Zbirka / Series Uredniki zbirke / Editors of the series E-Monographiae Instituti Archaeologici Sloveniae 10/3 Jana Horvat, Benjamin Štular, Anton Velušcek Janez Dular Gradivo za topografijo Dolenjske, Posavja in Bele krajine v železni dobi. 3. del Urednica, tehnicna ureditev in prelom / Editor, Technical Editor and DTP Založnik / Publisher Zanj / Represented by Glavni urednik založbe / Editor-in-Chief Izdajatelj / Issued by Zanj / Represented by Mateja Belak Založba ZRCOto Luthar Aleš PogacnikZRC SAZU, Inštitut za arheologijoAnton Velušcek Risba na naslovnici / Front cover drawing Cvinger pri Dolenjskih Toplicah (kat. št. 464), Branževec 1 (kat. št. 465) in Branževec 2 (kat. št. 466) (po Dular, Tecco Hvala 2007; osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Ljubljana 2021; prva e-izdaja / first e-edition Knjiga (pdf) je pod pogoji licence Creative Commons 4.0 CC-BY-NC-SA prosto dostopna tudi v elektronski obliki (pdf) / The book (pdf) is freely available under the Creative Commons 4.0 CC-BY-NC-SA DOI: https://doi.org/10.3986/9789610505105_3 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI -ID= 45895683 ISBN 978-961-05-0510-5 (pdf) © 2021, Janez Dular, ZRC SAZU Janez Dular Gradivo za topografijo Dolenjske, posavja in Bele krajine v železni dobi 3. del lJuBlJana 2021 VSEBINA 1. DEL Uvodna beseda ........................................................................................................................................................................ 5 Katalog najdišc (od kat. št. 1 do 185) ................................................................................................................................... 9 2. DEL Katalog najdišc (od kat. št. 186 do 360) ........................................................................................................................... 373 3. DEL Katalog najdišc (od kat. št. 361 do 510) .......................................................................................................................... 739 Literatura ........................................................................................................................................................................... 1073 Imenik krajev .................................................................................................................................................................... 1091 Imenik najdišc ................................................................................................................................................................... 1107 Karta najdišc (pril. 1) ....................................................................................................................................................... 1121 KATALOg NAJDIŠc (od kat. št. 361 do 510) POJASNILA H KATALOgU NAJDIŠc V pricujoci publikaciji smo obdržali zasnovo kataloga najdišc iz monografije Janeza Dularja in Sneže Tecco Hvala Jugovzhodna Slovenija v starejši železni dobi, Opera Instituti Archaelogici Sloveniae 12, 2007. Najdišca imajo torej iste kataloške številke in so urejena po enakem vrstnem redu. S tem je omogocena interakcija med obema publikacijama. Nova najdišca (skupaj jih je 93) so oznacena s številko najbližje že upoštevane lokacije, dodana pa ji je crka (npr. 1A). podatki o posameznem najdišcu si sledijo po naslednjem vrstnem redu: - Kataloška številka najdišca (okrajšava Kat. št.); - Najdišce (praviloma ledinsko ime); - Kraj (praviloma ime najbližjega kraja); - TTN (številka lista Temeljnega topografskega nacrta 1:5000; izjemoma 1:10.000); gauss-Krügerjevi koordinati y in x. - Tip najdišca; - Datacija; - Opis; - Arhivski viri; - Literatura. seznam kratic: AO NMS - Arheološki oddelek Narodnega muzeja Slovenije; AS - Arhiv republike Slovenije; Iza ZRC SAZU - Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti; NHMW - Naturhistorisches Museum Wien; NMS - Narodni muzej Slovenije; NUK - Narodna in univerzitetna knjižnica. SEZNAM NAJDIŠc 3. DELA Kat. št. Najdišce Kraj Razdelek na karti (pril. 1) Stran 361 Farovške njive Otocec 6 E 745, 746 362 Starograjska hosta Otocec 6 E 747, 748 363 Žabjek Otocec 6 E 749, 750 364 Mali deli Šmarješke Toplice 6 D 751, 752 364a Zabrezovica Šmarješke Toplice 6 D 753, 754 364B goli hrib Šmarješke Toplice 6 D 755, 756 364C Resnice Šmarješke Toplice 6 D 757 365 Bevcev gozd Lutrško selo 6 D 758 366 Tratnikova hosta Lutrško selo 6 D 759 367 Vidmarjev gozd Dobovo 6 D 760 368 -Dolenje Kronovo 6 D 761 369 cevnice Žalovice 6 D 762-764 370 golobic gorenja vas pri Šmarjeti 6 D 765 371 gomila nad Zavetršcico Brezovica 6 D 766, 767 372 Deli Brezovica 6 D 768, 769 373 Volcji breg Brezovica 6 D 770-772 374 Hrastovec Obrh pri Šmarjeti 6 D 773-775 375 gmajna Brezovica 6 D 776, 777 376 Nad Lošprenom Strelac 6 D 778, 779 377 Pri jezeru Šmarješke Toplice 6 D 780, 781 378 Ivanec Družinska vas 6 D 782-789 379 gradenjska hosta gradenje 6 D 790-796 380 Mlada Vina Strelac 6 D 797-802 381 Laze Vinji vrh 6 D 803-806 381a Parcela 1510 Orešje 6 D 807 381B groblje Osrecje 6 D 808-810 382 Veliki Vinji vrh Bela Cerkev 6 D 811-818 383 Jelševec Vinji vrh 6 D 819 384 Strmec Bela Cerkev 6 D 820-825 385 Srednji hrib Vinji vrh 6 D 826 386 Vihra Draga 6 D 827-829 387 Vovk Bela Cerkev 6 D 830 388 Dolge njive 1 Bela Cerkev 6 D 831 389 Dolge njive 2 Bela Cerkev 6 D 832 390 Koreniceva hosta gorenja gomila 6 D 833 391 Sv. Urh cadraže 6 D 834 392 Hribec gorenja gomila 6 D 835 393 Krniceva hosta Praprece 6 D 836 394 Pleskoviceva njiva gorenja gomila 6 D 837 395 cadraška hosta Dolenji Maharovec 6 D 838 396 Razdrška hosta Razdrto 6 D 839 397 Dobravska hosta Dobravica 6 E 840 398 -Šentjernej 7 E 841 399 Brezje Vrh pri Šentjerneju 7 E 842 400 golobinjek Šmarje 7 E 843 401 Zaboršt gotna vas 6 E 844 402 -crmošnjice pri Stopicah 6 E 845 403 -Verdun pri Stopicah 6 E 846 Kat. št. Najdišce Kraj Razdelek na karti (pril. 1) Stran 404 Breznik Hrušica 6 E 847 405 grac Sela pri Zajcjem Vrhu 6 E 848, 849 406 gomila gabrje 6 E 850 407 Kopinatova hosta gorenji Suhadol 6 E 851 408 Breznik Sela pri Zajcjem vrhu 6 E 852 408a Mehovski hrib Podgrad 6 F 853 409 grace Jugorje 6 E 854, 855 410 gospodicna gabrje 6 E 856 411 Hrib Male Brusnice 6 E 857 412 Drenovec Ratež 6 E 858, 859 413 Klevevški boršt Male Brusnice 6 E 860-862 414 Vrhi Velike Brusnice 6 E 863, 864 415 golšaj Tolsti vrh 6 E 865, 866 416 -Tolsti vrh 6 E 867 417 Vrhovski boršt Orehovica 6 E 868 418 Camberk Cerov Log 7 E 869 418a Strgarjev štant Cerov Log 7 E 870 419 grobišca Mihovo 7 E 871-873 419a Vratolom Mihovo 7 E 874 420 Tisovec Mihovo 7 E 875 421 gradec Mihovo 7 E 876-879 422 Hribec Mihovo 7 E 880-882 423 Trnišca Mihovo 7 E 883-886 424 -Mihovo 7 E 887 425 Selo gorenje Vrhpolje 7 E 888-891 426 -gorenje Vrhpolje 7 E 892 427 Stražnik Vratno 7 E 893, 894 428 Kolosek Apnenik 7 E 895 429 gradec Vratno 7 E 896, 897 430 -Veliki Ban 7 E 898 430a Štrajbos Ržišce 7 E 899 431 -gruca 7 D 900 432 Jerebova hiša Ostrog 7 D 901 433 -Ostrog 7 D 902 434 Kuntariceva hosta Dobe 7 D 903 435 Kosovo dvorišce Kostanjevica 7 E 904 435a Jerovce Kostanjevica 7 D 905 436 gomile Sajevce 7 D 906-908 437 Male pužce Veliko Mraševo 8 D 909 438 Mlacetne Veliko Mraševo 8 D 910 439 Stari grad Stari grad v Podbocju 8 D 911, 912 440 Stari grad - Bocje Podbocje 8 D 913, 914 441 Cerenica Frluga 8 E 915 442 Koželjeva hosta Reva 4 D 916, 917 443 Makovec Zagorica pri Dobrnicu 4 D 918-920 444 gomila Zagorica pri Dobrnicu 4 D 921, 922 445 Pupec Korita 4 D 923 446 gabrje Korita 4 D 924-926 447 Cvinger Korita 4 D 927-933 448 gomile Dobrava 4 D 934-938 448a Kopicek Dobrava 4D 939 Kat. št. Najdišce Kraj Razdelek na karti (pril. 1) Stran 449 gomilica Zafara 4 E 940 450 Kopica Trebca vas 4 E 941 451 -Mackovec pri Dvoru 4 E 942 452 Preloge Mackovec pri Dvoru 4 E 943 453 gradec Vinkov vrh 4 E 944-949 453a gornje njive Vinkov Vrh 4 E 950 454 gomile Vinkov vrh 4 E 951-954 455 Plešivica Drenje 4 E 955, 956 456 Mala njivica gorenja Straža 5 E 957 457 gradišce gorenja Straža 5 E 958-960 458 -Rumanja vas 5 E 961 459 Vidiceva njiva Vavta vas 5 E 962 460 Osredek Mali Podljuben 5 E 963 461 gradišnica Dolenje gradišce 4 E 964-966 462 gomivnica Meniška vas 4 E 967 463 Dolgi deli Meniška vas 4 E 968 464 Cvinger Dolenjske Toplice 4 E 969-975 465 Branževec 1 Sela pri Dolenjskih Toplicah 4 F 976, 977 466 Branževec 2 Sela pri Dolenjskih Toplicah 4 F 978-980 467 Medicevo dvorišce Selišce 5 F 981 468 Semenic gaber pri Semicu 5 G 982, 983 469 Veliki vrh Dolenji Suhor pri Metliki 6 F 984 470 -grabrovec 6 F 985 471 Špitalska draga Metlika 6 G 986, 987 472 Pungart Metlika 6 G 988 473 Veselica Metlika 7 G 989 474 Jerebova ulica Metlika 7 G 990 475 Hrib Metlika 7 G 991, 992 476 Metlika Metlika 7 G 993-995 477 Borštek Metlika 7 G 996 478 Kolpski most Metlika 7 G 997 479 Brodariceva loza Podzemelj 6 G 998-1001 480 Steljnik grm 6 G 1002-1005 480a Kuretova njiva grm 6 G 1006 480B Pezdirceva njiva Podzemelj 6 G 1007, 1008 481 Jurajevciceva njiva Zemelj 6 G 1009, 1010 482 gomila Zemelj 6 G 1011, 1012 483 Kucar Podzemelj 6 G 1013-1022 484 Krc Podzemelj 6 G 1023 485 Sv. Helena Zemelj 6 G 1024, 1025 485a Trasa kanalizacije Podzemelj 6 G 1026 486 gomilica Škrilje 6 G 1027 487 Vir Škrilje 6 G 1028 488 Brinceva gomilica Škrilje 6 G 1029, 1030 489 -Krasinec 6 G 1031 490 Požekov vrt griblje 6 H 1032 490a gomilica griblje 6 G 1033, 1034 491 Sv. Križ Stražnji Vrh 5 G 1035, 1036 492 Starihova loza crnomelj 5 G 1037 493 Trdinova ulica crnomelj 6 G 1038 494 Sadež crnomelj 6 H 1039 Kat. št. Najdišce 495 crnomelj 496 grajska cesta 496a Vojna vas 497 Židovec 498 Debeli vrh 499 Krc 500 Ilenicev vrt 501 Okljuk 502 crnetova njiva 503 Brezjece 503a 503B Nerajski Cirnik 503C gradinje 504 Veliki Kolecaj 505 Steljnik 506 Stražni dol 507 ­508 Šlemine 508a Sv.Trojica 509 gradišce 510 Kolpa Kraj crnomelj Loka pri crnomlju crnomelj Miklarji Dolenja Podgora Butoraj Zorenci Pusti gradac Pusti gradac Veliki Nerajec Veliki Nerajec Velik Nerajec Mali Nerajec Zapudje golek pri Vinici golek pri Vinici Drenovec golek pri Vinici Preloka gorica Vukovci Razdelek na karti (pril. 1) Stran 6 H 1040-1042 6 H 1043 6 H 1044 5 H 1045, 1046 5 H 1047 6 H 1048 6 H 1049 6 H 1050, 1051 6 H 1052 6 H 1053, 1054 6 H 1055 5 H 1056-1059 6 H 1060 5 H 1061, 1062 6 I 1063 6 I 1064, 1065 6 I 1066 6 I 1067, 1068 7 I 1069 5 I 1070, 1071 6 I 1072 Kat. št.: 361 Najdišce: Farovške njive. Kraj: Otocec. TTN5: Novo mesto 28; GKY: 517188 - GKX: 76712. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis Zahodno od Otocca sta bili na nekoliko dvignje­nem terenu dve gomili, ki sta danes povsem razorani (sl. 361/1, 361/2). Prvotne mere: Gomila 1: premer ca. 20 m. Gomila 2: premer ca. 15 m. Potek raziskav Gomili na Farovški njivi omenjata že Ivan Šašelj in Jernej Pecnik (Šašelj 1886, 11; vir 1). Spomladi 1894 je Pecnik na vrhu gomile 2 naredil poskusni izkop in našel crepinje treh posod. To je bil najbrž povod da se je avgusta istega leta na stroške Prazgodovinske komisije gomile nacrtno lotil Rudolf Hoernes. Na njegovi skici (sl. 361/3), je oznacena s crko A. S Pecnikovo pomocjo jo je v osmih dneh v celoti prekopal, v njej pa našel le žganino in posamicne crepinje. Brezuspešno je bilo tudi sondiranje sosednje gomile. Vanjo so s severoza­hodne strani izkopali velik jarek, našli pa le žganino in nametano kamenje (sl. 361/3). Med izkopavanjem so ob gomilah naleteli tudi na 14 vecinoma že izropanih rim-skih grobov, med katerimi je bila tudi 2 m x 2 velika in 2 m globoka zidana grobnica (vir 2; Mader 2018, 422 ss). Najdbe, ki jih je našel Pecnik, so prispele v dunajski Naravoslovni muzej. Objavil jih je Janez Dular (Dular 2003, 202 s, t. 35: 5-7). Arhivska vira (vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 78 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). (vir 2) R. Hoernes, Bericht über die im Jahre 1894 in Unterkrain durchgeführte Ausgrabungen (Fund­aktenarchiv NHMW). Literatura Dular 2003, 202 s, t. 35: 5-7. Dular, Tecco Hvala 2007, 323. Mader 2018, 422 ss. Pecnik 1904, 36. Šašel 1975, Otocec. – V: ANSL, 233. Šašelj 1886, 11. Sl. 361/1: Farovške njive pri Otoccu; gomila 2, pogled z juga. Foto Janez Dular (1990). Sl. 361/2: Farovške njive pri Otoccu; poziciji razoranih gomil (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Sl. 361/3: Farovške njive pri Otoccu; Hoernesova skica tlorisa grobišca (po Mader 2018). Kat. št.: 362 Najdišce: Starograjska hosta. Kraj: Otocec. TTN5: Novo mesto 28; GKY: 517401 - GKX: 77199. Tip najdišca: gomilno grobišce (6 gomil). Datacija: starejša železna doba. Opis Pri terenskem pregledu leta 1990 smo na ledini Starograjska hosta severno od Otocca dokumentirali šest gomil. Prve štiri so bile na vrhu kopastega hriba (sedaj je tu novo naselje), dve pa ob cesti, ki pelje z Otocca proti Herinji vasi (sl. 362/1). Mere: Gomila 1: premer 13 m, višina 2 m. Gomila 2: premer 8 m, višina 1 m. Gomila 3: premer 15 m, višina 2,5 m. Gomila 4: premer 18 x 10 m, višina 1 m. Gomila 5: premer 14 m, višina 2 m. Gomila 6: premer 13 m, višina 2,5 m (gomila ima vkop). Potek raziskav Gomile omenja že leta 1886 Ivan Šašelj (Šašelj 1886, 11), za njim pa tudi Jernej Pecnik (vir 1; Pecnik 1904, 36) in Simon Rutar (Rutar 1899a, 115). Eno - glede na viden vkop je bila morda gomila 6 - je aprila 1901 na racun Prazgodovinske komisije prekopal Pecnik (sl. 362/2). V njej je našel dve sulicne osti in dve posodi (vir 2; Mader 2018, 430). Izkopavanje si je ogledal tudi Josef Szom­bathy (vir 3). Najdbe so prispele v Naravoslovni muzej, objavil jih je Janez Dular (Dular 2003, 203 s, t. 36: 1-4). Pecnik je leto kasneje nacel še eno gomilo, morda (št. 5). Kopal je po narocilu nekega profesorja Katschtha­lerja, vendar pa ni v njej našel nic drugega kot crepinje posod (vir 3, str. 12). Zaradi spremembe namembnosti zemljišca v sta­novanjsko sosesko, je bila julija in avgusta 1989 zašcitno raziskana gomila 1. Izkopal jo je Zavod za varstvo narav­ne in kulturne dedišcine iz Novega mesta pod vodstvom Boruta Križa in v njej našel deloma unicen grob (Križ 1989e, 213 s). Dve gomili (št. 2 in 4) sta bili odstranjeni brez strokovnega nadzora, ena (št. 6) pa delno naceta pri gradnji ceste leta 1980 (Križ 1982e, 163). Arhivski viri (vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 77 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). (vir 2) Pecnikova pisma Szombathyju z dne 3. 4. 1901, 15. 4. 1901 in 12. 12. 1901. (vir 3) Szombathy, Tagebuch, Büchel 35, 1 ss (Fundak­tenarchiv NHMW). Literatura Dular 2003, 203 s, t. 36: 1-4. Dular, Tecco Hvala 2007, 323, sl. 239. Knez 1975, [Zagrad pri Otoccu]. – V: ANSL, 233. Križ 1982e, 163. Križ 1989e, 213 s. Mader 2018, 430. Pecnik 1904, 36. Rutar 1899a, 115. Šašelj 1886, 11. Kat. št.: 363 Najdišce: Žabjek. Kraj: Otocec. TTN5: Novo mesto 28; GKY: 517926 GKX: 77965. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Zahodno od zaselka Praprece je na ploskem gre­benu neprekopana gomila, ki meri v premeru 15 m in je visoka 2 m (sl. 363/1, 363/2). Potek raziskav Gomila je bila dokumentirana pri terenskem pre­gledu leta 1990. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 323. Sl. 363/2: Žabjek pri Otoccu; pogled na gomilo z zahoda. Foto Janez Dular (2020). Kat. št.: 364 Najdišce: Mali deli. Kraj: Šmarješke Toplice. TTN5: Novo mesto 28; GKY: 517903 – GKX: 78961. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Južno od Dolnjih Šmarjeških Toplic je v gozdu gomila, ki meri v premeru 25 m in je visoka 2-3 m. V sredini ima velik vkop (sl. 364/1, 364/2, 364/3). Potek raziskav Leta 1897 je Ignac Kušljan v imenu Deželnega muzeja kupil pravico, da prekoplje gomilo na ledini Mali deli, ki je bila v lasti Martina Borseta (vir 1). Kot lahko razberemo iz kasnejšega Schulzevega pripisa na istem dokumentu (datiran 8. 7. 1901), jo je pred dvema letoma (1899) prekopal Jernej Pecnik. Kaj je našel in kje so najdbe, ni znano. Arhivski vir (vir 1) I. Kušljan, Kupne pogodbe in pobotnice (25. 7. 1897) - (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 323. Gabrovec 1975, Šmarješke Toplice. – V: ANSL, 227. Sl. 364/2: Mali deli pri Šmarjeških Toplicah; pogled na gomilo s severa. Foto Janez Dular (2020). Sl. 364/3: Mali deli pri Šmarjeških Toplicah; vkop v gomilo, pogled z juga. Foto Janez Dular (2020). Kat. št.: 364A Najdišce: Zabrezovica. Kraj: Šmarješke Toplice. TTN5: Novo mesto 19; GKY: 518338 – GKX: 79437. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis Na kopastem u gozdom porašcenem vrhu jugo­vzhodno od Šmarjeških Toplic sta dve prekopani gomili (sl. 364A/1). Mere: Gomila 1: premer 13 m, višina 1-2 m (na vrhu je vkop) - (364A/2). Gomila 2: premer 18 m, višina 2-3 m (z vzhodne strani je velik vkop) - (364A/3). Potek raziskav Gomili sta bili dokumentirani s pomocjo lidarskega posnetka in preverjeni s terenskim ogledom leta 2020. Sl. 364A/2: Zabrezovica pri Šmarjeških Toplicah; gomila 1, pogled z juga. Foto Janez Dular (2020). Sl. 364A/3: Zabrezovica pri Šmarjeških Toplicah; gomila 2, pogled z juga. Foto Janez Dular (2020). Kat. št.: 364B Najdišce: Goli hrib. Kraj: Šmarješke Toplice. TTN5: Novo mesto 19; GKY: 518158 - GKX: 79047. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis Na Golem hribu, severozahodno od zaselka Kij, sta v gozdu dve gomili, ki smo ju locirali na podlagi lidarskega posnetka in preverili s terenskim ogledom leta 2020 (glej sl. 364/1). Mere: Gomila 1: premer 13 m, višina 1 m (sl. 364B/1). Gomila 2: premer 8 m, višina 0,5 m (dvomljiva) - (sl. 364B/2). Potek raziskav Pravico, da prekoplje eno gomilo, ki se nahaja na Golemu hribu in je bila v lasti I. Borseta, je leta 1897 za Deželni muzej kupil Ignac Kušljan (vir 1). Ocitno je ni izkoristil, saj gomili ne kažeta znakov, da bi bili kopani. Arhivski vir (vir 1) I. Kušljan, Kupne pogodbe in pobotnice (25. 7.1897) - (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). Sl. 364B/1: Goli hrib pri Šmarjeških Toplicah; gomila 1, pogled z zahoda. Foto Janez Dular (2020). Sl. 364B/2: Goli hrib pri Šmarjeških Toplicah; gomila 2, pogled z vzhoda. Foto Janez Dular (2020). Kat. št.: 364C Najdišce: Resnice Kraj: Šmarješke Toplice. TTN5: Novo mesto 18; GKY: 517300 -GKX: 79894. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis Zahodno od Gornjih Šmarjeških Toplic sta na ledini Resnice dve gomili (sl. 364C/1). Mere: Gomila 1: premer 14 m. Gomila 2: premer 12 m (polovica unicena). Potek raziskav Gomilo 2, ki so jo delno unicili z melioracijskimi deli je dokumentiral Borut Križ. Ob tej priliki mu je lastnik parcele izrocil masivno bronasto zapestnico (Križ 2006a, 45). Gomila 1 je nedotaknjena. Literatura Križ 2006a, 45. Kat. št.: 365 Najdišce: Bevcev gozd. Kraj: Lutrško selo. TTN5: Novo mesto 19; GKY: 518582 - GKX: 78633. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Gomile pri terenskem pregledu nismo uspeli najti, iz arhivskih dokumentov pa je mogoce razbrati, da je bila prekopana in da se je nahajala v gozdu Jožeta Bevca severozahodno nad njegovo hišo (sl. 365/1). Severno od zaselka Kij sta na Golem hribu sicer dve gomili (glej kat. št. 364B), ki pa nista kopani, zato ne gre za isto najdišce. Potek raziskav Leta 1898 je Anton Jerele, domacin, ki je pomagal Ignacu Kušljanu, kupil od Jožeta Bevca gomilo, ki pa jo je po izjavi gospodarja že nacel Jernej Pecnik (vir 1). Leta 1901 je na njej ponovno kopal Ferdinand Schulz in našel okoli tri litre v krogu ležecih zoglenelih hrušk (vir 2). Naslednje leto (1902) si je gomilo ogledal Josef Szombathy, ko je bil na inšpekcijskem potovanju po kranjskih najdišcih. V dnevniku si je zabeležil njene mere (premer 10 m, višina 2 m) in lego severozahodno od Bevceve hiše (vir 3). Spremljal ga je Jernej Pecnik, ki mu je ob tej priliki povedal, da je gomilo po njegovem narocilu prekopal delavec Šašelj iz Brusnic in v njej našel le pepel. Gomilo na Kiju je kopal tudi Jerele. Našel je z bro-nastimi žebljicki okrašeno žaro, ki jo je oddal Deželnemu muzeju v Ljubljano (Andrian-Werburg 1898, [28]; Rutar 1899c, 54). Ali gre za isto najdišce iz skopih podatkov nismo mogli razbrati. Arhivski viri (vir 1) Kušljanovo pismo Müllnerju z dne 7. 7. 1898 (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). (vir 2) F. Schulz, Bericht über die prähistorischen Aus­grabungen in Unterkrain (17. 11. 1901) - (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). (vir 3) Szombathy, Tagebuch, Büchel 35, 5 (Fundakten­archiv NHMW). Literatura Andrian-Werburg 1898, [28]. Dular, Tecco Hvala 2007, 323. Knez 1975, Lutrško selo. Kij. – V: ANSL, 233. Rutar 1899c, 54. Sl. 365/1: Bevceva domacija na Kiju nad Lutrškim selom (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 366 Najdišce: Tratnikova hosta. Kraj: Lutrško selo. TTN5: Novo mesto 29; GKY: 518925 - GKX: 78190. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Severno od Lutrškega sela smo leta 1986 pri te­renskem pregledu v gozdu locirali prekopano gomilo. Premer 15 m, višina 1 m. Brez nadzora so jo odstranili pri širjenju naselja (sl. 366/1). Potek raziskav Pravico, da gomilo prekoplje, je leta 1897 za Deželni muzej od lastnika kupil Anton Jerele, domacin, ki je pomagal Ignacu Kušljanu (vir 1). Kot lahko razberemo iz kasnejšega Schzulzevega pripisa na istem dokumentu (datiran september 1901), jo je Jerele tudi prekopal. Kaj je našel, ni znano. Arhivski vir (vir 1) I. Kušljan, Kupne pogodbe in pobotnice (4. 8. 1897) - (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 323. Knez 1975, Luterško selo. – V: ANSL, 233. Sl. 366/1: Tratnikova hosta pri Lutrškem selu; pozicija unicene gomile (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 367 Najdišce: Vidmarjev gozd. Kraj: Dobovo. TTN5: Novo mesto 29; GKY: 519210 - GKX: 78580. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis Gomili sta v listnatem gozdu jugozahodno od vasi Dobovo tik ob avtocesti (sl. 367/1). Mere: Gomila 1: premer 14 m, višina 2 m, Gomila 2: premer 16 m, višina 2 m. Potek raziskav Gomili za vasjo Dobovo je na stroške Prazgodovin­ske komisije jeseni 1896 prekopal Jernej Pecnik in najdbe poslal v dunajski Naravoslovni muzej (vir 1; vir 2; Mader 2018, 462 ss). Gomili omenja v svojem dnevniku tudi Josef Szombathy (vir 3). Najdbe je objavila Anja Dular (Dular, A. 1998, 133 ss). Arhivska vira (vir 1) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 12. 11. 1896 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 2) Pecnikovo pismo Centralni komisiji z dne 12. 11. 1896 (Arhiv RS, fond AS 1100, C. kr. spomeniški urad, K 59/133). (vir 3) Szombathy, Tagebuch, Büchel 35, 6 (Fundakten­archiv NHMW). Literatura Dular, A. 1998, 133 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 324. Knez 1975, Dobovo. – V: ANSL, 233. Mader 2018, 462 ss. Kat. št.: 368 Najdišce: – Kraj: Dolenje Kronovo. TTN5: Novo mesto 19; GKY: 519986 -GKX: 79096. Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Najdišce leži zahodno od vasi Dolenje Kronovo pod traso nove avtoceste (sl. 368/1). Odkrita je bila erozijska plast s keramicnimi fragmenti (loncenina, prežgan omet, svitek, vijcek), ki kaže na obstoj naselja izven raziskanega polja na bližnji vzpetini (Murko, Ciglar 2012, 18). Potek raziskav Zavarovalna arheološka izkopavanja leta 2005 je prevzelo podjetje PJP, d.o.o. pod vodstvom Slobodana Olica in Primoža Predana. Objavo sta pripravila Miha Murko in Iva Ciglar (Murko, Ciglar 2012). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 324. Murko, Ciglar 2012. Sl. 368/1: Dolenje Kronovo; pozicija najdišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 369 Najdišce: Cevnice. Kraj: Žalovice. TTN5: Novo mesto 18; GKY: 517129 - GKX: 80914. Tip najdišca: gomilno grobišce (4 gomile). Datacija: starejša železna doba. Opis Na ledini Cevnice južno od vasi Žalovice je manjše grobišce s štirimi, med seboj precej oddaljenimi gomi­lami (sl. 369/1, 269/2). Mere: Gomila 1: premer 15 m, višina cca. 2 m (polovica gomile je odnesena). Gomila 2: premer 20 m, višina 2 m (gomila ima vkop) - (sl. 369/3). Gomila 3: premer 16 m, višina cca. 3 m (polovica gomile je odnesena) (sl. 369/4). Gomila 4: premer 15 m, višina cca. 1 m (razorana). Potek raziskav Gomile pri vasi Žalovice se prvic omenjajo že leta 1879 (Žlogar 1879, 270). Tri izmed njih (na sl. 369/2 št. 1-3) je prekopal Jernej Pecnik z denarjem dunajske Prazgodovinske komisije (Mader 2018, 461 in 467). Najdbe je skupaj s seznami poslal v Naravoslovni muzej, kjer so inventarizirane pod oznakami Žalovice gom. VI, gom. I in gom. II. Prve se je lotil julija 1896, pri cemer velja poudariti, da je bila to šesta gomila, ki jih je v tem letu prekopal na obmocju celotnega šmarješkega kom­pleksa (vir 1; Rutar 1897, 185). Ostali dve gomili sta prišli na vrsto marca naslednjega leta (vir 2). Ker nismo preverjali lastnikov parcel, gomile nismo identificirali na terenu. Gotovo je le to, da gre za gomile, ki so na naši karti oznacene s številkami 1-3 (sl. 369/2). Najdbe Pecnikovih izkopavanj je objavila Anja Dular (Dular, A. 1991, 49 s in 85 s, t. 48-50) Arhivska vira (vir 1) Pecnikovi pismi Szombathyju z dne 20. 7. 1896 in 22. 7. 1896 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 2) Pecnikovi pismi Szombathyju z dne 8. 3. 1897 in 15. 4. 1897 (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Žlogar 1879, 270. Dular, A. 1991, 49 s in 85 s, t. 48-50. Dular, Tecco Hvala 2007, 324, sl. 240. Knez 1975, Žalovice. - V: ANSL, 228. Mader 2018, 461 in 467. Pecnik 1904, 41. Rutar 1897, 185. Sl. 369/2: Cevnice pri Žalovicah; tloris gomilnega grobišca (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Sl. 369/3: Cevnice pri Žalovicah; gomila 2, pogled z juga. Foto Janez Dular (1978). Sl. 369/4: Cevnice pri Žalovicah; gomila 3, pogled s severozahoda. Foto Janez Dular (1978). Kat. št.: 370 Najdišce: Golobic. Kraj: Gorenja vas pri Šmarjeti. TTN5: Novo mesto 9; GKY: 519827 - GKX: 82554 (središce naselja). Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Najdišca, kjer so našli skeletne grobove, nismo uspeli locirati. Obstaja zgolj podatek, da se nahaja na ledini Golobic nedalec od Šmarjete in da gre za komaj opazno gomilo (vir 1). Tudi na topografskih kartah in franciscejskem katastru toponima Golobic v bližiniŠmarjete ni (sl. 370/1). Potek raziskav Skeletne grobove s posodami ob nogah je na ledini Golobic leta 1881 izkopal domacin Anton Kunstek, ki se je po malem pecal tudi s kopanjem starin (Dular, A. 1991, 19 s). Ko je za to izvedel Schulz, se je odlocil, da še sam poskusi sreco na tej lokaciji (vir 1). Najdbe je poslal v dunajski Naravoslovni muzej, kjer so inventarizirane pod oznako »Tumulus IV (Golobic)«, kar pomeni cetrtov letu 1881 za to ustanovo v okolici Šmarjete prekopano gomilo (vir 2). Objavila jih je Anja Dular (Dular, A. 1991, 44 in 81, t. 39: 1-8 in t. 39). Arhivska vira (vir 1) Schulzevo pismo Dežmanu z dne 31. 5. 1883 (Arhiv NMS 1881/32). (vir 2) Podatek v inventarni knjigi NHMW. Literatura Dular, A. 1991, 44 in 81. Dular, Tecco Hvala 2007, 324. Sl. 370/1: Šmarjeta; bližnja okolica vasi (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 371 Najdišce: Gomila nad Zavetršcico. Kraj: Brezovica. TTN5: Novo mesto 19; GKY: 518393 - GKX: 81866. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na vrhu manjšega grebena, ki se spušca proti poto­ku Zavetršcica, je v mešanem gozdu manjša prekopana gomila (Dular, A. 1991, 48) - (sl. 371/1, 371/2). Njen premer je 12 m. Potek raziskav Gomile za vasjo Brezovica omenja leta 1897 Ignac Kušljan, ko je od domacina Jereleta odkupil nekaj pred­metov za deželni muzej (vir 1). Prav tako je ohranjen podatek, da je Jerele zakupil za ljubljanski muzej osem gomil, najverjetneje prav v okolici Brezovice (vir 2), zato glej še najdišca Deli (kat. št. 372), Volcji breg (kat. št. 373) in Gmajna (kat. št. 375). Nekaj najdb iz Brezovice, ki so brez ožjih najdišcnih podatkov, hrani Narodni muzej Slovenije. Objavila jih je Vida Stare (Stare, V. 1973, 49, t. 67: 18-20). Arhivska vira (vir 1) I. Kušljan, Sporocila Deželnemu muzeju v Ljublja­ni o nakupovanju gomil z dne 5. 12. 1897 (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). (vir 2) Jereletovo pismo Müllnerju z dne 7. 9. 1897 (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). Literatura Dular, A. 1991, 48. Dular, Tecco Hvala 2007, 324. Gabrovec, S. 1975, Brezovica. - V: ANSL, 226. Stare, V. 1973, 49, t. 67: 18-20. Sl. 371/2: Gomila nad Zavetršcico; pogled na gomilo s severa. Foto Janez Dular (1978). Kat. št.: 372 Najdišce: Deli. Kraj: Brezovica. TTN5: Novo mesto 19; GKY: 518850 - GKX: 81804. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis Na grebenu severno od potoka Zavetršcica sta v mešanem gozdu dve gomili (Dular, A. 1991, 47) - (sl. 372/1). Mere: Gomila 1: premer 25 m, višina 2 m (v sredini ima velik vkop). Gomila 2: premer 12 m, višina 2 m (v sredini ima manjši vkop) - (sl. 372/2). Potek raziskav Gomile za vasjo Brezovica omenja leta 1897 Ignac Kušljan, ko je od domacina Jereleta odkupil nekaj pred­metov za deželni muzej (vir 1). Prav tako je ohranjen podatek, da je Jerele zakupil za ljubljanski muzej osem gomil, najverjetneje prav v okolici Brezovice (vir 2), zato glej še najdišca Gomila nad Zavetršcico (kat. št. 371), Volcji breg (kat. št. 373) in Gmajna (kat. št. 375). Nekaj najdb iz Brezovice, ki so brez ožjih najdišcnih podatkov, hrani Narodni muzej Slovenije. Objavila jih je Vida Stare (Stare, V. 1973, 49, t. 67: 18-20). Arhivska vira (vir 1) I. Kušljan, Sporocila Deželnemu muzeju v Ljublja­ ni o nakupovanju gomil z dne 5. 12. 1897 (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). (vir 2) Jereletovo pismo Müllnerju z dne 7. 9. 1897 (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). Literatura Dular, A. 1991, 47. Dular, Tecco Hvala 2007, 324. Gabrovec, S. 1975, Brezovica. - V: ANSL, 226. Stare, V. 1973, 49, t. 67: 18-20. Sl. 372/2: Deli pri Brezovici; pogled na gomilo 2 z vzhoda. Foto Janez Dular (1978). Kat. št.: 373 Najdišce: Volcji breg. Kraj: Brezovica. TTN5: Novo mesto 19; GKY: 518536 - GKX: 81470. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis Severozahodno od Brezovice sta na vrhu gozdnate­ga grebena dve gomili (Dular, A. 1991, 48) - (sl. 373/1). Mere: Gomila 1: premer 14 m, višina 2-3 m (gomila ima po­dolgovat vkop) - (sl. 373/2). Gomila 2: premer 10-16 m, višina do 2 m (prekopana) - (sl. 373/3). Potek raziskav Eno od gomil (najverjetneje gomilo 2) je maja 1881 prekopal Ferdinand Schulz za Kranjski deželni muzej (vir 1) - (sl. 373/4). Najdbe iz Brezovice brez ožjih naj­dišcnih podatkov je objavila Vida Stare (Stare, V. 1973, 49, t. 67: 18-20). Arhivski vir (vir 1) F. Schulz, Bericht über die prähistorischen Aus­grabungen in Unterkrain 1881 (Arhiv NMS). Literatura Dular, A. 1991, 48. Dular, Tecco Hvala 2007, 325. Gabrovec, S. 1975, Brezovica. - V: ANSL, 226. Stare, V. 1973, 49, t. 67: 18-20. Sl. 373/2: Volcji breg pri Brezovici; gomila 1, pogled s severa. Foto Janez Dular (1978). Sl. 373/3: Volcji breg pri Brezovici; gomila 2, pogled z vzhoda. Foto Janez Dular (1978). Sl. 373/4: Volcji breg pri Brezovici; skica tlorisa gomile, ki jo je leta 1881 prekopal Schulz (Arhiv NMS). Kat. št.: 374 Najdišce: Hrastovec. Kraj: Obrh pri Šmarjeti. TTN5: Novo mesto 19; GKY: 518417 - GKX: 80922. Tip najdišca: gomilno grobišce (3 gomile). Datacija: starejša železna doba. Opis Na gozdnatem grebenu, ki se vlece severno od za­selka Gomila, so tri prekopane gomile (Dular, A. 1991, 47 s) - (sl. 374/1). Mere: Gomila 1: premer 15 m, višina do 2 m (ima vkop) - (sl. 374/2). Gomila 2: premer 15 m, višina do 3 m (ima vkop) - (sl. 374/3). Gomila 3: premer 15 m, višina do 3 m prekopana) - (sl. 374/4). Potek raziskav Gomilo 2 je najverjetneje raziskal Ignac Kušljan, ki je avgusta 1897 kupil od tedanjega lastnika Jožeta Udov-ca pravico za kopanje (vir 1; vir 2). O kopanju ostalih dveh gomil ni podatkov. Najdbe od tod hrani Narodni muzej Slovenije pod najdišcem Obrh pri Šmarjeti. Ob-javila jih je Vida Stare (Stare, V. 1973, 49). Arhivski vira (vir 1) Kušljanovo pismo Müllnerju z dne 10. 5. 1897 (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). (vir 2) I. Kušljan, Kupne pogodbe in pobotnice (1. 8. 1897) - (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). Literatura Dular, A. 1991, 47 s. Dular, Tecco Hvala 2007, 325. Knez 1975, Gomila pri Obrhu. - V: ANSL, 227. Stare, V. 1973, 49, t. 66: 20-29 in 67: 1-17. Sl. 374/2: Hrastovec pri Obrhu pri Šmarjeti; gomila 1, pogled z juga. Foto Janez Dular (1978). Sl. 374/3: Hrastovec pri Obrhu pri Šmarjeti; gomila 2, pogled z zahoda. Foto Janez Dular (1978). Sl. 374/4: Hrastovec pri Obrhu pri Šmarjeti; gomila 3, pogled z zahoda. Foto Janez Dular (1978). Kat. št.: 375 Najdišce: Gmajna. Kraj: Brezovica. TTN5: Novo mesto 19; GKY: 518843 - GKX: 81095. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis Severozahodno od vasi Brezovica sta na kopastem, z gozdom porašcenem grebenu dve gomili (Dular, A. 1991, 47) - (sl. 375/1). Mere: Gomila 1: premer 25 m, višina cca. 5 m. Gomila 2: premer 20-25 m, višina 3 m (sl. 375/2). Potek raziskav Gomile za vasjo Brezovica omenja leta 1897 Ignac Kušljan, ko je od domacina Jereleta odkupil nekaj pred­metov za Deželni muzej (vir 1). Prav tako je ohranjen podatek, da je Jerele zakupil za ljubljanski muzej osem gomil, najverjetneje prav v okolici Brezovice (vir 2), zato glej še najdišca Gomila nad Zavetršcico (kat. št. 371), Deli (kat. št. 372) in Volcji breg (kat. št. 373). Nekaj najdb iz Brezovice, ki so brez ožjih najdišcnih podatkov, hrani Narodni muzej Slovenije. Objavila jih je Vida Stare (Stare, V. 1973, 49, t. 67: 18-20). Arhivska vira (vir 1) I. Kušljan, Sporocila Deželnemu muzeju v Ljublja­ni o nakupovanju gomil z dne 5. 12. 1897 (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). (vir 2) Jereletovo pismo Müllnerju z dne 7. 9. 1897 (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). Literatura Dular, A. 1991, 47. Dular, Tecco Hvala 2007, 325. Gabrovec, S. 1975, Brezovica. - V: ANSL, 226. Stare, V. 1973, 49, t. 67: 18-20. Sl. 375/2: Gmajna pri Brezovici; gomila 2, pogled s severozahoda. Foto Janez Dular (1978). Kat. št.: 376 Opis Najdišce: Nad Lošprenom. Na robu grebena, ki se vlece ob potoku Lošpren Kraj: Strelac. vzhodno od ceste iz Kronovega v Šmarjeto, je v gozdu TTN5: Novo mesto 19; GKY: 519594 - GKX: 81439. gomila s premerom 15 m (Dular, A. 1991, 44) - (sl. 376/1, Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). 376/2). Na sredini ima vkop. Datacija: starejša železna doba. Literatura Dular, A. 1991, 44. Dular, Tecco Hvala 2007, 325. Sl. 376/1: Nad Lošprenom pri Strelacu; pozicija gomile (osnova: TTN5 © GURS). M. = 1:5000. Sl. 376/2: Nad Lošprenom pri Strelacu; pogled na gomilo z jugovzhoda. Foto Janez Dular (1976). Kat. št.: 377 Najdišce: Pri jezeru. Kraj: Šmarješke Toplice. TTN5: Novo mesto 19; GKY: 519593 GKX: 80141. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis V gozdu jugovzhodno od kopališca v Šmarjeških Toplicah je osamljena gomila, ki meri v premeru 16 m in je visoka 3 m (Dular, A. 1991, 44) - (sl. 377/1, 277/2). V sredini ima velik vkop. Potek raziskav Parcela, na kateri stoji gomila, je bila nekoc v lasti grofa Margherija z Otocca. Ker je bila ena najlepših v okolici, so se za dovoljenje, da bi jo prekopali, trudili Pecnik (vir 1), Szombathy (vir 2) in Kušljan (vir 3). Kdo jo je prekopal in kje so najdbe, ni znano. Arhivski viri (vir 1) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 8. 3. 1897 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 2) Szombathy, Tagebuch, Büchel Krain I, 8 s (Fund­aktenarchiv NHMW). (vir 3) Kušljanovo pismo Müllnerju z dne 2. 5. 1897 (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). Literatura Dular, A. 1991, 44. Dular, Tecco Hvala 2007, 326. Gabrovec 1975, Šmarjeta. - V: ANSL, 227. Sl. 377/2: Pri jezeru nad Šmarješkimi Toplicami; pogled na gomilo z juga. Foto Janez Dular (1976). Kat. št.: 378 Najdišce: Ivanec. Kraj: Družinska vas. TTN5: Novo mesto 19; GKY: 520009 - GKX: 80353. Tip najdišca: gomilno grobišce (44 gomil). Datacija: starejša železna doba. Opis Gomilna nekropola se je širila po kopastem hrbtu nad cesto, ki vodi iz Kronovega v Šmarjeto (sl. 378/1). Pri terenskem pregledu leta 1976 smo ugotovili, da so gomile v treh vecjih skupinah (Dular, A. 1991, 22 ss, sl. 4) - (sl. 378/2). Na skrajnem zahodnem delu je bila v gozdu na manjši vzpetini prva gruca, ki je štela 28 gomil. Vzhodno od te je ležala druga skupina (št. 29-35), še naprej ob cesti proti Družinski vasi pa se je kompleks zakljucil s tretjo skupino (št. 36-44), od katerih je bila zadnja gomila že na polju tik ob križišcu poti za Grade-nje, Kronovo in Šmarješke Toplice. V osemdesetih letih dvajsetega stoletja je bila ne­kropola zaradi slabega nadzora spomeniškovarstvene službe skoraj v celoti unicena. Na obmocju prve skupine je bilo zgrajeno novo naselje, druga je z izjemo gomil 29 in 30, ki sta bili strokovno raziskani, ostala nedotaknje­na, medtem ko so severni del tretje skupine zravnali z melioracijskimi deli. Mere gomil, ki smo jih dokumen­tirali ob terenskem pregledu leta 1976, so bile naslednje: Gomila 1: premer 8 m. Gomila 2: premer 10 m. Gomila 3: premer 7 m. Gomila 4: premer 10 m. Gomila 5: premer 9 m. Gomila 6: premer 10 m. Gomila 7: premer 9 m. Gomila 8: premer 6 m. Gomila 9: premer 10 m. Gomila 10: premer 4 m (dvomljiva). Gomila 11: premer 7 m. Gomila 12: premer 10 m. Gomila 13: premer 9 m. Gomila 14: premer 6 m. Gomila 15: premer 9 m. Gomila 16: premer 8 m. Gomila 17: premer 9 m. Gomila 18: premer 9 m. Gomila 19: premer 9 m. Gomila 20: premer 10 m. Gomila 21: premer 8 m. Gomila 22: premer 6 m. Gomila 23: premer 10 m. Gomila 24: premer 7 m. Gomila 25: premer 8 m. Gomila 26: premer 14 m. Gomila 27: premer 6 m. Gomila 28: premer 8 m. Gomila 29: premer 12 m. Gomila 30: premer 20 m (razorana) - (sl. 378/3). Gomila 31: premer 15 m (sl. 378/4). Gomila 32: premer 15 m. Gomila 33: premer 14 m. Gomila 34: premer 11 m. Gomila 35: premer 12 m. Gomila 36: premer 13 m (sl. 378/5). Gomila 37: premer 10 m. Gomila 38: premer 11 m (raznesena). Gomila 39: premer 9 m. Gomila 40: premer 10 m. Gomila 41: premer 10 m (raznesena). Gomila 42: premer 12 m (raznesena). Gomila 43: premer 12 m (poškodovana). Gomila 44: premer 10 m (dvomljiva). Potek raziskav Izkopavalci so za gomilno grobišce v Ivancu oziro-ma za njegove dele uporabljali razna ledinska imena, ali pa so jih poimenovali po njihovih lastnikih. Tako je v literaturi najdišce omenjeno tudi kot Kozjane (variante v Kozjanah, Na Kužjani, Gossiana), Buchenwald, Gmajna pri Družinski vasi, Kopinatov gozd in Novakova njiva. Gomilno grobišce v Ivancu sta avgusta 1978 na svojem strokovnem potovanju po dolenjskih prazgo­dovinskih najdišcih zabeležila Dragotin Dežman in Ferdinand Hochstetter (Deschmann, Hochstetter 1879, 38 s, Fig. 18) - (glej sl. 378/6). Že naslednje leto (1879) sta organizirala prva raziskovanja (sl. 378/7). Vodil jih je Ferdinand Schulz, ki je na stroške Prazgodovinske komisije Akademije znanosti na Dunaju in pod nadzor­stvom Josefa Szombathyja in Ferdinanda Hochstetterja na Ivancu prekopal tri gomile (sl. 378/8-378/10) - (vir 1; Dular, A. 1991, 25 s; Mader 2018, 439 ss). Z raziskavami je nadaljeval leta 1883, ko je odprl še šest gomil in sicer tri za ljubljanski (sl. 387/11, 387/12) in tri za dunajski muzej (sl. 387/13-387/15) - (vir 2; vir 3; vir 4; Dular, A. 1991, 27 s; Mader 2018 455 ss). Nato je grobišce dalj casa pocivalo. Šele leta 1896 se ga je znova lotil Jernej Pecnik, ki je za Prazgodovinsko komisijo dunajske Akademije znanosti prekopal julija dva in oktobra še štiri tumule (vir 5; vir 6; Rutar 1897, 185; Pecnik 1897, 104; Dular, A. 1991, 28 s; Mader 2018, 458 ss). Leta 1897 Ignac Kušljan zakupil za Kranjski dežel­ni muzej v šmarješki okolici vecje število gomil, med njimi v Ivancu pet (vir 7). Nekatere je skupaj s kmetom Jereletom, ki mu je kot domacin pri nakupih pomagal, tudi prekopal in najdbe poslal v Kranjski deželni muzej. Vendar pa so bila to - sodec po številu poslanih pred­metov - bolj brskanja kot pa resnejša kopanja (vir 8; Andrian-Werburg 1898, [28]; Dular, A. 1991, 29). Leta 1899 srecamo v Ivancu zopet Ferdinanda Schulza. Prekopal je tri gomile, med katerimi je najvecja vsebovala bogate predmete (Koblar 1899, 183; Andri­an-Werburg 1900 [133]; Rutar 1901a, 28). Najdbe so prispele v Deželni muzej. Ker Alfons Müllner z raziskavami Kušljana ni bil zadovoljen - ta je namrec kopal tudi za dunajski muzej - se je leta 1901 odlocil, da Schulz razišce tiste gomile, za katere so v devetdesetih letih že kupili pravice za kopanje. Tako je leta 1901v Ivancu prekopal dve gomili (vir 9), naslednje leto pa še eno (vir 10). Leta 1903 je bil v Ivancu Ignac Kušljan. Nacel je dve gomili na Novakovi njivi ter najdbe poslal na Dunaj (vir 11; vir 12). Le dve leti za tem (1905) je v šmarješki okolici raziskovala vojvodinja Mecklenburška. Kopala je na raznih koncih, med drugim tudi pri Družinski vasi, kjer je v Ivancu julija odprla dve gomili (Mahr (ur.) 1934, 129). Najdbe s teh izkopavanj hrani Peabody Museum, Cambridge, ZDA. Sl. 378/3: Ivanec pri Družinski vasi; gomila 30, pogled z jugozahoda. Foto Janez Dular (1976). Sl. 378/4: Ivanec pri Družinski vasi; gomila 31, pogled severovzhoda. Foto Janez Dular (1976). Sl. 378/5: Ivanec pri Družinski vasi; gomila 36, pogled z vzhoda. Foto Janez Dular (1976). Sl. 378/6: Hochstetterjeva skica gomilnih grobišc pri Družinski vasi, Gradenju in Mladih Vinah (po Mader 2018). Leto kopanja Oznaka gomile Izkopavalec Shranjeno 1879 (avgust) gomila III* Schulz/Szombathy NHMW 1879 (avgust) gomila IV Schulz/Szombathy NHMW 1879 (avgust) gomila VI Schulz/Szombathy NHMW 1883 (september) gomila 10 Schulz NMS 1883 (september) gomila 13 Schulz NMS 1883 (september) gomila 15 Schulz NMS 1883 (september) gomila XI** Schulz NHMW 1883 (september) gomila XII Schulz NHMW 1883 (september) gomila XIV Schulz NHMW 1896 (julij) gomila I Pecnik NHMW 1896 (julij) gomila II Pecnik NHMW 1896 (oktober) gomila 1 Pecnik NHMW 1896 (oktober) gomila 2 Pecnik NHMW 1896 (oktober) gomila 3 Pecnik NHMW 1896 (oktober) gomila 4 Pecnik NHMW 1897 gomila 1 Kušljan NMS 1897 gomila 4 Kušljan NMS 1899 (sept./okt.) gomile 1-3 Schulz NMS 1901 (poleti) gomila 5 Schulz NMS 1901 (poleti) gomila 6 Schulz NMS 1902 (avgust) gomila 1 Schulz NMS 1903 (oktober) gomila 1 Kušljan NHMW 1903 (oktober) gomila 2 Kušljan NHMW 1905 (julij) gomila 1 Mecklenburška Peabody Museum 1905 (julij) gomila 2 Mecklenburška Peabody Museum 1990 (maj/junij) gomila 30 Križ Dolenjski muzej 1997 (sept./okt.) gomila 29 Mason Dolenjski muzej * Številke si ne sledijo zaporedno, ker gomil niso oznacevali loceno po posameznih najdišcih ampak tekoce v okviru celotnega šmarješkega kompleksa oziroma leta kopanja. ** Gomile XI, XII in XIV so dobile pri inventarizaciji v NHMW zaradi neznanega razloga oznake XIV, XV in XVI (glej Dular, A. 1991, 27). Sl. 378/7: Ivanec pri Družinski vasi; pregled izkopavanj po letih. Sl. 378/8: Ivanec pri Družinski vasi; Szombathyjeva risba tlorisa Sl. 378/11: Ivanec pri Družinski vasi; Schulzeva risba tlorisa gomile 1879/III (po Mader 2018). gomile 1883/10 (Arhiv NMS). Sl. 378/9: Ivanec pri Družinski vasi; Szombathyjeva risba tlorisa Sl. 378/12: Ivanec pri Družinski vasi; Schulzeva risba tlorisa gomile 1879/IV (po Mader 2018). gomile 1883/13 (Arhiv NMS). Sl. 378/10: Ivanec pri Družinski vasi; Hochstetterjeva risba Sl. 378/13: Ivanec pri Družinski vasi; Schulzeva risba tlorisa tlorisa gomile 1879/VI (po Mader 2018). gomile 1883/XI (po Mader 2018). Septembra 1968 so najverjetneje na obmocju go-mile št. 30 (sl. 378/3) izorali grob, katerega vsebina je prispela v Dolenjski muzej (Knez 1968-1969b, 180 s). Ker je bila gomila ogrožena, so jo spomladi 1990 raz­iskali sodelavci Zavoda za varstvo kulturne dedišcine iz Novega mesta in dokumentirali devet grobov. Dela je vodil Borut Križ (Križ 1991c, 205 s). Sedem let kasneje (1997) je bila raziskana tudi sosednja prav tako zaradi oranja mocno ogrožena gomila 29. V njej je bilo pet železnodobnih grobov in en naknaden, najverjetneje poznoanticni skeletni pokop v njen plašc (Mason 2001b, 24 s). Leta 2006 sta bili zaradi novogradnje raziskani še gomili 24 in 27 (Brešcak, Udovc 2007, 57 s; Udovc 2008, 60). Najdbe z izkopavanj pred prvo svetovno vojno, ki so prišle v dunajski Naravoslovni muzej je objavila Anja Dular (Dular, A. 1991, 24 ss in 66 ss), gradivo, ki ga hrani Narodni muzej Slovenije pa Vida Stare (Stare, V. 1973a). Ker je bilo pri inventarizaciji združeno s predmeti iz ostalih grobišc šmarješkega kompleksa, ga ni vec mogoce identificirati. Arhivski viri (vir 1) Szombathy, Tagebuch, Büchel 22, 52 ss, 57 ss, 62 ss (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 2) Schulzevo pismo Dežmanu z dne 30. 9. 1883 (Arhiv NMS 1883/48). (vir 3) Schulz, Bericht über die prähistorischen Ausgra­bungen in Unterkrain 1883 (Arhiv NMS). (vir 4) Schulz, Bericht über die prähistorischen Aus­grabungen in Unterkrain 1883 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 5) Pecnikovi pismi Szombathyju z dne 12. 7. 1896 in 22. 7. 1896 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 6) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 12. 11. 1896 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 7) I. Kušljan, Zapisnik o nakupovanju gomil z dne 28.7. 1897 (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). (vir 8) Podatki iz Akcesijske knjige Kranjskega deželnega muzeja za l. 1897 in 1898. (vir 9) F. Schulz, Bericht über prähistorischen Ausgra­bungen in Unterkrain (17. 11. 1901) - (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). (vir 10) F. Schulz, Bericht über prähistorischen Ausgra­bungen in Unterkrain 1902 (Arhiv NMS). (vir 11) Kušljanovo pismo Szombathyju z dne 16. 10. 1903 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 12) I. Kušljan, Zapisnik in poslovna knjiga 1897-1923, 125 (Arhiv AO NMS). Literatura Andrian-Werburg 1898, [28]. Andrian-Werburg 1900 [133]. Brešcak, Udovc 2007, 57 s. Deschmann, Hochstetter 1879, 38 s, Fig. 18. Dular, A. 1991, 22 ss in 66 ss; sl. 4. Dular, Tecco Hvala 2007, 326, sl. 241. Gabrovec 1975, Šmarjeta. - V: ANSL, 227 s. Knez 1968-1969b, 180 s. Koblar 1899, 183. Križ 1991c, 205 s. Mader 2018, 436 ss. Mahr (ur.) 1934, 129. Mason 2001b, 24 s. Pecnik 1897, 104. Rutar 1897, 185. Rutar 1901a, 28. Stare, V. 1973a. Udovc 2008, 60. Kat. št.: 379 Najdišce: Gradenjska hosta. Kraj: Gradenje. TTN5: Novo mesto 20; GKY: 520600 - GKX: 81100. Tip najdišca: gomilno grobišce (43 gomil). Datacija: starejša železna doba. Opis Gomilna nekropola v Gradenjski hosti se razpro­stira na širokem hrbtu, ki se severozahodno od vasi Gradenje postopoma dviga proti Vinjemu vrhu. Nekaj gomil je že zahodno od poti, ki vodi proti Orešju, glavna skupina pa je na grebenu tik nad Gradenjem (sl. 379/1, 379/2). Mere: Gomila 1: premer 10 m (razorana). Gomila 2: premer 12 m (razorana). Gomila 3: premer 10 m. Gomila 4: premer 12 m (poškodovana). Gomila 5: premer 14 m. Gomila 6: premer 12 m. Gomila 7: premer 7 m. Gomila 8: premer 5 m. Gomila 9: premer 6 m. Gomila 10: premer 12 m (sl. 379/3). Gomila 11: premer 12 m. Gomila 12: premer 7 m. Gomila 13: premer 10 m. Gomila 14: premer 7 m (dvomljiva). Gomila 15: premer 16 m (sl. 379/4). Gomila 16: premer 10 m. Gomila 17: premer 12 m (sl. 379/5). Gomila 18: premer 10 m. Gomila 19: premer 16 m. Gomila 20: premer 8 m. Gomila 21: premer 7 m. Gomila 22: premer 7 m (dvomljiva). Gomila 23: premer 10 m (dvomljiva). Gomila 24: premer 16 m. Gomila 25: premer 8 m. Gomila 26: premer 16 m. Gomila 27: premer 14 m. Gomila 28: premer 14 m. Gomila 29: premer 16 m. Gomila 30: premer 10 m. Gomila 31: premer 12 m. Gomila 32: premer 20 m. Gomila 33: premer 10 m (dvomljiva). Gomila 34: premer 12 m. Gomila 35: premer 10 m (unicena) - (sl. 379/6). Gomila 36: premer 8 m (unicena). Gomila 37: premer 12 m. Gomila 38: premer 6 m (dvomljiva). Gomila 39: premer 8 m. Gomila 40: premer 11 m (sl. 379/7). Gomila 41: premer 14 m (dvomljiva). Gomila 42: premer 12 m (dvomljiva) - (sl. 379/8). Gomila 43: premer 20 m. Potek raziskav Gomilno grobišce pri Gradenju sta avgusta 1978 na svojem strokovnem potovanju po dolenjskih praz­godovinskih najdišcih zabeležila Dragotin Dežman in Ferdinand Hochstetter (Deschmann, Hochstetter 1879, 38, Fig. 18) - (glej sl. 378/6). Že naslednje leto (1879) je Dežman organiziral prva raziskovanja (sl. 379/9). Vodil jih je Ferdinand Schulz, ki je junija prekopal eno gomilo za Kranjski deželni muzej, avgusta istega leta pa še eno po narocilu direktorja kranjskega Eskomptnega zavoda Zenarija (vir 1; vir 2; Dular, A. 1991, 33). Z deli je nada­ljeval leta 1881, ko je odprl dve gomili za Deželni muzej (sl. 379/10, 379/11) -(vir 3; ; Dular, A. 1991, 33 s) in eno za Naravoslovni muzej (sl. 379/12). Za slednjo vse do odkritja originalnih Schulzevih skic, ki jih je v privatnem arhivu našla in objavila Brigitta Mader, nismo vedeli. Sedaj pa je jasno, da je gomila 1881/III - na Schulzevi skici (sl. 379/13) smo jo dodatno oznacili z rdeco pušcico - z obmocja nekropole Gradenjska hosta (Mader 2018, 453 ss, Abb. 23 in 26). Še vec, skoraj gotovo je bila to gomila, ki nosi na našem tlorisu (sl. 379/2) številko 43! Na Dunaj so prišle tudi najdbe iz leta 1896, ko je v šmarješki okolici pricel delovati Jernej Pecnik. Julija je prekopal na stroške Prazgodovinske komisije dunajske Akademije znanosti tri gomile (vir 4; Rutar 1897, 185; Dular, A. 1991, 34; Mader 2018, 459 ss), septembra pa še tri (vir 5; Dular, A. 1991, 35 s; Mader 2018, 461). Leta 1896 je Ignac Kušljan zakupil za Kranjski de­želni muzej v Gradenjski hosti vsaj tri gomile, da bi tako Sl. 379/3: Gradenjska hosta pri Gradenju; gomila 10. Foto Janez Dular (1976). Sl. 379/4: Gradenjska hosta pri Gradenju; gomila 15. Foto Janez Dular (1976). Sl. 379/5: Gradenjska hosta pri Gradenju; gomila 17. Foto Janez Dular (1976). Sl. 379/6: Gradenjska hosta pri Gradenju; gomila 35. Foto Janez Dular (1976). tudi Kranjskemu deželnemu muzeju omogocil kopanje (vir 6). Leta 1901 jih je pet prekopal Ferdinand Schulz in najdbe odpeljal Ljubljano (vir 7; Dular, A. 1991, 36 s). Leta 1905 je v Gradenjski hosti poskusila sreco tudi vojvodinja Mecklenburška. Kopala je maja in julija ter skupaj odprla dve gomili (Mahr (ur.) 1934, 128). Najdbe s teh izkopavanj hrani Peabody Museum, Cambridge, ZDA. Najdbe z izkopavanj pred prvo svetovno vojno, ki so prišle v dunajski Naravoslovni muzej je objavila Anja Dular (Dular, A. 1991, 31 ss in 71 ss), gradivo, ki ga hrani Narodni muzej Slovenije pa Vida Stare (Stare, V. 1973a). Ker je bilo pri inventarizaciji združeno s predmeti iz ostalih grobišc šmarješkega kompleksa, ga ni vec mogoce identificirati. Arhivski viri (vir 1) F. Schulz, Bericht über die Ausgrabungen bei St. Margarethen im Jahr 1879 (Arhiv NMS 103/1879). (vir 2) Schulzevo pismo Deschmannu z dne 24. 8. 1879 (Arhiv NMS). (vir 3) F. Schulz, Bericht über die prähistorischen Aus­grabungen in Unterkrain 1881 (Arhiv NMS). (vir 4) Pecnikovi pismi Szombathyju z dne 12. 7. 1896 in 22. 7. 1896 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 5) Pecnikovi pismi Szombathyju z dne 20. 9. 1896 in 12. 11. 1896 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 6) I. Kušljan, Kupne pogodbe in pobotnice (4. 5. 1896 in 20. 9. 1896) - (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). (vir 7) F. Schulz, Bericht über prähistorischen Ausgra­bungen in Unterkrain (17. 11. 1901) - (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). Literatura Deschmann, Hochstetter 1879, 38, Fig. 18. Dular, A. 1991, 31 ss in 71 ss, sl. 13. Dular, Tecco Hvala 2007, 326, sl. 242. Gabrovec 1975, Šmarjeta. - V: ANSL, 227 s. Mader 2018, 436 ss. Mahr (ur.) 1934, 128. Rutar 1897, 185. Stare, V. 1973a. Sl. 379/7: Gradenjska hosta pri Gradenju; gomila 40. Foto Janez Dular (1976). Sl. 379/8: Gradenjska hosta pri Gradenju; gomila 42. Foto Janez Dular (1976). Leto kopanja Oznaka gomile Izkopavalec Shranjeno 1879 (junij) gomila 4* Schulz NMS 1879 (avgust) gomila Zenari Schulz ? 1881 (junij) gomila 4 Schulz NMS 1881 (junij) gomila 5 Schulz NMS 1881 (junij) gomila III Schulz NHMW 1896 (julij) gomila III Pecnik NHMW 1896 (julij) gomila IV Pecnik NHMW 1896 (julij) gomila V Pecnik NHMW 1896 (september) gomila 1 Pecnik NHMW 1896 (september) gomila 2 Pecnik NHMW 1896 (september) gomila 3 Pecnik NHMW 1901 (poleti) gomila 1 Schulz NMS 1901 (poleti) gomila 2 Schulz NMS 1901 (poleti) gomila 3 Schulz NMS 1901 (poleti) gomila 4 Schulz NMS 1901 (poleti) gomila 7 Schulz NMS 1905 (maj) gomila 1 Mecklenburška Peabody Museum 1905 (julij) gomila 2 Mecklenburška Peabody Museum * Številke si ne sledijo zaporedno, ker gomil niso oznacevali loceno po posameznih najdišcih ampak tekoce v okviru celotnega šmarješkega kompleksa oziroma leta kopanja. Sl. 379/9: Gradenjska hosta pri Gradenju; pregled izkopavanj po letih. Sl. 379/10: Gradenjska hosta pri Gradenju; Schulzeva risba tlorisa gomile 1881/4 (Arhiv NMS). Sl. 379/11: Gradenjska hosta pri Gradenju; Schulzeva risba tlorisa gomile 1881/5 (Arhiv NMS). Sl. 379/12: Gradenjska hosta pri Gradenju; preris Schulzeve risbe tlorisa gomile 1881/III (po Mader 2018). Sl. 379/13: Schulzeva skica gomilnih grobišc Mlada vina in Gradenjska hosta. Gomile, ki jih je prekopal leta 1881 za Naravoslovni muzej so oznacene s krožci (po Mader 2018). Kat. št.: 380 Najdišce: Mlada vina. Kraj: Strelac. TTN5: Novo mesto 20; GKY: 520581 - GKX: 81541. Tip najdišca: gomilno grobišce (46 gomil). Datacija: starejša železna doba. Opis Nad zaselkom Mlada vina se dviga položen z goz­dom porašcen greben, na katerem je obsežna nekropola, ki šteje 46 gomil (sl. 380/1). Gomile so razvršcene v dveh skupinah, med katerima je manjša vrzel. Na tem pro-storu je pet ovalno-okroglih vzpetin, za katere pa brez sondiranja ni mogoce reci, da so gomile, saj bi lahko bile tudi naravne tvorbe (sl. 380/2). Mere: Gomila 1: premer 20 m. Gomila 2: premer 12 m. Gomila 3: premer 21 m. Gomila 4: premer 6 m. Gomila 5: premer 12 m. Gomila 6: premer 16 m (sl. 380/3). Gomila 7: premer 9 m. Gomila 8: premer 8 m. Gomila 9: premer 8 m. Gomila 10: premer 16 m. Gomila 11: premer 8 m. Gomila 12: premer 10 m. Gomila 13: premer 10 m. Gomila 14: premer 10 m. Gomila 15: premer 10 m. Gomila 16: premer 10 m. Gomila 17: premer 9 m. Gomila 18: premer 12 m. Gomila 19: premer 15 m. Gomila 20: premer 10 m. Gomila 21: premer 12 m. Gomila 22: premer 10 m. Gomila 23: premer 8 m. Gomila 24: premer 10 m. Gomila 25: premer 15 m Gomila 26: premer 10 m (pol. manjka). Gomila 27: premer 12 m (pol. manjka). Gomila 28: premer 20 m (sl. 380/4). Gomila 29: premer 7 m. Gomila 30: premer 8 m. Gomila 31: premer 12 m. Gomila 32: premer 10 m. Gomila 33: premer 14 m. Gomila 34: premer 15 m (pol. manjka). Gomila 35: premer 15 m. Gomila 36: premer 15 m (pol. manjka). Gomila 37: premer 10 m. Gomila 38: premer 9 m. Gomila 39: premer 15 m. Gomila 40: premer 20 m (sl. 380/5). Gomila 41: premer 16 m. Gomila 42: premer 6 m. Gomila 43: premer 9 m. Gomila 44: premer 12 m. Gomila 45: premer 12 m. Gomila 46: premer 12 m. Potek raziskav Prve arheološke predmete, ki so zbudile zanimanjeza prazgodovinske ostaline v okolici Šmarjete, so bile iz­kopane prav pri Mladih vinih. Tu je namrec kmet Oberc že sredi devetnajstega stoletja zravnal eno do gomil in našel bronaste predmete, ki jih je prodal v Novo mesto. Grobišce sta si avgusta 1878 na svojem strokovnem potovanju po dolenjskih prazgodovinskih najdišcih ogledala Dragotin Dežman in Ferdinand Hochstetter (Deschmann, Hochstetter 1879, 38 s, Fig. 18) - (glej sl.378/6). Že spomladi naslednje leto (1879) je Dežman organiziral prva raziskovanja (sl. 380/6). (Deschmann, Hochstetter 1879, 39, op. 1). Vodil jih je Ferdinand Schulz, ki je prekopal šest gomil za Kranjski deželni muzej in dve za dunajski Dvorni muzej (vir 1; Dular, A. 1991, 39 ss). Z raziskavami je nadaljeval tudi avgusta istega leta ko je tu prekopal še eno gomilo, tokrat pod Szombathyjevim in Hochstetterjevim nadzorstvom na stroške Prazgodovinske komisije dunajske Akademije znanosti (sl. 380/7) - (vir 2; Mader 2018, 440). Schulz je raziskoval v Mladih vinih tudi leta 1880. Junija je namrec prekopal dve gomili: eno za Deželni muzej (vir 3; vir 4; Dular, A. 1991, 41 s) in eno za Pra­zgodovinsko komisijo (sl. 380/8) - (vir 5; Hochstetter 1881, 407 s; Dular, A. 1991, 42; Mader 2018, 445 ss). Še bolj dejaven je bil naslednje leto (1881), saj je za Ljublja­no prekopal dva (sl. 380/9, 380/10) - (vir 6; Dular, A. 1991, 42 s) in za Dunaj prav tako dva tumula (sl. 380/11, 380/12) - (vir 7; Mader 2018, 449 ss). Tretja gomila, za katero smo v objavi grobišc v okolici Vinjega Vrha menili, da je bila prav tako z obmocja nekropole Mlada vina (Dular, A. 1991, 43), se je po odkritju originalnega Schulzevega porocila in skic, ki jih je v privatnem arhivu našla in objavila Brigitta Mader (vir 7), izkazala za del nekropole Gradenjska hosta (kat. št. 379) - (Mader 2018, 453 ss, Abb. 23 in 26). S temi izkopavanji se nacrtno raziskovanje nekro­pole v Mladih vinih ni koncalo. Iz kasnejših let imamo podatek, da je Ignac Kušljan leta 1896 za Kranjski deželni muzej zakupil v Mladih vinih vsaj tri gomile (vir 8). Ali jih je tudi prekopal, ni znano. Najdbe z izkopavanj pred prvo svetovno vojno, ki so prišle v dunajski Naravoslovni muzej je objavila Anja Dular (Dular, A. 1991, 37 ss in 73 ss), gradivo, ki ga hrani Narodni muzej Slovenije pa Vida Stare (Stare, V. 1973a). Ker je bilo pri inventarizaciji združeno s predmeti iz ostalih grobišc šmarješkega kompleksa, ga ni vec mogoce identificirati. Sl. 380/3: Mlada vina pri Strelacu; gomila 6, pogled z juga. Foto Janez Dular (1976). Sl. 380/4: Mlada vina pri Strelacu; gomila 28, pogled s severa. Foto Janez Dular (1976). Sl. 380/5: Mlada vina pri Strelacu; gomila 40, pogled z juga. Foto Janez Dular (1976). Arhivski viri (vir 1) F. Schulz, Bericht über die Ausgrabungen bei St. Margarethen im Jahr 1879 (Arhiv NMS 103/1879). (vir 2) Szombathy, Tagebuch, Büchel 22, 61 s (Fundak­tenarchiv NHMW). (vir 3) Schulzevo pismo Dežmanu z dne 18. 6. 1880 (Arhiv NMS 1880/31). (vir 4) F.Schulz, Auslagen bei den Ausgrabungen der Tumuli in St. Margarethen, Monat Juni u. Juli 1880 (Arhiv NMS). (vir 5) Schulzevo pismo Hochstetterju z dne 9. 7. 1880 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 6) F. Schulz, Bericht über die prähistorischen Ausgrabungen in Unterkrain 1881 (Arhiv NMS). (vir 7) F. Schulz, Fundbericht St. Margarethen 1881 (Hochstetter Archiv Strassgschwandtner Wien). (vir 8) I. Kušljan, Kupne pogodbe in pobotnice (4. 5. 1896) - (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). (vir 9) F. Schulz, Bericht über prähistorischen Ausgra­bungen in Unterkrain (17. 11. 1901) - (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). Literatura Deschmann, Hochstetter 1879, 38 s. Dular, A. 1991, 37 ss in 73 ss, sl. 16. Dular, Tecco Hvala 2007, 326, sl. 243. Gabrovec 1975, Šmarjeta. - V: ANSL, 227 s. Hochstetter 1881, 407 s. Mader 2018, 436 ss. Stare, V. 1973a. Leto kopanja Oznaka gomile Izkopavalec Shranjeno 1879 (junij) gomila 1* Schulz NMS 1879 (junij) gomila 2 Schulz NMS 1879 (junij) gomila 3 Schulz NMS 1879 (junij) gomila 6 Schulz NMS 1879 (junij) gomila 7 Schulz NMS 1879 (junij) gomila 8 Schulz NMS 1879 (junij) gomila I Schulz NHMW 1879 (junij) gomila II Schulz NHMW 1879 (avgust) gomila V Schulz/Szombathy NHMW 1880 (junij) gomila 1 Schulz NMS 1880 (junij) gomila III Schulz NHMW 1881 (junij) gomila 2 Schulz NMS 1881 (junij) gomila 3 Schulz NMS 1881 (junij) gomila I Schulz NHMW 1881 (junij) gomila II Schulz NHMW * Številke si ne sledijo zaporedno, ker gomil niso oznacevali loceno po posameznih najdišcih ampak tekoce v okviru celotnega šmarješkega kompleksa oziroma leta kopanja. Sl. 380/6: Mlada vina pri Strelacu; pregled izkopavanj po letih. Sl. 380/7: Mlada vina pri Strelacu; Szombathyjeva risba tlorisa Sl. 380/10: Mlada vina pri Strelacu; Schulzeva risba tlorisa gomile 1879/V (po Mader 2018). gomile 1881/3 (Arhiv NMS). Sl. 380/8: Mlada vina pri Strelacu; preris Schulzeve risbe tlorisa Sl. 380/11: Mlada vina pri Strelacu; preris Schulzeve risbe gomile 1880/III (po Mader 2018). tlorisa gomile 1881/I (po Mader 2018). Sl. 380/9: Mlada vina pri Strelacu; Schulzeva risba tlorisa Sl. 380/12: Mlada vina pri Strelacu; preris Schulzeve risbe gomile 1881/2 (Arhiv NMS). tlorisa gomile 1881/II (po Mader 2018). Kat. št.: 381 Najdišce: Laze. Kraj: Vinji Vrh. TTN5: Novo mesto 20; GKY: 521026 - GKX: 81754. Tip najdišca: gomilno grobišce (9 gomil). Datacija: starejša železna doba, mlajša železna doba. Opis Na zahodnem pobocju Vinjega vrha je v gozdu v dveh razpotegnjenih skupinah 9 gomil (sl. 381/1, 381/2). Mere: Gomila 1: premer 10 m (sl. 381/3). Gomila 2: premer 10 m (sl. 381/3). Gomila 3: premer 10 m. Gomila 4: premer 15 m. Gomila 5: premer 10 m. Gomila 6: premer 15 m (sl. 381/4). Gomila 7: premer 15 m (sl. 381/4). Gomila 8: premer 10 m (polovica gomile je odnesena). Gomila 9: premer 20 m (sl. 381/5). Sl. 381/1: Laze na Vinjem Vrhu; pozicija gomilnega grobišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Sl. 381/2: Laze na Vinjem Vrhu; tloris gomilnega grobišca (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Potek raziskav Iz arhivskih podatkov in literature lahko povzame-mo, da je dve gomili na pobocju Vinjega vrha leta 1880 prekopal Ferdinand Schulz na stroške Prazgodovinske komisije. V prvi je našel le posamicne crepinje in nekaj oglja, druga pa je vsebovala nekaj vec najdb (vir 1; vir 2; Hochstetter 1881, 407; Dular, A. 1991, 44 s). To sta bili najverjetneje gomili, ki sta na našem nacrtu oznaceni s št. 6 in 7 (sl. 381/4; 381/6). Najdbe, ki so prispele v Naravoslovni muzej je objavila Anja Dular (Dular, A. 1991, 44 s in 82). Naj opozorimo še na to, da je Schulz v svojem porocilu, ki ga je 21. 7. 1880 poslal Hochstetter­ju - v privatnem arhivu ga je nedavno našla in objavila Brigitta Mader (Mader 2018, 444 ss) - številcenje obeh gomil obrnil, cemur pa niso sledili pri inventarizaciji gradiva v Naravoslovnem muzeju in zato tudi ne Anja Dular pri objavi. Leta 1983 so pri rigolanju vinograda unicili polo-vico gomile št. 8. Zašcitni poseg novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dedišcine je odkril nekaj grobov in najdb (Belak 1990, 9 ss; Križ 1993, 169). Arhivska vira (vir 1) Schulzevo pismo Hochstetterju z dne 9. 7. 1880 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 2) Schulzevo pismo Dežmanu z dne 22. 6. 1880 (Arhiv NMS 1880/32). Literatura Belak 1990, 9 ss. Dular, A. 1991, 44 s in 82. Dular, Tecco Hvala 2007, 327, sl. 244. Gabrovec 1975, Šmarjeta. - V: ANSL, 227 s. Hochstetter 1881, 407. Križ 1993, 169. Mader 2018, 442 ss. Sl. 381/3: Laze na Vinjem Vrhu; gomili 1 in 2, pogled z juga. Foto Janez Dular (1976). Sl. 381/4: Laze na Vinjem Vrhu; gomili 6 in 7, pogled z vzhoda. Foto Janez Dular (1976). Sl. 381/5: Laze na Vinjem Vrhu; gomila 9, pogled z zahoda. Foto Janez Dular (1976). Sl. 381/6: Laze na Vinjem Vrhu; preris Schulzeve risbe tlorisa gomile 1880/I (prvotno 1880/ II) - (po Mader 2018). Kat. št.: 381A Najdišce: Parcela 1510. Kraj: Orešje. TTN5: Novo mesto 20; GKY: 521183 - GKX: 81556. Tip najdišca: plano naselje. Datacija: starejša železna doba, mlajša železna doba. Opis Najdišce leži severozahodno od cerkve sv. Jožefa, torej že zunaj železnodobnega naselja, levo in desno od ceste ki pelje iz Šmarjete na Vinji Vrh (sl. 381A/1). Potek raziskav Prve najdbe s tega obmocja so bile dokumentirane leta 1970 v profilu vzdolž parcele 1510 k. o. Gorenja vas, ki je nastal zaradi širjenja ceste. Ugotovljene so bile kulturne plasti s fragmenti grobe halštatske in latenske loncenine, prežgan stenski omet in živalske kosti (Križ 1982d, 157 s, sl. 27). Leta 2006 so bili pri ponovnem ogledu obmocja, tokrat na sveže preoranem zemljišcu zahodno od ceste, odkriti številni odlomki prazgodovinske loncenine, prežgan ilovnat omet, živalske kosti in ostanki peci za taljenje železa (Križ 2007b, 230 s). Literatura Križ 1982d, 157 s, sl. 27. Križ 2007b, 230 s. Sl. 381A/1: Parcela 1510 nad Orešjem; pozicija planega naselja (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 381B Najdišce: Groblje. Kraj: Osrecje. TTN5: Novo mesto 10; GKY: 522225 - GKX: 82401. Tip najdišca: gomilno grobišce (8 gomil). Datacija: starejša železna doba. Opis Grobišce, ki šteje 8 gomil, se razprostira na ploskem grebenu južno od vasi Osrecje (sl. 381B/1). Mere: Gomila 1: premer 7 m, višina 1 m. Gomila 2: premer 10 m, višina 1,5 m (sl. 381B/2). Gomila 3: premer 8 m, višina 1,5 m (sl. 381B/3). Gomila 4: premer 10 m, višina 1 m (sl. 381B/4). Gomila 5: premer 9 m, višina 0,5 m. Gomila 6: premer 5 m, višina 0.6 m. Gomila 7: premer 10 m, višina 1,5 m. Gomila 8: premer 10 m, višina 1 m. Potek raziskav Grobišce so dokumentirali sodelavci Zavoda za varstvo kulturne dedišcine iz Novega mesta na podlagi lidarskega posnetka in topografije v letih 2014-2015, terga vpisali pod št. EŠD 30375. Pri terenskem pregledu leta 2020 smo na terenu prepoznali osem gomil, od katerih pa jih je kar pet dvomljivih, saj gre morda za kamnite groblje (gomile 1, 4, 6, 7 in 8). Sl. 381B/2: Groblje pri Osrecju; gomila 2, pogled z juga (foto Janez Dular 2020). Sl. 381B/3: Groblje pri Osrecju; gomila 3, pogled s severa (foto Janez Dular 2020). Sl. 381B/4: Groblje pri Osrecju; gomila 4, pogled z jugozahoda (foto Janez Dular 2020). Kat. št.: 382 Najdišce: Veliki Vinji vrh. Kraj: Bela Cerkev. TTN5: Novo mesto 20; GKY: 521492 - GKX: 81503. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: starejša železna doba, mlajša železna doba. Opis Naselje je bilo postavljeno na zahodno ležeci Veliki Vinji vrh (392 m), ki zaradi dominantne lege odlicno obvladuje bližnjo in daljno okolico (sl. 282/1, 382/2). Vrh ima zelo strma pobocja, kar velja še posebej za vzhodno in jugozahodno stran, kjer doseže v grapi za vasjo Gradenje višinsko razliko cez 150 metrov. Pobocja proti severu so nekoliko manj strma, vendar še vedno toliko nagnjena, da je vzpon proti vrhu težaven. Dostop je najlažji po grebenu na severozahodu in preko sedla na severovzhodu, koder pripeljeta na vrh tudi sedanji poti. Naselje, ki je zaobjelo pretežni del prostranega Velikega Vinjega vrha, sodi med vecje železnodobne poselitvene tocke na Dolenjskem. Po obliki se je mocno prilagodilo konfiguraciji terena (pril. 382/1). Obod je sklenjen in zelo jasen. V vecjem delu je ohranjen kot rob terase, ki mu je moc zlahka slediti. To velja še posebej za vso severno stran naselja, kjer je terasa zelo prostrana (sl. 382/3). Deloma je obod spremenjen le pri Žibertovi domaciji, kjer sta ga poškodovala kolovoz in gradnja hleva. Južneje od tod pa postane rob zopet jasen in mu zlahka sledimo vse do ozkega pomola, ki nosi ledinsko ime Nebesa. Na zahodni strani Nebes se terase v prevoju, kjer pripelje na Vinji vrh kolovoz iz Bele Cerkve, izklini. Gradnja poti in obdelava vinogradov je na tem mestu obod povsem unicila, ceprav je gotovo, da je linija tekla prav po trasi sedanje poti, ki pelje do bližnje zidanice. Tik za zidanico je rob zopet dobro ohranjen, saj sta ježa in terasa za njo zelo izraziti. Vendar pa se tudi tu terasa po slabih petdesetih metrih izgubi v pobocju hriba. Vsa jugozahodna stran Vinjega vrha je namrec zelo strma, zato se nasip na tem mestu ni ohranil. Pod cerkvijo postane ježa izrazitejša in s tem tudi rob jasnejši. Obod poteka skoraj natanko proti severu, vendar pa ga že po slabih stotih metrih preseka glavna dovozna pot, ki pride z Orešja. Prav z gradnjo poti, kopanjem peska in ravnanjem zemljišca je bil na tem mestu nasip v celoti odstranjen. Nadaljuje se šele pod bližnjo domacijo, od tu naprej pa poteka sklenjeno cez vso severno stran Vinjega vrha. Kje je bil vhod v naselje ni jasno. Glede na konfigu­racijo terena in lego nekropol bi lahko predpostavljali, da jih je bilo vec. V poštev pridejo predvsem mesta, koder Sl. 382/1: Veliki Vinji vrh nad Belo Cerkvijo; pogled na naselje z juga. Foto Janez Dular (2010). vodijo na vrh tudi sedanje poti, torej pri cerkvi, pri Žiber­tovi domaciji in na zahodnem delu Nebes. Žal so prav ta tri mesta mocno spremenjena in vprašanje je, ce so pod sedanjimi potmi ohranjene prazgodovinske ostaline. Notranjost naselja na Vinjem vrhu je prostrana. Te-ren se namrec dvigne v dva blaga vrhova, med katerima je plitvo sedlo. Nagnjenost tal v smeri proti jugovzhodu je zmerna in nudi obilo ugodnega prostora. Nekoliko mocnejši naklon je opaziti le na skrajnem vzhodnem koncu naselja, kjer pa strmina kljub temu ni pretirano huda. Prst je na obeh vrhovih dokaj tenka, debelejše plasti pa smemo zaradi izpiranja pricakovati zlasti na sedlu in terasah tik za robom naselja. K naselju sodijo velike gomilne nekropole (sl. 382/4) Laze na Vinjem Vrhu (kat. št. 381), Mlada vina nad Strelacem (kat. št. 380), Gradenjska hosta pri Gradenju (kat. št. 379) in Ivanec pri Družinski vasi (kat. št. 378). Tri gomile so odkrili na Dolgih njivah pri Beli Cerkvi (kat. št. 389), osamljen tumul pa je tudi na Jelševcu pod vzhodnim robom naselja (kat. št. 383). Na koncu mora-mo omeniti še Strmec nad Belo Cerkvijo (kat. št. 384), kjer so nekoc stale gomile iz starejše železne dobe, na istem pobocju pa je bilo odkritih tudi vec planih grobišc iz poznolatenskega in zgodnjerimskega obdobja. Potek raziskav Naselje na Vinjem vrhu je bilo znano že Jerneju Pecniku in Simonu Rutarju (Pecnik 1894a, 8; Rutar 1901a, 28; Pecnik 1904, 42), vendar so njegov prvi nacrt šele leta 1969 izdelali clani seminarja za prazgodovino iz Marburga na Lahni pod vodstvom O.-H. Freya in V. Pingla. (Teržan, Zwitter 1974, 193 s, sl. 117). Leta 1972 je bil nedalec od cerkve sv. Jožefa dokumentiran profil cez obzidje, ki je nastal zaradi širitve poti (sl. 382/5). Ugotovljeno je bilo kamnito obzidje s tremi domnevnimi fazami (ib.). Leta 1992 je ekipa Narodnega muzeja pod vod­stvom Draga Svoljšaka v okviru projekta Utrjena pra­zgodovinska naselja na Dolenjskem na severovzhodnem vogalu gradišcu izkopala sondo. Ugotovljena so bila tri obzidja (sl. 382/7): prvi dve sodita v starejšo železno dobo, tretje pa je bilo zgrajeno v poznem latenu (382/6, 382/8). Za halštatskima obzidjema so bili dokumentirani ostanki hiš (382/9). - (Dular et al. 2000, 134 ss). Ostanki naselbinskih struktur so prišli na dan tudi ob raznih zemeljskih delih, ki jih v zadnjem casu pra­viloma spremljajo zašcitna izkopavanja (Mason, Udovc 2007, 233s; Mason, Merc 2010, 257 s). Literatura Dular et al. 2000, 134 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 327, pril 8.Gabrovec 1975, Šmarjeta. - V: ANSL, 227 s. Mason, Merc 2010, 257 s. Mason, Udovc 2007, 233s. Pecnik 1894a, 8. Pecnik 1904, 42. Rutar 1901a, 28. Teržan, Zwitter 1974, 193 s, sl. 117-119. Sl. 382/3: Veliki Vinji vrh nad Belo Cerkvijo; severni rob naselja, pogled z jugozahoda. Foto Janez Dular (2010). Sl. 382/4: Situacijski nacrt najdišc v okolici Velikega Vinjega vrha nad Belo Cerkvijo (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:10000. Sl. 382/5: Veliki Vinji vrh nad Belo Cerkvijo; profil cez obzidje ob poti k Sv. Jožefu. Foto Anja Dular (1972). Sl. 382/6: Veliki Vinji vrh nad Belo Cerkvijo; sonda 1, notranja fronta latenskega zidu Foto Drago Svoljšak (1992). Sl. 382/7: Veliki Vinji vrh nad Belo Cerkvijo; sonda 1, fronte halštatskih in latenskega zidu. Foto Drago Svoljšak (1992). Sl. 382/8: Veliki Vinji vrh nad Belo Cerkvijo; sonda 1, latenski zid Foto Drago Svoljšak (1992). Sl. 382/9: Veliki Vinji vrh nad Belo Cerkvijo; sonda 1, podporni zid s severne strani. Foto Drago Svoljšak (1992). Pril. 382/1: Veliki Vinji vrh nad Belo Cerkvijo; tloris naselja (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. 818 Kat. št.: 383 Najdišce: Jelševec. Kraj: Vinji vrh. TTN5: Novo mesto 20; GKY: 521765 - GKX: 81546. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na vzhodnem pobocju Vinjega vrha je v vinogradu gomili podobna tvorba s premerom 15 m (sl. 383/1). Gomila je ogrožena, saj bi jo ob ponovnem rigolanju dokoncno zravnali. Potek raziskav Gomila je bila dokumentirana pri terenskem pre­gledu leta 1976. Literatura Dular, A. 1991, 45. Dular, Tecco Hvala 2007, 328. Kat. št.: 384 Najdišce: Strmec. Kraj: Bela cerkev. TTN5: Novo mesto 20; GKY: 521662 - GKX: 80865. Tip najdišca: gomilno grobišce, plano grobišce. Datacija: starejša železna doba, mlajša železna doba. Opis Južno pobocje Vinjega vrha se proti Beli Cerkvi strmo spušca v vec zaporednih terasah (sl. 384/1). Na njih so bili konec prejšnjega stoletja pri rigolanju starih vinogradov, ki jih je unicila trtna uš, odkriti številni grobovi iz zgodnjehalštatskega, latenskega in rimskega obdobja. Celotno obmocje, ki nosi ledinsko ime Strmec, lahko razdelimo v vec planih grobišc, ki so med seboj locena s posameznimi ježami med terasami. Razpro­stirajo se skoraj od vznožja hriba za vasjo Bela Cerkev pa vse do prazgodovinske naselbine na Vinjem vrhu. Najvec podatkov o grobišcih je priobcil Simon Ru-tar svojem clanku o najdbah z Vinjega vrha pri Beli Cer­kvi (Rutar 1901a, 27 ss). Ko smo jih pregledali, združili in preverili na terenu, se je v Strmcu izlušcilo šest planih grobišc, ki jih zaradi boljšega pregleda obravnavamo po vrstnem redu od severa proti jugu (sl. 348/2). Najdbe s Strmca so vecinoma izkopali kmetje, od njih pa sta jih kupovala Jernej Pecnik in Ignac Kušljan ter jih pošiljala v Deželni muzej v Ljubljani in Naravoslovni muzej na Dunaju. Inventarizirane so bile pod oznakamikrajev Vinji vrh, Bela Cerkev, Šmarjeta in Kronovo. Ljub­ljanske najdbe je objavila Vida Stare (Stare, V. 1973a, 76 ss), dunajske pa Anja Dular (Dular, A. 1991, 87 ss). Plano grobišce 1 (sl. 384/2, št. 1) Grobišce se je širilo po dokaj strmem pobocju zahodno od poti, ki pelje na Vinji vrh (parc. št. 1535/2 in 1541) - (sl. 383/3). Tu naj bi prišli na dan grobovi iz latenskega obdobja (Rutar 1901a, 29; Dular, A. 1991, 54 s, sl. 26). Sl. 384/1: Strmec nad Belo Cerkvijo; pogled na pobocje z grobišci z jugozahoda. Foto Janez Dular (2020). Sl. 384/2: Strmec nad Belo Cerkvijo; pozicije grobišc (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Plano grobišce 2 (sl. 384/2, št. 2) Grobišce se je razprostiralo na položni terasi v sredini južnega pobocja Vinjega vrha (parc. št. 1535/1, 1559, 1562, 1563, 1565, 1566, 1567, 1569/1-2 k. o. Bela Cerkev) - (sl. 383/4). Na najdbe so naleteli v devetde­setih letih devetnajstega stoletja pri rigolanju zemljišc za vinsko trto (Rutar 1901a, 28 s; Dular, A. 1991, 55 s, sl. 26). Vecino grobov so kmetje unicili, posamezne pred-mete pa sta od lastnikov kupavala Jernej Pecnik in Ignac Kušljan za ljubljanski in dunajski muzej. Inventariziranoje bilo pod naselji Bela Cerkev, Vinji Vrh in Šmarjeta. Izjema so najdbe iz enajstih grobov, ki jih je na spodnjem delu parcele 1535 (kot lastnica se omenja Marija Zajec) leta 1900 izkopal Pecnik za dunajski Naravoslovni muzej (vir 9). Na tem najdišcnem kompleksu omenja Rutar tudi naselbinske najdbe, vendar pa iz podatka ni mogoce ugotoviti za kakšne ostaline gre. Grobne celote, ki jih je izkopal Pecnik, je rekonstru­irala in objavila Anja Dular (Dular, A. 1991, 87 s), nekaj popravkov oziroma dopolnil je kasneje dodal Dragan Božic (Božic 1992). Plano grobišce 3 (sl. 384/2, št. 3) Grobišcni kompleks je na drugi terasi sredi južnega pobocja Vinjega vrha (parc. št. 1971 in 1972 k. o. Bela Cerkev) - (sl. 383/5). Najdbe s parcele 1972 (lastnik Anton Košak) so kot posamezni kosi z nakupi prispele v ljubljanski in dunajski muzej, kjer so bile inventarizirane pod kraji Vinji vrh, Bela Cerkev in Kronovo, od koder je bil Košak doma (Rutar 1901a, 28; Dular, A. 1991, 56 ss, sl. 26). Izjema je nekaj predmetov, saj je na osnovi arhivskih dokumentov mogoce ugotoviti, da je bila na primer celada vrste Filottrano, ki jo hrani Narodni muzej Slovenije, leta 1882 najdena prav na Košakovi parceli (vir 1; Deschmann 1883c, 210 s) Oktobra 1898 je Jernej Pecnik s sredstvi Centralne komisije na sosednji parceli št. 1971, ki je bila v lasti An-tona Padarica iz Pristave, izkopal 26 skeletnih latenskih grobov (vir 3; vir 4; Rutar 1899d, 165; Rutar 1901a, 29). Najdbe je poslal v Naravoslovni muzej (vir 2). Grobne celote je rekonstruirala in objavila Anja Dular (Dular, A. 1991, 88 s), nekaj popravkov oziroma dopolnil je kasneje dodal Dragan Božic (Božic 1992). Sl. 384/3: Strmec nad Belo Cerkvijo; grobišce 1 (parc. 1541), pogled z jugovzhoda. Foto Janez Dular (1976). Sl. 384/4: Strmec nad Belo Cerkvijo; grobišce 2 (parc. 1569), pogled z jugovzhoda. Foto Janez Dular (1976). Sl. 384/5: Strmec nad Belo Cerkvijo; grobišce 3 (parc. 1971), pogled z jugovzhoda. Foto Janez Dular (1976). Plano grobišce 4 (sl. 384/2, št. 4) Grobišce se je raztezalo na zgornjem koncu pracele 1912, levo od poti iz Bele Cerkve v vinograde pod Vinjim vrhom. Parcela je bila v lasti Jožeta Košaka iz Dolnjega Kronovega. Pri rigolanju za vinograd so leta 1896 našli veliko rimskih grobov, spomladi 1898 pa tudi pokope iz latenskega obdobja (Rutar 1899d, 165; Rutar 1901a, 28; Dular, A. 1991, 58, sl. 26). Tu je bil leta 1897 najden grob s celado vrste Novo mesto, ki ga je rekonstruiral Dragan Božic (Božic 1992, 91 ss). Plano grobišce 5 (sl. 384/2, št. 5) Grobišce leži na položni terasi za zadnjimi hišami v Beli Cerkvi zahodno od poti, ki pelje na Vinji vrh (sl. 383/6). Rutar našteva parcele 1962 in 1967 (lastnik Janez Lušina), 1965 (lastnik Jože Zalokar) ter 1982 (lastnik Janez Ajdnik) - (Rutar 1901a, 29; Dular, A. 1991, 58 s, sl. 26). Kolikor je mogoce razbrati iz Ru-tarjevega clanka, je bilo tu plano grobišce z žganimi grobovi iz halštatskega obdobja, medtem ko navaja Pecnik na Ajdnikovi parceli (to je lahko le št. 1982) tudi dva skeletna grobova (vir 5). Ta podatek je vsekakor zanimiv, vendar pa zgolj s terenskim pregledom ni mogoce ugotoviti, ce je imela nekropola dvojni nacin pokopavanja ali pa sta oba skeletna grobova le ostanek zravnane gomile. Najdbe so prihajale na dan ob rigolanju vinogradov. V glavnem so jih izkopali kmetje in jih prodali Jerneju Pecniku, ki jih je nato poslal v dunajski Naravoslovni muzej (vir 5; vir 7). Predmete je delno identificirala in objavila Anja Dular (Dular, A. 1991, 90 s), nekaj popravkov oziroma dopolnil je kasneje dodal Dragan Božic (Božic 1992). Plano grobišce 6 (sl. 384/2, št. 6) Grobišce z žganimi grobovi iz rimskega obdobja se je razprostiralo na položni terasi vzhodno od poti, ki pelje na Vinji vrh (sl. 383/7). Lastnica njive (parcela 1992 k. o. Bela Cerkev) je bila Uršula Cervan (Rutar 1901a, 29 s; Dular, A. 1991, 59 ss, sl. 26). Na tem prostoru je Jernej Pecnik aprila 1899 izkopal 18 žganih grobov, oktobra in novembra istega leta pa še 16 prav tako žganih grobov (vir 6; vir 8). S kopanjem je nadaljeval marca 1900. Takrat je odkril 15 žganih grobov (vir 9). Najdbe je vsakic s seznamom poslal na Dunaj, kjer jih hrani Naravoslovni muzej. Grobne ce­lote je delno identificirala in objavila Anja Dular (Dular, A. 1991, 91 ss), dolocene popravke oziroma dopolnila je kasneje dodal Dragan Božic (Božic 1992). Sl. 384/6: Strmec nad Belo Cerkvijo; grobišce 5 (parc. 1967), pogled z jugozahoda. Foto Janez Dular (1976). Arhivski viri (vir 1) Pecnikovo pismo Centralni komisiji z dne 1. 3. 1897 (Arhiv RS, fond AS 1100, C. kr. spomeniški urad, K 59/132). (vir 2) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 28. 11. 1898 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 3) Pecnikovo pismo Centralni komisiji z dne 30. 11. 1898 (Arhiv RS, fond AS 1100, C. kr. spomeniški urad, K 59/131). (vir 4) Rutarjevo pismo Centralni komisiji z dne 3. 1. 1899 (Arhiv RS, fond AS 1100, C. kr. spomeniški urad, K 59/128). (vir 5) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 26. 1. 1899 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 6) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 15. 5. 1899 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 7) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 30. 7. 1899 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 8) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 14. 12. 1899 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 9) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 24. 11. 1900 (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Božic 1992. Deschmann 1883c, 210 s. Dular, A. 1991, 54 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 328. Gabrovec 1975, Šmarjeta. - V: ANSL, 227 s. Rutar 1899d, 165. Rutar 1901a, 27 ss. Stare, V. 1973a. Sl. 384/7: Strmec nad Belo Cerkvijo; grobišce 6 (parc. 1992), pogled z jugozahoda. Foto Janez Dular (1976). Kat. št.: 385 Najdišce: Srednji hrib. Kraj: Vinji vrh. TTN5: Novo mesto 20; GKY: 521956 - GKX: 81094. Tip najdišca: posamicna najdba; naselje? Datacija: mlajša železna doba. Opis Najdišce leži na Srednjem hribu, zakljucku enega od južnih grebenov Vinjega vrha, katerega pobocja pre­kriva gozd, na njegovem temenu pa je kmetija (sl. 385/1). Potek raziskav Najdišce je bilo dokumentirano po strojnem po­segu, ko je bilo v odrinjeni zemljini najdeno nekaj od­lomkov na loncarskem vretenu izdelane keramike, ki po strukturi kaže na mlajšo železno dobo (Križ 1988g, 227). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 328. Križ 1988g, 227. Kat. št.: 386 Najdišce: Vihra. Kraj: Draga. TTN5: Novo mesto 20; GKY: 522488 - GKX: 81232. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: bakrena doba, pozna bronasta doba. Opis Vihra je kopast hrib, ki se dviga nad vasjo Draga iz razclenjenih južnih pobocij Vinjega vrha (sl. 386/1, 386/3). Njegova pobocja so dokaj strma, kar velja še posebej za zahodno in severno stran, medtem ko se proti jugu teren zložneje spušca proti dolini Krke. Dostop na vrh vodi po razmeroma strmem kolovozu preko severo­zahodnih pobocij. Naselje ima le delno ohranjen obod (sl. 386/2). Na severni strani mu lahko sledimo po robu zelo lepe terase, pod katero se spušcajo strma pobocja. Podobno situacijo najdemo na zahodu, le da je tu strmina pobocja še vecja. Na vzhodni strani obod ni tako jasen. Tod so se namrec širili vinogradi, ki so mocno spremenili obliko površja, zato lahko trdimo, da je tudi nekaj manjših teras na vzhodnem in južnem pobocju Vihre nastalo pri obdelovanju tal. Sl. 386/2: Vihra nad Drago; tloris naselja (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Notranjost naselja zložno pada od severa proti jugu. Ker je prostrana, je zelo primerna za poselitev. V osrednjem predelu je nekaj kamnitih grobelj oziroma kupov kamenja, ki so nastale zaradi cišcenja njivskih in vinogradniških površin. V krtinah je na obmocju celega naselja moc najti drobce hišnega lepa in keramike. Kje je bil vhod v naselje ni jasno. Glede na obliko­vanost tal bi prišli v poštev le dve mesti: na severu, kjer pripelje na Vihro sedanja pot in na jugu, kjer so pobocja najbolj zložna. Potek raziskav Leta 1991 je ekipa Zavoda za varstvo kulturne dedišcine iz Novega mesta pod vodstvom Boruta Križa v okviru projekta Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem na severni strani naselja izkopala sondo in ugotovila skromne ostanke bivalnih površin (sl. 386/4, 386/5). Najdbe potrjujejo poseljenost Vihre v bakreni in pozni bronasti dobi (Dular et al. 2000, 122 ss). Literatura Dular et al. 2000, 122 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 328, sl 245. Sl. 386/3: Vihra nad Drago; pogled na naselje s severa. Foto Janez Dular (2012). Sl. 386/4: Vihra nad Drago; sonda 1, ostanki bivalne površine. Foto Borut Križ (1991). Sl. 386/5: Vihra nad Drago; sonda 1, vzhodni profil. Foto Borut Križ (1991). Kat. št.: 387 Najdišce: Vovk. Kraj: Bela Cerkev. TTN5: Novo mesto 20; GKY: 521873 - GKX: 80200. Tip najdišca: neutrjeno naselje. Datacija: starejša železna doba. Opis Najdišce leži na robu poplavne ravnice reke Krke pod vasjo Bela Cerkev (sl. 387/1). Gre za sledi nižinskega naselja z dokaj nejasnimi strukturami, ki jih bo treba še strokovno ovrednotiti. Potek raziskav Naselje je bilo odkrito ob gradnji avtoceste. Leta 2002 je ekipa Dolenjskega muzeja pod vodstvom Boruta Križa na okoli 5000 m2 raziskane površine v globini skoraj 2 m odkrila ostanke naselbinskih struktur, med drugim 16 m dolg zid in ob njem obilico prežganega ilovnatega ometa z odtisi protja, loncenine in živalskih kosti. V bližini je bil dokumentiran objekt okroglega tlorisa s premerom 3,8 m, ki je propadel v požaru. Na dan sta prišli še dve s kamni tlakovani površini, katerih funk-ciji sta ostali nepojasnjeni. Drobne najdbe opredeljujejo ostaline v mlajše halštatsko obdobje (Križ 2003, 93 s). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 329. Križ 2003, 93 s. Sl. 387/1: Vovk pod Belo Cerkvijo; pozicija naselja (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 388 Najdišce: Dolge njive 1. Kraj: Bela Cerkev. TTN5: Novo mesto 20; GKY: 522088 - GKX: 80413. Tip najdišca: obredni plošcadi? Datacija: pozna bronasta doba. Opis Najdišce leži vzhodno od Bele Cerkve na njivskih površinah, ki se spušcajo proti Krki in jih je presekala avtocesta (sl. 388/1). Gre za kompleksno najdišce iz vec casovnih obdobij, zato glej tudi kat. št. 389 (Dolge njive 2). Potek raziskav Najdišce je bilo odkrito ob gradnji avtoceste. Leta 2002 je ekipa Zavoda za varstvo kulturne dedišcine iz Novega mesta pod vodstvom Phila Masona na površini 4450 m2 raziskala in dokumentirala vec struktur. Iz pozne bronaste dobe dve kamniti plošcadi, postavljeni na nekoliko dvignjena bregova nekdanje paleostruge. Zahodna je bila narejena iz kamnov, vzhodna pa iz kamnitega drobirja, med katerim je bila vecja kolicina fragmentov ožganih cloveških kosti in loncenine. Obe plošcadi je povezoval en krak utrjene poti, drugi je zavijal proti jugu in izginil pod nekdanjo magistralno cesto. Izkopavalci povezujejo plošcadi z neodkritim poznobronastodobnim grobišcem v bližini (Mason 2003a, 119 s; Mason 2006a, 8). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 329. Mason 2003a, 119 ss. Mason 2006a, 8 s. Sl. 388/1: Dolge njive 1 pri Beli Cerkvi in Dolge njive 2 pri Beli Cerkvi; pozicija naselja in gomilnega grobišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 389 Najdišce: Dolge njive 2. Kraj: Bela Cerkev. TTN5: Novo mesto 20; GKY: 522088 - GKX: 80413. Tip najdišca: gomilno grobišce (3 gomile). Datacija: starejša železna doba. Opis Najdišce leži vzhodno od Bele Cerkve na njivskih površinah, ki se spušcajo proti Krki in jih je presekala avtocesta (glej sl. 388/1). Gre za kompleksno najdišce iz vec casovnih obdobij, zato glej tudi kat. št. 388 (Dolge njive 1). Potek raziskav V starejši železni dobi so dvignjena obmocja s poznobronastodobnimi strukturami uporabili za po­stavitev treh gomil, ki pa jih je deloma poškodovalo že rimskodobno naselje postavljeno na istem mestu. V pr-vih dveh gomilah sta bila dokumentirana po en skeletni grob, v tretji pa je bilo odkritih šest prav tako skeletnih pokopov. O najdišcu sta bili objavljeni le kratki porocili (Mason 2003a, 120; Mason 2006a, 8 s). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 329. Mason 2003a, 119 ss. Mason 2006a, 8 s. Kat. št.: 390 Najdišce: Koreniceva hosta. Kraj: Gorenja Gomila. TTN5: Kostanjevica 11; GKY: 522654 - GKX: 79915. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Blizu križišca, kjer se iz Gorenje Gomile odcepi pot proti Pristavici, je v gozdu velika unicena gomila (sl. 390/1). Ohranjen je le še njen jugozahodni rob, vse preostalo nasutje pa je že odneseno. Tloris gomile, oziroma njen obseg, je kljub odvozu zemlje še dobro viden. Velikost: premer 20 m, ohranjena višina 1,5 m. Potek raziskav Štiri gomile, od katerih naj bi dve leta 1880 prekopal Ferdinand Schulz za Deželni muzej, omenja pri vasi Gomila Ignac Kušljan (Kušljan 1968, 104). Pri obhodu okolice leta 1991 smo zasledili le še eno gomilo (glej najdišce Hribec v Gorenji Gomili - kat. št. 392), ostalih dveh pa nismo uspeli najti. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 329. Kušljan 1968, 104. Petru, S. 1975, Gorenja Gomila. - V: ANSL, 221. Kat. št.: 391 Najdišce: Sv. Urh. Kraj: Cadraže. TTN5: Kostanjevica 11; GKY: 523285 - GKX: 80140. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba? Opis Cerkev Sv. Urha v Cadražah stoji na veliki gomili (sl. 391/1). Gomila meri v premeru 23 m x 18 m in je 2,5 m visoka. Potek raziskav Gomila je omenjena v Arheoloških najdišcih (Petru, S. 1975, 220), locirana je bila pri terenskem pregledu 1991. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 329. Petru, S. 1975, Cadraže. – V: ANSL, 220. Kat. št.: 392 Najdišce: Hribec. Kraj: Gorenja Gomila. TTN5: Novo mesto 20; GKY: 522380 - GKX: 80071. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na Hribcu, skrajnem zahodnem robu vasi Gorenja Gomila, je ostanek razorane gomile. Nekdaj je bila široka okoli 20 m (sl. 392/1). Potek raziskav Štiri gomile, od katerih naj bi dve leta 1880 prekopal Ferdinand Schulz za Deželni muzej, omenja pri vasi Gomila Ignac Kušljan (Kušljan 1968, 104). Pri obhodu okolice smo zasledili le še eno gomilo (glej najdišce Koreniceva hosta v Gorenji Gomili - kat. št. 390), obstoj ostalih dveh pa nismo uspeli potrditi. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 329. Kušljan 1968, 104. Petru, S. 1975, Gorenja Gomila. - V: ANSL, 221. Kat. št.: 393 Najdišce: Krniceva hosta. Kraj: Praprece. TTN5: Novo mesto 30; GKY: 522198 - GKX: 78878. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis Pri zaselku Gmajnica severozahodno od Praprec sta v gozdu dve gomili (sl. 393/1). Mere: Gomila 1: premer 15 m, višina 1,5 m (na vrhu je vkop). Gomila 2: premer 15 m, višina 2 m (na vrhu je vkop). Potek raziskav Gomili sta bili dokumentirani pri terenskem pre­gledu leta 1991. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 329. Kat. št.: 394 Najdišce: Pleskoviceva njiva. Kraj: Gorenja Gomila. TTN5: Kostanjevica 11; GKY: 522850 GKX: 79460. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Grobišce je zahodno od ceste, ki pelje iz Dolenjega Maharovca proti Gorenji Gomili (sl. 394/1). Potek raziskav Leta 1968 so pri terenskem pregledu naleteli na parceli 3975/6 k. o. Gradišce na crepinje in pepel. Izkop 3 m široke in 5 m dolge sonde je na tem mestu potrdil obstoj nekropole, saj je bil odkrit prazgodovinski žarni grob, ki sodi v pozno bronasto dobo (Križ 1989c, 211). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 329. Križ 1989c, 211. Sl. 394/1: Pleskoviceva njiva pri Gorenji Gomili; pozicija grobišca (osnova: TTN5 © GURS). M. = 1:5000. Kat. št.: 395 Najdišce: Cadraška hosta. Kraj: Dolenji Maharovec. TTN5: Kostanjevica 11; GKY: 524237 - GKX: 78921. Tip najdišca: gomilno grobišce (3 gomile). Datacija: starejša železna doba. Opis Sredi Cadraške hoste so v bližini potocka Crnivec tri gomile (sl. 395/1). Mere: Gomila 1: premer 13 m. Gomila 2: premer 14 m, višina 1 m. Gomila 3: premer 12 m. Potek raziskav Gomila 2 je bila dokumentirana pri terenskem pregledu leta 1991, ostali dve pa prepoznani na lidar­skem posnetku 2020. Njuna pristnost na terenu ni bila preverjena. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 329. Kat. št.: 396 Najdišce: Razdrška hosta. Kraj: Razdrto. TTN5: Kostanjevica 21; GKY: 524665 - GKX: 78649. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na ploskem grebenu, ki se v smeri S-J vlece zahod-no od vasi Razdrto, je 14 m široka in 1 m visoka gomila (sl. 396/1). Potek raziskav Tri gomile v Maharovški hosti, ki se razteza med vasmi Dolenji Maharovec, Razdrto in Dobravica, ome­nja Ignac Kušljan (Kušljan 1968, 118). Pri terenskem pregledu leta 1991 smo odkrili dve (glej še najdišce Dobravska hosta pri Dobravici - kat. št. 397). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 329. Kušljan 1968, 118. Kat. št.: 397 Najdišce: Dobravska hosta. Kraj: Dobravica. TTN5: Kostanjevica 22; GKY: 524771 - GKX: 77955. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na pobocju ploskega grebena, ki se v smeri S-J vlece zahodno od vasi Dobravica, je 15 m široka in 2 m visoka gomila (sl. 397/1). Potek raziskav Tri gomile v Maharovški hosti, ki se razteza med vasmi Dolenji Maharovec, Razdrto in Dobravica, ome­nja Ignac Kušljan (Kušljan 1968, 118). Pri terenskem pregledu leta 1991 smo odkrili dve (glej še najdišce Razdrška hosta pri Razdrtem - kat. št. 396). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 329. Kušljan 1968, 118. Kat. št.: 398 Opis Najdišce: – Narodni muzej Slovenije hrani iz okolice Šentjer­Kraj: Šentjernej. neja bronast srp, ki ga je pridobil Ignac Kušljan. Tocna TTN5: Kostanjevica 22; GKY: 526614 -GKX: 77747 lokacija ni znana (sl. 398/1) - (Šinkovec 1995, 113 s, t. (središce naselja). 34: 226). Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: pozna bronasta doba. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 329. Šinkovec 1995, 113 s, t. 34: 226. Sl. 398/1: Šentjernej; središce naselja (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 399 Najdišce: Brezje. Kraj: Vrh pri Šentjerneju. TTN5: Kostanjevica 22; GKY: 526000 - GKX: 76820. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis Na ploskem grebenu, ki se dviga med vasemaVrh pri Šentjerneju in Žvabovo, sta v gozdu dve gomili (sl. 399/1). Obe imata na vrhu sledove vkopov. Mere: Gomila 1: premer 14 m, višina 0,7 m. Gomila 2: premer 20 m, višina 1,5 m. Potek raziskav Kušljan omenja v gozdu Brezje okoli pet gomil (Kušljan 1968, 108), pri terenskem pregledu leta 1991 pa smo uspeli najti le dve. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 330. Kušljan 1968, 108.Petru, S. 1975, Vrh pri Šentjerneju. – V: ANSL, 225. Kat. št.: 400 Najdišce: Golobinjek. Kraj: Šmarje. TTN5: Kostanjevica 23; GKY: 527269 - GKX: 76174. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Grobišce je bilo na ploskem grebenu, ki nosi le­dinsko ime Golobinjek in se vlece severovzhodno od Šmarja (sl. 400/1). Ignac Kušljan omenja kot kraj najdbe Homanov vinograd (Kušljan 1968, 108), ki ga nismo preverjali v zemljiški knjigi, lastnik s tem priimkom pa v vasi ni vec znan. Potek raziskav Ignac Kušljan omenja, da so bile v grobu, najdenem na Golobinjeku, tri zapestnice, dve sponi, kljucavnica in bronasta ovratnica (vir 1; Kušljan 1968, 108). Gradivo, ki je prispelo v Deželni muzej, je objavil Stane Gabrovec (Gabrovec 1973, 367, t. 11). Arhivski vir (vir 1) I. Kušljan, Zapisnik in poslovna knjiga 1897-1923, 22 (Arhiv AO NMS). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 330. Gabrovec 1973, 367, t. 11. Kušljan 1968, 108.Petru, S. 1975, Šmarje. – V: ANSL 224. Sl. 400/1: Golobinjek pri Šmarju; pozicija grobišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 401 Najdišce: Zaboršt. Kraj: Gotna vas. TTN5: Novo mesto 47; GKY: 515209 - GKX: 71422. Tip najdišca: gomilno grobišce (3 gomile). Datacija: starejša železna doba. Opis Vzhodno od Gotne vasi so na prostranem z goz­dom porašcenem grebenu tri gomile (sl. 401/1). Tretja je dobro ohranjena, ceprav ima na vrhu vkop. Ostali dve gomili, ki ležita nekoliko severneje, sta razvleceni, zato bi ju veljalo oznaciti kot dvomljivi. Mere: Gomila 1: premer 15 m, višina 1,5 m (dvomljiva). Gomila 2: premer 10 m x 16 m, višina 1 m (dvomljiva). Gomila 3: premer 14 m, višina 2 m (vkop v sredini). Potek raziskav Gomile je leta 1987 pri terenskem pregledu okolice Gotne vasi dokumentiral Borut Križ (Križ 1987d, 249). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 330. Križ 1987d, 249. Kat. št.: 402 Najdišce: – Kraj: Crmošnjice pri Stopicah. TTN5: Novo mesto 47; GKY: 515389 - GKX: 70008. (središce naselja). Tip najdišca: depo. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Tocna lokacija depoja ni znana (sl. 402/1). Najden je bil v globini 0,5 m na njivi nekega kmeta, ki je bila na pobocju hriba (Šmid 1909b, 113 ss). Potek raziskav Depo mešane sestave v skupni teži 12 kg je bil najden na zacetku junija 1908. Prve podatke o njemje objavil Walter Šmid (ib.), zadnjo objavo z navedbo starejše literature pa sta pripravila Peter Cerce in Irena Šinkovec (Cerce, Šinkovec 1995, 148 ss). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 330. Cerce, Šinkovec 1995, 148 ss. Knez 1975, Crmošnjice. - V: ANSL, 213 s. Šmid 1909b, 113 ss. Sl. 402/1: Crmošnjice pri Stopicah; središce naselja (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 403 Najdišce: – Kraj: Verdun pri Stopicah. TTN5: Novo mesto 48; GKY: 517296 - GKX: 70241. (središce naselja). Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Bronasto tulasto sekiro iz Verduna pri Stopicah hrani dunajski Naravoslovni muzej (Šmid 1909b, 130; Šinkovec 1995, 59). Tocna lokacija in okolišcine najdbe niso znane (sl. 403/1). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 330. Knez 1975, Verdun. - V: ANSL, 214. Šinkovec 1995, 59. Šmid 1909b, 130. Sl. 403/1: Verdun pri Stopicah; središce naselja (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 404 Najdišce: Breznik. Kraj: Hrušica. TTN5: Novo mesto 49; GKY: 519764 - GKX: 72173. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis Na grebenu severovzhodno od Hrušice sta v gozdu dve gomili (sl. 404/1). Mere: Gomila 1: premer 13 m, višina 1,5 m (vkop v sredini). Gomila 2: premer 10 m, višina 1 m. Potek raziskav Gomili omenja Ignac Kušljan (vir 1). Arhivski vir (vir 1) I. Kušljan, Sporocila Deželnemu muzeju v Ljublja­ni o nakupovanju gomil z dne 10. 8. 1897 (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 330. Knez 1975, Hrušica. – V: ANSL, 214. Kat. št.: 405 Najdišce: Grac. Kraj: Sela pri Zajcjem Vrhu. TTN5: Novo mesto 49; GKY: 519652 - GKX: 70536. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: bakrena doba, pozna bronasta doba (?), starejša železna doba, mlajša železna doba. Opis Naselje leži na manjšem grebenu, ki se pod Seli pri Zajcjem vrhu dviga nad dolino potoka Klamfer (sl. 405/1). Pobocja grebena so strma zlasti na vzhodni strani, le nekoliko manj globoka grapa pa obdaja naselje tudi na zahodu. Dostop na Grac je najlažji z juga, kjer preide greben v široko sedlo, na katerem je nekaj njiv. Naselje ima sklenjen obod (sl. 405/2). Na zahodni strani je ohranjen kot rob zelo lepe terase, pod katero se spušcajo strma pobocja. Na skrajnem severnem koncu Graca je manjša zajeda, zato se rob najprej ostro zalomi proti vzhodu, kmalu nato pa se zopet zasuka proti seve­ru, tako da je na tem mestu naselja nastal ozek pomol. Zelo dobro se je rob ohranil tudi na vzhodni strani, kjer so pobocja proti dolini potoka Klamferja še bolj strma kot tista na zahodu. Ker je bil dostop z jugovzhoda naj­lažji, je bilo naselje na tej strani zavarovano z okopom, ki se je ohranil do višine 1 m. Vhod v je bil najverjetneje v jugozahodnem vogalu, kjer pripelje na Grac sedanji kolovoz. Potek oboda je na tem mestu zamaknjen, vendar pa brez izkopavanja ne moremo zanesljivo ugotoviti, ce pociva tangencialni zamik na prazgodovinskih osnovah. Teren v notra­njosti pada od juga proti severu. Širok prostor je bil izkorišcen za njivske površine, med katerimi se vlece nekaj kamnitih grobelj, ki so nastale ob cišcenju polj. V krtinah je precej fragmentov prazgodovinske keramike in prežganega stenskega ometa. Na zahodni strani je pod robom naselja lepa terasa. Najverjetneje je novejšega nastanka, saj z naseljem nima neposredne zveze. Potek raziskav Naselje omenja že Ignac Kušljan (vir 1). Slavko Ciglenecki je pri rekognosciranju leta 1977 našel na Gracu poleg prazgodovinskih tudi poznoanticne cre-pinje (Ciglenecki 1977a, 193 s), naslednje leto pa je bila narejena geodetska izmera naselja (Brešcak 1979b, 276). Leta 1993 je ekipa Inštituta za arheologijo ZRC SAZU pod vodstvom Primoža Pavlina v okviru pro-jekta Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem na severovzhodnem robu naselja izkopala sondo, ki je pokazala, da je bil Grac poseljen že v mlajši kameni oziroma bakreni dobi, dobro zavarovano vzpetino pa so uporabili za bivališce tudi v mladohalštatskem in poznolatenskem obdobju. Izkljucena ni niti poselitev v pozni bronasti dobi (Dular 2001, 94; Pavlin 2006, 211 ss). Arhivski vir (vir 1) I. Kušljan, Sporocila Deželnemu muzeju v Ljubljani o nakupovanju gomil z dne 10. 8. 1897 (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). Literatura Brešcak 1979b, 276. Ciglenecki 1977a, 193 s. Dular 2001, 94, Dular, Tecco Hvala 2007, 330, sl. 246. Knez 1975, Hrušica. – V: ANSL, 214. Pavlin 2006, 211 ss. Sl. 405/3: Grac pod Seli pri Zajcjem Vrhu; sonda 1, ravnanje profilov. Foto Primož Pavlin (1993). Kat. št.: 406 Najdišce: Gomila. Kraj: Gabrje. TTN5: Novo mesto 50; GKY: 520673 - GKX: 70790. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Gomila je stala na njivi (parc. št. 1413 k. o. Gabrje) zahodno od vasi (sl. 406/1). Danes ni na tem mestu o njej nobenih sledov, ker je bila po izkopu zravnana. V virih je poleg te omenjena še ena gomila (leži 150 m severozahodno na parc. 1389/1), ki pa se je izkazala za naravno grobljo (glej spodaj). Potek raziskav Dve gomili pri vasi Gabrje sta zabeleženi v kup­nih pogodbah, ki ju je sklenil Ignac Kušljan v imenu Deželnega muzeja z lastnikoma zemljišc (vir 1). Prva je stala na ledini Na gomilah oziroma na parc. št. 1413 k. o. Gabrje (tedanja lastnica Neža Bedek), druga pa na ledini Na Cerej (lastnik Martin Božic). Iz Schulzevih pripisov na obeh pogodbah je razvidno, da je gomilo na posestvu Neže Bedek prekopal Jernej Pecnik, medtem ko se je gomila na zemljišcu Martina Božica izkazala za kamnito grobljo. Ohranjene so tudi notice o Pecnikovem kopanju. V Gabrju je raziskoval januarja 1902 in našel v gomili 4 grobove (vir 2; Much 1902, 17). Najdbe je s seznamom poslal v dunajski Naravoslovni muzej (vir 3). Objavil jih je Janez Dular (Dular 2003, 157 ss). Na koncu moramo opozoriti še na Pecnikov clanek, v katerem omenja na njivah zahodno od vasi Gabrje dve gomili, ki da ju je prekopal leta 1901 in našel le pepel (Pecnik 1904, 37). Z ozirom na zgoraj citirane arhivske vire ni podatek tocen tako glede števila gomil kot letnice kopanja. Tudi grobovi niso bili žgani ampak skeletni! Arhivski viri (vir 1) I. Kušljan, Kupne pogodbe in pobotnice (3. 8. 1897) - (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). (vir 2) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 12. 1. 1902 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 3) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne z dne 5. 3. 1902 (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Knez 1975, Gabrje. – V: ANSL, 210. Dular 2003, 157 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 330. Much 1902, 17. Pecnik 1904, 37. Kat. št.: 407 Najdišce: Kopinatova hosta. Kraj: Gorenji Suhadol. TTN5: Kostanjevica 41; GKY: 522570 - GKX: 71144. Tip najdišca: depo. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Najdišce leži na gozdni parceli 90/130 k. o. Gabrje na zahodnem pobocju Gorjancev pri vasi Gorenji Su­hadol (sl. 407/1). Potek raziskav Leta 2002 so pri širjenju gozdne ceste odkrili depo mešane sestave (62 predmetov), ki jih je od lastnika par-cele odkupil Dolenjski muzej. Z naknadnim zašcitnim posegom, so sodelavci muzeja pridobili še nadaljnjih 67 predmetov (Križ, Stipancic 2007, 61 s). Literatura:. Dular, Tecco Hvala 2007, 330. Križ, Stipancic 2007, 61 s. Kat. št.: 408 Najdišce: Breznik. Kraj: Sela pri Zajcjem vrhu. TTN5: Semic 9; GKY: 520101 - GKX: 69702. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Severno od zaselka Pušce je na ploskem grebenu, ki je porasel z listnatim gozdom, 10 m široka in 0,7 m visoka gomila (sl. 408/1). Potek raziskav Gomilo pri zaselku Pušce omenja že Jernej Pecnik (vir 1). Kot lahko razberemo iz njegove korespondence, jo je leta 1903 tudi prekopal, vendar pa ni v njej našel nic posebnega (vir 2). Ker je zgoraj omenjena gomila nedotaknjena, se Pecnikove omembe po vsej verjetnosti nanašajo na neko drugo gomilo v okolici zaselka Pušce, ki pa jo pri terenskem pregledu leta 1991 nismo uspeli najti. Arhivska vira (vir 1) Pecnikovi pismi Szombathyju z dne 28. 12. 1901 in 13. 1. 1902 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 2) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 4. 3. 1903 (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 331. Knez 1975, [Sela pri Zajcjem vrhu]. – V: ANSL, 214. Kat. št.: 408A Najdišce: Mehovski hrib. Kraj: Podgrad. TTN5: Semic 18; GKY: 516220 - GKX: 66008. Tip najdišca: utrjeno naselje? Datacija: pozna bronasta doba. Opis Mehovski hrib je strma, z gozdom porašcena vzpetina, ki se dviga nad vasjo Podgrad (sl. 408A/1). Na njej je stal grad, ki je spremenil podobo hriba, zato ni na površini vidnih nobenih prazgodovinskih sledov. Potek raziskav Jeseni 2020 je Borut Križ na severozahodnem pobocju, približno 40 m pod vrhom, med koreninami podrtega drevesa našel fragmente posodja in ognjišcne rešetke, ki kažejo na poselitev Mehovskega hriba v pozni bronasti dobi. Najdbe hrani Dolenjski muzej v Novem mestu. Kat. št.: 409 Najdišce: Grace. Kraj: Jugorje. TTN5: Novo mesto 50; GKY: 522297 - GKX: 70109. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: prazgodovina. Opis Naselje leži na strmem z gozdom porašcenem pomolu, ki se dviga jugovzhodno od vasi Jugorje (sl. 409/1). Postavljeno je bilo na skrajni severni konec grebena, ki je s treh strani odlicno zavarovan z naravno strmino. Drugacna je situacija na jugu, saj se teren k naselju ne dviguje ampak spušca. Zaradi lahkega dostopa so na tem mestu zgradili precno preko grebena približno 50 m dolg oddvojni okop (sl. 409/2, 409/3). Notranjost naselja je prostrana in se blago spušca proti severu. Na površini je opaziti vec manjših ravnih platojev, ki pa nimajo jasnih robov, zato ni gotovo, ce so delo cloveških rok. Pri obhodu terena smo v krtinah našli nekaj crepinj, ki so zanesljivo prazgodovinske. Potek raziskav Literatura Naselje omenja Jernej Pecnik, vendar pod krajem Dular, Tecco Hvala 2007, 331, sl. 247. Gabrje (Pecnik 1904, 37). Doslej še ni bilo raziskovano, Knez 1975, Gabrje. - V: ANSL, 210. z izjemo izmere, ki je bila opravljena pri terenskem pre-Pecnik 1904, 37. gledu leta 1994 (Dular, Tecco Hvala 2007, 331, sl. 247). Sl. 409/3: Grace nad Jugorjem; oddvojni okop, pogled z juga. Foto Janez Dular (2000). Kat. št.: 410 Najdišce: Gospodicna. Kraj: Gabrje. TTN5: Metlika 1; GKY: 523448 - GKX: 69147. Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Najdišce je blizu planinskega doma Vinka Paderši-ca, ki stoji nad izvirom studenca Gospodicna (sl. 410/1). Potek raziskav Pri gradnji ceste k planinski postojanki so delavci našli bronasto sulicno ost, ki jo hrani Dolenjski muzej v Novem mestu (Knez 1960, 326). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 331. Knez 1960, 326. Knez 1975, Gabrje. - V: ANSL, 210. Šinkovec 1995, 89. Kat. št.: 411 Najdišce: Hrib. Kraj: Male Brusnice. TTN5: Novo mesto 39; GKY: 519695 - GKX: 74343. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na Hribu, z gozdom in vinogradi pokritem grebenu južno od Malih Brusnic, je 15 m široka in 1,5 m visoka gomila (sl. 411/1). Na vrhu je sled dveh vecjih vkopov. Potek raziskav Gomilo je leta 1976 pri terenskem pregledu okolice Malih Brusnic dokumentiral Danilo Brešcak (Brešcak 1977, 184). Kdo jo je nacel, ni znano. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 331. Brešcak 1977, 184. Kat. št.: 412 Najdišce: Drenovec. Kraj: Ratež. TTN5: Novo mesto 39; GKY: 519599 - GKX: 75270. Tip najdišca: gomilno grobišce (11 gomil). Datacija: starejša železna doba. Opis Gomilna nekropola se je raztezala deloma na njivah, deloma pa v gozdu severno od ceste, ki pelje iz Rateža v Brusnice. Pri terenskem pregledu leta 1991 smo na tem obmocju našteli 11 gomil (sl. 412/1, 412/2), danes pa je stanje tako: gomila 1 je bila neznano kdaj odstra­njena, gomile 2-6 pa so povsem razorane. Mere (1991): Gomila 1: premer 9 m, višina 1 m (vkop v sredini). Gomila 2: premer 15 m, višina 0,5 m (razorana). Gomila 3: premer 11 m, višina 0,5 m (razorana). Gomila 4: premer 10 m, višina 0,5 m (razorana). Gomila 5: premer 11 m, višina 0,5 m (razorana). Gomila 6: premer 17 m, višina 1 m (prekopana). Gomila 7: premer 13 m, višina 1,5 m (vkop v sredini). Gomila 8: premer 14 m, višina 2 m (vkop v sredini). Gomila 9: premer 11 m, višina 1,5 m (vkop v sredini). Gomila 10: premer 8 m, višina 0,5 m. Gomila 11: premer 10 m, višina 1 m (vkop v sredini). Potek raziskav Za potek raziskav glej najdišce Klevevški boršt (kat. št. 413). Literatura Brešcak 1977, 182 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 331, sl. 249. Teržan 1974c, 31 ss. Sl. 412/2: Drenovec pri Ratežu; tloris gomilnega grobišca (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Kat. št.: 413 Najdišce: Klevevški boršt. Kraj: Male Brusnice. TTN5: Novo mesto 39; GKY: 520106 - GKX: 75174. Tip najdišca: gomilno grobišce (11 gomil). Datacija: starejša železna doba. Opis Osrednja skupina brusniških gomil je na vrhu grebena okoli kote 267,5 m severovzhodno od vasi Male Brusnice (sl. 413/1). Šteje 11 vecinoma prekopanih tumulov z naslednjimi merami (sl. 413/2): Gomila 1: premer 14 m, višina 3 m (vkop v sredini in na severni strani) - (sl. 413/3). Gomila 2: premer 12 m, višina 2,5 m (vkop v sredini in na severozahodni strani). Gomila 3: premer 8 m, višina 1 m. Gomila 4: premer 10 m, višina 2 m (vkop v sredini in na severni strani). Gomila 5: premer 12 m, višina 2 m (vkop v sredini). Gomila 6: premer 9 m, višina 1 m (vkop v sredini). Gomila 7: premer 7 m, višina 0,5 m (sl. 413/4). Gomila 8: premer 8 m x 5 m, višina 1 m (dvomljiva). Gomila 9: premer 13 m, višina 1,5 m (vkop v sredini). Gomila 10: premer 10 m, višina 1 m (vkop v sredini). Gomila 11: premer 10 m, višina 1 m (vkop v sredini). Potek raziskav Gomilna grobišca pri Brusnicah je odkril Jernej Pecnik (vir 1). Septembra in oktobra 1895 je zakopal na devetih gomilah in najdbe s seznami poslal v dunajski Naravoslovni muzej (vir 2; Rutar 1895d, 206). Oznacil jih je s številkami 2, 3, 5-11. Maja in junija 1896 se je s financno podporo Prazgodovinske komisije lotil nadalj­njih desetih gomil (št. 12-21), do konca pa je raziskal še gomile 5, 6 in 11, ki jih je nacel leto poprej. Tudi gradivo s teh kopanj (vir 3; Rutar 1897, 184; Mader 2018, 338 ss), kot tudi nekaj kasneje pridobljenih sporadicnih najdb (vir 4), je s seznami poslal na Dunaj. Objavo je pripravila Biba Teržan (Teržan 1974c, 31 ss). Pecnikovo številcenje gomil se nanaša na vsa tri grobišca v okolici Brusnic (Drenovec pri Ratežu - kat. št. 412; Klevevški boršt nad Malimi Brusnicami - kat. št. 413; Vrhi nad Velikimi Brusnicami) pri cemer pa iz arhivskih dokumentov ni mogoce ugotoviti, za katere gomile gre. Prvi nepopolni nacrt nekropol, na katerem pa gomi­le niso povsem tocno locirane, je objavil Danilo Brešcak (Brešcak 1977, 182 ss). Ponovno izmero smo naredili leta 1991 (Dular, Tecco Hvala 2007, 332 s, sl. 249-251) in ji dodali nekaj dopolnil, pridobljenih iz lidarskih posnetkov in s terenskim preverjanjem leta 2020. Sinhronizacija oštevilcenja gomil na naših nacrtih z oznakami gomil v Pecnikovih popisih ni mogoca. Arhivski viri (vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 112 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). (vir 2) Pecnikovi pismi Szombathyju z dne 3. 10. 1895 in 26. 10. 1895 (Fundaktenarchiv NHMV). (vir 3) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 27. 6. 1896 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 4) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 6. 5. 1897 (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Brešcak 1977, 182 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 332 s, sl. 249-251. Knez 1975, Ratež. - V: ANSL, 210. Knez, Petru 1975, Male Brusnice. - V: ANSL, 210. Mader 2018, 338 ss. Rutar 1895d, 206. Rutar 1897, 184. Teržan 1974c, 31 ss. Sl. 413/3: Klevevški boršt nad Malimi Brusnicami; gomila 1, pogled z zahoda. Foto Janez Dular (1991). Sl. 413/4: Klevevški boršt nad Malimi Brusnicami; gomila 7, pogled z vzhoda Foto Janez Dular (1991). Kat. št.: 414 Najdišce: Vrhi. Kraj: Velike Brusnice. TTN5: Novo mesto 40; GKY: 520455 - GKX: 74698. Tip najdišca: gomilno grobišce (6 gomil). Datacija: starejša železna doba. Opis Tretja skupina gomil je na jugovzhodnem koncu kopastega grebena nad vasjo Velike Brusnice in šteje šest gomil (sl. 414/1, 414/2). Mere: Gomila 1: premer 16 m, višina 2,5 m (prekopana) - (sl. 414/3). Gomila 2: premer 10 m, višina 1 m (dvomljiva). Gomila 3: premer 11 m, višina 1 m (vkop v sredini). Gomila 4: premer 11 m, višina 1 m (vkop v sredini). Gomila 5: premer 8 m, višina 0,5 m (dvomljiva). Gomila 6: premer 18 m, višina 1,5 m (prekopana). Potek raziskav Za potek raziskav glej najdišce Klevevški boršt (kat. št. 413). Literatura Brešcak 1977, 182 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 331, sl. 251. Teržan 1974c, 31 ss. Sl. 414/2: Vrhi nad Velikimi Brusnicami; tloris gomilnega grobišca (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Sl. 414/3: Vrhi nad Velikimi Brusnicami; gomila 1, pogled z vzhoda. Foto Janez Dular (1991). Kat. št.: 415 Najdišce: Golšaj. Kraj: Tolsti Vrh. TTN5: Novo mesto 40; GKY: 522375 - GKX: 74650. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Hribcek Golšaj je kopasta vzpetina na enem odgrebenov, ki se s Tolstega Vrha spušcajo proti Šen­tjernejskem polju (sl. 415/1). Njegova pobocja so zelo strma, kar velja še posebej za vzhodno in zahodno stran, medtem ko je dostop z juga lažji. Tu pripelje nanj po ozkem grebenu pot. Obod naselja je le delno ohranjen (sl. 425/2). Na severni strani mu lahko sledimo po robu lepo oblikovane ježe, ki je visoka do 4 m. Za ježo se širi nagnjena terasa, ki se na vzhodni in zahodni strani iztece v pobocje. Južna polovica naselja je zaradi obdelovanja vinogradov spremenjena. Glede na konfiguracijo terena je naselje po vsej verjetnosti segalo vse do ozkega skalnatega pomola, ki ga na južni strani zakljucuje do 10 m visok skok. No-tranjost naselja je prostrana. Sledov poselitve na površini ni opaziti, nejasno ostaja tudi to, kod je vanj vodila pot. Potek raziskav Naselje omenja že Ignac Kušljan, znano pa je bilo tudi Jerneju Pecniku (vir 1; Kušljan 1968, 105; Pecnik 1904, 37). Leta 1994 je ekipa Zavoda za varstvo kulturne dedišcine iz Novega mesta pod vodstvom Phila Masona v okviru projekta Utrjena prazgodovinska naselja na Do-lenjskem na Golšaju izkopala sondo in na osnovi najdb ugotovila, da je bilo naselje obljudeno v pozni bronasti dobi. Rezultati sondiranja še niso objavljeni (sl. 415/3). Med letoma 2011-2013 je bila sredi naselja po­stavljena novogradnja z dovozno potjo, ocitno brez kulturnovarstvenega soglasja! Arhivski vir (vir 1) Kušljanovo pismo Szombathyju z dne 19. 9. 1904 (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 331, sl. 248. Kušljan 1968, 105. Pecnik 1904, 37. Petru S. 1975, Tolsti vrh. – V: ANSL, 225. Sl. 415/3: Golšaj pod Tolstim Vrhom; sonda 1; ostanek zgorele lesene ograde. Foto Janez dular (1994). Kat. št.: 416 Najdišce: – Kraj: Tolsti Vrh. TTN5: Kostanjevica 31; GKY: 522727 - GKX: 74158. Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: pozna bronasta doba. Opis V nekem vinogradu na Tolstem Vrhu (tocna lo-kacija ni znana - sl. 416/1) so našli bronasto plavutasto sekiro. Potek raziskav Sekiro je za Deželni muzej v Ljubljani pridobil Ignac Kušljan (Kušljan 1968, 105; Šinkovec 1995, 56). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 332. Kušljan 1968, 105. Petru, S. 1975, Tolsti vrh. - V: ANSL, 225, t. 12: 69. Šinkovec 1995, 56. Sl. 416/1: Tolsti vrh; središce naselja (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 417 Najdišce: Vrhovski boršt. Kraj: Orehovica. TTN5: Kostanjevica 31; GKY: 523991 - GKX: 73189. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis Na ploskem grebenu, ki se dviga južno od gradica Vrhovo, sta dve gomili (sl. 417/1). Mere: Gomila 1: premer 15 m, višina 2 m (prekopana). Gomila 2: premer 12 m, višina 1 m (prekopana). Potek raziskav Eno od gomil (verjetno vecjo) je julija 1884 na stroške Prazgodovinske komisije prekopal Ferdinand Schulz in v njej našel železno sulicno ost in skledo. Kot najdišce je v svojem porocilu navedel grad Feistenberg (Gracarjev turn), ki leži 800 m severneje od gradica Vr­hovo (vir 1; Mader 2018, 347). Najdbi v Naravoslovnem muzeju nista bili inventarizirani in sta neznano kje. Schulzevo kopanje omenja v svojih spominih tudi Ignac Kušljan (Kušljan 1968, 106). Kdo je nacel drugo gomilo, ni znano. Arhivski vir (vir 1) F. Schulz, Prähistorische Nachgrabungen in Krain im Jahre 1884 (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 332. Kušljan 1968, 106. Mader 2018, 347. Petru, S 1975, Orehovica. – V: ANSL, 224. Kat. št.: 418 Najdišce: Camberk. Kraj: Cerov Log. TTN5: Kostanjevica 42; GKY: 525465 - GKX: 71779. Tip najdišca: neutrjeno naselje. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Južno od Cerovega Loga se dviga skoraj tri kilo-metre dolg greben, ki se zakljuci z markantnim vrhom imenovanim Grobišca. Njegov spodnji del nosi ledinsko ime Camberk (sl. 418/1). Z zahodne strani, kjer ga zame­juje dolina Pendirjevke, se je vanj zajedel velik peskokop, ki je v zadnjih letih ob povecani gradbeni dejavnosti dobil enormne razsežnosti. Naglo širjenje peskokopa je privedlo do odkritja dveh zanimivih arheoloških najdišc: prazgodovinskega naselja in grobišca iz 9. stoletja po Kr. Potek raziskav Najprej so tik za robom kamnoloma, kjer se strmina prvic nekoliko unese in greben skoraj zravna, zadeli na grobišce iz 9. stoletja po Kr. (Brešcak 2002a, 16; Brešcak 2002b, 104 ss). Uspešne so bile tudi nadaljnje raziskave, ki so jih sodelavci Zavoda za varstvo kulturne dedišcine Slovenije (Obmocna enota Novo mesto) pod vodstvom Danila Brešcaka opravili na manjšem platoju tik nad grobišcem na ravnem delu grebena. Zašcitni izkop je pokazal, da je bil ta predel Camberka obljuden tudi v starejših obdobjih. Odkrili so skromne ostanke manjšega neutrjenega naselja (luknje za stojke, ognjišci, odpadna jama, hišna loncenina), ki ga najdbe postavljajo na prehod med pozno bronasto in starejšo železno dobo. Terenski izvidi še niso objavljeni, o najdišcu je bila priobcena le kratka informacija (Udovc 2016, 35; Dular 2008, 131 s). Literatura Brešcak 2002a, 16. Brešcak 2002b, 104 ss. Dular 2008, 131 s, sl. 19. Dular, Tecco Hvala 2007, 332. Udovc 2016, 35. Sl. 418/1: Camberk nad Cerovim Logom; pozicija naselja (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 418A Najdišce: Strgarjev štant. Kraj: Cerov Log. TTN5: Kostanjevica 42; GKY: 525480 - GKX: 71958. Tip najdišca: gomilno grobišce (4 gomile). Datacija: starejša železna doba. Opis Na skrajnem severnem koncu grebena, v katerega se je dodobra zajedel peskokop, so štiri mocno ogrožene gomile (sl. 418A/1). Mere: Gomila 1: premer 14 m, višina 2 m. Gomila 2: premer 10, višina 1,5 m. Gomila 3: premer 15 m,l višina 2m. Gomila 4: premer 11 m, višina 1,5m. Potek raziskav Gomile je leta 2017 pri ogledu terena dokumentiral Borut Križ (Križ 2017, 45). Literatura Križ 2017, 45. Kat. št.: 419 Najdišce: Grobišca. Kraj: Mihovo. TTN5: Kostanjevica 42; GKY: 526635 - GKX: 71553. Tip najdišca: neutrjeno naselje, daritveni prostor. Datacija: pozna bronasta doba, starejša železna doba, rimska doba, poznoanticna doba. Opis Grobišca so ledinsko ime za najvišjo tocko raz­vejanih grebenov, ki se nad vasjo Mihovo dvigajo med grapama potokov Pendirjevke in Kobile (sl. 419/1). Vrh (kota 697 m) ima zelo strma pobocja, z njega je dober pogled na prostrano Šentjernejsko polje. V literaturi in virih se omenja tudi kot Bregarjeva in Dobrinceva košenica, kjer so enkrat na leto kosili travo (Kušljan 1968, 113), danes pa je teren skoraj povsem zarašcen. Ignac Kušljan, ki je tod najvec raziskoval, je ime Gro­bišca veckrat uporabil kot zbirni pojem za vse lokacije, ki so raztresene po glavnem grebenu severno in južno od najvišje vzpetine (sl. 419/2): Gradec, Gavge, Brezje, Britof, Vratolom in Zidani gaber (vir 1; Kušljan 1968, 118; Dular 2008, 126 ss, sl. 16). Ker gre vecinoma za najdišca iz obdobja pozne antike in zgodnjega srednjega veka, nas na tem mestu podrobneje ne zanimajo. Izjemi sta Vratolom (kat. št. 419A), manjša vzpetina slabih 400 metrov južno od Grobišc, ter hribcek Gavge, ki je sestavni del naselja Gradec (kat. št. 421). Potek raziskav Na samem vrhu Grobišc ni opaziti utrdbenih sle­dov, so pa dokaz za obljudenost najdbe. To je ugotovil že Jernej Pecnik, ki je leta 1886 na Grobišcih izkopal manjšo luknjo in na osnovi najdenih ostalin pravilno sklepal, da je bil vrh poseljen že v prazgodovini (vir 2; vir 3). Pol metra debelo plast oglja, pepela, crepinj, kosti in nekaj kovinskih najdb omenja tudi Ignac Kušljan (Kušljan 1968, 113). Najdbe je s pomocjo arhivskih virov identificiral in objavil Janez Dular (Dular 2008, 129 s, 138, t. 6). Njihov širok casovni razpon, ki sega s presledki od pozne bronaste dobe do pozne antike, govori za izredno zanimivo lokacijo, obljudeno skoraj v vseh obdobjih. Pomembna se zdi tudi Kušljanova notica, ko pravi, da je na vrhu našel debelo plast oglja, pepela, crepinj in živalskih kosti. Vse kaže, da na Grobišcih nimamo opraviti z obicajnim višinskim naseljem ampak Sl. 419/2: Situacijski nacrt najdišc v okolici Grobišc nad Mihovim (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:10000. bržkone z daritvenim prostorom, ki je bil morda v pozni antiki zaradi izrednega razgleda, pa tudi vsesplošno sprejetega kršcanstva, spremenjen v opazovalno tocko (Dular 2008, 130). Ker najdišce ob izidu monografije Jugovzhodna Slovenija v starejši železni dobi še ni bilo natancno analizirano, je v katalogu obravnavano zgolj kot casovno neopredeljeno neutrjeno naselje (Dular, Tecco Hvala 2007, 332). Arhivski viri (vir 1) I. Kušljan, Zapisnik in poslovna knjiga 1897-1923, zv. I, str. 64 (Arhiv AO NMS). (vir 2) Pecnikovo pismo Dežmanu z dne 8. 9. 1886 (Ar­hiv RS, fond AS 854, Dežman Karl, fasc. 3). (vir 3) J. Pecnik, Beschreibung von Neviodunum und Umgebung aus der prähistorischen Zeit 1889, 13 (Arhiv RS, fond AS 1100, C. kr. spomeniški urad, K 59/114). Literatura Dular 2008, 129 s. Dular, Tecco Hvala 2007, 332. Kušljan 1968, 113. Petru P. in S. 1975, Mihovo. – V: ANSL, 222. Sl. 419/3: Pogled na Mihovo in severna pobocja Gorjancev, ki se dvigajo nad vasjo. Kat. št.: 419A Najdišce: Vratolom. Kraj: Mihovo. TTN5: Kostanjevica 42; GKY: 526669 - GKX: 71171. Tip najdišca: naselje? Datacija: pozna bronasta doba, starejša železna doba. Opis Vratolom je ime za manjši kucelj slabih 360 m južno od Grobišc (glej sl. 419/2, 419A/1). Na njem so ohranjeni ostanki zidovja, ki je v pozni antiki zapiralo dostop do jedra naselja na Zidanem gabru (sl. 419A/2). Tocka je bila obljudena tudi v prazgodovini, kar dokazujejo tamkajšnje najdbe (Dular 2008, 130 in 138, t. 7-8). Ce se pod anticnimi zidovi skrivajo tudi prazgodovinske stavbne ostaline, brez sondiranja ni mogoce ugotoviti. Potek raziskav Na Vratolomu je konec 19. stoletja kopal Ignac Kušljan in našel poleg poznoanticnega gradiva tudi nekaj prazgodovinskih predmetov, ki so prispeli v ljubljanski Deželni muzej (vir 1; Kušljan 1968, 112 s). Dokaz za obljudenost v pozni bronasti dobi je fragment sulicne osti, najden s pomocjo detektorja kovin na vzhodnem pobocju vzpetine, ki ga hrani Dolenjski muzej. Drugi predmet - našel ga je že Kušljan - je iz železne dobe. Gre za fragment bronaste nanožnice kakršne so nosili na zacetku mladohalštatskega obdobja. Z Vratoloma so tudi številni brusni kamni, vijcki za prejo in uteži za statve - tudi te predmete je v Ljubljano poslal Kušljan - vendar pa ni gotovo, ce so iz prazgodovinskega obdobja. Naj omenimo še to, da je bila na bližnjem Zidanem gabru, kjer je v pozni antiki stala cerkev z drugimi objekti, najdena pasna spona t. i. viniške razlicice, ki dokazuje, da je bil greben poseljen tudi v mlajši železni dobi. Pra­zgodovinske najdbe z Vratoloma je objavil Janez Dular, poznoanticne pa Sonja Petru (Dular 2008, 130 s in 138 s, t. 7-8; Petru, S. 1967, 435 ss). Arhivski vir (vir 1) Kušljanovi pismi Müllnerju z dne 12. 1. 1897 in 9. 2. 1897 (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). Literatura Dular 2008, 130 s in 138 s, t. 7-8. Kušljan 1968, 112 s. Petru P. in S. 1975, Mihovo. – V: ANSL, 223. Petru, S. 1967, 435 ss. Kat. št.: 420 Najdišce: Tisovec. Kraj: Mihovo. TTN5: Kostanjevica 43; GKY: 526931 - GKX: 71031. Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Najdišce bronastega meca lahko lociramo le približno na osnovi Kušljanovega pisma, v katerem je zapisal, da je bil najden v gozdu Tisovec ali Belem po­toku (vir 1). Podatek v njegovih Spominih je nekoliko drugacen, saj pravi, da ga je našel neki lovec cetrt ure od Grobišc oziroma Zidanega gabra (Kušljan 1968, 115 s). Ocitno gre za obmocje treh grap po katerih se stekajo površinske vode v Kobilji potok (sl. 420/1). Potek raziskav Mec je za Deželni muzej v Ljubljani odkupil Ignac Kušljan (Kušljan 1968, 115 s). Arhivski vir (vir 1) Kušljanovo pismo Müllnerju z dne 4. 1. 1897 (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 334. Kušljan 1968, 115 s. Petru P. in S. 1975, Mihovo. – V: ANSL, 222. Šinkovec 1995, 107 s. Kat. št.: 421 Najdišce: Gradec. Kraj: Mihovo. TTN5: Kostanjevica 42; GKY: 526613 - GKX: 72174. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: pozna bronasta doba, mlajša železna doba?, poznoanticna doba. Opis Naselje leži na skrajnem severnem koncu grebena, ki se strmo spušca v grapo Kobile (sl. 421/1). Nanj se najlažje povzpnemo z juga, in sicer preko ozkega sedla, ki se zakljuci z manjšim kucljem. Ta naravna vzpetina, imenovana Gavge, je bila vkljucena v obrambni sistem gradišca. Varovala je naselje z najlažje dostopne strani. Gradec ima podolgovato obliko, ki je prilagojena konfiguraciji grebena. Poselitveni ostanki so se ohranili kot terase (sl. 421/2). Na vzhodni strani sta dve. Prva se pricenja tik za kucljem, ki je zapiral dohod v naselje. Njen potek je na zacetku nekoliko spremenjen, nato pa postane rob zelo jasen in se po dobrih sto metrih iztece v severovzhodnih pobocjih. Druga terasa je deset metrov nižje od prve. V južnem koncu je prislonjena ob njen bok, kmalu pa se odmakne in poteka v skoraj ravni liniji do skrajnega severnega konca naselja, kjer prav tako izgine v tamkajšnjem pobocju. Naselje je bilo jasno zamejeno tudi na zahodu. Obroblja ga zelo lepa terasa, ki v širokem loku precka pobocja. Vec manjših med seboj nepovezanih teras je opaziti tudi v notranjosti naselja. Ocitno gre za poselitvene platoje, na katerih so stale stavbe. Vhod v naselje je bil na južni strani, kjer je najlažji dostop. Kot smo že omenili, je bil na tem mestu v obram­bo ucinkovito vkljucen manjši kucelj, ki je bil morda dodatno utrjen. Pred to naravno vzpetino sta vidna dva precna jarka. Ker je teren zaradi novejših kopanj mocno razrit, ju v nacrtu nismo dokumentirali. Sodec po obliki, sta jarka poznoanticna. Potek raziskav Hribcek Gavge omenja v svojih Spominih in pismih že Ignac Kušljan (Kušljan 1968, 113). Iz zapisov lahko razberemo, da je leta 1899 na Gavgah tudi kopal in našel nekaj prazgodovinskih predmetov, ki jih je poslal v ljubljanski muzej (vir 1; vir 2; vir 3). Najverjetneje izvirajo od tu tudi predmeti, ki jih je na Gorjancih našel naslednje leto (1900), hrani pa jih dunajski Naravoslovni muzej. Kušljan je raziskoval tudi raven del grebena pred Gavgami (ledina Brezje oziroma Britof - prim. sl. 419/2), kjer je pred njim kopal že Ferdinand Schulz, vendar pa je našel vecinoma prazne poznoanticne grobove (Kušljan 1968, 113). Narodni muzej Slovenije hrani z ledine Sl. 421/4: Gradec nad Mihovim; A: tloris hiše, B: ležišca za temeljne pragove (po Dular, Tecco Hvala 2007). Britof v Gorjancih fragmentirano latensko fibulo vrste Podzemelj in bronast okov. Oba predmeta je v Ljubljano poslal Kušljan (vir 5). Vecje izkopavanje so na Gradcu med letoma 1987-1989 opravili sodelavci Zavoda za varstvo naravne in kulturne dedišcine iz Novega mesta pod vodstvom Danila Brešcaka. Raziskali so skrajni severovzhodni del najdišca, kjer se greben razširi v manjši plato. Izko­pavanja so pokazala, da je na tem mestu stala pozno­anticna (najverjetneje pokopališka) cerkev, ki je sodila k socasnemu naselbinskemu kompleksu na bližnjem Zidanem gabru. Pod cerkvenimi temelji so bile odkrite tudi bogate prazgodovinske ostaline: luknje za stojke, tloris pravokotne hiše (sl. 421/3, 421/4) in razmeroma številno keramicno gradivo, ki skupaj z bronasto iglo dokazuje, da je bil Gradec poseljen že v pozni bronasti dobi (Brešcak 1988, 232 s; Brešcak 1990b, 107 s; Brešcak 1990c, 153 s; Dular 1993, 101 ss; Brešcak 1997, 101 s; Dular 2008, 126 ss). Arhivski viri (vir 1) I. Kušljan, Zapisnik in poslovna knjiga 1897-1923, zv. I, str. 51, 53 in 58 (Arhiv AO NMS). (vir 2) Kušljanivo pismo Müllnerju z dne 4. 4. 1899 (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). (vir 3) Erwerbungen des krainischen Landesmuseums (akcesijska knjiga) 1899/32 (Arhiv AO NMS). (vir 4) Kušljanovo pismo Szombathyju z dne 28. 4. 1900 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 5) Erwerbungen des krainischen Landesmuseums (akcesijska knjiga) 1897/16d (Arhiv AO NMS). Literatura Brešcak 1988, 232 s. Brešcak 1990b, 107 s. Brešcak 1990c, 153 s. Brešcak 1997, 101 s. Dular 1993, 101 ss, t. 4: 1-10. Dular 2008, 126 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 334, sl. 252. Kušljan 1968, 113. Kat. št.: 422 Najdišce: Hribec. Kraj: Mihovo. TTN5: Kostanjevica 32; GKY: 525927 - GKX: 73279. Tip najdišca: plano grobišce, gomilno grobišce. Datacija: starejša železna doba, mlajša železna doba, rimska doba. Opis Najvecja in hkrati najpomembnejša mihovska ne­kropola z vec sto grobovi se je razprostirala po ploskem hrbtu, ki se vlece v jugovzhodni smeri od križišca sredi vasi (sl. 422/1). To je dvignjen svet, na katerem so bile v casu izkopavanja njive in sadovnjaki, danes pa so tu travniki in vinograd. Potek raziskav Potek raziskav na Hribcu je z natancno analizo ar­hivskih virov rekonstruiral Janez Dular, zato na tem me-stu ponovno objavljam ugotovitve (Dular 2008, 114 ss). Kot piše v svojih Spominih Ignac Kušljan, so na tem mestu zadeli na prve najdbe domacini, ki so neke pomladi kopali jamo za steber nove ograde. Ko je po nakljucju zve­del, da so pri tem našli majhno zapestnico in del železnega meca, se je takoj odlocil za izkopavanje. Osemnajstega avgusta 1899 je na vrtu Jožefa Ferkola iz Mihovega 10 (parc. št. 1661 k. o. Vrhpolje) zasadil prvo lopato in že prvi dan našel po dve bronasti in stekleni zapestnici, dva meca, štiri fibule, sedem sulic in vec korald (vir 1; Kušljan 1968, 113 s). To ga je spodbudilo, da je nadaljeval z deli ter do konca septembra prekopal 33 m dolg in 19 m ši­rok prostor (sl. 422/2), na katerem je našel natanko 1343 predmetov (vir 1, str. 62 in 66 ss; vir 2). Manjši del najdb (233 kosov) je 7. septembra poslal v Ljubljano, preostalo gradivo pa na Dunaj, saj se je že slab teden kasneje od­locil, da bo grobišce izkopal za tamkajšnji Naravoslovni dvorni muzej (vir 3). Na nacrtu Ferkolove parcele (kat. št. 1661) je Kušljan zabeležil 40 grobov, vendar pa je bilo to število zanesljivo vecje, kar dokazujejo številne najdbe brez ohranjenih celot, ki jih s tega obmocja hranita tako dunajski kot tudi ljubljanski muzej. Po opravljenem izkopu na Ferkolovem vrtu se je v zacetku oktobra 1899 Kušljan premaknil na severno ležeco parcelo 1663 k. o. Vrhpolje, ki je bila v lasti Franca Bratkovica iz Mihovega 9. Tokrat se je odlocil, da bo prekopal nekoliko manjši prostor (15 m x 10 m), na katerem pa je kljub temu odkril 15 grobov in vec sporadicnih najdb, ki so po zakljucenih delih prispele v dunajski Naravoslovni muzej. Nadaljnje izkopavanje je potekalo na parceli 1657 k. o. Vrhpolje, ki se je izkazala za najbogatejši predel grobišca. Njiva je bila v lasti Jožefa Brišarja iz Mihovega Sl. 422/2: Hribec v Mihovem; pozicije izkopnih površin (po Dular 2008). M. = 1:2000. 13. Kušljan jo je pricel kopati na severni strani in sicer po celi širini, saj ni želel spregledati nobenega groba. Izkopavanja so s krajšimi predahi potekala ves oktober in november 1899, nato pa je z deli prekinil, saj se je že bližala zima (vir 4). Vendar Kušljan ni dolgo pocival. V Mihovo se je vrnil že sredi januarja naslednjega leta (1900), kopal še nekaj dni, nato pa je zaradi skromnih najdb z deli zakljucil (vir 1, str. 89 s; vir 5). Kot je moc razbrati iz ohranjenih nacrtov, je na Brišarjevi njivi odkril 191 grobov in nekaj sporadicnih najdb, ki jih je prav tako poslal v dunajski Naravoslovni muzej. Nadaljnje raziskave so potekale na jugovzhodnem koncu grobišca in sicer na parceli 1655 k. o. Vrhpolje, ki je bila v lasti Franca Cukajne iz Mihovega 11. Kušljan jo je pricel kopati sredi marca 1900, z deli pa je koncal v zacetku maja istega leta (vir 1, str. 92 ss; vir 6). Z izplenom je bil zadovoljen, saj je na 26 m dolgem in v povprecju 8 m širokem prostoru izkopal 60 grobov. Delo na Hribcu je nato vec kot leto dni pocivalo. Kušljan se je sicer veckrat oglasil v vasi, kupil tu in tam od kmetov kakšen slucajno najden predmet, ponovno pa je v Mihovem zakopal šele 6. septembra 1902. Raziskati se je namenil še njivo na zahodnem delu Hribca (parc. št. 1656 k. o. Vrhpolje). Raztezala se je ob prostoru, ki ga je že prekopal leta 1899 (sl. 422/2). Njen lastnik je bil Jožef Bratkovic iz Mihovega 21. Kušljan je pricel z deli na severozahodni strani njive, nato pa je v dveh pasovih postopoma prodiral proti drugemu koncu parcele (vir 7). Kopal je ves september, oktober in november, ko je z izkopavanji zakljucil zaradi snega (vir 1, str. 117 ss; vir 8). V Mihovo se je vrnil februarja naslednje leto (1903). Nameraval je prekopati še preostanek njive, vendar pa je nad rezultati kmalu obupal. Našel je namrec le crepinje posod, ki mu seveda niso mogle povrniti stroškov (vir 1, str. 124; vir 9). Ne glede na to, pa bera ni bila tako slaba. Kušljan je na Bratkovicevi njivi odkril 78 grobov, ki jih je z nacrtom poslal na Dunaj. S prenehanjem del na parceli 1656 se je zakljucilo tudi raziskovanje nekropole na Hribcu v Mihovem. Na osnovi Szombathyjevih pa tudi Kušljanovih beležk lahko zakljucimo, da nacin pokopa na Hribcu ni bil ves cas enak. V starejši železni dobi so tu pokopavali cela trupla, vprašanje je le, ce so preko njih nasuli go-milo. Za kaj takega sicer nimamo neposrednih dokazov, glede na nacin pokopa, ki je bil v navadi pri dolenjski halštatski skupnosti, pa lahko predpostavljamo, da je na Hribcu v tem casu stala ena, morda tudi vec manjših gomil. Kasnejše grobišce iz mlajše železne in iz rimske dobe, ki je nastalo na istem mestu, je bilo plano. Toda, medtem ko so bili latenski grobovi v veliki vecini še vedno skeletni, pa se je s prihodom Rimljanov tudi tu dosledno uveljavil žgan pokop. Arhivski viri (vir 1) I. Kušljan, Zapisnik in poslovna knjiga 1897-1923, zv. I, str. 59 ss (Arhiv AO NMS). (vir 2) Kušljanovo pismo Szombathyju z dne 30. 9. 1899 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 3) Kušljanovo pismo Szombathyju z dne 11. 9. 1899 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 4) Kušljanovo pismo Szombathyju z dne 26. 11. 1899 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 5) Kušljanovi pismi Szombathyju z dne 16. 1. 1900 in 12. 3. 1900 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 6) Kušljanova pisma Szombathyju z dne 12. 3. 1900, 30. 3. 1900, 23. 4. 1900 in 6. 5. 1900 (Fundaktenar­chiv NHMW). (vir 7) Szombathy, Tagebuch, Büchel 109, 8 (Fundak­tenarchiv NHMW). (vir 8) Kušljanovo pismo Szombathyju z dne 28. 11. 1902 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 9) Kušljanovi pismi Szombathyju z dne 24. 2. 1903 in 19. 4. 1903 (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Božic 1990, 79 s. Dular 2008, 114 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 334. Kušljan 1968, 113 s. Petru P. in S. 1975, Mihovo. – V: ANSL, 223. Kat. št.: 423 Najdišce: Trnišca. Kraj: Mihovo. TTN5: Kostanjevica 32; GKY: 526221 - GKX: 73167. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: pozna bronasta doba, mlajša železna doba. Opis Naselje, kateremu so pripadala mihovska grobišca, je bilo na Trnišcih, ozkem grebenu, ki se vlece vzhodno od vasi (glej sl. 422/1). Greben je na vzhodni in zahodni strani omejen z globokima grapama Žirpoha in Kobile, proti jugu pa se preko širokega hrbta spoji z ostalim hri­bovjem. Trnišca prekriva listnat gozd, tla so iz apnenca. Zacetek grebena je skoraj raven vendar mocno razdrapan. Prepredajo ga številni useki opušcenih kolo­vozov, na vec mestih pa je mogoce opaziti tudi sledove vkopov. Kdaj so nastali, nismo uspeli ugotoviti, zelo verjetno pa je, da so recentni. Na prehodu iz ravnega v strmejši del grebena se nenadoma dvigne 30 metrov široka in 8 metrov visoka vzpetina, ki ji domacini pravijo Glavica (sl. 423/2). Hribec ima obliko kope z enakomer-no padajocimi pobocji, le na južni strani je strmina vecja (sl. 423/3). Tu je bil morda pred njim izkopan celo manjši jarek, kar pa bi bilo treba preveriti s sondo. Glavica je v svoji osnovi naraven kucelj, ki so ga na vrhu dodatno utrdili suhim zidom. Pred seboj imamo torej klasicni oddvojni okop, ki je odlicno zapiral dostop v naselje. Severno od Glavice se namrec teren znova nekoliko razširi, naklon pa postane bolj blag. Mestoma je moc najti tudi manjše ravne predele. Prav po sredini hrbta vodi slabo vzdrževana (vecinoma zarašcena) gozdna pot (sl. 423/2). Nekako 250 metrov severneje se širok in enako­merno nagnjen hrbet Trnišc zakljuci v delno zasutem, vendar še vedno dobro vidnem jarku, ki poteka precno preko grebena. Jarek je širok 6 metrov in globok 2 me-tra. V sredini je delno zasut. Cez zasuto mesto je vcasih vodila pot, danes pa je speljana slabih 15 metrov vstran po zahodnem pobocju Trnišc. Prostor severno od precnega jarka je zopet zelo raz­giban in nekoliko bolj strm. Tudi preko njega je ocitno tekla pot, ki pa je danes opušcena. Drugih poselitvenih struktur (teras ali podobnega) na tem mestu ni opaziti. Petinštirideset metrov severneje je greben presekan z drugim precnim jarkom, ki je širok 8 m in globok 3,5 m. Prostor za jarkom je preoblikovan v manjši plato, na katerem so tri ravne površine, ki merijo 7 m x 5 m. Površine so med seboj locene z dvema 0,7 metra viso­kima stopnicama. Še bolj proti severu greben preseka tretji jarek. Njegova širina znaša 11 m, globok pa je 2,5 m. Na vzhodni strani je bil delno spremenjen, saj je na tem mestu viden manjši, najverjetneje recentni vkop. Severno od precnega jarka je še en nizek kucelj, v katerega je na vzhodni strani vsekana manjša terasa (7 m x 5 m). Kdaj je nastala, je težko reci. Vsekakor je to zadnji in hkrati najnižji predel Trnišc, ki je bil še lahko poseljen. Od tu naprej je namrec le še skalni skok, pod njim pa sotocje Žirpoha in Kobiljega potoka. Višinska razlika med zgornjim in spodnjim koncem Trnišc znaša slabih osemdeset metrov. Pripadajoce grobišce je bilo zahodno od naselja (Hribec v Mihovem - kat. št. 422; sl. 422/1). Potek raziskav Potek raziskav na Trnišcih je z natancno analizo arhivskih virov rekonstruiral Janez Dular, zato na tem mestu ponovno objavljam ugotovitve (Dular 2008, 121 ss). Naselje na Trnišcih omenja Ignac Kušljan. Maja 1897 je namrec izvedel, da so domacini na Glavici izko­pali keltski srebrnik, sam pa je pri ogledu terena našel nožek in kos žlindre, zato je menil, da je na kuclju stal topilnik železa (vir 1). Januarja 1899 se je odlocil, da bo Glavico raziskal. Zakopal je na vrhu vzpetine, vendar pa je že po nekaj dnevih odnehal, saj so bile, kot sam pravi, najdbe neznatne. Našel je le nekaj kosti in kose prežgane ilovice z odtisi protja, vendar pa je kljub temu ostal preprican, da so na Glavici topili železo (vir 2). Kasneje je na Trnišcih zraven Glavice po malem kopal eden od domacinov in imel vec srece. Našel je namrec keltski srebrnik, latensko fibulo, vec železnih žebljev in srednjeveško spono, vse predmete pa je predal Kušljanu, ki jih je poslal v Ljubljano (vir 3; vir 4; vir 5; Kušljan 1968, 115). V šestdesetih letih je na Glavici raziskoval Vinko Šribar. Ocistil je Kušljanov izkop in ga vkljucil v sondo, ki jo je izkopal preko cele vzpetine. Na strmem pobocju je ugotovil tri nasipe z vencem kamnov na robu teras. Na najvišji terasi je stal objekt iz zloženega kamenja, ki ni bilo vezano z malto. Njegove oblike in velikosti ni mogel ugotoviti. V Kušljanovem zasipu so ob tej priliki našli vec kosov žlindre in nekaj fragmentov najbrž poznolatenske keramike (Šribar 1968-1969, 196 s). Leta 1994 je ekipa Inštituta za arheologijo v okviru projekta Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem na Trnišcih izkopala dve sondi in v njih odkrila skromne poselitvene strukture. Ocišcen je bil tudi vzhodni profil nezasute Šribarjeve sonde preko Glavice, ki je potrdil domnevo, da ni cisto naravna tvorba (sl. 423/4). Na njenem vrhu je namrec še vedno ohranjeno cez 2 m visoko kamnito nasutje, s katerim so dodatno utrdili vzpetino. Kako je bila fortifikacija zgrajena, pa iz profila ni bilo moc razbrati. Naselje je bilo obljudeno v pozni bronasti dobi in v poznolatenskem obdobju, s Trnišc pa je znanih tudi ne­kaj rimskih in srednjeveških najdb (Dular 2008, 124 ss). Arhivski viri (vir 1) Kušljanovo pismo Müllnerju z dne 19. 5. 1897 (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). (vir 2) Kušljanovi pismi Müllnerju z dne 14. 1. 1899 in 15. 1. 1899 (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). (vir 3) I. Kušljan, Zapisnik in poslovna knjiga 1897-1923, zv. I, str. 56-58 (Arhiv AO NMS). (vir 4) Kušljanovi pismi Müllnerju z dne 23. 1 1899 in 15. 7. 1899 (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). (vir 5) Erwerbungen des krainischen Landesmuseums (akcesijska knjiga) 22/1899, 38/1899, 44/1899 (Arhiv AO NMS). Literatura Dular 2008, 121 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 334, sl. 253. Kušljan 1968, 115. Petru P. in S. 1975, Mihovo. – V: ANSL, 223. Šribar 1968-1969, 196 s. Sl. 423/3: Trnišca pri Mihovem; Glavica - oddvojni okop, pogled z jugovzhoda. Foto Janez Dular (2000). Sl. 423/4: Trnišca pri Mihovem; vzhodni profil Šribarjeve sonde na vrhu Glavice. Foto Janez Dular (2000). Kat. št.: 424 Najdišce: – Kraj: Mihovo. TTN5: Kostanjevica 32; GKY: 525891 - GKX: 73391. Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: pozna bronasta doba. Opis V Mihovem je bila najdena bronasta tulasta sekira. Tocna lokacija ni znana (sl. 424/1). Potek raziskav Okolišcine najdbe niso znane, sekiro hrani dunajski Naravoslovni muzej (Šmid 1909, 127; Šinkovec 1995, 75). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 335. Petru P. in S. 1975, Mihovo. – V: ANSL, 224. Šinkovec 1995, 75, t. 20: 123. Šmid 1909b, 127. Sl. 424/1: Mihovo; središce naselja (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 425 Najdišce: Selo. Kraj: Gorenje Vrhpolje. TTN5: Kostanjevica 32; GKY: 526565 - GKX: 73495. Tip najdišca: gomilno grobišce (12 gomil). Datacija: starejša železna doba. Opis Nekropola leži na ploskem grebenu, ki ga z jugo­zahodne strani omejuje grapa Kobile, s severovzhoda pa globoko vrezana dolina Vratljanskega potoka (sl. 425/1). Grobišce lahko razdelimo na dva dela. Prvih deset go-mil leži v vrsti na skrajnem severnem koncu grebena dve pa dobrih 200 m višje ob poti, ki vodi v Gorjance (sl. 425/2). Mere: Gomila 1: premer 14 m, višina 1,5 m (v sredini ima vkop) - (sl. 425/3). Gomila 2: premer 14 m x 19 m, višina 2 m (dvomljiva). Gomila 3: premer 8 m, višina 1 m (prekopana). Gomila 4: premer 6 m, višina 0,7 m (v sredini ima vkop). Gomila 5: premer 12 m, višina 1 m (v sredini ima vkop). Gomila 6: premer 8 m, višina 1 m. Gomila 7: premer 8 m, višina 1 m (dvomljiva). Gomila 8: premer 9 m, višina 2 m (v sredini ima vkop) - (sl. 425/4). Gomila 9: premer 12 m, višina 2,5 m (v sredini ima vkop). Gomila 10: premer 10 m x 15 m, višina 2,5 m (v sredini ima vkop) - (sl. 425/5). Gomila 11: premer 13 m, višina 1,5 m (v sredini ima vkop). Gomila 12: premer 7 m, višina 0,5 m (dvomljiva). Potek raziskav Gomilno grobišce na Gorenjem selu je bilo od­krito 1897. leta. Takrat je kmet Pavlenc iz Stare vasi pri Šentjerneju izkopal v eni od gomil bronasto celado, ki je s posredovanjem Ignaca Kušljana prišla v Deželni muzej (vir 1; Kušljan 1968, 106). Spomladi istega leta si je najdišce ogledal Alfons Müllner (vir 2; Müllner 1897, 23 s). Gomilo, v kateri je bila najdena celada je raziskal do konca, naredil pa je tudi skico grobišca (sl. 425/6). Na njej pa ni zabeležil obeh višje ležecih gomil, ceprav Sl. 425/2: Selo nad Gorenjim Vrhpoljem; tloris gomilnega grobišca (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Sl. 425/3: Selo nad Gorenjim Vrhpoljem; gomila 1, pogled s severozahoda. Foto janez Dular (1991). Sl. 425/4: Selo nad Gorenjim Vrhpoljem; gomila 8, pogled s severa. Foto Janez Dular (1991). Sl. 425/5: Selo nad Gorenjim Vrhpoljem; gomila 10, pogled s severozahoda. Foto Janez Dular (1991). je bila ena znana že Kušljanu (vir 3). Nasprotno pa smo pri rekognosciranju leta 1991 ugotovili, da sta gomili XI in XII na njegovi skici naravna grebena med opušcenimi gozdnimi potmi. Ker je bilo najdišce zaradi najdbe celade obetavno, je junija 1897 Ignac Kušljan na Selu zakupil za Deželni muzej štiri gomile (vir 4). Nekatere je prekopal, saj je leta 1897 v Ljubljano od tu poslal pošiljko najdb, kopal pa je tudi avgusta 1899 (vir 5; vir 6). Kušljan se je mudil na Selu vsaj še enkrat. Junija 1902 je namrec nacel dve gomili (najverjetneje 4 in 5), najdbe s teh izkopavanj pa so prispele v dunajski Nara-voslovni muzej (vir 7; vir 6, str. 116). Objavil jih je Janez Dular (Dular 2003, 179 ss). Arhivski viri (vir 1) Kušljanovo pismo Müllnerju z dne 10. 5. 1897 (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). (vir 2) Müllnerjevo pismo Deželnemu odboru z dne 16. 7. 1896 (Arhiv RS, fond AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko IX-5, 1897/8428). (vir 3) Kušljanovo pismo Müllnerju z dne 20. 6. 1897 (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). (vir 4) I. Kušljan, Kupne pogodbe in pobotnice (6. 7. 1897) - (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). (vir 5) Kušljanovi pismi Müllnerju z dne 2. 8. 1897 in 15. 8. 1899 (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). (vir 6) I. Kušljan, Zapisnik in poslovna knjiga 1897-1923, zv. I, str. 4 in 59 (Arhiv AO NMS). (vir 7) Kušljanovo pismo Szombathyju z dne 12. 6. 1092 (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Dular 2003, 179 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 335, sl. 254. Kušljan 1968, 106. Müllner 1897, 23 s. Petru, S. 1975, Gorenje Vrhpolje. – V: ANSL, 221. Kat. št.: 426 Najdišce: – Kraj: Gorenje Vrhpolje. TTN5: Kostanjevica 32; GKY: 525830 - GKX: 74570. Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Pri Gorenjem Vrhpolju je bila najdena bronasta tulasta sekira. Tocna lokacija ni znana (sl. 426/1). Potek raziskav Okolišcine najdbe niso znane, sekiro hrani Narodni muzej Slovenije (Kušljan 1968, 106; Šinkovec 1995, 71). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 335. Kušljan 1968, 106.Šinkovec 1995, 71, t. 18: 110. Sl. 426/1: Gorenje Vrhpolje; središce naselja (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 427 Najdišce: Stražnik. Kraj: Vratno. TTN5: Kostanjevica 32; GKY: 526628 - GKX: 74407. Tip najdišca: gomilno grobišce (4 gomile). Datacija: starejša železna doba. Opis Severno od poti, ki pelje cez Stražnik na Novo goro, so v gozdu štiri gomile (sl. 427/1, 427/2). Mere: Gomila 1: premer 18 m, višina 2,5 m (v sredini je velik vkop). Gomila 2: premer 15 m, višina 1,5 m (gomila je bila leta 1988 v celoti odstranjena pri gradnji vikenda). Gomila 3: premer 24 m, višina 3 m (severna polovica gomile je odnesena). Gomila 4: premer 15 m, višina 1,5 m (v sredini ima vecji vkop in na zahodni strani vec manjših). Potek raziskav Gomilno grobišce na Stražniku omenja Jernej Pecnik (vir 1). Ignac Kušljan je v eni od gomil dobil vec zapestnic, 10 bronastih pušcic, 4 fibule, 2 sulici, nekaj posod in drugih malenkosti (Kušljan 1968, 107). Posa­mezne predmete so našli tudi kmetje, Kušljan pa jih je od njih odkopaval in pošiljal v Ljubljano (vir 2; vir 3). Nekaj predmetov s Stražnika pri Vratnem je pridobil tudi Pecnik, ki jih je poslal v dunajski Naravoslovni muzej (vir 4; Rutar 1897, 184). Objavil jih je Janez Dular (Dular 2003, 177 s). Arhivski viri (vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 113 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). (vir 2) I. Kušljan, Sporocila Deželnemu muzeju v Ljublja­ni (8. 12. 1898) - (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). (vir 3) I. Kušljan, Zapisnik in poslovna knjiga 1897-1923, zv. I, str. 35 in 38 (Arhiv AO NMS). (vir 4) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 27. 6. 1896 (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Dular 2003, 177 s, t. 14: 1-4. Dular, Tecco Hvala 2007, 335 s, sl. 255. Kušljan 1968, 107. Petru, S. 1975, [Vratno]. – V: ANSL, 225. Rutar 1897, 184. Sl 427/2: Stražnik pri Vratnem; tloris gomilnega grobišca (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Sl. 427/3: Stražnik pri Vratnem; najdbe iz gomil (po Dular 2003). Kat. št.: 428 Najdišce: Kolosek. Kraj: Apnenik. TTN5: Kostanjevica 33; GKY: 527604 - GKX: 74675. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Sredi vasi Apnenik je 14 m široka in 1 m visoka gomila. Na temenu ima velik vkop. Gomila je postavlje­na na manjši, z gozdom porašcen greben, ki se zložno spušca proti severu (sl. 428/1). Potek raziskav Ignac Kušljan omenja v Apneniku dve gomili, od katerih naj bi bila ena prekopana. V njej so našli le zdrob­ljeno posodo (Kušljan 1968, 107). Ocitno jo je poslal v dunajski Naravoslovni muzej, ki hrani z Apnenika fragmentiran ciborij. Objavil ga je Janez Dular (Dular 2003, 176). Druge gomile pri terenskem pregledu okolice vasi leta 1991 nismo uspeli najti. Morda je bila v preteklosti odstranjena. Literatura Dular 2003, 176, t. 11: 6. Dular, Tecco Hvala 2007, 335. Kušljan 1968, 107. Petru, S. 1975, Apnenik. – V: ANSL, 220. Kat. št.: 429 Najdišce: Gradec. Kraj: Vratno. TTN5: Kostanjevica 33; GKY: 527610 - GKX: 73890. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Gradec je hrib, ki se dviga jugovzhodno od vasi Vratno (sl. 429/1). Njegova pobocja so z vzhoda, severa in zahoda razmeroma strma, z južne strani pa vodi vanj po spušcajocem se grebenu zložna pot. Naselje ima ovalno obliko. Obod je sklenjen, vendar pa v celotnem poteku ni povsod enako dobro ohranjen (sl. 429/2). V južnem predelu mu namrec lahko sledimo po robu lepe terase, pod katero je razmeroma strma ježa. Terasa preide nato v manjši okop, ki se je ohranil prav na tistem mestu, kjer vodi na vrh najlažji dostop. Vse kaže, da je bil ta predel naselja prav zaradi ugodnega pristopa posebej skrbno zavarovan. Okop na vzhodni strani preide v ježo, ki pa se kmalu iztece v pobocju. V jugovzhodnem predelu naselja obod ni vec ohranjen, vendar je iz konfiguracije terena mogoce razbrati, kje je potekal. Po približno 70. metrih vrzeli se namrec zopet pojavi lepa terasa, ki pa prav tako kmalu izgine v severnih pobocjih. Na tem predelu naselja je potek oboda najbolj problematicen, zelo dobro pa je zopet ohranjen na skrajnem severnem koncu Gradca, kjer mu lahko sledimo po robu mocne ježe. Notranjost je prostrana. Izravnav, ki bi bile delo cloveških rok, ni opaziti, ce seveda odmislimo terase, ki so nastale za samim robom naselja. Potek raziskav Gradec omenja Ignac Kušljan, vendar pa ne kot na­selbinsko tocko (Kušljan 1968, 118). Tu naj bi bil najden fragment kamnitega kladiva, ki je v Dolenjskem muzeju v Novem mestu, in jagoda, ki jo hrani Narodni muzej v Ljubljani. V ANSL se najdišce omenja pod dvema imenoma in sicer Gradec pri Pleterjih in Zagradec nad Vratnim (Petru, S. 1975, 224 s). Leta 1994 je ekipa Inštituta za arheologijo pod vodstvom Primoža Pavlina v okviru projekta Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem na gradišcu izkopala sondo in na osnovi najdb ugotovila, da je bilo naselje obljudeno v pozni bronasti dobi. Impresivno je bilo odkritje kupa razbite loncenine kuhinjskega posodja (sl. 429/3). Terenski izvidi še niso objavljeni, najdbe hrani Narodni muzej Slovenije. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 335 s, sl. 256. Križ 1988e, 215. Kušljan 1968, 118.Petru, S. 1975, Sela pri Šentjerneju in [Vratno]. – V: ANSL, 224 s. Sl. 429/3: Gradec nad Vrat­nim; sonda 1, razbita lon-cenina. Foto Primož Pavlin (1994). Kat. št.: 430 Najdišce: – Kraj: Veliki Ban. TTN5: Kostanjevica 33; GKY: 529222 - GKX: 75221. Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Pri Velikem Banu je bila najdena bronasta tulasta sekira. Tocna lokacija ni znana (sl. 430/1). Potek raziskav Okolišcine najdbe niso znane, sekiro hrani Nara-voslovni muzej na Dunaju (Šinkovec 1995, 75). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 336. Šinkovec 1995, 75, t. 20: 124. Sl. 430/1: Veliki Ban; središce naselja (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 430A Najdišce: Štrajbos Kraj: Ržišce. TTN5: Kostanjevica 34; GKY: 529850 - GKX: 75830. Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: neopredeljeno. Opis Najdišce leži zahodno pod cerkvijo Sv. Magdalene (sl. 430A/1). Potek raziskav Leta 1897 je Ignac Kušljan na Štrajbosu našel kepo železove žlindre, ki jo je poslal v ljubljanski Deželni mu-zej (vir 1). Pri obhodu terena leta 1991 smo na površini njive našli obilico železove rude, zato je Müllnerjevadomneva, da je bila na Štrajbosu topilnica železa, verjet­na (Müllner 1909, 67). Starost najdišca brez sondiranja ni mogoce ugotoviti. Arhivski vir (vir 1) Kušljanovi pismi Müllnerju z dne 14. 4. 1897 in 10. 6. 1897 (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). Literatura Müllner 1909, 67. Petru 1975, Ržišce. - V: ANSL, 253. Sl. 430/A1: Štrajbos pri Ržišcu; pozicija najdišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 431 Najdišce: – Kraj: Gruca. TTN5: Kostanjevica 24; GKY: 529370 - GKX: 78220. Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: mlajša železna doba. Opis V potoku pri vasi Gruca (sl. 431/1) je bil najden bronast poznolatenski obrocek, okrašen z bradavicami. Potek raziskav Obrocek je leta 1897 poslal Ignac Kušljan v ljubljan-ski muzej, kjer je shranjen pod inv. št. P 4449 (vir 1). Arhivski vir (vir 1) Kušljanovo pismo Müllnerju z dne 10. 5. 1897 (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 336. Petru, S. 1975, Gruca. – V: ANSL, 222. Sl. 431/1: Gruca; središce naselja (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 432 Najdišce: Jerebova hiša. Kraj: Ostrog. TTN5: Kostanjevica 14; GKY: 529730 - GKX: 79250. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba? Opis Sredi Ostroga je ostanek 15 m široke in približ-no 1,5 m visoke gomile. Na njej stoji Jerebova hiša (sl. 432/1). Potek raziskav Gomilo omenja Ignac Kušljan, ki piše, da so bili v njej najdeni tudi naknadni rimski pokopi (Kušljan 1968, 110). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 336. Kušljan 1968, 110. Petru, S. 1975, Ostrog. – V: ANSL, 224. Kat. št.: 433 Najdišce: – Kraj: Ostrog. TTN5: Kostanjevica 14; GKY: 529660 - GKX: 79133. Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Iz Ostroga izvirata bronasta tulasta sekira in bro-nast nož. Tocni lokaciji nista znani (sl. 433/1). Potek raziskav Predmeta hrani Narodni muzej Slovenije, nož naj bi leta 1897 prinesel v Ljubljano Ignac Kušljan (Šinkovec 1995, 70 s in 117). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 337. Petru, S. 1975, Ostrog. – V: ANSL, 224. Šmid 1909b, 128. Šinkovec 1995, 70 s. in 117, t. 18: 109 in 35: 235. Sl. 433/1: Ostrog; središce naselja (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 434 Najdišce: Kuntariceva hosta. Kraj: Dobe. TTN5: Kostanjevica 25; GKY: 531545 - GKX: 78035. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Najdišce leži jugozahodno od vasi na manjšem z gozdom porašcenem grebenu (sl. 434/1). Potek raziskav Spomladi 1953 so delavci gozdne uprave pri krce­nju gozda za drevesnico naleteli na devet žganih grobov in jih unicili. Desetega (vseboval je žaro in latvico) je rešil prof. Miroslav Kugler iz Brežic (Gabrovec 1954, 147 ss). Najdbo hrani Posavski muzej iz Brežic. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 337. Gabrovec 1954, 147 ss. Petru 1975, Dobe. – V: ANSL, 252. Kat. št.: 435 Najdišce: Kosovo dvorišce. Kraj: Kostanjevica. TTN5: Kostanjevica 25; GKY: 533010 - GKX: 77770. Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: starejša železna doba. Opis Najdišce je na desnem bregu Krke v Kostanjevici (sl. 435/1). Potek raziskav Pri kopanju jame za elektricni drog so na Kosovem dvorišcu našli masivno bronasto zapestnico (Stare, Škaler 1958-1959e, 326). Hrani jo Posavski muzej v Brežicah. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 337. Petru, Kostanjevica. – V: ANSL 1975, 252.Stare, Škaler 1958-1959e, 326. Sl. 435/1: Kosovo dvorišce v Kostanjevici; pozicija najdišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 435A Najdišce: Jerovce. Kraj: Kostanjevica. TTN5: Kostanjevica 25; GKY: 533462 - GKX: 78346. Tip najdišca: neutrjeno naselje? Datacija: starejša železna doba? Opis Najdišce je na desnem bregu Krke severovzhodno od Kostanjevice (sl. 435A/1). Potek raziskav Spomladi 2007 so pri terenskem pregledu njiv ob vznožju manjšega ploskega grebena, ki se vlece proti vasi Slinovce, našli odlomke keramike, domnevno iz starejše in mlajše železne dobe (Vojakovic 2009, 93). Morda lahko novo odkrito lokacijo povežemo s Pecnikovim podatkom, v katerem omenja naselje na njivah pri vasi Slinovce (Pecnik 1904, 195). Pri terenskem pregledu leta 1991 njegove pozicije namrec nismo uspeli dolociti. Literatura Pecnik 1904, 195. Vojakovic 2009, 93. Sl. 435A/1: Jerovce pri Kostanjevici; pozicija najdišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 436 Najdišce: Gomile. Kraj: Sajevce. TTN5: Kostanjevica 16; GKY: 534050 - GKX: 79043. Tip najdišca: gomilno grobišce (21 gomil). Datacija: starejša železna doba. Opis Nekropola leži na travnikih, ki se vlecejo južno od vasi med reko Krko in cesto Kostanjevica-Brežice (sl. 436/1). Pri rekognosciranju nam je uspelo na tem prostoru locirati 21 gomil, od katerih pa je vecina za­radi obdelovanja polj oziroma odnašanja zemlje komaj vidnih (sl. 436/2). Mere (stanje 1991): Gomila 1: premer 8 m, višina 0,8 m (razkopana). Gomila 2: premer 13 m, višina 0,5 m (odstranjena). Gomila 3: premer 10 m, višina 1 m. Gomila 4: premer 12 m, višina 0,5 m (JZ polovica od­ stranjena). Gomila 5: premer 11 m, višina 0,5 m (razorana). Gomila 6: premer 11 m, višina 0,5 m (splošcena). Gomila 7: premer 12 m, višina 0,5 m (razkopana). Gomila 8: premer 11 m, višina 0,5 m (odstranjena leta 1982). Gomila 9: premer 13 m, višina 2 m (gomilo je leta 1982 raziskal Mitja Guštin; po izkopavanju je bila ponovno nasuta, vendar ne do prvotne višine). Gomila 10: premer 11 m (odstranjena leta 1982). Gomila 11: premer 16 m (odstranjena leta 1982). Gomila 12: premer 15 m, višina 1 m (razvlecena). Gomila 13: premer 13 m (odstranjena). Gomila 14: premer 11 m (splošcena). Gomila 15: premer 10 m, višina 1 m. Gomila 16: premer 13 m, višina 0,5 m (razorana). Gomila 17: premer 10 m, višina 0,5 m (razorana). Gomila 18: premer 14 m, višina 2 m (vecidel odnesena). Gomila 19: premer 15 m, višina 0,7 m (razorana). Gomila 20: premer 9 m (razorana; v njej je bil marca 1984 najden unicen halštatski grob). Gomila 21: premer 16 m, višina 0,5 m (razorana). Sl. 436/1: Gomile pri Sajevcah; pozicija gomilnega grobišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Sl. 436/2: Gomile pri Sajevcah; tloris gomilnega grobišca (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Potek raziskav Podroben potek raziskav gomilne nekropole pri Sa­jevcah sta predstavila Mitja Guštin in Andrej Preložnik (Guštin, Preložnik 2005, 114 ss). Grobišce je bilo prvic opaženo ob rekognosciranju prazgodovinskih najdišc, ki sta ga leta 1878 na tedanjem Kranjskem opravila De-žman in Hochstetter (Deschmann, Hochstetter 1879, 40).Že naslednje leto so bile tri gomila zravnane - zemljišce so namrec iz gozda spremenili v travnik - pri tem pa so našli vec predmetov, o cemer je Centralni komisiji porocal njen korespondent Josef Leinmüller iz Novega mesta (vir 1; Leinmüller 1880, XLII). Najdbe so prišle v Deželni muzej. Za gomile je vedel tudi Jernej Pecnik (Pecnik 1892a, 225; Pecnik 1904, 195). Leta 1887 si je pri Kostanjeviškem gospostvu - to je bilo namrec lastnik zemljišca - pri­skrbel dovoljenje za izkopavanje. Na dveh je leta 1888 poskusil sreco, ker pa so bile najdbe slabe, je z delom odnehal (vir 2; vir 3 - z napacno letnico kopanja 1885). Leta 1897 si je najdišce ogledal Ignac Kušljan in v znani akciji pridobivanja pravic za izkopavanja gomil v Sajevcah za Deželni muzej odbral 10 tumulov (vir 4; vir 5). Tri je leta 1902 prekopal Ferdinand Schulz, o cemer je ohranjeno porocilo s kratkimi opisi gomil in najdb (vir 6). Zadnji poseg na nekropoli je bil opravljen leta 1982, ko so domacini s strojnim izkopom brez vednosti Zavoda za spomeniško varstvo odstranili tri gomile in poškodovali polovico cetrte (Slabe 1983, 214). Z zašcitnim posegom, ki ga je vodil Mitja Guštin, je bil dokumentiran in rešen preostanek najdb, ki so prispele v Posavski muzej Brežice. Objavila sta jih Mitja Guštin in Andrej Preložnik (Guštin, Preložnik 2005, 118 ss). Arhivski viri (vir 1) Leinmüllerjevo porocilo Centralni komisiji z dne 19. septembra 1879 (Arhiv RS, fond AS 1100, C. kr. spomeniški urad, K 60/7). (vir 2) Pecnikova pisma Dežmanu z dne 24. 9. 1887, 5. 8. 1888, 14. 8. 1888, 15. 8. 1888 in 21. 8. 1888 (Arhiv RS, fond AS 854, Dežman Dragotin, fasc. 3). (vir 3) Pecnikov osnutek za arheološko karto 1904 - prepis J. Žmavca iz leta 1906, snopic 8 (Gurkfeld- Rann-Samobor) št. 50 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 1). (vir 4) Kušljanovi pismi Müllnerju z dne 16. 8. 1897 in 19. 8. 1897 (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). (vir 5) I. Kušljan, Zapisnik o nakupovanju gomil (6. 9. 1897) - (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). (vir 6) F. Schulz, Bericht über die prähistorischen Ausgrabungen in Unterkrain 1902 (Arhiv NMS 1902/132). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 337, pril. 9. Deschmann, Hochstetter 1879, 40. Guštin, Preložnik 2005, 113 ss. Leinmüller 1880, XLII. Pecnik 1892a, 225. Pecnik 1904, 195. Petru 1975, Sajevce. - V: ANSL, 253. Slabe 1983, 214. Kat. št.: 437 Najdišce: Male pužce. Kraj: Veliko Mraševo. TTN5: Kostanjevica 16; GKY: 535819 - GKX: 81099. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: mlajša železna doba. Opis Najdišce leži severno od vasi Brod v Podbocju, vendar je bilo v literaturi zabeleženo pod vec kot tri­krat bolj oddaljenim naseljem Veliko Mraševo (Škaler 1968-1969b, 154 s). Gre za obmocje manjše gramoznice, ki je še zabeležena na temeljnem topografskem nacrtu, danes pa so na tem obmocju intenzivno obdelovane kmetijske površine (sl. 437/1). Potek raziskav V šestdesetih letih so pri kopanju gramoza na par-celi 679 k. o. Veliko Mraševo (po komasaciji je to zdaj parcela 2622) naleteli na grob bojevnika iz mlajše želez­ne dobe. Le deset metrov stran naj bi bojevniški grob izkopali že leta 1949 (Škaler 1968-1969b, 154 s). Najdbe je objavil Mitja Guštin (Guštin 1977, 82, t. 8: 1-4). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 337. Guštin 1977, 82, t. 8: 1-4. Škaler 1968-1969b, 154. Sl. 437/1: Male pužce pri Velikem Mraševu; pozicija grobišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 438 Najdišce: Mlacetne. Kraj: Veliko Mraševo. TTN5: Kostanjevica 7; GKY: 537845 GKX: 82260. Tip najdišca: gomilno grobišce (3 gomile). Datacija: starejša železna doba. Opis Ob križišcu, kjer se od ceste Kostanjevica-Cerklje ob Krki odcepi pot v Gorico, so v gozdu tri gomile (sl. 438/1). Mere: Gomila 1: premer 10 m, višina 1,5 m. Gomila 2: premer 8 m, višina 1 m (poškodovana). Gomila 3: premer 10 m, višina 1,5 m. Potek raziskav Najdišce je bilo dokumentirano ob terenskem pregledu leta 1992. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 337. Kat. št.: 439 Najdišce: Stari grad. Kraj: Podbocje. TTN5: Kostanjevica 17; GKY: 536175 - GKX: 79545. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: pozna bronasta doba, starejša železna doba. Opis Naselje leži na skrajnem zahodnem delu podolgo­vatega grebena, ki se dviga nad vasjo Podbocje - prej Sv. Križ (sl. 439/1). Nanj se je najlažje povzpeti preko ploskega sedla z vzhoda, medtem ko so na ostalih stra­neh pobocja zelo strma. Naselje ima dobro ohranjen obod na severni in zahodni strani, kjer mu lahko sledimo po robu lepe te­rase, na kateri se širijo vinogradi. Na južni strani je obod unicen, vendar pa je po rahlem prelomu v oblikovanosti tal še mogoce ugotoviti, kje je potekal. Na vzhodu se naselje zakljuci z okopom, ki pa je bil (tako je pokazala sonda) v dobršni meri preoblikovan v srednjem veku. V njem se namrec skriva z malto vezan zid. Osrednji del naselja je mocno spremenila gradnja gradu. Med obema vrhovoma je bila namrec na južni strani zgrajena z malto vezana škarpa, za katero je nastala manjša terasa. Ker je škarpa zanesljivo srednjeveška, je v nacrtu naselja (sl. 439/2) nismo dokumentirali. Na najvišjem predelu grebena (kota 271,8 m) so ruševine gradu. Leta 1990 so jih odstranili z nenadzorovanim strojnim posegom (rigolanje za vinograd). V profilih novih teras smo pri ogledu najdišca spomladi 1991 našli obilico prazgodo­vinske keramike. Zunaj oboda je na severni in vzhodni strani Starega gradu nekaj manjših teras. Sodec po obliki, sodijo v sred­nji vek. Iz istega obdobja je najverjetneje tudi deloma zasut jarek pod okopom na vzhodni strani naselja, kjer pripelje na vrh sedanja pot. Potek raziskav Naselje na Starem gradu je bilo znano zgodaj, saj ga že leta 1887 omenja Jernej Pecnik (vir 1; vir 2; Rutar 1891c, 70). Na najdišcu so pri zemeljskih delih prihajale na dan posamezne najdbe, ki jih je v glavnem kupoval Ignac Kušljan. Najprej jih je pošiljal v Ljubljano, nato pa na Dunaj (vir 3; vir 4). S Starega gradu - našli so jo pri rigolanju vinograda - je tudi velika kamnita plastika leva, ki je bila najprej prepeljana v Kostanjevico, leta 1891 pa jo je Pecnik pridobil za ljubljanski muzej (vir 5; Pecnik 1891a, 123). Nedalec od mesta, kjer je bil najden lev, je prišel na dan tudi rimski nagrobnik z napisom (Pecnik 1991b, 135). Oba kamnita spomenika so najverjetneje uporabili pri gradnji oziroma za okras srednjeveškega gradu. Leta 1903 je bil na Starem gradu odkrit depo srednjeveških novcev, katerega del je za svoje zbirke pri­dobil ljubljanski Deželni muzej (Kubitschek 1903, 400). Vse te najdbe dokazujejo, da je bil Stari grad poseljen v vec obdobjih in sicer v starejši in mlajši železni dobi, morda v pozni antiki, zanesljivo pa v srednjem veku. Leta 1977 je opravil Posavski muzej v Brežicah pod vodstvom Mitje Guština na Starem gradu sondiranje. Izkopali so štiri sonde: dve preko oboda, eno preko srednjeveškega obzidja in eno v delno zasutem jarku na vzhodni strani zunaj naselja. Za prazgodovino sta zani­mivi le sonda 1 in sonda 3. Obe sta sekali obod, v njih pa so bili odkriti razmeroma mocni poselitveni ostanki iz halštatskega in poznolatenskega obdobja. V sondi 1 je bila odkrita notranja fronta halštatskega zidu, preko katerega pa ni bil narejen presek. Ruševine halštatskega obzidja in nasip so dokumentirali tudi v sondi 3. Pozno­latensko poselitev dokazujejo zgolj najdbe, medtem ko fortifikacij iz tega casa niso odkrili (Guštin, Cunja, Predovnik 1993, 17 ss). Natancne lege grobišc, ki so pripadala naselju na Starem gradu nismo ugotavljali, ceprav obstajajo o njih arhivski podatki in tudi materialni dokazi (glej najdišce Stari grad - Bocje nad Podbocjem - kat. št. 440). Arhivski viri (vir 1) Pecnikovi pismi Dežmanu z dne 21. 6. 1887 in 22. 6. 1887 (Arhiv RS, fond AS 854, Dežman Karl, fasc. 3). (vir 2) J. Pecnik, Beschreibung von Neviodunum und Umgebung aus prähistorischen Zeit 1889, 7 (Ar­hiv RS, fond AS 1100, C. kr. spomeniški urad, K 59/114). (vir 3) Kušljanova pisma Müllnerju z dne 19. 2. 1897, 20. 2. 1897, 14. 4. 1897, 10. 5. 1897, 29. 8. 1897. (vir 4) I. Kušljan, Zapisnik in poslovna knjiga 1897-1923, zv. I, str. 13, 24, 27, 109, 123, 125, 131, 147 (Arhiv AO NMS). (vir 5) Pecnikovo pismo Centralni komisiji z dne 19. 5. 1891 (Arhiv RS, fond AS 1100, C. kr. spomeniški urad, K 60/6). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 337, sl. 257. Guštin, Cunja, Predovnik 1993, 17 ss. Kubitschek 1903, 400. Pecnik 1891a, 123. Pecnik 1991b, 135. Pecnik 1904, 194. Rutar 1891c, 70. Šašel 1975, Podbocje. – V: ANSL, 256. Kat. št.: 440 Najdišce: Stari grad - Bocje. Kraj: Podbocje. TTN5: Kostanjevica 17; GKY: 536368 - GKX: 79428. Tip najdišca: plano grobišce, gomilno grobišce? Datacija: starejša železna doba, mlajša železna doba, rimska doba. Opis Natancne lege grobišc, na katerih so pokopavali prebivalce Starega gradu skorajda ni mogoce dolociti. V virih (glej spodaj) sta sicer omenjena dva lastnika parcel (Janez Hudoklin iz Starega gradu in Alojz Gac iz Kostanjevice), vendar pa ni jasno, kje natanko ležijo. Za­nesljivo je le to, da gre za vinograde in njive na grebenu med Starim gradom in Bocjem, zato smo tudi najdišce poimenovali z obema toponimoma (sl. 440/1). Potek raziskav Podatke o grobišcih Starega gradu vsebujejo arhiv-ski viri, ki jih je analiziral Dragan Božic (Božic 1993, 138 s). Tako je Jernej Pecnik v opisu Nevioduna z okolico (datiranem 14. 2. 1889) zabeležil, da je jeseni 1888 Janez Hudoklin iz Starega gradu št. 6 pri prekopavanju svojih vinogradov in njiv odkril keltske (halštatske) in rimske grobove. Zapisal je tudi, da halštatski grobovi niso bili v gomilah, ampak plani in žgani. Od najdb omenja po­lovico rimske fibule in zelo lepo latensko fibulo, ki so jo našli že preteklo leto (vir 1; vir 2). Zanimive podatke je zabeležil tudi v pismu Cen­tralni komisiji dve leti kasneje (vir 3). V njem piše, da je Alojz Gac, trgovec iz Kostanjevice, od kmetov odkupil celoten gric in ko so teren prerigolali za vinograde, so našli razlicne starine, na primer sulicne osti, zapestnice, fibule in korale, kar pa so vse unicili. Tudi sam je leta Sl. 440/1: Stari grad in Bocje nad Podbocjem (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:10000. 1890 tu izkopal halštatski grob, ki je vseboval dve zapest­nici in fibulo. Najdbe je poslal v kustosu Müllnerju v Deželni muzej (Božic 1993, 139). Iz povedanega lahko povzamemo, da so bila na jugovzhodnih pobocjih Stare-ga gradu plana grobišca z žganimi pokopi iz halštatskega, poznolatenskega in rimskega obdobja. Najdbe s Starega gradu je v Ljubljano in potem na Dunaj pošiljal tudi Ignac Kušljan, vendar pa iz njegovih beležk vecinoma ni mogoce razbrati, kje so bile najdene. Izvirale bi lahko tako iz grobišc kot tudi naselja (vir 4; vir 5). Nejasen ostaja tudi podatek Simona Rutarja, da je gomilno grobišce starograjske naselbine precej dalec v gozdu pod hribom Bocje (vir 6; Rutar 1890, 121). Pri terenskem pregledu leta 1991 gomil nismo zasledili, neuspešno pa je bilo tudi preverjanje širšega obmocja na lidarskem posnetku. Arhivski viri (vir 1) J. Pecnik, Beschreibung von Neviodunum und Umgebung aus prähistorischen Zeit 1889, 7 (Ar­hiv RS, fond AS 1100, C. kr. spomeniški urad, K 59/114). (vir 2) Pecnikovo pismo Dežmanu z dne 21. 6. 1887 (Arhiv RS, fond AS 854, Dežman Karl, fasc. 3). (vir 3) Pecnikovo pismo Centralni komisiji z dne 19. 5. 1891 (Arhiv RS, fond AS 1100, C. kr. spomeniški urad, K 60/6). (vir 4) Kušljanova pisma Müllnerju z dne 19. 2. 1897, 20. 2. 1897, 14. 4. 1897, 10. 5. 1897, 29. 8. 1897. (vir 5) I. Kušljan, Zapisnik in poslovna knjiga 1897-1923, zv. I, str. 13, 24, 27, 109, 123, 125, 131, 147 (Arhiv AO NMS). (vir 6) S. Rutar, Bericht über archäologische Funde in Krain während des Jahres 1890 (12. 1. 1891) - (Arhiv RS, fond AS 1100, C. kr. spomeniški urad, K 61/13). Literatura Božic 1993, 138 s. Dular, Tecco Hvala 2007, 337. Guštin, Cunja, Predovnik 1993, 17 ss. Rutar 1890, 121. Šašel 1975, Podbocje. – V: ANSL, 256. Kat. št.: 441 Najdišce: Cerenica. Kraj: Frluga. TTN5: Kostanjevica 27; GKY: 537136 GKX: 77054. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na Cerenici, manjši kopasti z gozdom porasli vzpetini, ki se dviga severozahodno od Prušnje vasi, je 7 m široka in 0,7 m visoka gomila (sl. 441/1). Potek raziskav Gomila je bila dokumentirana pri terenskem pre­gledu leta 1991. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 338. Kat. št.: 442 Najdišce: Koželjeva hosta. Kraj: Reva. TTN5: Žužemberk 20; GKY: 499091 - GKX: 80362. Tip najdišca: gomilno grobišce (15 gomil). Datacija: starejša železna doba. Opis Na gozdnatem pobocju vzhodno od vasi Reva je vecje gomilno grobi-šce, ki šteje dvanajst zanesljivih in tri dvomljive gomile (sl. 442/1; 442/2). Mere: Gomila 1: premer 8 x 14 m (dvomljiva). Gomila 2: premer 7 m. Gomila 3: premer 8 m. Gomila 4: premer 11 m (do polovice unicena z gradnjo poti). Gomila 5: premer 10 m. Gomila 6: premer 8 m. Gomila 7: premer 8 x 14 m (dvomljiva). Gomila 8: premer 7 m (dvomljiva). Gomila 9: premer 9 m. Gomila 10: premer 7 m. Gomila 11: premer 6 m. Gomila 12: premer 14 m (v sredini ima vkop). Gomila 13: premer 16 m (v sredini ima vkop). Gomila 14: premer 15 m (v sredini ima vkop). Gomila 15: premer 17 m (odstranjena po izkopavanju). Potek raziskav Najdišce je odkril Jernej Pecnik (vir 1). Od vseh gomil kažejo sledove kopanja le štiri najvecje, ki leže na skrajnem jugovzhodnem koncu nekropole (sl. 442/2 - št. 12-15). Oktobra in novembra 1897 jih je na stroške Prazgodovinske komisije nacel Jernej Pecnik in sicer tako, da je vanje z vrha izkopal lijakaste luknje. V pismih Szombathyju je gomile oznacil s številkami 20, 22, 23 in 26. V vsaki je našel le en grob, pa še tisti iz cetrte je bil brez pridatkov (vir 2; Rutar 1899a, 48 s; Mader 2018, 345 s). Najdbe so prispele v dunajski Naravoslovni muzej, objavil jih je Hermann Parzinger (Parzinger 1988-1889, 539 ss). Leta 1990 so domacini s strojnim izkopom od­stranili skoraj tretjino gomile 15. Z zašcitnim posegom, ki ga je leto kasneje opravil Zavod za varstvo naravne in kulturne dedišcine iz Novega mesta pod vodstvom Boruta Križa, so v gomili dokumentirali star Pecnikov izkop, razen tega pa še dva nova grobova in posamicno najdbo (sl. 442/3). Ce so bili grobovi tudi na tistem predelu gomilnega nasutja, ki so ga odstranili s strojem, domacini niso vedeli povedati (Križ 1991d, 208; Križ 1992b, 293; Križ 2014a, 239 ss). Pecnikov podatek o gomilah pri Artmanji vasi (vir 1), ki ga je povzel tudi Tone Knez (Knez 1975, 211), se nanaša na nekropolo v Koželjevi hosti pri Revi. Arhivska vira (vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 95 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). (vir 2) Pecnikova pisma Szombathyju z dne 25. 10. 1897, 7. 11. 1897, 13. 11. 1897, 15. 11. 1897, 22. 11. 1897 in 20. 12. 1897 (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 338, sl. 258. Knez 1975, Reva. – V: ANSL, 211. Križ 1991d, 208. Križ 1992b, 293. Križ 2014a, 239 ss. Mader 2018, 345 s. Parzinger 1988-1989, 529 ss. Rutar 1899a, 48 s. Sl. 442/3: Koželjeva hosta pri Revi; gomila 15 med izkopavanjem. Foto Borut Križ (1991). Kat. št.: 443 Najdišce: Makovec. Kraj: Zagorica pri Dobrnicu. TTN5: Žužemberk 20; GKY: 498773 - GKX: 79928. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Naselje leži severno od Cvingerja nad Koriti in je od njega oddaljeno komaj 500 m. Postavljeno je bilo na isti hrib, ki se dviga sredi Dobrniškega polja, le da je locirano na sosednji vrh (sl. 433/1). Ob zahodnem vznožju Makovca je vas Zagorica pri Dobrnicu. Obod naselja je jasen (sl. 433/2). Na jugu je ohra­njen kot nizka ježa, ki pa se na vzhodni strani postopoma krepi in doseže do 7 m širine. Za njo je nastala prostrana terasa (sl. 433/3). Ježa se na severovzhodnem koncu naselja postopoma iztece v pobocje, deloma pa je bil obod na tem mestu spremenjen zaradi obdelave tal (sledi oranja, dovoz na nekdanjo njivo). Ker je bil dostop s severovzhoda po širokem in skoraj ravnem temenu hriba najlažji, so naselje s te strani skrbno zavarovali z mocnim oddvojnim okopom. Ta je še vedno do 3 m visok, njegova najvecja širina pa znaša preko 15 m (sl. 433/4). Okop sega na zahodni strani le do kolovoza, kjer naglo preide v ježo, ki se nato vlece skoraj preko celega severnega pobocja hriba. Tudi tu je za ježo ohranjena terasa, ki pa je v primerjavi z južno znatno ožja. Na skrajni zahodni strani Makovca ježa ni vec ohranjena. Obodu naselja lahko sledimo le približno po robu razmeroma ravnega terena, ki se nato prevesi v zahodno strmino. Kje je bil vhod v naselje, ni jasno. V poštev prideta dve mesti, in sicer tam, kjer pripeljeta na Makovec tudi sedanji kolovozni poti. Notranjost je prostrana in razmeroma ravna. Na vrhu, ki je kopast, štrle tu in tam iz tal naravne skale. Za poselitev je bil primeren ves vrh, vendar se posamezni drobci keramike pojavljajo predvsem na južni in zahod­ni terasi. Na samem vrhu najdb na površini prakticno ni. Drobce prežgane zemlje in železove žlindre je moc najti tudi zunaj utrjenega naselja, in sicer na njegovem jugovzhodnem travnatem pobocju. Potek raziskav Naselje omenja Simon Rutar (Rutar 1899a, 48). Leta 1990 je ekipa Narodnega muzeja pod vodstvom Draga Svoljšaka v okviru projekta Utrjena prazgodo­vinska naselja na Dolenjskem na južnem robu Makovca izkopala sondo, ki je odkrila skromne ostanke bivalne površine oziroma hiše s kupom razbite loncenine (sl. 433/5). Najdbe postavljajo naselje v pozno bronasto dobo (Dular et al. 1995, 99 ss). Literatura Knez 1975, Zagorica pri Dobrnicu. – V: ANSL, 211. Dular et al. 1995, 99 ss. Rutar 1899a, 48. Dular, Tecco Hvala 2007, 338 s, sl. 259. Sl. 443/2: Makovec nad Zagorico pri Dobrnicu; tloris naselja (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Sl. 443/3: Makovec nad Zagorico pri Dobrnicu; terasa na južni strani naselja. Foto Janez Dular (1989). Sl. 443/4: Makovec nad Zagorico pri Dobrnicu; oddvojni okop, pogled z juga. Foto Janez Dular (1989). Sl. 443/5: Makovec nad Zagorico pri Dobrnicu; sonda 1, kup loncenine. Foto Janez Dular (1990). Kat. št.: 444 Najdišce: Gomila. Kraj: Zagorica pri Dobrnicu. TTN5: Žužemberk 20; GKY: 498555 - GKX: 79765. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis Na zahodnem dokaj zakraselem pobocju Makovca sta v gozdu tik ob križišcu gozdnih poti dve ploski gomili (sl. 444/1). Mere: Gomila 1: premer 11 m, višina 1 m (sl. 444/2). Gomila 2: premer 14 m, višina 1,5 m (sl. 444/3). Potek raziskav Gomili sta bili dokumentirani pri terenskem pre­gledu leta 1988. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 338. Sl. 444/2: Gomila nad Zagorico pri Dobrnicu; gomila 1, pogled s severa. Foto Janez Dular (1988). Sl. 444/3: Gomila nad Zagorico pri Dobrnicu; gomila 2, pogled z juga. Foto Janez Dular (1988). Kat. št.: 445 Najdišce: Pupec. Kraj: Korita. TTN5: Žužemberk 20; GKY: 499036 - GKX: 80055. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na gozdnatem pobocju zahodno od Korit je tik nad grapo, kjer izvira studenec Pupec ploska gomila (sl. 445/1). V premeru meri 11 m, visoka pa je 1 m. Potek raziskav Gomila je bila dokumentirana pri terenskem pre­gledu leta 1988. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 338. Kat. št.: 446 Najdišce: Gabrje. Kraj: Korita. TTN5: Žužemberk 20; GKY: 499083 - GKX: 79757. Tip najdišca: gomilno grobišce (5 gomil). Datacija: starejša železna doba. Opis Na širokem gozdnatem grebenu, ki se postopoma dviga jugozahodno od Korit je raztresenih pet gomil, od katerih je ena dvomljiva (sl. 446/1, 446/2). Mere: Gomila 1: premer 12 m, višina 1 m (sl. 446/3). Gomila 2: premer 8 m, višina 1,5 m (sl. 446/4). Gomila 3: premer 15 m, višina 2 m. Gomila 4: premer 10 m, višina 1 m (gomila ima vkop) - (sl. 446/5). Gomila 5: premer 10 m, višina 1 m (prekopana in dvomljiva). Potek raziskav Gomile severno od Cvingerja nad Koriti omenjata že Jernej Pecnik (vir 1) in Karl Dežman (Deschmann 1888, 91). Eno (najverjetneje št. 4) je novembra 1897 odprl Pecnik in v njej našel en grob, ki pa je bil brez pridatkov. Gomilo je v svojem popisu, ki ga je poslal na Dunaj oznacil s št. 25 (vir 2). Arhivska vira (vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 95 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). (vir 2) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 20. 12. 1897 (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Deschmann 1888, 91. Dular, Tecco Hvala 2007, 338. Šašel 1975, Korita. – V: ANSL, 211. Sl. 446/2: Gabrje nad Koriti; tloris gomilnega grobišca (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Sl. 446/3: Gabrje nad Koriti; gomila 1 s severa. Foto Janez Dular (1988). Sl. 446/4: Gabrje nad Koriti; gomila 2 z vzhoda. Foto Janez Dular (1988). Sl. 446/5: Gabrje nad Koriti; gomila 4 s severa. Foto Janez Dular (1988). Kat. št.: 447 Najdišce: Cvinger. Kraj: Korita. TTN5: Žužemberk 20; GKY: 498736 - GKX: 79439. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: starejša železna doba, mlajša železna doba. Opis Naselje leži na skrajnem južnem vrhu razpotegnje­nega kopastega hriba jugozahodno od Korit (sl. 447/1). Njegov položaj odlicno obvladuje prostrano Dobrniško polje, ki je kar s treh strani obdano z razmeroma viso­kimi hribi. Povezava s Temeniško dolino poteka preko strme Grmade, proti Globodolskemu polju in še bolj proti vzhodu ležeci dolini Temenice pri Mirni peci pa vodi pot preko prevala pri Jordankalu. Najlažja je ko­munikacija z dolino reke Krke. Ta je dosegljiva po sicer zelo razgibanem kraškem terenu, ki pa nima nobene višinske prepreke. Obod naselja je sklenjen in vecidel ohranjen kot okop (sl. 447/2). Zelo lep je zlasti na zahodni strani Cvingerja, kjer mu je mogoce slediti v dolžini vec kot 200 m (sl. 447/3). Na ostalih predelih se okop pojavlja v krajših odsekih (do 70 m), vmes pa je obod ohranjen kot rob terase, pod katerim je zelo strma ježa (sl. 447/4). Vhoda v naselje sta bila dva. Prvi je na severo­vzhodu, kjer pripelje na Cvinger sedanja pot. Ker je dobro ohranjen, o obstoju vrat na tem mestu ne kaže dvomiti (sl. 447/5). Bolj vprašljiv je izstop proti jugu, torej v smeri nekropole pri vasi Dobrava. Tu je sicer v okopu jasna vrzel, ki pa je morda nastala zaradi tam-kajšnjega kolovoza. Jasen odgovor na vprašanje, kako je izgledal, bi dal le nacrten izkop. V notranjosti se teren postopoma dviga proti naj­višjemu predelu naselja v vec terasah, ki so najverjetneje nastale zaradi obdelovanja tal (sl. 447/6). Terase so števil­ne zlasti na severnem in vzhodnem pobocju Cvingerja in so prilagojene naravni oblikovanosti hriba. Prostor za ježo na vzhodni strani Cvingerja je prostran. Za robom se namrec širi skoraj ravna terasa, na kateri je bila nekoc njiva, sedaj pa je tu travnik. Zelo lepa, vendar nekoliko ožja terasa se vlece tudi za okopom na južni in zahodni strani naselja. Površinske najdbe (keramika, žlindra) so številne. Najvec jih je na terasah za okopom, pojavljajo pa se tudi v krtinah na najvišjem predelu naselja. K naselju sodi vec nekropol (sl. 447/7). Najvecja (Gomile pri Dobravi; kat. št. 448) leži južno od Cvin­gerja in šteje dvainpetdeset gomil. Ostala grobišca so manjša: Kopicek pri Dobravi (kat. št. 448A), Gomila pri Zagorici (kat. št. 444), Gabrje nad Koriti (kat. št. 446), Pupec nad Koriti (kat. št. 445) in Koželjeva hosta pri Revi (kat. št. 442). Potek raziskav Cvinger nad Koriti naj bi že leta 1876 obhodil Alfons Müllner in na vec mestih našel ostanke železove žlindre. Podatek je objavil tri desetletja kasneje v svojem delu o zgodovini kranjskega železarstva (sl. 447/8) - (Müllner 1909, 73). Leta 1885 si je na enem svojih rekognosciranj naselje ogledal tudi Jernej Pecnik (vir 1). V svojem opisu omenja vse bistvene znacilnosti naselja: okop, mesta, kjer naj bi stale hiše, oba vhoda, površinske najdbe in kovaške ostanke, iz cesar je sklepal, da se je tu odvijala tudi žele­zarska dejavnost (vir 2). Kasnejše objave te ugotovitve v glavnem le povzemajo (Pecnik 1894a, 7; Rutar 1899a, 48; Pecnik 1904, 33). Prvo natancnejšo skico tlorisa naselja je priobcil O.-H. Frey (Frey 1968-1969, 19). Leta 1990 je ekipa inštituta za arheologijo v okviru projekta Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem na severnem obodu Cvingerja izkopala sondo. Doku­mentirana so bila tri obzidja: dve iz starejše železne dobe in tretje iz poznolatenskega obdobja (sl. 447/9, 447/10). Za obzidji so bili odkriti ostanki hiš (Dular et al. 1995, 103 ss). Leta 2006 je lastnik zemljišca brez vednosti spo­meniškovarstvene službe s strojem zravnal dobršen del okopa na zahodnem koncu naselja in s tem poškodoval enega najlepših gradišc, kar jih poznamo na Dolenjskem (Križ 2007a, 97). Arhivska vira (vir 1) Pecnikovo pismo Dežmanu z dne 9. 8. 1885 (Ar­hiv RS, fond AS 854, Dežman Karl, fasc. 3). (vir 2) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 93 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). Literatura Dular et al. 1995, 103 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 338 in 340, sl. 261. Frey 1968-1969, 19. Križ 2007a, 97. Müllner 1909, 73. Pecnik 1894a, 7. Pecnik 1904, 33. Rutar 1899a, 48. Šašel 1975, Korita. – V: ANSL, 211. Sl. 447/2: Cvinger nad Koriti; tloris naselja (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Sl. 447/3: Cvinger nad Koriti; okop na zahodni strani naselja. Foto Janez Dular (1989). Sl. 447/4: Cvinger nad Koriti; rob terase na vzhodni strani naselja. Foto Janez Dular (1989). Sl. 447/5: Cvinger nad Koriti; severni vhod v naselje. Foto Janez Dular (1989). Sl. 447/6: Cvinger nad Koriti; ortofoto posnetek naselja (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:2500. Sl. 447/7: Situacijski nacrt najdišc v okolici Cvingerja nad Koriti (dopolnjeno po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:10000. Sl. 447/8: Müllnerjeva skica Cvingerja nad Koriti z vrisanimi znaki, kjer je našel železovo žlindro (po Müllner 1909). Sl. 447/9: Cvinger nad Koriti; sonda 1, halštatski zid 1 z režo za vodoravno leseno vezno bruno. Foto Janez Dular (1990). Sl. 447/10: Cvinger nad Koriti; sonda 1, latenski zid. Foto Janez Dular (1990). Kat. št.: 448 Najdišce: Gomile. Kraj: Dobrava. TTN5: Žužemberk 20, Žužemberk 30; GKY: 498300 - GKX: 79000. Tip najdišca: gomilno grobišce (52 gomil). Datacija: starejša železna doba, mlajša železna doba. Opis Gomilna nekropola leži v gozdu in na travniku (prej njivi) vzhodno od zadnjih hiš v vasi Dobrava. Svet, na katerem so gomile, je zelo razgiban in zakrasel, skoraj po celi površini prepreden z naravnimi skalami, zato je bilo ugotavljanje posameznih gomil skrajni težavno (sl. 448/1). Indentificiranje je oteževalo tudi dejstvo, da premetana zemlja po izkopavanjih ni bila vrnjena na prvotna mesta. Nekropola šteje 52 gomil, od katerih pa je nekaj dvomljivih (sl. 448/2). Mere: Gomila 1: premer 20 m (razorana). Gomila 2 premer 10 m (razorana). Gomila 3: premer 12 m (razorana). Gomila 4: premer 17 m (razorana). Gomila 5: premer 14 m (razorana). Gomila 6: premer 8 m (dvomljiva). Gomila 7: premer 17 m (razorana). Gomila 8: premer 10 m (razorana). Gomila 9: premer 10 m (razorana). Gomila 10: premer 20 m (prekopana). Gomila 11: premer 8 m (razorana). Gomila 12: premer 7 m (razorana). Gomila 13: premer 10 m (razorana). Gomila 14: premer 10 m (razorana). Gomila 15: premer 8 m (razorana). Gomila 16: premer 8 m (razorana). Gomila 17: premer 10 m (splošcena). Gomila 18: premer 12 m (splošcena). Gomila 19: premer 10 m (splošcena). Gomila 20: premer 10 m (razorana). Gomila 21: premer 7 m (zravnana). Gomila 22: premer 7 m (zravnana). Gomila 23: premer 8 m (zravnana). Gomila 24: premer 8 m (zravnana). Gomila 25: premer 8 m (splošcena). Gomila 26: premer 9 m (splošcena). Gomila 27: premer 7 m. Gomila 28: premer 11 m (splošcena). Gomila 29: premer 10 m (splošcena). Gomila 30: premer 8 m (splošcena). Gomila 31: premer 8 m. Gomila 32: premer 8 m. Gomila 33: premer 7 m (splošcena). Gomila 34: premer 9 m (splošcena). Gomila 35: premer 11 m (gomila ima vkop). Gomila 36: premer 8 m (gomila ima vkop). Gomila 37: premer 6 m (prekopana). Gomila 38: premer 6 m (prekopana). Gomila 39: premer 8 m (prekopana). Gomila 40: premer 9 m (kopana) Gomila 41: premer 7 m. Gomila 42: premer 10 m (prekopana). Gomila 43: premer 6 m (dvomljiva). Gomila 44: premer 10 m (gomila ima vkop). Gomila 45: premer 10 m (prekopana). Gomila 46: premer 10 m (prekopana). Gomila 47: premer 17 m (prekopana). Gomila 48: premer 10 m (prekopana). Gomila 49: premer 7 m (prekopana). Gomila 50: premer 11 m (v sredini je prekopana). Gomila 51: premer 9 m (dvomljiva). Gomila 52: premer 10 m (dvomljiva). Potek raziskav Vse gomile v gozdu imajo bolj ali manj vidne sledi kopanja, tiste na travniku pa so razorane. Zemlja iz gomil 21-24 je bila po koncanih raziskavah razvožena, zato je ostal na tem mestu le zravnan plato. O tem, kdaj je bila nekropola odkrita, si viri niso enotni. Tako navaja Dežman leto 1888 (Deschmann 1888, 91), medtem ko so na katastrski skici nekropole, ki jo v svojem arhivu hrani dunajski Naravoslovni muzej, na štirih gomilah oznake 84, kar bi lahko pomenilo, da so bile raziskane leta 1884 (sl. 448/3). To letnico omenja v pismu Szombathyju tudi Pecnik, kar pa se je izkazalo za napacno (vir 4). Iz Pecnikove korespondence z Dež­manom iz osemdesetih let je namrec jasno razvidno, da je nekropolo pri vasi Dobrava prvic obhodil marca 1885 in ob tej priliki naštel 31 gomil (vir 1). Maja, junija in avgusta jih je nekaj tudi prekopal, vendar pa sam pri delu veckrat ni bil navzoc, ampak je posel prepustil domacinom (vir 2; vir 3). Najdbe so prispele v Deželni muzej, objavila jih je Vida Stare (Stare V. 1973b, 774 ss). V Dobravo se je ponovno vrnil marca 1897 (vir 4). Na eni od gomil je naredil poskusni izkop, nato pa se je aprila na stroške Prazgodovinske komisije dunajske Akademije znanosti, lotil obsežnih del, ki so s krajšimi presledki trajala vse do konca leta (Andrian-Werburg 1898, [28] s; Pecnik 1898, 72; Mader 2018, 340 ss). Sep-tembra si je najdišce ogledal tudi Simon Rutar in ob tej priliki je najverjetneje nastala katastrska skica grobišca, ki jo hrani dunajski muzej (vir 5). Na njej pa so, kot kaže, vrisane le do takrat prekopane gomile in ne cela nekropola (sl. 448/3). Pecnik je z raziskavami zakljucil maja 1898. Na Gomilah pri Dobravi je skupaj raziskal 23 gomil (1-19, 21, 24, 27 in 28). Gradivo s seznami je poslal v Naravoslovni muzej (vir 6). Objavil ga je Her­mann Parzinger (Parzinger 1988-1989, 529 ss). Leta 1897 se je pricel za grobišce pri Dobravi znova zanimati tudi Kranjski deželni muzej, ki mu je uspelo preko svojega posrednika Ignaca Kušljana zakupiti nekaj gomil (vir 7; vir 8). Štiri je julija in avgusta 1898 preko-pal Ferdinand Schulz. V njegovem porocilu (vir 9) so oznacene s številkami 3-6, ker je gomile tekoce številcil glede na leto izkopa in ne po najdišcih (sl. 448/5). Najdbe hrani Narodni muzej v Ljubljani, kjer so bile tipološko inventarizirane z ostalim gradivom s tega najdišca. Ob-javila jih je Vida Stare (Stare V. 1973b, 774 ss). Korelacije Rutarjeve skice z našim tlorisom gro­bišca zaradi velike gostote gomil ni mogoce zanesljivo izvesti (prim. sl. 448/2 in 448/3). Arhivski viri (vir 1) Pecnikovo pismo Dežmanu z dne 17. 3. 1885 (Arhiv RS, fond AS 854, Dežman Karl, fasc. 3). (vir 2) Pecnikova pisma Dežmanu z dne 28. 5. 1885, 5. 6. 1885, 9. 8. 1885 in 29. 8. 1885 (Arhiv RS, fond AS 854, Dežman Karl, fasc. 3). (vir 3) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 92 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). (vir 4) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 18. 3. 1897 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 5) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 24. 9. 1897 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 6) Pecnikova pisma Szombathyju z dne 15. 4. 1897, 13. 8. 1897, 31. 8. 1897, 26. 9. 1897, 6. 11. 1897, 21. 11, 1897, 20. 12. 1897, 18. 5. 1898 (Fundakten­archiv NHMW). (vir 7) I. Kušljan, Kupne pogodbe in pobotnice (23. 11. 1897) - (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). (vir 8) I. Kušljan, Zapisnik in poslovna knjiga 1897-1923, zv. I, str. 10 (Arhiv AO NMS). (vir 9) F. Schulz, Bericht über die prähistorischen Aus-Dular, Tecco Hvala 2007, 338 in 340, sl. 262. grabungen in Unterkrain von 25. Juli bis 23. August Mader 2018, 340 ss. 1898 (Arhiv NMS, 1898, br. št.). Parzinger 1988-1989, 529 ss. Pecnik 1898, 72. Literatura Pecnik 1904, 33. Andrian-Werburg 1898, [28] s. Stare V. 1973b, 774 ss. Deschmann 1888, 91. Šašel 1975, Korita. – V: ANSL, 210 s. Sl. 448/4: Gomile pri Dobravi; prekopana gomila. Foto Janez Dular (1989). Sl. 448/5: Gomile pri Dobravi; Schulzeve skice tlorisov gomil, ki jih je prekopal leta 1898 (Arhiv NMS). Kat. št.: 448A Najdišce: Kopicek. Kraj: Dobrava. TTN5: Žužemberk 30; GKY: 498625 - GKX: 78742. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis Jugovzhodno od glavne nekropole pri vasi Dobrava sta v gozdu dve naceti gomili (sl. 448A/1). Mere: Gomila 1: premer 16 m (vkop na temenu). Gomila 2 premer 14 m (vkop na temenu). Potek raziskav Gomili sta bili prepoznani na lidarskem posnetku. Kdo ju je nacel, ni znano. Sl. 488A/1: Kopicek pri Dobravi; poziciji gomil (osnova: TTN5 © GURS). M. 1:5000. Sl. 449/1: Gomilica pri Zafari; pozicija gomile (osnova: TTN5 © GURS). M. 1:5000. Kat. št.: 449 Najdišce: Gomilica. Kraj: Zafara. TTN5: Žužemberk 29; GKY: 496130 - GKX: 77025. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Severno od Zgornje Zafare (nekoc Vrh) je v gozdu na razmeroma ravnem svetu 10 m široka in približno 1 m visoka gomila (sl. 449/1). Na sredini ima vkop. Potek raziskav Gomilo (kot lastnik parcele se omenja Jožef Rus) je poleti 1898 prekopal Ferdinand Schulz za ljubljanski muzej, v njej pa je našel le posamezne crepinje in oglje (sl. 449/2) -(vir 1). Arhivski vir (vir 1) F. Schulz, Bericht über die prähistorischen Aus­grabungen in Unterkrain von 25. Juli bis 23. August 1898 (Arhiv NMS, 1898, br. št.). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 339. Knez 1975, Zafara. – V: ANSL, 236. Sl. 449/2: Gomilica pri Zafari; Schulzeva skica tlorisa gomile, ki jo je prekopal leta 1898 (Arhiv NMS). Kat. št.: 450 Najdišce: Kopica. Kraj: Trebca vas. TTN5: Žužemberk 29; GKY: 496682 - GKX: 76313. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na vrhu kopastega hriba (333 m), ki se dviga severozahodno od Trebce vasi, je v gozdu velika gomila (sl. 450/1). Premer 16 m, višina do 2,5 m. Gomila ima v sredini velik vkop. Potek raziskav Gomilo (kot lastnik se omenja Miha Muren) je poleti 1889 prekopal Ferdinand Schulz. V njej je našel crepinje in oglje, zanimiva pa je bila tudi njena konstruk­cija, saj je naletel na kamnit venec, ki je bil visok 1 m in debel 60 cm. V premeru je meril 5 m (sl. 450/2) -(vir 1). Arhivski vir (vir 1) F. Schulz, Bericht über die prähistorischen Aus­grabungen in Unterkrain von 25. Juli bis 23. August 1898 (Arhiv NMS, 1898, br. št.). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 339. Kat. št.: 451 Opis Najdišce: – V okolici Mackovca pri Dvoru (sl. 451/1) je bila Kraj: Mackovec pri Dvoru. najdena bronasta halštatska zapestnica. Tocno mesto TTN5: Žužemberk 39; GKY: 497537 - GKX: 74677. najdbe ni znano (Brešcak 1985b, 205). Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: starejša železna doba. Literatura Brešcak 1985b, 205. Dular, Tecco Hvala 2007, 341. Sl. 451/1: Mackovec pri Dvoru; središce naselja (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 452 Najdišce: Preloge. Kraj: Mackovec pri Dvoru. TTN5: Žužemberk 40; GKY: 497874 - GKX: 74409. Tip najdišca: gomilno grobišce? (3 gomile). Datacija: neopredeljeno. Opis Na severnem pobocju Gradca so v listnatem goz­du tri domnevne gomile. Ker leže na pobocju, kjer je svet precej razgiban, gre morda tudi za naravne tvorbe (sl. 452/1). Mere: Gomila 1: premer 10 m. Gomila 2: premer 10 m. Gomila 3: premer 10 m. Potek raziskav Gomile so bile dokumentirane pri terenskem pre­gledu leta 1989. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 341. Kat. št.: 453 Najdišce: Gradec. Kraj: Vinkov Vrh. TTN5: Žužemberk 40; GKY: 498251 - GKX: 74101. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: starejša železna doba, mlajša železna doba. Opis Severozahodno od Vinkovega Vrha, ki leži na pro-strani terasi na levem bregu Krke, se dviga kopast hrib Gradec (sl. 453/1). Na njegovi južni strani so njive, vino-gradi in travniki, vrh in severna polovica pa sta porasla z gozdom. Dostop na Gradec je najlažji z jugovzhoda, kjer pripelje nanj slaba gozdna pot. Severna in vzhodna pobocja so bolj strma in prepredena s številnimi kraš­kimi vrtacami. Naselje na Gradcu ima ovalno obliko in je eno redkih, ki je skoraj v celem obsegu obdano z okopom (sl. 453/2). Le-ta se je lepo ohranil zlasti ob jugovzhod­nem vhodu, kjer so nasipi z zunanje strani še vedno visoki do 5 m, medtem ko dosežejo v notranjosti do 2 m višine. Na drugih predelih okop ni tako visok, ceprav je vseskozi zelo lep (sl. 453/3). Na severovzhodni strani naselja, kjer se je obod naslonil na rob globoke vrtace (njena strmina je bila ucinkovito vkljucena v obrambni sistem), okop za kratek cas preide v ježo. Toda tudi tu se v nadaljevanju proti zahodu že cez slabih 15 metrov zopet pojavi kamnit nasip. Naselje je imelo dvoje vrat. Prva so bila na severo­zahodu in so obicajne oblike. Oba kraka nasipa se pol-krožno zakljucita in spustita do ravnine dovozne poti (sl. 453/4). Zanimivejši pa je vhod na jugovzhodu. Tu sta se namrec na zunanji strani naselja pred vhodom ohranila dva manjša paralelna nasipa, ki v dolžini dvaj­setih metrov, z obeh strani obrobljata dovozno pot. S tem je bil, kot kaže, vhod še dodatno oblikovan. Tudi ta dva nasipa sta, podobno kot glavni okop, grajena iz kamnitih lomljencev. Notranjost naselja je prostrana. Po sredini se vlece plošcat greben, v katerega se s severa in juga zajedata dve vecji kraški vrtaci. Za obzidjem se zlasti na zahodni strani naselja širi razmeroma raven prostor, ki je bil zelo primeren za poselitev. V krtinah je moc najti košcke praz­godovinske keramike in prežganega ilovnatega ometa. Grobišci, ki sta pripadali naselju, sta znani dve. Glavna nekropola (Gomile pri Vinkovem Vrhu - kat. št. 454) leži na manjši ravnici jugovzhodno od naselja in šteje 28 gomil (sl. 453/5). Tri domnevne gomile so tudi v Prelogah pri Mackovcu (kat. št. 452) na severozahodni strani Gradca. Jugovzhodno od naselja se širi tudi žele­zarski kompleks, ki pa še ni bil podrobneje raziskovan (glej kat. št. 453A). Severozahodno od Gradca je na lidarskem posnet­ku vidna struktura trikotne oblike s stranicami 180 x 165 x 120 m (glej sl. 453/1). Gre za razvlecen okop oziro-ma širok jarek, katerega starost in morebitno povezanost z naseljem bi pokazale zgolj bodoce raziskave. Potek raziskav Naselje je poznal že Jernej Pecnik (vir 1; vir 2; Pec­nik 1904, 34). Kot kaže, je na Gradcu tudi zakopal, saj piše, da je v globini dveh metrov našel crepinje, živalske kosti, vretenca za prejo in zlasti železovo žlindro (Pecnik 1892b, 692). Leta 1993 je ekipa Inštituta za arheologijo ZRC SA­ZU v okviru projekta Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem naselje sondirala (Dular et al. 1995, 110 ss). Ugotovljeni sta bili dve obzidji, prvo iz starohalštatske­ga in drugo iz mladohalštatskega obdobja (sl. 453/6, 453/7). Za obzidjema sta stali hiši. Bolje ohranjene so bile ostaline mlajše hiše, saj je bil odkrit kamnit tlak, ostanek ognjišca in ob njem skoraj cel lonec (sl. 453/8). Zanimiva je bila tudi v skalo vsekana shrambena jama (sl. 453/9). Keramicne najdbe potrjujejo obljudenost Gradca tudi v mlajši železni dobi. Arhivska vira (vir 1) Pecnikovo pismo Dežmanu z dne 17. 3. 1885 (Arhiv RS, fond AS 854, Dežman Karl, fasc. 3). (vir 2) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 97-99 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). Literatura Dular et al. 1995, 110 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 341, sl. 263. Pecnik 1892b, 692. Pecnik 1904, 34. Petru 1975, Vinkov vrh. – V: ANSL, 213. Sl. 453/3: Gradec pri Vinkovem Vrhu; okop na južni strani naselja. Foto Janez Dular (2000). Sl. 453/4: Gradec pri Vinkovem Vrhu; severozahodni vhod v naselje, pogled od znotraj. Foto Janez Dular (2000). Sl. 453/5: Situacijski nacrt najdišc v okolici Gradca pri Vinkovem Vrhu (dopolnjeno po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:10000. Sl. 453/6: Gradec pri Vinkovem Vrhu; sonda 1, pogled na zid 2 od zgoraj. Foto Janez Dular (1993). Sl. 453/7: Gradec pri Vinkovem Vrhu; sonda 1, zunanje lice zidu 2. Foto Janez Dular (1993). Sl. 453/8: Gradec pri Vinkovem Vrhu; sonda 1, kamnit tlak v hiši B. Foto Janez Dular (1993). Sl. 453/9: Gradec pri Vinkovem Vrhu; sonda 1, hrambena jama. Foto Janez Dular (1993). Kat. št.: 453A Najdišce: Gornje njive. Kraj: Vinkov Vrh. TTN5: Žužemberk 40; GKY: 498362 - GKX: 73826. Tip najdišca: železarski kompleks. Datacija: starejša železna doba. Opis Najdišce leži pod jugovzhodnim pobocjem Gradca. Nekoc so bile tu le njive in travniki, danes pa je obmocje že delno pozidano (sl. 453A/1). Potek raziskav Najdišce je dokumentiral Borut Križ, ki je v osem­desetih letih dvajsetega stoletja na travnatih pobocjih pobral množico košckov železove žlindre in tudi volka. Pri izkopu gradbene jame in urejanju okolice so na parceli 1519/5 k. o. Dvor najverjetneje unicili tudi vec peci, kar bi dokazovali prežgana ilovica in veliki, tudi nekaj kilogramov težki kosi železove žlindre, ki so ležali v odrinjeni zemlji (Križ 1992d, 315). Podobne najdbe so prišle na dan tudi pri testnem sondiranju, ki so ga opravili sodelavci Zavoda za varstvo kulturne dedišcine iz Novega mesta zaradi želje lastnikov po povecanju gabaritov obstojecih, ocitno na crno zgrajenih stavb (Udovc 2007, 234). Ledine »Za grmovkam«, ki jo takoj pod naseljem omenja Alfons Müllner kot ležišce železove rude, nismo uspeli locirati, saj ime ni v zavesti domacinov, prav tako pa tudi ni zabeleženo na katastrskih in topografskih kartah (Müllner 1909, 71). Literatura Križ 1992d, 315. Müllner 1909, 71. Udovc 2007, 234. Sl. 453A/1: Gornje njive pri Vinkovem Vrhu; pozicija železarskega kompleksa (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 454 Najdišce: Gomile. Kraj: Vinkov Vrh. TTN5: Žužemberk 40; GKY: 498599 - GKX: 74019. Tip najdišca: gomilno grobišce (28 gomil). Datacija: starejša železna doba. Opis Gomilna nekropola leži jugovzhodno od naselja Gradec pri Vinkovem Vrhu in sicer na manjši ravnici, ki jo s severne in južne strani obdajajo kraške vrtace, na vzhodu pa nekoliko dvignjen svet z njivami (sl. 254/1). Na tem prostoru je 28 gomil, od katerih so štiri dvomljive (sl. 254/2, 454/3). Mere: Gomila 1: premer 12 m, višina 1 m (razorana). Gomila 2: premer 10 m x 8 m, višina 1 m (razorana). Gomila 3: premer 6 m, višina 0,5 m (razorana). Gomila 4: premer 10 m, višina 1 m (razorana). Gomila 5: premer 10 m, višina 1 m (prekopana). Gomila 6: premer 6 m, višina 0,5 m (razorana). Gomila 7: premer 10 m, višina 1 m (prekopana). Gomila 8: premer 16 m, višina 2 m (prekopana). Gomila 9: premer 9 m, višina 1 m (splošcena). Gomila 10: premer 12 m, višina 2 m (prekopana). Gomila 11: premer 11 m, višina 1 m (razorana). Gomila 12: premer 12 m, višina 2,5 m (prekopana). Gomila 13: premer 11 m, višina 2 m (prekopana). Gomila 14: premer 11 m, višina 1 m (prekopana). Gomila 15: premer 14 m, višina 1 m (prekopana). Gomila 16: premer 14 m, višina 2 m (prekopana). Gomila 17: premer 12 m, višina 1 m (prekopana). Gomila 18: premer 10 m, višina 1 m. Gomila 19: premer 16 m, višina 1,5 m (prekopana). Gomila 20: premer 6 m, višina 0,5 m. Gomila 21: premer 13 m, višina 1,5 m. Gomila 22: premer 8 m, višina 1 m. Gomila 23: premer 9 m, višina 1 m (dvomljiva). Gomila 24: premer 17 m, višina 1,5 m (prekopana). Gomila 25: premer 18 m, višina 2 m (trije vkopi). Gomila 26: premer 8 m, višina 1 m (zravnana, dvom­ ljiva). Gomila 27: premer 8 m, višina 1 m (dvomljiva). Gomila 28: premer 14 m, višina 0,5 m (dvomljiva). Potek raziskav Grobišce je odkril Jernej Pecnik, ki je poleti in v jeseni 1885 za ljubljanski Deželni muzej odprl okoli 10 gomil (vir 1; vir 2; Pecnik 1892b, 693 s; Pecnik 1904, 34). Katere gomile so to, iz obstojecih virov ni mogoce raz-brati, so pa bila to bolj divja kopanja, saj je Pecnik hkrati delal na vec najdišcih in je izkop velikokrat prepustil kar delavcem. Ena od gomil naj bi bila po Dežmanovih podatkih 90 korakov dolga in 60 korakov široka, vendar pa gre v tem primeru skoraj gotovo za dve ali celo tri gomile, ki so ležale tesno skupaj. Grobovi so bili z izjemo enega, ki je bil žgan, skeletni (Deschmann 1888, 63 s). Poleti 1898 se je gomilnega grobišca pri Vinkovem Vrhu lotil tudi Ferdinand Schulz, ki je prekopal osem gomil. Oznacil jih je s številkami 7-14, saj je gomile Sl. 454/2: Gomile pri Vinkovem Vrhu; tloris gomilnega grobišca (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Sl. 454/3: Gomile pri Vinkovem Vrhu; poglede na gomile z jugovzhoda. Foto Janez Dular (1989). tekoce številcil, ne glede na najdišca, kjer je to leto kopal (vir 3; vir 4). Na terenu jih ni mogoce identificirati, so pa ohranjene skice njenih tlorisov (sl. 454/4, 454/5). Tudi najdbe s teh izkopavanj so prispele v ljubljanski Deželni muzej. Prvo ovrednotenje gradiva iz Gomil pri Vinkovem Vrhu je že leta 1915 podal Moritz Hoernes (Hoernes 1915, 117 s), celotno objavo fonda, ki ga hrani Narodni muzej Slovenije v Ljubljani pa je pripravila Vida Stare (Stare, V. 1964-1965, 215 ss). Naravoslovni muzej na Dunaju hrani s tega najdi-šca štiri predmete, ki jih je na Vinkovem Vrhu leta 1897 in 1906 od domacinov kupil Jernej Pecnik (vir 5). Objavil jih je Janez Dular (Dular 2003, 159 ss). Leta 2008 je bila na obmocju razoranih gomil 1-3 najdena bronasta zapestnica (Križ 2009, 205). Arhivski viri (vir 1) Pecnikova pisma Dežmanu z dne 17. 3. 1885, 11. l 7. 1885, 29. 8. 1885, 30. 9. 1885, 2. 10. 1885, 6. 10. 1885 (Arhiv RS, fond AS 854, Dežman Karl, fasc. 3). (vir 2) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 97-99 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). (vir 3) F. Schulz, Bericht über die prähistorischen Aus­grabungen in Unterkrain von 25. Juli bis 23. August 1898 (Arhiv NMS, 1898, br. št.). (vir 4) F. Schulz, Fortsetzung zu den ersten Bericht von 25. August 1898 (Arhiv RS, fond AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko IX-5, 1899/12322). (vir 5) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 5. 10. 1897 in podatek iz inventarne knjige (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Deschmann 1888, 63 ss. Dular 2003, 159 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 341 s, sl. 264. Hoernes 1915, 117 s Križ 2009, 205. Pecnik 1892b, 693 s. Pecnik 1904, 34. Petru 1975, Vinkov vrh. – V: ANSL, 213. Stare, V. 1964-1965, 215 ss. Kat. št.: 455 Najdišce: Plešivica. Kraj: Drenje. TTN5: Novo mesto 41; GKY: 500650 - GKX: 71720. Tip najdišca: neutrjeno naselje. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Plešivica je markanten vrh (593 m), ki se severo­zahodno od Drenja strmo dviga iz doline Krke (sl. 455/1). Južna pobocja so zelo strma in prakticno nedostopna. Lažje se je nanjo povzpeti s severa in zaho­da, kjer pripelje na vrh nova, lepo speljana gozdna cesta. Vrh je kopast, zato je na njem precej prostora. Juž-no pobocje je precej strmo (strmina se pricne takoj za naravnim robom), medtem ko so pobocja proti severu, vzhodu in zahodu razmeroma položna. Na vzhodni stra­ni je moc na pobocju opaziti štiri manjše terase (velikost približno 4 m x 8 m), ki dajejo videz, da so delo cloveških rok. Morda so to zravnani prostori za stavbe, kar pa brez sondiranja ni mogoce zanesljivo trditi. Naselje ni bilo obdano z nasipi, zato tudi njegovega oboda in velikosti ni mogoce ugotoviti (sl. 455/2). Bilo je torej neutrjeno ali pa je imelo le leseno palisado, saj nismo na površini zasledili niti najbolj skromnih forti­fikacijskih sledov. Najdbe (hišni omet in keramika) so najpogostejše v krtinah na najvišjem predelu Plešivice (tik ob televi­zijskem pretvorniku), posamezne drobce pa je moc najti tudi nižje na pobocju. Potek raziskav Naselje je odkril Jernej Pecnik, ki je tu nekaj malega kopal in našel sledi poselitve (vir 1). Glinene svitke s Plešivice omenja tudi Dežman (Deschmann 1888, 42). Po Pecniku naj bi kmetje tu našli razlicno okrasje (igle, koralde) - (Pecnik 1904, 34). Leta 1990 je ekipa Zavoda za varstvo kulturne dedišcine iz Novega mesta pod vodstvom Boruta Križa v okviru projekta Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem na zahodnem temenu Plešivice izkopala sondo (sl. 455/3), ki sicer ni odkrila bivalnih struktur, na osnovi keramicnih najdb pa je bilo ugotovljeno, da je bil vrh poseljen v pozni bronasti dobi (Dular et al. 1995, 118 ss). Sl. 455/1: Plešivica nad Drenjem; pogled na naselje z juga. Foto Janez Dular (1989). Sl. 455/2: Plešivica nad Drenjem; pozicija naselja (osnova: TTN5 © GURS). M. 1:5000. Arhivski vir (vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 96 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). Literatura Deschmann 1888, 42. Dular et al. 1995, 118 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 341. Knez 1975, Dvor. - V: ANSL, 212. Pecnik 1904, 34. Sl. 455/3: Plešivica nad Drenjem; sonda 1. Foto Borut Križ (1990). Kat. št.: 456 Najdišce: Mala njivica. Kraj: Gorenja Straža. TTN5: Novo mesto 43; GKY: 505620 - GKX: 70750. Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: starejša železna doba. Opis Na zacetku sedemdesetih let dvajsetega stoletja so tik ob cesti iz Straže proti Soteski našli na nekoliko dvignjenem svetu, ki daje videz razorane gomile, šop (pet ali šest) narebrenih zapestnic (sl. 456/1). Ohranila se je le ena, ki jo hrani Dolenjski muzej v Novem mestu (Brešcak 1985a, 200). Literatura Brešcak 1985a, 200. Dular, Tecco Hvala 2007, 341. Sl. 456/1: Mala njivica pri Gorenji Straži; pozicija najdišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 457 Najdišce: Gradišce. Kraj: Gorenja Straža. TTN5: Novo mesto 43; GKY: 506100 - GKX: 70800. Tip najdišca: utrjeno naselje, topilnica. Datacija: prazgodovina. Opis Naselje se je razprostiralo na levem bregu Krke, ki je sedaj pozidan z novimi stanovanjskimi bloki in hišami (sl. 457/1). Z gradnjami so v celoti spremenili nekdanjo obliko zemljišca in ga iz njiv oziroma travnikov spremenili v urbano površino. Ker je bilo naselje zaradi gradenj po drugi svetovni vojni uniceno, se lahko o njegovi velikosti in obliki pou-cimo iz zapiskov starih raziskovalcev. Prva ga omenjata Dragotin Dežman in Ferdinand Hochstetter. Po njunih podatkih je bil na levem bregu Krke ohranjen 3 metre visok okop iz zemlje in kamenja, ki se je pricel tik za cesto vzhodno od mostu in se je nato po 400 korakov dolgem polkrožnem poteku zopet prikljucil obali reke (sl. 457/2). Na koncu je bil vkop visok le še 1-2 metra (Deschmann, Hochstetter 1879, 37). Od okopa se ni do danes ohranilo nobenih sledov (sl. 457/3). Na vzhodni strani je bil preko njega nasut nasip za dovoz na novi most, ki povezuje Stražo z Vavto vasjo. Most in cesta sta bila namrec v petdesetih letih s stare trase premaknjena za dobrih 30 metrov proti vzhodu. Okop na severni strani so unicili ob gradnji železniške proge, na vzhodu pa je bil odstranjen, ko so zidali tamkajšnje bloke. Kot gradbeni material za okop omenjata Dežman in Hochstetter kamenje in zemljo. Potek raziskav V Gradišcu so veckrat naleteli na oglje, crepinje posod, živalske kosti in železovo žlindro, iz cesar lahko sklepamo, da so se prebivalci ukvarjali z železarstvom. Redkejši so bili kovinski predmeti (sulice, meci), ome­njena je celo kacasta fibula (Deschmann, Hochstetter 1879, 37; Müllner 1909, 69 s). Po Müllnerjevih podatkih se proizvodnja železa ni odvijala le v naselju, ampak tudi zunaj njega. Severo­vzhodno od Gradišca so namrec pri gradnji železniške postaje in novih hiš zadeli na številne talilne peci. To so bile 60-100 cm široke in 1 m globoke jame (sl. 457/4), ki so ležale 1,5 m oddaljene druga od druge in so tako Sl. 457/1: Gradišce v Gorenji Straži; pozicija naselja (rdece) in pozicija železarskega kompleksa (rumeno) - (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Sl. 457/2: Gradišce v Gorenji Straži; Hochstetterjeva skica naselja iz leta 1878 (arhiv Iza). Sl. 457/3: Gradišce v Gorenji Straži; tloris naselja (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. tvorile vec vrst (Müllner 1909, 70). Natancnejših podat­kov o tem železarskem centru pa seveda ni. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so na ar­heološke ostaline ponovno naleteli znotraj nekdanjega naselja. Ko so namrec ob enem od stanovanjskih blokov kopali vodovodni jarek, so delavci odkrili in unicili talilno pec za železo. Sodelavcem Zavoda za varstvo kulturne dedišcine iz Novega mesta, ki so si kraj ogledali, ko je bil jarek že zasut in cezenj položena asfaltirana cesta, je uspelo rešiti okrog 60 kg železove žlindre, dele talilne peci in fragmente prazgodovinske keramike (Križ 1982c, 150). Ostaline železarske dejavnosti so bile dokumentira­ne tudi v letih 2004, 2005 in 2016 pri zašcitnih posegih ob gradnjah hiš oziroma prizidkov na parcelah 106/7, 100/10, 100/11 k. o. Gorenja Straža (Mason, Sakara Su-cevic, Pintér 2006, 198 s; Mason, Skubic, Sakara Sucevic, Pintér 2006, 145 s; Peterle Udovic 2017, 217). Pripadajocega grobišca nismo uspeli locirati, ce­prav piše Pecnik, da so kmetje pri kopanju peska našli mnogo grobov z vsakovrstnimi halštatskimi pridatki (Pecnik 1904, 35). Obe gomili, ki ju severozahodno od naselja omenjata Dežman in Hochstetter, nista vec ohranjeni (Deschmann, Hochstetter 1879, 37, Fig. 17). Morda je stala gomila tudi na danes orani vzpetini, kjer so na zacetku sedemdesetih let 20. stoletja našli šop bronastih zapestnic (glej najdišce Mala njivica pri Gorenji Straži - kat. št. 456). Kot kaže, so bila grobišca tudi na drugi strani Krke. Na njivi, ki leži ob cesti iz Vavte vasi proti Drganjim se­lom, so namrec spomladi 1962 prav tako našli bronasto narebreno zapestnico (glej najdišce Vidiceva njiva - kat. št. 459). Ker pa drugih najdb niso izorali, ni povsem ja­sno, ali gre za posamicno najdbo ali v preteklosti unicen prazgodovinski grob. Literatura Deschmann, Hochstetter 1879, 37. Dular, Tecco Hvala 2007, 342 s, sl. 265. Knez 1975, Gorenja Straža. – V: ANSL, 220. Križ 1982c, 150. Mason, Sakara Sucevic, Pintér 2006, 198 s. Mason, Skubic, Sakara Sucevic, Pintér 2006, 145 s. Müllner 1909, 69 s. Pecnik 1904, 35. Peterle Udovic 2017, 217. Sl. 457/4: Gradišce v Gorenji Straži; Müllnerjeva skica profilov železarskih peci (po Müllner 1909). Kat. št.: 458 Najdišce: – Kraj: Rumanja vas. TTN5: Novo mesto 43; GKY: 505546 - GKX: 70396 (središce naselja). Tip najdišca: depo. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Jernej Pecnik omenja, da so kmetje v Rumanji vasi, ko so delali pot, našli depo bronastih srpov (Pecnik 1912, 4). Tocna lokacija ni znana (sl. 458/1), prav tako niso ohranjeni predmeti. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 343. Cerce, Šinkovec 1995, 213. Knez 1975, Rumanja vas. - V: ANSL, 220. Pecnik 1912, 4. Sl. 458/1: Rumanja vas; središce naselja (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 459 Najdišce: Vidiceva njiva. Kraj: Vavta vas. TTN5: Novo mesto 43; GKY: 506337 - GKX: 70533. Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: starejša železna doba. Opis Najdišce leži ob cesti iz Vavte proti Drganjim selom (sl. 459/1). Potek raziskav Spomladi 1962 so na Vidicevi njivi (par. št. 624 k. o. Jurka vas) našli bronasto narebreno zapestnico, ki jo hrani Dolenjski muzej (Knez 1965b, 196). Drugih najdb na njivi niso odkrili, ceprav jo ves cas orjejo. V ANSL (Knez 1975, 220) je naslov najditelja napacno prestavljen v Jurko vas (pravilno J. Vidic, Vavta vas 42). Literatura Knez 1965b, 196. Knez 1975, Vavta vas. – V: ANSL, 220. Sl. 459/1: Vidiceva njiva pri Vavti vasi; pozicija najdišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 460 Najdišce: Osredek. Kraj: Jurka vas. TTN5: Semic 4; GKY: 507469 - GKX: 69605. Tip najdišca: depo. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Ledina Osredek leži v gozdu poldrugi kilometer južno od Jurke vasi ob severnem vznožju hriba Ljuben (sl. 460/1). Potek raziskav Kot piše Dežman, je leta 1868 v Osredku vecji naliv odkril depo bronastih predmetov, ki so prišli v Deželni muzej. Nadaljnje kopanje na vec mestih v bližini najdišca ni dalo pozitivnega rezultata (Deschmann, Hochstetter 1879, 36; Deschmann 1888, 83). Depo je bil v literaturi veckrat predstavljen (Šmid 1909b, 116 s; Müller-Karpe 1959, 278; Cerce, Šinkovec 1995, 197 ss). Literatura Deschmann 1888, 83. Deschmann, Hochstetter 1879, 36. Cerce, Šinkovec 1995, 197 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 343. Knez 1975, Mali Podljuben. - V: ANSL, 214. Müller-Karpe 1959, 278.Šmid 1909b, 116 s. Kat. št.: 461 Najdišce: Gradišnica. Kraj: Dolenje Gradišce. TTN5: Semic 2, Semic 3; GKY: 504630 - GKX: 69570. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: prazgodovina. Opis Naselje leži severovzhodno od Dolenjega Gradišca na vrhu kopastega hriba, ki se dviga nad sotocjem Krke in Sušice. Uklešceno je med staro in novo cesto, ki peljeta iz Dolenjskih Toplic proti Rumanji vasi (sl. 461/1). Obod je ohranjen le na vzhodni in južni strani, kjer mu lahko sledimo po robu dobro ohranjene ježe (sl. 461/2, 461/3). Na zahodni strani je bil obod unicen z obdelovanjem polj in s traso tamkajšnje ceste. Vhoda zaradi slabe ohranjenosti ni moc ugotoviti, saj v ohra­njenem poteku ježe ni vrzeli. V notranjosti naselja se raztezajo travniki in njive. Teren se od najvišje tocke razmeroma strmo spušca proti severozahodu, medtem ko je naklon proti jugo­zahodu zložnejši. Po tej strani drži na Gradišnico sedanja poljska pot. Potek raziskav Naselje omenjata že Dežman in Hochstatter (Deschmann, Hochstetter 1879, 37), kasneje pa tudi Pecnik (Pecnik 1904, 44). Na Gradišnici sta bila doslej opravljena dva raziskovalna posega. Prvi leta 1986 ko so sodelavci Zavoda za varstvo naravne in kulturne dedišcine iz Novega mesta pod vodstvom Boruta Križa na severovzhodnem koncu naselja cez ježo izkopali 10 metrov dolgo in 3 metre široko sondo. Odkriti so bili ostanki zidu in pet kulturnih plasti. Najdbe (keramika) so bile zelo redke in netipicne (Križ 1987b, 241 s). Vec podatkov je dal zašcitni izkop na zahodnem delu naselja, ko so leta 1988 prestavljali cesto, ki pelje iz Straže v Do-lenjske Toplice. Nacet je bil del prazgodovinskega zidu, ki pa so ga v nastalem profilu presekali tangencialno, zato njegove debeline ni bilo mogoce dolociti (sl. 461/4). Pac pa je bila z odkritjem zidu dolocena velikost naselja, ki je torej segalo vse do mesta, kjer tece sedanja cesta. Iz porocila izkopavalca je razvidno, da je naselje najprej obdajal zemljen nasip, kasneje pa je bilo nad njim zgra­jeno še kamnito obzidje. V telefonskem jarku, ki je bil izkopan na pobocju nad usekom ceste, so našli precej keramike iz starejše železne dobe (Križ 1988c, 213 ss). Na Gradišnici so bile opravljene tudi geofizikalne raziskave (Horn et. al. 2018, 7 ss). Sl. 461/2: Gradišnica pri Dolenjem Gradišcu; pogled na naselje z jugovzhoda. Foto Janez Dular (1990). Sl. 461/3: Gradišnica pri Dolenjem Gradišcu; tloris naselja (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Literatura Deschmann, Hochstetter 1879, 37. Dular, Tecco Hvala 2007, 343, sl. 266. Horn et. al. 2018, 7 ss. Križ 1987b, 241 s. Križ 1988c, 213 s. Pecnik 1904, 44. Petru 1975, Gorenje Gradišce. – V: ANSL, 212. Sl. 461/4: Gradišnica pri Dolenjem Gradišcu; cestni usek z ostanki obzidja na severozahodni strani naselja. Foto Janez Dular (1987). Kat. št.: 462 Najdišce: Gomivnica. Kraj: Meniška vas. TTN5: Semic 2; GKY: 503460 - GKX: 68605. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Najdišce leži na njivi severno od Meniške vasi (sl. 462/1). Potek raziskav Aprila 1979 je lastnik Anton Zupancic iz Meniške vasi na svoji parceli 3835 k. o. Podturn zaminiral gruco kamenja in pri odstranjevanju opazil žganino, fragmente grobe keramicne posode in bronasto zapestnico. Glede na nekoliko dvignjen teren je tu ocitno stala mocno razorana gomila (Brešcak 1981, 214). Najdbe hrani Dolenjski muzej v Novem mestu. Literatura Brešcak 1981, 214. Dular, Križ 2004, 210 s. Dular, Tecco Hvala 2007, 343. Kat. št.: 463 Najdišce: Dolgi deli. Kraj: Meniška vas. TTN5: Semic 2; GKY: 504160 - GKX: 68563. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Desno od ceste, ki pelje iz Dolenjskih Toplic proti Meniški vasi je stala 8 m široka in 2,5 m visoka gomila. Danes ni o njej na terenu nobenih sledov (sl. 463/1). Potek raziskav Gomila je bila na nekdanjem pašniku Meniške vasi (parc. št. 3411 k. o. Podturn). Maja 1898 jo je na stroške Prazgodovinske komisije prekopal Jernej Pecnik in v njej našel dvanajst grobov. Najdbe je poslal v Naravoslovni muzej na Dunaj, kjer so inventarizirane pod oznako gomila 1 iz Toplic (vir 1; Rutar 1898, 102; Rutar 1899d, 165; Mader 2018, 478). Objavila jih je Biba Teržan (Ter­žan 1976, 395 s). Arhivski vir (vir 1) Pecnikovo pismo Szombathiju z dne 28. 5. 1898 in nedatiran seznam grobov iz gomile 1 (Fund­aktenarchiv NHMW). Literatura Dular, Križ 2004, 210. Dular, Tecco Hvala 2007, 344. Knez 1975, Dolenjske Toplice. – V: ANSL, 212. Mader 2018, 478. Rutar 1898, 102. Rutar 1899d, 165. Teržan 1976, 395 s. Kat. št.: 464 Najdišce: Cvinger. Kraj: Dolenjske Toplice. TTN5: Semic 2; GKY: 503980 - GKX: 68175. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: pozna bronasta doba, starejša železna doba. Opis Naselje je bilo postavljeno na kopast hrib zahodno od Dolenjskih Toplic (sl. 464/1, 464/2). Vzpetina ima tri ploske vrhove, na srednjem, ki je hkrati tudi najvišji in nosi ledinsko ime Cvinger (263,8 m), so ohranjeni ostanki prazgodovinskih okopov. Hrib je iz apnenca, po­rašcen pa je z mešanim gozdom. Ob njegovem vznožju teceta potoka Radešca in Sušica, ki se dober kilometer severneje izlivata v reko Krko. Gradišce na Cvingerju pri Dolenjskih Toplicah ima obliko nepravilnega trapeza (sl. 464/3). Njegov obod je vseskozi zelo jasen. V južni polovici je ohranjen kot lep okop, ki je na notranji strani visok do 1 m. Ježa pred njim je na tem predelu zelo strma in mestoma široka tudi do 8 m. Okop poteka v skoraj nespremenjeni obliki vse do jugovzhodnega vogala naselja, kjer pricne postopoma slabeti. Na krajšem odseku (cca. 60 m) ga zamenja lepa terasa, nato pa se zopet pojavi in obroblja ves severni in zahodni del naselja. Cvinger pri Dolenjskih Toplicah sodi med tista prazgodovinska naselja na Dolenjskem, ki imajo najbolje ohranjene obode. Notranjost gradišca je prostrana. Teren se od najvišje tocke postopoma spušca proti okopu, zato je bilo v naselju za poselitev veliko primernega prostora. Tla so sicer tu in tam skalnata, vendar pa so prav med skalnimi bloki tudi vecji platoji, na katerih so lahko stale hiše. Sredi naselja je kraško brezno, poimenovano Cvingerska jama. Danes vodijo na Cvinger štiri poti, vendar pa sta dostopa s severa in zahoda skoraj zanesljivo recentna. Vhod v naselje je bil kot kaže na jugu iz smeri vasi Sela pri Dolenjskih Toplicah. Na tej strani je namrec na po­bocju pred gradišcem še vidna nekdanja dostopna pot, ki pripelje v dveh zavojih do glavnih vrat. V smeri proti jugu leži tudi ledina Branževec, na kateri so bili odkriti ostanki topilniškega kompleksa (kat. št. 465), nedalec stran pa še glavna, naselju pripadajoca gomilna nekro­pola (kat. št. 466). K naselju sodita tudi dve osamljeni gomili severno od gradišca: Gomivnica (kat. št. 462) in Dolgi deli pri Meniški vasi (kat. 453) - (sl. 464/4). Potek raziskav Raziskovanja Cvingerja pri Dolenjskih Toplicah segajo v konec devetnajstega stoletja, torej v cas, ko je bila kopana tudi tamkajšnja nekropola. Lotil se jih je Josef Sl. 464/1: Cvinger pri Dolenjskih Toplicah; pogled na naselje z zahoda. Foto Janez Dular (1987). Sl. 464/2: Cvinger pri Dolenjskih Toplicah; pozicija naselja (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Sl. 464/3: Cvinger pri Dolenjskih Toplicah; tloris naselja (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Szombathy, ki je junija 1898 naselje obhodil in izmeril. Meritve je opravil z busolo in koraki. S pomocjo podat­kov, ki jih je zabeležil v svojem dnevniku (vir 1; Mader 2018, 479), smo uspeli narisati skico gradišca in vanj vnesti lege posameznih sond (sl. 464/5). Prvi dve sondi je dal Szombathy izkopati v jugovzhodnem vogalu naselja (pri tocki A). Podatki o raziskavi so skopi, saj omenja le to, da je v globini 40 cm pod površjem naletel na 20 cm debelo plast prežgane zemlje, žlindro in nekaj crepinj. Szombathy se je na Cvinger vrnil tudi naslednje le-to. Avgusta 1899 se je namrec odlocil, da bo presekal juž­ni okop, in sicer zahodno od tamkajšnjih vrat (sl. 464/5 - tocka B). O izkopavanju je ohranjena skica profila in kratek komentar (sl. 464/6). Ocitno z rezultatom ni bil povsem zadovoljen, zato se je odlocil, da bo nadaljeval z deli. Avgusta in septembra je namrec s Pecnikovo pomocjo naredil še štiri preseke cez okop (sl. 464/5 - tocke 1-4) in kar dvanajst manjših sond v notranjosti naselja (tocke 5-16). Tudi podatki o teh izkopavanjih so zelo skopi (vir 1; vir 2; Mader 2018, 484 ss). Szombathy omenja v dnevniku vecinoma le najdbe: stenski omet, žlindro in fragmente posod. Nekoliko izcrpneje je opisal profil sonde 1, ki je zanimiv predvsem zaradi tega, ker so v njem dokumentirane ruševine obzidja, prav tako pa tudi ostanki prežganega zemljenega nasutja (sl. 464/7). Najdbe, ki so prispele v Naravoslovni muzej na Dunaju, je objavila Biba Teržan (Teržan 1976, 413, t. 91: 13-19). Szombathyjevo izkopavanje na Cvingerju pri Dolenjskih Toplicah je bilo prvo vecje raziskovanje kakega prazgo­dovinskega gradišca na Kranjskem. Pomembno je bilo predvsem zaradi tega, ker je dalo prve podatke o nacinu gradnje dolenjskih železnodobnih obzidij. Naselje omenja na kratko v svoji knjigi o zgodovini železarstva Alfons Müllner (Müllner 1909, 71). Ogledal naj bi si ga že leta 1873. Ugotovil je 630 m dolg obod, narejen iz zemlje in kamenja, v katerem je bilo precej železove žlindre. Priobcil je tudi skico tlorisa, ki pa je zgolj približek dejanski obliki. Zanimiva je zaradi tega, ker je na dodanem profilu oznaceno brezno sredi naselja (sl. 464/8). V tridesetih letih se je na Cvingerju mudil Waltder Schmid. Po skromnih podatkih, ki jih je priobcil dnevnik Jutro, je v naselju odkopal štiri hiše. Kako so izgledale ne vemo, najvecja pa naj bi imela ognjišce in oddeljen prostor za ležišce (Jutro 1935, 202a, 2). Gradivo s teh izkopavanj je prišlo v Narodni muzej v Ljubljani, objavila ga je Biba Teržan (Teržan 1976, 413, t. 92 in 93). Leta 1986 se je obsežnejših del na Cvingerju pri Dolenjskih Toplicah lotil Zavod za varstvo naravne in kulturne dedišcine iz Novega mesta pod vodstvom Boruta Križa. S sondiranji so želeli ugotoviti casovni razpon gradišca, nacin gradnje obzidja in morebitne ostanke stavb v notranjosti naselja. Križ je v šestih raziskovalnih kampanjah (1986-1991) na Cvingerju izkopal 6 sond in o tem priobcil vec porocil (Križ 1987a, 240 s; Križ 1988b, 211 ss; Križ 1989b, 210; Križ 1990a, 152; Križ 1991b, 204 s; Križ 1992, 81 ss). Sondiranja so pokazala, da je bilo naselje v pozni bronasti dobi obdano z okopom, narejenim iz lesenega opaža, med katerim je bilo nabito ilovnato polnilo. Okop je propadel v uni­cujocem požaru (sl. 464/9, 464/10), po katerem je ostal Cvinger dalj casa neposeljen. Znova so ga utrdili šele v 1, 4 Sl. 464/5: Cvinger pri Dolenjskih Toplicah; skica naselja, narejena na podlagi Szombathyjevih meritev z vrisanimi mesti njegovih sondiranj v letih 1898 in 1899 (po Dular, Križ 2004). M. = 1:4000. Sl. 464/6: Cvinger pri Dolenjskih Toplicah; Szombathyjeva skica profila cez okop pri tocki B (po Mader 2018). Sl. 464/7: Cvinger pri Dolenjskih Toplicah; Szombathyjeva skica profila cez okop v sondi 1 (po Mader 2018). Sl. 464/8: Cvinger pri Dolenjskih Toplicah; Müllnerjeva skica tlorisa in profila naselja (po Müllner 1909). Sl. 464/9: Cvinger pri Dolenjskih Toplicah; profil preko v požaru unicenega ilovnatega okopa v sondi 2. Foto Borut Križ 1987). Sl. 464/10: Cvinger pri Dolenjskih Toplicah; ostanki prežganega ilovnatega okopa in zoglenelega opaža v sondi 2. Foto Borut Križ 1987). mladohalštatskem obdobju, ko so ga opasali s kamni­tim obzidjem (sl. 464/11, 464/12). Poselitev Cvingerja v mlajši železni dobi pa kljub šestim sondam - ena je bila umešcena tudi v notranjosti naselja - ni dokazana. Rezultate izkopavanj sta objavila Janez Dular in Borut Križ (Dular, Križ 2004, 215 ss). Med letoma 2017-2019 so na Cvingerju poteka­le interdisciplinarne raziskave pod vodstvom Matije Crešnarja. Poudarek je bil na uporabi nedestruktivnih postopkov, predvsem zracnega laserskega skeniranja in razlicnih geofizikalnih metod, ki so skupaj s klasicnimi arheološkimi sondažami pripeljali do nekaterih novih dognanj glede južnega vhoda, ugotovljen pa je bil tudi plitev jarek na zunanji, jugozahodni strani gradišca (Crešnar, Vinazza, Burja 2017, 79 ss; Crešnar et. al. 2020, 534 ss). Za na novo odkritimi strukturami ostaja za zdaj - vsaj kar se njihove namembnosti in datacije tice - vec vprašanj kot odgovorov. Po prizadevnem cišcenju Cvingerske jame sredi naselja, ki so ga v okviru projekta opravili novomeški jamarji, se je izkazalo, da je bil v železni dobi vhod v brezno zaprt, saj v njem niso našli arheoloških ostalin (Pršina 2017 ss). Arhivska vira (vir 1) Szombathy, Tagebuch, Büchel Krain I, 2 ss. (Fund­aktenarchiv NHMW). (vir 2) Pecnikovi pismi Szombathyju z dne 18. 8. 1899 in 23. 8. 1899 (Fundaktenarchiv NHMW Literatura Crešnar, Vinazza, Burja 2017, 79 ss. Crešnar et. al. 2020, 534 ss. Dular, Križ 2004, 215 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 344, sl. 267. Jutro 1935, 202a, 2. Knez 1975, Dolenjske Toplice. – V: ANSL, 212. Križ 1987a, 240 s. Križ 1988b, 211 ss. Križ 1989b, 210. Križ 1990a, 152. Križ 1991b, 204 s. Mader 2018, 479 in 484 ss. Müllner 1909, 71. Pecnik 1904, 34 s. Pršina 2017, 105 ss. Teržan 1976, 413. Kat. št.: 465 Najdišce: Branževec 1. Kraj: Sela pri Dolenjskih Toplicah. TTN5: Semic 2; GKY: 503929 - GKX: 67827. Tip najdišca: železarsko talilniško obmocje. Datacija: starejša železna doba. Opis Najdišce leži na sedlu južno od naselja (sl. 465/1). Gre za skoraj raven teren, ki je porašcen z mešanim gozdom. Potek raziskav Leta 1988 je bilo pri terenskem pregledu odkrito približno 80 m dolgo in 20 m široko obmocje, kjer so se na površini pojavljale vecje koncentracije železove žlindre. Vmes je bilo moc najti tudi košcke prežgane ilovice, vse to pa je kazalo na možnost, da se pod gozdno površino skrivajo ostanki železarskih talilnih peci. Manjše sondiranje je potrdilo domneve. Že takoj pod površjem je bila vecja kolicina železove žlindre in prežgane ilovice, ki je ležala raztresena po celi povr­šini sonde. Ko je bil odstranjen gozdni humus so se v oranžno-rdeci jalovi ilovici (50-60 cm pod površjem) pokazali zelo jasni obrisi dvanajstih okroglih lis. Nadalj­nji izkop je pokazal, da gre za jame, ki so bile vkopane v ilovnata tla, njihova notranjost pa je bila vecinoma mocno ožgana in zapolnjena s temnejšo zemljo in kosi železove žlindre. Jame so nedvomno ostanki spodnjih delov talilnih peci, ki so že imele iztok za žlindro (sl. 465/2, 465/3) - (Križ 1998-1999, 498 ss; Dular, Križ 2004, 228 ss). Kasnejša geofizikalna raziskava, ki jo je opravil Branko Mušic, je pokazala, da gre za obsežen žele­zarski kompleks z vec sto pecmi za enkratno uporabo (sl. 465/4). Pomembna je bila tudi ugotovitev, da lahko z nedestruktivno metodo dobro zamejimo in pridobimo pomembne podatke o železarskih talilnih kompleksih (Mušic, Orengo 1998, 157 ss). Med letoma 2017-2019 so v okviru projekta En-trans podatke o železarskem obmocju nadgradili z no-vimi geofizikalnimi metodami in manjšim sondiranjem (Crešnar, Vinazza, Burja 2017, 79 ss). Prvic pri nas je bila uporabljena tudi magnetna datacijska metoda, ki se je izkazala za zelo uspešno, ko je radiokarbonska metoda zaradi tako imenovanega halštatskega platoja omejena. Uporaba ene od peci je bila s 95% zanesljivostjo oprede­ljena v cas 640-370 pr. Kr. (Crešnar et. al. 2020, 537 ss). Literatura Crešnar, Vinazza, Burja 2017, 79 ss. Crešnar et. al. 2020, 537 ss. Dular, Križ 2004, 228 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 344. Križ 1998-1999, 498 ss. Mušic, Orengo 1998, 157 ss. Sl. 465/3: Branževec 1 nad Seli pri Dolenjskih Toplicah; izliv žlindre iz peci 4. Foto Borut Križ 1988. Sl. 465/2: Branževec 1 nad Seli pri Dolenjskih Toplicah; tloris talilnih peci (po Dular, Križ 2004). M. = 1:50. Sl. 465/4: Branževec 1 nad Seli pri Dolenj­skih Toplicah; karta magnetnih anomalij celotnega raziskanega obmocja (po Mu­šic, Orengo 1998). M. = 1:2000. Kat. št.: 466 Najdišce: Branževec 2. Kraj: Sela pri Dolenjskih Toplicah. TTN5: Semic 2; GKY: 504079 - GKX: 67513. Tip najdišca: gomilno grobišce (26 gomil). Datacija: starejša železna doba. Opis Grobišce se razprostira južno od naselja tik ob železarskem talilniškem obmocju (sl. 466/1). Vecina gomil leži okoli manjših vrtac v gozdu in na travniku, nekaj pa jih je nekoliko odmaknjenih severno oziroma severovzhodno od glavne skupine (sl. 466/2). Mere: Gomila 1: premer 12 m, višina 1,5 m (vkop). Gomila 2: premer 16 m, višina 2 m (vec vkopov). Gomila 3: premer 9 m, višina 1 m (prekopana). Gomila 4: premer 11 m, višina 1 m (prekopana). Gomila 5: premer 13 m, višina 1,5 m (razkopana). Gomila 6: premer 8 m, višina 0,5 m (razkopana). Gomila 7: premer 8 m, višina 1 m (3. vkopi). Gomila 8: premer 6 m, višina 0,5 m (vkop). Gomila 9: premer 8 m, višina 0,5 m (prekopana). Gomila 10: premer 8 m, višina 0,5 m (razkopana). Gomila 11: premer 11 m, višina 1,5 m (prekopana). Gomila 12: premer 7 m, višina 0,5 m (prekopana). Gomila 13: premer 11 m, višina 1 m. Gomila 14: premer 13 m, višina 1 m. Gomila 15: premer 13 m, višina 1,2 m. Gomila 16: premer 11 m, višina 1 m (vkop). Gomila 17: premer 6 m, višina 0,5 m (dvomljiva). Gomila 18: premer 15 m, višina 0,5 m (razkopana). Gomila 19: premer 10 m, višina 1 m. Gomila 20: premer 15 m, višina 1,5 m (vkop). Gomila 21: premer 10 m, višina 1 m. Gomila 22: premer 10 m, višina 1 m. Gomila 23: premer 11 m, višina 1,5 m (vkop). Gomila 24: premer 8 m, višina 0,5 m (dvomljiva). Gomila 25: premer 12 m, višina 1 m (prekopana). Gomila 26: premer 14 m, višina 1,5 m (prekopana). Seznam je bil dopolnjen s podatki zracnega laser-skega skeniranja, ki je bilo opravljeno v okviru projekta Entrans med letoma 2017 in 2019 (Crešnar et. al. 2020, 547). Dokumentiranih je bilo še pet potencialnih gomil (glej sl. 466/2 - gomile A-E), katerih pristnost pa nismo preverjali na terenu. Potek raziskav Gomilno grobišce na Branževcu nad Seli pri Do-lenjskih Toplicah je odkril Jernej Pecnik (Pecnik 1904, 34 s). Zacetek njegovega delovanja v Dolenjskih Toplicah ni vezan na to nekropolo, saj se je najprej lotil osamljene gomile na ledini Dolgi deli pri Meniški vasi (kat. št. 463) - (Rutar 1898, 102; Rutar 1899d, 165). Na Branževcu je zakopal konec maja 1898 na stroške Prazgodovinske komisije (Mader 2018, 477 ss). Sreco je poskusil nagomili, ki je stala na parceli Janeza Šušteršica iz Toplic, najdbe iz nje pa so bile kasneje v Naravoslovnem mu-zeju na Dunaju vpisane kot inventar gomile 2. Ker so bili rezultati vzpodbudni, je z deli nadaljeval. Do konca septembra 1898 je na Branževcu prekopal sedem gomil. Kot lastniki parcel se v virih omenjajo Anton Turk (gom. 3), Janez Robida (gom. 4), Anton Turk oziroma Janez Krese (gom. 5), Martin Šenica in Jernej Žefran (gom. 6),Marija Pirc (gom. 7), Martin Šenica (gom. 8, 9). Decem-bra se je lotil še desete, ki je prav tako stala na parceli Martina Šenice, vendar pa je moral zaradi mraza dela ustaviti (vir 1). V Dolenjske Toplice se je vrnil nasled-nje leto (Rutar 1899b, 36). Najprej je februarja 1899 do konca raziskal gomilo 10, ki jo je zacel kopati decembra prejšnjega leta. Nato se je na Branževcu mudil še celo pomlad in poletje ter v krajših kampanjah prekopal sedem gomil. Za gomile 11-13 lastniki niso navedeni, lastniki preostalih štirih pa so bili Marija Pirc (gom. 14), Janez Robida (gom. 15), Janez Sitar (gom. 16) in Andrej Bregar (gom. 17). Celotna bera dvoletnih izkopavanj pri Dolenjskih Toplicah je bila torej 17 raziskanih gomil: ena v Dolgih delih pri Meniški vasi in šestnajst na Branževcu nad Seli pri Dolenjskih Toplicah (vir 1). Pecnikova izkopavanja je obcasno nadziral Josef Szombathy. Kot lahko razberemo iz njegovega dnev­nika, se je mudil v Dolenjskih Toplicah štirikrat: junija in avgusta 1898 ter avgusta in septembra 1899 (vir 2). Njegovi obiski so trajali le po nekaj dni. Obicajno si je ogledal izkopavanje in dal Pecniku najnujnejše napotke. Kot kaže, pa z njegovim delom ni bil najbolj zadovoljen. Pecnik je namrec kopal prehitro in se ni vec znašel v svo­jih zapiskih. Površen nacin dela je postavil pod vprašaj tudi verodostojnost grobnih celot (Dular, Križ 2004, 210, op. 5; Mader 2018, 486). Gradivo Pecnikovih izkopavanj na Branževcu, ki ga danes hrani Naravoslovni muzej na Dunaju, je objavila Biba Teržan (Teržan 1976, 396 ss). Pecnikove oznake gomil se ne ujemajo z oštevilce­njem na našem nacrtu grobišca (sl. 466/2). Pecnik je v svojih protokolih sicer zabeležil lastnike parcel, težave pri identificiranju pa nastopijo v primerih, ko je na isti parceli po vec gomil. V pomoc niso niti notice, ki jih je opoložaju nekaterih gomil v svojem dnevniku zabeležil Szombathy (vir 2). Poskus, ki smo ga naredili pred leti je zato vprašljiv in ga na tem mestu ponovno ne objavljamo (Dular, Križ 2004, 212, sl. 5). Arhivska vira (vir 1) Pecnikova pisma Szombathyju z dne 25. 2 1899, 23. 3. 1899, 27. 7. 1899, 8. 9. 1899 in nedatirani seznami najdb iz gomil 2-9 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 2) Szombathy, Tagebuch, Büchel Krain I, 2 ss. (Fund­aktenarchiv NHMW). Literatura Crešnar et. al. 2020, 547. Dular, Križ 2004, 208 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 344 s, sl. 268. Knez 1975, Dolenjske Toplice. – V: ANSL, 211 s. Mader 2018, 477 ss. Pecnik 1904, 34 s. Rutar 1898, 102 s. Rutar 1899b, 36. Rutar 1899d, 165. Teržan 1976, 396 ss, t. 4-91. Kat. št.: 467 Najdišce: Medicevo dvorišce. Kraj: Selišce. TTN10: Semic 17; GKY: 506230 -GKX: 65821. Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: starejša železna doba. Opis Leta 1960 so pri kopanju vodnjaka na Medicevem dvorišcu v Selišcu (sl. 467/1) našli fragment narebrene bronaste nanožnice, ki jo hrani Dolenjski muzej v No-vem mestu (Knez 1965a, 195). Pri gradnji nove hiše (v zacetku 80. let prejšnjega stoletja), ki stoji le nekaj metrov od vodnjaka, niso našli nicesar vec. Kot je razbrati iz letnice na vodnjaku (1960) so nanožnico našli to leto in ne štiri leta kasneje (1964), kot je to zabeleženo v Varstvu spomenikov (ugotovljeno ob terenskem pre­gledu leta 1990). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 345. Knez 1965a, 195. Petru 1975, Selišce. – V: ANSL, 212. Sl. 467/1: Medicevo dvorišce v Selišcu; pozicija najdišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 468 Najdišce: Semenic. Kraj: Gaber pri Semicu. TTN5: Semic 46; GKY: 512973 - GKX: 56099. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: pozna bronasta doba, mlajša železna doba. Opis Semenic je skrajni jugozahodni vrh grebena, ki nad Semicem obroblja Belo krajino. Vrh je z južne strani dokaj strm, medtem ko so severna in severovzhodna pobocja položnejša in se postopoma zlijejo z grebenom (sl. 468/1, 468/2). Ostanki naselja so dobro ohranjeni, saj se je vecina oboda ohranila kot lepo oblikovana terasa (sl. 468/3). Nizek okop je mogoce opaziti le na skrajnem severo­zahodnem in severovzhodnem vogalu naselja, kjer je na površini vidna tudi njegova kamnita struktura. Potek obzidja je narekoval teren, saj so ga prilagodili naravnim danostim. Tako poteka na severni strani po robu globlje vrtace, vecje strmine pa so tudi pod severozahodnim in vzhodnim delom naselja. Ker je vrh Semenica kopast, se teren za obzidjem zložno dviga proti najvišjemu delu naselja. Primernega prostora za bivanje je bilo torej precej, ceprav je vrh precej skalnat. Potek raziskav Najdišce je bilo odkrito pri arheološki topografiji Bele krajine (Dular 1985, 100 s). Leta 1981 so sodelavci Inštituta za arheologijo ZRC SAZU v naselju izkopali dve manjši sondi. Na osnovi keramicnega gradiva in detektorskih najdb, ki jih hrani Narodni muzej Slovenije, je mogoce naselje opredeliti v pozno bronasto in mlajšo železno dobo (Dular 1993, 104, sl. 2 in t. 4: 13-15; Božic 2001, 183, sl. 2). Literatura Božic 2001, 183, sl. 2. Dular 1985, 100 s. Dular 1993, 104, sl. 2 in t. 4: 13-15. Dular, Tecco Hvala 2007, 345 s, sl. 269. Sl. 468/2: Semenic nad Gabrom pri Semicu; pogled na naselje z vzhoda. Foto Janez Dular (2005). Sl. 468/3: Semenic nad Gabrom pri Semicu; tloris naselja (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Kat. št.: 469 Najdišce: Veliki vrh. Kraj: Dolenji Suhor pri Metliki. TTN5: Semic 30; GKY: 522530 - GKX: 60631. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Veliki vrh je manjši kopast hrib, ki se dviga vzho­dno od vasi Dolenji Suhor (sl. 469/1). Pobocja Velikega vrha niso strma, zato je lahko dostopen z vseh strani. Obod je ohranjen le deloma (sl. 469/2). Na severovzho­du se pricne kot dokaj izrazit, do 8 m širok okop, ki pa kmalu preide v teraso, za katero se nadaljuje v notranjosti skoraj raven plato. Na zahodu se terasa postopoma iztece v pobocju, zato lahko naselje na tej strani zamejimo le približno. Isto velja za preostali del naselja. Obod smo zacrtali po komaj vidnem prelomu na lidarskem po­snetku. Razmeroma ravna notranjost je nudila ugodne pogoje za poselitev. Potek raziskav Najdišce je bilo odkrito pri arheološki topografiji Bele krajine (Dular 1985, 86 s). Leta 1981 je Inštitut za ar­heologijo izkopal v naselju manjšo sondo. V razmeroma tanki kulturni plasti so bili najdeni keramicni fragmenti, Sl. 469/2: Veliki vrh nad Dolenjim Suhorjem pri Metliki; tloris naselja (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. ki opredeljujejo naselje v pozno bronasto dobo (Dular 1993, 104, sl. 2 in t. 4: 11-12) Literatura Dular 1985, 86 s. Dular 1993, 104, sl. 2 in t. 4: 11-12. Dular, Tecco Hvala 2007, 346, sl. 270. Kat. št.: 470 Najdišce: – Kraj: Grabrovec. TTN5: Metlika 31; GKY: 524028 - GKX: 59655. Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Ožjih najdišcnih podatkov bronaste sekire ni bilo mogoce ugotoviti, gotovo je le to, da je bil predmet najden na polju pri vasi Grabrovec (Dular 1985, 88) - (sl. 470/1). Potek raziskav Bronasto tulasto sekiro je našel na svojem posestvu Martin Crnugelj in jo leta 1961 daroval Belokranjskemu muzeju v Metliki (Knez 1960-1961b, 226; Knez 1975, 243). Literatura Dular 1985, 88. Dular, Tecco Hvala 2007, 346. Knez 1960-1961b, 226. Knez 1975, Grabrovec. - V: ANSL, 243. Šinkovec 1995, 70. Sl. 470/1: Grabrovec; središce naselja (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 471 Najdišce: Špitalska draga. Kraj: Metlika. TTN5: Metlika 41; GKY: 524683 - GKX: 56786. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: pozna bronasta doba, starejša železna doba. Opis Plano žarno grobišce se je razprostiralo na sever-nem koncu Metlike in sicer na pobocju terase suhe struge Bojice (sl. 471/1, 471/2). Nekropola leži blizu Pungarta, kjer je bilo odkrito pomembno grobišce iz mlajše železne dobe. Potek raziskav Na tri žgane grobove v Špitalski dragi so naleteli leta 1961 pri gradnji hiše Jožeta Gršica na parceli 1882/6 k. o. Metlika (Knez 1960-1961d, 229). Nadaljnji grobovi so prišli na dan šest let kasneje (1967) pri kopanju temeljev za garažo. Ker grobišce ni bilo strokovno raziskano, obsega nekropole ni bilo mogoce ugotoviti. Iz pripo­vedovanja lastnika pa se je dalo razbrati, da je bilo pri zemeljskih delih unicenih vsaj deset žganih grobov, ki so ležali brez reda na celem obmocju stavbišca (Dular 1985, 92 s). Belokranjskemu muzeju je uspelo rešiti za svoje zbirke najdbe petih grobov. Prvi trije so vsebovali le fragmente zdrobljenih žar, preostala dva pa poleg keramike tudi nekaj kovinskih predmetov. Gradivo iz Špitalske drage je objavil Janez Dular (Dular 1979, 71, t. 12: 1-5). Literatura Dular 1979, 71, 82, t. 12: 1-5. Dular 1985, 92 s. Dular, Tecco Hvala 2007, 346. Knez 1960-1961d, 229. Knez, Petru 1975, Metlika. - V: ANSL, 243. Sl. 471/2: Špitalska draga v Metliki; obmocje planega grobišca, pogled z juga. Foto Janez Dular (2020). Kat. št.: 472 Najdišce: Pungart. Kraj: Metlika. TTN5: Metlika 42; GKY: 524847 - GKX: 56760. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: mlajša železna doba. Opis Plano grobišce z žganimi grobovi se je razprostiralo na manjši terasi ob zahodnem vznožju hriba Veselica (sl. 471/1). Potek raziskav Na tem prostoru so leta 1965 ob izkopu temeljev za novo šolsko poslopje odkrili obsežno latensko nekropo-lo, katere dobršen del pa je bil zaradi strojnega izkopa unicen (Šribar 1965a, 196). Pri zašcitnem posegu, ki ga je vodil Vinko Šribar, je bilo ugotovljenih cez šestdeset grobov (sl. 472/1), od katerih pa so rešili le 37 grobnih celot in nekaj posamicnih predmetov. Grobišce je bilo bogato, po grobnih pridatkih sodi v mokronoško kul­turno skupino. Najdbe hrani Belokranjski muzej, objaviljih je Vinko Šribar (Šribar 1974, 319 ss). Literatura Dular 1985, 91 s. Dular, Tecco Hvala 2007, 346. Knez, Petru 1975, Metlika. - V: ANSL, 243. Šribar 1965a, 196. Šribar 1974, 319-352. Kat. št.: 473 Najdišce: Veselica. Kraj: Metlika. TTN5: Metlika 42; GKY: 525040 - GKX: 56768. Tip najdišca: naselje. Datacija: prazgodovina. Opis Najdišce leži na kopasti vzpetini, ki se dviga se­verno od mesta (sl. 471/1, 473/1). Vrh je zaradi obde­lovanja vinogradov mocno preoblikovan, zato na njem nismo zasledili utrdbenih sledov. Poselitev dokazujejo le skromne najdbe. Potek raziskav Da je bilo na višini nad mestom prazgodovinsko bivališce, omenja že Jernej Pecnik (Pecnik 1904, 189). Leta 1972 smo v kupu nagrnjene zemljine tik za nekda­njim gostišcem, ki je nastal zaradi strojnega planiranja obmocja za parkirni prostor, našli nekaj netipicnih prazgodovinskih crepinj. Hrani jih Belokranjski muzej v Metliki (Dular 1974d, 105; Dular 1985, 93 s). Sondiranje leta 2007 je potrdilo obstoj naselja na tem mestu z nekaj novimi podatki, preciznejša pa je tudi datacija. Tocka naj bi bila obljudena v bronasti dobi (Mason et al. 2008, 155 s). Literatura Dular 1974d, 105. Dular 1985, 93 s. Dular, Tecco Hvala 2007, 346. Mason et al. 2008, 155 s. Pecnik 1904, 189. Sl. 473/1: Veselica nad Metliko; pogled na najdišce z jugovzhoda. Foto Janez Dular (2020). Kat. št.: 474 Najdišce: Jerebova ulica. Kraj: Metlika. TTN5: Metlika 42; GKY: 525065 - GKX: 56642. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Najdišce leži na južnem pobocju Veselice, kamor se je v šestdesetih letih dvajsetega stoletja razširilo mesto (sl. 471/1, 474/1). Potek raziskav Leta 1969 so pri kopanju temeljev za novo hišo na parceli 2043/2 k. o. Metlika zadeli na tri žgane grobove. V njih razen žar z žganino ni bilo drugih pridatkov. Najdbe so zavrgli (Dular 1985, 90). Literatura Dular 1985, 90. Dular, Tecco Hvala 2007, 347. Sl. 474/1: Jerebova ulica v Metliki; pogled z zahoda. Foto Janez Dular (2020). Kat. št.: 475 Najdišce: Hrib. Kraj: Metlika. TTN5: Metlika 42; GKY: 525390 - GKX: 56515. Tip najdišca: gomilno grobišce (6 gomil). Datacija: starejša železna doba. Opis Gomilno grobišce na Hribu se razprostira na terasi ob vzhodnem vznožju Veselice (sl. 475/1). Na tem, danes pozidanem obmocju, smo leta 1973 dokumentirali pet gomil, ki smo jim kasneje dodali še šesto (Dular 1974d, 104 s; Dular, Tecco Hvala 2007, 347, sl. 271). Mere: Gomila 1: premer 21 m (raziskana). Gomila 2: premer 22 m (razorana). Gomila 3: premer 17 m (razorana). Gomila 4: premer 12 m (raziskana). Gomila 5: premer 20 m (vanjo je vkopana klet). Gomila 6: premer 20 m (razorana). Potek raziskav Gomilno grobišce na Hribu prvi omenja Jernej Pecnik (vir 1). Oktobra 1887 si ga je ogledal tudi Josef Szombathy, vendar kljub prvotni nameri, da bo tu po­skusno zakopal, tega ni storil. Pac pa je eno od gomil decembra istega leta nacel Jernej Pecnik, a tudi on z delom kasneje ni vec nadaljeval (vir 2, str. 24 in 77; vir 3, str. 22; vir 4). Najdišce se v omenjenih virih in literaturi omenja pod imeni lastnikov Ivaneticev in Savinškov oziroma grašcinski vrt (Pecnik 1904, 189; Knez, Petru 1975, 243). Leta 1973 smo nekropolo obhodili in gomile vrisali v katastrski nacrt (Dular 1974d, 104 s, sl. 13). Takrat smo s tega grobišca pridobili za Belokranjski muzej tudi prvo najdbo - fragment bronaste sulicne osti, ki so jo našli pri obdelovanju vrta na robu gomile 2 (parcela 2073 k. o. Metlika). Z novimi pozidavami obmocja so leta 1987 z iz­kopom temeljev za novo hišo s severovzhodne strani naceli gomilo 1. Hitra intervencija Zavoda za varstvo naravne in kulturne dedišcine iz Novega mesta je grad-njo ustavila, sledilo je zašcitno izkopavanje, ki ga je vodil Borut Križ (Križ 1988f, 216 ss). Gomila je bila v celoti raziskana, ugotovljena je bila njena zgradba, nacin pokopa in struktura grobov. Natancno analizo gomile in najdb je objavila Lucija Grahek (Grahek 2004, 116 ss). Leta 1987 so zaradi širitve ceste raziskali tudi ogroženo gomilo 4. Izkazalo se je, da je bila v prete­klosti že unicena, v ostanku plašca so našli le nekaj drobcev sežganih kosti in keramicnih odlomkov (Križ 1990b, 154 s) Sl. 475/1: Hrib v Metliki; pozicija gomilnega grobišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Arhivski vir (vir 1) Pecnikovo pismo Dežmanu z dne 15. 7. 1885 (Arhiv RS, fond AS 854, Dežman Karl, fasc. 3). (vir 2) Szombathy, Tagebuch, Büchel 29 (Fundakten­archiv NHMW). (vir 3) Szombathy, Tagebuch, Büchel 30 (Fundakten­archiv NHMW). (vir 4) Pecnikovo pismo Dežmanu z dne 30. 4. 1888 (Arhiv RS, fond AS 854, Dežman Karl, fasc. 3). Literatura Dular 1974d, 104 s, sl. 13. Dular 1985, 89 s. Dular, Tecco Hvala 2007, 347, sl. 271. Grahek 2004, 116 ss. Knez, Petru 1975, Metlika. - V: ANSL, 243. Križ 1988f, 216 ss. Križ 1990b, 154 s. Pecnik 1904, 189. Kat. št.: 476 Najdišce: Metlika. Kraj: Metlika. TTN5: Metlika 42; GKY: 525080 - GKX: 56329. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: pozna bronasta doba, starejša železna doba, mlajša železna doba. Opis Naselje se je širilo po pomolu, na katerem danes stoji mesto (sl. 476/1). Prostor je že po naravi dobro utr­jen, saj ga s treh strani obdajata globoki strugi potokov Obrh in Suhor (Bojica). Kako je bila zavarovana severo­zahodna stran, s katere je na pomol najlažji dostop, ne vemo. Srednjeveške in kasnejše pozidave so namrec mocno preoblikovale prvotni teren, zato je ostalo na tem mestu tudi za morebitne raziskave prazgodovinskih ostalin bolj malo možnosti. Na obmocju današnjega mesta je bilo odkritih pet nekropol, ki jih lahko povežemo z naseljem (sl. 475/2): plana žarna grobišca v Špitalski dragi (kat. št. 471), Jerebovi ulici (kat. št. 474) in na Borštku (kat. št. 477), gomile na Hribu (kat. št. 475) ter plano latensko grobišce na Pungartu (kat. št. 472). Potek raziskav Najdbe, ki kažejo, da je bilo obmocje današnje Metlike poseljeno v bronasti in železni dobi, so prihajale na dan le ob gradbenih posegih. Prvic so bile dokumen­tirane leta 1977 na nekdanjem Proštijskem vrtu, ki ga je oklepala trdnjava Komende nemškega viteškega reda, danes pa stoji na tem mestu dom starejših obcanov (sl. 476/1 - tocka 4). Pri kopanju za temelje so prebili in unicili dokaj bogato naselbinsko plast, debelo vsaj 1,5 m. Najdbe so bile vecinoma zavržene, med ostanki posod, ki so prispeli v Belokranjski muzej, pa je bilo nekaj znacilnih oblik iz starejše železne dobe (Dular 1985, 91). Dve leti kasneje (1979) so na nekdanjem Weisovem dvorišcu (sl. 476/1 - tocka 3) pri kopanju kanalizacijske­ga jarka prebili približno pol metra debelo naselbinsko plast, v kateri je bilo precej loncenine, ki jo je moc dati­rati v starejšo in mlajšo železno dobo (Dular 1985, 93). Leta 1991 so pri gradnji vodovoda in kanalizacije na severnem koncu Mestnega trga (sl. 476/1 - tocka 2) prav tako poškodovali prazgodovinske plasti. S sondo, ki jo je na tem mestu izkopal Zavod za varstvo kulturne dedišcine iz Novega mesta pod vodstvom Danila Bre-šcaka, so dokumentirali kulturno plast z vec ognjišci ter velikimi kolicinami prežganega stenskega ometa, keramike in žganine (Brešcak 1992, 255). Isto leto je Brešcak sondiral tudi dvorišce Metliške­ga gradu (sl. 476/1 - tocka 1). Dokumentirani sta bili dve plasti. Spodnja naj bi sodila v bakreno, zgornja pa v bronasto dobo (Brešcak 1992, 256). Novi podatki so prišli na dan tudi pri zašcitnem izkopavanju, ki ga je na južnem pobocju pod Komendo zaradi popravila tamkajšnjih škarp julija 1999 opravil Phil Mason (sl. 476/1 - tocka 5). Najdbe (keramika, živalske kosti in kovinski predmeti) izvirajo sicer iz višje ležecega obmocja (nekdanjega Proštijskega vrta - tocka 4), potrjujejo pa obljudenost metliškega pomola v mlajši železni dobi (Mason 2006, 104 ss). Literatura Brešcak 1992, 255 s. Dular 1985, 91 in 93. Dular, Tecco Hvala 2007, 347. Mason 2006e, 104 s. Sl. 476/1: Metlika, pozicije najdišc: 1 Grad; 2 Mestni trg; 3 Weisovo dvorišce; 4 Proštijski vrt; 5 Komendski vrtovi (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Sl. 476/2: Situacijski nacrt najdišc v Metliki (dopolnjeno po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:10000. Kat. št.: 477 Najdišce: Borštek. Kraj: Metlika. TTN5: Metlika 42; GKY: 525308 - GKX: 55654. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: pozna bronasta doba, starejša železna doba. Opis Plano žarno grobišce na Borštku leži sredi naselja na nizkem kopastem hribu, ki ga oklepajo Cesta brat-stva in enotnosti, Tovarniška cesta in Gubceva ulica (sl. 477/1). Potek raziskav Nekropola je bila znana razmeroma zgodaj, saj omenjajo grobove s te lokacije že Alfons Müllner (Müll­ner 1878, XC), Jernej Pecnik (vir 1; Pecnik 1904, 189) in Josef Szombathy (vir 2). Leta 1952 so pri kopanju voja­ških jarkov - obmocje je bilo takrat v krogu vojašnice - zadeli na dobro ohranjen žarni grob. Ker so bili kasneje na severnem in vzhodnem pobocju pri kopanju jarkov uniceni še štirje grobovi, se je Belokranjski muzej odlo-cil, da organizira zašcitna izkopavanja, ki so s presledki trajala vse do leta 1968. Vodil jih je Vinko Šribar, odkrili pa so 47 prazgodovinskih in 11 rimskih grobov. Najdbe hrani Belokranjski muzej. Prvo porocilo o grobišcu je objavil Vinko Šribar (Šribar 1962-1963, 496 ss), objavi celotnega prazgodovinskega in rimskega fonda pa Janez Dular (Dular 1974b, 353 ss; Dular 1979, 65 ss). Arhivska vira (vir 1) Pecnikovo pismo Dežmanu z dne 15. 7. 1885 (Arhiv RS, fond AS 854, Dežman Karl, fasc. 3). (vir 2) Szombathy, Tagebuch, Büchel 29, 75 (Fund­aktenarchiv NHMW). Literatura Dular 1974b, 353 ss. Dular 1979, 65 ss. Dular 1985, 89. Dular, Tecco Hvala 2007, 347. Knez, Petru 1975, Metlika. - V: ANSL, 243. Müllner 1878, XC. Pecnik 1904, 189. Šribar 1962-1963, 469 ss. Kat. št.: 478 Najdišce: Kolpski most. Kraj: Metlika. TTN5: Ozalj 2; GKY: 525598 - GKX: 54532. Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Najdišce se nahaja približno 50 m vzhodno od mostu sredi struge Kolpe (sl. 478/1). Potek raziskav Leta 1965 so pri strojnem izkopu peska našli naj­manj tri, morda celo štiri bronaste tulaste sekire. Dve je uspel za svoje zbirke rešiti Belokranjski muzej v Metliki (Šribar 1965a, 193; Dular 1985, 90 s). Literatura Dular 1985, 90 s. Dular, Tecco Hvala 2007, 347. Knez, Petru 1975, Metlika. - V: ANSL, 243. Šinkovec 1995, 64 in 72. Šribar 1965a, 193. Sl. 478/1: Kolpski most pri Metliki; pozicija najdišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 479 Najdišce: Brodariceva loza. Kraj: Podzemelj. TTN5: Crnomelj 10; GKY: 521660 - GKX: 52482. Tip najdišca: gomilno grobišce (31 gomil). Datacija: starejša železna doba, mlajša železna doba. Opis Gomilno grobišce v Brodaricevi lozi leži ob sever-nem vznožju Kucarja in sicer na obeh straneh poti, ki pelje iz Grma v Geršice (sl. 479/1). Danes je na terenu pa tudi na lidarskem posnetku zaradi premetane zem­lje po koncanih izkopavanjih težko ugotoviti prvotne oblike in število gomil, vendar pa je uspelo Eckartu Barthu na osnovi Szombathyjevih podatkov o izmeri in njegove skice (sl. 479/2), ki jo je naredil leta 1887 med izkopavanji (vir 1), rekonstruirati tloris nekropole (Barth 1969, 12, Taf. LVI). Tloris smo soocili z lidar-skim posnetkom in vanj vnesli nekaj manjših korektur (pozicije gomil 1-5, 9, 22 in 27). Grobišce v Brodaricevi lozi je obsegalo kar 30 razlicno velikih gomil, tej številki pa moramo prišteti še obe veliki gomili, ki stojita na vzhodni strani poti v Geršice (sl. 479/3). Prva (št. 31) je po izkopavanjih ostala na svojem mestu in je porasla z drevjem, drugo (št. 32) pa so razorali in je danes vidna le še kot rahla vzpetina (sl. 479/4). Mere gomil, povzete iz Szombathyjevega dnevnika: Gomila 1: premer 15 m, višina 2 m (raziskal jo je Szom­bathy). Gomila 2: premer 15 m, višina 2,5 m (raziskal jo je Szombathy). Gomila 3: premer 8,8 m, višina 0,6 m. Gomila 4: premer 6 m, višina 0,4 m. Gomila 5: premer 7 m, višina 0,5 m. Gomila 6: premer ca. 6 m (ocena po skici - sl. 479/2). Gomila 7: premer ca. 8 m (ocena po skici - sl. 479/2). Gomila 8: premer 11,6 m, višina 1,9 m. Gomila 9: premer 7,6 m, višina 0,5 m. Gomila 10: premer 11 m, višina 1,2 m (raziskal jo je Szombathy). Gomila 11: premer 11,5 m, višina 2,6 m (raziskal jo je Szombathy). Gomila 12: premer 9 m, višina 0,8 m. Gomila 13: premer 7 m, višina 0,5 m (raziskal jo je Szombathy). Gomila 14: premer 6 m, višina 0,5 m (raziskal jo je Szombathy). Gomila 15: premer 15 m, višina 2,5 m (raziskal jo je Szombathy). Gomila 16: premer 11 m, višina 1 m. Gomila 17: premer 8 m, višina 0,8 m. Gomila 18: premer ca. 6 m. Gomila 19: 8,5 m, višina 1 m. Gomila 20: premer 6,8 m, višina 0,4 m. Sl. 479/1: Brodariceva loza pri Podzemlju in Steljnik pri Grmu; poziciji gomilnih grobišc (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Sl. 479/2: Brodariceva loza pri Podzemlju; Szombathyjeva skica gomilnega grobišca (po Mader 2018). Gomila 21: premer 7 m, višina 0,5 m (raziskal jo je Szombathy). Gomila 22: premer 7,6 m, višina 0,6 m. Gomila 23: premer 12 m, višina 1,2 m (raziskal jo je Szombathy). Gomila 24: premer 7,6 m, višina 0,5 m. Gomila 25: premer 8,8 m, višina 0,8 m (raziskal jo je Szombathy). Gomila 26: premer 5,4 m, višina 0,4 m. Gomila 27: premer 5,2 m, višina 0,4 m. Gomila 28: premer 9 m, višina 0,8 m. Gomila 29: premer ca. 10 m (ocena po skici - sl. 479/2). Gomila 30: premer ca. 12 m (ocena po skici - sl. 479/2) - (raziskal jo je Szombathy). Gomila 31: velikost 34 m x 32 m, višina 4,5 m. Gomila 32: premer ca. 28 m, višina ca. 1 m. Potek raziskav Gomilo ob cesti pri Podzemlju omenja že leta 1856 Dragotin Dežman (Deschmann 1856, 48). Ocitno gre za tumul, ki je na našem nacrtu oznacen s št. 32 in je bil pred izkopavanji še 4 m visok (vir 1, str. 66), kasneje pa so ga razorali. Grobišca pri Podzemlju je pricel jeseni 1887 na stroške Prazgodovinske komisije raziskovati Josef Szombathy, kustos Naravoslovnega muzeja na Dunaju (Mader 2018, 389 in 393 ss). Jernej Pecnik mu je pri delu pomagal, ko pa je za to izvedel Dragotin Dežman, ki mu ni bilo po volji, da bi gradivo odšlo le na Dunaj, je od Pecnika zahteval, naj pricne kopati še za Deželni muzej. Tako se je sredi oktobra v Podzemlju razvilo živahno tek­movanje med obema ustanovama, ki je zaradi Pecnikove muhaste narave kmalu preraslo v spor. Zgodba o tem je že napisana in je na tem mestu ne bomo ponavljali (Du­lar 2003, 45 ss). Szombathy je v Brodaricevi lozi raziskal enajst gomil: eno (št. 11) oktobra 1887, nadaljnjih deset (št. 1, 2, 10, 13, 14, 15, 21, 23, 25 in 30) pa maja in junija 1888 (vir 1 in vir 2). Število gomil, ki jih je prekopal Pecnik, ni znano. Po Szombathyjevem odhodu na Dunaj (konec oktobra 1887) je ostal v Podzemlju do adventa, vendar ni delal le v Brodaricevi lozi ampak tudi v Steljniku za vasjo Grm, kjer se je raztezalo drugo veliko grobišce (glej kat. št. 480). S kopanjem je nadaljeval od februarja do maja naslednjega leta (1888), ko so bile v mrazu razmere za delo vse prej kot lahke. Lotil se je obeh velikih gomil na vzhodnem koncu grobišca (gomili št. 31 in 32) in v prvi odkril cez dvesto grobov. Bogata bila tudi druga gomila, saj so v njej našli cez petdeset nanožnic in zapestnic. Pomemben je še podatek, da so bili na robu te gomile naknadno vkopani tudi žgani grobovi iz latenskega obdobja (vir 3; Deschmann 1888, 67 in 79; Deschmann 1889, [28] s). Leta 1890 je na eni od gomil (ni znano ali v Bro­daricevi lozi pri Podzemlju ali v Steljniku pri Grmu) zakopal Alfons Müllner, vendar pa je našel le drobce loncenine (Rutar 1891d, 194). Gradivo Szombathyjevih izkopavanj je objavil Fritz Eckart Barth (Barth 1969, 83 ss), Pecnikove najdbe, ki se jih z izjemo latenskih predmetov ne da lociti po posameznih najdišcih ali celo gomilah, pa Janez Dular (Dular 1978, 23 ss). Arhivski viri (vir 1) Szombathy, Tagebuch, Büchel 29 (Fundakten­archiv NHMW). (vir 2) Szombathy, Tagebuch, Büchel 30 (Fundakten­archiv NHMW). (vir 3) J. Pecnik, Beschreibung und Zeichenerklärung der Karte Tschernembl aus prähistorischen Zeit 1889, 2 (Arhiv RS, fond AS 1100, C. kr. spomeniški urad, K 61/110). Literatura Barth 1969, 12 in 83 ss. Deschmann 1856, 48. Deschmann 1888, 67 in 79. Deschmann 1889, [28] s. Dular 1978, 11 in 23 ss. Dular 1985, 78 s. Dular 2003, 45 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 347 s, sl. 272. Knez, Petru 1975, Podzemelj. - V: ANSL, 242. Mader 2018, 389 in 393 ss. Rutar 1891d, 194. Sl. 479/4: Brodariceva loza pri Podzemlju; gomila 32, pogled z juga. Foto Janez Dular (2020). Kat. št.: 480 Najdišce: Steljnik. Kraj: Grm. TTN5: Crnomelj 10; GKY: 521827 - GKX: 52622. Tip najdišca: gomilno grobišce (33 gomil). Datacija: starejša železna doba. Opis Gomilno grobišce leži v gozdu tik za vasjo Grm (glej sl. 479/1). Tu je uspelo Josefu Szombathyju leta 1887 dokumentirati 26 razlicno velikih gomil, ki so bile raztresene po celi površini parcele 1202 k. o. Primostek. Njihove oblike so danes zaradi premetane zemlje mocno spremenjene, vendar pa je Fritz Eckart Barth iz podatkov Szombathyjeve izmere (vir 1, str, 22 s) rekonstruiral nacrt grobišca (sl. 480/3). Ko smo ga soocili z lidarskim posnetkom, je bilo potrebnih le nekaj manjših korektur pri pozicijah gomil 2-4 in 12-13. Bolj zapletena je situacija na sosednjih parcelah 2101/1-3, katerih lastnika sta bila Jure Bajuk in Peter Bukovec. Na tem obmocju so bile v osemdesetih letih devetnajstega stoletja še vidne rahle vzpetine - ostanki razoranih gomil (vir 1, str. 10; vir 2, str. 1-2). Szombathy je njihove pozicije in mesta, kjer je kopal, zabeležil na dveh skicah (sl. 480/1-2), ki ju je Barth prav tako umestil na katastrski nacrt (sl. 480/3). Gre za sedem s prekinjeno crto oznacenih razoranih gomil, od katerih je dve (št. 27 in 30) raziskal Szombathy. Temu so dodana še štiri izkopna polja (tri Szombathyjeva in eno Pecnikovo), kjer so prav tako odkrili grobove. Ponovno preverjanje Szombathyjevih zapiskov je pokazalo, da je Barthov nacrt narejen v mejah danosti, ki jih nudita skici. Na našem tlorisu grobišca smo ga spremenili le v toliko, da smo tudi Szombathyjeva izkopna polja oznacili s preki­njenimi krožci - znakom za razorane gomile (št. 28, 29 in 31). Isto smo storili s Pecnikovim poljem - (gomila »P«). Tiste gomile, ki jih niso raziskali, so ostale neošte­vilcene (prim. sl. 480/3 in 480/4). Mere gomil, povzete iz Szombathyjevega dnevnika: Gomila 1: premer 18 m, višina 3,2 m (raziskal jo je Szombathy). Gomila 2: premer 12 m, višina 1,8 m (raziskal jo je Szombathy). Gomila 3: premer 6,2 m, višina 0,25 m (raziskal jo je Szombathy). Gomila 4: premer 11,4 m, višina 1,1 m (raziskal jo je Pecnik). Gomila 5: premer 9,4 m, višina 0,5 m (raziskal jo je Szombathy). Gomila 6: premer 4 m, višina 0,3 m. Gomila 7: premer 9,2 m, višina 0,8 m. Sl. 480/3: Brodariceva loza pri Podzemlju in Steljnik pri Grmu; nacrt gomilnih grobišc, narejen s podatki Szombathyjevih izmer (po Barth 1969). M. = 1:2000. Gomila 8: premer 8,6 m, višina 0,7 m. Gomila 9: premer 2,2 m, višina 0,4 m. Gomila 10: premer 9,6 m, višina 0,9 m. Gomila 11: premer 10,8 m, višina 1,3 m. Gomila 12: premer 19 m, višina 3 m. Gomila 13: premer 15,2 m, višina 2,8 m. Gomila 14: premer 11,5 m, višina 1,1 m. Gomila 15: premer 9 m, višina 1 m. Gomila 16: premer 8,8 m, višina 0,8 m. Gomila 17: premer 10 m, višina 1 m. Gomila 18: premer 9,6 m, premer 0,9 m. Gomila 19: 6,5 m, višina 0,9 m. Gomila 20: premer 6 m, višina 0,4 m. Gomila 21: premer 8 m, višina 0,7 m. Gomila 22: premer 13,4 m, višina 1,8 m. Gomila 23: premer 8 m, višina 0,4 m. Gomila 24: premer 10 m, višina 1,2 m. Gomila 25: premer 11 m, višina 1,5 m. Gomila 26: premer 10 m, višina 1 m (raziskal jo je Szombathy). Gomila 27: razorana (obmocje je raziskal Szombathy in ga v dnevniku zabeležil kot gomila Bukovec). Gomila 28: razorana (obmocje je raziskal Szombathy in ga v dnevniku zabeležil kot gomila Bajuk 1). Gomila 29: razorana (obmocje je raziskal Szombathy in ga v dnevniku zabeležil kot gomila Bajuk 2). Gomila 30: razorana (obmocje je raziskal Szombathy in ga v dnevniku zabeležil kot gomila Bajuk 3). Gomila 31: razorana (obmocje je raziskal Szombathy in ga v dnevniku zabeležil kot gomila Bajuk 4). Gomila 32: razorana (obmocje je raziskal Szombathy in ga v dnevniku zabeležil kot gomila Bajuk 5 - natancna pozicija ni znana). Gomila P: razorana (obmocje je raziskal leta 1887 Pecnik). Potek raziskav Josef Szombathy je septembra in oktobra 1887 s podporo Prazgodovinske komisije v Steljniku za vasjo Grm raziskal štiri gomile (sl. 480/4, št. 1-3 in 5) - (vir 1, 10 ss; Mader 2018, 387 ss), medtem ko se je tiste, ki nosi št. 4 lotil Jernej Pecnik. Slednji je kopal za ljubljan-ski muzej, a je kmalu odnehal, ker ni bil zadovoljen z najdbami. Odšel je na Bajukovo njivo, kjer je prekopal ostanek razorane gomile, ki je na našem tlorisu grobišca oznacena s crko P (sl. 480/4) - (vir 1, str. 36 s in 47 s). Pecnik je ostal v Grmu tudi po Szombathyjevem odhodu na Dunaj konec oktobra 1887. Kopal je do sredine decembra in nato še od februarja do maja naslednjega leta, vendar ne le v Steljniku ampak tudi v Brodaricevi lozi. Kot sam piše, je odprl okoli 30 gomil, število pa se zanesljivo nanaša na obe najdišci (vir 4). Najpomembnejša najdba je bil žarni grob z antenskim mecem, ki ga je izkopal prav v eni od vecjih gomil za vasjo Grm (vir 5; Deschmann 1888, 70 s in 73). Szombathy je na tem najdišcu ponovno raziskoval spomladi 1888. Lopato je zastavil na šestih rahlih vzpe­tinah, ki so bile še vidne na njivah kmetov Bukovca in Bajuka, po domace Tekavca (vir 2, 1 ss). Šlo je za razorane gomile - eno je leto poprej že prekopal Pecnik - in ne plano grobišce, kot je to zmotno zabeležil Dežman v svojem vodniku (Deschmann 1888, 67). Zadnje izko­pavanje na najdišcu Steljnik pri Grmu je Szombathy opravil junija 1891, ko je raziskal gomilo 26 (vir 3, str. 3). Gradivo Szombathyjevih izkopavanj je objavil Fritz Eckart Barth (Barth 1969, 103 ss), Pecnikove najdbe, ki se jih z izjemo pridatkov groba z antenskim mecem ne da izdvojiti iz tipološko inventariziranega podze­meljskega fonda v Narodnem muzeju, pa Janez Dular (Dular 1978, 23 ss). Arhivski viri (vir 1) Szombathy, Tagebuch, Büchel 29 (Fundakten­ archiv NHMW). (vir 2) Szombathy, Tagebuch, Büchel 30 (Fundakten­ archiv NHMW). (vir 3) Szombathy, Tagebuch, Büchel 31 (Fundakten­archiv NHMW). (vir 4) J. Pecnik, Beschreibung und Zeichenerklärung der Karte Tschernembl aus prähistorischen Zeit 1889, 3 (Arhiv RS, fond AS 1100, C. kr. spomeniški urad, K 61/110). (vir 5) Pecnikovo pismo Dežmanu z dne 1. 12. 1887 (Arhiv RS, fond AS 854, Dežman Karl, fasc. 3). Literatura Barth 1969, 11 s. Deschmann 1888, 66 ss. Dular 1978, 9 s in 23 ss. Dular 1985, 74 s. Dular, Tecco Hvala 2007, 348, sl. 273. Knez, Petru 1975, Podzemelj. - V: ANSL, 242. Mader 2018, 387 ss. Sl. 480/5: Steljnik pri Grmu; Pecnikovo sporocilo Dežmanu o najdbi groba z antenskim mecem (po Dular 2003). Kat. št.: 480A Najdišce: Kuretova njiva. Kraj: Grm. TTN5: Crnomelj 10; GKY: 521906 - GKX: 52471. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: pozna bronasta doba? Opis Pri predstavitvi gomilnega grobišca Steljnik pri Grmu smo omenili, da se je nekropola širila tudi južno od ceste Crnomelj-Metlika na parcelah 443 in 445 k. o. Podzemelj (Dular 1985, 74 s, sl. 46). Pri terenskem pre­gledu leta 1972 nam je namrec lastnik zemljišca Viktor Kure povedal, da so bile na tem obmocju v gozdu gomi-lam podobne tvorbe, ki pa so jih ob preurejanju zemljišca v njivo zravnali. Pri tem so našli žganino, loncenino in bronaste predmete, ki so jih v nevednosti zavrgli. Novi podatki, ki so bili objavljeni v zadnjem casu, opravicujejo odlocitev, da to obmocje obravnavamo kot samostojno najdišce. Vse kaže, da ne gre za gomilno temvec plano grobišce z žganimi grobovi, ki se je širilo na obeh straneh poti iz Grma v Zemelj (sl. 480A/1). Potek raziskav Prve najdbe s tega obmocja smo že omenili in so prišle na dan pri krcenju gozda v casu med obema vojnama. Naslednji podatek o najdišcu je ohranil VinkoŠribar, ki je leta 1951 v tem delu Bele krajine opravljal arheološki topografski pregled. V svojem dnevniku je zabeležil lokacijo žganega groba, pokritega s kamnito plošco, ki so ga našli na Bajukovi njivi onkraj pota iz Grma v Zemelj (sl. 480A/1 - št. 1). Vseboval je žaro in zaponko. Slednja se ni ohranila, posoda pa je prišla v Narodni muzej in jo je skupaj s podatki iz Šribarjevega dnevnika objavila Lucija Grahek (Grahek 2014, 232 s, sl. 1: 1 in sl. 6). Zadnji podatek s tega najdišca je iz leta 2009, ko so ob cesti iz Grma proti Zemlju gradili nov vodovod. Odkrita sta bila dva žarna grobova brez drugih pridat­kov. Njuni poziciji sta na sl. 480A/1 oznaceni s št. 2 in 3 (Mason 2014, 217 s, sl. 3-5). Literatura Dular 1985, 74 s, sl. 46. Grahek 2014, 232 s, sl. 1: 1 in sl. 6. Mason 2014, 217 s, sl. 3-5. Sl. 480A/1: Kuretova njiva pri Grmu; približna pozicija grobišca s tremi dokumentiranimi grobovi (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 480B Najdišce: Perzdirceva njiva. Kraj: Podzemelj. TTN5: Crnomelj 10; GKY: 521560 - GKX: 52025. Tip najdišca: gomilno in plano grobišce. Datacija: starejša železna doba, mlajša železna doba. Opis Grobišce se je širilo na obeh straneh ceste, ki pelje v Podzemelj (sl. 480B/1). Gre za nekoliko dvignjen teren, ki daje videz razorane gomile (sl. 480B/2), vendar pa so zašcitna izkopavanja med letoma 2017 in 2020 pokaza-la, da gre za bolj kompleksno grobišce z najverjetneje gomilnimi in planimi pokopi. Potek raziskav Grobišce je bilo dokumentirano pri terenskem pregledu leta 1974 na osnovi podatka, da so domacini okoli leta 1930 pri širjenju obcestnega jarka zadeli na grob, v katerem je bila s skodelo pokrita žara z žganino (Dular 1985, 82 s). Sondiranje obmocja leta 2017, ki je bilo potrebno zaradi nacrtovanih novogradenj, je potrdilo obstoj grobišca. Izkopavanja, ki so sledila pod vodstvom Lucije Grahek in Otmarja Kovaca so odkrila obsežno nekro-polo z vec kot 100 dokumentiranimi grobovi. Ceprav raziskovanje še ni zakljuceno, lahko iz predhodne objave povzamemo, da gre za kompleksno grobišce, na katerem imamo skeletne pokope (najverjetneje v gomilah) iz konca halštatskega obdobja in plane skeletne grobove v vrsti iz zacetka latenskega obdobja (Grahek, Kovac 2020, 446 ss). Prvi kažejo na povezanost Podzemlja z Dolenj­sko, drugi z Vinico na jugu Bele krajine. Izkopavanja na Pezdircevi njivi potrjujejo pred leti postavljeno tezo Dragana Božica, da je viniška skupnost v mlajši železni dobi segala vse do Podzemlja (Božic 2001, 185 ss). Ne pa tudi severneje, saj je bila na primer Metlika že v rokah »Dolenjcev« - pripadnikov mokronoške skupnosti. Literatura Božic 2001, 185 ss. Dular 1985, 82 s. Grahek, Kovac 2020, 446 ss. Sl. 480B/2: Pezdirceva njiva pri Podzemlju; pogled z jugozahoda. Foto Janez Dular (1974). Sl. 480B/3: Pezdirceva njiva pri Podzemlju; pogled na izkopno polje z grobnimi jamami z vzhoda. Foto Lucija Grahek (2019). Kat. št.: 481 Najdišce: Jurajevciceva njiva. Kraj: Zemelj. TTN5: Crnomelj 10; GKY: 522183 - GKX: 52185. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: mlajša železna doba. Opis Grobišce je bilo na Jurajevcicevi njivi (par. št. 1083 k. o. Primostek), ki leži vzhodno od ceste iz Grma v Zemelj (sl. 481/1). Širilo se je tudi zahodno od poti na parcelah 416 in 417 k. o. Podzemelj, saj so tudi tu pri obdelovanju polj pogosto zadevali na najdbe. V zapiskih in literaturi se to obmocje omenja kot mežnarjeva njiva oziroma parcela Martina Skale (vir 2; MZK 1912, 282). Potek raziskav Grobišce je maja 1888 s podporo Prazgodovinske komisije raziskal Josef Szombathy, ki je na ozki Jura­jevcicevi njivi izkopal 37 žganih planih grobov (Mader 2018, 396). Grobne jame so imele nepravilno okroglo obliko, le en grob (št. 29) je bil na vzhodni strani obložen z manjšimi kamni (vir 1, str. 55 ss). Ker je Szombathy naredil tudi izmero, smo s podatki iz njegovega dnevnika lahko rekonstruirali tloris nekropole (sl. 481/2). Najdbe je objavil Janez Dular (Dular 1978, 11 in 28 s). Arhivska vira (vir 1) Szombathy, Tagebuch, Büchel 30 (Fundakten­archiv NHMW). (vir 2) Žmavc, Potni zapiski IV, 1906, 8 (Arhiv AO NMS). Literatura Dular 1978, 11 in 28 s. Dular 1985, 85. Dular, Tecco Hvala 2007, 348. Knez, Petru 1975, Podzemelj. - V: ANSL, 242. Mader 2018, 396. MZK 1912, 282. Sl. 481/2: Jurajevciceva njiva pri Zemlju; tloris grobišca, narejen 481/3: Jurajevciceva njiva pri Zemlju; najdbe iz grobov (po na osnovi Szombathyjevih podatkov. M. = 1:100. Dular 1978). Kat. št.: 482 Najdišce: Gomila. Kraj: Zemelj. TTN5: Ozalj 1; GKY: 522741 - GKX: 52138. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na njivi tik ob poti iz Zemlja v Otok je velika razorana gomila. Dobro vidna je le še na severni strani, kjer se z robom naslanja na poljsko pot, proti jugu pa je zelo razvlecena (sl. 482/1, 482/2). Potek raziskav Maja 1888 je Josef Szombathy gomilo sondiral, vendar pa ni našel razen košckov žganine in nekaj crepinj nic posebnega (vir 1). Arhivski vir (vir 1) Szombathy, Tagebuch, Büchel 30, 67 (Fund­aktenarchiv NHMW). Literatura Dular 1985, 85. Dular, Tecco Hvala 2007, 348. Knez, Petru 1975, Podzemelj. - V: ANSL, 242. Sl. 482/1: Gomila pri Zemlju; pozicija gomile (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Sl. 482/2: Gomila pri Zemlju; pogled na gomilo s severozahoda. Foto Janez Dular (1972). Kat. št.: 483 Najdišce: Kucar. Kraj: Podzemelj. TTN5: Crnomelj 20; GKY: 521914 - GKX: 51870. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: pozna bronasta doba, starejša železna doba, mlajša železna doba, poznoanticna doba. Opis Kucar je osamelec, ki se dviga nad Podzemljem iz obkolpske ravnice (sl. 483/1). Vzpetina ima dva vrhova. Ker je severni, z gozdom porašceni del dvajset metrov nižji od južnega vrha, se od dalec dobro vidi njuna višinska razlika (sl. 483/2). Naselje se je raztezalo po vsem Kucarju (sl 483/3). Osrednji del je bil postavljen na južni, višji del hriba, ki ga danes prekrivajo vinogra­di (sl. 483/4). Ceprav so z rigolanji v preteklosti precej preoblikovali teren, pa so ostanki oboda na nekaterih mestih dobro vidni. To velja še zlasti za severozahodni del, saj doseže na tem mestu ježa tudi do tri metre višine. Nekoliko slabše sta ohranjeni stranici na severu in vzho­du, saj jima je moc slediti le po recentni kamniti škarpi, ki nad potjo obroblja vinograde. Sodec po oblikovanosti tal, stoji škarpa nad temelji prazgodovinskega zidu. Slabše je ohranjen obod na jugu naselja. Na tem predelu je bilo rigolanje tako intenzivno, da so njegovi sledovi skoraj povsem izginili. Na lidarskem posnetku je na pobocju v vinogradih še zaznati rahel prelom, vendar pa je konfiguracija terena premalo izrazita, da bi lahko dolocili natancen potek nekdanjega zidu. Kot smo že omenili, se je naselje širilo tudi po severnem vrhu Kucarja. Na tem predelu se namrec razprostira ovalen plato, ki se na južni in zahodni strani zakljucuje z jasnim robom. Na vzhodu rob terase ni vec ohranjen. Po vsej verjetnosti je nasip na tem mestu zdrsnil po strmem pobocju, medtem ko ga je na severu unicil kamnolom. Z natancnim opazovanjem se je dalo ugotoviti, da sta bila oba vrhova Kucarja povezana v eno naselje. Na zahodni strani je okop, ki je tekel preko sedla od severnega vrha proti južnemu, še dobro viden, ceprav ni v celoti ohranjen. Manjka predvsem stik z obzidjem južnega vrha, unicen pa je tudi ves odsek severno od kolovoza, ki pelje iz vasi Grm. Na vzhodu se je obod ohranil kot rob lepe terase, ki se vlece cez celo dolžino sedla. Žal se njen potek tudi na tej strani izgubi, tako da spoj z obzidjem južnega vrha ni vec ohranjen. Potek raziskav Ker je bila zgodovina raziskav na Kucarju že pred­stavljena v dveh publikacijah (Dular 1985, 80 ss; Dular, Ciglenecki, Dular 1995, 11 ss), bo na tem mestu dovolj, ce ponovimo oziroma povzamemo glavne ugotovitve. Sl. 483/1: Kucar nad Podzemljem; pogled na naselje z juga. Foto Janez Dular (2018). Kolikor je mogoce izvedeti iz starih porocil in zapiskov, segajo prva raziskovanja na Kucarju v leto 1888, ko je na njegovem južnem vrhu en dan poskusno kopal Josef Szombathy (vir 1). Na severovzhodni strani naselja je odkril s kamni obdano ognjišce in ob njem precej fra­gmentov keramike (sl. 483/5). Vecji raziskovalni poseg je Prazgodovinska komi­sija dunajske Akademije znanosti zaupala Szombathyju spomladi 1891. Kucar se jim je namrec zdel od vseh dolenjskih najdišc še najbolj podoben Apijanovemu opisu Metula, zato so na njem pricakovali sledi posadke iz latenskega obdobja (Mader 2018, 401). Szombathy se je osredotocil na severni vrh, kjer so bile vidne ruševine zidanih stavb. Deloma jih je odkril in z obžalovanjem ugotovil, da gre za srednjeveške objekte. Našel pa je precej prazgodovinskih in tudi rimskih crepinj oziroma opeke, ki jih je oznacil za morebitno blago romaniziranih Japodov (vir 1; vir 2). Na Kucarju se je okoli leta 1900 mudil Alfons Müll­ner. Na njem sicer ni kopal, je pa naselje na kratko opisal in kot prvi objavil njegovo skico (sl. 483/6) - (Müllner 1909, 78 ss). Naslednja raziskovanja kucarskega naselja je v tri­desetih letih dvajsetega stoletja opravil Walter Schmid. Kot lahko razberemo iz kratkih Županicevih porocil - sam namrec svojih dognanj ni objavil - je med letoma 1932 in 1934 na južnem vrhu izkopal vec topilnic za železo ter temelje hiše s prizidkoma in ognjišcem. Teme­lje stavbe, ki jo je opredelil za kovacnico in še eno hišo je odkril tudi ob severnem vznožju Kucarja, približno na mestu, kjer je danes opušcen kamnolom z dovozno potjo (Županic 1933, 360; Županic 1936a, 129 ss; Županic 1936b, 3). Za metalurško dejavnost na tem obmocju govori tudi žlindra, najdena pri terenskem pregledu leta 2000 (Mason 2006b, 56 s; Mason 2014, 217). Omenimo naj še to, da je dal Schmid južni vrh geodetsko izmeriti, na nacrtu pa so oznaceni potek obzidja ter pozicije objektov in najdb (sl. 483/7). Zaradi delovanja kamnoloma, ki se je po drugi svetovni vojni mocno zajedel v hrib, so postale ogrožene tudi arheološke ostaline na severnem vrhu. S zašcitnim posegom, ki ga je leta 1969 za robom kamnoloma opra­vila ekipa Narodnega muzeja, so bili odkriti temelji z malto zidane stavbe, ki jo je vodja izkopavanj Vinko Sl. 483/2: Kucar nad Podzemljem; pogled na naselje s severovzhoda. Foto Janez Dular (1979). Sl. 483/3: Kucar nad Podzemljem; pozicija naselja (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Sl. 483/4: Kucar nad Podzemljem; tloris naselja (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Šribar po nacinu gradnje in s pomocjo keramicnih najdb upraviceno postavil v pozni srednji vek. To datacijo je prenesel tudi ostale ruševine na severnem vrhu, ceprav jih ni sondiral. Smatral je - kot pred njim že Szombathy - da imamo na severnem vrhu Kucarja najverjetneje ostanke srednjeveškega naselja (Šribar 1968, 7 s). Ker del v kamnolomu kljub prizadevanjem Be-lokranjskega muzeja in Regionalnega zavoda za spo­meniški varstvo iz Ljubljane ni uspelo ustaviti, je bila poznosrednjeveška stavba unicena. Kmalu so postale ogrožene tudi ostaline na vrhu platoju, zato so leta 1975 stekla obsežna zašcitna izkopavanja, ki so trajala pet se­zon (do leta 1979). Organiziral jih je Belokranjski muzej, že drugo leto pa prevzel Inštitut za arheologijo SAZU. Vodili so jih Anja in Janez Dular ter Slavko Ciglenecki. V tem casu je bil v celoti raziskan obsežen zgodnjekr-šcanski kompleks, pod njim pa bogati ostanki naselja iz starejše in mlajše železne dobe (Dular, Ciglenecki, Dular 1995, 33 ss). Dokumentirali so pet prazgodovinskih hiš, od katerih je imela najvecja kamnite temelje (sl. 483/8). Zelo zanimiva je bila lesena hiša z ognjišcem, okoli kate­rega so ležali deli hišne opreme: žrmlje, svitki in številno posodje (sl. 483/9 in 483/10). Pomembno je bilo odkritje objekta z razžarilno pecjo, ki je ob številnih ostankih železove žlindre dokaz, da se je na severnem vrhu odvi- Sl. 483/5: Kucar nad Podzemljem; Szombathyjeva skica preseka ognjišca iz leta 1888 (po Mader 2018). jala tudi metalurška dejavnost (sl. 483/11). Temu lahko dodamo še dve shrambni jami pravokotne zasnove, ki sta pojasnili nekatere detajle o gradnji železnodobnih lesenih konstrukcij (sl. 483/12). Nove podatke o poselitvi južnega vrha Kucarja so prinesla zašcitna izkopavanja leta 2015. Odkriti so bili skromni ostanki hiš in ruševine obzidja, s katerim je bil najverjetneje na zacetku mladohalštatskega obdobja opasan ta del naselja. Najdbe in radiokarbonski dataciji nakazujejo, da je bil Kucar morda poseljen že ob koncu pozne bronaste dobe (Grahek, Kovac 2020, 439 ss). K naselju sodi vec nekropol (sl. 483/13). Najvecji sta gomilni grobišci, ki ležita severno od Kucarja v Bro­daricevi lozi pri Podzemlju (kat. št. 479) in v Steljniku pri Grmu (kat. št. 480). Vsaka šteje cez trideset gomil. Posamicne gomile so raztresene tudi južno od naselja. Omeniti moramo Sv. Heleno pri Zemlju (kat. št. 485) ter Gomilico (kat. št. 486), Vir (kat. št. 487) in Brincevo gomilico (kat. št. 488) pri Škriljah. Ob vznožju Kucarja so bila odkrita tudi tri plana grobišca in sicer Kuretova njiva pri Grmu (kat. št. 480A) in Krc pri Podzemlju (kat. št. 484), kjer so našli poznobronastodobne žarne grobove ter Jurajevciceva njiva pri Zemlju (kat. št. 481) z žganimi pokopi iz latenskega obdobja. Leta 2019 je bila zaradi predvidene gradnje hiš raziskana morda še Sl. 483/6: Kucar nad Podzemljem; Müllnerjeve skica naselja na Kucarju nad Podzemljem (po Müllner 1909). Sl. 483/7: Kucar nad Podzemljem; Schmidov nacrt južnega vrha (po Dular, Ciglenecki Dular 1995). Sl. 483/8: Kucar nad Podzemljem; temeljni zidovi hiše A. Foto Janez Dular (1978). Sl. 483/9: Kucar nad Podzemljem; hiša B. Foto Janez Dular (1979). najbolj zanimiva nekropola na Pezdircevi njivi ob zahod­nem vznožju Kucarja (kat. št. 480B). Gre za najdišce iz konca starejše in zacetka mlajše železne dobe, kjer so pokopavali svoje rajne pripadniki dveh razlicnih skupin: dolenjske v gomile in viniške v plane grobove. Arhivska vira (vir 1) Szombathy, Tagebuch, Büchel 30, 52 ss in 74 ss (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 2) Szombathy, Tagebuch, Büchel 31, 1 ss (Fund­aktenarchiv NHMW). Literatura Dular 1978, 7 ss. Dular 1985, 79 ss. Dular, Ciglenecki, Dular 1995. Dular, Tecco Hvala 2007, 348 s, sl. 274. Grahek, Kovac 2020, 435 ss. Knez, Petru 1975, Podzemelj. - V: ANSL, 242. Mader 2018, 401 ss. Mason 2006b, 56 s. Mason 2014, 217. Müllner 1909, 78 ss. Šribar 1968, 7 s. Županic 1933, 360.Županic 1936a, 129 ss.Županic 1936b, 3. Sl. 483/10: Kucar nad Podzemljem; hiša B, kup stenskega ometa in loncenine. Foto Janez Dular (1979). Sl. 483/11: Kucar nad Podzemljem; objekt z razžarilno pecjo. Foto Janez Dular (1979). Sl. 483/12: Kucar nad Podzemljem; shrambna jama 2 z odtisi lesene obloge. Foto Janez Dular (1977). Sl. 483/13: Situacijski nacrt najdišc v okolici Kucarja nad Podzemljem (dopolnjeno po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:10000. Kat. št.: 484 Najdišce: Krc. Kraj: Podzemelj. TTN5: Crnomelj 20; GKY: 521993 - GKX: 51587. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Najdišce leži na južnem pobocju Kucarja tik nad cesto, ki pelje iz Podzemlja proti cerkvici sv. Helene (sl. 484/1). Potek raziskav Na tem mestu so pri rigolanju vinogradov že pred drugo svetovno vojno unicili vec kot deset grobov, ki so poleg keramike vsebovali tudi bronaste predmete (Dular 1985, 82). Žal so se porazgubili, tako da hrani Belokranjski muzej iz tega grobišca le dve igli in osem glinastih vijckov, ki jih je ustanovi podaril lastnik par-cele Anton Gregoric. Igli je objavil Janez Dular (Dular 1973, t. 3: 2-3). Literatura Dular 1973, t. 3: 2-3. Dular 1985, 82 s. Dular, Tecco Hvala 2007, 348. Kat. št.: 485 Najdišce: Sv. Helena. Kraj: Zemelj. TTN5: Crnomelj 20; GKY: 522160 - GKX: 51603. Tip najdišca: gomilno grobišce (3 gomile). Datacija: starejša železna doba. Opis Gomilno grobišce pri sv. Heleni obsega tri gomile, ki leže ob poti iz Podzemlja v Zemelj (glej sl. 484/1). Naj­vecja in hkrati najbolj impresivna je gomila 2, na kateri stoji cerkev sv. Helene. Kucelj je ovalne oblike in meri po daljši osi 46 m ter po krajši 36 m. Visok je nad 5 m (sl. 485/1). Zahodno in vzhodno od sv. Helene sta še dve gomili. Prva je bolj ali manj razorana in jo je moc spo­znati kot komaj vidno vzpetino (sl. 485/2). V premeru je merila približno 18 m. Mocno splošcena je tudi tretja gomila, ki je nekoliko manjša od prve. Na parceli 2413 (južno od gomile 1) je na njivi še ena rahla vzpetina, ki bi bila lahko prav tako ostanek razorane gomile. Potek raziskav Gomilo, na kateri je cerkev sv. Helene, je leta 1951 sondiral Vinko Šribar (sl. 485/3). Izkopal je štiri sonde in v eni našel fragmente keramike. Verjetno gre za najdbe, ki so prispele v Narodni muzej in jih je objavila Lucija Grahek (Grahek 2014, 230 ss, sl. 1: 2-6). Literatura Dular 1985, 85. Dular, Tecco Hvala 2007, 348. Grahek 2014, 230 ss, sl. 1: 2-6. Sl. 485/1: Sv. Helena v Zemlju; pogled na gomilo 2 z vzhoda. Foto Janez Dular (2020). Sl. 485/2: Sv. Helena v Zemlju; pogled na gomilo 1 z jugozahoda. Foto Janez Dular (1972). Sl. 485/3: Sv. Helena v Zemlju; Šribarjev tloris gomile z vrisa­nimi sondami iz leta 1951 (po Grahek 2014). Kat. št.: 485A Najdišce: Trasa kanalizacije. Kraj: Podzemelj. TTN5: Crnomelj 20; GKY: 521915 - GKX: 51512. Tip najdišca: plano naselje. Datacija: starejša železna doba. Opis Najdišce leži na terasi ob južnem in jugozahodnem vznožju Kucarja oziroma na robu vasi Podzemelj (glej sl. 484/1). Potek raziskav Kot lahko razberemo iz skopega porocila, so med letoma 2003 in 2005 sodelavci Zavoda za varstvo kulturne dedišcine iz Novega mesta na trasi bodoce kanalizacije izkopali 16 sond in odkrili na dveh mestih sledi izvengradišcne poselitve iz starejše železne dobe, ki se je širila ob paleostrugi potoka. Od struktur omenjajo jamo in vec lukenj za stojke, najverjetneje ostanke stavb, ometanih z ilovico (sl. 485A/1) - (Mason, Vareško, Pintér 2006, 148 s). Iz zelo skopih najdb keramike, železove žlindre in prežgane zemlje sklepajo tudi na obstoj žele­zarske proizvodnje na obmocju med grobišcema Krc in Sv. Helena (Mason 2014, 215, sl. 1, št. 6). Literatura Mason 2014, 215, sl. 1, št. 6. Mason, Vareško, Pintér 2006, 148 s. Kat. št.: 486 Najdišce: Gomilica. Kraj: Škrilje. TTN5: Crnomelj 20; GKY: 521629 - GKX: 51290. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis Gomili sta bili na travniku tik ob kolovozu, ki peljeiz Podzemlja v Škrilje (sl. 486/1). Leta 1974 smo pri terenskem pregledu še videli njuni splošceni obliki, po melioraciji zemljišca, ki ji je sledila tudi nova parcelacija, pa sta bili v celoti zravnani. Potek raziskav Gomili je maja 1888 na stroške Prazgodovinske komisije prekopal Josef Szombathy in jima dal oznaki Skrile II in Skrile III (vir 1; Mader 2018, 392 s). Najdbe so prispele v Naravoslovni muzej na Dunaju, objavil jih je Fritz Eckart Barth (Barth 1969, 153 ss). Arhivski vir (vir 1) Szombathy, Tagebuch, Büchel 30, str. 20 ss in 34 ss (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Barth 1969, 153 ss. Dular 1985, 83. Dular, Tecco Hvala 2007, 348. Knez, Petru 1975, Podzemelj. - V: ANSL, 243. Mader 2018, 392 s. Kat. št.: 487 Najdišce: Vir. Kraj: Škrilje. TTN5: Crnomelj 20; GKY: 521850 - GKX: 51267. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis Gomila leži v trikotniku, ki ga oklepajo cesta proti Krasincu, dostopna pot k kopališcu in struga presiha­jocega potoka (glej sl. 486/1). Ko smo leta 1974 opravili terenski ogled, je bila na tem mestu še vidna ovalna vzpe­tina (sl. 487/1), danes pa je teren skoraj povsem zravnan. Severovzhodno od gomile na Viru smo na parcelah 2416 in 2417 k. o. Podzemelj dokumentirali še eno rahlo vzpetino, ki bi lahko bila prav tako ostanek razorane gomile. Danes je zaradi intenzivne obdelave teren v celoti zravnan. Potek raziskav Gomilo omenja v svojem pismu Dežmanu Jernej Pecnik (vir 1), vendar jo je oktobra 1887 na stroške Prazgodovinske komisije raziskal Josef Szombathy in ji dal oznako Skrile I (vir 2; Mader 2018, 389 s). Kot lahko razberemo iz njegovega dnevnika je bila vzpetina na kateri je kopal, 60 m dolga, 30 m široka in 3 m visoka, dokumentiral pa je 22 grobov oziroma najdbenih skup­kov. Gradivo, ki je prispelo v Naravoslovni muzej na Dunaju, je objavil Fritz Eckart Barth (Barth 1969, 144 ss). Arhivska vira (vir 1) Pecnikovo pismo Dežmanu z dne 15. 7. 1885 (Arhiv RS, fond AS 854, Dežman Karl, fasc. 3). (vir 2) Szombathy, Tagebuch, Büchel 29, str. 53 ss (Fund­ aktenarchiv NHMW). Literatura Barth 1969, 144 ss. Dular 1985, 83. Dular, Tecco Hvala 2007, 350. Mader 2018, 389 s. Sl. 487/1: Vir pri Škriljah; pogled na gomilo s severozahoda: Foto Janez Dular (1974). Kat. št.: 488 Najdišce: Brinceva gomilica. Kraj: Škrilje. TTN5: Crnomelj 20; GKY: 521909 - GKX: 50652. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na njivi, ob kateri naredi cesta iz Podzemlja v Kra­sinec blag ovinek, je ostanek razorane gomile (sl. 488/1). Leta 1974 smo njen premer ocenili na 25 metrov, visoka pa je bila poldrugi meter (sl. 488/2). Danes je skoraj povsem razorana. Potek raziskav Gomilo smo dokumentirali pri terenskem pregledu leta 1974 (Dular 1985, 83). Literatura Dular 1985, 83. Dular, Tecco Hvala 2007, 350. Sl. 488/2: Brinceva gomilica pri Škriljah; pogled z juga. Foto Janez Dular (1974). Kat. št.: 489 Najdišce: – Kraj: Krasinec. TTN5: Crnomelj 20; GKY: 522314 - GKX: 49741 (sre­ dišce naselja). Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Na eni od njiv pri vasi Krasinec (sl. 489/1) je bila približno 250 m od reke Kolpe okoli leta 1980 izorana bronasta tulasta sekira z odebeljenim ustjem in »V« ornamentom (Šinkovec 1995, 59). Predmet je ostal v privatni lasti. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 350. Šinkovec 1995, 59. Sl. 489/1: Krasinec; bližnja okolica vasi (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 490 Najdišce: Požekov vrt. Kraj: Griblje. TTN5: Ozalj 21; GKY: 523166 - GKX: 47536. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Plano grobišce z žarnimi pokopi se razprostira na nekoliko vzvišenem prostoru sredi vasi Griblje (sl. 490/1). Potek raziskav V vasi so prvic naleteli na grobove z žganimi pokopi ob gradnji tamkajšnje osnovne šole okoli leta 1886 (vir 1; Pecnik 1904, 190). Leta 1894 je izkopal Miko Požek na svojem vrtu, ki meji na parcelo z osnovno šolo nadaljnjih osem s kamnitimi plošcami pokritih grobov (Pecnik 1894b, 112). Na istem prostoru so zadevali na grobove tudi kasneje, zadnji je bil odkrit leta 1972 na dvorišcu pred hlevom, ko so okoli 40 cm pod površino našli žaro z žganino in bronasto okrasje. Predmeti so prišli v Belokranjski muzej, od starejših najdb pa se je ohranila le bronasta ovratnica, ki jo hrani Narodni muzej v Ljub­ljani. Gradivo je objavil Janez Dular (Dular 1979, 82). Arhivski vir (vir 1) Žmavc, Potni zapiski III, 1906, 19 (Arhiv AO NMS). Literatura Dular 1979, 82, t. 14: 5-11. Dular 1985, 74. Dular, Tecco Hvala 2007, 350. Knez 1975, Griblje. - V: ANSL, 242. Pecnik 1894b, 112. Pecnik 1904, 190. Kat. št.: 490A Najdišce: Gomilica. Kraj: Griblje. TTN5: Ozalj 21; GKY: 523299 - GKX: 48892. Tip najdišca: plano naselje in gomila. Datacija: pozna bronasta doba, starejša železna doba? Opis Najdišce leži na njivah severno od vasi Griblje (sl. 490A/1). Potek raziskav Leta 1999 je Zavod za varstvo kulturne dedišcine iz Novega mesta pod vodstvom Phila Masona na poljih severno od vasi Griblje opravil intenziven površinski pregled (Mason 2001c, 7 ss). Obmocje je bilo že prej znano kot potencialno arheološko najdišce, saj je bila tu dokumentirana gomili podobna tvorba (Dular 1985, 73, sl. 43). Izkazalo se je, da je bila obkolpska terasa intenziv-no poseljena že v mlajši kameni in bakreni dobi, kasneje pa še v pozni bronasti dobi. Ce so v halštatskem obdobju na tem mestu postavili še gomilo - njen premer smo leta 1974 ocenili na 26 m in višino na 1 m - ni povsem gotovo (sl. 490A/2). Z intenzivnim oranjem so jo skoraj povsem zravnali, o morebitnih najdbah pa ni podatkov. Literatura Dular 1985, 73, sl. 43. Mason 2001c, 7 ss. Sl. 490A/2: Gomilica pri Gribljah; pogled na gomilo z juga. Foto Janez Dular (1974). Kat. št.: 491 Najdišce: Sv. Križ. Kraj: Stražnji Vrh. TTN5: Crnomelj 25; GKY: 510147 - GKX: 48630. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Zahodno od Stražnjega Vrha se dviga iz pogorja, ki obroblja Belo krajino dokaj neizrazit vrh, na katerem so ohranjene razvaline cerkvice sv. Križa. Hrib ima pravza­prav dva vrhova, in sicer Gradec in Sv. Križ, pri cemer slednji (kota 593 m) po višini za nekaj metrov presega severnega soseda (sl. 491/1). Vrh je precej zakrasel. Porašcen je z listnatim goz­dom in grmicevjem, tla pa prekriva humus, iz katerega štrle na vec mestih naravne skale. Pobocja hriba so blaga, le na severni strani se strmina naglo prevesi v globoko vrtaco. Od oboda so se ohranili skromni ostanki (sl. 491/2). Nikjer ni ohranjen kot okop, ampak kot rob terase, ki je dobro viden na severni, zahodni in južni strani, medtem ko se na vzhodu izgubi v tamkajšnjem skalovju. Pobocja za obodom so proti vrhu hriba precej skalovita, vendar je vmes precej ugodnega prostora (teras) za poselitev. Potek raziskav Naselje je bilo dokumentirano pri terenskem pre­gledu leta 1978 (Dular 1985, 63, sl. 27). Takrat sta bili na severni in južni strani naselja izkopani tudi manjši sondi, ki sta dali nekaj keramicnih najdb. Opredelili smo jih v železno, po kasnejši korekciji pa v pozno bronasto dobo (Dular 1993, 104, sl. 2 in t. 5: 5-9). V zadnjem casu so bile z metodo zracnega laser-skega skeniranja preverjene in nadgrajene že znane ugo­tovitve. Bolje so bile zamejene zlasti terase v notranjosti naselja, ki so postale dobro prepoznane šele na lidarskih posnetkih, medtem ko je interpretacija vec zaporednih manjših teras oziroma nasipov na jugovzhodni strani naselja problematicna (Mason, Udovc, Mlekuž 2018, 184, Literatura sl. 2). Njihova razporeditev ni v skladu s fortifikacijsko Dular 1985, 63, sl. 27. logiko prazgodovinskih naselij, zato gre ocitno za ka-Dular 1993, 104, sl. 2 in t. 5: 5-9. snejše preoblikovanje terena, najverjetneje ob gradnji Dular, Tecco Hvala 2007, 350, sl. 275. sakralnega objekta. Mason, Udovc, Mlekuž 2018, 178 s in 184, sl. 2. Sl. 491/3: Sv. Križ nad Stražnjim Vrhom; interpretacija ZLS posnetka (po Mason, Udovc, Mlekuž 2018). M. = 1:2500. Kat. št.: 492 Najdišce: Starihova loza. Kraj: Crnomelj. TTN5: Crnomelj 27; GKY: 514516 - GKX: 48674. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba? Opis V gozdu tik ob crnomaljski zahodni obvoznici je gomila, ki meri v premeru 16 m in je visoka 2 m (sl. 492/1). Na temenu in na jugovzhodni strani so vidne sledi vkopov. Potek raziskav Gomilo je leta 1988 dokumentiral Borut Križ (Križ 1989f, 218). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 350. Križ 1989f, 218. Kat. št.: 493 Najdišce: Trdinova ulica. Kraj: Crnomelj. TTN5: Crnomelj 27; GKY: 515560 - GKX: 48519. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Najdišce leži v severnem koncu Crnomlja, vzhodno od železniške postaje (sl. 493/1). Potek raziskav Leta 1955 so pri izkopu temeljev za novo hišo nale­teli na žgan grob, v katerem sta bili vecja žara in amfora. Žaro so delavci razbili, amforo pa hrani Belokranjski muzej (Dular 1974c, 100, sl. 6: 3). Literatura Dular 1974c, 100, sl. 6: 3. Dular 1985, 58. Dular, Tecco Hvala 2007, 350. Kat. št.: 494 Najdišce: Sadež. Kraj: Crnomelj. TTN5: Crnomelj 27; GKY: 515422 - GKX: 47829. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: pozna bronasta doba, starejša železna doba. Opis Grobišce se je širilo po južnem pobocju Sadeža, kopastega grica, ki se dviga na severnem koncu Crno­mlja (sl. 494/1). Potek raziskav Najdišce se v starejših zapiskih in literaturi omenjakot Puhkov in Švajgarjev vrt ter Starihova njiva, kjer so že pred letom 1906 pri kopanju jam za sadno drevje naleteli na grobove z žganim pokopom (vir 1; Knez 1975, 240). Ob tem so ocitno našli tudi nekaj zgodnjesrednje­veških predmetov, kar je zavedlo Walterja Šmida, da je nekropolo pripisal starim Slovanom (Šmid 1908a, 37 s). Ponovno so na grobove na tem obmocju naleteli po drugi svetovni vojni, ko se je pricelo po Sadežu širiti novo naselje. Tako so na parceli 189 k. o. Crnomelj pri kopanju temeljev za hišo zadeli na najmanj pet prazgo­dovinskih grobov, ki pa razen enega nimajo znanih grob­nih celot (Knez 1960-1961c, 228 s; Dular 1962-1964, 138; Dular 1974c, 100). Okoli leta 1955 so ob vznožju Sadeža pri gradnji športnega igrišca ob internatu našli certoško fibulo, ki jo hrani Narodni muzej v Ljubljani (Petru, Šribar 1956, 297). Nazadnje so bili na Sadežu grobovi odkriti pri gradnji osnovne šole, ki so jo leta 1970 postavili prav na pobocju hriba. Ker pri izkopu ni bilo nadzora, so najdbe v celoti unicil in zavrgli. Omeniti moramo še to, da so na grobove naleteli tudi na nekoliko bolj vzhodno ležecih parcelah 194/11, 194/7 k. o. Crnomelj, kar kaže, da se je grobišce razprostiralo po vecjem delu južnega pobocja Sadeža (Oman 1981, 210 s, sl. 21). Najdbe, ki so prispele v Belokranjski muzej je ob-javil Janez Dular (Dular 1979, 73 s in 82). Arhivski vir (vir 1) Žmavc, Potni zapiski III, 1906, 29 ss (Arhiv AO NMS). Literatura Dular 1962-1964, 138. Dular 1974c, 100. Dular 1979, 73 s in 82. Dular 1985, 57. Dular, Tecco Hvala 2007, 350. Knez 1960-1961c, 228 s. Knez 1975, Crnomelj. - V: ANSL, 240. Oman 1981, 210 s, sl. 21. Petru, Šribar 1956, 297. Šmid 1908a, 37 s. Sl. 494/1: Sadež v Crnomlju; pozicija grobišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 495 Najdišce: Crnomelj. Kraj: Crnomelj. TTN5: Crnomelj 27; GKY: 515366 - GKX: 47311. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: pozna bronasta doba, starejša železna doba?, mlajša železna doba, poznoanticna doba. Opis Naselje se je širilo po okljuku, ki ga s treh strani oblivata potok Doblicica in reka Lahinja (sl. 495/1). Bilo je že po naravi dobro zavarovano, problematicen je bil le dostop s severa (obmocje tako imenovanega Suhega mostu), kjer stoji grad, zanesljivo pa je bila na tem mestu fortifikacija tudi v prazgodovini. Potek raziskav Ker je obmocje okljuka pozidano, naletijo na pra­zgodovinske ostaline le še pri gradbenih delih. Tako so že ob koncu devetnajstega stoletja pri zidavi stavbe za ljudsko šolo, ki stoji tik ob farni cerkvi, našli bronasto tulasto sekiro (Deschmann 1888, 81; Šinkovec 1995, 61). Naselbinske plasti so presekali tudi ob preurejanju glavne mestne ulice po drugi svetovni vojni (Šribar 1961, 84). Novi podatki o bronastodobni in železnodobni poselitvi so prišli na dan pri zašcitnih izkopavanjih, ki jih je po letu 1988 na vec lokacijah na obmocju mesta opravil Zavod za varstvo kulturne dedišcine iz Novega mesta pod vodstvom Philipa Masona. O raziskavah so bila objavljena porocila, ki jih na kratko povzemamo (Mason 1998, 18 ss; Mason 2001a, 17 ss; Mason 2007, 357 ss; Mason 2008, 49 ss). Na ozki poplavni ravnici na levem bregu Lahinje (sl. 495/2 - št. 7) so odkrili pozno­bronastodobne jame, na višje ležeci terasi pa pravokot-no stavbo in hodno površino iz starejše železne dobe. Zanimive so bile tudi ostaline iz latenskega obdobja. V ulici Na utrdbah (sl. 495/2 - št. 4, 5) so prišli na dan ostanki stavb, zgrajenih iz lesa, od katerih sta vsaj dve pogoreli. Na obmocju Pastoralnega centra in cerkve Sv. Duha (sl. 495/2 - št. 1, 2) so naleteli na hodne površine in ozke drenažne jarke ter na dvorišcu Malericeve hiše (sl. 495/2 - št. 3) s prodniki tlakovano pot ob kateri so bile na obeh straneh luknje za stojke, ki kažejo da so ob komunikaciji stale stavbe. Tlorisi struktur, prav tako pa tudi najdbe še niso bili objavljeni. Na obmocju mesta je znanih vec nekropol (sl. 495/3). Na Sadežu (kat. št. 494), severno od okljuka, so prišli na dan plani žarni grobovi, ob Grajski cesti (kat. št. 496), ki poteka skozi nekdanjo Loko pri Crnomlju, pa se je širilo gomilno grobišce. Osamljena gomila je v Sl. 495/1: Crnomelj; pozicija naselja (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Sl. 495/2: Crnomelj; raziskana obmocja s sledmi prazgodovinske poselitve: 1 Sv. Duh; 2 Pastoralni center; 3 Malericeva hiša; 4-5 Na utrdbah; 6 Ulica Mirana Jarca; 7 Breg Lahinje (po Mason 2008). Starihovi lozi (kat. št. 492) na severozahodnem obro­bju mesta in v Vojni vasi (kat. št. 496A), na posamicne grobne najdbe pa so naleteli tudi ob Trdinovi ulici (kat. št. 493) na severnem koncu mesta. Literatura Deschmann 1888, 81. Dular 1985, 58. Dular, Tecco Hvala 2007, 350. Knez 1975, Crnomelj. - V: ANSL, 240. Mason 1998, 18 ss. Mason 2001a, 17 ss. Mason 2007, 357 ss. Mason 2008, 49 ss. Šinkovec 1995, 61. Šribar 1961, 84. Sl. 495/3: Situacijski nacrt najdišc v okolici Crnomlja (dopolnjeno po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:10000. Kat. št.: 496 Najdišce: Grajska cesta. Kraj: Loka pri Crnomlju. TTN5: Crnomelj 27; GKY: 515426 - GKX: 46710. Tip najdišca: gomilno grobišce (8 gomil). Datacija: starejša železna doba. Opis Gomilno grobišce se je razprostiralo na terasi, ki jo z vzhodne strani obliva reka Lahinja. Nekoc so bile na tem mestu njive, danes pa je prostor pozidan, tako da ni ostalo od gomil nobenih sledov (sl. 496/1). V sedemdesetih letih dvajsetega stoletja je bila Loka še samostojna vas, danes pa je del Crnomlja. Potek raziskav Grobišce je bilo odkrito v devetdesetih letih devet­najstega stoletja, ko si je hotel tedanji lastnik zemljišca naducitelj Fran Šetina na parceli urediti vinograd. Da bi pridobil raven prostor je dal odstraniti pol gomile, pri tem pa so kopaci naleteli na grobove, v katerih so bili keramicni in kovinski predmeti. O najdbah je Šetina ob-vestil Muzejsko društvo za Kranjsko v Ljubljani, kamor je poslal tudi izkopane predmete (Rutar 1895f, 196 s). Že aprila 1896 si je najdišce ogledal Jernej Pecnik in se nemudoma lotil kopanja. Do maja in nato še v okto­bru je prekopal osem gomil, ki so stale na Šetinovem in Fabjanovem zemljišcu. V literaturi se obmocje omenja tudi kot Sladoviceva pristava (Rutar 1896b, 46 s; Rutar 1897, 183 s). Stroške je poravnala Prazgodovinska komi­sija dunajske Akademije znanosti, najdbe pa so prispele v Prirodoslovni muzej (Pecnik 1904, 189; Mader 2018, 487 ss). Objavil jih je Janez Dular (Dular 1983, 219 ss). Literatura Dular 1983, 219 ss. Dular 1985, 59 s. Dular, Tecco Hvala 2007, 350. Knez 1975, Crnomelj. - V: ANSL, 240. Mader 2018, 487 ss. Pecnik 1904, 189. Rutar 1895f, 196 s. Rutar 1896b, 46 s. Rutar 1897, 183 s. Sl. 496/1: Grajska cesta v Crnomlju; pozicija gomilnega grobišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 496A Najdišce: Vojna vas. Kraj: Crnomelj. TTN5: Crnomelj 27; GKY: 516462 - GKX: 47625. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Vzhodno od pokopališcu v Vojni vasi je v listnatem gozdu gomila, ki meri v premeru 15 m, visoka pa je 1-2 m (sl. 496A/1). Potek raziskav Gomilo je evidentiral Phil Mason (Mason 2020, 423, sl. 2, št. 10). Literatura Mason 202, 423, sl. 2, št. 10. Kat. št.: 497 Najdišce: Židovec. Kraj: Miklarji. TTN10: Crnomelj 7; GKY: 507785 - GKX: 44576. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: bakrena doba, pozna bronasta doba, pozno­ anticna doba. Opis Židovec je eden od vrhov Poljanske gore, ki z zahoda obroblja Belo krajino. Njegova pobocja so str-ma, le proti jugovzhodu se preko sedla zliva z glavnim grebenom (sl. 497/1). Skalnati in mestoma prepadni so zlasti severni in zahodni predeli, medtem ko ima osredji del obliko podolgovate kotanje, ki ima skoraj ravno dno. Zapolnjena je s humusno zemljo. Za zavarovanje naselja so zelo dobro izkoristili naravne danosti terena. Ker vrh skoraj z vseh strani ob-dajajo strma pobocja, je bil zid nujen le na severovzho­du, kjer je med skalnimi coki razmeroma široka vrzel (sl. 497/2). Ohranil se je kot okop, visok do enega metra. Vhod v gradišce je bil na jugu. Za dostop so uporabili naraven prehod, ki so ga dodatno zavarovali z dvema manjšima okopoma. Potek raziskav Naselje je leta 1900 odkril Jernej Pecnik (Rutar 1901b, 170). Leta 1978 smo ob terenskem pregledu na dnu kotanje v osrednjem delu naselja izkopali dve manjši sondi. Sloj ilovnate zemlje in nad njo humusa je bil debel le nekaj cez pol metra. V njem so bili skromni fragmenti prazgodovinske in poznoanticne loncenine (Dular 1985, 62). Interpretacija lidarskih posnetkov, ki so jo opravili sodelavci Zavoda za kulturno dedišcino, je pokazala na možnost obstoja antropogenih teras na severovzhod­nem pobocju že izven naselja, medtem ko je prehod v okopu, kjer pripelje v naselje pot, najverjetneje recenten (Mason, Udovc, Mlekuž 2018, 185, sl. 3). Iz objavljene interpretacije tudi ni razvidna celovita oblika gradišca, katere bistvena determinanta je bila zašcita. Gre namrec za tocko ob važnem prehodu iz Bele krajine na Kocevsko, ki je bila obljudena zgolj v kriticnih casih: bakreni dobi, pozni bronasti dobi in v pozni antiki. Literatura Dular 1985, 61 s. Dular, Tecco Hvala 2007, 351, sl. 276. Knez 1975, Miklarji. - V: ANSL, 241. Mason, Udovc, Mlekuž 2018, 179 in 185, sl. 3. Rutar 1901b, 170. Sl. 497/2: Židovec nad Miklarji; tloris naselja (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. 1046 Kat. št.: 498 Najdišce: Debeli vrh. Kraj: Dolenja Podgora. TTN5: Crnomelj 44; GKY: 507717 - GKX: 42210. Tip najdišca: depo. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Najdišce leži na zahodnem pobocju Debelega vrha, enega od vrhov Poljanske gore, ki locuje Belo krajino od Poljanske doline (sl. 498/1). Potek raziskav Aprila 1977 so pri gradnji gozdne ceste skozi Mrzli dol in pobocja Debelega vrha naleteli na vecji depo mešane sestave, ki so mu s strojnim izkopom unicili prvotno ležišce in razsuli predmete po dolžini vec kot 80 metrov. Z ucinkovito akcijo Pokrajinskega muzeja iz Kocevja pod vodstvom Grete Hirschbäck-Merhar, so uspeli rešiti vecino predmetov, ki so bili založeni v manjši špranji med naravnimi skalami. Skupaj so našli 147 kosov orožja, orodja, nakitnih in drugih okrasnih predmetov, nekaj bronaste plocevine in žice, kamnit brus, talilno pogaco ter cez pol kilograma surovcev. V eni od tulastih sekir je ticalo trinajst jantarnih jagod (Teržan 1984, 110 ss). Najdbe, ki so prišli v Pokrajinski muzej v Kocevje, je objavila Greta Hirschbäck-Merhar (Hirschbäck-Merhar 1984, 90 ss). Literatura Cerce, Šinkovec 1995, 159 ss. Dular 1985, 97 s. Dular, Tecco Hvala 2007, 351. Hirschbäck-Merhar 1984, 90 ss. Teržan 1984, 110 ss. Kat. št.: 499 Najdišce: Krc. Kraj: Butoraj. TTN5: Crnomelj 38; GKY: 516687 - GKX: 44451. Tip najdišca: plano grobišce, posamicna najdba. Datacija: pozna bronasta doba, rimska doba. Opis Ledina Krc, na kateri je bilo odkrito plano grobi-šce iz prazgodovinskega in rimskega obdobja, leži na severovzhodnem robu Butoraja tik ob vznožju hriba s podružnicno cerkvijo sv. Marka (sl. 499/1). Potek raziskav Leta 1903 je crnomaljski naducitelj Fran Šetina na tem prostoru - potem ko so ga o najdbah obvestili domacini - opravil manjše izkopavanje in odkril 20-25 žganih robov. Bili so pokriti s kamnitimi plošcami, pod njimi pa so ležale keramicne posode z žganino in ko­vinski predmeti. Vmes naj bi bila tudi bronasta tulasta sekira. Prazgodovinski in rimski grobovi so bili med seboj pomešani (vir 1). Del najdb je prispel v Deželni muzej v Ljubljani. Sekiro je objavila Irena Šinkovec (Šinkovec 1995, 61). Podatek v ANSL (Knez 1975, 240), ki omenja v Bu-toraju na Homacevi pristavi gomile - prekopal naj bi jih Pecnik - ne drži. Vzet je iz knjižice Leopolda Podlogarja, ki pa Pecnikovega kopanja ne omenja (Podlogar 1906, 16). Po podatkih Žmavca, je v Butoraju kopal Šetina, za njim pa po narocilu Zadnikarja iz Kamnika neki clovek, ki je vse preril (vir 1). Žmavc tudi ne omenja druge - plavutaste - sekire, ki jo iz Butoraja hrani Narodni muzej (Šinkovec 1995, 48). Arhivski vir (vir 1) Žmavc, Potni zapiski III, 1906, 36 ss (Arhiv AO NMS). Literatura Dular 1985, 56. Dular, Tecco Hvala 2007, 351. Knez 1975, Butoraj. - V: ANSL, 240. Podlogar 1906, 16.Šinkovec 1995, 48, 61. Kat. št.: 500 Najdišce: Ilenicev vrt. Kraj: Zorenci. TTN5: Crnomelj 38; GKY: 516379 - GKX: 43816. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: bakrena doba, pozna bronasta doba. Opis Zorenci je vas, ki leži sredi velikega meandra, ki ga je ustvarila reka Lahinja (sl. 500/1). Obsežen prostor je na zahodni strani zamejen s strmo teraso, na vzhodu in jugu pa se tla zložneje spušcajo proti reki. Vas stoji na robu terase, torej na najvišjem predelu okljuka. Potek raziskav Okljuk nudi ugodne pogoje za poselitev, zato ne cudi, da so domacini pri obdelovanju polj pogosto nale­teli na najdbe, predvsem loncenino in ostanke stenskega ometa (Gabrovec 1968-1969a, 148). Na Ilenicevem vrtu v osrednjem delu meandra sta bili najdeni dve sekirici iz serpentina in delno ohranjen kalup iz pešcenca za vlivanje tulastih sekir (Knez 1960-1961a, 193, t. 1: 8). Predmete hrani Belokranjski muzej v Metliki. Literatura Dular 1985, 65. Dular, Tecco Hvala 2007, 351. Gabrovec 1968-1969a, 148. Knez 1960-1961a, 193, t. 1: 8. Knez 1975, Zorenci. - V: ANSL, 241. Sl. 500/1: Ilenicev vrt v Zorencih; pozicija naselja (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 501 Najdišce: Okljuk. Kraj: Pusti Gradac. TTN5: Crnomelj 48; GKY: 515979 - GKX: 41594. Tip najdišca: naselje, posamicna najdba, plano grobišce? Datacija: pozna bronasta doba, starejša železna doba. Opis Okljuk v Pustem Gradcu obliva reka Lahinja, tako da je že po naravi dobro zavarovan (sl. 501/1). Notra­njost je prostrana, tla pa se od recnih bregov postopoma dvigajo proti sredini meandra, kjer stoji podružnicna cerkvica Vseh svetnikov. Vhod lahko predvidevamo na zahodnem predelu okljuka, kjer se pentlja Lahinje skoraj združi. Na tem mestu je nekoc stala zidana utrdba, od katere pa se je ohranilo le malo sledov. Potek raziskav Naselje omenja že Jernej Pecnik (Pecnik 1904, 189). V ruševinah gradu sta bili že pred prvo svetovno vojno najdeni dve bronast sulicni osti (sl. 501/2) in pri oranju na eni od njiv masivna bronasta zapestnica (Šmid 1909b, 127 s; Šinkovec 1995, 86 s). Razmeroma številne crepinje, ki jih je moc najti zlasti na obdelovalnih površinah blizu cerkvice, so iz mlajše kamene oziroma bakrene dobe. Jasnih dokazov za bronastodobno obljudenost okljuka, razen zgoraj omenjenih predmetov, za zdaj ni. Ohranjen je tudi Pecnikov podatek, da so tam, kjer je bila nekoc trdnjava proti Turkom, kmetje pri oranju našli lep plan žgan grob, v njem pa 4 žare in v eni 6 bronastih fibul ter vec zapestnic, kar pa so vse zavrgli (vir 1). Iz notice ni mogoce razbrati ali gre za okljuk ali eno od njiv blizu vasi. Iz Pustega Gradca izvira tudi lok ježevke iz modrega stekla, ki ga hrani Naravoslovni muzej na Dunaju (Haevernick 1959, 58). Arhivski vir (vir 1) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 12. 5. 1896 (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Dular 1985, 67 s. Dular, Tecco Hvala 2007, 352. Haevernick 1959, 58. Knez 1975, Pusti gradac. - V: ANSL, 241. Pecnik 1904, 189. Šinkovec 1995, 86 s. Šmid 1909b, 127 s. Sl. 501/1: Okljuk v Pustem Gradcu; pozicija najdišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:2500. Sl. 501/2: Okljuk v Pustem Gradcu; kucelj, kjer je nekoc stala srednjeveška utrdba - mesto najdbe sulicnih osti. Foto Janez Dular (1975). Kat. št.: 502 Najdišce: Cernetova njiva Kraj: Pusti Gradac. TTN5: Crnomelj 47; GKY: 515623 - GKX: 41404 (sre­ dišce naselja). Tip najdišca: gomilno grobišce (6 gomil). Datacija: starejša železna doba. Opis Grobišce se je razprostiralo na njivi Štefana Cer­neta pri vasi Pusti Gradac, ki pa je nismo uspeli locirati (sl.  502/1).1 Štelo je šest gomil,2 za katere navaja Pecnik naslednje mere (vir 2): Gomila 1: dolžina 15 m, širina 10 m višina 3 m. Gomila 2: dolžina 10 m, širina 10 m, višina 2 m. Gomila 3: dolžina 8 m, širina 6 m, višina 2 m. Gomila 4: dolžina 12 m, širina 8 m, višina 2 m. Gomila 5: dolžina 10 m, širina 8 m, višina 2 m. Gomila 6: dolžina 34 m, širina 10 m, višina 2 m. 1 Lokacija, ki jo v svoji objavi predlaga Brina Škvor Jernejcic 2011, sl. 2: 2, je zgolj hipoteticna. 2 V publikaciji Dular, Tecco Hvala 2007, 352, smo pomotoma navedli število 5 gomil. Potek raziskav Gomile pri vasi Pusti Gradec omenja že leta 1900 Jernej Pecnik (vir 1). Lotil se jih je naslednje leto (1901), ko je na stroške Prazgodovinske komisije maja in junija prekopal pet gomil, julija in avgusta pa še šesto (vir 2; Rutar 1902, [43]; Mader 2018, 383 ss). Gradivo je prispe-lo v Naravoslovni muzej na Dunaju, objavil ga je Janez Dular (Dular 2003, 208 ss). Podatek v ANSL (Knez, Petru 1975, 241), ki pravi, da je Pecnik v okolici Velikega Nerajca leta 1901 prekopal še 12 gomil, ne drži. Raziskal jih je šest, pa še te so bile pri vasi Pusti Gradac. Arhivska vira (vir 1) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 30. 9. 1900 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 2) Pecnikovi pismi Szombathyju z dne 9. 6. 1901 in 10. 8. 1901 (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Dular 2003, 208 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 352. Knez, Petru, 1975, Veliki Nerajec. - V: ANSL 241. Mader 2018, 383 ss. Pecnik 1904, 189. Rutar 1902, [43]. Sl. 502/1: Cernetova njiva pri Pustem Gradcu; polja med Okljukom in središcem naselja (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 503 Najdišce: Brezjece. Kraj: Veliki Nerajec. TTN5: Crnomelj 47, Crnomelj 48; GKY: 515653 - GKX: 40978. Tip najdišca: gomilno grobišce (3 gomile). Datacija: starejša železna doba. Opis Grobišce se razprostira severovzhodno od Velikega Nerajca na dvignjenem prostoru enega od meandrov reke Lahinje. Prva od gomil je stala na njivi in je danes skoraj povsem razorana, preostali dve manjši pa sta v sosednjem gozdu (sl. 503/1). Mere: Gomila 1: dolžina 20 m, širina 16 m, višina 3 m (povzeto po Pecniku - vir 1) - (sl. 503/2). Gomila 2: premer 12 m, višina 1 m. Gomila 3: premer 12 m, višina 1 m. Podatek, da je grobišce poleg velike gomile štelo še nadaljnjih šest gomil (Dular 1985, 69), ne drži, saj sloni na Rutarjevi notici (Rutar 1902, [43]), ki pa se nanaša na najdišce Cernetova njiva pri Pustem Gradcu (glej kat. št. 502). To je postalo jasno po odkritju Pecnikove korespondence, ki jo je šele leta 1994 Prazgodovinska komisija Avstrijske akademije znanosti predala Nara­voslovnemu muzeju. Potek raziskav Prvo gomilo, ki je stala na Štamfelovem travniku, je že leta 1896 poskusno nacel Jernej Pecnik in v njej našel posode (vir 1). V celoti jo je na stroške Prazgodovinske komisije raziskal avgusta 1900. Odkril je 59 skeletnih in en žgan grob (vir 2; Szombathy 1901, [32]; Rutar 1901b, 170; Mader 2018, 277 s). Najdbe je poslal v Naravoslovni muzej, kjer so jih leta 1956 ob inventarizaciji pomotoma združili z gradivom iz tridesetih grobov, ki jih je Pecnik pri Velikem Nerajcu izkopal v svoji tretji kampanji leta 1903 (glej kat. št. 503A). Združene je objavil Georg Spit­zer (Spitzer 1973, 788 ss). Napako je odkrila Brina Škvor Jernejcic, ki je na osnovi kriticne analize arhivskih virov pripravila novo objavo (Škvor Jernejcic 2011, 188 ss). Arhivska vira (vir 1) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 21. 10. 1896 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 2) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 25. 8. 1900 (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Mader 2018, 277 s. Dular 1985, 69 s. Rutar 1901b, 170. Dular, Tecco Hvala 2007, 352. Rutar 1902, [43]. Knez 1975, Veliki Nerajec. - V: ANSL, 241. Spitzer 1973, 788 ss. Szombathy 1901, [32]. Škvor Jernejcic 2011, 168 ss. Sl. 503/2: Brezjece pri Velikem Nerajcu; pogled na gomilo 1 z jugozahoda. Foto Janez Dular (2006). Kat. št.: 503A Najdišce: -. Kraj: Veliki Nerajec. TTN5: Crnomelj 47; GKY: 515089 - GKX: 40556. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Gomila je stala na eni od njiv pri vasi Veliki Nera­jec, vendar pa tocne lokacije zaradi skopih podatkov ni mogoce dolociti.3 Bila je že pred izkopavanjem povsem razorana, saj omenja Pecnik zgolj grobove, iz cesar bi lahko sklepali, da je bilo tu plano grobišce. Vendar pa imamo skoraj gotovo opraviti z gomilo, kar kažejo raz­licne usmeritve in globine skeletnih pokopov, pa tudi Pecnik omenja, da je bila na njivi vidna rahla vzpetina (vir 1). Potek raziskav Trideset metrov dolg in dvajset metrov širok prostor je septembra 1903 na stroške Prazgodovinske komisije prekopal Jernej Pecnik in našel trideset gro- Lokacija, ki jo v svoji objavi predlaga Brina Škvor Jernejcic 2011, sl. 2: 5, je zgolj hipoteticna. bov (vir 2; vir 3; Mader 2018, 378). Najdbe je poslal v Naravoslovni muzej, kjer so bile leta 1956 pomotoma združene in inventarizirane skupaj z gradivom iz gomile, ki jo je Pecnik raziskal leta 1900 v Brezjecu pri Velikem Nerajcu (glej kat. št. 503). Združene grobove je objavil Georg Spitzer (Spitzer 1973, 788 ss). Napako je odkrila Brina Škvor Jernejcic, ki je na osnovi kriticne analize arhivskih virov pripravila novo objavo (Škvor Jernejcic 2011, 185 ss). Arhivski viri (vir 1) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 10. 9. 1903 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 2) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 24. 9. 1903 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 3) Pecnikovo pismo Centralni komisiji z dne 29. 9. 1903 (Arhiv RS, fond AS 1100, C. kr. spomeniški urad, K 61/106). Literatura Mader 2018, 378. Spitzer 1973, 788 ss.Škvor Jernejcic 2011, 185 ss. Sl. 503A/1: Veliki Nerajec; polja severovzhodno od naselja (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 503B Najdišce: Nerajski Cirnik. Kraj: Veliki Nerajec. TTN5: Crnomelj 47; GKY: 514538 - GKX: 40268. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: starejša železna doba. Opis Cirnik je kopast, vecinoma z gozdom porasel osamelec (242,1 m), ki se nad vasema Veliki in Mali Nerajec dviga iz Dragatuškega polja (sl. 503B/1). Pod njegovim vzhodnim vznožjem izvira potok Nerajcica, ki se po poldrugem kilometru izlije v Lahinjo. Tla hriba so kraška in prekrita z vrtacami. Cirnik ima dva vrhova. Severni za vec kot trideset metrov presega južnega in na njem so ohranjeni ostanki utrjenega naselja. Obod je ovalne oblike in prilagojen obliki vzpe-tine (sl. 503B/2, 503B/3). Ohranil se je kot nasip, ki je najbolje viden na zahodni in južni strani, zato tecejo po njem tudi parcelne meje. Slabše prepoznaven je na severovzhodu, kjer so v poteku vecje vrzeli. Notranjost naselja je prostrana vendar polna vrtac. Na jugozahodni strani je opaziti ozke terase. Na lidarskem posnetku je moc prepoznati dva vhoda: dostop z jugovzhoda je bil zavarovan z nasipom, vhod na severozahodni strani pa je varovalo vec paralelno postavljenih nasipov. Podob­ne nasipe je opaziti tudi na vzhodni strani dostopne poti k televizijskem pretvorniku, zato bi lahko tudi tu pricakovali nekdanji vhod. Vendar pa moramo biti pri interpretaciji previdni. Omenjene strukture predstav­ljajo v prazgodovinski obrambni logiki novost, zato bo potrebno njihovo funkcijo in predvsem casovno umestitev pojasniti z nacrtnimi raziskavami. Z naseljem na Nerajskem Cirniku lahko povežemo nekropole pri vaseh Veliki Nerajec (kat. št. 503 in 503A) in Pusti Gradac (kat. št. 502) - (sl. 503B/4). Potek raziskav Naselje na hribu nad Nerajcem je domneval že Ja­kob Žmavc (vir 1), vendar pa pri terenskem pregledu leta 1974 tega nismo uspeli potrditi (Dular 1985, 116). Kriva je bila neizkušenost pa tudi slaba vidljivost struktur v Sl. 503B/1: Nerajski Cirnik nad Velikim Nerajcem; pogled na naselje s severozahoda. Foto Janez Dular (2020). mocno zarašcenem gozdu. Šele analiza posnetkov pri­dobljenih z tehnologijo zracnega laserskega skeniranja in terenski obhodi, ki so jih opravili sodelavci Zavoda za varstvo kulturne dedišcine, so pokazali, da je bil tudi Nerajski Cirnik poseljen že v prazgodovini (Mason, Mlekuž, Udovc 2017, 282; Mason, Udovc, Mlekuž 2018, 180 in 189, sl. 7). Natancen casovni razpon naselja še ni ugotovljen, površinske najdbe pa nakazujejo na njegovo obljudenost v železni dobi. Oznacimo ga lahko kot eno od središc, ki se odlicno vkljucuje v poselitveno mrežo dolenjske železnodobne skupnosti (Dular 2020, 407 s, sl. 12). Arhivski vir (vir 1) Žmavc, Prepisu Pecnikove karte za Centralno komisijo iz leta 1906, snopic 2, št. 13 (Arhiv AO NMS - neinventarizirano). Literatura Dular 1985, 116. Dular 2020, 407 s, sl. 12. Knez 1975, Veliki Nerajec. - V: ANSL, 241. Mason, Mlekuž, Udovc 2017, 282. Mason, Mlekuž Vrhovnik, Udovc 2020, 426 ss. Mason, Udovc, Mlekuž 2018, 180 in 189, sl. 7. Sl. 503B/3: Nerajski Cirnik nad Velikim Nerajcem; interpretacija ZLS posnetka (po Mason, Udovc, Mlekuž 2018). M. = 1:5000. Sl. 503B/4: Lokacije najdišc v okolici Nerajskega Cirnika nad Velikim Nerajcem (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:15000. Kat. št.: 503C Najdišce: Gradinje. Kraj: Mali Nerajec. TTN5: Crnomelj 47; GKY: 515723 - GKX: 39747. Tip najdišca: plano naselje. Datacija: pozna bronasta doba? Opis Najdišce se razteza v gozdu na rahlo dvignjenem svetu vzhodno od Vasi Mali Nerajec (sl. 503C/1). Potek raziskav Najdišce je bilo odkrito pri gradnji kablovoda med vasema Mali Nerajec in Mala Lahinja. Sondiranje, ki ga je oktobra 2000 izvedlo podjetje Arhej d.o.o, pod nad­zorom Phila Masona, je na dveh mestih odkrilo luknje za kole in prazgodovinsko loncenino, kar kaže na to, da je bilo na obmocju Gradinja plano naselje. Gradivo in terenski izvidi še niso objavljeni, naselbinske ostaline pa so bile na zacetku postavljene v eneolitik in naknadno v mlajšo bronasto dobo (Mason, Tomažic, Novšak 2006, 95 s; Mason 2020, 428). V rimskem casu je bilo na istem obmocju manjše grobišce. Literatura Mason 2020, 428. Mason, Tomažic, Novšak 2006, 95 s. Kat. št.: 504 Najdišce: Veliki Kolecaj. Kraj: Zapudje. TTN5: Vinica 6; GKY: 512145 - GKX: 38140. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: mlajša železna doba?, poznoanticna doba. Opis Jugozahodno od Zapudja se iz Poljanske gore dviga hrib Kolecaj, ki ima dva vrhova. Višji je Veliki Kolecaj (690, 5 m), katerega pobocja so zlasti na severni strani razmeroma strma. Na njem so ohranjeni ostanki utrjenega naselja (sl. 504/1). Obodnemu sistemu lahko sledimo po celotni dolžini. Ohranjen je kot dobro vidna terasa, saj se je za nekdanjim zidom nabralo precej zem­lje. Severozahodna stranica naselja je slabše ohranjena, medtem ko se je v severovzhodnem vogalu obod ohranil kot nizek kamnit okop (sl. 504/2). Sl. 504/1: Veliki Kolecaj nad Zapudjem; pozicija naselja (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:15000. Notranjost naselja je precej strma, vendar je moc opaziti nekaj teras, na katerih so najverjetneje stale hiše. Potek raziskav Naselje je bilo odkrito pri terenskem pregledu leta 1978 (Dular 1985, 70 s). Na lidarskem posnetku najdi-šca, ki so ga interpretirali sodelavci Zavoda za varstvo kulturne dedišcine, so bili prepoznani nekateri novi, na površini slabo vidni detajli, na primer nekaj nasipov izven naselja, ostanki porušenih struktur na najvišjem delu in polkrožni jarek na severovzhodnem pobocju pod okopom naselja (sl. 504/3) -(Mason, Udovc, Mlekuž 2018, 179 in 186, sl. 4). Naselje sodi v poznoanticno obdobje, poselitev v mlajši železni dobi še ni zanesljivo dokazana. Literatura Dular 1985, 70 s. Dular, Tecco Hvala 2007, 352, sl. 277. Mason, Udovc, Mlekuž 2018, 179 in 186, sl. 4. Kat. št.: 505 Najdišce: Steljnik. Kraj: Golek pri Vinici. TTN5: Vinica 19; GKY: 520127 - GKX: 36417. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis Severno od naselja na Šleminah sta v gozdu na nekoliko dvignjenem svetu dve gomili (sl. 505/1). Mere: Gomila 1: premer 15 m, višina 2 m. Gomila 2: premer 15 m, višina 1 m. Potek raziskav Gomili ne dajeta videza, da bi bili prekopani, zato ni cisto gotovo, ce gre za tumula, ki ju je leta 1906 pri Vinici raziskala vojvodinja Mecklenburg (Vogt 1934, 47s in 85). Prvi je vseboval pet, drugi pa dva grobova. Gra­divo hrani Peabodyjev muzej pri Harvardski univerzi v Cambridgeu in z izjemo dveh grobnih celot, ki ju je po Holstejevih skicah objavil Janez Dular, ni publicirano (Dular 1973, 544, t. 7). Literatura Dular 1973, 544, t. 7. Dular 1985, 106. Dular, Tecco Hvala 2007, 352. Knez 1975, Vinica. - V: ANSL, 245. Vogt 1934, 47 s in 85. Kat. št.: 506 Najdišce: Stražni dol. Kraj: Golek pri Vinici. TTN5: Vinica 19; GKY: 519927 - GKX: 36274. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: starejša železna doba, mlajša železna doba. Opis Plana nekropola z žganimi in skeletnimi grobovi se je širila v Stražnem dolu, prisojnem pobocju ob sever-nem vznožju Šlemin (sl. 506/1). Še ob koncu dvajsetega stoletja je bil tu travnik, danes pa obmocje naglo zarašca gozd (sl. 506/2). Potek raziskav Grobišce je v letih 1906 in 1907 izkopala vojvodinja Mecklenburg. Skupaj je odkrila 323 grobov, o katerih pa imamo bolj malo podatkov. Kolikor je mogoce izvedeti iz kratkega porocila, ki ga je za prodajni katalog prispeval Emil Vogt, so bili gobovi veckrat obdani s kamni. V žganih so bili pridatki v žarah, v skeletnih pa ob telesu. Skeletni grobovi so bili slabše ohranjeni, saj so ležali tik pod rušo (Vogt 1934, 47 ss in 85 ss). Vecina najdb iz nekropole v Stražnjem dolu je delila usodo Mecklenburške zbirke (Dular 2009, 30 ss). Pro-dane so bile v New Yorku in jih sedaj hrani Peabodyjev muzej pri Harvardski univerzi v Cambridgeu. Manjši del gradiva je tudi v Narodnem muzeju Slovenije, ki ga je ustanovi podarila hcerka izkopavalke, vojvodinja Marie Antoinette von Mecklenburg-Schwerin (Ložar 1934, 5 ss). Predmete iz Narodnega muzeja je publiciral Stane Gabrovec (Gabrovec 1966b, 185 ss), gradivo iz Peabodi­jevega muzeja pa še caka na objavo. Literatura Dular 1985, 106 s. Dular 2009, 30 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 353. Gabrovec 1966b, 185 ss. Knez 1975, Vinica. - V: ANSL, 245. Ložar 1934, 5 ss. Vogt 1934, 47ss in 85 ss. Sl. 506/2: Stražnji dol nad Golekom pri Vinici; pogled na obmocje nekropole z zahoda. Foto Janez Dular (1977). Kat. št.: 507 Najdišce: – Kraj: Drenovec. TTN5: Vinica 19; GKY: 519723 - GKX: 36059. Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: starejša železna doba. Opis Okoli leta 1908 so našli v nekem vinogradu pri vasi Drenovec tri železne sulicne osti, dva železna pred-meta in fragment bronaste celade, okrašen s kratkimi poševnimi vrezi (Šmid 1909a, 4). Tocno mesto najdbe ni znano. Ker pa se vinogradi pri Drenovcu raztezajo le po jugozahodnem pobocju Šlemin, so bili omenjeni predmeti najverjetneje najdeni prav na tem predelu hriba (sl. 507/1). Potek raziskav Predmete je za Deželni muzej pridobil viniški nad-ucitelj Franjo Lovšin. Njegovo naknadno kopanje na tem mestu ni obrodilo sadov. Literatura Dular 1985, 105 s. Dular, Tecco Hvala 2007, 353. Knez 1975, Drenovec. - V: ANSL, 244. Šmid 1909a, 4. Sl. 507/1: Drenovec; vinogradi na jugozahodnem pobocju Šlemin (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 508 Najdišce: Šlemine. Kraj: Golek pri Vinici. TTN5: Vinica 19; GKY: 520048 - GKX: 36051. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: starejša železna doba, mlajša železna doba. Opis Severno od vasi Golek pri Vinici se dviga kopast hrib Šlemine, na katerem so ohranjeni ostanki prazgo­dovinskega naselja (sl. 508/1, 508/2). Slednje je imelo ovalno obliko z dobro ohranjeno severno stranico, ki ji lahko po vsej dolžini sledimo po robu lepe terase (sl. 508/3). Vzhodna stranica naselja ni tako izrazita, vendar je zlasti v južnem delu ohranjena kot kamnit okop, ki pa naglo izgine v tamkajšnjem pobocju. Pod vzhodno stranico je na lidarskem posnetku vidna terasain na severnem pobocju Šlemin okop, ki se v loku iztece na robu ene od vrtac Stražnega dola. Njuni funkciji oziroma povezanost z naseljem bo potrebno še preuciti. Zahodna stranica, kjer je bil po vsej verjetnosti tudi vhod v naselje, ni vec ohranjena. Unicili so jo pri gradnjidovozne poti, ki s te strani pripelje na vrh Šlemin. Prav tako je vecinoma unicena tudi južna stranica naselja. Ohranjen je ostal le krajši odsek. Vzrok moramo iskati v nagibu pobocja, ki je na tem predelu tako strmo, da se obzidje ni moglo obdržati na svojem mestu. Naselje lahko na tem predelu zamejimo le približno. Po južnem pobocju hriba tece proti notranjosti naselja pet vzpo­rednih kamnitih grobelj, katerih funkcija in nastanek nista povsem jasni. Glede na to, da so podolžni kupi kamenja postavljeni pravokotno na potek obzidja in da leže na linijah parcelnih mej, jih lahko s precejšnjo verjetnostjo oznacimo za izkrceno kamenje, ki nima s prazgodovinskim utrdbenim sistemom nobene zveze. Notranjost naselja je razgibana in zakrasela. To velja še posebej za osrednji del, ki je mestoma zelo skalnat in neprimeren za poselitev. Vec prostora je na terasi vzdolž severnega roba gradišca. Tu lahko prica­kujemo stavbe. Pripadajoce plano grobišce (Stražni dol nad Gole­kom pri Vinici; kat. št. 506) leži na prisojnem pobocju globoke vrtace severno od Šlemin. K naselju sta ocitno sodili tudi dve osamljeni gomili na ledini Steljnik nad Golekom pri Vinici (kat. št. 505). Potek raziskav Vzpetino zahodno od božjepotne cerkve na Žežlju omenja že Jernej Pecnik kot zelo primerno mesto za prazgodovinsko naselbino (vir 1). Ce se je na Šlemine, ki so pravzaprav zahodni obronek Žežlja, tudi povzpel in si ostanke nasipov ogledal, ni povsem jasno. V svoji Sl. 508/1: Šlemine nad Golekom pri Vinici; pogled na naselje z juga. Foto Janez Dular (1977). objavi iz leta 1904 je uporabil za oba vrhova ime Žeželj Literatura (Pecnik 1904, 191). Naselje na Šleminah doslej še ni bilo Dular 1985, 107 s. raziskovano. Dular, Tecco Hvala 2007, 352 s, sl. 278. Knez 1975, Vinica. - V: ANSL, 245. Arhivski vir Pecnik 1904, 191. (vir 1) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 21. 9. 1905 (Fundaktenarchiv NHMW). Sl. 508/2: Šlemine nad Golekom pri Vinici; pozicija naselja (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Sl. 508/3: Šlemine nad Golekom pri Vinici; tloris naselja (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Kat. št.: 508A Najdišce: Sv. Trojica. Kraj: Preloka. TTN5: Vinica 12; GKY: 527290 - GKX: 36177. Tip najdišca: plano naselje. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Najdišce leži na južnem pobocju hriba, na katerem je farna cerkev Sv. Trojice (sl. 508A/1). Potek raziskav Najdišce je bilo dokumentirano leta 2000 ob gradnji vodovodnega omrežja. Z zavarovalnim posegom, ki so ga opravili sodelavci Zavoda za varstvo kulturne dedi-šcine iz Novega mesta, so odkrili obrise lukenj za stojke in jame zapolnjene s keramiko, ožgano ilovico, kostmi in ogljem. Ostanke naselja datirajo v pozno bronasto dobo (Mason 2006c, 157 s). Literatura Mason 2006c, 157 s. Sl. 508A/1: Sv. Trojica na Preloki; pozicija najdišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 509 Najdišce: Gradišce. Kraj: Gorica. TTN5: Vinica 16; GKY: 512428 - GKX: 33963. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Gradišce je kopast hrib (553 m), ki se nad vasjo Gorica dviga kot najjužnejši obronek Poljanske gore (sl. 509/1). Naselje je majhno in ima ovalno obliko. Obod je na zahodni in vzhodni strani ohranjen kot skromen okop, ki tece tako, da so v obzidje vkljucene tudi naravne skale (sl. 509/2). Na jugu je obod ohranjen le kot terasa, široka nekaj vec kot štiri metre. Njen potek prekinjajo na dveh mestih vecje naravne skale. Vhoda ni mogoce zanesljivo locirati, dostop z juga se zdi še najbolj verjeten. Notranjost naselja je razgibana. Najvišji predel je zelo zakrasel, zato so bile za poselitev ugodne le manjše terase med skalami. Na njih je moc najti precej fragmen­tov keramike. Na južnem in vzhodnem pobocju Gradišca je zunaj obzidja vec lepih teras, ki so bile prav tako primerne za poselitev. Zdi se, da so bili poseljeni tudi ti predeli, saj je v samem naselju bolj malo prostora. Potek raziskav Naselje pri Sinjem Vrhu omenja Jernej Pecnik (Pecnik 1904, 190). Leta 1977 smo naselje locirali in na manjši terasi v notranjosti Gradišca izkopali testno son-do (Dular 1985, 108). Razmeroma številne keramicne najdbe smo opredelili v železno, po kasnejši korekciji pa v pozno bronasto dobo (Dular 1993, 104, sl. 2 in t. 5: 1-4). Z analizo lidarskih posnetkov in terenskim ob-hodom, ki so ga opravili sodelavci Zavoda za varstvo kulturne dedišcine, so bile nedavno dokumentirane terase na vzhodnem in južnem pobocju zunaj naselja, ki smo jih nekaj sicer ugotovili že leta 1978, nismo pa jih vrisali v tloris naselja (Mason, Udovc, Mlekuž 2018, 179 s in 188, sl. 6). Literatura Dular 1985, 108. Dular 1993, 104, sl. 2 in t. 5: 1-4. Dular, Tecco Hvala 2007, 352 s, sl. 278. Knez 1975, Sinji vrh. - V: ANSL, 245. Mason, Udovc, Mlekuž 2018, 179 s in 188, sl. 6. Pecnik 1904, 190. Sl. 509/3: Gradišce nad Gorico; pogled z zahoda. Foto Janez Dular (1977). Kat. št.: 510 Najdišce: Kolpa. Kraj: Vukovci. TTN5: Vinica 28; GKY: 517962 - GKX: 31372. Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: mlajša železna doba? Opis Najdišce se nahaja v reki Kolpi, približno 50 m pod jezom pri vasi Vukovci (sl. 510/1). Potek raziskav Leta 1989 je Timotej Knific v globini 1,5 m našel železno sulicno ost, ki je bila zagozdena v skalno razpoko iz katere je gledal le tulec. Predmet sodi najverjetneje v mlajšo železno dobo, hrani ga Narodni muzej Slovenije (Knific 1990, 160 s). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 352. Knific 1990, 160 s. Sl. 510/1: Kolpa pri Vukovcih; pozicija najdišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. LITERATURA ANDRIAN-WERBURG, F. 1891, Jahresbericht des Präsidenten. - Mittheilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 21, [3]–[20]. ANDRIAN-WERBURG, F. 1893, Jahresbericht für 1892. - Mittheilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 23, [39]–[50]. ANDRIAN-WERBURG, F. 1894, Jahresbericht für 1893. – Mittheilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 24, [13]–[22]. ANDRIAN-WERBURG, F. 1898, Jahresbericht des Präsidenten. - Mittheilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 28, [21]–[34]. ANDRIAN-WERBURG, F. 1900, Jahresbericht des Präsidenten. - Mittheilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 30, [127]–[140]. ANSL 1975, Arheološka najdišca Slovenije. – Ljubljana. BARTH, F. E. 1969, Die hallstattzeitlichen Grabhügel im Bereiche des Kutscher bei Podsemel (Slowenien). – Antiquitas, Reihe 3, Band 5, Bonn. BAVEC, U. 1998, Gorenji Mokronog. - Varstvo spome­nikov. Porocila 37, 31-32. BAVEC, U. 2003, Predhodno porocilo o poznoantic­nem grobišcu na Vrajku v Gornjem Mokronogu (Preliminary report on the late Roman cemetery at Vrajk in Gorenji Mokronog). - Arheološki vestnik 54, 325-330. BAVEC, U. 2006a, Gorenji Mokronog. - Varstvo spome­nikov. Porocila 39-41, 52. BAVEC, U. 2006b, Catež ob Savi - arheološko najdišce Cateški gric. - Varstvo spomenikov. Porocila 42, 20-21. BAVEC, U. 2006c, Catež ob Savi - arheološko najdišce sv. Jurij. - Varstvo spomenikov. Porocila 42, 21. BAVEC, U. 2010a, Gorenja vas pri Mokronogu -arheološko najdišce Žempoh nad Ostrožnikom. - Varstvo spomenikov. Porocila 46, 81-82. BAVEC, U. 2010b, Trebnje - arheološko najdišce Praeto­rium Latobicorum. - Varstvo spomenikov. Porocila 46, 383-285. BAVEC, U. 2011, Dolenje Karteljevo pri Novem mestu. - Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 18. BAVEC, U. 2020, Praetorium Latobicorum - Trebnje. - V: J. Horvat, I. Lazar, A. Gaspari (ur.), Manjša rimska naselja na slovenskem prostoru (Minor Roman settlements in Slovenia), Opera Instituti archaeologici Sloveniae 40, 363-385. BAVEC, U., S. OLIC 2007a, Brežice. - Varstvo spomeni­kov. Porocila 43, 25-26. BAVEC, U., S. OLIC 2007b, Cerklje ob Krki. - Varstvo spomenikov. Porocila 43, 32. BAVEC, U., A. PLETERSKI 2001, Gorenji Mokronog. - Varstvo spomenikov 38, 31. BELAK, M. 1990, Gomila Velše na Vinjem Vrhu. – Do-lenjski zbornik, 9-22. BEZLAJ, J. 1888, Crtež rimskega mesta »Neviodunum«. – Ljubljanski zvon 8, 504-506, 563-565. BLAIC, B. 2020, Marof razkril nove skrivnosti. - Do-lenjski list 71, (16. april), 4. BOŽIC, D. 1990, Mihovo. – V: D. Brešcak (ur.), Arheo­loška najdišca Dolenjske. Arheo. Posebna številka, izdana ob 100-letnici raziskav v Novem mestu, Novo mesto, 79-82. BOŽIC, D. 1992, Mokronoška skupina latenske kulture v poznolatenskem obdobju. - Neobjavljena disertacija na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. BOŽIC, D. 1993, Slovenija in srednja Evropa v pozno­latenskem obdobju (Slowenien und Mitteleuropa in der Spätlatčnezeit). – Arheološki vestnik 44, 137-152. BOŽIC, D. 2001, Ljudje ob Krki in Kolpi v latenski dobi. (Zur latčnezeitlichen Bevölkerung an Krka und Kolpa. – Arheološki vestnik 52, 181-198. BOŽIC, D. 2005. Die spätrömischen Hortfunde von der Gora oberhalb von Polhov Gradec. – Arheološki vestnik 56, 293–368. BOŽIC, D. 2008, Late La Tčne-Roman cemetery in Novo mesto. Ljubljanska cesta and Okrajno glavarstvo. Studies on fibulae and on the relative chronology of the Late La Tčne period (Poznolatensko-rimsko gro­bišce v Novem mestu. Ljubljanska cesta in Okrajno glavarstvo. Študije o fibulah in o relativni kronologiji pozne latenske dobe). - Katalogi in monografije 39. BOŽIC, D. 2014, Das Doppelkammhelm- und Pferde-grab, ausgegraben bei Vace im Jahre 1887 (Grob z dvogrebenasto celado in konjem, izkopan pri Vacah leta 1887). – V: S. Tecco Hvala (ur.), Studia prae­historica in honorem Janez Dular, Opera Instituti archaeologici Sloveniae 30, 271–286. BOŽIC, D. 2015a, Die Situla von Vace gehörte einem Doppelkammhelmträger. - V: Chr. Gutjahr, G. Tiefengraber (ur.), Beiträge zur Hallstattzeit am Rande der Südostalpen. Akten des 2. Internationalen Symposiums am 10. und 11. Juni 2010 in Wildon, Steiermark, Österreich. = Internationale Archäologie 19, 107-115. BOŽIC, D. 2015b, Zu dem von Jernej Pecnik im Jahre 1889 bei Vace entdeckten Grab mit Doppelkam­mhelm. - V: Chr. Gutjahr, G. Tiefengraber (ur.), Beiträge zur Hallstattzeit am Rande der Südostalpen. Akten des 2. Internationalen Symposiums am 10. und 11. Juni 2010 in Wildon, Steiermark, Österreich. = Internationale Archäologie 19, 117-133. BOŽIC, D., A. GASPARI, D. PIRKMAJER 2020, Pozno­halštatska grobova s Kovka nad Hrastnikom v Zasavju (Late Hallstatt burials from Kovk above Hrastnik, in the Zasavje region). - Arheološki vestnik 71, 499-527. BOŽIC, R. 1983a, Gornje Kamenje. - Varstvo spome­nikov 25, 201. BOŽIC, R. 1983b, Novo mesto - Portovald. - Varstvo spomenikov 25, 204. BREGANT, T. 1954, Keltski grob iz Brežic. - Arheološki vestnik 5, 378–381. BREGANT, T. 1956, Dve slucajni najdbi. - Arheološki vestnik 7, 439-440. BREŠCAK, D. 1977, Male Brusnice. – Varstvo spomeni­kov 21, 182-184. BREŠCAK, D. 1979a, Novo mesto. – Varstvo spomenikov 22, 274. BREŠCAK, D. 1979b, Sela pri Zajcjem vrhu. – Varstvo spomenikov 22, 276. BREŠCAK, D. 1981, Meniška vas. – Varstvo spomenikov 23, 214. BREŠCAK, D. 1981a, Valicna vas. - Varstvo spomenikov 23, 220. BREŠCAK, D. 1981b, Podturn. - Varstvo spomenikov 23, 274-275. BREŠCAK, D. 1982, Veliki Gaber. – Varstvo spomenikov 24, 156–157. BREŠCAK, D. 1984, Valicna vas. - Varstvo spomenikov 26, 216. BREŠCAK, D. 1985a, Gorenja Straža. – Varstvo spome­nikov 27, 200. BREŠCAK, D. 1985b, Mackovec pri Dvoru. – Varstvo spomenikov 27, 205. BREŠCAK, D. 1987, Beli gric. - Varstvo spomenikov 29, 238-239. BREŠCAK, D. 1988, Zidani gaber. - Varstvo spomenikov 30, 232-233. BREŠCAK, D. 1990a, Medvedjek. – V: D. Brešcak (ur.), Arheološka najdišca Dolenjske. Arheo. Posebna številka, izdana ob 100-letnici raziskav v Novem mestu, Novo mesto, 43–44. BREŠCAK, D. 1990b, Gradec nad Mihovim. - V: D. Brešcak (ur.), Arheološka najdišca Dolenjske. Arheo. Posebna številka, izdana ob 100-letnici raziskav v Novem mestu, Novo mesto, 107-108. BREŠCAK, D. 1990c, Gradec nad Mihovim. – Varstvo spomenikov 32, 153-154. BREŠCAK, D. 1990d, Zagrad. - Varstvo spomenikov 32, 160. BREŠCAK, D. 1992, Metlika. – Varstvo spomenikov 34, 255-256. BREŠCAK, D. 1997, Gradec nad Mihovim. – V: M. Dražumeric, A. Hudoklin (ur.), Gorjanci. Dolenjski zbornik 1997, 98-107. BREŠCAK, D. 2000, Arheološko izkopavanje na Kapit­lju. – Rast. Revija za kulturo in družbena vprašanja 11/1, 31–33. BREŠCAK, D. 2002a, Najdena okostja na Gorjancih pri­padajo starim Slovanom. Presenetljivo arheološko odkritje. – Dolenjski list 53/8 (21. februar 2002), 16. BREŠCAK, D. 2002b, Slovansko grobišce na Camberku nad Cerovim Logom. – V: M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani, Zgodnjesrednjeveška loncenina na obrobju vzhodnih Alp (Die frühen Slawen, frühmittelalter­liche Keramik am Rand der Ostalpen), Ljubljana, 104–110. BREŠCAK, D., J. DULAR 2002, Prazgodovinsko inpoznoanticno naselje Šumenje pri Podturnu (The prehistoric and late Roman settlement of Šumenje near Podturn). – Arheološki vestnik 53, 101-115. BREŠCAK, D., B. KRIŽ 1985, Valicna vas - Sv. Martin. - Varstvo spomenikov 27, 208-210. BREŠCAK, D., K. UDOVC 2007, Družinska vas - arheološko najdišce. - Varstvo spomenikov. Porocila 43, 57-58. BRITOVŠEK, T., S. PORENTA, P. STERGAR 2018, Novo mesto - prazgodovinsko gomilno grobišce Portoval. - Varstvo spomenikov 53, 177-179. BUGAR, S. 2003, Catež – sv. Jurij. V: B. Djuric (ur.), Zem­lja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdišcih, Ljubljana, 114-115. BURGAR, A. 2018, Izkopavanja Catež – Sv. Jurij. V: Z. Mileusnic, A. Jovanovic, Cateški gric, Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 78, 35-45. CIGLENECKI, S. 1977a, Sela pri Zajcjem vrhu. – Varstvo spomenikov 21, 193–194. CIGLENECKI, S. 1977b, Podturn pri Karteljevem. – Varstvo spomenikov 21, 334–235. CIGLENECKI, S. 1977c, Podkum. – Varstvo spomenikov 21, 240. CIGLENECKI, S. 1981a, Catež ob Savi. – Varstvo spo­menikov 23, 224. CIGLENECKI, S. 1981b, Rodež. – Varstvo spomenikov 23, 228–229. CIGLENECKI, S. 1983, Cateški gric – Linhartov »Nevi­odunum«? (Cateški gric – Linharts »Neviodu­num«?). – Arheološki vestnik 34, 431–441. CIGLENECKI, S. 1984a, Pristava nad Sticno. – Varstvo spomenikov 26, 268. CIGLENECKI, S. 1984b, Velika Racna. - Varstvo spo­menikov 26, 268-273. CIGLENECKI, S. 1984c, Utrdba Korinjski hrib v arheo­loških obdobjih. – Zbornik obcine Grosuplje 13, 145-160. CIGLENECKI, S. 1985a, Pristava nad Sticno. – Varstvo spomenikov 27, 280-281. CIGLENECKI, S. 1985b, Potek alternativne ceste Siscija-Akvileja na prostoru zahodne Dolenjske in Notranjske v casu 4. do 6. stoletja (Der Verlauf der Alternativstrasse Siscia-Aquileia im Raum von Westdolenjsko und Notranjsko in der Zeitspanne vom 4. bis 6. Jh.). – Arheološki vestnik 36, 255–284. CIGLENECKI, S. 1987a, Höhenbefestigungen aus der Zeit vom 3. bis 6. Jh. im Ostalpenraum (Višinske utrdbe iz casa 3. do 6. st. v vzhodnoalpskem prosto­ru). – Dela 1. razreda SAZU 31. CIGLENECKI, S. 1987b, Polšnik. – Varstvo spomenikov 29, 280. CIGLENECKI, S. 1992, Polis Norikon, Podsreda. CERCE, P., I. ŠINKOVEC 1995, Katalog depojev pozne bronaste dobe (Catalogue of Hoards of the Urnfield Culture). – V: B. Teržan (ur.), Depojske in posamez­ne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem (Hoards and Individual Metal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia), Katalogi in monografije 29, 129-232. CERNE, M., M.,CREŠNAR 2015, Zašcitno arheološko izkopavanje na najdišcu Dostopna cesta do HESS (Brežice – Sejmišce). - V: P. Stipancic, B. Djuric (ur.), Arheologija v letu 2014, dedišcina za jav­nost. Strokovno srecanje Slovenskega arheološkega društva, Ljubljana 13.–14. april 2015. Zbornik povzetkov, 9. CREŠNAR, M., B. MUŠIC, B. HORN, M. VINAZZA, T. LESKOVAR, S. E. HARRIS, C, M. BATT, N. DOLINAR 2020, Interdisciplinary research of the Early Iron Age iron production centre Cvinger near Dolenjske Toplice (Interdisciplinarne raziskave že­lezarskega središca Cvinger pri Dolenjskih Toplicah iz starejše železne dobe). - Arheološki vestnik 71, 529-554. CREŠNAR, M., M. VINAZZA, J. BURJA 2017, Nove arheološke raziskave na Cvingerju pri Dolenjskih Toplicah in njihov doprinos k poznavanju železar­stva v jugovzhodni Sloveniji v starejši železni dobi (Recent archaeological investigations at Cvinger near Dolenjske Toplice and their importance for the research of the Early Iron Age ironworking in south-eastern Slovenia). - Arheo 34, 79-93. CRNOLOGAR, K. 1892, Notiz 80. – Mittheilungen der k. k. Central-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und Historischen Denkmale, N. F. 18, 127. DESCHMANN, K. 1856, Inschriftsteine in Tschernem­bler Boden in Unterkrain. - Mittheilungen des historischen Vereines für Krain 11, 48. DESCHMANN, C. 1881, Über die neusten Funde in den Hügelgräbern von St. Margarethen. - Mit­theilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 10, 12-27. DESCHMANN, K. 1883a, Ein Kunstwerk altetruski­scher Metall-Technik. - Mittheilungen der k. k. Central-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und Historischen Denkmale, N. F. 9, 16–24, 51–58, 99–103. DESCHMANN, C. 1883b, Prähistorische Nachgra­bungen in Krain im Jahre 1882. – Mittheilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 13, 177–180. DESCHMANN, C. 1883c, Der Bronzehelm von Weisskirchen in Unterkrain. - Mittheilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 13, 210-211. DESCHMANN, C. 1884a, Prähistorische Nachgrabun-gen in Krain im Jahre 1882. – Mittheilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 14, 49–54. DESCHMANN, C. 1884b, Die Hügelgräber von Rovišce in der Pfarre Bründl (Studenc) im Gerichtsbezirke Gurkfeld in Unterkrain. – V: F. Hochstetter, Sie­benter Bericht der prähistorischen Commission der mathematisch-naturwissenschaftlichen Classe der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften über die Arbeiten im Jahre 1883. - Sitzungsberichte der mathematisch-naturwissenschaftlichen Classe der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften 89, 378–386. DESCHMANN, K. 1885a, Römische Gräber bei Bil-lichberg nächst Littai. – Mittheilungen der k. k. Central-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und Historischen Denkmale, N. F. 11, CXVIII–CXX. DESCHMANN, C. 1885b, Ueber die neusten prähistori­schen Funde in Krain. - Mittheilungen der Anthro­pologischen Gesellschaft in Wien 15, [70]–[72]. DESCHMANN, K. 1886, Die neusten römischen Funde von Dernovo (Neviodunum) in Unterkrain. – Mit­theilungen der k. k. Central-Commission zur Erfor­schung und Erhaltung der Kunst- und Historischen Denkmale, N. F. 12, 17-36. DESCHMANN, K. 1888, Führer durch das Krainische Landes-Museum Rudolfinum in Laibach. – Laibach. DESCHMANN, C. 1889, Die prähistorischen Aus­grabungen des krainischen Landesmuseums im Jahre 1888. – Mittheilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 19 (N. F. 9), [28]–[30]. DESCHMANN, C., F. v. HOCHSTETTER 1879, Prä­historische Ansiedelungen und Begrebnissstät-ten in Krain. Erster Bericht der Prähistorischen Commission der mathematisch-naturwissen­schaftlichen Classe der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften. – Denkschriften der mathematisch­naturwissenschaftlichen Classe der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften 42, 1–54. DIMITZ, A. 1860, Monats=Versammlungen. - Mit­theilungen des historischen Vereins für Krain 15, 85-88. DJURIC, B. (ur.) 2003a, Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdišcih, Ljubljana. DJURIC, B. 2003b, Terra gentis humanae memoria. Va-rovanje arheološke dedišcine in projekt izgradnjre avtocest. - V: B. Djuric (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdišcih, Ljubljana, 7-22. DJURIC, B. 2003c, Grofove njive pri Veliki vasi. – V: B. Djuric (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheolo­gija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdišcih, Ljubljana, 143. DJURIC, B. 2003d, Obrežje – Draga-Goricko. – V: B. Djuric (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheolo­gija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdišcih, Ljubljana, 204. DJURIC, B. 2003e, Velike njive pri Veliki vasi. – V: B. Djuric (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheolo­gija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdišcih, Ljubljana, 273. DOLINAR-OSOLE, Z. 1956, Ilirska okostja iz gomile v Volcjih njivah (The Illyrian skeletons of Volcje njive). – Arheološki vestnik 7, 131–136. DRAKSLER, M. 2007, Obmocje Zagorja ob Savi v prazgodovini (Das Gebiet von Zagorje in der Vorgeschichte). – Arheološki vestnik 58, 121–155. DULAR, A. 1991, Prazgodovinska grobišca v okolici Vi-njega vrha nad Belo Cerkvijo (Die vorgeschichtlichen Nekropolen in der Umgebung von Vinji Vrh oberhalb von Bela Cerkev). – Katalogi in monografije 26. DULAR, A. 1998, Halštatski gomili v Vidmarjevem gozdu pri Dobovem (Zwei Hallstattgrabhügel im Vidmar-Wald bei Dobovo). – Arheološki vestnik 49, 133-140. DULAR, Jože 1962-1964 (1965), Crnomelj. - Varstvo spomenikov 9, 138. DULAR, J. 1973, Bela krajina v starohalštatskem obdob­ju (Die Bela krajina in der frühen Hallstattzeit). – Arheološki vestnik 24, 544-591. DULAR, J. 1974a, Bronasti jezicastorocajni meci iz Slovenije. - V: M. Guštin (ur.), Varia archaeologica. Posavski muzej Brežice, knjiga 1, 11–29. DULAR, J. 1974b, Rimski grobovi z Borštka v Metliki (Die römischen Gräber von Borštek in Metlika). - Arheološki vestnik 25, 353-369. DULAR, J. 1974c, Crnomelj. - Varstvo spomenikov 17-19/1, 100. DULAR, J. 1974d, Metlika. - Varstvo spomenikov 17-19/1, 104-105. DULAR, J. 1978, Podzemelj. - Katalogi in monografije 16. DULAR, J. 1979, Žarno grobišce na Borštku pri Metliki (Das Urnenfeld auf Borštek in Metlika). – Arheo­loški vestnik 30, 65-100. DULAR, J. 1983, Gomilno grobišce v Loki pri Crnomlju (Die Hügelnekropole in Loka bei Crnomelj). – Arheološki vestnik 34, 219-244. DULAR, J. 1985, Topografsko podrocje XI (Bela krajina). – Arheološka topografija Slovenije, Ljubljana. DULAR, J. 1992, Zgodovina raziskovanj železnodobnih naselij in poselitve v osrednji Sloveniji (Geschichte der Erforschung der eisenzeitlichen Siedlungen und der Besiedlung in Zentralslowenien). – Arheo­loški vestnik 43, 37–52. DULAR, J. 1993, Zacetki železnodobne poselitve v osrednji Sloveniji. – Arheološki vestnik 44, 101-112. DULAR, J. 2001, Neolitska in eneolitska višinska naselja v osrednji Sloveniji (Neolithische und äneolithische Höhensiedlungen in Zentralslowenien). – Arheo­loški vestnik 52, 89-106. DULAR, J. 2003, Halštatske nekropole Dolenjske (Die hallstattzeitlichen Nekropolen in Dolenjsko). – Opera Instituti archaeologici Sloveniae 6. DULAR, J. 2006, Železnodobno naselje in grobišca na Libni – topografija in viri (Die eisenzeitliche Siedlung und die Gräberfelder auf der Libna – Topographie und Quellen). – Arheološki vestnik 57, 163–181. DULAR, J. 2007, K problematiki prostorskega umešca­nja in poimenovanja arheoloških najdišc (Spatial positioning and naming of the archaeological sites reconsidered). – Arheološki vestnik 58, 435–443. DULAR, J. 2008, Mihovo in severni obronki Gorjancev v prvem tisocletju pr. Kr. (Mihovo und die nördli­chen Ausläufer der Gorjanci im ersten Jahrtausend v. Chr.). - Arheološki vestnik 59, 111-148. DULAR, J. 2009, Kako je nastala in zakaj je odšla na tuje Mecklenburška zbirka (The origin of the Mecklenburg collection and why it was moved abroad). – Argo 52, 30–47. DULAR, J. 2016, Der eisenzeitliche Zentralort Vace und seine kriegerische Elite (Železnodobno središce Vace in njegova bojevniška elita). - Arheološki vestnik 67, 73-104. DULAR, J. 2020, Nova spoznanja o poselitvi Dolenjske v starejši železni dobi (On the Early Iron Age set­tlement pattern of Dolenjska). - Arheološki vestnik 71, 395-420. DULAR, J., D. BREŠCAK 1996, Poznohalštatska hiša na Gradišcu pri Valicni vasi (Späthallstattzeitliches Haus in Gradišce bei Valicna vas). – Arheološki vestnik 47, 145–162. DULAR, J., S. CIGLENECKI, A. DULAR 1995, Kucar. Železnodobno naselje in zgodnjekršcanski stavbni kompleks na Kucarju pri Podzemlju (Kucar. Eisen­zeitliche Siedlung und frühchristlicher Gebäudekom­plex auf dem Kucar bei Podzemelj). – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 1. DULAR, J., B. KRIŽ 1990, Železnodobno naselje in gro­bišce v Brezjah pri Trebelnem (Die eisenzeitliche Siedlung und Nekropole in Brezje bei Trebelno). – Arheološki vestnik 41, 531-556. DULAR, J., B. KRIŽ 2004, Železnodobno naselje na Cvingerju pri Dolenjskih Toplicah (Eisenzeitliche Siedlung auf dem Cvinger bei Dolenjske Toplice). – Arheološki vestnik 55, 207-250. DULAR, J., B. KRIŽ, D. SVOLJŠAK, S. TECCO HVALA 1991, Utrjena prazgodovinska naselja v Mirenski in Temeniški dolini (Befestigte prähistorische Siedlungen in der Mirenska dolina und in der Te-meniška dolina). – Arheološki vestnik 42, 65-198. DULAR, J., B. KRIŽ, D. SVOLJŠAK, S. TECCO HVA­LA 1995, Prazgodovinska višinska naselja v Suhi krajini (Vorgeschichtliche Höhensiedlungen in der Suha krajina). – Arheološki vestnik 46, 89-167. DULAR, J., B. KRIŽ, P. PAVLIN, D. SVOLJŠAK, S. TEC­CO HVALA 2000, Prazgodovinska višinska naselja v dolini Krke (Vorgeschichtliche Höhensiedlungen im Krkatal). – Arheološki vestnik 51, 119–170. DULAR, J., P. PAVLIN, S. TECCO HVALA 2003, Prazgodovinska višinska naselja v okolici Dol pri Litiji (Vorgeschichtliche Höhensiedlungen in der Umgebung von Dole pri Litiji). – Arheološki vestnik 54, 159–244. DULAR, J., S. TECCO HVALA 2007, South-Eastern Slovenia in the Early Iron Age: settlement, economy, society (Jugovzhodna Slovenija v starejši železni dobi: poselitev, gospodarstvo, družba). – Opera Instituti archaeologici Sloveniae 12. FRELIH, M. 1985, Gradišce pri Lukovici. - Varstvo spomenikov 27, 200-202. FRELIH, M. 2006, Arheološke raziskave lavatorija in prvi dokazi za železnodobno poselitev na obmocju samostana v Sticni (Archaeological excavations of the lavatory and the first evidence of Iron Age settlement at Sticna monastery site. – V: N. Polaj­nar Frelih (ur.), Stiški samostan v jubilejnem letu 2006 (The Sticna Monastery in the anniversary year 2006, 27–39. FREY, O.-H. 1968-1969, Halštatska naselja na Dolenj­skem. – Varstvo spomenikov 13–14, 17–22. FREYER, H. 1851, Historische Notizen. - Mittheilungen des historischen Vereins für Krain 6, 1-2 in 26-28. GABROVEC, S. 1954, Porocilo o slucajnih najdbah v Sloveniji (Bericht über die Zufallsfunde in Slowe­nien). - Arheološki vestnik 5, 132-153. GABROVEC, S. 1956, Ilirska gomila v Volcjih njivah (The Illyrian tumulus of Volcje njive). – Arheološki vestnik 7, 62-130. GABROVEC, S. 1960, Grob z oklepom iz Novega mesta (Panzergrab von Novo mesto). – Situla 1, 27-79. GABROVEC, S. 1964-1965, Najstarejša grobna celota z upodobitvijo v situlskem stilu. – Arheološki vestnik 15-16, 127–135. GABROVEC, S. 1965, Kamniško ozemlje v prazgodo­vini. - Kamniški zbornik 10, 89-134. GABROVEC, S. 1965–1966, Pomen groba s sestavljeno celado z Vac (Das Helmgrab von Vace und seine Bedeutung für den südostalpinen Kreis). – Zgodo­vinski casopis 19–20 (Zwitterjev zbornik), 81–90. GABROVEC, S. 1966a, Zagorje v prazgodovini (Za-gorje in der Vorgeschichte). – Arheološki vestnik 17, 19–49. GABROVEC, S. 1966b, Srednjelatensko obdobje v Sloveniji (Zur Mittellatčnezeit in Slowenien). – Arheološki vestnik 17, 169–242. GABROVEC, S. 1968, Grob s trinožnikom iz Novega mesta (Das Dreifussgrab aus Novo mesto). – Arheo­loški vestnik 19, 157–188. GABROVEC, S. 1968-1969a (1979), Zorenci pri Crnom­lju. - Varstvo spomenikov 13-14, 148. GABROVEC, S. 1968-1969b (1979), Libna. - Varstvo spomenikov 13-14, 182. GABROVEC, S. 1973, Zacetek halštatskega obdobja v Sloveniji (Der Beginn der Eisenzeit in Slowenien). – Arheološki vestnik 24, 338-385. GABROVEC, S. 1974, Die Ausgrabungen in Sticna und ihre Bedeutung für die südostalpine Hallstattkul­tur. – V: Symposium zu Problemen der jüngeren Hallstattzeit in Mitteleuropa, Bratislava, 163–187. GABROVEC, S. 1975, Überblick über die eisenzeitliche Befestigungen in Slowenien. – V: Utvrdena ilirska naselja. Posebna izdanja Akademije nauka i umjet­nosti Bosne i Herzegovine 24/6, 59–70. GABROVEC, S. 1978, Dolga pota stiških izkopanin. – Zbornik obcine Grosuplje 10, 127–145. GABROVEC, S. 1990, Grob s celado s Trbinca pri Mirni (Das Helmgrab von Trbinc bei Mirna). - Arheološki vestnik 41, 105-119. GABROVEC, S. 1994a, Sticna I, Naselbinska izkopavanja (Sticna I. Siedlungsausgrabungen). – Katalogi in monografije 28. GABROVEC, S. 1994b, Zur Geschichte der Hallstatt-forshung in Slowenien. V: C. Dobiat (ur.), Fest-schrift für Otto-Hermann Frey zum 65. Geburtstag, Marburger Studien zur Vor- und Frühgeschichte 16, 219–234. GABROVEC, S., A. KRUH, I. MURGELJ, B. TERŽAN 2006, Sticna II/1. Gomilna grobišca iz starejše železne dobe. Katalog (Grabhügel aus der älteren Eisenzeit. Katalog). – Katalogi in monografije 37. GABROVEC, S. 2008 (2010), Stiške gomile. – V: S. Gabrovec, B. Teržan, Sticna II/2. Gomile starejše železne dobe. Razprave (Grabhügel aus der älteren Eisenzeit. Studien), Katalogi in monografije 38, 7–60. GABROVEC, S., B. TERŽAN 2008 (2010), Sticna II/2. Gomile starejše železne dobe. Razprave (Grabhügel aus der älteren Eisenzeit. Studien). - Katalogi in monografije 38. GASPARI, A. 2009, Dolina spodnje Save od prazgodo-vine do druge svetovne vojne v luci arheoloških najdb iz recne struge in obrežja. - V: J. Barachini (ur.), Ukrocena lepotica. Sava in njene zgodbe, Sevnica, 117-134. GRAHEK, L. 2004, Halštatska gomila na Hribu v Metliki (A Hallstatt tumulus at Hrib in Metlika). – Arheo­loški vestnik 55, 111-206. GRAHEK, L. 2014, Pozabljene in odstrte železnodobne najdbe iz Podzemlja (Iron Age finds from Podze­melj - forgotten and found again). - V: S. Tecco Hvala (ur.), Studia praehistorica in honorem Janez Dular, Opera Instituti archaeologici Sloveniae 30, 225-237. GRAHEK, L. 2016, Podmolnik. – Varstvo spomenikov. Porocila 50–51, 167–169. GRAHEK, L. 2017, Nova odkritja grobov iz starejše in mlajše železne dobe na Viru pri Sticni (Newly discovered graves from the Early and Late Iron Age at Vir pri Sticni). – Arheološki vestnik 68, 197–244. GRAHEK, L. 2020, Prazgodovinske sledi na Korinjskem hribu in pri Malem Korinju (Prehistoric traces at Korinjski hrib and near Mali Korinj). - V: S. Ci­glenecki, Z. Modrijan, T. Milavec, Korinjski hrib in poznoanticne vojaške utrdbe v Iliriku (Korinjski hrib and late antique millitary forts in Ilyricum). - Opera Instituti archaeologici Sloveniae 39, 291-325. GRAHEK, L., O. KOVAC 2020, Podzemelj - železno­dobno središce v Beli krajini v luci novih raziskav (Podzemelj - an Iron Age centre in Bela krajina, in the light of new research). - Arheološki vestnik 71, 435-467. GURLITT, W. 1888a, Die Tumuli auf dem Loibenberge bei Videm an der Save in Steiermark. - Mittheilun-gen der k. k. Central-Commission zur Erforsch­ung und Erhaltung der Kunst- und Historischen Denkmale, N. F. 14, 175-179. GURLITT, W. 1888b, Die Hügelgräber vom Loibenberge bei Videm an der Save in Steiermark. - Mittheilun-gen der Anthropologischen Gesellschaft 18, 202-204. GURLITT, W. 1894, Tumulus auf dem Loibenberge bei Videm a. d. Save (Steiermark). - Mittheilungen der Anthropologischen Gesellschaft 24, [62]- [63]. GURLITT, W. 1895, Ein Hügelgrab auf dem Loibenberge bei Videm an der Save in Steiermark. – Mittheilun-gen der k. k. Central-Commission zur Erforsc-hung und Erhaltung der Kunst- und Historischen Denkmale, N. F. 21, 51-53. GUŠTIN, M. 1974, Gomile starejše železne dobe iz okolice Boštanja (Die eisenzeitlichen Grabhügel aus der Umgebung von Boštanj). – V: M. Guštin (ur.), Varia archaeologica. Posavski muzej Brežice, knjiga 1, 87–119. GUŠTIN, M. 1976, Libna. – Posavski muzej Brežice, knjiga 3. GUŠTIN, M. 1977, Relativna kronologija grobov »Mo­kronoške skupine« (Relative Chronology of the Graves of the »Mokronog group«). – V: M. Guštin (ur.), Keltske študije. Posavski muzej Brežice, knjiga 4, 67–103. GUŠTIN, M. 1978, Gradišca železne dobe v Sloveniji. - Arheološki vestnik 29, 100-121. GUŠTIN, M. 1981a, Krško. – Varstvo spomenikov 23, 222–223. GUŠTIN, M. 1981b, Dobova. – Varstvo spomenikov 23, 222. GUŠTIN, M. 1981c, Keltische Gräber aus Dobova, Slowenien. – Archäologisches Korrespondenzblatt 11, 223-233. GUŠTIN, M. 1981d, Arheološka preteklost Dobove. - Vodic k razstavi 6, Brežice. GUŠTIN, M. 1982a, Brežice. – Varstvo spomenikov 24, 159. GUŠTIN, M. 1982b, Dobova. – Varstvo spomenikov 24, 190–191. GUŠTIN, M. 1984, Prazgodovinski vozovi na ozemlju Jugoslavije (Eisenzetliche Wagengräber aus dem Gebiet Jugoslawiens). – V: M. Guštin, L. Pauli (ur.), Keltski voz. Posavski muzej Brežice, knjiga 6, 111-132. GUŠTIN, M. 1990a, Dobova. – V: D. Brešcak (ur.), Arheološka najdišca Dolenjske. Arheo. Posebna številka, izdana ob 100-letnici raziskav v Novem mestu, Novo mesto, 17-18. GUŠTIN, M. 1990b, Brežice. – V: D. Brešcak (ur.), Arheološka najdišca Dolenjske. Arheo. Posebna številka, izdana ob 100-letnici raziskav v Novem mestu, Novo mesto, 77. GUŠTIN, M. 1996, Der Grabhügel der älteren Hallstatt-zeit aus Velike Malence (Brežice/Slowenien). – V: E. Jerem, A. Lippert (ur.), Die Osthallstattkultur. Akten des Internationalen Symposiums, Sopron, 10.-14. Mai 1994, Archaeolingua 7, 115–126. GUŠTIN, M. 2003, Sredno polje pri Catežu. – V: B. Djuric (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheolo­ gija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdišcih, Ljubljana, 247-248. GUŠTIN, M., R. CUNJA, K. PREDOVNIK 1993, Pod-bocje / Stari grad. – Posavski muzej Brežice, knjiga 9. GUŠTIN, M., T. KNIFIC 1973, Halštatske in anticne najdbe iz Javorja (Funde aus Hallstatt- und Römer­zeit in Javor). – Arheološki vestnik 24, 831–847. GUŠTIN, M., S. OLIC 2003, Cateški gric. – V: B. Djuric (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdišcih, Ljubljana, 110–112. GUŠTIN, M., A. PRELOŽNIK 2005, Sajevce. Železno­dobno gomilno grobišce ob Krki (Sajevce. An Iron Age barow cemetery at Krka River). – Arheološki vestnik 56, 113-168. GUŠTIN, M., B. TERŽAN 1975, Malenškova gomila v Novem mestu. – Arheološki vestnik 26, 188–202. HAEVERNICK, T. E. 1959, Beiträge zur Geschichte des antiken Glases. - Jahrbuch des römisch-germani­schen Zentallmuseums in Mainz 6, 57-65. HARDING, A. 1995, Die Schwerter im ehemaligen Jugoslawien. – Prähistorische Bronzefunde 4/14. HENCKEN, H. 1978, The Iron Age cemetery of Magda-lenska gora in Slovenia. Mecklenburg Collection, Part II. - Bulletin, American School of Prehistoric Research, Peabody Museum, Harvard University, 32, Cambridge MA. HIRSCHBÄCK-MERHAR, G. 1984, Prazgodovinski depo Debeli vrh nad Predgradom (The Prehistoric Depot Debeli vrh above the Village of Predgrad). – Arheološki vestnik 35, 90-109. HOCHSTETTER, F. 1879 (1880), Prähistorische Ansiedelungen und Begrebnissstätten in Nieder­österreich und Krain. - Dritter Bericht der prähistorischen Commission der Mathematisch­naturwissenschaftlichen Classe der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften. Sitzungsberichte der Mathematisch-naturwissenschaftlichen Classe der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften, 80, 542-556. HOCHSTETTER, F. 1881, Vierter Bericht der prähisto­rischen Commission der mathematisch-naturwis­senschaftlichen Classe der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften über die Arbeiten im Jahr 1880. - Sitzungsberichte der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften, Mathematisch-naturwissen­schaftlichen Classe 82, 401-409. HOCHSTETTER, F. 1883, Die neuesten Gräberfunde von Watsch und St. Margarethen in Krain und der Kulturkreis der Hallstätter-Periode. – Denkschriften der mathematisch-naturwissenschaftlichen Classe der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften 47, 181–208. HOCHSTETTER, F. 1884, Anhang; C. Deschmann, Die Hügelgräber von Rovišce in der Pfarre Bründl (Studenc) im Gerichtsbezirke Gurkfeld in Unter­krain. – V: F. Hochstetter, Siebenter Bericht der prähistorischen Commission der mathematisch­naturwissenschaftlichen Classe der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften über die Arbeiten im Jahre 1883. Sitzungsberichte der mathematisch­naturwissenschaftlichen Classe der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften 89, 386–392. HOERNES, M. 1889, Gräber der La Tčne-Periode bei Morautsch in Krain. - Mittheilungen der Anthropo­logischen Gesellschaft in Wien 19, [26-27]. HOERNES, M. 1915, Krainische Hügelnekropolen der jüngeren Hallstattzeit. – Wiener Prähistorische Zeitschrift 2, 98-123. HOFBAUER, L. 1955, Iz Hrastnika. - Zasavski tednik 8, št. 23 (11. 6. 1955), 7. HOFMAN, B. 2012, Arheološko izkopavanje v Gro­supljem, trgovski center Hofer. - V: M. Crešnar, B. Djuric, M. Jerala (ur.), Arheologija v letu 2011, dedišcina za javnost. Strokovno srecanje Slovenske­ga arheološkega društva Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana 29.–30. marec 2012, 26. HORN, B., B. MUŠIC, M. CREŠNAR, P. BASAR 2018, Geofizikalne raziskave v kraškem okolju : rezultati elektricne upornostne tomografije in nizkofrek­vencne elektromagnetne metode na primeru utr­jene naselbine Gradišnica pri Dolenjem Gradišcu (Geophysical research in the karst environment: electrical resistivity tomography and low-frequency electromagnetic method results, case study of the fortified settlement Gradišnica near Dolenje Gra­dišce). - Arheo 35, 7-31. HORVAT, M. 2003, Col. – V: B. Djuric (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdišcih, Ljubljana, 108-109. HORVAT, M. 2007, Sela pri Dobu. - Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 3. HORVAT, J., B. RAVNIK-TOMAN 1986, Gorenji Le-skovec. – Varstvo spomenikov 28, 266. HROVAT, F, 1885, Novomeško okrajno glavarstvo. - Ljubljana. HVALA, S., E. KOCUVAN 1981, Prezrto “spodnje gra­dišce” na Magdalenski gori. – Arheo 1, 34. JOVANOVIC, A. 2000, Keltsko grobišce v Brežicah. - Rast. Revija za kulturo in družbena vprašanja 11/3-4, 297-299. JOVANOVIC, A. 2001, Brežice, Sejmišce. - Varstvo spomenikov. Porocila 28, 13. JOVANOVIC, A. 2007, Kelti ob sotocju Save in Krke. - Brežice, Posavski muzej. JOVANOVIC, A. 2009, Ajdovska jama na Silovcu pri Sromljah. - Rast. Revija za kulturo in družbena vprašanja 20/6, 613-618. JOVANOVIC, A. 2012, Arheološko izkopavanje v Breži­cah, Sejmišce. - V: M. Crešnar, B. Djuric, M. Jerala (ur.), Arheologija  v letu 2011, dedišcina za javnost. Strokovno srecanje Slovenskega arheološkega druš­tva, Ljubljana 29-30. marec 2012, 29. JUTRO 1935, Za starimi Iliri in Latobiki. – Jutro, Pone­deljska izdaja, 16, št. 202 a, (2. septembra), str. 2. KNABL, R. 1869, Neuster Fund keltischer Münzen in der Pfare Trifail zu Doberna–Retje. – Mittheilungen der k. k. Central­Commission zur Erforschung und Erhaltung der Kunst­ und Historischen Denkmale 14, XII-XIV. KNEZ, T. 1960, Gospodicna. - Varstvo spomenikov 7, 326. KNEZ, T. 1960-1961a (1962), Zorenci. - Varstvo spo­menikov 8, 193. KNEZ, T. 1960-1961b (1962), Grabrovec. - Varstvo spomenikov 8, 226. KNEZ, T. 1960-1961c (1962), Crnomelj-Sadež. - Var­stvo spomenikov 8, 228-229. KNEZ, T. 1960-1961d (1962), Metlika. - Varstvo spo­menikov 8, 229. KNEZ, T. 1962-1964 (1965), Novo mesto - Mestne njive. - Varstvo spomenikov 9, 173. KNEZ, T. 1965a (1966), Selišce pri Dolenjskih Toplicah. - Varstvo spomenikov 10, 195. KNEZ, T. 1965b (1966), Vavta vas. - Varstvo spomenikov 10, 196. KNEZ , T. 1966a, Žarno grobišce v Novem mestu (Das Urnengräberfeld in Novo mesto). – Arheološki vestnik 17, 51-101. KNEZ, T. 1966b, Latenske najdbe iz Novega mesta (Latčnezeitliche Funde aus Novo mesto). - Arheo­loški vestnik 17, 391-407. KNEZ, T. 1967a (1969), Valicna vas. - Varstvo spome­nikov 12, 84-85. KNEZ, T. 1967b (1969), Novo mesto. - Varstvo spome­nikov 12, 86. KNEZ, T. 1967c, Žarni grobovi v Bršljinu (Gräber der Urnenfelderzeit in Bršljin). – Arheološki vestnik 18, 155-161. KNEZ, T. 1968-1969a (1970), Novo mesto. – Varstvo spomenikov 13-14, 149-151, 154 in 182-183. KNEZ, T. 1968-1969b (1970), Družinska vas. – Varstvo spomenikov 13-14, 180-181. KNEZ, T. 1968-1969c (1970), Poljane pri Žužemberku. – Varstvo spomenikov 13-14, 185. KNEZ, T, 1971, Prazgodovina Novega mesta. Razstavni katalog (Novo mesto in der Vorgeschichte. Ausstel­lungskatalog). - Novo mesto. KNEZ, T. 1972, Novo mesto v davnini (Novo mesto in der Vorzeit). – Maribor. KNEZ, T. 1974a, Novo mesto - Marof. – Varstvo spo­menikov 17-19/1, 106. KNEZ, T. 1974b, Novo mesto v antiki (Novo mesto in der Antike). - Novo mesto. KNEZ, T. 1977, Keltski grobovi iz Roj pri Moravcah (Keltische Gräber aus Roje bei Moravce). - V: M. Guštin (ur.), Keltske študije. Posavski muzej Brežice, knjiga 4, 105-125. KNEZ, T. 1981, Novo mesto - proštijski vrt. - Varstvo spomenikov 23, 244-245. KNEZ, T. 1982, Novo mesto. – Varstvo spomenikov 24, 152. KNEZ, T. 1984, Žarno grobišce v Novem mestu. Zacasno porocilo o raziskovanju v letu 1982 (Das Urnen­gräberfeld in Novo mesto. Vorbericht der Grabung 1982). – Arheološki vestnik 35, 119-133. KNEZ, T. 1985a, Novo mesto - Mestne njive. – Varstvo spomenikov 27, 197-200. KNEZ, T. 1985b, Novo mesto – Zagrebška cesta. - Var­stvo spomenikov 27, 206-208. KNEZ, T. 1986, Novo mesto 1. Halštatski grobovi (Novo mesto 1. Hallstattzeitliche Gräber). – Carniola archaeologica 1. KNEZ, T. 1990, Sto let arheoloških raziskovanj v Novem mestu 1890-1990 (Hundert Jahre archäologische Forschungen in Novo mesto 1890-1990). – Novo mesto. KNEZ, T. 1992, Novo mesto 2; keltsko­rimsko grobišce Beletov vrt (Novo mesto 2; keltisch­römisches Grä­berfeld Beletov vrt). – Carniola archaeologica 2. KNEZ, T. 1993, Novo mesto 3. Kapiteljska njiva. Knežja gomila (Novo mesto 3. Kapiteljska njiva. Fürsten­grabhügel). – Carniola archaeologica 3. KNEZ, T., S. ŠKALER 1968, Halštatska gomila na Libni. – Arheološki vestnik 19, 239–272. KNIFIC, T. 1990, Vukovci. - Varstvo spomenikov 32, 160-161. KOBLAR, A. 1899, Starinske najdbe na Kranjskem. - Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 9, 182-183. KOROŠEC, P. 1965, Prazgodovinska gomila v Pavlovi vasi pri Tržišcu na Dolenjskem (Vorgeschichtlicher Tumulus in Pavlova vas bei Tržišce, Dolenjsko – Unterkrain). – Porocilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 2, 73-75. KOS, P. 1977, Keltski novci Slovenije (Keltische Münzen Sloweniens). - Situla 18. KRIŽ, B. 1982a, Brezje. - Varstvo spomenikov 24, 149. KRIŽ, B. 1982b, Brezovica. - Varstvo spomenikov 24, 149. KRIŽ, B. 1982c, Gorenja Straža. – Varstvo spomenikov 24, 150. KRIŽ, B. 1982d, Vinji vrh. – Varstvo spomenikov 24, 157-159. KRIŽ, B. 1982e, Otocec. – Varstvo spomenikov 24, 163. KRIŽ, B. 1985, Smolenja vas. – Varstvo spomenikov 27, 223. KRIŽ, B. 1987a, Cvinger. – Varstvo spomenikov 29, 1987, 240-241. KRIŽ, B. 1987b, Dolenje Gradišce. – Varstvo spomenikov 29, 241-242. KRIŽ, B. 1987c, Gorenje Zabukovje. – Varstvo spome­nikov 29, 242. KRIŽ, B. 1987d, Gotna vas. – Varstvo spomenikov 29, 249. KRIŽ, B. 1987e (1989), Ostrožnik pri Mokronogu. - Arheološki pregled 28, 69-70. KRIŽ, B. 1988a, Ostrožnik pri Mokronogu. – Varstvo spomenikov 30, 207-210. KRIŽ, B. 1988b, Cvinger pri Dol. Toplicah. – Varstvo spomenikov 30, 211-213. KRIŽ, B. 1988c, Gorenje Gradišce. – Varstvo spomenikov 30, 213-214. KRIŽ, B. 1988d, Straža pri Mirni. – Varstvo spomenikov 30, 214-215. KRIŽ, B. 1988e, Grac (Pleš 451 m) nad Vratnim. – Var-stvo spomenikov 30, 215. KRIŽ, B. 1988f, Metlika-Hrib. - Varstvo spomenikov 30, 216-217. KRIŽ, B. 1988g, Vinji Vrh-Srednji hrib. – Varstvo spo­menikov 30, 227. KRIŽ, B. 1989a, Mokronog–Ostrožnik. – Varstvo spo­menikov 31, 207-208. KRIŽ, B. 1989b, Cvinger pri Dol. Toplicah. – Varstvo spomenikov 31, 210. KRIŽ, B. 1989c, G. Gomila. – Varstvo spomenikov 31, 211. KRIŽ, B. 1989d, Kunkelj-Vrhtrebnje. - Varstvo spome­nikov 31, 212-213. KRIŽ, B. 1989e, Otocec. – Varstvo spomenikov 31, 213-214. KRIŽ, B. 1989f, Crnomelj-Starihova hosta. – Varstvo spomenikov 31, 218. KRIŽ, B. 1990a, Cvinger pri Dolenjskih Toplicah. – Var-stvo spomenikov 32, 152. KRIŽ, B. 1990b, Metlika-Hrib. - Varstvo spomenikov 32, 154-155. KRIŽ, B. 1991a, Novo mesto. Mestne njive. – Varstvo spomenikov 33, 200-202. KRIŽ, B. 1991b, Cvinger-Dolenjske Toplice. – Varstvo spomenikov 33, 204-205. KRIŽ, B. 1991c, Družinska vas - gomila »Kopina«. – Varstvo spomenikov 33, 205-206. KRIŽ, B. 1991d, Reva pri Dobrnicu. – Varstvo spome­nikov 33, 208. KRIŽ, B. 1992a, Novo mesto. Mestne njive. – Varstvo spomenikov 34, 261. KRIŽ, B. 1992b, Reva. – Varstvo spomenikov 34, 293. KRIŽ, B. 1992c, Sevno na Trški Gori. - Varstvo spome­nikov 34, 297. KRIŽ, B. 1992d, Vinkov Vrh. – Varstvo spomenikov 34, 315. KRIŽ, B. 1993, Vinji Vrh. – Varstvo spomenikov 35, 169. KRIŽ, B. 1995, Novo mesto pred Iliri (Novo mesto vor den Illyrern). – Novo mesto. KRIŽ, B. 1996, Novo mesto. Mestne njive. – Varstvo spomenikov. Porocila 37, 76-77. KRIŽ, B. 1997a, Novo mesto 4. Kapiteljska njiva. Gomila II in gomila III (Kapiteljska njiva. Barrow II and Barrow III). – Carniola archaeologica 4. KRIŽ, B. 1997b, Kapiteljska njiva. Katalog razstave. – Novo mesto. KRIŽ, B. 1998-1999, Iron smelting furnaces at Cvinger near Dolenjske Toplice. – Archaeologia Austriaca 82-83, 498-500. KRIŽ, B. 2000, Novo mesto 5. Kapiteljska njiva. Gomila IV in gomila V (Kapiteljska njiva. Barrow II and Barrow III). – Carniola archaeologica 5. KRIŽ, B. 2001a, Brezje pri Trebelnem. - Varstvo spome­nikov. Porocila 38, 12-13. KRIŽ, B. 2001b, Cešca vas. – Varstvo spomenikov. Po-rocila 38, 16-17. KRIŽ, B. 2001c, Novo mesto. Mestne njive – Varstvo spomenikov. Porocila 38, 79-80. KRIŽ, B. 2001d, Kelti v Novem mestu. Katalog razstave (The Celts in Novo mesto. Exhibition Catalogue). – Novo mesto. KRIŽ, B. 2003, Bela Cerkev-Pod Vovkom. – V: B. Djuric (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdišcih, Ljubljana, 93-94. KRIŽ, B. 2005, Novo mesto 6. Kapiteljska njiva. Mlajše­železnodobno grobišce (Novo mesto 6. Kapiteljska njiva. Late Iron Age Cemetery). – Carniola archaeo­logica 6. KRIŽ, B. 2006a, Gornje Šmarješke Toplice. – Varstvo spomenikov. Porocila 42, 45. KRIŽ, B. 2006b, Arheološko obmocje Trebnje - Jurcice­va 15. - Varstvo spomenikov. Porocila 42, 168-169. KRIŽ, B. 2007a, Korita pri Dobrnicu. - Dobrnic - ar­heološko obmocje. - Varstvo spomenikov. Porocila 43, 97. KRIŽ, B. 2007b, Vinji vrh pri Beli cerkvi - arheološko obmocje Vinji vrh. - Varstvo spomenikov. Porocila 43, 230-231. KRIŽ, B. 2009, Vinkov Vrh. - Varstvo spomenikov. Porocila 45, 205. KRIŽ, B. 2013a, Novo mesto 7. Kapiteljska njiva. Gomile I, XIV in XV (Kapiteljska njiva. Barrows I, XIV and Barrow XV). – Carniola archaeologica 7. KRIŽ, B. 2013b, Hmeljcic - Gradišce Karlin. - Varstvo spomenikov. Porocila 48, 78-79. KRIŽ, B. 2014a, Starejšeželeznodobna gomila iz Reve pri Dobrnicu (Early Iron Age barrow from Reva near Dobrnic). - V: S. Tecco Hvala (ur.), Studia prae­historica in honorem Janez Dular, Opera Instituti archaeologici Sloveniae 30, 239-250. KRIŽ, B. 2014b, Jordankal – prazgodovinska gomila. - Varstvo spomenikov 49, 86. KRIŽ, B. 2016, Brezje pri Trebelnem – arheološko naj­dišce Šumeje-Log. - Varstvo spomenikov. Porocila 50-51, 25. KRIŽ, B. 2017, Cerov Log - arheološko najdišce Cam-berk. - Varstvo spomenikov. Porocila 52, 45. KRIŽ, B. 2019, Kapiteljska njiva. Nacin pokopa v starejši železni dobi (Kapiteljska njiva. Burial rite in the Early Iron Age). - Carniola archaeologica 8. KRIŽ, B., D. BREŠCAK 1986, Mokronog. - Varstvo spomenikov 28, 248-249. KRIŽ, B., P. STIPANCIC 2007, Gorjanci - Gorenji Su­hadol. - Varstvo spomenikov. Porocila 43, 61-62. KRIŽ, B., P. STIPANCIC 2016, Tisocletna nekropola. 30 let zavarovalnih arheoloških izkopavanj na Kapitelj-ski njivi v Novem mestu (A thousand-year necropo­lis. 30 years of archaeological rescue excavations at Kapiteljska njiva in Novo mesto). - Novo mesto. KROMER, K. 1959, Brezje. – Arheološki katalogi Slo­venije 2. KUBITSCHEK, W. 1903, Ein Münzfund aus Unter­krain. – Mittheilungen der k. k. Central-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und Historischen Denkmale, 3. Folge 2, 400. KUŠLJAN, I. 1968, Spomini. - V: I. Pirkovic, Crucium, Situla 10, 103-119. LAZAR, I. 1992, Žadovinek. - Varstvo spomenikov 34, 321-322. LEINMÜLLER, J. 1880, 3. Notiz (Grabhügeln bei Sajo­vic). - Mittheilungen der k. k. Central-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und Historischen Denkmale, N. F. 6, XLII. LOŽAR, R. 1930, Porocilo o arheološkem delu Narodne­ga muzeja v Ljubljani v letih 1928-1930. - Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 11, 13-35. LOŽAR, R. 1933, Porocilo arheološkega oddelka Na-rodnega muzeja v Ljubljani za leta 1931-1933. – Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 14, 45–51. LOŽAR, R. 1934, Predzgodovina Slovenije, posebej Kranjske, v luci zbirke Mecklenburg (Die Vor­geschichte Sloweniens, insbesondere Krains, im Lichte der Sammlung Mecklenburg). – Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 15, 5-91. MADER, B. 2018, Die Prähistorische Kommission der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften 1878-1918. - Mitteilungen der Prähistorischen Kommission 86. MAHR, A. (ed.), Treasures of Carniola. Prehistoric grave material from Carniola excavated in 1905–14 by H.H. the late Duchess Paul Friedrich of Mecklen-burg (née Princess Marie of Windischgrätz). - New York 1934. MANTUANI, J. 1913, Prazgodovinska gomila v Bošta­nju. – Carniola n. v. 4, 85–98. MASON, Ph. 1998, Crnomelj. – Varstvo spomenikov. Porocila 37, 18-21. MASON, Ph. 2001a, Crnomelj. – Varstvo spomenikov. Porocila 38, 17-21. MASON, Ph. 2001b, Ivanec pri Družinski vasi. – Varstvo spomenikov. Porocila 38, 24–25. MASON, Ph. 2001c, Griblje in problem nižinskih ar­heoloških kompleksov v Sloveniji (Griblje and the Problem of Lowland Archaeological Complexes in Slovenia). – Varstvo spomenikov 39, 7-27. MASON, Ph. 2003a, Dolge njive pri Beli Cerkvi. – V: B. Djuric (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheo­logija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdišcih, Ljubljana, 119-121. MASON, Ph. 2003b, Obrežje MMP. – V: B. Djuric (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avto­cestah Slovenije. Vodnik po najdišcih, Ljubljana, 202-203. MASON, Ph. 2006a, Bela Cerkev - arheološko najdišce Dolge njive. - Varstvo spomenikov. Porocila 39-41, 8-9. MASON, Ph. 2006b, Podzemelj - arheološko obmocje Kucar II. - Varstvo spomenikov. Porocila 39-41, 56-57. MASON, Ph. 2006c, Preloka - arheološko najdišce Sv. trojica. - Varstvo spomenikov. Porocila 39-41, 157-158. MASON, Ph. 2006d, Velike njive pri Veliki vasi. - Var-stvo spomenikov. Porocila 39-41, 230-231. MASON, Ph. 2006e, Metlika. - Varstvo spomenikov. Porocila 39-41, 104-105. MASON, Ph. 2007, Crnomelj - A complex late prehi­storic settlement and its hinterland. - V: P. Kos (ur.), Scripta prehistorica in honorem Biba Teržan. Situla 44, 357-368. MASON, Ph. 2008, Arheološka podoba Crnomlja (Das archäologische Profil Crnomeljs). - V: J. Weiss (ur.), Crnomaljski zbornik. Zbornik historicnih razprav ob 780-letnici prve omembe naselja in 600-letnici prve omembe Crnomlja kot mesta, Crnomelj, 49-69. MASON, Ph. 2013, Jezero pri Trebnjem – arheološko obmocje Nad kamnolomom Vrhpec. - Varstvo spomenikov. Porocila 48, 88-89. MASON, Ph. 2014, Kucar near Podzemelj: an Iron Age hillfort complex and its environs in the light of archaeological fieldwok since 1979 (Kucar pri Podzemlju: železnodobni kompleks gradišca in njegovo zaledje v luci arheoloških raziskav po letu 1979). - V: S. Tecco Hvala (ur.), Studia praehistorica in honorem Janez Dular, Opera Instituti archaeolo­gici Sloveniae 30, 213-224. MASON, Ph., V. MERC 2010, Vinji Vrh pri Beli Cerkvi - arheološko obmocje Vinji Vrh. - Varstvo spome­nikov. Porocila 46, 257-258. MASON, Ph., D. MLEKUŽ, K. UDOVC 2017, Zapud­je - gradišce Nerajski Cirnik. - Varstvo spomenikov. Porocila 52, 282. MASON, Ph., D. MLEKUŽ VRHOVNIK, K. UDOVC 2020, Poselitev Bele krajine v prvi polovici 1. tisoc­letja pr. n. št. v luci novih raziskav (Settlement in Bela krajina in the first half of the 1st millennium BC in the light of new research). - Arheološki vestnik 71, 421-434. MASON, Ph., S. OLIC, D. MARTINOV, I. PINTÉR 2008, Metlika - naselbina na Veselici. - Vrastvo spomenikov. Porocila 44, 155-156. MASON, Ph., I. É. PINTÉR 2012, Arheološka izko­pavanja na obmocju širitve kamnoloma Vrhpec, Jezero pri Trebnjem – arheološko obmocje Nadkamnolomom, Vrhpec (EŠD 27968). - V: M. Cre­šnar, B. Djuric, M. Jerala (ur.), Arheologija v letu 2011. Strokovno srecanje Slovenskega arheološkega društva Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana 29.–30. marec 2012, 46. MASON, Ph., I. É. PINTÉR 2013, Vinji Vrh, Gradenje, Bela Cerkev, Družinska vas. - Varstvo spomenikov. Porocila 48, 285-286. MASON, Ph., M. SAKARA SUCEVIC, I. PINTÉR 2006, Straža pri Novem mestu - arheološko najdišce Gorenja Straža. - Varstvo spomenikov. Porocila 39-41, 198-199. MASON, Ph., D. SKUBIC, M. SAKARA SUCEVIC, I. PINTÉR 2006, Straža pri Novem mestu - arheo­loško najdišce. - Varstvo spomenikov. Porocila 42, 145-146. MASON, Ph., S. TOMAŽIC, M. NOVŠAK 2006, Mali Nerajec - arheološko najdišce Gradinje. - Varstvo spomenikov. Porocila 39-41, 95-96. MASON, Ph., K. UDOVC 2007, Arheološko obmocje Vinji Vrh pri Beli Cerkvi - arheološko najdišce Vinji Vrh. - Varstvo spomenikov. Porocila 43, 233-234. MASON, Ph., K. UDOVC, D. MLEKUŽ 2018, Doku­mentiranje in preverjanje stanja ter odkrivanje no-vih arheoloških najdišc v gozdnatem in hribovitem terenu – primeri iz Bele krajine (Documentation and monitoring of state of archaeological sites and detection of new sites in forested hilly terrain – examples from Bela Krajina). - Varstvo spomenikov 50, 176-198. MASON, Ph., N. VAREŠKO, I. PINTÉR 2006, Pod-zemelj - arheološko najdišce Kucar II. - Varstvo spomenikov. Porocila 39-40, 148-149. MILEUSNIC, Z., A. JOVANOVIC 2018, Cateški gric. - Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 78. MODRIJAN, Z. 1994, Kataster arheoloških najdišc Slovenije (Arkas). 2. del. - Arheo 16, 31-36. MODRIJAN, Z., S. CIGLENECKI 2020, Terenski izvid (Field report). - V: S. Ciglenecki, Z. Modrijan, T. Milavec, Korinjski hrib in poznoanticne vojaške utrdbe v Iliriku (Korinjski hrib and late antique military forts in Illyricum). - Opera Instituti ar­chaeologici Sloveniae 39, 23-70. MOŽINA, A. 1983, Pristavlje vas. – Varstvo spomenikov 25, 214 in 231. MUCH, M. 1902, Krain. - V: Sitzungsberichte, Mit­theilungen der k. k. Central-Commission zur Erfor­ schung und Erhaltung der Kunst- und Historischen Denkmale, III. Folge 1, 16-17. MÜLLER-KARPE, H. 1959, Beiträge zur Chronologie der Urnenfelderzeit nördlich und südlich der Alpen. – Römisch-Germanische Forschungen 22. MÜLLNER, A. 1878, Archaeologische Excurse durch Südsteiermark und Krain. - Mittheilungen der k. k. Central-Commission zur Erforschung und Erhal-tung der Kunst- und Historischen Denkmale, N. F. 4, LXXXIII-XCI. MÜLLNER, A. 1879, Emona. Archaeologische Studien aus Krain. – Laibach. MÜLLNER, A. 1893, Funde vom Gradišce bei Želimle. – Argo 2, 75. MÜLLNER, A. 1897, Die Bronzehelme des Laibacher Museums. - Argo 5, 22-25. MÜLLNER, A. 1909, Geschichte des Eisens in Krain, Görz und Istrien von der Urzeit bis zum Anfange des XIX. Jahrhunderts. – Wien, Leipzig. MURGELJ, I. 2013, Podsmreka pri Višnji Gori. Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 42. MURGELJ, I., D. SVOLJŠAK 2003, Podsmreka pri Viš­nji Gori 2. – V: B. Djuric (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdišcih, Ljubljana, 222-223. MURKO, M., I. CIGLAR 2012, Dolenje Kronovo pri Beli Cerkvi. - Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 25. MURKO, M., M. DRAKSLER 2020, Nove najdbe iz starejše železne dobe iz Zagorja ob Savi in Save pri Litiji (New Early Iron Age finds from Zagorje ob Savi and Sava near Litija). - Arheološki vestnik 71, 469-486. MUŠIC, B., L. ORENGO 1998, Magnetometricne raziskave železnodobnega talilnega kompleksa na Cvingerju pri Meniški vasi (Magnetic investi­gation of the Iron Age iron-smelting complex at Cvinger near Meniška vas). - Arheološki vestnik 49, 157-186. MZK 1912, Mittheilungen der k. k. Central-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und Historischen Denkmale, 3. Folge 11, 282. NOVŠAK, M. 2006, Velika Dobrava - arheološko naj­dišce Zaglavnice. - Varstvo spomenikov. Porocila 39-41, 228-230. OLIC, S., U. BAVEC 2008, Brežice. - Varstvo spomeni­kov. Porocila 44, 27. OMAN, J. 1981, Crnomelj. - Varstvo spomenikov 23, 210-211. PARZINGER, H. 1988-1989, Hallstattzeitliche Grab-hügel bei Dobrnic (Halštataske gomile pri Dobr­nicu). – Arheološki vestnik 39-40, 529-635. PAVLIN 2006, Grac pri Selih pri Zajcjem Vrhu (Grac near Sela pri zajcjem Vrhu). - V: A. Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyla (Between Sopot and Lengyel), Koper, 211-227. PAVLIN, P. 2011, Prazgodovinsko višinsko naselje Gra­dec pri Blecjem Vrhu na Dolenjskem (The prehi­storic hilltop settlement of Gradec near Blecji Vrh in Dolenjska). - Arheološki vestnik 62, 131–163. PAVLIN, P., U. BAVEC 2017, Poznobronastodobno grobišce Žadovinek pri Krškem (The Late BronzeAge cemetery of Žadovinek near Krško, Slovenia). - Arheološki vestnik 68, 85-104. PAVLIN, P., J. DULAR 2007, Prazgodovinska višinska naselja v Posavskem hribovju (Prehistoric hilltop settlements in the Posavje Hills). – Arheološki vestnik 58, 65-120. PAVLIN, P., S. TECCO HVALA, J. BIZJAK, Depo iz starejše kulture žarnih grobišc v Trbovljah in recna pot ob Savi ( A hoard of the Early Urnfield Culture from Trbovlje and the river route along the Sava). - Arheološki vestnik 70, 9-30. PAVLOVIC, D. 2007, Grofove njive. Halštatskodobna naselbina in gomila. - Diplomsko delo ULFF. PECNIK, J. 1887, O galskih grobeh na Dolenjskem. - Slovenec 15/41 (21. februarja), 1-2. PECNIK, J. 1891a, Notiz 101. - Mittheilungen der k. k. Central-Commission zur Erforschung und Erhal-tung der Kunst- und Historischen Denkmale, N. F. 17, 123. PECNIK, J. 1891b, Notiz 149. - Mittheilungen der k. k. Central-Commission zur Erforschung und Erhal-tung der Kunst- und Historischen Denkmale, N. F. 17, 135. PECNIK, J. 1892a, Iz davne prošlosti. - Dom in svet 5, 28-31, 126-128, 223-226. PECNIK, J. 1892b, Gradišci pri Dvoru in Mackovcibrizu Žužemberka. - Ljubljanski zvon 12, 692-694. PECNIK, J. 1893, Najnovejše izkopine z Gore pri Šmariji. – Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 3, 41–45. PECNIK, J. 1894a, Pogled na kranjska gradišca. – Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 4, 6–12. PECNIK, J. 1894b, Prazgodovinske najdbe na Kranj­skem. – Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 4, 111-112. PECNIK 1897, Notiz 57. - Mittheilungen der k. k. Cen­tral-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und Historischen Denkmale, N. F. 23, 104-105. PECNIK, J. 1898, Notiz 28. - Mittheilungen der k. k. Central-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und Historischen Denkmale, N. F. 24, 72. PECNIK, J. 1904, Prazgodovinska najdišca na Kranj­skem. – Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 14, 27-45; 125-143; 185-196. PECNIK, J. 1907, Pecnikova prazgodovinska izkopa­vanja l. 1907. - Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 17, 118-119. PECNIK, J. 1912, Vojvodina Kranjska v predzgodovinski dobi. - Ljubljana. PECNIK, J., S. RUTAR 1894, Prazgodovinske najdbe na Kranjskem 1. 1894. - Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 4, 78-79. PERGAR, M. 2008, Krško. - Varstvo spomenikov. Porocila 44, 123. PERGAR, M. 2010a, Buce pri Raki. - Varstvo spomeni­kov. Porocila 46, 329-330. PERGAR, M. 2010b, Valicna vas. - Varstvo spomenikov. Porocila 46, 400-401. PERGAR, M. 2014a, Krško. - Varstvo spomenikov. Porocila 49, 114-115. PERGAR, M. 2014b, Vir pri Sticni – arheološko najdišce Kojina. - Varstvo spomenikov. Porocila 49, 288. PETERLE UDOVIC, P. 2014, Vinji Vrh. - Varstvo spo­menikov, Porocila 49, 270. PETERLE UDOVIC, P. 2017, Straža pri Novem mestu - arheološko najdišce Gorenja Straža. - Varstvo spomenikov. Porocila 52, 217. PETRU, P. 1958-1959 (1960), Karteljevo. - Varstvo spomenikov 7, 297. PETRU, P., V. ŠRIBAR 1956, Nove najdbe. – Arheološki vestnik 7, 297-304. PETRU S. 1967, Nekaj zgodnjesrednjeveških najdb iz Gorjancev (Einige frühmittelalterliche Funde aus den Gorjanci). – Arheološki vestnik 18, 435-451. PLESTENJAK, A. 2016, Dobova. - Varstvo spomenikov. Porocila 50-51, 46-47. PLESTENJAK, A., I. BEKLJANOV-ZIDANŠEK, P. VOJAKOVIC 2010, Ivancna Gorica. - Varstvo spomenikov. Porocila 46, 96-99. PLETERSKI, A., M. BELAK 2002, Loncenina z Gradu na Gorenjem Mokronogu in vprašanje prevzema loncarskih znanj (Keramik vom Grad am Gorenji Mokronog und die Frage der Übernahme von Töp­fereiwissen). – V: M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani; zgodnjesrednjeveška loncenina na obrobju vzhodnih Alp (Die frühen Slawen; frühmittelalterliche Kera­mik am Rand der Ostalpen), Ljubljana, 98-103. PODLOGAR, L. 1906, Kronika mesta Crnomlja in njega župe. - Ljubljana. POLIZZOTTI GREIS, G. 2005, A Noble Pursuit. The Duchess of Mecklenburg Collection from Iron Age Slovenia, Cambridge, Massachusets. PREDAN, P. 2008, Mali Kal. - Varstvo spomenikov. Porocila 44, 147-148. PREMERSTEIN, A., S. RUTAR 1894, Prazgodovinske najdbe na Kranjskem. – Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 4, 78-79. PRŠINA, M. 2017, Razkrita skrivnost jame na Cvingerju. - Dolenjski kras 7, 105-117. PUŠ, I. 1981, Podmolnik. – Varstvo spomenikov 23, 227. PUŠ, I. 1983, Podmolnik. – Varstvo spomenikov 25, 1983, 205–208. PUŠ, I. 1984, Prazgodovinski Molnik (Das vorgeschicht­liche Molnik). – Arheološki vestnik 35, 134–162. PUŠ, I. 1986, Molnik. – Varstvo spomenikov 28, 248. PUŠ, I. 1987, Molnik. – Varstvo spomenikov 29, 243–244. PUŠ, I. 1988, Molnik. – Varstvo spomenikov 30, 219–220. PUŠ, I. 1990, Marecek – višinska postojanka in refugij (Marecek – Hohenanlage und Refugium. – Arheo­loški vestnik 41, 365–373. PUŠ, I. 1991a, Molnik. – Varstvo spomenikov 33, 207. PUŠ, I. 1991b, Molnik, sedež prazgodovinskih knezov. Ljubljana. PUŠ. I. 1993 (1995), Podmornik pri Sostrem. – Varstvo spomenikoov 35, 130–131. RIBIC, N. 1966, Križevska vas nad Moravcami. – Varstvo spomenikov 10, 194. RUTAR, S. 1889, Prazgodovinska in rimska razko­pavanja po Slovenskem l. 1888. – Letopis Matice slovenske za leto 1889, 57–63. RUTAR, S. 1890, Prazgodovinska in rimska razko­pavanja po Slovenskem l. 1889. – Letopis Matice slovenske za leto 1890, 117-130. RUTAR, S. 1991a, Gräberstätten aus der La-Tęne-Zeit in Krain. - Mittheilungen der k. k. Central-Commissi­on zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und Historischen Denkmale, N. F. 17, 138-140. RUTAR, S. 1891b, Funde des Jahres 1890 in Krain. - Mittheilungen der k. k. Central-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und Histo­rischen Denkmale, N. F. 17, 196-198, 239. RUTAR, S. 1891c, Notiz 49. - Mittheilungen der k. k. Central-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und Historischen Denkmale, N. F. 17, 70. RUTAR, S. 1891d, Prazgodovinske in rimske izkopine po Slovenskem l. 1890. - Letopis Matice slovenske za leto 1891, 182-209. RUTAR, S. 1892a, La Tčne-Funde aus der Gegend von Polšnik-Billichberg bei Littai in Krain. - Mit­theilungen der k. k. Central-Commission zur Erfor­schung und Erhaltung der Kunst- und Historischen Denkmale, N. F. 18, 186-187. RUTAR, S. 1892b, Die prähistorische Ansiedlung bei Sittich und bei Malnice in Krain, dann die römische Ansiedlung beim letzteren Orte. – Mittheilungen der k. k. Central-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und Historischen Denkmale, N. F. 18, 202-205. RUTAR, S. 1892c, Antike Funde in Krain seit dem Frühjahr 1892. – Mittheilungen der k. k. Cen­tral-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und Historischen Denkmale, N. F. 18, 238–239. RUTAR, S. 1893a, Gradišce in gomile na gori sv. Mag­dalene pri Šmariji. – Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 3, 1–6. RUTAR, S. 1893b, Starinske najdbe ob dolenjski železni­ ci. - Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 3, 35. RUTAR, S. 1895a, Der Magdalenenberg bei St. Marein unterhalb Laibach. – Mittheilungen der k. k. Cen­ tral-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und Historischen Denkmale, N. F. 21, 39–40. RUTAR, S. 1895b, 40 s. Bericht über die bisherigen Grabungen B. Pecnik’s bei Brezje. – Mittheilungen der k. k. Central-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und Historischen Denkmale, N. F. 21, 40-41. RUTAR, S. 1895c, Letošnja izkopavanja na Brezju pri Mirni Peci. - Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 5, 128. RUTAR, S. 1895d, Prazgodovinske izkopine na Dolenj­skem. - Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 5, 205-206. RUTAR, S 1895e, Prähistorische Grabungen in Krain. - Mittheilungen des Musealvereins für Krain 8, 114. RUTAR, S 1895f, Prähistorische Funde. - Mittheilungen des Musealvereins für Krain 8, 196-197. RUTAR, S. 1896a, Die Hügelgräber von Brezje. – Mit­theilungen der k. k. Central-Commission zur Erfor­schung und Erhaltung der Kunst- und Historischen Denkmale, N. F. 22, 225–227. RUTAR, S. 1896b, Starinske najdbe. - Izvestja Muzej­skega društva za Kranjsko 6, 46-47. RUTAR, S. 1897, Fundbericht über die archäologischen Grabungen auf den prähistorischen Grabfeldern Krains im Jahre 1896. – Mittheilungen der k. k. Central-Commission zur Erforschung und Erhal-tung der Kunst- und Historischen Denkmale, N. F. 23, 183-187. RUTAR, S. 1898, Prazgodovinske izkopine pri Toplicah na Dolenjskem. - Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 8, 102-103. RUTAR, S. 1899a, Rimska cesta »Aquileia—Siscia«. - Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 9, 27-35, 41-50, 113-119. RUTAR, S. 1899b, Prazgodovinske izkopine na Dolenj­skem. – Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 9, 35-36. RUTAR, S. 1899c, Die römische Straße von Emona nach Neviodunum. - V: Notizen, Mittheilungen der k. k. Central-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und Historischen Denkmale, N. F. 25, 54-55. RUTAR, S. 1899d, Aus dem Jahresberichte 1898 des Conservators Professor Rutar. - Mittheilungen der k. k. Central-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und Historischen Denkmale, N. F. 25, 165-166. RUTAR, S. 1901a, Die Funde von Vinivrh bei Weißkir­chen. - Mittheilungen der k. k. Central-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und Historischen Denkmale, N. F. 27, 27-30. RUTAR, S. 1901b, Fundbericht aus Krain vom Jahre 1900. - Mittheilungen der k. k. Central-Commissi­on zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und Historischen Denkmale, N. F. 27, 170. RUTAR, S. 1902, Über prähistorische und römische Funde in Krain 1901. - V: F. Andrian-Werburg, Jahresbericht für das Jahr 1901, Mittheilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 32, [43]. SAGADIN, M. 1984, Gorišca nad Zg. Prekarjem. – Var-stvo spomenikov 26, 206–207. SAGADIN, M. 1985, Gorišca nad Zgornjim Prekar­jem. – Varstvo spomenikov 27, 210–213. SAGADIN, M. 1997, Gradišce pri Lukovici. - Varstvo spomenikov 36, 148-149. SARIA, B, 1929, Zacasno porocilo o izkopavanjih na Gradišcu pri Vel. Malenci. – Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 10, 11–17. SARIA, B, 1930, Drugo zacasno porocilo o izkopavanjih na Gradišcu pri Vel. Malenci. – Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 11, 5–12. SARIA, B. 1937, Novi napisi. - Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 18, 132-135. SARIA, B. 1939, Doneski k vojaški zgodovini naših kra­jev v rimski dobi (Beiträge zu einer Militärgeschi­chte unseres Gebietes in römischer Zeit. - Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 20, 115-151. SARIA, B. 1942, Stand und Aufgaben der Vor- und Frühgeschichtsforschung in Oberkrain. – Carinthia I, 132, 91-104. SARIA, B. 1956, Die vorgeschichtlichen Ringwall­systeme in Slowenien. – Südost-Forschungen. In­ternationale Zeitschrift für Geschichte, Kultur und Landeskunde Südosteuropas 15, 41-48. SARIA, B., J. KLEMENC 1939, Archäologische Karte von Jugoslawien, Blatt Rogatec, Zagreb. SCHEYER, M. 1881, V: M. Much, Bericht über die Versammlung österreichischer Anthropologen und Urgeschichtsforscher a, 28. und 29. Juli 1879 zu Laibach. - Mittheilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 10, 76–84. SCHMID, W. 1939, Vace, prazgodovinska naselbina. – Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 20, 96–114. SCHMID, W. 1943, Die Fortschritte der vorgeschicht-lichen Forschung in Südsteiermark zwischen den beiden Weltkriegen. – Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 36, 134–151. SLABE, M. 1974, Polšnik. - Varstvo spomenikov 17-19/1, 107. SLABE, M. 1982a, Orle. – Varstvo spomenikov 24, 152–153. SLABE, M. 1982b, Podtabor pri Grosupljem. – Varstvo spomenikov 24, 210. SLABE, M. 1983, Sajevce. - Varstvo spomenikov 25, 214-215. SLABE, M., D. VUGA 1974, Rovišce pri Senožetih nad Zagorjem. – Varstvo spomenikov 17–19/1, 108–109. SLAPŠAK, L. 1968-1969 (1970), Valicna vas. - Varstvo spomenikov 13-14, 184. SLEKOVEC, M. 1898, Prazgodovinska in rimska gra­dišca v šentjurski župniji in v okolici. - Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 8, 74-75. SPITZER, G. 1973, Ein hallstattzeitlicher Tumulus von Dragatuš. – Arheološki vestnik 24, 780-830. STARE, F. 1950, Porocilo o zašcitnih arheoloških izkopa­vanjih v Kandiji pri Novem mestu. - V: Arheološka porocila. Dela 1. razreda SAZU 3, 39-71. STARE, F. 1951, Ilirsko grobišce v Dobovi (The Illyrian Necropolis near Dobova). - Arheološki vestnik 2, 61-68. STARE, F. 1953a, Trije prazgodovinski grobovi iz Zasavja (Drei vorgeschichtliche Gräber aus dem Save-Anraingebiet). - Arheološki vestnik 4, 264-281. STARE, F. 1953b, Ilirsko grobišce v Dobovi (Illyrische Grabstätte bei Dobova). - Razprave 1. razreda Slo­venske akademije znanosti in umetnosti 3, 109-177. STARE, F. 1954a, Prazgodovinske Vace (Das urgeschicht­liche Vace). – Ljubljana. STARE, F. 1954b, Topografsko raziskovanje v okolici Dobove (Topographische Forschungen in der Umgebung von Dobova). - Arheološki vestnik 5, 123-131. STARE, F. 1955, Vace. - Arheološki katalogi Slovenije 1, Ljubljana. STARE, F. 1958-1959 (1960)a, Libna. - Varstvo spome­nikov 7, 279. STARE, F. 1958-1959 (1960)b, Mala Hubajnica. – Var-stvo spomenikov 7, 326, t. 9: 9-16. STARE, F. 1958-1959 (1960)c, Dobova. - Varstvo spo­menikov 7, 279, 289, 319. STARE, F. 1960-1961 (1962), Dobova pri Brežicah. - Varstvo spomenikov 8, 191, 225 STARE, F. 1962–1963, Kipec ilirskega bojevnika z Vac (Statuette eines illyrischen Kriegers aus Vace). – Arheološki vestnik 13-14, 383–434. STARE, F. 1975, Dobova. - Posavski muzej Brežice, knjiga 2. STARE, F., S. ŠKALER 1958-1959 (1960)a, Bregansko selo. - Varstvo spomenikov 7, 317. STARE, F., S. ŠKALER 1958-1959 (1960)b, Silovec. - Varstvo spomenikov 7, 321. STARE, F., S. ŠKALER 1958-1959 (1960)c, Brezje pri Raki. – Varstvo spomenikov 7, 323. STARE, F., S. ŠKALER 1958-1959 (1960)d, Boršt. – Varstvo spomenikov 7, 323. STARE, F., S. ŠKALER 1958-1959 (1960)e, Kostanjevica. – Varstvo spomenikov 7, 326. STARE, V. 1960-1961a, Prazgodovinske Malence (The Prehistoric Malence). – Arheološki vestnik 11-12, 50-87. STARE, V. 1960-1961 (1962)b, Valicna vas pri Žužem­berku. – Varstvo spomenikov 8, 198. STARE, V. 1962-1963, Prazgodovinske gomile iz Roviš-ca (Die urzeitlichen Hügelgräber aus Rovišce). – Arheološki vestnik 13–14, 435–467. STARE, V. 1962-1964 (1965), Orle pri Ljubljani. – Var-stvo spomenikov 9, 173, t. 3: 12-14. STARE, V. 1968-1969 (1970), Zagorje ob Savi. – Varstvo spomenikov 13–14, 185. STARE, V. 1964-1965, Železnodobne gomile na Vin-kovem vrhu (Eisenzeitliche Grabhügel auf Vinkov vrh). – Arheološki vestnik 15-16, 215-258. STARE, V. 1973a, Prazgodovina Šmarjete (Der vorge­schichtliche Komplex von Šmarjeta). – Katalogi in monografije 10. STARE, V. 1973b, Gomile pod Koriti na Dolenjskem (Hügelgräber bei Korita in Dolenjsko). – Arheološki vestnik 24, 744-779. STARE, V. 1999, Naselbina na Gradišcu nad Vintar­jevcem pri Litiji (The Settlement in Gradišce near Vintarjevec). – Argo 42, 18–34. STEGENŠEK, A. 1909, O starinskih najdbah v Razborju nad Loko (pri Zidanem mostu). - Casopis za zgo­dovino in narodopisje 6, 163-164. STEKLASA, 1913, Zgodovina župnije Šent Rupert na Dolenjskem, Ljubljana. STRATIL, J. H. 1827, Ueber die hie und da in Steyermark und Krain vorkommenden Erdhügel. – Illyrisches Blatt 11 (16. 3.), 41–42. STRAŽAR, S. 1985, Crni graben od Prevoj do Trojan. – Lukovica. SUPPAN, J. 1858, V: Protokoll der Generalversammlung des hist. Vereins für Krain am 15. April 1858. – Mittheilungen des historischen Vereins für Krain 13, 29-35. SVOLJŠAK, D. 1989, Križni vrh nad Belim Gricem. – Varstvo spomenikov 31, 211–212. SVOLJŠAK, D. 2003a, Podsmreka pri Višnji Gori 1. – V: B. Djuric (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheo­logija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdišcih, Ljubljana, 221. SVOLJŠAK, D. 2003b, Studenec pri Sticni. – V: B. Djuric (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdišcih, Ljubljana, 251-252. SVOLJŠAK, D. 2008, Studenec. - V: D. Svoljšak et al., Mrzlo Polje pri Ivancni Gorici, Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 5, 82-85. SVOLJŠAK, D. 2013, Podsmreka 1. - V: I. Murgelj, 2013, Podsmreka pri Višnji Gori. Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 42, 328-330. SZOMBATHY, J. 1888, La Tčne-Funde von Nassenfuss in Krain. - Mittheilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 18, [92]- [94]. SZOMBATHY, J. 1899, Notizen. - Mittheilungen der k. k. Central-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und Historischen Denkmale, N. F. 25, 92-93. SZOMBATHY, J. 1901, Grabungen in Krain. - Mit­theilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 31, [32]. SZOMBATHY, J. 1911, La Tčne-Gräber in Roje bei Morautsch in Unterkrain. - Mittheilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 41, [20]. ŠAŠELJ, I. 1886, Zgodovina Šempeterske fare pri Novem mestu. - Ljubljana. ŠAŠELJ, I. 1933, Sv. Lovrenc ob Temenici na Dolenjskem in njegove izkopine. - Ljubljana. ŠINKOVEC, I. 1995, Katalog posameznih kovinskih najdb bakrene in bronaste dobe (Catalogue of Individual Metal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages). – V: B. Teržan (ur.), Depojske in po­samezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem (Hoards and Individual Metal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia), Katalogi in monografije 29, 29–127. ŠKALER, S. 1954, Prazgodovinska raziskovanja na Libni pri Krškem. - Ljudska pravica - Borba št. 200, (22. 8.), 10. ŠKALER, S. 1960–1961 (1962), Brezje pri Raki. – Varstvo spomenikov 8, 193, t. 1: 5-7. ŠKALER, S. 1962-1964 (1965), Dobova pri Brežicah. - Varstvo spomenikov 9, 138, 141, 190. ŠKALER, S. 1965 (1966)a, Dobova. - Varstvo spome­nikov 10, 193. ŠKALER, S. 1965 (1966)b, Gorenji Leskovec pri Blanci. – Varstvo spomenikov 10, 194. ŠKALER, S. 1966 (1967), Dobova. - Varstvo spomenikov 11, 120-121. ŠKALER, S. 1968-1969 (1970)a, Veliki Obrež pri Do-bovi. – Varstvo spomenikov 13-14, 154. ŠKALER, S. 1968-1969 (1970)b, Veliko Mraševo pri Podbocju. – Varstvo spomenikov 13-14, 154-155. ŠKALER, S. 1968-1969 (1970)c, Libna. – Varstvo spo­menikov 13-14, 181-182. ŠKALER, S. 1968-1969 (1970)d, Dobova. – Varstvo spomenikov 13-14, 185. ŠKALER, S. 1968-1969 (1970)e, Vel. Malence. – Varstvo spomenikov 13-14, 184-185. ŠKVOR JERNEJCIC, B. 2011, Starejšeželeznodobno grobišce Veliki Nerajec pri Dragatušu v Beli krajini (The Early Iron Age cemetery of Veliki Nerajec near Dragatuš in Bela krajina). - Arheološki vestnik 62, 165-230. ŠMID, W. 1908a, Altslovenische Gräber Krains. - Car-niola 1, 17-44. ŠMID, W. 1908b, Tumuliforschungen. – Carniola 1, 202-210. ŠMID, W, 1909a, Bericht des Landesmuseums Rudol­finum in Laibach für das Jahr 1908. - Carniola 2, 1-20. ŠMID, W. 1909b, Die Bronzezeit in Krain. - Carniola 2, 112-139. ŠRIBAR, V. 1957, Latenski grob iz Spodnje Slivnice pri Grosuplju (A La Tčne grave at Spodnja Slivnica near Grosuplje). – Arheološki vestnik 8, 141–149. ŠRIBAR, V. 1958-1959a, Zavarovalna izkopavanja v Novem mestu in okolici. - Arheološki vestnik 9-10, 108-132. ŠRIBAR, V. 1958-1959 (1960)b, Zavrh pri Zgornji Sliv­nici. - Varstvo spomenikov 7, 284. ŠRIBAR, V. 1960-1961 (1962), Sticna - Pristavlja vas (Dule). - Varstvo spomenikov 8, 232-234. ŠRIBAR, V. 1961, Staroslovensko grobišce v Crnomlju (Altslowenische Grabstätte in Crnomelj). - Situla 4, 81-90. ŠRIBAR, V. 1962-1963, Žarno grobišce na Borštku v Metliki (Das Urnenfeld auf Borštek bei Metlika). - Arheološki vestnik 13-14, 469-478. ŠRIBAR, V. 1965a (1966), Metlika. - Varstvo spomenikov 10, 193 in 196. ŠRIBAR, V. 1965b (1966), Brežice, Sejmišce. - Varstvo spomenikov 10, 196. ŠRIBAR, V. 1967 (1969), Podmolnik. – Varstvo spome­nikov 12, 83. ŠRIBAR, V. 1968, Srednjeveško mesto na Kucarju? - Dolenjski razgledi 1 (24. oktobra), 7-8. ŠRIBAR, V. 1968-1969 (1970), Mihovo. - Varstvo spo­menikov 13-14, 196-197. ŠRIBAR, V. 1974, Žarno srednjelatensko gobišce v Met­liki (Brandgräber aus dem mittleren La­Tčne in Metlika). - Arheološki vestnik 25, 319-352. ŠUMI, F. 1879, Radomljska dolina v starem veku.- Kme­tijske in rokodelske novice 37, št. 36 (3. september), 286. TECCO HVALA, S. 1990a, Kincelj nad Trbincem. - V: D. Brešcak (ur.), Arheološka najdišca Dolenjske. Ar-heo. Posebna številka, izdana ob 100-letnici raziskav v Novem mestu, Novo mesto, 29. TECCO HVALA, S. 1990b, Sv. Ana nad Vrhpecjo. - V: D. Brešcak (ur.), Arheološka najdišca Dolenjske. Arheo. Posebna številka, izdana ob 100-letnici raziskav v Novem mestu, Novo mesto, 65. TECCO HVALA, S. 1992, Kataster arheoloških najdišc Slovenije ali zgodba o nastanku neke racunalniške baze podatkov. 1. del. – Arheo, 15, 62-63. TECCO HVALA, S. 2017, Molnik pri Ljubljani v železni dobi (The Iron Age site at Molnik near Ljubljana. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 36. TECCO HVALA, S., J. DULAR, E. KOCUVAN 2004, Železnodobne gomile na Magdalenski gori (Eisen­zeitliche Grabhügel auf der Magdalenska gora). – Katalogi in monografije 36. TERŽAN, B. 1973, Valicna vas. – Arheološki vestnik 24, 660–729. TERŽAN, B. 1974a, Udje pri Grosupljem. - Varstvo spomenikov 17-19/1, 186.TERŽAN, B. 1974b, Valicna vas. - Varstvo spomenikov 17-19/1, 112-114. TERŽAN, B. 1974c, Halštatske gomile iz Brusnic na Dolenjskem (Die hallstattzeitlichen Grabhügel aus Brusnice bei Novo mesto). – V: M. Guštin (ur.), Varia archaeologica. Posavski muzej Brežice, knjiga 1, 31-66. TERŽAN, B. 1976, Certoška fibula (Die Certosafibel). – Arheološki vestnik 27, 317-536. TERŽAN, B. 1984, O jantarju z Debelega vrha nad Predgradom (The amber from Debeli vrh above the village of Predgrad). - Arheološki vestnik 35, 110-118. TERŽAN, B. 2006, Gomila 52 (Grabhügel 52). – V: S. Gabrovec et. al., Sticna II/1. Gomilna grobišca iz starejše železne dobe.Katalog (Grabhügel aus der älteren Eisenzeit. Katalog). Katalogi in monografije 37, 263–266. TERŽAN B., 2009, Japodska nevesta iz okolice Novega mesta. - Vjesnik arheološkog muzeja u Zagrebu 42, 213-230. TERŽAN, B., A. ZWITTER 1974, Vinji vrh nad Šmarje­to. - Varstvo spomenikov 17-19/1, 193-194. TICA, G. 2003a, Bic. – V: B. Djuric (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdišcih, Ljubljana, 95–96. TOMAZO­RAVNIK, T. 1984, Arheološko porocilo grobišca Molnik (Anthropologischer Bericht aus der Nekropole Molnik). – Arheološki vestnik 35, 163–165. TOMPA, F. 1934, The Cemetery at Št. Vid pri Sticni (St. Veith near Sittich). – V: A. Mahr (ur.), Treasures of Carniola. Prehistoric grave material from Carniola excavated in 1905–14 by H.H. the late Duchess Paul Friedrich of Mecklenburg (née Princess Marie of Windischgrätz), New York 1934, 57–62. TURK, P. 2020, Pod površino polnorocajnih mecev železnodobne dolenjske skupine (Under the surface of the solid­hilted swords of the Iron Age Dolenjska group). - Arheološki vestnik 71, 555-567. TURK, I., S. CIGLENECKI 1984, Rovišce. - Varstvo spomenikov 26, 220. UDOVC, K. 2007, Vinkov Vrh pri Dvoru. - Varstvo spomenikov. Porocila 43, 234. UDOVC, K. 2008, Družinska vas - arheološko najdišce Kozjane. - Varstvo spomenikov. Porocila 44, 60. UDOVC, K. 2009, Mackovec pri Novem mestu. - Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 8. UDOVC. K. 2016, Cerov Log - arheološko najdišce Camberk. - Varstvo spomenikov. Porocila 50-51, 35. UDOVC, K. 2018, Poznolatenska pec za žganje kera­mike s Kapiteljskega hriba v Novem mestu (La Tčne pottery kiln from Kapiteljski hrib in Novo mesto). - Arheološki vestnik 69, 209-226. VICIC, B. 2003, Zagorica pri Bicu. – V: B. Djuric (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdišcih, Ljubljana, 276–277. VINDER, J. 2012, Grosuplje (EŠD 11867 Grosuplje ­Arheološko najdišce ob železnici). - V: M. Crešnar, B. Djuric, M. Jerala (ur.), Arheologija  v letu 2011, dedišcina za javnost. Strokovno srecanje Slovenske­ga arheološkega društva, Ljubljana 29-30. marec 2012, 70. VOGRIN, A. 1985, Stari Dvor. - Varstvo spomenikov 27, 208. VOGT, E. 1934, The Cemetery of Vinica (Weinitz), Car-niola. - V: Adolf Mahr (ur.), Treasures of Carniola. Prehistoric grave material from Carniola excavated in 1905 - 14 by H.H. the late Duchess Paul Friedrich of Mecklenburg (née Princess Marie of Windisch­grätz), New York, 47-56 in 85-109. VOJAKOVIC, P. 2009, Kostanjevica na Krki - Jerovce. - Varstvo spomenikov. Porocila 45, 93. VOJAKOVIC, P., S. PORENTA, B. TOŠKAN 2014, Novo odkritje prazgodovinske poselitve ob vznožju gradišca Sv. Marjeta na Libni (New discovery of a prehistoric dwelling below the hillfort of Sv. Mar-jeta on Libna). - Arheološki vestnik 65, 101–121. VUGA, D. 1970 (1972), Roje pri Moravcah. - Varstvo spomenikov 15, 146, 176. VUGA, D. 1973, The Early Mediaeval Necropolis at Roje pri Moravcah in Dolenjska in the light of archaeo­logical explorations up to the present time. - Bal­canoslavica 2, 57-72. VUGA, D. 1974, Sveta Gora v Zasavju (Rovišce) (Sveta Gora dans le Zasavje (Rovišce). – Arheološki vestnik 25, 424–443. VUGA, D. 1977, Roje pri Moravcah pri Gabrovki. - Varstvo spomenikov 21, 290-295. VUGA, D. 1979a, Moravce pri Gabrovki. - Varstvo spomenikov 22, 265-266. VUGA, D. 1979b, Ceplje. - Varstvo spomenikov 22, 341-342. VUGA, D. 1980, Železnodobna najdišca Ljubljanskega barja (Iron Age Sites in the Ljubljansko barje. – Situla 20–21, 199–210. VUGA, D. 1981, Valicna vas. - Varstvo spomenikov 23, 220-222. VUGA, D. 1982a, Gradišce nad Pijavo Gorico. – Varstvo spomenikov 24, 150. VUGA, D. 1982b, Trbinc. – Varstvo spomenikov 24, 154-156. VUGA, D. 1982c, Tihaboj. - Varstvo spomenikov 24, 165. VUGA, D. 1982d, Tihaboj. – Varstvo spomenikov 24, 179-180. VUGA, D. 1985, Klenik pri Vacah. – Varstvo spomenikov 27, 202–204. VUGA, D. 1986, Klenik pri Vacah. – Varstvo spomenikov 28, 248. VUGA, D. 1988, Klenik pri Vacah. – Varstvo spomenikov 30, 215–216. VUGA, D., D. JOSIPOVIC 1981a, Orle. – Varstvo spo­menikov 23, 215–216. VUGA, D., D. JOSIPOVIC 1981b, Trbinc. – Varstvo spomenikov 23, 217. WELLS, S. P. 1981, The Emergence of an Iron Age Economy. The Mecklenburg Grave Groups from Hallstatt and Sticna. – American School of Prehistoric Research, Bulletin 33. ŽLOGAR, A. 1879, Shod antropologov in zgodovinar­jev v Ljubljani. - Novice, gospodarske, obrtniške in narodne 37, št. 34 in 35 (30. 8. in 27. 8 1879), 269-270 in 278-279. ŽUPANIC, N. 1933, Prazgodovinske topilnice na hribu Kucarju na Belokranjskem. - Etnolog 5-6, 360. ŽUPANIC, N. 1936a, Arheološko pismo iz Belokranj­skega. - Etnolog 8-9, 129-131. ŽUPANIC, N. 1936b, Poslednja prazgodovinska odkritja na holmu Kucarju ob Kolpi. - Jutro 17, št. 59 (11. marca), str. 3. IMENIK KRAJEV Kraj Najdišce Kat. št. Razdelek na karti (pril. 1) Stran A Apnenik Kolosek 428 7 E 895 Apnenik pri Boštanju Hrib 152 6 C 307, 308 B Bela Cerkev Dolge njive 1 388 6 D 831 Bela Cerkev Dolge njive 2 389 6 D 832 Bela Cerkev Strmec 384 6 D 820-825 Bela Cerkev Veliki Vinji vrh 382 6 D 811-818 Bela Cerkev Vovk 387 6 D 830 Beli Gric Križni vrh 294 5 D 589-593 Beli Gric Sv. Križ 291 5 C 583, 584 Birna vas Takpav 147 5 C 301 Birna vas Videmska gorica 146 5 C 300 Bistrica Kremenska hosta 249 5 C 495, 496 Bistrica Slancev hrib 252 5 C 501, 502 Blecji Vrh Gradec 44 2 C 142, 143 Bogneca vas Bogneci hrib 321A 5 D 658 Boršt - 211 8 D 425 Boršt Gomila 210 8 D 424 Boštanj Gavge 153 6 C 309, 310 Brdo pri Lukovici - 1A 2 A 18 Breg pri Litiji Cvingar 68 3 B 181 Bregansko selo - 230 9 E 463 Brezje pri Raki Iljaševa hosta 181 7 D 362, 363 Brezje pri Raki Jermena 179 7 D 358 Brezje pri Raki Obrceva hosta 178 7 D 357 Brezje pri Trebelnem Brekovnica 309 5 D 630 Brezje pri Trebelnem Gomile 314 5 D 641-644 Brezje pri Trebelnem Hojbi 310 5 D 631-633 Brezje pri Trebelnem Hosta 315 5 D 645-647 Brezje pri Trebelnem Karlin 311 5 D 634-637 Brezje pri Trebelnem Plešivica 308 5 D 627-629 Brezovica Deli 372 6 D 768, 769 Brezovica Gmajna 375 6 D 776, 777 Brezovica Gomila nad Zavetršcico 371 6 D 766, 767 Brezovica Volcji breg 373 6 D 770-772 Brezovo Bukovje 176 7 C 353, 354 Brezovo Makote 125 4 C 273 Kraj Najdišce Kat. št. Razdelek na karti (pril. 1) Stran Brežice -2159 D 440 Brežice Cesta prvih borcev 215A9 D 441 Brežice Sejmišce 2169 D 442, 443 Brinje Vesela gora 2465 C 486-489 Bršljin Inis 3455 E 706 Bršljin Pionir 3485 E 710 Bršljin Železniška postaja 3465 E 707, 708 Brusnice (glej Male Brusnice in Velike Brusnice) Bucka Lapor 1746 D 351 Budna vas Krokarjev hrib 1435 B 296 Butoraj Krc 4996 H 1048 Cerklje ob Krki Srpciceva hiša 209A8 D 423 Cerov Log Camberk 4187 E 869 Cerov Log Strgarjev štant 418A7 E 870 Cvetež Hrovašca 11A3 A 56, 57 Cvetež Perkljanovec 11B3 A 58 Cvetež Smogorjev gozd 123 A 59 CCadraže Sv. Urh 3916 D 834 Catež Cateški gric 2179 D 444, 445 Catež Sredno polje 2199 D 447 Catež Sv. Jurij 2189 D 446 Catež Šentviška gora 2209 D 448, 449 Cešca vas -3435 E 703 Cešnjice Straža 1153 D 255 Cešnjice pri Trebelnem Cešenjski hrib 3195 D 653 Crmošnjice pri Stopicah -4026 E 845 Crnomelj Crnomelj 4956 H 1040-1042 Crnomelj Sadež 4946 H 1039 Crnomelj Starihova loza 4925 G 1037 Crnomelj Trdinova ulica 4936 G 1038 Crnomelj Vojna vas 496A6 H 1044 Cužnja vas Dobovec 301C6 D 612 Cužnja vas Hocevarjev vinograd 3306 D 677 Cužnja vas Osredek 3296 D 674-676 Cužnja vas Picevc 326B6 D 671 Cužnja vas Pri Draganki 326A5 D 670 Cužnja vas Tratce 3286 D 673 Cužnja vas Zaloka 3276 D 672 DDešen Gradišce 62 A 35, 36 Dobe Kuntariceva hosta 4347 D 903 Kraj Najdišce Kat. št. Razdelek na karti (pril. 1) Stran Dobova Gomilice 224 9 D 457 Dobova Humekova hiša 221B 9 D 452 Dobova Kosovka 223 9 D 456 Dobova Osnovna šola 221C 9 D 453, 454 Dobova Parcela 804 225 9 D 458 Dobovica Furije 132 4 B 282 Dobovo Vidmarjev gozd 367 6 D 760 Dobrava Gomile 448 4 D 934-938 Dobrava Kopicek 448A 4D 939 Dobrava Marof 141 5 B 294 Dobravica Dobravska hosta 397 6 E 840 Dobrnic (glej Dobrava, Korita, Reva in Zagorica pri Dobrnicu) Dobruška vas Bukovec 342 6 D 701, 702 Dole pri Litiji Berinjek 129 4 B 278 Dole pri Litiji Bohincev hrib 127 4 C 276 Dole pri Litiji Celestinova hiša 128 4 B 277 Dole pri Litiji Špicasti hrib 126 4 C 274, 275 Dole pri Škofljici Selska gmajna 24A 1 C 101, 102 Dolenja Podgora Debeli vrh 498 5 H 1047 Dolenje Gradišce Gradišnica 461 4 E 964-966 Dolenje Karteljevo - 312 5 D 638 Dolenje Kronovo - 368 6 D 761 Dolenji Boštanj Gorenjceve groblje 156 6 C 315, 316 Dolenji Boštanj Šcit 155 6 C 313, 314 Dolenji Maharovec Cadraška hosta 395 6 D 838 Dolenji Suhor pri Metliki Veliki vrh 469 6 F 984 Dolenjske Toplice Cvinger 464 4 E 969-975 Dolenjske Toplice (glej tudi Meniška vas in Sela pri Dolenjskih Toplicah) Dolnja Stara vas Bregarjev gozd 337 6 D 690-692 Dolnje Brezovo Cerovec 187A 7 C 382, 383 Dolnje Brezovo Grbelne 187 7 C 381 Dolnje Impolje Javorje 166A 7 C 333, 334 Draga Vihra 386 6 D 827-829 Drecji Vrh Planina 301A 5 D 609, 610 Drecji Vrh Srednji hrib 301B 6 D 611 Drecji vrh Stari Bajhovec 301 5 D 607, 608 Drenje Plešivica 455 4 E 955, 956 Drenovec - 507 6 I 1066 Drušce Kluški vrh 160 6 C 323, 324 Družinska vas Ivanec 378 6 D 782-789 Dunaj Gradišce 192 8 C 391-393 F Frluga Cerenica 441 8 E 915 Kraj Najdišce Kat. št. Razdelek na karti (pril. 1) Stran G Gaber pri Semicu Semenic 468 5 G 982, 983 Gabrijele Marof 262 5 C 522 Gabrje Gomila 406 6 E 850 Gabrje Gospodicna 410 6 E 856 Glinek Gosjak 285 5 C 568-570 Glinek Površnica 286 5 C 571-573 Golek pri Vinici Steljnik 505 6 I 1063 Golek pri Vinici Stražni dol 506 6 I 1064, 1065 Golek pri Vinici Šlemine 508 6 I 1067, 1068 Gora pri Pecah Dol 8D 3 A 47 Gorenja Gomila Hribec 392 6 D 835 Gorenja Gomila Koreniceva hosta 390 6 D 833 Gorenja Gomila Pleskoviceva njiva 394 6 D 837 Gorenja Straža Gradišce 457 5 E 958-960 Gorenja Straža Mala njivica 456 5 E 957 Gorenja vas pri Šmarjeti Golobic 370 6 D 765 Gorenje Brezovo - 44A 2 C 144 Gorenje Jesenice Dele 254 5 C 505 Gorenje Jesenice Kremen 250 5 C 497, 498 Gorenje Jesenice Zajcji vrh 253 5 C 503, 504 Gorenje Kamenje Strmec 313 5 D 640 Gorenje Laknice Dovcek 296A 5 D 597, 598 Gorenje Laknice Kocijanova hiša 299 5 D 602, 603 Gorenje Laknice Kržišce 299B 5 D 605 Gorenje Laknice Pugelca 297 5 D 599, 600 Gorenje Laknice Vrajski breg 299A 5 D 604 Gorenje Pijavško Sava 191A 7 C 389 Gorenje Radulje Legarje 175 7 C 352 Gorenje Vrhpolje - 426 7 E 892 Gorenje Vrhpolje Selo 425 7 E 888-891 Gorenje Zabukovje Hrib 306 5 D 625 Gorenje Zabukovje Srobotnica 307 5 D 626 Gorenji Leskovec Gradec 184 7 B 366, 367 Gorenji Leskovec Polžev hrib 183 7 B 365 Gorenji Log - 66 3 B 178 Gorenji Mokronog - 298 5 D 601 Gorenji Mokronog Grad 300 5 D 606 Gorenji Mokronog Kalinova hosta 295 5 D 594 Gorenji Mokronog Stranje 296 5 D 595, 596 Gorenji Suhadol Kopinatova hosta 407 6 E 851 Gorica Gradišce 509 5 I 1070, 1071 Goriška vas pri Škocjanu Groblje 335 6 D 686, 687 Gornje Orle Bucni vrh 166 7 C 332 Gornje Orle Gorenja hosta 165 7 C 331 Gotna vas Zaboršt 401 6 E 844 Kraj Najdišce Kat. št. Razdelek na karti (pril. 1) Stran Grabrovec - 470 6 F 985 Gradenje Gradenjska hosta 379 6 D 790-796 Gradišce nad Pijavo Gorico Bezeg 55 1 D 158-160 Gradišce nad Pijavo Gorico Velika senožet 54 1 D 157 Gradišce pri Lukovici Gradiški hrib 1B 2 A 19-21 Gradišce pri Lukovici Poganski britof 1C 2 A 22 Gradišce pri Trebnjem Gradišce 278 5 D 553, 554 Griblje Gomilica 490A 6 G 1033, 1034 Griblje Požekov vrt 490 6 H 1032 Gric pri Klevevžu Jurjevci 331 6 D 678, 679 Gric pri Klevevžu Kostanovlje 332 6 D 680, 681 Gric pri Trebnjem - 248 4 D 494 Griže pri Sticni Gomile 98 3 C 228-232 Grm Gaberje 105 3 C 242 Grm Kuretova njiva 480A 6 G 1006 Grm Steljnik 480 6 G 1002-1005 Grmada Trebanjsko bukovje 272 4 D 536, 537 Groblje Grobeljska hosta 344 5 E 705 Grosuplje Hofer 41A 1 C 138 Grosuplje Železniška postaja 42 1 C 139 Gruca - 431 7 D 900 H Hohovica Lešenbert 120 4 C 265 Hotemež Dobrava 142 6 B 295 Hrastje Voselca 40 1 C 135, 136 Hrastovica Gric 255 5 C 506 Hrušica Breznik 404 6 E 847 Hudeje Breznik 275 4 D 547 Hudeje Kovacev laz 274 4 D 545, 546 I Iglenik pri Veliki Loki Šemrga 239 4 C 475 Ivancna Gorica Sv. Jožef 99A 3 C 234 J Jagnenica Gradec 135 5 B 285 Jagnenica Kržišce 136 5 B 286, 287 Jagnenica Topliška skala 134 5 B 284 Jance - 31 2 B 114 Javor Žitnice 34 2 C 117, 118 Javorje Pancicev vrh 81 3 C 197, 198 Jelovo Starina 139 5 B 291 Jelovo Vranski hrib 140 5 B 292, 293 Jelše Gradišca 88 3 B 206, 207 Jelše Grmadca 87 3 B 205 Kraj Najdišce Kat. št. Razdelek na karti (pril. 1) Stran Jelše Teroh 83 3 B 201 Jelše pri Otoccu Jakovec 360 6 E 733 Jelševec Kobilenca 324 5 D 664, 665 Jelševec Kracki 323 5 D 663 Jelševec Veliki vrh 322 5 D 659-662 Jeperjek Škoporceva hosta 161 6 C 325, 326 Jesenice Sava 226 9 D 459 Jordankal Štirice 302B 4 D 618 Jugorje Grace 409 6 E 854, 855 Jurka vas (glej Mali Podljuben) K Kal Sv. Martin 144 5 C 297, 298 Kal Vrh 19C 4 B 82 Kandrše Breg 8A 3 A 44 Kaplja vas Lopanec 259 5 C 513-515 Kaplja vas Rantahov hrib 259A 5 C 516 Kladje nad Blanco Dele 1 189 7 C 386 Kladje nad Blanco Dele 2 190 7 C 387 Klenik Apno 13 3 A 60, 61 Klenik Globel 8B 3 A 45 Klenik Laz 14 3 A 62, 63 Klenik Napredovec 10 3 A 54 Klenik Reber 15 3 A 64-73 Klenik Vodice 11 3 A 55 Kompolje Kopa 1 1E 2 A 24, 25 Kompolje Kopa 2 1F 2 A 26 Korenitka Britof 238 4 D 474 Korita Cvinger 447 4 D 927-933 Korita Gabrje 446 4 D 924-926 Korita Pupec 445 4 D 923 Koritnica Mlakarjeva hosta 177 7 C 355, 356 Kostanjek Šapole 193 8 C 394 Kostanjevica Jerovce 435A 7 D 905 Kostanjevica Kosovo dvorišce 435 7 E 904 Kovk Grobišce 21 5 A 93 Kovk Kovk 21A 5 A 94, 95 Kovk Vrtaca 21B 5 A 96 Krajna brda Boršt 188 7 C 384, 385 Krajna brda Okrog 185 7 C 368 Krajno Brdo Gradišce 1G 2 A 27 Krasinec - 489 6 G 1031 Križ Polšnik 240 4 C 476 Križevska vas Pelinovec 4 2 B 31, 32 Krško Sava 195 8 C 396 Krško Volcanškova gomila 197 8 C 399, 400 Kraj Najdišce Kat. št. Razdelek na karti (pril. 1) Stran L Libna Deržanicev gozd 199 8 C 406-411 Libna Greben 200 8 C 412 Libna Planincev travnik 202 8 C 414 Libna Racicev gozd 201 8 C 413 Libna Sv. Marjeta 198 8 C 401-405 Libna Špiler 203 8 C 415, 416 Libna (glej tudi Krško - 197) Litija Sitarjevec 67 3 B 179, 180 Log Špicasti hrib 287 5 C 574, 575 Loka pri Crnomlju Grajska cesta 496 6 H 1043 Lukovec Grmašca 157 6 C 317, 318 Lukovec Kržišce 158 6 C 319, 320 Lukovek Skrovnica 277A 5 D 552 Lupinica Podbukovje 90 3 C 209 Lutrško selo Bevcev gozd 365 6 D 758 Lutrško selo Tratnikova hosta 366 6 D 759 M Mackovec pri Dvoru - 451 4 E 942 Mackovec pri Dvoru Preloge 452 4 E 943 Magdalenska gora (glej Hrastje in Zgornja Slivnica) Mala Hubajnica Jesihova hiša 169 6 C 339, 340 Mala Kostrevnica Bukovna 84 3 B 202 Mala Kostrevnica Ograja 85 3 B 203 Mala Kostrevnica Pajkov hrib 82A 3 B 200 Mala Kostrevnica Perovškov hrib 82 3 B 199 Mala Racna - 65 2 D 177 Male Brusnice Hrib 411 6 E 857 Male Brusnice Klevevški boršt 413 6 E 860-862 Mali Kal - 312A 5 D 639 Mali Korinj - 114 2 E 254 Mali Locnik Gora 61 1 D 168, 169 Mali Nerajec Gradinje 503C 6 H 1060 Mali Podljuben Osredek 460 5 E 963 Mali Slatnik Brzina 358A 6 E 730 Mamolj Stonar 70 3 B 183 Mamolj Zavrh 69 3 B 182 Mekinje nad Sticno Gradišce 95 3 C 218, 219 Meniška vas Dolgi deli 463 4 E 968 Meniška vas Gomivnica 462 4 E 967 Metlika Borštek 477 7 G 996 Metlika Hrib 475 7 G 991, 992 Metlika Jerebova ulica 474 7 G 990 Metlika Kolpski most 478 7 G 997 Metlika Metlika 476 7 G 993-995 Kraj Najdišce Kat. št. Razdelek na karti (pril. 1) Stran Metlika Pungart 472 6 G 988 Metlika Špitalska draga 471 6 G 986, 987 Metlika Veselica 473 7 G 989 Migolica Blatnik 241A 4 C 478-480 Mihovo - 424 7 E 887 Mihovo Gradec 421 7 E 876-879 Mihovo Grobišca 419 7 E 871-873 Mihovo Hribec 422 7 E 880-882 Mihovo Tisovec 420 7 E 875 Mihovo Trnišca 423 7 E 883-886 Mihovo Vratolom 419A 7 E 874 Miklarji Židovec 497 5 H 1045, 1046 Mirna Roje 243 5 C 483 Mirna vas Brinc 326 6 D 668, 669 Mirna vas Mirenski hrib 325 6 D 666, 667 Mokronog (glej Beli Gric, Ribjek in Slepšek) Moravce pri Gabrovki Roje 122 4 C 267, 268 Moravce pri Gabrovki Rojska hosta 121 4 C 266 N Nova vas - 49A 2 D 151 Novi Grad Hrib 148 6 C 302 Novo mesto Beletov vrt 352 5 E 720, 721 Novo mesto Kapiteljska njiva 350 5 E 712-716 Novo mesto Kapiteljski hrib 353 5 E 722, 723 Novo mesto Mackovec 359A 5 E 732 Novo mesto Malenškova njiva 356 5 E 727 Novo mesto Marof 351 5 E 717-719 Novo mesto Mestne njive 349 5 E 711 Novo mesto Portovald 347 5 E 709 Novo mesto Smolova hosta 357 5 E 728 Novo mesto Zagrebška cesta 355 5 E 726 Novo mesto Znanceve njive 354 5 E 724, 725 O Obrežje Draga-Goricko 229 9 D 462 Obrežje Mejni prehod 1 227 9 D 460 Obrežje Mejni prehod 2 228 9 D 461 Obrh pri Šmarjeti Hrastovec 374 6 D 773-775 Orehovica Vrhovski boršt 417 6 E 868 Orešje Parcela 1510 381A 6 D 807 Orle Roje 22 1 C 97, 98 Osrecje Groblje 381B 6 D 808-810 Osrecje Straža 341 6 D 699, 700 Osredek pri Hubajnici Raguše 168 7 C 337, 338 Ostrog - 433 7 D 902 Kraj Najdišce Kat. št. Razdelek na karti (pril. 1) Stran Ostrog Jerebova hiša 432 7 D 901 Ostrožnik Pašnik 288 5 C 576, 577 Ostrožnik Žempoh 289 5 D 578, 579 Otavnik Gradec 163 6 C 328, 329 Otocec Farovške njive 361 6 E 745, 746 Otocec Starograjska hosta 362 6 E 747, 748 Otocec Žabjek 363 6 E 749, 750 P Pance Skubicev vrt 43 1 C 140 Pance Trešcak 43A 1 C 141 Pavla vas Dolinarjev hrib 271 6 C 535 Perovo - 41 1 C 137 Pijavica Jancev hrib 257 5 C 510, 511 Pleše Pavšarjeva hosta 27 1 C 109 Podbocje Stari grad - Bocje 440 8 D 913, 914 Podboršt Pasjek 145 5 C 299 Podgora pri Dolskem Gradišce 2 1 B 28, 29 Podgraceno Col 221 9 D 450 Podgrad Mehovski hrib 408A 6 F 853 Podkum Kucenberg 75 4 B 189 Podmolnik Grmada 24 1 C 100 Podmolnik Kotarjev peskokop 23 1 C 99 Podmolnik Lampicev peskokop 28 1 C 110 Podmolnik Marecek 29 1 C 111, 112 Podmolnik Molnik 25 1 C 103-106 Podmolnik Pleška hosta 26 1 C 107, 108 Podroje Roje 77 3 C 191 Podsmreka pri Višnji Gori Peskokop 51 2 C 153 Podsmreka pri Višnji Gori Podsmreka 1 52 2 C 155 Podsmreka pri Višnji Gori Podsmreka 2 50 2 C 152 Podtabor pri Grosupljem Gradišnica 57 1 D 162, 163 Podturn Šumenje 1 316 5 D 648-650 Podturn Šumenje 2 317 5 D 651 Podturn Zadnja hosta 318 5 D 652 Podzemelj Brodariceva loza 479 6 G 998-1001 Podzemelj Krc 484 6 G 1023 Podzemelj Kucar 483 6 G 1013-1022 Podzemelj Pezdirceva njiva 480B 6 G 1007, 1008 Podzemelj Trasa kanalizacije 485A 6 G 1026 Podzemelj (glej tudi Grm, Škrilje in Zemelj) Poljane pri Žužemberku Peskokop 119A 3 D 264 Polje pri Tržišcu Cimermanova hosta 263 5 C 523 Polje pri Tržišcu Gaber 260 5 C 520 Polje pri Tržišcu Gošca 264 6 C 524 Polje pri Tržišcu Mohorjeva njiva 261 5 C 521 Kraj Najdišce Kat. št. Razdelek na karti (pril. 1) Stran Polšnik Spodnji dol 72 4 B 185 Polšnik Sv. Jurij 73 4 B 186 Potok Hrastje 16 3 A 74 Praprece Krniceva hosta 393 6 D 836 Precna 343A 5 E 704 Preloka Sv.Trojica 508A 7 I 1069 Preska Kosmatec 159 6 C 321, 322 Primskovo Gradišce 92 3 C 211-214 Pristava nad Sticno Sv. Lambert 80 3 C 195, 196 Pristavica pri Velikem Gabru Pule 107 3 D 245 Pristavlja vas Dole 97 3 C 227 Pusti Gradac Crnetova njiva 502 6 H 1052 Pusti Gradac Okljuk 501 6 H 1050, 1051 R Racica Jurjev britof 33 2 B 116 Radohova vas Brezje 104 3 C 241 Radohova vas Brezovski klanec 101 3 C 236, 237 Radohova vas Špajpil 103 3 C 240 Radohova vas Vencljev hrib 102 3 C 238, 239 Radovlja Pungrcarjeva hosta 333 6 D 682 Raka Buce 180A 7 C 361 Raka Vinji vrh 180 7 D 359, 360 Ratež Drenovec 412 6 E 858, 859 Ravne Drnovec 237 4 C 473 Ravnik Koška hosta 244 5 C 484 Ravno brdo Hribarjeva košenica 35 2 C 119 Razbor Gradec 151 6 B 306 Razdrto Razdrška hosta 396 6 D 839 Retje Bukova gora 20H 4 A 92 Retje Dobrna 20G 4 A 91 Reva Koželjeva hosta 442 4 D 916, 917 Ribjek Roje 292 5 C 585, 586 Ribjek Vidmarjeva hosta 293 5 C 587, 588 Rihpovec Ostrvec 305 5 D 623, 624 Rihpovec Zelkova hosta 304 5 D 621, 622 Rodež Sv. Lenart 74 4 B 187, 188 Rodine pri Trebnjem Borovje 277 4 D 550, 551 Rodine pri Trebnjem Petkovka 276 4 D 548, 549 Roje pri Trebelnem Laze 321 5 D 655-657 Rovišce Gomile 172 7 C 347, 348 Rovišce Gradišce 19 3 A 79 Rovišce Preval 19A 3 A 80 Rovišce Sv. Gora 18 3 A 77, 78 Rožemberk Žontova hosta 251 5 C 499, 500 Rožno Radijeva hosta 191 7 C 388 Kraj Najdišce Kat. št. Razdelek na karti (pril. 1) Stran Rumanja vas - 458 5 E 961 Ržišce Štrajbos 430A 7 E 899 S Sajenice Hom 241 4 C 477 Sajevce Gomile 436 7 D 906-908 Segonje Kocnik 173 6 D 349, 350 Sejenice Gabrje 234 4 C 469 Sela pri Dobovi Savnikova gramoznica 221A 9 D 451 Sela pri Dobu Bucarjev hrib 106 3 D 243, 244 Sela pri Dolenjskih Toplicah Branževec 1 465 4 F 976, 977 Sela pri Dolenjskih Toplicah Branževec 2 466 4 F 978-980 Sela pri Višnji Gori Mareca dula 46 2 C 147 Sela pri Višnji Gori Ravne 47 2 C 148 Sela pri Zajcjem vrhu Breznik 408 6 E 852 Sela pri Zajcjem Vrhu Grac 405 6 E 848, 849 Selišce Medicevo dvorišce 467 5 F 981 Sevno na Trški gori Brezovica 359 5 E 731 Silovec Ajdovska jama 194 9 C 395 Slancji vrh Gomila 162 6 C 327 Slepšek Božji grob 290 5 C 580-582 Sloka Gora Gradišce 62 1 D 170, 171 Smolenja vas Krška hosta 358 6 E 729 Spodnja Slivnica Gradišce 59 1 D 165, 166 Spodnja Slivnica Lenticeva hiša 58 1 D 164 Spodnja Slivnica Zavrh 60 1 D 167 Spodnje Gunte Sava 191B 8 C 390 Spodnje Mladetice - 258 5 C 512 Stan Kozlevec 282 5 C 561-563 Stara Bucka Gomila 340 6 D 698 Stari Dvor Kopališce 137 5 B 288 Stari Grad v Podbocju Stari grad 439 8 D 911, 912 Sticna (glej Griže pri Sticni, Pristavlja vas in Vir pri Sticni) Sticna Samostan 94 3 C 216 Strahovlje - 20C 4 A 87 Stranje - 182 7 B 364 Straža Brezje 247 5 C 490-493 Stražnji Vrh Sv. Križ 491 5 G 1035, 1036 Strelac Mlada Vina 380 6 D 797-802 Strelac Nad Lošprenom 376 6 D 778, 779 Studenec Marjanov hrib 99 3 C 233 Studenec Ticnica 171 7 C 343-346 Suhadole Gradišce 131 4 C 280, 281 Suhadole Kavcev hrib 130 4 B 279 Suhi Potok - 20E 3 A 89 Sv. Primož Mlake 164 6 C 330 Kraj Najdišce Kat. št. Razdelek na karti (pril. 1) Stran Sv. Vrh Pecar 269 5 C 530, 531 Sv. Vrh Stara gora 270 5 C 532-534 Sv. Vrh Zapecar 1 266 5 C 527 Sv. Vrh Zapecar 2 267 5 C 528 Sv. Vrh Zapecar 3 268 5 C 529 Svibno Ajdov grob 133 5 B 283 Š Šemnik - 20D 3 A 88 Šentjernej - 398 7 E 841 Šentlambert Špital 19D 4 B 83 Škocjan Kolesniška hosta 336 6 D 688, 689 Škocjan Mastni hrib 1 338 6 D 693-695 Škocjan Mastni hrib 2 339 6 D 696, 697 Škovec Resnik 259B 5 C 517-519 Škrilje Brinceva gomilica 488 6 G 1029, 1030 Škrilje Gomilica 486 6 G 1027 Škrilje Vir 487 6 G 1028 Škrljevo Rovnice 245 5 C 485 Šmarcna Velika dobrava 150 6 B 304, 305 Šmarje Golobinjek 400 7 E 843 Šmarješke Toplice Goli hrib 364B 6 D 755, 756 Šmarješke Toplice Mali deli 364 6 D 751, 752 Šmarješke Toplice Pri jezeru 377 6 D 780, 781 Šmarješke Toplice Resnice 364C 6 D 757 Šmarješke Toplice Zabrezovica 364A 6 D 753, 754 Šmarjeta (glej Bela Cerkev, Družinska vas, Gradenje, Strelac in Vinji Vrh) Štatenberk Štatenberški hrib 320 5 D 654 T Tihaboj Grmada 236 4 C 472 Tihaboj Kostjavec 124 4 C 271, 272 Tlaka Grac 235 4 C 470, 471 Tolsti vrh - 416 6 E 867 Tolsti vrh Golšaj 415 6 E 865, 866 Trbinc Devce 280 4 C 557, 558 Trbinc Kincelj 279 4 C 555, 556 Trbovlje Volkova loka 20F 4 A 90 Trebca vas Kopica 450 4 E 941 Trebnje Jurciceva ulica 273B 4 D 544 Trebnje Rimski dvori 273A 4 D 543 Trnjava Gusin gric 1D 2 A 23 Trstenik Lacenberg 242 4 C 481-482 Trška Gora Narpelj 196 8 C 397, 398 Tržišce Šentjurski hrib 265 6 C 525, 526 Tuji Grm Mancin vrh 32 2 B 115 Kraj Najdišce Kat. št. Razdelek na karti (pril. 1) Stran U Udje Zajceva hiša 56 1 D 161 V Vace Lestina 7 3 A 37-39 Vace Ravne njive 8 3 A 40-43 Vace Reber 8C 3 A 46 Vace Zgornja krona 9 3 A 48-53 Vace (glej tudi Cvetež, Klenik in Potok) Valicna vas - 116 3 D 256 Valicna vas Gradišce 119 3 D 260-263 Valicna vas Ulice 117 3 D 257 Valicna vas Zadinec 118 3 D 258, 259 Vavta vas Vidiceva njiva 459 5 E 962 Velik Nerajec Nerajski Cirnik 503B 5 H 1056-1059 Velika Dobrava Zglavnice 51A 2 C 154 Velika Hubajnica Zakljuci 167 6 C 335, 336 Velika Kostrevnica Dobravcev vinograd 89 3 C 208 Velika Kostrevnica Krvica 86 3 B 204 Velika Racna Kopanj 63 2 D 172, 173 Velika Racna Limberk 64 1 D 174, 175 Velika vas Grofove njive 1 207 8 D 420 Velika vas Grofove njive 2 208 8 D 421 Velika vas Velike njive 206 8 D 419 Velika vas Žabjek 205 8 D 418 Velike Brusnice Vrhi 414 6 E 863, 864 Velike Malence Gomile 214 9 D 433-439 Velike Malence Gradišce 213 9 D 429-432 Velike Malence Kolarjeva hiša 212A 8 D 428 Velike Malence Trebeži 212 8 D 426, 427 Velike Pece Šrajeva hosta 100 3 D 235 Veliki Ban - 430 7 E 898 Veliki Gaber Medvedjek 110 3 D 248, 249 Veliki Korinj - 113 2 E 253 Veliki Korinj Korinjski hrib 112 2 D 251, 252 Veliki Nerajec 503A 6 H 1055 Veliki Nerajec Brezjece 503 6 H 1053, 1054 Veliki Obrež Veliki prudi 222 9 D 455 Veliko Mraševo Male pužce 437 8 D 909 Veliko Mraševo Mlacetne 438 8 D 910 Veliko Širje Mirt 138A 6 B 290 Verdun pri Stopicah - 403 6 E 846 Vinica (glej Golek pri Vinici) Vinica Gabrina 334 6 D 683-685 Vinji Vrh - 91 3 C 210 Vinji vrh Jelševec 383 6 D 819 Kraj Najdišce Kat. št. Razdelek na karti (pril. 1) Stran Vinji vrh Laze 381 6 D 803-806 Vinji vrh Srednji hrib 385 6 D 826 Vinkov vrh Gomile 454 4 E 951-954 Vinkov Vrh Gornje njive 453A 4 E 950 Vinkov vrh Gradec 453 4 E 944-949 Vino Vinji hrib 53 1 C 156 Vintarjevec Gradišce 78 3 C 192, 193 Vintarjevec Sv. Peter 79 3 C 194 Vintarjevec Šumberk 76 3 C 190 Vir pri Sticni Cvinger 96 3 C 220-226 Vir pri Sticni Kojina 94A 3 C 217 Višnja Gora - 49 2 C 150 Vodice - 64A 1 D 176 Vodice Vrhek 19B 4 A 81 Vodice pri Gabrovki Zagrac 123 4 C 269, 270 Volcje njive Škodetov pruh 284 5 C 566, 567 Vratno Gradec 429 7 E 896, 897 Vratno Stražnik 427 7 E 893, 894 Vrh pri Boštanju Volcje jame 149 6 C 303 Vrh pri Boštanju Zemljak 154 6 C 311, 312 Vrh pri Šentjerneju Brezje 399 7 E 842 Vrh pri Višnji Gori Gradišce 45 2 C 145, 146 Vrhpec Bukovec 302C 5 D 619 Vrhpec Laze 303 5 D 620 Vrhpec Nad kamnolomom 302A 4 D 617 Vrhpec Sv. Ana 302 5 D 613-616 Vrhtrebnje Kunkel 273 4 D 538-542 Vukovci Kolpa 510 6 I 1072 Z Zaboršt pri Dolu Ajdovšcina 1 1 B 16, 17 Zaboršt pri Šentvidu Namrova hosta 93 3 C 215 Zabrdje Radovica 281 5 C 559, 560 Zabrdje Rakovniško 283 5 C 564, 565 Zafara Gomilica 449 4 E 940 Zagorica pri Catežu - 232 4 C 466 Zagorica pri Catežu Križ 231 4 C 464, 465 Zagorica pri Catežu Martinov britof 233 4 C 467, 468 Zagorica pri Dobrnicu Gomila 444 4 D 921, 922 Zagorica pri Dobrnicu Makovec 443 4 D 918-920 Zagorica pri Dolskem Gradišce 3 2 B 30 Zagorica pri Velikem Gabru Reber 1 108 3 D 246 Zagorica pri Velikem Gabru Reber 2 109 3 D 247 Zagorje ob Savi Gradišce 17 4 A 75 Zagorje ob Savi Kidriceva cesta 20 4 A 84 Zagorje ob Savi Konec 17A 4 A 76 Kraj Najdišce Zagorje ob Savi Levstikova hiša Zagorje ob Savi Ocepkov hrib Zagradišce Gradišca Zapudje Veliki Kolecaj Zasap Letališce Zavratec Boben hrib Zemelj Gomila Zemelj Jurajevciceva njiva Zemelj Sv. Helena Zgornja Slivnica Lašcik Zgornja Slivnica Magdalenska gora 1 Zgornja Slivnica Magdalenska gora 2 Zgornja Slivnica Preloge Zgornje Mladetice Mocile Zgornji Mamolj -Zgornji Prekar Gorišca Zidani most Sava Znojile pri Krki Košcakov vrt Zorenci Ilenicev vrt Ž Žadovinek Agrokombinat Žalna Gradišce Žalovice Cevnice Žigrski vrh Golke Kat. št. 20B20A3050420917048248148536383937256715138111500 20448369186 Razdelek na karti (pril. 1) Stran 4 A 86 4 A 85 1 B 113 5 H 1061, 1062 8 D 422 7 C 341, 342 6 G 1011, 1012 6 G 1009, 1010 6 G 1024, 1025 1 C 120-123 1 C 129 1 C 130-134 1 C 124-128 5 C 507-509 3 B 184 2 A 33, 34 5 B 289 2 D 250 6 H 1049 8 C 417 2 C 149 6 D 762-764 7 C 380 IMENIK NAJDIŠC Najdišce Kraj Kat. št. Razdelek na karti (pril. 1) Stran A Agrokombinat Žadovinek 204 8 C 417 Ajdov grob Svibno 133 5 B 283 Ajdovska jama Silovec 194 9 C 395 Ajdovšcina Zaboršt pri Dolu 1 1 B 16, 17 Apno Klenik 13 3 A 60, 61 B Beletov vrt Novo mesto 352 5 E 720, 721 Berinjek Dole pri Litiji 129 4 B 278 Bevcev gozd Lutrško selo 365 6 D 758 Bezeg Gradišce nad Pijavo Gorico 55 1 D 158-160 Blatnik Migolica 241A 4 C 478-480 Boben hrib Zavratec 170 7 C 341, 342 Bogneci hrib Bogneca vas 321A 5 D 658 Bohincev hrib Dole pri Litiji 127 4 C 276 Borovje Rodine pri Trebnjem 277 4 D 550, 551 Boršt Krajna brda 188 7 C 384, 385 Borštek Metlika 477 7 G 996 Božji grob Slepšek 290 5 C 580-582 Branževec 1 Sela pri Dolenjskih Toplicah 465 4 F 976, 977 Branževec 2 Sela pri Dolenjskih Toplicah 466 4 F 978-980 Breg Kandrše 8A 3 A 44 Bregarjev gozd Dolnja Stara vas 337 6 D 690-692 Brekovnica Brezje pri Trebelnem 309 5 D 630 Brezje Radohova vas 104 3 C 241 Brezje Straža 247 5 C 490-493 Brezje Vrh pri Šentjerneju 399 7 E 842 Brezjece Veliki Nerajec 503 6 H 1053, 1054 Breznik Hrušica 404 6 E 847 Breznik Hudeje 275 4 D 547 Breznik Sela pri Zajcjem vrhu 408 6 E 852 Brezovica Sevno na Trški gori 359 5 E 731 Brezovski klanec Radohova vas 101 3 C 236, 237 Brinc Mirna vas 326 6 D 668, 669 Brinceva gomilica Škrilje 488 6 G 1029, 1030 Britof Korenitka 238 4 D 474 Brodariceva loza Podzemelj 479 6 G 998-1001 Brzina Mali Slatnik 358A 6 E 730 Najdišce Kraj Kat. št. Razdelek na karti (pril. 1) Stran Bucarjev hrib Sela pri Dobu 106 3 D 243, 244 Buce Raka 180A 7 C 361 Bucni vrh Gornje Orle 166 7 C 332 Bukova gora Retje 20H 4 A 92 Bukovec Dobruška vas 342 6 D 701, 702 Bukovec Vrhpec 302C 5 D 619 Bukovje Brezovo 176 7 C 353, 354 Bukovna Mala Kostrevnica 84 3 B 202 C Camberk Cerov Log 418 7 E 869 Celestinova hiša Dole pri Litiji 128 4 B 277 Cerenica Frluga 441 8 E 915 Cerovec Dolnje Brezovo 187A 7 C 382, 383 Cesta prvih borcev Brežice 215A 9 D 441 Cimermanova hosta Polje pri Tržišcu 263 5 C 523 Col Podgraceno 221 9 D 450 Cvingar Breg pri Litiji 68 3 B 181 Cvinger Dolenjske Toplice 464 4 E 969-975 Cvinger Korita 447 4 D 927-933 Cvinger Vir pri Sticni 96 3 C 220-226 C Cadraška hosta Dolenji Maharovec 395 6 D 838 Cateški gric Catež 217 9 D 444, 445 Cešenjski hrib Cešnjice pri Trebelnem 319 5 D 653 Cevnice Žalovice 369 6 D 762-764 Crnetova njiva Pusti Gradac 502 6 H 1052 Crnomelj Crnomelj 495 6 H 1040-1042 D Debeli vrh Dolenja Podgora 498 5 H 1047 Dele Gorenje Jesenice 254 5 C 505 Dele 1 Kladje nad Blanco 189 7 C 386 Dele 2 Kladje nad Blanco 190 7 C 387 Deli Brezovica 372 6 D 768, 769 Deržanicev gozd Libna 199 8 C 406-411 Devce Trbinc 280 4 C 557, 558 Dobovec Cužnja vas 301C 6 D 612 Dobrava Hotemež 142 6 B 295 Dobravcev vinograd Velika Kostrevnica 89 3 C 208 Dobravska hosta Dobravica 397 6 E 840 Dobrna Retje 20G 4 A 91 Dol Gora pri Pecah 8D 3 A 47 Dole Pristavlja vas 97 3 C 227 Dolge njive 1 Bela Cerkev 388 6 D 831 Najdišce Kraj Kat. št. Razdelek na karti (pril. 1) Stran Dolge njive 2 Bela Cerkev 389 6 D 832 Dolgi deli Meniška vas 463 4 E 968 Dolinarjev hrib Pavla vas 271 6 C 535 Dovcek Gorenje Laknice 296A 5 D 597, 598 Draga-Goricko Obrežje 229 9 D 462 Drenovec Ratež 412 6 E 858, 859 Drnovec Ravne 237 4 C 473 F Farovške njive Otocec 361 6 E 745, 746 Furije Dobovica 132 4 B 282 G Gaber Polje pri Tržišcu 260 5 C 520 Gaberje Grm 105 3 C 242 Gabrina Vinica 334 6 D 683-685 Gabrje Korita 446 4 D 924-926 Gabrje Sejenice 234 4 C 469 Gavge Boštanj 153 6 C 309, 310 Globel Klenik 8B 3 A 45 Gmajna Brezovica 375 6 D 776, 777 Goli hrib Šmarješke Toplice 364B 6 D 755, 756 Golke Žigrski vrh 186 7 C 380 Golobic Gorenja vas pri Šmarjeti 370 6 D 765 Golobinjek Šmarje 400 7 E 843 Golšaj Tolsti vrh 415 6 E 865, 866 Gomila Boršt 210 8 D 424 Gomila Gabrje 406 6 E 850 Gomila Slancji vrh 162 6 C 327 Gomila Stara Bucka 340 6 D 698 Gomila Zagorica pri Dobrnicu 444 4 D 921, 922 Gomila Zemelj 482 6 G 1011, 1012 Gomila nad Zavetršcico Brezovica 371 6 D 766, 767 Gomile Brezje pri Trebelnem 314 5 D 641-644 Gomile Dobrava 448 4 D 934-938 Gomile Griže pri Sticni 98 3 C 228-232 Gomile Rovišce 172 7 C 347, 348 Gomile Sajevce 436 7 D 906-908 Gomile Velike Malence 214 9 D 433-439 Gomile Vinkov vrh 454 4 E 951-954 Gomilica Griblje 490A 6 G 1033, 1034 Gomilica Škrilje 486 6 G 1027 Gomilica Zafara 449 4 E 940 Gomilice Dobova 224 9 D 457 Gomivnica Meniška vas 462 4 E 967 Gora Mali Locnik 61 1 D 168, 169 Najdišce Kraj Kat. št. Razdelek na karti (pril. 1) Stran Gorenja hosta Gornje Orle 165 7 C 331 Gorenjceve groblje Dolenji Boštanj 156 6 C 315, 316 Gorišca Zgornji Prekar 5 2 A 33, 34 Gornje njive Vinkov Vrh 453A 4 E 950 Gosjak Glinek 285 5 C 568-570 Gospodicna Gabrje 410 6 E 856 Gošca Polje pri Tržišcu 264 6 C 524 Grac Sela pri Zajcjem Vrhu 405 6 E 848, 849 Grac Tlaka 235 4 C 470, 471 Grace Jugorje 409 6 E 854, 855 Grad Gorenji Mokronog 300 5 D 606 Gradec Blecji Vrh 44 2 C 142, 143 Gradec Gorenji Leskovec 184 7 B 366, 367 Gradec Jagnenica 135 5 B 285 Gradec Mihovo 421 7 E 876-879 Gradec Otavnik 163 6 C 328, 329 Gradec Razbor 151 6 B 306 Gradec Vinkov vrh 453 4 E 944-949 Gradec Vratno 429 7 E 896, 897 Gradenjska hosta Gradenje 379 6 D 790-796 Gradinje Mali Nerajec 503C 6 H 1060 Gradišca Jelše 88 3 B 206, 207 Gradišca Zagradišce 30 1 B 113 Gradišce Dešen 6 2 A 35, 36 Gradišce Dunaj 192 8 C 391-393 Gradišce Gorenja Straža 457 5 E 958-960 Gradišce Gorica 509 5 I 1070, 1071 Gradišce Gradišce pri Trebnjem 278 5 D 553, 554 Gradišce Krajno Brdo 1G 2 A 27 Gradišce Mekinje nad Sticno 95 3 C 218, 219 Gradišce Podgora pri Dolskem 2 1 B 28, 29 Gradišce Primskovo 92 3 C 211-214 Gradišce Rovišce 19 3 A 79 Gradišce Sloka Gora 62 1 D 170, 171 Gradišce Spodnja Slivnica 59 1 D 165, 166 Gradišce Suhadole 131 4 C 280, 281 Gradišce Valicna vas 119 3 D 260-263 Gradišce Velike Malence 213 9 D 429-432 Gradišce Vintarjevec 78 3 C 192, 193 Gradišce Vrh pri Višnji Gori 45 2 C 145, 146 Gradišce Zagorica pri Dolskem 3 2 B 30 Gradišce Zagorje ob Savi 17 4 A 75 Gradišce Žalna 48 2 C 149 Gradiški hrib Gradišce pri Lukovici 1B 2 A 19-21 Gradišnica Dolenje Gradišce 461 4 E 964-966 Gradišnica Podtabor pri Grosupljem 57 1 D 162, 163 Najdišce Kraj Kat. št. Razdelek na karti (pril. 1) Stran Grajska cesta Loka pri Crnomlju 496 6 H 1043 Grbelne Dolnje Brezovo 187 7 C 381 Greben Libna 200 8 C 412 Gric Hrastovica 255 5 C 506 Grmada Podmolnik 24 1 C 100 Grmada Tihaboj 236 4 C 472 Grmadca Jelše 87 3 B 205 Grmašca Lukovec 157 6 C 317, 318 Grobeljska hosta Groblje 344 5 E 705 Grobišca Mihovo 419 7 E 871-873 Grobišce Kovk 21 5 A 93 Groblje Goriška vas pri Škocjanu 335 6 D 686, 687 Groblje Osrecje 381B 6 D 808-810 Grofove njive 1 Velika vas 207 8 D 420 Grofove njive 2 Velika vas 208 8 D 421 Gusin gric Trnjava 1D 2 A 23 H Hocevarjev vinograd Cužnja vas 330 6 D 677 Hofer Grosuplje 41A 1 C 138 Hojbi Brezje pri Trebelnem 310 5 D 631-633 Hom Sajenice 241 4 C 477 Hosta Brezje pri Trebelnem 315 5 D 645-647 Hrastje Potok 16 3 A 74 Hrastovec Obrh pri Šmarjeti 374 6 D 773-775 Hrib Apnenik pri Boštanju 152 6 C 307, 308 Hrib Gorenje Zabukovje 306 5 D 625 Hrib Male Brusnice 411 6 E 857 Hrib Metlika 475 7 G 991, 992 Hrib Novi Grad 148 6 C 302 Hribarjeva košenica Ravno brdo 35 2 C 119 Hribec Gorenja Gomila 392 6 D 835 Hribec Mihovo 422 7 E 880-882 Hrovašca Cvetež 11A 3 A 56, 57 Humekova hiša Dobova 221B 9 D 452 I Ilenicev vrt Zorenci 500 6 H 1049 Iljaševa hosta Brezje pri Raki 181 7 D 362, 363 Inis Bršljin 345 5 E 706 Ivanec Družinska vas 378 6 D 782-789 J Jakovec Jelše pri Otoccu 360 6 E 733 Jancev hrib Pijavica 257 5 C 510, 511 Javorje Dolnje Impolje 166A 7 C 333, 334 Najdišce Kraj Kat. št. Razdelek na karti (pril. 1) Stran Jelševec Vinji vrh 383 6 D 819 Jerebova hiša Ostrog 432 7 D 901 Jerebova ulica Metlika 474 7 G 990 Jermena Brezje pri Raki 179 7 D 358 Jerovce Kostanjevica 435A 7 D 905 Jesihova hiša Mala Hubajnica 169 6 C 339, 340 Jurajevciceva njiva Zemelj 481 6 G 1009, 1010 Jurciceva ulica Trebnje 273B 4 D 544 Jurjev britof Racica 33 2 B 116 Jurjevci Gric pri Klevevžu 331 6 D 678, 679 K Kalinova hosta Gorenji Mokronog 295 5 D 594 Kapiteljska njiva Novo mesto 350 5 E 712-716 Kapiteljski hrib Novo mesto 353 5 E 722, 723 Karlin Brezje pri Trebelnem 311 5 D 634-637 Kavcev hrib Suhadole 130 4 B 279 Kidriceva cesta Zagorje ob Savi 20 4 A 84 Kincelj Trbinc 279 4 C 555, 556 Klevevški boršt Male Brusnice 413 6 E 860-862 Kluški vrh Drušce 160 6 C 323, 324 Kobilenca Jelševec 324 5 D 664, 665 Kocijanova hiša Gorenje Laknice 299 5 D 602, 603 Kocnik Segonje 173 6 D 349, 350 Kojina Vir pri Sticni 94A 3 C 217 Kolarjeva hiša Velike Malence 212A 8 D 428 Kolesniška hosta Škocjan 336 6 D 688, 689 Kolosek Apnenik 428 7 E 895 Kolpa Vukovci 510 6 I 1072 Kolpski most Metlika 478 7 G 997 Konec Zagorje ob Savi 17A 4 A 76 Kopa 1 Kompolje 1E 2 A 24, 25 Kopa 2 Kompolje 1F 2 A 26 Kopališce Stari Dvor 137 5 B 288 Kopanj Velika Racna 63 2 D 172, 173 Kopica Trebca vas 450 4 E 941 Kopicek Dobrava 448A 4D 939 Kopinatova hosta Gorenji Suhadol 407 6 E 851 Koreniceva hosta Gorenja Gomila 390 6 D 833 Korinjski hrib Veliki Korinj 112 2 D 251, 252 Kosmatec Preska 159 6 C 321, 322 Kosovka Dobova 223 9 D 456 Kosovo dvorišce Kostanjevica 435 7 E 904 Kostanovlje Gric pri Klevevžu 332 6 D 680, 681 Kostjavec Tihaboj 124 4 C 271, 272 Košcakov vrt Znojile pri Krki 111 2 D 250 Najdišce Kraj Kat. št. Razdelek na karti (pril. 1) Stran Koška hosta Ravnik 244 5 C 484 Kotarjev peskokop Podmolnik 23 1 C 99 Kovacev laz Hudeje 274 4 D 545, 546 Kovk Kovk 21A 5 A 94, 95 Kozlevec Stan 282 5 C 561-563 Koželjeva hosta Reva 442 4 D 916, 917 Kracki Jelševec 323 5 D 663 Krc Butoraj 499 6 H 1048 Krc Podzemelj 484 6 G 1023 Kremen Gorenje Jesenice 250 5 C 497, 498 Kremenska hosta Bistrica 249 5 C 495, 496 Križ Zagorica pri Catežu 231 4 C 464, 465 Križni vrh Beli Gric 294 5 D 589-593 Krniceva hosta Praprece 393 6 D 836 Krokarjev hrib Budna vas 143 5 B 296 Krška hosta Smolenja vas 358 6 E 729 Krvica Velika Kostrevnica 86 3 B 204 Kržišce Gorenje Laknice 299B 5 D 605 Kržišce Jagnenica 136 5 B 286, 287 Kržišce Lukovec 158 6 C 319, 320 Kucenberg Podkum 75 4 B 189 Kucar Podzemelj 483 6 G 1013-1022 Kunkel Vrhtrebnje 273 4 D 538-542 Kuntariceva hosta Dobe 434 7 D 903 Kuretova njiva Grm 480A 6 G 1006 L Lacenberg Trstenik 242 4 C 481-482 Lampicev peskokop Podmolnik 28 1 C 110 Lapor Bucka 174 6 D 351 Lašcik Zgornja Slivnica 36 1 C 120-123 Laz Klenik 14 3 A 62, 63 Laze Roje pri Trebelnem 321 5 D 655-657 Laze Vinji vrh 381 6 D 803-806 Laze Vrhpec 303 5 D 620 Legarje Gorenje Radulje 175 7 C 352 Lenticeva hiša Spodnja Slivnica 58 1 D 164 Lestina Vace 7 3 A 37-39 Lešenbert Hohovica 120 4 C 265 Letališce Zasap 209 8 D 422 Levstikova hiša Zagorje ob Savi 20B 4 A 86 Limberk Velika Racna 64 1 D 174, 175 Lopanec Kaplja vas 259 5 C 513-515 Najdišce Kraj Kat. št. Razdelek na karti (pril. 1) Stran M Mackovec Novo mesto 359A 5 E 732 Magdalenska gora 1 Zgornja Slivnica 38 1 C 129 Magdalenska gora 2 Zgornja Slivnica 39 1 C 130-134 Makote Brezovo 125 4 C 273 Makovec Zagorica pri Dobrnicu 443 4 D 918-920 Mala njivica Gorenja Straža 456 5 E 957 Male pužce Veliko Mraševo 437 8 D 909 Malenškova njiva Novo mesto 356 5 E 727 Mali deli Šmarješke Toplice 364 6 D 751, 752 Mancin vrh Tuji Grm 32 2 B 115 Mareca dula Sela pri Višnji Gori 46 2 C 147 Marecek Podmolnik 29 1 C 111, 112 Marjanov hrib Studenec 99 3 C 233 Marof Dobrava 141 5 B 294 Marof Gabrijele 262 5 C 522 Marof Novo mesto 351 5 E 717-719 Martinov britof Zagorica pri Catežu 233 4 C 467, 468 Mastni hrib 1 Škocjan 338 6 D 693-695 Mastni hrib 2 Škocjan 339 6 D 696, 697 Medicevo dvorišce Selišce 467 5 F 981 Medvedjek Veliki Gaber 110 3 D 248, 249 Mehovski hrib Podgrad 408A 6 F 853 Mejni prehod 1 Obrežje 227 9 D 460 Mejni prehod 2 Obrežje 228 9 D 461 Mestne njive Novo mesto 349 5 E 711 Metlika Metlika 476 7 G 993-995 Mirenski hrib Mirna vas 325 6 D 666, 667 Mirt Veliko Širje 138A 6 B 290 Mlacetne Veliko Mraševo 438 8 D 910 Mlada Vina Strelac 380 6 D 797-802 Mlakarjeva hosta Koritnica 177 7 C 355, 356 Mlake Sv. Primož 164 6 C 330 Mocile Zgornje Mladetice 256 5 C 507-509 Mohorjeva njiva Polje pri Tržišcu 261 5 C 521 Molnik Podmolnik 25 1 C 103-106 N Nad kamnolomom Vrhpec 302A 4 D 617 Nad Lošprenom Strelac 376 6 D 778, 779 Namrova hosta Zaboršt pri Šentvidu 93 3 C 215 Napredovec Klenik 10 3 A 54 Narpelj Trška Gora 196 8 C 397, 398 Nerajski Cirnik Velik Nerajec 503B 5 H 1056-1059 Najdišce Kraj Kat. št. Razdelek na karti (pril. 1) Stran O Obrceva hosta Brezje pri Raki 178 7 D 357 Ocepkov hrib Zagorje ob Savi 20A 4 A 85 Ograja Mala Kostrevnica 85 3 B 203 Okljuk Pusti Gradac 501 6 H 1050, 1051 Okrog Krajna brda 185 7 C 368 Osnovna šola Dobova 221C 9 D 453, 454 Osredek Cužnja vas 329 6 D 674-676 Osredek Mali Podljuben 460 5 E 963 Ostrvec Rihpovec 305 5 D 623, 624 P Pajkov hrib Mala Kostrevnica 82A 3 B 200 Pancicev vrh Javorje 81 3 C 197, 198 Parcela 1510 Orešje 381A 6 D 807 Parcela 804 Dobova 225 9 D 458 Pasjek Podboršt 145 5 C 299 Pašnik Ostrožnik 288 5 C 576, 577 Pavšarjeva hosta Pleše 27 1 C 109 Pecar Sv. Vrh 269 5 C 530, 531 Pelinovec Križevska vas 4 2 B 31, 32 Perkljanovec Cvetež 11B 3 A 58 Perovškov hrib Mala Kostrevnica 82 3 B 199 Peskokop Podsmreka pri Višnji Gori 51 2 C 153 Peskokop Poljane pri Žužemberku 119A 3 D 264 Petkovka Rodine pri Trebnjem 276 4 D 548, 549 Pezdirceva njiva Podzemelj 480B 6 G 1007, 1008 Picevc Cužnja vas 326B 6 D 671 Pionir Bršljin 348 5 E 710 Planina Drecji Vrh 301A 5 D 609, 610 Planincev travnik Libna 202 8 C 414 Pleskoviceva njiva Gorenja Gomila 394 6 D 837 Plešivica Brezje pri Trebelnem 308 5 D 627-629 Plešivica Drenje 455 4 E 955, 956 Pleška hosta Podmolnik 26 1 C 107, 108 Podbukovje Lupinica 90 3 C 209 Podsmreka 1 Podsmreka pri Višnji Gori 52 2 C 155 Podsmreka 2 Podsmreka pri Višnji Gori 50 2 C 152 Poganski britof Gradišce pri Lukovici 1C 2 A 22 Polšnik Križ 240 4 C 476 Polžev hrib Gorenji Leskovec 183 7 B 365 Portovald Novo mesto 347 5 E 709 Površnica Glinek 286 5 C 571-573 Požekov vrt Griblje 490 6 H 1032 Preloge Mackovec pri Dvoru 452 4 E 943 Preloge Zgornja Slivnica 37 1 C 124-128 Najdišce Kraj Kat. št. Razdelek na karti (pril. 1) Stran Preval Rovišce 19A 3 A 80 Pri Draganki Cužnja vas 326A 5 D 670 Pri jezeru Šmarješke Toplice 377 6 D 780, 781 Pugelca Gorenje Laknice 297 5 D 599, 600 Pule Pristavica pri Velikem Gabru 107 3 D 245 Pungart Metlika 472 6 G 988 Pungrcarjeva hosta Radovlja 333 6 D 682 Pupec Korita 445 4 D 923 R Racicev gozd Libna 201 8 C 413 Radijeva hosta Rožno 191 7 C 388 Radovica Zabrdje 281 5 C 559, 560 Raguše Osredek pri Hubajnici 168 7 C 337, 338 Rakovniško Zabrdje 283 5 C 564, 565 Rantahov hrib Kaplja vas 259A 5 C 516 Ravne Sela pri Višnji Gori 47 2 C 148 Ravne njive Vace 8 3 A 40-43 Razdrška hosta Razdrto 396 6 D 839 Reber Klenik 15 3 A 64-73 Reber Vace 8C 3 A 46 Reber 1 Zagorica pri Velikem Gabru 108 3 D 246 Reber 2 Zagorica pri Velikem Gabru 109 3 D 247 Resnice Šmarješke Toplice 364C 6 D 757 Resnik Škovec 259B 5 C 517-519 Rimski dvori Trebnje 273A 4 D 543 Roje Mirna 243 5 C 483 Roje Moravce pri Gabrovki 122 4 C 267, 268 Roje Orle 22 1 C 97, 98 Roje Podroje 77 3 C 191 Roje Ribjek 292 5 C 585, 586 Rojska hosta Moravce pri Gabrovki 121 4 C 266 Rovnice Škrljevo 245 5 C 485 S Sadež Crnomelj 494 6 H 1039 Samostan Sticna 94 3 C 216 Sava Gorenje Pijavško 191A 7 C 389 Sava Jesenice 226 9 D 459 Sava Krško 195 8 C 396 Sava Spodnje Gunte 191B 8 C 390 Sava Zidani most 138 5 B 289 Savnikova gramoznica Sela pri Dobovi 221A 9 D 451 Sejmišce Brežice 216 9 D 442, 443 Selo Gorenje Vrhpolje 425 7 E 888-891 Selska gmajna Dole pri Škofljici 24A 1 C 101, 102 Najdišce Kraj Kat. št. Razdelek na karti (pril. 1) Stran Semenic Gaber pri Semicu 468 5 G 982, 983 Sitarjevec Litija 67 3 B 179, 180 Skrovnica Lukovek 277A 5 D 552 Skubicev vrt Pance 43 1 C 140 Slancev hrib Bistrica 252 5 C 501, 502 Smogorjev gozd Cvetež 12 3 A 59 Smolova hosta Novo mesto 357 5 E 728 Spodnji dol Polšnik 72 4 B 185 Srednji hrib Drecji Vrh 301B 6 D 611 Srednji hrib Vinji vrh 385 6 D 826 Sredno polje Catež 219 9 D 447 Srobotnica Gorenje Zabukovje 307 5 D 626 Srpciceva hiša Cerklje ob Krki 209A 8 D 423 Stara gora Sv. Vrh 270 5 C 532-534 Stari Bajhovec Drecji vrh 301 5 D 607, 608 Stari grad Stari Grad v Podbocju 439 8 D 911, 912 Stari grad - Bocje Podbocje 440 8 D 913, 914 Starihova loza Crnomelj 492 5 G 1037 Starina Jelovo 139 5 B 291 Starograjska hosta Otocec 362 6 E 747, 748 Steljnik Golek pri Vinici 505 6 I 1063 Steljnik Grm 480 6 G 1002-1005 Stonar Mamolj 70 3 B 183 Stranje Gorenji Mokronog 296 5 D 595, 596 Straža Cešnjice 115 3 D 255 Straža Osrecje 341 6 D 699, 700 Stražni dol Golek pri Vinici 506 6 I 1064, 1065 Stražnik Vratno 427 7 E 893, 894 Strgarjev štant Cerov Log 418A 7 E 870 Strmec Bela Cerkev 384 6 D 820-825 Strmec Gorenje Kamenje 313 5 D 640 Sv. Ana Vrhpec 302 5 D 613-616 Sv. Gora Rovišce 18 3 A 77, 78 Sv. Helena Zemelj 485 6 G 1024, 1025 Sv. Jožef Ivancna Gorica 99A 3 C 234 Sv. Jurij Catež 218 9 D 446 Sv. Jurij Polšnik 73 4 B 186 Sv. Križ Beli Gric 291 5 C 583, 584 Sv. Križ Stražnji Vrh 491 5 G 1035, 1036 Sv. Lambert Pristava nad Sticno 80 3 C 195, 196 Sv. Lenart Rodež 74 4 B 187, 188 Sv. Marjeta Libna 198 8 C 401-405 Sv. Martin Kal 144 5 C 297, 298 Sv. Peter Vintarjevec 79 3 C 194 Sv. Urh Cadraže 391 6 D 834 Sv.Trojica Preloka 508A 7 I 1069 Najdišce Kraj Kat. št. Razdelek na karti (pril. 1) Stran Š Šapole Kostanjek 193 8 C 394 Šcit Dolenji Boštanj 155 6 C 313, 314 Šemrga Iglenik pri Veliki Loki 239 4 C 475 Šentjurski hrib Tržišce 265 6 C 525, 526 Šentviška gora Catež 220 9 D 448, 449 Škodetov pruh Volcje njive 284 5 C 566, 567 Škoporceva hosta Jeperjek 161 6 C 325, 326 Šlemine Golek pri Vinici 508 6 I 1067, 1068 Špajpil Radohova vas 103 3 C 240 Špicasti hrib Dole pri Litiji 126 4 C 274, 275 Špicasti hrib Log 287 5 C 574, 575 Špiler Libna 203 8 C 415, 416 Špital Šentlambert 19D 4 B 83 Špitalska draga Metlika 471 6 G 986, 987 Šrajeva hosta Velike Pece 100 3 D 235 Štatenberški hrib Štatenberk 320 5 D 654 Štirice Jordankal 302B 4 D 618 Štrajbos Ržišce 430A 7 E 899 Šumberk Vintarjevec 76 3 C 190 Šumenje 1 Podturn 316 5 D 648-650 Šumenje 2 Podturn 317 5 D 651 T Takpav Birna vas 147 5 C 301 Teroh Jelše 83 3 B 201 Ticnica Studenec 171 7 C 343-346 Tisovec Mihovo 420 7 E 875 Topliška skala Jagnenica 134 5 B 284 Trasa kanalizacije Podzemelj 485A 6 G 1026 Tratce Cužnja vas 328 6 D 673 Tratnikova hosta Lutrško selo 366 6 D 759 Trdinova ulica Crnomelj 493 6 G 1038 Trebanjsko bukovje Grmada 272 4 D 536, 537 Trebeži Velike Malence 212 8 D 426, 427 Trešcak Pance 43A 1 C 141 Trnišca Mihovo 423 7 E 883-886 U Ulice Valicna vas 117 3 D 257 V Velika dobrava Šmarcna 150 6 B 304, 305 Velika senožet Gradišce nad Pijavo Gorico 54 1 D 157 Velike njive Velika vas 206 8 D 419 Veliki Kolecaj Zapudje 504 5 H 1061, 1062 Najdišce Kraj Kat. št. Razdelek na karti (pril. 1) Stran Veliki prudi Veliki Obrež 222 9 D 455 Veliki Vinji vrh Bela Cerkev 382 6 D 811-818 Veliki vrh Dolenji Suhor pri Metliki 469 6 F 984 Veliki vrh Jelševec 322 5 D 659-662 Vencljev hrib Radohova vas 102 3 C 238, 239 Vesela gora Brinje 246 5 C 486-489 Veselica Metlika 473 7 G 989 Videmska gorica Birna vas 146 5 C 300 Vidiceva njiva Vavta vas 459 5 E 962 Vidmarjev gozd Dobovo 367 6 D 760 Vidmarjeva hosta Ribjek 293 5 C 587, 588 Vihra Draga 386 6 D 827-829 Vinji hrib Vino 53 1 C 156 Vinji vrh Raka 180 7 D 359, 360 Vir Škrilje 487 6 G 1028 Vodice Klenik 11 3 A 55 Vojna vas Crnomelj 496A 6 H 1044 Volcanškova gomila Krško 197 8 C 399, 400 Volcje jame Vrh pri Boštanju 149 6 C 303 Volcji breg Brezovica 373 6 D 770-772 Volkova loka Trbovlje 20F 4 A 90 Voselca Hrastje 40 1 C 135, 136 Vovk Bela Cerkev 387 6 D 830 Vrajski breg Gorenje Laknice 299A 5 D 604 Vranski hrib Jelovo 140 5 B 292, 293 Vratolom Mihovo 419A 7 E 874 Vrh Kal 19C 4 B 82 Vrhek Vodice 19B 4 A 81 Vrhi Velike Brusnice 414 6 E 863, 864 Vrhovski boršt Orehovica 417 6 E 868 Vrtaca Kovk 21B 5 A 96 Z Zaboršt Gotna vas 401 6 E 844 Zabrezovica Šmarješke Toplice 364A 6 D 753, 754 Zadinec Valicna vas 118 3 D 258, 259 Zadnja hosta Podturn 318 5 D 652 Zagrac Vodice pri Gabrovki 123 4 C 269, 270 Zagrebška cesta Novo mesto 355 5 E 726 Zajceva hiša Udje 56 1 D 161 Zajcji vrh Gorenje Jesenice 253 5 C 503, 504 Zakljuci Velika Hubajnica 167 6 C 335, 336 Zaloka Cužnja vas 327 6 D 672 Zapecar 1 Sv. Vrh 266 5 C 527 Zapecar 2 Sv. Vrh 267 5 C 528 Zapecar 3 Sv. Vrh 268 5 C 529 Najdišce Kraj Zavrh Mamolj Zavrh Spodnja Slivnica Zelkova hosta Rihpovec Zemljak Vrh pri Boštanju Zglavnice Velika Dobrava Zgornja krona Vace Znanceve njive Novo mesto Ž Žabjek Otocec Žabjek Velika vas Železniška postaja Bršljin Železniška postaja Grosuplje Žempoh Ostrožnik Židovec Miklarji Žitnice Javor Žontova hosta Rožemberk Kat. št. 696030415451A9354 3632053464228949734251 Razdelek na karti (pril. 1) Stran 3 B 182 1 D 167 5 D 621, 622 6 C 311, 312 2 C 154 3 A 48-53 5 E 724, 725 6 E 749, 750 8 D 418 5 E 707, 708 1 C 139 5 D 578, 579 5 H 1045, 1046 2 C 117, 118 5 C 499, 500 Janez Dular, GRADIVO ZA TOPOGRAFIJO DOLENJSKE, POSAVJA IN BELE KRAJINE V ŽELEZNI DOBI Priloga 1: Karta arheoloških najdišc (dopolnjeno po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:250.000. 1121