ELNSI NAŠA SMUČINA GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM LETNIK 13 ŠTEVILKA 7 Naslovna stran 14. številke »Neve-sport« predstavlja Stenmarka na elanovkah. V članku »Trda oreha v 75« sta kot najperspektivnejša mlada kandidata za' zmagovalca svetovnega pokala navedena- Stenmark in 17-letni Avstrijec Heidegger. Našteti Proslavimo 22. julij Dan vstaje! UREDNISKO-REDAKCIJSKI ODBOR: dipl. ing. Marinšek Bojan, Ivan Brajnik, prof. Kapus Milica, Kolman Franci — UREDNIK: Knafelj Slavko — TISK: Gorenjski tisk, Kranj 15. JULIJ 1974 Še o X. kongresu ZKJ so prodorni uspehi obeh na zadnjih tekmah za svetovni pokal. Članek tudi omenja, da Stenmark smuča celo leto na istem paru elanovk, da sam skrbi zanje, da pa ne misli zapustiti Elana. Predvsem moramo poudariti, da je bila aktivnost ZKS pred X. kongresom zelo obsežna in razgibana. Sem sodi tudi celotno družbenopolitično in idejno delovanje Zveze komunistov v pripravah za VII. kongres ZKS. Sam VII. kongres ZKS in aktivnost po njem pa je neločljivi del priprav za kongres ZKJ. Dragocena je bila javna razprava o načelih dokumentov za X. kongres ZKJ, v katero so bili vklju-čeni 'delegati in iposebne delovne skupine pri CK ZKS. Na kongresu je skupno sodelova/lo 1666 delegatov. Občinske in druge konference ZK so izvolile 1052 delegatov (delegat na 1000 članorv, ki so predstavljali 1,076.111 članov). Na republiških kongresih in v organizacijah ZK tv JLA so s tajnim glasovanjem izvalili 463 gostov s statusom delegaita. S statusom delegata je sodelovalo 15 članov organov ZKJ. Struktura delegatoiv: 471 iz neposredne proizvodnje ali 30,9 %, 227 žena, 183 mladih (do 27 let). Od delegatov je bilo 489 udeležencev NOV, pnvič pa je na kongresu sodelovalo 1288 delegatov ali 77,3 %. Na 'kongresu je sodelovalo 95 tujih dolegacij naprednih delavskih partij, strank in gibanj iz 70 držav, 13 partij pa je poslalo kongresu pozdravna pisma. Med kongresom so naši komunisti navezali s temi delegacijami številne stike, samo Tito je sprejel 30 delegacij. Kongres je prvi dan zasedal plenarno z začetkom ob 10. uri in je traijal do 23. ure. Drugi in tretji dan je kongres delal v komisijah. 1. Pri komisiji za razvoj socialistično samoupravnih odnosov je so. delovalo 108 delegatov, 74 delegatov je oddalo pismene prispevke. — Vsi delegati uso vztrajali pri tem, da je treba čimprej določiti razvojno politiko in dolgoročni raz vojni program države ter pospešeno delo pri konceptu in praksi samoupravnega družbenega načrtovanja. — Druga pomembna zahteva je vztrajanje pri nadaljnji akciji za organiziranje celotnega združenega dela na predpostavkah nove ustave. — Tretja stvar so vprašanja s področja gospodarske stabilizacije in še vrsta drugih važnih nalog. 2. Komisija za razvoj političnega sistema medrepubliških in mednarodnih odnosov: govorilo je 37 delegatov — 6 pa je razpravo oddalo v pismeni obliki. — Poudarili so potrebo po organiziranju takšnega družbeno-politič-nega sistema, ki bo resnično temeljil na delegatskem načelu in na delegatskem sistemu, — govora je bilo o krepitvi vloge delavskega razreda in delovanju samoupravnega združenega dela, — o komuniciranju mod narodi in narodnostmi, gospodarskem, kulturnem in političnem področju, — o krepitvi boja proti opozicijskim silam, — o nacionalizmu, pomenu ljudskega odpora, varnosti in družibene samozaščite. 3. Komisija za razvoj ZKS: o nje. nem idejno političnem, organizacij-sko-kadrovsikem in akcijskem usposabljanju ter o statutarnih vprašanjih je govorilo 94 delegatov, 27 pa jih je raapraivo predložilo v pismeni obliki. — Iz teh razprav je izhajala zahteva po večji učinkovitosti ZKS pri uresničevanju sprejetih stališč in politike, — obravnavali smo probleme de-laivcev v ZK, delovanje ZK na vasi, izboljSovanje komunikacij mod forumi, vodilnimi organi in osnovnimi organizacijami. 4. Komisija za izobraževanje, vzgojo, znanost in kulturo: v njej (Nadaljevanje na 2. strani) Želimo prijeten dopust! Največje odkritje lanske sezone v alpskem smučanju Ingemar Stenmark, Zrak, sonce, voda in počitek Še o X. kongresu ... (Nadaljevanje s 1. strani) je govorilo 76 deilegaitov, 22 pa oddalo pismene prispevke. — Omenjeno je bilo, da vtlada velik odpor proti usmeritvi, ki jo nakazuje rosolucija X. kongresa, —da je prišlo do podcenjevanja marksistične teorije, — da si nekateri prizadevajo, da bi naredili zmedo glede pojmovanja kulture v samoupravni socialistični družbi, skratka, — da je še mnogo poslkusov, da bi se na tem področju delovna 'inteligenca ločila od delavskega razreda in — da je med kulturo in politiko velik prepad. 5. Komisija za mednarodne odnose: govorilo je 27 delegatov, 1 delegat je oddal pismeno poročilo. — V komisiji je bila soglasno potrjena politika neuvrščenih, poudarili pa so tudi potrebo po nadaljnjem povezovanju in razvijanju sodelovanja ZKJ z delavskimi in komunističnimi partijami, z naprednimi stranlkami v Evropi in drugih dolih sveta na načelih enakopravnosti, nevmešavanja in medsebojnega spoštovanja, — v komisiji so potrdili tudi odločno stališče Jugoslavije do narodnostnih manjšin Bolgarije, Italije, Avstrije, Grčije. Zlasti močan poudarek so dali naj novejšim odnosom z Italijo. Zadnji, četrti dan je kongres ponovno zasedal na plenarni seji: — podana so bila poročila vseh predsednikov komisij z dodatnimi predlogi za dopolnitev posameznih resolucij, — nato so posredovali v sprejem in potrditev 18 resolucij in dopolnitev statuta ZKJ, — zatem je kongres verificiral in iizvolil organe ZKJ: 165 članov ZKJ, 38 članov izvršni komite ZKJ, 12 članov predsedstva ZKJ, 24 članov statutarne komisije, 15 članov nadzorne komisije. Na koncu je kongres izvolil tov. Tita za predsednilka ZKJ za neome- jeno mandatno dobo. S tem je X. kangros izrazil razpoloženje, stališče in želje komunistov, delovnih ljudi in državljanov. Kongires je sprejel 4000 pozdravnih pisem, s katerimi so občani izrazili želje za uspešno delo in izvolitev tov. Tita. Tudi v vseth diskusijah so udeleženci izrazili željo, da tov. Tita izvolijo za neomejeno mandatno dobo. Tito je v zaključnem govoru predvsem poudaril, da je globoko ganjen spričo brezmejnega zaupanja, ki ga mu je kongres izrazil z ne-jmejenim mandatom. Zatrdil je, da se bo novo vodstvo na vso moč potrudilo, da bodo dogledno in odgovorno uresničevali naloge, ki so bile določene na kongresu in v ustavi. Ocenil je, da se je kongres končali v slkladu s pričakovanji naših delovnih ljudi. Veliik pomen je imel kongres zaradi enodušne podpore naši revolucionarni usmeritvi v boju za samoupravljanje združenega dela, 'krepitev enakopravnosti, bratstvo in enotnost, neuvrščenost naše politike ter vodilno vlogo ZKJ. Po Titovem mnenju je ta kongres premalo poudaril dosežene rezultate in da bi marsikaj lahko povedali o doseženih uspehih naših delovnih ljudi. Poudaril je, da bo imel X. kongres velik pomen za še močnejšo uveljavitev vloge ZK v nadaljnjem in vsestranskem razvoju države pri krepitvi njene monolitnosti in enotnosti v uveljavljanju socialističnega samoupravljanja. Vsem bodočim nalogam ZK in sprejetim resolucijam bodo sledili akcijski programi na vseh področjih družbenega življenja. Tudi naša osnovna organizacija naj bi na podlagi resolucij pripravila program dela, ki ga naše življenje zahteva na gospodarskem, pratv tako pa tudi na drugih področjih. Vlasta Vidic Razlika prispevkov iz osebnih dohodkov Znano je, da za leto 1974 velja drugačen način obračunavanja prispevkov od osebnih dohodkov. Prispevki niso več predpisani, temveč so z družbenimi in samoupravnimi sporazumi dogovorjeni. Spremenjene so tudi stopnje in osnove za obračunavanje, kar ima za posledico, da je gospodarstvo obremenjeno s prispevlki bolj kot v letu 1973, negospodarstvo pa manj. V primerjavi z letom 1973 so stopnje prispevkov sledeče: Prispevki iz osebnih dohodkov: 1973 1974 1. občinski davek iz delovnega razmerja 3,33 % 0,20 % 2. republiški prispevek za izobrazbo 3,44% — 3. občinslki prispevek za izobrazbo 2,30 »/o 5,49 % 4. prispevek za zdravstveno zavarovanje 7,00 % 8,15 % 5. prispevek za pokojninsko zavarovanje 14,70 % 11,48 % 6. prispevek za otroško varstvo SRS 2,98 % 226 °/o 7. prispevek za otroško varstvo občine 0,45 % 0,47 % 8. prispevek za zaposlovanje 0,20 % — 9. za kulturno skupnost SRS — 0,18 % 10. za kulturno skupnost občine — 0,58 % 11. za telesno-kullturno skupnost — 0,51 % Skupaj 34,40 % 29,32 % Prispevki na osebne dohodke: 1973 1974 1. stanovanjski prispevek 8,20% 9,00% 2. prispevek za nesreče pri delu in za Inv. zav. 1,90 % 2,28 % 3. prispevek za zaposlovanje — 0,16% 4. za gradnjo šol v občini Radovljica — 1,00% Skupaj na bruto OD 10,10 % 12,44% 5. za Bosansko krajino od neto OD 1,00% 1,00% Prispevki na dohodek: 1973 1974 1. prispevek za republiško izobr. skup. — 8,14% 2. prispevek za raziskovalno skupnost SRS — 1,80% Skupaj — 9,94o* Prispevki na poslovni sklad: 1973 1974 1. za polkojninsko in invalidsko zavarovanje — 1,35% Pri obračunu OD so v izplačilnem listku razvidni samo prispevlki, ki se plačujejo iz OD, ne pa tudi prispevki na OD. Talko bo tudi v bodoče. Zaradi primerjave obremenitve prikazujemo obračun po osnovah, ki so veljale v letu 1973 in po osnovah, ki bodo veljale v letu 1974: 1. Osnove za obračun prispevkov po planu za leto 1974 so: — bruto osebni dohodek 30.000.000 — dohodek za obdavčitev, iki znaša 10.000.000 — poslovni sklad, Iki znaša 59.000.000 2. Prispevki za samoupravne interesne sikupnosti znašajo: Po stopnjah in osnovah za Po stopnjah in osnovah za 1973 1974 prispevki iz OD prispevlki na OD prispevki na dohodek ■ prispevlki na poslovni slklad 10.320.000 3.227.000 8.796.000 3.944.000 994.000 796.500 Skupaj 13.547.000 14.530.500 Iz primerja/ve je razvidno, da bo po osnovah in stopnjah za leto 1974 plačanih za 7 % več prispevkov, kot pa bi znašali po osnovah za leto 1973. Prikazani izračun prispevkov velja samo za osebne dohodke iz rednega delovnega razmerja, za nadurno delo pa so npr. prispevki iz OD večji kot v letu 1973, in to za 3,88 %. Drugačni so prispevki tudi od raznih drugih izplačil, vendar vsa druga izplačila niso tako visoka in pomembna, da bi bistveno vplivala na višino prispevkov. Noive prispevne stopnje so bile uveljavljene v juniju letos. Po navodilih Službe družbenega knjigovodstva smo morali izdelati obračun prispevkov po novih stopnjah in osnovah tudi za nazaj, in sicer za vsa izplačila od 1. januarja 1974. Na posvetovanjih, ki jih je sklicala Zveza računovodskih in finančnih delavcev, je bilo v zvezi z obračunom izraženo sledeče mnenje: 1. V delovnih organizacijah, kjer so uporabljali sistem hruto OD, načeloma pripada razlika, ki nastaja zaradi nižjih prispevkov iz OD za 5,08 odstotka, delavcem. Vendar morajo o tem odločati samoupravni organi podjetja, ki lahko odločijo tudi drugače. 2. V delovnih organizacijah, kjer so uporabljali sistem neto OD, načeloma razliika ne pripada delavcem, ■vendar tudi v teh delovnih organizacijah o razliki odločajo samoupravni organi. Naše podjetje že vsa leta dosledno uporablja bruto sistem osebnih dohodkov, za kar moramo mimogrede tudi poudariti, da je s predpisom iz leta 1961 talko tudi določeno. Dosledno po načelih bruto sistema OD torej ranlika OD zaradi nižjih prispevtkov pripada v našem podjetjtu delavcem. Vendar morajo o tem predhodno razpravljati delavski sveti TOZD in delavslki svet podjetja. Na osnovi slklepa izrednega zasedanja delavskega sveta podjetja, dne 27. 6. 1974, je bila razlika obračunana in izplačana delavcem. Obračun prispevkov po novih stopnjah za obdobje od januarja do maja letos izkazuje sledečo sliko: 1. Osebni dohodki za redno delo: — neto OD po prejšnjih stopnjah 8,828.648 din — neto OD po novih stopnjah 9,522.977 din — razlika neto OD — več kot prej 694.329 din Razlika znaša 7,97 % od dosedanjega neto OD. Ker pa bo razlika obračunana tudi na izplačane OD za december 1973, ki so bili izplačani v januarju 1974, znaša razlika 8,34 % od neto OD za obdobje januar—maj 1974, 2. Osebni' dohodki za nadurno delo: —neto OD po prejšnjih stopnjah 208.211 din — neto OD po novih stopnjah 200il32 din — razliika neto OD — manj 'kot prej 8.079 din Razlika znaša 3,88% od dosedanjega neto OD. 3. Osebni dohodki od nagrad: — neto OD po prejlšnjih stopnjah 22.128 din — neto OD po novih stopnjah 21.302 din — razlika neto OD — manj Ikot prej 826 din Direktor FS Jože Lipnik Švedska reprezentanta svetovnega slovesa Stenmark in Rlngbrandt dajeta avtograme udeležencem seminarja v Elanu. Predlog meril za korigiranje pravilnika o deliti OD Tov. Janez Šini tek odgovarja v Imenu švedskih smučarjev, na vprašanja kupcev o voznih lastnostih in uspehih naših smuči. Seminar za jugoslovanske kupce zimsko-športnih izdelkov Kot je razvidno iz GN za leto 1974, bo možno od 1. 8. 1974 dvigniti realne osebne dohodke za cca 18 0 a v primerjavi s prvo polovico letošnjega leta pod pogojem, da bomo dosegli načrtovane postavke GN za leto 1974 oziroma da bo rezultat poslovanja tak, da bo dvig osebnih dohodkov upravičen. Delaivslkd svet podjetja je imenoval komisijo, kd naj pripravi predlog dopolnil oziroma korektur pra. vilnika o delitvi OD. Ta komisija je pripravila predlog korektur pravilnika, ki se deli v dva dela: 1. Iz osnovnega dela, ki bi v bodoče zajemal osnovno postavko delovnega mesta, normo za delavna mosta, kjer se dela po učinku, osebno oceno delavcev, ki delajo po času in za delavce, ki delajo po učinku in merilo po uspehu poslovanja podjetja. 2. Iz dodatnega dela, ki bi po predlogu vseboval merila za nagrajevanje po kvaliteti dela, merilo za nagrajevanje po pogojih dela in merilo za dodatek na stalnost. Osnovna postavka delovnega mesta bo po predlogu povečana glede na sedanje za cca 55 do 60 °/o, kar bo predstavljalo cca 80 % bodočega osebnega dohodka. Vsa delovna mesta, na katerih se dela po učinku, bodo na novo normirana. Pri tem pa ni mišljeno samo golo normiranje delovne operacije, temveč bodo tehnologi za vsa delovna mesta izdelali podrobne analize delovnih operacij od ureditve delovnega mesta in transporta, do same delavne operacije. Celotni postopek pri izdelavi norm teče po enotnem sistemu Refa, talko da bodo končno v celom podjetju časovni normativi temeljili na enotnih izhodiščih. V celotni strukturi bodočega OD bo preseganje norm v začetku predstavljalo v poprečju 10 °/o. Novo v predlogu dopolnil pravilnika je uvedba osebne ocene delavcev, ki delajo po času in po učinku. Razlika je le v tem, da je pred. lagan za