Stev. 480. V Ljubljani, v soboto dne 11. januarja 1913 . Leto III. UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 6. do 6. popoldne vsak dan razen nedeli in pmnikov. Rokopisi se ne viafajo. Nefrunkirana pipma se ne S : : sprejemajo : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom ta Avsiro-Ofi.rsko in Bosno K 2H>0, polletna K 10‘80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26*40; za ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in prazniko .* .* / ob pol 11. dopoldne. \ \ UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. C, n., in uraduje za stranke od 8. do 2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopnn petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana in reklame 40 vin. -- 'uejema upravništvo. s Nefrankirana ali premalo (rankirana pisma se ne sprejemajo — Reklamacije lisia bo poštnine proste. 1 ■■■ Dolžnosti socialista. Prijatelji, zakaj smo socialisti? — Zaradi Zabave gotovo ne. Kajti čeprav so se razmere že precej izpremenile in ne spravi samo socialistično ime človeka več v ječo, kakor nekdaj, se vendar ne more trditi, da bi bila posebna zabava, biti socialist. Tupatam ima človek še vedno lahko sitnosti zaradi tega. , T Veljko ugodneje je biti liberalec ali kleri-Kalec. 1 o naših deželah so klerikalci veliki gospodje; njihova protekcija ka} zaleže. Lahko se PN njih dobe službe, kjer je malo opravka in bi nogo plače. Liberalci imajo različne zavode, zveze itd. Tudi tam se lahko živi. Pri socialistih je s to rečjo težje. Zakaj smo torej vendar socialisti? sin.. !\er utrjeno, na jasnem spoznanju nmr S prePričanje, da se delavski razred ne k-m-? ?.™.KaVe osvoboditi, kakor da se odstrani n imstični družabni red in nadomesti s svobodnim socialističnim. „ ^obro. 1° prepričanje imamo. Nihče nam k ne more vzeti, ker je podprto z dokazi, toda snr če imamo prepričanje? Naši na- • l otniki nimajo nobenega prepričanja, pa se ■' vendar dobro godi. Ce bomo sedeli s svojini Prepričanjem za pečjo, bomo dobili sive lase ?1 pa Pleše, drugi, ki se smejo prepričanju, si oodo pa nadalje delili svet. n Prepričanje nam kaže pot in cilj. Ampak je treba nastopiti, če se hoče priti do cilja, i rijatelji, ali hodite po tej poti? na ,w0rdAa se ^am zdi> Pa se motite. Vi stojite Poti. Ampak dalje ne pridete. ned» v°A1?1526111 *e To ni nič novega, kaj- moči? T ^te pa Domislili, da J’e treba za boj dnk-i7rJ,(Ve,.,zel0 enostavno in menda ni treba dokazovati. Odkod pa dobiti moč? i s.trahu ne. Delavcev je na svetu na torij 5\ kaPitalistov dobra pest. Moč imajq N l3nCi’ a,i ni res? tiste if; J4e,avci še nimajo moči, vsaj še ne da hi n,!' 10 .lko in bi i° morali imeti, Še ■, agali kapitalizem. Zakaj preveliko je nnln-5-.i • delavcev,- ki ne spoznavajo svojega cev lf- -10 8a ne razutnejo. Preveč je še delav-trnm ni.so Vaši zavezniki, temveč brezmiselni, pSUn'ni' a!‘ Pa ce'° nasprotniki. np7n.,a- * mislite — zakaj? Ponajveč zaradi DriMnKv1'* ^ hočemo zmagati, moramo do zadnjega1 delavce* moramo pridobiti vse mor-!0 „Zl^aJ, pridemo do Vaše dolžnosti. Kaj se in n-mi ’ da pridej° tisti delavci k nam kmalu nri*pagak? v boiu? • • • Težko da bodo oči od sel)e- Treba jim je odpreti ložiti •• Pm* da škodujejo Vain in sebi, raz- In soeializcm, njegov cilj in njegove poti. nihi*Q Prijatelji tega dela ne more opraviti dolžnost« ne opravite sami! To je Vaša li?pm r,Cii? *e’ da se raznmemo. Če bi bil socia-no^ti AauaVa.’ se ne moglo govoriti o dolž-treh-i ]e SOc'a'izem Vaša potreba in po- zani 7 v .otrok: ie Vaša dolžnost, da delate biti! 111 svojimi močmi. Agitatorji morate uredit ZaraŠajte se na načelnike in tajnike in morp n-x' NajboljSi govornik vsega sveta ne Stvo ,!!; ar opraviti pri ljudstvu, ako ga ljud-heseda • ne P°sluša. Najnavadnejša poslušana slnšat,« JC Ve(- vredna od najimenitnejše nepo-"e. govorice. dovoli^*90''3 pa mora imeti jasen namen. Ni ’ - y*e tovarišu razložili socializem. ka- 2ENovc; Nas eden. kor ga pač sami poznate, ampak treba je, da sledi agitaciji takoj organizacija. Treba je, da spravite svoje tovariše v organizacije. Tudi to seveda ne gre drugače, kakor da jim razložite organizacijo, kaj da je, kakšen namen, kakšno moč ima. Nikar se ne plašite, da ne znate tega. Povejte tako kakor znate, pa bo dobro. Če je premalo, nič ne de. Vse naenkrat se itak ne da povedati, zato se pa vendar mora povedati vsaj toliko, kolikor se more. Kar še manjka, bodo potem že drugi povedali; zato ima organizacija svoje funkcionarje. Vsak pravi socialist mora torej biti agitator in organizator obenem. Če ni, ne vrši svoje dolžnosti. Mnogo jih je, ki doslej niso vršili te dolžnosti. In zato nismo tako napredovali, kakor bi bili mogli. Ali naj ostane tako zanaprej? Obljubimo si. da popravimo vse, kar smo doslej zanemarjali. Obljubi pa naj sledi naše delo. Odslej dalje ne bodi med nami več so-druga, ki bi ne snubil med svojimi še nezavednimi sodrugi dan na dan. Če to storimo, ne bomo zaostajali za drugimi bratskimi strankami in kadar pride obletnica, bomo lahko rekli: Storili smo svojo dolžnost! Obračun s poslancem dr. Pi-taccom. Trst, 6. januarja. Štirje neorganizirani delavci iz Lloydo-vega arzenala so sklicali minulo nedeljo shod arzenalskih delavcev v mestno telovadnico v ulico dela Valle; na shod, ki se ga je udeležilo od 1050 150 arzenalskih delavcev so povabili poleg svojega malika, italijansko - liberalnega poslanca dr. Pitacca, tudi zastopnike naših strokovnih organizacij sodruge: Chiussija, Todeschinija in posl. Olivo — poslednji se shoda ni mogel udeležiti, ker je bil preveč utrujen od vožnje z Dunaja. Dr. Pitacco pravi takoj uvodoma, da je bila njegova in županova intervencija pri'glavnem ravnatelju Lloyda, g. Frankfurter ju, malo uspešna. O. Frankfurter jima je izjavil, da je določba o premeščanju delavcev iz ene kategorije v drugo povzeti iz predpisov, veljavnih v mestnih (!) podjetjih; strah delavstva, da bo Lloyd na podlagi te določbe lehko silil delavce k poniževalnim delom, da je neopravičena in določba da je izdana v interesu delavstva (?!?), ker bo podjetje, namesto da bi odpuščalo delavce, ako zmanjka dela v eni panogi, jih lahko dodeljevalo drugim panogam. Kar se tiče začetka dela je g. Frankfurter obstal pri tem, kar je že posl. Ollvu pismeno odgovoril, in sicer: »Arzenalska ura se popravi na iiacin, dn bo vedno zaostajala 5 minut za opoldanskim strelom. V prihodnje se bodo dajala znamenja k začetku in k zvršetku normalnega delavnega dneva 5 minut za tržaškim normalnim časom.« Prav tako je glede zamud odgovoril g Frankfurter, da je v tem pogledu zadostno to, kar je že odgovoril poslancu Olivi. Kar se tiče doklade za hrano se je gosp. Frankfurter spominjal onega, kar je v tem pogledu odgovoril pismeno poslancu Olivi, in sicer: Delavcem, ki bodo delali na Lloydovih parnikih izven Trsta, se dovoli doklada za hrano in natura, in sicer enaka, kakor gre podčastnikom na krovu. Razun tega dobe pavšal v'znesku 1 K 20 vin. vsak delovni dan. V lukah izven Trsta bodo imeli delavci prenočišča na krovu, ako bodo na razpolago, sicer se jim dovoli razen omenjenega pavšala znesek 2 K za vsako noč, da si lahko preskrbijo prenočišče v luki. kjer se nahajajo. Glede doklade za hrano, ki so jo doslej dobivali delavci, kateri so delali na krovu parnikov arzenala, in sicer v tržaški luki, se ta ne more (?) privoliti, »ker se za omenjena dela uporabljajo skoraj trajno isti delavci, ki si puste lahko prinašati kosilo na kraj, kjer delajo.« Delavci bodo obveščeni dan poprej, ako bodo prideljeni delom izven arzenala, v nasprotnem slučaju bodo odškodovani s 70 vin. za kosilo. Nadalje sta dr. Pitacco in župan vprašala glede odprave sledeče določbe: Delavec ie prisiljen delati čez normalni urnik, ako predstojniki zahtevajo. G. Frankfurter je privolil, da se določba glasi takole: »Razen normalnega dela, to je onega, katerega določa urnik, obstoja tudi čezurno delo in sicer v mejah, določenih po postavi in po tozadevnih ministrskih odredbah. Izključno le ravnateljstvo podjetja ima pravico določiti delavce za delo čez čas. Glede dela o praznikih je bil g. Frankfurter neizprosen, rekši, da bode v prihodnje več čezurnega dela. G. Frankfurter se je celo proti meni (dr. Pitaccu) izrazil, da bode odsfe) čezurno delo presegalo normalno, normalnega dela bode toliko, kolikor čezurnega. To opravičuje tudi po mnenju g. Frankfurter ja določbo za takojšnjo odpoved. Obljubil je. da se bodo prvi odpustili oni delavci, ki so bili zadnji sprejeti. ■.' : G. Frankfurter je končno obljubil, da se ne bodo smeli ne »delovodje« in tudi nobeden predstojnikov posluževati napram delavcem »slabega občevanja ali psovk«. Upanje Je — je končal dr. Pitacco da se drugo doseže potom ministrstva, ali prav močno tO upanje ni. Nato ima besedo sodr. E. Chiussl (deželni tajnik kovinaiske organizacije), kateri prinaša udeležencem pozdrav poslanca Olive in nadaljuje: Poslance Oliva se je podal, preden se je napotil v trgovinsko ministrstvo, k namestniku. da ga obvesti o spornem vprašanju med delavci in upravnim svetom LIoyda, ali namestnik je bil odsoten. V petek, dne 3. t. m. se je odpeljal na Dunaj in je imel v trgovinskem ministrstvu sestanek s svetnikom Hillingerjem, kateremu je na široko razložil sedanji položaj arzenalskih delavcev in njih nezadovoljnost, ker hoče Lloyd upeljati predpise, podobne vislicam. Oliva je izročil svetniku Hillingerju predpis z vsemi pripombami, tičočimi se sedanjega položaja in svetnik Hillinger mu je obljubil, da se bo za stvar takoj zavzel. Jutri (v pondeljek) se Oliva poda k namestniku. Sklicatelji shoda žele, naj povem svoje mnenj© o spornem vprašanju. Tej želji ustreženi prav rad. Društvo Lloyd, katero podpira država, bi moralo prvo in za zgled vsem delodajalcem držati se delavskih predpisov med tem pa skuša odpraviti stare delavske pravice, vpeljane po složnih delavskih bojih. Gospod Frankfurter sc je izrazil proti dr. Pitaccu, da je pripravljen odpraviti določbe glede prisilnega čezurnega dela po nalogu predstojnikov. Lepa hvala gospodu dr. Pitaccu in g. Frank-furterju. Lloyd bo vedno našel srestva, s katerim bo delavce prisilil delati čez uro, ako ima to določbo ali ne. Med tem, ko na eni strani pripoveduje, da ne vztraja na oni prisilni dolžnosti, pravi na drugi strani, da bode čezurnega dela odsloj približno toliko, kolikor normalnega, to je. da bodo odslej delavci prisiljeni de-lati petnajst in tudi šestnajst ur na dan. Delavci arzenala bi lahko brez izjav in »privoljenj« goso. Frankfurterja zahtevali od Lloyda, da se drži maksimalnega delavnega časa, določenega po posiavi, toda lakotne mezde, katerih so poslužuje arzenal, sili delavce na akordno delo, kar pa ni več delo, nego samomor. (Odobravanje.) Kaj je priznal Frankfurter dr. Pittacu? Nič! Frankfurter je le mnogo besedičil in nič druzega. Kar se tiče praznikov je bil Frankfurter neizprosen. Odslej bodo izgubivali delavci Lloyda petnajst ali šestnajst dni na leto, in delovodje bodo lahko izvrševali nepravičnosti in protežirali svoje ljubljence. To je, dragi gospod Pitacco, običajna igra buržvazije in kapitalizma: sejanje nesloge in zavidanja, kar naj prepreči skupno delo delavcev in solidarnost, (Odobravanje.) Obrtna postava določa 14dnevno odpoved, razun posebnih pogodb. Ali Lloyd se v tem pogledu nič ne pogaja, on le diktira. L!oyd pravi svojim delavcem: »AH sprejmete, ali pa tako| iz službe!« Ravnateljstvo noče več stalnih na teden plačanih delavcev, nasprotno, ono hoče nestalne delavce, kakor so oni, ki delajo v luki; ono hoče imeti možnost, da delavca lahko vsak trenotek postavi na cesto. Frankfurter oblju-buje, da se odpuste najprej oni delavci, ki so bili zadnji sprejeti. Ali verujete, dr. Pitacco, obljubam Frankfurterjevim? Mi ne! Mi vemo le to. da je Frankfurter v preteklosti Lloydo-vim delavcem marsikaj obljubil, a držal ni niti ene teh obljub. (Res je!) Kar se tiče odpuščanja delavcev v zadnjih mesecih, je dal Lloyd delovodjem prosto roko, kar so seveda ti izkoriščali. Odpuščeni so bili celo delavci, ki so delali v arzenalu celih sedemindvajset let brez globe in ki niso izostali niti dneva brez opravičenja! Ali veste, zakaj? Ker ti delavci niso bili otroci boterc delovodij, marveč delavci z ravnim hrbtom. (Odobravanje.) Arzenal vodi neodgovorni Dussich, mož. ki je prisilil nepozabnega mašinista Stafuzzo k samomoru, mož. ki je s svojim trdim ravnanjem pripomogel, da je zadela kap starega in delavnega inženirja Vecchija. Pod Dussiclievim vodstvom se je celo zgodilo, da so gotovi »predstojniki« uporabljali pesti '»roti delavcem! A’-o bi delavci v arzenalu ne bili resolutni, bi bile Frankfurterjeve in Dussičheve »vislice« že ke-daj v veljavi; Upamo, da se ne bode reklo, da ie zasluga gospoda Pitacca, ako so delavci ar?e-nala že pred tednom odklonili predpise in jih niso hoteli podpisti, predpisov namreč, ki so bolj podobni vislicam nego predpisom. To ie zasluga solidarnosti (Odobravanje), katero hočejo nekateri Pitaccovi prijatelji večkrat razbiti, zbujajoč mržnje med delavci na korist delodajalcem. (Odobravanje.) Posredovanje dr. Pitacca ni nič koristilo in tudi ni moglo'koristiti. Mislili smo. da je hotel prebrisani Frankfurter postaviti dr. Pitacca. poslanca buržvazije, v dobro luč s kako privolitvijo, da bi re potem moglo reči: »Vidite, dragi delavci? Ni več potreba vaših organizacij, ni potreba več socialno demokratičnih poslancev. Zadostne... dr. Pitacco... (Splošen smeh.) Ali Frankfurter ni znal niti tega napraviti. Obžalujem ... tudi dr. Pitacca! Vse drugače so se obnašali sedemnaisfod-stotni »patriotje«. Ricchettiji tržaškega tehničnega zavoda, prijatelji Pitaccovi. Kovin^r^a Noč in (Konec.) hrezunn^ S° stokali In ječali, umirali so in se Kih nočnih aSniihaIi v bIazn'h bolečinah. V dol-Postelii crah\ ko sem brez spanca ždel na ali grožnip zdeli li vzdihi kakor obtožbe a,i vsai Juti1-11 ^ rat se mi je zdelo, da vsi vedo lriovat i‘3 • a se.m zdrav. Pričel sem se sra-Prebil ?tiri h el se1TI si proč- Tako sem 'n zadnip I,,*1' Pnstudilo se mi je moje početje A 3 ™ scm Prijavil svo; odhod. n,,!,iti? ?« se je začudiLzdravnik l'“ izpremembl. »am’\lcer ne,« sem se opravičeval okonio, Ne i, r • .ostanem tukaj, zbolim popolnoma. ‘Ne u?aja mi zrak.« zdr-M^M 'd'te’ veste, da je prav!« je rekel X?'k m me izpustil. In n! Se.tI1 P.rost- Željno sem .dihal sveži zrak sem nkem mislil na prihodnost. Čutil ja? n e nrn^ ^a’ da sern ostav'1 one nepri- kov zSt07re’ polne tožb in bolestnih vzkli- Marka bi me bU sevcJ!,’ Tdi.ci.nskim zrakom. •njSo ijmlstva, ki SeTUnTaloTvioSf'b Povednosti sem pristopil Mižle. Srcdi lniKV «ce sem zagledal preko ram razcapano po-*fdvo m spoznal sem — Marka. Počenjal je eiidne reči. Z obema rokama je grabil cestno 0'ato in ga lucal v kamenitega. dvoglavega orla nad vrati. Ni se brigal za občinstvo, ki se je »p. ,1°.v krogu, zijalo vanj in ga zmerjalo. Bes-. je čimdalje bolj in okrog usten so se mu na-irale bele pene. »Z^kaj ne pridete, trinogi!« je hropel divje in mahal z rokama. »Kaj hočete še več? Ali ni dovolj veliko hudodelstvo, da javno žalim postavo? Pridite in me uklenite, zaprite me. . .!« »V ječo želi,« je zamrmralo občinstvo in se spogledalo. K Marku je stopil policaj in ga prijel za roke. Rade volje jih je vtaknil v zaponke in utrujeni obraz se mu je razširil v zadovoljen nasmehljaj. Potem ga je odvedel v zapor. »Zdaj grem!« je vzkliknil Marka radostno. »Sicer bi poginil na cesti.« Pri vhodu se je ozrl nazaj in najini pogledi so se srečali. Sirovo zadovoljen je bil njegov in bral sem v njem, da ne mara sočutja. Pozdravil me je z lahno kretnjo in izginil v veži. »čudno! Čudno!« je mrmralo ljudstvo, zmajevalo z glavami in se razhajalo po trgu. In od tedaj ne vem, ali je Marka Nedrijec srečen, ali ne. Če je živ ali mrtev. No! če je umrl, je našel srečo. L. ŽENOVC. s J. • ' ■ Obrazci s ceste. I. Dva lačna potepuha sta šla po cesti. »Oh!« je prvi izmučeno vzdihnil. »Ko bi se le najedel, potem bi si ne želel ničesar drugega.« ^ »Dobro!« si je mislil drugi in molčal. Ko sta prišla v vas, je šel v hišo in je izprosil jedi, da sta se najedla oba do sitega, šla sta dalje in grede je zopet dejal prvi potepuh: »Tobaka se mi ljubi — kadil bi « »Tudi to ti preskrbim!« si je mislil drugi potepuh fo prosil prvega kmeta, ki jima je prišel nasprof, tobaka. Kmet ga je dal vsakemu šop in poten, sta kadila, da se jima je motilo. Prvi potepuh je utihnil in molče korakal poleg tovariša. Naenkrat je obstal sredi ceste, pogledal tovarišu v oči in dejal poželjivo: ». . . Ko bi imel še denarja, pa bi bil popolnoma zadovoljen . . .« »Vidiš!« ga je prehitel tovariš in nadaljeval važno: »Tebi ni mogoče ustreči. Ko si se najedel, si hotel tobaka, in zdaj, ko si se nakadil, sl želiš še denarja. Bog zna, kaj bi si želel še za tem. Torej nisi nikoli zadovoljen in najboljše je, da ostaneš potepuh.« II. Bilo je v mraku. S tovarišem sva stala ob reki, oprta na ograjo in zrla v široko strugo. Tolovajsko se je bliskala površina vode v poltemi, skrivnostne in odurne sence so se zibale po gladini, pljuskale so z valovi in se zbirale nad vrtinci in tolmuni. Molčala sva in tiščala roke v žepe. Ravnokar sva prejela od mojstra plačilo za teden robotanja na cesti. »Sramota!« sem dejal in se obrnil k tovarišu. > Komaj po dve kronci je plačal.« Ni odgovoril, še pogledal me ni. To me je ujezilo. »Lopovstvo!« sem izbruhnil v užaljeni razburjenosti. »In ti se kažeš še zadovoljnega.« Nasmehnil se je nagajivo in se delal, kakor bi od vsega ne umel nič. V tem hipu se je zaslišalo iz dalje neko petje. Prihajalo je vedno bliže in že sva razločila posamezne vesele glasove, strnjene v radostno, visoko pesem. Kmalu sva zapazila skozi mrak gnečo žensk, ki so se nama bližale po cesti, držeče se med seboj za roke. Prepevaje so korakale mimo naju, samozavestno in ponosno, polne razkošnega in brezobzirnega veselja, kakor bi prihajale s svatbe, še ko so izginile v noči, Je odmevala njih jasna oesem nrd reko. »Odkod ta truma žensk?« sem vprašal z zanimanjem tovariša. »Delavke so iz bližnje tovarne in vračajo se od dela.« »In zakaj tako prepevajo?« »Danes so potegnile plačo.« »A — tako!« sem se zavzel. »Najbrž jih dobro plačujejo, da so take volje.« »Da — skoraj P6 kronci na dan!« je dejal tovariš ironično in me pogledal izrazito. Zdelo se mi je, da mi je vrnil pogled, ki mi ga je ostal prej dolžan. Širok, preodkrit se je črtal pred menoj in postalo mi je neprijetno . . . spomnil sem se sebe. Zdelo se mi je, da še vedno slišim iz dalje zmagoslavno pesem delavk in v tem hipu se nisem čutil niti toliko vrednega, da bi bila katera izmed njih pljunila name. III. Nekega zimskega jutra sem iz tovarne prevažal smetje na obširno, smrdljivo smetišče. Vselej, kadar sem pririnil polno samokolnico izza obzidja, se mi je zdelo, da je na onem koncu smetišča nekaj smuknilo v grmovje. Končno se mi je vse skupaj zdelo preneumno in sklenil sem priti o stvari na jasno. Skril sem se za zid in pazil. Dolgo ni bilo ničesar in mislil sem že, da je vse skupaj le obmana. Kar se Je jelo na sumljivem mestu majati vejevje, razdvajati se in iz grmovja sta stopila fantek in deklica, oprezno in boječe. Pričela sta pobirati koščke lesa, oglje, papir in vezati s pripravljenimi vrvicami v male snopke. Deklica je med tem zapazila blizu zidu velik kup lesnih smeti}, oblancev in drugih takih odpadkov od mizarskega dela, in opozorila je fantka. Varno sta se ozrla okrog, potem sta skokoma pridirjala h kupu in jela hlastno grabiti po njem. Tedaj sem stopil iz skrivališča in ju zalezel. zveza jc naprosila nekatera zboljšanja za delavce tega zavoda. »Patriotje« 17ih %, kateri imajo za zaupnika akcionarja Ricchettija, podpredsednika mestnega sveta in dež. zbora, ki je »liberalni naprednjak« kakor dr. Pitacco. so odgovorili: »Ne, mi se ne pogajamo z zvezo kovinarjev«; ali po preteku nekaj dni — prestrašeni od energičnega nastopa delavcev — so dovolili čez pol miljona kron za povišanje plač. Mesecdni je že minulo, odkar je zveza kovinarjev poslala tržaškemu tehničnemu zavodu spomenico, v kateri so zahtevali za kotlarje majhen priboljšek. Ali »patriotje« 17ih odstotkov, pod poveljstvom Ricchettija, prijatelja dr. Pitacca, niso še do danes odgovorili na omenjeno spomenico. Kaj naj še pričakujemo od predavanj takih poslancev, kakor je Pitacco? Kdo je ta gospod? Koga zastopa? Kake interese more braniti? Interese delavcev? Ne! Dr. Pitacco je poslanec buržvazije, to je onih, ki so nasprotni delavskemu razredu. Dr. Pitaccu je znano, da ne more zastopati delavcev, ker nima od delavcev in njih organizacij nobene podpore. Kedaj so se poslanci buržvazije tržaške protivili, da bi se Lloydovi parniki gradili na Angleškem? Kaj je naredil dr. Pitacco. da bi preprečil zaroto med liberalno-narodnjaško administracijo in Rrankfurterjem, s pomoč>o katere so hoteli premagati štrajk livarjev. Takrat so se zvezali inženirji mestne delavnice, Galatti s Frankfur-terjem, in skušali so premagati delavce z gladom. Ali dr. Pitacco ni interveniral v prid štraj-kujočim proti svojim prijateljem, mestnim inženirjem ! Dr. Pitacco naj se — namesto da se kaže hlagosrčnega delavcem arzenala — pobriga raje pri mestni upravi (katera je v rokah njegove stranke!), zakaj daje mestnim delavcem s stalno plačo le začetne umazane štiri krone na dati (dosedaj niti pripoznane, da se s tem »oškodujejo« privatne obrti, to je različna Frankfur-terjeva podjetja!) Dr. Pitacco naj reče svojemu prijatelju Ricchettiju, podpredsedniku mestnega sveta, da je sramota, da njegov zavod, ki gradi oklopnice na 17%, noče pripoznati delavskih organizacij. Dr. Pitacco naj poskusi, da se že danes prepreči poizkus mestnih delavnic Galatti, postaviti na cesto deset kovinarskih delavcev. kar se pripravlja, kakor se mi je nove-dafo. Dr. Pitacco naj vse to stori in potem naj sc — ako mu je drago — predstavi zopet delavcem, da jih obvesti o tem, kar je dosegel... (Odobravanja.) Vam. delavcem, pa svetujem: Ne zaupajte narodnjakom. Pri borzi in »Tergesteu« se ne ukvarjajo z narodnjaštvom. Italijanski kapitalisti so edini š slovenskimi, nemškimi in celo turskimi kapitalisti, kadar gre za obrambo njih irrteresov, in vsi skupaj snujejo zarote zoper proletarske interese. (Odobravanje.) Delavci arzenala, organizirajte se in zaupajte samo v moč lastne organizacije, lastnega razreda! (Burno odobravanje.) Gosp. Sigon izjavlja, da je v odbor”štirih Ptiaccovih prijateljev imelo zaupanje mnogo arzenalskih delavcev . . . KHci: Kateri? Saj je tu zbranih sto delavcev arzenala in vsi (razun vas štirih) so nasprotni vašemu obnašanju in vašemu dr. Pitaccu! . . . Kje so torej vaši odposlanci? Pitacco stopi zopet na govorniški oder, da bi podal »zelo kratko izjavo«. Tudi jaz — pravi — morem zastopati delavce. V tem zad’iši Pitaccov glas ostro žvižganje. Od raznih strani se slišijo klici: Vi zastopate prodane delavce in krumirje! Vi zastopate poslance, ki bežijo, kadar se ima glasovati proti vajaškim predlogom in proti vladi. Ko preneha žvižganje in utihnejo osoljene opazke, povzame Pitacco zopet besedo . . . iz-premenivši svoj argument: »Jaz« — pravi — »nisem prišel sem, da si napravim volilno reklamo.« KHci: Po kaj ste pa prišli? Pitacco spozna slednjič svoj položaj, stopi * govorniškega prostora in zapusti dvorano med splošnimi burnimi klici navzočih. Predsednik skuša izpregovoriti nekaj besed v prilog Pitaccu, ali delavci arzenala se odstranijo žvi^nioč. Ljubljana in Kranjsko. — Zapiranje trgovin v Ljubljani. Snoči je sklicalo »Društvo slovenskih trgovskih sotrud-nikov« k Perlesu shod, da sklepa o nadaljnih korakih v boju za zgodnejše zapiranje trgovin; zbrani trgovski sotrudniki so sklenili pozvati delegacijo, da urgira na deželni vladi izvršitev zahtev, predloženih v spomenici. Shod je bil prav zanimiv, ker je pokazal, da je vse besedičenje o složnem nastopanju šefov in storudni-kov lažnjivo in škodljivo za sotrudnike. Na shodu so padale jako pikre besede na adreso posameznih trgovcev, ki prav nesramno izkoriščajo svoje osobje. Pri nekem trgovcu, da omenjamo le en zgled, ki ima več trgovin in oad trideset uslužbencev, še danes nimajo tri jovski sotrudniki poldrugournega opoldanskega oddiha, ki jim gre po zakonu: po 12. zapuščajo trgovino in ob 1. so že zopet na tlaki. Tudi glede na večerno zapiranje so se čule pritožbe in še vedno se dobe v Ljubljani trgovci, ki fci svoje uslužbence držali najraje do polnoči v prodajalni. Značilno je, da so ravno tisti trgovci najhujši izkoriščevalci, ki veljajo v javnosti za največje narodnjake in ki nosijo ob vsaki priliki veliki zvonec. — O tržaški zavarovalnici zoper nezgode oatn prihajajo zadnji čas pritožbe, da silno počasi posluje. Preiskanje nezgodnih slučajev in rame administrativne zadeve pred vročitvijo dekreta o renti trajajo včasih po pol leta in več, kar občutijo posebno hudo tisti delavci, katerih popolna nesposobnost za delo traja nad 20 tednov. Na mnogih dopisih je tudi (menda ne namenoma?) izpuščen dostavek o pravici in roku za pritožbo na razsodišče. Za sedaj se omejujemo le na zahtevo, da se ti nedostatki odpravijo. — Predavanje o dunajskem delavstvu Je obljubil ljubljanski »Vzajemonsti« sodr. Ivan Cankar, na kar že sedaj opozarjamo sodruge. Dan predavanja naznanimo prihodnjič. — Knjižnica »Vzajemnosti« v Ljubljani (Šelenburgova ulict 6^11.) je odprta v nedeljo dopoldne od 10. do 11. in popoldne od pol 2. do pol treh. Ob torkih od 6. do 7. zvečer, ob sredah pa od 8. do 9. zvečer. — Knjižničar. — Sodruge in sodružice opozarjamo na plesno šolo »Vzajemnosti«, ki je vsako nedeljo in praznik od 3. popoldan do 7. zvečer v mali dvorani »Narodnega doma«. Poučuje se vse navadne in mpderne plese za majhno pristojbino, ki je za zvezine člane znatno znižana. Ker ima zveza s plesno šolo obilo stroškov, prosi za marljivo agitacijo. — Kdor se hoče prihodnjo soboto neprisiljeno in dobro zabavati, naj pride na socialistični ples v »Narodnem domu«, ki se bo letos vršil v veliko večjem obsegu kakor druga leta. Kdor bi bil slučajno zadržan, naj se oddolži s tem, da kupi eno ali več vstopnic. — »Družinski koledar« dobe sodrugi na Kranjskem v prodajalnah vseh konsumnih društev; dalje pri sodr. Grašiču v Kranju ter zvezi v Ljubljani. Kdor nabere in vpošlje vsaj 5 K za miljonski sklad »Zarje«, dobi po pošti en koledar zastonj. — »Rdeča noč.« Podružnica kovinarjev na Jesenicah priredi v nedeljo 12. t. m. svojo obli-gatno letno predpustno veselico pod naslovom »Rdeča noč«. Začetek veselice ob 7. zvečer. Vabi se vse prijatelje kovinarjev, da se udeleže te veselice. Zal jim ne bo; spored je zelo zanimiv. “.Vojaška novačenja se prično letos v Avstriji dne 1. marca, v Bosni pa 1. aprila. Kanall-zbiralniki, ki jih bo izvršila tvrdka »Rella & Neffe«, se prično graditi to pomlad. Tvrdka je dala doslej na Poljanskem nasipu izkopati pri vsakem hišnem kanalu globino do izliva. Cevi leže 3—4 m pod nabrežjem. Kanala se ne izpeljeta le ob obeh straneh Ljubljanice, nego tudi ob Gradaščici. — Razstreljevanje v glavni strugi Ljubija, nlce. Skalnata laporjeva tla v glavnem kanalu, ki segajo od Fužin do šentpeterske vojašnice, bo treba z dinamitom razstreliti, preden se more struga^ poglobiti. To razstreljevanje se je to zimo pričelo na črti Moste-vojašnica; vrši se že kakih 6 tednov z malimi presledki. Razstreljen svet v strugi se zatem sproti čisti na ta način, da se materijal odvaža z malimi parnimi stroji in vozovi na odkladališče na Kodeljevo. Veliki bager pa strugo obenem poglobuje. — Ker meče razstreljivo v zrak drobne odlomke kamenja daleč naokolo, je treba občinstvu paz-nosti, ker se alhko pripeti kaka nezgoda, če se kdo preveč približa pozorišču. — Nenadna smrt. Na Dunaju je umrl v četrtek ponoči ljubljanski zobozdravnik dr. H. Pe-renyi. Pokojnik je izvrševal zobozdravniško prakso že več let v Ljubljani in je bil v mestu splošno priljubljen. Na božične praznike se Je peljal na Dunaj k staršem ter se podvrgel v sanatoriju Lovv operaciji. Kmalu po prestani operaciji je umrl na srčni slabosti. — Umrli so v Ljubljani: Fran Jeraj, hlapec, 61 let. — Dušan Milavec, sin uradnega slude, 3 leta. — Marija Blaž, bivša služkinja, 73 let. — Otmar Čebin, rejenec, 22 dni. — Antonija Jereb, rejenka, 4 leta. — Mihael Krmelj, užitkar, 70 let. — Alojzij Leben, posestnikov sin, 17 let. — Helena Ermelini, postrežnica, 74 let. — Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tamesečna dražba v novembru 1911 zastavljenih dragocenosti (zlatnine, srebrnine, draguljev itd.) in v januariju 1912 zastavljenih efektov (perila, blaga, strojev, koles itd.) dne 16. t. m. od 8. do 12. dopoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica št. 2. — V mestni klavnici so zaklali od 22. do 29. decembra 51 volov, 2 bika, 6 krav, 179 prašičev, 69 telet, 8 koštrunov, 7 kozličev; vpeljali pa so 256 kg mesa, 8 prašičev, 25 telet in 2 kozliča. — Dva železobetonska mosta dobi Ljubljana tekom letošnjega, odnosno prihodnjega leta. Prvi bo šentpeterski, ki se zgradi to pomlad, drugi pa frančiškanski, ki bo zgrajen prihodnje leto. — S trebuhom za kruhom. V četrtek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 22 Hrvatov in 40 Poljakov, 17 Bcšnjakov je šlo v Heb, 27 Kočevarjev na Dunaj, 37 Slovencev pa na Westfalsko. Iz Amerike je prišlo 27 Hrvatov in 10 Makedoncev, 19 Hrvatov se Je odpeljalo na Dolenjsko. — Ogenj v podstrešju. V četrtek zvečer okrog pol 9. je nastal v podstrešju hiše stev. 9. v Cerkveni ulici ogenj. Ker so v pritličju v peči preveč zakurili, se je lončena cev, ki pelje pod streho, tako razgrela, da se je poleg nje naložena mrva vnela. S pomočjo sosedov in nekega dimnikarja se je pa posrečilo ogenj pogasiti še preden je prišla na lice mesta poklicana požarna bramba, — Učinki alkohola. V sredo ponoči se je ponočnjak v kavarni zabaval s tem, da je mlademu mačku s silo odpiral gobec in mu vlival žganje. Nadalnje trpinčenje so preprečili gostje. Izgubila je kuharica Marija Zajčeva denarnico, v kateri je bilo 3 K denarja in nekaj receptov. — Služkinja Frančiška Zorkova je izgubila bankovec za 10 K. — Prevoznik Valentin Klemenčič je izgubil vrečo pesnega semena. — »Ideal.« »Neues Wiener-Journal« piše: Boj pri Lozengradu v kinematografu. Svojemu novemu sporedu kinematografskih predvajani priklopil je kinematograf X včeraj še celo vrsto slik iz boja pri Lozengradu, ki po svojih izbornih posnetkih napravijo na gledalca pretresujoč utisk. Mnogovrstne so bile epizode pred in po naskokih Bolgarov, z vsemi strašnimi učinki, ki jih napravi vojna. Videlo se je pred vsem slikovito trdnjavo Lozengrad z vsem živahnim ori-jentalskim življenjem, ki se razvija po ulicah in cestah, velikansko množino bojnega plena Bol- garov ž rrfnogiml ibpovl. puSkami in municijo, priprava bolgarske garde za naskok, prizor izpred vojnega sodišča z obtoženim turškim vohunom in karakterističnimi bolgarskimi častniki, dalje vojaške atašeje na bojnem polju. Se bolj učinkovite in strašne so pa slike po boju. Videlo se je od bajonetnega boja močno skrivljene bolgarske puške, operacije težko ranjenih v bolnicah, med njimi od sedmih krogel ranjenega vojaka. Skrb za ranjence predočujejo slike avstrijskega »Rdečega križa« z delegiranima prof. Clairmontom in prof. Krausom. — Izven tega: Pomorska bitka v Dardanelah in Nepri-poznan (senzacijska drama). Štajersko. — Hrastnik. Jutri v nedeljo bo velika rudarska veselica v dvorani konzumnega društva. Spored: Ples, šaljiva pošta itd. Vstopnina za osebo 40 vin. Začetek ob 6. zvečer. Ker je Čisti dohodek namenjen pevskemu zboru, se preplačila radovoljno sprejemajo. Igra godba na lok. Za dobro kapljico — refosko, teran in izabela — je dovolj preskrbljeno. Tudi v kuhinji so nam obljubili, da se bodo dobro potrudili. O polnoči pričakujemo vandrovce iz Tripolisa. Kdor se hoče dobro naplesati in pošteno zabavati, naj pride v nedeljo v konzum. Odbor. — Sodrugi na Štajerskem dobe »Družinski koledar« pri konsumnih društvih v Hrastniku in Trbovljah; dalje pri sodrugu Marnu v Celju in Ivanu Pogorelcu v Ribnici na Pohorju. Organizacije in zaupniki se nujno vabijo, da store čim prej, ker je koledar res poceni in ima trajno vrednost. Kolporterjem se da znaten popust. Za naročbo zadošča dopisnica z naslovom: »Vzajemnost« v Ljubljani. — Steklarska učenka. Pri steklarski zadrugi v Gradcu se je priglasila kot učenka žena steklarskega mojstra v Koflachu, Roza Griedl. Gospa se hoče naučiti obrti svojega moža, da vstopi kasneje v obrt kot pomočnica. To je prva steklarska učenka na Štajerskem. — Sirov sin. V Celju je v sobto zvečer svojo mater pretepal na prav sirov način 27-letni mesarski pomočnik Celestin. Proti sirovemu človeku je morala nastopiti policija. — Stekel pes. V Mihalovcu pri Brežicah so ustrelili te dni steklega psa. Obgrizel je že mnogo psov, a se ni nikdo brigal za to, da bi ga ustrelil. Koroško. — Nevaren varuh. Lastnica žganjarne v Beljaku je prosila znanega pivca Jakoba Burg-stallerja, da naj skrbi za red v žganjarni, ker je njej slabo. Kmalo nato je prišel v žganjarno že pijani Ivan Komac. Burgstaller, znan pretepač, ga je takoj napadel, ga vrgel ob tla in tako pretepel, da je Komac drugi dan umrl. Burgstal-lerja so aretirali. — Samomor. Ustrelil se je v Prevaljah 29 let stari Luigi Madile. Istra. — Propaganda v Istri. Tekom tega meseca in začetkom meseca februarja se vršijo po raznih mestih Istre važni politični shodi. Natančni seznam krajev, dni in dnevnega reda shodov priobčimo prihodnjič. Prvi shodi bodo prihodnjo nedeljo 12. t. m. v Opatiji, Voloski, Lovtani, Kasvi, Iki in v Spinčičih. Dnevni red prihodnji kongres socialno demokratične stranke v Istri. Poročajo Regent, Golouh in dr. Nobile. Goriško. — Nabrežina. Tukajšnji sodrugi kupijo lahko »Družinski koledar« pri sodrugu Ivan-čanu, tajniku klesarske organizacije. Koledar je res lep in vsega priporočila vreden. — Solkan. Tukajšnje izobraževalno društvo je naročilo večje število »Družinskega koledarja« in ga prav toplo priporoča vsem so-drugom. — Neznani tatovi. V »Zarji« št. 477 smo poročali, da so vlomili v prostore klesarske organizacije v Nabrežini neznani tatovi, ne da bi kaj odnesli. A sedaj se je izkazalo, da so tatovi izmaknili predsedniku organizacije kolo. Kolo je vredno 100 K. Lastnik je naznanil tatvino orožnikom. — Vojaški begunec. Te dni je dezertiral iz Gorice četovodja 47. pešpolka Henrik Kodrin. Pri vojakih je služil kot prostovoljec in je bil po rodu Goričan. Javil se je italijanski politični oblasti v Benetkah. Trst. — Protestni shod železničarjev se vrši v ponedeljek zvečer 13. t. m. v »Delavskem domu«, ulica Madonnina 15. Na shodu poročata poslanca sodr. Ellenbogen in Pittoni. Povabljena sta tudi poslanca dr. Rybžf in dr. Gregorin. Dnevni red: 1. Ponovna odklonitev Tom-schikovega 17tniljonskega predloga; 2. neznosne razmere tržaškega vlakospremnega osobja. (Ponovna odklonitev 17miljonskega predloga poslanca Tomschika je opravičeno razburila železniško osobje. Veljaki nacionalističnih strank so tudi ob zadnjem glasovanju v državni zbornici pozabili na interese zapostavljenih, izkoriščanih in izstradanih železničarjev. Izdajstvo je vnovič dovršeno. Narodnjaški in krščansko socialni eksponenti vlade dosledno odklanjajo vsak predlog, ki je v prid železni-čarstvu. Maščevanje nacionalističnih vladnih hlapcev nad zavednim železničarjem zavzema neverjento škandalozne oblike. Zoper koalicijo vladnih krščansko socialnih in narodnih izdajalcev je treba dvigniti protest varanih in izdanh železničarjev, ponovno izročenih nemilosti vlade. Naj se razkrinka spletkarjenje nacionalistov in naj se postavi v pravo luč postopanje vlade. Ponedeljski shod naj bo resen opomin železniškim upravam, vladi in za narodno in versko zastavo skritim ljudskim izdajalcem. — Predavanje. Nocoj se vrši v »Pelav-skem domu« zadnje predavanje prof. dr Mer- harja o: nianr, pijač;, aomn vn aegffj? sasis ?r-, | dedov. — Sodrugi in sodružice naj se tideie-; žijo zaključnega predavanja v čim največieia t številu. — Za tržaške in okoličanske sodr»Ko st* naročila »Družinski koledar« sodruga A. Var« potič in Ign. Mihevc, oba v Delavskem dom«* j Koledar je vreden, da si ga nabavi vsak so- j drug. — Ženski shod se vrši, kakor smo že ««-znanili, v nedeljo 12. t. m. ob 6. zvečer v gostilni »International«, ul. Boccaccio 25. Dnesnil red: Zensko gibanje, delavske organizacije m časopisje. Poroča sodružica Gornikova. Na shodu se bo obenem poročalo o dosedanjem delovanju ženske organizacije. Pričakovati jc j obilne udeležbe. Umetnost in književnost. — Opera. Češki komponist Karol Weis je pri nas znan. Njegova opera »Poljski žid« je doživela prav znaten uspeh. Pozneje smo slišali »Revizorja« v operetni obliki. Snoči pa je ljubljansko gledališče uprizorilo njegovo zadnjo opero »Naskok na mlin«, kateri je literarna snov zajeta iz znane povesti Emila Zole. Ker je bila vsebina že včeraj objavljena v listu, nam je ni treba ponavljati. Da je za glasbenega skladatelja precej mikavna, je umevno. Daje mu čvrsto orisane, karakteristične figure, živahne in zabavne dogodke, tragične .momente in zanimiv milje. In Weis je komponist, ki ima precej muzikaličnega bogastva; vendar v »Naskoku na mlin« ni dosegel svojega »Poljskega žida«. Uvertura ima marsikaj originalnega; s trobentami, ki nadvladujejo orkester in z naturalističnimi disonancami slika prav dobro vojaški nastop, dočim imajo gosli jako lepe sentimentalne momente. V celoti pa ne prihaja ta godba človeku prav do živega, efekti, za katere se je komponist pridno trudil, se pa močno poizgube. Prvo dejanje se ne more prav razviti, vloženi vokalni kvartet, ki je sam po sebi lep, ga le zadržuje, in šele proti koncu, ko pridro Prusi, se vžge nekaj več živahnosti. V drugem aktu je skladatelj porabil obče znano pesem »Gebet vor der Schlacht«, za kontrast pa nekakšen malomaren šanzon »Friderika« in nemško himno »Heil Dir im Siegerkranz«. Duet Frederica in Francoise je precej raztegnjen; ljubavna scena spominja na podobno V »Carmen« in vsled tega ne napravi onega vtiska, ki bi ji bil sicer gotov. Tudi raznovrstne vojaške signale je komponist porabil. Prav ta pestrost je škodljiva delu, ker ovira vsak slog in ubija enotnost. Mogoče, da je Weis nekoliko previsoko pesegel, pa doseže večji uspeh, kadar pride zpet s kakšnim novim delom, ki bo primernejše njegovi moči. Izvajanje nove opere je bilo povprečno dobro; pokazale pa so se nekatere hibe, ki gredo deloma morda na račun prve uprizoritve, deloma pa so nemara prišle od indispozidje. Prav dober je bil g. Fej-far. Gdč. Lowczynska ni bila prav pri glasu. Gd. Harfner, ki je imel v prvem dejanju težave, se je pozneje znašel. Popolnoma na mestu je bil g. Križaj, enako g. Bukšek. Omeniti je treba g. Kovača. Kaj več po reprizi. Delavsko gibanje. = Svarilo pred izseljevanjem v Bolgarijo. Iz Segedina poročajo: Ob izbruhu balkanske vojne so prišli bolgarski agentje na Ogrsko in nabirali po južnem Ogrskem delavce za Bolgarsko. Obljubovali So jim na dan 5 frankov (4 K 75 vinarjev). Delavci naj bi bili zaposleni pri gradnji cest. Iz Segedina je res odšlo 300 delavcev, ki so se pa prav te dni vrnili vsi strgani, zanemarjeni in izstradani in sicer s prisilnim potnim listom. Delavci so na Bolgarskem pošteno stradali in dobivali so na teden po 5 f tanko v, ne pa na dan. Ko so šli delavci na sodišče, so agentje predložili pogodbe, v katerih so bile besede »pet frankov na dan« izradirane in namesto tega so napisali »pet frankov na teden«. Da ne bi poginili od lakote, so nekaj časa delali za to pasje plačilo. Ker pa niso mogli več zdržati, so se javili oblasti, ki jih je po odgonu odposlala v domovino. Bolgarski agentje so po južnem Ogrskem nabrali vsega skupaj 2000 delavcev. = Švicarske strokovne organizacije so štele v letu 1911 78.119 članov. V tem letu so napredovale za 2775 članov. Najmočnejša organizacija je kovinarska, ki ima 13.425 članov. Zelo močni sta tudi organizaciji transportnih delavcev (12.106 članov) in organizacija urarjev (11.200 članov). Organizirano švicarsko delavstvo je sklenilo leta 1911. 152 tarifnih pogodb, ki veljajo za 10.864 delavcev v 1843 obratih. Vestnik organizacij. Šentjakobska podružnica „Vzajemnosti“ v Ljubl'.^ vab) na redni letni občni zlx», H 4>0 V .nedeljo 12. t. nj-ob 2. popoldne v zvezlni pisarni, SelenburgoV2 JilifS - " 1 Sodrugi, ki so s svojimi prispevki v zastanku se prosijo, d* jih do tega časa poravnajo. Vabi se tudi na pristop k pod-ruinicl, kar se lahko zgodi pri *odr. Kocmurju. Občni zbor kovinarjev. V nedeljo dopoldne ob po* 10. bo redni občni zbor zveze kovinarjev z običajnim dnevnim redom. Poročevaiek s Ign. Mihevc iz Trsta. Zborovanj® bo v salonu restavracije pri Perlesu, Prešernova ulica poleg glavne pošte. Kovinarji vseh strok udeležite se shoda. Seja kovinarjev je v soboto zvečer ob 8. v drustverf sobi. Vsi odborniki in nadzorniki naj se gotovo udeleže' seje- Načelnik. Podružnica strokovne železničarske organizacij* v Sp. Šiški in Šišenska podružnica ,,Vzajemnosti'1 imatl skupno sejo v nedeljo 12. t..m. ob 10. dopoldne * pisarni konsumnega društva v Sp. Šiški. — Seja je važn* zato je potrebna polnoštevilna udeležba. Ljubljanska podružnica planinskega društva .Na* turfreunde* priredi jutri v nedeljo poldneven izlet n< Toš ko čelo. Odhod ob 2, popoldne izpred Keršičevc stilne v Sp. Šiški. Mladinske podružnice ..Vzajemnosti" II. redni občid zbor se vrši v nedeljo ob 2. popoldne v društvenih prostori# na kar še enkrat opozarjamo vse člane. Osrednji odbor „Vzajemnosti“ v Ljubljani Ima » ponedeljek točno ob 8. zvečer sejo z nasiednim dnevnih redom; 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika In kn|l* ničarja. 3. Poročilo blagajnika za 1, 1912. 4. Proračun r»d4 za 1. 1913. in sklepi k tem. 5. Raznoterosti. Odbornik, W neopravičeno izostane, zapade denarni elobl v zmUlu »klefrf zadnje seje. Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče itd. Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp. Ljubljana Pisarna, delavnica in skladišče na Tržaški cesti. — Telefon štev. 296. Stopnjice, 'alkom, spomeniki, stavbni okraski itd. Zadnie vesti. SOCIALNA POLITIKA DRŽ. ŽELEZNICE. Dunaj, 10. januarja. Železniško ministrstva se bavi z željo železničarjev, da se izpre-meni njih uniforma tako da bi postala bolj ekonomična. Med drugim naj bi se odpravile zlate naramnice. WEISKIRCHNERJEVE KUPČIJE Z ZEMLJIŠČI LLOVDOVEGA ARZENALA. Ouna}, 11. januarja. Včeraj se je sešel od proračunskega odseka izvoljeni pododsek, ki P°vericua naloga, da preišče temne vVdskirchr.erjeve kupčije z zemljišči Ladovega arzenala. Pododsek je sklenil povabiti na svoje seje poslanca Malika, ki je s svojimi predlogi sprožil to afero. Vlada je članom pod-odseka poslala dolgovezno poročilo, ki naj opere krščansko socialnega ministra. O tem poročilu se je razvnela daljša razprava, ki se ie sukala okolo vprašanja, ali naj se preiskava Pi ? »z momenti, ki jih je spravil na dan po-jjiaitec malik, ali naj se raztegne na vso za-vo\ vladi je ta preiskava očividno neljuba, noi trgovinski minister dr. Schuster zasto-mnenje, da naj pododsek preišče le Mali-očitke. Temu nazoru pa so se uprli posl. astalka, Kolischer in Friedmann, ker je Malik v Sv^nmi predlogi le sprožil preiskavo, proračunski odsek pa je naročil, da se posveti v vso » H111'? afero, ki rostavlja poslovanje mini- stra vVeiskirchnem v jako neugodno luč. Poslanec Friedmann je izvajal, da je kupnina vse-kako predlaga in je tieba zadevo natanko po-jasniii. — Pododsek nadaljuje svoje delo danes Popoldne ob pol 2. MANDAT BOŽENE KUNETICKE. Pra£a, januarja. Na seji češkega dežel-. ?a odbora je poročal Nemec, da je došlo na ‘d /t i! °dbor mnogo peticij za potrditev man-“ožene Kuneticke, ki je bila izvoljena v u ^i-i lavi v deželni zbor. Nekaj peticij °kraia se Izreka proti potrditvi. yi * 0tlbor je sklenil, da poroča deželnemu oru o volitvi in mu prepusti odločitev. ARETACIJE V BOSNI. vprf„^«a, 11. januarja. »A Nap« pripo-zarnf r»So izs^edi,i v Sarajevu »velikosrbsko Policija je pred par dnevi na gimna-tain f a neko*'^° dijakov, ki so baje imeli n‘,s®je — z »revolucionarnimi sklepi« (gim-,yskl_študentje!!) S tem j,e v zvezi tudi are-v Pr • *a^a Karlova v nemškem gledališču revr! '•* ^ stanovanju dijakov so našli »štatut v r>* .Uci0narne organizacije«, ki ima svoj sedež Nam .rac*U’ nadalie orožje, patrone in brošure, »rvo, e!"a^ana »revolucija« je imela namen ti Jugoslovane«. — Pri deželni vladi niiiv?’ .^a !e Policija aretirala več oseb, med 111 tudi tri dijake, ne povedo pa, zakaj. BOMBE V BOSNI? ... Sarajevo, 11. januarja. V Brčkl so poteg-1* Zaboj s 16 bombami iz Save. Baje so to L.!. r°čne granate. Izvedenci menijo, da so ‘ežale že tri tedne v vodi. PROTI OGRSKI VLADI. Budimpešta, 11. januarja. Po vsej deželi iU^z.predla agitacija proti vladi, ki se je ^deležujcjS toli komitati. Budimpeštanska kongregacija komitata je^škfe^la za ponedeljek da °A "a kateri bo zavzela sfaHSSe tako proti iif„ n,m zakonom in proti vladnemu načrtu vov "»e »reforme«. Vladi bodo izrekli nezaupnico. ODSTOP PREDSEDNIKA PERCZELA. Budimpešta, 11. januarja. Predsednik naje ^ ylad°e stranke, Dezider pl. Perczel, sj.0 PoroČil ministrskemu predsedniku, da od-'jfc ' od. Predsedništva stranke. Stranka se je «rrAf eainila glede bodočega predsednika, ki bo Khuen-Hedervary. balkanska vprašanja. Turčija — ne. pa ne! lep* 1®’ januarja. »Matin« ima od svo- bil n.x"rnskeSa dopisnika poročilo, da je do-Ttirčii ^'d-Paša od turške vlade obvestilo, da J,a’nai se store kakršnikoli koraki, ne more iif> h; i i ^ Odrina in otokov. Vlada meni, da sim.« k- ^astno, če bi turški delegati podaljšali ,e bivanje v Londonu. Ce ne Odrin, pa Carigrad! Pa^z» 10. januarja. »Matinu« javljajo iz „,.„^ona' da je general Savov v svojem raz-.s turškima ministroma pri Čataldži “če ne odstopite Odrina in če nas !«e na nadaljevanje vojne, ste lahko preprl-stm 'it- ne izKub'te le Odrina, ampak tudi me-Ki ima vse drugačno važnost!« Turčija išče posojilo. Zdtim^Oavnn11’ i11, jatluaria- »Frankfurter posojilo PO ISodsUtnih obreiV526 TUrČi]a ^ 'dobiti "ih obrestih, pa ga ne more Odrin je preskrbljen? Pariz, 11. januarja. »Journalu« javljajo iz Carigrada: Bivši odrinski guverner, ki je zdaj pri ministrstvu v Carigradu, pravi, da ima Odrin živeža za šest mesecev. Samo petroleja je premalo, ali mesto je zadosti razsvetljeno. Radiografični telegrami pravijo, da je razpoloženje prebivalstva izvrstno. Carigrad, 11. januarja. »Ikdam« je dobil iz Odrina brezžičen brzojav: »Živeža imamo več kot dovolj. Lahko se še dolgo držimo. Prebivalstvo je izvrstne volje.« Bolgarske izgube. Dui^aj, 11. januarja. V poučenih krogih sodijo, da so imeli Bolgari doslej 15.000 mrtvih in 35.000 ranjenih. Obitelji mrtvih so obveščene. Turčija in velesile. Dunaj, 11. januarja. Turčija je obvestila velesile, da bi ostal njih skupni korak v Carigradu brezuspešen, ker vztraja Turčija na tem, da ne odstopi ne Odrina, ne otokov. V Carigradu upajo, da izostane nameravani skupni korak velesil. Turški pooblaščenci odpotujejo? Dunaj, 11. januarja. Turška vlada meni, da je dospelo pogajanje v Londonu na mrtvo točko in da je najbolje, če njeni pooblaščenci zapuste London. Bolgarsko mnenje. Sofija, 11. januarja. Bolgari si razlagajo trdovratnost Turčije z nastopanjem Rumunije. Skupni korak v Carigradu. London, 11. januarja. V poučenih krogih pravijo, da store velesile nameravani skupni korak pri vladi v Carigradu v ponedeljek. Včerajšnja seja poslanikov je sestavila skupno noto, ki priporoča Turčiji, da sklene mir. Nota je sestavljena v dobrohotnem tonu. Besedilo je naznanjeno vsem vladam. V poučenih krogih ne dvomijo o uspehu. V nasprotnem slučaju bi nastal položaj z doslej nedoglednimi posledicami. KONFERENCA POSLANIKOV. London, 11. januarja. Včerajšnja seja poslanikov je trajala dve uri. TEODOROV V PETERBURGU. Peterburg, 11. januarja. Bolgarski finančni minister Teodorov je včeraj dospel sem. Baje želi pregovoriti Rusijo, da ne bi več ugovarjala maršu Bolgarov v Carigrad, če se obnovi vojna. ALBANIJA. Neavtentične vesti. Dunaj, 11. januarja. Z ozirom na raznovrstne vesti, ki se zadnji čas širijo o albanskem vprašanju in zlasti o bodočih mejah Albanije, javljajo oficiozno, da vse te vesti niso avtentične. Konferenca poslanikov je tisti forum, pred katerim se bo razpravljalo to vprašanje, ko store vlade svoje sklepe. Spomenica krščanskih Albancev. Belgrad, 10. januarja. Krščanski Albanci so sestavili jako karakteristično spomenico, katero so odposlali Srbiji, Črni gori, Rusiji. Grški in mnogim političnim osebnostim v Evropi. Tendenca spomenice gre za tem. da naj se opusti ustanovitev samostojne Albanije in imenovanje mohamedanskega vladarja. Navidezno ja.spomenica zgrajena na verskem na-sprotfif med kristjani in mohamedanci; v resnici pa ima veliko globokejši temelj v razrednem nasprotju. Albanija Je popolnoma fevdalno urejena dežela, kakor so bile takorekoč vse turške pokrajine. Veliki posestniki zemljišč so izključno mohamedanci, kristjani pa so tudi med Albanci raja. Spomenica, ki je bila sprejeta v Valoni na velikem sestanku Albancev, pravi, da je prišla večina albanskega prebivalstva v najbednejši položaj, odkar je Turčija zavladala v njegovih krajih. Za ceno prestopa na izlam-sko vero je turška vlada dajala renegatom zemljišča in privilegije, da so lahko gospodarili kakor knezi med masami, katerim so se bila zemljišča vzela. Položaj ljudstva se ne bi nič zboljšal, če bi se proglasila neodvisna Albanija, temveč bi se poslabšal do neznosnosti, ker bi imeli v taki državi mohamedanski fevdalci vso moč v rokah in izkušnje kažejo, da bi jo brezobzirno izrabljali. Izseljevanje bi se neizogibno pomnožilo; če bi se res ustanovila samostojna Albanija, bi se morali vsi nemohamedanski Albanci izseliti v Črno goro, Srbijo in Grško, ker ne bi mogli na drugačen način uiti bedi in pritisku. Taka Albanija ne bi bila jamstvo miru, temveč vir večnih neredov, prelivanja krvi in uporov, kakor je bilo pod turškim gospodstvom v Ma-cedoniji. Zato prosijo zbrani Albanci, naj se albanski kraji razdele tako, da bi Skader pripadel Črni gori, severni kraji Srbiji, južni pa Grški, v teh državah pa naj bi se zagotovila Albancem primerna avtonomija. Spomenico je med drugimi uglednimi Albanci podpisal tudi škof v Draču. Še ena spomenica? Pariz, II. januarja. Izza Albancev v Draču so tudi ostali albanski veljaki sestavili francosko spomenico za srbskega, grškega in črnogorskega kralja, za ruskega carja in za mnogo evropskih državnikov, v kateri izrecno protestirajo proti ustanovitvi neodvisne Albanije z mohamedanskim vladarjem. Spomenica zahteva, da se opusti ideja samostojne Albanije, da se albanski kraji razdele med Srbijo, Grško in Črno goro, pas ob morju pa naj postane nevtralen in naj se rezervira čisto trgovinskim namenom. BOLGARSKA IN RUMUNIJA. Danev in Jonescu. London, 10. januarja. Danev in Jonescu sta imela včeraj zopet sestanek. Rumunska pomoč Bolgarski? London, 11. januarja. »Daily Chronicle« pripoveduje, da je Rumunija po sklepu premirja pri čataldži dala Bolgarski svojo vojno silo na razpolago, da pa le Bolgarska odklonila ponudbo. Akutna kriza. Pariz, 11. januarja. »Journal« poroča iz Sofije: Tukaj menijo, da je došla kriza z Ru-munijo v akuten stadij.. Boje se, da se pripravlja sosedna država na udarec, ki bi bil nezaslišan in ne viteški. Če se to zgodi, ne bodo Bolgari oddali ne enega strela. Vojska pri Čataldži ostane na svojih postojankah, ali vsa Bolgarska se odvrne od Rumunije in med obema državama se odpre za bodočnost nepremostljiv prepad. Bolgarska ostane mirna. Bukarešt, 10. januarja. Vlada je pripravljena, da vojaško zasede kraje, ki jih zahteva, če ostane pogajanje z Bolgarsko brezuspešno, ter misli, da Bolgarska ne bo reagirala na to. Rumunskl minister v Carigradu. London, 10. januarja. »Times« poroča, da je prišel rumunski poljedelski minister v Carigrad z neznanim namenom. Raznašajo se glasovi. da se pogaja s turško vlado zaradi ru-munsko turškega skupnega nastopa proti Bolgarski. Vojna nevarnost. Berlin, 11. januarja. Rumunski minister Filipescu je imel daljše posvetovanje s turškim ministrom Noradungijanom. Nevarnost rumunsko bolgarske vojne je resna. Rumunija pritiska. Bukarešt, 11. januarja. Rumunska vlada je obvestila bolgarsko, da ni več mogoče dolgo obotavljanje glede na izpolnitev rumunskih zahtev. Rumunski vojaški krogi zahtevajo, da se odgovori na bolgarsko zavlačenje z mobilizacijo. Oficielni koraki. Berlin, 11. januarja. Rumunija bo svoje zahteve Bolgarski v najkrajšem času oficielno naznanila. Nova pogajanja. London, 11. januarja. Reuterjeva agentura javlja, da so se zopet pričela pogaianja med Rumunsko in Bolgarsko. Rumunski poslanik Mišu |e imel sestanek z Danevom, ki je potem stopil v bizejavno zvezo s Sofijo. PRED ČATALDŽO NI BILO BOJA. Sofija, 11. januarja. Vse vesti o praskah pred Čataldžo so izmišljene. RUSKI VOJAKI V SRBIJI? Budimpešta, 11. januarja. »Budapesti Hir-lap« (ki ni posebno zanesljiv) javlja iz Bukarešta, da se vozijo že dva tedna parniki z neznanim namenom po Donavi in da pristajajo ob srbskem bregu. Mislijo, da prevažajo ruske vojake v Srbijo. Na merodajnih mestih pravijo, da je ta vest brez podlage. RUSKA VLADA SE BOJI VOHUNOV. Peterburg, 11. januarja. Ruska vlada je prepovedala vnanjim avljatikom polete čez rusko mejo za dobo od 14. januarja do 14. julija 1913. Na ziakoplove, ki se na dano znamenje ne bodo spustili k tlom, bo obmejna straža streljalia z ostrimi patronami. PREVOZNA SLUŽBA MED AVSTRIJO IN KANADO. Dunaj, 10. januarja. »N. Fr.-P. javlja, da so pogajanja zaradi nove črte med Trstom in Kanado dovršena. Canadian Pacific Railway bo vzdrževala direktno službo iz Trsta v Ha-lifax in Montteal, v začetku po enkrat, pozneje po dvakrat na mesec. Austro Američana ni prišla v poštev. PROTIRUSKO GIBANJE NA KITAJSKEM. Peterburg, 10. januarja. Protirusko gibanje na Kitajskem je silno razvito. Predsednik Juanšikaj ga odkrito pobija, kakor tudi vse civilne in vojaške oblasti in trgovci. Vsi zahtevajo prijateljsko razmerje do Rusije. Krščanstvu v spominsko knjigo. Profesor Rade piše v »Christliche Welt« o mirovnem kongresu socialne demokracije v Bazileji sledeče: »Ono demonstracijo bi bila morala uprizoriti krščanska cerkcv, ako bi ne bile razmere v njej take, kakršne so. Če bi namreč imeli krščansko cerkev, organizirano krščanstvo... V nekaterih krogih je vsaka stvar že ob veljavo, če se zanjo zavzame socialna demokracija. Ker so ti krogi največkrat tudi vladajoči, zato imajo države škodo. Zlasti pri nas; koliko vidikov za politično življenje bi lahko našli pri socialni demokraciji. Z vso mirnostjo bi se lehko učili tudi od socialnih demokratov in jemali od njih to, kar je dobrega, pa naj bo v kakršnikoli obliki in zvezi. Ako se za to odločijo juristi in vladarji tako težko, tedaj naj bi to storili kristjani brez vseh pomislekov. Mednarodnemu socialističnemu kongresu so v Bazileji odprli katedralo in duhovništvo vsega mesta se je udeleževalo razprav. Meni se zdi to kakor častna rešitev za cerkev, čeprav zelo ponižna. V Nemčiji so že vse pridige izdelane za slučaj mobilizacije in iz vseh prižnic bi se slišale enake besede. Principielno, versko so že oboroženi za vojno. Spokorne in prošnje molitve, ki bi bile povsod ob izbruhu vojne, so že pri cerkvenih regimentih pripravljene in odlok zanje bi bil tako točno izdan kakor povelje za mobilizacijo. Med tem pa se plazi prošnja za mir čisto tiho v splošnih cerkvenih molitvah in le semintje slišimo posameznega župnika, da v svojih pridigah narahlo opominja na mir. Ali kristjani v našem času ne smejo prepuščati vso skrb za mir socialnim demokratom. Tako lehko naj se ne odrekajo prvenstvu. Ako oficirji v takih časih brusijo svoje meče, tedaj je to njihova dolžnost. — Kristjani pa bi morali v takih časih resno govoriti o miru in zanj delovati ali pa naj se sramujejo pred socialnimi demokrati ... Ravno tako ka- • kor so socialno demokratične stranke vseh dežel pravočasno vstale in se ustavile frivolni vojni, prav tako bi bile morale napraviti krščanske organizacije po različnih deželah. Seveda, če bi bilo vse tako, kakor bi moralo biti!« Gluhim ušesom pridiguje profesor Rade, zakaj ravno cerkev je pokazala v zadnji vojni jasno, da ljubi meč, a ne miru. Novice. * Strahotna kazen za nezvestobo. Iz Maka na Ogrskem poročajo: V ponedeljek se je odigrala v našem mestu strahotna zakonska tragedija. ki menda nima para na vsem svetu. Pekovski mojster Bnatyuk je zasačil svojo ženo pri ljubimcu. Ljubimca je pobil z likalnikom, ženo pa je zvezal in ji odrezal s čela kos kože. Zena se je onesvestila. Sedaj pa je vzel Bnatyuk v svoji besni jezi bič in tako dolgo tolkel i>o ubogi ženi. da se je vsled bolečin zopet zavedla. Vstala je in mož jo je nagnal z bičem na dvorišče. Kričal je: »Tako se godi ženi, ki goljufa svojega moža. Sedaj jej bom odrl vso kožo.« Žena ga je prosila, naj je več ne muči, a on jo je nagnal zopet nazaj v sobo. Ženi se je sedj posrečilo, da si je oprostila eno roko iz vezi. Ko je mož to videl, je vzel sekiro in ji razdrobil roko. Med tem so sosedje, ki so slišali kričanje žene, šli po policijo. Mož je pa še vedno in nrizadjal ženi še osem ran z nožem. Ženo in njenega ljubu««®. napeljali v bolnišnico, kjer se oba borita s smrtjo. t>uaitv_uiw. > se je od groze onesvestila, da je še sedaj niso mogli zaslišati; * Slika Iz družabnega reda po božji volji. V kratkem se poroči 441etna hči železniškega magnata Jay Goulda Helen Oould z železniškim magnatom F. J. Shepardom. Njena dota znaša 20 miljonov dolarjev in nič več. Koliko Je njena »slabša« polovica vredna, se ravno ne ve, a gotovo je, da se ne bosta ženila »na roke« in da jima ne bo treba v potu svojega obraza jesti vsakdanjega kruha, kakor ga je jelo in ga še je na tisoče delavcev, ki so spravili in še spravljajo njuno ogromno premoženje. 1 * Velika zemljiška pravda. Zvezna vlada je pri zveznem okrajnem sodišču v Los Angeles vložila tožbo proti Southern Pacific železniški družbi. Zvezna vlada trdi, da si je železniška družba krivično prilastila zemljišča, na katerih so bogati rudniki. Zemljišče je vredno 250 miljonov dolarjev. Druge zemljiške tožbe bodo kmalu sledile. Pri teh tožbah pojde za zemljišča, ki so vredna 750 miljonov dolarjev. Tožba je vložena na temelju zakona z 1. 1866, ki zveznemu uradu za notranje zadeve naklada, da so pri zemljiških darilih železniškim družbam izključena zemljišča, v katerih so rudnine. Zvezna vlada trdi, da je med 440.000 akri 45.725 akrov, ki vsebujejo rudo. Southern Pacific družba je dobila zemljišče v dar še le 10. Julija 1894. Družba se je pri dobavi sveta po zatrdilu zvezne vlade posluževala razmn goljufij in zvijač. Nesreča pride javijo navadno, če zboli mož, reditelj družine, t°f ga nadlegujejo razne bolečine, da se vleže k peči, ne more več delati za ženo in otroke •a ne more ničesar več zaslužiti. Pameten člo-^k Pa ne tarna, ampak uporablja v takih slu-‘ izkušnje drugih. fle malo bi utegnilo našim čtitaljem kori- stiti sledeče pismo, ki je je pisal Nj. ekscelenca Leon baron Freytagh-Lorinhoven, deželni svetnik Veselovega viteštva in carski ruski pravi državni svetnik v Arensburgu, Poveljniška cesta 5, otok Osel, pokrajina Livonija. To pismo se glasi: Za svojo dolžnost nasproti drugim ljudem smatram, da kjer le morem, priporočam izborni Fellerjev fluid z znamko »Elsafluid«. Opozoril sem na imenitno sredstvo študijskega prijatelja petrograjskega zdravnika in sem imel priložnost ozdraviti nekega drugega petro- grajskega zdravnika, ki ima tukaj veliko kopališče za blatne kopeli, s Fellerjevim Elsa-fluidom revmatičnih bolečin v rami, ko so njegova lastna sredstva odrekla. Tudi neki zdravnik v Gdanskem v zahodni Prusiji uporablja v svoji praksi Fellerjev fluid in tako želim v blagor človeštvu temu izdelku vedno večje razširjenje in njegovemu izumitelju zasluženo slavo. Menimo, da bodo naši čitatelji tudi poizkusili s Fellerjevim fluidom z znamko »Elsafluid«, če bodo tožili o bolečinah. Iz izkušnje rečemo, da bodo potem sveži in sposobni za delo, ker, kakor smo pogostoma slišali, se ta izdelek obnese zoper različne bolečine, kakor trganje v ledju, bolečine v križu in členih, hrbtu in prsih. Ravnotako ga hvalijo zoper bolečine v grlu in bodenje ob strani in prepričali smo se o zdravilnem, kašelj pomirjajočem in osvežujočem učinku. Tucat za poizkušnjo stane 5 K franko pri lekarnarju E. V. F e 11 e r v Stubici, Elsatrg 252, Hrvatsko. (b) B. Gotzl, Ljubljana : -zz Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. i,1,:1.- *rzrrs.r 15 r«* z ko^knrcMrvce! - =s Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov «io-maeegit izdelka* Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. (Solidna postrežba. 14 h {nižje eeise« Agitacijski sklad dež. organizac je na Kranjskem. VI. izkaz. Nabrali so: Kocmur Ivan 2 K, Knol Karel 1;20 K, Lipovž Franc 3 K, Peterlin Ivan 2'42 K, Puci) Franc 80 v., Puhar Franc 4 K, Sajovic Ivan 5 32 K, Schlcy Avgust 4 K, Simončič Anton (Sv. Peter na Krasu) 2 K, Slanovec Alojzij 4-28 K. — Skupaj 20 02 K. VII. izkaz. Hir9di Ivan 2‘40 K, Kregar Josip 1 K, Rakovec Ivan 7 90 K. — Skupaj 11 30. Vsem nabiralcem in darovalcem iskrena hvala! — So-druge prosimo, da se pri vsaki priložnosti sponvn ajo agitacijskega sklada. Prisoevke, ki naj bodo kot laki označeni, sprejemata ss. Štefan Lchpamcr, črkostavec in Viktor Zorc strokovni tajnik, oba v Ljubljani. Zaupniki, ki še niso obračunali, naj store to zanesljivo še tekom tega meseca, Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. 18. januarja 1913 v „Narodni dom“ kjer bo IX. velika mednarodna maškarada ki jo priredita letos skupno organizaciji tobačnih delavk in delavcev ter .Vzajemnost4 v Ljubljani. Najlepša In nejorlglnalnejša maska dobita vsaka po eno darilo. — Lepe moške in ženske m ske v narodni noši dobe posebna darila. .V. Bogat plesni red. - Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina: Za organizirano delavstvo 60 vin, zaostale v predprodaji 80 vin., pri blagajni 1 K, maske 80 vin Vstopnice prodajajo: Zaupnice in zaupniki obeh organizaciji, prodajalne „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico". Strokovno tajništvo ter tobakarni gospe Sešarkove v Šelenburgovi ulici in gdč. 1 Dolenčeve v Prešernovi ulici. A. Zupančič knjigovez v Ljubljani, Slomškova ul. 31. Slavnemu občinstvu vljudno priporočam mojo knjigoveznico za prijazna naročila vsakovrstnih v mojo stroko spadajočih del, ter jamčim za solidno in točno postrežbo. Ceno posteljno perje! Najboljši Češki nakupni vir! Benisch 1 kg siveea Ij enega 2 belega 4 >u* boljšega 2'40 [belega 2'80K, belega puha- m__________________ pi stega 510 K; velefinega anežnobelega, putjenega, ; 6‘40 K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K 5 najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko. Zgotovljene postelje ' j. __________ ..ouKinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zgfavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm Sir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol pun 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, i2 K, 14 K, 10 K zglavniee 8 K, 3*60 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Blr. 13 K, 1470 K, 17-80 K, 21 K, zglavni ca, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4'50 K 5"20 K, 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, Črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 80 K, 14 80 K Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko *e franko zamenja za nengajajoče se vrne denar. — Natančni cenovnlkl gratla in franko. S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko. Ut_______________________________________________________ Celo noč '^odprto Ali sem »Zarjf' ze pridobil novega naročnika? Ljubljana Kavarna Prešeren Priporočam svojo modemo urejeno kavarno, Izvrstni biljardi, vsakovrstni časopisi. Karol Polajnar kavamar. Avtomobilska zveza Idrija-Logatec, kolodvor. Odhod iz Idrije: ob 6'— zjutraj „12 — opoldan „ 3 30 popoldan Odhod iz Logatca: ob 8'30 zjutraj „ 2 30 popoldan „ 6‘30 zvečer Prihod v Logatec: ob 7 50 zjutraj „ 1 40 popoldan „ 5*10 popoldan Prihod v Idrijo: ob 10*20 zjutraj „ 4’— popoldan „ 8*15 zvečer Cene z avtomobilnim omnibusom: I. razred II. nzred a* osebo 2« osebo Idrija-Logatec ali nasprotno K 3— K 2 — Idrija-Oodovič „ „ „ 1‘BO „ 1‘— Oodovič-Hotedršlca „ „ „ 1-50 „ 1*— Hotedršiea-Logatec „ „ „ 150 „ I*— Cene s kombiniranim avtomobilom: 1. razred n. razred M osebo 20 osebo Idrija-Logatec ali nasprotno K 3— K 2’— Idrija-Oodovič „ „ „ 150 „ !•— 0odovl{-Ho«dršlca „ „ „ 1‘50 „ 1*— Hotedršica-Logatec „ „ „ 1-50 „ V— Označena vožnja se vrSi vsak delavnik, omnibus vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah in praznikih vozi le opoldan omnibus. Točnost se po možnosti vzdržuje, vendar pa ne prevzamem nobene odgovornosti za morebitno zamuda Valentin Lapajne v Idriji. Jtajnovef&e! Hajnovef&e Maksim Gorkij ^„Mati“.^^ Cena K 4*—. To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi »Zarje« v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala. Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Blanca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih, * — Biljardi ssa Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. Moderna veda in == socializem = Napisal Enrico Ferri. Poslovenit M. J č. To knjigo toplo priporočamo. Cena 1‘20 K. Dobi se v vseh l O fifi CO' -f-• • mmmm CD cd O o /talimo mrmran 03 CD .\ * „ likar Madir.tna«—t rrr: d H*