrazbe oz. triletna poklicna šola ustrezne smeri, 1 leto delovnih izkušenj pri enakih delih oz. nalogah, vozniški izpit B kategorije
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in poskusnim delom v skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: SOZD Astra, DS ATS Ljubljana, Titova 77, v 8 dneh po objavi.
409/21-86
Delovna skupnost Zveze telesnokulturnih organizacij Novo mesto Začasni kolegijski poslovodni organ Na podlagi sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva SOB Novo mesto zoper delovno skupnost ZTKO Novo mesto št. 017-2/85 z dne 26.12.1985
objavljamo prosta dela in naloge:
1. STROKOVNEGA SODELAVCA ZA VRHUNSKI ŠPORT IN ŠPORT V ŠOLAH
Pogoji: visoka šola telesnokultu me ali pedagoške smeri s 5 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo 3 mesece.
2. STROKOVNEGA SODELAVCA — ORGANIZATORJA REKREACIJE
Pogoji: višja šola telesno kulturne ali pedagoške smeri s 3 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo 3 mesece.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati naj prijave z dokazili o strokovni izobrazbi pošljejo v 8 dneh po tej objavi na naslov: Delovna skupnost Zveze telesnokulturnih organizacij, Zupančičevo sprehajališče 1, 68000 Novo mesto, p. p. 30.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po preteku prijavnega roka.
403/21-86
Komisija za delovna razmerja DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB Ljubljana, Titova 38 — 40,
objavlja prosta dela in naloge
v POČITNIŠKEM DOMU V PORTOROŽU, Med vrtovi 2:
1. GLAVNE KUHARICE
Pogoj: KV kuharica z daljšo prakso.
2. DVEH POMOČNIC KUHARICE
Pogoj: praksa pri delu v kuhinji.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas. V poštev pridejo tudi upokojenci.
Stanovanje in hrana sta zagotovljena v počitniškem domu.
Pismene vloge sprejema DSSS, kadrovska služba, Ljubljana, Titova 38, 8 dni po objavi.
Kandidate bomo obvestili v desetih dneh po izbiri.
404/21-86
Salonit Anhovo TOZD Opekarna — rudnik Globoko, Brežice
Komisija za delovna razmerja
objavlja potrebo po delavcu za opravljanje del in nalog
TEHNOLOGA RAZVOJA
Pogoji zasprejem: končana visokaali višjašolagradbene smeri ali kemije ter tri oziroma pet let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del in nalog. Poizkusno delo traja tri mesece.
Dela in naloge so za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave zbira komisija za delovna razmerjaTOZD Opekarna-rudnik Globoko, Brežice, Šentlenart 71, Brežice, 15 dni po objavi razpisa.
O izbiri bomo prijavljene kandidateobvestili v30 dneh po izteku razpisa.
399/21-86
LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO Delovna skupnost
Komisija za delovna razmerja oglaša naslednja prosta dela in naloge:
1. PLANIRANJE IN ANALIZIRANJE SREDSTEV IN NALOŽB
v poslovni enoti za stanovanjsko in komunalno kreditiranje za 1 izvajalca za nedoločen čas.
2. OPRAVILA DINARSKEGA POSLOVANJA ZA OBČANE
v poslovni enoti Novo mesto za 3 izvajalce za nedoločen čas, delo v izmeni,
3. OPRAVLJANJE DOKUMENTARNIH POSLOV S TUJINO
v sektorju deviznih poslov in ekonomskih odnosov s tujino za 1 izvajalca za določen čas,
4. ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV IN OPREME
v splošni službi za 1 izvajalca za določen čas, delo v popoldanskem času.
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1: višja šola ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj;
pod 2: srednja šola ekonomske ali splošne smeri in 6 mesecev delovnih izkušenj;
pod 3: srednja šola ekonomske smeri, opravljen strokovni izpit za izvajanje plačilnega prometa in 1 leto delovnih izkušenj;
pod 4: osnovna šola in 1 mesec delovnih izkušenj.
Kandidati, ki menijo, da bi navedena delain nalogelahko uspešno opravljali in izpolnjujejo pogoje, naj oddajo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi v kadrovsko službo Ljubljanske banke — Temeljne dolenjske banke, Novo mesto, Kettejev drevored 1. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 45 dneh po zaključku zbiranja prijav.	396/21-86
®NOVOLES, lesni kombinat Novo mesto — Straža, n.sol.o. TOZD SIGMAT Brestanica
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge:
A. Kovinski obrat Brestanica
1. IZVAJALEC ZA PROJEKTE (2)
2. STROJNI TEHNIK — PRIPRAVNIK (2)
3. VRATAR — ČUVAJ (4)
B. Obrat poliester Veliki Podlog
4. LAMINIRANJE (3)
5. ČUVAJ (3)
Pogoji:
pod št. 1: srednjaizobrazbastrojnesmeri,5 let ustreznih
delovnih izkušenj, poskusno delo 90 dni;
pod št. 2: srednja izobrazba strojne stroke;
pod št. 3: popolna osnovna šola, tečaj iz HTV predpisov,
najmanj 3 mesece ustreznih delov, izkušenj, poskusno
delo 60 dni;
pod št. 4: popolna osnovna šola, 3 mesece delovnih izkušenj, poskusno delo 45 dni;
pod št. 5: popolna osnovna šola, tečaj iz HTV predpisov, najmanj 3 mesece ustreznih delovni h izkušenj, poskusno delo 45 dni.
Delo |e za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: NOVOLES, TOZD Sigmat, Cesta prvih borcev 20, Brestanica.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v30 dneh po izteku roka za prijavo.
415/21-86
SOZD PETROL TOZD TRGOVINA BREŽICE Tovarniška 2
objavlja prosta dela in naloge v občini Črnomelj, in sicer:
1. poslovodja,
2. gasilca,
3. čuvaja.
Pogoji pod 1: —V. ali IV. sto^pja tehnične smeri, tri ozir. pet let prakse.
Pogoji pod 2: — poklicnašolaz načrtnim usposabljanjem — KV, eno leto prakse, prednost imajo vozniki motornih vozil »C« kategorije.
Pogoji pod 3: — končana osemletka, polkvalificirani delavec.
Za razpisane dela in naloge morajo imeti kandidati odslužen vojaški rok. Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, poskusno delo traja tri mesece.
Lastnoročno napisane vloge z dokazili o izobrazbi ter s kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: Petrol, TOZD Trgovina, Brežice, Tovarniška 2, komisiji za delovna razmerja. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v30 dneh po izteku razpisnega roka.
397/21-86
DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO p.o.
NOVO MESTO , SOKOLSKA 1
DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO Novo mesto
vabi k sodelovanju že izkušene in tudi mlade perspektivne delavce za opravljanje del in nalog projektiranja visokih in nizkih gradenj, urbanizma, nadzora in inženiringa:
1. DIPLOMIRANE INŽENIRJE GRADBENIŠTVA
za vodenje projektov s področja
— visokih gradenj
— nizkih gradenj
— inženiringa
2. DIPLOMIRANE INŽENIRJE ARHITEKTURE
za vodenje projektov s področja visokih gradenj in urbanizma
3. DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA STROJNIŠTVA
za vodenje projektov s področja strojnih instalacij in nadzora
4. GRADBENETEHNIKE
za samostojno obdelavo tehnične dokumentacije in opravljanje nadzora ter projektno obdelavo armature
Pogoji:
Pod 1,2,3: končana fakulteta ustrezne smeri, 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit.
Pod 4: končana srednja šola gradbene usmeritve, 3 do 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit.
Novim sodelavcem nudimo zanimivo in dinamično delo s stimulativnimi osebnimi dohodki in možnostjo strokovnega izpopolnjevanja ter pomoč pri reševanju stanovanjskega vprašanja.
Pričakujemo vašo prijavo in vas vabimo na razgovor.
402/21-86
ZDRAVSTVENI CENTER DOLENJSKE TOZD SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
Komisija za delovna razmerja
razpisuje naslednja prosta dela oz. naloge:
1. administratorka za nedoločen čas
2. administratorka za določen čas
3. več bolniških strežnic za nedoločen čas
4. 4 kuharice za določen čas
5. 1 kuhinjska pomočnica za določen čas Kandidatke morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
Pod 1 in 2: srednja šola ustrezne smeri (V. stopnja) in 1 leto delovnih izkušenj ali pripravnica Pod 3: osemletka
Pod 4: KV kuharica in 1 leto delovnih izkušenj ali
pripravnica
Pod 5: osnovna šola
Za vse je poskusno delo 3 mesece.
Kandidatke naj vložijo pisne vloge ali pa se zglasijo osebno v kadrovski službi v 15 dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidatke obvestili v 15dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
418/21-86
SOZD PETROL TOZD TRGOVINA BREŽICE Tovarniška 2
objavlja prosta dela in naloge:
prodajalca na bencinskem servisu Krško II, prodajalca na bencinskem servisu Boštanj pri Sevnici, prodajalca na bencinskem servisu Vavta vas,
Pogoji:
— KV delavec (prednost imajo prodajalci)
— odslužen vojaški rok
Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Poskusno delo traja dva meseca.
Lastnoročno napisanevlogeskratkimživljenjepisom inz dokazilom o izobrazbi naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: PETROL, TOZD Trgovina, Brežice, Tovarniška2, komisiji zadelovna razmerja. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku razpisnega roka.
416/21-86
KOP BREŽICE
Komisija za delovna razmerja TOZD Gradbeništvo in obrt
razpisuje prosta dela in naloge:
— VODJA SKLADIŠČA
— zahtevana je izobrazba — IV. stop. trgovsko-kovinarske smeri
— 1 leto delovnih izkušenj
— poskusno delo dva meseca
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas in s polnim delovnim časom.
Potrebna je zdravstvena sposobnost in izjava kandidata, da se strinja s poskusnim delom.
Kandidati se prijavijo v 10 dneh po objavi. Kandidati morajo v prijavi navesti opis del in nalog, ki sojih opravljali do sedaj, ter priložiti ustrezna dokazila o strokovni izobrazbi.
Osebni dohodek po pravilniku o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo.
398/21-86
Iskra
ISKRA, INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD TOVARNA ENERGETSKE ELEKTRONIKE NOVO MESTO
Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD ponovno
objavljamo
LICITACIJO
za odprodajo osebnega avtomobila R-4 TLS, letnik izdelave 1979, v voznem stanju, neregistriran.
Licitacija bo dne 28. 5.1986 od 12. do 14. ure v prostorih TOZD v Bršljinu 63.
Ogled vozila je možen vsak dan od 8. do 11. ure v Bršljinu od dneva objave, razen v soboto in nedeljo.
Izklicna cena je zelo ugodna, samo 140.000 din. Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10-odst. polog. Dodatne informacije dobite po telefonu 21-050 pri tov. Alojzu Pavlenču.
401/21-86
rsot*
Iskra
ISKRA, TOZD HIPOT ŠENTJERNEJ, vabi k sodelovanju strokovnjake (dipl. ing., ing.) s področja elektrotehnike, strojništva in kemije za delo v komerciali, inovativni dejavnosti na investicijah in v proizvodnji.
Prijave zbira kadrovska služba 15 dni po objavi.
NOVOLES, lesni kombinat Novo mesto—Straža, n.sol.o.
TOZD Blagovni promet Delavski svet TOZD BLP
razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
DIREKTOR SEKTORJA ZA PRODAJO NA DOMAČEM TRGU
— visoka šola ustrezne smeri
— nad 4 leta delovnih izkušenj
— pasivno znanje tujega jezika
POMOČNIK DIREKTORJA SEKTORJA ZA PRODAJO NA DOMAČEM TRGU
— visoka šola ekonomske ali druge ustrezne smeri
— nad 4 leta delovnih izkušenj
— pasivno znanje tujega jezika
VODJA SALONA
— višja šola komercialne smeri
— nad 4 leta delovnih izkušenj
VODJA ODDELKA PRODAJE INVESTICIJSKE OPREME
— visoka izobrazba strojne smeri
— 4 leta delovnih izkušenj
— projektantski izpit
— pasivno znanje tujega jezika
VODJA ODDELKA PRODAJE BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO
— višja izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri
— nad 4 leta delovnih izkušenj
— pasivno znanje tujega jezika
VODJA ODDELKA PRODAJE REPROMATERIALA
— višja izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri
— nad 4 leta delovnih izkušenj
— pasivno znanje tujega jezika
DIREKTOR SEKTORJA ZA NABAVO
— visoka izobrazbaekonomskeali druge ustreznesmeri
— nad 4 leta delovnih izkušenj
— ZT registracija
— aktivno znanje tujega jezika
POMOČNIK DIREKTORJA SEKTORJA ZA NABAVO
— visoka šola ekonomske ali druge ustrezne smeri
— nad 4 leta delovnih izkušenj
— aktivno znanje tujega jezika
VODJA ODDELKA NABAVE REPROMATERIALA
— višja izobrazba ekonomske smeri
— nad 4 leta delovnih izkušenj
— aktivno znanje tujega jezika
VODJA ODDELKA NABAVE SUROVIN
— višja izobrazba gozdarske ali lesne smeri
— nad 4 leta delovnih izkušenj
VODJA ODDELKA LESNIH POLIZDELKOV
— višja izobrazba gozdarske ali lesne smeri
— nad 5 let delovnih izkušenj
DIREKTOR SEKTORJA ZA IZVOZ
— visoka izobrazbaekonomskeali druge ustrezne smeri
— nad 4 leta delovnih izkušenj
— ZT registracija
— aktivno znanje dveh tujih jezikov
DIREKTOR SEKTORJA ZA RAZVOJ TRŽENJA
— visoka šola ekonomske ali druge ustrezne smeri
— nad 4 leta delovnih izkušenj
— ZT registracija
— aktivno znanje dveh tujih jezikov
POMOČNIK DIREKTORJA TOZD ZA TRŽNOPRAVNE ZADEVE
— diplomirani pravnik
— 5 let ustreznih delovnih izkušenj
— pravosodni izpit
VODJA SPLOŠNE SLUŽBE
— višja šola pravne.ali upravne smeri
— 4 leta ustreznih delovnih izkušenj
Poleg zahtevanih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še:
— če nimajo ustrezne izobrazbe, morajo imeti z delom pridobljene delovne sposobnosti
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— osebnostne kvalitete, določene v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto. Kandidati oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: NOVOLES, lesni kombinat, kadrovskosocialnaslužba,68351 Straža. Kandidate bomo o izbiri obvestili naj pozneje v 60 dneh po končanem zbiranju vlog.
417/21-86
Srednja šola kovinarske in elektrotehnične usmeritve Krško, p. o. KRŠKO,
razpisuje dela in naloge
RAVNATELJA
Kandidati morajo imeti ustrezno visoko izobrazbo, pedagoško izobrazbo in opravljen strokovni izpit ter najmanj pet let izkušenj v vzgojno-izobraževalnemdelu. Biti morajo aktivni družbenopolitični delavci.
Kandidati naj pošljejo prošnjo s kratkim življenjepisom in vsemi dokazili na naslov: Srednja šola Krško, 68270 KRŠKO, razpisna komisija, in to v štirinajstih dneh po objavi razpisa.
G izbiri bodo kandidati obveščeni v štirinajstih dneh po preteku razpisnega roka.
423/21-86
4
Polju, gozdove, dom svoj si ljubil, vse lo nus še veži. tebe in nas. zemlju domača, druga slovenska nov dom ti je dala. sanje, pokoj.
V SPOMIN
17. maja 1986 so minila štiri leta od boleče izgube našega dragega moža,
očeta in dedka
JANEZA MATJAŠIČA
Marošičinega tata i/. Rakovca 4
Delo trud in-trpljenje je bilo tvoje življenje, /a tvojo dobroto in ljubezen ti bomo vedno hvaležni. Z ljubeznijo se te spominjamo.
Žena Anica in vsi tvoji
Ljubit si življenje, ljubil si dom.
a v tej lepi pomladi, odšel si v večni dom...
Z A II V A L A
6.	maja je prenehalo biti plemenito srce moža. očeta in dedija
FRANCA ZAGORCA
i/. Dobravc 5 pri Kostanjevici
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in se od njega tako številno poslovili. Hvala zdravnikom in osebju žilnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, ribiški družini Kostanjevica. GD Prekopa, strojnim delavnicam ISKRA—IIIPOT Šentjernej. Radioklubu Prekopa, OOS ISKRA—TOZD Kostanjevica. OOS Murki Lesce in godbi na pihala ISKRA Šentjernej. Posebna zahvala g. priorju Drolcu in prokuratorju kartuzije Pleterje ter duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Tončka, hčerka Jelka z možem in vnuki Sebastijan, Monika, Teja
ZAHVALA
28. marca nas je v 67. letu starosti nepričakovano zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat
ANTON KUNST
iz Boštanja 5
Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, pokojnemu podarili vence in cvetje, ter ga spremili na zadnji poti iz domače hiše žalosti na pokopališče v Boštanju, prisrčna hvala. Še posebej se zahvaljujemo delovni organizaciji Štilles Sevnica, govorniku Jožetu Peternelu za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
L jubil si zemljo, ljubil si dom. in t’ tihi cvetoči pomladi odšel si v večni tlom.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani smrti našega ljubega sina, bratti in strica
ALBINA
ŽALCA
iz Zapudja 6
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob st rani. darovali pokojnemu cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČI: vsi njegovi
V SPOMIN
19. maja pred dvema letoma nas je po hudem trpljenju za vedno zapustil
MARJAN STANIŠA
iz Konca 13
Vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate lučke, se iskreno zahvaljujemo.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustila naša mama, stara mama, babica
MARIJA KOŠIR
iz Bušinje vasi
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, posebno pa sosedom za vsestransko pomoč, pevkam za zapete žalostinke, Martini Štefa-nič za poslovilne besede ter župniku za opravljeni obred.
Vsi njeni
Zakaj usoda posega tja.	in da ti solze, osamljenost,	trpljenje,
kjer je najmanj zaželena.	polno spominov.
Vzame ti, kar si imel najraje.
V SPOMIN
18. maja je minilo težko in žalostno leto, odkar je kruta usoda pretrgala v 21. letu starosti nit življanja naši ljubi hčerki, sestri, teti in svakinji
POLONCI KRAŠEVEC
Majde Šilc 20, Novo mesto
Vsem, ki se je spominjate, ji prinašate rože in svečke na grob, prisrčna hvala!
V globoki žalosti: vsi njeni
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama in stara mama
JOŽEFA
PRIMC
iz Mačkovca pri Dvoru
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, ki so nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojno tako številno spremili na zadnji poti. Hvala tudi OO Mercator kolektivu Pogača in Beti za podarjene vence: dr. Kocutarju za redne obiske na domu, pevcem za zapete žalostinke, župniku za poslovilne besede in lepo opravljeni obred.
Žalujoči: sin Ivan, hčerke Tilka, Cvetka in Pepca z družinami ter zet France z otroki
ZAHVALA
V 83. letu nas je zapustil dobri ata. stari ata. brat in stric
KAREL GREGORČIČ
Dol. Lakenc
Prisrčno se zahvaljujemo vsem. ki ste nam pomagali, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali toliko prelepega cvetja in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala sosedom za pomoč, Petrolu za zapete žalostinke in župniku za opravljeni obred.
•	Vsi	njegovi
7. A H V A L A
V 89. letu starosti nas je 8. maja za vedno zapustila dobra mama. stara mama in prababica
ANA FLUS
Mokronog 12
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, darovali vence in cvet je ter jo spremili na njeni zadnji poti. Prisrčna zahvala pevskemu zboru ter g. župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: hčerka Ani z. družino
Z A H V A LA
Vsem. ki ste ob boleči izgubi našega dragega
MARIJANA KOLENCA
iz Ivanje vasi 24 pri Mirni peči
z nami delili bolečino, nam pomagali in kakorkoli prispevali, da je bilo slovo od njega lepo in nepozabno, se iskreno zahvaljujemo.
Žalujoči: žena Slavka, hčerki Bojana in Polona, brat I one in sestre Poldka. Malči in Betka z družinami ter ostalo sorodstvo
 _______________________________________________i
Z A II V A L A
Ob boleči izgubi naše drage žene, mamice, hčerke, sestre, babice in tete
MILENE KIRAR
rojene ČRETNIK
iz Koštialove ulice 22, Novo mesto
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, pokojni darovali vence in cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se kolektivom Standard konlek-cija Novo mesto. Ljubljanske mlekarne-lozd Marketing, GIP Pionir-DSSS in DS interne banke Novo mesto ter Mercatorju-Standard Novo mesto. Posebejse zahvaljujemo zdravnikom in bolniškemu osebju pljučnega oddelka Splošne bolnišnice novo mesto za vso skrb in nego med težko boleznijo, govorniku za ganljive poslovilne besede, pevcem Šentjcrnejskega okteta in gospodu proštu za lepo opravljeni obred.
VSI NJENI
Z A H V A L A
V 77. letu starosti nas j za vedno zapustil naš dragi mož, oče. stari oče in
tast
ANTON PUC
upokojeni cestar iz. Podvrha 8 pri Zabukovju
Ob boleči izgubi dragega pokojnika se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga imeli radi. z nami sočustvov ali in izrekli sožalje, denarno pomagali, poklonili vence in cvetje ter nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali in pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi poti k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo Cestnemu podjetju Novo mesio-TOZD v zdrževanje in varstvo cest Krško, konfekciji Lisca Sevnica-TOZD Šivalnica in sodelavcem delovne enote TOKOS Lisca Sevnica. Železniškemu gospodarstvu Ljubljana-TOZD za	'
vleko vlakov, strojna izpostava Zidani most. poklicni gasilski enoti Krško, Društvu upokojencev Sevnica, oktetu s Senovega, duhovniku, krajevni organizaciji ZB Zabukov je in občinskemu odboru ZB NOV Sevnica. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, hčerke Mici, Lojzka, Rezi in lončka z družinami, sinova Ivan in Tone z
družinama
0
V Sevnici, dne 23. aprila 1986
TEDENSKA
Četrtek. 22. maja — Milan Petek. 23. maja — Željko Sobota, 24. maja — Suzana Nedelja, 25. maja — Dan mladosti Ponedeljek. 26. maja — Zdenko Torek. 27. maja — Janez Sreda, 28. maja — Avguštin Četrtek, 29. maja — Magdalena
TUNINE MENE 23. maja ob 21.46 — ščip
BREŽICE: 22., 23. in24.5. ameriška drama Amadeus. 25. in 26.5. hongkon-ški film Na zmajevi cesti. 27. in 28. 5. ameriški tlim Morilec v hiši.
ČRNOMELJ: 22. 5. ameriški film Kradljivec src. 23. 5. ameriški film Do poslednjega diha. 25. in 29. 5. italijanski film Bojevniki Bronksa. 27. 5. ameriški fijm Skozi plamene Nikaragve.
KRŠKO: 25. 5. ameriški film Rdeči in črni. 27.5. ameriški film Ljubezenski pari. 28. 5. ameriški film-risankaDragi zajec duško-dolgouško.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 25. in 26. 5. ameriški film Policaj iz Bcverlv Hi lisa. 26. in 27.5. ameriška komedija Fantovščina. 28. 5. nemški erotični film Seks v visoki družbi.
29.	5. ameriška drama Deževje prihaja.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 23. do 25. 5. jugoslovanski vojni film. Od 26. do 28. 5. ameriški film Šam-. panjec za zajtrk.
SEVNICA: 22. 5. film Specialni agent. 23. in 24. 5. jugoslovanska komedija Gremo naprej. 25. in 26. 5. jugoslovanski mladinski film Mah na asfaltu. 28. in 29. 5. akcijski film Super agent.
službo dobi
IŠČEMO kuharico za kuhanje v počitniškem domu (25 oseb) za čas od 20. julija do 10. avgusta. Plačilo
140.000,— din. Prijave po telefonu 23-308 dopoldne, popoldne 23-360.
Za »NM Arkade bar« iščemo sodelavko. Informacije pri Kmet, Ragov-ska 10, Novo mesto, od 19. do 20. ure.
ZAPOSLIM dekle za strežbo v bifeju. Sobote in nedelje proste. Naslov v upravi lista (3010/86).
stanovanja
MLADA tričlanska družina išče garsonjero ali enosobno stanovanje za eno leto v Novem mestu. Jana Smolič, Ragovska 12, tel. 20-269.
ODDAM sobo dekletu iz okolice Novega mesta. Telefon 23.-725, popoldne
MATI s petletnim sinom išče stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Lahko prideva tudi na pomoč starejšim ljudem na kmetijo. Naslov v upravi lista (3004/86).
NUJNO iščem enosobno stanovanje ali garsonjero v Novem mestu ali o količi. Naslov v upravi lista (3005/86).
MAJHNO STANOVANJE ali garsonjero najamem v Novem mestu. Tel. (068)24-159.
NAJAMEM stanovanje ali garsonjero v Novem mestu. Po želji nudim, kot nadomestilo, v koriščenje stanovanje v Beogradu. Informacije na telefon 21-040. int. 228.
motorna vozila
TOVORNI avto FAP kiper z dvigalom in pogodbenim delom, ugodno prodam. J. N., Gor. Straža 215.
Z 750, starejši letnik, v voznem stanju, prodam. Jože Bele, Dol. Lakov-nice 9, Novo mesto.
JAVO 350, letnik 1979, z ročko, sedež, smerokazi od honde, dellorto, gume michelin, dunlop, prodam. Dušan Lindič, Pod Trško goro 43, Novo mesto.
ZASTAVO 850, letnik 1984, prodam. Telefon 71-544.
ZASTAVO 750, letnik 1980,inZAS-TAVO 750. obnovljeno, letnik 1975,
ugodno prodam. Jože Cimermančič, Koroška vas 24 b.
ZASTAVO 101, letnik 1977, registrirano do marca 1987, Žiberna, Šolska ul. 9, Novo mesto, popoldne.
R 4 TL prodam. Martin Turk, Dolž
2.
R 4 GTL, 1982,_ prodam. Vide-Lutman, Žvabovo 5, Šentjernej, tel. 32-055.
126 P, letnik 1982, in ŠKODO 120L, letnik 1980, prodam. Pavel Kurent, Škrljevo 1, 68232 Šentrupert, tel. (068) 40-124.
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik november 1983, ugodno prodam. Tel. (068)21-747, po 17. uri.
SIROCO GT, letnik 1977, prodam. Beg Jurij, Otočec 75, telefon 85-210, dopoldne.
OPEL REKORD, karamboliran, D
model, prodam. Naslov v upravi lista (3012/86).
ŠKODO S 100, prva registracija 1976, obnovljeno, prodam. Murn, Podgora 6, 68351 Straža.
JUGO 45, september 1985, prodam. Cena 140 SM. Tel. 22-861.
GOLF JGL, letnik 1982, prodam. Tel. 22-045.
Z 101 GT 55, letnik marec 1984, prodam. Ogled popoldne. Janez Lužar, Mirna peč 116.
ZASTAVO 750 L, letnik 1984, prodam. Informacije po telefonu 84-009 od 17. ure dalje.
Z 101, letnik 1977, prodam. Gotenc, Kristanova 34, Novo mesto, telefon 24-367.
PRODAM registrirano Z 101 in nekaj rezervnih delov za 25 SM. Telefon 20-363.
Z 101,1973, ohranjen, registriran do junija, prodam za 230 tisoč. Tel. 81-806.
VISO 11 RE.registracijajunija 1984, zelo ohranjena, prodam. Stane Adamič, Črnec, Ribnica.
JUGO 45, letnik 1983, prodam. Andrej Cizelj, Loče 2, Dobova.
PRODAM brezizpitni motorAPN4 v odličnem stanju. Mokronog 78.
TAM 5000-6500 kiper prodam ali zamenjam za traktor in osebni avto. Tel. (068) 85-264.
ZASTAVO 750, letnik 1977, prodam. Franci Bevc, Luterško selo 15, Otočec, popoldne.
VISO SUPER E, letnik 1982, prodam. Ogled irj informacije na tel. (068) 50-124, ali Gostilna pri Bajti, Hrast 24 pri Jugorju.
ZASTAVO 126 P, letnik 1980, zelo dobro ohranjenOj prodam. Martin Glavan, Reber 7, Žužemberk.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA:	občinske konference SZDL
Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda) Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc. Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 100 din, letna naročnina 3.000 din, za delovne in družbene organizacije 6.000 din, za tujino 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 1.200 din, na prvi ali zadnji strani 2.400, za razpise, licitacije ipd. 1.600din. Mali oglasi do 10 besed 700 din, vsaka nadaljna beseda 70 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
R 4 GTL, letnik 1983, prodam. Peter Luzar, Gotna vas 44 b. Novo mesto.
YUGO 45, letnik 1982, in moped Tomos avtomatik prodam. Telefon 24-690.
Z 750, letnik 1983, prodam. Golobič, Vrhe pri Dolžu 17. Novo mesto.
FIAT 126 P, letnik 1982, prodam. Telefon 44-278.
DVE Z 750, letnika 1979 in 1981, po ugodni ceni prodam. Jože Hočevar, Brezova reber 8, Dvor.
ZASTAVO 101, letnik 1980, prodam. Hrovatič, Adamičeva 46, tel. doma 22-898, služba 21-040.
FIAT 750 SC, 1980, ugodno prodam. Šega, Vojkova 4. tel. (061) 319-031.
R 4 GTL, letnik september 1981, ugodno prodam. Telefon 43-839, popoldne.
DIANO 6, letnik 1978, prodam. C veto U ršič, Šoteska 16, Straža, tel. 84-522, do 14. ure.
PRODAM odlično ohranjeno športno kolo na 5 predstav. Tel. 22-063, popoldne.
ŽASTAVO 850 special, v voznem stanju, po zelo ugodni ceni prodam. Janez Barborič, Šentjošt 4 a.
126 P, letnik november 1980, prodam. Milan Potočnik, Semič 42 b.
Z 101 GTL, X/83, 22.000 km, prodam. Slavka Gruma 30/4, Novo mesto.
APN 6, skoraj nov, ugodno prodam. Groblje 8, Novo mesto.
Z 750, letnik 1977, ugodno prodam. Bršljin 59/1, Novo mesto.
R 14, letnik 1979, prodam. Tel. 23-402.
GOLF, letnik 1977, ugodno prodam. Jože Venetič, Vrčice 3, Semič.
Z 101 comfort, letnik 1981, prodam. Alojz Štangelj, Ivana Roba 19, Novo mesto.
ZASTAVO 128, letnik 1983, prodam za 120 SM. Informacije popoldne na tel. (068) 21-103.
126 P, letnik 1978, 50.000 km. prodam za 40 SM. Tončič, Jedinščica 26, Novo mesto, tel. 26-835.
NSU 1000 poceni prodam. Pelko, Drska 46, Novo mesto, telefon 24-745.
APN 4, letnik 1980, prodam. Avguštin, Hrib 8, Novo mesto.
ZASTAVO 750, starejši letnik, prodam. Marija Božič, Kostanjevica, Vodeniška 15.
TOMOS avtomatik A 3 ML prodam. Tel. 43-721, popoldne.
ZASTAVO 750, starejši letnik, moped na tri predstave, dirkalno kolo ter traktor Štajer 28 KM z okvaro diferenciala skupaj ali po delih prodam. Martin Plantan, Hrušica 32, 68000 Novo mesto.
Fiat 126 P, 29000 km, letnik 1980. prodam. Lavrinšek, Krško, telefon 72-658.
PRODAM motor 15 SLC, letnik 1981. Darko Rudman, Vrh pri Ljubnu 2, Novo mesto.
R 12 prodam. Tone Golob, Črmo-šnjice 19 a. Stopiče.
Z 750, starejši letnik, in DIANO po delih prodam. Dodatno za diano: nove gume, 3 kg plave barve in verige. C. herojev 29 a. Novo mesto.
Z 101, letnik oktober 1979, prodam. Radkovič, Dol. Brezovica 2, Šentjernej.
MOTOR APN 6 prodam. Pavlin, C. herojev 66, tel. 25-426, zvečer.
GOLF, letnik 1981, dobro ohranjen, in šotor za 4 osebe, nemški, prodam. Saje, Cesta herojev 68, tel. 26-348.
R 4, letnik 1979, in rabljen pralni stroj ugodno prodam. Telefon 24-309.
KOMBI 850 AK, letnik 1981, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel. (068) 52-073, Vrščaj.
Z 101, letnik 1982, in nov ocarinjen stroj za pletenje Brother KH-860 ugodno prodam. Informacije na tel. 58-323.
ZASTAVO 1300 v voznem stanju, neregistrirano, lahko tudi po delih, prodam. Prodam tudi R 4, registriran. Cankarjeva 17, Novo mesto.
FIAT 1300 po delih prodam. Brod 31, Novo mesto.
Z 750, letnik 1976, ugodno prodam. Branko Puač, Prelesje 12, Šentrupert, tel. (068) 40-238.
Z 435 T, letnik 1979, prodam. Tel. 25-862.
R 12, prodam. MalaCikava 14, Jože Turk, Novo mesto.
Z 750, letnik 1976, registrirano do aprila 1987, ugodno prodam. Informacije po telefonu 71-848. popoldne.
RENAULT 4 GTL, letnik 1982, prodam. Jenič, Gotna vas 50/a, Novo mesto.
UGODNO prodam Z-750. letnik 1984. Vidic Marjana, Prečna 18.
PRODAM MINI I lOOspecial.letnik 1979. Macele Dol. Kamence 48.
ijski stroji
KOSILNICO BCS 127 prodam. Slavko Mikolavčič, C. 4. julija 179, Krško.
PRODAM obračalnik maraton za kosilnico BCS in kosilnico za traktor IMT 533-539 z izkopalnikom za krompir. Zdravko Jaklič, Vel. Podlog 30, Leskovec, tel. 75-743.
TRAKTOR, starejši tip, nemške izdelave Shlvter s koso ali Ursus 335 (30 ur) prodam. Umek, Vel. Cerovec 19.
TRAKTOR Ferari 95 RS 34KM.tri-cilindrski motor, prodam. Krašna: 68275 Škocjan 22.
PRODAM nove traktorske gume za IMT 11.2—10—28TRin6.00—16TR. Anton Križan, Otok 18, Bela krajina.
TRAKTOR Zetor 2511 s kabino prodam. Tel. 21-506.
PRODAM frezo Honda F-350znoži za frezanie in koso za traktor Tomo Vinkovič. Vlado Bokan, Črmošnjice 19, Semič.
TRAKTOR Zetor 4911 v zelo dobrem stanju, 1200delovnih ur, prodam. Jože Petruša, Žalezniki 5, Metlika, tel. (068) 23-914
TRAKTOR TV 730, letnik 1978, kiper prikolico, frezo, plug prodam. Ljubljanska 25 a, Kočevje, tel. (061) 852-038.
NAKLADALKO za seno prodam. Karol Piletič, Dolenja Stara vas 31, Šentjernej.
PRODAM obračalnik s kardanom. kultivator, obračalni_plug za TV. Janez Klemenčič, Ločna 24, Novo mesto.
TRAKTOR Ferguson 539, star 3 leta, dobro ohranjen, prodam. Andrej Balkovec, Mali Nerejec 3, 68343 Dragatuš.
KOSILNICO za Zetor 25-11 kupim. Vinko Pašič, Brdarci 68343 Dragatuš.
PRODAM nov plug IMT 755. Kastelic, Potočna vas, Novo mesto. i
TRAKTOR Univerzal 445 v dobrem stanju prodam. Šenica, Dol. Polje 2, Straža.
TRAKTOR BANIC s hidravlično koso ugodno prodam. Marijan Balja, Prigorje palih boraca 7, Savski Marof, tel. 67-234.
PRODAM bočno traktorsko kosilnico po ugodni ceni. Saje, Podgora 14, Straža.
TRAKTOR štore, star eno leto, 48 delovnih ur, prodam. Stane Ogrinc, Gornja Težka voda, tel. 43-841, popoldne.
TRAKTOR »Tomo Vinkovič«, letnik 1978. kiper prikolica, freza, plug, prodam. Ljubljanska 26, Kočevje, tel. (061)852-038,-
PRODAM traktorsko rotacijsko kosilnico SIP 135, dobro ohranjeno. Jože Baškovč, Kladje 2 a, 68283 Blanca.
prodam
PRODAM električni štedilnik CO-RONA ISKRA iz nerjaveče pločevine — malo rabljen in GORENJE (4 elektrika, 2 plin) — rabljen. Šmarješke Toplice, tel.: 84-990.
PRODAM sedežno garnituro in otroško posteljo. Kočjaž. telefon 26-239.
PRODAM dve sobni omari po ugodni ceni. Telefon 23-956.
PEČ za centralno kurjavo z bojler-jem prodam. Koštialova 16, telefon 25-626.
KOZJA mladiča prodam. Ivan Blažič, Dečno selo 50, 68253 Artiče.
ŠIVALNI stroj Bagat-Ana prodam. Tel. 26-831, od 18. do 20. ure.
KRMO — deteljo na rastiju (cca 70 arov) prodam. Žvab, Lokve, Črnomelj.
PIANINO prodam. Alenka Rebernak, CKŽ 68270 Krško, tel. 72-312.
UGODNO PRODAM traktorski zadnji čelni nakladalec, dobro ohranjen, stroj za izdelavo betonskih blokov širine 25 in 30. kovinski cirkular z motorjem ali brez motorja, škodo, letnik 1976, registrirano do oktobra. Rigler, Gorenji Lazi 7, 61310 Ribnica.
SOD (okrog 1000 I) in 5 ovac prodam. Alojz Gorenc. Grč vrh 5, Mirna peč.
KRAVO prodam. Daljni vrh 24, Novo mesto.
KRAVO, brejo v 9 mesecu, z drugim teletom, prodam. Telefon (068) 85-976.
OSLA(odličen voznik) prodam. Fani Černe. Osrečje 17, Škocjan.
PRODAM glasbeni center Gorenje. Cankarjeva 3 a. Novo mesto, tel. 21-594 popoldne.
KONJA PRODAM. Breznik, Potok 9. Straža.
PRODAM barvni televizor Gorenje Kerting. Informacije po tel. 23-412. vsak dan.
RADIOKASETOFON Rama 4100 prodam. Tel. 23-868.
STROJ za kalanje drv prodam. Franc Makše, Rdeči kal 15, Dobrnič.
PRODAM prikolico za prevoz konja z nalet no zavoro. Grum, Dvor pri Žužemberku.
PRODAM zamrzovalno skrinjo »Gorenje« in belo oblekco za 8 let. V Brezov log 15. Novo mesto.
PRODAM kobilo z rodovnikom »B«. staro dve leti, pripuščeno. Marjan Potočnik, Stranska vas 6,68333 Semič.
SENO menjam za drva. Janez Ziherl, Slepšek 8. 68230 Mokronog.
PRODAM transporter prikolico brez stranic. Tel. 85-017.
PRODAM trodelno omaro za dnevno sobo. raztegljiv dvosed. Gorenje center in šivalni stroj bagat v omarici. Tel. 26-629.
PRODAM električno kitaro — kopija fender in otroški voziček, star 7 mesecev ali menjam za stereo linijo. Mehič, tel. (068) 82-639, popoldne.
PRODAM stoječo bencinsko škropilnico in novo zastekljeno okno 140/120. Hočevar, Šmalčja vas, Šentjernej.
PRODAM dobro ohranjeno kolo pony (metalic, modre barve). Telefon
23-570. popoldne.
LOVSKO PUŠKO BAJKAL »bock« 12/70, repetirko Zastava »Mavser« 30-06, z daljnogledom TASCO 3-9 x 40, revolver Smith Wessoh 9 mm, BMW R 45 S KM prodam ali dam v račun za rabljen manjši tovornjak ali stroj z delom. Naslov vupravi lista(3011/86).
PRODAM vola, starega 4 leta, voznega, težkega 700 kg. Janez Muren, Vel. Orehek 18, Stopiče.
PRODAM popolnoma nov motor Tomos 10 (dolga os). Informacije na tel. (068) 21-661.
TELICO (frizijko), brejo 9 mesecev, prodam. Tel. 44-366.
PRODAM bukova in cerova drva. Samida, Verdun, Uršnasela.
SEDEŽNO GARNITURO Plavica bež barve prodam. Telefon ■ 26-533, vsak dan od 14. do 16. ure.
PRODAM krompir, lep, pribl. 1000 kg po 50 kg, tudi na drobno. K ličite na tel. 25-769.
PRODAM vikend mize (hrastove polovice). Tel. (068) 32-416, zvečer.
PRODAM omaro z vitrino, kavč in dva fotelja, trosed (se razvleče). Ogled od 17. do 19. ure. Naslov v upravi lista (3008/86).
UGODNO prodam skoraj nov šivalni stroj »Ruža«. Tel. 26-807.
PRODAM otroški voziček Tribuna, dvosed in dva fotelja ter staro pony kolo. Informacije na telefon 25-231.
ŠOTOR za 4 osebe prodam. Modic, Mirna peč 151.
PRODAM več kosov košnje. Bakšič, Koroška vas_4.
V okolici Žužemberka ugodno prodam večjo količino sena. Tel. (061)455-409.
100 m2 ladijskega poda za ostrešje prodam. Cena 1.900 din za m2. Tel 82-483.
KOŠNJO na rastilu prodam. Jože Bojane, Mal. Cikava, Novo mesto.
PRODAM rdeče vino cviček. Naslov v upravi lista (3009/86).
PRODAM dobro kravo mlekarico, brejo s tretjim teličkom. Tel. 40-134,
PRODAM poročno obleko. Muren, Lobetova 8, Novo mesto.
DEKLIŠKE OBLEKE, bele, dolge (za 8, 12 in 14 let) za birmo in obhajilo prodam. Hosta.Sela 16,68310Šentjer-nej.
PRODAM gumi voz (16 col) in kozolec toplar. Luštek, Kuzarjev kal 4, Noyo mesto.
kupim
posest
STAREJŠO HIŠO z garažo, vrtom in sadovnjakom prodamo v Novem mestu na Grmu. Informacije natelefon (068) 22-568, popoldne.
UGODNO prodam hišico nazidani-ci (4x5 m) z 2000m2 zemljišča. Dostop z avtomobilom, 3 km od Dvora pri Žužemberku. Informacije na telefon
(061)347-947, po 19. uri.
NJIVE, travnike in gozdove v Birčni vasi pri Novem mestu ugodno prodam. Telefon (061) 263-993, Stefan Knafelc, Poljanski nasip 28, 61000 Ljubljana.
HIŠO z vrtom na Veliki Lahinji 15 pri Črnomlju prodam. Cena 250.000 din. Lipovšek, Novo mesto, Trdinova 5 b, tel. 24-020.
VEČJO HIŠO V OKOLICI Novega mesta zamenjam za manjšo ali vrstno. Ponudbe pod šifro: »SONČNA LEGA«.
UGODNO prodam hišo zgospodar-skim poslopjem in nekaj zemlje. Franc Pucelj, Grmovlje 18, 68275 Škocjan.
PARCELO na 'Urški gori, primerno za vikend, po ugodni ceni prodam. Naslov v upravi lista (3006/86).
PRODAM dva gozda, skupaj ali posamezno, na relaciji Mokronog — Šmarješke Toplice. Tel. (061)441-310, popoldne.
ZEMLJIŠČE, površine cca 13 a, v Soteski (nad gradom), z zgrajenim objektom do prve plošče, ugodno prodam. Naslov v upravi lista (3007/86).
PRI Beli cerkvi ugodno prodam več parcel in nekaj gozda. Telefon (068) 23-766.
STAREJŠI upokojenec išče starejšo upokojenko za gospodinjo. Ponudba pod šifro: »DOLENJSKA«.
DEKLETI (18 in 20 let), sposobni, prizadevni in delavni, se želiva zaposliti pri obrtniku z razgibanim in zanimivim delom, ki ni povezano z gostinstvom. Naslova pod šifro: »DOBRO SODELOVANJE« ali tel. 56-230 int. 362 od 6. do 14. ure.
STANKO BRATKOVIČ, Mihovo 18, in SILVO BRATKOVIČ. Mihovo 5, prepovedujeva vožnjo čez travnike in pašo kokoši po njivah in pasti svinje. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala.
STANE KOŠMRL, Na lazu 21, Novo mesto, opozarjam vsakogar, ki širi lažne govorice o meni, da ga bom sodno preganjal.
URŠKA ŠTAMCAR, Žaloviče 36, opozarjam vse vaščane, naj pustijo mojo hčerko PEPCO pri miru, naj ji ne dajejo alkohola in cigaret zaradi bolezni. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
	
Dragi mami ALOJZIJI FINK z Male Cikave za njen 78. rojstni dan še na mnoga zdrava in zadovoljna leta! Vsi njeni.	
	
KUPIM kosilnico Alpina, lahko pokvarjeno. Cvelbar, Šmarjeta 5, 68220 Šjnarješke Toplice.
KUPIM starinsko pohištvo, svetilke in druge stare predmete. Telefon 24-363, od 20. do 23. ure.
V SEVNICI ali neposredni okolici kupim manjšo hišo z vrtom, tudi dotrajano z možnostjo novogradnje ali stanovanje v bloku do 50 m2. Plačilo v gotovini. Oglasite se na tel. 82-011 od 19. do 22. ufe.
HITRO, POCENI IN Z GARANCIJO, popravljam vse gospodinjske stroje in elektromotorje. Tel. 25-393 od 16,—22. Se priporočam!
KERAMIK KULETIČ ugodno polagam vse vrste keramičnih ploščic. Telefon 26-480. KULETIČ.
ČE VAM iz zamrzovalne skrinje teče ali vam na zunanjih stenah rosi ali ledeni ali vam nenehno deluje in želite kakovostno popravilo, pokličite na tel.
(062)	774-806.
KEMIČNA ČISTILNICA MIRT — obvešča stranke, da bo čistilnica do nadaljnjega zaprta, in jih prosi, da v najkrajšem času pridejo po svoja oblačila.
zahvale
Ob nenadomestljivi izgubi moje skrbne in ljubljene žene, mamice ter babice
IVANKE PREZELJ
iz Dul pri Ortneku
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem in prijateljem .za poslednji obisk, darovano cvetje in spremstvo dogroba. Še enkrat prisrčna zahvala vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v težki uri. in vsem, ki so nam ustno in pisno izrazili sožalje.
Mož Vladimir
Bolezen, tlelo in trpljenje, tvoje jc bilo življenje.
Kako zelo nam manjkaš ti. povsod te iščejo oči. t' tvojem doma je praznina. t' srcih naših bolečina, spomin na tebe pa živi. čeprav le več met/nami ni.
V S P () M I N
15. maja je minilo žalostno leto, polno bolečin in praznine, odkar nas je prezgodaj zapustil
MIHAEL MORITZ
iz Kočevja
Večno bo \ naših srcih in mislih in ostal bodel našega življenja. Hvala vsem. ki mu polagate c\ olje. prižigale sv ečein sega kakorkoli spominjale.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, ded, praded, brat, tast in stric
ANTON
TURK
iz Gor. Stare vasi pri Šentjerneju
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje in tolažilne besede ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo vsem za darovano cvetje in vence, godbenikom, gasilcem, govornikoma tov. Potočarju in Pavlinu in gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj je prenehalo biti mlado srce drage hčerke, sestre, tete in prijateljice
MARJANCE
GORENJC
iz Vel. Trna 4
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji podarili cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala kolektivu občine Krško za vso pomoč in slovesne besede od odprtem grobu, pevskemu zboru iz Brestanice za zapete žalostinke, g. župniku za opravljeni obred, TVD Partizan Veliki Trn in Božičevi za pomoč v najtežjih trenutkih. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: mama, brata Slavko in Jožko ter sestri Milena in Anica z družinami
ZAHVALA
Po dolgi in mučni bolezni nas je v 73. letu starosti zapustil naš dobri mož, ata, stari ata, brat in stric
JOŽE PRIMC
borec Gubčeve brigade
iz Pangrč grma 2
Ob boleči izgubi se za nesebično pomoč v težkih trenutkih prisrčno zahvaljujemo dobrim vaščanom, gospodu dekanu za lepo opravljeni obred, Ivanki Boltez za poslovilne besede, izrečene pri odprtem grobu, ZB Gabrje za venec in kolektivoma TPP Novoles in Steklo Ljubljana. Hvala vsem, ki ste pokojnega obdarovali s cvetjem in venci in ga z žalostjo v srcu v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: vsi njegovi
Če bi solza mrtve obudita, ne bi tebe črna zemlja krila.
ZAHVALA
Po kratki in težki bolezni nas je za vedno zapustil
FRANC MOVRN
upokojeni pismonoša
iz Vavpče vasi 25, Semič
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam izrekli sožalje, darovali pokojnemu cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Posebej se za nesebično pomoč zahvaljujemo sosedi Rezki Butala in družini Mernik. Hvala zdravstvenim delavcem iz-Semiča in Črnomlja za škrbin pomoč v času bolezni, ZB, SZDL, DU Semič in delavcem PTT enote Novo mesto.' Za tople besede slovesa pri domači hiši in ob grobu se zahvaljujemo tov. Blažu Kočevarju in Stanetu Bevcu. Hvala godbi na pihala iz Črnomlja in duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Mici, Drago z družino in ostalo sorodstvo
Z A II V A L A
Komaj mesec dni za našim dragim Tonetom nas je zapustila še naša dobra teta in sestra
REZKA
KOCJAN
iz Zagrada 11
Najlepša hvala vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, poklonili cvetje in denarno pomoč ter pokojnico spremili na zadnjo pot. Zahvaljujemo se kolektivu OSJŠkocjan, društvu ZB Škocjan, GD Zagrad, govornikoma tov. Čelesniku in tov. Tomažiču za poslovilne besede ob odprtem grobu ter župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: Tončka z Brigito, Andrejem in Marjanco, sestre Francka, Mici, Pepca in Ivanka ter nečakinji Fani in Vera
ZAHVALA
V komaj 30. letu starosti nas je na pragu najlepšega meseca poln načrtov tragično zapustil naš dragi mož, oče, brat, zet, nečak in vnuk
MARTIN
AJSTER
Malence 11
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter spremili pokojnega na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom ter vaščanom za nesebično pomoč, delavcem Novolesa-tozd Lipa Kostanjevica, govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem Kostanjeviškega okteta in g. župniku za lepo opravljeni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: žena Sonja, hčerki Petra in Barbara, vsi Ajstrovi, Golt-ezovi in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 62. letu starosti nas je 1. maja po težki JT	bolezni	zapustil dragi mož. oče. brat in
-J MARTIN BOŽIČ
iz Leskovca 5 pri Brusnicah
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala internemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto in Vovkovim. Zahvala tudi DO IMV-tehnoservis, Draga OP Nm„ Emona Dolenjka, Novoteks — predilnica, Splošni bolnišnici Novo mesto — septični in operacijski odd. ter p. f rančiškanu za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, sinovi Jože, Silvo z Andrejo, hčerke Marija z možem in Martina ter ostalo sorodstvo
TRUD IN trpljenji: — mio.//: tvoji: živi j knji:.
Z A II V A L A
V 88. letu starosti nas je /apustil dragi mož. oče. brat. stric in stari oče
ANTON AGNIČ
Rrasincc 42
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in DO konfekcija Beti za izraze sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč in spremstvo na zadnji poti. DU Gradac. G D Krasinec. tov. Pezdircu za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem iz Gribelj, ZD Metlika za obiske na domu in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Jožefa, hčerki Marija in Anica z družinama ter ostalo sorodstvo
Z A II V A L A
Ob boleči izgubi naše drage mame. sestre, tete, stare mame in prababice
ANGELCE
DULAR
iz Prečne 21
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izt ekli sožalje ter pokojnico spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za nego in oskrbo. Hvala duhovniku za lepo opravljeni obred in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in darovali vence in cvetje.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
n* žft
Nepričakovano nas je v 59. letu starosti
1
za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in tašča
KRISTINA
NOVAK
roj. GROZINA
s Sel 23 pri Raki
Ob boleči in nenadni izgubi naše ljube mame se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh neutolažljivih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, podarili cvetje ali nam kakorkoli pomagali. Posebna zahvala vsem, ki ste pokojnico spremili na njeni zadnji poti, in župniku za lepo opravljeni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hči Martina, sin Jože in sin Franci z družino
ZAHVALA
V 87. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče, brat, stari oče in pradedek
ALOJZ
V	\s
SPELIC
iz Vrbovca
Zahvaljujemo se vsem, ki ste v najtežjih trenutkih z nami sočustvovali, darovali pokojnemu cvetje in vence in ga spremili na zadnji poti. Iskrena hvala pevskemu društvu upokojencev Trebnje in govorniku Požesu za poslovilni govor, gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred, hvala tudi g. doktorju in strežnemu osebju v Domu starejših občanov Novo mesto za nego in lajšanje bolečin.
Žalujoči: vsi njegovi
Pomlad vzcvetela je.
lipa ozelenela je.
ali tebe. draga Jožica, več ne bo.
ker te črna zemlja krila bo.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi naše drage hčerke
JOŽICE ŽELEZNIK
iz Sniolcnje vasi 80
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje in spremili pokojno na njeni zadnji poti, sodelavcem DO Tkanina Novoteks za podarjeni venec. tov. Ivkoviču za tolažilne besede. DO Krka za podarjene vence ter sodelavkam za izrečene tolažilne besede.
Žalujoči: vsi njeni
MODNA REVIJA — Ljubljanska
MARIJA PECAVAR
v četrtek končno žrebanje!
s s s s s % s % s '■ * * *
s
*
]
*
s
J
5
*
*
h
*
*
A
?
Življenje jo je v rani mladosti teplo na vsakem koraku. Revščina je bila v tistih predvojnih in medvojnih letih v družini Marije Peiavar tolikšna, da marsikdaj niso imeli kaj jesti, štirje otroci so hodili bosi, razcapani. Da bi bila nesreča še večja, je Marija leta 1949, ko ji je bilo komaj 15 let, zgubila starše. »Takrat so zaradi dolgov prodali našo domačijo. Se otroke bi prodali, če bi bilo mogoče.« pravi Marija, ki jo je skupaj s sestro vzel k sebi stari oče. dva brata pa ostali sorodniki. A dedkova družina je bila številna in Marija je morala služit za gospodinjsko pomočnico. Na srečo je bi! dedek toliko daljnoviden, da so delodajalci morali zanjo plačevati socialno zavarovanje, kar je bila takrat redkost.
Leta 1951 pa je pričel ob-ratovodja Anton Lovko adaptirati prostore bivše uprave državnega posestva na Vrtači, kjer naj bi stekla proizvodnja konde-nzatorskih svitkov. Vendar so okoliški prebivalci gledali na novi obrat s precejšnjim nezaupanjem, kar je bilo tudi razumljivo, saj se v tistih prostorih v razmeroma kratkem času ni mogla ukoreniniti nobena od prejšnjih treh ustanov, ki so po kratkem životarjenju propadle. Lovko se je moral zato pošteno truditi, da je našel potrebne delavce, Marije pa ni bilo potrebno veliko prositi, kajti zanjo je bi! obrat rešitev, začetek poti iz
bede. »Revščine seveda ni bilo kar čez noč konec. Če danes pomislim, kako smo delali pred 35 leti! Delo ni bilo dovolj natančno. Naredili smo nekaj tisoč kondenzatorjev, uporabnih pa jih je bilo nekaj sto. Delali smo bolj na pamet,« pravi Marija danes, ko po 35 letih še vztraja s tremi sodelavkami od prvih 12, ki so 1951 začele v semiški tovarni, ki je v teh letih prerasla v mogočno Iskro.
h
>>Šolanega kadra pri nas tako rekoč ni bilo, zato smo se morali izobraževati ob delu. Dopoldne sem imela službo, popoldne tečaje, seminarje'f doma pa majhne otroke. Se tovarniško njivo smo obdelovali, udarniško seveda, da smo imeli zelenjavo za malico. Pa v tovarniški vinograd smo hodili. O, saj smo dobili tudi plačilo: za Martinovo polovico klobase. To je bila veselica/« se raje lepih kot težkih trenutkov spominja Pečavarjeva. Mlad člo vek lahko veliko potrpi, pravi, ko sodi po sebi, naj ni nikoli, navajena na trdo roko še kot dekle doma in pozneje v tovarni, ugovarjala. Tiha. skromna in delavna je vedno potrpežljivo trpela, ko je šlo težko, in se veselila uspehov, ko je šlo na boljše. Da bi kdaj godrnjala? Nikoli, razen takrat, ko kdo ni hotel delati.
»Red mora biti. Pri tem sem ' zelo natančna in to mojih 70 delavk v navijalnici dobro ve,« se smehlja preddelavka Pečavarjeva, ki je tako kot pri drugih dosledna tudi sama pri sebi. »Da bi kdaj zahtevala zase le pravice, tako kot počno danes mnogi, ki komaj prestopijo tovarniški prag? Tega ne bi mogla narediti. Predobro vem, kako in koliko smo žrtvovali, da smo na šeni iškem koncu s pomočjo tovarne splavali iz revščine.« Če bi pred 35 leti prvih 12 delavk današnje Iskre pozabilo na svoje dolžnosti, bi si gotovo morale boljši kos kruha poiskati zunaj domačega kraja. In vseh 1700 delavcev, ki danes delajo v semiški tovarni, prav tako.
M. BEZEK
Vsem starim in novim naročnikom Dolenjskega lista želimo veliko sreče
Velika nagradna igra Dolenjskega lista in dolenjskega združenega dela se bliža koncu. V četrtek, 29. maja, dopoldne bo v prostorih uredništva DL na Germovi 3 v Novem mestu javno žrebanje. Listke z imeni starih
in novih naročnikov bo v navzočnosti bralcev DL, predstavnikov pokroviteljev in pravnika iz bobna vlekla 8-letna Lea Brulc. Kot smo že večkrat povedali, je pogoj za prostor v bobnu do konca leta plačana naročnina na Dolenjski list. Izide žrebanja bomo objavili v četrtek, 5. junija. Se enkrat objavljamo seznam dragocenih nagrad. Vsem starim in novim naročnikom našega časnika želimo veliko sreče.
»WOLF« NA SENOVEM
SENOVO — V petek, 30. maja. s pričetkom ob 19. uri bo v športni dvorani na Senovem nastopil Božidar 'Wolfand—Wolf, nekdanji pevec znane skupine Rendez vous. Predstavil bo tvojo prvo samostojno ploščo. Na prireditvi bodo izbrali tudi najboljšo plesalko breakdancea.
ŠE TRIJE DNEVI MLADINSKE KULTURE
Brez posnemanja ni šlo
NOVO MESTO — Tu že od prvih dni maja potekajo Dnevi mladinske kulture, tradicionalna prireditev, ki jo je pripravila Zveza kulturnih organizacij. Naslednja prireditev bo v torek, 27. maja, ko bodo v Domu kulture ob 17. uri nastopili mladi literati, nato pa bo še kviz o Primožu Trubarju. V četrtek, 29. maja, ob 17. uri bodo v Domu kulture nastopile plesne in ritmične skupine iz osnovnih in srednjih šol v novomeški občini. Zadnja prireditev bo v soboto, 7. junija, in sicer v Mirni peči, kjer bo od 8. do 17. ure potekalo srečanje mladih likovnikov.
Na črnomaljski zabavnoglasbeni prireditvi Glas mladih Slovenije nastopilo 14 izvajalcev
REVIJA SOLSKIH PEVSKIH ZBOROV
SENOVO — Danes ob 17. uri se bo v tukajšnjem Domu XIV. divizije začela tradicionalna revija šolskih pevskih zborov iz krške občine. Nastopili bodo otroški in mladinski zbori iz šestih osnovnih šol. Po dva zbora bosta z OŠ Milke Kerin v Leskovcu pri Krškem, z OŠ Go-i. rjanskega bataljona v Podbočju, OŠ Adam Bohorič iz Brestanice in iz OŠ Jurij Dalmatin iz Krškega, OŠ Raka bo nastopila samo z otroškim, medtem ko se bo domača OŠ XIV. divizije predstavila kar s tremi zbori, namreč tudi z otroškim zborom iz
ČRNOMELJ — Preteklo soboto je bila v Črnomlju že četrta zabavnoglasbena prireditev Glas mladih Slovenije, na kateri so se predstavili mladi, v glavnem še neuveljavljeni ansambli, kantavtroji, pevci iz vseh koncev naše ožje domovine. Cilj prireditve, ki so si ga zadali organizatorji, tukajšnja občinska konferenca ZSMS, da bi torej spodbudili mlade glasbenike in omogočili talentom, da se predstavijo javnosti, so prav gotovo dosegli. Zanimanje za prireditev je namreč iz leta v leto večje, letos pa je morala strokovna komisija kar izmed 32skladbizbrati 15 najboljših, ki so se potegovale za glasove občinstva.
Skladbe, ki so jih izvajali mladi — nekateri med njimi so bili še v zelo rosnih letih—so v glavnem napisali sami.
kar jesicer pohvalno, žal paso nekatere le nekoliko preveč spominjale na že znane melodije, med njimi nažalost tudi tretjeuvrščena Prikupno dekle, s katero seje predstavil ansambel Qrion iz Škofje Loke. Zelo uspešno je končal že prvi nastop ansambel Concorde iz Ručetne vasi s skladbo Ker ljubim te, ki je zasedel 2. mesto. Uresničila pa sose tudi pričakovanja, da bo — že po naslovu popevke sodeč — eno boljših mest zasedel ansambel iz Ilirske Bistrice Pridrži jni glavo, ki je pel o mestu gostitelju, Črnomlju, in dobil največ glasov.
- vrtca.
KRATKO IN JEDRNATO
• SIS — Sesalnik Imetja Slovencev.
9 KOŠ — Kadrovniki Ostajajo Špekulanti.
9 OBLAKI — Ob Besedičenju Lahko Administracija Krepi Ilu-
zije.
9 SOS — Solidarnostno Odtekanje Sredstev.
9 DOPUST — Dohodki Omogočajo Pravi Užitek Samo Ta-višjim.
9 NAFTA — Nehajmo Avtomatsko Filozojirati. Tovariši Avtomobilisti!
9 STRIPTIZ — Seks Takoj Reši Iz Premnogih Težav Izgubljene Zemljane.
9 BOJ — Birokrati Osvajajo Jugoslavijo.
MARJAN BRADAČ
NAGRADA ZA BESEDILO — Medtem ko so obiskovalci prireditve Glas mladih Slovenije v Črnomlju izbrali najboljše izvajalce, pa je strokovna komisija nagradila najboljše besedilo. Nagrado sije prislužila kantavto-rica iz Ljubljane Irena Turičnik, podelil pa ji jo je predsednik odbora za Glas mladih Jože Gorše. (Foto: M. Bezek)
Zanimivo je, da so se poslušalci, med katerimi je bilo tudi veliko starejših, bolj odločali za komercialno glasbo, čeprav je bilo med 14 skladbami (duo Gunčar zaradi objektivnih razlogov ni nastopil) tudi nekaj kvalitetnih, a manj komercialnih skladb. Da je res tako, je potrdila tudi strokovna komisija, kije podelila nagrado za besedilo kantavto-rici Ireni Turičnik iz Ljubljane, ki pa po mnenju obiskovalcev ni zaslužila nobenega od najboljših mest.v
Kakorkoli že, prireditev v Črnomlju je v organizacijskem smislu uspela in si znova pridobila sloves med mladimi ansambli, ki so na začetku svoje poti, kar so priznavali nastopajoči pa tudi gost večera, kantavtor Bojan Rakovec i/ Kranja. Vsekakor pa gre zahvala tudi številnim delovnim organizacijam, ki so pomagale pri organizaciji, ter umetniku Jožetu Vrščaju.
B. M.
Kljub vsemu je živeti lepo
Tako pravi Anton Šneberger iz Grglja, ki je te dni dopolnil 103 leta
• Poleg renaulta 4 GTL, ki gaje prispevala generalna pokroviteljica igre IMV, čakajo naše stare in nove naročnike še druge nagrade. Med njimi je hladilnik Emone Dolenjke iz Novega mesta. Opekarna Zalog je prispevala več kompletov vinote-karjev, Krkina zdravilišča počitnice v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah, Jutranjka iz Sevnice otroški komplet iz programa Nana, Beograjska banka iz Novega mesta 3 hranilne vloge po 5.000 din, Ljubljanska banka-Teme-Ijna dolenjska banka 10 hranilnih pisem po 5.000 din, Novoles se je pridružil kar z desetimi gugalniki, Merca-tor-Kopitarna iz Sevnice je prispeval 6 parov slovitih cokel. Elan iz Begunj t e-kaške smuči, GIP Pionir iz Novega mesta harnomika vrata PIO Stil, Novoteks iz Novega mesta dva izdelka Teens po izbiri, tovarna zdravil Krka več deset nagrad iz svojega kozmetičnega programa. Labod iz Novega mesta 5 moških srajc po zadnji modi, Dana z Mirne pa seje izkazala z dvema košarama, v vsaki je za 25.000 din tekočih dobrot.
GRGELJ —»Vsako leto je nekoliko slabše. Predolgo sem že na svetu in je tako dolgo življenje žc iz mode. Vendar je živeti lepo. Vsak rad živi,« je ob našem obisku dejal 103 leta stari Anton Šneberger, ki je imel 15. maja rojstni dan.
Dobili smo ga, ko seje sprehajal okoli hiše in opazoval, kako 76-letni sin kuha žganje. Potem smo posedli ob mizi v senci in oče Šneberger seje živahno razgovoril.
leti, ko si je poškodoval kolk in.so mu zdravniki nameravali vstaviti umetnega. »Nisem pustil in še vedno dobro hodim, neko mlajšo žensko iz okolice so pa zaradi
Njegov recept za dolgo življenje je zmernost v vsem: hrani, pijači, pri delu, ženskah... »Vse, kar je pretirano, škodi. Tudi preveč delati ni zdravo,« pravi. Redno je delal do osemdesetega leta. Potem so mu moči začele pešati. Pa tudi mu ni bilo več treba delati, saj dobiva pokojnino in invalidnino. Gibljese kljub temu veliko.
»Vsako jutro telovadim na postelji. To je dobro, navadil pa sem se telovadbe pri vojakih. T udi hodim precej okoli.«
Zdravniki se čudijo, kako je še zdrav. Uboga njihove napotke o hoji, telovadbi, nogavicah in čevljih, ki ne smejo biti pretesni. Včasih se jim tudi upre, kot seje pred 13
Anton Šneberger iz Grglja ob Kolpi je 15. maja dopolnil 103 leta. (Foto: Primc)
podobne poškodbe operirali in zdaj šepa.«
Ne bere več, ker mu oči pešajo, posluša pa radio. O prepirih med Rusi in Američani ter o vojnah pravi: »Mislim, da vsega tega ne bi smelo biti.« Ob tem seje spomnil na zadnjo vojno in dodal:
»Talijani so nam na naredili hudo. Mojo domačijo v Rebri so požgali, ker sta se notri pred dežjem zatekla dva partizana. Presenetili so ju med spanjem. Zažgali so hišo, oba mlada partizana, ki sta bila iz Ljubljane, paso ustrelili na Škrilju.«
Povedal je tudi, da nesreče v atomski centrali v Rusiji ni vzel preveč resno. Kravo molzejo vsak dan in tudi solato jedo. »Tisto seje zgodilo tako daleč, da nam najbrž ne bo škodilo.«
Pohvalil je snaho in sina, ker zanj lepo skrbita. Spomnil se je »bandanja« (plesov, kegljanja, ne pretiranega pitja), Kočevarjev (ki niso bili hudobni pa tudi kradli niso), lova in še mnogih stvari.
Ob slovesu je dejal: »Pa nasvidenje čez leto dni, če boste še
zdravi!«
JOŽE PRIMC
Tri dni metliškega veselja
Uspela četrta Vinska vigred v Metliki — Okoli 15.000 ljudi, 8.000 litrov vina, na tone mesa, bogat in pester kulturno-zabavni program
METLIKA — Zadnja Vinska vigred, četrta po vrsti, je še utrdila sloves in priljubljenost te metliške veleprireditve. V Metliki štejejo čas po novem: pred in po Vigredi, slišati je vzklike: Kruha in Vigredi!. Vsako leto znova se kaže, da je ta lepa prireditev koristna in potrebna. Tako kot vsa prejšnja leta, tudi letos metliški miličniki v treh vigredskih dneh niso imeli nobenega dela, eno od bolj »otipljivih« znamenj, da so se nekateri tudi čez mero poveselili, je bila le razbita glaževina.
bička, ta denar pa bodo namenili del za Društvo belokranjskih vinogradnikov, del pa za nadaljnjo urejanje metliškega gradu. Veliko delo so opravili ljudje za stojnicami, kjer se jih je zvrstilo po kakih 120 na dan, vsi nastopajoči gosti, od izvrstne madžarske folklorne skupine do nemških godbenikov so bili nastanjeni po metliških domovih pri članih društev.
Četrte Vigredi je konec. Živela peta!
A. B.
REJCI MALIH ŽIVALI VABIJO
Prireditelji ocenjujejo, da je bilo v treh dneh na metliških trgih blizu 15.000 ljudi, na 12 stojnicah so stočili več kot 8.000 litrov najboljših belokranjskih vin lanskega letnika, vrli pečenarji so na ražnju zavrteli 93 janjcev in odojkov, mesarji pa so za kotlete, golaž, čevapčiče, pleskavice pripravili 850 kg mesa. Ostalo ga ni nič.
NOVO MESTO — Skupina zanesenjakov je po nekaj letih mrtvila spet obudila nekdaj zelo aktivno »Društvo gojiteljev malih živali«. Novi pobudniki imajo na začetku vrsto želja in načrtov. Tako naj bi v različnih krajih po dolenjski pripravili organizirane propagandne rastave in kupoprodajne sejme, pripravili naj bi predavanjao svoji dejavnosti in se zavzemali proti mučenju živali. Za začetek so zagrabili resno in vabijo vse, ki želijo z njimi sodelovati, da pridejo na sestanek v prostore Keramike Pionir v Bršljinu vsak drugi torek v mesecu po 20. uri.
Skupaj so na Vigredi naredili za blizu 2 stari milijardi dinarjev prometa. Za kulturno-zabavni program, ki je bil letos še posebej bogat, pester in zanimiv in v katerem je sodelovalo čez 600 nastopajočih, so odšteli okoli 200 starih milijonov. Prireditelji ocenjujejo, da bo od Vigredi kakih 350 strih milijonov do-
Na Rinži letos slab prijem
19 tekmovalcev ujelo 111 rib, največ Tkalec
KOČEVJE — V počastitev praznika krajevne skupnosti Kočevje je bilo v nedeljo, 11. maja, na Rinži tradicionalno tekmovanje v lovu rib s plovcem, ki ga vsako leto organizira ribiška družina. Kočevje. Med člani je letos zmagal Ivan Tkalec, kije ujel 24rib,2.jebilIvo Janež 18, 3. Marjan Janež 13, 4. Samo Jerebičnik 12 itd. Sodelovalo je 12 tekmovalcev.
Pri mladincih je bil boj bolj izenačen, saj stasi 1. in 2. mesto delila Tomaž Obranovič in Borut Vit-oševič s po 7_ribami, 3. in 4. mesto pa pionirja Miha Kolobota in Robi Furlič s po štirimi ribami. Tekmovalo je 7 mladincev. Najboljši trije v vsaki skupini so prejeli diplome.
plesna skupina Arruba je prvi večer Vigredi privabila množico gledalcev na modno revijo. Gibčna dekleta so na nenavaden, zanimiv in privlačen način prikazala številne modele iz kolekcije metliške Beti.
FOLKLORNI VEČER V MOKRONOGU
MOKRONOG — Jutri ob 20. uri bo v domu tukajšnje Svobode večer ljudskih pesmi in plesov Pojte, pojte drobne ptice, ki ga pripravljajo folkloristi mokro-noške OS Jančka Mevžlja. Poleg šolske folklorne skupine bodo nastopili še folkloristi in pevci KUD Emila Adamiča in ljudski godci.
TEKMOVALCE OVIRALA »CVETOČA« RINŽA — Nedeljsko tekmovanje v lovu rib s plovcem na Rinži je oviralo »cvetenje« vode. Iz dna so se dvigali kosmi nesnage, ki so na nekaterih mestih popolnoma prekrili Rinžo. Tudi zaradi tega je bil ulov slabši. (Foto: Primc)
SREČANJE
HARMONIKARJEV
RATEŽ — Novoustanovljeno turistično društvo Azelea z Rat-,eža, ki je zares temeljito in vsestransko zastavilo svoje delo, bo 21. junija organiziralo srečanje harmonikarjev Dolenjske na diatonični harmoniki. Tekmovanje bo v gasilskem domu na Ratežu, prijave pa sprejema gostilna Vovko.. na Ratežu, telefon 85-900, do 25. maja.
kozerija*
KOMU NAJ SPLOH
Dogodek, ki je pretresal Re-pičevino, se mi ne zdi več toliko pomemben. Šel bo v pozabo, kot jih je šlo že toliko, nihče se ne bo več spomnil nanj, kakor hitro se bo pojavilo kaj novega, pretresljivega. Bolj ne vznemirja nekaj drugega. Namreč poročanje o tem dogodku. Spremljal sem radio in časopise. Zjutraj so mi trobili eno, ob desetih drugo, opoldne tretje. Začel sem gledati kot zaboden vol, toliko bolj, ker je ulica govorila svoje. Navajen sem,sicer, da se neuradne novice v Repičevini širijo veliko hitreje
od uradnih, a vseeno. Začel sem se spraševati, kje je resnica, kdo govori o dogodku tako, kot seje odigral. Navsezadne radio ni kako gobezdalo, brezzoba baba, ki bi čvekala tjavendan. Tudi časopisju tega ne bi mogel očitati. Navsezadne so to, kot pravimo, resni mediji. Nekatere podpira celo Socialistična zveza, finančno in moralno. Priznam: obnašam se kot neki krajan, ki ne ve, da se novic, sporočil in vsega drugega ne izmišljujejo novinarji, napovedovalci. Oni so le, oprostite, sekundanti. Ob po-
membnih dogodkih prenašajo to, kar jim kdo servira. Kdojeto, je zame nepopisan papir. In tu je bistvo problema. Nekdo se igračka z nami, z menoj...
ni treba zganjati panike, da sladkor ne bo dražji in da ga je dovolj na zalogi. Drugi dan so. trgovci preklinjali, ker so morali pisati nove cene.
Zaradi takšnih in podobnih primerov postanejo ljudje nezaupljivi. Nemalokrat sem že slišal na cesti takle pogovor:
— V časopisu piše, da se sladkor ne bo podražil.
— Larifari. Brž v samopostrežbo, dokler je še po stari ceni in dokler gajigzmanjka.
Zvečer so tulili po televiziji, da
Ne čudite se mi torej, če sem krepko zmeden. Kot krajan, kot državljan, kot človek. Naj verjamem televiziji? Naj zaupam radiu? Naj se naslonim na časopis? Nas nasedem sosedovemu trebezljanju? Naj prisluhnem najodgovornejšemu odgovorne-žu v Repičevi dragi?
Morda se bo slišalo precej grobo, toda res ne vem več, komu naj sploh še verjamem.
TONI GAŠPERIČ