?»iinina plaftiiua r gotovini.
ŠTEV. 182.
V LJUBLJANI, sobota, 13. avgusta 1927.
Posamezna štenika Dia L.
LETO n
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—.
Neodvissn političen list.
UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 28. LVRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Polemika klike.
Tipičen primer za kakovost esdeesat-ske polemike je včerajšnji uvodnik »Jutra«. Komentar k senzacionelnim vestem »Politike« s sporazumom med g. Vuki-čevičem in g. dr. Korošcem naj bi bil ta uvodnik, v resnici pa je le navaden pamflet. Vse, kar bi moglo biti v sen-zacionelnih vesteh neugodno za SDS, to »Jutro« podčrtuje kot najčistejšo resnico, vse pa, kar je za SDS ugodno, to »Jutrov« uvodnik zamolčuje, ker bi se pač vsa njegova zgradba pamfleta podrla.
In vseeno je »Jutru«, če je kaka vest še tako neumna in glupa, če misli, da more z nj0 udariti po g. dr. Korošcu, potem mu je dobrodošla, ker glavno je škodovati nasprotniku. Tako je »Jutru« trapasta vest o fuziji SLS z radikali sveta resnica, zato pa ravno tako sveto zamolčuje, da je bil sklenjen sporazum v prvi vrsti zato, da dobe oblastne samouprave večje pravice. Ker kako pa bi potem govorilo »Jutro« o kapitulaciji, če pa razširitev oblastnih pravic to trditev postavlja na laž! Vsak količkaj razsoden človek sicer ve, da misli na fuzijo samo tisti, ki je v to prisiljen. Zato je bila svoje dni esdeesarija silno navdušena za fuzijo Slavenske banke z Ljubljansko kreditno banko in danes ve vsa slovenska javnost, zakaj je Slavenska banka morala biti za tako fuzijo navdušena. Kakšen vzrok pa naj ima SLS, da se ogreva za fuzijo z radikali? Ali ji mar morejo ti dati kake mandate? Kaj pa naj ima SLS od fuzije? — Tudi »Jutro« ve, da je vest o fuziji SLS z N RS gladka nesmisel, ampak to ga ne briga, ker glavno je napad in naj bo ta še tako v nasprotju z resnico.
Druga takšna glupost je, da se je SLS odrekla izrabljanju vere in da bo nacionalistično orientirana. Če bi SLS kaj takega storila, potem bi morala priznati, da je vero res izrabljala in da je v resnici bila separatistična. Nimamo sicer bogzna kako visokega mnenja od esde-esarske gospode, Vendar pa imislimo, da ni niti enega med njimi, ki bi mislil, da je tako priznanje mogoče. In vendar pise »Jutro« o tem, kot o dokazani stvari.
In ona najbolj grda potvorba z gosposko zbornico. V oblastni skupščini so se udarjali gospodje od SDS na prsa, da so njihovi volilci nekaj boljšega, sedaj pa hočejo dopovedati, da se g. Korošec bori za gosposko zbornico, dočim so oni tisti veliki demokrati, ki jo odklanjajo. Odkar se je v Jugoslaviji pojavila zahteva po drugem zakonodajnem domu, niti enkrat ni bila izrečena misel, da naj bi bil ta dom nekaka gosposka zbornica, ko v stari Avstriji. Prvič je to misel izreklo »Jutro«, ko je nalašč zamenjalo boj za gospodarsko, kot boj za gosposko zbornico. Samo da bi mogli udariti, se ne ustrašijo niti pred potvorbo pojmov.
Pri talcih manirah se seveda tudi ni čuditi, če ni »Jutro« počakalo na izjavo Korošca. Kaj briga »jutro«, kaj poreče tudi tisti, kogar se stvar tiče. »Jutro« briga samo napad in da bi bil ta uspešen, je dovoljeno vse.
In to je tipično za moralo klike. Kakor misli ta klika, da je za blagor stranke in lastne pozicije dovoljeno vsako sredstvo, tako misli, da je tudi v polemiki vse dovoljeno. Kot dobro polemiko smatrajo samo ono, ki učinkovito udari, pa če je napad krivičen ali lažniv, je vseeno.	§
Kakor pa je slovenska javnost odklonila politične metode klike, tako odklanja tudi način polemike esdeesarske klike. Ne bodo še ob veljavo stara na-
Sestanek med našim kraljem in kraljem Borisom
Beograd, 13. avg. Včerajšnja »Pravda«, osebno glasilo zunanjega ministra dr. Voje Marinkoviča je priobčila vest svojega blejskega dopisnika, v kateri piše, da ima sestanek med našim kraljem in bolgarskim kraljem Borisom v Munchenu zelo važen političen značaj. Kralj Aleksander že nekaj mesecev in-avgurira svojo politiko za zbližanje med balkanskimi narodi, posebno za zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarijo.
Na sestanku kralja Borisa in kralja Aleksandra se bo govorilo o utrditvi prijateljstva med obema državama. Oba ' monarha, ki sta sveto prepričana, da i
mora priti bo blagostanja med narodi na Balkanu samo z mirnim sodelovanjem, bosta storila vse, da pride do političnega zbližanja. Ta sporazum pa ne tangi-ra niti naše današnje državne oblike obeh kraljevin, niti današnjega teritorialnega stanja.
V	zvezi s sestankom obeh kraljev se naravno mnogo komentira potovanje dr. Korošca v Sofijo, kateremu se je že tedaj pripisovala velika politična važnost. Politični krogi so sedaj prepričani, da smo na pričetku iskrenega zbližanja med Jugoslavijo in Bolgarijo.
Aca Stanojevič za pomirljivo politiko napram vladi.
Beograd, 13. avgusta. Včeraj se je vršila seja izvrševalnega odbora narodno-radikalne stranke, ki je trajala od 6. do 8. ure zvečer. Na dnevnem redu je bilo vprašanje potrditve radikalnih list in sklicanje seje glavnega odbora radikalne stranke, da se vprašanje radikalnih kandidatur kočnoveljavno uredi.
Prvi predsednik Aca Stanojevič je bil mnenja, da se glavni odbor radikalne stranke takoj sestane in naj sklepa o radikalnih listah, ki so bile že izročene glavnemu odboru v pretres. Medtem se je razvila na seji živahna debata o delovanju glavnega odbora. Opazilo se je, da se je pojavilo pri članih odbora dvoje različnih mišljenj glede delokroga glavnega odbora stranke in glede postopanja odbora za potrditev radikalnih list.
Ena struja, katero vodi Aca Stanojevič je zahtevala, da se napram vladi vodi pomirljivejšo politiko, dočim je bila druga struja, kateri na čelu stoji Marko Trifkovič nasprotnega mnenja.
Aca Stanojevič je na včerajšnji seji izvrševalnega odbora narodne stranke v svojem govoru naglasil, da je v interesu stranke, da glavni odbor stranke vse do sedaj vložene kandidatne liste potrdi. One liste, ki še niso predane glavnemu odboru (in teh je še veliko), naj ne
bodo predmet diskusije v glavnem odboru. Podrdijo pa naj se vse kandidatne liste radikalne stranke, ki so bile že predložene glavnemu odboru stranke v potrditev.
Po tem stališču Ace Stanojeviča bi bile potrjene kandidatne liste Voje Janjiča v Sremu in Bože Maksimoviča, ker sta oba dva predala svoji listi v odobritev glavnemu odboru. Istotako bi bile potrjene liste Uzunovica in Cvetkoviča v Nišu. V subotiškem okrožju je stvar drugačna; tu se nahajata na listi dva člana, ki sta bila izključena iz stranke in katerih glavni odibor radikalne stranke še ni preklicala. Bržkone glavni odbor stranke liste v Subotici — ne bo potrdil. V somborskem okrožju sta vložila svojo listo Marko Trifkovič in dr. D. Subotič. Marko Trifkovič je izročil glavnemu odboru svoj listo v potrditev, dočim dr. Subotič tega ni storil. Potemtakem bo glavni odbor potrdil listo Marka Trifkoviča.
Ti trije slučaji so zelo značilni. Po zadržanju članov na seji izvršilnega odbo-; ra se da sklepati, da se odnošaji med vlado in odborom nikakor ne bodo poostrili. Seja izvršilnega odbora se bo na-! daljevala danes.
VUKIČEVIČ O PAŠIČEVCIH.
Beograd, 13. avgusta. Predsednik vlade g Velja Vukičevič je včeraj prispel v Požarevac, kjer je v krogu svojih političnih prijateljev dejal, da je sedanja vlada zahtevala razpis volitev zato, da se notranje politični položaj razčisti in da se usposobi radikalna stranka za na-daljne delovanje v korist države.
Velja Vukičevič je posebno naglasil, da ni pašičcvcev in da je že pokojni Pa-šič v zadnjem času odbil te ljudi, ki so se po nevrednem predstavljali z njegovim imenom.
TRIFKOVIČ SNUBI LJ. DAVIDOVIČA.
Beograd, 13. avgusta. Sinoči ob pol 7. uri je poselil predsednika Marka Trifkoviča, na njegovo izrecno željo, šef demokratske stranke Ljuba Davidovič. Po daljši konferenci, ki se je vršila med Davidovičem in Trifkovičem, je načelnik demokratske zajednice izjavil, da sta se s 1 rifkovičem razgovarjala o sklicanju konference šefov parlamentarnih grup, katera naj bi se sestala na inicijativo Svetozarja Pribičeviča. G. Marko Trif-
čela dostojnosti in poštenosti in čim bolj bo klika besnela, tem večji bo boj za etična načela tudi v politiki.
Zato pa bo tudi polemika klike imela samo ta uspeh, da bodo Slovenci še bolj spoznali, kako je dne 11. septembra njih najvišja dolžnost — glasovati proti SDS.
kovič je prosil Davidoviča, da mu pove o sklicanju konference svoje mišljenje.
Lj. Davidovič je izjavil, da je zelo težko sklicati sejo šefov parlamentarnih skupin, ker se večina vsi voditelji nahajajo izven Beograda. Tudi Davidovič ne bo ostal v Beogradu, temveč bo odšel na agitacijsko potovanje v Banjo Luko.
Na tej konferenci bi se po mišljenju političnih krogov razmotrival političen položaj z ozirom na volilno borbo.
HAJDUČICA STOJA MARKOVIČ UŠLA IZ ZAPORA.
Zagreb, 13. avgusta. Včeraj dopoldne je ušla iz zagrebških zaporov znana hajdučica Stoja Markovičeva, sestra znanega črnogorskega odmetnika, komunista dr. Vukašina Markoviča, ki je lanskega leta ušel iz naših zaporov in odšel v sovjetsko Rusijo. Stoji Markovič je pomagal njen brat, ki je učitelj v Črni gori. Stoja bi morala odsedeti 20 let, ker je ubila nekega žandarja.
ITALIJANSKA VLADA OBŽALUJE ŠVICARSKI INCIDENT.
Zttrich, 13. avgusta. Italijanska vlada je po intervencijah švicarskega poslanika radi fašističnih izgredov na italijan-sko-švicarski meji izrekla svoje obžalovanje nad dogodki. Švicarska vlada je zahtevala od italijanske vlade, da dobe italijanski obmejni stražniki in miličniki natančne instmkcije, da se ponovitev podobnih izgredov v bodoče prepreči. Švicarjem se morajo vrniti vsi zaplenjeni predmeti.
Krvav spopad med Albanci in Italijani.
Tirana, 13. avgusta. Pred dnevi je nastal v Albaniji spor med Albanci in italijanskimi vojaki, ker so ti hoteli zgraditi večje število aeodromov na albanskem teritoriju, ne da bi za to prositi dovoljenja od vlade.
, Radi tega je prišlo do krvavega boja med italijanskimi vojaki in Albanci, v katerem je bilo več težj<e in lahko ranjenih. Ubit je bil samo en italijanski oficir.
Poroča se, da je polkovnik Gulardi interveniral, da se spor med Albanci itt italijanskimi vojaki uredi in ublaži.
PROCES PROTI SACCU IN VANZETTI-JU BO OBNOVLJEN.
New York, 13. avgusta. Sodnik San-ders se je udal pritisku ameriške javnosti proti usmrtitvi Sacca in Vanzettija in je obljubil ustreči predlogom, da se sodno postopanje proti italijanskima komunistoma obnovi.
Sanders je izjavil, da bo razsodba predložil v pretres in razsojo vrhovnemti sodišču, ki bo na svoji plenarni seji, Ki se bo bržkone vršila začetkom prihodnjega tedna, sklepala končnoveljavno b tem predlogu.
Obrambni odbor za rešitev Sacca in Vnazettija, kot vsa ameriška javnost upa, da bo pri obnovitvi procesa prva razsodba razveljavljena.
Boston, 13. avgusta. Neki anarhist je zagrozil Fullerju z bacili kolere, ako še justifikacija res izvrši.
PAPEŽ ZA POMILOSTITEV SACCE IN VANZETTIJA.	1
Pariz, 13. avgusta. Iz Rima, poročajo, da se tudi papež Pij XI. zelo zanima za Sacco - Vanzettijev proces. Papež je sporočil washingtonski vladi svoje mnenje glede te afere. Naglasil je, da sta oba obsojenca zaslužila pomilostitev že zato, ker se je justifikacija odlagala sedem let in sta v tem času že dovolj trpela.
SESTRA VANZETTIJA ODPOVOVALA V NEW - YORK.
Pariš, 13. avgusta. Sestra anarhista Vanzettija je odpotovala včeraj iz Pariza v New York. Ameriški konzulat v Parizu je ji izstavil vizum. Trdi se, da bo Vanzettijeva sestra izročila guvernerju Fullerju prošnjo za pomilostitev obeh obojencev.
GRŠKA VLADA DEMISIONIRALA.
Atene, 13. avgusta. Atenska vlada je podala včeraj zvečer ostavko, 'ker je prišlo do nesoglasij radi osnovanja nove emisijske banke.
V	novo vladno koalicijo bo stopil general Metaxas, za katerim stoji 30 poslancev. Vlado bi sestavila dva republikanska voditelja.
Krizo zadnje vlade je povzročil minister Saldaris z izjavo, da zlato kritje grške Narodne banke ni last delničarjev, temveč last ljudstva. Če bi se osnovala nova — emisijska banka, bi Narodiia banka, ki je smela izdajati bankovce, zahtevala od države odškodnino, katera bi se pa ne smela izplačati iz zlate' rezerve, ker je ta last ljudstva.
Grška javnost stoji na strani ministra Saldarisa. Razdružitev sedaftje vladhfe koalicije zna neugodno vplivati na pogajanja za najetje posojila v inozemstva za stabilizacijo drahme.	•“	1	•
GLADOVNE STAVKE SO MflDEPNE.
Dunaj, 13. avgusta. Okoli 30 polkiifoih aretirancev, ki bo bili aretirimt1 ob zadnjih dunajskih nemirih, jestOpilov gladovno stavko.	/>
Dr. Korošec o sporazumu med SLS In NRS.
Senzacionelna vest »Politike« o vsebini takozvanega blejskega sporazuma je vzbudila v javnosti naravnost ogromno zanimanje in številne komentarje. Poleg njih pa tudi divje izbruhe besa s strani onih strank ki čutijo, da postajajo vedno bolj odveč. Klasičen primer za tak divji bes je včerajšnji uvodnik »Jutra«, ki se z njim na klasičen način posmehuje Žerjavovemu apelu za dostojen v .dilen boj.
Kakor pa je vest »Politike« senzacionelna, tako pa je v mnogih ozirih tudi malo verjetna. Tako kriči vsak odstavek o parafiranju sporazuma po demantiju.
Da bo slovenska javnost pravilno in pravično o tem za njo važnem sporazumu in formirana, zlasti pa, da pokažemo vso moralno dekadenco, ki puhti iz esdeesarskega besa, smo naprosili za izjavo o vesteh »Politike« g. dr. Korošca, ki je bil tudi tako lju bezniv, da je našemu uredniku dovolil daljši interview.
G. minister! Je sicer v značaju vseh senzacionalnih vesti, da so zaradi senzacije same pretirane in tudi prezgodnje, vendar pa je pričakovati, da je v njih tudi jedro resnice, zlasti še, kadar objavlja take vesti list, kakor »Politika«, ki uživa sloves resnega lista. Ali bi bili g. minister tako prijazni, da mi poveste, 'ali vsaj nakažete to jedro?
— Prav rad, ker hočem tudi pri tej priliki dokumentirati, da je politično SLS jasna in da prav nič ne potrebuje tajnih potov.
Stopili smo v pogajanja z radikali in sicer na njih izrecno željo in iniciativo, ker je postala naravnost državna potreba, da dobi naša notranja politika jasen program in da ne bo izpolnjena samo od večnega boja strank za oblast. To misel je poudaril g. Vukičevič že ob nastopu svoje vlade in zato nam je bilo tem lažje pričeti z njim pogajanja za ev. sodelovanje pri izvajanju novega vladnega programa.
Vsled razmer pa, ki vladajo v radikalnem klubu, sploh ni bilo mogoče določiti v vseh podrobnostih bodoči vladni program, temveč moramo počakati na rezultat volitev, ki bodo pač pokazale, kdo ima po smrti Nikole Pašiča polno pravico nastopati v imenu radikalne stranke.
Že iz tega pa se vidi, da je zlasti vest >Politike<, da bi takozvani blejski pakt parafiral N j. Vel. kralj, čisto prazna trditev in bre« vsake podlage. Samo obžalovati je, da se je sploh mogel kdo tako spozabiti in vplesti visoko kraljevo ime v naše notranje politične neprilike.
Ko smo se razgovarjali o novem položaju in novem delu, ki ga bo treba izvesti po volitvah ter s tem v zvezi o našem sodelovanju v vladi, smo si vedno predstavljali, da naj bodo odnošaji med radikali in SLS približno taki, kakor so odnošaji med JMO in demokratsko stranko. To zajednico bi ustanovili predvsem zato, da bi bilo delo vlade tem . uspešnejše. Ker bi se delo vršilo po volitvah, ko bi bil boj za mandati že za' nami, bi moglo biti to sodelovanje tudi iskreno in brez takih neprijetnosti, kakor jih trenutno doživlja Demokratska zajednica.
li tega vidite, da so vesti o kaki !u-zji in vstopu v radikalno stranko brez podlage.
Ko pa smo se dogovarjali za bodoče sodelovanje, je za to že bila dana podlaga v programu, ki ga je sedanja volivna vlada razglasila ob razpustu Narodne skupščine za delovanje v novi zbornici.
—	In gospod minister, če dovolite še eno vprašanje, ki je pravzaprav odveč. »Politika« namreč tudi trdi, da se bo SLS odrekla agitaciji z vero in da se bo bolj orientirala v nacionalističnem smiilu.
Vest ima sicer na sebi pečat neresnosti, »en.lar bi Vas pa prosil za kratko pojasnilo.
Prav ste dejali, da ima ta vest na sebi že pečat neresnosti. Kot šef stranke sploh ne bi mogel dopustiti, da bi se razpravljalo o tem, ko da bi SLS zlorabljala vero. Vsa naša politika gre le za tem, da tudi v politično življenje vnesemo etična načela in to je ves na? »klerikalizem«.'
Ravno tako pa tudi ne morem dopustiti nobenega razpravljanja o našem dokazanem nacionalizmu in s to konstatacijo je tudi to vprašanje razčiščeno.«
NDALJNA IZJAVA DK. KOROŠCA.
Včeraj popoldne je sprejel g. Korošec tudi urednike »Slovenca«, »Jutarnjega lista« in »Politike« ter ]im dal to izjavo:
»G bistvenih točkah sporazuma med ministrski© predsednikom g. Vukičevičem in Jugoslovanskim klubom sem najprej obvestil Vrhovno instanco Slovenske Ljudske stranke, to je zbor zaupnikov, na njegovem zborovanju v Ljubljani začetkom sedanje volilne botbe. Ker se je moj govor na tem zboru dobesedno objavil, je bila tudi vsa javnost dovoljno obveščena o vsebini spo-
razuma. Ko sva se sestala z g. ministrskim predsednikom na Bledu, je bil sporazum že več kot en mesec star, zato tudi popolnoma po nedolžnem nosi ime »blejski sporazum«. Več kakor je bilo na shodu naših zaupnikov v Ljubljani povedano, in tu je bilo vse povedano, kar je bistveno, se ne da povedati, ker bi potem morala fantazija govoriti, a ne dejstva. Zato me pusti tudi fantaziranje v javnosti o takozvanem »blejskem paktu« popolnoma hladnega in nihče mi več ne bo nameril, da se tega fantaziranja ne udeležujem niti z razjasnjevanji niti s popravki niti z demantiji. Pač pa smatram za svojo dolž-aost, da kategorično demantiram v »Politiki« od 11. avgusta objavljeno vest, češ Ja je pismeni sporazum parafiral (sopodpisal) sam Nj. Vel. kralj ob priliki poslednjega festan-ga gg. Korošca in Vukičeviča na Bledu. Ta vest je tembolj neokusna in netaktni, ker je tudi iz temelja neresnična. Drugih trditev v omenjeni vesti »Politike« se nočjm dotakniti, ker imajo faentazije svoja svobodna pota, katerih tudi z najbolj resnimi in pogostimi demantiji ni mogoče omajati, kamoli onemogočiti.«
VUKICBVICEV VLAMU PROGRAM.
Ker je za razumevanje sporazuma, sklenjenega med g. Vukičevičem in dr. Korošcem, odločilne važnosti program, kakor ga je navedel g. Vukičevič v svojem spremnem pismu na kralja tik pred razpustom skupščine, navajamo glavne točke iz tega pisma, ker so te točke obenem bodoč: vladni program.
Uvodoma svojega pisma poudarja g. Vukičevič predvsem, da je še ostalo vse pilno v ustavi predvidenih zakonov neizvršeuih in da zato državna ustava še ni popolnoma izvedena v življenje.
Zlasti pa bi bilo treba predložili zakene, ki bi se nanašali: na organizacijo vrhovne oblasti (zakon o volitvah narodnin poslancev), na organizacijo samoupravnih oblasti (zakon o občinah, revizija zakona o oblastni in srezki samoupravi), na administrdativno razdelitev države (ki je samo za silo z uredbo urejena), na organizacijo upravnih oblasti, na sodstvo, na ureditev verskih od-r.ošajev itd.
Nato navaja spremno pismo zakone, ki jih je treba skleniti z ozirom na gospodarsko krizo s posebnim ozirom na kmetijstvo.
Ustvariti pa bi se moral tudi gospodarski svet ter revidirati vsa gospodarska zakonodaja.
Spremno pismo navaja dalje še celo vrsto drugih zakonov, ki bi jih bilo treba skleniti z ozirom na potrebe industrije, trgovine in obrta, izpopolnitve železniškega omrežja, rešitve delavskega vprašanja itd.
Ker pa je ta program tako ogromen, da ga ni mogoče izvesti s sedanjo skupščino, kateri je potekla ie polovica njene stavne periode, za veliko zakonodajno delo, ki ga je treba izvesti, pa je potrebna skupščina s polno ustavno periodo, zato si dovoljuje vlada prositi Nj. Vel. kralja za razpust skupščine.
Iz tega spremnega pisma se jasuo vidi, kaj je program vlade in v čem obstoji tudi sporazum med dr. Korošcem in Vukičevičem ter kako trapasto je govorjenje esdeesarjjv o kaki kapitulaciji, izdajstvu in sličnih velikih besedah, ki so pri esdeesarskem lisku tako poceni, kakor vsa njegova volivna gesla.
»POLITIKA« O BLEJSKEM PAKTU.
Za bolje razumevanje današnje Koroščeve izjave in nekvalificiranega poročanja esde-esarskega tiska, objavljamo dobesedno unj-bistvenejše odlomke iz poročil »-Politike« c takozvanem blejskem paktu.
Izjava vladnega radikala o situaciji.
Pod tem naslovom objavlja »Politika« od srede, z dne 10. avgusta to-le:
Radikal iz vladne skupine, ki ima možnost, da je dobro obveščen o namerah vladnega dela radikalov in o tem, kar vlada pričakuje od volitev, nam je dejal:
»Računamo, da dobimo stotino mandatov'. Pašičevcev pride v skupščino petnajst. Tudi preje smo imeli več list, pa se nam je vedno posrečilo, da smo dobili večino. Tako bo tudi sedaj.
Nikar se ne varajte, sedanji pakt z g. Korošcem ima večji pomen kakor pa Demokratska zajednica. To je nekaj več. G. Korošec ima s svojimi ljudmi stopiti v radikalni klub, to bo potem ena stranka. O vsem tem, kar je g. Korošec govoril so se tu vršila pogajanja med g. Vukičevičem in njim. Volilni zakon in zakon o oblastni in okrajni samoupravi bosta izpremenjena in usta ra bj (po že predpisani proceduri za izpremembo ustave) revidirana. O teh vprašanjih je dosežen sporazum že pred dvema mesecema. Drugače ne bi g. Korošec tako govoril. Mi podpisujemo vse, kar je g. Kor i5ec go-■v oril.
Morate pa vedeti še eno stvar in to ie, da nikakor ixčemo izpustiti situacije iz naših rok. Če te volitve ue dajo rezultatov, k: jih pričakujemo, potem bomo mi še enkrat vodili volitve. Je sicer res, da ni v politiki enič sigurno, da je vse v zraku, toda če Vam povem, da sem vedel, že pred 10 me^esi, <ia se dela na današnji kombinaciji, potem mi morete verjeti, da bomo zopet volili volitve, če bo to potrebno.
Senzacija »Politike«.
Po tej senzacionelni izjavi vla1;i>‘ga radikala je objavila »Politika« v iVrtek, dne 11. t, m. svojo drugo vest, ki je šele bila prava senzacija.
»Politika« piSe:
»Iz najbolj zanesljivega vira smo izvedeli sedaj še te podrobnosti o blejskem sporazumu:
Sporazum ni sklenjen samo osebno med Korošcem in Vukičevičem, temveč med Ko-
rošcem in njegovim klubom in i elo radikalno stranko, oziroma onim delom rad:kalov, ki bo tvoril, odnosno predstavljil v bodoči v],uii radikalno stranko. Kakor smo bili ot.-vešiVni, ie ravno vsled tega dobil blejski sporazum svojo sankcijo tudi od g. Ace Stali ijsviea, pismeni sporazum pa je parafiral tudi sam Nj. Vel. kralj ob prilila zadnjega sestanka gg. Korošca in Vukičeviča na Bledu. Kot podrobnost tega sporazuma obstoji tudi točka, da se mora Slovanska ljudska stranka odreči prevelike agitacije z vero in se bolj nacionalistično orientirati. Vsled te cinjenice, ki so jo hoteli sporočiti javnosti šele po volitvah, je jasna veVčina in pomen blejskega spor izuma.
Borba med demokrati in muslimani za Sandžak.
Zadnji nesporazum v Demokratični za-jednici glede kandidature dr. Mehmeda Spaha v zvečansko-raškem volivnem okrožju je zelo velike politične važnosti, ker se s tem začenja med demokrati in muslimani boj za Sandžak, kjer naj bo izvoljen — Srb in ne musliman.
Demokrati stoje odločno na stališču, da bodo z muslimani sklenili sporazum samo za Bosno in Hercegovino, nikakor pa ne tudi za ostale kraje. Radi zanimivosti započete borbe med demokrati in muslimani v San-džaku objavljamo po »Obzoru« te-le zanimive podatke.
Zvečansko-raško volilno okrožje je v absolutni večini muslimansko. V zvečanskem okrožju je 19.514 pravoslavnih in 50.266 muslimanov, a v raškem okrožju 29.335 pravoslavnih in 42.930 muslimanov.
Tudi v drugem volilnem okrožju, to je v prijepoljsko - pljeveljsko - bjelopolsko - be-ranskem okrožju je položaj precej sličen. Tu je bil postavljen za nosilca liste demokratske zajednice dr. Voja Marinkovič, dasiravno bi po pripadnosti prebivalstva v tem okrožju moral biti nosilec liste musliman. Demokratska stranka je dala muslimanom samo to koncesijo, da je kandidat na listi Demokratske zajednice v najmočnejših srezih dr. Beh-men.
Po_ službenih podatkih je v beranskem okrožju 74.387 pravoslavnih in 50.554 muslimanov, v Belem Polju 12.228 pravoslavnih in 13.919 muslimanov in v Prijepolju 24.804 pravoslavnih in 17.456 muslimanov. Poleg tega pa je v Beranah tudi 17.699 katolikov, ki pa so z muslimani. V tem volilnem okrožju je torej 128.989 pravoslavnih in 128.693 muslimanov in katoličanov.
Tudi volitve v oblastne skupščine so pokazale, da prevladuje v tem okrožju IMO. Na teh volitvah so dobili radikali v prijepoljsko - pljevljansko - bjelopoljsko beranskem okrožju 6.120 glasov, dr. Spaho 4606, a najmočnejša demokratska lista 3008. IMO je manjkalo Bamo 783 glasov, da bi dobila mandat.
V	zvečansko - raškem okrožju so demokrati dobili skupno 1636 glasov, dočim so imeli muslimani 4554 volilcev. V tem okrožju je bil nosilec liste Ferhard beg Dragi in že samo to pove, kak teror je tedaj vladal med muslimani. In v resnici so tudi dobili radikali tri mandate, samostojni demokrati pa enega od prebivalstva, kjer je nad 60 odstotkov muslimanov.
Demokratska stranka hoče preko jugoslovanske muslimanske organizacije prodreti v Bosno im Hercegovino, ker je njena pozicija v Bosni in Herecegovini jako slaba. IMO pa seveda noče dopustiti demokratski stranki, da bi intenzivno razvila svojo volilno agitacijo na račun IMO v Novem Pazaru in v Sandžaku, kjer je mnogo več pristašev IMO, kot pa demokratske stranke.
Politične vesti
r= Socialistična in komunistična lista v Ljubljani in ljubljanskem volilnem okrožju vloženi. Včeraj so vložili socialisti pri deželnem sodišču svojo kandidatno listo za Ljubljano. Nosilec liste je železniški revi-dent v p. Josip .Krtek, njegov namestnik pa Ivan Mlinar, uradnik v Ljubljani. — V ljubljansko-novoaneškem okrožju je nosilec socialistične liste dr. Stane Likar, podrav-natelj OUZD v Ljubljani. Na njegovi listi kandidirajo še Jernejčič Franc v Črnomlju, Valentin Štebi v Kamniku, Ignacij Mihevc v Kočevju, Pastorek Josip v Kranju, Josip Kopač v Litiji, Ljudevit Mihlovič v Logatcu, Petrovčič Jurij v Ljubljani - okolici, Franc Jernejčič v Novem mestu in Franc Koren v Radovljici. — Komunistični nosilec v Ljubljani je dr. Milan Lemež, njegov namestnik pa Zivoniimir Bemoit. (En komunist in en socialni demokrat.) V ljubljanskem volilnem okrožju kandidira inž. Dragotin Gustinčič kot nosilec liste. Med ostalimi srezkimi kandidati so Marceli Žorga za Kočevje in ljubljansko okolico, Mirko Weinberger za litijski srez, Anton Žnidar za kamniški in kranjski okraj in dr. Milan Lemež za radovljiški srez. — V Ljubljani bo socialistična skrinjica tretja, komunistična četrta, v ljubljanski oblasti pa komunistična peta in socialistična četrta.
— Gibanje radikalov r Mariborski oblasti. Dne 10. VIII. t. 1. se je vršil na Cestah pri Rogatcu zaupni »hod N. R. S., na katerem je govoril gosp. iAl«jz Osojnik, kandidat za srez Šmarje pri Jelžah. Zbrano občinstvo je z burnimi ovacijami odobravalo njegov 8ov*Jv
— Angleško posojilo za stabilizacijo -narja. »Daily Telegraph« iavlK’ sklenjenem skorazumu glede odpla	J nega dolga med Jugoslavi o in Angl.jo an-gleška narodna banka nakazalaJugoslaviji še posojilo za stabilizacijo dl“arJa- .
— Nezadovoljstvo organizacije HSS v mo -Hkem volilnem okrcij«. P? poročilih ki pn-haiaio te imotskega okrožja, je nastalo v vrstah radičevcev veliko nezadovoljstvo. To nezadovoljstvo je bilo sicer že preje, ali je prenehalo, ker so postavili za srezkega kan-
didata dr. Mijo Vukoviča, predsednika oblastne skupščine v Splitu. Medtem pa je del radičevcev postal zopet nezadovoljen, ker ni nominiran za srezkega kandidata župan Bekavac. Zato bo tudi najbrž kandidiral na listi delavsko - kmetskega republikanskega bloka. — Ker imata Bekavac in Vukovič skoro enako število pristašev, je sigurno, da se bodo radičevci v imotskem okrožju razcepili.
=: Iz Društva narodov. Za septembersko zasedanje Društva narodov se vrše živahne priprave. Mnogo zanimanja vzbuja vprašanje zasedbe treh nestalnih mest v svetu Društva narodov. Češkoslovaška ne bo več zastopana, pač pa je pripravljeno mesto za zastopnike Južne Amerike ali Kube. Tudi Finska prihaja v poštev. Belgija bo skoro gotovo tudi obdržala svojega zastopnika. Posebno zanimanje vzbuja spomenica, ki jo bo predložila angleška vlada Društvu narodov o položaju v Kini.
= Po odložitvi usmrtitve Sacca in Van-zettija. Vest o odložitvi justifikacije je bila na vsem svetu sprejeta z zadoščenjem. V Ameriki ni bilo nobenih demonstracij, pač pa so delavske mase sprejele vest o odgo-ditvi kot velik uspeh delavske stranke. —
Do precej težkih demonstracij pa je prišlo v Londonu, kjer so hoteli delavci na poziv rudarskega voditelja Cooka demonstrirati pred ameriškim poslaništvom. Policija pa je z energičnim nastopom njih namero preprečila.
= Nova zunanja politika Rumunije. Potovanju rumunskega zunanjega ministra Titu-lesca v Pariš pripisuje italijansko časopisje veliko politično važnost, ker sumi, da name-rava današnja rumunska vlada Pr® , A z italijansko orientacijo, ki jo je zapoceia Div-ša vlada generala Avaresca. predsednik ru-munske vlade Bratianu hoče okrepiti Malo antanto in ojačiti zveze s Francijo. Radi tega bo imel minister Titulescu v Parizu vazno politično misijo, ki vsekakor stoji v zvezi s protestom proti madžarskim zahtevam o ekspropriacaji imovine madžarskih državljanov v Rumuniji. To vprašanje bo vzeto v pretres na predstoječem jesenskem zborovanju Zveze narodov, kjer se bo Rumunija od-ločno postavila zoper zahteve Madžarske. Za-to pa si hoče Rumunija že sedaj v Franciji zagotoviti svojo zagovornico. — »Messagge-ro« trdi, da bo predložil min. Titulescu zelo važna poročila francoskemu zunanjemu ministru Briandu z ozirom na akcijo čeho-slovaškega ministra dr. Beneša, ki si prizadeva stvoriti cerinske zveze z Avstrijo. V tej kombinaciji Rumunija ne bi rada videla, da bi se prešlo preko nje, zato ni izključe-eno, da bo Titulescu na povratku iz Pariza odšel tudi v Rim, da se razgovarja z Mussolinijem, ker Italija in Nemčija želita, da bi se osnovala carinska zveza med srednjeevropskimi državami. — Titulescu bo šel tudi v London, kjer bo sopodpisal pogodbo s finančnim ministrom Vmtilom Braiionnom o najetju angleškega posojila od nekega fi-nančnega konzorcija. To posojilo bi se upo-
rabilo za popravila in za graditev novih rumunskih železnic. Službena »Tribuna« do-znava, da je minister Titulescu pooblaščen od svoje vlade, da odločno odkloni vse za-teve Madjarske v vprašanju ekspropriacije imovine madžarskih državljanov v Rumuniji. Radi tega bo Titulescu v Ženevi zaprosil, da se o tem vprašanju ne razpravlja, ker bi bila s tem tangirana suvereneiteta Rmnum-je. Ako ne bo Zveza narodov uvaževala tega stališča vlade1, bo Titulescu, pooblaščenec rumunske vlade javil izstop Rumunije iz Zveze Narodov.
= Rumunska vlada išče sporazum s nrin-cem Karlom. »CeSke Slovo« objavlja brzojavko iz Bukarešte, da je rumunska vlada poslala v Pariz zunanjega ministra Tituleeca in finančnega ministra Vintila Bratiamna, da tam začneta direktna pogajanja s prestolonaslednikom princem Karlom. Rumunska vlada je pripravljena dati princu Karlu visoko apanažo, ako izjavi, da se noče vrniti v Rumunijo in da ne reflektira na rumunski prestol.
= Med Ameriko in Anglijo se bo sklenil »večni mir«. »Manchester Guardian« dozna-va od neke ugjledne angleške politične osebe, da so pogajanja za dosego večnega miru med Anglijo in Ameriko že v polnem teku. Ta pakt bi imel biti zaključen na slični bazi, kot oni, katerega je predložil Briand' ameriški vladi. Ta vest v angleških službenih krogih še ni potrjena. Trdi se, da bi bil Chamberlain pripravljen, da se zaključi ta pakt, tudi v slučaju, ako Francija preje sklene z Ameriko pogodbo o večnem miru.
= Angleški pritisk. Na prizadevanje angleškega zunanjega urada je francoska vlada sklenila znižati število čet v zasedenem Porenju. Kakor znano, se nemška vlada že od nekdaj najbolj trudi za popolno osvoboditev Porurja od francoskih in belgijskih vojaSkih posadk. To svojo zahtevo so Nemci dopovedali tudi Angliji, ki se s svoje strani san prizadeva, da nemškim željam ug<» ozirom na Rusijo. Angleški pritisk na Francijo je končno le imel ta vapeh, ^ bo fran-coka vojaška posadka v Porenju znizana, pričakujejo pjda bodo Francozom sledili
tudi	na Irskem so se dolgo
Ibranili priseči na ustavo, v najnovejBem času pa so popustili od te zahteve in skušajo s pomočjo delavskih zastopnikov sestaviti delavno večino v irskem parlamentu, ki bi sedanjo vlado vrgla. Republikanski voditelj de Valera noče prevzeti vodstva vlade, ampak se pogaja z delavskim voditeljem J6hnsonom, da ta prevzame vodstvo nove večine.
ACA STANOJEVIČ DEMENTIRA. Beograd, 13. avgusta. Na včerajšnji seji izvrševalnega odbora radikalne stranke je Aca Stanojevič obvestil svoje tovariše, da nima pojma o vsebini pakta, ki ga je sklenil Velja Vukičevič z dr. Korošcem.
Klika.
Gospod urednik! Uvodnik v Vašem cenje-nem listu z dne 12. avgusta ste napisali prav mnogim naprednjakom iz srca. Kes je vse od prve do zadnje besede.
Takozvane klike niso v nobeni stranki izključene, toda tako izrazite klike, kakor je tista, ki danes prevladuje in komandira v SDS, nima nobena stranka v Sloveniji. Mi, pravi delavci v stranki, smo potisnjeni popolnoma v ozadje. Mi smemo delati, mi smemo plačevati, mi smemo agitirati, ko pa pride čas za važne odločitve, moramo umolkniti. če nas puste na kakšnem sestanka govoriti, je to že velika milost, toda strahovanje gre že tako daleč, da se nihče več prav ne upa povedati javno, kaj si misli. Če se pa kdo le tako daleč izpozabi, da govori rmkaj, kar mu prihaja iz srca, pa magari je to ali bi bilo to še tako koristno za stranko, tega proglase pristaši klike takoj upornika ali celo za »izdajalca«, kakor hitro vidijo, da kakšna beseda kliki ni prav.
T° je po mojem prepričanju eden glavnih vzrokov, da v naši stranki ni nobene avtoritete in nobene prave discipline več, ker se večina le še navidezno pokori že neznosni komandi klike, v resnici pa že skoraj vsak “°lne v svojem srcu, ker nihče več ne pride do besede in do veljave, izvzemši onih, ki se kliki iz »neznanih« vzrokov morajo brezpogojno pokoravati. Kar nas je pa neodvisnih ljudi v stranki, smo res nezadovoljni in imamo tudi dovolj vzrokov za to.
Naj navedem le en primer: postavljanje kandidatur za državnozborske volitve v kjubljani. Mi smo imeli glede tega mnogo tnalih in večjih sestankov in vsi smo bili ®flenja, da mora biti naš kandidat ugleden mož, ki ga volilci poznajo in spoštujejo, imen onih, ki smo jih želeli kot eveniuelnc kandidate, ne bom našteval, povem pa lahko, da jih je bilo na izbiro, in to samih znanih in spoštovanih gopodov. Toda kdo je koncem koncev odločil? Naša volja? Ne —•
ampak klika, ki je enostavno rekla, kandidat je dr. Kramer! Na naših sestankih se o dr. Kramerju ni nič govorilo, vendar pa je kandidat, če ne proti naši volji, pa vendar brez naše volje, ker je tako hotela klika.
Takih in podobnih slučajev samovolje klike je na vseh krajih in koncih več kot dovolj in naravno je, da raste s samovoljo klike vred tudi odpor proti kliki v naših vrstah. Samo to je težava, ker se nimamo kan: obrniti s svojimi tožbami, ker so vse strankine instance trdno v rokah klike. K »Slovencu« se iz discipline ne moremo zatekati, drugega foruma pa nimamo, eč pojde tako naprej, kakor gre, si bomo pač morali pomagati na svoj način. Hlapčevanja kliki smo pa že siti.
Odpor v naših vrstah se vidi že javno sedaj v volivni borbi. Le malo dni nas še loči od volitev, toda klika ne smatra za vredno, da bi pričela s kakšno akcijo v Ljubljani. Vse spi.Mi pa gledamo in čakamo, kaj bo naredila slavna naša klika. Prej smo delali mi, sedaj pa ne več. Če se naša beseda ne posluša in ne upošteva, naj pa še delajo tisti, ki hočejo imeti absolutno komando. Pri nas je nezadovoljstvo prikipelo že tako daleč, da pravimo, naj le gre mandat, kamor hoče, ampak mi hočemo uveljaviti načelo, na mora zmagati svobodna volja večine nad brezobzirno komando klike. Sli smo klikar-ske komande siti do grla. Prepričani smo, da je večina vseh neodvisnih naprednjakov na strani svobode in svobodne besede in prave demokracije, ne pa na strani kričave Klike. Ne bo dolgo trajalo, ko se bo to videlo tudi na zunaj.
Bodite prepričani, gospod urednik, da je to, kar Vam poročam, popolnoma resnično. Zapisal pa sem, kar mislim, samo v interesu prave demokracije. Tlačanili ne bomo več, najmanj pa kakšni kliki.
Naprednjak.
Organizacija kmetijske službe v oblastih.
časopisna polemika o organizaciji javne kmetijske službe je dovedla do številnih ugotovitev, katere morajo merodajni činite-tji v polni meri upoštevati, ako jim je ležeče na tem, da se slovensko kmetijstvo hitreje povspe na zaželjeno višino. Kmalu bo ze vsak lajih vedel, da organizacija kmetijske službe v Sloveniji in sploh v državi resno boleha. Prvi činitelj, ki je poklican, da Ozdravi ta bolni organizem, je oblastna samouprava. časopisna polemika je vsej javnosti pokazala s prstom na številne bistvene vzroke dosedanjih neuspehov kmetijske službe. Vzrokov, da ta važna služba pri nas le životari, je pa dolga vrsta. Za odpravo teh vzrokov pa treba volje, umevanja, stanovitnosti in doslednega upoštevanja načel narodnega gospodarstva in zdrave uprave, t-Časopisna ipolemika je nadalje dokazala, da bi storile ohlaistne samouprave težko* napako, če hi centralizirale vso kmetijsko službo pri osrednji oblastni upravi. Bivši deželni odbori so imeli s centraliziranim aparatom kmetijske službe sScer prav lepe lispehe, toda to še ne dokazuje, da bi enaki Uspehi zadoščali potrebam današnjega kmetijstva. Tudi niso bili tedanji uspehi toliki, da bi predstavljali potrebni, zaželjeni višek. Kmetijske razmere so se po vojni v marsičem izpremenile in zahtevajo danes najin-teruzivnejše pospeševalno delo, kakoršno ni mogoče vršiti s samim centralnim aparatom strokovnih specijaliistov. Zaradi tega nam pride ravno prav institucija okrajnih kme-itijsldli referentov, ki je razmeroma cen in zelo gibčen aparat za podrobno udejstvovanje specializiranih .okrajnih strokovnjakov med narodom. Za to trditev govore vsi važnejši argumenti.
Skoraj od prevrata sem se je ves čas pisalo, govorilo in polemiziralo o organizaciji javne kmetijske službe. Izrpremieniilo, oziroma izboljšalo se ni v tem oziru seveda nikjer nič, nasprotno, vse poti peljejo stalno navzdol. Kdor pozna stanje in potrebe našega kmetijstva, mora ugotoviti lode:
I.	Oblastne samouprave naj nastavijo pri
centralnih oblastnih uradih za vsako poglavitno kmetijsko panogo po enega preizkušenega specijalista 'in sicer za poljedelstvo, živinorejo (upoštevajoč organsko zvezo s poljedelstvom), mlekarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo in zadružništvo. Oblastni specijalisti naj bi bili v stalnih stikih z okrajnimi kmetijskimi referenti, delovali z njimi vsporedno in sporazumno in jim po posebnem programu dohajali na pomoč in v spopolnjevanjo zunanjega dela v tistih panogah, v katerih se kmetijski refe-rentje ne morejo specijalno baviti.
Pouk iz živinozdravstva bi lahko vršili okrajni veterinarski referentje nalično, kakor vrše okrajni kmetijski referentje kmetijski pouk. Enako glede gozdarskega pouka. Za oboje treba seveda primernih in stalnih kreditov. Rastlinozdravstvo je velevažna voda, ki bi jo bilo gojiti s pomočjo specialistov fitopaiogov na »državnih kmetijskih poskusnih in kontrolnih postajah«.
Id. Če ostane institucija okrajnih kmetijskih referentov v rokah države, je zaradi velike koristi za povzdigo kmetijstva nujno potrebno, da oblasti posredno in neposredno pomagajo tej instituciji do zaželje-nega razmaha. Do razmaha pa zamore priti šele po izpolnitvi obče znanih predpogojev, ki jih eo ipso stavi taka institucija in katerih je cela vrsta: 1. predvsem naj država sistemizira službena mesta okrajnih kmetijskih referentov pri srezkoh poglavarstvih.
2.	Zaradi mnogostranskega intelektualnega I udejstvovanja in naporne službe naj država okrajnim kmetijskim (referentom zakonitim potom zasigura hitrejše napredovanje v službi, vsaj tako, kakor je zasigurano ljudsko-šolskim učiteljem. 3. Nastavlja naj se le zadostno kvalificirane, preizkušene in indivi-duelno sposobne moči na taka mesta. 4. Okr. referentom naj se načelno prizna stalnost na službenem mestu ter jih ne premešča neprostovoljno in hrez dokazano tehtnih razlogov. 5. Zasigura naj se jim reden potni pavšal od najmanj 1000 dinarjev mesečno, enako tudi reden pavšal od vsaj 100 dinar-
jev mesečno za strokovno časopisje. 6. Uvede naj se strokovno nadzorstvo nad okrajnimi kmetijskimi referenti in zasigura v ta namen stalne kredite.
Oblastne samouprave pa za prvo silo naj omogočijo z izrednimi samoupravnimi krediti tem strokovnjakom potovalno delo za toliko časa, dokler tega ne stori država. Letni kredit od okrog 150.000 Din, ibi dopri-našal kmetijstvu ene oblasti nedogledne koristi. Oblastni kmetijski urad s svojimi specijalisti bo šele takrat dosegel upoštevanja vredne uspehe, kadar bodo delali samoupravni in državni strokovnjaki vsporedno in sporazumno. To pa bo mogoče šele tedaj, kadar bodo poleg samoupravnih tudi državni eksponirani strokovnjaki primerno plačani za službo in potovanja. V strokovnem oziru bi lohko prišel na ta način kompetenten aparat javne kmetijske službe najcenejšim potom v roke oblastne samouprave! ,
Če bi država nameravala reducirati nekatera mesta okr. kmetijskih referentov s tem, da razširi delokrog enega referenta na dva sreza, naj bi skušale oblastne samouprave v lastnem interesu to namero preprečiti. Razlogi: 1. Ako naj okrajni kmetijski referent vrši kmetijsko pospeševalno delo res intenzivno, bo mogel biti svoji nalogi kos samo v enem srezu. Pri dveh srezih bi ga skoraj docela absorbirala kmetijsko-policijska in strukovnopisarniška dela, — za podrobno delo med narodom pa bi mu uedostajalo časa. 2. Ob širokem delokrogu dveh srezov bi se kmetijski referent nikakor ne mogel ne specijelno in ne individuelno udejstvovati, tudi bi se ne mogel v gotovi stroki speci-jalizirati. Najmanj, kar bi oblastne samouprave v tem slučaju za vsako ceno morale skušati doseči, bi bilo, da bi prevzel okrajni kmetijski referat kvalificiran strokovnjak, kateremu bi se dodelilo stalnega pomočnika z nižjo strokovno izobrazbo (t. j. drž. uslužbenca 111. kat. ozir. zvaničnika ali celo dnev-ničarja). Analogen postopek vidimo pri okrajnih šumarskih referentih z dvema srezoma, ki imajo na razpolago v vsakem srezu še po enega srezkega gozdarja III. kategorije.
Josip Gustič, Radovljica.
Franc Malasek, Novo mesto.
Franc Wernig, Laško.
(Konec prih.)
Ljubljanske težave.
V	Ljubljani bomo imeli po dolgem pre-, sledku na jesen občinske volitve. Občinske volitve so za Ljubljano najvažnejša politična zadeva, in kadar gre za magistat, se Ljubljana čez noč oživi in prerodi. Kdor ni še preživel volivne dobe za občino v Ljubljani, ta Ljubljane ne pozna.
V-i\ mogistrat, kakor se na kratko imenuje občinska uprava v Ljubljani, se bije v Ljubljani že od nekdaj najbolj ogorčena borba med liberalci in klerikalci, še mnogo hujša, kak r ,e bc.j za državno korito in za državni blagajno v Beogradu med rad'liali in nekdanjimi samosialci (današnjimi lemo-krali). Ud magistrata je odvisno, kdo bo do-b'l kakšno mestno (ali mastno) služba. To jaki vpliva na tiste volivce, ki računajo na kakšno službo pri občini ali pa na kakšno jiodporo. Ti ljudje imajo navadno jako dober nos in hitro uganejo, katere šanse so boljše, klerikalne ali liberalne. Kamor vleče velika vaga, pritisne tudi misera plebs proš-njikov za službe. Pravičnost in objektivnost so sicer lepe reči, ampak če kdo lahko pove, da ni samo sposoben in potreben, ampak ua je tudi pristaš večinske stranke, to ni brez vsega. To koncem koncev za nobeno stranko if nič hudega, ker delajo baje vse stranke, po celem svetu tako, ampak včasih se baje zgodi, da najde dober agitator precej več milosti v očeh onih, ki imajo moč v svojih rokah, kakor pa drugi ljudje. Zato morajo vsi, ki bi od občine radi kaj imeli, z veliko pazljivostjo »pratiti dogadjaje«, da jim ne izpodleti. Od pravočasne odločitve, ali za liberalce ali za klerikalce, je odvisna včasih ekzistenca cele rodbine.
Mestna občina ljubljanska mora dalje kakor vsaka občina skrbeti tudi za ceste in pota, Sedaj ceste tlakujejo in preurejujejo. Kjer se cesta tlakuje, tam dobe tudi hiše
Ljuba D. Jurkovič:
SLOVENSKI MARKSISTI V OBRAMBI KAPITALISTIČNE REAKCIJE.
(IV. del replike na odgovor marksistov.)
Mnogo od teh stvari je treba podpisati z obema rokama. Toda kdo naj veruje tem Mudem ko so kasneje vse to preklicali. Qni &0 zavzemali 'taka stališča, kakor je bila tedaj situacija, bili pa so vedno pripravljeni, da to svoje prvo stališče spremene in da mu dajo svoje »znanstveno« opravičilo, če bo kdo to zahteval. Zato so se oni omejili pri nekaterih trditvah z onim »za sedaj in na ta način odprli sebi vrata za drugo ali celo za nasprotno stafltišče v drugi situaciji.
Če imamo .pred očmi misli, ki so bile iz-neišene v prvem delu tega članka, o vlogi ruskih boljševikov, kakor tudi v vseh drugih člankih, nam ne bo težko opravičiti svoj sum, da naši marksisti delajo za »socialno revolucijo« v Jugoslaviji sano in edino na zahtevo in v interesu kapitalistične reakcije, v kar mi trdno verujemo.
Internacionalni židovski kapitalizem je ostal v Jugoslaviji razočaran, toda ne samo to, temveč oni vidijo, da sc na Balkanu ustvarja močna slovanska nacionalna država, Jugoslavija, ki sc bo, kadar se bo konsolidirala in okrepila, mogla uspešnejše braniti m nasprotovati zahtevam imperialističnega kapitalizma. Ciin krepkejša je Jugoslavija, tein večja je njena odporna sila. Radi tega iščejo ti kapitalisti formulo, kako bi prišli na svoj račun.
Takozvane »buržoazne politične stranke« j niso izpolnile zahtev in pričakovanja Židov- I skega kapitalizma. Radi tega je treba najti drugo pot: »Socialno revolucijo«, ki se, ra- I
izume se, nikakor ne bo mogla vizdržati tako dolgo, kakor v Rusiji, ker je Jugoslavija v neugodnem geografskem položaju, jugoslo-vnski narodi pa so siromašni in neorganizirani zemljoradniki, tako, da ta riziko ne bo mnogo veljal. Jugoslavijo je treba oslabiti za vsako ceno. Tedaj bo treba ustvariti eventualno novo vrsto nove Avstrije, nekako federacijo čim manjših in čim slabejših balkanskih držav, katerih sile se nikakor ne smejo koncentrirati, temveč nasprotno, vse ižjihove energije se morajo uporabiti v medsebojni borbi za čim manjvažne stvari ali pa za kako drugo reč. Tedaj bo ustvarjena možnost vsestranskega ropanja Balkana!
Toda če sedaj proučimo delo naših komunistov in zlasti slovenskih, pa naj bodo še tako neznatni, bomo videli, kako je naš sum osnovan in utemeljen. Vse njihovo delo je v prilog sedaj omenjenega kapitalističnega enaerta. lako je njihovo pianje in javna agitacija na shodih. Ako razen toga pregledamo tudi njihovo privatno življenje, od česa žive ti komunistični prvaki-in voditelji,
—	tu ni govor o onih mladih in naivnih zapeljanih omladincih, čeprav je med njimi dovolj sodrge — kako oni otvarjajo tovarne itd., je jasno, da so oni v službi reakcije. Bdimo na 'ta način moremo razumeti, zakaj so komunisti tako lahkega srca in duše zapustili svoje prvo stališče v vprašanju Jugoslovanstva, zakaj so postali lako navdušeni separatisti, večji od naših prejšnjih avtonomistov in federalistov, zakaj zahtevajo pravico samodločbe narodov ( ne več v smislu ustavne ureditve, temveč v smislu osnovanja samostojnih nacionalnih držav), zakaj so postali federalisti (čeprav so trdili, da se morejo take zahteve nahajati samo v gla-
vah maloburžoazije!) itd. Vse po gornjem načrtu ,ki naj služi za zmago reakcije!
Mogoče je, da se dela vse to podzavestno, da so niti kapitalizma, ki daje pogon komunistični akciji, nevidne, toda je v resnici tako. Slep je, kdor tega ne vidi. Zato je naravnost čudno, kako tej prozorni komunistični akciji nasedajo mnogi ljudje, mnogi idealni in pošteni omladinci in intelektualci, da o delavskih masah niti ne govorimo, ki drugače ne morejo soglašati niti z marksistično ideologijo, niti z njihovo prakso in s to še manj. Da odvrnem te ljudi od tega komunističnega zla, je ena glavnih nalog moje polemične razprave.
]z vseli teh izvajanj, iz mnogih citatov najboljših in najodličnejših marksističnih ideologov, od Karla Marksa do Vladinih'a Uljanova (Ljenina), smo se mogli prepričati, kako so komunisti sposobni za vha-ko akcijo.
Komunisti Slovenije, kakor tudi njihovi tovariši iz vse Jugoslavije, delajo dejansko nroti življcnskim interesom svojega naroda. Vse njihovo delo je v korist kapitalistične reakcije, ki ni in ne more biti nacionalna, ki je bila in je proti svobodi in napredku slovenskega naroda, kakor tudi srbkega in hrvatskega!
V	živem interesu nacije in skupnih interesov vseh SHS je torej brezkompromisna in premišljena borba proti imperijalitičneniu kapitalizmu z ene strani in proti internacionalni komunistični akciji, katere voda gre na kapitalistični mlin, z druge strani.
Naj zaključim svoj članek z besedami preje omenjenega članka »Nacionalizem in socializem«:
Nacionalisti morajo biti na straži pred te-
večjo vrednost Zato je v velikem interesu hišnih posestnikov, da se tudi oni pravočasno orientirajo, ali bodo za klerikalce ali za liberalce — če ne uganejo pravilno, utegnejo še dolgo čakati, da se jim vrednost hiš nekoliko zviša.
Ali pa cestna železnica. To je zadeva, ki je silno važna za one, ki bi radi dohiti kakšno službo, še bolj pa za lastnike hiš in stavbenih parcel. Če bodo n. pr. glasovali hišni posestniki ob Dunajski cesti za klerikalce, na magistrat pa pridejo liberalci, bo cestna železnica na Ježico prav gotovo prišla zadnja na vrsto(ali pa narobe, kakor že bo). Za vodnike motornih voz in za sprevodnike pa liberalci tudi ne bodo nastavljali klerikalcev, ki ne bodo znali ščipati voznih listkov z l-iberalnimi kleščami, ampak samo liberalce (ali pa obratno). Med liberalnimi in klerikalnimi kleščami je namreč velik razloček, še večji kakor med liberalno in klerikalno elektriko. Liberalna elektrika namreč klerikalnega »Motorfuhrer«-ja takoj ubije in voz se ustavi, kar pa vendar ne gre. Zato je razlika potrebna in ljudje se morajo odločiti pravočasno za — ali za —.
Posebno važno bo vprašanje elektrarne na Savi.To bo največji politikum, kar jih Ljubljana pozna: Tu ne pojde samo za ceno elektrike, ampak pojde za to, kaj bo hišnik v novi elektrarni: ali bo liberalec ali klerikalec ali socialist ali komunist? Dokler ne bo rešeno to »pereče« vprašanje (brez peresa), tudi elektrarne ne bo. Se ne izplača.
Jako važna zadeva je tudi Mestna hranilnica. Tja nosijo denar liberalci in klerikalci brez razlike starosti in spola, ampak ven ga dobe — ja, kakor je: Če so na magistratu liberalci, ga dobe liberalci več, ali pa narobe, kakor je. Neki bedaki se nad teni jeze in pravijo, da to ni prav. Pa je čisto prav tako. Zakaj si ne bi ubog liberalec pomagal na noge s klerikalnim denarjem? Zakaj so pa klerikalci tako neumni, da ga nosijo noter? Če stvar zaobrnemo, je pa ravno tako.
Tako je razumljivo da so občinske volitve za Ljubljano silne važnosti in še večje važnosti seveda je vprašanje, kdo bo zmagal, ali liberalci ali klerikalci?
Nekaj nas je pa itakih ljudi, ki ne maramo ne liberalcev ne klerikalcev, ampak bi radi imeli nekaj takega, kar imenujejo drugod po svetu pametno gospodarstvo. Za nas denar ni liberalen in ne klerikalen, ampak je kraljevski denar, ker nosi kraljevo sliko. Pri občinskem gospodarstvu, in sicer tudi pri ljubljanskem, ne gre za drugo, kakor za pametno in varčno uporabo denarja in ne za strankarske potrebe. Ceste naj popravljajo tam, kjer je treba, ljudi naj sprejemajo v mestne službe po potrebi in po sposobnosti in občinske doklade naj se zvišujejo tako, kakor in kolikor je to potrebno. Gotovo je, da bi vsak ljubljanski občan rad videl svoje mesto lepo in bogato in opravljeno z vsemi modernim potrebščinami, toda vse še tako lepe naprave imajo svoje meje pri denarju. In samo za denar gre pri občinskem gospodarstvu in za prav nič drugega. Volilcev pa, ki to uvidevajo, je danes v Ljubljani še premalo in tako se poj-demo še nadalje — liberalce in klerikalce. Za pamet je še čas.	—jp—
»JUTRO« SE JEZI.
»Jutro« si je zopet najelo posebnega poročevalca o seji Mestnega odibora Narodne radikalne stranke v Ljubljani, na kateri je bilo sklenjeno, da raidikalna stranka v Ljubljani za te skupščinske volitve ne postavi samostojne kandidature. Poročevailec pa je pa je 'poslušal samo z enim ošesomi in zato je, kakor smo se informirali, poročilo napačno. Vse, kar »Jutro« govori o burnosti selje itd., je fantazija. Nasprotno, se je seja vršila jako mimo. Toda eno je zamolčal »Ju-trov« informator, ali pa je kot neprijetno mu zamolčalo »Jutro«. To namreč, kar smo tudi izvedel izza kulis, da so bili vsi člani od prvega do zadnjega teh enodušnih misli, (la noben radikal ne sme in tudi ne'more voliti kandidatov SDS. Ampak eno dokazuje »Jutro« s svojim izpadom proti NRS v Ljubljani, da je namreč Mestni odbor napravil pravilen sklep. »Jutrova« jeza to dokazuje, zakaj napačen bi bil sklep tedaj, če bi ga nagradila »Jutrova« — pohvala.
mi »pasnimi kapitalističnimi eksponenti, kajti ti morejo biti fatalni za posamezne nacije: fatalni za njihovo ekonomsko neodvisnost in kulturni napredek.« Tega naj se čuvajo slasti mlade in male nacije, ki pričenjajo dobivati ravno sedaj one atribute, ki so potrebni, da jim je omogočen naraven razvoj in napredek.
Kakor so pravi nacionalisti mnogokrat delali, v trdni veri, da delajo v interesu nacije, podzavestno proti naciji in v interesu kapitalizma; tako izgleda, da socialisti sedaj nasedajo kapitalistom ter da, v trdni veri, da delajo za proletariat, podzavestno delajo proti proletariatu in proti naciji, toda v interesu kapitalizma, tega največjega sovražnika človeške družbe.
Pravi nacionizem se mora boriti proti kapitalizmu na vseh frontah. Toda ne samo proti kapitalizmu, ki je internacionalen, temveč tudi proti vsem onim »internacionalnim: pokretom in strujam, ki direktno ali indirektno, služijo kapitalizmu.
Pravi nacionalizem, — ki je, treba si je dobro zapomniti, najslabše razvit pri onih nacijah, pri katerih je nasprotno kapitalizem zelo dobro razvit — je treba, da se razširi pri vseh nacijah; on bo uspel, ako se postavi na bojno stališče proti kapitalu in ako bo socialen.
Tak nacionalizem more ustvariti kooperacijo vseh nacij.
Tak nacionalizem more odstraniti razlike družabnih razredov in ustvariti socialno pravičnost.
Tak nacionalizem more utsvariti red in mir na svetu in osvoboditi Človeštvo od vseh onih zel, s katerimi ga vodi kapitalizem!
(Konec.)
Dnevne Tesli.
REMINISCENCE.
Zadnje skupščinske volitve pod egido nepozabnega naeijonalnega bloka so osobito na slovenskih železnicah bile zelo poučne in interesantne. V ljubljanski direkciji državnih železnic je vedril in oblačil integralni'Jugo-sloven, ki je z vsemi močmi ščitil sloves slavnega naeijonalnega bloka. SDS »či Dovniki«, so imeli eldorado za pravo kolegijalno delovanje. Ako je kateri od uslužbencev ali uradnikov rekel samo besedico proti državotvornosti in metodam SDS, oziroma nacijo-nalnega bloka v Sloveniji, je tekom par ur
o	tem vedel takratni direktor. Doročevalsko službo so eksponenti SDS dobro izpeljali, samo da je vse pošteno uradništvo to poročanje drugače taksiralo, namreč kot denun-cijanstvo najpodlejše vrste.
Zgodili so se primeri, da je uradnik na službenem potovanju v vlaku izgovoril par upravičenih besedi proti takratnemu terorju SDS v Sloveniji. Drugi dan je bil že citiran pred vsemogočnega poglavarja — diktatorja, ki je z osornim glasom vpil ter grozil z vsemi možnimi in nemožnimi zakonitimi posledicami. V tej borbi za pravo državotvornost se je gospodu direktorju enkrat pripetil hud maler. Iz proge je klical uradnika, ki je bil baje »proti-državen«, »nezanesljiv«, ter celo prikrit klerikalec. Pošteno mu je bral daje levite, mož s proge je poslušal in poslušal. Ko pa mu je bilo dosti, pa je potegnil iz žepa legitimacijo radikalne stranke s Pa-šičevo sliko, izstavljeno spomladi 1924. Zgodovina molči, kaj se je potem zgodilo; hudo-mušneži so govorili, da se je brada od slike ovila okoli nog gromovnika ...
Kaj bi bilo in kaj bi reklo slavno »Jutro . ako bi se sedaj vračalo raznim kolovodjem in državotvorcem SDS z istimi sredstvi. Zadnje dneve se ravno o teh slišijo take, da bi bilo dobro, raznim gospodom malo pri-striči jezike in brade.
— Odlikovanje ognjegascev. S kraljevim ukaizom ije odlikovanih 127 ognjegascev v ljubljanski oblasti.
— Odlični angleški gost v Ljubljani. Predvčerajšnjim je prispel iz Pariza v Ljubljano angleški univerzitetni profesor Wilfrid Hin-dle. Profesor Hindle je odličen poznavalec naše literature ter prevaja Cankarja v angleščino. V Sloveniji ostane par tednov tei 'bo imel v Ljubljani par predavanj.
— Pravilnik za izpite profesorjev trgovskih akademij. V (ministrstvu trgovine in industrije je izdelan 'pravilnik za izpite profesorjev trgovskih akademij.
— Upokojitve učiteljev. Prosvetno ministrstvo je sklenilo, da ne upokoji tekom letošnjega budžetnega leta nobenih učiteljev več, ker je zadevni kredit izčrpan. ‘Zato naj se ne vlagajo nobene prošnje za upokojitev
— Moja svobodne tone na Sušaku trasi-rana. — Komisija, ki je proučevala teren za svobodno luko na Sušaku je svoje delo dokončala ter odpotovala v Šibenik in Gruž, kjer bo pravtako proučila teren in vse druge okolnostd v zvezi z predlogom za ustanovitev ene ali več svobodnih luk.
—■ Sarajevska občina za siromašne hišne posestnike. Sarajevska mestna občina je razdelila tekom letošnjega leta med siromašne hišne posestnike, ki svojih hiš Lz lastnih sredstev ne morejo popraviti, 50.000 Din. Ker se je izkazalo, da ta vsota ne zadostuje, je nakazala občina v omenjeno s vrh o še
50.000	Din. Tako se bo popravilo kot poročajo, v Sarajevu še par hiš, ki jim grozi nevarnost, da se porušijo.
— Županstvo občine Trebnje razpisuje natečaj za izdelavo idejnih skic za novo uradno poslopje v Trebnjem. Razpis je objavljen v »Uradnem listu«. _
— Redukcija carinarnic. V generalni di-rekciji je izdelan predlog o ukinjen ju večjega števila carinarnic an odsekov carinarnic. Predlog je povzročil zmanjšani proračun.
— Podružnica Z. S. V. v Vodicah odkrije spomenik padlim vojakom v nedeljo, dne 4. septembra. Zato se naprošajo vsa društva v okolici, da ne prirejajo tega dne nobenih prireditev. Natančen program odkritja se ob-javi v kratkem. — Odbor.	v	..	, •
— Poljske miši v krompirju. V južnih delih Prekmurja, zlasti v okraju 'Dolnja Lendava in občini Rakičan okraja Murska Sobota se zelo širijo nevarni škodljivci, polj; ske miši. Veliki župan mariborske, Oblasti se je ponovno obrnil na ministrstvo za kmetijstvo za nujno nakazilo kredita v svrho nabave sredstev za uničevanje škodljivca.
— Iz konzularne službe. Zunanje ministrstvo je izdalo odlok, po katerem se imajo vrniti vsi naši konzulati v Albaniji na svoja službena mesta.
— Učne osebe za meščanske sole. Ker v šolskem letu 1927/28 še ne bo mogoče namestiti dovolj izpraševalnih učnih oseb na meščanskih šolah v ljubljanski oblasti, je dovolilo ministrstvo prosvete s svojim odlokom O. N. br. 45567 z dne 20. junija 1927, da se prideli na te zavode tudi uone osebe z osnovnih šol. Učitelji in učiteljice, ki žele biti začasno nameščene na meščanskih šolah v ljubljanski oblasti, naj vlože pri prosvetnem oddelku velikega	župana	v	Ljubljani
tozadevne prošnje vsaj	do 20. avgusta t.	1.
z navedbo, katere predmete bi poučevale.
  Prvi katoliški »ko! na Japonskem.
Predvčerajšnjim je imenoval papež japonskega duhovnika Kanae Hajastakija za škofa v Ragaski. Hajastakija je prvi katoliški škof na Japonskem.
_ Nov letalski rekord. Iz Prage poročajo: -Pilot Novak ie postavil nov letalski rekord.
Cffii Sev*KJS> M*1 ® to.
in 115 metrov na uro.	.
—	Slikarica v moški obleki,	le ani	j
umrla v visoki starosti v Parizu slikarica m
prijateljica Sare Bernhard Luise Abbela AbDala je bila je bila zagrizena zagovornica j »maskuliniziranja ženske« kar je maniieStd- i rala zlasti s tem, da se ni pokazala v javno- j sti, kot pred tridesetimi leti slikarica živali j Koza Bonheur, nikdar drugač kot v moški j ohleki.
— Velika rudniška nesreča v Nemčiji. Radi pomirjenja sorodnikov in znancev naših | delavcev, ki so zaposleni^ v rud o kopu v Bul- ■ su v Nemčiji, sporoča naš konzulat v Diissel- j dorfu nastopno: V nemškem rudokopu v i Hulsu pri Recklinghausenu, ne daleč od Es- , sena v Vestfaliji se je zgodila preteklo ne- 5 del jo 24. t. m. nepričakovano velika rudni- f ška nesreča, ki je zahtevala velike materi- | jalne pa tudi človeške žrtve. Pet Nemcev, ki so baš tedaj delali v rudniku, se je smrtno i ponesrečilo. Vsled jakega deževja je voda . bližnje reke pritisnila na zemeljske plasti, t jih prebila ter z ogromno silo udarila v S rudniške podzemeljske .rove, potopila in j raznesla vse stroje in tehnične naprave. IS a ! srečo se je to zgodilo v nedeljo, ko je delo v i rudniku počivalo, sicer bi nezgoda bila zahtevala mnogo večje žrtve. V tem rudniku je bilo uslužbenih preko 3000 rudarjev, med t njimi tudi okrog 40 Slovencev. Delo v rud- * niku je radi nastale nesreče ustavljeno in več kot 3000 rudarjev je brez zaslužka, dokler se ne izvršijo popravila in potrebne instalacije.
— V apnenico je padla. Pri posestniku Smoletu v Gameljnah so gasili te dni živo apno. Pri tem se je pripetila domači hčeri Genovefi nesreča, da je padla v apnenico ter se močno ožgala. Prepeljali so jo v bolnico.
— Roparski napad pri Černomercu je pojasnjen. Te dni je srečal orožniški narednik Toth v bližini Černomerca kajžarja Ivana Leskovarja iz Ljubljanice. Leskovar je orožnika, ki je strah in trepet zločincev, prijazno pozdravil ter prebledel pri tem ko zid. Da bi odvrnil od sebe orožnikovo pozornost, ga je tudi ogovoril, in sicer ga^ je vprašal: »Kaj je novega? Ali ste že kaj čuli
o	najnovejšem zločinu, ki je bil izvršen v tukajšnji okolici?« Orožnik na to vprašanje ni odgovoril, temveč je jel govoriti o neznosni vročini, slabi letini itd. Tako sia korakala skupaj proti Ljubljanici. Pri vhodu v vas se je hotel Leskovar od orožnika posloviti. Orožnik pa je takoj opazil, da se je tresel fant po vsem telesu ko šiba na vodi. Opaail je pa takoj nato še več. Ko se mu je namreč hotel Leskovar odkriti, se je prikazal izpod njegovega rokava krvav rokav srajce. Orožnik mu je dejal s stoičnim mirom: »Ivane, kaj si se vrezal?« Pri tem mu je zrl ostro v obraz. Leskovar je postal pri tern^ tako nervozen, da mu je napovedal orožnik pri priči aretacijo. Na orožniški postaji je Leskovar p rimal, da je izvršil na hlapca Josipa Ivančeca in Mirka Baloga roparski napad. Opisal je natančno vse okoliščine. Priznal je pa še več. Narednik Toth se je namreč spomnil na neki zločin, ki se je pripetil že pred šestimi leti. Toth je sumil že takrat Leskovarja, toda dokazov ni imel. Sedaj je Leskovar priznal, da je izvršil tudi dotični zločin on. Nekega zimskega večera leta 1921 je namreč potrkal na Leskovarjeva vrata boljše oblečen popotnik ter prosil prenočišča. Ko je zagledal Leskovar njegovo dobro ohranjeno obleko, se mu je rodil v glavi sklep, da ga oropa in umori. To je ponoči tudi storil. Golo truplo je zakopal na vojaškem vežbališču, kjer so ga, ko je skopnel sneg, našli.	■
— Krvoločni ropar Prpič »Mali« — bojazljivec. Prpič »Mali«, ki se je ponosno na-zivlal »naslednik Jove Čarugec in ki v avoji krvoločnosti naprarn svojim žrtvam ni poznal pardona, se obnaša v preiskovalnem zaporu kot navaden bojazljivec, la ji, da je bil poglavar roparske tolpe in taji, da bi bil sploh koga lastnoročno umoril. Priznava sicer, da je bil pri raznih roparskih napadih navzoč, v ostalem pa skuša zvaliti glavno krivdo na svoje roparske tovariše. Njegovi tovariši opisujejo stvari tako kot so se naj-brže vršile. Budarič je na pr. priznal, da je izvršil dva roparska umora na povelje Prpiča »Malega«, ki mu je dejal: »Jaz sem poglavar Čarugine tolpe. Ce nočeš izgubiti glave, stori, kar ti ukazujem!« Najbolj odkritosrčen je Smojver. Smojver ni imel do lanskega leta nobenega zločina na vesti. Lansko leto pa se je seznanil s Prpičem »Malim«, ki ga je zvabil v svojo družbo. Sinojver napravlja utis človeka, ki se je sprijaznil z usodo, ki ga čaka. Ponovno je izjavil preiskovalnemu sodniku, da pričakuje smliti ter da ne prosi milosti. >Ko bo preiskava končana, neham jesti«, je dejal v očitni nameri, da gre rajši v prostovoljno smrt kot na vešala.
— Priznanja mladeničev, ki sta ukradla v nadškofijskem seminarju v Zagrebu 70 tisoč dinarjev. Mladostna vlomilca, ki sta ukradla v nadškofijskem seminarju v Zagrebu 70.00 Din sta priznala tekom zaslišanja pred preiskovalnim sodnikom še celo vrsto drugih tatvin in vlomov, ki sta jih izvršila v Zagrebu. Denar sta skrivala pri svojih znancih, pri katerih je našla policija še okoli 44.000 Din, ostalo sta mlada^ lopova in njihovi znanci na brezumen način zapravila.
— Oderuška gospodarska zadruga. Gospodarska zadruga v Tuzli je posojevala kmetom denar po — 70%. Oblast je delovanje zadruge ukinila.
— Triji nacionalisti aretirani radi spopada s fašisti. Žandarmerija v Sjetlinu je aretirala nacionaliste Krsnika, Caučaro in Orozo-viča, ki so se spopadli s fašisti, ker so nosili fašistovske znake. Orožniki so odvedli aretirane nacionaliste v zapore srezkega poglavarstva v Rogabici.
— Žepna tatvina, ki se je izplačala. Zidarju Antonu Črepušku v Mariboru je izmaknil neznan žepar listnico z 2000 dinarji gotovi-
ne, dve srečki državne razredne loterije in hranilno knjižico za 15.000 Din.
— Avtomobilska nesreča jugoslovemkih diplomatov v Parizu. V Parizu se je ;prevnnil te dni avtomobil, v katerem so se vozili ataše našega pariškega poslaništva Jelavič, naš delegat pri zvezi narodov Bogdanovič in neka gospa Parker. Vse pasažirje so prepeljali
v	bolnico. Njihove poškodbe niso težke.
— Lov na divje svinje v Jurkloštru. Ker povzročajo v zadnjem času divje svinje v okolici Jurkloštra in Št. Lenarta pri Laškem veliko škodo, se priredi dne 15. t. m. nanji velik lov.
— Neverjeten zločin na obali Donave pri Beogradu. Predvčerajšnjim se je pripetil na obali Donave pri Beogradu pri belem dnevu neverjeten zločin. 15-letna deklica Milica Jefkovič iz Baranje se je v Donavi kopala. S čolnom je pripeljal k njej mladenič ,Savo Mrsič ter jo povabil, da naj se pelje ž njim na drugo stran Donave. Tam je navalil nanjo Mrsičev tovariš Steva Jovanovič ter jo hotel posiliti. Ker se je deklica branila, sta jo zgrabila Mršič in po imenu neznan tretji mladenič ter jo pretepla. Ko se je povrnila deklica na drugo obalo je prijavila zadevo orožniku, ki je Mrsiča in Jovanoviča aretiral, dočim se je posrečilo tretjemu zlikovcu pobegnili.
— Epidemija Škrlatice v Sarajevu. V Sarajevu se je pričela zadnje dni opasno širiti epidemija Škrlatice. V bolnicah leži okoli 40 bolnikov, v privatni oskrbi pa se jih nahaja dvakrat toliko.
— Železniška nesreča. Na postaji Mika-novci med Brodom in Vinkovci sta trčila predvčerajšnjim ob 2. uri zjutraj dva tovorna vlaka. Pet voz je močno poškodovanih. Človeških žrtev ni bilo.
— Katastrofalna železniška nesreča preprečena. V bližini Zemuna bi bilo prišlo predvčerajšnjim skoraj do velike železniške katastrofe. Trčila bi bla orient-ekspres in : ■neki lokalni osebni vlak. Nesrečo je preprečil prožni čuvaj, Ivi je pravočasno ustavil oba vlaka.
— Veliko nevihte na Madjarskem. Na
Madjarskem so divjale te dni silne nevihte.
V	okolici Szolnika je treščilo v 10 hiš, ki so pogorele do tal. Človeških žrtev ni bilo.
— Kolera v Indiji. Iz Londona poročajo: Epidemija kolere v okolici Bombaya se ra-pidno širi. Tekom zadnjega tedna je obolelo nanovo 2697 oseb, smrtnih slučajev je bilo pa 1020.
— Kar so iskali, to so našli. Dunajski dermatolog prof. dr. Otto Sachs je podvzel te dni nenavadno plezalno turo na lloehiinsier-niing. Pri tem se ponesrečel in se ubil. Dr. Sachs je užival v krogih svojih stanovskih kolegov velik ugled. — Profesor Anion Pik-kard iz Freiburga v Švici je podvzel s svojo soprogo turo v Oetztalsko gorovje. Ker se naslednji dan nista vrnila, ju je šia iskat rešilna ekspedicija, ki pa se je vrnila brez uspeha. Šele štiri dni pozneje ju je našel neki pastirček. Gospa je bila mrtva, dočim je bil profesor tako težko poškodovan, da se ni mogel ganiti. Ležal je poleg svoje soproge štiri dni in štiri noči. Kot pripoveduje profesor Pikkard, sta pri plezanju zašla ter padla v globočino. Profesor Pikkard se je hotel splaziti na kolenih k svoji soprogi, pri tem pa je padel še dalje v globočino, si zlomil nogo in zadobil še več drugih poškodb in obležal. Par minut nato je padla ludi njegova soproga s skale, na kateri je ležala ter strmoglavila mimo njega v prepad. Zvečer je nastala silna nevihta, nakar je sledila naslednji dan velika vročina ter se je pričelo truplo profesorjeve soproge razkrajati. Vsakdo si lahko predstavlja, kakšne telesne in duševne muke je moral mož tekom stinh dni prestati.
  y žrelo Vezuva je padel. Zadnje erup-
ciie Vezuva so privabile, ko so minile, na ognjenik številne radovedneže. Te dni je bil eden od njih tako nepreviden, da je stopil tako blizu roba žrela, da je telebnil nom. Pri vsem tem je imel pa še srečo: V globočini 50 metrov se je ujel na veliki skali. Neki karabinjer ga je hotel rešiti ter se je spustil na dolgi vrvi za njim, ko pa so ju vlekli ven, se je vrv odtegala in oba sta padla na skalo nazaj. Pri drugem rešilnem poizkusu so ju vendar izvlekli vsa potolčena iz žrela. Pravijo, da bi zaslužil tak turist, ki spravlja življenje drugih v nevarnost strogo kazen.
— Na motorju zaspal. V Gautzschu pri Leipzigu se je pripetila te dni nenavadna nesreča. Motociklist Gustav Schmidt iz Lo-bensteina je med vožnjo na svojem kolesu zasipal. Kolo se je zaletelo z vso silo v neko drevo. Schmidt je zletel s kolesa ter se tako pretresel, da se mu je vlila iz ust kri. Prepeljali so ga v bolnico. Razume se, da je bilo tudi njegovo kolo močno poškodovano.
— Usodepolna tatvina grozdja. Iz Budimpešte 'poročajo: Infaterista Miha l)enk in Franc Laposi sta šla, medtem ko sta bila v Veliki Kaniszi na dopustu v bližnji vinograd grozdje krast. Pri tem ju je zasačil čuvaj. Da bi se izognila posledicam sta ga možakarja enostavno ustrelila. Zato sta se^ zagovarjala te dni pred vojaškim sodiščem v Sz»mbately-ju. Sodišče ju je obsodilo na smrt na vešalih.
— Ukradeni recept za izdelovanje pirami-,!ona V Uochst-u ob M. so bili te dni aretirani trije delavci, ki so ukradli recept za izdelovanje piramidona z namenom, da bi ga prodali v Anglijo. Stvar se jim namreč m posrečila ,ker je prišla vodstvu podjetja pravočasno do ušes, nakar si je znal pridoWU eden od imženjerjev, ki se je ladal oe
za Angleža, njihovo zaupanje,o ars-omogočil, da so bili delavci PJ*. pr; aretirani ter jim je 'bil recept oi	po-
tirancih so našli razven rece®*^»» (K)()()00 godbe, v kateri zahtevaj ^ smpM t •_ mark in zagotovilo, da se » no naseliti v AnglU^^ m0rilca Lederja. Iz _ Upnik' o	Kot	znalTO	jP	bil	nio-
Koudelke, bivši žandarimerij-ski oficir Lederer obešen. .Za Lederjem pa
žaluje cela vrsta upnikov, ker je bil mož do ušes zadolžen. Ti upniki so vložili sedaj zoper zavarovalno družbo, pri kateri je bil Lederer za slučaj nesreče za 30C0 dolarjev zavarovan, tožbo na izplačilo zavarovane vsote. Zavarovalnica ugovarja, da umrčenja na podlagi pravounočne sodbe ni smatrati za »nesrečo-. To naziranje bo usvojilo nnjbrze tudi sodišče.
— Velike poneverbe pri moskovskih državnih uradih. »Agence Havas« poroča iz Moskve, da je prišel kontrolni komite kmetov in delavcev pri sovjetski finančni upra-
vi	v Moskvi na sled velikanskim poneverbam uradnega denarja. Zatrjuje se, da dosegajo poneverjene vsote 100 milijonov rubljev.
— General obtožen radi poneverbe. 18
dni se vrši v Varšavi kazenska obravnava zoper generala Zemiraskega, ki je obtoizen, da je poneveril velike vsote eraričnega denarja. Med drugim je ustanovil Zemiraski na račun države tovarno za maske zoper plin. O tovarni pa ni ne duha ne sluha. Najbolj obremenilno izpovedujejo zoper generala razne dame, s katerim je imel intimna razmerja.
— Samomor v vodovodnem rezervoar]".
Prebivalstvo mesta Gothe je presenetila te dni prav neprijetna novica. V vodovodnem rezervoarju, ki oskrbuje mesto z vodo so našli trupli zaljubljene dvojice. Zaljubljeni parček so pogrešali od 20. julija, vsled česar se domneva, da sta skočila že takrat v vodo, ki jo Gotčani pijo. Oblast je odredila bakteriologično preiskavo vode ter pozvala prebivalstvo, da naj vodo pije samo prekuhano.	..	.
— Kršena ekstoritalijalnost. Avstrijski poslanik v Varšavi Post je spal te dni nrt potovanju skozi Bielico v hotelu. Ponoči le_ prišel detektiv, ki je hotel baje izvršiti pr' njem telesno preiskavo. Poslanik se namerava radi tega pritožiti pri poljskem zunanjem ministru.
— Maščevanje onecasčenega dekleta -0-letna Angela Pioresan, baje zelo lepo in nežno dekle, je služila ze dve leti pri mze-njerju Mariju Oordonm v italijanskem mestecu Mostre-u. Inženjer je bil oženjen, toda otrok ni imel. Že od začetka je nadlegoval svojo služkinjo z ljubezenskimi ponudban»> toda dekle se mu ni hotelo ud ati. Te dni'F odšla Cordonnijeva soproga na oddih. 10 priliko je uporabil »slamnati vdovec« p neprestane atake na krepost svoje služkinje-Ker pa je bilo vse zaman, jo je posilil 0“ tedaj je postala Angela žalostna in molčeča-Ko jo je inženjer pred par dnevi zopet na<J" legoval, je pograbila kuhinjski nož ter S* porinila Cardonniju v prsi. Cordoni je od-ležal na mestu mrtev, Angela pa se je P1.' javila sama karabinijerjem. Pridržali so J« v zaporu. Če je bilo res vse tako, kot pripoveduje ona, bo pokazala preiskava.
— Beračico so hoteli sežgati na gnnadi. Te dni se je pripetila v vasi Stavni pri glavnem mestu Podkarpatske Rusije Ua.iorodU dogodivščina, ki dokazuje, da vraža o čarovnicah Jv nekaterih krajih še vedno ni izumrla. V*'asi so smatrali 70-letno beračico Bon-curs splošno za čarovnico. Našli so se celo zlobni lažnjivci, ki so trdili, da so jo videli, ko se je sprehajala ponoči s hudičem. Ljudje so postali s časom nad njo tako ogorčeni, da je udrio te dni v samotno bajto, v kateri je stanovala, osem z gorjačami oboroženih kmetov, ki so revo izvlekli iz hiše, privezal k drevesu ter zažgali pod njo grmado, nakar so jo odkurili ter pripustili čarovn usodi. K sreči se je nahajala v bliznni lovska družba, ki je prilitela starki na njene
klice na pomoč ter jo rešila grozne smui. Zoper babjeverne kmete je uvedena preiskava.
Ljubljana.
— Gremij trgovcev za ljubljansko okolico
se je obrnil s posebno prošnjo^na Direkcijo državnih železnic, da pri mešanem vlaku, ki odhaja iz Ljubljane po 18. uri proti Dolenjski priklopi še tri posebne vozove, ker je sedanji mešani vlak tako natrpan, da morajo potniki, delavci stati na hodniku in stopnicah. Nadejamo se, da bo direkcija državnih železnic uvidela nujno potrebo pri-klopitve treh vagonov zlasti se bo pa to potrebovalo v času pričetka šole, ker se s tem vlakom vračajo učenci stanujoči na dolenjski progi domov in ki morajo obiskovati solo v Ljubljani.	.
1— Akcija za »Treznostm dom« v Ljubljani. Stanovanjsko krizo občutijo tudi nase treznostne organizacije in abstinentski krožki, ki nimajo primernih poslovnih prostorov, sob za sestanke in lokalov, kjer bi se lahko stalno članostvo shajalo in gojilo domačnost in družabnost. Znano je tudi dejstvo, da mladina tudi z dobro vzgojo polagoma zabrede v pivsko družbo ako ji ne nudijo primerni lokali potrehnega zavetišča prostem času. Iz potrebe se je porodila or_ sel s sodelovanjem v poštev prihajaj . ganizacij zgraditi primeren trezn bQ mo„]a tudi v Ljubljani. Ideja se takoi letn0 požr-Tealizirati, toda vztraJr*0. , uresniči, tvovalno delo lahko t° _____________
—---------------------—tKe Vffii
SC bo zaročil, ko se vrne s svo-• otovanja po inozemstvu. jev* mezdnem gibanju na Madjarskem večinoma popuščajo delodajalci in zvišujejo deHvcem plače.
Bjrd, slavni letalec, namerava izvršiti polet na Južni tečaj. Njegove ekspedicije na Južni tečaj, ki bo trajala poldrugo leto, se bo udeležilo še deset drugih mož.
Argentinija bo zopet vstopila v Zvezo narodov. Argentinski zunanji minister Gulerdo* odpotuje v ta namen v Ženevo.
V	Pragi je stopilo v štrajk 12.000 stavbin-skih delavcev, ker zahtevajo povišanje svojih mezd.	.	..	.
Avstrijske nacionalistične organizacije bodo sklenile zvezo proti socialističnemu »Sclnitzbundu«.
Ljubljanski parki in nasadi.
Društvo za povzdigo mesta Ljubljane je izročilo vladnemu komisarju sledeče predloge za olepšavo naših parkov in nasadov:
1. Otvo-ri naj se že zasajeni drevored od igrišča Atene do vozne ceste pod Tivolskim starim parkom ter zveže z glavnim drevoredom po 6m širokem drevoredu od vhoda A-tene ob železniški meji do Jakopičevega paviljona. V to svrho naj se sedanji za dve tretjini preozki dohod primemo razširi ter zasadi na obeh straneh z drevoredom.
2. Spodnji del glavnega drevoreda od Blei-'veisove ceste do železniškega prehoda naj se vsaj 4 m na visoko oklesti nelepih vej, ki mole vanj in zagrinjajo razgled, poleti pa ob deževnem vremenu prav neprijetno opSjuskajo pasante, če veter potegne.
3. Sploh naj bo načelo, da se drevje povsod očedi novih poganjkov in starih nepotrebnih vej, vsaj do višine 4 m od spodaj. To posebno velja od lipovega drevoreda na Bleivveisovi cesti, začenši pri Dunajski cesti do Gosposvetske.
4* Poseka naj se čim preje kostanjev dre-v Knafljevi ulici, ki je prava žalost sicer veselo in na zelenju bogato okolico ('Hittejski park in predvrt, vrtovi vile Pičili itd.) S posekanjem tega drevoreda bo c-la okolica zelo pridobila, tudi trotoar bi ss lahko razširil. Prospekt na muzej in na opero bo prost in mogočen, cesta manj vlažna.
5. Ravno tako naj se poseka neJep in nepotreben, promet ovirajoč »drevored« na Gosposvetski cesti od Dunajske ceste do Ko-
dočim bi ne bilo slabo pred Kolizejem °as«diti vrsto 6 do 7 mladih akacij. Odprava dfevoreda, ki lovi poleti prah,_ jeseni pa vkgo, je vroča želja vseh hišnih posestnikov.
6. Istotako naj se od spodaj navzgor vsaj višine 4 m obsekajo kostanji drevoreda
na Celovški ceati do pivovarne »Union«, temeljito pa zopet oklestijo kostanji drevoreda ob igri&Su »Ilirije« do Zormanove hiše v šiški.
. 7; Ce bo Resljeva cesta tlakovana, moTa sedanji drevored, ki ga ni škoda, *er je cesta itak preozka zanj.
8. Polovica kostanjev ob Glavnem drevoredu (desna stran) se suši. Ta stran se namerava itak posekati, nova drevesa pa nasaditi v smeri pločnika Aleksandrove ceste. To naj se zgodi to jesen.
. 9. V bližini »Fratra«' na križišču Kosler-i-Vega drevoreda in lipove aleje ob velesejmu stojijo 4 stari posušeni kostanji; od p nega je celo samo še spodnji posušeni del. Cas je, da se posekajo.
10. Poseka naj se vrsta dreves na levem bregu Ljubljanice od Kosove do Kancove hiše in vrsta oklestenih, torej grdih kostanjev na Cankarjevem nabrežju od Souvanove hiše do Ključavničarske ulice. Kostanji pred Kendovo hišo naj pa ostanejo.
11. »Drevored« na Poljanskem nasipu je Postal prometna ovira. Naj se poseka, nasip pa ra*8iri. Tudi na Št. Peterskem nasipu je nekaj dreves, ki so že v cestnem tiru, tudi ta naj se odstranijo.
12. Na Gradu naj se posekajo in izžgejo Srmi akacij, ki se zajedajo vedno bolj v lepo iravniško pobočje na severni strani in zastirajo razgled. Tudi naj se oklestijo drevesa Pod grajskim poslopjem, ki zabranjujejo na sever in zapad razgled. Plateau na starih utrdbah naj se zasadi z lipami ali bresti.
13. Nasprotno pa naj se akacije (grmi) za-sado ob strmem pobočju Gruberjevega kanala od Streliške ulice do Karlovške ceste; zelezna ograja je ondi mestoma prenizka in ne nudi zadotne varnoslti.
14. poseka naj se na Glinški ulici iz nekdanjega gozdnega vrta vanjo moleče trničje, ker je nevarno osebam in živini.
15. Na križišču Ceste na Rožnik in Škrab-Ceve ulice je breza, ki se suši. Ovira tudi vo??1 Pr°met, zato naj se poseka.
16. Zasadi naj se drevored na Cesti na Rožnik, začenše od SveHSeve ceste do konca mestnega pomerija ob Večni poti.
17. Z akacijami ali javorji naj se aasade:
1.	Škofja ulica in Vojaška (Maistrova) ulica do Ranzingerja. 2. Ahacljeva cesta. 3. Šubičeva ulica. 4. Desna stran Gosposvetske (Celovške) ceste od železniškega prehoda do pivovarne Union (križišče Rimske ceste). 5. Mirje. 6. Groharjeva ulica. 7. Tržaška cesta do Glinške ulice. 8. Langusova ulica.
18. V zgodnji spomladi naj se zasadi Gre-
Arkadij Avenčenko:
^AKA J JE TOLIKO ŠPEKULANTOV ?
jfa samotnem obrežju, pod visoko skalo, so sedeli trije ljudje; ozirali so se na vse’ strani, potem je dejal najstarejši:
»V imenu zločinstva otvarjam današnja sejo. Mi, stalni gosti j etn i Srnice, častni člani tatinske zveze, smo se zbrali, da osnujemo dražbo z o. z. za vršitev tatvin in lopovščin. Ali pa ate se od zadnjega našega sestanka odtočili *a pošteno življenje?«
»Kaj vendar misliš!« sta očitajoče vzkliknila oba tovariša. »Bila sva lopova in umrla ■bodeva kot lopova 1«
dDobro mi dene, da imam tako značajne lopove!« je dejal predsednik z gotovim zadoščenjem.
>Pasebno, 5e inxa predsedstvo tak lopov, kakor si ti.. .<
»Gospoda! Nismo se zbrali, da se obsipamo med seboj s pokloni. Preidimo k stvari! Kaj imi predlagata?«
Tedaj je vstal manjši lopov in rekel: »Vem, da se adaj kar trgajo za surovo maslo na trgu. /Kaj če (bi ponarejali surovo snaslo?«	.
»Kako bi ga ponarejali?«
»Z margarino, rmeno barvo in lojem.,« Predsednik se je smehljal.
»Kaj je mojemu cenjenemu tovarišu znano, da ata loj in barva adaj dražja od masla?«
goreičera cesta z bresti ali podobnim drevjem, istotako Erjavčeva cesta po izvršeni regulaciji Lukmanovega vogala nasproti dramskemu gledišču.
19. Silno zapuščena in žalostna je pot na Sv. Križ. Kostanji ondi ne uspevajo. Mislimo, da bi bile lipe boljše, kakor so uspevale na Dunajski cesti proti Ježici. Ta cesta rabi banketov in drevoreda.
20. Stranišči v Zvezdi in na Marijinem trgu naj se z močno gabrovo ali podobno mejo zakrijeta. Pisoar v Zvezdi z dosedanjimi rastlinami ni zakrit.
21. Podaljšani Ambrožev trg do stare eu-krarne naj se pretvori v ljudski park in nudi prebivalstvu, posebno pa deci tega mestne dela primerna igrišča in senco.
22. Iz skoraj zasute »Zelene jame«, kamor se ne more ničesar graditi, naj se napravi sporazumno z železniško direkcijo velik angleški park za ljudstvo tamošnjih delavskih kolonij z otroškimi igrišči, nogometne, le-nis-prostore za mladino, a tudi kake lepe senčnate kotičke za stare ljudi. Ta park je tako nujen za ljudsko zdravje, da ga je najtopleje priporočati. Stvar bi se izvedla postopoma, — a načrt bi moral biti enoten za cel program.
23. Obe tabli v Trubarjevem parku sta pokvarjeni in se morata nadomestiti ali popraviti.
24. Št. Peterski in Poljanski nasip naj se že vendar enkrat do obrežnih zidov nasujeta, strmine s fino travo poseje in napravijo vsaj provizorne lesene ograje.
AVTOMOBILSKA IN MOTOCIKLISTIČNA DIRKA NA LJUBELJ.
Avtomobilska dirka na Ljubelj dobiva vedno bolj značaj mednarodne tekme. Prijave, ki se vedno in vedno bolj množe kažejo, da se bo vnel hud boj med našimi domačimi vozači in prijavljenci iz tujine. Nad vse zanimiva bo vsled tega hitrostna tekma avtomobilov za katero so se dosedaj prijavili sledeči gg.: dr. ing. Karl Lmhof na Au-stroiDaimlerju, Filip grof Berckheim, grad Weinheim (Nemčija) na Mercedes-Benz (danes najsijajnejša znamka v Nemčiji), komer-cijalni svetnik Linninger, Grdiz, na Steyr-Supersport, Henman prinz zu Leiningen, Amrobach (Nemčija) na Bugatti-Supersport.
—	Dalje naši znani vozači in vefikratni zmagovalci: K. Cerri, Braslovče, na A. D. 3 1-Sport, nadalje najboljši beograjski vozač Radovan Savatič na Alfa-Romeo, znani športnik iz Zagreba Edo Funk na A. D. M. -Šport, zmagovalec na zadnji zagrebški inter-nacijomalm dirki g. Wiilly Strahler, Ljubljana, na Ansaldo - Šport itd.
Za izletnike, ki želijo videti nedeljsko dirko, ki se začne ob 10. uri dopoldne, je I. in
II.	gorenjski vlak zelo praktična zveza. Polovična vožnja je zasigurana. Avtomobilistom, ki se hočejo ogledati to zanimivo tekmo pa priporočamo, da si pravočasno preskrbijo nakaznice za parkprostore pri tajništvu Avtomobilskega kluba Sekcije Ljubljana. Tekma se bo vršila približno do 2. ure popoldne in priredi Avtomobilski kluib Kraljevine S. H. S. Sekcija Ljubljana v svojih prostorih na Kongresnem trgu 1 ob 8. uri zvečer razdelitev daril, zvezano z družabnim večerom pri katerem svdra znana Jaizzband-godba Nagode. Vse člane Avtomobilskega kluiba in Motoklubov, kakor tudi prijatelje tega športa se vabi, da prisostvujejo tej prireditvi.
INOZEMSKI POSETNIKI LJUBELJSKE TEKME.
Poleg mnogo inozemskih vozačev bo imela Slovenija priliko pozdravita na ljubeljski tekmi polno inozemskih gostov. Avtomobilskemu klubu v Ljubljani so se že napovedali predsednik avstrijskega, koroškega in štajerskega Avtomobilskega kluba, avstrijski minister g. Hoffinger ter predsednik motociklističnega Saveza avstrijskega ing. B6ckl. Sploh je ljubeljska tekma pripeljala mnogo radovednežev v naše kraje. Polno nemških in čeških letoviščarjev z Bleda, Bohinja in ostale Gorenjske »e je že mudilo ob času treninga v Tržiču in pričakovati je, da bo naval gledalcev velikanski. Tudi iz Celovca, Gradca in Velikovca je prijavljenih že mnogo gostov.
Lanska tekma s svojimi izbornimi rezultati in naravnost vagledno izvedeno organizacijo privablja tudi letos gledalce in konkurente. Veliko pa .pripomore dotoku tujcev (tudi znana jugoslovanska gostoljubnost ter vljudnost
>V tem slučaju umaknem moj predlog.«
Tedaj je vstal drugi:
»Tovariša! Poznani podjetje, tam je v železni omari deset milijonov...«
»In kako bomo odprli omaro?«
»No, kakor zmirom: kislina acetilen, elektrika, automatični vijaki.«
»In kje nag vzamemo te priprave?«
»Prej smo kupovali vse v Londonu...«
>No, pomisli sam, koliko bo stalo, če se eden od nas pelje v London, nakupi priprave, pri stanju današnje valute, carina in transport? Po moji sodbi bi zneslo to 3 milijone. In če je v omari le 5 milijonov, recimo, 10 milijonov, vendar ne soglašam, da bi se mi obetal le 10 odstotni dobiček!«
mKaj bo torej predsednik predlagal?«
i>Predlagamn ponarejanje bankovcev po pet rubljev. Prvič so modri, enobarvni, potem rizba ni komplicirana in tretjič...«
»Kaj potrebujmo v ta namen?«
»Ploščo za graviranje, kislino, barvo, papir in stiskalnico za tisk!«
»In koliko takih ponarejenih bankovcev lahko napravimo v enem mesecu?«
.»10.000.« ,
Lapov je vzel svinčnik in pričel računati.
»Veste, koliko bi stal en tjamkovec?«
' sNo?«
»Hm da. En bankovec za pet rubljev
bi stal 820 rubljev.
»Kako pa potem vlada lahko tiska?«
in prvovrstna disciplina naših varnostnih in finančnih organov. Že ob priliki treniranja se je pokazalo, da deluje organizacija teh institucij brezhibno, točno in strumno. Kakor znano so se izrazili nemški avtomobilisti pri svojem obisku v Jugoslaviji jako laskavo, tako o naših športnih kakor tudi _ o stražoih organizacijah. Ne smemo pozabiti kolikega pomena za tujski promet ter za dobrobit naših krajev so naše športne prireditve ter moramo vedeti ceniti obisk naših sosedov in ostalih inozemcev.
Že dejstvo, da sta se prijavila za dirko na Ljubelj dva najodličnejša nemška športnika princ Leininger in grof Berckheim na najboljših svetovnih markah Bugatti in Merce-des-kompresor kaže, da pojmuje inozemstvo v polnem obsegu pomen ljubeljske prireditve. Pred vsem gre pa tudi hvala našim avtomobilskim trgovcem in zastopnikom, ki so zainteresirali poleg domačih tudi tuje vozače.
OBISK LJUBELJSKE TEKME.
Ker se bo po vsem pričakovanju na ljubeljski tekmi obisk ogromen opozarja Avtomobilski klub cenjeno občinstvo, da se pravočasno razpodeli ob progi. Iz Tržiča do starta rabijo pešci pri zmerni hoji ca 40 minut, do cilja pa prilično 2 ure. Na cilju bo pripravljen prostor za približno 300 gledalcev in na serpentinah od Sv. Ane do cilja približno za 1000. Da se prepreči eventuelne nezgode, ki bi mogle nastati zaradi prena-polnjenje ceste bo ta del ceste zaprt kakor hitro je napolnjen s predvidenim številom gledalcev ter se bo zapiral sukcesivno od cilja proti Sv. Ani. Ker se nahajajo na raznih delih ceste med Tržičem in mejo posestva z nasadi, travniki itd. in da se ne poškoduje teh nasadov, so gledalci najnujneje naprošajo, da ne skušajo krajšati poti preko travnikov, njiv in vrtov, marveč hodijo po običajnih poteh, vedno se držeč desne strani ceste.
Šport.
POKALNE TEKME ZA POŠKODBENI FOND L. N. P. DNE 14. IN 15. AVGUSTA 1927.
L. N. P. za svoje igralce.
V	korist podsaveznega fonda za pomoč igralcem, ki se pri tekmah ali treningu poškodujejo, je razpisal LNP pokalne tekme za posebno prehodno darilo. Vsled raznih težkoč, predvsem vsled pomanjkanja terminov teh tekem nd bilo mogoče izvesti v pomladni sezoni, temveč otvori LNP z njimi v nedeljo in na praznik jesensko nogometno sezono v Ljubljani. Tekme se vrše po propozicijah za tekme za prehodni pokal LNIPa. Udeležujejo se jih v Ljubljani letos klubi Ilirija, Primorje, Slovan, Hermes in K rakovo. V prvem kolu se srečajo v nedeljo ob 16. uri Jadran in Krakovo, oib 17. uri 30 minut Primorje in Hermes ter v ponedeljek ob 17. uri 30 minut Ilirija in Slovan. Vse tri tekme se vrše na igrišču ASK Primorja. Semifinale in finale se odigrata začetkom septembra.
Klubi bodo za to splošnokoristno, humano akcijo podvzeM vse, da bo financijedni in moralni uspeh razpisanega tekmovanja čim boljši. LNP apelira tudi na športno publiko, da izpolni povodom teh prireditev svojo športno in človečansko dolžnost ter da pokaže, da je pripravljena podpreti vsako akcijo, ki služi splošnim koristim.
Juniorske tekme za pokal SK Ilinje. — Teikmovanje za prehodni pokal SK Ilirije se nadaljuje 13., 14. in 15. t. m. na igrišču Ilirije. Danes v soboto igrata ob 17.45 Ilirija in Jadran, jutri ob 8.90 Krakovo in Mars ter na praznik ob 8.30 Krakovo in Ilirija.
Lahkoatletsko prvenstvo Slovenije. V nedeljo in pondeljek se vrši na prostoru Ilirije, obakrat s pričetkom oib 16. url, lahkoatletsko moško prvenstvo Slovenije za posameznike. Nastopijo naši najboljši atleti, prvaki in rekorderji. Tokrat se ne bije boj za točke, ampak boj posameznikov za dosego visokega cilja — naslov prvaka Slovenije za leto 1927. Prijavila sta se k tekmovanju samo Hirija in Primorje, dočim zunanji klubi niso poslali nikakih prijav. Atletje kakor dr. Perpar, Steprmšek, Slapničar, Gaberšček, Gregorka, Zupan, Orehek, Slamič in drugi nam jamčijo za prvorazreden športni užitek. Pričakujemo torej z vediko verjetnostjo zboljšanja nekaterih rekordov. Ker je vstopnina manimalna, je pričakovati, da občinstvo v velikem številu pohiti na to velezanimivo prireditev.
»Lepa dežela!« je dejal predsednik. »Ka-koršnokoli lopovščino si izmisliš — se ne izplača!«
»Kaj pa,« je dejal najmlajši, »če bi nakupili par zabojev manufakturnega blaga, ga skrivaj kje shranili, počakali nekaj časa in potem prodali?«
»Kaj imamo od tega?«
»No, medtem bodo cene poskočile in zaslužili bomo lepe denarje.
»Pa kakšna lopovščina j« to?«
»(Nobena, toda stvar, ki nese.«
-Čakaj... Kaj smo lopovi ali nismo? Saj za nas vendar niso primerni taki posli.« >:
»Zakaj ne?«
»C« izve gospodarska policija za našo skrivno zalogo manufakture. Kaj bo storila?
»Nič!«
»No, vidiš! To se ne spodobi! Jaz nišam vajen takih afer!«
»Moj bog!«, je vzkliknil predsednik in se prijel za glavo. »Kako globoko smo padli, da se moramo, že tni pečati s takimi mislimi, da se moramo že mi posluževati takih poslov!« In šli so v mesto ter pričeli nakupovati blago...	■	.	.	. d*
*
Zdaj veste, dragi bralci, zakaj je danda-
nes tako malo lopovov in toliko špekulantov .. .	*	"	'	***
Zadnje lahkoatletske vesti. Nov svetovni rekord je postavil v Wiborgu Finec Ejne Borg, ki je pretekel 2000 m v 5:23.8 min.
—	Japonski dijak iz vseučilišča Waseda je skočil pri nekem mitingu v Shamghain 7.37 m daleč in zboljšal lastni japonski rekord 7.24 in.
3.90 m v skoku ob palici je dosegel Henry Poddersen v Kopenhagenu. Axel Petersen je zboljšal danski rekord v teku na 2000 m na 5:31.8 min. V obojeročnem metu kopja je postavil Gjorling s 101.81 m nov danski rekord. — Londonski Achilles-Club je na .svoji škotski turneji v Edinburghu premagal škotsko nacijonalno moštvo. Wightman-Smith je zopet premagal v teku 120 y lese Jorda Burghleya in je dosegel pri tam briljantni čas 14.8 sek. Rinkel je pretekel 100 y v 10 sek., 220 y pa v 21.8 sek. — Norveška lahkoatletska prvenstva, ki so se vršila pro-šlo nedeljo po celi Norveški, so pokazala prav lepe uspehe. Omenimo sledeče: met kopja: Sunde 61.71 m, troskok: 0we 14.30 m, skok v daljavo:	Lenth 7.085 m in Berg
7.04 m. Torej kar dva skakalca, ki sta prekoračila 7 m! Sploh je sedaj na mednarodnih tekmah 7 m že skoraj najmanj, kar mora preskočiti tekmovalec in gotovo ni več daleč čas, ko bomo lahko zabeležili 8 m. Skok v vis: Meisingreth 1.86 m, 110 m lese: Hange 15.8 sek. Slednjič je pretekel Nil« Eklof 1500 m v 3.59 min.
Borze
12.	avgusta.
Devize in valute.
Ljubljana. Berlin 0 — 13.53, Curih 1093.5 do 1096.5 51095), Dunaj 7.9925 — 8.0225 (8.0075), London 275.8 — 276.6 (276.3), New-york 0 — 56.79, Praga 168.2 — 169 (168.6), Trst 308.25 - 310.25 (309.25).
Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.30, New-ygrk 518.75, London 25.21125, Pariz 20.335, Milan 28.235, Budimpešta 90.55, Bukarešta 3.22, Dunaj 73.06, Praga 15.39.
Blagovna tržišča.
Ljubljanska blagovna borza (12. t. m.) Les: Zaključeni so bili trije vagoni, in to ea vagon suhih bukovih drv, fco vagon nakladalna postaja po 19.50 in dva vagona tramov, glava - glava, tesani po kupčevi noti, fco vag.ia nakladalna postaja po 280.
To in ono.
: Mrtvec, ki hoče jesti. Te dni je umrla v nekem mestecu v španski provinci Malagi Lorenzina Nescar. Vsaj zdravnik jo je proglasil za mrtvo ter izstavil mrtvaški Kst. Položili so jo v krsto, ki so jo nesli po španskem običaju na pokopališče. Med potjo je odprla umrla nenadoma oči ter zahtevala, da ji dajo jesti. Udeleženci pogreba so se prestrašeni razbežali na vse strani, tako da je marala oditi Lorenzina sama domov, da je utešila glad. Sedaj je zopet čila, čvrsta m zdrava.
: Strojna puška kot policijsko orožje. Dočim je oborožena po vsem svetu policija z revolverji, je postala strojna puška v Amerik povsem običajno polica jako orožje. V mnogih ameriških državah je oborožena policija s strojnimi puškami. Kadar transportira policija posebno nevarne zločince,, razpostavijo ob cestah strojnice. Nedavno je imel biti transportiran k sodni obravnavi neki Birger. Listi so označevali tega zločinca kot »nadbaadita«, s čemur je v Illinorsu, ki ni daleč od Chicaga, pač že precej rečeno. Med transportom je bila vsa okolica zaprta. Pred sodiščem so bile postavljene strojna puške. Nič manj kot 30 šerifov in 100 poli-cijstov je zločinca spremljalo. Bati se je bilo namreč atentatov od strani banditovih tovarišev.
IZJAVA.
Ker se mi očiita, da sem kot načelnik cestnega okrajnega odbora v Škofji Loki napravil 700.000 Din (sedemstotisoč dinarjev) dolga, sem Tesnici na ljubo primoran objaviti naslednje podatke:
1. Na seji dne 2. septembra 1928 je poročal takratni načelnik g. Josip Hafner, da je vsled velikih dolgov najeto posojilo pri Okrajni hranilnici v Škofji Loki v mesku
200.000 Dan.
2. Na seji dne 6. decembra 1926 pa se je ugotovilo, da znašajo dolgovi cestnega odbora Se ca 510.000 Din, kljub temu, da se je že izčrpalo zgoraj pod štev. 1. omenjeno posojilo od 200.000 Din.
3. Na isti se<ji pa je g. nač. J. Hafner odstopil od načelstva, katero mesto sem prevzel &a njim jaz. Ker sem s tem prevzemom dobil samo
510.000 Din dolga in nik&kega denarja, je jasno, da sem bil primoran dobiti nekje denar za poplačilo omenjenega dolga.
4. Po sklepu seje dne 8. januarja 1927 sem prosil pri Mestni hranilnici v Škofji Loki za posojilo 500.000 Din, katero sem tudi dobil.
5. Dobljeno posojilo sem porabil izključno za poplačilo starih dolgov, ki so nastali v letih 1924, 1925, 1926, torej pred mojim na-čelovanjem.
IDa odgovarjajo vsa navedena dejstva resnici, je razvidno iz sejnih zapisnikov in poslovnih knjig tukajšnjega okrajnega cestnega odbora, oziroma uradnih spiskov Gradb. Direkcije v Ljubljani, kar je vsakomur, ki bi ev. Še dvomil o resničnosti, na vpogled.
Za časa mojega načelovanje pa se ni do , danes napravilo še nikakega dolga, ampak krilo doslej vse izdatke * rednimi dohodki.
. Prosim, da javnost to izjavo blagohotno upošteva. Proti vsakomur pa, ki bi šaril drugačne vesti, bom sodno postopaj.
SWf j* Loka, dne' 12. avgusta 1927.
MATEVŽ ZIHERL ; ' načelnik cestnega okraj, odbora.
za naročUa o tiskarsko stroko spadajočih dt/.
lija Erenburg:	9
Ljubav Jeanne-e Ney.
(Iz ruščine prevedel Š. L.)
In res se je naenkrat energično obrnil. Fo se ni zgodilo zaradi novega pritiska stenic, ampak iz vzroka duševne narave: treba se je bilo odločiti za karkoli. Ustnik ali cigaretna doza? Zadnja Iri leta je mračni subjekt vse zgubil, za zadnje njegove stvari so mu dale moskovske ali rostovske ženske vodko ali pa tudi kruh. Dve stvari je pa le prihranil in bil nanji navezan z izključno nežnostjo. Praznoverno je on verjel, da mu ustnik, ki ga je kupil pred desetimi leti na Suharjevki28 in ki je blestel s skrivnostnimi inicijali »P. N.«, pomaga pri igri: treba mu ga je bik) le vtakniti v usta in gotovo je prišla devetka. Ta vera ni bila vedno potr-jevana s fakti, kljub temu pa se ni omajala. Kar se pa tiče cigaretne doze, na kateri je bila v emajlu naslikana gola damica z mandolino, mu je ona po mnenju subjekta silno pomagala pri njegovih uspehih med navadnimi, ne emajliranimi damami. Zdaj je pa bilo neobhodno, da si on izbere. Ko je subjekt še enkrat odskočil na peresnih rebrih divana, je z odločno gesto spravil dozo v žep. Vse pohvale vredni postopek: očevidno je on čez vse v življenju cenil ljubezen.
22 Moskovsko tržišče in starina, zdaj zaprto. (Op. prev.)
Ustnik pa je nemudoma izročil Aristarhu, j ki si je zvito s prstom usekoval nos. Čez pet minut se je pa že pojavilo na nočni omarici: gruda papiros, steklenica vodke, kanibala, j pripravljena na grški način, to je v motni,
I	rujavičasti brozgi, in namesto kruha, ki so ) ga do zadnje drobtinice pospravili gardisti, pa krofi, od katerih se je cedila mast. Ta čuden spored jedi subjekta ni molil. PO je hlastno, prigrizujoč zdaj ribo, zdaj krof. Duševno razpoloženje se je vidno spreminjalo. Stenice so iz svetovnega problema postale neivažna podrobnost, mogoče je tudi, da so odšle spet v svoje špranje. Ko je pogoltnil sedmi ali osmi kozarček, je vzel iz žepa dozo, osredotočeno pogledal na mandolino in na vse drugo in je na glas rekel:
—	N-da. Ženske. Pariz. Pravi demimond. Bokal Irrua za prelestne dame!
V	tem pa ie ni bilo mogoče spregledati v tem slučajnem prenočevalcu feodosijske gostilne pravega Moskviča, celo ponos bivše Moskve, enega od solastnikov znamenite pisarne v čerkaski prečni ulici, Nikifora Ignatjeviča Halibjen. Ubogi vdovec Neichen-son! Kako bi bil on ginjen, ko bi videl svojega prijatelja, kako se on navzlic svoji smoli, kljub podlosti marinpolskega Šarova in kljub najtemeljitejšemu polomu časopisa »Pravoslavni Zvonr, ter ne glede na topost in skopost Aristarha, kako se prijatelj brez ozira na vse to odkašlja po vsakem kozarčku, s tolikimi težavami pridobljenem! Ha-
libjevu se je enkrat zakolcalo: to se je gotovo' Neichenson nežno nanj spomnil. Ampak Halibjevu ni bilo za spomine; pred njim je bil edini cilj: denar, potem Pariz — ženske
—	življenje, ali?... Ali stenice! Torej denar za vsako ceno!
Potočil je še tri kozarčke. Naenkrat se je pa na njegovem dobrohotnem, čistokrvnem, ne samo po potnem listu plemiškem obličju pokazal medel smehljaj.
—	Aristarh! Črnilo! Papirk
Na sivem listu, obrizganem od grškega deleža kanibale je Halibjev pisal z rujaviča-stim, skoraj vsako minuto z vodo dopolnjenim črnilom, in pisal je nepretrgano, premišljujoč, prisluškujoč. Gardisti so že zdavnaj utihnili in v sobi je ostalo le tleskanje vodenih kapelj z umivalnika in monotono smrčanje od nekod. Halibjev je prisluhnil v tišino; tako lovi z napetim ušesom sanjavi poet muhasto rimo. Nato je pa spet pisal. On je bil v resnici pod polno oblastjo svojega navdahnjenja. Njegova, kakor nam je že znano, nervozna roka je pokrivala kratke, trgane vrstice. Mogoče so to bili elegični stihi, posvečeni emajlirani krasotici z doze? Ne! Namesto pričakovane posvetitve je bilo na vrhu lista jasno napisano:
"Sestav rezervnih trup na poljski fronti.«
'Ko je Halibjev končal pisanje, že proti jutru, ko sta zamrgolela v sobi divan in že znana kljuka ju se je v počenem zrcalu pokazalo izmučeno, pa vendar prosvetljeno
obličje Hatibjeva, je on vzel vizitko ia zadovoljno prečita!:
»Nikifor Kjia-lybieff.
Iledacieur en chef de r! ravoslavjiy Na-bat«. >Je«, bi rekel daleč v Moskvi ostali Poluks. Jutri se bo treba že zgodaj pobriti..
Čeprav je bilo nekaj, kar je silno spominjalo na jutro, je Halibjev kljub temu sklenil, da se sleče in eno ali dve uri zaspi. Ko je pogoltnil zadnji krof, je zatisnil oči od zadovoljnosti. Imel bom žensko, bujno, krofek. In naenkrat je na blazini zagledal stenico. Pa je ni ubil. Prizanesel ji Mto, ker je bil njegov ustnik, kj je bil pripraven za uničevanje teh stvorov, prešel k Afis*ar‘ hu, ne, ampak iz prosvetljenosti in ganotja: vrag z njo! Naj živi!
Delavno jutro gospoda Alfreda Ne)-a.
Gospod Alfred Ney je čital časopis, Čital ga je pa brez patosa in se zato tudi ni veselil. Že po mračno blesteči njegovi pleši, je bilo poponoma jasno, da ta časopis ni mili »Journal des Debats«, ampak »barbarsko jecljanje zblaznele dežele, ki je pozabila vsa j pravila morale« ien tako dalje, ali krajše,, j Krimski Kurir*, ki je dovolj uljudno, pa j vendar prav jasno obveščal o uspehih rdečih j na fronti.
i	(Dalje	piih	)
• V
es
za popravilo vseh sistemov pisalnih, računskih, razmnoževalnih, kopirnih strojev fer blagajen. Popravila se izvršujejo najvestne|e in po konkurenčni ceni.
nova G/l.
TEIEFON 2980.
liazpis.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje oddajo
zidarskih Irt težaških del
za novo stanovanjsko hišo na Bleiweisovl cesti.
Vsi potrebni pripomočki kot računi, proračuni, kakor tudi gradbeni pogoji, se dobijo med uradnimi urami v zborničnem uradu (Beethovnova ulica 10/1. (za Din BO'—).
Pravilno kolekovane ponudbe je predložiti v zapečatenih kuvertah Zbornici najkasneje do 16. avgusta 1.1. ob 12. uri opoldne.
Zbornica si pridržuje pravico oddati dela ne glede na najnižjo ponudbo.
V LJUBLJANI, dne 8. avgusta 1927.
Zbornica ib trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Predsednik:
I. Jelačin ml., 1. r.
Tajnik:
Ivan Mohorič, I. r.
Otroške malice,
barvan, kopalne hlaie, flor-nogaviee za Senike in moike, kravate« žepne robce, ovratnike, manietne gumbe, dežnike, palice, nahrbtnike, diiele milo kupite najceneje pri
Josip Petelinc-u
Ljubljana, Ob vodi bli*u Prelemove«a spomenika. Na vadile!	H*
Najboljla v materijam In v konstrukciji so«
Josip Petelinca
Šivalni stroji in kolesa
Gritzner, Adler, in Phdnix.
Najlepše opreme, pouk v vezenju breipiaten.
Niške cene tudi na obročna plaCiia.
| StiKISaita ob vodi blizu PreSer-«■111 Dijana novega spomenika.
(Wiener Messe)
4. do 11. septembra 1927.
Posebne prireditve:
Belgijska razstava. — Italijanska razstava. — Japonska razstava. Tehniške novosti in iznajdbe! — Semenj hotelskih potrebščin. — Reklamna razstava. — Semenj za radio. — Dunajski salon kožuliovi-naste mode.
Brez vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prestop meje v Avstrijo! Madžarski 'prehodni vizum se dobi proti vpogledu sejmskilv izkazov na meji. Precejšnjo vozarinske ugodnosti na jugoslovanskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, na Dunavu, na Jadranu in v zračnem prometu.
Pojasnila vseh vrst ter scjin^ki izkazi (po 40 Din) pri Wiener Messe, A. G., Wien Vil., Mcssplatz 1, ter za časa Lip>kega jesenskega velesejma pri poslovalnici v Leipzigu, Osterr. Messhaus, Hainstrasse 16-18 in pri .žastiiih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat. Turjaški trg 4; Zvezi za tujski promet v Sloveniji, Aleksandrova ces a 8; Josipu Zidarju, Dunajska cesta st. Id.
W E C K
fWECK}
čase m aparati za ukuhovanje »o najcenejši, ker so najboljši. Znatno znižane cene. Ugodni pogoji! Tovarniško zaloga:
Krekov trg 10 pri tvrdki Fruktus, Ljubljana.
LJUBLJANA
SIMON OREOORČ1ČEVA UL
V
se priporoča
MALI OGLASI.
Za vsako besedo se pi»** 50 par. Za debel« tiskan* pa Din 1.—.
KUPIMO
sledeče knjige — tudi rabljene: »Trije muSke-tirjic, »Dvajset let pozneje«, »Deset let posmeje«. Jugoslovanska knjigarn*. Ljubljana,
VIM0CET
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi
najfinejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
Zahtevajte ponudbo.	Telefon	itev.	2389.
Tehniino in higijeniSno najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta St. la, II. nadstr.
Dipl. pravnik
želi nastopiti primerno lsužbo. -Cenj. ponudbe pod šifro »Pravnik« na upravo lista.
Prodajalk«
dobra moi v m«ian«i» blagu, ieli premeniti m* «to. Cenj. dopise na upravo tega lista pod iifr* »Zanesljiva«.
Drva - Čebin
Wollov* l/II. - T«l»i. M
Proda se ceno
pohištvo, štedilnik in mala peSka. Naslov pov* uprava lista.
Širite ,Narodni Dnevnik!
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Centrala:
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA.
Kram, Maribor, Met-Split, «ork»«
laika Mil
Balini lini!
261
113
312
banfin* P0-*
Izdajatelj: Aleksander Zele.nikar. - Urejuj«: VUdimir Svetek. - Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.