ZATO SMO TU. KONSOLIDIRANO LETNO POROČILO Wg e|ektro Tm Gorenjske SKUPINE ELEKTRO GORENJSKAZA LETO 2015 M GorenJska EJ elektrarne Neprekinjena in zanesljiva dobava električne energije je ključnega pomena za nadaljnji razvoj Gorenjske Elektro Gorenjska, d. d., je podjetje za distribucijo električne energije na Gorenjskem. Podjetje z več kot 50-letno tradicijo si od začetka delovanja prizadeva za ustrezno nadgradnjo in vzdrževano elektrodistribucijsko omrežje. Le delujoče in brezhibno omrežje lahko sledi razvojnim načrtom Gorenjske in distribucijskega omrežja Slovenije, predvsem pa končnim uporabnikom omogoča kakovostno bivanje. Za družbo Elektro Gorenjska je zaključen 20- in 110- kilovoltni distribucijski daljnovod med kraji od Železnikov do Bohinja nov mejnik pri uresničevanju temeljnega poslanstva podjetja, to je zagotavljanje zanesljive in kakovostne oskrbe odjemalcev z električno energijo na Gorenjskem. V podjetju smo si več kot deset let prizadevali za izgradnjo nove 20- in 110-kilovoltne distribucijske daljnovodne povezave med RTP Železniki in RTP Bohinj. Distribucijska daljnovodna povezava, ki je bila zaključena konec leta 2015, zagotavlja trajno in stabilno oskrbo z električno energijo prebivalcem Selške in Bohinjske doline. Z njo smo sklenili tudi gorenjsko distribucijsko energetsko zanko. Aktivnosti za izgradnjo 20 km dolge distribucijske daljnovodne povezave, ki jo sestavlja kar 115 stebrov, so se začele leta 2005. V teh letih so odgovorni za projekt poskrbeli za nadgradnjo potrebnih elektroenergetskih objektov in omrežja, ki omogočajo vključitev novega elektroenergetskega objekta v gorenjsko distribucijsko omrežje. Na tem mestu bi posebej izpostavili razumevanje predstavnikov občin Železniki in Bohinj, predvsem pa vzajemno in tvorno sodelovanje z občinskimi sveti, krajani, predstavniki krajevnih skupnosti in ostalimi lokalnimi skupnostmi v obeh dolinah, ki so prepoznali koristi, ki jih nov distribucijski daljnovod prinaša regiji. Brez njihovega pozitivnega soglasja dela na izgradnji distribucijske daljnovodne povezave verjetno ne bi potekala v takih časovnih okvirih. Zaključena investicija je nedvomno rezultat prizadevnosti in požrtvovalnosti sodelavcev iz Elektra Gorenjska, d. d., zunanjih pristojnih inštitucij in izvajalcev, predvsem pa razumevanja in podpore predstavnikov lokalnih skupnosti v preteklih letih. Z novo distribucijsko daljnovodno povezavo podjetje Elektro Gorenjska zvišuje bivalne pogoje za prebivalce Selške in Bohinjske doline, hkrati pa omogoča nadaljnji razvoj industrije in turistične dejavnosti. Podrobnosti o distribucijski daljnovodni povezavi in potek izgradnje si lahko ogledate tudi na spletni strani podjetja Elektro Gorenjska,www.elektro-gorenjska .si/Daljnovod Predsednik uprave mag. Bojan Luskovec Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 3 Kazalo A Poslovno poročilo 14 01 Pregled pomembnih dogodkov in prejetih nagrad skupine Elektro Gorenjska v letu 2015 15 02 Poudarki poslovanja skupine Elektro Gorenjska v letu 2015 in cilji družb v skupini 17 03 Poročilo uprave matične družbe 19 3.1 Izjava o upravljanju družbe 21 3.2 Poročilo nadzornega sveta 22 04 Predstavitev skupine Elektro Gorenjska 26 4.1 Sestava skupine Elektro Gorenjska in povezana podjetja 26 4.1.1 Osebna izkaznica družbe Elektro Gorenjska 27 4.1.2 Osebna izkaznica družbe Gorenjske elektrarne 27 4.2 Druga povezana podjetja oziroma povezane pravne osebe 28 4.3 Glavne dejavnosti in področja poslovanja 28 4.4 Glavno območje poslovanja 29 4.5 Osnovni tehnični podatki 30 4.6 Upravljanje in vodenje družb v skupini Elektro Gorenjska 30 4.6.1 Upravljanje in vodenje družbe Elektro Gorenjska 30 4.6.2 Upravljanje in vodenje družbe Gorenjske elektrarne 32 4.7 Osnovni kapital in lastniška sestava 32 4.7.1 Osnovni kapital in lastniška sestava družbe Elektro Gorenjska 32 4.7.2 Osnovni kapital in lastniška sestava družbe Gorenjske elektrarne 33 4.8 Vizija, poslanstvo in vrednote skupine 34 4.9 Ključne strateške usmeritve skupine 34 4.9.1 Ključne strateške usmeritve družbe Elektro Gorenjska 34 4.9.2 Ključne strateške usmeritve družbe Gorenjske elektrarne 36 4.10 Analiza okolja in njegov vpliv na delovanje skupine 37 4.10.1 Splošno gospodarsko okolje in napovedi gospodarskih gibanj 37 4.10.2 Predstavitev panoge 37 4.10.3 Omrežnina in cena električne energije 39 4.10.4 Energetsko zakonsko okolje delovanja skupine v letu 2015 40 4.10.5 Pogodba s SODO 40 4.10.6 Izgube električne energije v omrežju 41 4.10.7 Oskrbe SODO 41 4.10.8 Odstopanja od voznih redov 42 4.10.9 Zakon o vodah 42 4.10.10 Zakon o graditvi objektov 43 4.10.11 Zakon o varstvu okolja 43 4.10.12 Trošarina 43 05 Sistem vodenja kakovosti 44 5.1 Integriran sistem vodenja kakovosti (iSVK) družbe Elektro Gorenjska 44 5.2 Obvladovanje tveganj v družbi Elektro Gorenjska 47 5.2.1 Poslovna tveganja 50 5.2.2 Finančna tveganja 53 5.2.3 Tveganja delovanja 53 5.3 Vzpostavitev notranje revizije, revizijske komisije nadzornega sveta in funkcije obvladovanja tveganj 55 5.4 Obvladovanje tveganj v družbi Gorenjske elektrarne 56 06 Analiza poslovanja skupine 59 6.1 Proizvodnja električne energije 59 6.2 Količine distribuirane električne energije 60 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 4 6.3 Kakovost oskrbe z električno energijo 61 6.4 Investicijska vlaganja 63 6.5 Vzdrževanje energetskih naprav 65 6.6 Razvoj in projektiranje 66 6.7 Finančna merila uspešnosti poslovanja skupine 68 6.7.1 Seznam pomembnejših kazalnikov 68 6.7.2 Kazalniki financiranja 70 6.7.3 Kazalniki investiranja 70 6.7.4 Kazalniki vodoravnega finančnega ustroja 71 6.7.5 Kazalniki gospodarnosti oziroma dobičkonosnosti 71 6.7.6 Kazalniki obračanja sredstev 71 6.7.7 Kazalniki donosa 71 6.7.8 Struktura sredstev in obveznosti 72 6.7.9 Struktura prihodkov in odhodkov 73 07 Trženje in prodaja 75 08 Informacijsko-komunikacijska tehnologija 77 09 Trajnostni razvoj 78 9.1 Skrb za zaposlene 78 9.1.1 Demografska struktura v skupini 78 9.1.2 Zaposlovanje 79 9.1.3 Zaposlovanje invalidov 80 9.1.4 Izobraževanje 81 9.1.5 Izobrazbena struktura zaposlenih 82 9.1.6 Motiviranje in nagrajevanje zaposlenih 82 9.1.7 Letni razgovori 83 9.1.8 Organizacijska kultura 83 9.1.9 Zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih 84 9.1.10 Odsotnosti zaposlenih 84 9.1.11 Odnosi med zaposlenimi in vodstvom v družbi 85 9.1.12 Skrb za zaposlene in z njimi povezane skupine zunaj delovnega časa 85 9.1.13 Komuniciranje z zaposlenimi 85 9.1.14 Povezujemo zaposlene in širšo skupnost 86 9.1.15 Varnost in zdravje pri delu 87 9.2 Skrb za okolje 88 9.2.1 Dosežki na področju varovanja okolja v letu 2015 89 9.2.2 Cilji pri varovanju okolja v letu 2015 89 9.2.3 Obvladovanje posameznih pomembnejših okoljskih vidikov v letu 2015 90 9.2.4 Okoljsko komuniciranje 92 9.3 Skrb za interesne javnosti - družbena odgovornost 92 9.3.1 Komuniciranje z lokalno skupnostjo in družbena odgovornost 93 9.3.2 Komuniciranje s poslovnimi partnerji 93 9.3.3 Komuniciranje z mediji 93 9.3.4 Komuniciranje z uporabniki 94 9.3.5 Komuniciranje z delničarji in s finančnimi javnostmi 94 9.3.6 Komuniciranje z vplivnimi javnostmi 94 10 Dogodki po datumu bilance stanja 95 11 Izjava o odgovornosti poslovodstva 96 B Računovodsko poročilo 97 12 Revizorjevo poročilo 99 13 Računovodski izkazi skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, končano 31. 12. 2015 100 13.1 Bilanca stanja skupine Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2015 100 13.2 Izkaz poslovnega izida skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, končano 31. 12. 2015 101 13.3 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, končano 31. 12. 2015 102 13.4 Izkaz denarnih tokov skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, končano na dan 31. 12. 2015 103 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 5 13.5 Izkaz gibanja kapitala skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, končano na dan 31. 12. 2015 104 14 Pomembne računovodske usmeritve 106 14.1 Splošni računovodski okvir 106 14.2 Pripoznavanje tečajnih razlik 107 14.3 Poročanje po območnih in področnih odsekih 107 14.4 Značilne računovodske usmeritve in ocene 107 14.4.1 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 107 14.4.2 Opredmetena osnovna sredstva 108 14.4.3 Naložbene nepremičnine 108 14.4.4 Dolgoročne finančne naložbe v kapital drugih podjetij in obrestna zamenjava 109 14.4.5 Sredstva za prodajo 110 14.4.6 Zaloge 110 14.4.7 Terjatve 111 14.4.8 Denarna sredstva 111 14.4.9 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 112 14.4.10 Kapital 112 14.4.11 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 112 14.4.12 Dolgoročni dolgovi 113 14.4.13 Kratkoročni dolgovi 113 14.4.14 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 113 14.4.15 Prihodki 113 14.4.16 Stroški in odhodki 114 14.4.17 Izkaz denarnih tokov 114 14.4.18 Terjatve in obveznosti za odloženi davek 114 15 Pomembni viri negotovosti in uporabljene predpostavke ter podlage pri presojanju teh negotovosti in ocen 115 15.1 Posli z družbo SODO 115 15.2 Spori v teku in z njimi povezane rezervacije 116 15.3 Obračun nakupa električne energije za izgube v omrežju in za izvajanje drugih dejavnosti po pogodbi s SODO 116 16 Pojasnila postavk v bilanci stanja 117 16.1 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 117 16.2 Opredmetena osnovna sredstva 118 16.3 Naložbene nepremičnine 122 16.4 Dolgoročne finančne naložbe 123 16.5 Sredstva za prodajo 126 16.6 Zaloge 126 16.7 Kratkoročne finančne naložbe 126 16.8 Kratkoročne poslovne terjatve 126 16.9 Denarna sredstva 127 16.10 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 127 16.11 Kapital 128 16.12 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 129 16.13 Dolgoročne obveznosti 132 16.14 Kratkoročne finančne obveznosti 134 16.15 Kratkoročne poslovne obveznosti 134 16.16 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 134 16.17 Potencialna sredstva, obveznosti in zunajbilančna evidenca 135 17 Pojasnila postavk v izkazu poslovnega izida 136 17.1 Čisti prihodki od prodaje 136 17.2 Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 136 17.3 Drugi poslovni prihodki 137 17.4 Finančni prihodki iz deležev 137 17.5 Finančni prihodki iz danih posojil 137 17.6 Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 137 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 6 17.7 Nabavna vrednost prodanega blaga in stroški porabljenega materiala 138 17.8 Stroški storitev 138 17.9 Stroški dela 139 17.10 Odpisi vrednosti 140 17.11 Drugi poslovni odhodki 140 17.12 Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb 140 17.13 Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 140 17.14 Drugi odhodki 141 17.15 Razčlenitev stroškov po funkcionalnih skupinah 141 17.16 Davek iz dobička 141 17.17 Odložene obveznosti za davek in odloženi davki 141 18 Pojasnila postavk izkaza drugega vseobsegajočega donosa 142 19 Pojasnila postavk v izkazu denarnih tokov 143 20 Pogojne obveznosti 144 21 Posli s povezanimi osebami 145 21.1 Posli z družbami v skupini v letu 2015 145 21.2 Posli z upravo, nadzornim svetom in zaposlenimi po pogodbah, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe 145 22 Stroški revidiranja 148 23 Finančna tveganja 149 24 Dogodki po datumu bilance stanja 150 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 7 Kazalo slik Slika 1: Organizacijska shema skupine Elektro Gorenjska 26 Slika 2: Osebna izkaznica družbe Elektro Gorenjska 27 Slika 3: Osebna izkaznica odvisne družbe Gorenjske elektrarne 27 Slika 4: Prikaz območja oskrbe distribucijskih podjetij z električno energijo 29 Slika 5: Organizacijska shema družbe Elektro Gorenjska 30 Slika 6: Gibanje števila delničarjev družbe Elektra Gorenjska od 31. 12. 2011 do 31. 12. 2015 32 Slika 7: Lastniška struktura družbe Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2015 (v %) 33 Slika 8: Model oskrbe 37 Slika 9: Organizacije oskrbe z električno energijo v Sloveniji 36 Slika 10: Področja delovanja elektrodistribucijskih podjetij v Sloveniji 39 Slika 11: Integriran sistem vodenja kakovosti znotraj družbe Elektro Gorenjska, d. d. 45 Slika 12: Spremljanje delovanja iSVK znotraj družbe Elektro Gorenjska 46 Slika 13: Krog PDCA (Demingov pristop v dinamiki vseh procesov) 46 Slika 14: Resnost tveganja 48 Slika 15: Klasifikacija prepoznanih tveganj v družbi Elektro Gorenjska 49 Slika 16: Ovrednotenje tveganj 56 Slika 17: Deleži prihodkov posameznih elektrarn v celotnih prihodkih od prodaje električne energije 60 Slika 18: Gibanje distribuiranih količin električne energije od leta 2011 do leta 2015 60 Slika 19: SAIDI - Povprečni čas trajanja vseh nenačrtovanih dolgotrajnih prekinitev 61 Slika 20: SAIFI - Povprečno število vseh nenačrtovanih dolgotrajnih prekinitev (daljših od treh minut) 61 Slika 21: Izgradnja novih oziroma obnovitev starih transformatorskih postaj in nizkonapetostnih kablovodov od leta 2011 do leta 2015 64 Slika 22: SAIFI - Povprečno število načrtovanih prekinitev na odjemalca po letih 65 Slika 23: SAIDI - Povprečno trajanje načrtovanih prekinitev na odjemalca po letih 65 Slika 24: Gibanje stroškov nenačrtovanega vzdrževanja od leta 2011 do leta 2015 (v€) 66 Slika 25: Podatki o izdelanem številu projektnih dokumentacij od leta 2011 do 2015 67 Slika 26: Struktura sredstev 31. 12. 2015 in 31. 12. 2014 73 Slika 27: Struktura virov sredstev 31. 12. 2015 in 31. 12. 2014 73 Slika 28: Struktura poslovnih odhodkov za leto 2015 in 2014 74 Slika 29: Gibanje števila zaposlenih v obdobju od 2011 do 2015 79 Slika 30: Delež zaposlenih v skupini Elektro Gorenjska po starostnih skupinah 79 Slika 31: Delež novih zaposlencev, ki imajo ob zaposlitvi najmanj visoko strokovno stopnjo izobrazbe 80 Slika 32: Zadovoljstvo zaposlenih z usposabljanji v obdobju od 2011 do 2015 81 Slika 33: Povprečna stopnja izobrazbe v družbah in v skupini Elektro Gorenjska v obdobju od 2011 do 2015 82 Slika 34: Idealna organizacijska kultura 83 Slika 35: Zavzetost zaposlenih v skupini Elektro Gorenjska v primerjavi s svetovnimi in slovenskimi organizacijami 84 Slika 36: Število nezgod pri delu 87 Slika 37: Resnost poškodb pri delu 87 Slika 38: Pogostost nezgod 87 Slika 39: Stroški odvoza komunalno-pisarniških odpadkov 90 Slika 40: Deleži proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov v obdobju 2005-2015 (%) 91 Slika 41: Okoljski prihranek zmanjšanja emisij C02 zaradi proizvodnje električne energije v hidroelektrarnah in skupaj v hidroelektrarnah in sončnih elektrarnah ter kogeneracijskih enotah 91 Slika 42: Okoljski prihranek zmanjšanja emisij C02 zaradi proizvodnje električne energije v sončnih elektrarnah 92 Slika 43: Sponzorstva in donacije skupine Elektra Gorenjska v letu 2015 93 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 8 Kazalo tabel Tabela 1: Drugi pomembnejši podatki o družbi Elektro Gorenjska (v€) 27 Tabela 2: Drugi pomembnejši podatki o družbi Gorenjske elektrarne (v€) 28 Tabela 3: Osnovni tehnični podatki elektrodistribucijskega omrežja 30 Tabela 4: Lastniki delnic, ki imajo na dan 31. 12. 2015 več kot 1-odstotni delež 33 Tabela 5: Podatki in napoved gospodarskih gibanj 37 Tabela 6: Nenačrtovane dolgotrajne prekinitve po tipu omrežja v letu 2015 61 Tabela 7: Načrtovane dolgotrajne prekinitve v letu 2015 61 Tabela 8: Kratkotrajne prekinitve v letu 2015 61 Tabela 9: Skladnost parametrov kakovosti napetosti glede na standard SIST EN 50160 na VN-nivoju za leto 2015 62 Tabela 10: Sestava poslovnega izida po segmentih poslovanja (v €) 73 Tabela 11: Poslovni izid iz poslovanja v letih 2015 in 2014 (v€) 74 Tabela 12: Finančni izid v letih 2015 in 2014 (v €) 74 Tabela 13: Rezultat iz izrednega delovanja v letih 2015 in 2014 (v€) 74 Tabela 14: Čisti dobiček v letih 2015 in 2014 (v €) 74 Tabela 15: Stopnja fluktuacije v skupini Elektro Gorenjska 80 Tabela 16: Podatki o invalidih 80 Tabela 17: Izobraževanje v obdobju od 2013 do 2015 81 Tabela 18: Izobrazbena struktura zaposlenih v skupini Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2015 82 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 9 Seznam kratic AGENCIJA BDP CIM DDV DV EZ-1 GJS SODO KBV MHE MWh N NO OS Pogodba s SODO, d. o. o. SAIDI SDH SODO SPDOEE TP URE VZD Agencija za energijo Bruto domači proizvod Common information model Davek na dodano vrednost Daljnovod Energetski zakon (Uradni list RS, št. 17/2014) Gospodarska javna služba sistemskega operaterja distribucijskega omrežja za električno energijo Kablovod Mala hidroelektrarna Megavatna ura Nizkonapetostno omrežje Osnovna sredstva Pogodba o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in o izvajanju storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z električno energijo povprečni čas trajanja nenačrtovanih prekinitev daljših od 3 min/odjemalca (System Average Interruption Du ration I ndex) Slovenski državnih holding, d. d. Sistemski operater distribucijskega omrežja Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (Uradni list RS št 126/2007) Transformatorska postaja Učinkovita raba energije Varnost in zdravje pri delu AMI BTP DCV DO EURIBOR FE HE kW MM NN OPGW OVE RT P SAIFI SN SOPO S PTE TR VN ZGD-1 Advanced Meter Infrastructure Baza tehničnih podatkov Distribucijski center vodenja Distribucijsko omrežje Euro Interbank Offered Rate je medbančna obrestna mera za depozite v evrih, ki se oblikuje na evropskem medbančnem deviznem trgu Fotovoltaična elektrarna Hidroelektrarna Kilovatna ura Merilno mesto Nizka napetost Ozemljitvena vrv z optičnimi vlakni Obnovljivi viri energije Razdelilna transformatorska postaja povprečno število nenačrtovanih prekinitev daljših od 3 min/ odjemalca(System Average Interruption Frequency Index) Srednja napetost Sistemski operater prenosnega omrežja Soproizvodnja toplote in energije Transformator Visoka napetost Zakon o gospodarskih družbah Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 10 Pomembnejši podatki o poslovanju skupine Elektro Gorenjska O Čisti poslovni izid (EUR) 2015 2014 O Gospodarnost poslovanja (%) 2015 2014 O EBIT(EUR) 2015 2014 O EBITDA (EUR) 2015 2014 O Povprečno število zaposlenih 2015 2014 O Povprečna stopnja izobrazbe 2015 2014 O Delež zaposlenih vključenih v izobraževanja (%) 2015 2014 O Stroški izobraževanja na zaposlenega (EUR) O Količina distribuirane električne energije (MWh) O Število odjemalcev priključenih na distribucijsko omrežje 2015 2014 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 11 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 12 POSLOVNO POROČILO Umeščanje linijskih objektov v prostor, še posebej visokonapetostnih daljnovodov, je zaradi zapletene slovenske zakonodaje zelo zahtevno in dolgotrajno. Izgradnja novega daljnovoda je bila zaradi občutljivosti enostranskega napajanja na velikem območju med Škofjo Loko, preko Železnikov in Bohinja do Bleda in z njim povezanih tveganj že dolgo let ena ključnih prioritet podjetja. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 13 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 14 01 Pregled pomembnih dogodkov in prejetih nagrad skupine Elektro Gorenjska v letu 2015 JANUAR • Elektro Gorenjska prične z aktivnostmi za promocijo zdravja na delovnem mestu. • Gorenjske elektrarne prejmejo certifikat ISO 9001:2008. FEBRUAR • Elektro Gorenjska zaradi prispevka podjetja in posameznikov družbe med lanskoletnim žledom prejme bronasto priznanje Civilne zaščite Republike Slovenije. Priznanje se je podeljevalo za uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ali za enkratna dejanja. • Elektro Gorenjska z dvema prispevkoma sodeluje na tradicionalni 6. konferenci En.grids 015. • Elektro Gorenjska, Gasilska reševalna služba Kranj in Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Kranj, na Spodnjem Brniku štorkljam postavijo nov gnezdilni drog. • Gorenjske elektrarne uspešno izvedejo redno letno revizijo na največji hidroelektrarni Savica. MAREC • Elektro Gorenjska skupaj s hčerinsko družbo Gorenjske elektrarne postane uradni podpornik Košarkarske zveze Slovenije. • V galeriji v Elektru Gorenjska zaživi razstava fotografij alpinista in ljubitelja gora Urbana Ažmana. • Gorenjske elektrarne sodelujejo na Mednarodni konferenci o daljinski energetiki. • Gorenjske elektrarne obiščejo dijaki norveške šole Voss jordbruckskulle in si ogledajo sončno elektrarno (MFE) Strahinj in hidroelektrarno (HE) Zvirče. APRIL • Elektro Gorenjska skupaj z ostalimi elektrodistribucijskimi podjetji v Mariboru organizira prvo Strateško konferenco elektrodistribucije Slovenije 2015, kjer predstavijo delovanje distribucijskih podjetij, predvsem pa koristi takšnega načina organiziranosti. • Elektro Gorenjska izvede nevsakdanji primer kablitve nizkonapetostnega omrežja. Pod vodo položi nizkonapetostni kabel do Blejskega otoka. • Elektro Gorenjska obiščejo študentje in dijaki Šolskega centra Kranj ter si ogledajo distribucijski center vodenja, RTP Primskovo in skladišče. • Gorenjske elektrarne ob dnevu zemlje v Osnovni šoli Ivana Tavčarja v Gorenji vasi organizirajo predavanje o obnovljivih virih energije in energetskem monitoringu. MAJ • Predstavniki Elektra Gorenjska s številnimi referati sodelujejo na 12. konferenci slovenskih elektroenergetikov CIGRE-CIRED v Portorožu. • Zaposleni v Elektru Gorenjska za naslednje štiriletno obdobje izvolijo nove člane sveta delavcev. • Gorenjske elektrarne razvijejo nov informacijski sistem GEENIS, ki je namenjen spremljanju in vrednotenju proizvodnje ali porabe energentov po principu ciljnega spremljanja rabe energije. • Gorenjske elektrarne v okviru eko tedna v sodelovanju z Osnovno šolo Matije Valjavca izvedejo tri energetske delavnice. JUNIJ • Elektro Gorenjska v sklopu 20-letnice delovanja Galerije Prešernovih nagrajencev v Galeriji Elektra odpre razstavo Prešernovih nagrajencev, ki se nahajajo v stalni zbirki Elektra Gorenjska. • Elektro Gorenjska sodeluje na posvetu Priznanje RS za poslovno odličnost - PRSPO 2015 kot primer dobre prakse in predstavi koristi modela odličnosti EFQM za podjetje. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 15 • Skupina Elektro Gorenjska izda Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2014 v slovenskem in angleškem jeziku. JULIJ • Na sedežu družbe Elektro Gorenjska poteka 21. redna seja skupščine delničarjev Elektro Gorenjska. • Vodenje Gospodarsko interesnega združenja (GIZ) distribucije električne energije za naslednji dve leti prevzame predsednik uprave Elektra Gorenjska mag. Bojan Luskovec. • Elektro Gorenjska izda zloženko Koristne informacije o podjetju Elektro Gorenjska za leto 2014 in Poročilo o ravnanju z okoljem ter Poročilo o varnosti in zdravju pri delu za leto 2014. • Elektro Gorenjska z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti podpiše sporazum o izvedbi odpusta dolgov najrevnejšim. • V Gorenjskih elektrarnah oblikujejo novo storitev Energetski menedžment, namenjeno podjetjem v storitvenem in v industrijskem sektorju, ki nimajo lastnih kadrovskih resursov na področju upravljanja z energijo. SEPTEMBER • Elektro Gorenjska in Gorenjske elektrarne izdajo knjižice za zaposlene z naslovom Zato smo tu, v katerih so povzete ključne usmeritve obeh družb. • Gorenjske elektrarne zaključijo projektno nalogo za implementacijo sistema GEENIS v podjetju Perutnina Ptuj. OKTOBER • Elektro Gorenjska sodeluje na 7. strateškem srečanju poslovnih in tehnoloških inovacij v energetiki. • Elektro Gorenjska uspešno prestane zunanjo presojo treh certifikacijskih delov integriranega sistema vodenja: sistema vodenja kakovosti ISO 9001, sistema ravnanja z okoljem ISO 14001 in sistema varnosti in zdravja pri delu OHSAS 18001. • Gorenjske elektrarne v HE Cerklje zaradi obrabe pristopijo k zamenjavi gonilnika turbine. NOVEMBER • Elektro Gorenjska v omrežje TP Suha pri Predosljah vgradi prvi regulacijski transformator 20/0,4 kV v Sloveniji. Transformator bo z devetimi nastavljivimi stopnjami pod obremenitvijo omogočal prilagajanje napetosti na zbiralnicah glede na višino, ki jo pogojuje lokalna proizvodnja večjega števila sončnih elektrarn, priključenih v nizkonapetostnem omrežju. • Elektro Gorenjska s Šolskim centrom Kranj podpiše dogovor o sodelovanju v združenju Konektor. Cilj združenja je izboljšati oblikovanje izobraževanj po meri partnerjev ter skupen nastop v slovenskih in mednarodnih javnih razpisih. • Gorenjske elektrarne uspešno zaključijo projekt prenove kotlovnice na sedežu družbe Elektro Gorenjska. • Gorenjske elektrarne in Merkur trgovina slavnostno odprejo Zeleni trgovski center prihodnosti. Ob tej priložnosti odprejo novo pametno polnilnico za električna vozila pred trgovskim centrom Merkur v Kranju. • Gorenjske elektrarne uspešno prestanejo redno zunanjo presojo sistema vodenja kakovosti po standardu ISO 9001:2008. DECEMBER • Ob zaključku leta 2015 Elektro Gorenjska in Gorenjske elektrarne skupaj s poslovnimi partnerji sredstva za poslovna darila ponovno namenijo programu Ne-odvisen.si. • Elektro Gorenjska v sodelovanju z EIMV zaključi razvojno študijo REDOS 2040, ki predstavlja razvoj elektrodistribucijskega omrežja Slovenije od leta 2015 do leta 2040. • Elektro Gorenjska zaključi z izgradnjo 110-kilovoltnega distribucijskega daljnovoda med Železniki in Bohinjem, največje investicije podjetja zadnjih desetih let in ga vključi v poskusno obratovanje. • Gorenjske elektrarne uspešno zaključijo projekt vzpostavitve lastnega energetskega nadzornega sistema GEENIS, ki omogoča nadzor nad porabo in sledenje zastavljenim ciljem na področju rabe energije. • Gorenjske elektrarne s podjetjem Komunala Kranj pristopijo k avtomatizaciji HE Zanjivec. Posodobitev obsega celovito zamenjavo upravljalnega sistema. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 16 02 Poudarki poslovanja skupine Elektro Gorenjska v letu 2015 in cilji družb v skupini a V letu 2015 sta podjetji v skupini Elektro Gorenjska uresničili zastavljene cilje, realizirali dva strateška projekta in dosegli zavidljive poslovne rezultate. Leto 2015 je bilo za skupino Elektro Gorenjska zelo uspešno: 1. Poslovali smo skladno z zakonodajo in zadanimi poslovnimi cilji Dosegli smo 43,3 mio € prihodkov ter 7,2 mio € čistega dobička, kar je za 32 % več od doseženega v letu 2014. Vsi kazalniki, od koeficientov gospodarnosti poslovanja do kazalnikov donosa in financiranja, izkazujejo trend rasti oc leta 2008 naprej. ROE znaša 5,1 % (1,1 odstotne točke več kot v letu 2014), ROA pa 3,3 % (0,8 odstotne točke več kot v letu 2014). 2. Zaključili smo tiste investicijske projekte, ki so najpomembnejši za nadaljnji razvoj regije V letu 2015 smo uspešno zaključili vse tiste investicijske projekte, ki so bili nujno potrebni za nadaljnji razvoj gorenjske regije. Na visokonapetostnem omrežju smo tako zaključili z izgradnjo 110- in 20-kilovoltne distribucijske daljnovodne povezave, ki je povezala Železnike in Bohinj ter omogočila celovito napajanje regije. Z novo daljnovodno povezavo smo zaključili gorenjsko energetsko zanko ter poskrbeli za trajno in zanesljivo oskrbo z električno energijo. Prav tako smo v minulem letu pospešeno nadgrajevali omrežje, saj smo za investicije na srednje- in nizkonapetostnem omrežju namenili kar 18 milijonov evrov sredstev. Letno povečujemo delež podzemnega kabelskega omrežja za vsaj 2 %, kar pri 5.800 km omrežja vsako leto pomeni več kot 100 km novega podzemnega kabelskega omrežja. V primerjavi z letom 2014 smo povečali delež visokonapetostnega kabelskega omrežja z 2,36 na 3,14 %, povečali smo delež srednjenapetostnega omrežja pod zemljo na 55,71 % ter povečali delež nizkonapetostnega omrežja na 64,35 %. 3. Sledili smo strategiji podjetja do leta 2017 in v letu 2015 zaključili dva strateška projekta Nadzorni svet je avgusta 2014 potrdil novo strategijo podjetja Elektro Gorenjska za prihodnja štiri leta. Strategija tako natančno opredeljuje sedem strateških projektov, h katerim je podjetje že pristopilo. Ti so: o pridobitev lastne koncesije za distribucijo električne energije; o posodobitev obračunskih merilnih sistemov (AMI); o nadgradnja distribucijskega centra vodenja (DCV); o integracija tehničnih informacijskih sistemov (CIM); o implementacija informacijskega sistema (ERP) za finančno računovodske storitve (FRS), materialno skladiščno poslovanje (MSP), kadrovsko področje (HRM) in integracija z obstoječimi informacijskimi sistemi, ki jih v podjetju že uporabljamo; o upravljanje organizacijske kulture in o povezovanje hčerinskih družb s strateškim partnerjem. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 17 V preteklem letu smo prešli na samostojen informacijski sistem in uspešno povezali hčerinsko podjetje Elektro Gorenjska Prodaja s strateškim partnerjem ECE. Konec leta smo v poizkusno obratovanje vključili nov distribucijski center vodenja. Posodobitev obračunskih merilnih sistemov je prešla iz razvojne in testne faze v redno in pospešeno menjavo merilne opreme. 4. S sponzorskimi in z donacijskimi projekti smo pomagali pri razvoju številnih organizacij na športnem, kulturnem in izobraževalnem področju Skupina Elektro Gorenjska je prepoznana tudi na področju podpore sponzorstev in donacijskih projektov, saj v skladu z zmožnostmi pomaga širši javnosti ter vrača okolju, v katerem deluje. V letu 2015 smo na področju podpore družbeno odgovornim akcijam k sodelovanju ponovno povabili tudi poslovne partnerje in skupaj podprli program Ne-odvisen.si. 5. Družba Gorenjske elektrarne s projekti učinkovite rabe postaja podjetje za upravljanje z energijo in ne več le podjetje za proizvodnjo električne energije Gorenjske elektrarne po zaslugi dobrega vodenja postajajo pomemben akter na področju energetskega menedžmenta in upravljanja energijskih virov z namenom doseganja energijskih prihrankov v podjetjih. Pri dejavnostih, s katerimi se ukvarjajo, v ospredje postavljajo priložnosti na področju samooskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov energije in e-mobilnost. S podjetjem Merkur trgovina so konec leta predstavili projekt oblikovanja prvega zelenega trgovskega centra prihodnosti. Trgovski center se oskrbuje z elektriko, proizvedeno v lastni sončni elektrarni, je energetsko učinkovitejši, dodatno pa izrablja obnovljive vire lokalnega okolja, ki je na voljo tudi voznikom električnih vozil. Ob centru so namreč postavili tudi električno polnilnico. Projekt je prvi tovrstni primer sodelovanja v Sloveniji in predstavlja priložnosti za sodelovanje slovenskih podjetij med seboj. 6. Gorenjske elektrarne so kljub sušnemu letu z diverzifikacijo proizvodnih enot in s projekti učinkovite rabe uspele realizirati zastavljene načrte Leto 2015 je bilo, kar zadeva hidrologijo, izjemno sušno. Prihodki iz naslova proizvodnje električne energije v hidroelektrarnah so bili v primerjavi z letom 2014 nižji za več kot milijon €. Kljub temu so v podjetju skoraj v celoti realizirali zastavljene načrte. Dobro poslovanje je rezultat racionalizacije poslovanja, predvsem pa usmeritve podjetja k projektom učinkovite rabe energije ter upravljanja z energijo. GLAVNI CILJI V LETU 2016 Trend zadnjih 10 let je izgradnja kabelskih srednje- in nizkonapetostnih omrežij, kar se je že večkrat izkazalo za dobro rešitev - zlasti v primeru naravnih ujem, kot so poplave, veter in žled. Tako bomo tudi v letih 2016 in 2017 nadgrajevali omrežje, ki bo odporno in bo omogočalo zanesljivo oskrbo končnim uporabnikom ter vse pogoje za rast in razvoj regije. V letu 2016 bomo skladno z usmeritvami nadaljevali z menjavo t. i. pametnih števcev, ki jih bomo svojim uporabnikom postopoma vgradili do konca leta 2020, in nadaljevali z uvedbo standardiziranega modela izmenjave obratovalnih podatkov (model CIM). Za optimalno delovanje in vzdrževanje omrežja bodo tudi v letu 2016 prizadevanja usmerjena v pridobitev koncesije za opravljanje dejavnosti distribucije električne energije. Poslovanje bi bilo v tem primeru uspešnejše. S podelitvijo lokalnih koncesij posameznim elektrodistribucijskim podjetjem bi namreč omogočil tudi večji vpliv lokalnih skupnosti na razvoj dejavnosti ter tako dodatno in še bolje prisluhnili potrebam uporabnikov distribucijskega omrežja. Obenem je pri upravljanju z distribucijskim omrežjem v primeru večjih naravnih nesreč in havarij ključnega pomena vpetost zaposlenih v lokalno okolje ter pripadnost skupini, ki upravlja z napravami oziroma omrežjem. Le-to je namreč predpogoj za hitro in kakovostno odpravo havarij. V letu 2016 bomo aktivno nadaljevali s projektom upravljanja organizacijske kulture, katerega ključni cilj je povečati stopnjo zavzetosti zaposlenih. Kot ambasador korporativne integritete bomo širili zavedanje o pomenu poslovanja v skladu z zakonodajo in etičnimi standardi kot enega izmed temeljnih načel družbeno odgovornega delovanja v slovenskem gospodarstvu nasploh. Model poslovne odličnosti in poslovanje v skladu s politiko kakovosti je stalnica družb v skupini, ki jo nadaljujemo tudi v letu 2016. V prvi polovici leta 2016 bomo pristopili k revidiranju strateških dokumentov in določili strateške projekte za naprej. Kot pomemben gospodarski subjekt na Gorenjskem bomo tudi v letu 2016 sodelovali v družbeno odgovornih projektih, ki se odražajo tako prek sponzorskih in donacijskih sredstev kot tudi v drugačnih oblikah podpore podjetja. Nadaljevali bomo s projekti učinkovite rabe, predvsem pa se usmerili v trženje storitev ciljnega spremljanja rabe energije, ki jih ponujamo podjetjem. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 18 03 Poročilo uprave matične družbe Spoštovani delničarji, vlagatelji in partnerji! Skupino Elektro Gorenjska sestavljata podjetje za distribucijo energije Elektro Gorenjska in podjetje za proizvodnjo elektrike Gorenjske elektrarne. Poslovni rezultati, ki sta jih dosegli podjetji v letu 2015 in so podrobneje predstavljeni v računovodskem delu poročila, so boljši od pričakovanih, posledično me navdajajo z zadovoljstvom in z novimi izzivi. Za dobre rezultate je zaslužnih več dejavnikov, med katerimi pa zagotovo velja izpostaviti trud in predanost zaposlenih v skupini, ki soustvarjajo pozitivno delovno klimo in okolje. Skupina Elektro Gorenjska je v letu 2015 ustvarila celotne prihodke v višini 43 mio €. Čisti poslovni izid je znašal 7,2 mio €, kar je kar 32,2 % več kot leta 2014. Vsi kazalniki - od koeficientov gospodarnosti poslovanja, do kazalnikov donosa in financiranja - izkazujejo trend rasti od leta 2008 naprej. ROE znaša 5,1 % (1,1 odstotne točke več kot v letu 2014), ROA pa 3,3 %. Ključni cilji, ki smo jih dosegli v podjetjih v letu 2015, so: 1. Zaključili smo z izgradnjo 110-kilovoltne distribucijske daljnovodne povezave med Železniki in Bohinjem ter uspešno izpeljali vse zastavljene investicijske projekte V preteklem letu smo skladno z načrti zaključili z izgradnjo nove 110- in 20-kilovoltne distribucijske povezave mec Selško in Bohinjsko dolino ter tako sklenili gorenjsko energetsko zanko. Omenjena povezava bo na območju obeh dolin prispevala k trajni, zanesljivi in kakovostni oskrbi z električno energijo ter omogočila nadaljnji gospodarski in turistični razvoj obeh občin. Z ustrezno finančno podporo in s ciljem, da še večji delež omrežja zgradimo v podzemni kabelski obliki, je delež kabelskega omrežja ob zaključku leta 2015 znašal več kot 60 %. V letu 2015 smo za investicije namenili 18 milijonov €. Skladno s strategijo bomo do leta 2017 še dodatno gradili robustno in odporno omrežje, ki bo omogočalo nadaljnji razvoj gorenjske regije ter sledilo razvoju in implementaciji sodobnih tehnologij. 2. Nadgradili smo 30 % merilnih sistemov in presegli letni plan menjav V letu 2015 smo skladno z investicijskimi plani nadaljevali z menjavo merilne opreme s sodobnimi merilnimi sistemi AMI. Dobre izkušnje iz leta 2014 so pripomogle, da smo cilje presegli in tako posodobili 10.000 merilnih mest. Ob zaključku preteklega leta smo tako z naprednimi merilnimi sistemi opremili 30 % merilnih mest. Načrtujemo, da bomo do leta 2020 z naprednimi interoperabilnimi števci opremili 80 % vseh merilnih mest. 3. V poslovanje smo uspešno vpeljali nov informacijski sistem Eden izmed strateških projektov Elektra Gorenjska je bila implementacija oz. vpeljava novega informacijskega sistema. Z novim in neodvisnim informacijskim sistemom, ki je prijaznejši do končnega uporabnika, učinkoviteje obvladujemo poslovne procese, življenjski cikel uporabnika, priključevanje in dostop uporabnikov do distribucijskegc omrežja ter obračun uporabe omrežja za posamezna merilna mesta. 4. Nadaljevali smo s projektom Organizacijska kultura Strategija skupine Elektro Gorenjska za obdobje 2014-2017 opredeljuje strateški cilj oblikovati konstruktivno organizacijsko kulturo med zaposlenimi v obeh podjetjih. Od sodelavcev pričakujemo vključevanje, medsebojno sodelovanje, prevzemanje odgovornosti in usmerjenost k ciljem. Taka vedenja bodo pripomogla k njihovi samouresničitvi in rasti ter organizacijski učinkovitosti. Pasivni obrambni slogi in agresivni obrambni slogi vedenj naj bi bili tako zastopani v čim manjši meri. V letu 2015 smo nadaljevali z izobraževanjem vodij na področju mehkih veščin, zaposlene pa smo aktivno vključili v reševanje poslovnih izzivov s pomočjo modela KAKO. Dober odziv zaposlenih je korak naprej k razumevanju pomena organizacijske kulture. 5. Poslovali smo v skladu s politiko kakovosti in poslovno odličnostjo Poleg standardov kakovosti, ki jih vsako leto uspešno certificirata podjetji Elektro Gorenjska in Gorenjske elektrarne, uporabljata tudi model poslovne odličnosti, ki podjetjema omogoča samooceno poslovanja in pridobitev objektivnega mnenja. To vodi v oblikovanje priložnosti in izvedbo akcijskih načrtov izboljšav v obeh podjetjih. 6. Diverzificirali smo proizvodnjo in aktivno pristopili k projektom učinkovite rabe Gorenjske elektrarne postajajo pomemben akter na področju energetskega menedžmenta in upravljanja energijskih virov z namenom doseganja energijskih prihrankov v podjetjih. Pri dejavnostih, s katerimi se ukvarjajo, v ospredje postavljajo priložnosti na področju samooskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov energije in e-mobilnost. S Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 19 podjetjem Merkur trgovina so konec leta predstavili projekt oblikovanja prvega zelenega trgovskega centra prihodnosti. Trgovski center se oskrbuje z elektriko, proizvedeno v lastni sončni elektrarni, je energetsko učinkovitejši, dodatno pa izrablja obnovljive vire lokalnega okolja, ki je na voljo tudi voznikom električnih vozil. Ob centru so namreč postavili tudi električno polnilnico. Projekt je prvi tovrstni primer sodelovanja v Sloveniji in predstavlja priložnosti sodelovanja slovenskih podjetij med seboj. 7. Poiskali smo strateškega partnerja s področja prodaje električne energije Minulo leto je zaznamovalo pestro dogajanje na trgu z električno energijo. Z namenom ustvarjanja dodane vrednosti za končne odjemalce električne energije, oblikovanja sinergij med podjetji na poslovnem in tržnem segmentu, predvsem pa z namenom omogočanja nadaljnjega poslovanja, sta podjetji Elektro Gorenjska in Elektro Celje septembra 2014 podpisali pismo o nameri, katerega cilj je bila povezava njunih hčerinskih podjetij za prodajo električne energije (Elektro Gorenjska Prodaja, d. o. o., in Elektro Celje Energija, d. o. o.). 1. oktobra 2015 smo tako Elektro Gorenjska Prodaja uspešno pripojili Elektru Celje Energija. Nastalo je novo podjetje, imenovano ECE, d. o. o. Povezovanje podjetij je potekalo v skladu s strategijo razvoja Elektra Gorenjska in hčerinske družbe Elektro Gorenjska Prodaja. Zaposleni v skupini Elektro Gorenjska znamo prepoznati in razumeti potrebe okolja, v katerem delujemo. Za uspešno opravljanje elektroenergetske dejavnosti je namreč ključnega pomena ustrezen dialog z lokalnimi skupnostmi, saj le medsebojno razumevanje omogoča celosten in urejen razvoj elektroenergetske infrastrukture na Gorenjskem. Verjamem, da so temelji uspešnosti poslovanja podjetij usmerjenost v trajnostni razvoj, izkazovanje družbene odgovornosti in aktivno varovanje. CILJI V LETU 2016 Uporabnikom želimo v prvi vrsti nuditi zanesljivo in kakovostno elektroenergetsko infrastrukturo, ki bo v najboljši možni meri odporna na različne vremenske vplive. V letu 2016 bomo tako 15,6 milijona evrov sredstev namenili za nadgradnjo omrežja ter posodobitev elektroenergetskih objektov na srednje- in nizkonapetostnem omrežju. V letu 2016 bomo skladno z usmeritvami nadaljevali z menjavo t. i. pametnih števcev, ki jih bomo svojim uporabnikom postopoma vgradili do konca leta 2020. Nadaljevali bomo z uvedbo standardiziranega modela izmenjave obratovalnih podatkov (model CIM), prav tako bomo aktivni na ostalih razvojnih projektih s poudarkom na sodobnih tehnologijah. Za optimalno delovanje in vzdrževanje omrežja bodo tudi v letu 2016 prizadevanja podjetja usmerjena v pridobitev koncesije za opravljanje dejavnosti distribucije električne energije. Poslovanje družbe bi bilo v tem primeru uspešnejše. S podelitvijo lokalnih koncesij posameznim elektrodistribucijskim podjetjem bi namreč omogočili večji vpliv lokalnih skupnosti na razvoj dejavnosti ter tako dodatno in še bolje prisluhnili potrebam uporabnikov distribucijskega omrežja. Obenem je pri upravljanju z distribucijskim omrežjem v primeru večjih naravnih nesreč in havarij ključnega pomena vpetost zaposlenih v lokalno okolje ter pripadnost družbi, ki upravlja z napravami oz. omrežjem. Menim, da je to predpogoj za rast regije ter prav tako za hitro in kakovostno odpravo havarij. V letu 2016 bomo aktivno nadaljevali s projektom upravljanja organizacijske kulture, katerega ključni cilj je povečati stopnjo zavzetosti zaposlenih. Kot ambasador korporativne integritete bomo širili zavedanje o pomenu poslovanja v skladu z zakonodajo in etičnimi standardi kot enega izmed temeljnih načel družbeno odgovornega delovanja v slovenskem gospodarstvu nasploh. Gorenjske elektrarne bodo v letu 2016 nadaljevale z aktivnostmi in s projekti učinkovite rabe, predvsem se bodo usmerili v promocijo in trženje storitev ciljnega spremljanja rabe energije, ki jih ponujajo podjetjem. V prvi polovici leta 2016 bomo pristopili k revidiranju potrjenih strateških dokumentov in določili nove strateške projekte obeh družb. Spoštovani vlagatelji, delničarji in partnerji, skupaj s sodelavci bomo še naprej skrbeli za rast in uspešen razvoj družb v skupini Elektro Gorenjska v gorenjski regiji. Pri tem si želimo vaše nadaljnje podpore in ustvarjalnega sodelovanja. Skupaj z vsemi zaposlenimi se vam zahvaljujem za vaše zaupanje. Predsednik uprave mag. Bojan Luskovec Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 20 3.1 Izjava o upravljanju družbe Družbe v skupini Elektro Gorenjska delničarje in javnost obveščajo, da poslujejo v skladu z veljavnimi predpisi in akti, ki veljajo v družbah. Uprava posamezne družbe zastopa in predstavlja družbo ter vodi posle samostojno in na lastno odgovornost. Pri tem sprejema odločitve, skladne s strateškimi cilji družbe in v korist delničarjev. Družbe v skupini ravnajo po Kodeksu korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, ki ga je 19. 12. 2014 sprejel Slovenski državni holding (v nadaljevanju SDH). Pri poslovanju so upoštevana priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga z dne 19. 12. 2014, ki priporočajo predvsem načela, postopke in merila za ravnanje članov organov vodenja in nadzora družb s kapitalskimi naložbami države. Veljavni predpisi, pomembni za poslovanje predvsem matične družbe, in statut matične družbe so objavljeni na spletni strani družbe (http://www.elektro-gorenjska.si/). Ostali akti so dostopni na spletnih straneh Slovenskega državnega holdinga (http://www.sdh.si/). V letu 2015 družbe v skupini pri poslovanju niso bistveno odstopale od načel, postopkov in meril, ki jih predpisujejo navedeni kodeksi ter priporočila. Matična družba izjavlja, da ne postopa dosledno po tistih določbah kodeksov oziroma priporočil, ki so za družbo urejena že z zakonom ali jih družba ureja v skladu z določbami statuta, na drugačen način, kot je to določeno s kodeksi, oziroma v primerih, ko neobvezujočih ravnanj nima predpisanih v svojih aktih ali ko ravnanja niso določena kot zakonska obveznost. Mnenje matične družbe je, da so člani nadzornega organa strokovni, odgovorni in neodvisni pri opravljanju svojih nalog in delujejo v skladu z določili obeh navedenih kodeksov ter s priporočili SDH. Vse novo sprejete akte SDH je matična družba v vednost poslala vsem članom nadzornega sveta. Družba Elektro Gorenjska izjavlja tudi, da je uprava obvladujoče družbe aktivno spremljala in neposredno nadzirale poslovanje odvisnih družb Gorenjske elektrarne in Elektro Gorenjska Prodaja, skladno s strateškimi usmeritvami z namenom doseganja zastavljenih poslovnih ciljev. Pri vodenju in upravljanju odvisnih družb je uveljavljala enotne standarde korporativnega upravljanja, kot veljajo za obvladujočo družbo v skupini Elektro Gorenjska. Družbe v skupini Elektro Gorenjska bodo priporočila aktov SDH spoštovale tudi v prihodnje in skladno s tem izpopolnjevale in izboljševale svoj sistem upravljanja. Ob morebitnem odstopanju od podane izjave o spoštovanju kodeksov bodo družbe v skupini poskrbele za pravočasno objavo. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 21 3.2 Poročilo nadzornega sveta POROČILO NADZORNEGA SVETA O PREVERITVI LETNEGA POROČILA DRUŽBE ELEKTRO GORENJSKA, D. D., IN KONSOLIDIRANEGA LETNEGA POROČILA SKUPINE ELEKTRO GORENJSKA ZA POSLOVNO LETO 2015 (282. ČL. ZGD-1) 1. Delovanje nadzornega sveta v letu 2015 Nadzorni svet je tudi v letu 2015 nadaljeval z rednim in s sistematičnim nadzorom nad poslovanjem družbe in poleg rednega nadzora je v okviru svojega delovanja uvedel tudi nekatere novosti. V letu 2015 se je nadzorni svet sestal na enajstih rednih sejah in sprejel skupaj 96 sklepov. Člani nadzornega sveta so pri svojem odločanju v nadzornem svetu delovali neodvisno in se na obravnavane teme posameznih sej ustrezno pripravili, dajali konstruktivne predloge in pripombe ter sprejemali odločitve v skladu s svojimi pristojnostmi. Člani nadzornega sveta so svoje delo opravljali skladno s temeljno funkcijo nadzora nad vodenjem poslovanja družb in dolžnostjo skrbnega in vestnega gospodarjenja na podlagi pristojnosti, kot so opredeljene predvsem v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), statutu družbe in v poslovniku o delu nadzornega sveta. Poleg tega so člani nadzornega sveta delovali tudi v skladu s priporočili in pričakovanji Slovenskega državnega holdinga in v skladu s Kodeksom korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države. O izpolnjevanju naštetih aktov in priporočil se je uprava izrekla v izjavi o upravljanju družbe. V družbo je nadzorni svet vpeljeval dobre prakse nadzorništva (sprejem strategije družbe in redno spremljanje strateških projektov, sprejem krovne politike upravljanja ...) in jih uspešno izvajal. Tudi na področju dela nadzornega sveta so bile uvedene nekatere dobre prakse, kot na primer samoocenjevanje dela nadzornega sveta, ki se je lahko zaradi različnih začetkov mandatov prvič v celoti izvedlo v letu 2015. Uporabljena je bila metodologija Združenja nadzornikov Slovenije. Na podlagi ugotovitev je bila nato sprejeta Krovna politika upravljanja družbe, ki je javno objavljena na spletnih straneh družbe. Spremembe delovanja nadzornega sveta so vidne tudi na drugih področjih: družba aktivno oblikuje in spreminja svojo strategijo ter se prilagaja razmeram na trgu. Nadzorni svet je poleg rednih poslov redno nadziral tudi stanje sedmih strateških projektov, predvsem posodobitev informacijskega sistema ERP ter projektov AMI in DCV; slednja sta konec leta že prešla fazo strateških projektov. Nadzorni svet je veliko časa posvetil tudi področju povezovanja prodajnih in proizvodnih družb med družbama Elektro Gorenjska, d. d., in Elektro Celje, d. d. Eden izmed strateških projektov je bil namreč tudi povezovanje hčerinskih družb s strateškimi partnerji. Rezultat je bila pripojitev hčerinske družbe Elektro Gorenjska Prodaja, d. o. o., k družbi ECE, d. o. o., ki je bila izvedena 1. 10. 2015. 2. Sestava nadzornega sveta v letu 2015 Nadzorni svet je v letu 2015 deloval v sestavi predstavnikov delničarjev, ki so bili imenovani za štiriletni mandat nc 19. redni seji skupščine, z začetkom mandata 27. 8. 2013. Predstavniki s strani delničarjev so bili v celotnem letu 2015 isti. Članstvo dveh predstavnikov zaposlenih pa se je med letom spremenilo. Predstavnika, ki so ju delavci izvolili v letu 2011, sta svoj mandat zaključila 7. 8. 2015. Do tega datuma je nadzorni svet deloval v naslednji sestavi: o mag. Samo Logar, predsednik nadzornega sveta, o Leopold Zupan, namestnik predsednika nadzornega sveta (predstavnik delavcev), o Andrej Koprivec, član, o mag. Tedo Djekanovic, član, o Elvis Durakovic, član, in o Vojko Oman, član (predstavnik delavcev). Svet delavcev je v letu 2015 izvolil dva nova predstavnika delavcev v nadzorni svet, z mandatom od 8. 8. 2015 do 8. 8. 2019, posledica je bila sprememba v sestavi nadzornega sveta: o mag. Samo Logar, predsednik nadzornega sveta, o mag. Tedo Djekanovic, član; namestnik predsednika nadzornega sveta od 3. 9. 2015, o Andrej Koprivec, član, o Elvis Durakovic, član, o mag. Dominik Ovniček (predstavnik delavcev) in o Iztok Štular, član (predstavnik delavcev). Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 22 Nadzorni svet je zaradi sprememb statuta na redni seji skupščine ter novih članov NS s strani predstavnikov delavcev v mesecu septembru izvolil tudi novega namestnika predsednika. Nadzorni svet je sestavljen tako, da imajo člani vse potrebne strokovne kompetence za učinkovit nadzor nad poslovanjem družbe, saj člani razpolagajo z ustreznimi strokovnimi znanji, z izkušnjami in veščinami. Člani se s svojimi znanji in z izkušnjami medsebojno dopolnjujejo, saj so zastopane različne strokovne in teoretične kompetence. Zelo pomemben je tudi prispevek obeh predstavnikov zaposlenih, ki na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj in znanj s področja elektrodistribucije in na podlagi dobrega poznavanja družbe prispevata k učinkovitemu nadzoru poslovanja. 3. Preverjanje poslovanja družbe in dela uprave v letu 2015 Nadzorni svet je poslovanje družbe med letom preverjal predvsem na podlagi periodičnih poročil uprave družbe in pridobljenih podatkov o poslovanju. Člani nadzornega sveta smo največ pozornosti namenili: o rednemu poslovanju družb, predvsem matične družbe in tudi preostalih družb v skupini Elektro Gorenjska (Elektro Gorenjska Prodaja, d. o. o. (do njenega prenehanja 30. 9. 2015), in Gorenjske elektrarne, d. d.) s poudarkom na tekočem spremljanju poslovanja in finančnem poročanju, o spremljanju postopkov pred nameravanima združitvama tržnih in proizvodnih dejavnosti hčerinskih družb Elektra Gorenjska, d. d., in Elektra Celje, d. d., o spremljanju večjih investicijskih projektov (daljnovod RTP Železniki-RTP Bohinj), o spremljanju strateških projektov, o nadzoru pogodb, pri katerih je glede na določbe statuta potrebno soglasje nadzornega sveta družbe, o spremljanju pogajanj z večinskim lastnikom družbe glede nove dividendne politike, o oblikovanju predlogov sklepov za redno letno skupščino, o spremljanju tveganj. Glede na navedena področja dela je še posebej treba izpostaviti naslednje aktivnosti: o Nadzorni svet je sproti spremljal poslovanje družb v skupini in obravnaval kvartalne informacije o poslovanju družb v skupini ter ocene poslovanja družb v skupini in se posvečal uresničevanju poslovnega načrta za leto 2015. o Nadzorni svet je v skladu z ZDG-1 preveril in potrdil revidirano Letno poročilo družbe Elektro Gorenjska, d. d., in revidirano Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2014 ter sestavil pisno poročilo nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi navedenih poročil za poslovno leto 2014. o Nadzorni svet je pripravil predloge sklepov za vsako točko 21. redne seje skupščine delniške družbe, ki je bila izvedena 8. julija 2015, soglašal je s predlogom uprave za uporabo bilančnega dobička za leto 2014 ter za spremembe statuta, za revizorja za leto 2015 pa predlagal družbo Ernst & Young Revizija, poslovno svetovanje, d. o. o., iz Ljubljane. Skupščina je bila seznanjena s procesom združevanja prodajnih hčerinskih družb Elektra Gorenjska in Elektra Celje ter z novima predstavnikoma delavcev v nadzornem svetu - mag. Dominikom Ovničkom in Iztokom Štularjem. Nadzorni svet je skrbel tudi za uresničevanje sprejetih skupščinskih sklepov. Na skupščini je eden od družbenikov predlagal nasprotni predlog pri sklepu o delitvi dobička. Ker nasprotni predlog ni bil izglasovan, je delničar G.I. Dakota Investments Limited, Limassol, Ciper napovedal izpodbojno tožbo, ki je bila kasneje tudi vložena. Do konca leta 2015 sodni postopek še ni bil zaključen; dividende so bile vsem delničarjem izplačane. o Nadzorni svet je v februarju 2015 potrdil novelacijo strategije družbe Elektro Gorenjska, d. d., kot matične družbe v skupini Elektro Gorenjska za obdobje 2014-2017; posamične strateške projekte je kvartalno nadziral. o Nadzorni svet je redno nadziral potek trenutno največjega investicijskega projekta Izgradnja daljnovoda 110 in 20 kV RTP Železniki-RTP Bohinj. o Nadzorni svet se je seznanil s Poročilom o skrbnem pregledu družb Elektro Celje Energija, d. o. o., in Elektro Gorenjska Prodaja, d. o. o., ter z združevanjem prodajnih in proizvodnih hčerinskih družb Elektra Gorenjska, d. d., in Elektra Celje, d. d., na koncu s pripojitvijo družbe Elektro Gorenjska Prodaja, d. o. o., k družbi ECE, d. o. o., ki je bila izvedena 1. 10. 2015. o Nadzorni svet je v skladu z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah (ZPPOGD) določil druge pravice predsednika uprave in sprejel merila uspešnosti za variabilni del predsednika uprave za leto 2016. o Nadzorni svet je pri pripravi Poslovnega načrta družbe Elektro Gorenjska, d. d., za leto 2016 upravi predlagal dopolnitve za povečanje donosa, in sicer da se v letu 2016 pričakuje dividendno donosnost v višini 2 %. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 23 o Nadzorni svet je veliko pozornosti namenil optimizaciji stroškov družb v skupini. o Nadzorni svet je nadaljeval s prakso seznanitve nadzornega sveta z zadevami s področja javnih naročil, in sicer že ob uvedbi javnih naročil (v obliki informacije), na katerega daje nadzorni svet v skladu s statutom soglasje. o Nadzorni svet je v skladu s statutom družbe dal soglasje k trem pravnim poslom nad vrednostjo 835.000,00 €. o Nadzorni svet je na podlagi določil statuta družbe podal soglasja k zadolževanju družbe. Nadzorni svet lahko ugotovi, da se je uprava v danih okoliščinah ustrezno odzvala na gospodarske in naravne razmere in izraženo voljo delničarjev družbe, predvsem večinskega delničarja, ter uspešno vodila družbo. 4. Sodelovanje s predsednikom uprave Nadzorni svet je v preteklem letu vseskozi zelo dobro sodeloval s predsednikom uprave. Uprava je gradiva za seje nadzornemu svetu posredovala pravočasno, v pisni obliki, in jih na sejah dodatno ustno razlagala. Za nadzorni svet je redno pripravljala poročila o izvrševanju sklepov, ob uvedbi novih dobrih praks tudi poročila o neizvršenih sklepih in druga poročila, ki jih je od uprave zahteval nadzorni svet. Člani nadzornega sveta so imeli na voljo vsa zahtevana in ustrezna poročila, informacije in podatke, tako da so na podlagi le-teh lahko odgovorno spremljali in nadzirali poslovanje družbe ter sprejemali svoje določitve. Nadzorni svet ocenjuje, da je bilo sodelovanje z upravo v preteklem letu uspešno. 5. Delovanje komisij nadzornega sveta V letu 2015 sta v okviru nadzornega sveta delovali dve komisiji: 5.1. Revizijska komisija V okviru nadzornega sveta družbe od leta 2011 deluje stalna revizijska komisija, katere članstvo je vezano na mandat članov v nadzornem svetu. Nadzorni svet je na svoji seji 3. 10. 2013 imenoval revizijsko komisijo nadzornega sveta Elektro Gorenjska, d. d. V letu 2015 je revizijska komisija delovala v sestavi (2. mandat revizijske komisije): o Andrej Koprivec, član NS, predsednik revizijske komisije, o Elvis Durakovic, član NS, član revizijske komisije, o dr. Andrej Baričič, zunanji član revizijske komisije. Delovanje revizijske komisije nadzornega sveta in stalne profesionalne funkcije notranje revizije v družbi je delovanje nadzornega sveta še izboljšalo. Revizijska komisija se je v preteklem letu sestala na skupno desetih sejah, od tega je bilo devet sej rednih in ena dopisna. Na svojih sejah je redno obravnavala informacije o poslovanju družb v skupini, pogodbe za upravljanje likvidnosti med družbami v skupini, pripravljala predloge sklepov za nadzorni svet s področij svojih pristojnosti in redno spremljala delovanje notranje revizije. Opravila je pregled revidiranega Letnega poročila družbe Elektro Gorenjska, d. d., in revidiranega Konsolidiranega letnega poročila skupine Elektro Gorenjska za leto 2014, ob izteku leta pa predlog poslovnega načrta za leto 2016 s projekcijo poslovanja za leti 2017 in 2018, prav tako se je seznanila s poslovnim načrtom hčerinske družbe. Člani nadzornega sveta so bili v skladu s poslovnikom o delu revizijske komisije sproti seznanjeni tako z vabili na seje revizijske komisije kot tudi z zapisniki sej komisije, predsednik revizijske komisije pa je nadzornemu svetu kvartalno poročal o delu komisije. 5.2. Komisija za imenovanja in kadrovske zadeve V okviru nadzornega sveta od leta 2014 redno deluje tudi Komisija za imenovanja in kadrovske zadeve nadzornega sveta Elektro Gorenjska, d. d., v sestavi: o mag. Samo Logar, predsednik, o mag. Tedo Djekanovic, član, o Milena Pervanje, zunanja članica. Komisija za imenovanja in kadrovske zadeve je v letu 2015 izvedla pet sej, od tega štiri redne seje in eno dopisno sejo, na katerih so bili prisotni vsi člani komisije. Skupno je sprejela 19 sklepov. Komisija se je v skladu s svojimi pristojnostmi seznanila s predstavitvijo strateškega projekta Upravljanje organizacijske kulture ter z akcijskim načrtom tega strateškega projekta, na podlagi izpolnjenih vprašalnikov o vrednotenju učinkovitosti dela nadzornega sveta po metodologiji Združenja nadzornikov Slovenije je izvedla Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 24 samoocenjevanje dela nadzornega sveta, pripravila akcijski načrt ter upravi predlagala določene spremembe, kot na primer sprejem krovne politike upravljanja ter izvedbo uvajanja v funkcijo za nove člane nadzornega sveta. Ob koncu leta je za prihodnje leto nadzornemu svetu v sprejem predlagala tudi sprejem Meril uspešnosti za variabilni del prejemka predsednika uprave za leto 2016. 6. Stališče nadzornega sveta do revizijskega poročila 2015 Na 29. seji revizijske komisije 17. 5. 2016, na kateri je bilo obravnavano revidirano Letno poročilo družbe Elektro Gorenjska, d. d., in revidirano Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska za leto 2015, je bil prisoten tudi revizor revizijske družbe Ernst & Young Revizija, d. o. o., ki je opravila revizijo računovodskih izkazov družb v skupini za leto 2015. Revizijska komisija in nadzorni svet sta se seznanila s poročilom neodvisnega revizorja in ugotovila, da je bilo izdano pozitivno mnenje revizorjev. Nadzorni svet ugotavlja, da je revizor opravil revizijo v skladu z zakonodajo in po pravilih o revidiranju. Nadzorni svet na poročilo neodvisnega revizorja ni imel pripomb, njegovo stališče do revizijskega poročila je pozitivno. 7. Potrditev letnega in konsolidiranega letnega poročila 2015 ter predlog za uporabo bilančnega dobička Uprava družbe je v zakonitem roku predložila nadzornemu svetu v preveritev letno poročilo in konsolidirano letno poročilo, skupaj z revizijskim poročilom. Revizijska komisija je podrobno preverila letno in konsolidirano poročilo ter revizijsko poročilo in podala svoja mnenja in stališča. Na podlagi rednega spremljanja poslovanja družbe in ostalih družb v skupini ter podrobne preveritve naštetih poročil nadzorni svet ugotavlja, da je poročilo za leto 2015 sestavljeno v skladu s področno zakonodajo in predpisi ter na jasen in pregleden način izkazuje resničen in pošten prikaz premoženja, obveznosti, finančnega položaja, poslovnega izida in vseobsegajočega donosa družbe. Letno in konsolidirano poročilo za leto 2015 sta sestavljena v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah in veljavnimi mednarodnimi računovodskimi standardi. Skupino Elektro Gorenjska poleg matične družbe sestavlja še družba Gorenjske elektrarne, proizvodnja elektrike, d. o. o., ki je v 100 % lasti matične družbe. Obe družbi v skupini sta poslovno leto zaključili z dobičkom. Bilančni dobiček Elektra Gorenjska, d. d., za leto 2015 skupaj znaša 2.800.345,76 €, kar predstavlja 2,00 % celotnega kapitala oziroma 3,89 % osnovnega kapitala družbe po stanju na dan 31. 12. 2015. Uprava in nadzorni svet družbe Elektro Gorenjska, d. d., skupščini delničarjev predlagata, da se bilančni dobiček leta 2015 v celoti izplača delničarjem v obliki dividend. Predlog za uporabo bilančnega dobička je nadzorni svet preveril in se strinja s predlogom uprave. Soglasje k takšni delitvi dobička je podal na svoji 37. redni seji 14. 6. 2016. Nadzorni svet po opravljeni preveritvi na letno poročilo in na konsolidirano poročilo družbe za leto 2015 ni imel pripomb in ju je na 37. redni seji 14. 6. 2016 soglasno sprejel, na isti seji pa je tudi sprejel to poročilo nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi. V Kranju, 14. 6. 2016 mag. Samo Logar, predsednik nadzornega sveta Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 25 04 Predstavitev skupine Elektro Gorenjska 4.1 Sestava skupine Elektro Gorenjska in povezana podjetja Skupino Elektro Gorenjska sestavljajo obvladujoča družba Elektro Gorenjska in njena odvisna družba Gorenjske elektrarne, ki je v 100 % lasti družbe Elektro Gorenjska. Skupina kot povezani osebi obravnava še družbo ECE, v kateri ima Elektro Gorenjska 25,6744 % lastniški delež, in družbo Soenergetika, v kateri imajo Gorenjske elektrarne 25 % lastniški delež. Pri sestavi skupine je v letu 2015 prišlo do spremembe. Hčerinska družba Elektro Gorenjska Prodaja, ki je bila v 100 % lasti družbe Elektro Gorenjska, je bila pripojena k družbi ECE. Obračunski dan pripojitve je bil 31. 12. 2014, vpis v sodni register pa 1. 10. 2015. Upravljanje odvisne družbe se izvaja neposredno na podlagi sklepov ustanovitelja, saj odvisna družba nima nadzornegc sveta. V letu 2015 so bili za družbo Gorenjske elektrarne izdani štirje sklepi ustanovitelja. Nobena izmed družb v skupini nima podružnic. Slika 1: Organizacijska shema skupine Elektro Gorenjska Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 26 4.1.1 Osebna izkaznica družbe Elektro Gorenjska Slika 2: Osebna izkaznica družbe Elektro Gorenjska Firma: ELEKTRO GORENJSKA, podjetje za distribucijo električne energije, d. d. Skrajšana firma: ELEKTRO GORENJSKA, D. D. Sedež družbe: Ulica Mirka Vadnova 3 a, 4000 Kranj Telefon: 04 20 83 000 Faks: 04 20 83 600 Klicni center: 080 30 19 Spletni naslov: www.elektro-gorenjska.si E-naslov: info@elektro-gorenjska.si Matična številka: 5175348000 Identifikacijska številka za DDV: SI 20389264 Šifra glavne dejavnosti: 35.130 distribucija električne energije Pravna oblika: delniška družba Številka vpisa v sodni register: 1/00259/00 Datum vpisa v sodni register: 27. 1. 1998 Kraj vpisa v sodni register: Okrožno sodišče v Kranju Osnovni kapital na dan 31. 12. 2015: 71.898.060,69 € Število delnic na dan 31. 12. 2015: 17.286.376 Predsednik uprave: mag. Bojan Luskovec Predsednik nadzornega sveta: mag. Samo Logar Elektro Gorenjska ima v 100 % lasti družbo Gorenjske elektrarne, kot povezani družbi pa obravnava še družbo ECE, kije v 25,67 % lasti Elektra Gorenjska, in družbo Soenergetika, kije v 25 % lasti Gorenjskih elektrarn. Tabela 1: Drugi pomembnejši podatki o družbi Elektro Gorenjska (v€) 31. 12. 2015 31.12.2014 I Knjigovodska vrednost kapitala 140.017.288 136.373.781 Knjigovodska vrednost sredstev (bilančna vsota) 207.406.340 198.683.980 Leto 2015 Leto 2014 Cisti dobiček poslovnega leta 5.601.957 4.558.223 4.1.2 Osebna izkaznica družbe Gorenjske elektrarne Slika 3: Osebna izkaznica odvisne družbe Gorenjske elektrarne Firma: GORENJSKE ELEKTRARNE, podjetje za proizvodnjo električne energije, d. o. o. Skrajšana firma: GORENJSKE ELEKTRARNE, D. O. O. Sedež družbe: Stara cesta 3, 4000 Kranj Telefon: 04 20 83 531 Faks: 04 20 83 512 Spletni naslov: www.gek.si E-naslov: info@gek.si Matična številka: 1658298000 Identifikacijska številka za DDV: SI 76567788 Ustanovitelj: Elektro Gorenjska, d. d. Pravna oblika: družba z omejeno odgovornostjo Šifra glavne dejavnosti: 35.111 proizvodnja električne energije v HE Številka vpisa v sodni register: 10693400 Datum vpisa v sodni register: 4. 1. 2002 (sprememba 21. 9. 2004) Kraj vpisa v sodni register: Okrožno sodišče v Kranju Osnovni kapital na dan 31. 12. 2015: 13.684.880,11 € Direktor: Aleš Ažman, MBA Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 27 Tabela 2: Drugi pomembnejši podatki o družbi Gorenjske elektrarne (v€) Knjigovodska vrednost kapitala Knjigovodska vrednost sredstev (bilančna vsota) 19.336.848 18.013.459 20.635.319 18.261.610 Leto 2015 Leto 2014 Čisti dobiček poslovnega leta 539.986 1.055.804 4.2 Druga povezana podjetja oziroma povezane pravne osebe Družba Elektro Gorenjska identificira povezane osebe na podlagi določb Mednarodnih standardov računovodskega poročanja, predvsem MRS 24 in MRS 28, Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) ter Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Elektro Gorenjska v nobeni drugi družbi, razen že navedenih, nima neposredno ali posredno v lasti najmanj 20 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru. Prav tako družba ne obvladuje druge družbe na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami oz. nima pomembnega vpliva na nobeno izmed drugih družb. 4.3 Glavne dejavnosti in področja poslovanja Pomembnejše registrirane dejavnosti družbe po standardni klasifikaciji so: • distribucija električne energije (šifra dejavnosti 35.130), • proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah (šifra dejavnosti 35.111), • druga proizvodnja električne energije (šifra dejavnosti 35.119), • gradnja drugih objektov nizke gradnje (šifra dejavnosti 42.990), • inštaliranje električnih napeljav in naprav (šifra dejavnosti 43.210), • druga zaključna gradbena dela (šifra dejavnosti 43.390), • druga specializirana gradbena dela (šifra dejavnosti 43.990), • telekomunikacijske dejavnosti po vodih (šifra dejavnosti 61.100), • oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin (šifra dejavnosti 68.200), • drugo tehnično projektiranje in svetovanje (šifra dejavnosti 71.129), • popravila strojev in naprav (šifra dejavnosti: 33.120), • popravila električnih naprav (šifra dejavnosti: 33.140). Na splošno lahko dejavnosti skupine Elektro Gorenjska razvrstimo v naslednje dejavnosti: • dejavnost distribucije električne energije, ki je povezana z izvajanjem pogodbeno dogovorjenih storitev za družbo SODO Maribor (v nadaljevanju tudi dejavnost Pogodba s SODO) in je podrobneje predstavljena tudi v poglavju 4.10.4 - Energetsko zakonsko okolje delovanja družbe v letu 2015; • druge neenergetske tržne dejavnosti, ki obsegajo predvsem izvajanje novogradenj in opravljanje drugih storitev, tako za potrebe družbe kot tudi za potrebe skupine in zunanje naročnike oziroma za trg (v nadaljevanju tudi druge storitve za trg ali ostale dejavnosti); • proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah (HE), v sončnih ali fotovaltaičnih elektrarnah (FE) ter proizvodnja energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom (SPTE); • inženiring ter monitoring sončnih elektrarn; • drugi projekti učinkovite rabe energije. Skupina je imetnik treh standardov kakovosti: ISO 9001, ISO 14001 in BS OHSAS 18001, ki jih vsako leto uspešno ponovno certificira. V letu 2011 je obvladujoča družba pridobila tudi certifikat Družini prijazno podjetje. Sodeluje v procesih poslovne odličnosti (PRSPO) in je edino distribucijsko podjetje, ki je prejelo najvišje državno priznanje za poslovno odličnost v Sloveniji za leto 2012. Kakovostne storitve in aktivnosti, ki jih izvajamo že 50 let, so s prihodom konkurence postale še očitnejše. Na prvem mestu je nemotena, zanesljiva in kakovostna oskrba z električno energijo. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 28 Spremljamo in aktivno sodelujemo pri razvojnih projektih, ki predstavljajo gibalo prihodnosti, med njimi je zagotovo razvoj pametnih omrežij (SMART GRIDS), in ostalih podpornih aktivnosti. V letu 2013 smo uspešno zaključili triletni mednarodni projekt HiperDNO ter pristopili k mednarodnima raziskovalnima projektoma INCREASE (Increasing the penetration of renewable energy sources in the distribution grid by developing control strategies and using ancillary services) in DERri (Deregulated Energy Resources Research Infrastructure). Cilj projekta INCREASE je dopolniti obstoječe sisteme vodenja in razširiti nabor sistemskih storitev s ciljem učinkovitejšega zagotavljanja kakovosti oskrbe z električno energijo ob naraščanju števila razpršenih virov v omrežju. Naš cilj v okviru projekta DERri je izdelava generične strategije integracije tehničnih informacijskih sistemov za evropska elektrodistribucijska podjetja. 4.4 Glavno območje poslovanja Glavno območje poslovanja skupine Elektro Gorenjska je severozahodni del Slovenije - območje Gorenjske. Družba Elektro Gorenjska ima na 2.091 km2 postavljeno svoje distribucijsko omrežje, ki obsega več kot 5.500 kilometrov in s pomočjo katerega skrbi za zanesljivo in kakovostno oskrbo z električno energijo več kot 88.500 uporabnikom. Na tem območju se nahajajo tudi hidroelektrarne družbe Gorenjske elektrarne. Elektro Gorenjska ima več kot 60 % omrežja zgrajenega v podzemni kabelski obliki. Slika 4: Prikaz območja oskrbe distribucijskih podjetij z električno energijo Družbi Elektro Gorenjska in Gorenjske elektrarne imata sedež v Kranju. Družba Elektro Gorenjska ima še obrat v Žirovnici in osem krajevnih nadzorništev: Bohinj, Cerklje-Visoko, Jesenice-Kranjska Gora, Kranj, Radovljica-Bled, Skofja Loka-Medvode, Tržič in Železniki. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 29 4.5 Osnovni tehnični podatki Tabela 3: Osnovni tehnični podatki elektrodistribucijskega omrežja 31. 12. 2015 31. 12. 2014 Daljnovodi 110 kV 102.323 m 82.885 m Daljnovodi 35 kV 20.299 m 20.303 m Daljnovodi 20 kV 679.240 m 680.085 m Daljnovodi 10 kV 0 m 0 m Daljnovodi skupaj 801.862 m 783.273 m Kablovodi 110 kV 3.319 m 2.007 m Kablovodi 35 kV 158 m 185 m Kablovodi 20 kV 874.101 m 832.917m Kablovodi 10 kV 5.694 m 6.416 m Kablovodi skupaj 883.272 m 841.525 m NN omrežje skupaj 3.884.424 m 3.840.708 m Omrežje skupaj 5.569.558 m 5.465.506 m RTP 13 13 RP 7 7 TP 1.360 1.337 Vir: Elektro Gorenjska, interni podatki, 31. 12. 2015 4.6 Upravljanje in vodenje družb v skupini Elektro Gorenjska 4.6.1 Upravljanje in vodenje družbe Elektro Gorenjska Organi upravljanja družbe so: uprava, nadzorni svet in skupščina delničarjev. uprava Enočlansko upravo imenuje nadzorni svet družbe Elektro Gorenjska. Uprava je bila za mandatno obdobje štirih let imenovana 16. 9. 2014. Uprava družbe ima v skladu s statutom pooblastila v zvezi z vsemi vprašanji organizacije in vodenja družbe. Na podlagi zakona, statuta in poslovnika o delu nadzornega sveta je uprava družbe dolžna redno, izčrpno in točno seznanjati nadzorni svet o poteku poslov in stanju družbe najmanj štirikrat letno. Predsednik uprave družbe Elektro Gorenjska je mag. Bojan Luskovec. Slika 5: Organizacijska shema družbe Elektro Gorenjska Posamezno organizacijsko enoto vodijo izvršni direktorji. Kabinet uprave sestavljajo pomočnik uprave, tehnični direktor, notranji revizor in svetovalka uprave za kakovost. nadzorni svet Pristojnosti in sestava nadzornega sveta je določena s statutom družbe. Nadzorni svet sestavlja šest članov, od katerih so štirje predstavniki kapitala, dva pa sta predstavnika zaposlenih. Člani nadzornega sveta so izvoljeni za dobo štirih let in so lahko ponovno voljeni. Člane nadzornega sveta, ki so predstavniki kapitala, v nadzorni svet imenuje skupščina Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 30 delničarjev z navadno večino glasov navzočih delničarjev. Člana, ki sta predstavnika delavcev, imenuje svet delavcev družbe. Sestava nadzornega sveta se je v letu 2015 spremenila, saj je štiriletni mandat obema predstavnikoma zaposlenih v avgustu prenehal. Izvoljena sta bila dva nova predstavnika zaposlenih. Sestava nadzornega sveta je bila v letu 2015 naslednja: I NADZORNI SVET EG, d.d. Funkcija Mandat od Mandat do I mag. Samo Logar predsednik 27. 8. 2013 27. i i. 2017 mag. Tedo Djekanovič namestnik predsednika 27. 8. 2013 (kot namestnik od 3. 9. 2015) 27. i i. 2017 Leopold Zupan namestnik predsednika 7. 8. 2011 (kot namestnik od 12. 9. 2015) 7. 8 . 2015 Andrej Koprivec član 27. 8. 2013 27. i i. 2017 Elvis Durakovič član 27. 8. 2013 27. i i. 2017 Vojko Oman član 7. 8. 2011 7. 8 . 2015 mag. Dominik Ovinček član 8. 8. 2015 8. 8 . 2019 Iztok Stular član 8. 8. 2015 8. 8 . 2019 revizijska komisija nadzornega sveta elektro gorenjska Nadzorni svet je na podlagi 40. člena Statuta v letu 2011 ustanovil revizijsko komisijo, na podlagi ZGD in poslovnika o svojem delu pa lahko imenuje tudi ostale komisije. V letu 2015 je delovala stalna Revizijska komisija nadzornega sveta Elektra Gorenjska, d. d. (revizijska komisija), katere mandat je začel veljati v oktobru 2013, v naslednji sestavi: REVIZIJSKA KOMISIJA NS EG, d.d. Funkcija Mandat od Mandat do Andrej Koprivec predsednik 3. 10. 2013 27. 8. 2017 Elvis Durakovič član 3.10.2013 27.8.2017 dr. Andrej Baričič član 3.10.2013 27.8.2017 komisija za imenovanja in kadrovske zadeve nadzornega sveta družbe elektro gorenjska Nadzorni svet je na svoji 9. redni seji 17. 4. 2014 (sklep št. 3/9) sprejel sklep o imenovanju Komisije za imenovanja in kadrovske zadeve nadzornega sveta Elektro Gorenjska, d. d., v sestavi: I KOMISIJA ZA IMENOVANJA IN KADROVSKE ZADEVE NS EG, d.d. Funkcija Mandat od Mandat do I mag. Samo Logar predsednik 17.4.2014 27. e . 2017 mag. Tedo Djekanovič član 17.4.2014 27. e . 2017 Milena Pervanje članica 17.4.2014 27. e . 2017 Mandat komisije je vezan na mandat nadzornega sveta, kar je tudi določeno v Poslovniku o delu Komisije za imenovanja in kadrovske zadeve nadzornega sveta Elektro Gorenjska, d. d. skupščina delničarjev V letu 2015 je uprava sklicala eno redno sejo skupščine družbe, ki je bila izvedena 8. 7. 2015. Na 21. redni skupščini delničarjev družbe Elektro Gorenjska, d. d., je bilo prisotnih skupaj 87,29 % glasov delničarjev z glasovalno pravico. Na skupščini so delničarji glasovali o sedmih točkah dnevnega reda. Delničarji družbe so se seznanili z revidiranim letnim poročilom in konsolidiranim letnim poročilom za leto 2014, z mnenjem revizorja ter s pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega poročila družbe Elektro Gorenjska in konsolidiranega letnega poročila skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto 2014. Delničarji so odločali o uporabi bilančnega dobička, ki je na dan 31. 12. 2014 znašal 2.165.155,98 €. Na skupščini je bi pri tej točki podan nasprotni predlog, in sicer da se celotni bilančni dobiček uporabi za delitev delničarjem družbe. Po razpravi je predsednik skupščine dal najprej na glasovanje predlog sklep št. 3.1. uprave in nadzornega sveta, ki seje »Bilančni dobiček družbe na dan 31. 12. 2014 znaša 2.165.155,98 €. Bilančni dobiček leta 2014 v znesku 2.074.365,12 € se izplača delničarjem v obliki dividend, preostanek bilančnega dobička v višini 90.790,86 € se razporedi v druge rezerve iz dobička. Bruto dividenda na delnico znaša 0,12 € na delnico. Dividende bo družba izplačala najkasneje v 90 dneh od dneva sprejema sklepa na skupščini. Upravičenci za izplačilo dividend so vsi delničarji, ki so bili vpisani v knjigo delničarjev, ki jo vodi KDD na dan zasedanja skupščine.« Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 31 Sklep št. 3.1. je bil izglasovan z 98,471 % oddanih glasov za in z 1,529 % proti. Delničar G.I. Dakota Investments Limited, Limassol Ciper, je zoper ta sklep napovedal izpodbojno tožbo, ki jo je nato dne 24. 7. 2015 tudi vložil na pristojno sodišče. Okrožno sodišče je s sodbo opr. št. I Pg 356/2015 z dne 18. 1. 2016, kije postala pravnomočna dne 13. 2. 2016, odločilo, da se sklep št. 3.1., ki je bil izglasovan na skupščini družbe, spremeni tako, da se bilančni dobiček družbe, ki na dan 31. 12. 2014 znaša 2.165.155,98 €, uporabi tako, da se v celoti nameni za delitev delničarjem družbe. Dividende je tožena stranka dolžna izplačati najkasneje v roku 15 dni od pravnomočnosti sodbe vsem delničarjem, ki so bili vpisani v delniško knjigo na dan zasedanja skupščine, to je 8. 7. 2015. Skupščina je za delo v letu 2014 podelila razrešnico upravi družbe in nadzornemu svetu. Skupščina je glasovala tudi o spremembah in dopolnitvah statuta, ki so bile predlagane na predlog SDH zaradi uskladitve statutov elektrodistribucijskih podjetij. Bistvena novost je ta, da se za vsa razpolaganja z infrastrukturnimi objekti po novem zahteva soglasje nadzornega sveta in ne več Vlade RS, natančneje so bile definirane tudi pristojnosti predsednika NS. Na skupščini je bila za pooblaščenega revizorja za poslovno leto 2015 imenovana revizijska družba Ernst & Young Revizija, poslovno svetovanje, d. o. o., iz Ljubljane. Skupščina je bila tudi seznanjena s procesom združevanja prodajnih hčerinskih družb Elektra Gorenjska in Elektra Celja ter z novima predstavnikoma delavcev v mandatu 8. 8. 2015-8. 8. 2019, mag. Dominikom Ovničkom in Iztokom Stularjem. 4.6.2 Upravljanje in vodenje družbe Gorenjske elektrarne Družba Gorenjske elektrarne je vse od ustanovitve dalje v 100 % lasti ustanovitelja in edinega družbenika družbe, to je družbe Elektro Gorenjska. Družba nima odvisnih družb, ima pa 25 % delež v družbi Soenergetika, ki jo obvladuje skupaj s še tremi enakovrednimi družbeniki. Računovodski izkazi družbe se vključujejo v skupinske računovodske izkaze nadrejene družbe Elektro Gorenjska, kije tudi končna nadrejena družba. Direktor družbe je Aleš Ažman, MBA. 4.7 Osnovni kapital in lastniška sestava 4.7.1 Osnovni kapital in lastniška sestava družbe Elektro Gorenjska Osnovni kapital družbe Elektro Gorenjska je 31. 12. 2015 znašal 71.898.061 €. Razdeljen je na 17.286.376 navadnih imenskih kosovnih delnic (oznaka EGKG). Vsaka delnica ima enak delež in pripadajoč znesek v osnovnem kapitalu in enake druge pravice. Vse delnice so delnice enega razreda. Z delnicami družbe Elektro Gorenjska se ne trguje na organiziranem trgu. Družba nima odobrenega kapitala. Tako kot v prejšnjih letih družba tudi v letu 2015 ni imela poslov z lastnimi delnicami. Na dan 31. 12. 2015 je bilo v lasti pravnih oseb, ki predstavljajo 8,53 % vseh delničarjev, 96,39 % delnic družbe. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 32 Slika 7: Lastniška struktura družbe Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2015 (v %) Republika Slovenija Ostali delničarji - pravne osebe Finančne družbe Ostali delničarji - fiziCne osebe Kapitalska družba, d. d. Kapitalska družba, d. d. - PPS Investicijske družbe SDH, d. d. Udeleženci interne razdelitve 0,00 10,00 20,00 30,00 40,00 50,00 60,00 70,00 80,00 90,00 Po stanju na dan 31. 12. 2015 je največji delničar, z 79,42-odstotnim deležem, Republika Slovenija. Sledi ji Kapitalska družba z 2,50-odstotnim deležem in Sava-Re z 1,62-odstotnim deležem. Največjih 10 lastnikov je imelo na dan 31. 12. 2015 v lasti skupaj 91,55-odstotni delež družbe. Tabela 4: Lastniki delnic, ki imajo na dan 31. 12. 2015 več kot 1-odstotni delež I Lastništvo nad 1 % Število delnic v % I Republika Slovenija 13.728.882 79,42 Kapitalska družba, d. d. 431.933 2,50 Sava Re d. d. 280.000 1,62 Pivovarna Laško, d. d. 270.648 1,57 Poslovni biro, d. o. o. 225.728 1,31 Zveza bank reg. z. z. o. j Bank Und Revisions 211.711 1,22 DUTB, d. d. 207.200 1,20 DZS, d. d. 200.000 1,16 Skupaj 15.556.102 89,99 4.7.2 Osnovni kapital in lastniška sestava družbe Gorenjske elektrarne Osnovni kapital družbe Gorenjske elektrarne (13.684.880 €) predstavlja vlogo v kapital in je vse od ustanovitve dalje v 100 % lasti ustanovitelja in edinega družbenika družbe, to je družbe Elektro Gorenjska. ■ 2,50 i o so I D,SB 0.31 0,30 79.42 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 33 4.8 Vizija, poslanstvo in vrednote skupine Vizija skupine • ELEKTRO GORENJSKA Vsem prebivalcem in gospodarstvu na našem distribucijskem območju zagotavljamo najkakovostnejšo oskrbo z električno energijo v Republiki Sloveniji. Smo družba z lastno koncesijo za distribucijo električne energije. Zagotavljamo zadostna sredstva za poslovanje, za letno obnavljanje vsaj 3 % elektroenergetske infrastrukture in njeno širitev najmanj v obsegu 1 % letno. Z vplivanjem na regulatorno okolje in z razvojem dodatnih tržnih dejavnosti v okviru skupine Elektro Gorenjska si prizadevamo za primerno donosnost za vse delničarje. • GORENJSKE ELEKTRARNE Vizija podjetja Gorenjske elektrarne je do leta 2020 postati najuspešnejše podjetje za proizvodnjo električne energije na slovenskem trgu med podjetji v panogi, ki imajo nad deset zaposlenih. Uspešnost merimo z rastočo dodano vrednostjo na zaposlenega, kije najvišja v panogi. Poslanstvo skupine • ELEKTRO GORENJSKA Za vse enakopraven in zanesljiv dostop do električne energije z nadstandardno uporabniško izkušnjo. • GORENJSKE ELEKTRARNE Poslanstvo družbe je s proizvodnjo energije na okolju prijazen način in izvedbo storitev za povečevanje učinkovite rabe energije poskrbeti za lepše prihodnje sožitje človeštva in narave. Vrednote skupine • ZNANJE IN SODELOVANJE S sodelavci in partnerji delimo znanje, izkušnje ter pozitivno energijo. • ODLIČNOST IN STROKOVNOST Smo ciljno usmerjeni. • PRIJAZNOST IN ODPRTOST Vzdržujemo prijateljstvo in družabnost. • KAKOVOST IN ZAUPANJE Strankam vzbujamo zaupanje. • ODGOVORNOST IN SKRBNOST Prevzemamo odgovornost. • PODJETNIŠKA INOVATIVNOST Izvajamo storitve in procese v skladu s tržnimi trendi. 4.9 Ključne strateške usmeritve skupine 4.9.1 Ključne strateške usmeritve družbe Elektro Gorenjska Nadzorni svet družbe Elektro Gorenjska je avgusta 2014 potrdil strategijo družbe Elektro Gorenjska za prihodnja štiri leta. Ključni elementi za izvajanje strategije so strateški projekti, ki določajo konkretne naloge in njen način izvajanja. Z njimi natančneje opredeljujemo aktivnosti, roke, prednosti, priložnosti in pričakovanja, ki so potrebna za doseganje strateških ciljev. Prednost vnaprej zastavljenih strateških projektov je hitro prepoznavanje morebitnih težav in dodatnih izzivov ter smiselno povezovanje z ostalimi projekti v družbi. Strategija družbe Elektro Gorenjska tako natančno opredeljuje sedem strateških projektov, ki se izvajajo v podjetju. To so: 1. Pridobitev lastne koncesije za distribucijo elektrike Elektrodistribucijska podjetja so v letu 2007 izgubila status javnega podjetja; zaradi zahtev evropske zakonodaje je nosilec koncesije oziroma izvajalec gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (GJS SODO) postala družba SODO, d. o. o. V praksi to pomeni, da vseh pet elektrodistribucijskih podjetij v Sloveniji v imenu in za račun podjetja SODO opravlja večino nalog, ki jih opredeljuje GJS SODO. Tako vzpostavljen način izvajanja gospodarske javne službe je finančno in organizacijsko neučinkovit, vsako leto povzroča dodatne stroške in vse več zapletov končnim odjemalcem na eni strani in elektrodistribucijskim podjetjem na drugi strani. Dejstvo je, Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 34 da je distribucija električne energije lokalnega značaja in je lahko najbolj učinkovita le, če deluje lokalno. Za hitro odpravo okvar ali napak na omrežju je ključnega pomena lokalni distributer, ki pozna lokalno območje in razpolaga z lastnim omrežjem. Učinkovitost elektrodistribucijskih podjetij smo tako lahko izrazito izkusili ob žledu v letu 2014, kije ohromil celotni elektroenergetski sistem Slovenije. Cilj strateškega projekta: S prejemom koncesije za opravljanje dejavnosti GJS SODO bomo elektrodistribucijska podjetja končnim odjemalcem omogočila bistveno bolj zanesljivo in varno oskrbo z električno energijo, ki ne bo povzročala nepotrebnih dodatnih stroškov, hkrati pa bo omogočen razvoj elektrodistribucijskih podjetij, ki bo dolgoročno stroškovno učinkovit in prilagojen posameznemu lokalnemu okolju. 2. Posodobitev obračunskih merilnih sistemov (AMI) Evropska unija (EU) se je v boju proti podnebnim spremembam zavezala, da bo zmanjšala porabo električne energije, povečala delež obnovljivih virov in zmanjšala izpuste CO2. Zato od držav članic EU zahteva, da z naprednimi sistemi merjenja AMI (Advanced Metering Infrastructure) oziroma s pametnimi števci do leta 2020 opremijo 80 % odjemalcev, kjer je to ekonomsko mogoče. AMI namreč prinaša številne koristi, tako odjemalcem kot distributerjem električne energije. Cilj strateškega projekta: Z namestitvijo naprednih načinov merjenja bo možna učinkovitejša raba električne energije, kar prinaša koristi in prihranke končnim odjemalcem, distributerjem in družbi, ki sledi cilju nizkoogljične družbe. 3. Nadgradnja distribucijskega centra vodenja Distribucijski center vodenja (DCV) je informacijsko vozlišče elektroenergetskega omrežja Elektra Gorenjska. Njegova osnovna funkcija je nadzor in upravljanje oz. vodenje elektroenergetskega sistema družbe. Projekt je izjemno pomemben za zanesljivo delovanje elektroenergetskega omrežja celotne Gorenjske. Ob koncu leta 2015 je bila zaključena zamenjava oziroma prenova DCV, s čimer se je začelo trimesečno poskusno obratovanje. Cilj strateškega projekta: Distribucijski center vodenja mora omogočati zanesljivo, varno in optimalno vodenje ter nadzor omrežja Elektra Gorenjska. 4. Integracija tehničnih informacijskih sistemov Za nemoten, predvsem pa kakovosten prenos informacij je nujna jasna in pregledna končna povezava informacijskih sistemov različnih izvajalcev in/ali dobaviteljev družbe Elektro Gorenjska. Z uvedbo integracijske platforme CIM (Common Information Model) bo omogočena večja urejenost in preglednost tehničnih podatkov, s katerimi upravljamo v Elektru Gorenjska. Zaradi tehnologij, na katerih je zasnovan projekt, bo platforma omogočala tudi možnost avtomatizacije sporočanja in prenos informacij. Zaradi možnosti mednarodne izmenjave podatkov se je na nivoju prenosa platforma CIM že uveljavila, na distribucijskem nivoju pa je v Evropi šele v povojih. S tem, ko smo se v Elektru Gorenjska kot eni prvih lotili integracije tehničnih informacijskih sistemov, potrjujemo, da smo eno najnaprednejših elektrodistribucijskih podjetij v Evropi. Cilj strateškega projekta: Cilj integracije tehničnih informacijskih sistemov je bolj urejeno in optimalnejše delovanje informacijskih sistemov, elektroenergetskih sistemov in družbe Elektro Gorenjska, kije neodvisno od posameznih proizvajalcev, predvsem pa omogoča avtomatizacijo sporočanja. 5. Posodobitev informacijskega sistema ERP Vsa slovenska elektrodistribucijska podjetja, vključno s hčerinskimi družbami, ki se ukvarjajo s prodajo in proizvodnjo električne energije, so v preteklosti uporabljala enotno informacijsko podporo. S spremenjenimi razmerami na področju energetike in z izčlenitvijo tržnih delov v letu 2011 so elektrodistribucijska podjetja in dobavitelji električne energije pridobili možnost oblikovanja lastnih poslovnih modelov, kar vključuje tudi oblikovanje samostojne in neodvisne informacijske podpore, ki bo v največji možni meri uporabna za končne uporabnike. Leta 2011 smo se v družbi Elektro Gorenjska odločili, da bomo zagotovili lasten informacijski sistem, ki bo omogoča nemoteno izvajanje strategije družbe. K prenovi informacijskega sistema, katerega cilj je bilo oblikovati neodvisen informacijski sistem, je pristopilo tudi hčerinsko podjetje Elektro Gorenjska Prodaja (EGP). V letih 2012 in 2013 sta bila uspešno prenovljena specifična segmenta obračuna omrežnine, vključno s saldakonti omrežnine, ter podpora življenjskemu ciklu odjemalca. Od leta 2014 naprej poteka druga faza prenove informacijskega sistema, ki vključuje prenovo finančno računovodskih storitev, prenovo materialno skladiščnega poslovanja, prenovo kadrovskega Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 35 področja in integracijo omenjenega sistema z obstoječimi informacijskimi sistemi, ki jih uporabljamo v družbi Elektro Gorenjska. V letu 2015 je projekt prešel v fazo produkcijskega preizkusnega delovanja, ki se bo skladno s terminskim načrtom zaključil po prvem kvartalu leta 2016, ko je predviden dokončni prevzem projekta. Cilj strateškega projekta: S posodobitvijo informacijskega sistema bo uporabnikom na voljo lasten in moderen informacijski sistem ERP, ki bo omogočal učinkovitejše, predvsem pa bolj ekonomično upravljanje podjetja. 6. Upravljanje organizacijske kulture Cilj vsakega podjetja je, da se zaposleni poistovetijo s podjetjem kot celoto. Posledično se poveča pripadnost zaposlenih, ki dodatno pripomore k samouresničitvi in rasti zaposlenih ter organizacijski učinkovitosti družbe. Z namenom, da se dvigne raven organizacijske kulture v družbah v skupini, je bil osnovan strateški projekt, s pomočjo katerega so glavni cilji: o dvigniti konstruktivna vedenja zaposlenih (samostojnost, prevzemanje odgovornosti, timsko delo, sodelovanje, usmerjenost k ciljem itd.), o znižati pasivna obrambna vedenja (izogibanje odgovornosti itd.), o znižati agresivna obrambna vedenja (opozarjanje na pomanjkljivosti, dvom v odločitve, preverjanje tujih odločitev itd.) in o doseči večjo zavzetost in zvišanje stopnje konstruktivnih vedenj zaposlenih. Posebno pozornost se v okviru projekta namenja tudi razvoju vodenja in mentorstva, kar se neposredno nanaša na vodje služb. Eden od ciljev je merjenje učinkovitosti vodij in njihov vpliv na organizacijsko kulturo. Cilj strateškega projekta: Povečati zavzetost zaposlenih in zviševati delež konstruktivnih vedenj ter posledično znižati pasivna in agresivna obrambna vedenja. 7. Povezovanje hčerinskih družb s strateškimi partnerji Po izčlenitvi hčerinskih tržnih od distribucijskih podjetij, ki so jo elektrodistribucijska podjetja morala izvesti v letu 2011 zaradi prilagoditve evropski zakonodaji, so se ta podjetja soočila z novimi priložnostmi in nevarnostmi poslovanja v konkurenčnem okolju. Z namenom oblikovanja ekonomije obsega, predvsem pa tudi nadaljnje rasti hčerinskih podjetij, so distribucijska podjetja začela iskati sinergijske učinke ob možnosti medsebojne povezave podjetij med seboj. Družba Elektro Gorenjska je tako leta 2012 že podpisala pismo o nameri s ciljem povezave podjetja Elektro Gorenjska Prodaja s podjetjem Holding Slovenske elektrarne. Zaradi drugačnega poteka dogodkov in aktivnosti v energetiki do konkretnejših pogovorov o združitvi med podjetjema ni prišlo, zato smo v podjetju začeli iskati druge možnosti povezav. Pri tem smo se že v izhodiščih najbolje sporazumeli z družbo Elektro Celje oziroma z njenim hčerinskim podjetjem Elektro Celje Energija (ECE). Pripojitev hčerinske družbe je bila vpisana v register 1.10. 2015. Družba si bo tudi v bodoče prizadevala za optimalno povezovanje družb v skupini. Cilj strateškega projekta: S pomočjo strateške povezave med podjetji zagotoviti gospodarsko in finančno stabilnost ter dolgoročen razvoj podjetij za proizvodnjo in prodajo električne energije. 4.9.2 Ključne strateške usmeritve družbe Gorenjske elektrarne Ključne strateške usmeritve družbe Gorenjske elektrarne so: • prestrukturiranje podjetja iz podjetja za proizvodnjo električne energije v podjetje za upravljanje z energijo, • posodobitev avtomatizacije in monitoringa z namenom povečanja učinkovitosti obstoječih proizvodnih objektov, • izvedba projektov na osnovi sistema »net metering«, • postati prepoznaven ponudnik storitev za povečevanje učinkovite rabe energije, • izkoriščanje novih poslovnih priložnosti, povezanih z energetskim varovanjem okolja, • postavitev in trženje lastnega sistema za centralni nadzor podatkov nad porabo energije, • obnova proizvodnih objektov z namenom vključitve v sistem obratovalnih podpor, • implementacija novega informacijskega sistema, • vstop na trg e-mobilnosti in • implementacija standarda ISO 5001 (Energetska učinkovitost). Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 36 4.10 Analiza okolja in njegov vpliv na delovanje skupine 4.10.1 Splošno gospodarsko okolje in napovedi gospodarskih gibanj Tabela 5: Podatki in napoved gospodarskih gibanj Kazalniki za RS Slovenijo Napoved 2017 Napoved 2018 BDP (rast, %) 2,9 1,7 2,4 2,3 Zaposlenost (rast %) 1,4 0,9 0,9 0,7 Brezposelnost (stopnja %) 12,3 11,7 11,0 10,3 Inflacija (%) -0,5 0,6 1,2 1,4 Bruto plače na zaposlenega (realna rast, %) 1,2 2,0 0,7 0,7 produktivnost dela / BDP na zaposlenega (realna rast, %) 1,4 0,8 1,5 1,7 Vir: UMAR, Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2016 V letu 2016 je napovedana 1,7 %, v letu 2017 pa 2,4 % rast bruto domačega proizvoda. Na gospodarska gibanja v letu 2016 bodo vplivale predvsem razmeroma umirjena rast tujega povpraševanja, občutno spremenjena dinamika rasti investicij po izteku možnosti črpanja sredstev EU iz prejšnje finančne perspektive in nadaljnja krepitev zasebne potrošnje. Upočasnitev gospodarske rasti glede na leto 2015 bo predvsem posledica znatno nižjega obsega državnih investicij. Skladno z okrevanjem aktivnosti se bo v letih 2016 in 2017 nadaljevalo okrevanje na trgu dela. Zaposlenost, ki je začela okrevati ob koncu 2013, se bo letos še naprej povečala, ob nižji rasti gospodarski aktivnosti pa bo njena rast nekoliko nižja kot v letu 2015. Ponovno bo višja v večini dejavnosti, najbolj v predelovalnih in tržnih storitvah. Rast plač se bo v letošnjem in prihodnjem letu nekoliko pospešila. Cene bodo v letu 2016 pod vplivom nižjih cen nafte, delno tudi drugih uvoženih industrijskih proizvodov; v povprečju bodo ostale na podobni ravni kot lani, v letu 2017 pa pričakujemo skromno povišanje. Poslovanje družbe je v precejšnji meri odvisno od gibanja bruto domačega proizvoda. Podatki za pretekla leta namreč kažejo precejšnjo odvisnost gibanja distribuirane količine električne energije od gibanja bruto domačega proizvoda. V prihodnjih letih zato lahko pričakujemo postopno povečevanje obsega distribucije električne energije. 4.10.2 Predstavitev panoge Udeleženci na trgu z električno energijo so proizvajalci električne energije, trgovci z električno energijo in dobavitelji, ki dobavljajo električno energijo odjemalcem. Električna energija se od elektrarn do odjemalcev prenaša po prenosnem in distribucijskih omrežjih, za kar so odgovorni sistemski operaterji omrežij. Slika 8: Model oskrbe Vir: Agencija za energijo Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 37 Električno energijo proizvajajo elektrarne, ki uporabljajo različne obnovljive (npr. voda, veter, sonce) in neobnovljive (npr. premog, nafta, plin, jedrsko gorivo) vire energije. Družba Gorenjske elektrarne proizvaja električno energijo v hidroelektrarnah, sončnih elektrarnah in v objektih soproizvodnje toplote in električne energije. Odprtje trga gospodinjskim odjemalcem omogoča tudi izbiro električne energije glede na način proizvodnje oziroma glede na uporabljen energetski vir. Elektro Gorenjska deluje v panogi oskrbe z električno energijo, in sicer v tistem segmentu dejavnosti oskrbe z električno energijo, ki zagotavlja distribucijo električne energije končnim porabnikom. Izvajanje oskrbe z električno energijo in posledično organizacija trga sta med drugim pogojeni z nekaterimi temeljnimi lastnostmi električne energije kot produkta: • v splošnem je ni mogoče zamenjati z drugim produktom (nima substituta), • je bistvena za gospodarsko dejavnost in vsakdanje življenje, • poraba na daljši rokje odvisna od ravni gospodarske aktivnosti, • trenutna poraba je močno odvisna od dnevne svetlobe in temperature, • skladiščenje električne energije ni možno (trenutno znane tehnologije shranjevanja še ne zadoščajo za bistveno spremembo navedene temeljne lastnosti), • načeloma mora biti v vsakem trenutku proizvedena količina enaka porabljeni količini, • vsa neravnovesja med proizvodnjo in porabo imajo takojšnji učinek, • možnosti oskrbe so odvisne od značilnosti omrežja (od omejitev omrežja), • na ceno električne energije med drugim vplivajo cene primarnih energentov, ki se uporabljajo za proizvodnjo elektrike. Organizacija oskrbe z električno energijo v Sloveniji je shematsko prikazana na naslednji sliki: Slika 9: Organizacije oskrbe z električno energijo v Sloveniji ■ Tržna dejavnost ■ Netržna dejavnost Vir: Agencija za energijo Medtem ko so proizvodnja električne energije, trgovanje z električno energijo in dobava električne energije končnim odjemalcem tržne dejavnosti, s prosto konkurenco med ponudniki, sta upravljanje prenosnega omrežja in upravljanje distribucijskega omrežja netržni, regulirani dejavnosti, in se izvajata na podlagi koncesije, podeljene s strani države. Dejavnost upravljanja s prenosnim omrežjem izvaja sistemski operater prenosnega omrežja - družba ELES, d. o. o. Imetnik koncesije za upravljanje distribucijskega omrežja pa je sistemski operater distribucijskega omrežja - družba SODO, d. o. o. Ker družba SODO, d. o. o., nima lastnih kapacitet za izvajanje dejavnosti (ne razpolaga z lastno infrastrukturo, potrebno za izvajanje distribucije električne energije, nima lastnih kadrov in znanj, potrebnih za izvajanje obratovanja, planiranja in razvoja distribucijskega omrežja ter za izvajanje ostalih storitev s področja distribucije električne energije), sklepa pogodbe o najemu omrežja ter izvajanju storitev za distribucijskega operaterja s petimi elektrodistribucijskimi podjetji, ki delujejo na določenem geografskem področju (razvidno iz spodnje slike). A i «S I H Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 38 Slika 10: Področja delovanja elektrodlstrlbucljsklh podjetij v Sloveniji Zaradi značilnosti, izhajajočih iz lastništva nad elektrodistribucijsko infrastrukturo, distribucijska podjetja ne delujejo izven svojih geografskih področij - s tem v zvezi lahko govorimo o naravnem monopolu. 4.10.3 Omrežnina in cena električne energije Končni znesek za plačilo dobavljene električne energije za odjemalca, ki mu električno energijo skupaj z omrežnino zaračunava dobavitelj električne energije, je sestavljen iz naslednjih postavk: • cena električne energije, ki se oblikuje prosto na trgu; • omrežnina: o omrežnine za prenos in o omrežnine za distribucijo; • prispevki: o prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (OVE in SPTE); o prispevek za energetsko učinkovitost (URE); o prispevek za delovanje operaterja trga; • trošarina na električno energijo in • davek na dodano vrednost. V posameznih sklopih so naslednje postavke: Električna energija Ceno v tem sklopu določa dobavitelj električne energije in se obračuna za vsako porabljeno kilovatno uro v večji (VT), manjši (MT) oziroma enotni (ET) tarifi. Omrežnina Odjemalec električne energije plača za prenos in distribucijo električne energije po električnem omrežju do njegovega prevzemno-predajnega mesta. Omrežnina je namenjena izvajanju dejavnosti distribucijskega operaterja (SODO, d. o. o.), dejavnosti sistemskega operaterja (ELES, d. o. o.), pokrivanju stroškov sistemskih storitev (ELES, d. o. o.) ter pokrivanju stroškov delovanja Agencije za energijo. Omrežnina je sestavljena iz: • cene za obračunsko moč v kilovatih, ki je odvisna od moči vgrajenih varovalk, in • cene za omrežnino, ki se obračuna za vsako porabljeno kilovatno uro električne energije v večji (VT), manjši (MT) oziroma enotni (ET) tarifi. Prispevki • Prispevek OVE in SPTE je prispevek, ki ga določa Vlada RS in je namenjen spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom. Obračuna se na obračunsko moč v kilovatih. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 39 • Prispevek za URE je prispevek, ki ga določa Vlada RS in je namenjen povečevanju energetske učinkovitosti. Obračuna se za vsako porabljeno kilovatno uro električne energije v večji (VT), manjši (MT) oziroma enotni (ET) ta rifi. • Prispevek za delovanje operaterja trga je prispevek, ki ga določa Vlada RS in je namenjen pokrivanju stroškov operaterja trga Borzen, d. o. o., razen delovanja Centra za podpore. Trošarina Obračuna se za vsako porabljeno kilovatno uro električne energije v večji (VT), manjši (MT) oziroma enotni (ET) tarifi. Na neto seštevek zgornjih postavk se na vsakem računu zaračuna tudi DDV po 22-odstotni davčni stopnji. 4.10.4 Energetsko zakonsko okolje delovanja skupine v letu 2015 Skupina je pri svojem poslovanju v letu 2015 upoštevala naslednje bistvene zakonske podlage in institucije: • Energetski zakon, • Zakon o gospodarskih družbah, • Zakon o graditvi objektov, prostorskem načrtovanju, urejanju prostorov in varstvu okolja, • Zakon o splošnem in upravnem postopku, • Direktiva 2009/72/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo, • Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije, • Akt o posredovanju podatkov o kakovosti oskrbe z električno energijo, • Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne službe dobava električne energije tarifnim odjemalcem, • Uredba o koncesiji gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije, • Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in metodologiji za obračunavanje omrežnine, • Odločba Agencije za energijo o regulativnem okviru za izvajalca dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja za obdobje 2013-2015, • Cenik za uporabo omrežja (omrežnina in dodatki k omrežnini), • Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje električne energije, • Uredba o dopolnitvi uredbe o listi blaga in storitev, za katere se uporabljajo ukrepi kontrole cen, • Uredba o energetski infrastrukturi, • Uredba o pogojih in postopkih zadolževanja pravnih oseb iz 87. člena Zakona o javnih financah, • Sklep o imenovanju sistemskega operaterja prenosnega sistema z električno energijo, • Akt o identifikaciji entitet v elektronski izmenjavi podatkov med udeleženci na trgu z električno energijo in zemeljskim plinom, • Uredba o razmejitvi 110 kV omrežja v distribucijski in prenosni sistem. • Zakon o vodah, • Zakon o graditvi objektov, • Zakon o varstvu okolja, • Zakon o trošarinah. 4.10.5 Pogodba s SODO Nadzorni svet družbe Elektro Gorenjska (sestava nadzornega sveta z mandatom do 26. 8. 2013) je na 3. izredni seji 27. 2. 2012 dal soglasje na Pogodbo o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, ki se uporablja od 1. 1. 2011 dalje, in sicer pod pogojem, da uprava družbe, v skladu z mnenjem odvetniške družbe, pripravi pisne predloge za spremembo določenih pogodbenih določil, s katerimi se družba Elektro Gorenjska ne strinja, ker so v nasprotju s poslovnimi interesi družbe. Več o zadržkih je pojasnjeno v poglavju 15.1 - Posli z družbo SODO. Uprava družbe Elektro Gorenjska je za leto 2015 z družbo SODO sklenila Aneks št. 4 k Pogodbi o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (v nadaljevanju Aneks št. 4). Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 40 Aneks št. 4 podrobneje urejo akontativno višino najemnine, storitev in izgub za leto 2015 (kot podlaga za fakture, ki jih je Elektro Gorenjska izdajal družbi SODO) ter obračun stroškov električne energije za pokrivanje izgub. Vključuje pa tudi popis storitev, kijih Elektro Gorenjska izvaja za SODO. Glavne storitve, kijih Elektro Gorenjska izvaja za SODO, so: • vzdrževanje primarne elektroenergetske infrastrukture, • organiziranje in izvajanje dežurne službe, • vodenje in obratovanje elektrodistribucijskega omrežja, • načrtovanje razvoja omrežja, • priprava in vodenje investicij v EEI, • spremljanje in ugotavljanje kakovosti oskrbe z električno energijo, • izvajanje merjenja električne energije, • izvajanje storitev dostopa in drugih storitev za uporabnika, • priključevanje uporabnikov, • zagotavljanje električne energije za pokrivanje izgub v elektrodistribucijskem omrežju in oskrbe SODO, • druge storitve za uporabnike. Pri drugih storitvah so pomembni predvsem posli nakupovanja električne energije za zasilno, nujno oskrbo in neupravičen odjem ter za izgube. Več o slednjih je pojasnjeno v poglavju 4.10.6 - Izgube električne energije v omrežju, oskrbe pa so pojasnjene v poglavju 4.10.7 - Oskrbe SODO. Po Pogodbi s SODO družba Elektro Gorenjska izstavlja končnim uporabnikom distribucijskega omrežja z ločenimi bremenitvami račune za uporabo omrežja, na podlagi vsakokrat veljavnega Akta o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine in kriterijev za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja, pa tudi v skladu z drugimi predpisi, predvsem EZ-1. Družba Elektro Gorenjska te račune izstavlja v svojem imenu in za račun SODO. Končni uporabniki prejete račune (računov, ki jih samo za omrežnino izda Elektro Gorenjska, je na mesec okoli 3.000; največ celotne distribuirane električne energije na distribucijskem področju Elektra Gorenjska predstavljajo poslovni odjemalci, in sicer 68 %) poravnajo na transakcijski račun družbe Elektro Gorenjska. Za elektroenergetsko infrastrukturo, dano v najem, in za opravljanje predstavljenih storitev družba Elektro Gorenjska izstavlja družbi SODO račune za najemnino in opravljene storitve, ki predstavljajo prihodke iz najemnine za elektrodistribucijsko infrastrukturo in prihodke za izvajanje storitev za družbo SODO. Podrobnosti so predstavljene tudi v poglavju 17.1 - Cisti prihodki od prodaje. 4.10.6 Izgube električne energije v omrežju Izgube električne energije v omrežju nastajajo zaradi: • fizikalnih izgub električne energije, ki so posledica transformacije, prenosa ter dinamike in načina porabe električne energije; • lastne rabe električne energije, ki predstavlja tudi porabo električne energije za zaščito in meritve; • izgube zaradi neupravičenega odjema električne energije oz. kraje električne energije. Družba Elektro Gorenjska je po Pogodbi s SODO in v skladu s predpisi (Odločba Agencije o regulativnem okviru) v zvezi z nastalimi stroški nabavne vrednosti kupljene električne energije za pokrivanje izgub v njenem omrežju upravičena do ustreznih prihodkov (glejte tudi Računovodsko poročilo, poglavje 17.1 - Cisti prihodki od prodaje). 4.10.7 Oskrbe SODO Med posle GJS SODO sodijo tudi posli nakupovanja električne energije za zasilno oskrbo, za nujno oskrbo in za neupravičen odjem. Družba Elektro Gorenjska je zavezana k opravljanju tovrstnih poslov na podlagi dolgoročne pogodbe s SODO, kot je pojasnjeno tudi v poglavju 4.10.5 - Pogodba s sodo. Vsebina poslov zasilne oskrbe, nujne oskrbe in neupravičenega odjema je podrobneje opredeljena v predpisih, predvsem v Splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (Uradni list RS, št. 126/2007 in naprej; odslej tudi SPDOEE). V SPDOEE so podrobneje opredeljene tudi metode, pogoji in način zaračunavanja teh storitev končnim odjemalcem. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 41 Nujna oskrba je dobava električne energije ranljivim odjemalcem, katerim bi ustavitev dobave električne energije pod količino, kije glede na okoliščine (letni čas, bivalne razmere, kraj prebivanja, premoženjsko stanje ...) nujno potrebna, ogrožala življenje in zdravje odjemalca in ljudi, ki z njim prebivajo; vsi stroški, ki zato nastanejo pri dobavitelju, se pokrijejo iz cene za uporabo omrežja (2. člen SPDOEE). Po SPDOEE stroške nujne oskrbe pokriva SODO iz cene za uporabo omrežja. Zasilna oskrba je dobava električne energije končnim odjemalcem skladno z določili EZ in Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije (2. člen SPDOEE). SODO mora zagotoviti zasilno oskrbo z električno energijo tistim odjemalcem, ki jim je dobavitelj odpovedal pogodbo o dobavi, ki nastopi kot posledica nesolventnosti dobavitelja. Če odjemalec nima dobavitelja, mora SODO pod določenimi pogoji zagotoviti zasilno oskrbo tudi na zahtevo gospodinjskega odjemalca ter odjemalca, ki opravlja gospodarsko ali drugo dejavnost z manj kot 50 zaposlenimi in letnim prometom, manjšim od 10 milijonov €. Zasilna oskrba traja največ 60 dni, odjemalec pa lahko zaprosi za podaljšanje. Po SPDOEE pogoje zasilne oskrbe in cenik s cenami električne energije za zasilno oskrbo določi SODO, skladno z EZ, vnaprej in ju javno objavi. Kot neupravičen odjem se šteje, če: • je uporabnik priključen na omrežje brez ustrezne pogodbe o dostopu in pogodbe o dobavi, niso pa izpolnjeni pogoji za zasilno ali nujno oskrbo, • uporabnik odjema električno energijo brez zahtevanih ali dogovorjenih merilnih naprav ali mimo njih ali če onemogoča pravilno registriranje merilnih podatkov, • je z merilnih naprav odstranil varnostno plombo, • se uporabnik svojevoljno priključi na omrežje, • uporabnik da netočne podatke za določanje odjemne skupine. SODO v primerih iz prejšnjega odstavka, ko so količine izmerjene, uporabniku zaračuna neupravičeno porabljeno električno energijo in uporabo omrežja, in sicer v količinah, kot so jih izmerile merilne naprave in po ceni, ki je enaka ceni električne energije višje dnevne tarifne postavke za zasilno oskrbo na dan izstavitve računa, povečani za 30 %. Pri izračunu uporabe omrežja se obračunska moč upošteva za obdobje od priključitve do dneva ugotovitve takšne priključitve na omrežje. Poleg stroškov porabljene električne energije in uporabe omrežja SODO uporabniku zaračuna tudi stroške odklopa in stroške ugotavljanja neupravičenega odjema. Glejte tudi Računovodsko poročilo, poglavje 17.7 - Nabavna vrednost prodanega blaga in stroški porabljenega materiala ter poglavje 17.1 - Čisti prihodki od prodaje. 4.10.8 Odstopanja od voznih redov Osnove za zaračunavanje odstopanj od voznih redov so določene s predpisi, ki urejajo delovanje trga z električno energijo. V letu 2009 je bila ustanovljena bilančna podskupina SODO, v katero je bila vključena tudi družba Elektro Gorenjska v zvezi z dejavnostmi nakupa in prodaje električne energije, kijih opravlja po Pogodbi s SODO. Te dejavnosti so pokrivanje izgub v omrežju in zagotavljanje t. i. oskrb SODO uporabnikom (nujna in zasilna oskrba, obračunavanje neupravičenega odjema ter izvajanje poračunov ob napačnem delovanju merilnih naprav). Omenjene dejavnosti potekajo preko bilančne podskupine SODO in so predstavljene tudi v Računovodskem poročilu v poglavju 15.3. - Obračuni nakupa električne energije za izgube v omrežju in za izvajanje drugih dejavnosti po Pogodbi s SODO. 4.10.9 Zakon o vodah Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 - ZGO-1, 2/04 - ZZdrl-A, 41/04 -ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15) ureja upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči. Družba Gorenjske elektrarne je kot imetnik vodne pravice za rabo vode dolžna plačevati vodno povračilo, in sicer v sorazmernem obsegu vodne pravice. Način določanja višine vodnega povračila, način obračunavanja, odmere in plačevanje vodnega povračila je podrobneje določen v Uredbi o vodnih povračilih (Uradni list RS št. 103/2002 in Uradni list RS št. 122/2007). Osnova za obračun vodnega povračila je potencialna energija vode, ki je razpoložljiva za proizvodnjo elektrike v skladu s pridobljeno vodno pravico, izražena v MWh. Ceno za osnovo vodnega povračila določi Vlada RS do 31. 12. tekočega leta za naslednje leto. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 42 Po določilih Zakona o vodah in Uredbe o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah do 10 MW nazivne moči ima družba Gorenjske elektrarne za hidroelektrarne sklenjene ustrezne koncesijske pogodbe. Koncesnina za rabo vode se obračuna v višini 3 %-4,2 % povprečne prodajne vrednosti proizvedene električne energije, odvisno od vodotoka. Povprečno prodajno vrednost na kWh električne energije s sklepom določi pristojno ministrstvo. Za leto 2015 je povprečna prodajna vrednost za kWh znašala 0,037 € (Uradni list RS št. 007-551/2014). 4.10.10 Zakon o graditvi objektov Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 97/03 - odi. US, 41/04 - ZVO-1, 45/04 - ZVZP-A, 47/04, 62/04 -odi. US, 92/05 -ZJC-B, 93/05 -ZVMS, 111/05 - odi. US, 126/07, 108/09, 61/10 -ZRud-1, 76/10 -ZRud-1A, 20/11 - odi. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13, 17/14 - ZUOPŽ, 22/14 - odi. US, 19/15) ureja pogoje za graditev vseh objektov, določa bistvene zahteve in njihovo izpolnjevanje glede lastnosti objektov, predpisuje način in pogoje za opravljanje dejavnosti, ki so v zvezi z graditvijo objektov, ureja organizacijo in delovno področje dveh poklicnih zbornic, ureja inšpekcijsko nadzorstvo, določa sankcije za prekrške, ki so v zvezi z graditvijo objektov, ter ureja druga vprašanja, povezana z graditvijo objektov. Graditev objekta po tem zakonu obsega projektiranje, gradnjo in vzdrževanje objekta. Določila tega zakona so posebej pomembna pri graditvi sončnih in hidroelektrarn ter kogeneracij in se nanašajo na projektiranje, pridobivanje projektne dokumentacije, pridobitev gradbenega dovoljenja, gradnjo do pridobitve uporabnega dovoljenja ter kasnejše vzdrževanje objekta. 4.10.11 Zakon o varstvu okolja Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 - Uradni list RS, št. 41/04, 20/06, 49/06 -ZMetD, 66/06 - odi. US, 33/07 -ZPNačrt, 57/08 -ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15) ureja varstvo okolja pred obremenjevanjem kot temeljni pogoj za trajnostni razvoj in v tem okviru določa temeljna načela varstva okolja, ukrepe varstva okolja, spremljanje stanja okolja in informacije o okolju, ekonomske in finančne instrumente varstva okolja, javne službe varstva okolja in druga z varstvom okolja povezana vprašanja. Okolje je tisti del narave, kamor seže ali bi lahko segel vpliv človekovega delovanja. Določbe zakona so tako za posameznika kot za družbo pomembne v vsakdanjem življenju, saj ravnanje v nasprotju s zakoni narave in načeli tega zakona prinaša dolgoročne posledice na okolje in s tem na kakovost življenja vseh subjektov v okolju. 4.10.12 Trošarina Trošarina za električno energijo je bila z zakonom uvedena v letu 2004. Zakon o trošarinah je opredelil električno energijo kot trošarinsko blago. Osnova za izračun trošarine je proizvedena količina električne energije na območju Slovenije, vnesena količina z ozemlja članic EU in uvožena količina iz držav, ki niso članice Unije. V letu 2015 je trošarina za električno energijo za poslovno in neposlovno uporabo znašala 3,05 €/MWh (Uradni list RS, št. 61/10). Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 43 05 V0<^enjQ kakovosti a Z integriranim sistemom vodenja smo vzpostavili učinkovit sistem, ki vodi k uresničevanju vizije, strategije in poslanstva. Družbe v skupini Elektro Gorenjska nimajo vzpostavljenega skupnega sistema vodenja kakovosti, saj vsaka od njih opravlja svojo dejavnost. 5.1 Integriran sistem vodenja kakovosti (iSVK) družbe Elektro Gorenjska Začetek razvoja sistema vodenja kakovosti v družbi Elektro Gorenjska sega v začetek leta 2001, ko smo v družbi pričeli popisovati procese delovanja, skozi katere je družba uresničevala svoje poslanstvo, vizijo, cilje in strategije oziroma razvojne usmeritve. Popis procesov je bila osnova za postavitev sistema vodenja kakovosti po standardu ISO 9001 (sistem SVK), ki postavlja zahteve in načela vodenja kakovosti in za katerega lahko rečemo, daje osnova za vzpostavitev sistemov po zahtevah drugih ISO standardov. Družba je sistem vodenja kakovosti leta 2006 nadgradila s Sistemom ravnanja z okoljem (sistem SRO), ki temelji na zahtevah standarda ISO 14001. Sistem SRO je v celoti integriran v sistem vodenja kakovosti in zagotavlja izpolnjevanje zahtev okoljske zakonodaje in stalne izboljšave z zmanjševanjem vplivov na okolje, ki jih povzročajo dejavnosti družbe s svojim delovanjem. Leta 2007 je družba svoj sistem vodenja nadgradila tudi s Sistemom vodenja varnosti in zdravja pri delu (sistem VZD), ki je prav tako v celoti integriran v obstoječi sistem ter zagotavlja izpolnjevanje zahtev zakonodaje za varnost in zdravje pri delu ter dodatnih zahtev in ciljev, ki si jih je na tem področju družba zastavila v skladu s specifikacijo standarda BS OHSAS 18001. Poleg zgoraj navedenih zahtev certifikacijskih sistemov vodenja (Sistemi - SVK, SRO in VZD so certifikacijski sistemi, kar pomeni, da se letno preverja izpolnjevanje zahtev standardov s strani neodvisne organizacije (certificiranje)) je družba v etu 2011 pristopila k izpolnjevanju zahtev tudi treh necertifikacijskih sistemov: • zahteve po obvladovanju tveganj (sistem OT, standard ISO 31000), • zahteve za pridobitev certifikata Družini prijazno podjetje (certifikat DPP) in • zahteve, ki izhajajo iz naslova družbene odgovornosti (standard ISO 26000). Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 44 Z uvedbo integriranega sistema vodenja smo vse aktivnosti zgoraj navedenih sistemov povezali v učinkovit sistem, ki vodi k uresničevanju vizije, strategije in poslanstva ter omogoča obvladovanje tveganj in dobro poslovno sodelovanje s končnimi odjemalci, z zaposlenimi, lastniki in okoljem. Slika 11: Integriran sistem vodenja kakovosti znotraj družbe Elektro Gorenjska, d. d. ISO 31000 Koorporativno komuniciranje Integriran sistem vodenja kakovosti Sistem stalnih izboljšav ^BSI^ ISO VSf&r 26000 Notranje/zunanje presoje vodenja kakovosti Družba integriran sistem vodenja kakovosti obvladuje s pomočjo vzpostavljenih organov znotraj družbe, ki skrbno nadzorujejo in obvladujejo delovanje svojega področja: • Odbor za kakovost, • Svet sistema vodenja ravnanja z okoljem in • Svet sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu. Rezultat stalnih aktivnosti na vseh področjih delovanja in vodenja podjetja je bilo tako za leto 2012 prejeto najvišje državno Priznanje RS za poslovno odličnost, kar potrjuje, da družba Elektro Gorenjska ustreza zahtevnim kriterijem evropskega modela poslovne odličnosti EFQM ter da uravnoteženo deluje po temeljnih načelih poslovne odličnosti. V družbi Elektro Gorenjska stalno izvajamo procese izboljševanja v skladu z Evropskim modelom poslovne odličnosti (EFQM). Dokaz odličnosti delovanja in primerljivosti na evropski ravni je tudi prejeti certifikat EFQM, s čimer smo se zapisali v bazo uspešnih evropskih organizacij, ki delujejo in živijo po modelu EFQM, kar pa seveda pomeni, da se podjetje zavezuje k stalnemu izboljševanju in k stalni rasti na poti odličnosti. Sistematično izvajanje politike, strategij in ciljev ter načrtov organizacije nam omogočajo in zagotavljajo jasni in medsebojno povezani procesi, ki se vsakodnevno optimizirajo, vodijo, nadzorujejo in izboljšujejo. Rezultat stalnih aktivnosti na vseh področjih delovanja družba preverja od leta 2013 naprej s samooceno delovanja, s pomočjo katere spremljamo napredek družbe in skrbimo za obvladovanje tveganj. Družba Elektro Gorenjska je v letu 2015 spremljala in nadzorovala svoje poslovanje s pomočjo 54 prepoznanih, med seboj povezanih poslovnih procesov, kijih obvladuje s pomočjo zakonov, organizacijskih predpisov in delovnih navodil. Delovanje poslovnih procesov je spremljala s pomočjo 194 vzpostavljenih kazalnikov kakovosti ter 29 prepoznanih tveganj. Pri sistematičnem obvladovanju delovanja iSVKje bilo podanih 128 izboljšav oziroma ukrepov, kar dokazuje, da družba uresničuje zavezo k stalnemu izboljševanju in k stalni rasti. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 45 Trende rasti kakovosti izvajanja posameznih poslovnih procesov družbe Elektro Gorenjska se preverja kvartalno in obravnava na Odboru za kakovost, kjer se poroča tudi o aktivnostih drugih sistemov vodenja. Slika 12: Spremljanje delovanja ISVK znotraj družbe Elektro Gorenjska 200 150 100 50 0 ■ St. poslovnih procesov — Linearna ■ St. kazalnikov kakovosti — Linearna 2015 ■ P St. prepoznanih tveganj St. izboljšav — Linearna Linearna plan 2016 Trend števila poslovnih procesov je v upadanju, saj je družba v letu 2012 pristopila k njihovi optimizaciji in obravnavanju s procesnega vidika. Poslovni procesi so se povezali s prepoznanimi tveganji, znotraj katerih so bili določeni indikatorji, ki nas bodo opozarjali na možnost izgube. K učinkovitemu sistemu poleg dobrega delovanja sistemov pripomorejo še dobro komuniciranje, stalno izboljševanje ter redno preverjanje in spremljanje delovanja vseh sistemov znotraj iSVK. PROCES (A) IZBOUŠAV Slika 13: Krog PDCA (Demingov pristop v dinamiki vseh procesov) Top down pristop P pretok spoznanj in povezovanj PROCES (C) MERITEV preverjanj« standardov in ciljev A podjetje C ugotovitve in pobude ' 1 D ^ podjetje V ' )• V ^ posameznik strategija in politika 2 D A °ddelek ,, taktikah razvojna politika ugotovitve in pobude ' 3 p A posameznik PROCES (P) NAČRTOVANJA pretok idej in uvidov Bottom up iniciativa PROCES (D) IZVAJANJA pretok motcrifllo In Klone Izboljšave, ki nam jih na eni strani narekujejo standardi kakovosti ter zagotavlja tudi Demingov pristop (PDCA krog), obravnavamo sistematično. V letu 2015 je bilo tako podanih 128 predlogov - ukrepov, izboljšav, ki so pripomogli k izboljšanju tako delovanja sistema, kot tudi, da zaposlene spodbujajo k iskanju izboljšav in dodatnih ukrepov, ki ugodno vplivajo na dobro poslovanje družbe in spodbujajo k dodatni zavzetosti zaposlenih in ravnanju z okoljem. Tako kot vsako leto doslej smo tudi v letu 2015 uspešno prestali zunanjo presojo certifikacijskih sistemov vodenja. V procesu presoj certifikacijskih sistemov vodenja je bila ugotovljena ena neskladnost s področja varnosti in zdravja pri delu, podanih je bilo 27 priporočil, ki smo jih sistematično obravnavali in glede na njihovo relevantnost tudi upoštevali. S politiko kakovosti, ki je del poslovne politike, se vodstvo podjetja zavezuje, da bo dolgoročno sledilo viziji in dosegalo postavljene cilje v skladu s strateškimi usmeritvami. Pri tem bo uveljavljalo kulturo podjetja, ki temelji na kakovosti, obvladovanju tveganj, varovanju zaposlenih in okolja, vlaganju v zaposlene, zagotavljanju njihove zavzetosti in njihovega zadovoljstva preko načel usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter navsezadnje zavezanosti k nenehnemu izboljševanju. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 46 Politiko kakovosti smo uresničevali z vizijo doseganja postavljenih temeljnih dolgoročnih ciljev integriranega sistema kakovosti (iSVK): • Skrb za ustrezno načrtovanje poslovanja in trajnostni razvoj podjetja. • Kakovost načrtujejo in uresničujejo vsi zaposleni. Vsak zaposlen je odgovoren za kakovost svojega dela, s katerim posledično vpliva na poslovni videz družbe. • Uresničevanje kakovosti poslovanja, ki je naravnano k zmanjševanju stroškov poslovanja ob istočasni visoki profesionalni stopnji opravljanja dejavnosti. • Vodstvo omogoča pogoje in načine za vzpostavitev in vzdrževanja sistema kakovosti tako, da zagotavlja njegovo neprestano rast. • Skrb za stalno izboljševanje vseh področij iSVK-ja, kot so: kakovostno vodenje (SVK), obvladovanje tveganj (OT), odgovorno ravnanje z okoljem (SRO), varnost in zdravje pri delu (VZD) ter področje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih (DPP). • Skrb za stalno informiranje zaposlenih, njihovo usposabljanje ter dviganje njihove motivacije, kar posledično vodi k večji pripadnosti zaposlenih do podjetja in njihovemu zadovoljstvu. Skladnost delovanja iSVKsmo preverjali poleg notranjih in zunanjih presoj še z: • ugotavljanjem stanja trenda kakovosti poslovnih procesov s pomočjo poročil izvršnih direktorjev OE, ki jih posredujejo svetovalki uprave za kakovost; • kvartalnih poročil skrbnice iSVK o doseganju rezultatov kakovosti poslovnih procesov, ki se odražajo kot zapisniki SVK za obravnavano obdobje; • poročil, ki podajajo stanja na področjih prepoznanih tveganj; • spremljanja ključnih kazalnikov (tudi tedensko), ki se v primeru večjih odstopanj sprotno obravnavajo; • nenehnega spremljanja izvajanja in uspešnosti procesov, kjer skrbniki procesov redno poročajo svojim nadrejenim, rezultati pa se obravnavajo na sestankih vodij služb posameznih OE. Na področju usklajevanja dela z zasebnim življenjem je družba Elektro Gorenjska v letu 2014 uspešno izpolnila vse zahteve osnovnega certifikata Družini prijazno podjetje, kar je potrdil tudi zunanji revizor. Na podlagi ugotovitev zunanjega revizorja in pregleda plana implementacije novih ukrepov za drugo triletje nam je revizorski svet v novembru podelil polni certifikat Družini prijazno podjetje. Večino ukrepov, ki smo jih sprejeli leta 2011, bomo izvajali tudi v bodoče. Ker pa smo v teh letih ugotovili, da z določenimi ukrepi nismo dosegli želenih učinkov, smo jih v postopku pridobivanja polnega certifikata zamenjali. Dodali smo še tri nove ukrepe, ki smo jih implementirali v letu 2015, kar pomeni, da v družbi Elektro Gorenjska izvajamo kar 16 družinam prijaznih ukrepov. Z izbranimi ukrepi si tako podjetje prizadeva za vsesplošno dobro počutje svojih zaposlenih na delovnem mestu in jim s tem sporoča, da skrbi zanje in da so soustvarjalci skupnih dosežkov in uspehov. 5.2 Obvladovanje tveganj v družbi Elektro Gorenjska a Obvladovanje tveganj je pomemben pogoj za uspešno in učinkovito doseganje dolgoročnih poslovnih ciljev. V družbi Elektro Gorenjska se zavedamo tveganj, ki so sestavni del našega poslovanja. Zavedamo pa se tudi, da je ahko le celovito in sistematično obvladovanje tveganj učinkovito. V ta namen smo v družbi Elektro Gorenjska v letu 2011 pričeli z vzpostavitvijo sistema obvladovanj tveganj in: • sprejeli metodologijo ocenjevanja tveganj, • imenovali koordinatorja tveganj, • vzpostavili register najpomembnejših tveganj, POLNI CERTIFIKAT KD ■ D nižini V 3 prijazno podjetje Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 47 • določili načine njihovega obvladovanja in • določili skrbnike posameznega tveganja. Sistem obvladovanja tveganj je eden od delov našega integriranega sistema vodenja kakovosti. Obvladovanje tveganj je pomemben pogoj za uspešno in učinkovito doseganje zastavljenih dolgoročnih poslovnih ciljev. Družba Elektro Gorenjska se pri poslovanju srečuje z različnimi vrstami tveganj, kijih tudi uspešno obvladuje: • finančno tveganje, • postopkovno tveganje, • tržno in zunanje tveganje, • operativno tveganje, • strateško in regulatorno tveganje, • poslovno in drugo tveganje, • pravo in skladnost ter • korporativno upravljanje. Osnovni dokument, ki določa pravila in postopke za osnovno prepoznavanje tveganj, oceno in njihovo spremljanje v procesu prepoznavanja in obvladovanja tveganj, je organizacijski predpis Ugotavljanje in ocenjevanje tveganj v družbi Elektro Gorenjska, d. d. Celovit sistem obvladovanja tveganj je prepoznan kot proces in je del integriranega sistema vodenja. Proces obvladovanja tveganj tako zajema prepoznavanje, ocenjevanje, načrtovanje in implementacijo odzivov ter informiranje, komuniciranje in nadzor nad tveganji in ukrepi za njihovo obvladovanje, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim družba je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju. Temelj obvladovanja tveganj je njihova identifikacija in ocena resnosti posameznega tveganja. Resnost tveganja ocenjujemo kot produkt dveh dimenzij tveganja: verjetnosti materializacije tveganja in obsega škode, ki bi jo materializacija tveganja predstavljala za družbo. Stalno oziroma redno nadziranje ter sistematično obvladovanje tveganj je pomemben pogoj za uspešno in učinkovito doseganje zastavljenih dolgoročnih poslovnih ciljev. Slika 14: Resnost tveganja 1 NEZNATEN VPLIV 2 MAJHEN VPLIV 3 ZMEREN VPLIV 4 VELIK VPUV 5 KATASTROFALEN VPLIV 1 SKORAJ NEMOGOČE 2 MALO VERJETNO 3 MOŽNO 5 SKORAJ ZAGOTOVO Srednje in majhno tveganje | Pomembno | Veliko tveganje Najvišji organ obvladovanja tveganj v družbi Elektro Gorenjska je Odbor za kakovost. Odgovornosti in obveznosti Odbora za kakovost Elektra Gorenjska vključujejo: • opredelitev do novo prepoznanih tveganj, vključno s ključnimi dokumenti, • opredelitev pomembnih virov za obvladovanje tveganj, • sistematično obravnavanje in ocenjevanje že prepoznanih tveganj, • potrjevanje ukrepov za obvladovanje tveganj. Osnovna naloga sistema obvladovanja tveganj je sistematično analiziranje in ocenjevanje že prepoznanih tveganj ter nenehno prepoznavanje novih. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 48 Slika 15: Klasifikacija prepoznanih tveganj v družbi Elektro Gorenjska Prepoznana tveganja glede na resnost (dele; Strateška in regulatorna tveganja glede na resnost (delež) Poslovna, postopkovna in operativna tveganja glede na resnost (delež) Finančna tveganja glede na resnost (delež) Pravna tveganja ins skladnost poslovanja glede na resnost (delež) I Veliko tveganje Tveganja glede na RESNOST Veliko tveganje Pomembno tveganje Nedelovanje notranjih kontrol in pojav prevar Postopek izvedbe javnih naročil Varnost informacijskega sistema in izgubo podatkov Kreditno tveganje plačil odjemalcev (za račun SODO) Okvare in havarije Neugoden izid denacionalizacijskih postopkov Spremembo pogodbe s SODO Skladnost izvajanja strategije družbe Elektro Gorenjska Pomembno tveganje Izredni odhodki {kazni} Likvidnostno tveganje Neizpolnjevanje zahtev po neprekinjenosti napajanja Tveganje resnih poškodb in smrti pri delu Napadi no infrastrukturo, terorizem, vojna Delovanje lastnego informacijskega sistema Pomanjkanje investicijskih sredstev 2mqnjsanje količine distrubuirane t£ Zmanjšanje uncikovitosti omrežja Metoda Agencije za energijo in ostala regulativa s področja distribucije EE Neizpolnjevanje zahtev po kakovosti napetosti Spor s sindikati Srednje in majhno tveganje Izvedbo tehnično ali ekonomsko neupravičenih investicij Nedoseganje zahtev po komercialni kakovosti Neizpolnjevanje pogodbenih obveznost) in kakovosti storitev zunanjih izvajalcev Neskladnost in neetično poslovanje Razpoložljivost lastnega informacijskega sistema Vplivanje na okolje Obrestno tveganje Pomanjkanje ustreznih kadrov I Srednje in malo tveganje Tveganja glede na VRSTO Poslovna, postopkovna in operativna tveganja Nedelovanje notranjih kontrol in pojav prevar Postopek izvedbe javnih naročil Varnost informacijskega sistema in izguba podatkov Okvare in bavarije Neizpolnjevanje zahtev po neprekinjenosti napajanja Tveganje resnih poškodb in smrti delu Napadi na infrastrukturo, terorizem, vojna Delovanje lastnega informacijskega sistema Zmanjšanje količine distriburone E£ Zmanjianje unčikovitosti omrežja Neizpolnjevanje zahtev po kakovosti napetosti Spor s sindikati Izvedba tehnično ali ekonomsko neupravičenih investicij Nedosega nje zahtev pa komercialni kakovosti Neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti in kakovosti storitev zunanjih izvajalcev Razpoložljivost lastnega informacijskega sistema Vplivanje na okolje Pomanjkanje ustreznih kadrov Finančne tveganja Kreditno tveganje plačil odjemalcev (za račun SODO) Neustrezno plačilo storitev EG s strani SODO likvidnostno tveganje Pomanjkanje invisticijskih sredstev Obrestno tveganje Strateška m regulatorna tveganja Sprememba pogodbe s SODO Skladnost izvajanja strategije družbe Elektro Gorenjsko Metodologija Agencije za energijo in ostala regufativa s področja distribucije EE Pravna tveganja in skladnost poslovanja Neugoden izid denacionalizacijah oostopkov Izredni odhodki (lažni f Neskladnost pri neetično poslovanje Tveganja, zabeležena v katalogu tveganj, se stalno spremlja in redno ocenjuje po naslednjih ključnih parametrih: verjetnost pojava in vpliv pojava tveganja pred realizacijo ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti in po njej. Nastanek izgube ali škode, ki nastopi kot posledica materializacije tveganj, lahko negativno vpliva na poslovni uspeh družbe. Sistem obvladovanja tveganj poleg opisa in ovrednotenja tveganj obsega tudi ukrepe za obvladovanje ter merila in kazalnike za kontrolo tveganj. Z vzpostavitvijo spremljanja tveganj in s tem vključitvijo vseh zaposlenih je proces obvladovanja tveganj postal del premišljenega vodenja družbe. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 49 Identificirana in ocenjena tveganja ter prepoznan sistem notranjih kontrol so osnova za delo notranje revizije, ki podaja oceno uspešnosti obvladovanja tveganj. Cilj družbe Elektro Gorenjska je s prepoznavanjem in obvladovanjem tveganj pridobiti priložnosti in koristi za povečanje svoje konkurenčnosti. V ta namen smo se v družbi Elektro Gorenjska odločili, da sistem obvladovanj tveganj nadgradimo. V letu 2015 smo pristopili h kvantifikaciji tveganj, ki nam bo osnova za nadgradnjo sistema obvladovanja tveganj z dinamičnim izračunom vrednostnega vpliva tveganj na poslovanje. Tveganja na sistemski ravni obvladujemo s skladnostjo z zahtevami integriranega sistema vodenja, ki vključuje tudi: sistem vodenja kakovosti ISO 9001, sistem varovanja z okoljem ISO 14001 ter sistem poklicnega zdravja in varnosti pri delu OHSAS 18001. Tako kot v letu 2014 seje tudi v letu 2015 velik del prepoznanih tveganj družbe Elektro Gorenjska nanašal na poslovna tveganja, povezana z dejavnostjo izvajanja pogodbe o najemu elektroenergetske infrastrukture in izvajanju storitev za SODO, d. o. o., saj družba po tej pogodbi ustvari veliko večino svojih prihodkov. Prepoznana tveganja lahko glede na njihov vpliv na poslovanje družbe združimo v tri večje skupine: poslovna tveganja, finančna tveganja in tveganja delovanja. V nadaljevanju so najpomembnejša med njimi na kratko predstavljena: 5.2.1 Poslovna tveganja • Metodologija Agencije za energijo in ostala regulativa s področja distribucije EE Prihodke iz naslova najema infrastrukture, EE za izgube in plačila za izvedene storitve določa Agencija za energijo z Aktom o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov. Skladno z Aktom obstaja tveganje nižjih prihodkov zaradi: (1) zmanjšanja poslovne učinkovitosti, (2) spremembe zakonodaje oz. regulative. Resnost: pomembno tveganje. Ukrepi v izvajanju: (1) Ustrezno in uspešno načrtovanje in izvajanje ter optimiranje izvajalskih procesov, omejevanje rasti (zmanjšanje) stroškov skupnih služb, povečevanje pozitivnega poslovnega rezultata nereguliranih dejavnosti (stroškovna razbremenitev reguliranega dela); (2) Aktivna vključenost v procese priprave predpisov, zakonov in podzakonskih aktov preko interesnih združenj. Predvideni ukrepi: (1) Omejevanje rasti (zmanjšanje) stroškov skupnih služb; (2) Povečanje vpliva na spreminjaje področne zakonodaje (prepoznavnost problematike distribucije EE pri akterjih zakonodajne oblasti). • Zmanjšanje količine distribuirane EE Prihodki družbe se lahko znižajo tudi na račun manjše količine distribuirane električne energije glede na preteklo leto. Količina je nižja zaradi: (1) gospodarske krize; posledično EG realizira manjše prihodke iz naslova storitev po pogodbi s SODO, pri čemer pa stroški EG ne upadejo, saj mora še naprej vzdrževati obstoječo EE-infrastrukturo. Resnost: majhno tveganje. Ukrepi v izvajanju: (1) Načrtovanje EE-omrežja z upoštevanjem vpliva gospodarskih kriz (REDOS); (2) Aktivna vključenost v pripravo predpisov, ki urejajo priključevanje proizvodnih virov na distribucijsko omrežje (poštena delitev stroškov priključevanja, plačilo vroče rezerve). Predvideni ukrepi: (1) Prizadevanje za spremembo metodologije Agencije za energijo (omrežnina naj bo bolj odvisna od moči naprav in manj od prenesene energije); (2) Sprememba navodil SODO za priključevanje proizvodnih virov. Trende gospodarstva v družbi Elektro Gorenjska zaznavamo predvsem s pomočjo naslednjih treh kazalnikov: gibanje odjema električne energije, števila izdanih projektnih pogojev in izdanih soglasij za priključitev. Višina in stalnost temeljnih prihodkov družbe je odvisna od gospodarske moči, predvsem gorenjskih poslovnih uporabnikov. • Zmanjšanje učinkovitosti omrežja Do zmanjšanja učinkovitosti omrežja pride lahko predvsem zaradi: (1) priključevanja nestabilnih proizvodnih virov (npr. sončne elektrarne), ko imamo v omrežju veliko moč in malo energije in (2) nasedlih investicij - EG izvede investicije skladno z razvojnimi načrti, zaradi propada večjega odjemalca pa ostane infrastruktura neizkoriščena, (3) neustrezne dinamike razvoja omrežja (prioritete, npr. ojačitev omrežja). Resnost: pomembno tveganje. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 50 Ukrepi v izvajanju: (1) Priključevanje proizvodnih virov s priključki globoko v stabilno točko omrežja; (2) Tesno sodelovanje z občinami in gospodarstvom za zagotovitev najkakovostnejše podlage za načrtovanje razvoja omrežja; (3) Upoštevanje obratovalnih meritev o obremenitvah TPza potrebe razvoja omrežja. Predvideni ukrepi: (1) Ojačitve omrežij, kjer se pričakuje povečano priključevanje proizvodnih virov, ukrepi DSM in oblikovanje internih kriterijev za določanje priključnih mest proizvodnih enot; (2) Dolgoročno načrtovanje z naprednimi DMS-funkcijami distribucijskega centra vodenja; (3) Nadgradnja telemetričnega sistema obratovalnih meritev. • Izredni odhodki Gre predvsem za različne kazni: (1) kazni zaradi kršitve EZ in podzakonskih aktov, (2) kazni zaradi kršitev v zvezi z vzdrževanjem, (3) kazni zaradi onesnaženja ter za (4) nastanek nezavarovanih škod. EG namreč zaradi nesorazmernih stroškov zavarovalnih premij nima zavarovanih vseh OS, posebej to velja za NN-omrežje. Resnost: pomembno tveganje. Ukrepi v izvajanju: (1) Organiziranost OE Distribucijsko omrežje, skrb za strokovni razvoj zaposlenih, nadzor nad izvajanjem vseh z EZ predvidenih postopkov; (2) Izvajanje programov po OHSAS 18001; (3) Izvajanje programov po ISO 14001; (4) Optimalno zavarovanje infrastrukture. Predvideni ukrepi: (1) Izdelava večletnega načrta vzdrževalnih posegov na EE-infrastrukturi, ki bo vključeval vse z zakonodajo predvidene aktivnosti, zagotovitev ustreznih sredstev za izvedbo; (2) Določitev procesa in odgovornosti izvajalcev s področja izvajanja VZD pri gradnji objektov; (3) Izvajanje izboljšav na podlagi programov SRO; (4) Na podlagi statističnih podatkov in izkušenj izboljševati optimalen obseg in vrsto zavarovanja ob vsakokratnem razpisu za zavarovanje infrastrukture. • Neustrezno plačilo storitev EG s strani SODO Do neustreznega plačila storitev EG s strani SODO lahko pride zaradi: (1) neobstoječega ali neustreznega cenika storitev SODO in (2) zaradi zahtev za izvedbo storitev, ki niso predmet pogodbe s SODO. Trenutno cenik storitev SODO ni oblikovan, zato lahko prihaja do razkoraka med obsegom storitev, ki jih pokriva pogodba s SODO in dejansko izvedenim obsegom storitev s strani EG. Resnost: veliko tveganje. Ukrepi v izvajanju: (1) Vztrajanje pri nadgradnji pogodbe z družbo SODO, d. o. o. Predviden ukrep: (1) Priprava predloga cenika standardnih storitev SODO (kalkulacije, normativi). • Sprememba pogodbe s SODO Letne pogodbe s SODO vsebujejo vse več določil, ki so neugodna za EG. V prihodnosti lahko pride do (1) prenosa astništva sredstev EG na SODO, (2) prenosa izvajanja nalog na SODO, (3) prenosa denarnih tokov na SODO. Vse omenjeno zmanjšuje avtonomijo poslovanja EG. Resnost: veliko tveganje. Ukrepi v izvajanju: (1, 2 in 3) Iskanje poti za podelitev koncesije za izvajanje dejavnosti SODO EG. Predvideni ukrepi: (1, 2 in 3) Priprava utemeljitev za podelitev koncesije. • Neizvedba razvojnega načrta oz. potrebnih investicij: kakovost napetosti Za doseganje ustrezne kakovosti napetosti je ključna izvedba potrebnih investicij oz. dolgoročno sledenje razvojnemu načrtu. Do odstopanj na področju investicij pa lahko pride zaradi: (1) pomanjkanja investicijskih sredstev, saj letni regulativni okvir ne sledi razvojnemu načrtu; (2) prepozne odobritve dolgoročnih kreditov za financiranje investicij s strani regulatornih organov; (3) povečanja okoljskih omejitev, ki podaljšajo, otežijo ali onemogočijo umeščanje EE-objektov v prostor; (4) sporov z lastniki parcel, kar zaplete umeščanje EE-objektov v prostor; (5) prepozne odobritve investicij in zagotovitve pogojev za izvedbo, na kar v največji meri vpliva sprejetje etnega gospodarskega načrta EG; (6) morebitno neizpolnjevanje pogodb s strani zunanjih izvajalcev in dobaviteljev. Resnost: veliko tveganje. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 51 Ukrepi v izvajanju: (1) Angažiranje vseh razpoložljivih sredstev za realizacijo nujnih investicij v EE-infrastrukturo; (2 in 5) Pravočasna priprava poslovnega načrta in takojšen pričetek postopka odobritve kredita; (3 in 4) Gojimo dobro sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, usklajujemo posege v prostor z drugimi akterji (kanalizacija, vodovod ...); (6) Izvajalske pogodbe vsebujejo varovalke: penali za neizvedbo, možnost prekinitve pogodbe itd. Predvideni ukrepi: (1) Prizadevanje za spremembo metodologije Agencije za energijo in regulativnega okvira, ki bo zagotovil zadostna sredstva za realizacijo RN, zmanjšanje stroškov aktivnosti in projektov, ki ne prinašajo dodane vrednosti v smislu EE-infrastrukture; (2 in 5) Pripraviti predloge za odpravo administrativnih ovir pri pridobivanju dolgoročnih sredstev, skrajšanje postopkov zadolževanja; (3 in 4) Prizadevati si za spremembo toge okoljske zakonodaje; (6) Uvesti vrednotenje izvajalcev in dobaviteljev, določiti kriterije za ocenjevanje in jih ustrezno vključiti v izvedbo JN. • Neizpolnjevanje načrta vzdrževanja: neprekinjenost napajanja Do poslabšanja kazalnikov neprekinjenosti napajanja lahko pride zaradi: (1) pomanjkanja sredstev za vzdrževanje; (2) omejenega zaposlovanja strokovnega osebja; (3) nezadostne robustnosti omrežja, ki jo dosegamo predvsem s kablitvijo; (4) nezadostne avtomatizacije omrežja. Resnost: pomembno tveganje. Ukrepi v izvajanju: (1) Zagotavljanje zadostnih sredstev za izvajanje vseh potrebnih VZD del v GN družbe pomanjkanja sredstev za vzdrževanje; (2) V vsakokratnem načrtu kadrov predvideti potreben razvoj kadrov za naslednje obdobje (zaposlovanje, štipendiranje, šolanje); (3) SN DV in prostozračna NNO se gradijo in obnavljajo izključno z zemeljskimi kabli; (4) Avtomatizacija RTP, RP in SN-omrežja je zadovoljiva. Predvideni ukrepi: (1) Nadomeščanje posameznih klasičnih metod vzdrževanja s sodobnejšimi s ciljem ustrezne kakovosti ob nižjih skupnih stroških; (2) Kadrovska služba uvede karierne načrte za posameznike in posamezna delovna mesta; (3) Zazankanje dolgih radialnih vodov v primeru, da je to ekonomsko upravičeno in izvedljivo; (4) Širiti avtomatizacijo na nivoju TP. • Nedoseganje zahtev Agencije za energijo: komercialna kakovost Za doseganje ustrezne komercialne kakovosti je potrebno: (1) zaposlovanje potrebnega strokovnega osebja in (2) zadosten nivo sredstev. Resnost: pomembno tveganje. Ukrepi v izvajanju: (1) V vsakokratnem načrtu kadrov predvideti potreben razvoj kadrov za naslednje obdobje (zaposlovanje, štipendiranje, šolanje); (2) Zagotavljanje zadostnih sredstev za izvajanje vseh potrebnih aktivnosti v poslovnem načrtu družbe. Predvideni ukrepi: (1) Kadrovska služba uvede karierne načrte za posameznike in posamezna delovna mesta; (2) Uvajati izboljšave v informacijski podpori procesom (klicni center, CRM, integracija informacijskih sistemov). • Okvare in havarije Zaradi vremenskih vplivov lahko pride do (1) okvar in havarij različnega obsega. Resnost: veliko tveganje. Ukrepi v izvajanju: (1) Ustrezno načrtovanje, gradnja in obratovanje omrežja. Sklenitev zavarovanja. Predvideni ukrepi: (1) koncentracija vseh komunikacij, ki danes potekajo neposredno med izvajalci intervencij in uporabniki omrežja, v ustrezno informacijsko podprt klicni center znotraj DCV. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 52 5.2.2 Finančna tveganja Tovrstna tveganja v družbi so povezana s sposobnostjo ustvarjanja finančnih prihodkov, obvladovanja finančnih odhodkov, ohranjanja vrednosti premoženja, obvladovanja obveznosti ter zagotavljanja konkurenčne in dolgoročne plačilne sposobnosti. Glavne vrste finančnih tveganj so: • Kreditno tveganje oz. tveganje neizpolnitve nasprotne stranke, ki predstavlja možnost, da bodo terjatve do kupcev in drugih poslovnih partnerjev, ki so nastale zaradi odloženega plačila, poplačane z zamudo, samo delno oziroma sploh ne bodo poplačane. V času gospodarske krize vse to postaja za družbo vedno bolj pomembno. Za obvladovanje tovrstnih tveganj sproti spremljamo odprte terjatve družbe, omejujemo izpostavljenost posameznemu kupcu, obračunavamo zamudne obresti in uporabljamo ustrezen sistem izterjave. Kreditno tveganje seje za matično družbo z izčlenitvijo dejavnosti nakupa in prodaje električne energije v hčerinsko družbo v letu 2011 močno zmanjšalo. Verjetnost materializacije kreditnega tveganja in obseg nastale škode na podlagi opisanih dejavnikov ocenjujemo kot srednjo, posledično tudi resnost tveganja opredeljujemo kot srednjo. • Tveganje kratkoročne plačilne nesposobnosti oziroma likvidnostno tveganje izhaja iz možnosti, da družba v določenem trenutku ne bo imela zadosti likvidnih sredstev za poravnavanje svojih tekočih obveznosti oziroma za vzdrževanje normalnega poslovanja. Likvidnostno tveganje obvladujemo predvsem z upravljanjem z denarnimi sredstvi na ravni skupine, s skrbnim planiranjem denarnih tokov, z vzpostavitvijo ustreznih kreditnih linij za kratkoročno uravnavanje likvidnosti ter z ustreznim upravljanjem obratnega kapitala. Sem sodijo naslednje aktivnosti: o Nadzor in medsebojno usklajevanje vseh OE na področju naročanja blaga in storitev oziroma sklepanja nabavnih pogodb glede na pričakovana razpoložljiva denarna sredstva. V to področje se uvršča tudi prioritiziranje nabav glede na razpoložljiva denarna sredstva. Omenjeno velja za vsa področja delovanja družbe, o Nadzor nad uresničevanjem odprtih naročil oziroma sklenjenih nabavnih pogodb, predvsem glede datuma dokončanja in datuma ter zneska predvidenega plačila obveznosti, o Nadzor nad pravočasnostjo plačevanja terjatev, predvsem pomembnejših odjemalcev, o Spremljanje zalog v luči dobrega gospodarja. o Spremljanje terjatev do kupcev, saj se nepravočasno plačevanje kupcev kot posledica poslabšane finančne discipline ter večjih stroškov za izterjavo zapadlih neplačanih terjatev izraža na slabši likvidnosti družbe. Prav ta ko je pomembno krajšanje plačilnih rokov kupcem. Resnost likvidnostnega tveganja ocenjujemo kot veliko. Zaradi vzpostavljenih kontrolnih mehanizmov in izvajanja ukrepov, predvsem upravljanja z denarnimi sredstvi na ravni skupine, verjamemo, da je verjetnost materializacije nelikvidnosti majhna. • Obrestno tveganje, ki predstavlja nevarnost v primeru neugodnega gibanja obrestnih mer. Družba je imela pred etom 2012 večino posojil najetih po spremenljivi obrestni meri (EURIBOR). Za obvladovanje obrestnega tveganja smo v letu 2012 obrestne mere za kredite z daljšo ročnostjo zaščitili z obrestno zamenjavo, kar pomeni, da smo variabilno obrestno mero spremenili v fiksno. Tudi v letu 2015 smo del zadolžitve izvedli s fiksno obrestno mero. Ta finančni inštrument nam omogoča bolj predvidljivo načrtovanje odlivov iz naslova obresti in enakomernejši denarni tok pri financiranju. Resnost obrestnega tveganja ocenjujemo kot majhno. Glede na trenutno gospodarsko situacijo se ne pričakuje pomembnejši dvig višine obrestnih mer, zato ta vpliv tveganja ocenjujemo kot zmeren. Tveganja delovanja so povezana z zasnovo, izvajanjem in nadziranjem poslovnih procesov in aktivnosti v družbi ter zagotavljanjem ustreznega delovanja informacijskih sistemov. Izpostavljenost tveganjem delovanja v družbi je ocenjena kot nizka, saj so uvedeni standardi: sistem vodenja kakovosti ISO 9001, sistem varovanja okolja ISO 14001 ter sistem poklicnega zdravja in varnosti pri delu OHSAS 18001. Sistem vodenja kakovosti ISO 9001 poleg formalizacije in standardizacije poslovnih aktivnosti ter razmejitve odgovornosti za njihovo izvajanje zagotavlja tudi redno preverjanje primernosti izvajanja v okviru zunanjih in notranjih presoj. S pridobitvijo certifikata sistema ravnanja z okoljem ISO 14001 je družba dokazala, da se zavedamo, kako pomemben je odgovoren odnos družbe do okolja, to pomeni, da odpravljamo škodljive vplive na okolje. Posredno se z upoštevanjem določil standarda zmanjšujejo možna tveganja za okolje. 5.2.3 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 53 V okviru tveganj delovanja se bo družba še naprej osredotočala na: • Kadrovsko tveganje, ki vključuje izgubo ključnih kadrov, pomanjkanje strokovno usposobljenih kadrov in zagotavljanje kompetentnih kadrov, pa tudi ravnanje zaposlenih, ki ni v skladu s predpisi in z internimi akti družbe. Tveganje obvladujemo z zagotavljanjem in spodbujanjem nenehnega izobraževanja, sistemom namestništev, usposabljanja, z notranjim komuniciranjem, z obveščanjem vseh zaposlenih, z izvajanjem letnih razgovorov, z merjenjem organizacijske klime ter s skrbjo za varno in zdravo delo s pomočjo sistema OHSAS 18001, pa tudi z drugimi ukrepi sistema notranjega kontroliranja. Tveganja, povezana z ravnanji zaposlenih, ki bi lahko družbi povzročila večjo škodo, družba varuje tudi s sklepanjem pogodb z zavarovalnicami o zavarovanju odgovornosti na področju izvajanja gradbenih in projektantskih del ter zavarovanju zaposlenih s prostovoljnim kolektivnim nezgodnim zavarovanjem delavcev. V letu 2014 je družba pridobila tudi polni certifikat Družini prijazno podjetje, na podlagi katerega je sprejela šestnajst ukrepov, ki bodo doprinesli h kakovostnejšemu ter učinkovitejšemu preživljanju delovnega in družinskega časa. Resnost kadrovskega tveganja družba ocenjuje kot pomembno. Verjetnost za materializacijo tega tveganja namreč ocenjujemo kot gotovo, zavedamo pa se, da bi odhod ključnih kadrov lahko povzročil zmerno poslovno škodo. • Zakonodajno (regulatorno) tveganje je eno najpomembnejših tveganj, saj obsega netržne dejavnike, kot so spremembe in nedorečenost predpisov, kijih družba ne more obvladovati oziroma ima na te dejavnike zelo omejen vpliv. Družba mora zagotoviti, da bo poslovanje potekalo v skladu z njimi. Tveganje se nanaša predvsem na zniževanje gospodarskih koristi družbe (dodatne stroške ali zmanjševanje dotedanjih prihodkov) zaradi prilagajanja zakonodajnim spremembam, pa tudi zaradi morebitnih neskladnosti pri spoštovanju predpisov (kazni). Regulatorno tveganje je močno prisotno, saj se zakonodaja na energetskem področju še vedno spreminja in v precejšnji meri vpliva tudi na poslovne izide in finančno stanje družbe. Zakonodajne spremembe vplivajo na družbo še na številnih drugih področjih: od splošne gospodarske ureditve, davčne ureditve (stopnja davka od dohodka pravnih oseb, koriščenje davčnih olajšav, odpisi sredstev, stopnje DDV ...) do področja varstva okolja. Poleg naštetih tveganj je potrebno upoštevati tudi, da je Republika Slovenija 79,42-odstotni delničar družbe Elektro Gorenjska. Družba skuša ta tveganja obvladovati s pravočasnim in z ustreznim vključevanjem v postopke sprejemanja novih predpisov in spreminjanja obstoječih predpisov. Spoštovanje predpisov družba obvladuje z ustreznim sistemom notranjega kontroliranja. Družba verjetnost delovanja izven zakonskih oz. regulatornih okvirov zaradi vzpostavljenega sistema notranjih kontrol ocenjuje kot majhno. Ker menimo, da bi ob materializaciji tega tveganja nastala zmerna poslovna škoda, resnost tveganja ocenjujemo kot pomembno. • Tveganja, povezana z delovanjem računalniško podprtega informacijskega sistema, obsegajo tveganje izgube podatkov, tveganje nepooblaščenega dostopanja do podatkov, tveganje pravilnega in primernega delovanja sistema in aplikacij, kot je zamišljeno in v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi, in tveganje nemotenega delovanja sistema. Tveganje za izgubo podatkov ocenjujemo kot nizko, saj imamo sisteme za arhiviranje podatkov tako v družbi kot na rezervni lokaciji. Pred tveganjem nepooblaščenega dostopanja do podatkov varujemo z dvostopenjskim sistemskim preverjanjem dostopanja. Tveganje pravilnega delovanja sistema in aplikacij, kot je zamišljeno in v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi, ocenjujemo kot nizko, saj se sproti pregledujejo vse zakonske spremembe. Na podlagi ugotovitev neskladja pa se pripravijo zahteve za potrebne spremembe informacijske podpore. Pred tveganjem motenj ali prekinitev v delovanju sistema se varujemo s sistemom zagotavljanja neprekinjenega delovanja in z rezervno lokacijo. Ker bi večje motnje v delovanju informacijskega sistema lahko za družbo pomenile nastanek velike poslovne škode, ocenjujemo resnost tveganj, povezanih z delovanjem računalniško podprtega informacijskega sistema, kot veliko. • Tveganje zaradi minimalnih zalog materiala pomeni, da ob večjih defektih ali škodnih dogodkih primanjkuje materiala za popravilo naprav. Tveganje obvladujemo s sklepanjem ustreznih pogodb, ki dobavitelje obvezujejo k hrambi določenih materialov na zalogi in s tem k čim krajšim dobavnim rokom ter konsignacijskim načinom dobave materiala. Resnost omenjenega tveganja ocenjujemo kot majhno, ob upoštevanju neznatne verjetnosti materializacije in zmerne poslovne škode, ki bi lahko posledično nastala. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 54 • Enotna politika zavarovanja premoženja z namenom, da bi odpravila različna tveganja, ki bi lahko ogrozila delovanje družbe in povzročila večjo materialno škodo. Družba ima zato z zavarovalnicami sklenjena premoženjska zava rovanja. • Tveganja, povezana s spori, se nanašajo predvsem na denacionalizacijske postopke, individualne delovne spore ter druge pravdne zadeve, kjer je kot stranka udeležena družba Elektro Gorenjska. V primeru, da pravnomočno zaključeni postopki ne bodo razrešeni v korist družbe, obstajajo finančne posledice. Družba obvladuje ta tveganja tako, da s sistemom notranjega kontroliranja v kar največji meri zagotavlja skladnost svojega delovanja s predpisi in pogodbami. Kjer oceni, da je to primerno in upravičeno, se poslužuje tudi storitev zunanjih pravnih strokovnjakov. Družba ocenjuje, da je zelo verjetna materializacija tveganj, povezanih s spori. Ker se lahko posamezni izgubljeni spori kažejo v visoki poslovni škodi, je resnost tveganj, povezanih s spori, visoka. • Tveganje resnih poškodb in smrti pri delu Za družbo obstaja tveganje resnih poškodb in smrti pri delu, ki so lahko posledica napačnih postopkov pri delu, malomarnosti zaposlenih in zunanjih vplivov. Verjetnost takšnega dogodka je pogosta. Če se tveganje uresniči, bi imelo na poslovanje majhen finančen vpliv. Tovrstno tveganje obvladujemo s pomočjo Izjave o varnosti z oceno tveganja, izpolnjevanja zahtev standarda za varnost in zdravje pri delu BS OHSAS 18001, usposabljanja, zdravstvenih pregledov in pregledov osebne varovalne opreme. Področje obvladuje svet za varnost in zdravje pri delu, znotraj sistema VZD v tesni povezavi s Službo za varnost in zdravje pri delu. • Tveganje vplivov na okolje Družba s svojim delovanjem lahko posredno oziroma neposredno vpliva na okolje. V ta namen so prepoznani okoljski vidiki, nad katerimi bdi svet za ravnanje z okoljem. Tveganja obvladujemo s spremljanjem in z upoštevanjem okoljske zakonodaje, izpolnjevanjem zahtev standarda za ravnanje z okoljem ISO 14001, usposabljanjem in rednimi presojami delovanja. 5.3 Vzpostavitev notranje revizije, revizijske komisije nadzornega sveta in funkcije obvladovanja tveganj Družba Elektro Gorenjska je v septembru 2011, skladno s sklepi skupščine delničarjev in zahtevami večinskega lastnika, pričela z aktivnostmi za vzpostavitev celovitega, formaliziranega sistema obvladovanja tveganj in notranje revizije. Družba Elektro Gorenjska je sicer že pred tem imela dobro delujoč sistem obvladovanja tveganj, na kar kaže tudi njeno uspešno in zanesljivo poslovanje. Kljub temu je bilo treba sistem formalizirati, ga okrepiti ter nadgraditi z uvedbo funkcije notranje revizije ter vzpostavitvijo revizijske komisije nadzornega sveta. Na podlagi sprejetega sklepa o vzpostavitvi organizacije notranjih kontrol 34. redne seje kolegija uprave, izvršnih direktorjev, svetovalcev uprave in direktorjev skupine Elektro Gorenjska z dne 6. 10. 2011 sta bili vzpostavljeni funkciji obvladovanja tveganj ter notranje revizije, ki sta organizirani v okviru matične družbe in pokrivata področje poslovanja celotne skupine: • Funkcijo notranje revizije vodi notranji revizor, ki funkcijsko odgovarja in poroča revizijski komisiji nadzornega sveta, administrativno pa poroča neposredno predsedniku uprave matične družbe. • Sistem obvladovanja tveganj vodi koordinator obvladovanja tveganj, ki poroča notranjemu revizorju, svetu za obvladovanje tveganj za posamezno področje ter predsedniku uprave matične družbe. Jeseni 2012 je področje obvladovanja tveganj in vlogo koordinatorja za obvladovanje tveganj v družbi Elektro Gorenjska prevzela svetovalka uprave za kakovost, ki skrbi za delovanje integriranega sistema vodenja v družbi. Nadzorni svet družbe je na svoji 2. redni seji 3. 10. 2013 za člana revizijske komisije iz vrst nadzornega sveta družbe Elektro Gorenjska imenoval Andreja Koprivca, ki je imenovan tudi za predsednika revizijske komisije nadzornega sveta družbe Elektro Gorenjska, in Elvisa Durakoviča. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 55 Iz vrst neodvisnih strokovnjakov, usposobljenih za računovodstvo in revizijo, ki so dokončali izobraževanje za pridobitev naziva pooblaščeni revizor, revizor, preizkušeni računovodja, računovodja, preizkušeni notranji revizor, preizkušeni davčnik in podobno, pa je bil imenovan dr. Andrej Baričič. Notranja revizija v družbi Elektro Gorenjska deluje kot neodvisna funkcija od leta 2012. Podlaga za njeno delovanje je Listina o notranji reviziji, ki jo potrdita uprava in nadzorni svet Elektro Gorenjska. Cilj delovanja notranje revizije je podajati zagotovila glede obvladovanja tveganj družb v skupini ter dodajati vrednost s svetovanjem na vseh ravneh glede obvladovanja tveganj, varovanja premoženja ter izboljšanja učinkovitosti in kakovosti poslovanja. Letni načrt dela notranje revizije je pripravljen na osnovi analize tveganj družb v skupini Elektro Gorenjska. Sprejmeta ga uprava in nadzorni svet družbe. Notranja revizija o svojem delu in izsledkih tekoče poroča upravi Elektro Gorenjska in kvartalno revizijski komisiji. Tako uprava kot revizijska komisija sta obveščeni o vseh izvedenih revizijah, njihovih izsledkih in priporočenih ukrepih oziroma izboljšavah. Notranja revizija je v letu 2015 izvedla devet revizijskih pregledov. Posebno pozornost je posvetila področjem naročil in investicij ter obvladovanju kreditnih tveganj. Poleg tega je sproti spremljala uresničevanje podanih priporočil. 5.4 Obvladovanje tveganj v družbi Gorenjske elektrarne Redno nadziranje in obvladovanje tveganj je pomemben pogoj za uspešno in učinkovito doseganje zastavljenih dolgoročnih poslovnih ciljev. Družba se pri poslovanju srečuje z različnimi vrstami tveganj. Nastanek izgube ali škode, ki nastopi kot posledica materializacije tveganj, lahko negativno vpliva na uspeh družbe. Temelj upravljanja s tveganji je njihova identifikacija in ocena resnosti, ki jo družba ocenjuje kot produkt verjetnosti materializacije tveganja in vpliva na poslovanje družbe. Slika 16: Ovrednotenje tveganj 1 NEZNATEN VPLIV 2 MAJHEN VPLIV 3 ZMEREN VPLIV 4 VELIK VPUV 5 KATASTROFALEN VPLIV 1 SKORAJ NEMOGOČE 2 MALO VERJETNO 3 MOŽNO 5 SKORAJ ZAGOTOVO Srednje in majhno tveganje | Pomembno | Veliko tveganje Družba Gorenjske elektrarne ima prepoznana naslednja tveganja: • Denacionalizacijski postopki v teku HE Kranjska Gora Gorenjske elektrarne so v postopku vračila premoženja na UE Jesenice zavezanec za vračilo v zadevi opr. št. 321-31/97. Agrarna skupnost Kranjska Gora-Log je postavila zahtevek za vračilo v naravi za MHE Jasna oz. Kranjska Gora. Izdelano je bilo izvedensko mnenje, kije pokazalo, da so bila vlaganja v objekt s strani Gorenjskih elektrarn večinska (okoli 90 %), na podlagi cesarje bila izdana Delna odločba Upravne enote Jesenice št. 321-31/97 z dne 8. 10. 2015, s katero je bila zavrnjena zahteva Agrarne skupnosti Kranjska Gora-Log za vračilo nepremičnin v naravi za pare. št. 806/3, 806/4, 806/2, 808/268 in 808/270 k. o. Kranjska Gora. Agrarna skupnost Kranjska Gora-Log je 26. 10. 2015 vložila pritožbo zoper navedeno delno pritožbo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z Odločbo št. 490-53/2015/4 z dne 17. 12. 2015 pritožbo zavrnilo in Delna odločba Upravne enote Jesenice št. 321-31/97 z dne 8. 10. 2015 je postala pravnomočna vjanuarju 2016. HE Jelendol Denacionalizacijski postopek poteka tudi v zvezi s HE Jelendol, v zvezi s katero upravičenci zahtevajo vrnitev v naravi. Družba Gorenjske elektrarne ni lastnik nepremičnin, temveč le premičnin, to je strojne opreme v tej HE. Izdana je bila začasna odredba o vrnitvi HE, ki pa se je glasila na zavezanca Občino Tržič, ki je pravni naslednik Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 56 zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine, na kateri HE stoji in obratuje. Družba je omenjeno HE pridobila ob ustanovitvi s stvarnim vložkom. Upravna enota Tržič je 19. 5. 2008 izdala sklep o predaji v začasno uporabo upravičenkam strojnice HE Jelendol in 6. 6. 2008 tudi sklep o dovolitvi izvršbe. Zato je bila HE skupaj s premičninami 8. 8. 2008 predana upravičencu. Zoper sklep je družba Gorenjske elektrarne vložila ustrezna pravna sredstva na Ministrstvo za okolje in prostor RS, ki je pritožbo zoper sklep o predaji v začasno uporabo zavrnilo. Družba je zoper odločitev vložila tožbo, čemur je Upravno sodišče RS sledilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek. UE Tržič je v ponovnem postopku HE Jelendol zopet vrnila v začasno uporabo denacionalizacijskim upravičencem, čemur je na pritožbo GE MOP pritrdil. Družba je zoper sklep Upravne enote Tržič (in odločbo MOP) vložila tožbo na Upravno sodišče RS. V zvezi z izročitvijo premičnin, to je strojne opreme, je družba vložila tudi tožbo na vrnitev strojne opreme ter plačila uporabnine in odškodnine zoper denacionalizacijske upravičenke in začasnega uporabnika. 15. 2. 2016 je UE Tržič izdala delno odločbo, s katero je bila nepremičnina vrnjena upravičencu. Kot zavezanec za vračilo je bila določena Občina Tržič; zahtevku Gorenjskih elektrarn, da se oprema ne vrne, pa je bilo ugodeno. Zoper odločbo je bila vložena pritožba. Postopka še nista končana. • Tveganje vremenskih pogojev Družba Gorenjske elektrarne je pri svoji osnovni dejavnosti, proizvodnji električne energije, odločilno vezana na vremenske pogoje. 64 % vrednosti proizvodnje izhaja iz hidroelektrarn, na proizvodnjo katerih odločilno vpliva količina padavin. Le-ta lahko zaniha tudi +/- 20 % okrog dolgoletnega povprečja. Razlika v letni proizvodnji električne energije med posebej vodnatimi in sušnimi leti lahko znaša tudi 17.000 MWh, kar pri ceni 40 €/MWh predstavlja 680.000 € prihodkov. Družba to tveganje obvladuje predvsem z razvojno politiko, kije intenzivno usmerjena v diverzifikacijo proizvodnje z dodajanjem novih MFE in SPTE proizvodnih kapacitet, s čimer se bo delež HE v prihodkih od prodaje dolgoročno znižal. Prav tako se družba usmerja tudi k ostalim projektom učinkovite rabe energije, ki še dodatno vplivajo na stabilnost denarnih tokov in zmanjšujejo odvisnost od vremenskih pogojev. Na operativni ravni je družba tveganje nihanj proizvodnje obvladovala z optimalnim vzdrževanjem proizvodnih objektov, s čimer se minimizira obseg izpadov proizvodnje. • Tržno tveganje Družba je pri prodaji proizvedene električne energije izpostavljena nihanjem tržne cene električne energije. Le-ta je močno korelirana z gospodarskimi gibanji, nanjo pa lahko pomembno vplivajo tudi zunanji šoki, kot je recimo izpad večjih proizvodnih enot v evropskem okviru oziroma sprememba smernic politike proizvodnje električne energije, na primer opustitev proizvodnje vjedrskih elektrarnah. Družba tržno tveganje oz. tveganje nihanja prodajnih cen električne energije obvladuje predvsem s tekočim spremljanjem vseh dejavnikov, ki vplivajo na ceno, in posledičnim predvidevanjem gibanja cen. Na podlagi analiz se družba odloča za prodajo električne energije za prihodnja obdobja, ko oceni, da je cena ugodna. Kupca izbira na podlagi najboljše ponudbe. V segmentu proizvodnje električne energije v SPTE je bilo tržno tveganje obvladovano s hkratno korelacijo odkupne cene z gibanjem cene zemeljskega plina kot energenta. Prav tako se družba skuša tveganjem spremembe cene električne energije izogniti tudi z drugimi projekti učinkovite rabe energije, ki niso neposredno vezani na ceno električne energije. Dolgoročno družba pričakuje dvig cene električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, kar bi imelo pozitiven učinek na poslovni izid družbe. Praksa t. i. zelenih certifikatov oziroma premije na ceno električne energije, proizvedene iz zelenih virov, je namreč v tujini že stalnica, v Sloveniji pa tak produkt še ne obstaja. • Tveganja v zvezi z novimi predpisi pri pridobivanju podpor Na podlagi EZ-C so v letu 2011 vse HE, razen HE Soteska, HE Rudno ter HE Zvirče, izgubile pravico do prejetih podpor, saj so bile vse starejše od 15 let. HE Zvirče bo do podpore upravičena do leta 2017, HE Soteska do sredine leta 2016, HE Rudno pa bo podporo prejemala do novembra 2019. Sončne elektrarne so do podpor upravičene različno, in sicer do leta 2020 oziroma do leta 2027, kogeneracije pa do leta 2020 oziroma 2023. Dodatno tveganje se pojavlja tudi za objekte, ki so sicer pogodbeno že upravičeni do podpor. V proračun centra za podpore obnovljivih virov se sicer letno nabere okrog 90 milijonov evrov, a zaradi velikega povečanja elektrarn ta znesek ne pokriva več potreb. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 57 Ta tveganja družba obvladuje z gradnjami novih proizvodnih objektov, v zadnjih letih pa tudi z iskanjem in izvajanjem drugih projektov učinkovite rabe energije, ki niso vezani na nacionalne podpore, ter z iskanjem drugih prihodkovnih virov. • Tveganje prekinitev obratovanja proizvodnje in izgube prihodkov Izpad proizvodnje, posebej v kombinaciji s strojelomom, lahko za družbo pomeni občuten izpad prihodkov. Družba je zato z izvajanjem rednega monitoringa, okrepljenega monitoringa v primeru neugodnih vremenskih razmer ter načrtovanega in tekočega vzdrževanja skrbela, da do okvar proizvodnih enot ni prišlo. • Tveganje, ki izhaja iz zagotavljanja skladnosti delovanja s koncesijskimi pogodbami Družba Gorenjske elektrarne je kot koncesionar redno vzdrževala objekte vodne infrastrukture ter vodna zemljišča v njeni lasti ali posesti, skladno s Programom obratovanja in vzdrževanja objektov vodne infrastrukture, ki ga sprejme pristojno ministrstvo. • Tveganja zaradi spremembe klimatskih pogojev zaradi segrevanja ozračja Tveganja proizvodnje električne energije in prihodnjih investicij v HE in FE so povezana s spremembami klimatskih pogojev zaradi segrevanja ozračja, kar je dandanes dejansko prisoten pojav. Družba Gorenjske elektrarne čuti klimatske spremembe v obliki večanja ekstremov. Tako imamo daljša in močnejša sušna obdobja ter več vremenskih ujm z izredno povečanimi padavinami. Oba primera pomenita manjšo proizvodnjo za HE, saj morajo v primeru vodnih ujm zaradi varnostnih razlogov HE mirovati. Kakšne bodo nadaljnje podnebne spremembe, ne ve nihče. Družba tveganje podnebnih sprememb obvladuje predvsem s prilagajanjem, t. j. diverzifikacijo svojih proizvodnih virov in izvedbo ustreznih konstrukcijskih rešitev, ki omogočajo obratovanje proizvodnih kapacitet oz. preprečujejo nastanek škode v neugodnih vremenskih okoliščinah. • Kreditno tveganje Kreditno tveganje predstavlja možnost (verjetnost) nastanka izgube zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti dolžnika do kreditodajalca. Povezano je z nepripravljenostjo ali nesposobnostjo dolžnika, ki je lahko začasna (nelikvidnost) ali trajna (insolventnost), da v dogovorjenem roku izpolni svoje finančne obveznosti. Družba kreditnemu tveganju v večji višini ni bila izpostavljena. Znesek neplačanih terjatev od celotnega prometa v letu 2015 je bil neznaten. Terjatve se spremljajo mesečno in neplačniki so opozorjeni ob neplačilu, poslani so jim obračuni zamudnih obresti oz. proti njim se začne postopek sodne izterjave, s kupcem pa se prekine pogodba o sodelovanju. • Valutno tveganje Valutno tveganje je finančno tveganje in pomeni nevarnost pred finančno izgubo zaradi sprememb vrednosti ene valute v primerjavi z drugo. Družba ni bila izpostavljena valutnim tveganjem v letu 2015. • Obrestno tveganje Obrestno tveganje pomeni možnost izgube zaradi neugodnega gibanja obrestnih mer na trgu. Družba obrestno tveganje iz naslova finančnih obveznostih, ki so vezane na obrestne mero EURIBOR, obvladuje preko sklenjene obrestne zamenjave. Iz naslova sklenjene obrestne zamenjave se pričakuje uspešno varovanje pred denarnotokovnim tveganjem. Na ta način seje družba v celoti zavarovala pred obrestnim tveganjem. • Tveganje plačilne nesposobnosti Tveganje plačilne nesposobnosti je tveganje, da se bo družba soočila s težavami pri zbiranju finančnih sredstev, potrebnih za izpolnitev finančnih obveznosti. Družba se s tem tveganjem v letu 2015 ni soočala. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 58 06 6.1 Analiza poslovanja skupine Proizvodnja električne energije Gorenjske elektrarne ostajajo zveste obnovljivim virom energije, projektom samooskrbe z električno energijo, e-mobilnosti in doseganju energijskih prihrankov v podjetjih. V letu 2015 je družba Gorenjske elektrarne proizvajala električno energijo v 14 lastnih hidroelektrarnah (odslej tudi HE), v eni elektrarni v najemu (ki jo ima družba vse od ustanovitve v najemu pri ustanovitelju, družbi Elektro Gorenjska, d. d.) ter v eni elektrarni, ki jo ima družba v upravljanju. Električno energijo je proizvajalo tudi 17 sončnih elektrarn (odslej tudi FE) na območju Gorenjske, ena sončna elektrarna v Mariboru (ki je v najemu) ter ena sončna elektrarna v Novi Gorici. Poleg tega je družba v sedmih kogeneracijah proizvajala toplotno in električno energijo v soproizvodnji z visokim izkoristkom. Od obnovljivih virov energije se izkorišča tako vodne vire (hidroelektrarne) kot tudi sončno energijo (sončne elektrarne) in zemeljski plin (kogeneracije). Obratovanje hidroelektrarn je v veliki meri odvisno od naravnih danosti, to je od trenutnih količin padavin, ki vplivajo na količino vode v vodotokih, saj hidroelektrarne v glavnem nimajo svoje akumulacije (z izjemo HE Lomščica). To pomeni, da se v primeru obilnejših padavin visoko narasle vode prelivajo prek naprav, zato HE ne more izkoristiti višje vode za proizvodnjo električne energije. Ob sušnih obdobjih pa vodotoki močno usahnejo, kar spet pomeni omejeno in v skrajnem primeru celo onemogočeno proizvodnjo električne energije. Količina proizvedene električne energije v hidroelektrarnah pa ni odvisna le od količine vode, temveč tudi od višinske razlike vodnega padca, geografske lege posamezne elektrarne in drugih značilnosti, ki vplivajo na proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah. Prednost izkoriščanja hidroenergije je predvsem uporaba OVE, slabost pa je nihanje proizvodnje glede na razpoložljivost vode. Izgradnja hidroelektrarne predstavlja tudi velik poseg v okolje in visoke investicijske stroške. Poleg tega je pri režimu izkoriščanja vodotokov treba upoštevati še zahteve, kijih postavljajo ribiči in naravovarstveniki. Pri sončni elektrarni gre za neposredno pretvarjanje sončnega sevanja v električno energijo. Glavne prednosti izkoriščanja sončne energije so: prijaznost do okolja, možnost oskrbe odročnih območij, proizvodnja in poraba sta na istem mestu. Glavna težava pri izkoriščanju sončne energije nastane zaradi različnega sončnega obsevanja. Soproizvodnja električne in toplotne energije je sočasna proizvodnja električne in toplotne energije. Predstavlja način pretvorbe energije goriva v električno energijo, kjer se koristno uporabi pretežen del toplote, ki pri tej pretvorbi nastaja kot stranski produkt. Različne tehnologije omogočajo uporabo različnih goriv z različnimi izkoristki. Vsem tehnologijam pa je skupni učinkovitejši proces pretvorbe energije zaradi koristne uporabe toplote, kot je sicer prisoten v klasičnih termoelektrarnah. Prednosti pridobivanja električne energije na ta način so predvsem v učinkoviti pretvorbi energije goriva v koristno toploto in električno energijo. Navedeni način pa zmanjšuje odvisnost od obstoječih načinov pridobivanja električne energije. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 59 Na naslednji sliki predstavljamo delež posameznih elektrarn v celotnih prihodkih od prodaje električne energije skupaj s podporami proizvodnji za leto 2015. Slika 17: Deleži prihodkov posameznih elektrarn v celotnih prihodkih od prodaje električne energije 21,00 I SPTE - 7,2 % I FE -2B.7 % HE -61,1 % 12.00 6.2 Količine distribuirane električne energije V letu 2015 je bilo po omrežju družbe Elektro Gorenjska distribuirane 1.042.193 MWh električne energije oz. 4,1 % več kot v letu 2014(1.000.918 MWh). Gospodinjskim odjemalcem je bilo v letu 2015 znotraj omrežja družbe Elektro Gorenjska distribuiranih 328.787 MWh električne energije, kar je za 2,3 % več kot v letu 2014 (321.506 MWh). Poslovnim odjemalcem je bilo znotraj omrežja družbe distribuiranih 713.405 MWh električne energije, kar je 5,0 % več kot v letu 2014 (679.412 MWh). Ocenjujemo, da je razlog za nekoliko večje količine distribuirane električne energije v letu 2015 izboljšanje gospodarskih razmer. Slika 18: Gibanje distribuiranih količin električne energije od leta 2011 do leta 2015 2011 2012 2013 2014 2015 ■ GWh * BDP (%) Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 60 6.3 Kakovost oskrbe z električno energijo Uporabnik električne energije pričakuje, da je električna energija na voljo takrat, ko jo potrebuje (zanesljivost/stalnost oskrbe, neprekinjenost napajanja - angl.: continuity), in da vse naprave delujejo varno in zadovoljivo (kakovost električne napetosti - angl.: power quality). Poleg tega se vsak dan pojavljajo novi odjemalci in vse številčnejši proizvajalci električne energije, ki se priključujejo na distribucijsko omrežje ali želijo spremeniti pogoje svoje priključitve. Potrebna je vrsta storitev, kijih moramo izvesti v pričakovanem času in na način, ki ga predvideva zakonodaja. Kakovost oskrbe električne energije tako zajema: • neprekinjenost napajanja, • kakovost napetosti in • komercialno kakovost oziroma kakovost storitev, kijih podjetje nudi uporabnikom omrežja. Neprekinjenost napajanja Neprekinjenost napajanja spremljamo po utečenem postopku skladno z zakonodajo. V nabor parametrov, ki jih spremljamo, je bil v zadnjem letu dodan še kratkotrajni kazalnik MAlFle. Analiza je pokazala, da so kazalniki v letu 2015 v okviru predpisanih mej. Tabela 6: Nenačrtovane dolgotrajne prekinitve po tipu omrežja v letu 2015 [Nenačrtovane - Lastni] [Nenačrtovane - Tuji] [Nenačrtovane - Višja sila] Skupaj Ruralnl Urbani Skupaj Ruralnl Urbani Skupaj Ruralnl Urbani Skupaj SAIDI [min./odj.] 4,548 8,720 13,268 1,734 0,295 2,029 0,000 0,292 0,292 15,589 SAIFI [prek./odj.] 0,183 0,398 0,582 0,049 0,007 0,056 0,000 0,007 0,007 0,645 CAIDI [min./prek.] 24,807 21,888 22,808 35,036 43,338 36,040 0,000 40,103 40,103 24,157 CAIFI [prek./odj.] 0,592 1,286 1,878 0,160 0,022 0,182 0,000 0,023 0,023 2,083 Tabela 7: Načrtovane dolgotrajne prekinitve v letu 2015 Ruralnl Urbani Skupaj SAIDI [min./odj.] 34,004 10,277 44,281 SAIFI [prek./odj.] 0,234 0,102 0,336 CAIDI [min./prek.] 145,449 100,587 131,805 CAIFI [prek./odj.] 0,968 0,423 1,391 Tabela 8: Kratkotrajne prekinitve v letu 2015 Skupaj ruralnl Skupaj urbani Skupaj podjetje MAIFI [prek./odj.] 1,624 1,247 2,871 Slika 19: SAIDI - Povprečni čas trajanja vseh nenačrtovanih dolgotrajnih prekinitev Slika 20: SAIFI - Povprečno število vseh nenačrtovanih dolgotrajnih prekinitev (daljših od treh minut) ■ ■lil. lililí 2010 2011 2012 2013 2014 2015 ViSja sila ■ Tuji vpliv ■ Lastni vzrok 2010 2011 2012 2013 2014 2015 ViSja sila ■ Tuji vpliv ■ Lastni vzrok Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 61 Ugotavljamo, da se razmere na področju kakovosti napetosti v primerjavi z letom 2014 niso bistveno spremenile. Vzrok za neskladne napetostne razmere predstavlja fliker, ki se prenaša iz prenosnega 110 kV omrežja ter širi na nižje napetostne nivoje. Ostali parametri so bili v letu 2015 ves čas merjenja v skladu z zahtevami standarda SIST EN 50160. V obravnavanem letu smo prejeli šest uradnih pritožb o stanju kakovosti napetosti na nizkonapetostnem nivoju. Od teh so se tri izkazale za upravičene. Neskladja se trudimo odpraviti čim hitreje in v skladu z zakonskimi roki. Ocenjujemo, da je stanje kakovosti napetosti na področju Elektra Gorenjska dobro ter da družba z gradnjo ter vzdrževanjem komunikacijske in merilne infrastrukture na NN-nivoju še izboljšuje proces ugotavljanja ter odprave neustreznih napetostnih razmer. Tabela 9: Skladnost parametrov kakovosti napetosti glede na standard SIST EN 50160 na VN-nlvoju za leto 2015 Objekt RTP Število Število neskladnih tednov Število Število Skladnost KEE 110/X tednov pod nadzorom Velikost napajalne napetosti Harmoniki Fliker Neravnotežje Signalne napetosti Frekvenca upadov napetosti porastov napetosti Število skladnih tednov Število neskladnih tednov RTP Jesenice 110 kV 51 0 0 51 0 0 0 64 23 0 51 RTP Radovljica 110 kV 51 0 0 50 0 0 0 166 4 1 50 RTP Tržič 110 kV 51 0 0 49 0 0 0 67 20 2 49 RTP Primskovo 110 kV 51 0 0 49 0 0 0 68 21 2 49 RTP Zlato polje 110 kV 51 0 0 49 0 0 0 56 20 2 49 RTP Labore-DV Okroglo 110 kV 51 0 0 48 0 0 0 69 20 3 48 RTP Škof j a Loka 110 kV- Okroglo 51 0 0 31 0 0 0 74 22 20 31 RTP Škof j a Loka-DV Kleče 110 kV 51 0 0 33 0 0 0 66 29 18 33 Komercialna kakovost Pri večini parametrov komercialne kakovosti za leto 2015 ugotavljamo, da so dosežene povprečne vrednosti kazalnikov bistveno boljše od mejnih vrednosti minimalnih standardov kakovosti. Pri parametru 1.1., ki se nanaša na povprečni čas, potreben za izdajo soglasja za priključitev (parameter 1.1.), je razlog za manjši delež storitev nad mejno vrednostjo (12 %) dejstvo, da se podatki glede na Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) nanašajo na skrajšane in ugotovitvene postopke skupaj. ZUP sicer določa, da je pri skrajšanih postopkih dopustni čas izdaje odločbe 30 dni, pri ugotovitvenih postopkih, kjer se izvede tudi ustna obravnava, pa 60 dni. Pri parametru 4.1. (povprečni čas, potreben za odpravo okvare števca) se delež opravljenih storitev nad mejno vrednostjo (10 %) nanaša na okvare, ki smo jih odkrili sami, brez prejema reklamacije s strani uporabnika. V prihodnje na tem področju načrtujemo izboljšavo v smislu pošiljanja opozoril odgovornim osebam. Razlogi za 23 upravičenih izvzetij pri parametru 4.2. (povprečni čas do vzpostavitve ponovnega napajanja po izklopu zaradi neplačila) pa temeljijo na uskladitvi termina priklopa merilnega mesta ob prisotnosti uporabnika, kar pomeni, da seje čas izvedbe storitve podaljšal po dogovoru z uporabnikom. Večino pritožb smo ponovno evidentirali na področju delovanja števcev oz. merilnih naprav, kjer je bilo 63 % pritožb upravičenih. Pritožbe se nanašajo predvsem na napačno izmerjene količine električne energije zaradi okvar krmilnih naprav oz. stikalnih ur, ki so tehnično v dokaj slabem stanju. Rešitev problema načrtujemo s postopno uvedbo števcev AMI. Zahtev za kompenzacije v letu 2015 nismo prejeli. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 62 6.4 Investicijska vlaganja Skupina Elektro Gorenjska je v letu 2015 investirala 18.342.130 € (leta 2014: 14.764.515 €). Pomembnejše naložbe so predstavljene v nadaljevanju. V okviru investicij v visokonapetostno omrežje, ki so znašale 7.016.750 €, so pomembnejše: • 110 kV DV RTP Železni ki-RTP Bohinj: Do poletja so bila izvedena vsa gradbena dela, vključno s priključnimi 110 in 20 kV kablovodi. Pred zaključkom gradbenih del so se že začela izvajati elektromontažna dela, s postavitvijo vseh 115 stojnih mest, ki so bila zaključena do jeseni. Sledila je še montaža 110 ter 20 kV obesne opreme, vrvi in OPGW, zaključena v mesecu novembru. V decembru so bili izvedeni potrebni preizkusi opreme in delovanja ter opravljen strokovni tehnični pregled, kateremu je sledil priklop. • 110 kV DV RTP Jesenice-RTP Kranjska Gora: Nadaljevali smo z aktivnostmi za rekonstrukcijo na podlagi uredbe o vzdrževanju vjavno korist. V letu 2015 smo tako izvedli postavitev novih devetih stojnih mest na področju od Podkuž do Belce. V zimskem času smo urejali služnosti in pridobivali soglasja. Konec poletja je prišlo do fizične izvedbe po že ustaljenem postopku. Dela so bila v celoti opravljena v mesecu septembru in oktobru. • RTP 110/20 kV Tržič in Primskovo: V začetku leta je bil uspešno izveden razpis za zamenjavo dušilke in upora v RTP Tržič in Primskovo. Projekt se je izvajal v jesenskem času in bil ob koncu leta uspešno zaključen s predajo v obratovanje. ii Tretjino investicijskih sredstev smo namenili za zaključek izgradnje gorenjske energetske zanke, 110 kV distribucijske daljnovod ne povezave med N/ Železniki in Bohinjem. Vrednost investicij v srednje- in nizkonapetostno omrežje je v letu 2015 znašala 7.670.674 €. V tem okviru smo: • Se vedno izvajali določene predelave SN-omrežja za sanacijo kritičnih predelov omrežja oziroma za zagotavljanje boljše robustnosti omrežja. Prioritetno smo investirali v rekonstrukcijo 20 kV vodov s kabliranjem. Največ sredstev smo namenili za kablitev 20 kV omrežja od Kranjske Gore proti Ratečam, od RTP Skofja Loka po novi obvoznici v Poljansko dolino z odvodi v dolino Hrastnice in Sopotnice. Ostali vodi so še: Ziganja vas-Novaki, Sebenje-Senično, 20 kV kablovodi v Gorjah in spodnji Bohinjski dolini, Zelezniki-Planšak, Rovte-Lenart, Kanonir-Hudin ... • Sledili smo občinam in sočasno z njimi pristopili k izgradnji lastnega kanalizacijskega omrežja za sprotne in prihodnje kablitve ter razvoj elektroenergetskega omrežja. V letu 2015 je bilo moč začutiti ponoven porast novogradenj, kar se je odražalo zlasti na področju novih nizkonapetostnih priključitev. Gradnja v večjem obsegu je potekala in še poteka po občinah: Skofja Loka, Šenčur, Preddvor, Kranj, Bohinj in Bled. • Poleg kabelskih kanalizacij smo sredstva na NNO namenili tudi predelavi merilnih mest skladno s tipizacijo v sklopu projekta AMI, s čimer sočasno urejamo tudi MM po posameznih objektih in jih postavljamo na isti imenovalec. • Obnovljenih je bilo osem in zgrajenih devet novih transformatorskih postaj. • Obnovljenih in na novo zgrajenih je bilo približno 58 km nizkonapetostnega omrežja v pretežno kabelski izvedbi. • Namesto obnove daljnovodov smo le-te rekonstruirali z na novo zgrajenimi srednjenapetostnimi kablovodi v skupni dolžini približno 48 km. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 63 Na naslednji sliki so prikazani številčni podatki o izgradnji novih oziroma obnovitvi starih transformatorskih postaj in nizkonapetostnih kablovodovod leta 2011 do 2015. Slika 21: Izgradnja novih oziroma obnovitev starih transformatorskih postaj in nizkonapetostnih kablovodovod leta 2011 do leta 2015 100 as ll il ii ii 2011 2012 2013 2014 2015 ■ Transformatorske postaje ■ NN kablovodi (km) Med ostalimi naložbami (3.654.706 €) so pomembnejše sledeče: • telekomunikacije in zaščita (nova bazna postaja Jezersko, telekomunikacijska oprema, radijsko omrežje, sistem WiMax ...), • merilne naprave (AMI projekt - zamenjava 10.000 merilnih mest), • poslovno-tehnična oprema (nov informacijski sistem), • zamenjava in prenova DCV, • ureditev zunanjih površin upravne stavbe, • izgradnja električne polnilnice pri trgovskem centru Merkur Primskovo, • razvoj lastnega informacijskega energetskega sistema GEKenergija, • prenova kotlovnice v matični družbi Elektro Gorenjska, d. d., • obnova turbine HE Davča, • nakup električnega vozila Kangoo ZE in potujoče delavnice za lažje izvajanje vzdrževalnih del na proizvodnih objektih, ki se nahajajo na celotnem gorenjskem območju. 5B J Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 64 6.5 Vzdrževanje energetskih naprav Družba Elektro Gorenjska v celoti izvaja vse naloge sistemskega operaterja distribucijskega omrežja na svojem geografskem področju. Med temi nalogami so še posebej pomembne naloge vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture. Te naloge uspešno izvajamo predvsem zaradi optimalne organiziranosti in kompetentnosti zaposlenih, ki so tesno povezani z vsakodnevnim dogajanjem na terenu. Poznavanje lokalnega okolja, lokalnih razmer ter organiziranje in odločanje o vseh vidikih vzdrževanja so ključ do kakovostne oskrbe z električno energijo danes in tudi v prihodnje. Na infrastrukturi se je v letu 2015 izvajalo pretežno načrtovano (preventivno) vzdrževanje, s ciljem zmanjšanja verjetnosti nastanka odpovedi sestavnega dela naprave ali sistema, kar dosežemo z ustreznimi posegi, ki jih izvajamo po vnaprej opredeljenih merilih. Preventivna vzdrževalna dela so obsegala pregledovanje stanja elektroenergetskih naprav, izvajanje posekov v koridorjih daljnovodov in nizkonapetostnih nadzemnih vodov, revizijo transformatorskih postaj, stikal, transformatorjev in zaščitnih naprav ter izvajanje kontrolnih meritev in preizkusov delovanja zaščitnih naprav. Na področju preventivnega vzdrževanja poskusno uvajamo tudi nove diagnostične metode ugotavljanja stanja energetske opreme in posledično prilagoditev in primerno načrtovanje vzdrževalnih oz. investicijskih posegov na opremi. Z izvajanjem vzdrževalnih del z metodo dela pod napetostjo (DPN) nam je v preteklem letu uspelo doseči najboljše kazalnike neprekinjenosti napajanja za načrtovane prekinitve. Na spodnjih dveh slikah je z rdečo barvo prikazan doprinos k izboljšanju vrednosti zaradi izvedbe del z metodo DPN. Slika 22: SAIFI - Povprečno število načrtovanih prekinitev na odjemalca po letih 0,90 0,80 0,70 0,60 0,60 0,40 0,30 0,20 0,10 0,00 S ajo» 0,45 0,33 2012 2013 I Delež DPN ■ SAIFI (prek/odj) Slika 23: SAIDI - Povprečno trajanje načrtovanih prekinitev na odjemalca po letih 120 100 80 60 40 20 0 2011 2012 2013 ■ Delež DPN ■ SAIDI (min/od)) Področje nenačrtovanega (kurativnega) vzdrževanja je v letu 2015 predstavljalo drugo vrsto vzdrževanja, ki je časovno nepredvidljivo in ga je mogoče samo približno oceniti na podlagi dogodkov v preteklosti. Vzroki za okvare so bili različni, od vremenskih pojavov, okvare na opremi, do povzročitve škode s strani tretje osebe. Težave so povzročale tudi lokalne nevihte in močnejši nalivi v poletnih mesecih. Večjih in obsežnejših okvar v letu 2015 nismo zabeležili. Seveda je treba poudariti tudi vpliv sodobnih tehnoloških naprav in rešitev, ki tehnično zagotavljajo izpolnjevanje strogih kriterijev zanesljivosti dobave električne energije, varnosti obratovanja in posredno vplivajo na znižanje stroškov vzdrževanja. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 65 Med te nedvomno sodi sodobna visokonapetostna in srednjenapetostna oprema, sistemi zajemanja podatkov in daljinskega upravljanja distribucijskega omrežja (DCV - daljinski centri vodenja), avtomatizacija srednjenapetostnega omrežja z daljinsko vodenimi stikali, sistemi registracije kakovosti napetosti v transformatorskih postajah, telekomunikacijski sistemi, sodobna programska oprema in podobno. Družba Gorenjske elektrarne je na svoji energetski infrastrukturi v letu 2015 izvedla načrtovano vzdrževanje, ki ga lahko enačimo tudi s preventivnim vzdrževanjem. S planiranim preventivnim vzdrževanjem želimo zmanjšati verjetnost odpovedi sestavnega dela naprave ali sistema, kar dosežemo z ustreznimi posegi, ki jih izvajamo po vnaprej opredeljenih merilih. Po programu za leto 2015 so bila opravljena planirana vzdrževalna dela strojev in naprav v vseh hidroelektrarnah, ustrezne meritve pa so bile opravljene tudi na sončnih elektrarnah in v kogeneracijah. Preventivno vzdrževanje je obsegalo pregledovanje stanja elektroenergetskih naprav, revizijo strojev in naprav v hidroelektrarnah ter izvajanje kontrolnih meritev, funkcionalnih preizkusov delovanja naprav in preizkusov delovanja zaščitnih naprav v elektrarnah. Tekoče vzdrževanje kot odpravljanje posledic napak (t. i. kurativno vzdrževanje) je v letu 2015 predstavljalo drugo vrsto vzdrževanja, ki se od načrtovanega loči predvsem po tem, da je časovno nepredvidljivo in ga je težko načrtovati. Gibanje stroškov vzdrževanja (ne vključuje nenačrtovanih stroškov vzdrževanja, to je stroškov, ki so posledica npr. žleda ali vetroloma), ki predstavljajo stroške storitev vzdrževanja in stroške materiala za vzdrževanje od leta 2011 do leta 2015, prikazujemo na naslednji sliki. Slika 24: Gibanje stroškov nenačrtovanega vzdrževanja od leta 2011 do leta 2015 (v€) 1.600 1.400 1.200 1.000 800 600 400 200 0 2012 2013 ■ načrtovano ■ nenačrtovano 6.6 Razvoj in projektiranje V okviru poslovnih procesov družbe Elektra Gorenjska je na področju zagotavljanja raziskav in razvoja distribucijskega omrežja organizirana služba za razvoj. Podjetje s tem zagotavlja sistematično uporabo znanja, pridobljenega z raziskovanjem in tudi s praktičnimi izkušnjami. Področje dela zagotavlja nujna znanja za potrebe razvoja novih tehnoloških rešitev, sistemov in procesov distribucije električne energije in ostalih storitev, ki jih je podjetje v skladu s svojim poslanstvom dolžno zagotavljati. Stroški znanstvenoraziskovalnega dela, povezanega z razvojem in s projektiranjem, so predstavljeni tudi v Računovodskem poročilu, poglavje 17.8 - Stroški storitev. Služba za razvoj, ki je organizirana v okviru družbe Elektro Gorenjska, s pripravo sodobnih razvojnih načrtov usmerja investicijska vlaganja v nove in zagotavlja ustrezne obnove obstoječih naprav, predvsem z uvajanjem novih in sodobnih tehnologij. Naloge opravlja na naslednjih področjih: • načrtovanje porabe in proizvodnje električne energije (izdelava razvojnih načrtov po EZ-1, obdelava podatkov za študije, referate, utemeljitve in porabnike, sodelovanje pri pripravi in obdelavi BTP in izdelava prognoz porabe in proizvodnje), • razvoj omrežja Elektra Gorenjska (sodelovanje pri študijah, načrtovanje in obdelave VN-, SN-, in NN-omrežja, rešitve za večje odjemalce, oblikovanje omrežja, recenzije študij in predlogi izdelave novih, sodelovanje pri pripravi pogojev za priključitev na omrežje in svetovanje), • uvajanje novih tehnologij in tipizacija (spremljanje in uvajanje novih tehnologij in tipizacij, priprava projektnih nalog in sodelovanje pri izdelavi idejnih zasnov in načrtov). Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 66 Skupina Elektro Gorenjska izvaja poslovne procese v skladu z veljavno zakonodajo, ki predpisuje tudi uporabo sodobnih tehnologij. V ta namen skupina z institucijami znanja in podjetji z raziskovalnimi oddelki na področju elektrodistribucijskih tehnologij v skladu z letnim programom investicij uvaja tudi nove razvojno usmerjene produkte. Uvajanje sodobnih tehnologij je pogojeno z napredkom na področju razvoja, trenutnimi zahtevami podjetja in možnostmi v okviru letnih investicijskih programov. ii V letu 2015 je družba Elektro Gorenjska izdelala 25 % več projektnih dokumentacij kot v letu 2014. Za potrebe nekaterih investicij iz investicijskega načrta Elektra Gorenjska za leto 2015 je bila v sodelovanju z institucijami znanja predvidena izdelava različnih strokovnih elaboratov, idejnih študij in zasnov ter različna projektna dokumentacija na omenjenih razvojnih področjih. Investicije, za katere je bila predvidena pridobitev omenjenih razvojnih dokumentov, so predvsem tehnološko zahtevnejše in predvidoma zajemajo naslednja investicijska področja: področje 110 kV distribucijskih vodov, področje 110 kV razdelilnih transformatorskih naprav, področje 20 kV distribucijska omrežja (20 kV DV in kabelsko omrežje), področje TP 20/0,4 kV (transformacijske postaje 20 kV omrežja), področje NN-distribucijskega omrežja, področje telekomunikacij in sistemov vodenja. V letu 2015 so potekale izdelave razvojnih študij z naslednjih področij: • Določitev najvišje dovoljene vrednosti ozemljitvene impedance TP in določitev napetosti dotika v odvisnosti od trajanja toka okvare, • splošni informacijski model - CIM, • REDOS 2040: razvoj elektroenergetskega distribucijskega omrežja Slovenije, osnovna petletna pogodba. Slika 25: Podatki o izdelanem številu projektnih dokumentacij od leta 2011 do 2015 350 300 250 200 150 100 50 D 331 264 248 i m m m ■! ■ I Tuji projekti ■ Projekti za Elektro Gorenjska Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 67 6.7 Finančna merila uspešnosti poslovanja skupine 6.7.1 Seznam pomembnejših kazalnikov Poslovne dosežke z vidika finančnega ovrednotenja je skupina spremljala z naslednjimi kazalniki: VSEBINA KAZALNIKA 31. 12. 2015 31. 12. 2014 1 KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA a) stopnja lastnlškostl financiranja (v %) kapital / obveznosti do virov sredstev 67,9 64,0 b) stopnja dolžnlškostl financiranja (v %) dolgovi / obveznosti do virov sredstev 25,0 29,0 c) stopnja kratkoročnostl financiranja (v %) kratk. dolgovi (s kratk. pasivnimi čas. razmejitvami) / obv. do virov sr. 6,4 13,1 d) stopnja dolgoročnosti financiranja (v %) kapital + dolg. dolgovi (z rezervacijami) + dolg. pas. čas. razm./ obv. do virov sr. 93,6 86,9 e) stopnja osnovnostl kapitala (v %) osnovni kapital / kapital 49,5 51,4 f) kreditna sposobnost neto dolg (dolg.+kratk. fin. obv.- dobroimetje pri bankah)/EBITDA 2,6 2,2 2 KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA a) stopnja osnovnostl Investiranja (v %) osnovna sredstva (po knjig, vred.) / sredstva 90,6 85,0 b) stopnja dolgoročnosti Investiranja (v %) osnovna sredstva in dolg. ACR (po knjig, vred.) + dolg. fin. nal. + dolg. posl. terj. / sr. 94,8 86,5 3 KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA a) koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev kapital / osnovna sredstva (po knjigovodski vrednosti) 0,7 0,7 b) hitri koeficient likvidna sredstva / kratkoročne obveznosti 0,28 0,19 c) pospešeni koeficient likvidna sredstva + kratkoročne terjatve / kratkoročne obveznosti 0,8 1,0 d) kratkoročni koeficient kratkoročna sredstva / kratkoročne obveznosti 0,8 1,1 4 KAZALNIKI GOSPODARNOSTI IN DOBIČKONOSNOSTI a) koeficient gospodarnosti poslovanja (v %) poslovni prihodki / poslovni odhodki 119,5 109,0 b) koeficient celotne gospodarnosti (v %) celotni prihodki / celotni odhodki 123,0 107,4 c) stopnja doblčkovnostl prihodkov (v %) dobiček pred obdavčitvijo / prihodki 18,7 6,9 d) dodana vrednost (v€) poslovni prihodki - stroški blaga, materiala, storitev - drugi poslovni odhodki 28.985.733 30.966.504 5 KAZALNIKI OBRAČANJA a) obračanje celotnih sredstev prihodki / povprečna sredstva 0,2 0,4 b) obračanje terjatev Iz poslovanja prihodki iz poslovanja/povprečne terjatveiz poslovanja 2,7 3,5 6 KAZALNIKI DONOSA a) EBITDA (v€) poslovni prihodki - poslovni odhodki + amortizacija in odpisi o.s. + prevrednotovalni odhodki 16.999.162 17.857.116 b) EBIT (v €) poslovni prihodki - poslovni odhodki 6.644.739 7.373.175 c) Finančni Izid (v€) finančni prihodki - finančni odhodki 1.494.241 -1.127.633 d) Dobiček pred obdavčitvijo (v€) celotni prihodki - celotni odhodki 8.098.063 6.199.803 e) Čisti dobiček (v €) celotni prihodki - celotni odhodki - davek od dohodka pravnih oseb 7.239.406 5.477.406 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 68 VSEBINA KAZALNIKA 31. 12. 2015 31. 12. 2014 f) ROA (%) čisti dobiček po obdavčitvi / povprečna sredstva 3,3 2,5 g) ROE(%) čisti dobiček po obdavčitvi / povprečni kapital 5,1 4,0 7 LASTNIŠKI KAPITAL a) število delnic število vpisanih delnic 17.302.071 17.302.071 b) knjigovodska vrednost delnice (v€) kapital / število delnic 8,4 8,1 c) čisti dobiček na delnico (v€) čisti dobiček/ število delnic 0,4 0,3 8 KAZALNIKI DONOSA a) povprečno število zaposlenih 309 342 b) poslovni prihodki na zaposlenega (v€) poslovni prihodki / povprečno število zaposlenih 131.748 261.533 c) dodana vrednost na zaposlenega (v€) dodana vrednost / povprečno število zaposlenih 93.805 90.545 V nadaljevanju analiziramo gibanje kazalnikov, s katerimi spremljamo poslovanje skupine Elektro Gorenjska. ii Cisti dobiček skupine Elektro Gorenjska je v letu 2015 znašal 7.239.406 €, medtem ko je leta 2014 znašal 5.477.406 €. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 69 6.7.2 Kazalniki financiranja Pri kazalnikih stanja financiranja nas zanima delež kapitala, dolgov in časovnih razmejitev v strukturi vseh virov financiranja. Kazalniki so za skupino pomembni zlasti pri dolgoročnih odločitvah o politiki financiranja (kapitalska struktura). Visok delež kapitala v financiranju in nizka stopnja kratkoročnosti financiranjadajeta upnikom informacijo o varnosti naložb. • Stopnja lastniškosti financiranja prikazuje delež lastniškega financiranja vseh sredstev. Razvidno je, da je bila v letu 2015 stopnja lastniškosti financiranja 67,9 %, kar je za 3,9 odstotne točke več kot v letu 2014. Višja vrednost kazalnika je rezultat višjega kapitala kot rezultat doseženega dobička skupine. • Stopnja dolžniškosti financiranja kaže dolžniško financiranje sredstev skupine. Kazalnik je v letu 2015 znaša 25,0 % in je za 4,0 odstotne točke nižji kot v letu 2014, kar je predvsem rezultat nižjih kratkoročnih poslovnih obveznosti. Kratkoročne poslovne obveznosti so nižje zaradi nižjih obveznosti do dobaviteljev. • Stopnja kratkoročnosti financiranja prikazuje delež kratkoročnih dolgov v sredstvih. V letu 2015 je stopnja kratkoročnosti financiranja znašala 6,4 % in je za 6,7 odstotnih točk nižja kot v letu 2014. Nižja stopnja je predvsem rezultat nižjih kratkoročnih dolgov, ki so se zmanjšali za 52,9 %. • Stopnja dolgoročnosti financiranja je v letu 2015 znašala 93,6 % in je za 6,7 odstotnih točk višja kot v letu 2014. Razlog je v povečanju kapitala iz naslova dobička iz poslovanja ter povečanju dolgoročnih finančnih obveznosti zaradi konstantnega investiranja v elektrodistribucijsko infrastrukturo. Ker skupina nima dovolj lastnih virov (tudi zaradi izplačil dividend) za financiranje načrtovanih oziroma potrebnih investicij, mora pridobivati tuje, dolžniške vire financiranja. Lastni vir sredstev za financiranje investicij v energetsko infrastrukturo predstavlja predvsem ustvarjen donos, predvsem izid iz poslovanja, kar je pričakovano, saj matična družba ustvarja regulirane prihodke, ki jih predstavljajo predvsem prihodki od najemnine in opravljenih storitev po Pogodbi s SODO. Te prihodke podrobneje pojasnjujemo v poglavju 17.1-Cisti prihodki od prodaje in v poglavju 15.1 - Posli z družbo SODO. • Stopnja osnovnosti kapitala prikazuje delež osnovnega kapitala v celotnem kapitalu. V primerjavi z letom 2014 je delež nekoliko nižji, in sicer predstavlja 49,5 % celotnega kapitala. Razlog je v dejstvu, da se osnovni kapital v letu 2015, v primerjavi z letom 2014, ni spreminjal, medtem ko seje celotni kapital predvsem na račun doseženega dobička povišal. • Kreditna sposobnost: varno stopnjo zadolževanja spremljamo s kazalnikom, ki izraža razmerje NETO FINANČNI DOLG/EBITDA. Ta je na dan 31. 12. 2015 znašal 2,6, medtem ko je vrednost kazalnika konec leta 2014 znašala 2,2. Za skupino predstavlja nesprejemljivo stopnjo zadolženosti vrednost kazalnika, ki bi presegla vrednost 3,5. To bi za skupino pomenilo, da bi potrebovala več kot tri leta in pol, da bi z ustvarjenim denarnim tokom pokrila vse finančne obveznosti. To zavezo uporabljajo tudi nekatere banke v že obstoječih kreditnih pogodbah. Vrednost kazalnika je v precejšnji meri odvisna od poslovanja osnovne dejavnosti (pozitiven rezultat leta 2015 je predstavljen tudi v poglavju 6.7.9 - Struktura prihodkov in odhodkov), saj bi večja odstopanja od načrtovanih poslovnih prihodkov in odhodkov negativno dvignila vrednost kazalnika. V primeru manjših prihodkov ali večjih stroškov za 2 mio € bi to pomenilo poslabšanje kazalnika za 0,3. V primeru dodatnega zadolževanja za 2 mio € (ob enakih prihodkih in odhodkih) pa se vrednost kazalnika poslabša za 0,1. V primerjavi z letom 2014 je vrednost kazalnika višja predvsem zaradi večjega investiranja v elektroenergetsko infrastrukturo, kot je predvideno s Poslovnim načrtom (povečanje za 2,5 mio €). Posledično so se znižala denarna sredstva in povečale poslovne obveznosti do dobaviteljev pri matični družbi. Investicije so podrobneje predstavljene tudi v poglavju 6.4. - Investicijska vlaganja. 6.7.3 Kazalniki investiranja Kazalniki stanja investiranja so za skupino pomembni predvsem za odločanje o investicijskih projektih. • Stopnja osnovnosti investiranja prikazuje delež osnovnih sredstev v vseh sredstvih. V letu 2015 je delež osnovnih sredstev predstavljal 90,6 % vseh sredstev, kar je za 5,6 odstotne točke več kot leta 2014. Visoka stopnja osnovnosti investiranja je za skupino Elektro Gorenjska pričakovana, saj je panoga, v kateri deluje skupina, tehnološko zelo intenzivna. Razlog za povišanje vrednosti kazalnika v letu 2015 glede na leto 2014 je v dejstvu, da seje vrednost osnovnih sredstev povečala za 7,3 %, medtem ko so se vsa sredstva znižala za 2,2 %. • Stopnja dolgoročnosti investiranja je bila konec leta 94,8 %, kar je za 8,3 odstotne točke več kot leta 2014. Razlog za povišanje vrednosti kazalnika v letu 2015 glede na leto 2014 je v povečanju osnovnih sredstev ter povečanju dolgoročnih finančnih naložb. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 70 6.7.4 Kazalniki vodoravnega finančnega ustroja V zvezi z dolgoročnim finančnim ravnotežjem skupina spremlja kazalnike vodoravnega finančnega ustroja, med katerimi je najpomembnejši pospešeni koeficient, s katerim se izkazuje vpliv višine in strukture obratnih sredstev glede na tekoče obveznosti. • Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev je razmerje med kapitalom in osnovnimi sredstvi in je leta 2015 znašal 0,7, karje enako kot leta 2014. • Hitri, pospešeni in kratkoročni koeficienti prikazujejo plačilno sposobnost. Hitri koeficient je v primerjavi z etom 2014 višji, kar je posledica nižjih kratkoročnih obveznosti v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2014. Vrednost pospešenega in kratkoročnega koeficienta je 0,8, karje nekoliko manj kot konec leta 2014. Nižja vrednost koeficientov je predvsem posledica nižjih kratkoročnih poslovnih terjatev. 6.7.5 Kazalniki gospodarnosti oziroma dobičkonosnosti Za učinkovito uporabo sredstev pri presojanju kakovosti poslovanja spremljamo različne kazalnike gospodarnosti oziroma dobičkonosnosti. • Koeficient gospodarnosti poslovanja je razmerje med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki in za skupino Elektro Gorenjska za leto 2015 znaša 119,5 %. V primerjavi z letom 2014 je za 10,5 odstotne točke višji. • Koeficient celotne gospodarnosti je razmerje med celotnimi prihodki in celotnimi odhodki. Koeficient je v letu 2015 znašal 123,0 %, karje v primerjavi z lanskim letom za 15,6 odstotne točke več. • Stopnja dobičkovnosti prihodkov nam pove, da je skupina ustvarila 18,7 € dobička na 100 € doseženih prihodkov, karje za 11,8 € dobička več kot leta 2014. • Dodana vrednost skupine Elektro Gorenjska je v letu 2015 znašala 28.985.733 € in se je glede na eto 2014 znižala za 1.980.771 €. 6.7.6 Kazalniki obračanja sredstev Kazalniki obračanja sredstev izražajo, koliko prihodkov ustvari skupina z obstoječimi sredstvi. Na kazalnike vpliva proizvodna tehnologija, delež stalnih sredstev med vsemi sredstvi, vrsta proizvodov, ipd. Skupina spremlja naslednje kazalnike: • Kazalnik obračanja celotnih sredstev kaže, kako hitro se sredstva obračajo oziroma koliko prihodkov ustvari skupina z obstoječimi sredstvi. Kazalnik je konec leta 2015 znašal 0,2 in je bil za 0,2 odstotni točki nižji kot v letu 2014. • Kazalnik obračanja terjatev iz poslovanja kaže, kolikokrat letno se obrnejo terjatve iz poslovanja v denar. Tako je konec leta 2015 znašal 2,7, kar pomeni, da je bil denar v povprečju pri kupcih vezan 135 dni, karje 30 dni dlje kot v letu 2014. 6.7.7 Kazalniki donosa • EBITDAje v letu 2015 znašal 16.999.162 € in je za 857.954 € nižji kot v letu 2014, karje predvsem posledica nižjih prihodkov od prodaje električne energije, zaradi bistveno slabše hidrologije v letu 2015, v primerjavi z letom 2014 terspremembe sestave skupine (pojasnjeno v poglavju 14.1. Splošni računovodski okvir). • EBIT predstavlja razliko med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki. V letu 2015 je znašal 6.644.739 €, karje za 728.436 € manj kot v letu 2014. Razlog je enak kot pri kazalniku EBITDA. • Finančni izid je bil v letu 2015 za skupino Elektro Gorenjska pozitiven in je znašal 1.494.241 €. Izid je za 2.621.874 € višji kot leta 2014, karje predvsem rezultat prihodkov, ki se nanašajo na izgubo kontrole v hčerinski družbi Elektro Gorenjska Prodaja, do katere je prišlo s pripojitvijo k družbi ECE (pojasnjeno v poglavju 16.4 -Dolgoročne finančne naložbe). • Dobiček pred obdavčitvijo je za skupino Elektro Gorenjska v letu 2015 znašal 8.098.063 €, karje za 1,9 mio € več, kot je znašal dobiček pred obdavčitvijo v letu 2014. Višji dobiček pred obdavčitvijo v letu 2015 glede na leto 2014 je predvsem rezultat boljše učinkovitosti skupine ter finančnih prihodkov iz deležev (pojasnjeno pri finančnem izidu). • Čisti dobičekje v letu 2015 znašal 7.239.406 €, medtem ko je leta 2014 znašal 5.477.406 €. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 71 • Število delnic družbe Elektro Gorenjska se med letom 2015 ni spreminjalo. Knjigovodska vrednost delnice je konec leta 2015 znašala 8,4 €, čisti dobiček na delnico pa 0,4 €. • Povprečno število zaposlenih je bilo v obravnavanem letu 309, kar je 33 zaposlencev manj kot v letu 2014. Gibanje števila zaposlenih je pojasnjeno tudi v poglavju .1.1 - Demografska struktura v skupini. • Poslovni prihodki na zaposlenega so v letu 2015 znašali 131.748 €, kar je za polovico manj kot v letu 2014. Razlog je spremenjena sestava skupine ter omejitev na tujem trgu, zaradi česar ni bilo izvedenega trgovalnega posla, ki je v letu 2014 prinesel za 10,4 mio € prihodkov. • Dodana vrednost na zaposlenega je v skupini Elektro Gorenjska v letu 2015 znašala 93.805 €. Glede na leto 2014 je bila dodana vrednost na zaposlenega višja za 3,6 %. • ROA: Vrednost kazalnika znaša 3,3 %, kar je bolje od pričakovanj Slovenskega državnega holdinga (2,1 %). Vrednost kazalnika je relativno nizka, kar je posledica konstantnega investiranja skupine, saj je poslanstvo skupine med drugim tudi zagotavljanje kakovostne in zanesljive distribucije električne energije. Tega brez vlaganj v neopredmetena in opredmetena sredstva ne bi bilo mogoče doseči. Treba je omeniti, da se kakovost in zanesljivost oskrbe z električno energijo na distribucijskem omrežju merita s kazalnikoma SAIDI in SAIFI (več o kakovosti je pojasnjeno v poglavju 6.3 - Kakovost oskrbe z električno energi ), ki se v zadnjih letih ohranja in po mnenju Agencije RS za energijo predstavlja slovensko izhodišče glede na zakonske zahteve. Zato v prihodnosti ni pričakovati, da bo skupina v osnovna sredstva investirala manj kot doslej, kar pomeni, da se višina neopredmetenih in opredmetenih sredstev (v aktivi predstavljajo več kot 90 % bilančne vsote) ne bo zmanjševala. To pomeni tudi, da je vrednost kazalnika odvisna predvsem od rezultata poslovanja oziroma prihodkov, kijih družba Elektro Gorenjska dobi po Pogodbi s SODO in katere regulativne vrednosti so odvisne od regulatorja Agencije ter od stroškov delovanja in vzdrževanja, ki jih ima družba pri poslovanju (izvzeti so finančni odhodki zaradi najema kreditov). • ROEkaže, kolikšen odstotek čistega dobička pripada lastnikom glede na njihov delež v lastništvu. Cista dobičkonosnost kapitala je za skupino Elektro Gorenjska konec leta 2015 znašala 5,1 %. Kazalnik je odvisen tudi od strukture financiranja: višji kazalnik lahko pomeni večje tveganje na račun velike zadolženosti. Pri tem velja, da ima družba Elektro Gorenjska zelo omejene možnosti obvladovanja uspešnosti dejavnosti, saj je po Pogodbi s SODO obvezana k izvajanju številnih dejavnosti, v zvezi s katerimi nastajajo raznovrstni stroški (odhodki), po drugi strani pa je omejena tudi pri obvladovanju svojih prihodkov, ki ji pripadajo po tej Pogodbi (glejte tudi Računovodsko poročilo, poglavje 15.1 - Posli z družbo SODC). 6.7.8 Struktura sredstev in obveznosti Sredstva Sredstva skupine Elektro Gorenjska so na zadnji dan leta 2015 znašala 213.797.402 € (31. 12. 2014: 218.571.629 €) in so se v letu 2015 znižala za 2,2 %. Dolgoročna sredstva so se v letu 2015 povečala za 7,1 %, kratkoročna sredstva pa so se znižala za 63,4 %. Dolgoročna sredstva predstavljajo 94,8 % vseh sredstev skupine. V okviru slednjih so najpomembnejša opredmetena osnovna sredstva, ki predstavljajo 95,1 % vseh dolgoročnih sredstev. Vrednost opredmetenih osnovnih sredstev seje v letu 2015 povečala za 4,4 % oz. za 8.047.149 €. Poleg opredmetenih osnovnih sredstev dolgoročna sredstva sestavljajo še naslednje kategorije (podrobneje so pojasnjene v poglavju 6 - Pojasnila postavk v bilanci sta ): • neopredmetena osnovna sredstva, katerih vrednost seje v letu 2015 znižala za 161.890 €, kar je posledica letne amortizacije teh sredstev, • naložbene nepremičnine, katerih vrednost se je znižala za 9,7 % oz. 190.599 €, kar je posledica amortizacije teh sredstev, ter • dolgoročne finančne naložbe, katerih vrednost seje v letu 2015 povečala za 5,4-krat oz. 5.727.819 €. Razlog za povečanje vrednosti je predvsem pripojitev hčerinske družbe Elektro Gorenjska Prodaja k družbi ECE. Zaradi pripojitve se je vrednost dolgoročnih finančnih naložb skupine povečala za vrednost naložbe, ki jo ima družba Elektro Gorenjska v družbi ECE. Naložba v družbo ECE je evidentirana v okviru deležev v pridruženih družbah in je v skupinskih računovodskih izkazih pripoznana z uporabo kapitalske metode. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 72 Slika 26: Struktura sredstev 31. 12. 2015 Struktura sredstev 31. 12. 2014 ■ Dolgoročna sredstva: 94.6 % ■ Kratkoročna sredstva: 5,0 % ■ Kratkoročne aktivne Časovne razmejitve: 0.3 % ■ Dolgoročna sredstva: 66,5 % ■ Kratkoročna sredstva: 13,3 % ■ Kratkoročne aktivne Časovne razmejitve: 0,1 % Kapital in dolgovi Na dan 31. 12. 2015 je bilo v skupini Elektro Gorenjska razmerje med lastniškim in dolžniškim kapitalom 2,1 : 1, medtem ko je bilo konec leta 2014 to razmerje enako 1,8 : 1. V okviru obveznosti do virov sredstev kapital predstavlja 67,9 % celotne bilančne vsote. V letu 2015 se je kapital poveča za 3,8 % oz. 5.296.130 €. Dolgoročne obveznosti, v veliki večini gre za dolgoročne finančne obveznosti do bank, so 31. 12. 2015 predstavljale 19 % vseh virov sredstev. V letu 2015 so se zvišale za 13,2 % oz. 4.751.286 €. Kratkoročne obveznosti so predstavljale 6,7 % vseh virov sredstev in so se v letu 2015 znižale za 53,8 % oz. 14.807.323 €. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve so konec leta 2015 predstavljale 6,7 % virov sredstev. V letu 2015 so se povečale za 1,8 % oz. 260.131 €. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve so konec leta 2015 predstavljale 0,4 % virov sredstev in so se glede na leto prej znižale za 22,8 % oz. 274.451 €. Slika 27: Struktura virov sredstev 31. 12. 2015 Struktura virov sredstev 31. 12. 2014 ■ Kapital: 57,S % ■ Rezervacije in dolgoročne PCR: 5,7 % ■ Dolgoročne obveznosti: 19,0 % Kratkoročne obveznosti: 5,0 % ■ Kratkoročne pasivne Časovne razmejitve: 0,4 % ■ Kapital: 54,0 % ■ Rezervacije in dolgoročne PCR: 5,4 % ■ Dolgoročne obveznosti: 16,4 % Kratkoročne obveznosti: 12,6 % ■ Kratkoročne pasivne Časovne razmejitve: 0,5 % 6.7.9 Struktura prihodkov in odhodkov Skupina Elektro Gorenjska je v letu 2015 dosegla poslovni izid pred obdavčitvijo v višini 8.098.063 €. Tabela 10: Sestava poslovnega izida po segmentih poslovanja (v€) I Opis postavke 2015 2014 I Izid iz poslovanja 6.644.739 7.373.175 Finančni izid 1.494.240 -1.127.634 Izredni izid -40.916 -45.737 Dobiček pred obdavčitvijo 8.098.063 6.199.803 K pozitivnemu poslovanju v letu 2015 je odločilno prispeval izid iz poslovanja, in sicer dejavnosti Pogodba s SODO ter proizvodnja električne energije. V letu 2015 je bil pozitiven tudi finančni izid, kar je predvsem rezultat pripojitve družbe Elektro Gorenjska Prodaja k družbi ECE. Finančni prihodki vključujejo sorazmerni del čistega dobička pridruženih družb ECE in Soenergetika, ki se konsolidirata po kapitalski metodi ter prihodke v znesku 1.687.991 €, ki se nanašajo na izgubo kontrole v hčerinski družbi Elektro Gorenjska Prodaja, do katerih je prišlo s pripojitvijo k družbi ECE. Finančni izid je bil v letu 2014 pričakovano negativen, saj je panoga, v kateri deluje skupina, tehnološko zelo intenzivna in se financira predvsem z dolžniškimi viri. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 73 Tabela 11: Poslovni Izid Iz poslovanja v letih 2015 In 2014 (v€) I Opis postavke 2015 2014 I Poslovni prihodki 40.710.245 89.444.365 Poslovni odhodki 34.065.506 82.071.190 Izid Iz poslovanja 6.644.739 7.373.175 Poslovni izid iz poslovanja je v letu 2015 znašal 6.644.739 €. Glede na leto 2014 je bil nižji za 728.436 €. Nižji poslovni izid v primerjavi z letom 2014 je posledica nižje proizvodnje električne energije ter pripojitve družbe Elektro Gorenjska Prodaja k družbi ECE, kot je že bilo pojasnjeno. Struktura doseženih poslovnih odhodkov v letu 2014 je prikazana na spodnji sliki: Slika 28: Struktura poslovnih odhodkov za leto 2015 Struktura poslovnih odhodkov za leto 2014 ■ Stroški blaga, materiala in storitev: 32,0 % ■ Stroški blaga, materiala in storitev: 70,0 % ■ StraSki dela: 35,0 % ■ Odpisi vrednosti: 31,0 % ■ StraSki dela: 13,0 % ■ Odpisi vrednosti: 16,0 % Drugi poslovni odhodki: 2,0% Drugi poslovni odhodki: 1,0% Tabela 12: Finančni izid v letih 2015 in 2014 (v€) I Opis postavke 2015 2014 I Finančni prihodki 2.618.676 426.038 Finančni odhodki 1.124.436 1.553.672 Finančni Izid 1.494.240 -1.127.634 Finančni izid je bil v letu 2015 pozitiven in je znašal 2.618.676 € (razlogi so že bili pojasnjeni). Finančni izid je bil v letu 2014 negativen. Na negativen izid najbolj vplivajo obresti za posojila, prejeta od bank za financiranje investicij, in obresti zaradi obrestne zamenjave (obrestno ščitenje). Tabela 13: Rezultat Iz izrednega delovanja v letih 2015 In 2014 (v€) I Opis postavke 2015 2014 I Drugi prihodki 62 227 Drugi odhodki 40.978 45.965 Izredni Izid -40.916 -45.737 Druge odhodke predstavljajo predvsem donacije, ki so podrobneje opisane v poglavju 8.3.1. - Komuniciranje z lokalno skupnostjo in družbena odgovornost. Tabela 14: Čisti dobiček v letih 2015 in 2014 (v€) Opis postavke 2015 2014 Dobiček pred obdavčitvijo 8.098.063 6.199.803 Davek od dohodka 740.948 722.397 Odloženi davki 117.709 0 Čisti dobiček 7.239.406 5.477.406 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 74 Trženje in prodaja a Že več kot petdeset let skrbimo za zanesljivo in kakovostno oskrbo z električno energijo več kot 88.500 uporabnikov. Že več kot petdeset let skrbimo za zanesljivo in kakovostno oskrbo z električno energijo več kot 88.500 uporabnikov na območju 2.091 krrr na severozahodu Slovenije. Poleg skrbnega načrtovanja in letnega investiranja v elektroenergetsko omrežje uporabnikom ponujamo različne energetske storitve. Storitve in izdelki V sklopu celovitih rešitev končnim uporabnikom ponujamo: • Izvedbo energetskih pregledov, svetovanje in oblikovanje rešitev na področju učinkovitejšega upravljanja z energijo Uporabnikom svetujemo, izvajamo različne vrste analiz energetskih virov in porabe, oblikujemo programe z ukrepi za obvladovanje porabe in učinkovitejšo rabo električne energije ter pripravljamo ustrezne investicijske dokumentacije. Storitev je zanimiva predvsem za poslovne uporabnike. • Izvedbo različnih projektantskih storitev Uporabnikom nudimo izdelavo projektne dokumentacije, od idejne zasnove do projekta izvedenih del za vse elektroenergetske objekte, srednjenapetostne in nizkonapetostne kablovode, nizkonapetostne priključne kablovode z obračunskimi meritvami. Uporabnikom svetujemo in pomagamo pri pripravi vodilnih map ter urbanizma energetskih objektov, načrtovanju soproizvodnih enot, hidroelektrarn in sončnih elektrarn, projektov za javno in cestno razsvetljavo, pripravo projektov za elektroenergetsko infrastrukturo industrijskih, obrtnih, trgovskih in/ali stanovanjskih con, prav tako sodelujemo tudi pri pripravi elektroinštalacij v objektih. • Vzdrževanje in gradnjo elektroenergetskih objektov in naprav s pomočjo uporabe sodobnih tehnologij, znanja in dolgoletnih izkušenj Nudimo konkurenčne storitve na področju izvajanja gradenj vseh vrst transformatorskih postaj 10-20/0,4 kV, nizko-in srednjenapetostnih podzemnih ter nadzemnih elektroenergetskih vodov, nizkonapetostnih priključkov za vse vrste odjema, razne prestavitve, predelave in rekonstrukcije elektroenergetskih objektov, naprav ter vodov. Na področju vzdrževanja elektroenergetskih objektov in naprav nudimo pogodbeno izvajanje rednih pregledov, meritev in revizij transformatorskih postaj, priključno merilnih mest, naprav ter vodov na nizko- in srednjenapetostnem nivoju s spremljanjem obratovalnega stanja in vodenjem evidenc. Uporabnikom ponujamo tudi možnost izvedbe del pod napetostjo na nizko- in srednjenapetostnem nivoju. • Izvajanje različnih vrst meritev Izvajamo meritve kakovosti napetosti po standardu SIST EN50160, obremenilnih diagramov ter meritve na elektroenergetskih kablih z metodo VLF. Uporabnikom ponujamo tudi možnost izvedbe diagnostike na nizko- in srednjenapetostnih kablovodih, saj razpolagamo s posebnim merilnim vozilom. Izvajamo tudi umerjanje in nastavitve zaščite ločilnih mest ter ostale zaščite hidroelektrarn in sončnih elektrarn ter ostale razpršene proizvodnje in preglede ustreznosti elektroenergetskih elementov s pomočjo termovizije. • Projekti učinkovite rabe energije Med projekti učinkovite rabe energije so najpomembnejši tako imenovani projekti pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije. Pogodbeno zagotavljanje prihranka energije pomeni pogodbeno obveznost izkoriščanja Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 75 razpoložljivih ekonomskih potencialov za varčevanje z energijo, vključno s financiranjem potrebnih ukrepov učinkovite rabe energije. Izvajalec prevzame vse stroške načrtovanja, financiranja in izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije, vlaganja pa se mu povrnejo v obliki deleža v doseženem zmanjšanju stroškov za energijo, ki je posledica izvedenih ukrepov učinkovite rabe energije. Pogodbe se običajno sklepajo za obdobje od 5 do 15 let, odvisno od poslovnega interesa subjektov. Po koncu pogodbe lastniku oz. uporabniku infrastrukture pripade celotni znesek privarčevanih stroškov za energijo, obenem pa mora nase ponovno prevzeti stroške obratovanja naprav. Gorenjske elektrarne so uspešno izvedle že več takšnih projektov, in sicer več projektov menjave razsvetljave v trgovskih centrih ter projekt zamenjave kompresorjev na komprimiran zrak. Za večino projektov je družba pridobila tudi nepovratna sredstva. • »Energetski management« V okviru produkta se kupcem nudi identifikacijo ukrepov za znižanje porabe in znižanje stroškov za energijo, izvedbo teh ukrepov, izvedbo in financiranje projekta brez stroškov za naročnika ter izdelavo priporočil za optimizacijo porabe in znižanje stroškov za energijo. Po uspešni izvedbi si izvajalec in naročnik delita tehnično dokazljive prihranke, in sicer v odvisnosti od tega, ali so za projekt potrebna investicijska vlaganja ali ne ter za koliko let se pogodba o izvajanju ukrepov sklepa. Za ta namen je bil razvit tudi lastni informacijski sistem GEENIS, ki je namenjen obvladovanju energijskih tokov v podjetju in omogoča podporo energetskemu in okoljskemu managementu ter omogoča trajno obvladovanje stroškov. • E-mobilnost E-mobilnost predstavlja relativno nov koncept trajnostne in okolju prijazne mobilnosti. Strateški razvoj infrastrukture in omrežij vozil na električni pogon spodbuja tudi Evropske unija z direktivami in cilji, h katerim so se zavezale vse članice EU, tudi Slovenija s svojo vizijo prehoda v nizkoogljično družbo do leta 2050. Za spodbudo uvajanja električnih avtomobilov smo se v odločili za nakup prvega električnega avtomobila Kangoo, za katerega smo prejeli odobritev subvencije Eko sklada. Za pogon električnega avtomobila bomo uporabljali zeleno električno energijo, proizvedeno iz lastnih proizvodnih objektov (hidroelektrarn in sončnih elektrarn) z ničelnim ogljičnim odtisom. V letu 2015 smo investirali v izgradnjo prve zelene polnilnice za hitro polnjenje električnih avtomobilov na lokaciji trgovskega centra Merkur Primskovo v Kranju, kjer na strehi objekta že deluje tudi naša fotonapetostna elektrarna. Tržna priložnost je v širitvi zelenih polnilnih postaj za hitro polnjenje na lokacijah naših proizvodnih virov. • Ostale tržne storitve Uporabnikom ponujamo možnost različnih najemov, kot so dizelski agregati do moči 550 kilovatov ter delovna vozila z avtodvigalom ali hidravlično košaro za delo na višini. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 76 08 Informacijsko-komunikacijska tehnologija V skupini Elektro Gorenjska se zavedamo prednosti, ki jih uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij prinaša. Zavedamo se, da je ustrezna informacijska podpora predpogoj uspešnega poslovanja skupine. Leto 2015 je potekalo v znamenju prenove drugega dela informacijskega sistema (ERP), ki obsega prenovo informacijskega sistema za: • finančno računovodske storitve (FRS), • materialno skladiščno poslovanje (MRP), • kadrovsko področje (HRM), • bazo tehničnih podatkov (BTP) in gradnje ter • integracijo sistema z obstoječimi informacijskimi sistemi, ki jih bomo uporabljali tudi v prihodnje (MOWE, ZCO, Obračun omrežnine, EBA, varstvo in zdravje pri delu, razporeditev delovnega časa). Zato smo v letu 2015, s ciljem večje integracije sistemov, uspešno vzpostavili naslednje informacijsko-komunikacijske tehnologije: • integracijo sistema za projektno vodenje, • izdelavo sistema za izdelavo in prikaz projektov tehnične dokumentacije, • nadgraditev sistemske sobe na rezervni lokaciji, • nadgraditev samodejnega arhiviranja podatkov, • postavitev novega okolja za prenovljene dele informacijskega sistema, • postavitev testnega sistema za prenos obratovalnih podatkov v Kranjski Gori. Posebno pozornost smo v letu 2015 namenili zagotavljanju in povečevanju informacijske varnosti. Konec leta 2014 je bi izveden varnostni pregled. Rezultati testa, ki so bili predstavljeni konec leta 2015, so pokazali, da je internetna varnost omrežja podjetij v skupini Elektro Gorenjska na ustrezno visokem nivoju. S ciljem stalnega osveščanja zaposlenih o pomenu pravilnega ravnanja s podatki, predvsem pa o pomenu upoštevanja informacijske varnosti, smo izvedli izobraževanja s področja informacijske varnosti. Na interni spletni strani smo za zaposlene pripravili poseben varnostni kotiček, v katerem predstavljamo različne varnostne namige in informacije. Informacije o pomenu varnostne politike so vključene v interni e-mesečnik ter v interni časopis podjetja. Z izgradnjo 110- in 20-kilovoltnega daljnovoda Bohinj-Zelezniki smo zaključili gorenjsko energetsko in optično zanko in dvignili tudi telekomunikacijsko zanesljivost distribucijskega omrežja na bistveno višji nivo. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 77 09 Trajnost ni razvoj Trajnostni razvoj je skupina Elektro Gorenjska zastavila jasno - ima jasno zastavljene cilje, okoljska strategija je integrirana s poslovno strategijo, dosežene rezultate jasno predstavlja. V skupini delujemo po sistemu, da odgovornost dokažemo tam, kjer delujemo. Današnje sodelovanje mora omogočiti pogoje za kakovost bivanja tudi prihajajočim generacijam. To uresničujemo z energijo. ii Zavedamo se, da so naložbe v znanje zaposlenih predpogoj za uspešno poslovanje družbe. 9.1 Skrb za zaposlene Skrbno načrtovana politika zaposlovanja, stremenje k stalnemu razvoju in izobraževanju zaposlenih, učinkovit sistem nagrajevanja ter spremljanje zavzetosti in zadovoljstva zaposlenih ter merjenje organizacijske kulture so glavna vodila upravljanja s kadri v skupini Elektro Gorenjska. Naši zaposleni so naša strateška prednost, zato sodelavce spodbujamo, da sledijo strategijama družb in da v času hitrih sprememb iščejo priložnosti in odkrivajo nove poti. Ker želimo postati učeča se organizacija, poudarjamo enakost, odprte informacije in organizacijsko kulturo, ki spodbuja sodelovanje ter s tem nastanek idej kjerkoli v družbi, tako da smo sposobni hitreje najti priložnosti in se spopadati s spremembami in kriznimi situacijami. Pospešujemo komunikacijo, tako da je vsakdo vpet v reševanje problemov, kar družbi omogoča neprestano eksperimentiranje, izboljševanje in povečevanje njenih zmožnosti, zaposlenim pa doseganje svojih ciljev in posledično tudi skupnih ciljev. 9.1.1 Demografska struktura v skupini V skupini Elektro Gorenjska je bilo 31. 12. 2015 zaposlenih 305 delavcev. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2014 se je število zaposlenih v skupini zmanjšalo za 39 delavcev. Zaradi spremembe sestave skupine se je število delavcev zmanjšalo za 32, petim sodelavcem je delovno razmerje prenehalo, šest se jih je upokojilo. V tem letu smo zaposlil štiri nove sodelavce. Konec leta 2015 je bilo v skupini zaposlenih 3,28 odstotkov delavcev za določen čas, kar je več kot 2 odstotka manj kot v letu 2014. V letu 2016 bomo število zaposlenih ohranili na približno enaki ravni. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 78 Slika 29: Gibanje števila zaposlenih v obdobju od 2011 do 2015 400 2011 2012 2013 2014 2015 Elektro Gorenjska ■ Gorenjske elektrarne ■ Elektro Gorenjska Prodaja ■ Skupina Konec leto je bilo v skupini zaposlenih 77,38 % moških in 22,62 % žensk. Če izvzamemo družbo Elektro Gorenjska Prodaja, kije bila pripojena k družbi ECE in v kateri je večina zaposlenih žensk, je podatek v celoti primerljiv s preteklimi leti in tesno povezan s primarno dejavnostjo obeh družb. Povprečna starost zaposlenih v skupini je znašala 43,6 let, kar je za eno leto več kot v preteklem letu. To kaže na dejstvo, da se delavci upokojujejo kasneje. Analiza skupin zaposlenih po letih nam kaže, da je bilo v skupini v letu 2015 največ zaposlenih v starostni skupini od 46 do 55 let, in sicer 39 % vseh zaposlenih. Na razvrstitev v višje starostne skupine močno vpliva višja starostna struktura v družbi Gorenjske elektrarne, saj je bilo v tej družbi v zadnjih dveh starostnih skupinah kar 60 odstotkov zaposlenih. Slika 30: Delež zaposlenih v skupini Elektro Gorenjska po starostnih skupinah ■ do 25 let: 2 % ■ od 26 do 35 let 22 % I. od 35 do 45 let: 26 % od 45 do 55 let: 39 % ■ nad 55 let: 9 % 9.1.2 Zaposlovanje Kadrovsko načrtovanje je sestavni del strateškega in letnega načrta družb. Kadre v družbah v skladu s tem ciljem načrtujemo s poslovnim načrtom ter planom kadrov in izobraževanja. Prizadevamo si pridobiti ambiciozne in profesionalne nove sodelavce. V procesu selekcije in izbire zaposlenih vsem kandidatom zagotavljamo enake možnosti, ne glede na spol ali druge okoliščine. Za boljše prepoznavanje in selekcioniranje iskalcev zaposlitev imamo izdelan kadrovski vprašalnik, ki ga kandidati za zaposlitev najdejo na spletni strani družbe. Dijakom in študentom omogočamo opravljanje obveznega praktičnega izobraževanja in občasnega študentskega dela. Na tak način prepoznavamo potencialne kandidate za kasnejšo zaposlitev. Razvoj, spremembe in potrebe delovnega procesa zahtevajo vedno več znanja in visoko stopnjo usposobljenosti naših zaposlenih, zato v skupini večinoma zaposlujemo visoko izobražene kadre. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 79 Slika 31: Delež novih zaposlencev, ki imajo ob zaposlitvi najmanj visoko strokovno stopnjo izobrazbe 9.1.3 I Elektro Gorenjska Gorenjske elektrarne Elektro Gorenjska Prodaja ■ Skupina Skozi leto ohranjamo visok delež zaposlenih elektrotehnične stroke v družbi Elektro Gorenjska ter elektrotehnične in strojne stroke v družbi Gorenjske elektrarne, saj sta tesno povezani z glavnimi dejavnostmi družb. Fluktuacija kadrov je v skupini Elektro Gorenjska majhna. Nastaja predvsem zaradi odhodov delavcev v pokoj in zaposlovanja za določen čas, kjer s prenehanjem potreb po začasno povečanem obsegu dela ali prenehanjem potrebe po nadomeščanju delavcu preneha delovno razmerje. Zelo redko se posameznik sam odloči za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker je družba Gorenjske elektrarne po številu zaposlenih majhna, ima vsako prenehanje delovnega razmerja, ki ni nadomeščeno z novo zaposlitvijo, velik vpliv na odstotek fluktuacije, kar se odraža tudi v letu 2015, ko sta se upokojila dva delavca, na novo seje zaposlil le eden. Tabela 15: Stopnja fluktuacije v skupini Elektro Gorenjska 2011 2012 2013 2014 2015 I Elektro Gorenjska 2,54 % 3,90 % 2,13 % 1,41 % 2,83 % Gorenjske elektrarne 0,00 % 11,10 % 6,06 % 3,13 % 6,25 % Elektro Gorenjska Prodaja 2,54 % 11,40 % 5,88 % 3,03 % Skupina 2,06 % 5,38 % 2,87 % 1,72 % 3,17 % Zaposlovanje invalidov Na zadnji dan v letu je bilo v skupini zaposlenih 7 invalidov. Skladno z obvezno predpisano kvoto zaposlovanja invalidov, ki znaša 5 % v Gorenjskih elektrarnah oziroma 6 % v Elektru Gorenjska, bi morala skupina na mesec zaposlovati približno 19 invalidov. V letu 2015 smo v družbi Elektro Gorenjska s sklenitvijo pogodbe z invalidskim podjetjem v osmih mesecih izkoristili možnost uveljavljanja nadomestne izpolnitve kvote za 28 invalidov. S prakso nameravamo v prihodnjih letih nadaljevati. Tabela 16: Podatki o Invalidih ELEKTRO GORENJSKA GORENJSKE ELEKTRARNE 2014 2015 2014 2015 Število zaposlenih Invalidov na dan 31. 12. 7 7 0 0 Število Invalidov za prispevek na dan 31. 12. 10 10 2 2 Znesek prispevka v letu 51.374 50.923 12.702 13.284 Število realiziranih Invalidov v letu, na podlagi pogodb z Invalidskimi podjetji 18 28 18 28 Delavcu, ki mu je priznana določena kategorija invalidnosti skladno z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zagotovimo ustrezno delovno mesto, pri čemer največkrat reorganiziramo delovni proces. Do sedaj smo ahko zagotovili ustrezno delo in ohranili zaposlitev vseh invalidov v skupini. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 80 9.1.4 Izobraževanje Zavedamo se, da so naložbe v znanje zaposlenih predpogoj za uspešno poslovanje družbe. Veliko pozornosti namenjamo ustreznemu razvoju kadrov. Zaposleni so deležni različnih oblik izobraževanj in strokovnih usposabljanj, pri katerih velik delež zavzema področje varnosti in zdravja pri delu. Zaradi panoge, v kateri delujemo, je zaposlenim na voljo možnost obnavljanja strokovnih izpitov, kijih zahtevajo dela z elektroenergetskimi napravami. Ponosni smo na sodelavce, ki poleg službenih in družinskih obveznostih zaključijo izobraževanje in si pridobijo višjo stopnjo izobrazbe. Če je le mogoče, jim omogočimo delo na zahtevnejšem delovnem mestu, kjer lahko uporabijo pridobljeno znanje ter s tem vlagajo v svoj razvoj in razvoj družbe. V letu 2015 je višjo stopnjo izobrazbe pridobilo osem zaposlenih. V kulturo organizacije želimo vpeljati željo po nenehnem učenju, permanentnem usposabljanju, izpopolnjevanju in izobraževanju. Da smo zaposlene k temu spodbudili, dokazuje njihovo veliko zanimanje za izobraževanje. Tabela 17: Izobraževanje v obdobju od 2013 do 2015 Opis postavke 2013 2014 2015 Zaposleni na usposabljanjih (v %) 79,29 76,68 77,02 Povprečno število dni usposabljanj na povprečno število zaposlenih (dni) 2,43 dni 2,39 dni 2,25 dni Stroški izobraževanj in usposabljanj na zaposlenega (v€) 586 445 333 Število zaposlenih, ki so pridobivali višjo stopnjo izobrazbe na podlagi pogodbe o izobraževanju 28 23 8 Število štipendistov 1 1 0 V okviru strateškega projekta Upravljanje organizacijske kulture, kije opredeljen v strategiji družbe 2014-2017 Elektra Gorenjska in v katerega so vključeni tudi delavci Gorenjskih elektrarn, smo v letu 2015 nadaljevali z izobraževanji vodij na področjih obvladovanja mehkih veščin; zaposleni, ki so v stalnem stiku s strankami, pa so bili deležni delavnic komuniciranja s težavnimi strankami. S ciljem optimizacije finančnih sredstev izkoriščamo različne ponudbe brezplačnih usposabljanj in prenos znanj med zaposlenimi. V kategorijo prenosa znanj uvrščamo tudi prenašanje izkušenj, seznanjanje sodelavcev z novostmi in medsebojno sodelovanje zaposlenih pri delu. Večjo vključenost zaposlenih v izobraževanje z manj stroški dosegamo tudi z uporabo e-učenja in spodbujanjem zaposlenih k samostojnemu iskanju informacij ali podatkov. Skrbimo za ustrezno arhiviranje in dostopnost gradiv, ki jih zaposleni prejmejo na usposobljenih. Razpolagamo z elektronsko knjižnico, ki se nahaja na interni spletni strani, in s knjižnicami gradiv v posameznih enotah oziroma družbah, kamor shranjujemo gradiva, kijih zaposleni pridobijo na seminarjih in drugih vrstah usposabljanj. 3.70 3.60 3,50 3,40 3,30 3,20 Zadovoljstvo udeležencev z usposabljanji in učinkovitost usposabljanj spremljamo z vprašalnikom, ki ga je dolžan izpolniti vsak udeleženec. Slika 32: Zadovoljstvo zaposlenih z usposabljanji v obdobju od 2011 do 2015 2011 2012 2013 2014 2015 — Povprečrsa ocena Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 81 9.1.5 Izobrazbena struktura zaposlenih Z zaposlovanjem visokostrokovnih delavcev in izobraževanjem zaposlenih za pridobitev višje stopnje izobrazbe se v posameznih družbah in posledično v skupini zelo hitro dviga stopnja izobrazbe. Tabela 18: Izobrazbena struktura zaposlenih v skupini Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2015 Stopnja izobrazbe 31. 12. 2015 Elektro Gorenjska Število Struktura (%) Gorenjske elektrarne Število Struktura (%) Število Skupina Struktura (%) doktorat (9) 2 0,7 1 3,3 3 1,0 magisterij (8) 14 4,6 1 3,3 15 4,9 univerzitetna stopnja (7/2) 53 19,9 7 23,3 60 19,7 visoka strokovna stopnja (7/1) 38 12,5 5 16,7 43 14,1 višja stopnja (6) 43 16,7 3 10,0 46 15,1 srednja stopnja (5) 74 27,4 9 30,0 83 27,2 triletna poklicna stopnja (4) 50 17,8 4 13,3 54 17,7 dvoletna poklicna stopnja (3) 1 0,4 0 0,0 1 0,3 osnovna šola (1) 0 0 0 0,0 0 0,0 SKUPAJ ZAPOSLENI 275 100 30 100 305 100 Povprečna stopnja izobrazbe je bila na dan 31. 12. 2015 v skupini Elektro Gorenjska 6,09. Stopnja 6 predstavlja višješolsko izobrazbo. Stopnja izobrazbe skupine seje glede na preteklo leto nekoliko znižala. Razlog je v neupoštevanju Elektra Gorenjska Prodaja, kjer je povprečna stopnja vedno izstopala iz povprečja. Z vidika posamezne družbe seje povprečna stopnja izobrazbe pri obeh povišala. Slika 33: Povprečna stopnja Izobrazbe v družbah In v skupini Elektro Gorenjska v obdobju od 2011 do 2015 31.12.2011 31.12.2012 31.12.2013 31 12.2014 31 12.2015 I Elektro Gorenjska I Elektro Gorenjska Prodaja i Gorenjske elektrarne Skupina 9.1.6 Motivira nje in nagrajevanje zaposlenih Nudenje ugodnosti je eden od segmentov nagrajevanja, katerega cilj je povečevanje zadovoljstva zaposlenih in izboljševanje kakovosti dela. Nagrajevanje zaposlenih je povezano tudi s prerazporeditvami na druga delovna mesta. Pri zaposlenih iščemo ustvarjalne potenciale, zato njihovo znanje in sposobnosti nagrajujemo z razvojem njihove poklicne kariere. S tem poskušamo ohranjati visoko stopnjo motiviranosti zaposlenih in povečati konkurenčnost notranjega trga delovne sile. Odhode iz družbe največkrat nadomestimo z notranjimi prerazporeditvami, predvsem pri zahtevnejših, vodstvenih ali strokovnih delovnih mestih, ter tako ohranjamo vključevanje in prevzemanje večje odgovornosti zaposlenih. V skladu s potrebami delovnega procesa povečujemo zasedenost zahtevnejših delovnih mest. V Elektru Gorenjska so zaradi različnih dejavnosti, ki se izvajajo v družbi, in večjega števila zaposlenih spremembe mnogo bolj pogoste kot v hčerinskih družbah. Kadar se pokažejo potrebe po zaposlitvah na vodstvenih delovnih mestih, navadno priložnost ponudimo že zaposlenim delavcem. Kadar je mogoče, prisluhnemo tudi sodelavcem, ki bi radi zamenjali področje dela. Individualno delovno uspešnost ugotavljamo na letnem razgovoru, kjer vodja in delavec pregledata realizacijo nalog in ciljev ter doseganje zahtevanih kompetenc, postavljenih na preteklem letnem razgovoru. Od zaposlenih pričakujemo tudi samoiniciativnost na področju dajanja predlogov. Na podlagi sistematičnih ukrepov na tem področju, zlasti sprejetega pravilnika o inovacijah, seje pojavilo več inovacijskih predlogov. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 82 Izvajamo tudi mentorstvo za novozaposlene delavce, ki že imajo delovne izkušnje, vendar ne poznajo družbe, njenega poslovanja in podrobnosti novega dela, ali mentorstvo za delavce, ki v okviru družbe popolnoma zamenjajo področje dela. Poleg navedenega izvajamo tudi mentorstvo pripravnikom. Med najbolj načrtne oblike pridobivanja povratnih informacij zagotovo spadajo letni razgovori. Letne razgovore v skupini Elektro Gorenjska izvajamo, ker: • delavec tako izve, kako mu gre, kje je in kam gre, • delavcu dajejo možnost, da izrazi svoje mnenje, ideje in svoja stališča, • delavec dobi pravo priložnost za podroben razgovor o svojem delu, se lahko pogovori o svoji prihodnosti v družbi in pove, kako vidi svoj razvoj, • delavecje seznanjen s priložnostmi in z možnostmi v družbi ter hkrati motiviran za še boljše delo, • vodja ugotovi delavčev odnos do dela in potrebe po usposabljanju ter zazna delavčevo razmišljanje o tem, kaj dela dobro in kaj bi lahko bilo bolje, • letni razgovori omogočajo, da delavec skupaj z vodjo odkrije morebitne pomanjkljivosti v delovnih procesih, kijih bo družba v prihodnjih letih lahko tudi izboljšala. Letni razgovori so priložnost za izboljšanje delovnih odnosov, klime, kakovosti dela in zavzetosti zaposlenih. Omogočajo nam odkrivanje potencialov v ljudeh, ključnih kadrov in talentov. Rezultati razgovorov so v grobem ocena doseganja ciljev, nalog in kompetenc za preteklo obdobje ter postavitev ciljev za naslednje leto ter načrt izobraževanja in razvoja zaposlenih. Proces izvajanja letnih razgovorov vsako leto traja tri mesece; izvedenih je bilo 94 % razgovorov. Strategija družbe Elektro Gorenjska za obdobje 2014-2017 opredeljuje strateški cilj oblikovati konstruktivno organizacijsko kulturo med zaposlenimi. Ktemu strateškemu projektu so pristopile tudi Gorenjske elektrarne. V letu 2013 smo analizirali dejansko stanje ter postavili koncept idealne organizacijske kulture, ki jo želimo v naši skupini. S pomočjo kvalitetnih orodij je vodstvo družb opredelilo pričakovana vedenja zaposlenih, ki temeljijo na konstruktivnih slogih vedenj (na sliki označena z rdečo barvo). Od sodelavcev pričakujemo vključevanje, medsebojno sodelovanje, prevzemanje odgovornosti in usmerjenost k ciljem. Taka vedenja bodo pripomogla k njihovi samouresničitvi in rasti ter organizacijski učinkovitosti. Pasivni obrambni slogi ter agresivni obrambni slogi (temno in svetlo siva barva) vedenj pa naj bi bili zastopani v čim manjši meri. 9.1.7 Letni razgovori 9.1.8 Organizacijska kultura Slika 34: Idealna organizacijska kultura Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 83 Rezultati raziskave v letu 2013 so pokazali razkorak med idealno in dejansko kulturo. Ugotovili smo, da bomo povečevanje konstruktivnih vedenj in zmanjševanje pasivnih obrambnih ter agresivnih obrambnih vedenj najbolj učinkovito dosegli s kakovostnim vodenjem ter čim večjo stopnjo vključenosti zaposlenih v reševanje problemov, delovne procese, sprejemanje odločitev in prevzemanje odgovornosti. Zato smo tudi v letu 2015 nadaljevali z izobraževanjem iz mehkih veščin za vodje. Z orodjem M/l smo izmerili vpliv, ki ga imajo vodje na zaposlene. Z uporabo modela KAKO pa se trudimo vse zaposlene vključiti v reševanje poslovnih izzivov. 9.1.9 Zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih Skrbimo, da so sodelavci zadovoljni s seboj ter se dobro počutijo v svojem delovnem okolju. Povratne informacije o dojemanju delovnega okolja in odnosih v družbi pridobivamo s pomočjo anonimne ankete o zadovoljstvu in zavzetosti. Z izvajanjem različnih ukrepov se trudimo odpraviti ugotovljene negativne vplive. V letu 2015 smo v Elektru Gorenjska ugotavljali stopnjo zavzetosti in stopnjo zadovoljstva naših zaposlenih. V preteklih letih sta bili v raziskave vključeni le Elektro Gorenjska in Elektro Gorenjska Prodaja; v letu 2014, ko smo merili stopnjo zavzetosti zaposlenih, smo anketo razširili tudi na Gorenjske elektrarne. Slika 35: Zavzetost zaposlenih v skupini Elektro Gorenjska v primerjavi s svetovnimi In slovenskimi organizacijami Aktivno nezavzeti I Najboljše svetovne organizacije (po Gallupu) 2014 skupina EG Najboljši v Sloveniji I Povprečje svetovnih organizacij (po Gallupu) ■ Povprečje v Sloveniji 70 % 80 % Rezultati anket, kijih izvajamo v skupini, kažejo, da je v primerjavi s svetovnimi in slovenskimi organizacijami v družbi visoka stopnja zavzetih zaposlenih. Delež aktivno nezavzetih in nezavzetih bomo v prihodnjih letih poskušali znižati v prid zvišanja deleža zavzetih zaposlenih. K dvigu zadovoljstva zaposlenih smo zagotovo prispevali s pridobitvijo polnega certifikata Družini prijazno podjetje. Hčerinska družba Gorenjske elektrarne ni pristopila k pridobitvi certifikata, se je pa s podpisom medsebojnega dogovora zavezala izvajati vse ukrepe, ki jih je sprejela družba Elektro Gorenjska. 9.1.10 Odsotnosti zaposlenih Absentizem oz. daljšo odsotnost z delovnega mesta zaradi koriščenja bolniške odsotnosti spremljamo letno in primerjamo s preteklimi leti. V letu 2015 so se v družbi v primerjavi z letom 2014 zvišale skoraj vse vrste odsotnosti. Poleg bolniških odsotnosti zaposleni koristijo porodniški, očetovski in starševski dopust. Z upoštevanjem odsotnosti zaradi bolezni in navedenih dopustov je bila v Elektru Gorenjska v letu 2015 povprečna odsotnost na zaposlenega dobrih 10 dni in v Gorenjskih elektrarnah dobrih 13 dni. Se naprej si bomo prizadevali za urejene delovne razmere, zaposlene pa bomo spodbujali k zdravemu načinu življenja tudi izven delovnega okolja. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 84 9.1.11 Od nosi med zaposlenimi in vodstvom v družbi V skupini Elektro Gorenjska delujeta dva sindikata. Za vsako družbo je oblikovan svet delavcev, ki skrbi za ustrezno informiranost in možnost posredovanja mnenj vseh zaposlenih. Sodelovanje z organi poteka v obliki rednih sej med vodstvom družbe ter predstavniki sindikata in sveta delavcev. Seje se sklicujejo najmanj enkrat na tri mesece, po potrebi tudi pogosteje. Poudariti je potrebno, da se vodstvo družbe sestaja z vsakim organom posebej. S strani vodstva so na sejah vedno prisotni predsednik uprave ali namestnik ter član poslovodstva. S tem je dodatno poskrbljeno, da so zaposleni obveščeni o poslovanju družb, tekočih aktivnostih in načrtih za prihodnost. Na teh sejah je možno posredovati pobude, mnenja, prav tako se lahko izpostavlja problematika, s katero se dnevno soočajo zaposleni. Družbe imajo s sindikatoma podpisano podjetniško kolektivno pogodbo, s svetom delavcev pa dogovor o načinu sodelovanja delavcev pri upravljanju družbe. V obeh dokumentih so natančno opredeljene pravice in obveznosti partnerjev, kar dodatno prispeva k dobremu sodelovanju med predstavniki sindikata, sveta delavcev in upravo, vse to pa pripomore k veliki socialni varnosti vseh zaposlenih. Predstavniki zaposlenih in sindikalni zaupniki so aktivno sodelovali pri dogovarjanju o pravicah iz delovnega razmerja, pri organiziranosti in spremembah aktov ter skladno s svojim načinom dela skrbeli za zaposlene. Poleg uveljavljanja rednih zakonskih pravic so sindikati skrbeli tudi za družabno plat življenja zaposlenih. 9.1.12 Skrb za zaposlene in z njimi povezane skupine zunaj delovnega časa Skupina Elektro Gorenjska posebno pozornost namenja otrokom zaposlenih ter upokojenim sodelavcem tudi zunaj delovnega okolja. V letu 2015 smo: • podprli društvo upokojencev Elektra Gorenjska in pripravili prednovoletno srečanje, • ob koncu leta smo obdarili predšolske in šoloobvezne otroke do desetega leta starosti, • zaposlenim z otroki in upokojenim sodelavcem so na voljo počitniške kapacitete Elektra Gorenjska na morju, v hribih ali v toplicah. Urejanje in uresničevanje načela socialne varnosti zaposlenih je del poslovne politike skupine. Eden izmed segmentov, ki skrbi za dobro socialno stanje zaposlenih, je tudi skupna odločitev partnerjev za dogovor o financiranju dodatnega pokojninskega zavarovanja za zaposlene v energetiki in s tem tudi v skupini Elektro Gorenjska. V družbah so vsi zaposleni tudi nezgodno zavarovani. Vključitev v pokojninski načrt (PN1 K) - prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje - povečuje socialno varnost zaposlenih v času upokojevanja. 9.1.13 Komuniciranje z zaposlenimi Odkrita in transparentna komunikacija ter skrb za zaposlene so naše stalne aktivnosti, usmerjene k večanju zavzetosti in motivacije zaposlenih. Učinkovito interno komuniciranje je tako v podjetju bistvenega pomena, zato zaposlene v vseh družbah skupine seznanjamo z novostmi, internimi akti in ostalimi pomembnimi informacijami o podjetju: • neposredno na sestankih, • s kratkimi vestmi in z obvestili po elektronski pošti, na intranetu in na oglasnih deskah, • s pomočjo objav na intranetu in internetni strani, • z izdajo četrtletnika - internega glasila ELGO, • z izdajo elektronskega internega mesečnika in • organizacijo dogodkov za zaposlene, kjer poskrbimo za neformalno druženje, obenem pa tudi za obveščanje zaposlenih in vključenost v aktualne aktivnosti celotne skupine Elektro Gorenjska. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 85 V skupini Elektro Gorenjska je vodenje uspešnega komuniciranja z zaposlenimi zahtevno, saj se zaposleni nahajajo na različnih lokacijah, nekaj jih nima dostopa do elektronske pošte in računalnika zaradi del, ki jih opravljajo na terenu. Posledično uporabljamo različne kanale komuniciranja z zaposlenimi: • Interno glasilo Elgo zaposleni v skupini Elektro Gorenjska, upokojenci in štipendisti prejmejo kvartalno. Enkrat letno ga posredujemo tudi poslovnim partnerjem. Z glasilom zaposlene in strokovne javnosti obveščamo o poslovnih in delovnih aktivnostih. Poleg informiranja interni časopis prinaša dokumentarno, izobraževalno, kulturno, umetniško, športno in družabno usmeritev. • V letu 2014 smo z različnimi komunikacijskimi elementi obeležili 50 let delovanja podjetja. Med drugim s posebno prilogo 50 let, kije izšla poleg internega glasila Elgo in smo jo izdali v sklopu petih tematskih prilog, v katerih smo povzeli prelomne dogodke doseženih 50 let podjetja, hkrati pa nakazali tudi nadaljnji razvoj podjetja. • E-mesečnik prejmejo vsi zaposleni v skupini Elektro Gorenjska v svoje elektronske poštne nabiralnike vsak prvi petek v mesecu. V njem predstavljamo tiste aktualne vsebine, ki so na mesečnem nivoju najbolj zaznamovale družbe v skupini, prav tako služi kot dodatna podpora pri obveščanju o različnih dogodkih in aktivnostih, ki so predvideni v naslednjem mesecu. Zaposleni so e-mesečnik zelo dobro sprejeli, saj poskrbi za ažurno obveščanje o aktualnih dogodkih. • Intranet je interna spletna stran, namenjena ažurnemu obveščanju zaposlenih o aktualnih aktivnostih družb v skupini Elektro Gorenjska, hkrati pa služi kot podpora zaposlenim, saj prinaša številne informacije o podjetju, posameznih službah itd. • Klasične oglasne deske: Zaradi raznolikosti dela zaposlenih se med kanali komuniciranja uporabljajo tudi klasične oglasne deske, ki so namenjene tistim zaposlenim, ki zaradi narave dela (terensko delo) večino časa preživijo na terenu. • Glasilo elektrogospodarstva Naš stik, ki ga izdaja Elektro Slovenija, zaposlenim nudi širino pri razumevanju energetske panoge, v kateri delujemo. Vodja službe za korporativno komuniciranje je članica časopisnega sveta in njena naloga je, da je družba ustrezno predstavljena na njegovih straneh. V glasilu predstavljamo tudi svoje dosežke, primere dobre prakse, nagrajene inovacijske predloge in drugo. • Organizacija dogodkov za zaposlene: skozi vse leto za zaposlene organiziramo številna druženja, od dneva podjetja do obdarovanja otrok zaposlenih, športnih iger, novoletnih srečanj itd. Dogodki so prav tako pomembni zaradi raznolikosti delovnih mest in so priložnost za druženje zaposlenih, ki ne sodelujejo vsakodnevno. 9.1.14 Povezujemo zaposlene in širšo skupnost Z zaposlenimi ne pretrgamo vezi ob njihovem odhodu v pokoj. O novostih jih obveščamo z internim glasilom Elgo, prav tako jih vabimo na različne dogodke, ki so povezani z dejavnostjo družb. Spodbujamo in finančno podpiramo aktivnosti Društva upokojencev Elektra Gorenjska, ki deluje od leta 2006. Za njihove člane organizirajo različne aktivnosti. Organizirajo informativne in športne izlete, obiskujejo bolne in ostarele člane ter pomagajo svojcem na različne načine. • Glasilo elektrogospodarstva Naš stik, ki ga izdaja Elektro Slovenija, zaposlenim nudi širino pri razumevanju energetske panoge, v kateri delujemo. Vodja službe za korporativno komuniciranje je članica časopisnega sveta in njena naloga je, da je družba ustrezno predstavljena na njegovih straneh. V glasilu predstavljamo tudi svoje dosežke, primere dobre prakse, nagrajene inovacijske predloge in drugo. • Organizacija dogodkov za zaposlene: skozi vse leto za zaposlene organiziramo številna druženja, od dneva podjetja do obdarovanja otrok zaposlenih, športnih iger, novoletnih srečanj itd. Dogodki so prav tako pomembni zaradi raznolikosti delovnih mest in so priložnost za druženje zaposlenih, ki ne sodelujejo vsakodnevno. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 86 9.1.15 Varnost in zdravje pri delu Za nami je, z vidika varnosti in zdravja pri delu, težko leto. Leto 2015 si bomo zapomnili po dveh nezgodah pri delu, ki sta se na srečo končali brez hujših posledic, lahko pa bi se končali tudi tragično. Ena nezgoda seje pripetila zaradi neznane okvare dvižne košare, s katere je delavec padel v globino osmih metrov, druga pa se je pripetila zaradi električnega udara na srednji napetosti. Oba delavca sta dobro okrevala in lahko še naprej nemoteno opravljata svoje Gledano statistično, smo imeli v letu 2015 sedem poškodb pri delu. Sest poškodb je bilo lažje narave, ena poškodba pa je bila hujša. Imeli smo eno nezgodo v zvezi z električnim tokom. Zaradi poškodb pri delu so bili delavci odsotni z dela skupno 271 delovnih dni. Kazalnik kakovosti pogostosti poškodb, ki nam pove, kolikšen odstotek delavcev je bil poškodovan, seje ustavil pri številki 2,5 odstotka. Kazalnik kakovosti, ki nam pove, koliko smo imeli izgubljenih delovnih dni na poškodbo, pa pri številki 38,37. Na spodnjih slikah so prikazani podatki, ki prikazujejo število poškodb pri delu, resnost poškodb in pogostost poškodb tudi v primerjavi z Elektrodistribucijo Slovenije. Slika 36: Število nezgod pri delu III Slika 37: Resnost poškodb pri delu 40 37 37 3B II ll III li II I Elektro Gorenjska ■ Elektrod istribudja Slovenije - povprečje Slika 38: Pogostost nezgod ilililj.111 I Elektro Gorenjska ■ Elektrod istribudja Slovenije - povprečje Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 87 V družbi Elektro Gorenjska je poleg službe za varnost in zdravje pri delu v preteklem letu nad varnim in zdravim delom bdel tudi Svet za varnost in zdravje pri delu. Opravil je naslednje naloge: • Obravnaval novo zakonodajo s področja varnosti in zdravja pri delu terjo integriral v naše delovno okolje. • Obravnaval letni poročili o poškodbah pri delu Elektro distribucije Slovenija in Elektro Gorenjska. • Obravnaval nevarne dogodke in predlagal ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti. • Izdelal nov program za zmanjševanje tveganj za nastanek poškodb zaradi izpostavljenosti UV-sevanju sončnih žarkov. V programu so bili določeni izvedbeni cilji, ki se nanašajo na seznanitev in osveščanje zaposlenih o tveganjih zaradi izpostavljenosti UV-sevanju, določena je bila osebna varovalna oprema za zaščito pred UV-sevanjem, predvidena je bila tudi možnost zdravstvenih pregledov za delavce SIVG in KN. • Podrobno sta bili obravnavani dve težji nezgodi pri delu, ki sta se pripetili v letu 2015. Podani so bili predlogi za izboljšavo, da do takih dogodkov ne bi več prihajalo. • Veliko dela je bilo opravljenega v zvezi z osnutkom novega Pravilnika o varnosti in zdravju pri delu pred nevarnostjo električnega toka, kije v fazi prenove. Pripravljeni so bili naši predlogi dopolnitev in sprememb pravilnika. Predlogi so bili posredovani Elektrotehniški zvezi Slovenije. • Reševal je problematiko opremljenosti v novonabavljenih vozilih in sprejel sklep, da je treba pred oddajo vozila v uporabo delovno vozilo opremiti tako, da delovna oprema in delovni material pri prevozu ali prometni nezgodi ne bosta ogrožala varnosti voznika in potnikov. • Reševal je problematiko v zvezi z odlaganjem materiala in orodja v dvižnih košarah, s katerih se opravlja delo na višini, in sprejel sklep, da se v dvižne košare namestijo police za odlaganje orodja in materiala. • Izvedel je notranjo presojo z vidika varnosti in zdravja pri delu. Presoja je bila izvedena v vseh prostorih in na vseh lokacijah podjetja. • Realiziral je vsa priporočila zunanje presoje. V letu 2016 bomo pri zaposlenih, ki delajo na nevarnih delovnih mestih, z vidika varnosti in zdravja pri delu preizkusili njihovo znanje. Preverjanje se bo izvedlo teoretično in praktično. Praktični del se bo izvedel na terenu in ga bodo izvedli neposredno nadrejeni vodje delavcev, teoretični del pa se bo izvedel v učilnici in ga bo izvedla služba za varnost in zdravje pri delu. V okviru pregledov delovne opreme bomo z vidika varnosti in zdravja pri delu pregledali delovno opremo, ki jo delavci uporabljajo za delo na višini in v globini (plezalke, oseba varovalna oprema za delo na višini, merilniki plinov, avtokošare). Tudi v letu 2016 si bomo prizadevali, da našim delavcem omogočimo kar se da varna in zdrava delovna mesta, ki so pogoj za dobro in kakovostno opravljeno delo. 9.2 Skrb za okolje V skupini si prizadevamo celostno zmanjševati vplive naše dejavnosti na naravno okolje. Z izobraževanjem in osveščanjem interne in eksterne javnosti skrbimo, da okoljsko odgovornost spoštujejo zaposleni in tudi naši dobavitelji. Svoje delovanje redno prilagajamo zahtevam okoljske zakonodaje. Sistemski pristop ravnanja z okoljem se v družbi izvaja na podlagi načel mednarodnega standarda za ravnanje z okoljem SIST EN ISO 14001:2004. Za izvajanje ustrezne okoljske politike v družbi Elektro Gorenjska skrbi Svet za ravnanje z okoljem, ki ga vodi skrbnik, člani pa so predstavniki posameznih organizacijskih enot, ki skrbijo za obvladovanje posameznih okoljskih vidikov in izvedbo ciljev programov. Napredek na tem področju se spremlja s pomočjo merljivih okoljskih kazalnikov. Poglavitne usmeritve družbe Elektro Gorenjska na področju varovanja okolja so skladne s priporočili ISO, odražajo pa se v merljivih rezultatih, ki jih spremljamo z okoljskimi kazalniki. Prednostni cilji Sveta za ravnanje z okoljem so: • preprečevanje onesnaženja okolja na lokacijah, kjer se nahajajo elektroenergetski objekti in dela v njihovi povezavi (izlivi nevarnih olj); • nadzor posameznih vplivov z meritvami in s tem upoštevanje vrednosti hrupa, sevanja in svetlobnega onesnaženja; • gospodarno ravnanje z energijo, surovinami in naravnimi viri; • ločeno zbiranje in recikliranje odpadkov in s tem zmanjšanje količine preostalih odstranjenih odpadkov in • stalno izobraževanje zaposlenih. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 88 Z doslednim izvajanjem nalog in programov bomo dolgoročno preprečili oziroma minimizirali možne nevarnosti v okolju, v katerem delujemo, se ustrezno odzivali na zahteve poslovnih partnerjev, lastnikov in zainteresiranih javnosti in posledično poskrbeli za trajnostni razvoj družbe. 9.2.1 Dosežki na področju varovanja okolja v letu 2015 Svet za ravnanje z okoljem, ki je organiziran v družbi Elektro Gorenjska, je v preteklem letu nadaljeval z uspešnim delom na področju ravnanja z okoljem. Člani so spremljali novosti okoljske zakonodaje in zagotovili izvajanje zahtev v vsakodnevni praksi, kar potrjuje tudi uspešno opravljena zunanja presoja po standardu ISO 14001. V sredini leta smo opravili notranjo presojo, katere priporočila so bila realizirana v dogovorjenih rokih. Pri večini od 14 kazalnikov kakovosti s področja ravnanja z okoljem je bila dosežena vrednost v okviru planirane. Izrednih okoljskih dogodkov v letu 2015 nismo beležili. 1. Skrbeli za promocijo, priskočili na pomoč pri čistilni akciji V letu 2015 seje članom sveta ponudila priložnost predstaviti in nato tudi spoznati način vodenja aktivnosti, kijih določa standard kakovosti ISO 14001 v telekomunikacijskem podjetju Si.mobil, d. d. Tovrstni obiski niso le priložnost informiranja o delovanju okoljskih sistemov v posameznih podjetjih, predvsem so odličen pripomoček za samooceno in priložnost za nove, že preverjene pristope izvajanja aktivnosti. Ključna odgovornost sveta je odgovorno ravnanje z okoljem, posledično smo tudi lani zagotovili tehnično pomoč kranjskim tabornikom pri čistilni akciji Očistimo Kranj, ki jo vsako leto izvajajo. Enako pomoč bomo pri tej akciji zagotovili tudi v prihodnje. 2. Izboljšali način spremljanja okoljskih prihodkov in stroškov V letu 2015 smo z namenom izboljšave ažurirali navodila za evidentiranje stroškov in prihodkov s področja sistema za ravnanje z okoljem in uvedli dodatni nadzor pravilnega knjiženja. 3. Skrbeli za osveščenost zaposlenih, pristopili k organiziranemu zbiranju zamaškov Ločen način zbiranja odpadkov je v podjetju utečena praksa, s pomočjo katere skrbimo za odgovoren odnos do naravnega okolja, hkrati pa ustvarjamo koristi. V letu 2015 smo sistem ločenega zbiranja odpadkov nadgradili z organiziranim zbiranjem plastičnih zamaškov na vseh lokacijah ter dopolnili Navodila zaposlenim za ločevanje odpadkov. 4. Okoljski vidiki, predstavljeni na interni spletni strani Zaposleni smo tisti, ki živimo vrednote podjetja. Ker so okoljski vidiki močno vpeti v poslovanje, jih moramo poznati in prepoznati vsi zaposleni. Le-ti so sedaj predstavljeni na intranetni strani Središče EG na transparentnejši način, s povezavo na vse relevantne dokumente in zakonodajo posameznega okoljskega vidika. 5. Sistem odvajanja odpadnih voda na lokaciji v Žirovnici v zaključni fazi Skladno z okoljskim programom št. 14 - Izlivi sanitarnih in meteornih voda smo v letu 2015 nadaljevali z izgradnjo sistema odvajanja odpadnih voda na lokaciji Obrata Žirovnica, katere zaključek je predviden v letu 2016 s priklopom na javno kanalizacijo. V letu 2016 je predvidena ureditev odpadnih voda v objektih RTP/KN Tržič in RTP Labore. 9.2.2 Cilji pri varovanju okolja v letu 2015 V letu 2016 bo ključna pozornost Sveta za ravnanje z okoljem, kije organiziran v družbi Elektro Gorenjska, namenjena naslednjim aktivnostim: • Celostna ureditev ravnanja z demontiranim in še vedno uporabnim materialom V letu 2015 seje na posameznih lokacijah (krajevna nadzorništva, skladišča, delavnice itd.) začelo shranjevati večje količine demontiranega, a še uporabnega materiala (drogovi, SKS kabli), kar je delno tudi posledica obsežnih aktivnosti sanacije posledic žledoloma v letu 2014. Način ravnanja z demontiranim in še uporabnim materialom imamo sicer opredeljen v internih navodilih, pri čemer pa niso definirane vrste, količine in lokacije hranjenja. V letu 2016 bomo zato izdali posebna navodila, v katerih bo natančneje določen postopek ravnanja ter maksimalne zaloge in lokacije hranjenja za posamezno vrsto demontiranega uporabnega materiala. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 89 • Sodelovanje z zunanjimi izvajalci pri ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri investicijah in vzdrževalnih delih Natančno evidentiranje odloženih odpadkov je pomembno za transparenten obračun stroškov in tudi za letno poročanje o količini posameznih odpadkov. Posledično se bodo morali zunanji izvajalci pogodbeno obvezati, da bodo ravnali z odpadki skladno z zakonodajo in da bodo zagotovili sprotno evidentiranje z evidenčnimi listi. • Ažuriranje internih navodil s področja ravnanja z okoljem Razen programa št. 14, ki opredeljuje odvajanje sanitarnih in meteornih voda, smo vse ostale okoljske programe v celoti zaključili, posledično bomo stalne aktivnosti ustrezno vključili v veljavna navodila in zaposlene o tem tudi stalno obveščali. • Postopna prilagoditev poslovanja novemu standardu ISO 14001:2015 V letu 2015 je bila izdana nova različica standarda ISO 14001:2015. V mesecu aprilu bo tako v podjetju Elektro Gorenjska potekalo interno izobraževanje za notranje presojevalce sistemov vodenja, ki se bodo spoznali z novostmi, kijih standard prinaša. • Skladno s preteklo prakso bomo skrbeli za ustrezno osveščanje zaposlenih 9.2.3 Obvladovanje posameznih pomembnejših okoljskih vidikov v letu 2015 Za ustrezno obvladovanje pomembnih okoljskih vidikov imamo vzpostavljene okoljske kazalnike kakovosti, ki kažejo na uspešnost obvladovanja standarda kakovosti 14001. V nadaljevanju so predstavljeni ključni kazalniki. Ravnanje z odpadki V podjetju imamo organiziran sistem ločenega zbiranja vseh vrst odpadkov, s pomočjo katerega skrbimo za celostno obvladovanje koristnih in nekoristnih odpadkov. Koristne odpadke posredujemo posrednikom, ki jih uporabljajo za nadaljnjo predelavo. Pri tem izdajamo evidenčne liste, ki služijo za transparenten prikaz oddanih odpadkov. Podobno imamo organizirano tudi zbiranje papirja, kartonske embalaže ter izrabljenih tonerjev in kartuš, ki se pošiljajo v ustrezno in ekološko nadaljnjo obdelavo. Stroške komunalnih storitev spremljamo v okviru kazalnika kakovosti. Trend padanja stroškov je predstavljen na naslednji sliki. Slika 39: Stroški odvoza komunalno-pisarniških odpadkov (v €) 12.500 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Obvladovanje nevarnih snovi (olja, goriva, ostale tekočine) Gorenjska regija je izpostavljena različnim ekstremnim vremenskim vplivom, zato v družbi skrbimo za načrten razvoj omrežja v podzemni kabelski obliki. Elektro Gorenjska ima več kot 60 odstotkov omrežja zgrajenega pod zemljo. Kljub temu, da ima Elektro Gorenjska izredno robustno omrežje, posamezni dogodki povzročijo okvare oziroma morebitne okoljske vplive tudi na distribucijskem omrežju. V letu 2015 ni bilo izrednih razmer, ki bi vplivale na naravno okolje. Vse prepoznane nevarne snovi skladiščimo v ustreznih zabojih in objektih, ki zagotavljajo visoko stopnjo nadzora ter varnosti. Opredeljene imamo natančno določene postopke in načine skladiščenja ter prevoza nevarnih snovi. Delež vrnjenih odpadnih olj spremljamo s kazalnikom kakovosti, pri katerem v letu 2015 ni bilo zabeleženih nevarnih dogodkov. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 90 Hrup, elektromagnetno sevanje in svetlobno onesnaževanje elektroenergetskih naprav Pri projektiranju in postavitvi novih elektroenergetskih objektov podjetje upošteva zakonodajo, ki obravnava škodljive vplive na okolje, kot so hrup, elektromagnetno sevanje (EMS) in svetlobno onesnaževanje. Hrup, ki ga povzročajo transformatorji v transformatorskih postajah (SN/NN), ne presega dovoljenih mej, ki jih opredeljujejo obstoječi predpisi. Pri razdelilnih transformatorskih postajah (VN/SN) se skladno z zakonodajo izvajajo meritve hrupa vsakih pet let, in sicer povsod, kjerje to potrebno. Glede na dosedanje meritve EMS ugotavljamo, da se izven varovanih območij elektroenergetskih naprav nikjer ne pojavljajo prekomerne vrednosti, zato dodatni ukrepi varstva pred sevanjem niso potrebni. Kljub temu skladno z zakonodajo po razdelilnih transformatorskih postajah (RTP) izvajamo periodične meritve EMS, prav tako osveščamo javnost o elektromagnetnih sevanjih. Skladno z zakonodajo je bil v letu 2012 sprejet program, s pomočjo katerega je družba leta 2014 sistematično in v skladu z zakonodajo dokončno uredila sistem zunanjih razsvetljav za stikališča RTP in dvorišča poslovnih objektov. Okoljski prihranki iz hidroelektrarn Leto 2015 je bilo hidrološko manj ugodno za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah in z vidika sončnega obsevanja ugodno za proizvodnjo električne energije v sončnih elektrarnah. Slika 40: Deleži proizvodnje električne energije Iz obnovljivih virov v obdobju 2005-2015 (%) 2005 2006 2007 2003 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 ■ Hidroelektrarne Sončne elektrarne V letu 2015 je bila skupna proizvodnja ekološko čiste električne energije iz hidroelektrarn 45.517 MWh. Proizvedena električna energija iz hidroelektrarn daje okoljske prihranke, in sicer po metodologiji Centra za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Štefan pri izračunu CO2 (0,5 kg CC>2/kWh) za leto 2015 zmanjšanje 22.759 ton emisij CO7. Leta 2014 je bil prihranek 33.337 ton emisij CO2 in leta 2013 27.864 ton emisij CO2. Skupno zmanjšanje CO2 iz hidroelektrarn, sončnih elektrarn in soproizvodnje toplote in električne energije v letu 2015 je zmanjšanje 25.107 ton emisij CO2. Leta 2014 je bilo zmanjšanje 35.076 ton emisij CO? in leta 2013 zmanjšanje 29.875 ton emisij CO2. Slika 41: Okoljski prihranek zmanjšanja emisij CO 2 zaradi proizvodnje električne energije v hidroelektrarnah In skupaj v hidroelektrarnah In sončnih elektrarnah ter kogeneracljskih enotah 40.000 35 03 33.34 2005 2006 2007 200a 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 ■ Hidroelektrarne H Skupna proizvodnja (hidroelektrarne In sončne elektrarne ter soproszvodnja) Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 91 Okoljski prihranki iz sončnih elektrarn V letu 2015 je bila skupna proizvodnja električne energije oddana v distribucijsko omrežje in v interno omrežje končnih odjemalcev 3.475 MWh, kar predstavlja 6,92 % delež vse proizvedene električne energije. Proizvedena električna energija iz sončnih elektrarn daje okoljske prihranke, in sicer po metodologiji Centra za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Štefan pri izračunu CO2 (0,5 kg CO^kVVh) za leto 2015 za 1.738 ton emisij CO7. Kumulativni okoljski prihranek emisij CO2 iz sončnih elektrarn od leta 2005 do konca leta 2015 je 6.677 ton emisij CQ>. Slika 42: Okoljski prihranek zmanjšanja emisij CO 2 zaradi proizvodnje električne energije v sončnih elektrarnah 2.000 1.730 Okoljski prihranki iz kogeneracijskih enot V letu 2015 je bila skupna proizvodnja električne energije iz kogeneracijskih enot na zemeljski plin oddana v distribucijsko omrežje v interno omrežje končnih odjemalcev 1.220 MWh, kar predstavlja 2,43 % delež vse proizvedene električne energije. Okoljski prihranki iz soproizvodnje električne energije so zmanjšanje 610 ton emisij CO?. 9.2.4 Okoljsko komuniciranje Del varstva okolja je tudi okoljsko komuniciranje z zaposlenimi, lokalno in širšo družbeno skupnostjo. Z ozaveščanjem in izobraževanjem gojimo visoko okoljevarstveno zavest in odgovornost vseh zaposlenih. • Vsebine o pravilnem odgovornem okoljskem ravnanju so vključene v program uvajalnega seminarja za nove zaposlene. • O pristopih in načinih varovanja okolja redno pišemo v internem časopisu in na internih spletnih straneh. • Javnost o svojih dejavnostih za varovanje okolja seznanjamo z objavami na spletni strani, v medijih ter na različnih posvetovanjih in okroglih mizah. • Sodelujemo s strokovnimi, z znanstvenimi in izobraževalnimi organizacijami. • Ob umeščanju večjih elektroenergetskih objektov v prostor (npr. daljnovodna povezava med Bohinjem in Železniki, Kamnik-Visoko) pripravimo srečanja z okoliškimi prebivalci, na katerih jih seznanimo z dejavnostmi, rezultati in načrti, povezanimi z varovanjem okolja. 9.3 Skrb za interesne javnosti - družbena odgovornost V skupini Elektro Gorenjska skrbimo za sistematično, jasno, predvsem pa stalno komuniciranje s posameznimi interesnimi javnostmi. Cilj je vzpostavljanje pozitivnega dialoga in zagotavljanje transparentnega obveščanja vseh javnosti, s katerimi sodelujemo. Posebno pozornost pri komuniciranju pomembnih poslovnih odločitev, novosti v poslovanju ter novosti na področju storitev in izdelkov namenjamo tako interni kot eksterni javnosti. Za produktivno, učinkovito, jasno in pregledno komunikacijo s posameznimi skupinami deležnikov so odgovorni uprava, direktorji organizacijskih enot, posamezni strokovni delavci in služba za korporativno komuniciranje. O komuniciranju do zaposlenih podrobneje poročamo v poglavju 9.1 - Skrb za zaposlene. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 92 9.3.1 Komuniciranje z lokalno skupnostjo in družbena odgovornost Vsak poseg v prostor, ki ga za svoje delovanje zahteva elektroenergetska infrastruktura na Gorenjskem, pogojuje uspešno, jasno, predvsem pa transparentno komuniciranje z lokalnimi interesnimi skupinami, lokalno politično oblastjo in lokalnimi mediji. Razumljiva komunikacija s prebivalci ter jasna predstavitev ciljev in posledic za prebivalce so ključni poudarki, ki jim sledimo pri vsakem posegu v prostor. Sponzorstva in donacije Dejavno prepoznavamo priložnosti, kjer lahko s svojim znanjem, finančnimi sredstvi in z drugimi viri prispevamo k razvoju družbenega in gospodarskega okolja. Udejanjamo jih s spodbujanjem in z razvojem pozitivnih vplivov na družbe v skupini, ki vključuje podporo športnim, kulturnim, izobraževalnim, humanitarnim in okoljskim projektom, ob odgovornem odnosu do uporabnikov in s spoštovanjem predpisane zakonodaje ter regulative. Projekte izbiramo na podlagi internega pravilnika, ki opredeljuje merila kakovosti in družbene relevantnosti projekta. Upoštevamo kratkoročne in dolgoročne učinke za družbe v skupini, lokalno skupnost in okolje, v katerem poslujemo. Slika 43: Sponzorstva in donacije skupine Elektro Gorenjska v letu 2015 ■ Kultura: 10 % ■ šport: 61 % ■ Humanitarnost: 1T % Znanost, raziskovalna dejavnost: 20 % ■ Izobraževanje: 1 % V letu 2015 smo sponzorskim projektom namenili 48.951 € sredstev, 40.942 € pa donacijskim projektom. Ob zaključku leta je skupina tradicionalno izvedla dobrodelno srečanje, na katerem je s poslovnimi partnerji zbirala finančna sredstva in jih namenila programu Ne-odvisen.si za delovanje v letu 2016 na Gorenjskem. Družbeno odgovoren program seznanja mlado in starejšo populacijo o pasteh različnih oblik odvisnosti, predvsem pa predstavlja rešitve, kijih sodobna družba pozablja. 9.3.2 Komuniciranje s poslovnimi partnerji V skupini v skladu z dobrimi poslovnimi običaji skrbimo za permanentno komunikacijo s poslovnimi partnerji. Poleg osebnega pristopa poslovne partnerje o aktivnostih podjetja obveščamo s pomočjo internega glasila Elgo, finančnih publikacij in ostalih komunikacijskih kanalov. 9.3.3 Komuniciranje z mediji V skupini skrbimo za redno in proaktivno komunikacijo z mediji. Poleg novinarskih konferenc, na katerih medijem predstavimo poročila o poslovanju, pripravljamo dogodke za novinarje tudi ob drugih pomembnejših priložnostih. Z mediji komuniciramo tudi preko spletne strani družbe. Na naši spletni strani http://www.elektro-gorenjska.si objavljamo aktualne informacije, za medije so sporočila predstavljena na podstrani Za medije. Medijem pravočasno in korektno odgovarjamo na njihova vprašanja. Pojavnost družbe v medijih spremljamo s pomočjo medijske analize, ki nam letno služi kot osnova pri postavljanju komunikacijskih ciljev na področju komuniciranja z mediji. Mediji so o družbah v skupini Elektro Gorenjska v letu 2015 poročali bodisi v nevtralnem bodisi naklonjenem tonu. Pozitiven odtis so pustili investicijski projekti, družbena odgovornost in korporativne vsebine, ne nazadnje pa sta se v primerjavi z letom 2013 povečala tako število prispevkov kot tudi delež načrtovanih objav. V letu 2015 je število objav v primerjavi z letom 2013 (leto 2014 smo zaradi žledoloma pri primerjavi izpustili) naraslo za 25 %. Skupino Elektro Gorenjska mediji prepoznavajo kot ugledno družbo, zasluge za to pa imajo zagotovo uspešni poslovni rezultati, kakovost storitev in skrb za lokalno okolje, v katerem poslujemo. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 93 9.3.4 Komuniciranje z uporabniki S končnimi uporabniki komuniciramo po različnih komunikacijskih kanalih: • klasična in elektronska pošta (info@elektro-gorenjska.si), kjer se zbirajo tako ponudbe različnih podjetij kot tudi ostala pisma uporabnikov (vloge, reklamacije, pritožbe itd.); • brezplačna telefonska številka 080 30 19, ki deluje neprekinjeno 24 ur na dan, vse dni v letu. Na telefonski številki se sprejemajo obvestila uporabnikov o izpadih električne energije, preko nje se posredujejo različne informacije o omrežju, kijih potrebujejo končni uporabniki; • spletna stran podjetja www.elektro-gorenjska.si, kjer lahko uporabniki poleg ostalih informacij spremljajo tudi urnike načrtovanih odklopov električne energije na distribucijskem omrežju Elektro Gorenjska; • aplikacija Moj EG račun, dostopna na spletni straniwww.elektro-gorenjska.si, s pomočjo katere poslovni uporabniki urejajo aktivnosti s področja omrežne dejavnosti; tj. pridobijo podatke o pretekli porabi, oddajo stanja porabe in drugo. 9.3.5 Komuniciranje z delničarji in s finančnimi javnostmi Skrbimo za redno, odkrito in natančno komuniciranje z delničarji ter z ostalimi javnostmi. Upoštevamo priporočila astnikov, posledično o vseh podatkih podjetja, sklenjenih poslih, sponzorskih in donacijskih projektih poročamo na spletni strani www.elektro-gorenjska.si/za_delničarje ter na www.elektro-gorenjska.si/o-podjetju/katalog-informacij-javnega-znacaja. 9.3.6 Komuniciranje z vplivnimi javnostmi O vsebinah, ki so povezane z regulativo in zakonodajo, ter o urejanju odnosov med različnimi institucijami redno in odprto komuniciramo s ključnimi vplivnimi javnostmi. Mednje sodijo vladne ustanove Republike Slovenije kot večinski astnik podjetja, resorna ministrstva in ostale pomembne institucije. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 94 10 Dogodki po datumu bilance stanja Pomembnejših poslovnih dogodkov, razen predstavljenega v Računovodskem poročilu (poglavje 24 - Dogodki po datumu bilance stanja), ni bilo. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 95 11 zjava o odgovornosti poslovodstva Uprava družbe Elektro Gorenjska potrjuje vtem letnem poročilu objavljene in predstavljene računovodske izkaze in vse druge sestavne dele tega konsolidiranega letnega poročila. Konsolidirano letno poročilo predstavlja resnično in pošteno premoženjsko stanje skupine. Uprava družbe Elektro Gorenjska potrjuje, da so bile pri izdelavi konsolidiranih računovodskih izkazov uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarja. Uprava družbe Elektro Gorenjska je računovodske izkaze skupine, pripravljene za poslovno leto 2015, odobrila na dan 7. april 2016. Uprava družbe Elektro Gorenjska je odgovorna za ustrezno vodenje računovodstva družbe, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja in drugih sredstev ter potrjuje, da so računovodski izkazi izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe ter v skladu z veljavno zakonodajo in Slovenskimi računovodskimi standardi. Davčne oblasti lahko kadarkoli v roku petih let po poteku leta, v katerem je bilo potrebno davek odmeriti, preverijo poslovanje družbe, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova DDPO ali drugih davkov ter dajatev. Poslovodstvo družbe ni seznanjeno z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova. Kranj, 7. april 2016 Predsednik uprave: mag. Bojan Luskovec Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 96 RAČUNOVODSKO POROČILO Pomembno vlogo za umestitev daljnovodne povezave v prostor je odigral pristop podjetja do lokalne skupnosti. Od začetka vodenja projekta smo si v največji možni meri prizadevali seznaniti in vključiti lokalno skupnost, tako predstavnike občin in krajevnih skupnosti, kot tudi lastnike zemljišč, na katerih trasa poteka. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 97 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 12 Revizorjevo poročilo EY Building a better working world POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA Delničarjem gospodarske družbe ELEKTRO GORENJSKA, d.d. Poročilo o računovodskih izkazih Revidirali smo priložene skupinske računovodske izkaze Skupine Elektro Gorenjska, ki vključujejo skupinski izkaz finančnega položaja na dan 31. decembra 2015, skupinski izkaz poslovnega izida, skupinski izkaz drugega vseobsegajočega donosa, skupinski izkaz sprememb lastniškega kapitala in skupinski izkaz denarnih tokov za tedaj končano leto ter povzetek bistvenih računovodskih usmeritev in druge pojasnjevalne opombe. Odgovornost posbvodstva za računovodske izkaze Poslovodstvo je odgovorno za pripravo in pošteno predstavitev teh skupinskih računovodskih izkazov v skladu z slovenskimi računovodskimi standardi ter za takšne notranje kontrole, ki jih poslovodstvo določi kot ustrezne in, ki omogočajo pripravo skupinskih računovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake. Revizorjeva odgovornost Naša odgovornost je izraziti mnenje o teh skupinskih računovodskih izkazih na podlagi revizije. Revizijo smo opravili v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja. Ti standardi zahtevajo od nas izpolnjevanje etičnih zahtev ter načrtovanje in izvedbo revizije za pridobitev sprejemljivega zagotovila, da skupinski računovodski izkazi ne vsebujejo pomembno napačne navedbe. Revizija vključuje izvajanje postopkov za pridobitev revizijskih dokazov o zneskih in razkritjih v skupinskih računovodskih izkazih. Izbrani postopki so odvisni od revizorjeve presoje in vključujejo tudi ocenjevanje tveganj napačne navedbe v skupinskih računovodskih izkazih zaradi prevare ali napake. Pri ocenjevanju teh tveganj prouči revizor notranje kontroliranje, povezano s pripravljanjem in poštenim predstavljanjem skupinskih računovodskih izkazov skupine, da bi določil okoliščinam ustrezne postopke, ne pa, da bi izrazil meri je o uspešnosti notranjega kontroliranja skupine. Revizija vključuje tudi ovrednotenje ustreznosti uporabljenih računovodskih usmeritev in utemeljenosti računovodskih ocen poslovodstva kot tudi ovrednotenje celotne predstavitve skupinskih računovodskih izkazov. Verjamemo, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostna in ustrezna podlaga za naše revizijsko mnenje. Mnenje Po našem mnenju so skupinski računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih poštena predstavitev finančnega stanja Skupine Elektro Gorenjska na dan 31. decembra 2015 ter njenega poslovnega izida in denarnih tokov za tedaj končano leto v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi. Druge zadeve Računovodske izkaze Skupine Elektro Gorenjska na dan 31. december 2014 je revidiral drug revizor, ki je 24. aprila 2015 izdal pritrdilno mnenje. Poročilo o zahtevah druge zakonodaje Poslovodstvo je odgovorno tudi za pripravo poslovnega poročila v skladu z zahtevami Zakona o gospodarskih družbah. Naša odgovornost je ocenitev skladnosti poslovnega poročila z revidiranimi skupinskimi računovodskimi izkazi. Naši postopki v povezavi s poslovnim poročilom so opravljeni v skladu z mednarodnim standardom revidiranja 720 in omejeni na ocenitev skladnosti poslovnega poročila z revidiranimi skupinskimi računovodskimi izkazi in ne vključujejo pregleda ostalih informacij, ki izhajajo iz nerevidiranih finančnih poročil. Po našem mnenju je poslovno poročilo skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi, Ljubljana, 25. april 2016 Lidija Šinkovec ERNST & YOUNG Po°jpYevizoriia Revizija, poslovno t/V^t^^C svetovanje d.o.o., Ljubljana 1 Sanja Košir Nlkasinovic Direktorica Ernst & Yp;fbg d-O-p. Dunajska 111 Ljfmpula Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 99 Računovodski izkazi skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, končano 31. 12. 2015 13.1 Bilanca stanja skupine Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2015 Zneski so v € Postavka Pojasnilo 31. 12. 2015 31. 12. 2014 SREDSTVA A. Dolgoročna sredstva 202.587.956 189.163.569 I. Neopredmetena sredstva In dolgoročne ACR 16.1 1.143.006 1.304.896 1. Dolgoročne premoženjske pravice 977.311 1.067.136 5. Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve 165.695 237.760 II. Opredmetena osnovna sredstva 16.2 192.611.655 184.564.506 1. Zemljišča in zgradbe 136.346.194 120.288.277 a) Zemljišča 8.099.472 7.835.325 b) Zgradbe 128.246.722 112.452.952 2. Proizvajalne naprave in stroji 52.774.7 3 8 53.404.621 3. Druge naprave in oprema 583.069 677.047 4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo 2.907.654 10.194.561 a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 2.856.584 10.078.628 b) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 51.070 115.933 III. Naložbene nepremičnine 16.3 1.767.299 1.957.898 IV. Dolgoročne finančne naložbe 16.4 7.042.756 1.314.937 1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil 6.897.438 968.779 b) Delnice in deleži v pridruženih družbah 6.773.283 451.671 c) Druge delnice in deleži 124.155 517.108 2. Dolgoročna posojila 145.318 346.158 b) Dolgoročna posojila drugim 145.318 346.158 V. Dolgoročne poslovne terjatve 23.240 21.332 3. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih 23.240 21.332 B. Kratkoročna sredstva 10.657.648 29.089.754 I. Nekratkoročna sredstva za prodajo 16.5 42.320 150.330 II. Zaloge 16.6 276.127 197.259 1. Material 275.407 187.182 3. Proizvodi in trgovsko blago 0 10.077 4.Predujmi za zaloge 720 0 III. Kratkoročne finančne naložbe 16.7 840 200.840 2. Kratkoročna posojila 840 200.840 b) Kratkoročna posojila drugim 840 200.840 IV. Kratkoročne poslovne terjatve 16.8 6.777.050 23.352.579 2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 6.536.912 22.350.570 3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 240.138 1.002.009 V. Denarna sredstva 16.9 3.561.311 5.188.746 C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 16.10 551.798 318.306 SKUPAJ SREDSTVA 213.797.402 218.571.629 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 100 Bilanca stanja skupine Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2015 (nadaljevanje s prejšnje strani) Postavka Pojasnilo 31. 12. 2015 (v €) 31. 12. 2014 (v €) OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV A. Kapital 16.11 145.144.102 139.847.972 I. Vpoklicani kapital 71.898.061 71.898.061 1. Osnovni kapital 71.898.061 71.898.061 II. Kapitalske rezerve 45.944.898 45.944.898 III. Rezerve Iz dobička 22.945.278 20.307.445 1. Zakonske rezerve 1.896.184 1.629.087 5. Druge rezerve iz dobička 21.049.094 18.678.358 IV. Presežek Iz prevrednotenja -648.938 -855.438 V. Preneseni čisti poslovni Izid 200.216 962.682 VI. Cisti poslovni Izid poslovnega leta 4.804.587 1.590.324 B. Rezervacije In dolgoročne PCR 16.12 14.324.824 14.064.693 1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 2.723.842 2.952.260 2. Druge rezervacije 5.119.075 4.763.047 3. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 6.481.907 6.349.386 C. Dolgoročne obveznosti 40.675.440 35.924.154 I. Dolgoročne finančne obveznosti 16.13 40.526.928 35.907.768 2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank 39.854.009 35.016.874 4. Druge dolgoročne finančne obveznosti 672.919 890.894 II. Dolgoročne poslovne obveznosti 30.802 7.659 4. Dolgoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 29.802 7.659 5. Druge dolgoročne poslovne obveznosti 1.000 0 III. Odložene obveznosti za davek 117.710 8.727 Č. Kratkoročne obveznosti 12.721.153 27.528.476 II. Kratkoročne finančne obveznosti 16.14 6.783.667 7.691.381 2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank 6.566.549 7.561.053 4. Druge kratkoročne finančne obveznosti 217.118 130.328 III. Kratkoročne poslovne obveznosti 16.15 5.937.486 19.837.095 2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 2.137.478 11.712.028 5. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 25.810 617.740 6. Druge kratkoročne poslovne obveznosti 3.774.198 7.507.327 D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 16.16 931.883 1.206.334 SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 213.797.402 218.571.629 Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati skupaj z njimi. 13.2 Izkaz poslovnega izida skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, končano 31. 12. 2015 Zneski so v€ Postavka Pojasnilo 2015 2014 1. Čisti prihodki od prodaje 17.1 35.404.931 83.901.176 a. Na domačem trgu 35.395.228 83.868.384 b. Na tujem trgu 9.703 32.792 3. Usredstvenl lastni proizvodi In lastne storitve 17.2 4.563.225 4.052.208 4. DrugI poslovni prihodki (s prevrednotovalnlml poslovnimi prihodki) 17.3 742.0 89 1.490.981 5. Stroški blaga, materiala In storitev 11.025.500 57.815.503 a. Nabavna vrednost prodanega blaga in stroški porabljenega materiala 17.7 6.394.215 51.670.636 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 101 Postavka Pojasnilo 2015 2014 b. Stroški storitev 17.8 4.631.285 6.144.867 6. Stroški dela 17.9 11.986.571 13.109.388 a. Stroški plač 8.079.929 8.968.973 b. Stroški socialnih zavarovanj 1.863.131 1.9 6 9.747 b.1 Od tega stroški pokojninskih zavarovanj 1.203.771 1.151.595 c. Drugi stroški dela 2.043.511 2.170.668 7. Odpisi vrednosti 17.10 10.354.423 10.483.941 a. Amortizacija 9.994.296 10.146.656 b. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopred. in opred. osnov, sred. 341.698 230.215 c. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 18.429 107.070 8. Drugi poslovni odhodki 17.11 699.012 662.358 9. Finančni prihodki iz deležev 17.4 2.550.287 179.078 b. Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah 2.550.287 174.549 č. Finančni prihodki iz drugih naložb 0 4.529 10. Finančni prihodki izdanih posojil 17.5 7.267 53.583 b. Finančni prihodki iz posojil, danih drugim 7.267 53.583 11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 17.6 61.122 193.377 b. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 61.122 193.377 12. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb 17.12 41.317 28.208 13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 17.13 1.026.706 1.448.106 b. Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank 1.026.655 1.448.106 č. Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti 51 0 14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 56.413 77.358 b. Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obvez. 776 1.284 c. Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 55.637 76.074 15. Drugi prihodki 62 227 16. Drugi odhodki 17.14 40.978 45.965 17. ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA PRED OBDAVČ. 8.098.063 6.199.803 18. Davek iz dobička 17.16 740.94 8 722.397 19. Odloženi davki 17.17 117.709 0 20. ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 7.239.406 5.477.406 Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati skupaj z njimi. 13.3 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, končano 31. 12. 2015 Zneski so v€ I Naziv 2015 2014 I ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 7.239.406 5.477.406 Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 0 10.171 Druge sestavine vseobsegajočega donosa 221.880 -245.283 CELOTNI VSEOBSEGAJOČI DONOS 7.461.286 5.242.294 Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati skupaj z njimi. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 102 13.4 Izkaz denarnih tokov skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, končano na dan 31. 12. 2015 Zneski so v€ Postavka Leto 2015 Leto 2014 A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU a. Prejemki pri poslovanju 42.577.140 124.894.601 1. Prejemki od prodaje proizvodov in storitev 42.032.199 123.377.772 2. Drugi prejemki pri poslovanju 544.941 1.516.829 b. Izdatki pri poslovanju -30.243.469 -110.013.543 1. Izdatki za nakupe materiala in storitev -12.916.517 -87.967.695 2. Izdatki za plače in deleže zaposlencev v dobičku -10.035.443 -11.538.997 3. Izdatki za dajatve vseh vrst -4.369.009 -7.701.671 4. Drugi izdatki pri poslovanju -2.922.500 -2.805.180 C. Prebitek prejemkov ali izdatkov pri poslovanju 12.333.671 14.881.059 B DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU a. Prejemki pri naložbenju 816.023 2.601.142 1. Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se nanašajo na naložbenje 209.955 1.066.610 3. Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev 63.728 13.532 4. Prejemki od odtujitve naložbenih nepremičnin 241.500 21.000 5. Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb 200.840 0 6. Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb 100.000 1.500.000 b. Izdatki pri naložbenju -15.444.320 -13.174.787 1. Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev -384.425 -634.138 2. Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev -14.612.122 -11.036.449 3. Izdatki za pridobitev naložbenih nepremičnin -94.049 0 4. Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb -353.724 -4.200 5. Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb 0 -1.500.000 C. Prebitek prejemkov ali izdatkov pri naložbenju -14.628.297 -10.573.645 C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU a. Prejemki pri financiranju 36.805.000 10.544.000 2. Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti 22.165.000 8.100.000 3. Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti 14.640.000 2.444.000 b. Izdatki pri financiranju -36.137.809 -15.244.779 1. Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje -1.127.169 -1.571.217 3. Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti -18.322.369 -7.054.329 4. Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti -14.640.000 -4.444.000 5. Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku -2.048.270 -2.175.233 C. Prebitek prejemkov ali izdatkov pri financiranju 667.191 -4.700.779 Č. KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV 3.561.311 5.188.746 X. DENARNI IZID V OBDOBJU -1.627.435 -393.365 y- ZAČETNO STANJE DENARNIH SREDSTEV 5.188.746 5.582.111 Pojasnila k računovodkim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati skupaj z njimi. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 103 13.5 Izkaz gibanja kapitala skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, končano na dan 31. 12. 2015 a) Od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015: Zneski so v€ Pojavi pri posameznih postavkah kapitala Vpoklicani kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobička Presežek iz prevred. Preneseni čisti poslovni izid Čisti poslovni izid poslovnega leta Skupaj kapital I II II IV V VI Osnovni kapital Vplačani presežek kapitala Splošni prev. popravek kapitala Zakonske rezerve Druge rezerve iz dobička Presežek iz prevred. Preneseni čisti dobiček Cisti dobiček poslov, leta i/i M/1 li/2 Ml/1 III/5 IV V/1 VI/1 A. 1 Stanje 31. december 2014 71.898.061 1 45.944.897 1.629.087 18.678.358 -855.438 962.682 1.590.324 139.847.972 A. 2 Stanje 1. januar 2015 71.898.061 1 45.944.897 1.629.087 18.678.358 -855.438 962.682 1.590.324 139.847.972 B. 1 Spremembe lastniškega kapitala -transakcije z lastniki 0 0 0 0 0 0 0 -2.165.156 -2.165.156 g. Izplačilo dividend -2.165.156 -2.165.156 B. 2 Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja 0 0 0 0 0 221.880 0 7.239.406 7.461.286 a. Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja 7.239.406 7.239.406 d. Druge sestavine vseobsegaj. donosa poročevalskega obd. 221.880 221.880 B. 3 Spremembe v kapitalu 0 0 0 267.097 2.370.736 -15.381 -762.465 -1.859.987 0 a. Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poroč. obd. na druge sestavine kapitala 203.014 -777.846 574.832 0 b. Razporeditev dela čistega dobička poroč. obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu org. vodenja in nadzora 267.097 2.167.722 -2.434.819 0 f. Druge spremembe v kapitalu -15.381 15.381 0 C. Stanje 31.december 2015 71.898.061 1 45.944.897 1.896.184 21.049.094 -648.939 200.216 4.804.587 145.144.102 Bilančni dobiček 2015 200.216 4.804.587 5.004.804 Pojasnila k računovodkim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati skupaj z njimi. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 104 b) Od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014: Zneski so v€ Pojavi pri posameznih postavkah kapitala Vpoklicani kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobička Presežek iz prevred. Preneseni čisti poslovni izid Čisti poslovni izid poslovnega leta Skupaj kapital I II III IV V VI Osnovni kapital Nevpoklicani kapital Splošni prev. popravek kapitala Zakonske rezerve Druge rezerve iz dobička Presežek iz prevred. Preneseni Prenesena čisti čista dobiček izguba Cisti dobiček poslov, leta i/i I/2 li/2 lil/1 ill/5 IV V/1 V/2 VI/1 A. 1 Stanje 31. december 2013 72.019.069 -121.008 45.944.898 1.388.027 16.852.387 -620.326 0 0 526.797 135.989.844 A. 2 Stanje 1. januar 2014 72.019.069 -121.008 45.944.898 1.388.027 16.852.387 -620.326 0 0 526.797 135.989.844 B. 1 Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki 0 0 0 0 0 0 0 0 -1.384.166 -1.384.166 g. Izplačilo dividend -1.384.166 -1.384.166 B. 2 Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja 0 0 0 0 0 -235.112 0 0 5.477.406 5.242.294 a. Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja 5.477.406 5.477.406 č. Sprememba presežka iz prevrednotenja fin. naložb 10.171 10.171 d. Druge sestavine vseobsegaj. donosa poročevalskega obd. -245.283 -245.283 B. 3 Spremembe v kapitalu -121.008 121.008 0 241.060 1.825.971 0 962.682 0 -3.029.713 0 a. Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poroč. obd. na druge sestavine kapitala 0 b. Razporeditev dela čistega dobička poroč. obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu org. vodenja in nadzora 241.060 1.788.562 -2.029.622 0 c. Razporeditev dela čistega dobička za oblikovanje dodatnih rezerv po sklepu skupščine 82.265 -82.265 0 č. Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala 1.857.460 -1.857.460 0 f. Druge spremembe v kapitalu -121.008 121.008 -44.856 962.682 -1.857.460 939.634 0 C. Stanje 31.december 2014 71.898.061 0 45.944.898 1.629.087 18.678.358 -855.438 962.682 0 1.590.324 139.847.972 Bilančni dobiček 2014 962.682 0 1.590.324 2.553.006 Pojasnila k računovodkim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati skupaj z njimi. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 105 14 Pomembne računovodske usmeritve 14.1 Splošni računovodski okvir Skupina Elektro Gorenjska vodi poslovne knjige in pripravlja računovodske izkaze v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi (v nadaljevanju SRS), Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) in Energetskim zakonom (EZ-1). Pri pripravi sta upoštevani temeljni računovodski predpostavki: upoštevanje časovne neomejenosti delovanja in upoštevanje nastanka poslovnega dogodka. Pri računovodskih usmeritvah so upoštevana osnovna računovodska načela: previdnost, prednost vsebine pred obliko in pomembnost. Skupina ne razkriva tistih podatkov, za katere utemeljeno ocenjuje, da bi zaradi njihovega razkritja v družbah lahko nastala pomembnejša škoda. Poslovno leto skupine je enako koledarskemu letu. Mera natančnosti pri poročanju je 1 €. V skladu s 56. členom ZGD-1 mora družba s sedežem v Sloveniji, ki je nadrejena eni ali več družbam v Republiki Sloveniji ali zunaj nje, sestaviti konsolidirano letno poročilo. Skupino Elektro Gorenjska sestavljajo: • obvladujoča družba Elektro Gorenjska, Ul. Mirka Vadnova 3a, Kranj; kapital te družbe je na dan 31. 12. 2015 znašal 140.017.288 €, čisti poslovni izid za leto 2015 pa 5.601.957 €, • družba Gorenjske elektrarne, Stara cesta 3, Kranj, ki je v 100 % lasti obvladujoče družbe; kapital te družbe je na dan 31. 12. 2015 znašal 18.013.459 €, čisti poslovni izid za leto 2015 pa 539.986 €, • pridružena družba ECE, Vrunčeva ulica 2a, Celje, ki je v 25,6744 % lasti družbe Elektro Gorenjska; kapital te družbe je na dan 31. 12. 2015 znašal 17.384.409 €, čisti poslovni izid za leto 2015 pa 2.729.274 €, • pridružena družba Soenergetika, Stara cesta 3, Kranj, ki je v 25 % lasti družbe Gorenjske elektrarne; kapital te družbe je na dan 31. 12. 2015 znašal 1.853.135 €, čisti poslovni izid za leto 2015 pa 646.289 €. Pri sestavi skupine Elektro Gorenjska je v letu 2015 prišlo do spremembe. Do konca leta 2014 je bila družba Elektro Gorenjska Prodaja v 100 % lasti obvladujoče družbe in v računovodskih izkazih upoštevana ob uporabi metode popolne konsolidacije. V letu 2015 (obračunski dan pripojitve je bil 31. 12. 2014, vpis v sodni register pa 1. 10. 2015) je bila družba Elektro Gorenjska Prodaja pripojena k družbi ECE. Elektro Gorenjska ima na tej osnovi v družbi ECE 25,6744 % delež. V računovodskih izkazih skupine je ta naložba upoštevana z uporabo kapitalske metode. Zaradi navedene spremembe na nekaterih postavkah računovodskih izkazov skupine prihaja do pomembnih razlik med vrednostmi za leto 2015 in 2014. V spodnji preglednici so prikazane vrednosti sredstev in obveznosti družbe Elektro Gorenjska Prodaja na dan izločitve iz popolne konsolidacije. Iz prikaza je razvidna tudi razlika med pošteno vrednostjo naložbe v družbo ECE ter neto vrednostjo sredstev družbe Elektro Gorenjska prodaja na dan izgube kontrole (1.687.990 €), ki predstavlja učinek na konsolidiran izkaz poslovnega izida za leto 2015. Postavka Knjigovodska vrednost sredstev/obveznosti na dan izgube kontrole (v €) SREDSTVA Dolgoročna sredstva 748.892 Neopredmetena sredstva in dolgoročne ACR 257.001 Opredmetena osnovna sredstva 139.217 Naložbene nepremičnine 1.038 Dolgoročne finančne naložbe 351.637 Kratkoročna sredstva 18.164.211 Ne kratko ročna sredstva za prodajo 51.628 Kratkoročne finančne naložbe 100.000 Kratkoročne poslovne terjatve 17.658.861 Denarna sredstva 353.723 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 93.424 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 106 Postavka Knjigovodska vrednost sredstev/obveznosti na dan Izgube kontrole (v €) SKUPAJ SREDSTVA 19.006.528 OBVEZNOSTI Rezervacije In dolgoročne PČR 256.551 Dolgoročne obveznosti 16.386 Dolgoročne poslovne obveznosti 7.659 Odložene obveznosti za davek 8.727 Kratkoročne obveznosti 13.993.643 Kratkoročne finančne obveznosti 1.903 Kratkoročne poslovne obveznosti 13.991.740 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 821.934 SKUPAJ OBVEZNOSTI 15.088.513 NETO SREDSTVA 3.918.015 POŠTENA VREDNOST DELEŽA V ECE 5.606.005 RAZLIKA-UČINEKNAKONSOLIDIRAN IPI 1.687.990 IZLOČITEV DENARNIH SREDSTEV- učinek na konsolidiran 353.723 izkaz denarnih tokov 14.2 Pri poznava nje tečajnih razlik Predstavitvena valuta in funkcijska valuta je evro (€). Tečajne razlike, ki se pojavijo pri poravnavanju denarnih postavk ali pri prevedbi denarnih postavk po tečajih, drugačnih od tistih, po katerih so bile prevedene ob začetnem pripoznanju v obdobju, se pripoznajo v poslovnem izidu v obdobju, v katerem se pojavijo. Za preračun vrednosti, ki so izražene v tujih valutah, skupina uporablja referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki ga objavlja Banka Slovenije. 14.3 Poročanje po območnih in področnih odsekih Skupina poroča po naslednjih območnih odsekih: Slovenija, druge države EU, ostale države izven EU. 14.4 Značilne računovodske usmeritve in ocene 14.4.1 Neo p red mete na sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve Neopredmeteno sredstvo je razpoznavno nedenarno sredstvo, ki praviloma fizično ne obstaja. Praviloma se pojavlja kot neopredmeteno dolgoročno sredstvo. Dolgoročne aktivne časovne razmejitve so dolgoročno odloženi stroški. Za merjenje po pripoznanju neopredmetenega sredstva se uporablja model nabavne vrednosti. Vsa neopredmeteno sredstva so amortizirljiva sredstva. Amortizacijska osnova amortizirljivih dolgoročnih sredstev je enaka njihovi nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne oslabitve. Uporablja se metoda enakomernega časovnega amortiziranja. Dobe koristnosti in amortizacijske stopnje večjih skupin amortizirljivih sredstev so: Pomembnejše skupine amortizirljivih sredstev Ocenjena doba koristnosti (v letih) Amortizacijska stopnja (v %) Računalniška programska oprema 3 33,33 Druge pravice 3 33,33 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 107 14.4.2 Opredmetena osnovna sredstva Opredmeteno osnovno sredstvo je sredstvo, ki ga ima podjetje v skupini v lasti ali finančnem najemu ali ga na drug način obvladuje ter ga uporablja pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali za pisarniške namene in ga bo po pričakovanjih uporabljalo v te namene v več kot enem obračunskem obdobju. Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva sestavljajo njegova nakupna cena, uvozne in nevračljive dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, oziroma stroški, ki jih povzroči njihova zgraditev ali izdelava, in posredni stroški njihove zgraditve ali izdelave, ki mu jih je mogoče pripisati, če je bilo osnovno sredstvo zgrajeno ali izdelano v skupini. Nabavna vrednost brezplačno pridobljenih osnovnih sredstev se ob začetnem pripoznanju izmeri po njihovi ocenjeni pošteni vrednosti. Nabavno vrednost sestavljajo tudi stroški izposojanja v zvezi s pridobitvijo opredmetenega osnovnega sredstva do njegove usposobitve za uporabo. Če pozneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi, se poveča njegova nabavna vrednost. Če pa stroški povečujejo dobo koristnosti sredstva, se za vrednost teh stroškov poveča nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva in podaljša doba koristnosti. Če se obstoječa zgradba, ki je del opredmetenih osnovnih sredstev, zaradi graditve nove zgradbe, ki bo de opredmetenih osnovnih sredstev, odstrani, je knjigovodska vrednost obstoječe zgradbe strošek priprave gradbišča, ki se ahko všteje v nabavno vrednost nove zgradbe. Skupina ocenjuje, da nima bistvenih obvez za razgradnjo, ponovno vzpostavitev in podobnih obveznosti. Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi in ne med naložbenimi nepremičninami se izkazuje tudi elektrodistribucijska infrastruktura, dana v poslovni najem družbi SODO po Pogodbi s SODO. Skupina meni, da je tako izkazovanje primernejše, saj gre po vsebini za lastniško uporabljanje sredstev. Skupina pa jih izvirno tudi ne poseduje zato, da bi prinašala najemnino ali druge donose. Za merjenje po pripoznanju opredmetenega osnovnega sredstva se uporablja model nabavne vrednosti. Najmanj enkrat letno se preverja morebitna oslabljenost opredmetenih osnovnih sredstev, pri čemer se kot znaki slabitve upoštevajo fizična poškodovanost, zastarelost, sprememba načina ali obsega uporabe. Amortizacijska osnova amortizirljivih opredmetenih osnovnih sredstev je enaka njihovi nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne oslabitve. Stroški, ki nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi. Stroški popravil in vzdrževanja opredmetenih osnovnih sredstev, ki so namenjeni obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih gospodarskih koristi, ki se pričakujejo na podlagi prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev, se navadno pripoznajo kot stroški oziroma poslovni odhodki. Uporablja se metoda enakomernega časovnega amortiziranja. Povprečne dobe koristnosti in amortizacijske stopnje večjih skupin amortizirljivih sredstev so: Pomembnejše skupine amortizirljivih sredstev Ocenjena doba koristnosti (v letih) Amortizacijska stopnja (v %) Zgradbe energetske infrastrukture 25-40 2,5-4 Zgradbe hidroelektrarn 5-40 2,5-20 Sončne elektrarne 12-25 4-8,33 Ostale zgradbe 15-50 2-6,67 Oprema energetske infrastrukture 10-35 2,86-10 Računalniška strojna oprema 3 33,33 Oprema hidroelektrarn 3-30 3,33-33,33 Ostala oprema 2-20 5-50 Vlaganja v tuja opredmetena osnovna sredstva 4-25 4-25 Vozila 8-12 8,33-12,5 14.4.3 Naložbene nepremičnine Naložbena nepremičnina je tista nepremičnina, ki jo skupina poseduje zato, da bi prinašala najemnino in/ali da bi povečevala vrednost dolgoročne naložbe. To so predvsem: Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 108 • zemljišča, ki niso namenjena prodaji v bližnji prihodnosti v rednem poslovanju, in tista, ki nimajo določene prihodnje uporabe, • zgradbe, oddane v poslovni najem, in • prazne zgradbe, kijih podjetje namerava oddati v poslovni najem. Med naložbene nepremičnine ne sodijo: • nepremičnine, ki jih uporabljajo zaposleni v skupini (na primer stanovanja, dana zaposlenim v poslovni najem), • nepremičnine, dane v dolgoročni poslovni najem družbi SODO Maribor, na podlagi dolgoročne pogodbe z družbo SODO, • nepremičnine, ki sestavljajo HE Sava, v zvezi s katero poteka denacionalizacijski spor (do razrešitve spora je HE Sava dana v dolgoročni poslovni najem odvisni družbi Gorenjske elektrarne). Vse prej naštete nepremičnine se obravnavajo kot sestavni del opredmetenih osnovnih sredstev. Za merjenje po začetnem pripoznanju naložbene nepremičnine se uporablja model nabavne vrednosti. Amortizacijska osnova zgradb oziroma amortizirljivih naložbenih nepremičnin je enaka njihovi nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne oslabitve. Uporablja se metoda enakomernega časovnega amortiziranja. Dobe koristnosti večjih skupin amortizirljivih sredstev so med 30 in 50 let, amortizacijske stopnje pa med 2 in 3,33 %. 14.4.4 Dolgoročne finančne naložbe v kapital drugih podjetij in obrestna zamenjava Dolgoročna finančna naložba je finančna naložba, ki naj bi jo obdržali več kot leto dni in s katero naj ne bi trgovali. Vsako drugo finančno naložbo v bilanci stanja izkažemo kot kratkoročno. Vse dolgoročne finančne naložbe v kapital drugih podjetij so razvrščene v četrto skupino, to je za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. Finančne naložbe se pripoznajo na dan, na katerega se družba zaveže kupiti ali prodati sredstvo. Ce poštene vrednosti naložb v delnice in deleže ni mogoče zanesljivo izmeriti, se vrednotijo po modelu nabavne vrednosti. Izmeritev finančnih naložb po nabavni vrednosti pomeni, da jih v celotnem obdobju njihovega pripoznavanja v računovodskih izkazih izkazujemo po nabavni vrednosti, povečani za stroške posla in zmanjšani za morebitno oslabitev. Na vsak dan bilance stanja je treba presoditi, ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti take finančne naložbe. Finančna naložba (ali skupina finančnih naložb) je oslabljena (dolgoročno) in to povzroči izgube, če obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi zaradi dogodka ali dogodkov po začetnem pripoznanju naložbe. Znesek izgube zaradi oslabitve se izmeri kot razlika med vrednostjo finančne naložbe v poslovnih knjigah na dan bilance stanja in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov od te naložbe, diskontiranih po trenutni tržni donosnosti (nadomestljiva vrednost) za podobne finančne naložbe. Tako ugotovljena razlika se takoj pripozna v izkazu poslovnega izida kot finančni odhodek. Takšnih izgub zaradi oslabitve po SRS 3 in MRS 39 ni dovoljeno razveljaviti. Navedeno pravilo tudi pomeni, da mora skupina finančne naložbe v delnice in deleže testirati glede oslabitve. Nadomestljiva vrednost se izmeri po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, ali vrednosti pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja: a) poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, to je znesek, ki ga je mogoče dobiti s prodajo sredstva v premišljenem poslu med dobro obveščenima in voljnima strankama po zmanjšanju za neposredne dodatne stroške odtujitve; b) vrednost pri uporabi, to je sedanja vrednost ocenjenih prihodnjih denarnih tokov, za katere se pričakuje, da se bodo pojavili zaradi stalne uporabe sredstva in ob njegovi odtujitvi na koncu njegove dobe koristnosti. Pri ugotavljanju nadomestljive vrednosti izhajajo družbe iz temeljnega izhodišča, da je nadomestljiva vrednost naložbe v delnice oz. delež opredeljena kot tista, ki praviloma ne presega revidirane knjigovodske vrednosti kapitala družbe, v kateri ima družba finančno naložbo. Pri testiranju finančnih naložb v delnice oziroma deleže je v zvezi s presojo, ali gre za oslabitev ali ne, treba upoštevati tudi pomembno oziroma dolgotrajnejše zmanjšanje vrednosti teh finančnih naložb pod njihovo nabavno vrednost v obdobju, daljšem od 12 mesecev. Družba opravi preizkus za ocenitev oslabitve finančne naložbe v kapitalski inštrument, ki ni izmerjen po pošteni vrednosti, če je knjigovodska vrednost take finančne naložbe na bilančni presečni dan za več kot 20 % večja od sorazmernega dela knjigovodske vrednosti celotnega kapitala tistega podjetja, v katerem ima podjetje naložbo na ta dan. Ce knjigovodska vrednost celotnega kapitala (še) ni javno objavljena ali drugače dosegljiva, se lahko uporabijo tudi drugi, manj zanesljivi dokazi o knjigovodski vrednosti celote kapitala na dan bilance stanja (na primer: ocena knjigovodske vrednosti na dan bilance stanja). Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 109 V skladu s SRS 3.5. so finančne naložbe tudi naložbe v izpeljane finančne instrumente. Skupina v skladu s politiko obvladovanja tveganj sprememb obrestnih mer za ščitenje denarnih tokov (obveznosti) iz naslova najetih dolgoročnih posojil uporablja enostavne obrestne zamenjave, kar pomeni, da pri evidentiranju le-teh uporablja metodologijo, ki jo MRS definirajo kot »hedge accounting«. Pri računovodskem evidentiranju obrestnih zamenjav družbe v skupini uporabljajo predpostavko o odsotnosti neučinkovitosti. To pomeni, da spremembe denarnih tokov zavarovanih postavk popolnoma nevtralizira z denarnimi tokovi iz naslova obrestnih zamenjav oz. da spremembe poštenih vrednosti obrestnih zamenjav ustrezajo spremembam vrednosti denarnih tokov zavarovanih postavk (osnovnih inštrumentov). Pogoji, ki jih morajo sklenjene obrestne zamenjave v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi posledično izpolnjevati, se nanašajo na t. i. enakost kritičnih spremenljivk, tj. elementov, ki določajo osnovne inštrumente in ustrezne obrestne zamenjave. Če družba v skupini ne izpolnjuje sodil za uspešnost varovanja pred tveganjem, prekine z obračunavanjem varovanja pred tveganjem na zadnji dan, ko se je pokazala skladnost z uspešnostjo varovanja pred tveganjem. Če družba prepozna dogodek ali spremembo v okoliščinah, zaradi katerih varovalno razmerje ni bilo uspešno oz. ni izpolnilo sodi uspešnosti, in dokaže, da je bilo varovanje uspešno pred tem dogodkom ali spremembo okoliščin, podjetje prekine z obračunavanjem varovanja z dnem, ko seje zgodil dogodek ali sprememba okoliščin. Družbe v skupini terminske pogodbe na podlagi MRS 39. 5. obravnavajo kot navadne kupoprodajne pogodbe in ne kot izvedene finančne instrumente, razen v primeru sklepanja terminskih pogodb za namen trgovanja. V tem primeru se terminske pogodbe obravnavajo kot izvedeni finančni instrumenti. Konsolidacija podjetja, v katerem imajo družbe v skupini naložbe, se konča, ko naložbenik izgubi obvladovanje podjetja, v katero naloži. Podjetje, ki izgubi obvladovanje, mora: • Odpraviti pri poznanje sredstev in obveznosti nekdanjega odvisnega podjetja v konsolidiranih računovodskih izkazih. • Pripoznati vse finančne naložbe, zadržane v nekdanjem odvisnem podjetju po pošteni vrednosti na datum izgube obvladovanja, ter nato te naložbe in vse druge zneske, kijih dolguje nekdanjemu odvisnemu podjetju ali mu jih ta dolguje, obračunati v skladu z ustreznimi MSRP. • Pripoznati dobiček ali izgubo, ki je povezana z izgubo obvladovanja in jo je mogoče pripisati nekdanjemu obvladujočemu deležu. Sredstva, ki ne ustrezajo definiciji kratkoročnih sredstev, so nekratkoročna sredstva. Družba v skupini prerazvrsti nekratkoročno sredstvo (ali skupino za odtujitev, to so sredstva, ki bodo odtujena s prodajo ali kako drugače skupaj, kot skupina, z eno transakcijo) za prodajo, če bo njegova knjigovodska vrednost poravnana predvsem s prodajo in ne z nadaljnjo uporabo. Tak primer nastopi takrat, ko je sredstvo (ali skupina za odtujitev) na razpolago za takojšnjo prodajo v trenutnem stanju in odvisno le od običajnih pogojev za prodajo takšnih sredstev (ali skupin za odtujitev), pri čemer pa mora biti njegova prodaja zelo verjetna. Prodaja je zelo verjetna v primeru, ko ustrezna raven poslov vodstva dosledno izpolnjuje in sledi načrtu za prodajo sredstva (ali skupine za odtujitev) in že poteka celoten načrt in aktiven program za iskanje kupca. Prav tako mora biti sredstvo (ali skupina za odtujitev) aktivno tržljivo za dosego cene, ki odgovarja njegovi trenutni pošteni vrednosti. Zaradi posebnih dogodkov in okoliščin se lahko obdobje zaključka prodaje podaljša na več kot eno leto. Podaljšanje obdobja zaključka prodaje ne onemogoča razvrstitve sredstva (ali skupine za odtujitev) med sredstva za prodajo, če zamik povzročijo dogodki ali okoliščine, na katere podjetje ne more vplivati, obstajajo pa zadostni dokazi, da podjetje dosledno izpolnjuje načrt prodaje sredstva (ali skupine za odtujitev). Sredstvo se preneha amortizirati, ko je opredeljeno kot nekratkoročno sredstvo za prodajo ali uvrščeno v skupino za odtujitev za prodajo ali ko se odpravi pripoznanje, odvisno od tega, kaj se zgodi prej. Takšno nekratkoročno sredstvo ali skupina za odtujitev za prodajo se izmeri po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer po tisti, kije manjša (SRS 1.54). Zaloge predstavljajo del obratnih sredstev v opredmeteni obliki, ki bodo porabljene pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma pri proizvajanju za prodajo. Zaloge so vrednotene po nabavni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer manjši izmed njih. 14.4.5 Sredstva za prodajo 14.4.6 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 110 Količinska enota zaloge materiala, drobnega inventarja in trgovskega blaga se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Stroški materiala, ki se pred uporabo zadržujejo v zalogah, se izkazujejo po metodi drsečih povprečnih cen na nivoju OE. Družba sproti oziroma najmanj enkrat letno preveri realno vrednost zalog. Zaloge materiala, nadomestnih delov, drobnega inventarja, pomožnega materiala in trgovskega blaga se zaradi oslabitve prevrednotujejo, če njihova knjigovodska vrednost presega čisto iztržljivo vrednost. 14.4.7 Terjatve Terjatve so na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zasnovane pravice zahtevati od določene osebe plačilo dolga, dobavo kakih stvari ali opravitev kake storitve. Terjatve vseh vrst se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačani. Terjatve se po začetnem pripoznanju merijo po odplačni vrednosti. Odplačna vrednost terjatve je znesek, s katerim se terjatev izmeri ob začetnem pripoznanju, zmanjšan za odplačila in za zneske oslabitev zaradi neudenarljivosti. Del dolgoročnih terjatev, ki zapade v plačilo najkasneje v letu dni po datumu bilance stanja, je izkazan kot kratkoročne terjatve. Družbe v skupini najmanj enkrat letno, in sicer pred sestavo letnega obračuna poslovanja, preverijo ustreznost izkazane velikosti posamezne terjatve. Družbe v skupini pri presojanju tveganj, da določene terjatve ne bodo poplačane, razvrščajo terjatve na sporne in na dvomljive terjatve. V ta namen so vzpostavljene ustrezne evidence. V evidenco spornih terjatev se uvršča vse terjatve, predlagane za izvršbo, stečaj ali prisilno poravnavo. V evidenco dvomljivih terjatev se uvršča terjatve, starejše od 90 dni, razen terjatve iz naslova električne energije in zamudnih obresti iz naslova električne energije (saldakonti električne energije), ki so dvomljive, ko so zapadle več kot 180 dni. Družbe v skupini lahko popravek vrednosti zmanjšajo na podlagi preveritve vrednosti terjatve po posameznem poslovnem partnerju v primeru: • plačil do datuma priprave podatkov, • dogovorov med poslovnimi partnerji o odlogu plačil, • zavarovanja terjatev, • drugih utemeljenih razlogov. Na podlagi utemeljenih razlogov, da posamične terjatve ne bodo poravnane oziroma ne bodo poravnane v celotnem znesku, lahko družbe v skupini razvrstijo med dvomljive terjatve tudi terjatve, ki so zapadle v plačilo manj kot 90 oziroma 180 dni. Terjatve do podjetij v skupini se s seznama dvomljivih terjatev izločajo. 14.4.8 Denarna sredstva Denarna sredstva skupine predstavljajo depoziti pri poslovnih bankah in knjižni denar, to je denar na transakcijskih računih pri naslednjih poslovnih bankah: Številka TRR Banka, pri kateri je odprt Družba 07000-0000641939 Gorenjska banka, Kranj Elektro Gorenjska 07000-0000542805 Gorenjska banka, Kranj Gorenjske elektrarne 19100-0011259911 Deželna banka Slovenije, Ljubljana Elektro Gorenjska 29000-0001824912 Unicredit banka, Ljubljana Elektro Gorenjska 04331-002033138 NKBM, Kranj Gorenjske elektrarne 3000-0003480687 Sberbank, Ljubljana Elektro Gorenjska 3700-00000253392 Zveza bank, Ljubljana Elektro Gorenjska Vsi transakcijski računi se vodijo v evrih, le transakcijski račun št. 07000-0000641939 pri Gorenjski banki Kranj je odprt tudi kot devizni račun. Med denarna sredstva uvrščamo tudi denarne ustreznike. Denarni ustrezniki so naložbe, ki jih je mogoče hitro oziroma v bližnji prihodnosti pretvoriti v vnaprej znani znesek denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno. Skupina med denarne ustreznike uvršča depozite in vloge pri bankah z ročnostjo do treh mesecev. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 111 Prevrednotenje denarnih sredstev v valutah zunaj evrskega območja se izvrši, če se po prvem pripoznanju spremeni devizni tečaj. Tečajna razlika, ki pri tem nastane, poveča ali zmanjša prvotno izkazano vrednost in predstavlja finančni prihodek oz. finančni odhodek. 14.4.9 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve Kratkoročne aktivne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene stroške, ki še ne vplivajo na poslovni izid, kratkoročno nezaračunane prihodke, vrednotnice in DDV od prejetih predujmov. Kratkoročno odloženi stroški vsebujejo zneske, ki ob svojem nastanku še ne bremenijo dejavnosti, s katero se družba ukvarja. Kratkoročno nezaračunani prihodki se pojavijo, če se pri ugotavljanju poslovnega izida utemeljeno upoštevajo prihodki, družba pa zanje še ni dobila plačila niti jih še ni zaračunala. 14.4.10 Kapital Celotni kapital skupine sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, presežek iz prevrednotenja, preneseni čisti poslovni izid in ostanek čistega dobička poslovnega leta ali še neporavnana čista izguba poslovnega leta. Vse sestavine kapitala izven osnovnega kapitala pripadajo lastnikom osnovnega kapitala v sorazmerju, v kakršnem so njihovi lastniški deli osnovnega kapitala. 14.4.11 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo po predvidevanjih poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno, ter katerih velikost je mogoče zanesljivo oceniti. Znesek, pripoznan kot rezervacija, je najboljša ocena izdatkov, potrebnih za poravnavo na dan bilance stanja obstoječe, praviloma dolgoročne obveze. Pri ocenjevanju negotovosti se upoštevajo izkušnje v podobnih okoliščinah in mnenja strokovnjakov. Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi so oblikovane v višini ocenjenih bodočih izplačil na osnovi aktuarskega poročila o merjenju dolgoročnih zaslužkov po MRS 19. Skladno s prenehanjem veljave Pojasnila 1 k SRS 10 (2006), ki se je prenehalo uporabljati za poslovno leto, ki se začne s 1. 1. 2014 (Sklep o prenehanju uporabe; Uradni list RS, št. 20/14 z dne 21. 03. 2014, za nazaj), so družbe v skupini v letu 2014 prvič oblikovale rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade v skladu z MRS 19 - Zaslužki zaposlencev. Izračune rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade je pripravila pooblaščena aktuarka, rezervacije pa so oblikovane v višini bodočih izplačil, diskontiranih na dan bilance, pri tem pa se v skladu z MRS 19 upoštevajo še stroški službovanja tekočega obdobja, stroški obresti ter aktuarski presežki oz. primanjkljaji, ki nastanejo kot posledica spremembe aktuarskih predpostavk ter izkustvenih prilagoditev. Odpravnine ob upokojitvi mora družba v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih obravnavati kot pozaposlitvene zaslužke (MRS 19.120). Družba mora, v skladu z MRS, pripoznati sestavine stroškov določenih zaslužkov, in sicer: • strošek službovanja tega obdobja v breme konta 479 (stroški) in v dobro konta 963 (rezervacije za odpravnine ob upokojitvi) • strošek obdobja - obresti v breme konta 746 (odhodki iz drugih poslovnih obveznosti) in v dobro 963 (rezervacije za odpravnine ob upokojitvi) • aktuarski primanjkljaj oz. presežek: v breme konta 957 (presežek iz prevrednotenja) in v dobro 963 oziroma v dobro 957 in v breme 963. Jubilejne nagrade se uvrščajo med druge dolgoročne zaslužke zaposlencev. Aktuarski dobički in izgube za jubilejne nagrade se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, je pa potrebno ločeno izkazovanje posamezne kategorije (strošek službovanja tega obdobja, obresti, aktuarski presežek oz. primanjkljaj). V drugem vseobsegajočem donosu za leto 2015 je zaradi v prejšnjih letih spremenjenega načina računovodenja rezervacij za odpravnine ob upokojitvi zajeto tudi stanje na kontih 957 - Aktuarski dobički in izgube od določenih zaslužkov. Stanje na tem kontu je lahko tudi negativno in ga v naslednjih obdobjih ne smemo prerazvrstiti v poslovni izid. Do odprave presežka iz prevrednotenja lahko pride na primer, ko so zaposleni odšli iz podjetja ali se upokojili (fluktuacija). Takrat moramo v ustreznem delu tudi odpraviti sorazmerni del presežka iz prevrednotenja, ki se nanaša na te zaposlene, in ga prenesti v postavko lastniškega kapitala, in sicer na konto 930 - Preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let ali 931 - Prenesena čista izguba iz prejšnjih let. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 112 Knjigovodska vrednost rezervacij je enaka njihovi izvirni vrednosti, zmanjšani za porabljene zneske, dokler se ne pojavi potreba po njihovem povečanju oziroma zmanjšanju. Med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami se izkazujejo odloženi prihodki, ki bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke. Med dolgoročno odložene prihodke se uvrščajo tudi brezplačno prevzeta opredmetena osnovna sredstva in prejeta sredstva - prispevki za povprečne stroške priključitve. Namenjeni so za pokrivanje stroškov amortizacije teh sredstev in se porabljajo s prenašanjem med poslovne prihodke, skladno z obračunano amortizacijo. 14.4.12 Dolgoročni dolgovi Dolgoročni dolgovi so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev, ki jih je treba v obdobju, daljšem od leta dni, vrniti oziroma poravnati, zlasti v denarju. Dolgoročni dolgovi so finančni in poslovni. Dolgoročni finančni dolgovi se pri poznajo na dan poravnave. Ob začetnem pripoznavanju se dolgoročni dolgovi ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem nastanku. Povečujejo se za pripisane obresti, zmanjšujejo pa za odplačane zneske in morebitne drugačne poravnave, če o tem obstaja sporazum z upnikom. Knjigovodska vrednost dolgoročnih dolgov je enaka njihovi izvirni vrednosti, zmanjšani za odplačila glavnice in prenose med kratkoročne dolgove. Dolgovi se po začetnem pripoznanju praviloma merijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti, v kolikor imajo stroški pomemben vpliv na spremembo efektivne obrestne mere. Dolgovi, pri katerih se odgovorjena oziroma pogodbena obrestna mera ne razlikuje pomembno od efektivne obrestne mere, se v bilanci stanja izkažejo po začetni pripoznani vrednosti, zmanjšani za odplačilo. Odpise dolgov opravi družba po preteku zastaralnega roka, pred tem pa e na podlagi pisnega soglasja upnika. 14.4.13 Kratkoročni dolgovi Kratkoročni dolgovi so pripoznane kratkoročne obveznosti, ki izvirajo iz ustreznih listin o njihovem nastanku in v primeru kratkoročnih finančnih dolgov dokazujejo prejem denarnih sredstev ali poplačilo dolga, v primeru kratkoročnih poslovnih dolgov pa prejem proizvodov oziroma storitev. Knjigovodska vrednost kratkoročnih dolgov je enaka njihovi izvirni vrednosti. Kasneje se lahko neposredno povečajo ali pa ne, glede na opravljeno plačilo ali drugačno poravnavo pa tudi zmanjšajo za znesek, o katerem obstaja sporazum z upniki. 14.4.14 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve Kratkoročne pasivne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno vnaprej vračunane stroške oziroma odhodke in kratkoročno odložene prihodke in DDV od danih predujmov. 14.4.15 Prihodki Prihodki se razvrščajo na poslovne prihodke, finančne prihodke in druge prihodke. Poslovni prihodki in finančni prihodki so redni prihodki. Poslovni prihodki so prihodki od prodaje, usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve in drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki. Med slednjimi so tudi prevrednotovalni poslovni prihodki. Ti se pojavljajo predvsem ob prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin po ceni, ki presega njihovo knjigovodsko vrednost. Zneski, zbrani v korist družbe SODO pri poslovanju v svojem imenu in za račun družbe SODO, se ne izkazujejo med prihodki, temveč med obveznostmi iz poslovanja do družbe SODO. Finančni prihodki se pojavljajo v zvezi s finančnimi naložbami, danimi posojili in terjatvami. Sestavljajo jih obračunane obresti in deleži v dobičku drugih, pa tudi prevrednotovalni finančni prihodki. Slednji nastajajo predvsem ob prodaji dolgoročnih finančnih naložb po ceni, ki presega njihovo knjigovodsko vrednost. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 113 Prihodki zo zamudne obresti se ob nastanku začasno odložijo, dokler obstoji utemeljen dvom o njihovem plačilu. Šteje se, da je dvom o plačilu obresti utemeljen, dokler ni plačana glavnica. Druge prihodke sestavljajo neobičajne postavke in ostali prihodki, ki povečujejo poslovni izid. 14.4.16 Stroški in odhodki Odhodki se razvrščajo na poslovne odhodke, finančne odhodke in druge odhodke. Poslovni odhodki in finančni odhodki so redni odhodki. Poslovne odhodke sestavljajo vsi nastali stroški obdobja in prevrednotovalni poslovni odhodki. Slednji se pojavljajo predvsem zaradi oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev, terjatev in zalog, pa tudi ob prodaji ali drugačni odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin po ceni, kije nižja od njihove knjigovodske vrednosti. Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje. Prve sestavljajo predvsem stroški danih obresti, drugi pa imajo predvsem naravo prevrednotovalnih finančnih odhodkov. Slednji nastajajo zaradi oslabitve finančnih naložb in zaradi prodaje ali drugačne odtujitve po ceni, ki je nižja od njihove knjigovodske vrednosti. Finančni odhodki za obresti so pripoznani v skladu s pretečenim časom in pogodbeno dogovorjeno obrestno mero. Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke in ostali odhodki, ki zmanjšujejo poslovni izid. 14.4.17 Izkaz denarnih tokov Izkaz denarnih tokov ima zaporedno stopenjsko obliko in se sestavlja po neposredni metodi (različici I). Pri tem se izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb, kijih predstavljajo depoziti pri poslovnih bankah in posojila med podjetji v skupini ter prejemki iz naslova njihove odtujitve, obravnavajo kot denarni ustrezniki. 14.4.18 Terjatve in obveznosti za odloženi davek Terjatve in obveznosti za odloženi davek se v knjigovodskih razvidih pripoznavajo in odpravljajo, če so zneski terjatev in obveznosti za odloženi davek posamič ali skupno za družbo v skupini pomembni, oziroma ne pripoznavajo in ne odpravljajo, če so za družbo posamič ali skupno nepomembni ali če ni prepričljivih dokazov o razpoložljivosti prihodnjega obdavčljivega dobička. Odhodek za davek od dohodkov pravnih oseb za poslovno leto obsega tekoče in odložene davke. Vse terjatve in obveznosti za odloženi davek, povezane s posli in drugimi poslovnimi dogodki, prikazanimi v izkazu poslovnega izida, se pri poznajo v izkazu poslovnega izida kot odhodek za davek oziroma kot prihodek od davka. Vse terjatve in obveznosti za odločeni davek, povezane s posli in drugimi dogodki, pripoznanimi neposredno v kapitalu, se pripoznajo neposredno v kapitalu. Tekoči davek od dohodka se določi na osnovi davčnega zakona, ki velja na datum bilance stanja. Poslovodstvo občasno ovrednoti stališča, zavzeta do situacij, v katerih je veljavni davčni predpis odvisen od tolmačenja. Kjer je to primerno, oblikuje rezervacije na osnovi zneskov, kijih bo predvidoma treba plačati davčnim oblastem. Odložene terjatve in obveznosti za davek iz dobička se obračunajo po metodi obveznosti po bilanci stanja. Pripoznajo se samo odložene terjatve in obveznosti, ki izhajajo iz začasnih razlik. Odložena terjatev za davek se pripozna tudi za neizkoriščene davčne izgube in neizkoriščene davčne dobropise, ki se prenašajo v naslednje obdobje, v kolikor je verjetno, da bo v prihodnje na razpolago obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti neizkoriščene davčne izgube in neizkoriščene davčne dobropise. Odloženi davek se določi ob uporabi davčnih stopenj (in zakonov), ki so v veljavi na datum bilance stanja in za katere se predvideva, da bodo v veljavi, ko bodo pripadajoče odložene terjatve za davek realizirane oziroma odložene obveznosti za davek poravnane in ko bo na razpolago obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče odpraviti začasne razlike. Terjatve za odložene davke se pregledujejo na dan bilance stanja in se oslabijo za tisti del terjatev, za katerega ni več mogoče pričakovati, da bo v prihodnosti obstajal ustrezen obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti neizkoriščene davčne izgube. Odloženi davek se pripozna neposredno v breme ali dobro kapitala, če se davek nanaša na postavke, pripoznane neposredno v breme ali dobro kapitala. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 114 15 Pomembni viri negotovosti in uporabljene predpostavke ter podlage pri presojanju teh negotovosti in ocen Pri uporabi prej predstavljenih računovodskih politik in usmeritev morajo družbe v skupini opraviti številne presoje in ocene glede knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti, ki niso vselej na razpolago iz drugih virov. Ocene in z njimi povezane predpostavke temeljijo na preteklih izkušnjah in dejavnikih, za katere družba meni, da so primerni. Ocene in uporabljene predpostavke se stalno preverjajo. Dejanski izidi se lahko razlikujejo od teh ocen. Preverjanja računovodskih ocen so pripoznana v obdobju, v katerem je ocena preverjena, lahko pa tudi v prihodnjih obdobjih, če spremenjena ocena vpliva tako na tekoče obdobje kot na prihodnja obdobja. V nadaljevanju so predstavljene pomembne presoje, poleg že predstavljenih, ki so jih opravile družbe v skupini pri uporabi računovodskih usmeritev in ki imajo pomemben vpliv na zneske, pripoznane v računovodskih izkazih. 15.1 Posli z družbo SODO Posli z družbo SODO so na splošno urejeni v Pogodbi s SODO, ki je podrobneje predstavljena tudi v Poslovnem poročilu, v poglavju 4.10.5 - Pogodba s SO .V celoti se nanašajo na družbo Elektro Gorenjska. V mesecu marcu 2016 je družba Elektro Gorenjska od SODO prejela preliminarni obračun regulativnega leta 2015. Preliminarni obračun za leto 2015 je SODO izvedel na osnovi nerevidiranih računovodskih izkazov. Iz poračuna izhaja, da je bila v letu 2015 že zaračunana pogodbena vrednost storitev in najema za 252.252 € nižja od vrednosti, ugotovljenih na podlagi preliminarnega obračuna. Na tej osnovi je družba v letu 2015 kratkoročno odložila prihodke v znesku 252.252 €. V letu 2014 so bili prihodki, ugotovljeni na osnovi preliminarnega obračuna regulativnega leta 2014, za 2.322 € višji od že zaračunanih tekom leta. Družba je zato v letu 2014 pripoznala dodatne prihodke v znesku 2.322 €. Dokončni obračun za regulativno leto 2015 bo SODO izvedel na osnovi revidiranih podatkov obeh pogodbenih strank. V primeru, da Agencija izda odločbo, v kateri ugotovi drugačne presežke oz. primanjkljaje, kot jih je ugotovil SODO, sta obe pogodbeni stranki zavezani, da bosta upoštevali odločbo Agencije. Kot je bilo pojasnjeno v poglavju 10.5 - Pogodba s SODO, je družba Elektro Gorenjska 29. 2. 2012 podpisala Pogodbo o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, katere trajanje je vezano na rok trajanja koncesijske pogodbe, sklenjene med Republiko Slovenijo kot koncedentom in SODO kot koncesionarjem. Uprava družbe Elektro Gorenjska je to storila iz razloga zmanjšanja grozeče poslovne škode, ki bi družbi ob nesklenitvi pogodbe nastala. Kot je že bilo pojasnjeno, je tedanji nadzorni svet družbe Elektro Gorenjska na predlog uprave dal soglasje k Pogodbi pod pogojem, da družba obvesti družbo SODO o zadržkih do upoštevanja in izvajanja nekaterih pogodbenih določil, ki jih družba ne more upoštevati in jih ne bo izvajala iz objektivnih razlogov. Posamezna določila družbi Elektro Gorenjska nalagajo tudi obveznosti, ki so pretirano obremenjujoče in posledično nesorazmerne glede na namen ureditve razmerja med obema družbama, kije v kvalitetnem in učinkovitem izvajanju gospodarske javne služba sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije. Poleg tega so nekatere določbe pogodbe vsebinsko pretirano odprte in tako dopuščajo možnost preširoke razlage obveznosti družbe. Ključna določila pogodbe, ki jih družba Elektro Gorenjska ne more sprejeti kot zavezujoče iz pojasnjenih objektivnih razlogov ali zaradi nesorazmerne obremenitve glede na namen pogodbe, se nanašajo na zaračunavanje »v imenu in za račun SODO«, dostopanje do podatkov, posredovanje podatkov, legitimacija v sodnih postopkih, bistvene kršitve pogodbe in nadzor nad izvajanjem pogodbe. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 115 15.2 Spori v teku in z njimi povezane rezervacije V teku je nekaj sporov, med katerimi je pomembnejši denacionalizacijski postopek, kjer družba Elektro Gorenjska nastopa kot zavezanec za vrnitev. Družba podrobnosti v zvezi s temi spori ne razkriva, ker ocenjuje, da bi tako ravnanje utegnilo ogroziti koristi družbe oz. skupine. 15.3 Obračun nakupa električne energije za izgube v omrežju in za izvajanje drugih dejavnosti po pogodbi s SODO Stroški (prihodki) iz naslova odstopanj napovedanih od realiziranih voznih redov odjema električne energije pri nakupu električne energije za pokrivanje izgub v omrežju in zagotavljanje oskrb SODO V letu 2015 je bil nakup električne energije za pokrivanje izgub električne energije v omrežju in zagotavljanje oskrb SODO, kar družba Elektro Gorenjska opravlja na podlagi pogodbe s SODO, obravnavan v okviru bilančne podskupine SODO, kije vključena v bilančno podskupino Elektro Gorenjska Prodaja (glejte tudi Poslovno poročilo, poglavje .10.8 -Odstopanja od voznih rede ). Na tej podlagi nam odgovorni bilančne podskupine ni upravičen zaračunavati odstopanj od voznih redov. Družba Elektro Gorenjska zato iz tega naslova za leto 2015 ne pričakuje dodatnih stroškov in jih v računovodskih izkazih za leto 2015 tudi ni vračunala. Končni obračun stroškov električne energije za izgube v omrežju in za oskrbe po pogodbi s SODO Družba Elektro Gorenjska od dobavitelja električne energije še ni prejela končnega obračuna stroškov nakupa električne energije za leto 2015 za pokrivanje izgub v distribucijskem omrežju. Na podlagi izmerjene (ugotovljene) količine izgub v distribucijskem omrežju v letu 2015 in najboljše ocene nakupnih cen družba ocenjuje, da bo za nakup energije za izgube družbi priznan dobropis v vrednosti 265.777 €. Prav tako družba Elektro Gorenjska še ni prejela obračuna stroškov nakupa električne energije pri izvajanju oskrb z električno energijo po Pogodbi s SODO za leto 2015. Na podlagi izmerjenih (ugotovljenih) količin električne energije pri teh dejavnostih in na podlagi verjetne nakupne cene električne energije pri tej dejavnosti družba Elektro Gorenjska ocenjuje, da bo vrednost nakupa električne energije za oskrbe za leto 2015 višja za 13.242 €. Na dan 31. 12. 2015 sta v računovodskih izkazih skupine ti dve oceni v skupnem znesku 252.535 € (31. 12. 2014 v skupnem znesku 275.685 €) pripoznani med kratkoročno odloženimi stroški (glejte poglavje 16.10 - Kratkoročne aktivne časovne razmejit' ). Posli nakupovanja izgub so predstavljeni tudi v Poslovnem poročilu, poglavje 4.10.6 - Izgube električne energije v omrežju, oskrbe pa v poglavju 4.10.7 - Oskrbe SODO. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 116 16 Pojasnila postavk v bilanci stanja 16.1 Neo p red mete na sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve V naslednjih dveh tabelah je prikazano gibanje neopredmetenih sredstev in dolgoročnih aktivnih časovnih razmejitev v letih 2015 in 2014. Zneski so v€ 2015 Računalniška programska oprema Druge pravice Premoženjske pravice v pridobivanju Druge dolgoročne AČR Skupaj neopr. sredstva in dolgoročne AČR 1 2 3 4 5 6 = 2+3+4+5 Nabavna vrednost Stanje 31. 12.2014 5.270.918 7.090 310.214 237.760 5.825.982 Pripojitev EGPk ECE -306.036 0 -7.350 -201 -313.587 Nove pridobitve 97.980 0 325.512 10.043 433.535 Odtujitve, izločitve, prenosi -331.461 0 0 -81.908 -413.369 Dokončanje investicij v teku 558.516 0 -558.516 0 0 Stanje 31. 12. 2015 5.289.917 7.090 69.861 165.695 5.532.562 Popravek vrednosti Stanje 31. 12.2014 4.515.376 5.710 0 0 4.521.086 Pripojitev EGPk ECE -56.586 0 0 0 -56.586 Povečanje (amortizacija) 256.281 236 0 0 256.517 Odtujitve, izločitve, prenosi -331.461 0 0 0 -331.461 Stanje 31. 12. 2015 4.383.610 5.946 0 0 4.389.556 Neodpisana vrednost Stanje 31. 12.2014 755.542 1.380 310.214 237.760 1.304.896 Stanje 31. 12. 2015 906.306 1.144 69.861 165.695 1.143.006 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 117 Zneski so v€ 2014 Računalniška programska oprema Druge pravice Premoženjske pravice v pridobivanju Druge dolgoročne AČR Skupaj neopr. sredstva in dolgoročne AČR 1 2 3 4 5 6 = 2+3+4+5 Nabavna vrednost Stanje 1. 1. 2014 4.837.658 7.090 57.834 67.204 4.969.786 Nove pridobitve 321.075 0 587.243 234.074 1.142.392 Odtujitve, izločitve, prenosi 5.426 0 -298.105 -63.517 -356.196 Dokončanje investicij v teku 106.758 0 -36.758 0 70.000 Stanje 31. 12. 2014 5.270.918 7.090 310.214 237.760 5.825.982 Popravek vrednosti Stanje 1. 1. 2014 4.219.098 5.474 0 0 4.224.572 Povečanje (amortizacija) 304.939 236 0 0 305.175 Odtujitve, izločitve, prenosi -8.661 0 0 0 -8.661 Stanje 31. 12. 2014 4.515.376 5.710 0 0 4.521.086 Neodpisana vrednost Stanje 1. 1. 2014 618.561 1.616 57.834 67.204 745.215 Stanje 31. 12. 2014 755.542 1.380 310.214 237.760 1.304.896 Neopredmetena sredstva se v pretežni meri nanašajo na dolgoročne premoženjske pravice, ki predstavljajo pravice do uporabe računalniških programskih rešitev oz. licence. Premoženjske pravice v pridobivanju sestavljajo vlaganja v prenovo in posodobitev računalniške programske opreme. Skupina na dan 31. 12. 2015 nima finančnih obveznosti v zvezi s pridobitvijo neopredmetenih osnovnih sredstev. 16.2 Opredmetena osnovna sredstva Vrednost opredmetenih osnovnih sredstev je na dan 31. 12. 2015 znašala192.611.655 €, kar predstavlja 90 % bilančne vsote skupine. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2014 je njihova vrednost večja za 8.047.149 €. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 118 Prikaz gibanja opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2015: Zneski so v€ 2015 Zemljišča Zgradbe Oprema Opredmetena Predujmi Skupaj opredmetena Infrastruktura Elektrarne Druge zgradbe Infrastruktura Elektrarne Druga oprema osnovna sredstva v gradnji osnovna sredstva 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11=2+3+4+5+6+7+8+9-10 Nabavna vrednost Stanje 31. 12.2014 7.835.325 244.375.966 16.027.088 14.179.924 95.496.200 17.653.987 13.267.097 10.078.628 115.933 419.030.147 Pripojitev EGPk ECE 0 0 0 0 0 0 -313.626 0 0 -313.626 Nove pridobitve 206.800 121.535 0 0 1.315.016 8.912 570.947 15.854.213 31.632 18.109.056 Slabitev 0 0 0 -26.159 0 0 0 0 0 -26.159 Odtujitve, izločitve, prenosi 26.162 -1.475.703 77.608 -4.547 -150.325 432.706 -960.763 0 -96.493 -2.151.355 Prenos iz investicij v teku 11.932 20.548.800 0 187.249 2.090.566 152.491 0 -23.076.258 0 -85.221 Prenos iz/na naložbene neprem. 19.254 0 0 -129.886 0 0 0 0 0 -110.632 Stanje 31. 12. 2015 8.099.472 263.570.599 16.104.696 14.206.581 98.751.457 18.248.095 12.563.655 2.856.584 51.070 434.452.210 Popravek vrednosti Stanje 31. 12.2014 0 147.889.993 10.172.280 4.067.754 53.366.934 8.458.290 10.510.391 0 0 234.465.642 Pripojitev EGPk ECE 0 0 0 0 0 0 -174.410 0 0 -174.410 Povečanje (amortizacija) 0 4.217.176 448.194 318.631 3.169.651 808.935 730.457 0 0 9.693.043 Slabitev 0 0 0 -11.826 0 0 0 0 0 -11.826 Odprava PV 0 0 0 0 0 0 0 Odtujitve, izločitve, prenosi 0 -1.428.156 12.900 -4.547 -140.768 174.494 -698.573 0 0 -2.084.649 Prenos iz/na naložbene neprem. 0 0 0 -47.245 0 0 0 0 0 -47.245 Stanje 31. 12. 2015 0 150.679.014 10.633.374 4.322.767 56.395.817 9.441.719 10.367.865 0 0 241.840.555 Neodpisana vrednost Stanje 31. 12.2014 7.835.325 96.485.973 5.854.809 10.112.171 42.129.266 9.195.697 2.756.706 10.078.628 115.933 184.564.506 Stanje 31. 12. 2015 8.099.472 112.891.585 5.471.323 9.883.815 42.355.641 8.806.376 2.195.790 2.856.584 51.070 192.611.655 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 119 Prikaz gibanja opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2015: Zneski so v€ 2014 Zemljišča Infrastruktura Zgradbe Elektrarne Druge zgradbe Infrastruktura Oprema Elektrarne Druga oprema Opredmetena osnovna sredstva v gradnji Predujmi Skupaj opredmetena osnovna sredstva 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11=2+3+4+5+6+7+8+9-10 Nabavna vrednost Stanje 1.1.2014 7.703.792 239.011.452 16.003.882 14.041.555 94.614.145 16.941.908 13.137.268 5.802.707 29.475 407.286.184 Nove pridobitve 86.269 367.409 0 26.946 272.910 398.023 401.886 12.821.847 329.437 14.704.726 Odtujitve, izločitve, prenosi 3.782 -1.873.743 0 29.446 -557.169 -11.647 -293.485 0 -242.979 -2.945.796 Prenos iz investicij v teku 41.482 6.870.847 23.206 81.978 1.166.314 325.703 21.428 -8.545.926 0 -14.968 Stanje 31.12.2014 7.835.325 244.375.966 16.027.088 14.179.924 95.496.200 17.653.987 13.267.097 10.078.628 115.933 419.030.148 Popravek vrednosti Stanje 1.1.2014 0 145.429.290 9.710.561 3.741.000 50.610.555 7.678.360 9.959.509 0 0 227.129.275 Povečanje (amortizacija) 0 4.178.763 461.719 295.922 3.234.447 783.599 843.305 0 0 9.797.755 Odtujitve, izločitve, prenosi 0 -1.718.060 0 30.832 -478.068 -3.669 -292.423 0 0 -2.461.388 Stanje 31.12.2014 0 147.889.993 10.172.280 4.067.754 53.366.934 8.458.290 10.510.391 0 0 234.465.642 Neodpisana vrednost Stanje 1.1.2014 7.703.792 93.582.162 6.293.321 10.300.555 44.003.590 9.263.548 3.177.758 5.802.707 29.475 180.156.911 Stanje 31.12.2014 7.835.325 96.485.973 5.854.809 10.112.171 42.129.266 9.195.697 2.756.706 10.078.628 115.933 184.564.506 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 120 Nove pridobitve so predstavljene v Poslovnem poročilu, poglavje 6.4 - Investicijska vlaganja. Med posamično pomembnejšimi pridobitvami so: Zgradbe: • investicija v 110 kV KBV RTP Železniki-RTP Bohinj (13.193.320 €), • investicija v 35 kV DV Podkuže-Kr. Gora (330.915 €), • investicija v K5326 D0864 - 002 - Sopotnica Logarnica (132.496 €). Oprema: • merilne naprave projekt AMI (1.295.995 €), • daljinsko vodenje DCV(1.119.358 €) in • oprema za EO RTP Tržič 20 KV (95.847 €). Odtujitve in izločitve opredmetenih osnovnih sredstev so posledica tako novih investicij kot investicij v posodobitev in obnovo (rekonstrukcijo) obstoječih sredstev. Med posamično pomembnejšimi odtujitvami (izločitvami) povezanimi z energetskimi objekti so naslednje zgradbe: • 20 KV DV D1000-D0902 Jezerski vrh (zmanjšanje nabavne vrednosti za 293.547 € in popravka vrednosti za 286.524 €), • 20 KV DV RTP Skofja Loka-RP Medvode (zmanjšanje nabavne vrednosti za 144.071 € in popravka vrednosti za 144.071 €) in • 20 KV DVZelezniki-Soriška planina (zmanjšanje nabavne vrednosti za 102.859 € in popravka vrednosti za 102.539 €). Postavke infrastrukture se v celoti nanašajo na elektroenergetsko distribucijsko infrastrukturo, kot je opredeljena v Uredbi o energetski infrastrukturi (Uradni list RS, št. 62/2003 in naprej). Poleg zgradb in opreme obsega tudi de zemljišč. Knjigovodska vrednost elektroenergetske distribucijske infrastrukture na dan 31. 12. 2015 znaša 160.344.526 € (31. 12. 2014: 143.638.580 €). Za potrebe izvajanja dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, ki jih SODO izvaja na podlagi koncesijske pogodbe za izvajanje gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, ima SODO pri družbi Elektro Gorenjska v najemu celotno elektroenergetsko infrastrukturo. Dve sončni elektrarni, v lasti družbe Gorenjske elektrarne, z neto sedanjo vrednostjo 1.688.701 €, sta zastavljeni kot zavarovanje za dolgoročno prejeto posojilo. Skupina med svojimi opredmetenimi osnovnimi sredstvi izkazuje tudi sredstva (opremo), ki se nanašajo na HEJelendol, v zvezi s katero poteka denacionalizacijski postopek, v katerem upravičenci zahtevajo vrnitev. Družba ni lastnik nepremičnin, temveč le premičnin, to je strojne opreme v tej HE. Družba Gorenjske elektrarne je v letih od 2012 do 2015 za desetletno do dvanajstletno obdobje oddala v najem prenovljene sisteme razsvetljave v trgovskih centrih, ki so v lasti najemnika. Družba kot investitorje v celoti prenovila sisteme razsvetljave, prenovljene pa dala najemniku v poslovni najem. Na isti način je bil v letu 2013 prenovljen sistem za proizvodnjo stisnjenega zraka pri drugem naročniku in mu je bil kot tak dan v desetletni najem. V letu 2015 so prihodki od najemnin znašali 22.353 €, v naslednjih štirih letih bodo znašali dodatnih 95.928 € in v zadnjih štirih letih 53.344 €. Za financiranje novih pridobitev osnovnih sredstev je skupina v letu 2015 in v prejšnjih letih najela tudi dolgoročna posojila, katerih stanje na dan 31. 12. 2015 znaša 46.420.559 € (31. 12. 2014: 41.959.062 €). Glejte tudi poglavje 16.13 - Dolgoročne obveznosti. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 121 16.3 Naložbene nepremičnine Naložbene nepremičnine so konec leta 2015 znašale 1.767.299 €. Gibanje njihove nabavne vrednosti, popravka vrednosti in njihove neodpisane vrednosti v letih 2015 in 2014 je prikazano v naslednjih tabelah. Prikaz gibanja naložbenih nepremičnin v letu 2015 (v €): I 2015 Zemljišča Zgradbe Skupaj naložbene nepremičnine I 1 2 3 4=2+3 Nabavna vrednost Stanje 31. 12.2014 807.100 2.345.190 3.152.290 Pripojitev EGPk ECE -1.038 0 -1.038 Slabitev -52.179 -6.347 -58.526 Nove pridobitve 64 0 64 Odtujitve, prenosi -225.195 -375.822 -601.017 Prenos iz investicij v teku 0 85.221 85.221 Prenos iz/na opredmetena OS -19.254 129.886 110.632 Stanje 31. 12. 2015 509.498 2.178.128 2.687.626 Popravek vrednosti Stanje 31. 12.2014 0 1.194.393 1.194.393 Slabitev 0 -2.436 -2.436 Amortizacija 0 44.735 44.735 Odtujitve, prenosi 0 -363.609 -363.609 Prenos iz/na opredmetena OS 0 47.245 47.245 Stanje 31. 12. 2015 0 920.328 920.328 Neodpisana vrednost Stanje 1. 1. 2015 807.100 1.150.798 1.957.898 Stanje 31. 12. 2015 509.498 1.257.801 1.767.299 Prikaz gibanja naložbenih nepremičnin v letu 2014 (v €): I 2014 Zemljišča Zgradbe Skupaj naložbene nepremičnine I 1 2 3 4=2+3 Nabavna vrednost Stanje 1. 1. 2014 803.481 2.385.970 3.189.451 Nove pridobitve 0 0 0 Odtujitve, prenosi 0 -52.128 -52.128 Prenos iz investicij v teku 3.619 11.348 14.967 Stanje 31. 12. 2014 807.100 2.345.190 3.152.291 Popravek vrednosti Stanje 1. 1. 2014 0 1.185.976 1.185.976 Amortizacija 0 43.724 43.724 Odtujitve, prenosi 0 -35.308 -35.308 Stanje 31. 12. 2014 0 1.194.393 1.194.393 Neodpisana vrednost Stanje 1. 1. 2014 803.481 1.199.994 2.003.475 Stanje 31. 12. 2014 807.100 1.150.798 1.957.898 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 122 V nadaljevanju je prikazana struktura naložbenih nepremičnin (v €): I Opis postavke 31. 12. 2015 31.12.2014 I Stanovanja 392.703 325.529 Počitniške kapacitete 566.377 496.280 Ostale zgradbe 298.721 328.988 Zemljišča 509.498 807.100 Skupaj naložbene nepremičnine 1.767.299 1.957.898 Na dan 31. 12. 2015 je bila opravljena cenitev naložbenih nepremičnin. Cenitev je opravil pooblaščen ocenjevalec vrednosti nepremičnin pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Vrednotenje je bilo izvršeno skladno s Hierarhijo pravi ocenjevanja vrednosti (Uradni list RS št. 106/2010, s spremembo), Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV 2013), Slovenskim poslovnofinančnim standardom št. 2 (ocenjevanje vrednosti pravic na nepremičninah, Uradni list RS, št. 106/2013) in Stvarnopravnim zakonikom (Uradni list RS, št. 87/2002, 91/2013). Na osnovi te cenitve je znašala poštena vrednost naložbenih nepremičnin 2.470.771 €. Posledica cenitve je tudi slabitev naložbenih nepremičnin (zmanjšanje nabavne vrednosti za 58.526 € in popravka vrednosti za 2.436 €). Prihodki od najemnin pri naložbenih nepremičninah znašajo 169.517 € (v letu 2014 154.298 €). Neposredne poslovne odhodke (tudi za popravila in vzdrževanje), izvirajoče iz naložbenih nepremičnin, ki so ustvarile prihodke od najemnin v letu 2015, ter neposredni poslovni odhodki, ki niso povzročili prihodkov od najemnin v letu 2015, sestavljajo stroški amortizacije (44.735 €) in stroški materiala in storitev (91.256 €). V letu 2014 so stroški amortizacije znašali 43.724 €, stroški materiala in storitev pa 98.039 €. Vse naložbene nepremičnine so v lasti skupine in niso zastavljene kot jamstvo za dolgove. Pomembnejšo pridobitev v okviru naložbenih nepremičnin v letu 2015 predstavlja dograditev počitniške stavbe v Izoli (85.221 €). Pomembnejše izločitve oz. odtujitve naložbenih nepremičnin se nanašajo na zgradbe in zemljišče na lokaciji Partizanska cesta v Kranju (zmanjšanje nabavne vrednosti za 365.264 € in popravka vrednosti za 171.001 €). V letu 2014 ni bilo novih pridobitev in pomembnejših odtujitev naložbenih nepremičnin. 16.4 Dolgoročne finančne naložbe Dolgoročne finančne naložbe skupine na dan 31. 12. 2015 znašajo 7.042.756 €. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2014 (1.314.937 €) se je njihova vrednost povečala za 5,7 mio €. Razlog za povečanje vrednosti je pripojitev družbe Elektro Gorenjska Prodaja k družbi ECE. Zaradi pripojitve se je vrednost dolgoročnih finančnih naložb skupine sicer znižala za vrednost dolgoročnih finančnih naložb družbe Elektro Gorenjska Prodaja (prikazano v tabeli v nadaljevanju), hkrati pa seje povečala za vrednost naložbe, ki jo ima družba Elektro Gorenjska v družbi ECE (5.606.005 €). Na osnovi pripojitve Elektra Gorenjska Prodaja k družbi ECE, s katero je družba Elektro Gorenjska izgubila obvladovanje družbe Elektro Gorenjska Prodaja, so bila v računovodskih izkazih skupine izločena sredstva in obveznosti Elektra Gorenjska Prodaja na dan 1. 1. 2015 (neto sredstva v višini 3.918 tisoč €) ter pripoznan dobiček (finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah) v skupini v višini 1.185 tisoč € (razlika med pošteno vrednostjo naložbe v pridruženo družbo in knjigovodsko vrednostjo kapitala družbe Elektro Gorenjska Prodaja, zmanjšana za že pripoznane prihodke v posamičnih izkazih družbe Elektro Gorenjska v znesku 503 tisoč €). Več je pojasnjeno v poglavju 4.1 Splošni računovodski okvir. Naložba v družbo ECE, ki je evidentirana v okviru deležev v pridruženih družbah, je v skupinskih računovodskih izkazih pri poznana z uporabo kapitalske metode. Tudi dolgoročna finančna naložba v družbo Soenergetika je v skupinskih računovodskih izkazih pripoznana z uporabo kapitalske metode. Družba Soenergetika je s poslovanjem začela v letu 2010. V zvezi z dolgoročnimi finančnimi naložbami je skupina izpostavljena predvsem tveganju neugodnih sprememb poštene vrednosti dolgoročnih finančnih naložb. Skupina nima v posesti posebnih finančnih instrumentov za varovanje pred tem tveganjem. Izpostavljenost tveganjem in sistemi varovanja pred tveganji so pojasnjeni v Poslovnem poročilu, v poglavju 5 - Sistem vodenja kakovosti. Posli s povezanimi osebami so predstavljeni v poglavju !1 - Posli s povezanimi osebami. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 123 Gibanje dolgoročnih finančnih naložb v letu 2015 je prikazano v spodnji tabeli. Zneski so v€ Opis naložbe Oznaka delnice Število delnic (% deležev) Delež v lastništvu (v %) Stanje Povečanja v letu 2015 Zmanjšanja v letu 2015 Stanje 31. 12. 2014 31. 12. 2015 31. 12. 2014 31. 12. 2015 31. 12. 2014 Prevrednotenja Nove pridobitve oz. prerazporeditve Prevrednotenja Prodaja oz. Izločitev Pripojitev EGPk ECE 31. 12. 2015 Soenergetika d.o.o. 25,00 % 25,00 % 451.671 11.613 0 0 0 0 463.284 ECE d.o.o. 25,6744 % 0 703.994 5.606.005 0 0 0 6.309.999 Skupaj naložbe v delnice In deleže v pridruženih družbah 451.671 715.607 5.606.005 0 0 0 6.773.283 Gorenjska banka, d.d., Kranj GBKR 2.350 0,71 % 288.766 0 0 0 0 -288.766 0 Zavarovalnica Triglav, d.d., Ljubljana ZVTG 2.664 0,01 % 62.870 0 0 0 0 -62.870 0 Informatika, d.d., Maribor INFG 1.562 1.562 9,56 % 9,56 % 165.472 0 0 -41.317 0 0 124.155 Skupaj druge delnice In deleži 517.107 0 0 -41.317 0 -351.636 124.155 Skupaj dolgoročne finančne naložbe, razen posojil 968.778 715.607 5.606.005 -41.317 0 -351.636 6.897.437 Banka Koper - dolgoročni depozit 200.000 0 0 0 200.000 0 0 Eldom Maribor 142.798 0 0 0 0 0 142.798 Zaposleni 3.360 0 0 0 -840 0 2.520 Skupaj dolgoročna posojila 346.158 0 0 0 200.840 0 145.318 SKUPAJ DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE 1.314.937 715.607 5.606.005 -41.317 200.840 -351.636 7.042.756 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 124 Gibanje dolgoročnih finančnih naložb v letu 2014 je prikazano v tabeli v nadaljevanju. Zneski so v€ Opis naložbe Oznaka delnice Število delnic (% deležev) Delež v lastništvu (v %) Stanje Povečanja v letu 2014 Zmanjšanja v letu 2014 Stanje 1. 1. 2014 31. 12. 2014 1. 1. 2014 31. 12. 2014 1. 1. 2014 Prevrednotenja Nove pridobitve oz. prerazporeditve Prevrednotenja Prodaja oz. Izločitev 31. 12. 2014 0 0 0 Soenergetika, d.o.o. 25,00 % 25,00 % 427.134 24.537 0 0 0 451.671 Skupaj naložbe v delnice in deleže v pridruženih družbah 427.134 24.537 0 0 0 451.671 Informatika, d.d., Maribor INFG 1.562 1.562 9,56 % 9,56 % 193.680 0 0 -28.208 0 165.472 Gorenjska banka, d.d., Kranj GBKR 2.350 2.350 0,71 % 0,71 % 288.766 0 0 0 0 288.766 Zavarovalnica Triglav, d.d., Ljubljana ZVTG 2.664 2.664 0,01 % 0,01 % 50.616 12.254 0 0 0 62.870 Stelkom, d.o.o., Ljubljana 9,90 % 6,32 % 51.628 0 0 0 -51.628 0 Skupaj druge delnice in deleži 584.688 12.254 0 -28.208 -51.628 517.107 Skupaj dolgoročne finančne naložbe, razen posojil 1.011.822 36.791 0 -28.208 -51.628 968.778 Banka Koper - dolgoročni depozit 0 0 200.000 0 0 200.000 Eldom Maribor 142.798 0 0 0 0 142.798 Zaposleni 0 4.200 -840 3.360 Skupaj dolgoročna posojila 142.799 0 204.200 0 -840 346.158 SKUPAJ DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE 1.154.620 36.791 204.200 -28.208 -52.468 1.314.937 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 125 16.5 Sredstva za prodajo Vrednost nekrotkoročnih sredstev za prodajo na dan 31. 12. 2015 znaša 42.320 € in predstavlja vrednost nepremičnin, ki so v postopku prodaje. Konec leta 2014 je vrednost teh sredstev znašala 150.330 € . 16.6 Zaloge Vrednost zalog materiala, drobnega inventarja in trgovskega blaga skupaj s predujmi za zaloge na dan 31. 12. 2015 znaša 276.127 €. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2014 so se zaloge zvišale za 78.868 €. Skupina ocenjuje, da je čista iztržljiva vrednost zalog najmanj enaka knjigovodski vrednosti zalog. Gibanje zalog materiala v letih 2014 in 2015 je prikazano v naslednji tabeli. Zneski so v€ I Opis postavke Leto 2015 Leto 2014 I Začetno stanje zalog materiala 1.1. 187.182 216.790 Nakupi 3.263.529 3.368.264 Poraba -3.058.712 -3.193.389 Prodaja -14.763 0 Odpisi -4.412 0 Oslabitve in odprava oslabitev 30.445 1.035 Prenos drobnega inventarja v uporabo -127.864 -205.518 Končno stanje zalog materiala 31. 12. 275.407 187.182 Pri popisih na dan 31. 10. 2015 in 31. 10. 2014 ni bilo ugotovljenih viškov ali mankov zalog. V letu 2015 je bila realizirana odprava oslabitve zalog v znesku 30.445 €, v letu 2014 pa v znesku 1.035 €. Skupina nima zastavljenih zalog kot jamstvo za njene obveznosti. 16.7 Kratkoročne finančne naložbe Skupina po stanju na dan 31. 12. 2015 izkazuje 840 € kratkoročnih posojil drugim. Konec leta 2014 je skupina izkazovala 200.840 € teh naložb. Nanašale so se predvsem na kratkoročno vezana depozita pri Banki Koper. 16.8 Kratkoročne poslovne terjatve Kratkoročne poslovne terjatve so na dan 31. 12. 2015 znašale 6.777.050 € in so za 16,5 mio € nižje kot na dan 31. 12. 2014. Znižanje je predvsem posledica spremembe v sestavi skupine Elektro Gorenjska v letu 2015, do katere je prišlo zaradi pripojitve družbe Elektro Gorenjska Prodaja k družbi ECE (pojasnjeno v poglavju 14.1. - Splošni računovodski okvi ). Naslednja tabela prikazuje strukturo kratkoročnih poslovnih terjatev: Zneski so v€ I Opis postavke 31. 12. 2015 31.12.2014 I Kratkoročne terjatve do kupcev 6.722.857 23.736.507 Kratkoročni predujmi 5.337 43.503 Kratkoročne varščine 0 50.000 Popravek kratkoročnih terjatev do kupcev -191.282 -1.479.440 Kratkoročne terjatve do kupcev 6.536.912 22.350.570 Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 256.324 997.626 Popravek kratkoročnih terjatev do drugih -16.186 -5.364 Kratkoročni predujmi 0 9.746 Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 240.139 1.002.009 Kratkoročne poslovne terjatve 6.777.050 23.352.579 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 126 Kratkoročne terjatve do kupcev predstavljajo 96 % vseh kratkoročnih poslovnih terjatev iz poslovanja. Kratkoročne poslovne terjatve so v celoti nezavarovane. Razčlenitev kratkoročnih terjatev za električno energijo, omrežnino in storitve ter terjatve iz naslova obresti na dan 31. 12. 2015 je po rokih zapadlosti razvidna v naslednjem prikazu: Zneski so v€ Opis postavke Nezapadle Do 30 dni 31-60 dni 61-90 dni Nad 90 dni Skupaj zapadle terj. Skupaj terjatve Terjatve do kupcev el. energije, omrežnine in storitev 5.784.291 393.012 251.776 64.344 200.701 1.405.528 6.694.123 Terjatve za zamudne obresti 12.662 0 2.679 2.531 10.862 17.548 28.734 SKUPAJ 5.7 9 6.953 3 9 3.012 2 54.4 5 4 6 6.874 211.563 1.4 23.076 6.7 2 2.857 Gibanje popravka vrednosti terjatev je prikazano v naslednji tabeli Zneski so v€ Opis postavke Stanje Novo oblikovanje Črpanje (koriščenje) in odprava Stanje 31. 12. 2014 V breme odhodkov oz. prihodkov V breme terjatev Odpisi terjatev Plačane obresti -prenos v prihodke Odprava preveč oblikov. popr. vred. 31. 12. 2015 Popravek vrednosti terjatev do kupcev 184.444 8.069 0 14.476 1.234 949 175.854 Popravek vrednosti danih predujmov za zaloge 4.492 0 0 0 4.492 0 0 Popravek vrednosti terjatev za zamudne obresti 22.250 -37 5.572 7.224 3.440 1.692 15.428 Popravek vrednosti drugih kratk. terjatev 5.364 2.028 10.000 0 500 706 16.186 Skupaj popravek vrednosti 210.287 terjatev 10.059 15.572 21.700 9.666 3.346 207.468 16.9 Denarna sredstva Na dan 31. 12. 2015 je imela skupina Elektro Gorenjska 3.561.311 € denarnih sredstev na računih pri poslovnih bankah in kratkoročnih depozitov na odpoklic pri bankah v državi. 16.10 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve Aktivne časovne razmejitve po stanju na dan 31. 12. 2015 znašajo 551.798 €. Njihova struktura je prikazana v naslednji tabeli. Zneski so v€ I Opis postavke 31. 12. 2015 31.12.2014 I Kratkoročno odloženi stroški oz. odhodki 368.330 160.566 Kratkoročno nezaračunani prihodki 87.366 60.603 Vračilo trošarine, okoljske dajatve, taske 65.343 37.587 Drugo 30.759 59.550 Skupaj 551.798 318.306 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve so na dan 31. 12. 2015 za 233.492 € višje kot na zadnji dan predhodnega leta. Največja postavka kratkoročno odloženih stroškov so kratkoročno odloženi stroški iz naslova izgub na distribucijskem omrežju v znesku 252.535 €, ki so podrobneje pojasnjeni v poglavju 15.3 - Obračun nakupa električne energije za izgube v omrežju in za izvajanje drugih dejavnosti po Pogodbi s SODO. Skupina po stanju na dan 31. 12. 2014 teh stroškov ni evidentirala, ker so nastali v okviru poslovanja med družbami v skupini. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 127 16.11 Kapital Celotni kapital skupine je sestavljen iz osnovnega kapitala, kapitalskih rezerv, zakonskih rezerv, drugih rezerv iz dobička, presežka iz prevrednotenja, prenesenega čistega poslovnega izida in čistega poslovnega izida poslovnega leta. Stanje celotnega kapitala na dan 31. 12. 2015 znaša 145.144.102 € in je v primerjavi s stanjem kapitala na dan 31. 12. 2014 višje za 5.296.130 € oziroma 3,8 %. Osnovni kapital družbe Elektro Gorenjska (71.898.061 €) je razdeljen na 17.286.376 navadnih imenskih kosovnih delnic. Vse delnice so v celoti vplačane. Vsaka delnica ima enak delež in pripadajoč znesek v osnovnem kapitalu. Navadne delnice so delnice, ki dajejo imetnikom pravico do udeležbe, pravico do dela dobička (dividende), pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Vse delnice so delnice enega razreda. Delnice so izdane v nematerializirani obliki in se vodijo pri KDD - Centralno klirinško depotni družbi, d. d., v skladu s predpisi. Druge podrobnosti v zvezi z osnovnim kapitalom in lastniškim ustrojem kapitala so pojasnjene tudi v Poslovnem poročilu, poglavje 4.7 - Osnovni kapital in lastniška sesta . Kapitalske rezerve v znesku 45.944.898 € so se 1. 1. 2006 oblikovale v skladu s prehodnimi določbami (točka št. 15 uvoda v SRS 2006) iz dotedanjega splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala. Uporabijo se skladno s 64. členom ZGD-1. Zakonske rezerve na dan 31. 12. 2015 znašajo 1.896.184 € in so oblikovane skladno s 64. členom ZGD-1. Druge rezerve iz dobička znašajo 21.049.094 €. Oblikovane so iz čistega dobička poslovnih let in jih družba uporabi skladno z 11. členom Statuta delniške družbe Elektro Gorenjska. Presežek iz prevrednotenja (-648.938 €) večinoma izhaja iz negativne poštene vrednosti obrestne zamenjave (-672.889 €). Preneseni čisti poslovni izid znaša 200.216 € in predstavlja še nerazporejeni čisti dobiček preteklih let. Bilančni dobiček skupine oz. ostanek čistega dobička poslovnega leta znaša 5.004.803 €. Družba Elektro Gorenjska po stanju na dan 31. 12. 2015 izkazuje preostanek čistega dobička poslovnega leta v znesku 2.792.998 €. Razporejanje le-tega je v pristojnosti skupščine delničarjev družbe, in sicer v okviru bilančnega dobička, ki v letu 2015 znaša 2.800.346 €. Družba Gorenjske elektrarne na zadnji dan leta 2015 izkazuje preostanek čistega dobička poslovnega leta v znesku 512.987 €. Njegovo razporejanje je v pristojnosti lastnika, to je družbe Elektro Gorenjska. Uporaba bilančnega dobička družbe Elektro Gorenjska za leto 2014 je bila določena s sodbo sodišča na izpodbojno tožbo enega od delničarjev v zvezi s sklepom skupščine (glejte tudi Poslovno poročilo, poglavje 4.6.1 - Upravljanje in vodenje družbe Elektro Gorenjska), ki je bila 8. 7. 2015. V skladu s sodbo sodišča je bil celotni bilančni dobiček v znesku 2.165.156 € namenjen za izplačilo dividend lastnikom. Po stanju na dan 31. 12. 2015 družba izkazuje še 104.825 € obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida. V skladu s sklepom ustanovitelja, družbe Elektro Gorenjska, je bil del bilančnega dobička družbe Gorenjske elektrarne za leto 2014 v znesku 800.000 € izplačan ustanovitelju. Čisti poslovni izid po obdavčitvi bi z upoštevanjem kumulativnega koeficienta rasti cen življenjskih potrebščin v letu 2015 znašal 7.965.127 €. Zneski so v€ I Opis postavke Kapital na dan 31. 12. 2015 % rasti Izračunani učinek Poslovni izid s prevr. učinkom I Kapital 145.144.102 -0,5 -725.721 7.965.127 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 128 16.12 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve so na dan 31. 12. 2015 znašale 14.324.824 €. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2014 so se povečale za 260.131 €. Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi so oblikovane v višini ocenjenih bodočih izplačil na osnovi aktuarskega poročila o merjenju dolgoročnih zaslužkov po MRS 19. Skladno s prenehanjem veljave Pojasnila 1 k SRS 10 (2006), ki se je prenehalo uporabljati za poslovno leto, ki se začne s 1. 1. 2014 (Sklep o prenehanju uporabe; Uradni list RS, št. 20/14 z dne 21. 3. 2014, za nazaj), so družbe v skupini v letu 2014 prvič oblikovale rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade v skladu s MRS 19 - Zaslužki zaposlencev. Aktuarski izračuni upoštevajo naslednje aktuarske predpostavke: • Tablice smrtnosti prebivalstva Slovenije iz leta 2007, znižane za 10 %; • Linearno padajoča fluktuacija od 1,5 % pri 15 letih do 0,5 % pri 55 letih, nato konstantna 0,5 % fluktuacija; skupno za zaposlence na dan 31. 12. 2015 to pomeni fluktuacijo 0,8 % letno za naslednje poslovno leto; • Predvideni datum upokojitve za posameznega zaposlenca je izračunan na podlagi podatkov o spolu, datumu rojstva in doseženi skupni delovni dobi na dan 31. 12. 2015 v skladu s 27. členom ZPIZ-2 in 3. alineo 1. odstavka 28. člena ZPIZ - 2; • Rast povprečnih plač v RS za leti 2016 in 2017, ki izhaja iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj (2015); od leta 2017 naprej je predvideno, da se bodo povprečne plače v RS letno višale za 2 % inflacijo in za realno rast v višini 0,5 %; • Povečanje osnovnih plač in variabilnega dela plač v družbi v višini 85 % letne inflacije, kije od leta 2020 naprej povečana še za 0,5 % realno rast; • Rast plač zaradi napredovanja je linearno padajoča, in sicer od 3 % pri 15 letih do 0,5 % pri 45 letih, nato konstantna 0,5% letno, skupno na zaposlencih na dan 31. 12. 2015 to pomeni 0,9 % letno za naslednje leto; • Krivulja donosnosti, je izračunana za vse državne obveznice za države evroobmočja (spot rates) na dan 30. 11. 2015. Uporabljena krivulja donosnosti je objavljena na internetni strani nttp://www.ecb.eu/stats/money/yc/html/index.en.html. Od leta 30 naprej je krivulja ekstrapolirana s pomočjo formule, ki odraža odnos med forward in spot stopnjami, pri čemer se uporablja forward stopnja za 30 let. Krivulja donosnosti predstavlja zvezo med tržnimi donosi državnih obveznic na evroobmočju in preostankom časa do zapadlosti, torej časovno strukturo obrestnih mer. Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnineso se dodatno oblikovale predvsem zaradi sprememb v sestavi skupine Elektro Gorenjska v letu 2015 (več v poglavju 14.1 - Splošni računovodski okvir). Rezervacije za odškodnine v zvezi z denacionalizacijskimi in drugimi zahtevki so dodatno oblikovane v znesku 356.028 €. Brezplačno dobljena opredmetena osnovna sredstva sestavljajo priključki odjemalcev, ki jih je družba Elektro Gorenjska prevzela med svoja opredmetena osnovna sredstva skupaj s svojo obvezo, da bo skrbela za njihovo vzdrževanje in obnovo v skladu s predpisi, predvsem Splošnimi pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (Uradni list RS št. 126/07, 37/11), ter brezplačni prevzem drugih osnovnih sredstev. Dolgoročno odloženi prihodki iz naslova povprečnih stroškov priključevanja so bili oblikovani do 30. 6. 2007 v zvezi z izvajanjem GJS SODO, na podlagi in v skladu s predpisi, predvsem Aktom o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja (Uradni list RS, št. 121/2005 in naprej). Povprečni strošek priključevanja je enkraten znesek, plačan za priključitev na omrežje ali za povečanje priključne moči. Je namenski vir za financiranje naložb v širitev omrežja. Med načrtovanim in uresničenim oblikovanjem ter črpanjem posameznih vrst rezervacij in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev ni bilo bistvenih razlik. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 129 V naslednji tabeli je prikazano gibanje rezervacij in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev v letu 2015. Zneski so v€ Opis postavke Začetno Povečanja (oblikovanja) Zmanjšanja (črpanje, odprava) Končno stanje 31. 12. 2014 V breme stroškov (odhodkov) Prlpoznanje v breme sredstev Pripoznanje v breme kapitala oz. prihodkov V dobro poslovnih prihodkov V dobro obveznosti oz. KPČR Odprava v breme oz. dobro kapitala Pripojitev EG P k ECE stanje 31. 12. 2015 Rezervacije za jubilejne nagrade 1.084.383 96.856 0 -19.701 6.369 113.946 3.010 91.252 946.960 Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi 1.867.879 140.775 0 -118 25.905 55.166 477 150.104 1.776.883 Skupaj rezervacije za jubil. nagrade in odpravnine 2.952.261 237.631 0 -19.819 32.275 169.113 3.487 241.356 2.723.843 Rezerv, za odškodnine v zvezi z denacionalizac. zahtevki 4.763.047 325.280 0 0 0 0 0 5.088.327 Rezerv.za verjetne izgube pri sporih v teku 0 30.748 0 0 0 0 0 30.748 Skupaj druge rezervacije 4.763.047 356.028 0 0 0 0 0 5.119.075 Skupaj rezervacije 7.715.308 593.659 0 -19.819 32.275 169.113 3.487 241.356 7.842.918 Brezplačni prevzem OS 684.253 0 74.437 0 46.371 0 0 712.319 Brezplačni prevzem priključkov 3.667.454 0 176.856 0 115.036 0 0 3.729.274 Brezplačno dobljena opredmetena osnovna sredstva 4.351.707 0 251.292 0 161.407 0 0 4.441.593 Dolgoročno odloženi prihodki-najemnine 8.633 0 0 0 3.837 0 0 4.796 Odloženi prihodki iz naslova povprečnih stroškov priključitve 1.781.470 0 0 0 85.319 0 0 1.696.151 DPCR - pravica do uporabe 8.700 0 0 0 580 0 0 8.120 Dolg. odi. prih.-najemnina in storitve SODO - RO 2014 0 0 114.014 0 0 38.005 0 76.009 Projekt STORY-dolg. odi. prihodki 0 0 85.919 0 29.464 0 0 56.455 Projekt INCREASE-dolg. odloženi prihodki 53.356 0 37.201 0 32.596 0 0 57.961 Prejete državne podpore 130.325 0 21.801 0 15.135 0 0 136.991 Drugi dolgoročno vkalkulirani stroški 0 3.831 0 0 0 0 0 3.831 Sklad reenergija 15.196 15.196 0 Skupaj dolgoročne PČR 6.349.387 3.831 510.228 0 328.338 38.005 0 15.196 6.481.907 Skupaj rezervacije In dolgoročne PČR 14.064.693 597.489 510.227 -19.820 360.611 207.117 3.486 256.551 14.324.824 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 130 V naslednji tabeli je prikazano gibanje rezervacij in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev v letu 2015. Zneski so v€ Opis postavke Začetno Povečanja (oblikovanja) Zmanjšanja (črpanje, odprava) Končno stanje 1. 1. 2014 V breme stroškov (odhodkov) Pripoznanje v breme sredstev Pripoznanje v breme kapitala V dobro poslovnih prihodkov V dobro obveznosti oz. KPČR stanje 31. 12. 2014 Rezervacije za jubilejne nagrade 1.065.088 108.002 0 0 0 88.707 1.084.383 Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi 1.722.746 166.037 0 7.139 0 28.044 1.867.877 Skupaj rezervacije za jubil. nagrade in odpravnine 2.787.834 274.03 9 0 7.139 0 116.751 2.952.260 Rezerv, za odškodnine v zvezi z denacionalizac. zahtevki 4.565.078 197.969 0 0 0 0 4.763.047 Skupaj druge rezervacije 4.565.078 197.969 0 0 0 0 4.763.047 Skupaj rezervacije 7.352.912 472.008 0 7.139 0 116.751 7.715.307 Brezplačni prevzem OS 731.206 0 0 0 46.952 0 684.254 Brezplačni prevzem priključkov 3.406.364 0 367.409 0 106.320 0 3.667.453 Brezplačno dobljena opredmetena osnovna sredstva 4.137.570 0 367.409 0 153.272 0 4.351.707 Odloženi prihodki iz naslova povprečnih stroškov priključitve 1.866.789 0 0 0 85.319 0 1.781.470 DPCR - pravica do uporabe 9.280 0 0 0 580 0 8.700 Dolgoročno odloženi prihodki -najemnine 0 0 12.150 0 3.517 0 8.633 Prejete državne podpore 130.402 0 12.180 0 12.257 0 130.325 Dobljena sredstva za Sklad reenergija 15.196 0 0 0 0 0 15.196 Drugo 69.059 0 0 0 15.703 0 53.356 Skupaj dolgoročne PCR 6.228.295 0 391.739 0 270.648 0 6.349.386 Skupaj rezervacije in dolgoročne PCR 13.581.206 472.008 391.739 7.139 270.648 116.751 14.064.693 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 131 16.13 Dolgoročne obveznosti Na dan 31. 12. 2015 je imela skupina Elektro Gorenjska 40.675.440 € dolgoročnih obveznosti, kar je 4,8 mio € več kot na dan 31. 12. 2014. Glavnino dolgoročnih obveznosti predstavljajo dolgoročne finančne obveznosti v znesku 40.526.928 €. Vse dolgoročne finančne obveznosti imajo rok dospelosti daljši od pet let. Večino (98 %) vseh dolgoročnih finančnih obveznosti predstavljajo obveznosti do bank. V letu 2015 smo odplačali 18.322.369 € glavnic, od tega smo zaradi refinanciranja predčasno odplačali 10.655.000 € glavnic. Stroški obresti so znašali 1.026.655 € (obresti v zvezi z dolgoročnimi posojili in pripadajočimi obrestnimi zamenjavami). Obresti v znesku 95.224 € so bile kapitalizirane. V letu 2014 smo odplačali 7.054.329 € glavnic, stroški obresti pa so znašali 1.165.610 €. Stanje najetih kreditov je na dan 31. 12. 2015 znašalo 46.420.559 €, konec leta 2014 pa 42.577.927 €. Pri večini posojil je pogodbena obrestna mera rezultat zbiranja ponudb zainteresiranih poslovnih bank pri pridobivanju posojil, ki potekajo v skladu z Uredbo o pogojih in postopkih zadolževanja pravnih oseb iz 87. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 23/04, 56/05, 65/06, 65/09). Obrestna mera je pri vseh najetih posojilih spremenljiva, vezana na 3- oziroma 6-mesečni EURIBOR. Pribitek k 3- oziroma 6-mesečnemu EURIBOR-u se giblje med 0,29 in 1,85 odstotnimi točkami. Večinoma so finančne obveznosti zavarovane z menicami, podrobnejši pregled zavarovanj kreditov pa je razviden v tabeli v nadaljevanju. Stanje dobljenih posojil za financiranje opredmetenih osnovnih sredstev na dan 31. 12. 2015 znaša 46.420.558 €. V zvezi z dolgoročnimi finančnimi obveznostmi je skupina izpostavljena predvsem obrestnemu tveganju, saj imajo družbe v skupini večinoma najeta dolgoročna posojila po spremenljivi obrestni meri (EURIBOR + pribitek). Ker so prihodnji denarni tokovi negotovi, so se družbe v skupini odločile zavarovati denarni tok z nakupom obrestne zamenjave. Na dan 31. 12. 2015 je s fiksno obrestno mero varovanih 40 % dolgoročnih posojil, kar predstavlja znesek 18.779.071 €. Poštena vrednost obrestne zamenjave po stanju na dan 31. 12. 2015 znaša - 672.889 €. Izpostavljenost tveganjem in sistemi varovanja pred tveganji so pojasnjeni v poslovnem poročilu, v poglavju 5 - Sistem vodenja kakovosti. Odložene obveznosti za davek na dan 31. 12. 2015 znašajo 117.710 €, na zadnji dan leta 2014 pa so znašale 8.727 €. Skupina nima dolgoročnih dolgov do članov uprave (ravnateljstva), članov nadzornega sveta in notranjih lastnikov. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 132 Gibanje dolgoročnih finančnih obveznosti v letu 2015 je prikazano v naslednji preglednici: Zneski so v€ Naziv Leto odobritve Leto zapadlosti Namen posojila Zavarovanje posojil Obrestno varovanje Stanje 31. 12. 2014 Povečanja zaradi novih najemov Odplačila 2015 Končno stanje 31. 12. 2015 Kratkoročni del dolgoročnih posojil 31. 12. 2015 Dolgoročni del posojil 31. 12. 2015 Zapade od 31. 12. 2015 do 31. 12. 2020 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10=7+8+9 11=del 10 12=del 10 13=del 10 kredit 1 2009 2017 investicije bianco menice da 3.642.857 0 -1.214.286 2.428.571 1.214.286 1.214.285 2.428.571 kredit 2 2008 2016 investicije bianco menice ne 2.008.939 0 -1.004.470 1.004.470 1.004.470 0 1.004.470 kredit 3 2007 2015 investicije, obratna sredstva bianco menice ne 1.245.642 0 -1.245.642 0 0 0 0 kredit 4 2010 2018 investicije bianco menice da 4.114.286 0 -1.028.571 3.085.715 1.028.571 2.057.144 3.085.715 kredit 5 2011 2023 investicije bianco menice da 7.012.500 0 -850.000 6.162.500 850.000 5.312.500 6.612.500 kredit 6 2012 2023 investicije bianco menice ne 4.050.000 0 -4.050.000 0 0 0 0 kredit 7 2012 2023 investicije bianco menice ne 4.050.000 0 -450.000 3.600.000 450.000 3.150.000 2.250.000 kredit 8 2013 2024 investicije bianco menice ne 7.200.000 0 -7.200.000 0 0 0 0 kredit 9 2014 2025 investicije bianco menice ne 8.100.000 0 0 8.100.000 810.000 7.290.000 4.050.000 kredit 10 2012 2022 investicije hipoteka, odstop terjatev da 1.153.704 0 -718.084 435.619 86.590 349.029 432.950 kredit 11 2015 2024 investicije (refinanciranje) bianco menice ne 0 10.665.000 -561.316 10.103.684 1.122.632 8.981.052 5.613.158 kredit 12 2015 2030 investicije bianco menice ne 0 4.833.334 0 4.833.334 0 4.833.334 2.434.784 kredit 13 2015 2025 investicije ne 0 6.666.666 0 6.666.666 0 6.666.666 2.380.953 Skupaj dolgoročna posojila 42.577.927 22.165.000 -18.322.369 46.420.558 6.566.549 39.854.009 29.843.101 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 133 16.14 Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti na dan 31. 12. 2015 znašajo6.783.667 € in so za 0,9 mio € nižje kot na dan 31. 12. 2014. Kratkoročne finančne obveznosti do bank predstavljajo kratkoročni del dolgoročnih posojil. Zneski so v€ I Opis postavke 31. 12. 2015 31.12.2014 I Kratkoročne finančne obveznosti do bank 6.566.549 7.561.053 Druge kratkoročne finančne obveznosti 217.118 130.328 Skupaj kratkoročne finančne obveznosti 6.783.667 7.691.381 16.15 Kratkoročne poslovne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti v znesku 5.937.486 € so bile konec leta 2015 za 13,9 mio € nižje kot na zadnji dan leta 2014. Razlog je predvsem v spremembi sestave skupine zaradi pripojitve družbe Elektro Gorenjska Prodaja k družbi ECE(več pojasnjeno v poglavju 14.1 - Splošni računovodski okv ). Kratkoročne poslovne obveznosti se večinoma nanašajo na obveznosti do dobaviteljev (za svoj račun) in do družbe SODO (poslovanje za tuj račun). Podrobnejša razčlenitev kratkoročnih poslovnih obveznosti je prikazana v naslednji preglednici. Zneski so v€ Opis postavke 31. 12. 2015 31. 12. 2014 Obveznosti do dobaviteljev za svoj račun 2.137.478 11.720.617 Obveznosti do dobaviteljev v svojem imenu in za tuj račun 1.802.892 4.458.023 - obveznosti do družbe SODO, d.o.o. 1.802.831 4.457.987 - do drugih 62 36 Druge obveznosti 1.997.116 3.658.455 - do delavcev 995.534 1.073.959 - do države in drugih institucij 443.667 848.071 - za prejete predujme in varščine 25.810 602.139 - drugo (obresti, odtegljaji delavcem, kapitalska družba...) 532.106 1.134.286 Skupaj kratkoročne obveznosti iz poslovanja 5.937.486 19.837.095 16.16 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve Na dan 31. 12. 2015 znašajo pasivne časovne razmejitve 931.883 €. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2014 so nižje za 274 tisoč €. Razlog je predvsem v spremembi sestave skupine zaradi pripojitve družbe Elektro Gorenjska Prodaja k družbi ECE (več pojasnjeno v poglavju 14.1 - Splošni računovodski okvi ). Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 134 16.17 Potencialna sredstva, obveznosti in zunajbilančna evidenca Zunajbilančna sredstva oziroma obveznosti na dan 31. 12. 2015 znašajo 29.084.680 €. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2014 so predvsem zaradi nečrpanih delov dolgoročnih kreditov višje za 14 mio €. Vrednost potencialnih sredstev znaša 3.530.483 €. V okviru teh največjo vrednost predstavljajo prejete garancije. Potencialne obveznosti v znesku 6.461.431 € predstavljajo dana poroštva pridruženi družbi. Ostalo zunajbilančno evidenco sestavlja nečrpan del kreditov v znesku 16.666.667 € in osnovna sredstva v lasti SODO (2.426.099 €). Družba Elektro Gorenjska je v skladu s pogodbo s SODO oz. kupoprodajno pogodbo v zunajbilančni evidenci dolžna voditi sredstva financirana iz povprečnih stroškov priključevanja, ki so bila po stanju na dan 31. 8. 2010 prenesena v last in posredno posest SODO oz. družbi SODO prodana v letu 2011. Skupina v letu 2015 drobnega inventarja ne vodi več v zunajbilančni evidenci, ima pa vzpostavljene evidence za spremljanje zadolžitev. Zneski so v€ I Opis postavke 31. 12. 2015 31.12.2014 I Tuj material v skladišču 254.700 172.286 Prejete garancije 2.534.917 3.305.824 Služnostne pravice 740.866 773.681 Skupaj potencialna sredstva 3.530.483 4.251.791 Zastavljeni depoziti 0 307.263 Izdane garancije, poroštva 6.461.431 6.837.754 Skupaj potencialne obveznosti 6.461.431 7.145.017 Drobni inventar 0 1.134.364 Osnovna sredstva v lasti SODO 2.426.099 2.527.427 Nečrpan del kredita 16.666.667 0 Skupaj ostalo 19.092.766 3.661.791 Skupaj zunajbilančna evidenca 29.084.680 15.058.599 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 135 17 Pojasnila postavk v izkazu poslovnega izida 17.1 Cisti prihodki od prodaje Cisti prihodki od prodaje so v letu 2015 znašali 35.404.931 €. V primerjavi z doseženimi v letu 2014 so bili predvsem zaradi pripojitve hčerinske družbe Elektro Gorenjska Prodaja k družbi ECE nižji za 48 mio €. Struktura čistih prihodkov od prodaje je razvidna v naslednji tabeli. Zneski so v€ I Opis postavke Leto 2015 Leto 2014 I Prihodki od prodaje električne energije 3.702.068 52.218.131 Prihodki od prodaje električne energije - oskrbe SODO 13.242 23.467 Prihodki od najemnine in storitev v razmerju s SODO 27.205.179 26.825.566 Prihodki za pokrivanje izgub EE v razmerju s SODO 3.085.012 2.985.241 Prihodki od najemnin 479.125 375.714 Prihodki od gradbenih in montažnih del 379.200 493.904 Prihodki od prodaje drugih poslovnih učinkov 541.104 979.153 Skupaj čisti prihodki od prodaje poslovnih učinkov 35.404.931 83.901.176 Večino čistih prihodkov od prodaje v letu 2015 predstavljajo prihodki od najemnine in storitev v razmerju do SODO (27.205.179 €) ter prihodki za pokrivanje izgub električne energije v razmerju s SODO (3.085.012 €). V primerjavi z etom 2014 je zaradi spremembe v sestavi skupine Elektro Gorenjska (več v poglavju 4.1 - Splošni računovodski okvi) prišlo do bistvenega znižanja prihodkov od prodaje električne energije. Večino teh prihodkov je v letu 2014 realizirala hčerinska družba Elektro Gorenjska Prodaja. Prihodki od najemnine in storitev v razmerju s SODO in prihodki za pokrivanje izgub električne energije v razmerju s SODO so doseženi na osnovi dolgoročne pogodbe z družbo SODO o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z električno energijo. Pogodba s SODO je pojasnjena v poglavju 1.10.5. - Pogodba s SO Posli v zvezi s prihodki za izgube električne energije v omrežju družbe so predstavljeni tudi v Poslovnem poročilu, poglavje 4.10.6- Izgube električne energije v omrežj . 17.2 Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve V letu 2015 so usredstveni lastni učinki znašali 4.563.225 €. Predstavljajo predvsem investicije v opredmetena osnovna sredstva - energetsko infrastrukturo. V primerjavi z letom 2014 je bila vrednost usredstveni h lastnih učinkov za 511.017 € višja. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 136 17.3 Drugi poslovni prihodki Druge poslovne prihodke v znesku 742.089 € sestavljajo: Zneski so v€ I Opis postavke Leto 2015 Leto 2014 1 Prevrednotovalni poslovni prihodki 259.782 75.623 Prihodki iz naslova prenosa dolgoročno odloženih prihodkov med redne poslovne prihodke: 323.469 267.084 - brezplačni prevzem OS 46.371 46.952 - brezplačni prevzem priključkov 115.036 106.320 - povprečni stroški priključevanja 85.319 85.319 - drugo 76.744 28.493 Povrnjene škode od zavarovalnice 49.382 1.026.063 Ostali poslovni prihodki 109.457 122.212 Skupaj drugI poslovni prihodki 742.0 89 1.490.981 Prihodki iz prenosa dolgoročno odloženih prihodkov (dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev) med redne prihodke ter prihodki iz odprave rezervacij so pojasnjeni tudi v poglavju 5.12 - Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve. 17.4 17.5 17.6 Finančni prihodki iz deležev V letu 2015 je skupina Elektro Gorenjska realizirala za 2.550.287 € finančnih prihodkov iz deležev. Prihodki v znesku 862.296 € predstavljajo sorazmerni del čistega dobička pridruženih družb ECE in konsolidirata po kapitalski metodi, prihodki v znesku 1.687.991 € pa se nanašajo na Elektro Gorenjska Prodaja, do katere je prišlo s pripojitvijo k družbi ECE. Soenergetika v izgubo kontrole v etu 2015, ki se hčerinski družbi Finančni prihodki iz danih posojil Finančne prihodke iz danih posojil sestavljajo: Zneski so v€ 1 Opis postavke Leto 2015 Leto 2014 1 Prejete obresti za kratkoročne depozite pri poslovnih bankah 7.267 53.583 Skupaj finančni prihodki Iz danih posojil 7.267 53.583 Finančni prihodki iz poslovnih terjatev Skupina Elektro Gorenjska je v letu 2015 realizirala 61.122 € finančnih prihodkov iz poslovnih terjatev. Kot je razvidno iz naslednje tabele, večino predstavljajo zamudne obresti za električno energijo in omrežnino. V primerjavi z letom 2014 so se ti prihodki znižali predvsem zaradi spremembe v sestavi skupine Elektro Gorenjska v letu 2015 (več v poglavju 4.1 - Splošni računovodski ok\ ). Zneski so v€ 1 Opis postavke Leto 2015 Leto 2014 I Zamudne obresti od terjatev za električno energijo in omrežnino 36.615 171.137 Obresti od drugih terjatev 24.507 22.239 Skupaj finančni prihodki Iz poslovnih terjatev 61.122 193.377 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 137 17.7 Nabavna vrednost prodanega blaga in stroški porabljenega materiala Nabavno vrednost prodanega blaga in stroškov porabljenega materiala sestavljajo: Zneski so v€ I Opis postavke Leto 2015 Leto 2014 1 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala 24.532 56.727 Nakup električne energije 0 44.742.721 Nakup električne energije - izgube in oskrbe SODO 2.502.661 2.530.128 Stroški materiala: 3.867.023 4.341.060 - materialni stroški vzdrževanja 230.091 530.723 - stroški mat. v zvezi z usredstvenimi lastnimi učinki, storitve za trg 2.887.235 2.859.542 - stroški energije 504.178 576.683 - odpis drobnega inventarja 127.874 205.548 - stroški pisarniškega materiala 77.443 105.066 - drugi stroški materiala 40.202 63.498 Nabavna vrednost prodanega blaga in stroški 6.394.215 51.670.636 V primerjavi z letom 2014 seje nabavna vrednost prodanega blaga skupaj s stroški porabljenega materiala znižala za 45,3 mio €. Razlog predstavlja sprememba v sestavi skupine Elektro Gorenjska v letu 2015 (več v poglavju 14.1 -Splošni računovodski ok\ ). Hčerinska družba Elektro Gorenjska Prodaja je namreč v letu 2014 realizirala večino stroškov nakupa električne energije. Posli nakupovanja izgub so predstavljeni tudi v Poslovnem poročilu, poglavje 1.10.6- Izgube električne energije v omrežju. Posli oskrb z električno energijo so podrobneje predstavljeni v Poslovnem poročilu, poglavje 1.10.7 - Oskrbe SODO. Stroški materiala, porabljenega pri vzdrževanju opredmetenih osnovnih sredstev so predstavljeni tudi v Poslovnem poročilu, poglavje 6.5 - Vzdrževanje energetskih naprav. Stroški materiala v zvezi z usredstvenimi lastnimi učinki in storitvami za trg (leto 2015: 2.887.235 € in leto 2014: 2.859.542 €) obsegajo vrednosti materiala, ki ga skupina nato obravnava kot sestavni del: • nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev, zgrajenih ali izdelanih v družbi za potrebe družbe (usredstveni astni učinki), kar je podrobneje predstavljeno v poglavju 17.2 - Usredstveni lastni proizvodi in lastne storit ; • vrednosti storitev (gradbenih, elektromontažnih in podobnih storitev), prodanih na trgu (glejte tudi pojasnilo 17.1 - Cisti prihodki od prodaje). 17.8 Stroški storitev Stroški storitev so v letu 2015 znašali 4.631.285 €, v letu 2014 pa 6.144.867 €. Znižanje stroškov je predvsem posledica spremembe v sestavi skupine Elektro Gorenjska v letu 2015 (več v poglavju 14.1 - Splošni računovodski ok ). Največji strošek v okviru stroškov storitev predstavljajo stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem elektroenergetske infrastrukture in ostalih opredmetenih osnovnih sredstev. Podrobnejša struktura stroškov storitev je v naslednji tabeli. Zneski so v€ Opis postavke Leto 2015 Leto 2014 Stroški storitev pri ustvarjanju proizvodov in opravljanju storitev 145.483 152.225 Stroški transportnih storitev 159.148 512.677 Stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem elektroenerg. infrastrukture in ostalih opredmetenih osnovnih sredstev 1.828.825 2.083.907 Najemnine 175.623 205.386 Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom 46.715 31.130 Stroški plačilnega prometa, bančnih storitev in zavarovalnih premij 691.719 667.407 Stroški intelektualnih in osebnih storitev 442.897 716.596 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 138 Opis postavke Leto 2015 Leto 2014 Stroški reklame in reprezentance 126.518 234.883 Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, skupaj z dajatvami, ki bremenijo podjetje 156.010 173.357 (stroški po pogodbah o delu, avtorskih pogodbah, sejnine članov nadzornega sveta ...) Stroški informacijskih in drugih storitev 858.348 1.367.299 Skupaj stroški storitev 4.631.285 6.144.867 Stroški storitev pri ustvarjanju proizvodov in opravljanju storitev(leto 2015: 145.483 €; leto 2014: 152.225 €) obsegajo vrednosti gradbenih storitev, elektromontažnih storitev, storitev projektiranja in drugih podobnih storitev, kijih skupina nato obravnava kot sestavni del: • nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev, zgrajenih ali izdelanih v družbi za potrebe družbe (usredstveni astni učinki), kar je podrobneje predstavljeno v poglavju 7.2 - Usredstveni lastni proizvodi in lastne storit\ , • vrednosti storitev (gradbenih, elektromontažnih in podobnih storitev), prodanih na trgu (glejte tudi >ojasnilo 17.1 -Cisti prihodki od prodaji). Vzdrževanje elektroenergetske infrastrukture je predstavljeno tudi v Poslovnem poročilu, poglavje 5.5 - Vzdrževanje energetskih naprav. Stroške intelektualnih storitev sestavljajo stroški za potrebeznanstvenoraziskovalnega dela, ki je predstavljeno tudi v poslovnem poročilu, poglavje 6.6 - Razvoj in projektiranje, stroški izobraževanja ter s tem povezani stroški šolnin in stroški dodatnega strokovnega usposabljanja, ki so predstavljeni v Poslovnem poročilu, v poglavju S.1.4. Stroški reklame in reprezentance vključujejo tudi stroške sponzoriranja, ki so podrobneje predstavljeni v poslovnem ooročilu, poglavje 9.3.1 - Komuniciranje z lokalno skupnostjo in družbena odgovornost Stroške drugih storitev predstavljajo predvsem stroški, povezani z računalniško informacijskim sistemom, in obsegajo skrb za nemoteno in varno delovanje informacijskega sistema skupine, elektronske pošte, dostopa do svetovnega spleta, zagotavljanje primerne ravni varovanja podatkov in storitev, izvajanje skupne varnostne politike, obdelava podatkov, hramba računalniško obdelanih podatkov in druge storitve vzdrževanja računalniške programske opreme. 17.9 Stroški dela Stroške dela v višini 11.986.571 € sestavljajo: Opis postavke Stroški plač Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlencev Stroški delodajalčevih prispevkov in drugih dajatev od plač 8.079.929 412.724 1.450.406 Zneski so v€ 8.968.973 439.652 1.530.095 Stroški dela 2.043.511 2.170.668 Skupaj stroški dela 11.986.571 13.109.388 Znižanje stroškov v primerjavi z letom 2014 je predvsem posledica spremembe v sestavi skupine Elektro Gorenjska zaradi pripojitve hčerinske družbe Elektro Gorenjska Prodaja k družbi ECE (več v poglavju 4.1 - Splošni računovodski okvir). Družba Elektro Gorenjska ima v omenjenih stroških 89 % delež. Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja so predstavljeni tudi v Poslovnem poročilu, poglavje 9.1.12 -Skrb za zaposlene in z njimi povezane skupine zunaj delovnega časa. Stroški delodajalčevih prispevkov in drugih dajatev od plač obsegajo tudi prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: leta 2015 v višini 791.046 €; leta 2014 pa v višini 831.218 €. Število zaposlenih in njihova izobrazbena struktura ter druge informacije v zvezi z zaposlenimi so podrobneje predstavljene v Poslovnem poročilu, poglavje 9.1 - Skrb za zaposlene. Prejemki uprave, nadzornega sveta in zaposlenih po individualnih pogodbah pa so podrobneje predstavljeni v poglavju 21.2 - Posli z upravo, nadzornim svetom in zaposlenimi po pogodbah, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 139 17.10 Odpisi vrednosti Odpisi vrednosti so v letu 2015 znašali 10.354.423 €. Njihova struktura je naslednja: Opis postavke Amortizacija neopredmetenih osnovnih sredstev Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev Amortizacija naložbenih nepremičnin Skupaj stroški amortizacije Prevrednotovalni poslovni odhodki pri OOS in NN 256.518 9.693.043 44.735 9.994.296 341.698 Zneski so v€ 305.175 9.797.756 43.724 10.146.656 230.215 Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 18.429 107.070 Skupaj odpisi vrednosti 10.354.423 10.483.941 Stroški amortizacije neopredmetenih osnovnih sredstev (256.518 €) so predstavljeni tudi v poglavju >.1 -Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve; stroški amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev (9.693.043 €) v poglavju I6.2 - Opredmetena osnovna sredstvc; stroški amortizacije naložbenih nepremičnin (44.735 €) pa v poglavju 6.3 - Naložbene nepremičnine. 17.11 Drugi poslovni odhodki Druge poslovne odhodke v višini 699.012 € sestavljajo: Zneski so v€ Opis postavke Leto 2015 Leto 2014 1 Prispevek za spodbujanje zaposlovanja invalidov 64.207 82.315 Prispevek za stavbno zemljišče 101.853 116.047 Prispevek za onesnaženo vodo 10.995 10.995 Koncesija za rabo vode 50.219 79.674 Oblikovanje rezervacij 356.028 197.969 Drugi odhodki (str. za varstvo okolja, odškodnine...) 115.711 175.358 Skupaj drugi poslovni odhodki 699.012 662.358 Zaposlovanje invalidov in politika štipendiranja sta podrobneje predstavljena v Poslovnem poročilu, poglavje 1.3 -Zaposlovanje invalido oziroma v poglavju 3.1.4 - Izobraževanj . Oblikovanje rezervacij je podrobneje pojasnjeno tudi v poglavju 5.12 - Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve. 17.12 Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb Skupina je imela v letu 2015 za 41.317 € finančnih odhodkov iz naslova oslabitve dolgoročne finančne naložbe v delnice družbe Informatika, d. d. V letu 2014 so ti odhodki znašali 28.208 €. 17.13 Finančni odhodki iz finančnih obveznosti Finančni odhodki iz finančnih obveznosti so v letu 2015 znašali 1.026.706 €. Kot je razvidno iz spodnje tabele, jih sestavljajo predvsem odhodki od obresti za prejeta dolgoročna posojila pri poslovnih bankah. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 140 Zneski so v€ I Opis postavke Leto 2015 Leto 2014 I Odhodki od obresti za prejeta posojila pri poslovnih bankah 742.150 1.142.036 Odhodki od obresti - obrestna zamenjava 284.504 306.069 Odhodki od obresti za prejeta posojila od drugih družb 51 0 Skupaj finančni odhodki iz finančnih obveznosti 1.026.706 1.448.106 17.14 17.15 17.16 17.17 Drugi odhodki Druge odhodke sestavljajo donacije in ostali drugi odhodki. V letu 2015 so znašali 40.978 €, v letu 2014 pa 45.965 €. Razčlenitev stroškov po funkcionalnih skupinah Razčlenitev stroškov po funkcionalnih družbah prikazuje naslednja preglednica: Zneski so v € Opis postavke Leto 2015 Leto 2014 Stroški prodanih poslovnih učinkov 27.378.784 72.894.909 Stroški splošnih dejavnosti 5.286.427 6.528.636 Stroški prodaje 1.025.405 2.310.360 Skupaj 33.690.616 81.733.905 Davek iz dobička Obračunani davek iz dobička za poslovno leto 2015 znaša 740.948 € (leta 2014: 722.397 €). V letih 2015 in 2014 so vse družbe v skupini izkazovale obveznost za davek iz dobička. Pregled izračuna davka iz dobička za posamezno leto je v naslednji preglednici: Zneski so v€ Opis postavke Dobiček pred obdavčitvijo Prihodki, ki zmanjšujejo davčno osnovo Odhodki, ki povečujejo davčno osnovo Odhodki, ki zmanjšujejo davčno osnovo Zmanjšanje davčne osnove na podlagi olajšav Drugo Davčna osnova Davčna stopnja 7.000.600 -1.489.276 810.882 -156.841 -1.784.214 -22.636 4.358.516 17% 6.968.084 -978.830 731.762 -108.510 -2.078.429 -284.680 4.249.397 17% Davek od dobička 740.94 8 7 2 2.3 9 7 Efektivna davčna stopnja 11 % 10 % Odložene obveznosti za davek in odloženi davki Odložene obveznosti za davek po stanju na dan 31. 12. 2015 znašajo 117.709 €. Nanašajo se na obdavčljive začasne razlike iz naslova pripojitve družbe Elektro Gorenjska Prodaja k družbi ECE in drobnega inventarja v osnovnih sredstvih. Terjatve za odloženi davek, ki po stanju na dan 31. 12. 2015 znašajo 706.329 €, skupina v skladu s SRS 5.16 ni pri poznala (negotovost glede prihodnjih obdavčljivih dobičkov). Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 141 18 Pojasnila postavk izkaza drugega vseobsegajočega donosa Druge sestavine vseobsegajočega donosa v znesku 221.880 € predstavljajo zmanjšanje negativne poštene vrednost obrestne zamenjave v letu 2015 (217.975 €) in pozaposlitvene zaslužke zaposlenih iz naslova odpravnine ob upokojitvi (3.905 €). Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 142 19 Pojasnila postavk v izkazu denarnih tokov V letu 2015 je imela skupina Elektro Gorenjska 80.198.162 € prejemkov in 81.825.598 € izdatkov. Prejemki in izdatki vključujejo ustrezne zneske dajatev, predvsem DDV in trošarine, skladno z izstavljenimi oziroma prejetimi računi. Denarni izid je bil v letu 2015 negativen in je znašal -1.627.435 €. Skupina je imela na dan 1. 1. 2015 na tronsokcijskih računih pri bankah in v obliki kratkoročnih depozitov oz. depozitov na odpoklic denarna sredstva v višini 5.188.746 €, na dan 31. 12. 2015 pa je stanje teh sredstev znašalo 3.561.311 €. Prebitek prejemkov pri poslovanju je v letu 2015 znašal 12.333.671 €, kar pomeni, da družbe v skupini z osnovno dejavnostjo poslujejo pozitivno in ustvarjajo pozitiven denarni tok. S tem je skupina v letu 2015 lahko poravnala vse svoje obveznosti (izdatke), ki se nanašajo na odplačilo glavnic in obresti iz naslova dolgoročno najetih kreditov, ter delno financirala tudi nove pridobitve neopredmetenih in opredmetenih sredstev. Največje prejemke predstavljajo prejemki, dobljeni po Pogodbi s SODO za izvajanje storitev in najemnin za elektroenergetsko infrastrukturo. Prebitek izdatkov pri naložbenju je v letu 2015 znašal 14.628.297 €. Panoga, v kateri deluje družba Elektro Gorenjska, je namreč tehnološko zelo intenzivna in za zagotavljanje kakovostne oskrbe svojih odjemalcev na področju distribucijskega omrežja Elektra Gorenjska zahteva velika in konstantna vlaganja (pojasnjeno predvsem v poglavju 16.2 - Opredmetena osnovna sredstvi ). Nove pridobitve neopredmetenih in opredmetenih sredstev so se v glavnem financirale s pridobitvijo novih dolgoročnih kreditov v višini 11.500.000 € (pojasnjeno v poglavju 16.13 - Dolgoročne obveznost), delno pa so se financirale iz prebitkov prejemkov pri poslovanju. Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti poleg črpanja dolgoročnih kreditov za financiranje investicij (11.500.000 €) vključujejo še črpanje kreditov za refinanciranje v znesku 10.655.000 €. V istem znesku so upoštevana tudi odplačila kreditov, ki smo jih posledično predčasno odplačali. Prejemki in izdatki v zvezi s kratkoročnimi finančnimi obveznostmi predstavljajo kratkoročno zadolževanje v obdobju do črpanja dolgoročnih kreditov. Izdatke pri financiranju povečuje izplačilo dividend v znesku 2.048.270 €. Prebitek prejemkov pri financiranju tako znaša 667.191 €. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 143 20 Pogojne obveznosti Poleg obveznosti, pri poznanih med dolgoročnimi rezervacijami, skupina Elektro Gorenjska nastopa kot tožena stranka še v nekaterih pravdnih zadevah, vendar ne gre za spore večjih vrednosti, zato skupina v zvezi s temi spori tudi ne pričakuje pomembnejših odhodkov oziroma izgub. Pogojne obveznosti skupine so prikazane tudi v poglavju 16.17 -Potencialna sredstva, obveznosti in zunajbilančna evidenca. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 144 21 Posli s povezanimi osebami 21.1 Posli z družbami v skupini v letu 2015 Obvladujoča družba Elektro Gorenjska je v letu 2015 poslovala z odvisno družbo Gorenjske elektrarne. Med transakcijami v okviru skupine, ki so bile izločene v konsolidiranem izkazu poslovnega izida, so pomembne predvsem naslednje: Zneski so v€ 1 Opis postavke Znesek 1 Prihodki od opravljenih storitev sploših služb (prihodki obvladujoče družbe) 162.033 Prihodki od najemnin (prihodki obvladujoče družbe) 143.010 Vse transakcije z odvisnimi družbami so bile opravljene pod običajnimi tržnimi pogoji. Družba Elektro Gorenjska kot obvladujoča družba ni ovirala oziroma oškodovala poslovanja družbe Gorenjske elektrarne kot odvisne družbe. 21.2 Posli z upravo, nadzornim svetom in zaposlenimi po pogodbah, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe Predsednik uprave obvladujoče družbe in direktor odvisne družbe Skupina Elektro Gorenjska je v letu 2015 spodaj navedenim osebam izplačala naslednje bruto oz. neto prejemke: Zneski so v€ Predsednik uprave/direktor družbe Osebni prejemek Uspešnost poslovanja Odpravnina Jubilejna nagrada Regres za letni dopust Plačilo neizk. letnega dop. Povračila stroškov Skupaj 1. Elektro Gorenjska bruto prejemek 73.333 0 0 0 0 0 3.103 76.436 neto prejemek 35.337 0 0 0 0 0 3.103 38.440 2. Gorenjske elektrarne bruto prejemek 69.225 0 0 0 0 0 1.619 70.844 neto prejemek 38.640 0 0 0 0 0 1.619 40.259 Povračila stroškov (t. i. materialni stroški) vključujejo: dnevnice, prevoz na delo, prehrano in stroške na službenih potovanjih. Obračunavajo se v skladu s pogodbami o zaposlitvi oziroma podjetniško kolektivno pogodbo. Ugodnosti predsednika uprave obvladujoče družbe in direktorja odvisne družbe, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi, so bile v letu 2015 naslednje: Zneski so v€ Predsednik uprave/direktor družbe Zavarovalne premije Uporaba služb, avtomobila Uporaba mob. telefona Dopolnilno izobraževanje Elektro Gorenjska 1.410 14.329 452 1.776 Gorenjske elektrarne 1.294 6.847 308 497 Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 145 Nadzorni svet Nadzorni svet družbe Eiektro Gorenjska je imel v letu 2015 skupaj 11 sej, in sicer 29. 1. 2015, 18. 2. 2015, 27. 3. 2015, 24. 4. 2015, 15. 5. 2015, 3. 6. 2015, 29. 7. 2015, 3. 9.2015, 7. 10. 2015, 18. 11. 2015 in 14. 12. 2015. Na štirih sejah je manjkal po eden od članov nadzornega sveta, na eni seji pa sta manjkala dva člana. V okviru nadzornega sveta delujeta revizijska komisija in komisija za kadrovske zadeve in imenovanja. Revizijska komisija, katere člani so Andrej Koprivec, dr. Andrej Baričič in Elvis Durakovič, je imela v letu 2015 skupaj 9 rednih in eno dopisno sejo. Redne seje so bile 30. 1. 2015, 24. 3. 2015, 22. 4. 2015, 6. 5. 2015, 27. 5. 2015, 17. 6. 2015, 23. 9. 2015, 29. 10. 2015, 3. 12. 2015, dopisna seja pa je potekala 29. 6. 2015. Na eni od sej je eden od članov komisije manjkal. Komisija za imenovanja in kadrovske zadeve, katere člani so Samo Logar, mag. Tedo Djekanovič in Milena Pervanje, je imela v letu 2015 skupaj 4 redne in eno dopisno sejo. Redne seje so bile izvedene 9. 4. 2015, 2. 6. 2015, 26. 8. 2015 in 27. 11. 2015. Na vseh sejah so bili prisotni vsi člani komisije. Dopisna seja je bila izvedena 2. 12. 2015. Bruto in neto prejemki članov nadzornega sveta v letu 2015 so prikazani v naslednji tabeli (pri tistih, ki so tudi člani komisij nadzornega sveta so vključeni tudi prejemki za sodelovanje v komisijah). Iz preglednice je razvidna tudi prisotnost posameznih članov na sejah. Zneski so v€ bruto/neto Udeležba na Udeležba i na Plačilo Sejnina Sejnina Potni Skupaj seji NS komisiji za opr. NS komisija stroški Št. Prisotnost Št. Prisotnost funkcije sej sej Prestavniki delničarjev mag. Samo Logar bruto 11 10 5 5 21.188 2.475 880 443 24.985 neto 15.410 1.800 640 322 18.172 Andrej Koprivec bruto 11 9 10 10 15.538 2.200 1.936 502 20.175 neto 11.301 1.600 1.408 365 14.673 mag. Tedo Djekanovič bruto 11 10 5 5 14.401 2.625 1.100 0 18.126 neto 10.474 1.909 800 0 13.183 Elvis Durakovič bruto 11 11 10 9 14.125 2.750 1.716 0 18.591 neto 10.273 2.000 1.248 0 13.521 Predstavniki zaposlenih Vojko Oman (do 7. 8. 2015) bruto 7 6 7.746 1.925 0 0 9.671 neto 5.634 1.400 0 0 7.034 Leopold Zupan (do 7. 8. 2015) bruto 7 6 8.521 1.925 0 0 10.446 neto 6.197 1.400 0 0 7.597 mag. Dominik Ovniček (od 8. 8. 2015) bruto 4 4 3.554 825 0 0 4.379 neto 2.585 600 0 0 3.185 Iztok Stular (od 8. 8. 2015) bruto 4 4 3.554 825 0 0 4.379 neto 2.585 600 0 0 3.185 Bruto in neto prejemki ter prisotnost zunanjih članov revizijske komisije in komisije za imenovanja in kadrovske zadeve je prikazana v spodnji preglednici: Zneski so v€ bruto/neto Udeležba na komisiji Št. sej Prisotnost Plačilo za opr. funkcije Sejnina komisija Potni stroški Skupaj Zunanji člani komisij dr. Andrej Baričič bruto 10 10 5.650 2.156 229 8.035 neto 4.055 1.568 167 5.789 Milena Pervanje bruto 5 5 5.650 1.100 0 6.750 neto 4.109 800 0 4.909 Kot je pojasnjeno v poglavju .6 - Nadzorni svet, člani nadzornega sveta in revizijske komisije poleg sejnin prejemajo tudi mesečno plačilo za opravljanje funkcije. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 146 Stroški drugih ugodnosti članov nadzornega sveta v letu 2015 predstavljajo zavarovanje odškodninske odgovornosti skladno s sklepom 16. skupščine delničarjev družbe Elektro Gorenjska. Ti stroški predstavljajo boniteto članov nadzornega sveta. Prikazani so v naslednji tabeli. Zneski so v€ Zavarovanje odgovornosti I Predstavniki delničarjev mag. Samo Logar 1.083 Andrej Koprivec 1.083 mag. Tedo Djekanovič 1.083 Elvis Durakovič 1.083 Predstavniki zaposlenih Vojko Oman 742 (do 7. 8. 2015) Leopold Zupan 742 (do 7. 8. 2015) mag. Domnik Ovniček 341 (od 8. 8. 2015) Iztok Štular 341 (od 8. 8. 2015) V spodnji tabeli so prikazana članstva članov nadzornega sveta družbe v drugih organih vodenja in nadzora. Članstvo Predstavniki delničarjev mag. Samo Logar nadzorni svet Snežnik d. d. Andrej Koprivec upravljanje - KOPRICO d. o. o., upravni odbor Avtotehna d. d. mag. Tedo Djekanovič član uprave Triglav int. d. d., nadzorni svet Triglav Osiguranje Beograd a. d. o., Triglav Osiguranje Skopje a. d. in Triglav Osiguranje Sarajevo d. d. Elvis Durakovič Predstavniki zaposlenih Vojko Oman Leopold Zupan mag. Dominik Ovinček Iztok Štular Uprava in nadzorni svet nista prejela nobenih prejemkov v zvezi z opravljanjem nalog v odvisnih družbah. Družbe v skupini Elektro Gorenjska niso prejele in tudi ne odobrile predujmov, posojil ali poroštev v tem poglavju navedenim osebam ali skupinam oseb in do njih na dan 31. 12. 2015 ne izkazujejo nobenih terjatev iz teh naslovov. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 147 22 Stroški revidiranja Skupina Elektro Gorenjska je po 57. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) zavezana k revidiranju letnega poročila. Pogodbeni znesek za revidiranje računovodskih izkazov družb v skupini in skupine Elektro Gorenjska za leto 2015 znaša 19.200 €. Pogodbeni znesek, porabljen za revidiranje poročila o poslovanju s povezanimi osebami za leto 2015, znaša 1.000 €. V letu 2015 smo evidentirali še 5.500 € stroškov nerevizijskih storitev, ki se nanašajo na leto 2014. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 148 23 Finančna tveganja Finančna tveganja v družbi Elektro Gorenjska so povezana s sposobnostjo ustvarjanja finančnih prihodkov, obvladovanja finančnih odhodkov, ohranjanja vrednosti premoženja, obvladovanja obveznosti ter zagotavljanja konkurenčne in dolgoročne plačilne sposobnosti. Glavne vrste finančnih tveganj so: • Kreditno tveganje oz. tveganje neizpolnitve nasprotne stranke, ki predstavlja možnost, da bodo terjatve do kupcev in drugih poslovnih partnerjev, ki so nastale zaradi odloženega plačila, poplačane z zamudo, samo delno oziroma sploh ne bodo poplačane. Vse to postaja v času gospodarske krize za družbo vedno bolj pomembno. Za obvladovanje tovrstnih tveganj sprotno spremljamo odprte terjatve družbe, omejujemo izpostavljenost posameznemu kupcu, obračunavamo zamudne obresti ter uporabljamo ustrezen sistem izterjave. Kreditno tveganje seje za matično družbo z izčlenitvijo dejavnosti nakupa in prodaje električne energije v hčerinsko družbo v letu 2011 močno zmanjšalo. Verjetnost materializacije kreditnega tveganja in obseg nastale škode na podlagi opisanih dejavnikov ocenjujemo kot srednjo, posledično tudi resnost tveganja opredeljujemo kot srednjo. • Tveganje kratkoročne plačilne nesposobnosti oziroma likvidnostno tveganje izhaja iz možnosti, da družba v določenem trenutku ne bo imela zadosti likvidnih sredstev za poravnavanje svojih tekočih obveznosti oziroma za vzdrževanje normalnega poslovanja. Likvidnostno tveganje obvladujemo predvsem z upravljanjem z denarnimi sredstvi na ravni skupine, s skrbnim planiranjem denarnih tokov, z vzpostavitvijo ustreznih kreditnih linij za kratkoročno uravnavanje likvidnosti ter z ustreznim upravljanjem obratnega kapitala. Sem sodijo naslednje aktivnosti: o Nadzor in medsebojno usklajevanje vseh OE na področju naročanja blaga in storitev oziroma sklepanja nabavnih pogodb glede na pričakovana razpoložljiva denarna sredstva. V to področje se uvršča tudi prioritiziranje nabav glede na razpoložljiva denarna sredstva. Omenjeno velja za vsa področja delovanja družbe, o Nadzor nad uresničevanjem odprtih naročil oziroma sklenjenih nabavnih pogodb, predvsem glede datuma dokončanja in datuma ter zneska predvidenega plačila obveznosti, o Nadzor nad pravočasnostjo plačevanja terjatev, predvsem pomembnejših odjemalcev, o Spremljanje zalog v luči dobrega gospodarja. o Spremljanje terjatev do kupcev, saj se nepravočasno plačevanje kupcev, kot posledica poslabšane finančne discipline ter večjih stroškov za izterjavo zapadlih neplačanih terjatev, izraža na slabši likvidnosti družbe. Prav ta ko je pomembno krajšanje plačilnih rokov kupcem. Resnost likvidnostnega tveganja ocenjujemo kot veliko. Zaradi vzpostavljenih kontrolnih mehanizmov in izvajanja ukrepov, predvsem upravljanja z denarnimi sredstvi na ravni skupine, verjamemo, da je verjetnost materializacije nelikvidnosti majhna. • Obrestno tveganje, ki predstavlja nevarnost v primeru neugodnega gibanja obrestnih mer. Družba je imela pred etom 2012 večino posojil najetih po spremenljivi obrestni meri (EURIBOR). Za obvladovanje obrestnega tveganja smo v letu 2012 obrestne mere za kredite z daljšo ročnostjo zaščitili z obrestno zamenjavo, kar pomeni, da smo variabilno obrestno mero spremenili v fiksno. Tudi v letu 2015 smo del zadolžitve izvedli s fiksno obrestno mero. Ta finančni inštrument nam omogoča bolj predvidljivo načrtovanje odlivov iz naslova obresti in enakomernejši denarni tok pri financiranju. Resnost obrestnega tveganja ocenjujemo kot majhno. Glede na trenutno gospodarsko situacijo se ne pričakuje pomembnejši dvig višine obrestnih mer, zato ta vpliv tveganja ocenjujemo kot zmeren. V družbi Gorenjske elektrarne so glavne vrste finančnih tveganj: • Obrestno tveganje, ki pomeni možnost izgube zaradi neugodnega gibanja obrestnih mer na trgu. Družba obrestno tveganje iz naslova finančnih obveznostih, ki so vezane na obrestne mero EURIBOR, obvladuje preko sklenjene obrestne zamenjave. Iz naslova sklenjene obrestne zamenjave se pričakuje uspešno varovanje pred denarno tokovnim tveganjem. Tako se je družba v celoti zavarovala pred obrestnim tveganjem. • Tveganje plačilne nesposobnosti je tveganje, da se bo družba soočila s težavami pri zbiranju finančnih sredstev, potrebnih za izpolnitev finančnih obveznosti. Družba se s tem tveganjem v letu 2015 ni soočala. • Valutno tveganje je finančno tveganje, ki pomeni nevarnost pred finančno izgubo zaradi sprememb vrednosti ene valute v primerjavi z drugo. Družba ni bila izpostavljena valutnim tveganjem v letu 2015. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 149 24 Dogodki po datumu bilance stanja Po datumu bilance stanja (31. 12. 2015) in do datuma revizorjevega poročila (22. 4. 2016) je družba Elektro Gorenjska od SODO prejela preliminarni obračun regulativnega leta 2015. Preliminarni obračun za leto 2015 je SODO izvedel na osnovi nerevidiranih računovodskih izkazov. Iz obračuna izhaja, da je bila v letu 2015 že zaračunana pogodbena vrednost storitev in najema za 252.252 € višja od vrednosti ugotovljenih na podlagi preliminarnega obračuna. Na tej osnovi je družba v letu 2015 zmanjšala (kratkoročno odložila) prihodke iz naslova najemnine in storitev po pogodbi s SODO v znesku 252.252 €. Konsolidirano letno poročilo skupine Elektro Gorenjska 2015 | 150