Ekskurzliski odsek PRVI SMUČARSKI IZLET EO. Po smučarskem tečaju, ki ga je priredil EO v božičnih dneh od 27. decembra 1933. do 4. januarja 1934. na Gorjušah, so izrazili člani željo, da naj bi se prirejali vsako nedeljo skupni smučarski enodnevni izleti kamorkoli že. Odsek je to željo vzel na znanje in tudf praktiono pričel izvajati to lepo zamisel. Prvi tak izlet je bil v nedeljo. Okrog 15 tovarišev in tovarišic se nas je zbralo pred kolodvorom in z jutranjim vlakom smo se odpeljali na Vrhniko. Sneg je bil kot nalašč za smuko, vreme pa prav tako. Vrhniški tovariš, ki je čital že v dnevnem časopisju vabilo in načrt našega izleta, nam je pripravil lepo presenečenje. Preskrbel je sani in voznika. Veselo razigrane volje smo dričali Skyjoering po cesti proti Strmci. Po strašnih, kakor za stavo stegnjenih ridah Vrhniško - Logaške ceste smo se privlekli veselo Tazpoloženi do razpotja proti Strmci. Po dobrem polurnem dričanju smo bili v čudovito lepem smuškem svetu Strmce. Kdo bi si ne privoščil nekaj krepkih sunkov in še bolj krepkih pik! Od tam smo krenili po spodnji poti do Velike kapele in koj nato v Zaplano. kamor smo pridričali v zložnem smuku do šole. Šola je dvorazredna, moderno zidana. Postavili so jo leta 1930. Po prijaznem sprejemu tov. upravitelja in po ponovnem mazanju smuči in želodca smo krenili na Ulovko. Vrh Ulovke je visok 815 m in je raz njega krasen razgled na vse strani. Če se komu ljubi šteti cerkve in cerkvice, ki se vidijo s tega vrha, jih lahko našteje 58. Z Ulovke smo mahnili čez Jamnik na Kuren proti Stari Vrhniki. Globača in ride v globači, pa ponve in jame in Grive in še Bpg ve kaj vse, nas je tako neusmiljeno prekucavalo, da je dobra volja prikipela do vrhunca. Prav takrat pa smo že pridričali oa Vrhniko. Ob pol sedmih zvečer smo bili v Ljubljani vsi enih misli: Prihodnjo nedeljo na svidenje! — Izlet za prihodnjo nedeljo bo javljen v dnevnem časopisju.