Teden dni prezgodaj
2e kot nfencc drngega razreda Ijudske šole sem znal prav dobro brati, zato sem zelo rad listal po knjigah in jih prebiral. Najljuliša pa ini jc bila pratika s svojimi rdeiimi svetniki. Kadar koii sem le mogel, sem jo pre-gledoval; a to jc bilo bolj rcdko, ker so jo staršt skrivali pred mcnoj, da je ne bi raztrgal.
Kmaln sem se r njej spoznal in vedel pokazati zlasti patrone mame, očeta in bratov.
Bilo je v četrtek popoldne meseca novembra. Ta dan nisinn imcli pouka, zato sem pisal rtomafo nalogo. Ko sem isto konEal, scni vzel pratiko v roke; bil scm namref sam v sobi, drugi so bili zanaj pri svojih opravkih. Gledam in glcdam ter ngotoTim, da bo drugi dan sveta Katarina — torcj moje mame god.
Vesel stežem s pratiko v roki k sestriinam, ki so imele svojo hišo le nckaj metroT od naSc. Najmlajša setrična Rezika je bila stara 14 lct, a na pratiko st> nl spoznala nili toliko kot jaz, kcr jc niso imeli. s*    Pokazal sem ji v pratiki svcto Katarino in rekel: »Vidiš, Rezika, danes je četrtek in jutri v pctek bo naše mame god. Pojdiva iTežcr ,teblat'!«
V              194
Takoj jc bila pri rolji. Domenila sva se vse natančno, katere inštriimente Imva vzela in da bora trikrat zaigrala. I*o prrem igranju da bom pa jaz mami vošfilo izrekel. Niti domov niseni šel več, ampak počakal sem mraka pri njej.
V mraku jc vzela sestrična Skat z verigo, meni je dala pa zvonček in
piščiilko. Hitro sra stckln pod uašc okno in navdušcno zaigraln. Takoj pu
prvih zvokih pa se je odprlo okno in mama se oglasi: »Trap(ka, saj bo šcle
jntri tcdon moj god.« Takoj sva nchala in odšla. Spotoma pa mi )>' rokla
' sestriinn: »S teboj ne bom šla nikdar ve5 nikomur ,teblat'.«
Kcvož nisem namreč nif poglcdal na datum in tako je nastula ta pomota.
Drugo lolo sem prosil sestrično zopel, da bi šla — takrat pravilno — ;pa mi je rekla: »S teboj nc, ker STa šla lani teden dni prezgodaj, letos pa morda kar cel mesec« In tako res nisva nikoli veL sknpaj »teblala«. *                                                     Š. Fr..