Zbirka / Series Uredniki zbirke / Editors of the series  e-Monographiae instituti archaeologici sloveniae 10/1 Jana Horvat, Benjamin Štular, Anton Velušcek  
Janez Dular  Gradivo za topografijo Dolenjske, posavja in Bele krajine v železni dobi. 1. del  
Urednica, tehnicna ureditev in prelom /       Editor, Technical Editor and DTP Založnik / Publisher             Zanj / Represented by Glavni urednik založbe / Editor-in-Chief                  Izdajatelj / Issued by             Zanj / Represented by  Mateja Belak Založba ZRCOto Luthar Aleš PogacnikZRC SAZU, Inštitut za arheologijoAnton Velušcek 
           Risba na naslovnici / Front cover drawing  Cvinger pri Dolenjskih Toplicah (kat. št. 464), Branževec 1 (kat. št. 465) in Branževec 2 (kat. št. 466) (po Dular, Tecco Hvala 2007; osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000.  
Ljubljana 2021; prva e-izdaja / first e-edition Knjiga (pdf) je pod pogoji licence Creative Commons 4.0 CC-BY-NC-SA prosto dostopna tudi v elektronski obliki (pdf) / The book (pdf) is freely available under the Creative Commons 4.0 CC-BY-NC-SA DOI: https://doi.org/10.3986/9789610505105_1  

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI -ID= 45895683 ISBN 978-961-05-0510-5 (pdf) 
© 2021, Janez Dular, ZRC SAZU
Janez Dular 
Gradivo za topografijo Dolenjske, posavja in Bele krajine v železni dobi 
1. del 

lJuBlJana 2021 


VSEBINA 
1. DEL Uvodna beseda ........................................................................................................................................................................ 5 Katalog najdišc (od kat. št. 1 do 185) ................................................................................................................................... 9 
2. DEL Katalog najdišc (od kat. št. 186 do 360) ........................................................................................................................... 373 
3. DEL Katalog najdišc (od kat. št. 361 do 510) ........................................................................................................................... 739 Literatura ........................................................................................................................................................................... 1073 Imenik krajev .................................................................................................................................................................... 1091 Imenik najdišc ................................................................................................................................................................... 1107 Karta najdišc (pril. 1) ....................................................................................................................................................... 1121 

UVODNA BESEDA 
V monografiji Jugovzhodna Slovenija v starejši železni dobi smo, kot pove že njen podnaslov, izcrpno predstavili poselitev, gospodarske osnove in družbeno strukturo te pomembne halštatske regije.1 Delu je bil dodan katalog najdišc z najosnovnejšimi podatki in nacrti, detajlnim opisom pa smo se morali zaradi omejenega prostora odreci. Vrzel skušamo zapolniti s pricujoco publikacijo, pripravljeno v elektronski verziji, ki je za iskanje, preverjanje in soocanje podatkov veliko prijaznejša kot klasicni tisk. Razširjena je z novimi najdišci, ki so bila odkrita po letu 2007, ko je knjiga izšla. 
Ceprav smo o nastajanju kataloga, ki šteje sedaj cez 600 lokacij, že izcrpno pisali, se mi zdi vseeno umestno, da ponovim nekaj najpomembnejših dejstev. Podatkovna baza ima svojo osnovo v Arheoloških najdišcih Slovenije (ANSL), ki so še vedno najpomembnejši vir za proucevanje naše arheološke dedišcine. Publikacija, ki jo je leta 1975 izdal Inštitut za arheologijo SAZU, je rezultat dolgotrajnega dela prve povojne generacije slovenskih arheologov. Nastala je na osnovi podatkov iz literature, medtem ko so bila terenska preverjanja opravljena le na nekaterih naj­dišcih oziroma obmocjih. Delo je skušal nadgraditi projekt Arheološke topografije Slovenije, katerega glavni namen je bilo natancno lociranje starih, že znanih najdišc, pa tudi odkrivanje novih. Žal so bile obdelane le tri regije, med njimi Bela krajina, ki je bila v starejši železni dobi sestavni del dolenjske skupnosti.2 
Ker je bilo obmocje projekta, ki smo ga poimenovali Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem, zelo veliko - merilo je skoraj 3500 km2 - smo se odlocili za ekstenzivni terenski pregled. To je bil edini sprejemljiv nacin, da v doglednem casu obdelamo celoten teren. Ker tehnologij daljinskega zaznavanja še nismo imeli na razpolago, so bili dobri terenski cevlji in izurjeno oko glavni orodji pri odkrivanju in prostorskem umešcanju najdišc. Na metodološki pristop so vplivale tudi znacilnosti železnodobne poselitve, saj sta bili v jugovzhodni Sloveniji v halštatskem obdobju njeni glavni determinanti utrjena naselja na višinah in gomilna grobišca.
 Zaradi lažjega pristopa smo celotno obmocje projekta  razdelili na enote, ki so bile uveljavljene v Arheoloških najdišcih Slovenije.3 To nam je v marsicem olajšalo delo, saj je po istem principu urejena tudi dokumentacija v Arheološkemu katastru Slovenije (ARKAS), glavni podatkovni bazi Inštituta za arheologijo ZRC SAZU.4 Terenske preglede smo opravljali obicajno v februarju, marcu in aprilu, ko so bili pogoji zaradi vegetacije najugodnejši. Di-namika rekognosciranj je prikazana na sl. 1. 
Sledilo je kartiranje in merjenje najdišc. Zavedati se namrec moramo, da pred zacetkom projekta o naseljih in nekropolah nismo imeli ne natancnih lokacij, kaj šele podatkov o njihovi velikosti, obliki in casovnem razponu. Tudi ta proces je potekal bolj ali manj rocno s pomocjo busole in merilnega traku ter državnih temeljnih topografskih kart, vendar z dovolj veliko natancnostjo, da ni zaznati velikih odstopanj, tudi ce nacrte primerjamo z lidarskimi posnetki. 
Poseben segment raziskave so predstavljali arhivski viri. Za izkopavalci, ki so ob koncu devetnajstega in v dvaj­setem stoletju na Dolenjskem odpirali gomile, niso ostale le dragocene najdbe ampak tudi množica pisem, porocil in beležk, ki so zelo pomembni za študij poselitvenih struktur. Med glavnimi viri, ki vsebujejo na tisoce podatkov, so Pecnikova korespondenca z Dežmanom, Szombathyjem in Centralno komisijo, Schulzeva pisma Dežmanu in Hochstetterju, ter osebni arhivi Pecnika, Müllnerja, Rutarja, Žmavca in Kušljana, ki jih hranijo Naravoslovni muzej na Dunaju, Narodni muzej Slovenije, Arhiv Republike Slovenije ter Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Fotokopije vecine omenjenih dokumentov so tudi v arhivu starih izkopavalcev v Inštitutu za arheologijo Znanstve­noraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. S podatki iz arhivov smo lahko pojasnili vecino nejasnosti in napak, ki so se prikradle v ANSL in ARKAS. Nepogrešljivi so bili tudi pri objavah fondov arheološkega 
1 Dular, Tecco Hvala 2007. 2 Dular 1985. 3 ANSL 1975, pril. Generalna karta z mejami regij in sektorjev. 4 Tecco Hvala 1992, 62 s; Modrijan 1994, 31 ss. 

gradiva, ki ga hrani dunajski Naravoslovni muzej.5 Študiju arhivskih dokumentov, literature, terenskim pregledom in meritvam je sledila izdelava najdišcnih dosjejev, ki vsebujejo podatke o lokaciji, opis, potek raziskav, literaturo, topografske nacrte in fotodokumentacijo. Po vsaki sezoni jih je napisal in uredil avtor pricujoce publikacije. 
Katalog je ob koncu projekta štel 510 najdišc. Prevladovala so gomilna grobišca in utrjena naselja, za katera smo že rekli, da so glavna znacilnost železnodobne poselitve. Tako imenovana izvengradišcna poselitev, ki smo jo nekajkrat zaznali, je ostala v ozadju. Iskanje neutrjenih vasi, zaselkov in kmetij zahteva drugacen metodološki pri-stop, za katerega pa nismo imeli v okviru projekta ne financnih možnosti ne usposobljenih kadrov. Pricakovali smo, da bo nove podatke o tem segmentu poselitve prispevala gradnja slovenskega avtocestnega križa, ko so bile pri nas prvic uporabljene nove metode in tehnike arheoloških terenskih pregledov.6 Vendar je bil rezultat picel. Na celotni trasi, ki je pocez presekala jugovzhodno Slovenijo, je bila odkrita pešcica železnodobnih lokacij, pa še te so ležale znotraj gospodarskih obmocij že znanih središc. Isto lahko recemo za raziskave, ki so spremljale izgradnjo novih 
5 Npr. Dular, A. 1991; Dular 2003; Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004. 6 Djuric 2003b, 7 ss. 
industrijsko-obrtnih con in infrastrukturnih objektov. Vecinoma so bile odkrite najdbe iz erodiranih plasti, torej sekundarnih leg.7 Kažejo na poselitev bližnjih obmocij v prazgodovini, vendar pa bo treba plana oziroma neutrjena naselja šele najti in predvsem casovno opredeliti. To pa zaradi skromnih najdb in problematicnosti radiokarbonskih datacij, ki jim ostrino zamegljuje »halštatski plato«, ne bo lahka naloga. 
Vec novosti je prinesla tehnologija zracnega laserskega skeniranja, ki je pri našem projektu še nismo imeli na razpolago. Z njo je mogoce prepoznati tudi takšne strukture, ki so prostemu ocesu komaj vidne, na primer majhne terase, nasutja in vkope. Toda potrebne so tudi povratne informacije, pridobljene s terenskimi  pregledi in sondiranji.In kar je še bolj pomembno, nujna je natancna kronološka opredelitev ugotovljenih struktur. Šele nato jih lahko vkljucimo tudi v poselitvene analize oziroma na karte železnodobne krajine. 
Katalog iz leta 2007 smo razširili z nekaterimi najdišci na levem bregu Save, ki so nekoc spadala v krog do-lenjske železnodobne skupnosti.8 Vanj smo uvrstili tudi nova najdišca, odkrita po izidu knjige, vendar le tista, ki so jasno opredeljena v pozno bronasto in železno dobo. Dodaten pogoj za uvrstitev je bila prisotnost ostankov bivalnih struktur. Lokacij z razpršenimi najdbami iz koluvialnih plasti, ki so sicer dober indikator o prisotnosti takratnih ljudi, nismo upoštevali. Zunaj kataloga so ostala tudi vsa tista najdišca, ki niso doživela vsaj skromnih preliminarnih objav. 
Na koncu se moram zahvaliti vsem, ki so pomagali pri zbiranju gradiva za katalog najdišc jugovzhodne Slo­venije v železni dobi. Najprej dr. Borutu Križu in dr. Primožu Pavlinu, ki sta sodelovala pri vsakoletnih terenskih pregledih, ter dr. Anji Dular, ki je vodila rekognosciranja na zelo obsežnem kompleksu najdišc šmarješke okolice. Obcasno so se nam pridružili tudi dr. Dragan Božic, Danilo Brešcak, Janez Dirjec, dr. Marko Frelih, Pavle Kavšek, Ivan Puš, Zdenko Roškar in Boris Vicic. Neprecenljiva je bila pomoc dr. Sneže Tecco Hvala. Sodelovala je pri te­renskih pregledih, meritvah in izdelavi topografskih nacrtov, bila pa je tudi soavtorica monografije o Jugovzhodni Sloveniji v starejši železni dobi, ki sloni na podatkih, zbranih v pricujocem katalogu. 
Moja iskrena zahvala velja tudi Mateji Belak, ki je prevzela uredništvo knjige in jo vzorno pripravila za izid. 
V Ljubljani, jeseni 2020                                                          Janez Dular 
7 Kot primer naj navedemo raziskave na obmocju Velikega Vinjega vrha nad Belo Cerkvijo; Murko, Ciglar 2012, 28 s; Mason, Pintér 2013; Peterle Udovic 2014. Glej tudi Dular 2020, 401 ss, sl. 7.8 Dular 2009, 37, sl. 1. 

Katalog najdišc (od kat. št. 1 do 185) 
Pojasnila h Katalogu najdišc 
V pricujoci publikaciji smo obdržali zasnovo kataloga najdišc iz monografije janeza dularja in sneže tecco hvala Jugovzhodna Slovenija v starejši železni dobi, Opera Instituti Archaelogici Sloveniae 12, 2007. najdišca imajo torej iste kataloške številke in so urejena po enakem vrstnem redu. s tem je omogocena interakcija med obema publikacijama. nova najdišca (skupaj jih je 93) so oznacena s številko najbližje že upoštevane lokacije, dodana pa ji je crka (npr. 1a). 
Podatki o posameznem najdišcu si sledijo po naslednjem vrstnem redu: - Kataloška številka najdišca (okrajšava Kat. št.); - najdišce (praviloma ledinsko ime); - Kraj (praviloma ime najbližjega kraja); - ttn (številka lista temeljnega topografskega nacrta 1:5000; izjemoma 1:10.000); gauss-Krügerjevi koordinati 
y in x. - tip najdišca; - datacija; - opis; - arhivski viri; - literatura. 

Seznam kratic: 

ao nMs - arheološki oddelek narodnega muzeja slovenije; as - arhiv republike slovenije; iza ZRC saZu - inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra slovenske akademije znanosti in umetnosti; nhMW - naturhistorisches Museum Wien; nMs - narodni muzej slovenije; nuK - narodna in univerzitetna knjižnica. 
seZnaM najdišc 1. dela 
Kat. št. Najdišce Kraj Razdelek na karti (pril. 1) Stran 
1 ajdovšcina Zaboršt pri dolu 1 B 16, 17 1A -Brdo pri lukovici 2 A 18 1B gradiški hrib gradišce pri lukovici 2 A 19-21 1C Poganski britof gradišce pri lukovici 2 A 22 1D gusin gric trnjava 2 A 23 1E Kopa 1 Kompolje 2 A 24, 25 1F Kopa 2 Kompolje 2 A 26 1G gradišce Krajno Brdo 2 A 27 2 gradišce Podgora pri dolskem 1 B 28, 29 3 gradišce Zagorica pri dolskem 2 B 30 4 Pelinovec Križevska vas 2 B 31, 32 5 gorišca Zgornji Prekar 2 A 33, 34 6 gradišce dešen 2 A 35, 36 7 lestina Vace 3 A 37-39 8 Ravne njive Vace 3 A 40-43 8A Breg Kandrše 3 A 44 8B globel Klenik 3 A 45 8C Reber Vace 3 A 46 8D dol gora pri Pecah 3 A 47 9 Zgornja krona Vace 3 A 48-53 10 napredovec Klenik 3 A 54 11 Vodice Klenik 3 A 55 11A hrovašca Cvetež 3 A 56, 57 11B Perkljanovec Cvetež 3 A 58 12 smogorjev gozd Cvetež 3 A 59 13 apno Klenik 3 A 60, 61 14 laz Klenik 3 A 62, 63 15 Reber Klenik 3 A 64-73 16 hrastje Potok 3 A 74 17 gradišce Zagorje ob savi 4 A 75 17A Konec Zagorje ob savi 4 A 76 18 sv. gora Rovišce 3 A 77, 78 19 gradišce Rovišce 3 A 79 19A Preval Rovišce 3 A 80 19B Vrhek Vodice 4 A 81 19C Vrh Kal 4 B 82 19D špital šentlambert 4 B 83 20 Kidriceva cesta Zagorje ob savi 4 A 84 20A ocepkov hrib Zagorje ob savi 4 A 85 20B levstikova hiša Zagorje ob savi 4 A 86 20C -strahovlje 4 A 87 20D -šemnik 3 A 88 20E -suhi Potok 3 A 89 20F Volkova loka trbovlje 4 A 90 20G dobrna Retje 4 A 91 20H Bukova gora Retje 4 A 92 Kat. št. Najdišce Kraj Razdelek na karti (pril. 1) Stran 21 grobišce Kovk 5 A 93 21A Kovk Kovk 5 A 94, 95 21B Vrtaca Kovk 5 A 96 22 Roje orle 1 C 97, 98 23 Kotarjev peskokop Podmolnik 1 C 99 24 grmada Podmolnik 1 C 100 24A selska gmajna dole pri škofljici 1 C 101, 102 25 Molnik Podmolnik 1 C 103-106 26 Pleška hosta Podmolnik 1 C 107, 108 27 Pavšarjeva hosta Pleše 1 C 109 28 lampicev peskokop Podmolnik 1 C 110 29 Marecek Podmolnik 1 C 111, 112 30 gradišca Zagradišce 1 B 113 31 -jance 2 B 114 32 Mancin vrh tuji grm 2 B 115 33 jurjev britof Racica 2 B 116 34 Žitnice javor 2 C 117, 118 35 hribarjeva košenica Ravno brdo 2 C 119 36 lašcik Zgornja slivnica 1 C 120-123 37 Preloge Zgornja slivnica 1 C 124-128 38 Magdalenska gora 1 Zgornja slivnica 1 C 129 39 Magdalenska gora 2 Zgornja slivnica 1 C 130-134 40 Voselca hrastje 1 C 135, 136 41 -Perovo 1 C 137 41A hofer grosuplje 1 C 138 42 Železniška postaja grosuplje 1 C 139 43 skubicev vrt Pance 1 C 140 43A trešcak Pance 1 C 141 44 gradec Blecji Vrh 2 C 142, 143 44A -gorenje Brezovo 2 C 144 45 gradišce Vrh pri Višnji gori 2 C 145, 146 46 Mareca dula sela pri Višnji gori 2 C 147 47 Ravne sela pri Višnji gori 2 C 148 48 gradišce Žalna 2 C 149 49 -Višnja gora 2 C 150 49A -nova vas 2 D 151 50 Podsmreka 2 Podsmreka pri Višnji gori 2 C 152 51 Peskokop Podsmreka pri Višnji gori 2 C 153 51A Zglavnice Velika dobrava 2 C 154 52 Podsmreka 1 Podsmreka pri Višnji gori 2 C 155 53 Vinji hrib Vino 1 C 156 54 Velika senožet gradišce nad Pijavo gorico 1 D 157 55 Bezeg gradišce nad Pijavo gorico 1 D 158-160 56 Zajceva hiša udje 1 D 161 57 gradišnica Podtabor pri grosupljem 1 D 162, 163 58 lenticeva hiša spodnja slivnica 1 D 164 59 gradišce spodnja slivnica 1 D 165, 166 60 Zavrh spodnja slivnica 1 D 167 Kat. št. Najdišce Kraj Razdelek na karti (pril. 1) Stran 61 gora Mali locnik 1 D 168, 169 62 gradišce sloka gora 1 D 170, 171 63 Kopanj Velika Racna 2 D 172, 173 64 limberk Velika Racna 1 D 174, 175 64A -Vodice 1 D 176 65 -Mala Racna 2 D 177 66 -gorenji log 3 B 178 67 sitarjevec litija 3 B 179, 180 68 Cvingar Breg pri litiji 3 B 181 69 Zavrh Mamolj 3 B 182 70 stonar Mamolj 3 B 183 71 -Zgornji Mamolj 3 B 184 72 spodnji dol Polšnik 4 B 185 73 sv. jurij Polšnik 4 B 186 74 sv. lenart Rodež 4 B 187, 188 75 Kucenberg Podkum 4 B 189 76 šumberk Vintarjevec 3 C 190 77 Roje Podroje 3 C 191 78 gradišce Vintarjevec 3 C 192, 193 79 sv. Peter Vintarjevec 3 C 194 80 sv. lambert Pristava nad sticno 3 C 195, 196 81 Pancicev vrh javorje 3 C 197, 198 82 Perovškov hrib Mala Kostrevnica 3 B 199 82A Pajkov hrib Mala Kostrevnica 3 B 200 83 teroh jelše 3 B 201 84 Bukovna Mala Kostrevnica 3 B 202 85 ograja Mala Kostrevnica 3 B 203 86 Krvica Velika Kostrevnica 3 B 204 87 grmadca jelše 3 B 205 88 gradišca jelše 3 B 206, 207 89 dobravcev vinograd Velika Kostrevnica 3 C 208 90 Podbukovje lupinica 3 C 209 91 -Vinji Vrh 3 C 210 92 gradišce Primskovo 3 C 211-214 93 namrova hosta Zaboršt pri šentvidu 3 C 215 94 samostan sticna 3 C 216 94A Kojina Vir pri sticni 3 C 217 95 gradišce Mekinje nad sticno 3 C 218, 219 96 Cvinger Vir pri sticni 3 C 220-226 97 dole Pristavlja vas 3 C 227 98 gomile griže pri sticni 3 C 228-232 99 Marjanov hrib studenec 3 C 233 99A sv. jožef ivancna gorica 3 C 234 100 šrajeva hosta Velike Pece 3 D 235 101 Brezovski klanec Radohova vas 3 C 236, 237 102 Vencljev hrib Radohova vas 3 C 238, 239 103 špajpil Radohova vas 3 C 240 104 Brezje Radohova vas 3 C 241 Kat. št. Najdišce Kraj Razdelek na karti (pril. 1) Stran 105 gaberje grm 3 C 242 106 Bucarjev hrib sela pri dobu 3 D 243, 244 107 Pule Pristavica pri Velikem gabru 3 D 245 108 Reber 1 Zagorica pri Velikem gabru 3 D 246 109 Reber 2 Zagorica pri Velikem gabru 3 D 247 110 Medvedjek Veliki gaber 3 D 248, 249 111 Košcakov vrt Znojile pri Krki 2 D 250 112 Korinjski hrib Veliki Korinj 2 D 251, 252 113 -Veliki Korinj 2 E 253 114 -Mali Korinj 2 E 254 115 straža cešnjice 3 D 255 116 -Valicna vas 3 D 256 117 ulice Valicna vas 3 D 257 118 Zadinec Valicna vas 3 D 258, 259 119 gradišce Valicna vas 3 D 260-263 119A Peskokop Poljane pri Žužemberku 3 D 264 120 lešenbert hohovica 4 C 265 121 Rojska hosta Moravce pri gabrovki 4 C 266 122 Roje Moravce pri gabrovki 4 C 267, 268 123 Zagrac Vodice pri gabrovki 4 C 269, 270 124 Kostjavec tihaboj 4 C 271, 272 125 Makote Brezovo 4 C 273 126 špicasti hrib dole pri litiji 4 C 274, 275 127 Bohincev hrib dole pri litiji 4 C 276 128 Celestinova hiša dole pri litiji 4 B 277 129 Berinjek dole pri litiji 4 B 278 130 Kavcev hrib suhadole 4 B 279 131 gradišce suhadole 4 C 280, 281 132 Furije dobovica 4 B 282 133 ajdov grob svibno 5 B 283 134 topliška skala jagnenica 5 B 284 135 gradec jagnenica 5 B 285 136 Kržišce jagnenica 5 B 286, 287 137 Kopališce stari dvor 5 B 288 138 sava Zidani most 5 B 289 138A Mirt Veliko širje 6 B 290 139 starina jelovo 5 B 291 140 Vranski hrib jelovo 5 B 292, 293 141 Marof dobrava 5 B 294 142 dobrava hotemež 6 B 295 143 Krokarjev hrib Budna vas 5 B 296 144 sv. Martin Kal 5 C 297, 298 145 Pasjek Podboršt 5 C 299 146 Videmska gorica Birna vas 5 C 300 147 takpav Birna vas 5 C 301 148 hrib novi grad 6 C 302 149 Volcje jame Vrh pri Boštanju 6 C 303 150 Velika dobrava šmarcna 6 B 304, 305 Kat. št. Najdišce Kraj Razdelek na karti (pril. 1) Stran 151 gradec Razbor 6 B 306 152 hrib apnenik pri Boštanju 6 C 307, 308 153 gavge Boštanj 6 C 309, 310 154 Zemljak Vrh pri Boštanju 6 C 311, 312 155 šcit dolenji Boštanj 6 C 313, 314 156 gorenjceve groblje dolenji Boštanj 6 C 315, 316 157 grmašca lukovec 6 C 317, 318 158 Kržišce lukovec 6 C 319, 320 159 Kosmatec Preska 6 C 321, 322 160 Kluški vrh drušce 6 C 323, 324 161 škoporceva hosta jeperjek 6 C 325, 326 162 gomila slancji vrh 6 C 327 163 gradec otavnik 6 C 328, 329 164 Mlake sv. Primož 6 C 330 165 gorenja hosta gornje orle 7 C 331 166 Bucni vrh gornje orle 7 C 332 166A javorje dolnje impolje 7 C 333, 334 167 Zakljuci Velika hubajnica 6 C 335, 336 168 Raguše osredek pri hubajnici 7 C 337, 338 169 jesihova hiša Mala hubajnica 6 C 339, 340 170 Boben hrib Zavratec 7 C 341, 342 171 ticnica studenec 7 C 343-346 172 gomile Rovišce 7 C 347, 348 173 Kocnik segonje 6 D 349, 350 174 lapor Bucka 6 D 351 175 legarje gorenje Radulje 7 C 352 176 Bukovje Brezovo 7 C 353, 354 177 Mlakarjeva hosta Koritnica 7 C 355, 356 178 obrceva hosta Brezje pri Raki 7 D 357 179 jermena Brezje pri Raki 7 D 358 180 Vinji vrh Raka 7 D 359, 360 180A Buce Raka 7 C 361 181 iljaševa hosta Brezje pri Raki 7 D 362, 363 182 -stranje 7 B 364 183 Polžev hrib gorenji leskovec 7 B 365 184 gradec gorenji leskovec 7 B 366, 367 185 okrog Krajna brda 7 C 368 
Kat. št.: 1 
Najdišce: ajdovšcina. Kraj: Zaboršt pri dolu. TTN5: ljubljana s-28; gKY: 472436 - gKX: 106489. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: pozna bronasta doba, mlajša železna doba, 
rimska doba. 
Opis 
severno od dola pri ljubljani obroblja dolino save vec kopastih vrhov, med katerimi je ajdovšcina (495 m) najvišja. hrib ima dva vrhova, ki ju locuje blago sedlo. Pobocja na vzhodu in zahodu so dokaj strma, dostop z juga in severozahoda pa je razmeroma ugoden. 
ostanki naselja so ohranjeni na severnem, višjem predelu hriba, kjer je teren preoblikovan v manjši plato. od nekdanjega utrdbenega sistema se je ohranila le pol-krožna terasa, ki na severni strani zelo jasno zakljucuje naselje, medtem ko se na vzhodu in zahodu postopoma iztece v strmih pobocjih (sl. 1/1, 1/2). na preostalem delu ajdovšcine sledovi oboda niso ohranjeni, ceprav je pricakovati, da je naselje zaobjelo tudi bližnji južni vrh (473 m). 
notranjost za polkrožnim nasipom je skoraj ravna, proti jugu, kjer se pobocje prevesi v sedlo, pa je površina zelo razdrapana. tu nam je uspelo ugotoviti tri manjše terase, ki jih obrobljajo približno 3 m široke ježe. 
na platoju je vec vkopov, manjši jarki pa so tudi na nasipu. ceprav vkopi ne segajo globoko in so bili ocitno izkopani v vojaške namene, je v njih vidna vrhnja struktura nasipa. Pod plastjo crnega humusa se namrec pojavljajo kamni, tako da lahko s precejšnjo verjetnostjo predpostavljamo, da sredina nasipa ni bila samo zemljena. 
Potek raziskav 
Prvi podatek o naselju na ajdovšcini je priobcil simon Rutar (Rutar, 1897, 187). Kasnejše objave najdišce le omenjajo in ne prinašajo bistvenih novosti, ki bi bile pomembne za topografijo najdišca (Pecnik, 1904, 129; Müllner, 1909, 58; Gabrovec, 1975, 177). leta 1981 je da­vorin Vuga na platoju na severnem vrhu izkopal manjšo sondo. Pod gozdnim humusom je bila rumenorjava ilovnata zemlja in v njej odlomki loncenine. Ponovno sondiranje so leta 2000 opravili sodelavci inštituta za arheologijo v okviru projekta Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem. izkazalo se je, da sta bila poselje­na oba vrhova. V sondi 1, izkopani na severnem vrhu, so bile odkrite razmeroma mocne kulturne plasti in ostanki dveh kamnitih zidov. datacija spodnjega zidu ni povsem jasna, zgornji, bolje ohranjen (širina 90-100 cm), pa sodi v poznolatenski cas. nekaj detektorskih najdb kaže na obcasno obljudenost ajdovšcine tudi v rimskem casu (Pavlin, Dular 2007, 66 ss). 

Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 255, sl. 145. gabrovec 1975, Zaboršt pri dolu. – V: ANSL, 177. Müllner, 1909, 58. Pecnik, 1904, 129. Rutar, 1897, 187. Pavlin, dular 2007, 66 ss. 


Sl. 1/2: ajdovšcina nad Zaborštom pri dolu; pozicija naselja (vir: atlas okolja © aRso). M. = 1:5000. 

Sl. 1/3: ajdovšcina nad Zaborštom pri dolu; pogled z jugovzhoda. Foto janez dular (2020). 
Kat. št.: 1A Opis Najdišce: ? sadnikarjeva zbirka v Kamniku hrani z Brda pri Kraj: Brdo pri lukovici. lukovici (sl. 1A/1) fragmentirano colnicasto fibulo. ožji TTN5: litija 1; gKY: 472436 - gKX: 106489 (središce najdišcni podatki niso znani (Gabrovec 1965, 101, t. 7: 6). 
naselja). Tip najdišca: posamicna najdba. Literatura Datacija: starejša železna doba. gabrovec 1965, 101, t. 7: 6. 
gabrovec 1975, Brdo pri lukovici. - V: ANSL, 192. 


Sl. 1A/1: Brdo pri lukovici; bližnja okolica vasi (vir: atlas okolja © aRso). M. = 1:5000. 
Kat. št.: 1B 
Najdišce: gradiški hrib. Kraj: gradišce pri lukovici. TTN5: litija 1; gKY: 477830 - gKX: 113848. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: starejša železna doba, mlajša železna doba, 
poznoanticna doba? 
Opis 
naselje je umešceno na vrh kopastega hriba, ki se južno od trnjave strmo dviga iz dolin Radomlje in drtijšcice, medtem ko z južne strani višinska razlika ni tako izrazita (sl. 1B/1, 1B/2) . dobro sta ohranjeni zlasti severna in zahodna stranica, medtem ko je na južni stra­ni nasip zaradi obdelovanja polj precej spremenjen. na dveh odsekih je celo zdrsnil po pobocju, zato sta v obodu vidni krajši vrzeli (sl. 1B/3). nacet je tudi skrajni jugo­zahodni vogal, saj se je vanj zajedla škarpa podružnicne cerkve sv. Marjete. Potek zahodnega oboda se v sredini mocneje zalomi. na tem mestu je bil morda nekdanji vhod v naselje, medtem ko je sedanja pot najverjetneje nastala kasneje. 
dve terasi sta na lidarskem posnetku vidni tudi na severnem gozdnatem pobocju gradiškega hriba (sl. 1B/2). Poskusno sondiranje zgornje leta 1984 ni dalo pozitivnih rezultatov (Frelih 1985, 202). terasa naj bi po pripovedovanju domacinov nastala z obdelovanjem, kar pa je malo verjetno. 
Prostran teren se v notranjosti naselja od jugo­zahoda postopoma dviga proti najvišji vzpetini (488 m). Vecino prostora zavzemajo polja, medtem ko je skrajni vzhodni del porasel z mešanim gozdom. 
Potek raziskav 
Prvi omenja naselje a. Müllner, ki je na obodu na vec mestih opazil malto, pomešano z drobci opeke. Pravi tudi, da so obzidje svoj cas uporabili za kamnolom pri gradnji bližnje cerkve, kamne pa so od tu še vedno odnašali tudi domacini (Müllner 1879, 85). 
V osemdesetih letih dvajsetega stoletja so desno od kolovoza, ki danes pripelje v naselje, v dolžini desetih metrov poravnali teren in s tem unicili nasip. Zašcitno izkopavanje, ki ga je septembra 1984 na tem mestu opra­vil Zavod za spomeniško varstvo iz Kranja, je pokazalo, da so bile nekdanje strukture v celoti odstranjene, saj so pod rušo zadeli le na ilovico in skalnato podlago. od najdb omenjajo nekaj fragmentov loncenine, vijcek in ostanke žganine, ki so ticali v skalni razpoki (Frelih 1985, 200 ss, sl. 11). 


Sl. 1B/1: gradiški hrib nad gradišcem pri lukovici; pogled na naselje z juga. Foto: janez dular (2019). Sl. 1B/2: gradiški hrib nad gradišcem pri lukovici; pozicija naselja (osnova: atlas okolja © aRso). M. = 1:5000. 

nekako na istem predelu obzidja naj bi po pripove-Literatura dovanju domacinov leta 1922 našli tudi železne latenske Frelih 1985, 200 ss, sl. 11. mece (Frelih 1985, 200). ali gre za grobove, kot meni gabrovec 1965, 103, 713:1-4. stane gabrovec, oziroma depojsko najdbo, ni jasno gabrovec 1975, lukovica. - V: ANSL, 192. (Gabrovec 1965, 103, 713:1-4). Müllner 1879, 85. 
tri manjše sonde (1 x 1 m) so izkopali tudi v zgor-Zupancic 1975, gradišce pri lukovici. - V: ANSL, 192. njem delu naselja, ki pa so bile vse negativne (Frelih 1985, 202). 

Sl. 1B/3: gradiški hrib nad gradišcem pri lukovici; nacrt naselja. M. 1:2500. 

Sl. 1B/4: gradiški hrib nad gradišcem pri lukovici; mesto domnevnega vhoda. Foto janez dular (2019). 
Kat. št.: 1C 
Najdišce: Poganski britof. Kraj: gradišce pri lukovici. TTN5: litija 1; gKY: 477605 - gKX: 113777. Tip najdišca: gomilno grobišce, plano grobišce. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
grobišce se je nahajalo zahodno od podružnicne cerkve sv. Marjete na ledini, ki ji domacini pravijo Po-ganski britof (Stražar 1985, 66). danes je na tem mestu spomenik padlim v drugi svetovni vojni, vodohran in stanovanjska hiša, od nekdanjih gomil pa ni vidnih no-benih sledov (sl. 1C/1). ni izkljuceno, da je bilo grobišce tudi plano s skeletnimi pokopi. 
Potek raziskav 
dragotin dežman omenja v porocilu, ki ga je ob-javil hochstetter, blizu cerkve sv. Marjete vec gomil, ki pa so jih kmetje pred leti odstranili (Hochstetter 1879, 551 s). Pri tem so našli bronaste obroce, železne sulicne osti in razbite posode. leta 1879 je eno od gomilam podobnih vzpetin po njegovem narocilu prekopal kajžar Korošec ter našel skelet, ob njem pa jantarno ogrlico, železno sulicno ost, ukrivljen železen nož, fragmente bronastih zapestnic in ostanke posod. Predmeti so pri­speli v ljubljanski muzej, objavil jih je stane gabrovec (Gabrovec 1965, 101, t. 12: 1-5). 
na nadaljnje tri grobove so naleteli leta 1993 pri izkopu temeljev za novo hišo na parceli 864/3 k. o. spod­nje Koseze, ki leži jugozahodno od spomenika oziroma bližnjega vodohrana. ob skeletu št. 1 so na njegovi desni strani ležale kosti skrcene sprednje leve konjske noge, medtem ko je ob uniceni lobanji skeleta 3 ležala certoška fibula, ob levem stopalu keramicni lonec in ob desni go-lenici železna sulicna ost. Po pripovedovanju domacinov so vec grobov unicili tudi pri gradnji vodnega zbiralnika (Sagadin 1997, 148 s). 
Literatura 
gabrovec 1965, 101, t. 12: 1-5. hochstetter 1879, 551 s. sagadin 1997, 148 s. stražar 1985, 66. Zupancic 1975, gradišce pri lukovici. - V: ANSL, 192. 


Kat. št.: 1D 
Najdišce: gusin gric. Kraj: trnjava. TTN5: litija 1; gKY: 478303 - gKX: 114256. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
leta 1879 je kmet Matija jere v trnjavi na vzpe­tini gusin gric, ki je obronek Kope tik nad dunajsko državno cesto, pri poljskem delu na novi njivi našel skeletni grob z bronastim okrasjem (vir 1; dežmanovo porocilo v: Hochstetter 1879, 553). dve samostrelni fibuli in bronasta votla zapestnica so prišli v deželni muzej. Kasnejša izkopavanja, ki jih je na tem mestu po dežmanovem narocilu opravil Ferdinand schulz, niso dala rezultatov. našel je le sledi oglja. najdbe je objavil stane gabrovec (Gabrovec 1965, 101, t. 11: 4-6). danes ledinsko ime v vasi ni vec poznano, zato ga je težko umestiti v prostor. V poštev prideta oba obronka Kope oziroma Kompoljskega hriba na vzhodni strani trnjave: prvi je danes pozidan, v drugega pa se je mocno zajedel opušcen peskokop (sl. 1D/1). 
Arhivski vir (vir 1) Pismo dežmana hochstetterju z dne 9. 12. 1879 
(arhiv nMs 1879/130). 
Literatura 
gabrovec 1965, 101, t. 11: 4-6. gabrovec 1975, trnjava. - V: ANSL, 192. hochstetter 1879, 553. 


Kat. št.: 1E 
Najdišce: Kopa 1. Kraj: Kompolje. TTN5: litija 1; gKY: 479000 - gKX: 114708. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
severno od vasi Kompolje se iz dolin Radomlje in Zlatopoljšcice dviga podolgovat hrbet (sl. 1E/1), ki ima dve imeni: zahodni polovici pravijo domacini Reber (toponim je zabeležen tudi na ttn5), vzhodni, višji predel s koto 578,6 m pa je na topografskih kartah oznacen kot Kopa. naselje je bilo umešceno na zahodni del grebena, torej na Reber. njegova pobocja z vseh strani strmo padajo v dolino, zato za poselitev ni bilo veliko primernega prostora. obliko naselja je narekovala konfiguracija zemljišca (sl. 1E/2). na severni strani ni bilo utrjeno, saj se greben tako naglo in strmo prevesi v dolino, da fortifikacije niso bile potrebne. drugace je oblikovana južna stran. tu se preko pobocja vlece rob nasutja, za katerim je nastala lepa, do 15 m široka terasa. Vidna je zlasti v zahodnem delu naselja, medtem ko se proti vzhodu postopoma oži in iztece ob robu strmega žleba (sl. 1E/3). 
teren v notranjosti naselja je kljub terasi strm. naklon so na nekaj mestih ublažili z manjšimi tera­sami, na katerih so najverjetneje stale hiše. sicer pa je zemljišce tudi v notranjosti skalovito, kar velja še posebej za obmocje samega vrha, kjer štrlijo iz tal tudi vecje naravne skale. 
Pod obodom naselja je tik nad kolovozom, ki prec­ka južno pobocje, na površju viden še en rahel prelom, za katerega pa ni mogoce reci, da je delo cloveških rok. Vprašanje bi pojasnilo sondiranje. 
Potek raziskav 
Kot je razbrati iz arhivskih virov, ki mi jih je lju­beznivo odstopil kolega dragan Božic, je v naselju, za katerega se je v literaturi uveljavilo ime Kopa, na pobudo kustosa dežmana julija 1879 kopal kajžar Korošec iz Kompolj (vir 1). Za raziskavo se je odlocil zato, ker je izvedel, da je bila pred desetletji na hribu najdena negov-ska celada (glej najdišce Kopa 2 - kat. št. 1F). Korošec je na vec mestih naredil manjše luknje in naletel na zidovje in kosti; najdbe je predal ljubljanskemu muzeju. septembra je dežman na Kopo poslal še preparatorja schulza, ki je z vec delavci kopal dva dni (vir 2). Kot zanimivost naj omenimo še to, da si je 5. septembra v spremstvu dežmana izkopavanje ogledal znani angleški prazgodovinar john evans, ki je prav takrat z družino preko ljubljane potoval v italijo. schulz je v globini 2-3 m poleg suhozida, oglja, živalskih kosti in crepinj našel še bronasto fibulo in trirobo pušcicno ost. Zid je bil narejen s kamnitimi bloki iz kvarcitne skale, ki se dobi v globacah severno od Kope (dežmanovo porocilo v: Hochstetter 1879, 552). najdbe je objavil stane gabrovec (Gabrovec 1965, 101, t. 10; 11: 7-10). schulzevi vkopi na obodu so še danes dobro vidni. 
Arhivska vira (vir 1) Pismo Carla (Päuerja) dežmanu z dne 15. 7. 1879 
(arhiv nMs 1879/109. (vir 2) F. schulz, auslagen bei den ausgrabungen in 
lukovic, Zelimle u. heiligenberg 1879 (arhiv nMs 
1879/191). 
Literatura 
gabrovec 1965, 101, t. 11: 7-10. gabrovec 1975, trnjava. - V: ANSL, 192. hochstetter 1879, 552. 


Sl. 1E/1: Kopa nad Kompoljem; pogled na naselje z jugovzhoda (desni vrh). Foto: janez dular (2019). Sl. 1E/2: Kopa 1 nad Kompoljem; pozicija naselja (vir: atlas okolja © aRso). M. = 1:5000. 


Sl. 1E/3: Kopa 1 nad Kompoljem; nacrt naselja. M. 1:2500. 
Kat. št.: 1F 
Najdišce: Kopa 2. Kraj: Kompolje. TTN5: litija 1; gKY: 479246 - gKX: 114617. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Kot lahko razberemo iz arhivskih virov, ki mi jih je posredoval kolega dragan Božic, so domacini leta 1819 na Rebri, strmem grebenu, ki se dviga nad vasjo Kompolje, našli v globini treh cevljev vec kosti, potem pa v njihovi bližini še cloveško okostje. na lobanji je ležala bronasta celada, poleg okostja pa sulica. izkopali so še vec bronastih kosov, od katerih jih je nekaj prišlo v ljubljanski muzej (vir 1). 
najdba je ostala dolgo casa v spominu domacinov, verjetno zato, ker so celado posadili na glavo lesene moške figure, ki je krasila vodnjak v bližnji lukovici. Vse to je dežmanu leta 1879 v pismu sporocil njegov necak Carl, ki pa vrha, na katerem je bil grob z negovsko celado najden, ni poimenoval Reber ampak Kopa (vir 2). Pod tem imenom je nato najdišce prišlo v strokovno literaturo (dežmanovo porocilo v: Hochstetter 1879, 552; Deschmann 1888, 85). 
Kje natanko na Rebri oziroma sosednji Kopi je bila celada najdena, danes ni vec mogoce ugotoviti. Zane-sljivo ne v naselju (glej najdišce Kopa 1, kat. št. 1e), saj gre za grobno najdbo. V poštev bi torej prišel eden od grebenov, ki se na južni strani hriba spušcajo v dolino. da je to vsekakor možno, kažejo najnovejše detektor­ske najdbe, ki so prišle na dan na skrajnem vzhodnem grebenu hriba tik nad ostrim zavojem tamkajšnje poti (sl. 1F/1). Zašcitni izkop, ki so ga opravili sodelavci Centra za preventivno arheologijo, je namrec potrdil obstoj grobišca. Mikavna je misel, da je bil grob vojšcaka z negovsko celado najden prav na tem obmocju, žal pa nam za tako trditev manjkajo zanesljivi dokazi. 
Arhivska vira 
(vir 1) j. n. auerperger, Beschreibung des ortes am Reber - 30. 6. 1823 (arhiv nMs 1823/279. (vir 2) Pismo Carla (Päuerja) dežmanu z dne 11. 3. 1879 
(arhiv nMs 1879/197). 
Literatura 
deschmann 1888, 85. deschmann, hochstetter 1879, 19. gabrovec 1965, 101, t. 10. gabrovec 1975, trnjava. - V: ANSL, 192. hochstetter 1879, 552. 


Kat. št.: 1G 
Najdišce: gradišce. Kraj: Krajno Brdo. TTN5: gornji grad 43; gKY: 482545 - gKX: 115300. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: prazgodovina? 
Opis 
naselje leži v hribovju severovzhodno od vasi Krajno Brdo na vrhu kopastega z gozdom porašcenega hriba. Pod njim sta na sedlu dve kmetiji. gradišce ima ovalno obliko z jasnim obodom, ki mu lahko sledimo po robu strme ježe, visoke 2-3 m (sl. 1G/1, 1G/2). Vhod je bil na zahodni strani, kjer pripelje na vrh tudi sedanja pot. Z ene strani je bil varovan z nasipom, z nasprotne pa z nasipom in okopom. 
na severovzhodni strani tece vzporedno z glavnim nasipom še dodaten nasip, ki na obeh koncih izgine v pobocju. takšna struktura ni obicajna za prazgodovin-ska gradišca. 
Potek raziskav 
gradišce nad Krajnim Brdom omenja F. šumi (Šu­mi 1879, 286). leta 1981 so sodelavci inštituta za arheo­logijo naselje izmerili, hkrati pa v njegovi notranjosti izkopali dve manjši sondi. obe sta pokazali podobno strukturo nasutij: pod plastjo gozdnega humusa je bila ilovnata zemlja in na dnu geološka osnova iz škrilja. najdb ni bilo. casovna opredelitev naselja ostaja zato neznana. 

Literatura 
šumi 1879, 286. truhlar 1975, Krajno Brdo. - V: ANSL, 192. 


Kat. št.: 2 
Najdišce: gradišce. Kraj: Podgora pri dolskem. TTN5: ljubljana s-39; gKY: 474130 – gKX: 105800. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: neopredeljeno. 
Opis 
naselje leži na grebenu, ki se spušca od severa proti jugu, tik nad vasjo Podgora pri dolskem. teren za poselitev ni najbolj primeren, saj je na njem bolj malo ravnega prostora. nasip je najbolje viden na severnem, najvišjem delu gradišca, kjer se je nad manjšim sedlom nasutje deloma ohranilo kot rahel okop (sl. 2/1; 2/2). obod je dokaj jasen tudi na vzhodu,  kjer se za robom vlece manjša proti jugu nagnjena terasa, ki po blagem zavoju izgine v pobocju. 
Približno 50 m nižje poteka preko hrbta še en precen nasip. tudi za njim je nastala nagnjena terasa. sicer pa je površina v notranjosti naselja zelo razgibana, polna vmesnih nasipov in kucljev, ki so morda ostanki nekdanjih naselbinskih teras. 
Potek raziskav 
najdišce omenja t. Bregant in sicer pod imenom uckarjevo gradišce (Bregant 1956, 439). davorin Vuga je leta 1981 na terasi na vzhodni strani gradišca izkopal manjšo sondo, ki pa je bila negativna. 
Literatura 
Bregant 1956, 439. dular, tecco hvala 2007, 255, sl. 146. Zupancic 1975, Klece. – V: ANSL, 177. 



Sl. 2/2: gradišce nad Podgoro pri dolskem; pozicija naselja (vir: atlas okolja © aRso). M. = 1:5000. 

Sl. 2/3: gradišce nad Podgoro pri dolskem; pogled z jugozahoda. Foto janez dular (2020). 
Kat. št.: 3 
Najdišce: gradišce. Kraj: Zagorica pri dolskem. TTN5: litija 21; gKY: 477862 - gKX: 106493. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: neopredeljeno. 
Opis 
naselje leži globoko v grapi pod vasjo Zagorica pri dolskem in sicer na majhnem kopastem gricu, pod katerim se zacenja jožetov graben (sl. 3/1). Poselitveni sledovi so se ohranili v obliki štirih teras, ki se od najvišje tocke stopnicasto spušcajo proti jugu (sl. 3/2). glede na to, da je vzpetina v bistvu podolgovat in ozek greben, so ozke tudi terase. njihova oblika je dobro prilagojena konfiguraciji terena. na severni strani, kjer je dostop na gradišce najlažji, je morda vrh kuclja umetno dodelan, saj je na tem mestu obod ohranjen kot rahlo dvignjen okop. 
Potek raziskav 
Za gradišce smo izvedeli pri terenskem pregledu leta 1995. Pred tem ni bilo znano. 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 255 s, sl. 147. 



Sl. 3/1: gradišce pod Zagorico pri dolskem; pozicija naselja (osnova: ttn5 © guRs). M. = 1:5000. 
Kat. št.: 4 
Najdišce: Pelinovec. Kraj: Križevska vas. TTN5: litija 21; gKY: 478192 - gKX: 107658. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: prazgodovina. 
Opis 
naselje leži na zahodnem odrastku grebena Cicelj, severno od Križevske vasi (sl. 4/1). ima podolgovato obliko. na južni strani, kjer je huda strmina, ni bilo utrjeno. drugacna je situacija na vzhodu. tu je namrec ohranjena najprej lepa terasa, ki pa preide kmalu v kamnit okop (sl. 4/2). Mocno utrjena vzhodna stran je bila ocitno nujna zaradi lahkega dostopa, saj se vlece vzhodno od naselja plošcat in razmeroma širok hrbet. V severovzhodnem vogalu, ki je skalovit, preide okop zopet v teraso. ta se nato vlece preko cele severne strani Pelinovca. ježa pod teraso je široka do 7 m. na skrajni zahodni strani se obod naselja zakljuci z manjšim kam­nitim okopom, ki pa poteka vzporedno s strmino in sicer tako, da je nastal med njim in južnim robom le nekaj metrov širok koridor. ce je bil morda prav tu vhod v naselje, brez raziskovalnega posega ni mogoce ugotoviti. 
notranjost naselja je prostrana in se postopoma spušca od vzhoda proti zahodu. okop na vzhodu poteka prav preko najvišje tocke Pelinovca, s cemer je bila v fortifikacijo ucinkovito vkljucena tudi naravna obliko­vanost hriba. najlepši prostor za poselitev se razteza na terasi za severnim robom naselja. 
Potek raziskav 
naselje je prvic omenjeno leta 1966 (Ribic 1966, 194). leta 1981 je davorin Vuga v njegovi notranjosti izkopal manjšo sondo in ugotovil, da je pod gozdnim humusom enotna rjava ilovnata zemlja, v njej pa frag-menti lepa, glinastih svitkov, razbite živalske kosti, oglje in železova žlindra. 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 255 s, sl. 149. Ribic 1966, 194. Zupancic 1975, Križevska vas. – V: ANSL, 177. 



Sl. 4/2: Pelinovec nad Križevsko vasjo; nacrt naselja (po dular, tecco hvala 2007). M. = 1:2500. 

Sl. 4/3:  Pelinovec nad Križevsko vasjo; pogled z juga. Foto janez dular (2020). 
Kat. št.: 5 
Najdišce: gorišca. Kraj: Zgornji Prekar. TTN5: litija 23; gKY: 482208 - gKX: 108159. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: prazgodovina. 
Opis 
naselbina na gorišci nad Zgornjim Prekarjem je postavljena na enega od vrhov podolžnega grebena (kota 698 m), ki deli dolino save od Moravške kotline. Pobocja grebena so strma, tako da je naselje že po naravi dobro zavarovano. to velja še posebej za južno stran hriba, medtem ko je dostop s severa in zahoda precej bolj ugoden. 
teren, na katerem stoji naselje, je skoraj raven. Vrh je namrec preoblikovan v lep plato, ki ga na vzhodni in zahodni strani omejuje potek nekdanjega obzidja, proti jugu pa se zakljucuje na robu skalnatega pobocja. Zdi se, da na tej strani naselje prav zaradi strmine ni bilo posebej utrjeno. Pac pa sta bili zanesljivo branjeni ostali dve stranici, kjer je obzidju še vedno možno slediti po robu lepe terase, ki preide na nekaj mestih v dvignjen okop (sl. 5/1). na predelih, kjer je okop izrazitejši, štrle iz njega posamicni kamni. 

Potek obzidja je naravnan tako, na nasipa verno spremljata konfiguracijo tal. to velja še zlasti za vzhodno stranico, ki je postavljena prav na rob globlje vrtace, zato je v obrambni sistem ucinkovito vkljucena tudi njena strmina. 


Kje je bil vhod v naselje, ni jasno, domnevamo ga lahko v jugozahodnem vogalu, kjer je med zakljuckom zahodnega okopa in robom pobocja 2 m široka vrzel. 
Potek raziskav 
naselje je bilo odkrito pri topografskem pregledu leta 1977. Ko so na vrhu v osemdesetih letih postavili televizijski pretvornik, so z gradnjo ceste poškodovali najdišce. Zašcitni poseg Zavoda za spomeniško varstvo iz Kranja je pokazal, da je imelo naselje kamnito obzid­je, ki je bilo debelo približno 2 m (Sagadin 1984, 206; Sagadin 1985, 210 ss). Ker gradivo še ni bilo strokovno obdelano, casovna opredelitev naselja ni dokoncna (zanesljivo je bila ugotovljena pozna bronasta doba, morda tudi železna). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 256, sl. 148. sagadin 1984, 206. sagadin 1985, 210 ss. 


Sl. 5/3: gorišca nad Zgornjim Prekarjem; pogled s severovzhoda. Foto janez dular (2020). 
Kat. št.: 6 
Najdišce: gradišce. Kraj: dešen. TTN5: litija 23; gKY: 483179 - gKX: 108701. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: bakrena doba, starejša železna doba, pozno­
anticna doba. 
Opis 
gradišce je vrh kopaste oblike, ki se iz Zasavskega hribovja dviga severno od vasi dešen (sl. 6/1). naselje ima nepravilno trikotno obliko in je bilo utrjeno le na severni strani. Vzhodni in južni del hriba je namrec tako strm, da fortifikacij na teh predelih ni bilo treba graditi (sl. 6/2). Robovi pobocij so dokaj skalnati, kar velja še zlasti za skrajni južni del naselja, s katerega je lep pogled na dolino save. 
nasip na severni strani ima polkrožno obliko (sl. 6/3). na zacetku ni izrazit, po tridesetih metrih pa postane mocnejši, tako da je za njim nastala približno 12 m široka terasa. Polkrožni nasip preide na vzhodni strani gradišca v 4-5 m širok kamnit okop, ki v nadalje­vanju nekoliko spremeni smer, tako da poteka vzpored-no z robom strmega skalnatega pobocja. namen okopa ni povsem jasen, glede na teren, ki se spušca k bližnjemu sedlu, pa je morda služil kot dodatna utrditev ob vhodu v naselje. notranjost gradišca je strma in skalnata. Za poselitev sta bili primerni manjša terasa pod vrhom in spodnja terasa, ki na severni strani zamejuje naselje. 
Potek raziskav 
naselje je bilo odkrito pri topografskem pregledu leta 1977. dvajset let kasneje (1997) so sodelavci inšti­tuta za arheologijo v okviru projekta Utrjena prazgodo­vinska naselja na Dolenjskem na gradišcu izkopali dve sondi. ugotovljeno je bilo, da je bilo naselje obljudeno že v bakreni dobi, nato pa po daljšem premoru šele v mladohalštatskem obdobju. takrat so ga s severne strani zavarovali z obzidjem (sl. 6/4). skromne najdbe pricajo o obljudenosti gradišca tudi v poznoanticni dobi in morda v zgodnjem srednjem veku (Pavlin, Dular 2007, 73 ss). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 256, sl. 150. Pavlin, dular 2007, 73 ss. 


Sl. 6/1: gradišce nad dešnom; pogled na naselje z jugozahoda. Foto: Primož Pavlin (1997). Sl. 6/2: gradišce nad dešnom; pozicija naselja (osnova: ttn5 © guRs). M. = 1:5000. 


Sl. 6/3: gradišce nad dešnom; nacrt naselja (po dular, tecco hvala 2007). M. = 1:2500. 


Sl. 6/4: gradišce nad dešnom; sonda 1, zid, Foto: Primož Pavlin (1997). 
Kat. št.: 7 
Najdišce: lestina. Kraj: Vace. TTN5: litija 15; gKY: 487444 - gKX: 109071. Tip najdišca: gomilno grobišce (3 gomile). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
na lestini, z gozdom porašceni parceli, tik ob cesti, ki pelje iz Vac v Kandrše, so v vrsti tri gomile (sl. 7/1; 7/2). na vseh so vidni globoki vkopi, ostanki nekdanjih raziskovanj. gomile so bile znane že dežmanu. Poka­zal mu jih je naducitelj Peruzi, ko je leta 1878 prvic obiskal Vace. V porocilu, ki ga hrani narodni muzej slovenije (vir 1), je narisal celo njihovo lego (sl. 7/3) in pribeležil, da sta dve gomili že dokaj naceti, tretja (na skici oznacena s crko b) pa popolnoma nedotaknjena. današnja situacija je nekoliko drugacna. severno od dežmanove gomile a stoji namrec še ena gomila (te na skici ni zabeležil), medtem ko so njegovo gomilo c v celoti unicili s kopanjem peska. dežman je že v takratnih izkopih našel crepinje in cloveške kosti, zato mu je bilo povsem jasno, da vzpetine niso naravne tvorbe ampak delo cloveških rok. 



Sl. 7/2: lestina pri Vacah; pogled na gomile z jugozahoda. Foto: janez dular (1986). 
Potek raziskav 
avgusta 1883 je eno od gomil sondiral szombathy. najdišce je v svojem dnevniku poimenoval Watsch C. delo je nadzoroval Peruzi, kopali pa so en dan. našli so tri skelete brez pridatkov in dve posamezni najdbi: brusni kamen in vijcek (vir 2). leta 1927 je eno od gomil prekopal domacin tit stermljan (sl. 7/4). V njej naj bi bilo sedem skeletnih grobov. V grobu sredi gomile 2 m globoko, ki je bil obložen s kamnitimi plošcami, so našli slabo ohranjene ostanke razpadlih posod, veliko železno sulicno ost, bronast kipec bojevnika in okov iz bronaste plocevine (Stare 1962-1963, 383). Kipec hrani narodni muzej slovenije. 
Arhivska vira 
(vir 1) dežmanovo porocilo o ajdovskem grobišcu pri Kleniku blizu Vac (arhiv nMs 1878/39). 
(vir 2) szombathy, tagebuch, Büchel 23, str. 9 (Fund­aktenarchiv nhMW). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 159, sl. 89 in 257. stare 1962-1963, 383 ss. stare 1975, Vace. – V: ANSL, 204. 


Sl. 7/3: lestina pri Vacah; dežmanova skica gomil iz leta 1878 (arhiv nMs 1878/39). Sl. 7/4: lestina pri Vacah; izkopavanje gomile leta 1927. Foto F. ljubic (arhiv ao nMs). 


Sl. 7/5: lestina pri Vacah; Kipec sulicarja. M. = 1:1 (po stare 1962-1963). 
Kat. št.: 8 
Najdišce: Ravne njive. Kraj: Vace. TTN5: litija 15, litija 25; gKY: 487843 - gKX: 109028. Tip najdišca: gomilno grobišce (12 gomil). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Ravne njive so ledinsko ime za obsežen z gozdom porašcen hrbet severno od Vac. Proti zahodu ga obroblja skupina kraških vrtac, na jugu njivske površine Rebri, obmocje pa je dobro zamejeno tudi na vzhodu, kjer se teren naglo prevesi v grapo globel. na platoju se je do danes ohranilo dvanajst gomil (sl. 8/1, 8/2). Razvršcene so v dve skupini, dve gomili pa ležita samostojno. gomile so razlicno velike, na skoraj vseh so vidni sledovi vkopov. 
oizkopavanju na tej nekropoli se je ohranilo bolj malo podatkov, pa še ti se vecinoma nanašajo na dve izjemni najdbi. gre za celadi sestavljenega in negovskega tipa, ki so ju izkopali domacini, hranita pa ju dunajski nara­voslovni in umetnostnozgodovinski muzej. 
Potek raziskav 
Kopanje domacinov, zlasti janeza grilca, ni bilo osredotoceno zgolj na plano grobišce na Rebri nad Kle­nikom. sreco je poskusil tudi drugod in tako je pozimi (najverjetneje februarja) 1883 zakopal na gomili na Rav­nih njivah, ki je na nacrtu oznacena s št. 11 (sl. 8/1, 8/3). Pred njim jo je že raziskoval knez ernst Windischgrätz. da gre prav za omenjeno gomilo oziroma grobišce na Ravnih njivah, lahko razberemo iz szombathyjevega dnevnika in hochstetterjevega clanka (vir 2, Hochstetter 1883, 168). grilc je bil pri delu uspešen, saj je naletel na grob bojevnika s celado, orožjem in konjsko opremo, zraven pa še na skelet ženske z bogatim nakitom. o najdbi je ucitelj Franc Peruzi takoj obvestil hochstetterja in dežmana. slednji je 20. februarja poslal na Vace Ferdinanda schulza, da bi od grilca odkupil najdbe. Ponudil mu je 150 goldinarjev, vendar nista sklenila kupcije. izkušnja iz preteklega leta, ko je za okrašeno situlo dobil simbolicno vsoto, je grilca izucila, da je postavil znatno višjo ceno: zahteval je 1000 goldinarjev. Ker z barantanjem nista prišla skupaj, se je schulz še isti dan praznih rok vrnil v ljubljano. 



Sl. 8/2: Ravne njive pri Vacah, Reber nad Vacami, Breg nad Kandršami, globel nad Klenikom, apno nad Klenikom; pozicije grobišc (osnova: ttn5 © guRs). M. = 1:5000. 

Sl. 8/3: Ravne njive pri Vacah; gomila 11, pogled z zahoda. Foto: janez dular (2017). 
Zelo hitro se je na novico odzval tudi hochstetter. Po prejemu Peruzijevega pisma (vir 1) je poslal na Vace asistenta szombathyja, da bi najdbe odkupil za dunaj-ski muzej. Kako so potekala pogajanja, lahko izvemo iz szombathyjevega dnevnika (vir 2). na Vacah se je mudil tri dni (od 21. do 23. februarja), v tem casu pa je najditelja zmehcal do te mere, da se je zadovoljil z vsoto 250 goldinarjev. Celoten strošek akcije (szombathy je nekaj najdb odkupil tudi od domacina janeza Merca) je skupaj z bivanjem, vožnjami in tovornino znašal 338 goldinarjev in 9 krajcarjev! 
Zgodba o nakupu celade je razgalila vse slabosti sis-tema, ko je bil uspešnejši tisti, ki je imel na razpolago vec denarja. Ko je dežman po vrnitvi schulza z Vac izvedel, da se za celado zanima tudi hochstetter, je slednjemu  v pismu ocital nelojalno konkurenco (vir 3). hochstetter je v odgovoru skušal umiriti situacijo, ceš da noce nicesar poceti na svojo roko, kar pa je bilo le deloma res. szom­bathyja je poslal na Vace brez dežmanove vednosti (vir 4). dvorni in deželni muzej sta si postala pri pridobiva­nju arheoloških najdb na Kranjskem resna konkurenta, vendar pa je imela ljubljana v tekmi z dunajem malo možnosti za zmago. Bila je financno prešibka in najdbe z Vac so tudi kasneje vecinoma romale v naravoslovni muzej. grob bojevnika s sestavljeno celado je objavil 
stane gabrovec (Gabrovec 1965–1966) in nedavno še janez dular (Dular 2016, 93, t. 5). 
josef szombathy se je med svojim raziskovanjem Vac leta 1883 odlocil, da zakoplje tudi na eni od gomil na Ravnih njivah. Kolikor je mogoce razbrati iz skromnih beležk, se je lotil prav obmocja gomile 11, ki jo je kopal že Windischgrätz, v njej pa je bil februarja 1883 najden tudi grob bojevnika s sestavljeno celado (glej zgoraj). Z delom je zacel 27. avgusta in ga zakljucil v štirih dneh (vir 5). našel je dvanajst grobov, od katerih pa so le štirje vsebovali pridatke. gradivo hrani naravoslovni muzej na dunaju. 
spomladi 1886 se je janez grilc lotil gomile, ki je stala na njegovi parceli na osrednjem delu Ravnih njiv. njeno lego sta razmeroma dobro opisala Peruzi in szombathy, zato identificiranje ni bilo težavno (vir 6; vir 7). na naši karti je oznacena s številko 10 (sl. 8/1). grilca je tudi tokrat spremljala neverjetna sreca. izkopal je eno samo luknjo in v njej našel grob bojevnika z ne­govsko celado, ki je imela na celni strani vsekan napis. Poleg je bila še tulasta sekira, dve vitki sulicni osti, dve majhni fibuli, glinasta posoda, razen tega pa še votle in vozlaste zapestnice, dve bronasti posodi, veliko jagod in drugih drobnarij. ucitelj Peruzi je o najdbi takoj obvestil dežmana (vir 8). ta je najditelju za predmete ponudil poldrugi stotak, kar pa je bilo dalec od vsote 
12.000 goldinarjev, ki jo je zahteval grilc. Pisali so tudi szombathyju, ki je prav takrat izkopaval na gurini v Ziljski dolini (vir 9). devetega junija je prišel na Vace in skušal z grilcem skleniti kupcijo. Kot lahko razberemo iz njegovega dnevnika, se je pogajal tri dni (vir 7). Pri tem mu je pomagal Peruzi, medtem ko se je Pecnik, ki je prav tako prišel na Vace, postavil na grilcevo stran. Vse kaže, da mu je obljubil najti boljšega kupca, zato se je szombathy, ki je bil na koncu pripravljen placati 250 goldinarjev, praznih rok vrnil na dunaj. Pecnik je držal obljubo. stopil je v stik z direktorjem anticne in numiz­maticne zbirke dunajskega umetnostnozgodovinskega muzeja Friedrichom Kennerjem, ki je bil pripravljen odkupiti najdbe. grilcu so odšteli 550 goldinarjev, povrh pa so mu dali še srebrno uro z verižico (vir 10)! 
dober odnos z grilcem je Pecniku omogocil, da mu je dovolil raziskati gomilo do konca. Z vnemo se je lotil dela, uspeh pa je bil picel. našel je tri grobove, od katerih je le eden vseboval nekaj brona (vir 11). Po dveh dneh je s kopanjem zakljucil in zapustil Vace. še prej je na sosednji parceli, ki je bila v lasti posestnika Klinca zakupil nekaj gomil. s tem je skušal prepreciti Peruziju, da bi na Ravnih njivah nadaljeval s kopanjem za naravoslovni muzej. celado je objavil janez dular (Dular 2016, 93, t. 6: 1). 
ce je verjeti podatkom Walterja schmida, ki jih je ocitno dobil od domacinov, je na Ravnih njivah kopala tudi vojvodinja Mecklenburška (Schmid 1939, priloga). Katero gomilo ni znano, saj bi bilo potrebno pregledati arhiv, ki ga morda hrani skupaj z gradivom z Vac ash-molejev muzej v oxfordu . 
dve gomili na Ravnih njivah je raziskal tudi W. schmid (Schmid 1939, priloga). V prvi je našel sedem in v drugi tri grobove. najdbe, ki so prispele v narodni muzej, je objavil France stare (Stare 1955, 63 s). 
Arhivski viri 
(vir 1) Pismo Peruzija hochstetterju z dne 17. 2. 1883 (Fundaktenarchiv nhMW). 
(vir 2) szombathy, tagebuch, Büchel 26, str. 2 ss (Fund­aktenarchiv nhMW). 
(vir 3) Pismo dežmana hochstetterju z dne 20. 2. 1883 (Fundaktenarchiv nhMW). 
(vir 4) Pismo hochstetterja dežmanu z dne 22. 2. 1883 (arhiv nMs 1883/1). 
(vir 5) szombathy, tagebuch, Büchel 23, str. 24 (Fund­aktenarchiv nhMW). 
(vir 6) Pismo Peruzija dežmanu z dne 14. 5. 1886 (arhiv nMs 1886/31). 
(vir 7) szombathy, tagebuch, Büchel 39, str. 75 ss (Fund­aktenarchiv nhMW). 
(vir 8) Pismi Peruzija dežmanu z dne 14. 5. in 25. 5. 1886 (arhiv nMs 1886/31 in 1886/32). 
(vir 9) Pismo grilca szombathyju z dne 30. 5. 1886 (Fundaktenarchiv nhMW). 
(vir 10) Pismi Kennerja Pecniku z dne 31. 7. in 6. 8. 1886 (arhiv Rs, fond as 965, Pecnik jernej, fasc. 1). 
(vir 11) Pecnikovo pismo dežmanu z dne 8. 8. 1886 (arhiv Rs, fond as 854, dežman dragotin, fasc. 3). 
Literatura 
dular 2016, 93. dular, tecco hvala 2007, 159, sl. 89 in 257, sl. 151. gabrovec 1965–1966. hochstetter 1883, 168 s. schmid 1939, priloga. stare 1955, 63 s. 
Kat. št.: 8A 
Najdišce: Breg. Kraj: Kandrše. TTN5: litija 15: gKY: 488040 - gKX: 109263. Tip najdišca: gomilno grobišce (8 gomil). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Breg je ledinsko ime za širok z gozdom porašcen greben, ki se spušca proti naselju Kandrše. na vzhodni strani je zamejen z grapo globel, na severovzhodu se ob njegovem vznožju širijo travniki Mlake, proti jugu pa se teren zlije z gozdnatim hrbtom Ravnih njiv. na vrhu grebena je ohranjenih osem gomil. dve sta vecji, na vseh pa so vidni sledovi vkopov (glej sl. 8/2, 8A/1). 
Potek raziskav 
Kot lahko razberemo iz szombathyjevega dnevni­ka, je avgusta 1883 po njegovem narocilu Franc Peruzi na eni od gomil naredil poskusni kop. našel je jaškast grob, v katerem sta bila eden vrh drugega dva skeleta. Prvi je bil usmerjen proti vzhodu, drugi na zahod. Pri­datkov nista imela (vir 1). glede na to, da je szombathy v dnevniku zabeležil tudi lastnika parcele - pisal se je namrec Mali - pride v poštev le gomila, ki je na našem nacrtu oznacena s št. 6. 
Arhivski vir (vir 1) szombathy, tagebuch, Büchel 23, str. 30 (Fund­
aktenarchiv nhMW). 

Sl. 8A/1: Breg nad Kandršami; nacrt grobišca (osnova: ttn5 © guRs). M. = 1:2500. 
Kat. št.: 8B 
Najdišce: globel. Kraj: Klenik. TTN5: litija 25; gKY: 488075 - gKX: 108923. Tip najdišca: gomilno grobišce? (1 gomila). Datacija: ?. 
Opis 
na sedlu med Ravnimi njivami in slemškom je gomili podobna tvorba (premer okoli 15 m, višina 2 m), na kateri stoji kapelica (glej sl. 8/2, 8B/1). severno od tod se teren spušca v globoko grapo z imenom globel. ce je vzpetina res gomila in ne le naravna tvorba, brez sondi­ranja ni mogoce ugotoviti. tocka je bila dokumentirana pri terenskem pregledu Vac septembra 1998 - prikljuce­na k najdišcu apno (Dular, Tecco Hvala 2007, 159, sl. 89). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 159, sl. 89. 


Sl. 8B/1: globel nad Klenikom; pogled na domnevno gomilo s severovzhoda. Foto janez dular (2020). 
Kat. št.: 8C 
Najdišce: Reber. Kraj: Vace. TTN5: litija 25; gKY: 487892 - gKX: 108711. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
nad pokopališcem v Vacah se dviga proti jugu nag-njeno pobocje, ki nosi ledinsko ime Reber (glej sl. 8/2, 8C/1). na njem so se vcasih razprostirale njive, danes pa je obmocje vecidel zatravljeno. na severni strani je Reber zamejena z gozdnatim hrbtom, ki se postopoma spušca od severozahoda proti jugovzhodu. 
Potek raziskav 
ob skrajni jugovzhodni kopi grebena je bilo nekoc polje lastnika Mrve, kjer so našli žare. to je vzpodbudilo josefa szombathyja, da je poleti 1883, ko je raziskoval grobišca v okolici Vac, tudi na tem kraju naredil manjši izkop (vir 1). V treh dnevih (23.-25. 8.) je izkopal štiri žgane grobove, od katerih pa sta le dva vsebovala pri­datke. najdbe hrani naravoslovni muzej na dunaju. 
Arhivski vir (vir 1) szombathy, tagebuch, Büchel 23, str. 21(Fund­
aktenarchiv nhMW). 


Sl. 8C/1: Reber nad Vacami; pogled na najdišce z zahoda. Foto janez dular (2020). 
Kat. št.: 8D 
Najdišce: dol. Kraj: gora pri Pecah. TTN5: litija 14: gKY: 486491 - gKX: 109798 (središce 
naselja). Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Marca 1878 je kmet lože topovšek tik ob svoji hiši v zaselku dol (sl. 8D/1) našel pod težko kamniti plošco cloveško okostje z bronastima zapestnicama, poleg pa še pet glinastih posod, od katerih je najvecja vsebovala žganino in vec bronastih obrocev. nadaljnji izkop, ki sta ga na tem mestu 25. julija istega leta opravila dežman in hochstetter, je bil neuspešem (Deschmann, Hochstetter 1879, 30). 
dve zapestnici sta prišli v ljubljanski deželni muzej (Gabrovec 1965, 101, t. 12: 6-7), naravoslovni muzej na dunaju pa hrani od tu fragmente dveh posod in pasjo lobanjo - inv. št. 3616-3618 (Zupancic 1975, 193). 
Literatura 
deschmann, hochstetter 1879, 30. gabrovec 1965, 101, t. 12: 6-7. Zupancic 1975, gora svetega Florjana. V: ANSL, 193. 


Sl. 8D/1: dol pri gori pri Pecah; središce vasi (vir: atlas okolja © aRso). M. = 1:5000. 
Kat. št.: 9 
Najdišce: Zgornja krona. Kraj: Vace. TTN5: litija 15, litija 16, litija 25; gKY: 488722 - gKX: 
109104. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: starejša železna doba, mlajša železna doba. 
Opis 
naselje na Zgornji kroni je bilo že predstavljeno v strokovni literaturi, zato bo na tem mestu dovolj, ce ponovimo nekatere podatke (Dular, Tecco Hvala 2007, 158 ss, pril. 2). severovzhodno od Vac, se dviga domi­nanten plato, ki ga z vseh strani obdajajo strma pobocja (sl. 9/1, 9/2). njegov obris je zaradi geološke podlage, ki jo v pretežni meri tvori dolomit, zelo razvejan. teren se rahlo vzpenja od juga proti severu. Vrh doseže v dveh skoraj enako visokih kopastih vzpetinah (špicasti hrib in Zgornja krona), med katerima je blago sedlo. na jugozahodu pride plato v ozek pomol (slemšek), na katerem stoji podružnicna cerkvica sv. Križa. 
oblika naselja je bila v celoti prilagojena reliefu hriba (pril. 9/1). Poseljeni so bili osrednji plato in obe kopasti vzpetini, ostanki teras pa so se ohranili tudi na pobocjih slemška in ozkem jeziku na skrajnem sever-nem koncu grebena pod Zgornjo krono. 
obod naselja se je najbolje ohranil na vzhodni strani. sledimo mu lahko po robu lepe terase, pod katero je razmeroma strma ježa. slednja je zelo mocna na obmocju Zgornje krone, dobro pa je z njo zamejena tudi vsa severna stran naselja. nekoliko slabša je situacija na severozahodnem koncu gradišca. tu so se ohranili le trije razmeroma kratki odseki teras, preostali deli pa so ocitno spolzeli po pobocjih, ki se strmo spušcajo v grapo globel. isto lahko recemo za slemšek, ozek pomol na jugozahodnem koncu naselja. severna in južna stran sta namrec dobro zamejeni, na skrajni zahodni strani pa je bil teren preoblikovan. Prazgodovinske ostaline so ocitno odstranili pri gradnji cerkvice sv. Križa. 
notranjost naselja je prostrana. še donedavna so se tu širile njivske površine, danes pa je prostor vecinoma zatravljen in ga že zarašca gozd. Prav zaradi obdelovanja polj v notranjosti ni vidnih prazgodovinskih poselit­venih struktur. izjema je obmocje z gozdom porasle Zgornje krone, kjer sta ostala na svojem mestu dva krajša odseka teras, s katerima so zravnali nagnjen teren. Manjša terasa se je ohranila tudi na severnem pobocju Zgornje krone, in sicer tik nad ozkim pomolom, ki je bil prav tako prikljucen k naselju. dokaz so ostanki teras, ki pa so slabo vidni, zato ne vemo, ce so bile povezane z glavnim obodom naselja. 


Sl. 9/1: Zgornja krona nad Vacami; pogled na slemšek s cerkvico sv. Križa z jugozahoda. Foto: janez dular (2017). 

Sl. 9/2: Zgornja krona nad Vacami, napredovec nad Klenikom, laz nad Klenikom, Reber nad Klenikom, Vodice nad Klenikom; pozicije naselja in grobišc (osnova: ttn5 © guRs). M. = 1:5000. 
Pril. 9/1: Zgornja krona nad Vacami; nacrt naselja (po Dular, Tecco Hvala 2007). M: = 1:2500. 
Sl. 9/3: situacijski nacrt najdišc v okolici Zgornje krone nad Vacami (dopolnjeno po dular, tecco hvala 2007) - (osnova: ttn5 © guRs). M. = 1:10000. 


Sl. 9/4: Zgornja krona nad Vacami; tlorisi hiš. M. = 1:100 (po schmidu 1939). 
Pripadajoca grobišca ležijo vzhodno, južno in za­hodno od naselja na Zgornji kroni (sl. 9/3). 
Potek raziskav 
ostanke živalskih kosti, in sicer svinj, jelenov, govedi in koz ter crepinje posod, ki so ležali 0,5 m pod površjem blizu kapelice ob poti na slemšek, omenjata že dežman in hochstetter (Deschmann, Hochstetter 1879, 7, Taf. 4). Poskusen izkop na naselju je leta 1883 opravil josef szom­bathy. na vzhodnem robu je ugotovil kamnit okop in v njem humusno zemljo z drobirjem in najdbami: omenja dva vijcka, fragment glinastega svitka, železen nož, kamnit brus in veliko crepinj grobih posod (vir 1). 
naselje nad Vacami je med letoma 1932 in 1934 raziskoval tudi Walter schmid (Schmid 1939). Kopal je zlasti na obmocju Zgornje krone, kjer je odkril 2,3 m debel kamnit zid in za njim vec stavb (sl. 9/4). Vrsto hiš je raziskal še na južni strani špicastega hriba, posamezne stavbe pa so prišle na dan tudi na drugih predelih naselja. Pozicije raziskanih objektov je vrisal na geodetski nacrt, ki pa zaobjema le osrednji del gradišca brez pomolov severno od Zgornje krone in na slemšku (sl. 9/5). Manj­kajo tudi  poselitvene terase oziroma obod, ki se je, kot smo že omenili, odlicno ohranil zlasti na vzhodnem in severnem koncu naselja. 
Arhivski vir (vir 1) szombathy, tagebuch, Büchel 25, str. 38 (Fund­
aktenarchiv nhMW). 
Literatura 
deschmann, hochstetter 1879, 7 s. dular, tecco hvala 2007, 158 ss, sl. 89 in 257, pril. 2. schmid 1939. 


Kat. št.: 10 
Najdišce: napredovec. Kraj: Klenik. TTN5: litija 16; gKY: 488966 - gKX: 109098. Tip najdišca: gomilno grobišce? (1 gomila). Datacija: neopredeljeno. 
Opis 
na sedlu med Zgornjo krono in ozkim grebenom napredovca je gomili podobna tvorba s premerom 10 m (glej sl. 9/2; 10/1). njena višina znaša 1,5 m. na vrhu ima manjši vkop. Kdo je tu kopal in kaj je našel, ni znano. gomila, ki jo moramo oznaciti za dvomljivo, je bila dokumentirana pri terenskem pregledu Vac septembra 1998 (Dular, Tecco Hvala 2007, 157, sl. 89 in 257). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 157, sl. 89 in 257. 


Kat. št.: 11 
Najdišce: Vodice. Kraj: Klenik. TTN5: litija 26; gKY: 489234 - gKX: 108926. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
desno od ceste, ki pelje iz Klenika v Cvetež, je v gozdu 22 m široka in 3 m visoka neprekopana gomila (glej sl. 9/2; 11/1). dokumentirana je bila pri terenskem pregledu Vac septembra 1998 (Dular, Tecco Hvala 2007, 159, sl. 89 in 258). France stare omenja (Stare 1954a, 10), da je na Vodicah kopala Mecklenburška, kar pa ne drži, saj je iz schmidovega nacrta raziskovanj, ki je nastal na podatkih domacinov, razvidno, da je delala na bližnji ledini laz (Schmid 1939, priloga). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 159, sl. 89 in 258. schmid 1939, priloga. stare 1954a, 10. 


Sl. 11/1: Vodice nad Klenikom; pogled na gomilo z zahoda. Foto: janez dular (2017). 
Kat. št.: 11A 
Najdišce: hrovašca. Kraj: Cvetež. TTN5: litija 26; gKY: 489513 - gKX: 108852. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
najdišce leži desno ob poti iz Klenika v Cvetež, in sicer na vrhu manjšega prevala, kjer se teren proti jugo­zahodu naglo dvigne v kopasti vrh hrovašce (sl. 11A/1; 11A/2). obmocje je danes v celoti prekopano, vcasih pa sta bila tu vidna dva splošcena stožca. szombathy, ki je najdišce pred izkopavanjem natancno opisal, pravi, da je bil manjši že prevrtan, v njem pa naj bi našli žare. 
Vecja kopa je ležala jugovzhodno od prve. V premeru je merila 20 m, visoka pa je bila do 2 m (vir 1). 
Potek raziskav 
grobišce je raziskal szombathy (vir1). Kopati je zacel od sredine vzpetine proti severozahodu. najprej je trcil na neke vrste obodni zid iz velikih lomljencev, znotraj katerega so ležali grobovi. dokumentiral je 16 pokopov, med katerimi pa jih je bilo pet brez pridatkov. najdbe hrani naravoslovni muzej na dunaju. 
Arhivski vir (vir 1) szombathy, tagebuch, Büchel 26, str. 18 ss (Fund­
aktenarchiv nhMW). 



Sl. 11A/2: hrovašca pri Cvetežu; pogled na grobišce z jugovzhoda. Foto: janez dular (2017). 

Sl. 11A/3: hrovašca pri Cvetežu; pozicija grobišca (osnova: arcgis © aRso). M. = 1:2500. 
Kat. št.: 11B 
Najdišce: Perkljanovec. Kraj: Cvetež. TTN5: litija 26; gKY: 489619 - gKX: 108826. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Perkljanovec je ledinsko ime za del strmega grebena tik nad ostrim zavojem ceste, ki pelje iz Klenika v Cve­tež (sl. 11B/1; glej tudi sl. 11A/1). tu so domacini našli najdbe, zato se je kustos deželnega muzeja Karl dežman odlocil, da organizira izkopavanje (vir 1). 
Potek raziskav 
dela, ki so potekala poleti 1882, je vodil Ferdinand schulz. na približno 40 korakov dolgem in 20 korakov širokem prostoru je odkril 60-70 kamnitih plošc, ki so prekrivale žare ali pa so bile pod njimi zgolj v pešceno podlago vkopane jame z žganino. najdbe v grobovih so bile skromne. Prevladoval je razlomljen železen nakit in redke mocno poškodovane bronaste fibule. Bogatejši so bili skeletni grobovi. našli so jih okoli dvajset, ležali pa so v isti globini kot žare. nekateri so bili pokriti s kamnitimi plošcami. Med najdbami, ki so bile izkopane na tem grobišcu in so bile kasneje v ljubljanskem muzeju tipološko inventarizirane, velja omeniti železno mahai­ro z nožnico iz bronaste plocevine, ki je bila okrašena z vgraviranimi kozorogi ter fibulo z bogatimi obeski (Deschmann 1883b, 178, sl. 60, t. 14). 
najdišce na Perkljanovcu si je že februarja 1883 ogledal tudi szombathy, ko se je mudil na Vacah zaradi nakupa celade. ugotovil je, da je teren sicer dodobra pre­vrtan, vendar pa bi se navzgor še splacalo kopati (vir 2). Ko se je julija istega leta vrnil na Vace, da po narocilu antropološkega društva podrobneje razišce tamkajšnja grobišca, se je najprej lotil prav Perkljanovca. najdišce je v svojem dnevniku poimenoval Cvetež a. Zakopal je na vec mestih, vendar pa ni imel veliko srece. našel je le en otroški grob, zato je nadaljnje raziskovanje tega obmocja opustil. najdbe hrani naravoslovni muzej. 
Arhivska vira 
(vir 1) dežmanovo porocilo deželnemu odboru za leto 
1882 (arhiv Rs, fond as 38, deželni zbor in odbor 
za Kranjsko iX-5, 1883/2007). (vir 2) szombathy, tagebuch, Büchel 26, str. 5 (Fund­
aktenarchiv nhMW). 
Literatura 
deschmann 1883b, 177 ss. 


Sl. 11B/1: Perkljanovec pri Cvetežu; pogled na greben z grobišcem z juga. Foto: janez dular (2017). 
Kat. št.: 12 
Najdišce: smogorjev gozd. Kraj: Cvetež. TTN5: litija 26; gKY: 489764 - gKX: 108858. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
grobišce leži tik pred zaselkom Cvetež (glej sl. 11A/1). Prva ga omenjata dežman in hochstetter, ki sta na grebenu naštela pet gomil: dve na desni (sl. 12/1) in tri manjše na levi strani poti. V slednjih naj bi kmetje našli crepinje in oglje (Deschmann, Hochstetter 1878, 27). Podatka o treh manjših gomilah s terenskim pregledom nismo mogli potrditi. nad potjo, ki je danes razširjena v lokalno cesto, so namrec zgradili vodohran in s tem mocno spremenili nekdanji videz pobocja. Vendar pa so prav nad cestnim ovinkom še vidni sledovi kopanj, le teren ne daje videza, da bi tu nekdaj stale gomile. 
drugace je z obema gomilama desno od ceste. obe sta dobro vidni, raziskal pa ju je Ferdinand schulz. 
Potek raziskav 
Kot lahko razberemo iz skopega dežmanovega porocila (Deschmann 1883b, 179), je schulz na sever-ni strani prve gomile, ki je imela na temenu globoko udrtino, našel fragmente rdece-crno barvanih posod z nogo, razen tega pa še deset crno žganih žar, od katerih so bile tri dokaj dobro ohranjene. Zakopal je tudi na sosednji, južno ležeci gomili. našel je vec grobov, ki pa so bili vecinoma brez pridatkov. V enem omenja uhane, jantarne jagode in posamezne fibule, med njimi fibulo z oblogo iz zelene steklene paste. najdbe so po zakljucku izkopavanj prispele v deželni muzej v ljubljani. 
Kot lahko razberemo iz pisem, ki ju je Peruzi poslal dežmanu, sta pozimi 1884 na gomili pod cesto kopala domacina janez grilc in janez Maus (vir 1). našla sta kamnite plošce in cloveške kosti, na katerih so bile sledi zelenega volka. drugih najdb Peruzi ne omenja. 
Arhivski vir (vir 1) Pismi Peruzija dežmanu z dne 26. 1. 1884 in 14. 
3. 1884 (arhiv nMs 1884/6 in 1884/25). 
Literatura 
deschmann 1883b, 177 ss. deschmann, hochstetter 1879, 27. 


Kat. št.: 13 
Najdišce: apno. Kraj: Klenik. TTN5: litija 25; gKY: 488155 - gKX: 108779. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
na jugozahodnem pobocju slemška je ozka, ne­koliko nagnjena terasa, ki nosi ledinsko ime apno (glej sl. 8/2; 13/2). Vcasih so bile na tem mestu njive, danes pa je obmocje spremenjeno v travnik, ki ga zarašca gozd. na terasi je bilo odkrito grobišce, zanimivo predvsem zaradi tega, ker je dalo nekaj pomembnih najdb. 
Potek raziskav 
Kolikor lahko razberemo iz arhivskih virov, so na apnu na prve najdbe naleteli kmetje pri obdelovanju polj. V dveh pismih, ki ju je ucitelj Franc Peruzi poslal dragotinu dežmanu, so namrec podatki, da je pozimi 1886 lastnik ignac hribar na njivi izkopal predmete, za katere je zahteval 20 goldinarjev (vir 1). nekaj predmetov je Peruzi celo narisal, zato vemo, da je bilo vmes železno bodalo v okrašeni bronasti nožnici in sekira z ostan­kom lesenega toporišca (sl. 13/1). najdbe so prispele v deželni muzej. 
avgusta 1886 se je na Vacah izkopavanj ponovno lotil tudi Peruzi, ki mu je szombathy v ta namen nakazal 50 goldinarjev (vir 2). Kod vse je kopal iz ohranjene korespondence ni moc razbrati, po vsej verjetnosti tudi na apnu. Ker pa je bila pošiljka predmetov, ki jih je na dunaj poslal konec avgusta (vir 3), inventarizirana brez najdišcnih oznak, tega ne moremo trdno dokazati. 
Zanesljivo pa je Peruzi kopal na apnu naslednji mesec (septembra 1886), saj je to omenil v svojem pismu (vir 4). dokument je pomemben tudi zaradi tega, ker je v njem zabeležena vsebina štirih grobov, ki se jih je dalo delno rekonstruirati. omeniti moramo še to, da so bile najdbe s teh izkopavanj v naravoslovnem muzeju iz neznanega razloga inventarizirane skupaj s predmeti, ki jih je Peruzi na apnu izkopal naslednje leto. decembra 1887 mu je namrec ignac hribar dovolil, da nadaljuje z deli na njegovi njivi. imel je neverjetno sreco, saj je že prvi dan naletel na grob bojevnika z dvogrebenasto celado in konjem, razen tega pa je izkopal še otroški in ženski skelet. o najdbi je s telegramom obvestil szom­bathyja, ki se je nemudoma podal na Vace. ogledal si je mesto najdb in nam v svojem dnevniku ohranil dokaj natancen opis (vir 5). Vendar pa grob bojevnika še ni bil izkopan do konca. Ko je lastnik hribar videl, kaj so našli, se je odlocil, da bo sam nadaljeval s kopanjem (vir 6). en seženj od konjskega okostja je našel konjsko lobanjo, sulicni osti, pasno spono, nož in še nekaj delov konjske opreme. najdbe je po novem letu prodal Peruziju, ki jih je poslal v naravoslovni muzej. tam so jih skupaj z zgoraj omenjenim gradivom iz leta 1886 inventarizirali po tipološkem principu brez grobnih oznak. grobno celoto bojevnika z dvogrebenasto celado in konjem je s pomocjo pisnih virov sestavil in objavil dragan Božic (Božic 2014). 

na apnu je leta 1934 kopal W. schmid in našel 28 grobov. najdbe, ki so prispele v narodni muzej, je objavil France stare (Stare 1955). 
leta 1984 je na apnu sondiral tudi davorin Vuga in našel žgan in skeletni grob (Vuga 1985). 
Arhivski viri (vir 1) Pismi Peruzija dežmanu z dne 5. 1. 1886 in 13. 2. 1886 (arhiv nMs 1886/2 in 1886/16). (vir 2) Pismo Peruzija szombathyju z dne 5. 8. 1886 (Fundaktenarchiv nhMW). (vir 3) Pismo Peruzija szombathyju z dne 28. 8. 1886 (Fundaktenarchiv nhMW). (vir 4) Pismo Peruzija szombathyju z dne 11. 9. 1886 (Fundaktenarchiv nhMW). 

(vir 5) szombathy, tagebuch, Büchel 27, str. 95-93 Literatura (Fundaktenarchiv nhMW). Božic 2014. (vir 6) Pecnikovo pismo dežmanu z dne 29. 1. 1888 dular, tecco hvala 2007, 159, sl. 89 in 258. (arhiv Rs, fond as 854, dežman dragotin, fasc. 3). stare 1955, 58 ss. Vuga 1985, 202 ss. 

Sl. 13/2: apno nad Klenikom; pozicija grobišca (osnova: arcgis © aRso). M. = 1:2500. 
Kat. št.: 14 
Najdišce: laz. Kraj: Klenik. TTN5: litija 26; gKY: 488902 - gKX: 108946. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
severno od glavnega grobišca na Rebri naredi cesta, ki pelje iz Klenika v Cvetež, širok zavoj. levo od nje se razteza rahlo nagnjeno pobocje z ledinskim imenom laz (sl. 14/1). nekdaj so bile tu skromne njive, danes pa je svet zatravljen. še nekoliko naprej preide travnik v gozd, celotno obmocje pa se na vzhodni strani zakljuci z velikim peskokopom (glej sl. 9/2; 14/2). v lazu se je širilo plano grobišce, ki so ga kopali vecinoma domacini. Pomembno je zaradi tega, ker je dalo nekaj prestižnih najdb. 
Potek raziskav 
Kot porocata dežman in hochstetter, so na tem mestu že v štiridesetih letih 19. stoletja ob gradnji ceste zadeli na cloveška okostja z bogatim bronastim okras-jem. Predmete so seveda zavrgli, dokaz, da so bili na lazu pokopani tudi pripadniki železnodobne elite, pa je najdba negovske celade, ki jo je levo od ceste okoli božica 1878 izkopal neki pastir iz Klenika. ležala je ob levem kolku skeleta, ki je bil usmerjen z glavo proti zahodu. V celadi je bila železna konkrecija, sicer pa se od pridatkov omenjata le še dve železni sulicni osti, od katerih je imela ena ob tulcu bronast okov (Desch­mann, Hochstetter 1879, 18 s, Taf. 4 in 12). najdbe je od pastirja za dva goldinarja odkupil ucitelj Peruzi in jih poslal v deželni muzej (vir 1). identificirati se je dalo le celado in sulicno ost z okovom (Dular 2016, 78, t. 6: 2-3). 
Poleti 1881 je po narocilu hochstetterja na lazu kopal Ferdinand schulz. delal je le en dan in sicer na gomili podobni vzpetini severno od ceste za Cvetež. Približna lega je oznacena na hochstetterjevi skici, ki je lokacijo poimenoval kot pobocje napredovca, grebena, ki se dviga nad ledino laz (Hochstetter 1883, 162, sl. 1). danes je na travniku vidna komaj opazna vzpetina. V globini enega metra je našel dva skeleta z razpadlimi kostmi. Kot lahko razberemo iz kratkega schulzevega porocila, sta bili pri enem dve razlomljeni fibuli, sekira in posamezni košcki brona, medtem ko drugi ni imel pridatkov. Razen tega je izkopal še sulicno ost (vir 2). Predmeti so prišli v naravoslovnem muzeju na dunaju. 
nove grobove so na lazu nad Klenikom spomladi 1883 izkopali domacini. Franc Peruzi je o tem takoj obves­til dežmana, ki je, kot kaže, odkupil vecino najdb (vir 3). 


Sl. 14/1: laz nad Klenikom; pogled na grobišce z zahoda. Foto: janez dular (2017). 
šlo je za šest skeletnih grobov, ki jih je v svojem clanku na kratko opisal hochstetter (Hochstetter 1883, 169). 
na lazah je poleti 1883 sondiral tudi szombathy. Kot je moc razbrati iz njegovih dnevnikov, je levo od ceste na dveh mestih izkopal manjši sondi, s katerima je želel ugotoviti obseg grobišca. V pešceni oziroma ilov­nati zemlji je našel zgolj košcke oglja, sicer pa nobenih drugih najdb. negativno je bilo tudi njegovo sondiranje pobocij naprej proti Cvetežu, saj mu levo od ceste vse do Perkljanovca ni uspelo ugotoviti nobenega novega najdišca (vir 4; vir 5). 
Arhivski viri (vir 1) Pismo Peruzija dežmanu z dne 6. 1. 1879 (arhiv 
nMs 1879/187). 
(vir 2) schulzevo porocilo za leto 1881 (arhiv nMs 1881/95). 
(vir 3) Pismo Peruzija dežmanu z dne 4. 4. 1883 (arhiv nMs 1883/31). 
(vir 4) szombathy, tagebuch, Büchel 26, str. 36 (Fund­aktenarchiv nhMW). 
(vir 5) szombathy, tagebuch, Büchel 27, str. 20 (Fund­aktenarchiv nhMW). 
Literatura 
deschmann, hochstetter 1879, 18 s, taf. 4 in 12. dular 2016, 78, t. 6: 2-3. dular, tecco hvala 2007, 159, sl. 89 in 258. hochstetter 1883, 162, sl. 1. 


Sl. 14/2: laz nad Klenikom; pozicija grobišca (vir: atlas okolja © aRso). M. = 1:2500. 
Kat. št.: 15 
Najdišce: Reber. Kraj: Klenik. TTN5: litija 26; gKY: 488847 - gKX: 108829. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Reber je ledinsko ime za širok z gozdom porašcen greben nad vasjo Klenik, iz katerega se dvigujeta dve manjši vzpetini. tista na zahodu je izrazitejša, saj ima razmeroma strma pobocja, ki so na severni strani me-stoma skalovita. Vzhodna vzpetina je nižja in bolj blaga. okoli nje je precej ravnega prostora, proti vzhodu pa se pobocje spusti do širokega sedla, imenovanega Prevala, cez katerega drži cesta proti Cvetežu. na Prevali se v levo odcepi pot do slemška s  podružnicno cerkvico sv. Križa. speljana je po severnem pobocju Rebri. danes je prevozna z kmetijskimi stroji in celo avtomobilom, v casu raziskovanj pa je bil to le globoko vrezan kolovoz. Pomemben je predvsem zaradi tega, ker ga v svojih porocilih in zapiskih omenjajo skoraj vsi izkopavalci. levo in desno od poti se je namrec širilo grobišce in prav ob njej so prišle na dan tudi prve najdbe (glej sl. 9/1). 
Potek raziskav 
Odkritje. Kot lahko razberemo iz dežmanovega porocila, so leta 1877 v usadu na desni strani poti naleteli na okostje dekleta, ki je imelo na roki in ob glavi bronast nakit (vir 1). ucitelj na Vacah Franc Peruzi je najdbe izrocil deželnemu glavarju v litiji juliusu Vesteneku, ta pa je predmete poslal v deželni muzej (vir 2, Deschmann, Hochstetter 1879, 7). Kustos dragotin dežman se je zavedal pomembnosti odkritja, zato je aprila 1878 z mu-zejskim slugom Ferdinandom schulzem obiskal Vace. Pridružila sta se jima tudi Vestenek in Peruzi. ogledali so si mesto, kjer je bil najden skelet in presodili, da bi veljalo obmocje sondirati. nalogo so poverili schulzu. Konec aprila je delo opravil v dveh dneh: najprej je za­kopal na skrajnem jugovzhodnem koncu parcele 1198, ki jo oklepata pot k sv. Križu in cesta proti Cvetežu, nato pa še na nižji vzpetini grebena južno od poti (parc. št. 1119). Rezultat je bil dober. odkril je vec žar s pridatki, ki so kar klicali k nadaljnjemu raziskovanju (vir 3; vir 4). tako ne cudi, da si je še isto leto najdišca v okolici Vac ogledal tudi Ferdinand von hochstetter, predsed­nik Prazgodovinske komisije pri dunajski akademiji znanosti, ki je v svoj program vkljucila tudi raziskave nekaterih kranjskih arheoloških najdišc. 
hochstetter se je v družbi dežmana in schulza na Vacah mudil tri dni - od 25. 7. do 27. 7. 1878 (vir 5). Ponovno so obhodili okolico trga, naredili situacijski nacrt (sl. 15/1) vecino casa pa so porabili za raziskovanje Rebri. Kopali so na dveh mestih. najprej na pašniku levo od odcepa poti k sv. Križu (parc. št. 1120), nato pa še na višje ležeci vzpetini, kjer je že schulz v maju našel bogate najdbe. na hochstetterjevi skici iz leta 1883 (sl. 15/2) je vzpetina oznacena kot tum(ulus) i. seveda pa ne gre za gomilo ampak naravno vzpetino, kar so pokazala schulzeva izkopavanja. skupaj so dokumentirali dva­najst grobov: prvih pet spodaj ob križišcu poti, ostalih sedem pa na vzpetini. izbor najdb, ki so prišle v dunajski naravoslovni muzej, sta z izcrpnimi opisi objavila dež-man in hochstetter (Deschmann, Hochstetter 1879, 8 ss). 
Izkopavanje Ferdinanda Schulza za Deželni muzej (poletje-jesen 1878). Bogate najdbe, ki so se v pešcenih tleh odlicno ohranile, so spodbudile dežmana, da je organiziral na Vacah vecjo izkopavalno akcijo. deželni odbor, na katerega je naslovil prošnjo za denar, je muzeju odobril 200 goldinarjev, nadaljnjih 100 goldinarjev pa je v ta namen primaknila še Prazgodovinska komisija dunajske akademije znanosti. nadzor nad kopaci so zopet poverili schulzu. dela so s krajšo prekinitvijo, ki jo je povzrocilo jesensko deževje, trajala od 27. avgusta do 5. oktobra (vir 4; Deschmann, Hochstetter 1879, 12 ss; Mader 2018, 493 ss). 
Kopati so zaceli na skrajnem jugovzhodnem koncu parcele 1120, kjer je hochstetter že maja izkopal prvih pet grobov. Žal poskus ni dal zadovoljivih rezultatov, saj so tik pod rušo našli le posamicne cloveške kosti, na globini 1,5 m pa eno posodo ter crepinje žar z žganino in ogljem. Veliko uspešnejše je bilo kopanje na vzpetini. na dan je prišla množica kamnitih plošc, pod katerimi so bile bodisi žare, ali pa so kamni prekrivali jame z žganino in pridatki. izkopavanje je razpršilo vsak dvom. odkrili so obsežno grobišce, ki se ni širilo le po ome­njeni vzpetini ampak dalec naprej proti zahodu vse do najvišje tocke grebena. V poskusnem izkopu, ki ga je na vrhu zahodne vzpetine naredil schulz, so namrec prav tako našli s kamni obložen in s plošco pokrit žarni grob. Vzpetina je na hochstetterjevi skici (Hochstetter 1883, 162 - sl. 15/2) oznacena kot tum(ulus) ii. na severni strani je bilo grobišce zamejeno s strmim pobocjem, pod katerim tece že omenjena pot na slemšek. 
Po dobrem mesecu kopanja so raziskali okoli 360 m2 veliko površino in odkrili 225 grobov (sl 15/3). dežman in hochstetter, ki sta po izkopavanju objavila izbor najdb in schulzev dnevnik, ugotavljata, da so žgani grobovi po številu znatno prekašali skeletne (Desch­mann, Hochstetter 1879, 15 ss). Praviloma so ležali nekoliko globlje (od 2 do 2,5 m pod rušo), medtem ko so bili skeleti najdeni v globini od 0,5 do 1 m. Med 225 žganimi grobovi je bila v 133 primerih žganina shranjena v žari, ki so jo pokrili z latvico ali skledo. V preostalih 92 grobovih so žganino položili neposredno v grobno jamo. Zanimiv je tudi podatek, da so bile stene in dna grobnih jam obložene s plastjo ilovice, s cemer naj bi zašcitili pridatke pred prodirajoco vlago, ki je pronicala iz sipkega dolomitnega grušca. 
skeletnih grobov so našli deset. Po pridatkih so bili bogatejši od žganih. dva sta imela od okostja oddvoje­


Sl. 15/1: hochstetterjeva skica okolice Vac iz leta 1878 (po Mader 2018). 

Sl. 15/2: Reber nad Klenikom; hochstetterjeva skica grobišca z oznacenimi obmocji in leti kopanja; oznaka merila na skici je napacna - pravilno 1:2500 (po hochstetter 1883). 

Sl. 15/3: Reber nad Klenikom; nacrt grobišca, ki ga je schulz 1878 prekopal za ljubljanski deželni muzej (po po deschmann, hochstetter 1879). M. 1:250. 

Sl. 15/4: Reber nad Klenikom; Benescheva risba grobišca med izkopavanjem septembra 1878 (po deschmann, hochstetter 1879). 
ni in pod kamniti plošci položeni lobanji. nekaterim skeletom so manjkale spodnje ekstremitete. dežman oziroma hochstetter sta bila mnenja, da so jih oddvojili od trupel in posebej sežgali. 
sredi septembra, torej v casu, ko so bila izkopava­nja v polnem teku, se je v dežmanovi družbi na Vacah mudil tudi ladislav Benesch. ogledal si je dela na Rebri ter narisal idealizirano risbo izkopnega jarka z odprtimi grobovi in najdbami (sl. 15/4). gradivo iz izkopavanj je prišlo v deželni muzej v ljubljano, lobanje pa je dežman poslal v dunajski naravoslovni muzej. V ljubljani so najdbe kasneje tipološko inventarizirali. objavil jih je France stare (Stare 1955). 
Kopanje domacinov in kneza Ernsta Windischgrätza (1879-1881). Po koncanih schulzevih izkopavanjih so postali na Vacah dejavni domaci fantje, ki so hitro ugoto­vili, da je možno z najdbami zaslužiti kak goldinar. Med njimi sta bila dejavna zlasti dva, pastir janez Merc in sin posestnika s Klenika janez grilc. slednji se je kasneje proslavil kot najditelj nekaterih najbolj dragocenih va­ških najdb. Kar so izkopali, so izrocali ucitelju Peruziju, ta pa je najdbe pošiljal v ljubljano. Med pomembnejšimi odkritji domacinov velja omeniti grob, na katerega so naleteli marca 1880 (vir 6). Ker je eden redkih ženskih grobov, za katerega vemo, kaj je bilo v njem, naj na tem mestu povzamemo hochstetterjev opis: vseboval je nic manj kot 36 bronastih zapestnic, 2 spiralni narokvici, 4 fibule (dve s stekleno oblogo) 14 uhanov, bronasto pasno spono ter množico jantarnih in steklenih jagod (Hochstetter 1883, 161). dežman je lahko v letnem porocilu zapisal, da so z najdbami napolnili kar dve razstavni tabli (vir 7). Žal v vecini Peruzijevih pisem ni natancnih podatkov, kje so bili predmeti najdeni, vendar pa je moc iz dežmanovega porocila in hochstetterje­vega clanka razbrati, da so najvec kopali prav na Rebri. Kot najdišce omenjajo namrec pobocje slemška, kar je pravzaprav Reber. 
Kmalu se je pricel za Vace zanimati tudi knez ernst zu Windischrätz, vojak po poklicu, sicer pa znan numizmatik in strasten zbiralec starin. Poletja je obicaj-no preživljal na dvorcu slatna blizu šmartna pri litiji, kamor je hodil na oddih. Ko je izvedel, kako pomembne najdbe prihajajo na dan, se je odlocil, da tudi sam or-ganizira izkopavanje. na Vacah se je mudil zapored tri sezone (1879-1881). nadzor nad deli je poveril Peruziju. V glavnem so kopali desno od kolovoza, ki pelje proti slemšku. na grebenu južno od poti so odprli le manjšo površino (sl. 15/2). Vendar pa so prav levo od poti nale­teli na najbolj imenitne najdbe: okrašeno bronasto cisto (ležala je v globini 1 m), neokrašeno bronasto situlo in nož z roževinastim rocajem. od drugih najdb omenja hochstetter še fragmente deloma okrašenih pasnih spon ter ljubki fibuli s samostrelno peresovino. Raziskovanja, na katerih je krajši cas sodeloval tudi gundaker Wurm-brand, so bila torej uspešna in Windischgrätz si je s kopanjem in odkupi kmalu ustvaril zanimivo zbirko, v kateri je bilo nekaj unikatnih kosov. 
Peruzi je za Windischgrätza kopal tudi v naslednjih letih, vendar pa o tem nimamo izvirnih porocil. tako je leta 1883 med drugim našel znamenito pasno spono s prizorom dvoboja konjenikov. Kot bomo videli kasneje, jo je szombathyju, ki je prav takrat raziskoval na Rebri, uplenil pred nosom. ernst Windischgrätz je svojo zbirko z Vac v dveh sklopih prodal  naravoslovnemu muzeju na dunaju (leta 1905 in 1910). 
Izkopavanje Ferdinanda Schulza za Naravoslovni muzej na Dunaju in Deželni muzej v Ljubljani (avgust- september 1881). leta 1881 se je hochstetter odlocil, da bo organiziral na Vacah še eno izkopavanje, ki ga je financno prav tako podprla Prazgodovinska komisija dunajske akademije znanosti (Hochstetter 1883, 162 ss; Mader 2018, 501 ss). dela, ki so trajala od 9. avgusta do 1. septembra, je pod osebnim hochstetterjevim nadzorom vodil schulz. Podatek je iz inventarne knjige nhMW, vendar pa se je hochsteter na Vacah mudil le obcasno. Vecino casa preživel v Medijskih toplicah pri izlakah. schulz ocitno tudi tokrat ni dobil navodila, naj ohrani grobne celote, saj je v svojem skopem porocilu zabeležil en sam grobni sestav (vir 8). to je bil grob bojevnika z dvogrebenasto celado, na katerega je naletel desno od poti za slemšek nedalec od mesta, kjer je leta 1881 prenehal kopati knez Windischrätz. tocno lokacijo je na skici najdišca z drobnim pravokotnikom oznacil hochstetter (sl. 15/2). groba ni izkopal v celoti, saj je k pridatkom sodila tudi znamenita vaška situla, ki jo je leto kasneje nedalec stran našel domacin janez grilc. grob je z analizo virov in podatka v inventarni knjigi naravoslovnega muzeja rekonstruiral dragan Božic (Božic 2015a). 
V nadaljevanju je schulz zakopal na najvišji vzpeti­ni grebena, ki se dviga južno od poti in je na hochstetter­jevi skici (sl. 15/2) oznacena kot tum(ulus) ii. izkazalo se je, da je bilo tudi tu grobišce z žganimi in skeletnimi grobovi, sama vzpetina pa naj bi bila umetno nasuta. Žgani grobovi so bili praviloma pokriti s plošcami, ležalipa so 1 do 3 metre pod površjem. Žganina je bila shranje­na bodisi v žare, ali pa so jo vsuli neposredno v okrogle jame, izkopane v grušcnata tla. skeletni grobovi so ležali med žganimi, praviloma so imeli bogatejše pridatke. 
Ko je bila najvišja vzpetina prekopana, se je schulz 
30. avgusta premaknil še v gozd pod vzhodno ležeco nižjo vzpetino (tumulus i), kjer je že leta 1878 odkril in raziskal obsežno grobišce. do 1. septembra je kopal za dunajski, nato pa še pet dni ljubljanski muzej in prav tako našel zanimive najdbe (vir 9; Hochstetter 1883, 166 s). gradivo, ki je prispelo v naravoslovni muzej, je bilo z izjemo groba z dvogrebenasto celado tipološko inventarizirano. 
Najdba figuralno okrašene situle (marec 1882). Znamenito figuralno okrašeno situlo, ki je ponesla slavo Vac v svet, je marca 1882 izkopal domacin janez grilc. ucitelj Peruzi je o najdbi nemudoma obvestil dežmana (vir 10), ta pa je na Vace poslal Ferdinanda schulza, ki je predmet za simbolicno vsoto 18 goldinarjev kupil za deželni muzej (vir 11). ceprav so bile okolišcine najd-be vseskozi znane (Hochstetter 1883, 163; Deschmann 1883a, 19), pa je vse do nedavna veljalo, da posoda nima znane grobne celote. šele natancna analiza virov, ki jo je opravil dragan Božic, je pokazala, da je bila situla del grobnega inventarja bojevnika z dvogrebenasto celado, ki ga je leto poprej izkopal schulz za dunajski muzej. najdena je bila torej na Rebri severno od poti, ki pelje na slemšek (Božic 2015a). 
naknadna najdba situle kaže na pomanjkljiv nacin schulzevega kopanja, ki si je šele ob delu pridobival iz­kušnje. Zelo zgovorno je tudi dejstvo, da se niti dežman niti hochstetter nista zavedala pomembnosti grobnih celot. Zabeležila sta jih le ob prvem sondiranju leta 1878. Kasneje sta zbirala predvsem predmete, medtem ko so ostajali najdišcni konteksti v ozadju njunega zanimanja. 
Kopanje Franca Peruzija za Prazgodovinsko ko­misijo (1882). Kolikor lahko presodimo iz ohranjenih dokumentov, je hochstetter po zakljucku schulzevih izkopavanj poleti 1881, narocil ucitelju Peruziju, naj še naprej nadzoruje kopanje domacinov in o najdbah po­roca na dunaj. isto je od njega zahteval dežman, zato se je med obema ustanovama ustvarilo tiho rivalstvo, ki ga je spomladi 1882 še bolj podžgala najdba figuralno okra-šene situle. najvec koristi so pri tem imeli domaci fantje, ki so dražili izkopane predmete, v tekmi pa ljubljana ni mogla konkurirati financno mocnejšemu dunaju. tako je vecina nakopanega gradiva prišla v naravoslovni mu-zej, kamor ga je Peruzi poslal v dveh pošiljkah: prvo na zacetku maja in drugo konec leta 1882 (vir 12). ceprav je v inventarni knjigi naravoslovnega muzeja podatek, da gre za najdbe iz izkopavanj, ki jih je Peruzi opravil po narocilu Prazgodovinske komisije akademije znanosti, pa je moc iz korespondence razbrati, da je pravzaprav le zbral nakopano gradivo in ga hochstetterju ponudil v odkup. ta mu je za pošiljki, kot je zabeleženo v inven­tarni knjigi nhMW, placal 60 oziroma 25 goldinarjev (prim. tudi Mader 2018, 504 s). najdbe so seveda brez grobnih celot, izvirajo pa vecinoma z grobišca na Rebri. 
Izkopavanje Josefa Szombathyja (julij-september 1883). imenitne najdbe, na katere so skoraj vsako leto na­leteli domacini, so dunajske prazgodovinarje vzpodbudile k odlocitvi, da organizirajo na Vacah še eno izkopavanje. 


Sl. 15/5: Reber nad Klenikom; katastrski nacrt s szombathyjevimi zabeležkami do leta 1883 prekopanih površin; polja, ki jih je prekopal szombathy (a, B, C), so šrafirana (arhiv nhMW). M. = 1:2500. 
sklep je dozorel v krogu antropološkega društva, ki je zagotovilo tudi denar. nalogo so zaupali josefu szom­bathyju, takratnemu asistentu antropološko-etnografske­ga oddelka dvornega naravoslovnega muzeja. szombathy se je dela lotil sistematicno. sondiral je na vec obmocjih, glavni interes pa je vendarle usmeril v grobišce na Rebri, ki je bilo od vseh najvecje, prav tako pa so bile tu izkopane najimenitnejše najdbe. ob ogledu terena je ugotovil, da je bilo obmocje že dodobra prerito, kar je skrbno zabeležil v kopijo katastrske mape (sl. 15/5). neraziskanega je ostalo bolj malo prostora, zato se je odlocil, da na zacetku ne bo odpiral vecjih površin. Kopal je na kolikor toliko nedotak­njenih mestih, upajoc, da bo odkril še kakšen grob. svoje delo je poimenoval paberkovanje, ki pa je vendarle dalo pozitiven rezultat. s sondiranjem je zamejil nedotaknjene prostore, nato pa raziskave usmeril na tri izkopna polja: eno vecje ter dve manjši, ki jih je poimenoval Klenik a, B in C. Ker je v kopijo katastrske mape vrisal tudi obmocja svojih izkopavanj, vemo, da so vsa tri ležala na severnem pobocju Rebri, torej desno od poti za slemšek (sl. 15/5). Manjše sondiranje je opravil tudi levo od kolovoza na severovzhodnem vznožju zgornje vzpetine, ki pa ni dalo zadovoljivih rezultatov. našel je le dve sulicni osti (vir 15, str. 13). 
od sistematicno raziskanih obmocij je bilo najvecje izkopno polje a. Kopati ga je zacel na vzhodnem koncu, nato pa je pocasi prodiral proti višje ležecemu predelu pobocja. V petindvajsetih delovnih dneh je odkril in dokumentiral 72 grobov, ki pa razen nekaj izjem niso vsebovali kdove kako bogatih najdb. Ker je ob izkopava­nju opravljal meritve, smo lahko s podatki, ki jih je zabe­ležil v dnevniku, rekonstruirali tloris grobišca (sl. 15/6). 
istocasno je na Rebri za kneza Windischgrätza ko-pal Franc Peruzi in sicer tik nad szombathyjevim izko­pnim poljem levo od poti za slemšek. imel je neverjetno sreco, saj je našel znamenito pasno spono z dvobojem konjenikov, bojni nož in še nekaj predmetov (vir 14, str. 41). obmocje je kasneje natancno raziskal szombathy. dokumentiral je leseno grobno skrinjo, narejeno iz hrastovih in smrekovih brun (sl. 15/7). grob (70-71) je bil že v preteklosti izropan, saj v njem, ce odštejemo Peruzijev izplen, razen cloveških kosti in nekaj crepinj ni bilo drugih najdb (vir 15, str. 10 ss). 
izkopno polje B je bilo manjše. ležalo je nekoliko nižje na njivi tik ob poti, ki vodi iz Klenika proti Cve­težu (sl. 15/5). szombathy se je za izkop najverjetneje odlocil zato, ker so kmetje na tem obmocju zadevali na najdbe. odkril je 12 grobov oziroma najdb. s pomocjo 


Sl. 15/6: Reber nad Klenikom; tloris izkopnega polja a, ki ga je leta 1883 raziskal szombathy. M. = 1:250. 

podatkov, ki jih je zabeležil v dnevniku (vir 15, str. 14 ss), smo lahko dolocili njihove lege (sl. sl. 15/8), ne pa tudi mej izkopnega polja. 
tretje obmocje, ki ga je szombathy raziskal (izkop-no polje C), je bilo prav tako severno od poti in sicer blizu mesta, kjer je bila najdena figuralno okrašena situla (sl. 15/5). okolico so bolj ali manj že pred njim prevrtali schulz, Wurmbrand, Windischgrätz in domaci fantje. Kot kaže je bilo vmes še nekaj nedotaknjenega prostora, na katerem mu je uspelo dokumentirati 26 grobov (vir 14, str. 16 s in 27 ss). Ker na tem obmocju ni opravil meritev, nismo mogli rekonstruirati tlorisa grobišca. 
ob koncu izkopavanj, ko se je že odpravljal z Vac, je severovzhodno od izkopnega polja C naredil še en manj­ši izkop. na svoji katastrski skici ga je oznacil s komaj vidnim kvadratkom (sl. 15/5). našel je dva grobova in ju pridružil grobovom izkopnega polja C (vir 13, str. 22 s). 
Kopanje domacinov in kneza Ernsta Windisch­grätza (1883-1884). Po szombathyjevem odhodu je v jeseni 1883 s kopanjem na Rebri nadaljeval ernst Windischgrätz. delo je vodil Peruzi, kaj so našli pa ni znano. ohranjena je le skopa notica, da so levo od poti naleteli na okoli 80 skeletov, ki pa razen nekaj uhanov, 

Sl. 15/8: Reber nad Klenikom; tloris izkopnega polja B, ki ga je leta 1883 raziskal szombathy (za lego grobov 9 in 11 ni podatkov). M. = 1:250. 
prstanov in razbitih posod niso vsebovali drugih pri­datkov. Windischgrätz je zato menil, da naj bi bili tam pokopani sužnji. Ker kostnih ostankov ni zbiral, je nekaj bolje ohranjenih lobanj ponudil ljubljanskemu oziroma dunajskemu muzeju (vir 16; vir 17). 
cez zimo so postali dejavni tudi domaci fantje. izkopane predmete so prinesli pokazat Peruziju, ki jih je nato ponudil v odkup szombathyju in dežmanu (vir 18; vir 19). Kolikor lahko razberemo iz ohranjene kore­spondence in vpisov v inventarni knjigi naravoslovnega muzeja, je vecina najdb romala na dunaj. leta 1883 in 1884 je namrec Peruzi poslal na dunaj pet pošiljk. dve sta odkupila vladni svetnik dr. Franz steindachner in slikar ignac spöttl in ju nato podarila naravoslovnemu muzeju (podatka v inventarni knjigi nhMW). Predmeti so bili inventarizirani brez ožjih najdišcnih podatkov, vendar je skoraj gotovo, da jih je bila vecina izkopanih prav na Rebri. 
leta 1884 so z raziskovanjem na Rebri nad Kleni­kom v glavnem zakljucili. grobišce so prekopali in na tem obmocju ni bilo pricakovati pomembnejših najdb. domacini so svoje zanimanje usmerili k drugim najdi-šcem. da pa so pri odkrivanju starin vendarle možna tudi presenecenja, se je pokazalo cez pet let. na Rebri so izkopali še eno znamenito najdbo, grob bojevnika z dvogrebenasto celado, kar je potrdilo mesto Vac med najpomembnejšimi železnodobnimi najdišci jugo­vzhodnih alp. 
Odkritje globa bojevnika z dvogrebenasto celado (avgust 1889). alfons Müllner, ki je leta 1889 v Kranj­skem deželnem muzeju nasledil dragotina dežmana, se je kmalu po nastopu nove službe odlocil, da bo obnovil raziskovanje Vac. Zadnja leta je tam je kopal Peruzi in najdbe so vecinoma romale na dunaj. Müllner je deželni 

Sl. 15/9: Reber nad Klenikom; grob bojevnika z dvogrebenasto celado, izkopan leta 1889 - risba Franc Pecnik (arhiv nMs). 
odbor zaprosil za denar, nato pa sta na zacetku julija s Pecnikom obiskala Vace (vir 20) obhodila sta najdišca in zakupila nekaj obmocij in gomil, za katere sta menila, da bi se jih splacalo prekopati. 
Pecnik se je lotil dela konec julija. najprej je kopal je na Ravnih njivah in apnu, vendar je bil izplen slab, zato se je premaknil na Reber nad Klenikom, kjer se je nadejal boljših najdb. obmocje je bilo povecini preko­pano, le še na spodnjem koncu pobocja je našel manjši prostor, kjer mu je prirojeni instinkt veleval, naj poskusi zasaditi lopato. nedotaknjen predel je ležal natanko med izkopnima poljema a in B, ki ju je leta 1883 prekopal szombathy (sl. 15/5). lokacijo je bilo moc ugotoviti na podlagi podatkov iz Peruzijevega in Pecnikovega pisma (vir 21; vir 22). uspeh je bil popoln! Že drugi dan (22. avgusta) je našel grob bojevnika z dvogrebenasto celado, sekiro, dvema sulicama, okrašeno pasno spono s pripa­dajocimi okovi, dve fibuli, železni scepter, železni nož, železno konico in dve rdeci posodi (sl. 15/9). najdbe so prispele v deželni muzej, kjer so bile inventarizirane po tipološkem principu. grobno celoto je s pomocjo pisnih virov, ki jih tu ne objavljamo, rekonstruiral dragan Božic (Božic 2015b). 
Pecnik je kopal do konca avgusta in odkril še nekaj skeletnih in žganih grobov. Zanimiv je tudi podatek, ki ga je o grobišcu zabeležil Müllner (vir 23). Pravi, da so ležali žgani grobovi nižje od skeletnih, kar je nekoliko drugace od situacije na vrhu Rebri, kjer so bili eni in drugi grobovi med seboj pomešani v bolj ali manj ena­kih globinah. 
Zgodba o Pecnikovem izkopavanju na Vacah pa s tem še ni koncana. Ko je za kratek cas prekinil delo, se je kopanja na isti parceli lotil Franc Peruzi. delal je s financno podporo naravoslovnega muzeja, ki mu je v ta namen poslal 100 goldinarjev. Pecnika je Peruzijevo kopanje mocno razburilo. Bil je namrec preprican, da ima po ustnem dogovoru z lastnico Rezo Poljanec, ki ji je placal 5 goldinarjev are, edino on pravico kopati na njeni parceli. napisal je pritožbo na okrajno glavarstvo v litiji in zahteval, naj Peruziju prepovedo kopati. hkrati se je s podobno prošnjo na deželni odbor obrnil tudi kustos Müllner. V preiskavi, ki je sledila, so ugotovili, da lastnico nic ne zavezuje, saj s Pecnikom ni sklenila pisne pogodbe. izid pritožbe je bil zato negativen. še vec. Ker Pecnik v sporu s Peruzijem in dunajcani ni izbiral besed, ga je szombathy, ki je prišel 12. septembra na Vace razcistit konflikt, pri litijskem sodišcu tožil zaradi razžaljenja casti. Pecnik je dobil tri dni zapora s postom, kar je bilo ocitno dovolj, da se je za vedno odrekel raz­iskovanju Vac (vir 24; vir 25). 
leta 1985 in 1987 je na vrhu Rebri sondiral davorin Vuga. V prekopanih plasteh je našel žganino, kose clo­veških kosti in crepinje posod (Vuga 1986; Vuga 1988). 
Arhivski viri (vir 1) dežmanovo porocilo o ajdovskem grobišcu pri 
Kleniku blizu Vac (arhiv nMs 1878/39). (vir 2) Verzeichnis der seit 1. jänner bis ende dezember 
1877 eingegangenen geschenke und sonstigen 
erwerbungen des krainischen landesmuseums 
(arhiv nMs 1878/193). (vir 3) Pismi schulza deschmannu z dne 13. 5. 1878 in 
22. 5. 1878 (arhiv nMs 1878/63 in 1878/65). 
(vir 4) schulzevo porocilo o izkopavanju pri Vacah poleti in v jeseni 1878; schulzevo porocilo o izdatkih za izkopavanja pri Vacah poleti in v jeseni 1878 (arhiv nMs 1878/150; 1878/160). 
(vir 5) hochstetter, tagebuch Krain ii, 1878 (hochstet­ter archiv strassgschwandtner Wien - fotokopijo hrani arhiv iZa). 
(vir 6) Pismo Peruzija dežmanu z dne 4. 3. 1880 (arhiv nMs 1880/18). 
(vir 7) dežmanovo porocilo deželnemu odboru za leto 1880 (arhiv Rs, fond as 38, deželni zbor in odbor za Kranjsko iX-5, 1881/340). 
(vir 8) schulzevo porocilo o izkopavanju pri Vacah poleti 1881 (arhiv nMs 1881/95). 
(vir 9) dežmanovo porocilo o muzejskih izdatkih za leto 1881 (arhiv Rs, fond as 38, deželni zbor in odbor za Kranjsko iX-5, 1882/563). 
(vir 10) Pismo Peruzija dežmanu z dne 28. 3. 1882 (arhiv nMs 1882/32). (vir 11) dežmanovo porocilo deželnemu odboru (arhiv nMs 1882/90). (vir 12) Pisma Peruzija hochstetterju z dne 19. 4. 1882, 
10. 5. 1882, 19. 11. 1882 in 14. 12. 1882 (Fund­aktenarchiv nhMW). (vir 13) szombathy, tagebuch, Büchel 24 (Fundakten­archiv nhMW). (vir 14) szombathy, tagebuch, Büchel 26 (Fundakten­archiv nhMW). (vir 15) szombathy, tagebuch, Büchel 27 (Fundakten­archiv nhMW). (vir 16) Pismo Windischgrätza dežmanu z dne 26. 10. 1883 (arhiv nMs 1883/109). (vir 17) Pismo Peruzija szombathyju z dne 28. 10. 1883 
(Fundaktenarchiv nhMW). (vir 18) Pisma Peruzija szombathyju z dne 1. 1. 1884, 
10. 2. 1884, 17. 2. 1884 (Fundaktenarchiv nhMW). 
(vir 19) Pisma Peruzija dežmanu z dne 26. 1. 1884, 12. 
2. 1884, 14. 3. 1884, 30. 3. 1884, 4. 8. 1884 (arhiv 
nMs 1884/6, 1884/b.š, 1884/25, 1884/29, 1884/86). (vir 20) dopisa Müllnerja deželnemu odboru z dne 
1. 4. in 8. 9. 1889 (arhiv nMs 1889/60 in arhiv Rs, fond a 38. deželni zbor in odbor za Kranjsko iX-5, 1889/6834). 
(vir 21) Pismo Peruzija szombathyju z dne 24. 8. 1889 (Fundaktenarchiv nhMW). 
(vir 22) Pecnikovo pismo deželnemu muzeju z dne 26. 12. 1889 (arhiv nMs 1889/153). 
(vir 23) dopis Müllnerja direkciji Kranjske hranilnice (arhiv nMs 1889/191). 
(vir 24) dopis Pecnika deželnemu odboru z dne 4. 10. 1889 (arhiv Rs, fond a 38. deželni zbor in odbor za Kranjsko iX-5, 1889/7448). 
(vir 25) Pecnikovo pismo Müllnerju z dne 20. 11. 1889 (arhiv Rs, fond as 950, Müllner alfons, fasc. 1). 
Literatura 
Božic 2015a. Božic 2015b. deschmann 1883a, 16 ss. deschmann, hochstetter 1879, 7 ss. dular, tecco hvala 2007, 159, sl. 89 in 258. hochstetter 1883, 160 ss. Mader 2018, 493 ss. stare 1955. Vuga 1986. Vuga 1988. 
Kat. št.: 16 
Najdišce: hrastje. Kraj: Potok. TTN5: litija 26; gKY: 488886 - gKX: 108436. Tip najdišca: grobišce. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
najdišce leži na njivah, ki so danes vecinoma zatrav­ljene, ob poti iz Klenika proti vasi Potok (sl. 16/1, 16/2). 
Potek raziskav 
Pri vasi Potok je Franc Peruzi že leta 1880 izkopal nekaj prazgodovinskih najdb in jih poslal v deželni muzej. Ker pa so podatki v pismih skopi, najdišca nismo uspeli umestiti v prostor (vir 1; vir 2). 
Bolj natancni so podatki iz leta 1894, ko so kmetje pri oranju severozahodno od zaselka hrastje, slabih 200 m od smogorjeve domacije, zadeli na sedem ske­letnih grobov, od katerih naj bi le dva vsebovala bogate pridatke. o odkritju je Peruzi v treh pismih obvestil szombathyja, zato vemo, da so našli dve trakasti fibuli, dve fibuli s stekleno oblogo, živalsko fibulo, vec zapest­nic, pasno spono iz bronaste plocevine, železen nož, železno tulasto sekiro in cez sedemdeset jantarnih in steklenih jagod (vir 3). najdbe je odkupil naravoslovni muzej, vendar pa doslej še niso bile inventarizirane. gradivo je najverjetneje založeno. 
najdišce smo pri terenskem pregledu leta 1998 napacno oznacili kot Boršt pri Kleniku (Dular, Tecco Hvala 2007, 159, sl. 89 in 258). 
Arhivski viri (vir 1) Pismi Peruzija dežmanu z dne 28. 3. in 15. 6 1880 
(arhiv nMs 1880/19 in 1880/38). 

(vir 2) szombathy, tagebuch, Büchel 26, str. 54 (Fund­aktenarchiv nhMW). 
(vir 3) Pisma Peruzija szombathyju z dne 17. 4., 24. 4. in 4. 5. 1894 (Fundaktenarchiv nhMW). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 159, sl. 89 in 258. 


Sl. 16/2: hrastje pri Potoku; pogled na najdišce s severa. Foto janez dular (2020). 
Kat. št.: 17 
Najdišce: gradišce. Kraj: Zagorje ob savi. TTN5: trbovlje 21; gKY: 500070 - gKX: 108511. Tip najdišca: depo. Datacija: pozna bronasta doba. 
Opis 
leta 1882 se je na levem zelo strmem pobocju potoka Medija, ki se nedalec stran izliva v savo, utr-gal zemeljski plaz kamenja, ki je danes ves porašcen z drevjem in grmicevjem (sl. 17/1). na njem so našli bronaste predmete (plavutaste sekire, srpe, fragment meca), kar kaže na ostanek poznobronastodobnega depoja. najdišcno situacijo in najdbo samo je z analizo virov pojasnil stane gabrovec, najdbe pa so prispele v narodni muzej slovenije, Pokrajinski muzej Celje in naravoslovni muzej na dunaju (Gabrovec 1966a, 19 ss). 
M. draksler, ki je na obmocju Zagorja opravil terenski pregled, je oznacil mesto, kjer so najdbe prišle na dan, z imenom Plaz (Draksler 2007, 124). 
Literatura Bolta 1975, Zagorje ob savi. - V: ANSL, 268. cerce, šinkovec 1995, 229 ss. dular, tecco hvala 2007, 258. draksler 2007, 124 ss. gabrovec 1966a, 19 ss. 


Kat. št.: 17A 
Najdišce: Konec. Kraj: Zagorje ob savi. TTN5: trbovlje 21; gKY: 500217 - gKX: 108602. Tip najdišca: naselje. Datacija: prazgodovina. 
Opis 
Za robom strme skalne stene, ki se dviga nad le-vim Bregom potoka Medija, je vec teras, ki so nastale z obdelovanjem polj (glej sl. 17/1; 17A/1). na spodnjih dveh, ki sta najvecji (širina 3 m, dolžina 30 m) se naj­dejo posamezni fragmenti prazgodovinske keramike (Draksler 2007, 128). 
Literatura 
draksler 2007, 128. 


Kat. št.: 18 
Najdišce: sv. gora. Kraj: Rovišce. TTN5: litija 17; gKY: 492202 - gKX: 109362. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: prazgodovina. 
Opis 
sv. gora je od vseh strani dobro viden vrh v Zasav­skem hribovju (sl. 18/1). gre za najvišjo tocko ozkega grebena s cerkvijo, pokopališcem in taborskim obzidjem, ob katerem stoji župnišce in mežnarija (sl. 18/2). Vrh je zaradi gradenj v celoti preoblikovan, zato na njegovi površini ni vidnih arheoloških ostalin. Vendar pa je bil v prazgodovini zanesljivo poseljen, kar kažejo fragmenti prazgodovinske loncenine, ki jih je najti na platoju in na severnem pobocju hriba (Turk, Ciglenecki 1984, 220). 
Potek raziskav 
Pri manjšem sondiranju, ki ga je že leta 1879 na severni strani cerkve opravil Ferdinand schulz, so našli debele crepinje z grobim okrasom, vijcek in svitek (dež­manovo porocilo v: Hochstetter 1879, 553 s). Prav tako so naleteli na crepinje posod ob urejanju dovozne poti konec 20. stoletja (Draksler 2007, 142 s, sl. 40). 
Literatura Bolta 1975, sv. gora. - V: ANSL, 266. draksler 2007, 142 ss. dular, tecco hvala 2007, 258. hochstetter 1879, 553 s. turk, Ciglenecki 1984, 220. Vuga 1974, 424 ss. 



Sl. 18/2: sv. gora nad Rovišcem; pogled z vzhoda. Foto: janez dular (2019). 

Sl. 18/3: sv. gora nad Rovišcem (vir: atlas okolja © aRso). M. = 1:2500. 
Kat. št.: 19 
Najdišce: gradišce. Kraj: Rovišce. TTN5: litija 27; gKY: 492206 - gKX: 108786. Tip najdišca: višinsko naselje. Datacija: prazgodovina. 
Opis 
gradišce je ledinsko ime za ozek greben z zelo str­mimi pobocji zahodno od vasi Rovišce (glej sl. 19A/1). Prekriva ga mešan gozd. dostop je najlažji s prevala, preko katerega je speljana cesta na sv. goro. ohranjene strukture so znacilne za naselja na dolomitnih tleh. Po pobocju se namrec vrstijo razmeroma dobro ohranjene terase, ki pa niso velike, saj so jih zaradi ozkega in str-mega grebena v celoti prilagodili obliki hriba (sl. 19/1). 
terase so številne zlasti na zahodnem pobocju gradišca, medtem ko je jugovzhodna stran, zaradi strmega naklo­na, skoraj prazna. gradišce sodi v krog višinskih naselij terasastega tipa, ki niso imela zakljucenega oboda. 
naselje, ki ga prvi omenja Pecnik, še ni bilo razi­skovano (Pecnik 1894a, 10; Pecnik 1904, 132). Mnenje davorina Vuge, da je na gradišcu stal grad Roviških gospodov, je napacno, saj ni na njem nobenih srednje­veških ostalin (slabe, Vuga 1974, 108. 
Literatura Bolta 1975, Rovišce. - V: ANSL, 266. dular, tecco hvala 2007, 258 s, sl. 152. Pecnik 1894a, 10. Pecnik 1904, 132. slabe, Vuga 1974, 108 s. 


Kat. št.: 19A 
Najdišce: Preval. Kraj: Rovišce. TTN5: litija 27; gKY: 492323 - gKX: 108821. Tip najdišca: grobišce. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
grobišce pri Rovišcu omenja že jernej Pecnik (Pecnik 1904, 132). najverjetneje se podatek nanaša na ledino Preval, kjer so tik ob cesti proti sv. gori še vidni sledovi kopanja (sl. 19A/1). tu je po pripovedovanju do-macinov jože škufca iz šmartnega v tridesetih letih našel halštatske skeletne grobove (Slabe, Vuga 1974, 108 s). od najdb sta se ohranila le dva bronasta predmeta: certoška fibula s samostrelno peresovino in fragmentirana nare­brena zapestnica, ki sta leta 1970 prišla v narodni Muzej slovenije (Draksler 2007, 141, sl. 17). 
Literatura 
draksler 2007, 141, sl. 17. Pecnik 1904, 132. slabe, Vuga 1974, 108 s. 


Kat. št.: 19B 
Najdišce: Vrhek Kraj: Vodice. TTN5: litija 19; gKY: 497263 - gKX: 109243. Tip najdišca: višinsko naselje. Datacija: prazgodovina. 
Opis 
Vrhek je kopast hrib (751 m), ki se dviga severno od vasi Vodice. najlažje je dostopen z juga in zahoda, medtem ko so pobocja na vzhodu zelo strma (sl. 19B/1). 
M. draksler je na Vrhku ugotovil ostanke fortifikacij (sl. 19B/2), ki obrobljajo vrhnji plato (Draksler 2007, 137, sl. 26). našel je posamezne fragmente prazgodovinske in poznoanticne keramike. 
naselje nad Vodicami omenja že simon Rutar (Rutar 1897, 187). 
Literatura Bolta 1975, Vodice. - V: ANSL, 266. draksler 2007, 137 s. Rutar 1897, 187. 



Sl. 19B/1: Vrhek nad Vodicami; pozicija naselja (osnova: ttn5 © guRs). M: = 1:5000. 
Kat. št.: 19C 
Najdišce: Vrh Kraj: Kal. TTN5: litija 29; gKY: 496846 - gKX: 107599. Tip najdišca: naselje. Datacija: prazgodovina. 
Opis 
Vrh (738 m) je kopast hrib, ki se dviga južno od vasi Kal (sl. 19C/1). severna stran je strma in mestoma skalnata, z juga, vzhoda in zahoda pa je dostop lažji, zato so ga zavarovali z okopom iz neobdelanih lomljencev (sl. 19C/2). Znotraj zavarovanega prostora je okoli 15 teras, dolgih od 3 do 8 m. Vhod v naselje je bil ocitno na zahodni strani, kjer se je zunaj glavnega oboda ohranil 15 m dolg nasip, ki je varoval dostopno pot. 
naselje je bilo odkrito pri terenskem pregledu med letoma 2003 in 2006. na Vrhu se najdejo posamezni fragmenti prazgodovinske in poznoanticne keramike (Draksler 2007, 138 s). 
Literatura 
draksler 2007, 138 s. 



Sl. 19C/1: Vrh nad Kalom; pozicija naselja (osnova: ttn5 © guRs). M: = 1:5000. 
Kat. št.: 19D 
Najdišce: špital Kraj: šentlambert. TTN5: litija 29; gKY: 496253 - gKX: 106915. Tip najdišca: naselje. Datacija: prazgodovina. 
Opis 
Kopast, z gozdom porašcen vrh (754 m) se dviga jugovzhodno od vasi šentlambert. na njem je približno 50 m širok in prav toliko dolg plato od katerega se na vse strani spušcajo razmeroma strma pobocja (sl. 19D/1). 
M. draksler, ki je naselje odkril pri terenskem pregledu, omenja na severovzhodni strani špitala približno 40 m dolg okop in za njim v smeri vrha vec okoli 10 m širokih teras. našel je tudi posamezne fragmente prazgodovin­ske keramike (Draksler 2007, 139). 
Literatura 
draksler 2007, 139. 


Kat. št.: 20 
Najdišce: Kidriceva cesta. Kraj: Zagorje ob savi. TTN5: litija 20; gKY: 499819 - gKX: 110199. Tip najdišca: plano grobišce; plano naselje? Datacija: starejša železna doba; pozna bronasta doba. 
Opis 
Plano železnodobno grobišce s skeletnimi pokopi se je razprostiralo na levem bregu potoka Medije, vzdolž Ceste Borisa Kidrica (sl. 20/1). topografske podatke o najdišcu je zbral in izvrednotil stane gabrovec, zato je dovolj, da tu povzamemo njegove ugotovitve (Gabrovec 1966a, 24 ss). 
Potek raziskav 
Prve najdbe so prišle na dan leta 1892 pri kopanju temeljev za Milacevo hišo (danes podrta, nekoc Cesta Borisa Kidrica 19). takrat so našli tri skelete. V letu 1894 sta bila izkopana nadaljnja dva in sicer nasproti Milaceve hiše. tretja skupina skeletov (dva do trije grobovi) je bila najdena leta 1896 zopet pri Milacevi hiši. 
leta 1921 je bil na obmocju nekropole odkrit nov skelet, dokumentiran zgolj s fotografijo. nove najdbe (štirje grobovi) so prišle na dan ob širjenju ceste leta 1954 in sicer na prostoru pred hišama Cesta Borisa Kidrica 12 in 14, ki stojita prav tako nasproti nekdanje Milaceve hiše. Vse kaže, da je bila vecina grobov odkritih na obmocju hišnih številk 12, 14 in 19. Po gabrovcevih navedbah, ki je zagorsko gradivo objavil in izvrednotil, se je nekropola širila tudi naprej proti jugu in sicer vse do stavbe, v kateri je sedaj lekarna. Predmete hrani narodni muzej slovenije v ljubljani. 
na zadnje najdbe so na Cesti Borisa Kidrica na­leteli leta 2011 ob prenovi komunalne infrastrukture. dokumentirali so 11 grobov, ki pa so bili vecinoma poškodovani oziroma izropani. Fragmenti grobe lon-cenine, ki so bili najdeni ob zašcitnih izkopavanjih, nakazujejo možnost, da je bilo na istem prostoru, vendar v pozni bronasti dobi, morda naselje (Murko, Draksler 2020, 469 ss). 
Literatura Bolta 1975, Zagorje ob savi. - V: ANSL, 268. draksler 2007, 128 ss. dular, tecco hvala 2007, 258. gabrovec 1966a, 24 ss (s starejšo literaturo). Murko, draksler 2020, 469 ss. 


Kat. št.: 20A 
Najdišce: ocepkov hrib. Kraj: Zagorje ob savi. TTN5: litija 20; gKY: 499910 - gKX: 110324. Tip najdišca: naselje. Datacija: starejša železna doba? 
Opis 
ocepkov hrib je manjši osamelec v severnem koncu Zagorja (20A/1). dobro obvladuje okolico, hkrati pa je zaradi strmih pobocij razmeroma težko dostopen. glede na bližnjo plano nekropolo, ki se je raztezala ob njegovem jugozahodnem vznožju, je nudil idealno mesto za poselitev (glej sl. 20/1). omenja ga že jernej Pecnik (Pecnik 1904, 132). Žal so bile prazgodovinske ostaline v preteklosti unicene. hrib je  namrec s severa dodobra nacel velik peskokop, ki je odnesel ves vrhnji plato. od morebitnih poselitvenih struktur se zato ni veliko ohranilo. Po pripovedi domacinov so po drugi svetovni vojni z raznimi zemeljskimi deli - predvsem pri kopanju peska - naleteli na fragmente keramike (Draksler 2007, 132). 
Literatura 
draksler 2007, 132. gabrovec 1966a, 24. Pecnik 1904, 132. 


Sl. 20A/1: ocepkov hrib v Zagorju ob savi; pogled na naselje z zahoda. Foto: janez dular (2019). 
Kat. št.: 20B 
Najdišce: levstikova ulica. Kraj: Zagorje ob savi. TTN5: trbovlje 11; gKY: 500015 - 110366. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
leta 1969 so pri gradnji garaže (levstikova ulica 
14) ob vzhodnem vznožju ocepkovega hriba (glej sl. 20/1; 20B/1) naleteli na dva skeletna groba, ki ju pridatki (fragmenti posod in železni sulicni osti) opredeljujejo v starejšo železno dobo (Stare 1968-1969, 185). najdbe hrani narodni muzej slovenije (Draksler 2007, 132 s, sl 14). 
Literatura 
draksler 2007, 132 s, sl 14. stare V. 1968-1969, 185. 


Sl. 20B/1: levstikova uliva v Zagorju ob savi: pozicija najdišca (osnova: atlas okolja © aRso). M. = 1:2500. 
Kat. št.: 20C 
Najdišce: ? Kraj: strahovlje. TTN5: litija 19; gKY: 496399 - 110788. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
avgusta 1890 je jernej Pecnik pri vasi strahovlje izkopal tri skelete iz starejše železne dobe. Pri prvem je našel dve posodi iz crno žgane gline, drugi je bil brez pridatkov, pri tretjem, ki mu je glava ležala na prsih pa cudne uhane z bronastimi in steklenimi okraski. Kje natanko se je širilo grobišce, ni znano, Pecnik omenja pešcene grice, kjer je gozdni pašnik (vir 1). Zelo skop je tudi Rutar, ki pravi, da se severno od rudarske vasi Kisovec pricenja oster dolomitni hrbet, ki se vlece sko-raj natanko v smeri vzhod-zahod. na mestu, kjer pelje preko hriba pešpot proti strahovljam, se dobe vsepovsod celi skeletni grobovi (Rutar 1891b, 239). Matej draksler, ki je teren obhodil, je za verjetno lokacijo oznacil dokaj veliko obmocje z gozdom porašcenih vzpetin ob južnem vznožju Borovnika, grebena, ki ga v svojem porocilu omenja Rutar (Draksler 2007, 134, sl. 15). lega je z ozirom na zgornje opise sprejemljiva, potrebno pa bi jo bilo potrditi z nadaljnjimi raziskavami (sl. 20C/1). 
narodni muzej slovenije hrani iz strahovelj vec najdb, vendar pa je provenienca kolikor toliko zanesljiva le za uhane. stane gabrovec, ki je najdbe objavil, opozar­ja na razkorak med akcesijsko in inventarno knjigo, zato dopušca možnost, da so predmeti, ki jih je deželnemu muzeju leta 1890 poslal v odkup neki Mihelcic in jih je Müllner inventariziral pod najdišce »strahule«, iz Zagorja ob savi (Gabrovec 1966a, 27). 
Arhivski viri (vir 1) Pecnikovo pismo Centralni komisiji z dne 14. 9. 
1890 (arhiv Rs, fond as 1100, C. kr. urad K 60/133). 
Literatura Bolta 1975, srahovlje. - V: ANSL, 268. draksler 2007, 133 s. gabrovec 1966a, 26 s. Rutar 1891b, 197, 239. 


Kat. št.: 20D 
Najdišce: ? Kraj: šemnik. TTN5: litija 18; gKY: 494843 - 111242. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
narodni muzej slovenije hrani v svojih zbirkah železno tulasto sekiro in dva vijcka, ki imajo v akcesijski knjigi za najdišce zabeležen kraj šemnik pri Zagorju (Gabrovec 1966a, 27, 9: 13, 13; 10: 1). omenja ga tudi 
simon Rutar, ki piše, da se nekropola nahaja nad vasjo šemnik v bližini gradu Medija (Rutar 1891b, 239). M. draksler, ki je okolico vasi obhodil, jo umešca na teraso na južni strani hriba Kamnik (Draksler 2007, 135, sl. 17), kar pa bi bilo treba potrditi z nadaljnjimi raziskavami (sl. 20D/1). 
Literatura Bolta 1975, šemnik. - V: ANSL, 268. draksler 2007, 135. gabrovec 1966a, 27. Rutar 1891b, 239. 


Kat. št.: 20E 
Najdišce: ? 
Kraj: suhi Potok. 
TTN5: litija 6; gKY: 492463 - gKX: 112995 (središce naselja). 
Tip najdišca: posamezne najdbe. 
Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
leta 1908 je prejel deželni muzej v ljubljani nekaj predmetov (fibuli, pasni sponi z okovi in brusni kamen), ki ocitno izvirajo iz unicenih grobov, najdenih v oko­lici suhega potoka (Šmid 1909a, 4). Pozicija grobišca ni znana (sl. 20E/1). najdbe je objavil stane gabrovec (Gabrovec 1966a, 27, t. 9: 1-11). 
Literatura Bolta 1975, suhi potok. - V: ANSL, 265. gabrovec 1966a, 27. šmid 1909a, 4. 


Sl. 20E/1: suhi Potok; bližnja okolica vasi (vir: atlas okolja © aRso). M. 1:5000. 
Kat. št.: 20F 
Najdišce: Volkova loka. Kraj: trbovlje. TTN5: trbovlje 2; gKY: 503862 - gKX: 113751. Tip najdišca: depo. Datacija: pozna bronasta doba. 
Opis 
Konec šestdesetih let dvajsetega stoletja so na se­vernem robu trbovelj pri gradnji nove soseske Volkova loka naleteli na manjši depo mešane sestave (sl. 20F/1). V njem so bili fragmentirana sulicna ost, mec tipa ar-co, dva jezicastorocajna srpa ter odlomka konice srpa in rezila meca (Pavlin, Tecco Hvala, Bizjak 2019, 9 ss). 
Literatura 
Pavlin, tecco hvala, Bizjak 2019, 9 ss. 


Kat. št.: 20G 
Najdišce: dobrna. Kraj: Retje. TTN5: trbovlje 12; gKY: 504131 - gKX: 110636 (sre­
dišce zaselka). Tip najdišca: depo novcev. Datacija: mlajša železna doba. 
Opis 
V nekdanjem zaselku dobrna, severozahodno od vasi Retje, je julija 1868 neki rudar pri krcenju kamnite groblje (kot lastnik zemljišca se omenja neki Meke) našel depo 553 keltskih srebrnikov, od katerih je vecina prišla v privatne roke, del pa tudi v zbirke muzejev na dunaju, gradcu, ljubljani in Celju (Knabl 1869, XII ss; Kos 1977, 52 s). Zaselek dobrna je bil opušcen že v drugi polovici 
19. stoletja zaradi intenzivne rudarske dejavnosti, ki je v celoti  spremenila videz pokrajine (sl. 20G/1). 
Literatura 
Bolta 1975, dobrna-Retje. - V: ansl, 264. Knabl 1869, Xii ss. Kos 1977, 52 s. 


Kat. št.: 20H 
Najdišce: Bukova gora. Kraj: Retje. TTN5: trbovlje 13; gKY: 503712 - gKX: 109719. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
jernej Pecnik omenja na Bukovi gori, hribu jugo­zahodno od vasi Retje, naselje in gomilno grobišce (Pec­
nik 1904, 133). njegove navedbe na terenu nismo uspeli potrditi, saj je obmocje zaradi intenzivnega rudarjenja mocno spremenjeno (sl. 20H/1). Pri Retju je novembra 1907 vojvodinja Mecklenburška prekopala gomilo in v njej našla en grob (Mahr 1934, 128). 
Literatura Bolta 1975, Retje. - V: ANSL, 264. Mahr (ed.) 1934, 128. Pecnik 1904, 133. 


Kat. št.: 21 
Najdišce: grobišce. Kraj: Kovk. TTN5: trbovlje 24; gKY: 508840 - gKX: 108840. Tip najdišca: gomilno grobišce (5 gomil). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
južno od Kovka je na manjšem z gozdom porašce­nem kuclju skupina petih gomil (sl. 21/1; 21/2). Mere: 
gomila 1: premer 14 m; višina 3 m (velik vkop). gomila 2: premer 10 m; višina 0,7 m (vkop). gomila 3: premer 5 m; višina 0,5 m (vkop). gomila 4: premer 8 m; višina 1 m (vkop). gomila 5: premer 6 m; višina 1 m (vkop). 
Potek raziskav 
Prvi je najdišce omenil B. saria v clanku o rimskem nagrobniku s keltskimi imeni iz bližnje vasi Krnice, ki leži pod robom platoja, na katerem so gomile. izvedel je, da so eno od gomil že leta 1913 prekopali domacini ter našli bronasti zapestnici, sulicne osti, lonce in celo »balzamarije«. lastnik parcele je bil v tridesetih letih dvajsetega stoletja Franc urbas iz sv. jurija 46 (Saria 1937, 133). najdbe so se razgubile, v narodni muzej v ljubljani je prišel le fragment zapestnice, ki je bil inven­tariziran pod krajem Krnice. 
leta 1938 je na grobišcu kopal ivan Restar iz zaselka Podkrnice in o tem obvestil narodni muzej. najdišce si je ogledal kustos Rajko ložar in ugotovil, da gre za 2500 let staro pokopališce (Hofbauer 1955). edina najdba s teh izkopavanj - noga glinastega posode - je v akcesijski knjigi narodnega muzeja zabeležena pod krajem Zagorice pri hrastniku oziroma Kovk, kasneje pa so jo inventari-zirali zgolj pod naselje Kovk. Zaradi teh nedoslednosti je v ANSL najdišce zabeleženo kar s tremi imeni krajev: Kovk, Krnice in Zagorice (Bolta 1975, 263 s). 

Maja 1955 je dve gomili sondiral kustos Pokrajin­skega muzeja v Celju l. Bolta, vendar pa razen kamnite strukture iz oblic ni našel drugih najdb. arhivske vire o tem izkopavanju, ki ni bilo omenjeno v ANSL, je natanc­no analiziral dragan Božic (Božic, Gaspari, Pirkmajer 2020, 501 ss). 
Literatura Bolta 1975, Kovk. – V: ANSL, 263. Bolta 1975, Krnice. – V: ANSL, 264. Bolta 1975, Zagorice. – V: ANSL, 264. Božic, gaspari, Pirkmajer 2020, 501 ss. dular, tecco hvala 2007, 258 s, sl. 153. hofbauer 1955. saria 1937, 133. 


Sl. 21/2: grobišce pri Kovku; pogled na gomilo 1 s severozahoda. Foto: janez dular (2019). 
Kat. št.: 21A 
Najdišce: Kovk. Kraj: Kovk. TTN5: trbovlje 13; gKY: 508272 - 109916. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
severozahodno od vasi Kovk se dviga istoimenski, z gozdom porašcen hrib (659 m), ki ima na severni in zahodni strani zelo strma pobocja, medtem ko je dostop z juga zložen (sl. 21A1, 21A/2). na njegovem vrhu so ohranjeni ostanki utrjenega naselja (sl. 21A/3). Potek obzidja je jasen in dobro sledi konfiguraciji terena. na vzhodni strani je v obod ucinkovito vkljucen rob manjše vrtace, južno od nje - tu je dostop na vrh najlažji - pa so zgradili manjši oddvojni okop. naselje je razmeroma majhno. njegov obseg znaša 480 m, površina pa 0,9 ha. Pripadajoci nekropoli sta za zadaj znani dve: Vrtaca tik ob vzhodnem vznožju, in grobišce, dober kilometer jugovzhodno od naselja. 
Potek raziskav 
najdišce je bilo odkrito ob zašcitnem posegu, ki so ga leta 2016 opravili sodelavci Pokrajinskega muzeja Celje na bližnjem grobišcu Vrtaca, kjer je bila baje ob spravilu lesa najdena negovska celada (vir 1). ob tej priliki so na južnem obodu naselja izkopali dve manjši sondi, ki sta potrdili obstoj kamnitega obzidja. V crni gozdni zemlji so našli tudi nekaj fragmentov železno­dobne loncenine. 
Arhivski vir 
(vir 1) d. Pirkmajer, M. Bausovac, Porocilo o arheo­
loškem testnem izkopu na lokaciji Kovk, 2016 
(arhiv Pokrajinskega muzeja Celje). 
Literatura 
Božic, gaspari, Pirkmajer 2020, 500 ss. 


Sl. 21A/1: Kovk pri Kovku; pogled na naselje z vzhoda. Foto: janez dular (2019). Sl. 21A/2: Kovk pri Kovku; pogled na naselje z juga. Foto: janez dular (2019). 


Sl. 21A/3: Kovk in Vrtaca pri Kovku; poziciji naselja in grobišca (osnova: atlas okolja © aRso). M. = 1:2500. 
Kat. št.: 21B 
Najdišce: Vrtaca. Kraj: Kovk. TTN5: trbovlje 13; gKY: 508394 - 109946. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
leta 2016 je bila baje ob spravilu lesa nedalec od vzhodnega roba naselja najdena negovska celada in bronasta pasna spona (glej sl. 21A/1). Zašcitno izkopa­vanje, ki so ga na obmocju najdbe (sl. 21B/1) opravili sodelavci Pokrajinskega muzeja iz Celja, je pokazalo, da sta se na severnem delu vecje vrtace nahajala dva skeleta. ob prvem, ki je pripadal mlajšemu moškemu, so poleg omenjene celade in pasne spone ležali še železna tulasta sekira, frag. sulicna ost, frag. certoška fibula, železen no-žicek in steklena jagoda. ob drugem skeletu okoli 15 let starega dekleta, ki je ležal slab meter vzhodneje, pa je bil nakit: bronasti nanožnici in zapestnici, preklopni nož in steklene jagode. ali gre za socasen dvojni pokop zaradi neberljive strukture zasutij ni bilo moc ugotoviti (vir 1). 
Arhivski vir 
(vir 1) d. Pirkmajer, M. Bausovac, Porocilo o arheo­
loškem testnem izkopu na lokaciji Kovk, 2016 
(arhiv Pokrajinskega muzeja Celje). 
Literatura 
Božic, gaspari, Pirkmajer 2020, 503 ss. 


Sl. 21B/1: Vrtaca pri Kovku; mesto, kjer je bil odkrit grob. Foto janez dular (2019). 
Kat. št.: 22 
Najdišce: Roje. Kraj: orle. TTN5: ljubljana j-16, j-17; gKY: 468490 - gKX: 96375. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: pozna bronasta doba, starejša železna doba. 
Opis 
Plano grobišce z žganimi in skeletnimi grobovi se razteza po ozkem dolomitnem grebenu, ki se dviga v jugovzhodni smeri od sedla Roje proti vrhu Molnika (sl. 22/1; 22/2). greben je ozek in nekajkrat preide v manjše terasam podobne ravnice, na katerih so bili odkriti posamicni grobovi. greben so na vec mestih mocno poškodovali s kopanjem peska. 
Potek raziskav 
natancen potek raziskav in gradivo z Roj je objavila sneža tecco hvala, zato na tem mestu povzemamo njene ugotovitve (Tecco Hvala 2017, 23 ss). Prve najdbe z Roj izvirajo iz leta 1963. našli so jih domacini pri kopanju peska in jih predali  narodnemu muzeju. jeseni istega leta se je ekipa muzeja odlocila, da pregleda teren. V peskokopu je dokumentirala ostanke dveh grobov, za katera so menili, da pripadata uniceni gomili (vir 1; Stare V. 1962-1964, 173). 
leta 1978 je domacin M. Frkal v peskokopu izko-pal nov grob, ki je vseboval tri posode. gradivo je prav tako prispelo v narodni muzej (vir 2; Vuga, Josipovic 1981a, 215 s). 
sledila so zašcitna izkopavanja, ki sta jih v letih 1980 in 1981 opravila Mestni muzej ljubljana in ljub­ljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo. skupaj so odkrili nadaljnjih deset grobov, od katerih je bilo devet - tako kot tisti iz leta 1978 - žganih, en (gr. 9) pa je bil žgan in skeleten (Slabe 1982a, 152; Puš 1983, 205). najdbe je objavil i. Puš, kostno gradivo pa t. tomazo-Ravnik (Puš 1984; Tomazo-Ravnik 1984). Ponovno je vse gradivo z Roj skupaj z ostalimi grobišci v okolici Molnika publicirala in znanstveno ovrednotila sneža tecco hvala (Tecco Hvala 2017, 23 ss, t. 1-6). 
Arhivska vira (vir 1) stare V., sondiranje na orlah pri ljubljani (arhiv ao nMs). (vir 2) Vuga, Porocilo o najdbi žarnega groba na orlah (arhiv ao nMs). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 161 s, sl, 90 in 258. Puš 1983, 205. Puš 1984, 134 ss. slabe 1982a, 152 s. stare V. 1962-1964 (1965), 173, t. 3: 12-14. šašel 1975, Podmolnik. - V: ANSL, 195. tecco hvala 2017, 23 ss, t. 1-6. tomazo-Ravnik 1984, 163 ss. Vuga, josipovic 1981a, 215 s. 



Sl. 22/2: Roje pri orlah; nacrt grobišca (po tecco hvala 2017). M. = 1:2500. 
Kat. št.: 23 
Najdišce: Kotarjev peskokop. Kraj: Podmolnik. TTN5: ljubljana j-17: gKY: 468815 - gKX: 96469. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
leta 1993 je Mestni muzej iz ljubljane na robu Kotarjevega peskokopa, ki se je zajedel v enega od sever-nih grebenov Molnika (sl. 23/1), opravil manjši zašcitni poseg in registriral 4 delno unicene žgane grobove. izkopavalci dopušcajo možnost, da je na tem mestu morda nekoc stala gomila (Puš 1993, 130 s). najdbe hrani Mestni muzej ljubljana, objavila jih je sneža tecco hvala (Tecco Hvala 2017, 32 ss, t. 7). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 161 s, sl, 90 in 259. Puš 1993, 130 s. tecco hvala 2017, 32 ss, t. 7. 


Kat. št.: 24 
Najdišce: grmada. Kraj: Podmolnik. TTN5: ljubljana j-17; gKY: 468925 - gKX: 96000. Tip najdišca: gomilno grobišce (20 gomil). Datacija: starejša železna doba. 
opis 
gomilno grobišce leži na zahodnem pobocju Molnika in ga sestavljata dve gruci gomil oziroma ko­pastih tvorb razlicnih velikosti (sl. 24/1). tretjo skupino gomil, ki smo jih prvotno obravnavali tudi kot del tega najdišca (gomile 21-24 - glej Dular, Tecco Hvala 2007, 161, 259 s, sl. 154), je sneža tecco hvala v publikaciji o Molniku zaradi velike oddaljenosti upraviceno izdvojila in obravnavala kot samostojno grobišce - selska gmajna (Tecco Hvala, 2017, 63, sl. 59). Mere: 
gomila 1: premer 12 m; višina 4 m. gomila 2: premer 11 m; višina 3 m. gomila 3: premer 6 m; višina 1 m (domnevna). gomila 4: premer 12 m; višina 1,5 m (domnevna). gomila 5: premer 10 m; višina 1 m. gomila 6: premer 10 m; višina 3 m. gomila 7: premer 12 m; višina 4 m. gomila 8: 19 x 9 m (domnevna). gomila 9: premer 8 m; višina 2,5 m (vkop na severni 
strani). gomila 10: premer 6 m; višina 0,5 m (domnevna). gomila 11: premer 7 m; višina 1,5 m (domnevna). gomila 12: premer 8 m; višina 1,5 m (domnevna). gomila 13: premer 14; višina (raziskal i. Puš; oznacil jo 
je kot gomila 1). gomila 14: premer 10 m; višina 2 m. gomila 15: premer 12 m; višina 2 m (raziskal i. Puš; 
oznacil jo je kot gomila 4).  gomila 16: premer 10 m; (raziskal i. Puš; oznacil jo je kot gomila 5). gomila 17: premer 10 m; (raziskal i. Puš; oznacil jo je 
kot gomila 3). gomila 18: premer 16 m; višina 4 m. gomila 19: 16 x 9 m (domnevna). gomila 20: premer 10 m (raziskal i. Puš; oznacil jo je 
kot gomila 2). 
Potek raziskav 
gomile na Molniku so bile znane že jerneju Pec­niku (vir 1). V osemdesetih letih dvajsetega stoletja je ekipa Mestnega muzeja pod vodstvom i. Puša na grmadi raziskala pet gomil (št. 13, 15-17, 20). V treh so našli grobove, dve (št. 15 in 20) pa sta se izkazali za umetni nasutji brez grobnih najdb (Puš 1983; Puš 1986; Puš 1987; Puš 1988; Puš 1991a; Puš 1991b). 
gradivo z grmade je skupaj z ostalimi grobišci v okolici Molnika objavila in znanstveno ovrednotila sneža tecco hvala (Tecco Hvala 2017, 34 ss, t. 8-17). 
Arhivski vir 
(vir 1) Pecnikovo pismo szombathyju z dne 24. 11. 1894 (Fundaktenarchiv nhMW). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 161 s, sl, 90 in 259 s, sl. 154. Puš 1983, 205 ss. Puš 1986, 248. Puš 1987, 243 s. Puš 1988, 219 s. Puš 1991a, 207. Puš 1991b, 24 ss. tecco hvala 2017, 34 ss, t. 8-17. 

Kat. št.: 24A 
Najdišce: selska gmajna. Kraj: dole pri škofljici. TTN5: ljubljana j-17; gKY: 468724 - gKX: 95598. Tip najdišca: plano in gomilno grobišce (4 gomile). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
na grebenu, ki se z vrha Molnika spušca proti jugozahodu v smeri lanišca, smo leta 1997 evidentirali štiri gomile (št. 21-24) in jih pridružili grobišcu na grmadi (Dular, Tecco Hvala 2007, 161, 259 s, sl. 154). Ker pa je skupina oddaljena od gomil na grmadi vec kot 300 m, jo je sneža tecco hvala v publikaciji o Molniku upraviceno oddvojila in obravnavala kot samostojno grobišce - selska gmajna (sl. 24A/1; 24A/2) - (Tecco Hvala, 2013, 63, sl. 59). Mere: 
gomila 1: premer 8 m; višina 1 m (domnevna; s prejšnjo oznako gomila 21 na grmadi). gomila 2: premer 7 m; višina 0,5 m (domnevna; s prej­šnjo oznako gomila 22 na grmadi). 
gomila 3: premer 8 m; višina 1 m (domnevna; s prejšnjo 
oznako gomila 23 na grmadi). gomila 4: premer 6 m; višina 0,5 m (s prejšnjo oznako 
gomila 24 na grmadi). 
Potek raziskav 
na grebenu, kjer so gomile, je bilo zaradi žleda leta 2014 izruvanih nekaj dreves pri katerih sta Mauro in andraž hrvatin našla drobce loncenine in kosti. na podlagi njunih podatkov sta sodelavca inštituta za arheologijo lucija grahek in Primož Pavlin novembra istega leta opravila ogled terena in odkrila dva žgana grobova. Ker nad njima ni bilo nasutja, menita, da sta bila grobova plana (Grahek 2016). najdbe hrani Mestni muzej ljubljana. objavila jih je sneža tecco hvala (Tecco Hvala, 2018, 64 s, t. 37). gomile doslej še niso bile raziskovane. 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 161 s, 259 s, sl. 154. grahek, 2016, 167 ss. tecco hvala, 2017, 63, sl. 59. 



Sl. 24A/2: selska gmajna nad dolami pri škofljici; nacrt grobišca (po tecco hvala 2017). M. = 1:2500. 
Kat. št.: 25 
Najdišce: Molnik. Kraj: Podmolnik. TTN5: ljubljana j-17; gKY: 469320 - gKX: 96080. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: starejša železna doba, poznoanticna doba. 
Opis 
Molnik je najvišji vrh  gricevja, ki na severovzhodni strani obroblja ljubljansko kotlino (sl. 25/1). nanj vodi vec poti, najlažji dostop pa je iz vasi orle in Podmolnik. Zaradi tal, ki so iz dolomita, ima zelo razgibano površje. Voda je namrec po njegovih pobocjih izdrla globoke grape, ki jih locujejo ozki in strmi grebeni. najvišji predel je razclenjen v dva skoraj enako visoka vrhova, med katerima se vlece razpotegnjeno sedlo. 
oblika naselja se je v celoti prilagodila konfiguraciji tal (sl. 25/2, 25/3). severovzhodni vrh (582, 5 m) obdaja sklenjen obod, ki ima na dveh mestih lepo ohranjena vhoda. Znotraj tega prostora sta še dve manjši terasi, obliko zakljucenega platoja pa ima tudi sam vrh. na jugovzhodni strani se naselje podaljšuje v dodatni pro-stor, ki je prav tako jasno zamejen z dobro ohranjeno ježo. tudi na tej strani se je na mestu kjer je bil vhod, v obodu ohranil dobro viden zamik. 
Podobno je z nasipi oziroma terasami obdan tudi jugozahodni nekoliko nižji vrh Molnika (574 m). obod je odlicno ohranjen z izjemo mesta, kjer je nasutje zaradi strme grape spolzelo po pobocju. skozi nekdanji vhod v naselje je speljana današnja pot. notranjost naselja je prekrita s terasami, tri manjše terase pa so tudi na severozahodnem pobocju, vendar že zunaj glavnega oboda naselja. 
oba vrhova Molnika nista povezana z nasipi. Mor­da jih niti bilo, ali pa so zaradi strmih pobocij spolzeli po strmini. 
Ker je bil Molnik poseljen tudi v pozni antiki, je zelo verjetno, da so nekatere terase in nasipi tudi iz tega casa. 
Pripadajoca grobišca ležijo severno in južno od naselja (25/4). 
Potek raziskav 
naselje na Molniku omenja že jernej Pecnik (Pec­nik 1894a, 8). ekipa Mestnega muzeja je leta 1981 na severovzhodnem vrhu izkopala dve manjši sondi, pet let kasneje (1986) pa pod jugozahodnim vrhom še tri. Rezultati sondiranja so bili skromni. o obljudenosti vrha pricajo v ruši najdena železna poznorimska obro-casta fibula, fragmenti prostorocno izdelane keramike, umetna nasutja in suhozid. oprijemljivejših podatkov 


Sl. 25/1: Molnik nad Podmolnikom; pogled na naselje z jugozahoda. Foto: janez dular (2019). 
za datiranje nasutij in zidu ni, o poselitvi Molnika v že-Literatura lezni dobi lahko za zdaj sklepamo le na podlagi bližnjih dular, tecco hvala 2007, 161 s, sl. 90 in 259 s, sl. 155. grobišc (Tecco Hvala 2017, 19 ss). Pecnik 1894a, 8. 
šašel 1975, Podmolnik. - V: ANSL, 195. tecco hvala 2017, 19 ss. 


Sl. 25/2: Molnik nad Podmolnikom; pozicija naselja (vir: atlas okolja © aRso). M. = 1:5000. 
Sl. 25/3: Molnik nad Podmolnikom; nacrt naselja (po dular, tecco hvala 2007). M. = 1:2500. 
105 

Sl. 25/4: situacijski nacrt najdišc v okolici Molnika nad Podmolnikom (dopolnjeno po dular, tecco hvala 2007). M. = 1:10000. 
Kat. št.: 26 
Najdišce: Pleška hosta. Kraj: Podmolnik. TTN5: ljubljana j-17; gKY: 469380 - gKX: 95557. Tip najdišca: gomilno grobišce (16 gomil). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
na gozdnatem grebenu, južno od Molnika, je 16 gomil oziroma kopastih tvorb (sl. 26/1; 26/2). Mere: 
gomila 1: 10 x 8 m; višina 1,5 m. gomila 2: 13 x 8 m; višina 3 m. gomila 3: 10 x 8 m; višina 1,5 m (sled vkopa). gomila 4: premer 8 m; višina 1 m (sled vkopa). gomila 5: premer 8 m; višina 1,5 (sled vkopa). gomila 6: premer 18 m; višina 1,5 m (sled vkopa). gomila 7: premer 8 m; višina 1,5 (sled vkopa). 
gomila 8: premer 18 m; višina 1,5 m (sled vkopa). gomila 9: premer 18 m; višina 2 m (sled vkopa). gomila 10: premer 20 m; višina 3 m (sled vkopa). gomila 11: premer 8 m; višina 1 m. gomila 12: premer 8 m; višina 0,7 m. gomila 13: 13 x 10 m; višina 2 m. gomila 14: 15 x 8 m; višina 2,5 m (domnevna). gomila 15: 18 x 12 m; višina 5 m (domnevna). gomila 16: 8 x 6 m; višina 0,7 m (domnevna). 
Potek raziskav 
gomilo 1 je leta 1996 raziskala ekipa Mestnega muzeja pod vodstvom i. Puša in v njej odkrila 14 grobov. najdbe hrani Mestni muzej ljubljana. objavila jih je sneža tecco hvala (Tecco Hvala, 2017, 66 ss, t. 38-44). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 161 s, sl. 90 in 259 ss, sl. 156. tecco hvala, 2017, 66 ss, t. 38-44. 



Sl. 26/2: Pleška hosta nad Podmolnikom; nacrt grobišca (po dular, tecco hvala 2007). M. = 1:2500. 
Kat. št.: 27 
Najdišce: Pavšarjeva hosta. Kraj: Pleše. TTN5: ljubljana j-17; gKY: 469814 - gKX: 95071. Tip najdišca: gomilno grobišce (13 gomil). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
na gozdnatem grebenu severozahodno od vasi Pleše je ob poti proti Molniku trinajst gomil (sl. 27/1). skoraj vse so nacete z vkopi. Mere: 
gomila 1: premer 15 m; višina 2,5 m (vkop na temenu). gomila 2: premer 10 m; višina 2,5 m (vkop na južni 
strani). gomila 3: premer 10 m; višina 3 m. gomila 4: premer 8 m; višina 1 m (domnevna). 
gomila 5: premer 7 m; višina 1 m (domnevna). gomila 6: premer 8 m; višina 1,5 m. gomila 7: premer 10 m; višina 1,5 m. gomila 8: premer 8 m; višina 1,5 m (vkop). gomila 9: premer 6 m; višina 1 m (domnevna). gomila 10: premer 10 m; višina 2 m (vkop). gomila 11: premer 14 m; višina 3 m. gomila 12: premer 10 m; višina 1,5 m. gomila 13: premer 12 m; višina 1,5 m (vkop). 
Potek raziskav 
nekropola je bila odkrita pri terenskem pregledu leta 2002. 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 161 s, sl. 90 in 259, sl. 157. 


Kat. št.: 28 
Najdišce: lampicev peskokop. Kraj: Podmolnik. TTN5: ljubljana j-7; gKY: 469645 - gKX: 96998. Tip najdišca: gomilno grobišce (13 gomil) – uniceno. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
grobišce se je raztezalo na gozdnatem grebenu vzhodno od vasi Podmolnik (sl. 28/1). na prve najdbe so na tem prostoru naleteli pri kopanju peska leta 1933. takrat so našli 4 skeletne in 1 žgan grob, leta 1966 pa še na nadaljnja 2 skeletna grobova. Vinko šribar, ki je najdišce prvi obhodil, omenja nad peskokopom 13 gomil (Šribar 1967, 83). Žal tega podatka na terenu ni bilo mogoce preveriti, ker je dobršen del grebena že od­nesel peskokop. edini ohranjeni predmet iz grobišca je bronasta narebrena zapestnica s presegajocima koncema (Puš 1990, 370 ss, sl. 6). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 263. Puš 1990, 370 ss, sl. 6. šribar 1967, 83. 


Kat. št.: 29 
Najdišce: Marecek. Kraj: Podmolnik. TTN5: ljubljana j-7; gKY: 469563 - gKX: 97710. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: prazgodovina, poznoanticna doba, srednji vek. 
Opis 
Marecek  je strm hrib (414,7 m), ki se dviga na koncu odmaknjene doline blizu Podmolnika in nedalec od sotocja potokov gobovšek in Breska (glej sl. 28/1; 29/1). njegova pobocja so strma, le jugozahodni greben je nekoliko položnejši, zato je s te strani na vrh speljana tudi pot. naselje je obdajal okop, katerega sledovi so dobro vidni na vzhodni in severni strani, razen tega pa je za njim opaziti vec teras, ji se vrstijo druga nad drugo proti vrhu hriba (sl. 29/2). Kdaj so nastale, ni povsem jasno. sondiranje sodelavcev Mestnega muzeja - na Marecku so izkopali vec sond - je pokazalo, da je bil vrh poseljen v prazgodovini, nato pa še v pozni antiki in srednjem veku, ko je na vrhu stal grad. najdbe je objavil 
i. Puš (Puš 1990, 368 ss, sl. 5). 
Literatura 
Ciglenecki 1987a, 83. dular, tecco hvala 2007, 263. Puš 1981, 227. Puš 1990, 368 ss, sl. 5. 


Sl. 29/1: Marecek pri Podmolniku; pogled na naselje z vzhoda. Foto: janez dular (2019). Sl. 29/2: Marecek pri Podmolniku; lidarski posnetek naselja (vir: arcgis © aRso). M. = 1:2500. 

Kat. št.: 30 
Najdišce: gradišca. Kraj: Zagradišce. TTN5: ljubljana j-8; gKY: 471420 - gKX: 98355. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: neopredeljeno. 
Opis 
gradišca je manjši kopast hrib jugozahodno od vasi Zagradišce. leta 1997, ko bila opravljena izmera, je bil porasel z mešanim gozdom, sedaj pa je vrh zravnan in spremenjen v kmetijsko površino (sl. 30/1). 
Vrh ima strma pobocja, težje dostopna je zlasti njegova severna stran. naselje ima ovalno obliko in jasen obod. Vecinoma je ohranjen kot rob nasipa ozi­roma ježe, le na skrajnem zahodnem delu se dvigne v okop (sl. 30/2). okop je na vrhu plosk. Manjši okop se je ohranil tudi na vzhodni strani gradišce. notranjost naselja je bila v casu ogleda skoraj ravna, le v sredini je bilo nekaj manjših, gomilam podobnih kucljev. njegova oblika in oba okopa ne dajejo videza, da bi šlo za pra­zgodovinski objekt. 
naselje omenja že jernej Pecnik (vir 1). 

Arhivski vir (vir 1) Pecnikovo pismo dežmanu z dne 2. 8. 1887 (ar­hiv Rs, fond as 854, dežman dragotin, fasc. 3). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 263, sl. 158. stare V. 1975, Zagradišce. - V: ANSL, 195. 


Kat. št.: 31 
Najdišce: – 
Kraj: jance. 
TTN5: litija 41; gKY: 478063 - gKX: 100961 (središce naselja). 
Tip najdišca: posamicna najdba. 
Datacija: pozna bronasta doba. 
Opis 
inštitut za prazgodovinsko arheologijo univerze na dunaju hrani v svoji študijski zbirki pod najdišcem jance (jantschberg) bronasto tulasto sekiro (Šinkovec 1995, 67 s, t. 17: 100). tocna lokacija najdbe ni znana (sl. 31/1). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 263. šinkovec 1995, 67 s, t. 17: 100. 


Sl. 31/1: jance; bližnja okolica vasi (vir: atlas okolja © aRso). M. 1:5000. 
Kat. št.: 32 
Najdišce: Mancin vrh. Kraj: tuji grm. TTN5: litija 41; gKY: 479545 - gKX: 101010. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: neopredeljeno. 
Opis 
na Mancin vrhu (tudi Vrh zidu), hribu vzhodno od tujega grma omenja Pecnik prazgodovinsko naselje (Pecnik 1904, 130). V sedemdesetih letih je bil celoten vrh preoblikovan zaradi gradnje vojaškega objekta, tako da ni ostalo od nekdanjega naselja nobenih sledov (sl.  32/1). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 263. Pecnik 1904, 130. stare V. 1975, tuji grm. - V: ANSL, 196. 


Kat. št.: 33 
Najdišce: jurjev britof. Kraj: Racica. TTN5: Višnja gora 2; gKY: 481112 - gKX: 099603. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
na ledini jurjevev britof (sl. 33/1) so pri oranju našli bronaste zapestnice, ki dokazujejo, da je bilo na omenjeni parceli železnodobno grobišce (vir1). 
Arhivski vir (vir 1) Zapisnik terenskega pregleda leta 1998 (arhiv iza ZRC saZu). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 263. 


Kat. št.: 34 
Najdišce: Žitnice. Kraj: javor. TTN5: ljubljana j-10; gKY: 476160 - gKX: 97540. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: starejša železna doba, rimska doba. 
Opis 
Plana nekropola s prazgodovinskimi in rimskimi pokopi, ki so bili skeletni in žgani, se je raztezala na ozkem in rahlo dvignjenem grebenu zahodno od vasi javor (sl. 34/1). travnik in njiva (parc. št. 1399 in 1398 
k. o. javor) sta bila v posesti jerneja habica (sl. 34/2). danes je tu travnik. 
Potek raziskav 
na grobove so zadeli v osemdesetih letih devet­najstega stoletja pri kopanju peska. Prvi je zanje izvedel jernej Pecnik, ki je leta 1887 pregledoval tamkajšnjo okolico in ob tej priliki izkopal tri skeletne grobove (vir 1; Deschmann 1888, 96). Za vecji poseg so se odlocili leta 1902 s financno podporo Prazgodovinske komisije (Mader 2018, 354 ss). tako je Pecnik v mesecu maju izkopal 8 grobov in septembra 15 (vir 2; vir 3). avgusta istega leta si je najdišce ogledal tudi josef szombathy (vir 4), Pecnik pa se je vrnil na javor še maja 1903 in odkril na habicevem travniku nadaljnjih 25 grobov (vir 5). Prevladovali so skeletni, ki so casovno pripadali tako starejši železni, kot tudi rimski dobi. ležali so v pešceni osnovi približno 1 m pod površino. gradivo, ki je prišlo v dunajski naravoslovni muzej, sta objavila Mitja guštin in timotej Knific (Guštin, Knific 1973). V casu objave še ni bilo inventarizirano, prav tako še niso bili poznani arhivski viri (Pecnikovi seznami najdb). 



Arhivski viri 
(vir 1) Pecnikovo pismo dežmanu z dne 2. 8. 1887 (arhiv Rs, fond as 854, dežman dragotin, fasc. 3). 
(vir 2) Pismo (seznam grobov) Pecnika szombathyju z dne 11. 4. 1902 (Fundaktenarchiv nhMW). (vir 3) Pismo (seznam grobov) Pecnika szombathyju z dne 20. 9. 1902 (Fundaktenarchiv nhMW). 
(vir 4) szombathy, tagebuch, Büchel 35, str. 14 s (Fund­aktenarchiv nhMW). 
(vir 5) Pismo (seznam grobov) Pecnika szombathyju z dne 6. 6. 1903 (Fundaktenarchiv nhMW). 
Literatura 
deschmann 1888, 96. dular, tecco hvala 2007, 264. guštin, Knific 1973, 831 ss. Mader 2018, 354 ss. šašel 1975, javor. - V: ANSL, 195. 


Kat. št.: 35 
Najdišce: hribarjeva košenica. Kraj: Ravno brdo. TTN5: Višnja gora 1; gKY: 477509 – gKX: 97510. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: starejša železna doba, rimska doba. 
Opis 
na hribarjevi košenici (sl. 35/1) so pri kopanju peska zadeli na grobove iz poznorimskega casa (Stare V. 1975, 196). dragan Božic, ki je na tem obmocju opravil terenski pregled, je pri lastniku videl poznohalštatsko zapestnico, ki je bila najdena na isti parceli, kjer so našli poznorimske grobove (vir 1). na osnovi tega podatka lahko sklepamo, da gre za grobišce iz dveh obdobij (poznohalštatskega in poznorimskega). 
Arhivski vir (vir 1) Zapisnik terenskega pregleda leta 1995 (arhiv iza ZRC saZu). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 264. stare V. 1975, Ravno Brdo. - V: ANSL, 196. 


Kat. št.: 36 
Najdišce: lašcik. Kraj: Zgornja slivnica. TTN5: ljubljana j-28; gKY: 471909 - gKX: 93552. Tip najdišca: gomilno grobišce (13 gomil). Datacija: starejša železna doba, mlajša železna doba. 
Opis 
nekropola se širi po ploskem, z gozdom porašce­nem grebenu, zahodno od ceste, ki pelje iz šmarja v Zgornjo slivnico. tu smo leta 2000 s terenskim pregle­dom ugotovili trinajst gomil (sl. 36/1): 
gomila 1: premer 12 m, višina 1,5 m (vkop s sZ strani 
in na vrhu). gomila 2: premer 8 m, višina 1 m (vkop na vrhu). gomila 3: premer 10 m, višina 0,5 m (vkop na vrhu). gomila 4: premer 17 m, višina 3 m (vkop s sZ strani). gomila 5: premer 20 x 27 m, višina 4 m (prekopana). gomila 6: premer 8 m, višina 0,5 m. gomila 7: premer 10 m, višina 1 m. gomila 8: premer 16 m, višina 1 m. gomila 9: premer 10 m, višina 1 m (prekopana). gomila 10: premer 9 x 12 m, višina 0,5 m (vkop z jZ 
strani). gomila 11: premer 20 m, višina 1,5 m (razorana). gomila 12: premer 16 m, višina 2 m (razorana). gomila 13: premer 16 m, višina 1,5 m. 
grobišce je prvi sistematicno obhodil simon Rutar, ki je gomile tudi vrisal v katastrski nacrt (Rutar 1893a). Kot lahko razberemo iz objavljene skice (sl. 36/2), je na tem prostoru prepoznal sedem gomil, torej polovico manj, kot smo jih ugotovili s terenskim pregledom. Rutar na svoji skici ene od gomil ni oštevilcil, ob drugi je pripisal oznako (schulz 1881/2), ostalih pet pa nosi rimske številke Viii-Xii. 
Pomembna je tudi to, da smo uspeli locirati gomilo V, ki jo je leta 1913 na Magdalenski gori prekopala voj­vodinja Mecklenburška (Dular 2007, 438 ss). s pomocjo arhivskih virov in terenskih podatkov smo namrec ugotovili, da gre za gomilo, ki je tudi na našem nacrtu oznacena s št. 5 (sl. 36/1). 
da bi bila situacija bolje razumljiva, priobcamo na pregledni tabeli najprej oštevilcenje gomil na našem nacrtu, sledi stolpec z oznakami na Rutarjevi skici, v tretjem stolpcu pa je dodana še številka gomile, ki jo je na lašciku prekopala Mecklenburška (sl. 36/3). ob tem moramo poudariti, da smo se skušali pri oštevilcenju, ce se je le dalo, držati oznak, kot so jih posameznim gomilam dali njihovi izkopavalci. 

Sl. 36/1: lašcik pri Zgornji slivnici; nacrt grobišca (po dular, tecco hvala 2007). M. = 1:2500. 


Sl. 36/2: Rutarjev nacrt grobišc pod Magdalensko goro pri Zgornji slivnici (po Rutar 1893a). 
nacrt (sl. 36/1)  Rutar (1893)  Mecklenburška  
gomila 1  
gomila 2  
gomila 3  
gomila 4  schulz 1881/2  
gomila 5  nima oznake  gomila V  
gomila 6  
gomila 7  
gomila 8  gomila Viii  
gomila 9  gomila iX  
gomila 10  gomila X  
gomila 11  gomila Xi  
gomila 12  gomila Xii  
gomila 13  

Sl. 36/3: lašcik pri Zgornji slivnici; korelacija oštevilcenja gomil. 
Ker se v literaturi pojavljajo tudi ledinska imena, moramo gomile na našem nacrtu soociti tudi s temi podatki: 
gomile 1-3 in 9-10 ležijo na nekdanjem pašniku lašcik. gomili 11 in 12 sta gomili nad joštarjevo hišo. gomila 8 stoji na ledini joštarjev laz. gomila 4 je na ledini terišce. 
Potek raziskav 
grobišce na lašciku je bilo med vsemi nekropo­lami, ki pripadajo naselju na Magdalenski gori, najprej odkrito. o tem natancno poroca dežman (vir 1; Desch­mann 1884a). Pozimi 1881/82 je namrec ljubljanski pasar sadnikar od tamkajšnjih kmetov odkupil vec bronastih zapestnic, ki so seveda vzbudile pozornost kustosa deželnega muzeja. Ker obrtnik, ki se je pecal tudi s preprodajanjem starin, ni želel izdati najdišca, je dežman poslal na poizvedovanje preparatorja schulza. ta je kmalu ugotovil, da so bili predmeti najdeni pri vasi Zgornja slivnica, ki leži slabo uro hoda severovzhodno od šmarja. 
Ko je schulz obiskal najdišce, je v jami, kjer so kmetje kopali pesek, še našel razmetane kosti in crepinje posod. to ga je vzpodbudilo, da je na bližnjem pašniku, ki je bil porašcen z gozdom, naredil vec poskusnih iz­kopov, pri cemer je skoraj povsod zadel na kosti, oglje in crepinje posod. 
V nadaljevanju se je schulz odlocil, da razišce gomilo, ki je ležala blizu omenjene jame, kjer so kmetje kopali pesek. to je bila gomila, ki nosi na našem nacrtu št. 9 (sl. 36/1). V njej je 30 cm globoko zadel na skelet, obrnjen z glavo proti vzhodu, ob katerem je ležala železna sulicna ost. levo, nekoliko stran od skeleta, je 80 cm globoko odkril drugi grob pokrit s kamnito plošco in dvema posodama, ki pa je bil žgan. na robu gomile so naleteli še na eno kamnito plošco in tudi pod to sta bili dve stisnjeni žari. Posamicne cloveške kosti so se pojavljale po celi  gomili. 
Po tem izkopu se je schulz odlocil, da razišce še go-milo, ki je ležala na skrajnem južnem koncu pašnika, na mestu, ki so ga kmetje imenovali terišce. njen lastnik je bil Franc Rebolj iz Zgornje slivnice. Po dežmanu (Desch­mann 1884a, 49) je bila 8 m dolga in 2,5 m visoka, kar pa je napacno, saj smo pri izmeri ugotovili, da je gomila še vedno 3 m visoka, medtem ko znaša njen premer 17 m. na našem nacrtu je gomila oznacena s št. 4 (sl. 36/1). 
schulz je na vzhodni strani gomile odkril skelet, pri njem pa dve sulici, sekiro in nož, vse iz železa. nadalje so na razlicnih mestih zadeli na bronaste fibule, za katere je dežman pravilno ugotovil, da so latenske sheme. 
Pri nadaljevanju odkopa so zadeli na nov skelet tudi na zahodnem robu gomile, pri katerem je prav tako ležala železna sekira. Pod skeletom je bil nov grob, pokrit z dvema kamnitima plošcama. V njem so našli veliko bronasto situlo z žganino, bronasto fibulo, na kateri sta bili obešeni dve zapestnici, jantarne jagode in fragmente bronaste plocevine, med katerimi je bilo nekaj  okrašenih v tolceni tehniki. gre za znano grobno celoto z najstarej­šo upodobitvijo v situlskem stilu (Gabrovec 1964-1965, 127 ss). schulzeva izkopavanja na lašciku in terišcih so trajala šest dni, najdbe pa so prispele v deželni muzej. 
avgusta 1884 je schulz ponovno zakopal na laš-ciku (obmocje gomil 1-3 in 9-10). odprl je eno od tam-kajšnjih gomil, vendar pa ni v njej našel nicesar (vir 2; Mader 2018, 435). 
Po tem izkopavanju je grobišce dalj casa pocivalo. šele leta 1892 se ga je ponovno lotil jernej Pecnik, ki je za izkopavanje dobil podporo dunajske Centralne komisije. o njegovem delu govorita dve kratki porocili, ki ju je priobcil simon Rutar. Prvo je izšlo leta 1893, drugo pa dve leti kasneje (Rutar 1893a, 1 ss; Rutar 1895a, 39 s). iz obeh clankov lahko razberemo, da je Pecnik jeseni 1892 najprej poskusil kopati na tako imenovanem joštarjevem lazu, rahli vzpetini, ki je na našem nacrtu zarisana kot gomila 8 (sl. 36/1). na tem mestu so namrec že leta 1870 pri krcenju gozda našli vec zapestnic in koravd, na dan pa je baje prišel tudi rimski srebrnik. ocitno je tudi tu nekoc stala gomila, ki pa so jo z oranjem zravnali. Pecnik je septembra 1892 na joštarjevem lazu izkopal tri žgane grobove, avgusta 1893 pa še en grob (Rutar 1895a, 40). 
Vec uspeha je prineslo kopanje na severno ležecem, z gozdom poraslem pašniku (lašcik), kjer je že leta 1882 kopal Ferdinand schulz. Vse kaže, da se Pecnik v jeseni 1892 in poleti 1893 gomil na lašciku ni lotil nacrtno, ampak je kopal malo tukaj malo tam. na celotnem ob-mocju je namrec izkopal sedemnajst grobov. 

hkrati ko je kopal na lašciku, je Pecnik odprl tudi gomili nad joštarjevo hišo. Bera ni bila kaj prida, saj so, kot poroca Rutar, v njih našli le plasti pepela (Ru-tar 1893a, 6). Vendar pa to Pecniku ni vzelo poguma. obeh gomil se je lotil tudi naslednje leto (najverjetneje februarja 1893). tokrat je bil uspešnejši, saj je v gomili 12 odkril žgan, s kamnito plošco pokrit grob, v katerem so bili bogati pridatki (sl. 36/4). Žgan grob je našel tudi v gomili 11 (Pecnik 1893, 44 s). Vse najdbe, ki jih je Pecnik izkopal, so prispele v deželni muzej. 
Raziskovanje nekropole na lašciku se je zakljucilo z izkopavanjem vojvodinje Mecklenburške. Poleti 1913 je prekopala gomilo V, ki je stala ob cesti iz šmarja v lipoglav (sl. 36/5). najdbe hrani Peabody Museum (Cambridge Ma), objavil jih je h. hencken (Hencken 1978, 28 ss). gradivo schulzevih in Pecnikovih izkopa­vanj, ki je prišlo v deželni muzej v ljubljani, so objavili sneža tecco hvala, janez dular in eva Kocuvan (Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, 17 ss, t. 1-6). 
Arhivska vira 
(vir 1) deschmann, Bericht über die vom krainischen landesmuseum im jahre 1882 vorgenommenen prähistorischen ausgrabungen - 25. 3. 1883 (arhiv Rs, fond as 38, deželni zbor in odbor za Kranjsko iX-5, 1883/2007). 
(vir 2) schulz, Prähistorische nachgrabungen in Krain im jahre 1884 (Fundaktenarchiv nhMW). 
Literatura 
deschmann 1884a, 49 ss. dular 2007, 438 ss. dular, tecco hvala 2007, 163, sl. 91 in 264, sl. 159. gabrovec 1964-1965, 127 ss. gabrovec 1975, Magdalenska gora. - V: ANSL, 200 s. hencken 1978, 28 ss. Mader 2018, 435. Pecnik 1893, 44 s. Rutar 1893a, 1 ss. Rutar 1895a, 39 s. tecco hvala, dular, Kocuvan 2004, 17 ss. 


Sl. 36/5: lašcik pri Zgornji slivnici; gomila 5, izkopavanje vojvodinje Mecklenburške 1913 (arhiv ao nMs). 
Kat. št.: 37 
Najdišce: Preloge. Kraj: Zgornja slivnica. TTN5: ljubljana j-28; gKY: 471882 - gKX: 93108. Tip najdišca: gomilno grobišce (17 gomil). Datacija: starejša železna doba, mlajša železna doba. 
Opis 
nekropola leži na gozdnatem pobocju severo­zahodno od gradišca. tu smo leta 2000 s terenskim pregledom ugotovili sedemnajst gomil (sl. 37/1). Mere: 
gomila 1: premer 26 m, višina 3 m (prekopana na sZ 
strani). gomila 2: premer 38 x 22 m m, višina 5 m (prekopana). gomila 3: premer 18 m, višina 3 m (prekopana). gomila 4: premer 16 m, višina 1,5 m (prekopana). gomila 5: premer 21 m, višina 2-3 m (prekopana). gomila 6: premer 20 m, višina 2 m (prekopana). gomila 7: premer 40 x 20 m, višina 2 m (prekopana). gomila 8: premer 20 m, višina 2 m (prekopana). gomila 9: premer 14 m, višina 1,5 m (prekopana. 
gomila 10: premer 20 m, višina 2 m (prekopana). gomila 11: premer 7 m, višina 1 m (domnevna). gomila 12: premer 12 m, višina 1,5 m (vkop na V strani). gomila 13: premer 30 m, višina 8 m (prekopana). gomila 14: premer 12 m, višina 1 m. gomila 15: premer 8 m, višina 0,5 m. gomila 16: premer 10 m, višina 0,5 m. gomila 17: premer 16 m, višina 1 m. 
Potek raziskav 
grobišce je prvi obhodil Ferdinand schulz, ki je leta 1882 na tem obmocju zapazil kakih osem gomil (Deschmann 1884a, 49). deset let kasneje (1892) si je ne­kropolo ogledal simon Rutar. Kot konservator Centralne komisije je skupaj s Pecnikom obhodil najdišce in ob tej priliki izdelal nacrt, v katerega je vrisal naselje in gomile (Rutar 1893a, 2). na Prelogah je zabeležil šest gomil, po-leg tega pa še dve obmocji, na katerih naj bi nekoc stale (glej sl. 36/2). Ko je pricel Pecnik gomile izkopavati, ga je Rutar nadzoroval, rezultat njegovih obiskov pa je bil med drugim tudi nov nacrt nekropole, ki ga je objavil leta 1895 v Porocilih Centralne komisije (Rutar 1895a, 39, sl. 1). na 



Sl. 37/2: Preloge pri Zgornji slivnici; Rutarjev nacrt grobišca (po Rutar 1895a). 
njem (sl. 37/2) je na Prelogah vrisal devet gomil, torej tri ki jih je na Prelogah prekopala Mecklenburška, vendar le vec kot na prvem nacrtu. Ker jih je tudi drugace oznacil, tistih, ki nam jih je uspelo s pomocjo virov identificirati priobcamo na korelacijski tabeli najprej oštevilcenje (sl. 37/3). ob tem moramo poudariti, da smo se skušali gomil na našem nacrtu, nato na Rutarjevi prvi in drugi pri oštevilcenju, ce se je le dalo, držati oznak, kot so jih skici, v cetrtem stolpcu pa so dodane še številke gomil, posameznim gomilam dali njihovi izkopavalci. 
nacrt (sl. 37/1)  Rutar (1893a)  Rutar (1895a)  Mecklenburška  
gomila 1  gomila Vi  
gomila 2  gomila ii  gomila ii  
gomila 3 gomila 4  gomila iii gomila iV  gomila iii gomila iV  gomila iV  
gomila 5  gomila i  gomila V  
gomila 6  gomila Vi  gomila Viii  gomila Vi  
gomila 7  gomila Vii  
gomila 8  gomila V  gomila iX  gomila Viii  
gomila 9  gomila iX  
gomila 10  gomila i  gomila X  
gomila 11  
gomila 12  
gomila 13  gomila Vii  
gomila 14  
gomila 15  
gomila 16  
gomila 17  
gomila 18  

Sl. 37/3: Preloge pri Zgornji slivnici; korelacija oštevilcenja gomil. 

Sl. 37/4: Preloge pri Zgornji slivnici; skica z lego najdb ob poti k mežnariji (szombathy, tagebuch 34 - Fundaktenarchiv nhMW). 
Zacetek raziskovanj sega v leto 1884. tocno mesto Resneje so priceli grobišce na Prelogah raziskovati izkopavanja nismo mogli ugotoviti, na podlagi skopega jeseni 1892, ko je Pecnik poskusno zakopal na treh schulzevega podatka pa lahko sklepamo, da so kopali gomilah. to so bile gomile, ki so na nacrtu oznacene nekje ob poti, ki pelje proti cerkvi sv. Magdalene. našli s številkami 5, 6 in 8 (sl. 37/1). Rezultat kopanja je bil so vec žar z žganino in nekaj pridatkov (vir 1; Mader picel, saj so našli le nekaj najdb, pa še te so bile vecino­2018, 435 s). na približno istem mestu omenja najdbe ma poškodovane. Vec srece je imel Pecnik z gomilo 2 tudi szombathy (vir 2 - sl. 37/4). (sl. 37/5). Zadel je na vec grobov, to pa ga je vzpodbudilo, 
da je nadaljeval s kopanjem tudi decembra istega leta. s 


Sl. 37/5: Preloge pri Zgornji slivnici; gomila 2, pogled z juga. Foto: janez dular (2019). 

Sl. 37/6: Preloge pri Zgornji slivnici; gomila 13, pogled z zahoda. Foto: janez dular (2019). 
terena ga je pregnal šele visok sneg. na Preloge se je vrnil februarja 1893. nadaljeval je z izkopavanjem gomile 2, ki jo je odprl po celotni širini, nato pa je postopoma kopal proti jugu. Velikost gomile je zahtevala precejšen napor in sredstva, ki pa mu jih v ljubljani niso bili pripravljeni zagotoviti. Zato se je obrnil na dunaj in pricel z 15. aprilom 1893 kopati za tamkajšnji naravoslovni dvorni muzej. gradivo iz gomile 2 je tako prišlo v dve ustanovi. Z delom je zakljucil sredi marca 1894. 
Bogate najdbe, ki jih je Pecnik izkopal v gomili 2 so vzpodbudile kustosa dvornega muzeja josef szom­bathyja, da je organiziral nadaljevanje izkopavanj. 18. septembra 1894 so se s skupnimi mocmi lotili gomile 13, ki po velikosti ni veliko zaostajala od gomile 2 (sl. 37/6). dela je vodil Pecnik, preparator dunajskega muzeja Franz Brattina pa je skrbel za opise in meritve (sl. 37/7). izkopavanje so zakljucili 15. novembra, v gomili pa so našli 173 grobov. 
Po izkopu gomile 13 je grobišce na Prelogah vec kot desetletje pocivalo. šele leta 1905 je Pecnik na svojo roko zakopal na gomili 4 in našel tri grobove. Z delom ni nadaljeval, saj mu zaradi starosti na dunaju niso hoteli odobriti sredstev. Že isto leto pa se je na Prelogah pojavi-la tudi vojvodinja Mecklenburška. oktobra je prekopala prvo gomilo. na Magdalensko goro se je vrnila tudi leta 1906, 1907 in 1908, ko je odprla skupaj pet gomil (ii, iiia, iiib, iiic in iV). Zadnjic se je na Prelogah mudila leta 1913. to je bil njen najvecji raziskovalni poseg, saj je od avgusta do septembra na tem grobišcu raziskala kar pet velikih gomil (gomile Vi-X). 
gradivo Pecnikovih izkopavanj, ki je prišlo v dežel­ni muzej v ljubljani in naravoslovni muzej na dunaju, so skupaj s kriticno analizo virov objavili sneža tecco hvala, janez dular in eva Kocuvan (Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, 26 ss). objavo najdb, ki jih je na Prelogah pri Zgornji slivnici izkopala vojvodinja Mecklenburška in jih hrani Peabody Museum (Cambridge Ma), pa je pripravil hough hencken (Hencken 1978). 
Arhivska vira (vir 1) schulz, Prähistorische nachgrabungen in Krain 
im jahre 1884 (Fundaktenarchiv nhMW). 

(vir 2) szombathy, tagebuch, Büchlein 34, 77 (Fund­aktenarchiv nhMW). 
Literatura 
deschmann 1884a, 49 ss. dular tecco hvala 2007, 163, sl. 91 in 264 s, sl. 160. gabrovec 1975, Magdalenska gora. - V: ANSL, 200 s. hencken 1978, 28. Mader 2018, 435 s. Rutar 1893a, 2. Rutar 1895a, 39, sl. 1. tecco hvala, dular, Kocuvan 2004, 26 ss. 
Kat. št.: 38 
Najdišce: Magdalenska gora 1. Kraj: Zgornja slivnica. TTN5: ljubljana j-28; gKY: 472113 - gKX: 92846. Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: pozna bronasta doba. 
Opis 
narodni muzej slovenije hrani v svojih zbirkah med gradivom schulzevih izkopavanj na Magdelenski gori bronasto bodalo, brez navedbe tocne lokacije in okolišcin odkritja (šinkovec 1995, 97 s, t. 27: 190). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 264. šinkovec 1995, 97 s. 


Sl. 38/1: Magdalenska gora pri Zgornji slivnici; lidarski posnetek naselja (vir: atlas okolja © aRso). M. 1:5000. 
Kat. št.: 39 
Najdišce: Magdalenska gora 2. Kraj: Zgornja slivnica. TTN5: ljubljana j-28; gKY: 472113 - gKX: 92846. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: starejša železna doba, mlajša železna doba. 
Opis 
Magdalenska gora leži severovzhodno od šmarja (sl. 39/1, 39/2). to je podolgovat, z mešanim gozdom porasel hrib, ki ima proti jugu in zahodu razmeroma blaga pobocja, z vzhodne strani pa je dostop nanj težji, saj se teren naglo spusti v grapo bližnjega potoka. na najvišji tocki (504,1 m) stoji podružnicna cerkev sv. Magdalene, ki jo obdaja obzidan prostor, na katerem je bilo nekoc pokopališce. na Magdalensko goro se lahko povzpnemo z vec strani. najobicajnejši dostop je iz šmarja, in sicer po lokalni cesti  za lipoglav, od katere se po poldrugem kilometru odcepi pot, ki je speljana mimo nekdanje mežnarije do vrha. na Magdalensko goro lahko pridemo tudi iz Paradišca in hrastja, vendar pa vodijo iz teh dveh vasi proti vrhu le kolovozne poti. 
lega Magdalenske gore je ugodna, saj dobro ob-vladuje bližnjo okolico. Z naselja so zlahka nadzorovali komunikacijo, ki je potekala ob južnem vznožju hriba in je igrala pomembno vlogo v vseh obdobjih. tod je šla prazgodovinska pot, mimo Magdalenske gore je tekla rimska cesta emona-siscija, danes pa je po dolini spe­ljana železniška proga proti novemu mestu in avtocesta, ki povezuje osrednjo slovenijo z jugovzhodom. 
naselje na Magdalenski gori sodi med vecja pra­zgodovinska gradišca, kar jih poznamo na dolenjskem (Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, 14 ss). dolgo je nekaj cez 800 metrov, medtem ko znaša njegova najvecja širina 220 metrov (pril. 39/1, glej tudi sl. 38/1,). s svojim obsegom je zajelo dobršen del podolgovatega grebena, ki poteka v smeri sZ-jV. V isti smeri se postopoma spušca tudi teren, vendar pa je naklon razmeroma blag, zato je bilo v naselju veliko ravnega prostora. 
naselje lahko razdelimo na dva dela: zgornji, ki zavzema prostor okoli cerkve sv. Magdalene, in spodnji, v katerega je zaobjet preostali del grebena (sl. 39/3). Zgornji del naselja je bil posebej utrjen. Potek nekda­njega obzidja je dobro viden in mu lahko sledimo po celi dolžini. ohranil se je kot rob razmeroma mocne ježe (široke do 12 metrov), za katero je nastala nagnjena terasa. terasa se je najlepše ohranila na južni in severo­vzhodni strani naselja, saj so na teh obmocjih obzidje skoraj v celoti prilagodili konfiguraciji terena. 
na južni strani obzidje ni sklenjeno, ampak poteka v znacilnem zamiku, skozi katerega je proti vrhu speljan današnji kolovoz. na tem mestu je bil skoraj gotovo tudi prazgodovinski vhod v zgornji del naselja. Vhod je eden od bolje ohranjenih, kar jih poznamo na dolenjskem (sl. 39/4). 


Sl. 39/1: Magdalenska gora pri Zgornji slivnici; pogled na naselje z jugovzhoda. Foto: janez dular (2019). 
Po zahodnem pobocju se pod pravkar opisanem obzidjem vlece nekaj teras. njihov potek ni najbolj jasen, saj se praviloma nadaljujejo v ježe tamkajšnjih njiv ozi­roma travnikov. terase so razmeroma ozke, zato na njih ni bilo veliko prostora. ne glede na to pa je zelo verjetno, da so nastale že v prazgodovinskem casu. 
notranjost zgornjega dela naselja je spremenjena. temu je botrovala že gradnja cerkve, mocno poškodovan pa je tudi prostor južno od zidu, ki obdaja cerkveno dvorišce. Vse kaže, da so v preteklosti na tem obmocju kopali pesek, saj je teren v celoti prerit in poln velikih vkopov oziroma kotanj. Bolje so ohranjeni predeli tik za zidom, ob katerem se vlecejo razmeroma lepe terase. 
utrjen je bil tudi spodnji del naselja. tu je ob-zidje nekoliko slabše ohranjeno, kar velja še zlasti za jugozahodni rob gradišca, ki je v razdalji 200 metrov v celoti unicen. Kljub temu pa je obod jasen, zato lahko recemo, da je naselje zaobjelo pretežni del grebena. stik spodnjega obzidja z zgornjim ni ohranjen, saj se ježa na obeh krakih iztece v pobocjih hriba. Vhod v spodnji del naselja je bil na jugovzhodnem koncu, kjer je v obzidju vrzel, ki jo obdajajo naravne skale. 
ostrukturi obzidja ne moremo reci nic dolocenega, saj še ni bilo raziskovano. isto velja za notranjost, ki je zaradi velikosti gradišca zelo prostrana in zlasti v spod­njem delu mestoma skoraj ravna. najdbe na površini so skromne, vendar pa je mogoce v krtinah najti drobce hišnega ometa in keramike. 
Pripadajoca grobišca ležijo severno in vzhodno od naselja (sl. 39/5). 
Potek raziskav 
Rekli smo že, da naselje še ni bilo sistematicno raziskovano. edino izkopavanje, ki pa je trajalo le en dan 
(28. 5. 1892), je opravil jernej Pecnik. na južni strani gornjega dela naselja je v globini enega metra naletel na crepinje velikih loncev, uteži za statve in zgorele kole iz smrekovega lesa. ugotovil je, da je bil zemljeni okop narejen tako, da so med dva iz protja narejena plotova, ki sta bila oddaljena 1 meter, nasuli zemljo. Pod zemljenim okopom naj bi bilo še kamnito obzidje (Rutar 1892c, 238; Crnologar 1892, 127). 
naselje je prvi opisal simon Rutar. najprej je menil, da je imelo gradišce na Magdalenski gori trojno obzidje (Rutar 1892c, 238). o treh »stanovanjih« govori tudi Pecnik (Pecnik 1904, 136). Kasneje je Rutar pravilno ugotovil, da sta bili v resnici le dve obzidji: zgornje, ki naj bi v obliki polža obkrožalo vrh Magdalenske gore, in spodnje, s katerim je bil obdan ploski hrbet hriba (Rutar 1895a, 39). Zanimivo je, da je kasnejša literatura spodnji nasip prezrla, kar je imelo za posledico, da so Magdalensko goro obicajno uvršcali med manjša gra-


Sl. 39/2: Magdalenska gora pri Zgornji slivnici; pogled na naselje s severa. Foto: janez dular (2019). Sl. 39/3: Magdalenska gora pri Zgornji slivnici; vzhodni rob spodnjega dela naselja, pogled s severa. Foto: janez dular (2019). 


Sl. 39/4: Magdalenska gora pri Zgornji slivnici; vhod v gornji del naselja z notranje strani (pogled s severovzhoda). Foto: janez dular (2019). 

Sl. 39/5: situacijski nacrt najdišc v okolici Magdalenske gore pri Zgornji slivnici (po dular, tecco hvala 2007). M. = 1:10000. 
dišca (Frey 1968-1969, 19; Gabrovec 1975, 60 s; Guštin 1978, 116). Vendar pa je bila zmota kmalu odpravljena. Pri terenskem obhodu leta 1980 je bilo ponovno doku­mentirano tudi spodnje obzidje, s cimer je dobilo naselje pravo obliko (Hvala, Kocuvan 1981, 34). Morda se je poselitev širila tudi zunaj utrjenega dela naselja. to bi lahko nakazovala na pol izdelana bronasta zapestnica, ki je bila najdena ob vznožju hriba v vasi Paradišce (Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, 16, sl. 11B). Po velikosti sodi torej Magdalenska gora med najvecja železnodobna gradišca, kar jih poznamo v osrednji sloveniji. 
Literatura 
crnologar 1892, 127. dular, tecco hvala 2007, 163, sl. 91 in 264, pril. 3. Frey 1968-1969, 19. gabrovec 1975, 60 s. guštin 1978, 116. hvala, Kocuvan 1981, 34 s. Pecnik 1904, 136. Rutar 1892c, 238. Rutar 1895a, 39. tecco hvala, dular, Kocuvan 2004, 14 ss. 

Pril. 39/1: Magdalenska gora pri Zgornji slivnici; nacrt naselja (po dular, tecco hvala 2007). M: = 1:2500. 
Kat. št.: 40 
Najdišce: Voselca. Kraj: hrastje. TTN5: ljubljana j-28; gKY: 472604 - gKX: 92387. Tip najdišca: gomilno grobišce (6 gomil). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
nekropola leži na jugovzhodni strani Magdalenske gore, šteje pa šest gomil. štiri stojijo na manjšem platoju, dve pa nekoliko nižje, kjer greben že prehaja v ravnico (sl. 40/1). Mere: 
gomila 1: premer 18 m x 28 m, višina 3,5 m (na vrhu je 
vec vkopov; sl. 40/3). gomila 2: premer 14 m, višina 1,5 m (vkop na vrhu). gomila 3: premer 12 m, višina 0,7 m. gomila 4: premer 13 m, višina 1,5 m. gomila 5: premer 17 m, višina 2 m (vkop na vrhu). gomila 6: premer 15m x 42 m (prekopana). 
Pri obhodu so nam bili v veliko pomoc szom­bathyjevi podatki, s pomocjo katerih smo uspeli locirati vse prekopane gomile (vir 1). ob tem moramo poudariti, da smo se pri oštevilcenju skušali držati oznak, kot so jih posameznim gomilam dali njihovi izkopavalci. 
Potek raziskav 
grobišce je bilo odkrito aprila 1882, ko je eden od domacinov pri kopanju zemlje v gomili 6 naletel na dobro ohranjeno glinasto situlo. najdišce sta si nato ogledala dežman in schulz (Deschmann 1884a, 51), slednji pa je še isto leto gomilo sondiral. dokoncno jo je prekopal spomladi 1883 (sl. 40/2). Že spomladi 1882 je schulz zakopal tudi na gomili 5. dela so trajala tri dni, našel pa je nekaj posamicnih predmetov (Deschmann 1884a, 52). najdbe so prispele v deželni muzej. 

cez deset let (1893) sta se na Voselci mudila jernej Pecnik in josef szombathy (vir 1). slednji je na terenu zabeležil pet gomil, torej eno manj, kot smo jih ugotovili pri terenskem pregledu leta 2002. Maja 1893 je Pecnik sondiral gomilo 1 (vir 2, vir 3), junija pa je prekopal še gomilo 2 (vir 4). s to akcijo je bilo raziskovanje grobišca Voselca pri hrastju zakljuceno. najdbe so prispele v dunajski naravoslovni muzej. skupaj s kriticno analizo virov so jih objavili sneža tecco hvala, janez dular in eva Kocuvan (Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, 81 ss).  


Arhivski viri 
(vir 1) szombathy, tagebuch, Büchlein 33, 10 (Fund­aktenarchiv nhMW). 
(vir 2) Pecnikovo pismo szombathyju z dne 29. 5. 1893 (Fundaktenarchiv nhMW). 
(vir 3) Pecnikovo pismo Centralni komisiji z dne 10. 5. 1893 (arhiv Rs, fond as 1100, C. kr. spomeniški urad, K 61/21). 
(vir 4) Pecnikovo pismo Centralni komisiji z dne 18. 6. 1893 (arhiv Rs, fond as 1100, C. kr. spomeniški urad, K 61/24). 
Literatura 
deschmann 1884a, 51. dular, tecco hvala 2007, 163, sl. 91 in 264 s, sl. 161. gabrovec 1975, Magdalenska gora. - V: ANSL, 200 s. tecco hvala, dular, Kocuvan 2004, 81 ss. 


Sl. 40/3: Voselca pri hrastju; gomila 1, pogled z zahoda. Foto janez dular (2020). 
Kat. št.: 41 
Najdišce: – Kraj: Perovo. TTN5: ljubljana j-29; gKY: 473999 - gKX: 91939 
(središce naselja). Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: pozna bronasta doba. 
Opis 
V gozdu so pri sekanju drevja našli bronasto seki­ro. tocna lokacija ni znana (sl. 41/1). Predmet je prišel leta 1887 v deželni muzej v ljubljani (Šinkovec 1995, 43, t. 5: 33). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 266. Puš 1975, Perovo. - V: ANSL, 179. šinkovec 1995, 43. 


Sl. 41/1: Perovo; bližnja okolica vasi (vir: atlas okolja © aRso). M. 1:5000. 
Kat. št.: 41A 
Najdišce: hofer. Kraj: grosuplje. TTN5: ljubljana j-39; gKY: 473045 - gKX: 90669. Tip najdišca: naselje. Datacija: pozna bronasta doba. 
Opis 
naselje leži na jugozahodnem vznožju Brinjskega hriba med adamicevo cesto in železniško progo na obmocju novega nakupovalnega središca na zahodnem robu grosuplja (sl. 41A/1). 
Potek raziskav 
V letih 2010 in 2011 so zaradi gradnje trgovine hofer raziskali 8500 m2 veliko površino in odkrili ostanke planega naselja. dokumentirali so luknje za stojke, ognjišca in koncentracije keramike, ki sodi po opredelitvi vodje izkopavanj Barbare hofman, v pozno bronasto dobo. odkrita sta bila tudi dva jarka neznanega namena in casa, kdaj sta nastala (Hofman, 2012, 26). 
na podobne naselbinske ostaline so leta 2011 nale­teli tudi na zahodno ležeci parceli 401 k. o. grosuplje, na kateri so nato zgradili trgovino spar (Vinder 2012, 70). 
Literatura 
hofman, 2012, 26. Vinder 2012, 70. 


Sl. 41A/1: hofer v grosuplju; pozicija naselja (osnova: atlas okolja © aRso). M. 1:5000. 
Kat. št.: 42 
Najdišce: Železniška postaja. Kraj: grosuplje. TTN5: ljubljana j-39; gKY: 473435 - gKX: 90260. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: pozna bronasta doba? 
Opis 
Pri gradnji postajnega poslopja v grosuplju (sl. 42/1) so našli vec posod in crepinj iz prazgodovinske­ga obdobja. Rutar meni, da je moralo biti tam grobišce (Rutar 1893b, 35). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 266. Rutar 1893b, 35. šašel 1975, grosuplje. – V: ANSL, 179. 


Kat. št.: 43 
Najdišce: skubicev vrt. Kraj: Pance. TTN5: ljubljana j-19; gKY: 474610 - gKX: 94400. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Plano grobišce s skeletnimi pokopi se je raztezalo na manjšem kuclju na severovzhodnem koncu vasi (sl. 43/1). Z južne strani sta vzpetino nacela dva manjša peskokopa. na tem mestu je jeseni leta 1897 Pecnik naredil poskusni izkop in našel pet skeletnih grobov. 
najdbe je skupaj s popisom poslal v naravoslovni mu-zej na dunaju (vir 1). objavil jih je janez dular (Dular 2003, 154 s,  t. 2). 
Arhivski vir (vir 1) Pecnikovo pismo szombathyju z dne 5. 10. 1997 (Fundaktenarchiv nhMW). 
Literatura 
dular 2003, 154 s, t. 2. dular, tecco hvala 2007, 266. gabrovec 1975, Pance. - V: ANSL, 201 s. Pecnik 1904, 138. 


Kat. št.: 43A 
Najdišce: trešcak. Kraj: Pance. TTN5: ljubljana j-19; gKY: 474812 - gKX: 95045. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: prazgodovina. 
Opis 
trešcak (568 m) je kopast vrh, ki se dviga severo­vzhodno od Panc. na njem so ohranjeni dobro vi-dni ostanki utrjenega naselja s sklenjenim obodom (sl. 43A/1). Vhod je bil na jugovzhodni strani, kjer je na vrh po grebenu najlažji dostop. V notranjosti je na zahodnem delu vec teras, ki si sledijo ena nad drugo proti najvišji tocki naselja. 
naselje omenja kot »Krokarjev grad« že jernej Pecnik (Pecnik 1904, 138). 
Literatura gabrovec 1975, Pance. - V: ANSL, 201. Pecnik 1904, 138. 


Kat. št.: 44 
Najdišce: gradec. Kraj: Blecji Vrh. TTN5: Višnja gora 11; gKY: 479120 - gKX: 94265. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: starejša železna doba, mlajša železna doba. 
Opis 
gradec (618,5 m) je manjši kopast kucelj, ki se dviga severovzhodno od vasi Blecji Vrh (sl. 44/1). strma pobocja ima le na vzhodu, z ostalih strani pa je dostop ugodnejši. nanj se najlažje povzpnemo z juga, koder je speljana na vrh dobra vozna pot. 
naselje je majhno in ima jasen obod (sl. 44/2). do-bro je ohranjen na južni, zahodni in severni strani, kjer mu lahko sledimo po robu razmeroma visoke ježe. na skrajni zahodni strani preide ježa na odseku, ki je dolg nekaj cez 40 m, v komnit okop. najslabše je ohranjena jugovzhodna stran gradca. tu so namrec z oranjem nekdanji nasip v celoti unicili, tako da lahko naselje zamejimo le približno. 
notranjost gradca je prostrana z rahlim padcem od najvišje tocke na vse strani oboda. Pri terenskem pregledu leta 1996 smo na površini in v krtinah našli precej drobcev žlindre in nekaj recentnih crepinj. 



Potek raziskav 
naselje omenja i. Puš (Puš 1975, 205). leta 1999 je v okviru projekta Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem gradec sondirala ekipa inštituta za arheo­logijo. izkazalo se je, da je bila vzpetina poseljena že ob koncu mlajše kamene oziroma v bakreni dobi, ko so jo verjetno prvic opasali z obzidjem. drugic so gradec utr­dili v mladohalštatskem obdobju. debele plasti žlindre kažejo, da se je v tem casu v naselju odvijala živahna železarska dejavnost. najmlajša poselitvena plast, ki je bila ugotovljena na gradcu, sodi v poznolatenski cas (Pavlin 2011, 131 ss). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 266, sl. 162. Pavlin 2011, 131 ss. Puš, Blecji vrh. – V: ANSL, 205. 


Sl. 44/3: gradec pri Blecjem Vrhu; notranje lice zidu 2 z režo za stojko (po Pavlin 2011). 
Kat. št.: 44A 
Najdišce: ? Kraj: gorenje Brezovo. TTN5: Višnja gora 22; gKY: 479879 - gKX: 93451 
(središce naselja). Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
jernej Pecnik omenja, da so kmetje našli na vrto­vih prazgodovinske grobove (Pecnik 1904, 138). leta 1902 je v vasi kupil železno sulicno ost in jo poslal v naravoslovni muzej (vir 1). objavil jo je janez dular (Dular 2003, 156, t. 3:2). grobišca nismo uspeli umestiti v prostor (sl. 44A/1). 
Arhivski vir (vir 1) Pecnikovo pismo szombathyju z dne 30. 8. 1902 (Fundaktenarchiv nhMW). 
Literatura 
dular 2003, 156, t. 3:2. Pecnik 1904, 138. Puš 1975, gorenje Brezovo. - V: ANSL, 205. 


Sl. 44A/1: gorenje Brezovo; bližnja okolica vasi (vir: atlas okolja © aRso). M. = 1:5000. 
Kat. št.: 45 
Najdišce: gradišce. Kraj: Vrh pri Višnji gori. TTN5: Višnja gora 22; gKY: 480480 - gKX: 92620. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: neopredeljeno. 
Opis 
gradišce je markanten, od dalec viden hrib (706 m), ki se dviga severno od vasi Vrh pri Višnji gori (sl. 45/1). njegova pobocja niso strma, zato je dostop na vrh razmeroma enostaven. s severa in juga pripeljeta nanj kolovozni poti. 
naselje ima razpotegnjeno obliko, ki je prilagojena konfiguraciji hriba (sl. 45/2; 45/3). obodu lahko sledimo po robu ježe, le na jugu in severu sta se ohranila dva krajša odseka kot rahlo dvignjen okop. V obodu ni vrzeli, zato ni jasno, kje je bil vhod. 
notranjost gradišca je travnata in prostrana. teren se na dveh mestih dvigne v rahli vzpetini, med katerima je blago sedlo. V krtinah in na površini nismo našli najdb. 
Potek raziskav 
naselje še ni bilo sondirano, ceprav se v literaturi zgodaj omenja (Rutar 1899a, 45; Pecnik 1904, 138). njegov nacrt je objavil o.-h. Frey (Frey 1968-1969, 19). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 266, sl. 163. Frey 1968-1969, 17 ss. Pecnik 1904, 138. Puš 1975, Vrh pri Višnji gori. - V: ANSL, 205. Rutar 1899a, 45. 



Sl. 45/1: gradišce nad Vrhom pri Višnji gori; pogled na naselje z jugozahoda. Foto: janez dular (2019). Sl. 45/3: gradišce nad Vrhom pri Višnji gori; pozicija naselja (vir: atlas okolja © aRso). M. = 1:5000. 

Kat. št.: 46 
Najdišce: Mareca dula. Kraj: sela pri Višnji gori. TTN5: Višnja gora 23; gKY: 482717 - gKX: 91810. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: neopredeljeno. 
Opis 
južno od sel pri Višnji gori so na koncu skalna­tega pomola, katerega pobocja se proti zahodu strmo spušcajo v grapo trstenišcice, ostanki utrjenega naselja (glej sl. 47/1). obod je na vzhodni strani ohranjen kot kamnit okop, katerega podaljšek se vlece še naprej po jugovzhodnem pobocju (sl. 46/1). na zahodni strani je naselje zamejeno z robom terase. notranjost naselja je razgibana in se od najvišje tocke (562, 5 m) postopoma spušca proti jugovzhodu. 
naselje je bilo odkrito pri terenskem pregledu leta 1998. 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 266 s, sl. 164 



Sl. 46/2: Mareca dula pod seli pri Višnji gori; pozicija naselja (vir: arcgis © aRso). M. = 1:2500. 
Kat. št.: 47 Opis Najdišce: Ravne. jugovzhodno od sel pri Višnji gori je v gozdu Kraj: sela pri Višnji gori. domnevna gomila. Premer 12 m (sl. 47/1). odkrita je TTN5: Višnja gora 23; gKY: 483188 - gKX: 91650. bila pri terenskem pregledu leta 1998. Tip najdišca: gomilno grobišce? (1 gomila). Datacija: neopredeljeno. Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 267. 


Sl. 47/1: Mareca dula in Ravne pod seli pri Višnji gori; poziciji naselja in gomile (osnova: ttn5 © guRs). M. = 1:5000. 
Kat. št.: 48 
Najdišce: gradišce. Kraj: Žalna. TTN5: Višnja gora 31; gKY: 477645 - gKX: 89320. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: neopredeljeno. 
Opis 
severno od Žalne je kopast vrh, ki nosi ledinsko ime gradišce. hrib ima položna pobocja, najlažji dostop pa je s severa, od koder pripelje nanj kolovoz (sl. 48/1). 
naselje ima ovalno obliko (sl. 48/2). obod je ohra­njen kot rob ježe, ki pa ni strma. nasutje sega na nekate­rih mestih do 7 m dalec po pobocju. na severovzhodni strani precejšen del oboda manjka, vendar pa je moc njegov potek kljub unicenju, dokaj natancno ugotoviti po konfiguraciji terena. 
notranjost gradišca je prostorna z rahlim in enako­mernim padcem od najvišje tocke (453 m) na vse strani. V severni polovici naselja pa tudi zunaj njega je precej vkopov. Pravzaprav je ta predel v celoti prekopan, ocitno zaradi iskanja železove rude. to je namrec moc najti tako v krtinah kot v profilih vkopov, medtem ko fragmentov ke­ramike ali hišnega ometa pri obhodu terena nismo našli. 
naselje je bilo odkrito pri terenskem pregledu spomladi 1996. 

Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 267, sl. 165. 


Kat. št.: 49 
Najdišce: – Kraj: Višnja gora. TTN5: Višnja gora 32; gKY: 480530 - gKX: 90183. 
(središce naselja). Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: pozna bronasta doba. 
Opis 
narodni muzej slovenije hrani iz okolice Višnje gore (sl. 49/1) bronasto sulicno ost. tocna lokacija in okolišcine najdbe niso znane (Puš 1975; 2005; Šinkovec 1995, 80, t. 23: 139). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 267. Puš 1975, Višnja gora. - V: ANSL, 205. šinkovec 1995, 80, t. 23: 139. 


Sl. 49/1: Višnja gora; bližnja okolica mesta (vir: atlas okolja © aRso). M. = 1:5000. 
Kat. št.: 49A 
Najdišce: – Kraj: nova vas. TTN5: Višnja gora 42; gKY: 480658 - gKX: 86920 
(središce naselja). Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
avgusta 1908 je vojvodinja Mecklenburška pri novi vasi (sl. 49A/1) prekopala gomilo in v njej našla tri grobove. Vsebovali so lepe najdbe, zlasti grob 2, v katerem je bilo šest bronastih zapestnic (Mahr 1934, 128, t. 25: 156). gomile nismo uspeli umestiti v prostor. 
Literatura 
Mahr (ed.) 1934, 128, t. 25: 156. Puš 1975, nova vas. - V: ANSL, 205. 


Sl. 49A/1: nova vas; bližnja okolica vasi (vir: atlas okolja © aRso). M. = 1:5000. 
Kat. št.: 50 
Najdišce: Podsmreka 2. Kraj: Podsmreka pri Višnji gori. TTN5: Višnja gora 32; gKY: 481790 - gKX: 89440. Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Pri gradnji avtoceste so na prostoru med železniško progo in lokalno cesto Višnja gora - ivancna gorica, ki rahlo pada proti potoku Višnjica, odkrili ostanke naselja iz mlajše bronaste dobe (sl. 50/1). Posamezni fragmenti keramike in železove žlindre kažejo, da je bil prostor obljuden tudi v starejši železni dobi (Murgelj 2013, 12 ss; Murgelj, Svoljšak 2003, 223). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 267. Murgelj 2013, 12 ss. Murgelj, svoljšak 2003, 223. 


Sl. 50/1: Podsmreka 1, Podsmreka 2 in Peskokop pri Podsmreki pri Višnji gori; pozicije najdišc (vir: atlas okolja © aRso). M: = 1:5000. 
Kat. št.: 51 
Najdišce: Peskokop. Kraj: Podsmreka pri Višnji gori. TTN5: Višnja gora 33; gKY: 482404 - gKX: 89616. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
leta 1949 so za gradom v Podsmreki pri kopanju peska unicili manjšo gomilo (glej sl. 50/1). Z zašcitnim posegom, ki so ga opravili sodelavci narodnega muzeja, so uspeli registrirati skeletni grob, v katerem sta bili dve bronasti zapestnici. hrani ju nMs (Puš 1975, 205). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 267. Puš 1975, Podsmreka pri Višnji gori. - V: ANSL, 205. 


Kat. št.: 51A 
Najdišce: Zglavnice. Kraj: Velika dobrava. TTN5: Višnja gora 33; gKY: 482557 - gKX: 90180. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
leta 2000 so pri melioracijskih delih na njivi za­hodno od vasi Velika dobrava (sl. 51A/1) naleteli na mocno poškodovano rimsko grobišce, vmes pa so našli tudi tri halštatske skeletne grobove s skromnimi pridatki (Novšak 2006, 229 s). 
Literatura 
novšak 2006, 229 s. 


Sl. 51A/1: Zglavnice pri Veliki dobravi; pozicija grobišca (osnova: ttn5 © guRs). M: = 1:5000. 
Kat. št.: 52 
Najdišce: Podsmreka 1. Kraj: Podsmreka pri Višnji gori. TTN5: Višnja gora 33; gKY: 482504 - gKX: 89287. Tip najdišca: topilnica. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Pri nadzoru zemeljskih del ob gradnji avtoceste so bili na levem pobocju potoka Višnjica odkriti ostanki rdece prežganih kosov ilovice in razsuti kosi železove žlindre (glej sl. 50/1). Vmes so bili najdeni tudi fragmen-ti keramike, vijcek in deli žrmelj. svoljšak interpretira najdbe kot ostanek železarskega obrata (Svoljšak 2003a, 221; 2013, 328 ss). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 267. svoljšak 2003a, 221. svoljšak 2013, 328 ss. 


Kat. št.: 53 
Najdišce: Vinji hrib. Kraj: Vino. TTN5: ljubljana j-37; gKY: 469851 - gKX: 88572. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Vzhodno nad vasjo Vino se dviga kopast z goz­dom porašcen Vinji hrib (478,4 m). na njem so dobro ohranjeni ostanki naselja s sklenjenim obodom (sl. 53/1, 53/2), ki mu v pretežnem delu lahko sledimo po robu lepe terase, le na jugovzhodnem koncu se je na kraj­šem odseku, dolgem 30 m, ohranil kot rahlo dvignjen okop. notranjost je prostrana z rahlim padcem proti jugovzhodu. 
Potek raziskav 
leta 1999 je v okviru projekta Utrjena prazgodo­vinska naselja na Dolenjskem Vinji hrib sondirala ekipa inštituta za arheologijo. ugotovljeni so bili ostanki stavbe iz mladohalštatskega obdobja. 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 267 s, sl. 166. Puš 1975, Vino. – V: ANSL, 195. 



Sl. 53/1: Vinji hrib nad Vinom; pozicija naselja (vir: atlas okolja © aRso). M. = 1:5000. 
Kat. št.: 54 
Najdišce: Velika senožet. Kraj: gradišce nad Pijavo gorico. TTN5: ljubljana j-46; gKY: 468270 - 087095. Tip najdišca: gomilno grobišce (7 gomil). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
grobišce leži na ledini Velika senožet severno od naselja Bezeg. tu smo uspeli pri topografskem pregledu na mocno zakraselem svetu, polnem globokih vrtac in kotanj, registrirati 7 dobro vidnih gomil (sl. 54/1). gotovo jih je bilo v preteklosti vec, saj jih Ferdinand schulz, ki je tu kopal, omenja dvajset (vir 1). Kot kaže, so jih precej unicili pri nenadzorovani gradnji pocitni­ških hišic, s katerimi so pozidali skoraj celo obmocje nekdanje nekropole. Mere: 
gomila 1: premer 12 m; višina = 1 m. gomila 2: premer 10 m; višina = 1 m (splošcen vrh). gomila 3: premer 14 m; višina = 1 m. gomila 4: premer 15 m; višina = 1,5 m (splošcen vrh). gomila 5: premer 18 m; višina = 1,5 m. gomila 6: premer 12 m; višina = 1,5 m. gomila 7: premer 18 m; višina = 2,5 m (vkop v sredini). 
Potek raziskav 
grobišce omenjata že dragotin dežman in Fer­dinand hochstetter, poznal pa ga je tudi a. Müllner (Deschmann, Hochstetter 1879; Müllner 1879). oktobra 1879 je vsaj eno od gomil prekopal Ferdinand schulz in najdbe poslal v deželni muzej v ljubljani (vir 1). Po dežmanovih podatkih, ki jih je objavil hochstetter, je imela kamnit venec s premerom 15 korakov, v njej pa so našli na vec mestih ostanke posod, žganino in sežgane cloveške kosti. odkrito je bil tudi okostje z lobanjo obrnjeno v tla, nad katero je bil kamen. Med najdbami omenja bronasti zapestnici, fragmente fibul, železen ukrivljen nož in krampic (dežmanovo porocilo 
v: Hochstetter 1879, 554 s). spomladi leta 1897 je dve gomili na stroške Prazgodovinske komisije prekopal tudi jernej Pecnik, vendar pa v njih razen posodja ni našel drugih najdb (vir 2; Mader 2018, 469 s). gradivo schulzevih izkopavanj je objavil davorin Vuga (Vuga 1980, 201, sl. 2: 6-24). 

Arhivska vira 
(vir 1) Pismo schulza dežmanu z dne 15. 10. 1879 (arhiv nMs). 
(vir 2) Pisma Pecnika szombathyju z dne 28. 2., 8. 4. in 16. 4. 1897 (Fundaktenarchiv nhMW). 
Literatura 
deschmann, hochstetter 1879, 41. 
dular, tecco hvala 2007, 164, sl. 92 in 267 s, sl. 167. 
hochstetter 1879, 554 s. 
Mader 2018, 469 s. 
Müllner 1879, 92 s. 
truhlar 1975, gradišce nad Pijavo gorico. - V: ANSL, 200. 
Vuga 1980, 201. 
Vuga 1982a, 150. 
Kat. št.: 55 
Najdišce: Bezeg. Kraj: gradišce nad Pijavo gorico. TTN5: ljubljana j-46; gKY: 468260 - gKX: 86625. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
naselje leži na kopastem hribu Bezeg severo­zahodno od vasi gradišce nad Pijavo gorico (sl. 55/2). Ker so njegova pobocja razmeroma položna, dostop na vrh ni posebno težaven. najlažje se je nanj povzpeti z juga in sicer po dobrem kolovozu, ki je speljan skoraj do najvišjega predela naselja. 
naselje ima obliko raztegnjenega ovala, saj se je dobro prilagodilo konfiguraciji hriba (sl. 55/1). njegov obod je zelo jasen in mu lahko sledimo v celotni dolžini. na južni strani se je ohranil kot rob terase, ki le za kratek odsek preide v nizek okop. Po robu terase mu lahko nato sledimo tudi na vzhodni strani, kjer pa je pobocje ne­koliko bolj strmo. na skrajnem severnem koncu naselja terasa na dveh krajših odsekih zopet preide v rahel okop, kmalu nato pa ostro zavije proti jugu in se iztece ob poti, ki s severne strani pripelje na Bezek. tu je bil, kot kaže, vhod, saj je pot tudi z druge strani obrobljena z okopom. 
Potek obzidja na zahodni strani je prav tako zelo jasen. ohranjen kot rob terase, pod katero se nadaljuje razmeroma strmo pobocje. 
notranjost naselja ima dva enako visoka kopasta vrhova, ki sta locena z nekaj metrov nižjim, razpoteg­njenim sedlom. južni vrh je bil še dodatno utrjen, saj ga z juga obdaja lep okop, ki pa na zahodni strani preide v strmo ježo. 
južno od glavnega oboda naselja je še ena razme­roma dobro ohranjena terasa, skozi katero je speljana kolovozna pot. nasutje je zanesljivo umetno, vprašanje pa je, ce ni nastalo v novejšem casu. Potek terase namrec ni mogoce povezati z glavnim obodom naselja. 
Vhoda v gradišce sta bila ocitno dva in sicer na mestih, kjer pripeljeta s severa in juga na Bezek sedanja kolovoza. Zgolj z opazovanjem ni mogoce ugotoviti v kolikšni meri so se ohranile prazgodovinske strukture, z ozirom na potek teras pa imamo na obeh mestih najver­jetneje opraviti s tako imenovanimi tangencialnimi vrati. 
oba vrhova Bezka sta skalnata in porasla z meša­nim gozdom, medtem ko je spodnja polovica naselja travnata in zmerno nagnjena proti jugu. 
Pripadajoca nekropola leži severno od naselja (sl. 55/3). 
Sl. 55/1: Bezeg pri gradišcu nad Pijavo gorico; nacrt naselja (po dular, tecco hvala 2007). M: = 1:2500. 

158 

Sl. 55/2: Velika senožet in Bezeg pri gradišcu nad Pijavo gorico; poziciji grobišca in naselja (vir: atlas okolja © aRso). M. = 1:5000. 
Potek raziskav 
naselje se omenja že zgodaj (Müllner 1879, 92 s; Deschmann, Hochstetter 1879, 41), doslej pa še ni bilo raziskovano. V gradišcu naj bi bila najdena železna su­licna ost in del loka vaške vozlaste fibule (Müllner 1893, 75). Predmeta hrani narodni muzej v ljubljani, objavil ju je davorin Vuga (Vuga 1980, 201, sl. 2: 10, 3: 6). 
Literatura 
deschmann, hochstetter 1879, 41. dular, tecco hvala 2007, 164, sl. 92 in 268, sl. 168. Müllner 1879, 92 s. Müllner 1893, 75. truhlar, gradišce nad Pijavo gorico. – V: ANSL 1975, 
200. Vuga 1980, 201, sl. 2: 10, 3: 6. 

Sl 55/3: situacijski nacrt najdišc v okolici naselja Bezeg pri gradišcu nad Pijavo gorico (po dular, tecco hvala 2007). M. = 1:10000. 
Kat. št.: 56 
Najdišce: Zajceva hiša. Kraj: udje. TTN5: ljubljana j-47; gKY: 469739 - gKX: 86915. Tip najdišca: depo. Datacija: pozna bronasta doba. 
Opis 
leta 1973 so pri kopanju temeljev za hišo udje 17 (sl. 56/1) približno 70 cm pod površjem naleteli na lonec, v katerem so bili vecinoma razlomljeni bronasti pred­meti (sekire, srpi, obrocast nakit, fragmenti plocevine, surovci). Vecino najdb hrani narodni muzej slovenije, nekaj pa jih je ostalo v lasti najditelja (Cerce, Šinkovec 1995, 223 ss). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 269. cerce, šinkovec 1995, 223 ss, t. 136-138. teržan 1974a, 186. 


Kat. št.: 57 
Najdišce: gradišnica. Kraj: Podtabor pri grosupljem. TTN5: ljubljana j-48; gKY: 472050 - gKX: 86630. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: prazgodovina. 
Opis 
gradišnica (498 m) je kopast hrib, ki se dviga jugo­vzhodno od vasi Podtabor pri grosupljem (sl. 57/1). nanj se lahko zapeljemo po cesti, ki se pod vznožjem tabora s cerkvico sv. Miklavža odcepi od komunikacije Ponova vas - Velike lipljene. 
naselje je imelo ovalno obliko. obod je bil ohra­njen kot dobro vidna kamnita ježa, ki je segala do 7 m po pobocju. Za njo se je vlekla terasa. utrdbeni sistem naselja je bil sklenjen, kje je bil vhod, nismo uspeli ugotoviti (sl. 57/2). 
notranjost gradišnice je bila skalovita in se je zelo blago dvigala proti najvišji tocki. Med skalami so bili manjši ravni prostori, primerni za poselitev. na površini in v izkopih smo našli nekaj drobcev glinastega ometa in prazgodovinske loncenine. casovno jih ožje nismo mogli opredeliti. 

Sl. 57/2: gradišnica nad Podtaborom pri grosupljem; nacrt naselja (po dular, tecco hvala 2007). M: = 1:2500. 


Potek raziskav 
naselje na vrhu gradišnice se omenja že v starejši literaturi (Slekovec 1898, 75), vendar pa so ga leta 1982 v celoti unicili pri gradnji vojaškega objekta. sodelavcem inštituta za arheologijo ZRC saZu in ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo je uspelo v casu, ko so gradbena dela že potekala, dokumentirati obliko in velikost naselja, medtem ko zavarovalni posegi niso bili mogoci (Slabe 1982b, 210). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 269, sl. 169. Puš 1975, Podtabor pri grosupljem. – V: ANSL, 194. slabe 1982b, 210. slekovec 1898, 74 s. 


Sl. 57/3: gradišnica nad Podtaborom pri grosupljem; pogled s severa. Foto janez dular (2020). 
Kat. št.: 58 
Najdišce: lenticeva hiša. Kraj: spodnja slivnica. TTN5: ljubljana j-49; gKY: 473780 - gKX: 86930. Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: železna doba? 
Opis 
Pri kopanju temeljev za lenticevo hišo v spodnji slivnici (sl. 58/1) so našli železne sulicne osti (šribar 1957, 145 op. 22). Morda gre za unicen grob. 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 269. Puš, spodnja slivnica. – V: ANSL, 1975, 179. šribar 1957, 145 op. 22. 


Sl. 58/1: lenticeva hiša v spodnji slivnici; pozicija najdišca (osnova: ttn5 © guRs). M: = 1:5000. 
Kat. št.: 59 
Najdišce: gradišce. Kraj: spodnja slivnica. TTN5: ljubljana j-49; gKY: 474180 - gKX: 87090. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: prazgodovina. 
Opis 
gradišce je kopast z gozdom porašcen hrib, ki se dviga jugovzhodno od spodnje slivnice. Zaradi položnih pobocij je lahko dostopen z vseh strani, z juga pa pripelje do nekdanje grašcine na Zavrhu dobra cesta. Z gradišca je mogoce dobro nadzorovati obsežno grosupeljsko polje in pot, ki pelje proti dobrepoljski dolini. 
obod naselja je prilagojen obliki hriba, tako da obdaja vrh (sl. 59/1). Viden je kot rob ježe, za katerim se širi nagnjena terasa. sledimo mu lahko v celotni dol­žini, ceprav je na nekaj odsekih že unicen. na sencenem digitalnem modelu reliefa je na severozahodni strani naselja pod glavnim obodom viden še en krajši nasip, ki ima na sredini vrzel (sl. 59/2). Vhod v naselje je bil na južni strani, kjer so dobro ohranjena tangencialna vrata. 
notranjost naselja je prostrana in se od oboda proti najvišji tocki (485,5 m) zlagoma dviga. Višinska razlika znaša nekaj vec kot 20 m, zato je bilo za poselitev dovolj ugodnega prostora. 
naselje omenja jernej Pecnik (Pecnik 1904, 139). doslej še ni bilo raziskovano. 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 269 s, sl. 170. Pecnik 1904, 139. Puš, spodnja slivnica. – V: ANSL, 1975, 179. 



Sl. 59/2: gradišce nad spodnjo slivnico; pozicija naselja (vir: atlas okolja © aRso). M. = 1:5000. 

Sl. 59/3: gradišce nad spodnjo slivnico; pogled s severa. Foto janez dular (2019). 
Kat. št.: 60 
Najdišce: Zavrh. Kraj: spodnja slivnica. TTN5: ljubljana j-49; gKY: 474352 - gKX: 86705. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: mlajša železna doba. 
Opis 
na ploskem sedlu južno od gradišca (sl. 60/1) so pri gradnji gnojne jame naleteli na grob z žganim poko-pom iz mlajše železne dobe (Šribar 1957, 141 ss; Šribar 1958-1959b, 284; Guštin 1977, t. 14). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 269. guštin 1977, 83, t. 14. Puš 1975, spodnja slivnica. - V: ANSL, 179. šribar 1957, 141 ss. šribar 1958-1959b, 284. 


Kat. št.: 61 
Najdišce: gora. Kraj: Mali locnik. TTN5: Velike lašce 7; gKY: 469795 - gKX: 83350. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: prazgodovina. 
Opis 
gora, na kateri stoji podružnicna cerkev sv. ahaca, je strm in z vseh strani viden hrib, ki se dviga zahodno od Malega locnika (sl. 61/1, 61/2). nanj je iz vasi speljana strma gozdna pot. 
Vrh, na katerem so ohranjeni ostanki naselja, je strm. težko dostopno je zlasti vzhodno pobocje, zato s te strani naselje ni bilo utrjeno. naselbinske strukture so se ohranile predvsem na zahodnem in južnem pobocju (sl. 61/3). tu namrec poteka v širokem polkrogu najprej velika, dobro oblikovana terasa, ki se zacne in konca ob vzhodni strmini. Znotraj obrobljenega prostora so še šti­ri manjše in ena vecja terasa. Razmeroma velika terasa je tudi na južnem pobocju gore. Pricne se ob poti, nato pa se v rahlem loku nadaljuje proti zahodu in po približno 200 m izgine v pobocju. tudi tu je znotraj obrobljenega prostora vec manjših teras: tri so razvršcene tik ob poti na goro, ostale tri pa na južnem pobocju. 
naselje ni imelo sklenjenega oboda, ceprav oba glavna nasipa, za katerima sta nastali terasi, dobro za­pirata dostop na sam vrh. ocitno gre za tip terasastega naselja, kakršna so pogosta povsod tam, kjer so tla iz dolomitnega apnenca. 
Potek raziskav 
naselje je bilo odkrito pri topografiji leta 1988 in doslej še ni bilo raziskovano. Pri obnovi cerkve sv. ahaca, so pri kopanju drenažnih jarkov našli prazgodovinske crepinje. Podatek v ANSL (str. 238), ki omenja naselbino pri cerkvi sv. ahaca je narobe prepisan, saj se nanaša na gradišce pri sloki gori. 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 269, 271, sl. 171. 


Sl. 61/1: gora nad Malim locnikom; pogled na naselje z juga. Foto: janez dular (1999). 


Sl. 61/2: gora nad Malim locni­kom; pozicija naselja (vir: atlas okolja © aRso). M. = 1:5000. 
Sl. 61/3: gora nad Malim loc­nikom; nacrt naselja (po dular, tecco hvala 2007). M: = 1:2500. 
Kat. št.: 62 
Najdišce: gradišce. Kraj: sloka gora. TTN5: Velike lašce 8; gKY: 470980 - gKX: 83621. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
gradišce je podolgovat greben, ki se vlece severno od vasi sloka gora. dostop na vrh je najlažji z juga, in sicer s sedla, preko katerega je speljan slabši kolovoz (sl. 62/1). 
naselje ima zaradi podolgovatega grebena razteg­njeno obliko (sl. 62/2). je namrec zelo ozko in dolgo, saj znaša njegova dolžina cez 300 m. obod je na zahodni strani jasen, vendar mocno spremenjen, ker so se tu nekoc raztezale njive. Vzhodna stranica naselja je slabše ohranjena in je na daljšem odseku nismo vec uspeli ugo­toviti. na jugovzhodni strani gradišca, torej na mestu, kjer je dostop s sedla najlažji, je bilo naselje zavarovano z mocnim oddvojnim okopom. Boren ostanek okopa se je ohranil tudi na severnem koncu gradišca. 
notranjost naselja je zaradi obdelovanja precej spremenjena. na najvišjem predelu okoli kote 633 m, je vec manjših teras, za katere pa ne moremo zanesljivo reci kdaj so nastale. Vec teras je tudi v severni polovici naselja, vendar so skoraj zanesljivo recentne (obdelova­nje njiv). V krtinah in na površini nismo našli nobenih najdb. 
Potek raziskav 
gradišce pri sloki gori je v virih in v literaturi vec­krat omenjeno (vir 1; vir 2; Pecnik 1904, 139). Podatek v ANSL (Stare V. 1975, 238), ki omenja naselje pri sv. ahacu, je narobe prepisan, saj se nanaša na gradišce pri sloki gori. 


leta 1999 je ekipa inštituta za arheologijo v okviru projekta Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem na gradišcu izkopala sondo, ki je potrdila obljudenost naselja v starejši železni dobi (sl. 62/3). 
Arhivska vira (vir 1) Pecnikovo pismo dežmanu z dne 19. 5. 1886 (arhiv Rs, fond as 854, dežman dragotin, fasc. 3). 
(vir 2) j. Pecnik, Beschreibung der Karte Weixelburg und laas aus der prähistorischen Zeit 1889, 29 (arhiv Rs, fond as 965, Pecnik jernej, fasc. 3). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 269, 272, sl. 172. Pecnik 1904, 139. stare V. 1975, sloka gora. - V: ANSL, 238. 


Sl. 62/3: gradišce pod sloko goro; pogled na sondo po koncanem izkopu. Foto: janez dular (1999). 
Kat. št.: 63 
Najdišce: Kopanj. Kraj: Velika Racna. TTN5: Velike lašce 10; gKY: 476236 - gKX: 84873. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: prazgodovina. 
Opis 
Pecnik omenja na osamelcu Kopanju (sl. 63/1) prazgodovinsko gradišce (Pecnik 1904, 139), ki pa je bilo zaradi gradenj in obdelovanja polja v celoti uni­ceno (sl. 63/2). Pri terenskem pregledu nismo zasledili ostankov fortifikacij in najdb. 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 269. Puš 1975, Velika Racna. – V: ANSL,  179. 


Sl. 63/1: Kopanj pri Veliki Racni; pogled na naselje z juga. Foto: janez dular (2019). Sl. 63/2: Kopanj pri Veliki Racni; (vir: atlas okolja © aRso). M. = 1:5000. 

Kat. št.: 64 
Najdišce: limberk. Kraj: Velika Racna. TTN5: Velike lašce 9; gKY: 474980 - gKX: 83270. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: starejša železna doba, mlajša železna doba, 
poznoanticna doba. 
Opis 
limberk je najvišji vrh v hribovju med grosupelj­sko in dobrepoljsko dolino (sl. 64/1). nanj se je najlažje povzpeti s sedla pod starim cušpeškim gradom, do koder pripelje dobra gozdna cesta. Vrh je zelo razgleden, saj je z njega odlicen pogled na vse strani. 
Vrh je skalovit, kar velja še posebej za njegovo severno in vzhodno stran, kjer je vec visokih skokov, za katerimi so nastale manjše terase. naselje lahko razdeli-mo na dve polovici: višji predel okoli samega vrha (kota 687,3 m), na katerem so ostanki cerkvice sv. Ruperta in spodnji del, ki ima obliko jezicastega platoja. Za pose-litev je bil primernejši plato. nekdanji obod je kolikor toliko jasen le na severozahodni strani naselja (sl. 64/2). deloma je potekal po robovih skalnatih skokov, tam kjer skal ni, pa se je ohranil kot 4 m široka ježa, ki ji je moc slediti vse do skrajnega zahodnega konca naselja. na jugu se tudi ježa izgubi v pobocju in skalah, tako da lahko na tem predelu naselje zamejimo le približno. 
Kot že receno, je notranjost naselja skalnata. to velja še posebej za vrh, dokaj razgiban pa je tudi jezicast plato. Poseljen je bil ocitno predvsem plato in manjše terase za skalami. V zahodnem delu platoja so vidni sle­dovi apsidalne stavbe, najverjetneje manjše poznoantic­ne cerkve. na površini je moc najti razmeroma številne fragmente prazgodovinske in poznoanticne keramike. Med kovinskimi najdbami je pomemben fragment loka trortaste fibule, ki je dokaz, da je bil limberk poseljen v starejši železni dobi. 
Potek raziskav 
naselje prvi omenja jernej Pecnik (vir 1; vir 2; Pecnik 1904, 139), za njim pa B. saria, ki je na osnovi crepinj, fibule in novca aleksandra severa na limberku domneval poznoanticno postojanko (Saria 1939, 147 s). naselje še ni bilo sondirano, pac pa so z limberka znane posamicne najdbe, pridobljene s površinskim pregledom in detek­torjem (Ciglenecki 1984b, 268 ss; Ciglenecki 1987a, 99). 


Sl. 64/1: limberk nad Veliko Racno; pogled na naselje s severa. Foto: slavko Ciglenecki (1987). 
Arhivska vira (vir 1) Pecnikovo pismo dežmanu z dne 19. 5. 1886 (arhiv Rs, fond as 854, dežman dragotin, fasc. 3). 
(vir 2) j. Pecnik, Beschreibung der Karte Weixelburg und laas aus prähistorischer Zeit 1889, 24 (arhiv Rs, fond as 965, Pecnik jernej, fasc. 3). 
Literatura 
Ciglenecki 1984b, 268 ss. 
Ciglenecki 1987a, 99. 
dular, tecco hvala 2007, 269, 273, sl. 175. Pecnik 1904, 139. saria 1939, 147 s. šašel 1975, Mala Racna. - V: ANSL, 179. 



Kat. št.: 64A 
Najdišce: ? Kraj: Vodice. TTN5: Velike lašce 9; gKY: 474619 - gKX: 82295 (središce naselja). Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba? 
Opis 
jernej Pecnik omenja pri vasi Vodice gomilo, v kateri so pri kopanju luknje za postavitev razpela našli prazgodovinske crepinje (vir 1; vir 2). leta 1894 je na košenicah pri vasi prekopal gomilo, v kateri je bil s ka­menjem pokrit skelet (Pecnik, Rutar 1894, 78 s). ali gre za isti objekt, ni jasno. gomile nismo uspeli umestiti v prostor (sl. 64A/1). 
Arhivska vira 
(vir 1) Pecnikovo pismo dežmanu z dne 19. 5. 1886 (arhiv Rs, fond as 854, dežman dragotin, fasc. 3). 
(vir 2) j. Pecnik, Beschreibung der Karte Weixelburg und laas aus prähistorischer Zeit, 1889, 30 (arhiv Rs, fond as 965, Pecnik jernej, fasc. 3). 
Literatura 
Pecnik 1904, 139. Pecnik, Rutar 1894, 78 s. stare, V. 1975, Vodice. - V: ANSL, 239. 


Sl. 64A/1: Vodice; bližnja okolica vasi (vir: atlas okolja © aRso). M. = 1:5000. 
Kat. št.: 65 
Najdišce: – Kraj: Mala Racna. TTN5: Velike lašce 10; gKY: 476807 - gKX: 83976 
(središce naselja). Tip najdišca: depo. Datacija: pozna bronasta doba. 
Opis 
Pri Mali Racni (tocna lokacija ni znana) so pri kopanju jame za apnenico našli depo štirih bronastih srpov (sl. 65/1). najdbe hrani narodni muzej slovenije (Šmid 1909b, 127; Cerce, Šinkovec 1995, 204 s, t. 119). 
Literatura 
cerce, šinkovec 1995, 204 s, t. 119. dular, tecco hvala 2007, 270. Puš 1975, Mala Racna. - V: ANSL, 179. šmid 1909b, 127. 


Sl. 65/1: Mala Racna; bližnja okolica vasi (vir: atlas okolja © aRso). M. = 1:5000. 
Kat. št.: 66 
Najdišce: – 
Kraj: gorenji log. 
TTN5: litija 35; gKY: 486918 - gKX: 103702 (središce naselja). 
Tip najdišca: depo. 
Datacija: pozna bronasta doba. 
Opis Pri gorenjem logu (sl. 67/1) je bil v prvi polovici 
19. stoletja odkrit depo, ki je vseboval štiri sekire, su­lico in srp. Kot leto prihoda najdb v deželni muzej se omenjata letnici 1835 (Deschmann 1888, 81) oziroma 1840 Šmid 1909b, 116). Müller-Karpe omenja, da je bil depo najden na njivi posestnika Kovaca (Müller-Karpe 1959, 276). 
Literatura 
cerce, šinkovec 1995, 169 s, t. 69: 1-6. deschmann 1888, 81. dular, tecco hvala 2007, 270. Müller-Karpe 1959, 276, t, 125/a. stare V. 1975, gorenji log. - V: ANSL, 186. šmid 1909b, 116, abb. 1-13, t. 3: 1, 9. 


Sl. 66/1: gorenji log; bližnja okolica vasi (vir: atlas okolja © aRso). M. = 1:5000. 
Kat. št.: 67 
Najdišce: sitarjevec. Kraj: litija. TTN5: litija 45; gKY: 486915 - gKX: 100920. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: starejša železna doba?, mlajša železna doba. 
Opis 
sitarjevec je z gozdom porašcen hrib, ki se dviga nad litijo (sl. 67/1). njegova pobocja so strma, kar velja še posebej za severno proti savi obrnjeno stran. dostop na vrh je najlažji z jugovzhoda, zato je preko tamkajšnje­ga pobocja speljana tudi dobra dovozna pot (sl. 67/2). naselje je bilo postavljeno na vrh hriba, s katerega je bilo moc nadzirati prostrano ravnico ob savi. Prav pod vznožjem sitarjevca se združujejo tudi doline Reke, crnega potoka in Kostrevniškega potoka, ob katerih leži vec najdišc in po katerih so v železni dobi zanesljivo potekale poti proti osrcju dolenjske. 
sitarjevec ima dva vrhova, ki ju loci blago sedlo. Zanesljive sledove poselitve smo odkrili na vzhodnem, višjem vrhu hriba, kjer je v gozdu ohranjenih vec teras (sl. 67/3). tri so na zahodnem pobocju sitarjevca, pet je razvršcenih po severovzhodnem in tri po jugovzhodnem predelu vrha. terase imajo jasne robove, ki se izklinjajo v pobocjih. 
Za zdaj še ne vemo, ce se je naselje širilo tudi po zahodnem, nekoliko nižjem delu sitarjevca. na njem je sicer nekaj terasam podobnih tvorb, ki pa so najverjet­neje recentne (posledica kopanja rude?). 
Potek raziskav 
naselje je bilo odkrito pri terenskem pregledu leta 1994. tri leta kasneje (1997) so sodelavci inštituta za arheologijo v okviru projekta Utrjena prazgodovin-ska naselja na Dolenjskem na sitarjevcu izkopali dve sondi. Poseg ni odkril arhitekturnih ostalin, skromni fragmenti keramike pa dopušcajo sklep, da je bil vrh verjetno poseljen že v starejši železni dobi, zanesljivo pa v poznolatenskem obdobju (Pavlin, Dular 2007, 78 ss). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 270, 272, sl. 173. Pavlin, dular 2007, 78 ss. 


Sl. 67/1: sitarjevec nad litijo; pogled na naselje z vzhoda. Foto: janez dular (2019). Sl. 67/2: sitarjevec nad litijo; pozicija naselja (osnova: ttn5 © guRs). M: = 1:5000. 


Sl. 67/3: sitarjevec nad litijo; nacrt naselja (po dular, tecco hvala 2007). M: = 1:2500. 
Kat. št.: 68 
Najdišce: Cvingar. Kraj: Breg pri litiji. Tip najdišca: utrjeno naselje. TTN5: litija 46; gKY: 489125 - gKX: 101119. Datacija: neopredeljeno. 
Opis 
naselje Cvingar leži na vrhu istoimenskega hriba, ki se dviga jugovzhodno od vasi Breg pri litiji. 
naselje je majhno in pravokotne oblike (sl. 68/1). Rob je zelo jasen, saj je pod njim na vseh straneh pre­cejšnja strmina, medtem ko je notranjost naselja skoraj ravna. na južni strani tece preko vrha lepo ohranjen okop z jarkom, ki je s te strani dodatno zapiral dostop. V notranjosti naselja in na njegovih robovih je vec vkopov. Kdo jih je naredil, nismo uspeli ugotoviti. 
oblika Cvingarja, ki ima ostre vogale, prav tako pa tudi okop z jarkom ni znacilnost prazgodovinskih naselbin. ocitno je bil vrh poseljen v enem od kasnejših obdobij, kdaj natanko, bi pokazalo sondiranje. 
V ANSL je naselje napacno zavedeno pod kraj Mala Kostrevnica - slatna (Stare V. 1975, 203). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 270. stare V. 1975, Mala Kostrevnica. – V: ANSL, 203. 


Kat. št.: 69 
Najdišce: Zavrh. Kraj: Zgornji Mamolj. TTN5: litija 47; gKY: 492500 - gKX: 102470. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba? 
Opis 
na severni vzpetini grebena Zavrh pri Zgornjem Mamolju je v gozdu 10 m široka in 1 m visoka gomila (sl. 69/1). dokumentirana je bila pri terenskem pregledu leta 1994. 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 271. 


Sl. 69/1: Zavrh pri Zgornjem Mamolju; pozicija gomile (vir: atlas okolja © aRso). M. = 1:5000. 
Kat. št.: 70 
Najdišce: stonar. Kraj: Zgornji Mamolj. TTN5: litija 48; gKY: 493420 - gKX: 102950. Tip najdišca: gomilno grobišce? (1 gomila). Datacija: neopredeljeno. 
Opis 
severno od vasi Zgornji Mamolj se spušca z goz­dom porašceni greben stonar. na njegovem hrbtu je nedalec od ceškove domacije 11 m široka in 1 m visoka gomili podobna tvorba (sl. 70/1). ce gre res za gomilo, brez sondiranja ni mogoce ugotoviti. dokumentirana je bila pri terenskem pregledu leta 1994. 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 271. 


Kat. št.: 71 
Najdišce: ? Kraj: Zgornji Mamolj. TTN5: litija 47; gKY: 492765 - gKX: 101916 (središce 
naselja). Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
jernej Pecnik je poslal leta 1902 v naravoslovni muzej na dunaju dve nanožnici, ki so ju našli kmetje pri vasi Zgornji Mamolj (vir 1). ožja lokacija ni znana (sl. 71/1). Zapestnici je objavil janez dular (Dular 2003, 272, t. 91: 7). 
Arhivski vir (vir 1) Pecnikovo pismo szombathyju z dne 30. 8. 1902 (Fundaktenarchiv nhMW). 
Literatura 
dular 2003, 272, t. 91: 7. dular, tecco hvala 2007, 271. 


Sl. 71/1: Zgornji Mamolj; bližnje obmocje vasi (vir: atlas okolja © aRso). M: = 1:5000. 
Kat. št.: 72 
Najdišce: spodnji dol. Kraj: Polšnik. TTN5: litija 50; gKY: 497750 - gKX: 102250. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: starejša in mlajša železna doba, rimska doba. 
Opis 
jugozahodno od Polšnika je med hriboma sv. jurij in špega manjše sedlo (sl. 72/1). na tamkajšnji njivi, ki je bila nekoc v posesti janeza hiršla, so maja 1885 zadeli na vec rimskih žganih grobov, ki so vsebovali bogate pridatke (Deschmann 1885a, CXVIII ss). na istem mestu so kmetje izkopali 4 grobove tudi leta 1891, le da so bili skeletni. junija istega leta je na najdišcu kopal jernej Pecnik in pri tem odkril še en grob z dvema skeletoma. simon Rutar, ki je o najdbi napisal porocilo, je gradivo postavil v mlajšo železno dobo (Rutar 1892a, 186 s). 
Kasneje so našli še halštatski grob z železno tulasto se­kiro, ki so ga odkrili pri izkopu temeljev za lovski dom; ta stoji na samem sedlu tik nad omenjeno njivo (Slabe 1974, 107). V spodjem dolu so torej pokopavali v starejši in mlajši železni ter rimski dobi. 
dular in tecco hvala uvršcata najdišce spodnji dol k naselju stranski Vrh (Dular, Tecco Hvala 2007, 271). 
Arhivski vir 
(vir 1) j. Pecnik, Beschreibung der Karte Ratschach und sagor aus prähistorischer Zeit, 1889, 14 (arhiv Rs, fond as 965, Pecnik jernej, fasc. 3). 
Literatura Bolta 1975, Koprivnik. – V: ANSL, 265. deschmann, 1885a, CXViii ss. dular, tecco hvala 2007, 271. Rutar 1892a, 186 s. slabe 1974, 107, sl. 5: 2. 


Kat. št.: 73 
Najdišce: sv. jurij. Kraj: Polšnik. TTN5: litija 50; gKY: 497810 - gKX: 101890. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: mlajša železna doba, poznoanticna doba. 
Opis 
sv. jurij je hrib, ki se dviga južno od vasi Polšnik (glej sl. 72/1). dostop na vrh je najlažji z juga in sicer cez zaselek glinjek, do katerega vodi dobra pot. od tu naprej se kolovoz najprej spusti do manjšega sedla, nato pa se dvigne k podružnicni cerkvici sv. jurija. Vrh ima zelo strma pobocja, kar velja še posebej za severno in zahodno stran, medtem ko je dostop z juga, torej s sedla, razmeroma zložen. 
tako kot ostala gradišca tega podrocja ima tudi naselje sv. jurij zakotno lego. leži namrec stran od po­membnejših poti pa tudi razgled z njega ni kdove kako ugoden, saj ga s severa in juga zastirata za malenkost višji vzpetini glinjeka in špege. 
naselje je trikotni oblike (sl. 73/1). njegov obod je na severni strani ohranjen kot rob razmeroma strme in mocne ježe, za katero je nastala prostrana terasa. tu je sedaj travnik, ki pa ga postopoma že zarašca gozd. na vzhodni strani se terasa iztece v pobocju. na tem mestu je obod naselja spremenjen. Po vsej verjetnosti je nasip zdrsnil po pobocju, deloma pa ga je poškodovala tudi sedanja pot. šele na samem grebenu, torej na skrajnem jugovzhodnem delu naselja pa se rob zopet pojavi in mu od tu naprej, z izjemo manjše vrzeli, lahko zopet sledimo preko celega jugozahodnega pobocja hriba. terasa na tem predelu sicer ni tako lepa kot na severu, kar pa je razumljivo, saj precka obod naselja razmeroma veliko strmino. 
skladno s konfiguracijo hriba tece ob cerkvi v no-tranjosti naselja podolžen greben. Ker je osnova hriba iz dolomita, gre najverjetneje za naravno tvorbo, vendar pa bi morali to trditev preveriti s sondažnim izkopom. sicer pa je bil za poselitev najbolj primeren prostor na terasi severno od cerkve. tu je namrec teren skoraj raven, zato lahko predpostavljamo, da se je poselitev zgostila prav na tem obmocju. Kje je bil vhod ni jasno. glede na razmeroma lahek dostop s sedla ga smemo pricakovati na jugovzhodnem koncu naselja (nekako tam, kjer pripelje na vrh tudi sedanja pot), kar pa bo težko dokazati, saj je bil v preteklosti obod prav na tem predelu spremenjen oziroma unicen. 
dular in tecco hvala uvršcata najdišce sv. jurij k naselju stranski Vrh (Dular, Tecco Hvala 2007, 272). 

Potek raziskav 
na sv. juriju še ni bilo raziskav, vendar pa je bilo naselje odkrito razmeroma zgodaj. Prvi ga omenja dež-man, ki navaja tudi najdbe: prazgodovinsko keramiko, bronasto iglo in kosti (Deschmann 1885a, CXIX). Znano je bilo tudi Pecniku, Rutarju in Müllnerju (vir 1; Rutar 1892a, 186; Pecnik 1904, 133; Müllner 1909, 64 s). slavko Ciglenecki je v naselju našel nekaj znacilnih crepinj, ki kažejo, da je bil sv. jurij poseljen tudi v pozni antiki (Ciglenecki 1987b, 280). 
Arhivski vir 
(vir 1) j. Pecnik, Beschreibung der Karte Ratschach und sagor aus prähistorischer Zeit, 1889, 15 (arhiv Rs, fond as 965, Pecnik jernej, fasc. 3). 
Literatura Bolta 1975, glinjek. – V: ANSL, 265. Ciglenecki 1987b, 280. deschmann 1885a, CXiX. dular, tecco hvala 2007, 272, sl. 174. Müllner 1909, 64 s. Pecnik 1904, 133. Rutar 1892a, 186. 
Kat. št.: 74 
Najdišce: sv. lenart. Kraj: Rodež. TTN5: trbovlje 31; gKY: 501103 - gKX: 104003. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: prazgodovina, poznoanticna doba. 
Opis 
na vrhu strmega hriba s cerkvico sv. lenarta, ki se dviga nad vasjo Rodež, so sledovi velikega prazgo­dovinskega naselja (sl. 74/1, 74/2). Zaradi skalnatega roba, pod katerim je velika strmina, Rodež na severni in jugovzhodni strani ni bil dodatno utrjen, medtem ko se preko severozahodnega bolj blagega pobocja vleceta dve ožji terasi (sl. 74/3). Za bivanje je bil najbolj primeren kotanjast prostor, kjer stoji cerkev sv. lenarta in mežnarija - danes lovski dom. Vhod je moral biti na jugozahodni strani naselja, koder pripelje na vrh tudi sedanja pot. 
slavko Ciglenecki, ki si je vrh prvi ogledal, omenja med najdbami prazgodovinske in srednjeveške ter po nekaj skromnih kosih sodec tudi poznoanticne crepinje (Ciglenecki 1981b, 228). 
Literatura 
Ciglenecki 1981b, 228. dular, tecco hvala 2007, 273 s, sl. 176. 


Sl. 74/1: sv. lenart nad Rodežem; pogled na naselje z jugovzhoda. Foto: janez dular (1993). Sl. 74/2: sv. lenart nad Rodežem; pozicija naselja (osnova: ttn5 © guRs). M: = 1:5000. 


Sl. 74/3: sv. lenart nad Rodežem; nacrt naselja (po dular, tecco hvala 2007). M: = 1:2500. 
Kat. št.: 75 
Najdišce: Kucenberg. Kraj: Podkum. TTN5: trbovlje 31; gKY: 500895 - gKX: 103268. Tip najdišca: gomilno grobišce? (1 gomila). Datacija: neopredeljeno. 
Opis 
severno od špicovnikove domacije oziroma severo­vzhodno od podružnicne cerkve sv. Brica se dviga kopast greben, na katerem se razprostirajo senožeti. na njego­vem vrhu je gomili podobna tvorba, ki ima na sredini velik vkop (sl. 75/1). domacini so vedeli povedati, da je na Kucenbergu zakopano zlato tele. 
najdišce omenja že Pecnik (vir 1; vir 2), zabeleže-no je tudi v strokovni literaturi (Bolta 1975; Ciglenecki 1977c; Ciglenecki 1981b). 
Arhivska vira (vir 1) Pecnikovo pismo dežmanu z dne 28. 9. 1885 (arhiv Rs, fond as 854, dežman dragotin, fasc. 3). (vir 2) Pecnikovo pismo szombathyju z dne 16. 3. 1902 (Fundaktenarchiv nhMW). 
Literatura Bolta 1975, Podkum. - V: ANSL, 265. Ciglenecki 1977c, 240. Ciglenecki 1981b, 228 s. dular, tecco hvala 2007, 274. 


Kat. št.: 76 
Najdišce: šumberk. Kraj: Vintarjevec. TTN5: Višnja gora 14; gKY: 485480 - gKX: 96230. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
na vrhu ozkega z gozdom porašcenega grebena, ki se dviga jugozahodno od vasi Vintarjevec, je 10 m široka in 1,5 m visoka gomila (sl. 76/1). leta 1931 jo je prekopal posestnik hauptman in v njej našel dva grobova. najdbe so prispele v narodni muzej (Ložar 1933, 47 s). objavil jih je France stare (Stare 1953a, 264 ss). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 274. ložar 1933, 47 s. stare 1953a, 264 ss. stare, V. 1975. - Vintarjevec. V: ANSL, 203 s. 


Kat. št.: 77 
Najdišce: Roje. Kraj: Podroje. TTN5: Višnja gora 5; gKY: 486625 - gKX: 97700. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
na jugovzhodnem pobocju hribcka Roje je tik ob poti manjši peskokop. tu so kmetje pri kopanju peska veckrat naleteli na grobove (sl. 77/1). jernej Pecnik je od njih pridobil železno sulicno ost, ki jo je skupaj z ostanki razbitega lonca poslal v dunajski naravoslovni muzej (vir 1; vir 2). sulicno ost je objavil janez dular (Dular 2003, 155 s, t. 2: 8). 
Arhivska vira 
(vir 1) Pecnikovo pismo szombathyju z dne 30. 8. 1902 (Fundaktenarchiv nhMW). 
(vir 2) F. stare, okolica šmartna pri litiji v predzgodo­vinski dobi, 8 (arhiv arheološkega oddelka nMs št. 14). 
Literatura 
dular 2003, 155 s. dular, tecco hvala 2007, 274. stare, V. 1975, Vintarjevec. - V: ANSL, 203. 


Kat. št.: 78 
Najdišce: gradišce. Kraj: Vintarjevec. TTN5: Višnja gora 5; gKY: 486810 - gKX: 97130. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
naselje leži na skrajnem vzhodnem koncu strmega grebena, ki se dviga nad sotocjem Koškega in Vintar­jevškega potoka (sl. 78/1). geološka osnova hriba je iz apnenca, vrh pa je porašcen z mešanim gozdom (sl. 78/2). 
oblika naselja je bila povsem prilagojena konfigu­raciji tal. na južni in zahodni strani je obod ohranjen kot rob strme ježe, za katerim se v notranjosti vlece nagnjena terasa (sl. 78/3). to je bil za poselitev najugodnejši pro-stor. Vrh gradišca je namrec precej razgiban, severna stran pa se izredno strmo prevesi v dolino. dostop na vrh je najlažji z zahoda, kjer je manjše sedlo. 
Potek raziskav 
Vida stare omenja, da je naselje poznal že Pecnik in sicer pod imenom zaselka Ravni osredek (Stare, V. 1975, 203). Pri topografskem obhodu terena leta 1994 pri zaselku, ki leži 3 km zahodno od Vintarjevca nismo našli nobenega naselja. tako ostaja Pecnikova omemba naselja pri Ravnem osredku nejasna (Pecnik 1904, 130), saj je kraj od Vintarjevca prevec oddaljen, da bi smeli njegovo notico brez zadržkov povezati z gradišcem. 
naselje je kot kaže prvi registriral France stare, ki je na njem leta 1951 izkopal vec sond. odkril je ostanke hiš in zanimivo gradivo, ki ga hrani narodni muzej v ljubljani. najdbe je objavila Vida stare ( Stare V. 1999, 18 ss). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 274, sl. 177. Pecnik 1904, 130. stare, V. 1975, Vintarjevec. - V: ANSL, 203. stare, V. 1999, 18 ss. 



Sl. 78/2: gradišce nad Vintarjevcem; pogled na naselje z jugovzhoda. Foto: janez dular (1995). 

Sl. 78/3: gradišce nad Vintarjevcem; nacrt naselja (po dular, tecco hvala 2007). M: = 1:2500. 
Kat. št.: 79 
Najdišce: sv. Peter. Kraj: Vintarjevec. TTN5: Višnja gora 15; gKY: 486810 - gKX: 96827. Tip najdišca: grobišce. Datacija: neopredeljeno. 
Opis 
na severnem, vzhodnem in južnem pobocju kuclja, na katerem stoji podružna cerkev sv. Petra, so domaci­ni veckrat naleteli na cloveška okostja s pridatki (glej sl. 78/1). Med njimi se omenjajo crepinje posod, bronasti spiralni zapestnici in železen nož (Ložar 1933, 48; vir 1). ocitno gre za grobišce iz neznanega casa (morda železne dobe), ki pa je bilo v preteklosti že vecidel uniceno. na mestu nekropole stoji namrec cerkev, vzhodno pobocje grica pa je nacela dovozna pot. 
ložar in po njem tudi ANSL omenja takoj za cerkvijo v Vintarjevcu razkopano gomilo (Ložar 1933, 48; Stare V. 1975, 203), ki pa je pri terenskem pregledu nismo našli. 
Arhivski vir 
(vir 1) F. stare, okolica šmartna pri litiji v predzgodo­
vinski dobi, 9 (arhiv arheološkega oddelka nMs 
št. 14). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 274. 
ložar 1933, 48. 
stare, V. 1975, Vintarjevec. - V: ANSL, 203. 


Sl. 79/1: sv. Peter v Vintarjevcu; pozicija najdišca (osnova: atlas okolja © aRso). M. = 1:5000. 
Kat. št.: 80 
Najdišce: sv. lambert. Kraj: Pristava nad sticno. TTN5: Višnja gora 14; gKY: 486330 - gKX: 94100. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: pozna bronasta doba, poznoanticna doba. 
Opis 
Cerkev sv. lamberta stoji na manjšem, toda zelo strmem hribu severno od vasi Pristava nad sticno. najugodnejši dostop na vrh je z juga, koder je do cerkve oziroma mežnarije speljana dobra pot (sl. 80/1). 
Vrh  ima obliko ozkega in podolgovatega grebena, ki je na jugovzhodni strani od ostalega hriba locen z manjšim sedlom. na najvišji tocki tik za mežnarijo je manjša kamnita groblja, od tu naprej pa se proti severu vlece ozka terasa, ki nima ostro oblikovanih robov. Za teraso se teren najprej polagoma, nato pa zelo strmo spu­sti v dolino potoka Bukovnice. Bolje je obod ohranjen na vzhodni in južni strani, kjer mu lahko sledimo po robu terase. ta se na zahodni strani iztece v pobocju (sl. 80/2). 
sv. lambert je v literaturi znan kot najdišce rimskega nagrobnika in kot poznoanticna postojanka (Ciglenecki 1984a, 268; Ciglenecki 1985a, 280 s). Ker pa so z detektorskim pregledovanju pobocij globoko pod robom naselja našli tudi bronasto tulasto sekiro in 



fragment bronastega srpa, je zelo verjetno, da je bil vrh Literatura poseljen tudi v pozni bronasti dobi. Predmeta hrani dular, tecco hvala 2007, 274. narodni muzej slovenije (Šinkovec 1995, 126). Ciglenecki 1984a, 268. 
Ciglenecki 1985a, 280 s. gabrovec, s. 1975, Pristava nad sticno. - V: ANSL, 197. šinkovec 1995, 126. 


Sl. 80/3: sv. lambert pri Pristavi nad sticno; pogled z juga (vir: Wikipedija). 
Kat. št.: 81 
Najdišce: Pancicev vrh. Kraj: javorje. TTN5: Višnja gora 15, 16; gKY: 488820 - gKX: 95295. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: starejša železna doba?, mlajša železna doba. 
Opis 
Pancicev vrh je ime za ozek in podolgovat greben, ki se vlece zahodno od vasi javorje. njegova severna in južna pobocja so zelo strma, medtem ko je dostop z zahoda lahek. s te strani pripelje na vrh dober kolovoz. s Pancicevega vrha ni nikakršnega razgleda, saj leži v dolini, ki jo z vseh strani obdajajo višji vrhovi. tocka leži tudi stran od važnejših poti. 
greben je oblikovan tako, da ima tri kopaste vrhove (sl. 81/1). Višinske razlike med njimi so majhne, najvišji je srednji vrh. Vse kaže, da naselje ni bilo utrjeno. sledovi clovekovega bivanja so se na površini ohranili v obliki teras, ki jih je na osrednji, najvišji vzpetini Pancicevega vrha sedem (sl. 81/2). tri terase smo ugotovili tudi na zahodnem vrhu. Med seboj niso povezane ampak se iztekajo v pobocjih. tretja  (vzhodna) vzpetina Panci­cevega vrha nima teras, vendar je verjetno, da je bil v naselje vkljucen tudi ta razmeroma prostran del hriba. 
na osrednjem in zahodnem vrhu je vec manjših vkopov. Kdo jih je naredil, nismo uspeli ugotoviti. V useku kolovoza, ki je speljan po severnem pobocju Pan­cicevega vrha, smo našli precej prazgodovinskih crepinj. 
Potek raziskav 
najdišce omenja že jernej Pecnik (Pecnik 1904, 134). leta 1997 so sodelavci inštituta za arheologijo v okviru projekta Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem na Pancicevem vrhu izkopali tri sonde: dve na osrednji in eno na zahodni vzpetini. odkriti so bili skromni ostanki ognjišca, v edini kulturni plasti pa fragmenti keramike, ki dovoljujejo zakljucek, da je bilo naselje obljudeno v poznem latenu (stopnja Mokronog iii), zelo verjetno pa tudi v halštatskem obdobju (Pavlin, Dular 2007, 81 ss). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 274, sl. 178. Pavlin, dular 2007, 81 ss. Pecnik 1904, 134. stare, V. 1975, javorje. - V: ANSL, 202. 



Sl. 81/2: Pancicev vrh pod javorjem; nacrt naselja (po dular, tecco hvala 2007). M: = 1:2500. 

Sl. 81/3: Pancicev vrh pod javorjem; najdbe iz sonde 3 (po Pavlin, dular 2007). 
Kat. št.: 82 
Najdišce: Perovškov hrib. Kraj: Mala Kostrevnica. TTN5: Višnja gora 6; gKY: 489275 - gKX: 99415. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
na Perovškovem hribu, ki se dviga južno od Male Kostrevnice, je 9 m široka in 1 m visoka neprekopana gomila (sl. 82/1). 
Potek raziskav 
gomila je bila odkrita pri terenskem pregledu leta 1994. 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 275. 


Kat. št.: 82A 
Najdišce: Pajkov hrib. Kraj: Mala Kostrevnica. TTN5: Višnja gora 6; gKY: 489040 - gKX: 99358. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
na Pajkovem hribu južno od Male Kostrevnice je 15 m široka in 1,5 m visoka neprekopana gomila (sl. 82/1; 82A/1). 
Potek raziskav 
gomila je bila odkrita pri terenskem pregledu leta 1994. 


Sl. 82A/1: Pajkov hrib nad Kostrevnico; pozicija gomile (osnova: atlas okolja © aRso). M. = 1:5000. 
Kat. št.: 83 
Najdišce: teroh. Kraj: jelše. TTN5: Višnja gora 6; gKY: 490107 - gKX: 99391. Tip najdišca: gomilno grobišce? (1 gomila). Datacija: neopredeljeno. 
Opis 
na gozdnatem grebenu, ki se spušca severo­zahodno od vasi jelše, je 8 m široka in 1,5 m visoka domnevna gomila (sl. 83/1). 
Potek raziskav 
gomila je bila odkrita pri terenskem pregledu leta 1994. 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 275. 


Kat. št.: 84 
Najdišce: Bukovna. Kraj: Mala Kostrevnica. TTN5: Višnja gora 6; gKY: 489506 - gKX: 98944. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
južno od Male Kostrevnice se dviga z gozdom porašcen greben Bukovna. na njem je 9 m široka in 0,7 m visoka gomila (sl. 84/1). na vzhodni strani ima manjši vkop. 
Potek raziskav 
gomila je bila odkrita pri terenskem pregledu leta 1994. Kdo jo je nacel, ni znano. 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 275. 


Kat. št.: 85 
Najdišce: ograja. Kraj: Mala Kostrevnica. TTN5: Višnja gora 6; gKY: 489473 - gKX: 98804. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
južno od grebena Bukovne je še en prav tako goz­dnat greben, ki nosi ledinsko ime ograja. tudi na njem je osamljena gomila (glej sl. 84/1; 85/1). Mere: premer 9 m, višina 1 m. 
Potek raziskav 
gomila je bila odkrita pri terenskem pregledu leta 1994. 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 275. 


Kat. št.: 86 
Najdišce: Krvica. Kraj: Velika Kostrevnica. TTN5: Višnja gora 6; gKY: 490349 - gKX: 98323. Tip najdišca: grobišce. Datacija: neopredeljeno. 
Opis 
Pri gradnji sirkove hiše so na grebenu, ki nosi le­dinsko ime Krvica, v šestdesetih letih dvajsetega stoletja naleteli na skeletne grobove (sl. 86/1). Vsebino enega (fragmente kosti, keramike in bronasto zapestnico) je prevzel in odnesel B. slapšak (lastnik še hrani reverz z dne 25. 2. 1969). 
Potek raziskav 
Po odkritju grobišce ni bilo raziskovano, slapšak pa tudi ni poskrbel, da bi prišlo v evidenco arheoloških naj­dišc. locirali smo ga pri terenskem pregledu leta 1994. 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 275. 


Kat. št.: 87 
Najdišce: grmadca. Kraj: jelše. TTN5: Višnja gora 6; gKY: 490675 - gKX: 98860. Tip najdišca: grobišce. Datacija: neopredeljeno. 
Opis 
na grmadci, manjšem kuclju, ki ga je že vec kot polovico odnesel peskokop, so naleteli na skeletne gro­bove (sl. 87/1). Kaj so vsebovali ni znano. 
Potek raziskav najdišce omenja j. stare (vir 1). locirali smo ga pri terenskem pregledu leta 1994. 
Arhivski vir (vir 1) j. stare, Porocilo o arheoloških najdbah v okolici šmartna, 28. 2. 1949 (hrani arhiv iza). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 275. 


Kat. št.: 88 
Najdišce: gradišca. Kraj: jelše. TTN5: Višnja gora 6; gKY: 490890 - gKX: 99090. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: starejša železna doba?, mlajša železna doba. 
Opis 
naselje leži na manjšem grebenu, ki se pod vasjo jelše spušca v dolino Cerovškega potoka (glej sl. 87/1). Po njej tece pot iz litije proti Moravcam pri gabrovki. obvladuje torej pomembno povezavo med dolino reke save in temeniško dolino. 
naselje je bilo postavljeno na skrajni severni konec pomola, ki se zakljuci z dvema vrhovoma, med kateri-ma je blago, vendar zelo ozko sedlo (sl. 88/1). Pobocja grebena so strma, izjema je jugozahodna stran, koder je na vrh razmeroma lahek dostop. 
obliko naselja je narekovala konfiguracija tal (sl. 88/2). na jugozahodni strani, kjer je bil dostop naj­lažji, so zgradili približno 3 m visok oddvojni okop, ki je dobro zapiral vstop v postojanko. glede na sestavo tal okop najverjetneje ni bil zgrajen iz kamenja. Vse kaže, da so prekopali del grebena in z materialom naredili nasutje. na severni strani preide okop v lepo teraso, ki ima zelo jasen rob. nekoliko slabše ohranjena terasa se vlece tudi cez celo severno in južno pobocje, tako da ima naselje na jugozahodnem vrhu razpotegnjeno trikotno obliko. nekoliko nižje sta na severozahodnem pobocju ohranjeni še dve manjši terasi. 



Sl. 88/1: gradišca pri jelšah; pozicija naselja (vir: arcgis © aRso). M. = 1:2500. 
V naselje je bil vkljucen tudi severovzhodni vrh. dokaz za to sta terasi na samem vrhu, tri pa si sledijo druga nad drugo po tamkajšnjem severozahodnem pobocju. terase med seboj niso povezane. 
Potek raziskav 
naselje je bilo odkrito pri terenskem pregledu leta 1994. Poleti 1997 so sodelavci inštituta za arheologijo v okviru projekta Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem na gradišci izkopali tri sonde: dve na višji in eno na nižji vzpetini. naselbinske strukture  - izjema je poravnava skalnate osnove - niso bile odkrite, skromni fragmenti keramike pa kažejo, da je bil vrh poseljen v poz­nem latenskem obdobju (stopnja Mokronog iii), morda pa tudi v starejši železni dobi (Pavlin, Dular 2007, 80 s). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 275, sl 179. Pavlin, dular 2007, 80 s. 


Kat. št.: 89 
Najdišce: dobravcev vinograd. Kraj: Velika Kostrevnica. TTN5: Višnja gora 6; gKY: 490900 - gKX: 97975. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
grobišce se je razprostiralo na pobocju (parc. št. 1461 k.o. liberga) vzhodno od vasi Velika Kostrevnica (glej sl. 86/1; 89/1). leta 1994, ko je bil opravljen terenski pregled, je bilo obmocje zatravljeno, kasneje pa so na njem zgradili hišo. 
Potek raziskav 
okoli leta 1933 so pri rigolanju za vinograd kmeta dobravca na zgoraj omenjeni parceli naleteli na 3 skeletne grobove s pridatki (vir 1). ocitno gre za plano nekropolo, ki pa je bila vecinoma že unicena. na to lokacijo se najverjetneje nanaša ložarjeva notica, v kateri omenja izkopanine v Veliki Kostrevnici (Ložar 1933, 48). najdbe je objavil France stare, ki domneva na platoju nad grobišcem (parc. št. 1460) tudi naselbino (Stare 1953a, 266 s). ta podatek z obhodom terena nismo mogli potrditi. 
Morda je bila na tem najdišcu najdena tudi bronasta nanožnica, ki jo je že leta 1897 za dunajski naravoslovni muzej kupil jernej Pecnik (Dular 2003, 155). 
Arhivski vir 
(vir 1) F. stare, okolica šmartna pri litiji v predzgo­dovinski dobi, 5 (arhiv arheološkega oddelka nMlj, št. 14). 
Literatura 
dular 2003, 155, t. 3: 1. dular, tecco hvala 2007, 275. ložar 1933, 48. stare 1953a, 266 s, t. 7: 3, 8: 1-4. stare, V. 1975,Velika Kostrevnica. - V: ANSL, 203. 


Sl. 89/1: dobravcev vinograd v Veliki Kostrevnici; pozicija grobišca (osnova: atlas okolja © aRso). M. = 1:5000. 
Kat. št.: 90 
Najdišce: Podbukovje. Kraj: lupinica. TTN5: Višnja gora 17; gKY: 491964 - gKX: 96820. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
južno od hostnikove kmetije sta na gozdnatem gre­benu dve gomili (sl. 90/1). omenja ju že France stare, ki navaja, da ju je kopala vojvodinja Mecklenburška (vir 1). 
Mere: gomila 1: premer 9 m, višina 1 m (prekopana). gomila 2: premer 16 m, višina 2 m (prekopana). 
Arhivski vir 
(vir 1) F. stare, okolica šmartna pri litiji v predzgo­dovinski dobi, 6 (arhiv arheološkega oddelka nMlj, št. 14). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 275. stare, V. 1975, lupinica. - V: ANSL, 203. 


Kat. št.: 91 
Najdišce: – Kraj: Vinji Vrh. TTN5: Višnja gora 18; gKY: 493862 - gKX: 95276 
(središce naselja). Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: pozna bronasta doba. 
Opis 
okoli leta 1886 je neki kmet v vinogradu na Vinjem vrhu pri obli gorici našel bronast mec, ki ga je jernej Pecnik pridobil za deželni muzej (vir 1; Deschmann 1888, 81; Pecnik 1904, 29). tocna lokacija najdbe ni znana (sl. 91/1). 
Arhivski vir 
(vir 1) j. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 120 (arhiv Rs, fond as 965, Pecnik jernej, fasc. 3). 
Literatura 
deschmann 1888, 81. dular, tecco hvala 2007, 275. Pecnik 1904, 29. stare, V. 1975, obla gorica. - V: ANSL, 203. šinkovec 1995, 107, t. 30: 211. 


Sl. 91/1: Vinji vrh; bližnja okolica vasi (vir: atlas okolja © aRso). M. = 1:5000. 
Kat. št.: 92 
Najdišce: gradišce. Kraj: Primskovo. TTN5: Višnja gora 28; gKY: 493492 - gKX: 93145. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: bakrena doba, pozna bronasta doba, starejša že­
lezna doba, mlajša železna doba, poznoanticna doba. 
Opis 
gradišce na Primskovem je dominanten vrh (590 m) sredi gricevja, ki s severne strani obroblja temeniško dolino (sl. 92/1). s treh strani je težko do-stopen, saj se proti severu, zahodu in jugu njegova pobocja strmo spušcajo v grape hrušcevice, Mišnice in laniškega potoka. dostop z vzhoda je lažji. na tej strani se namrec gradišce preko manjšega sedla pri Kopaciji združi s podolgovatim grebenom, po katerem pripelje nanj asfaltirana cesta (sl. 92/3). 
na vrhu gradišca stoji cerkev sv. Marije z župni-šcem in pripadajocimi gospodarskimi poslopji. okoli cerkve je manjše pokopališce za okoliške vasi. 
obod naselja je na zahodni strani ohranjen kot široka ježa, za katero se v notranjosti širi terasa (sl. 92/2, 92/4). Ko na južni strani doseže pot, izgine v pobocju, tako da od tu naprej vse do kapelice obod ni vec ohra­njen. Verjetno so ga unicili pri gradnji poti. 



Sl. 92/1: gradišce na Primskovem; pogled na naselje z jugozahoda. Foto: janez dular (2019). Sl. 92/3: gradišce na Primskovem; pozicija naselja (vir: atlas okolja © aRso). M: = 1:5000. 


Sl. 92/4: gradišce na Primskovem; zahodni rob naselja. Foto janez dular (1989). Sl. 92/5: gradišce na Primskovem; sonda 1, škarpa in zid 1. Foto Primož Pavlin (1998). 

Vzhodno od kapelice se nad cesto rob naselja zopet pojavi. nato mu lahko sledimo do bližnje pocitniške hišice, kjer je krajša vrzel, dobro viden pa je zopet odsek, ki tece preko vzhodnega pobocja hriba. na severni strani obzidje ni vec ohranjeno. ta predel je bil spremenjen pri gradnji cerkvenega kompleksa, ki ga obdajajo kamnite škarpe. 
Vhod v naselje je bil najverjetneje na mestu, kjer pripelje na vrh sedanja pot. dostopi z drugih strani so namrec manj primerni. 
Potek raziskav 
gradišce na Primskovim omenja že jernej Pecnik (vir 1; Pecnik 1904, 29). leta 1998 so sodelavci inštituta za arheologijo v okviru projekta Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem sondirali zahodni obod naselja (sl. 92/5, 92/6). odkriti so bili ostanki fortifikacijskih struktur, na osnovi najdb pa je bilo ugotovljeno, da je bil vrh obljuden v vec obdobjih (bakrena doba, pozna bronasta doba, starejša železna doba, mlajša železna doba, poznoanticna doba). 
Arhivski vir 
(vir 1) j. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 15 (arhiv Rs, fond as 965, Pecnik jernej, fasc. 3). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 276, sl. 180. Pecnik 1904, 29. Knez 1975, Primskovo. – V: ANSL, 1975, 234. 


Sl. 92/6: gradišce na Primskovem; sonda 1, južni profil. Foto Primož Pavlin (1998). 
Kat. št.: 93  Opis  
Najdišce: namrova hosta.  severovzhodno od Zaboršta pri šentvidu je na  
Kraj: Zaboršt pri šentvidu.  vrhu gozdnatega grebena 8 m široka in 0,5 m visoka  
TTN5: Višnja gora 26; gKY: 490405 - gKX: 91205.  gomila (sl. 93/1).  
Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila).  
Datacija: starejša železna doba.  Potek raziskav  
gomila je bila odkrita pri terenskem pregledu leta  
1997.  
Literatura  
dular, tecco hvala 2007, 276.  


Kat. št.: 94 
Najdišce: samostan. Kraj: sticna. TTN5: Višnja gora 34; gKY: 485249 - gKX: 90295. Tip najdišca: neutrjeno naselje. Datacija: železna doba. 
Opis 
leta 2003 so v sklopu raziskav, ki jih je v stiškem samostanu izvajal Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dedišcine slovenije, opravili manjše izkopavanje na obmocju vrta tamkajšnjega križnega hodnika (sl. 94/1). odkriti so bili temelji lavatorija, v globini 1 m pod površino pa še suhozid, ki je po usmerje­nosti odstopal od tlorisa samostanskega kompleksa. ob zidu so našli razbito loncenino, kos pešcenjaka (žrmelj?), sledi oglja in ožgane gline. Vodja izkopavanja Marko Frelih je ostaline datiral na zacetek starejše železne dobe (Frelih 2006, 31). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 276. Frelih 2006, 31. 


Sl. 94/1: samostan v sticni; pozicija naselja (vir: atlas okolja © aRso). 
Kat. št.: 94A 
Najdišce: Kojina. Kraj:  Vir pri sticni. TTN5: Višnja gora 34; gKY: 485656 - gKX: 89609. Tip najdišca: metalurški obrat. Datacija: mlajša železna doba. 
Opis 
leta 2011 so bili ob gradnji novega stanovanjskega naselja na severnem robu vasi odkriti ostanki manjšega kurišca, pec in jamo z ostanki žlindre, ki kažejo, da se je tu odvijala najverjetneje metalurška dejavnost (sl. 94A/1). skromni fragmenti keramike narekujejo datacijo objektov v pozno latensko obdobje (Pergar 2014b, 288; Grahek 2017, 201 s). 
Literatura 
grahek 2017, 201 s. Pergar 2014b, 288. 


Kat. št.: 95 
Najdišce: gradišce. Kraj: Mekinje nad sticno. TTN5: Višnja gora 35; gKY: 486621 - gKX: 90858. Tip najdišca: neutrjeno naselje. Datacija: pozna bronasta doba. 
Opis 
gradišce, na katerem stoji podružnicna cerkev sv. Miklavža (519 m), je kopast vrh, ki se dviga vzhodno od vasi Mekinje nad sticno (sl. 95/1, 95/2). na njem so bile nekoc njive, danes pa je tu travnik. naselje nima ohranjenega oboda, zato mu težko dolocimo velikost in obliko. Vse kaže, da sodi med tisto skupino selišc, ki niso bila obdana s kamnitimi obzidji. ce je morda naselje obdajala lesena ograda, bi bilo potrebno dognati z izkopavanjem. 
sam vrh je prostran, zato je bil primeren za po­selitev. na južnem pobocju je pod cerkvijo nekaj lepih teras, ki pa so najverjetneje nastale z obdelovanjem polj. 
V krtinah je moc najti drobce loncenine in prežganega ilovnatega ometa. 
Potek raziskav 
gradišce omenjata že dežman in hochstetter (Deschmann, Hochstetter 1879, 31), znano pa je bilo tudi jerneju Pecniku (Pecnik 1904, 29, 140). leta 1952 je narodni muzej (jože Kastelic) na gradišcu izkopal dve manjši sondi. V prvi je bilo najdeno le recentno gradivo, v drugi pa tudi nekaj prazgodovinskih kera­micnih fragmentov, na osnovi katerih je moc naselje na gradišcu okvirno postaviti v pozno bronasto dobo (Gabrovec 1994a, 32, 216). 
Literatura 
deschmann, hochstetter 1879, 31. dular, tecco hvala 2007, 276. gabrovec 1975, Petrušnja vas. - V: ANSL, 199. gabrovec 1994a, 32, 216. Pecnik 1904, 29, 140. 


Sl. 95/1: gradišce pri Mekinjah nad sticno; pogled na naselje z juga. Foto: janez dular (2019). Sl. 95/2: gradišce pri Mekinjah nad sticno; pozicija naselja (osnova: ttn5 © guRs). M: = 1:5000. 

Kat. št.: 96 
Najdišce: Cvinger. Kraj: Vir pri sticni. TTN5: Višnja gora 34, Višnja gora 35; gKY: 486498 - 
gKX: 089655. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: starejša železna doba, mlajša železna doba. 
Opis 
naselje leži na širokem pomolu, ki je približno 30 m višji od bližnje okolice. nanj pripelje vec poti, najobicajnejši dostop pa je po cesti iz sticne. naselje ima nepravilno ovalno obliko in je dolgo 800 m in široko nekaj cez 400 m (sl. 96/2, pril. 96/1). njegov obod je zelo jasen. V južnem delu se je ohranil kot rob lepe terase, v severni polovici pa preide v mocan okop, ki doseže skoraj 6 m višine. nekdanje obzidje je bilo uniceno le na dveh mestih: ob Kavcevi domaciji, ki stoji tik za robom naselja in na prevoju, kjer pripelje na Cvinger sedanja cesta iz sticne. 
notranjost naselja je s precnim nasipom razdeljena v dva dela. Po južni, nekoliko nižji polovici se širijo njive in travniki. svet je prostran, vendar ne povsem raven, saj se po sredini vlece apnencast greben, ki se posto­poma dvigne v rahlo vzpetino. na vzhodni strani se teren spusti v razmeroma široko kotanjo, kjer so zaradi debelejšega sloja prsti njive. 
severna polovica Cvingerja je zakrasela in bolj razgibana. V glavnem jo porašca gozd. travniki (ne­koc njive) se širijo le na terasi in v vecji kotanji tik za precnim obzidjem. severno od tod se svet dviga, zato je bilo v tem predelu za poselitev bolj malo ugodnega prostora. izjema je ožja terasa na zahodni strani naselja, na kateri so, kot so pokazale raziskave, stale hiše. Zdi se, da je naselje segalo tako dalec na sever predvsem zaradi oblikovanosti tal. okop so namrec postavili na robove tamkajšnjih kraških vrtac, ki so jih ucinkovito vkljucili v obrambni sistem. 
Vhodov v naselje je bilo verjetno vec. Prvega lahko domnevamo na vzhodni strani, kjer pripelje na Cvinger kolovoz, drugega za Kavcevo domacijo (tudi tu je sedaj široka pot) in tretjega na mestu, kjer je speljana cesta iz sticne. Vsi trije dostopi so mocno preoblikovani, zato ne vemo, ce so pod sedanjimi potmi še ohranjene prazgodovinske ostaline. 
Potek raziskav 
Prve omembe Cvingerja nad Virom pri sticni ima-mo že iz prvih desetletij devetnajstega stoletja. Zanj se je zanimal komisar pri napoleonovih armadah francoski arheolog e. M. siauve, ki je za anticne starine navdušil Žigo Zoisa in Valentina Vodnika. Z Vodnikom sta leta 1809 obiskala tudi sticno in takrat je bil, kot je moc razbrati iz ohranjenih virov, najverjetneje narejen prvi nacrt naselja. Žal se ni ohranil. Zanimanje za Cvinger je povezano s prizadevanjem takratnih zgodovinarjev, da bi locirali kraje, ki jih omenjajo anticni pisani viri - v našem primeru Metula (Dular 1992, 38 s; Gabrovec 1994a, 14 ss). 

naslednji strokovni opis stiškega naselja in gomil je izšel leta 1827 izpod peresa j. h. stratila, ki je bil gozdar sekvestriranega posestva stiškega samostana (Stratil 1827, 41 ss). njemu se moramo zahvaliti tudi za prvi natancni nacrt naselja, ki je bil narejen leta 1824 in ga hrani arhiv slovenije (sl. 96/1). 
stiško okolico sta leta 1878 obiskala tudi dežman in hochstetter. ob tej priliki je hochstetter izdelal nacrt (sl. 96/3), na katerega je vrisal naselji gradišce pri Me-kinjah nad sticno in Cvinger nad Virom pri sticni ter gomile ob njegovem vznožju (Deschmann, Hochstetter 1879, 30 ss, Taf. 20). Podrobneje pa se takrat z naseljem nista ukvarjala. 
tako je moralo preteci skoraj stoletje, da so na naselju stekla prva sistematicna izkopavanja. Cvinger nad Virom pri sticni je med letoma 1967 in 1974 sku­paj s strokovnjaki iz tujine raziskoval narodni muzej slovenije. dela so bila osredotocena na obod naselja, ki so ga raziskali z dvaindvajsetimi sondami. tako smo dobili dober vpogled v utrdbene sisteme (sl. 96/4-7) in casovni razpon naselja, ki je bilo zgrajeno v enem 


Sl. 96/2: Cvinger nad Virom pri sticni; lidarski posnetek naselja (vir: atlas okolja © aRso). M: = 1:5000. Sl. 96/3: Cvinger nad Virom pri sticni; hochstetterjev nacrt naselja in gomil (po deschmann, hochstetter 1879). 

Pril. 96/1: Cvinger nad Virom pri Sticni; nacrt naselja (po Dular, Tecco Hvala 2007). M: = 1:2500. 

Sl. 96/4: Cvinger nad Virom pri sticni; sonda 10, zunanja fronta zidu ii (po gabrovec 1994a). 

Sl. 96/5: Cvinger nad Virom pri sticni; sonda 17, notranji fronti zidu i in zidu ii (po gabrovec 1994a). 

Sl. 96/6: Cvinger nad Virom pri sticni; sondi 12-13, zid ii (po gabrovec 1994a). 
zamahu v 8. stoletju pr. Kr., nato pa je ostalo obljudeno s krajšim predahom v srednjelatenskem obdobju vse do prihoda Rimljanov. Rezultate raziskav je skupaj s sodelavci v posebni publikaciji objavil stane gabrovec (Gabrovec 1994a). 
Pripadajoca grobišca ležijo vzhodno, južno in zahodno od naselja (sl. 96/8). 
Sl. 96/7: Cvinger nad Virom pri sticni; sonda 10, zunanja fronta zidu ii z režo za stojko (po gabrovec 1994a). 
Literatura 
deschnann, hochstetter 1879, 30 ss, taf. 20. dular 1992, 38 s, sl. 1-4. dular, tecco hvala 2007, 166, sl. 93 in 276, pril 4. gabrovec 1994a. stratil 1827, 41 ss. 


Sl. 96/8: situacijski nacrt najdišc v okolici naselja Cvinger nad Virom pri sticni (dopolnjeno po dular, tecco hvala 2007). M. = 1:10000. 
Kat. št.: 97 
Najdišce: dole. Kraj: Pristavlja vas. TTN5: Višnja gora 35; gKY: 487075 - gKX: 089429. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: starejša železna doba, rimska doba. 
Opis 
Plano grobišce z žganimi grobovi se je širilo po travnikih in njivah na obeh straneh ceste, ki pelje iz dol v Pristavljo vas. tu so že leta 1961 pri kopanju vodovo­dnega jarka zadeli na dva grobova (Šribar 1960-1961, 232 ss; pozicija na sl. 97/1A, B), novi pa so prišli na dan tudi kasneje pri oranju, gradnji hiš in kopanju jam za sadno drevje (Gabrovec 1994a, 40). sodec po tem, da se najdbe pojavljajo vzdolž poti na razdalji, ki je vecja od enega kilometra, se je tu verjetno širilo vec manjših grobišc in sicer iz starohalštatskega in rimskega obdobja.Žal je bilo doslej na celotnem obmocju strokovno doku­mentiranih le nekaj grobov: poleg omenjenih dveh, ki ju je izkopal šribar, še en prazgodovinski in trije anticni grobovi, na katere so leta 1981 naleteli pri kopanju jam za sadno drevje na Košakovem vrtu (Možina 1983, 214 in 231; pozicija na sl. 97/1C). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 166, sl. 93 in 276. gabrovec 1994a, 40. Možina 1983, 214 in 231. šribar 1960-1961, 232 ss. 


Kat. št.: 98 
Najdišce: gomile. Kraj: griže pri sticni. TTN5: Višnja gora 34, Višnja gora 35; gKY: 486430 - 
gKX: 88635. Tip najdišca: gomilno grobišce (125 gomil), plano grobišce. Datacija: starejša železna doba, mlajša železna doba. 
Opis 
gomilno grobišce se razprostira v širokem loku pod utrjenim naseljem Cvinger nad Virom pri sticni. Ker je med skrajnima koncema nekropole vec kot pol-drugi kilometer, ni cudno, da se v literaturi kot najdišca pojavljajo skoraj vsa imena bližnjih vasi in zaselkov: Vir,studenec, Žvajdrga, gomila, Vrpolje, griže in glogovica. Mi smo jih zaradi enotnega principa zavedli pod naselje griže, ki ima v arealu nekropole središcno mesto. 
topografski pregled je pokazal, da je na tem razme­roma širokem prostoru, na katerem se danes širijo njive, travniki in gozd, približno 125 bolje ali slabše vidnih gomil. tocnega števila namrec ni mogoce ugotoviti, ker so bile nekatere v preteklosti razorane (sl. 1, pril. 98/1). 
Potek raziskav 
Zgodovino raziskovanj gomil v okolici sticne je izcrpno predstavil že stane gabrovec, zato lahko na tem mestu na kratko povzemamo njegove ugotovitve (Gabrovec 1994a, 14 ss; Gabrovec 2008, 7 ss). 
Prvi je tu deloval major nettelbach, ki je leta 1853 severno od ceste ivancna gorica - Radohova vas pre­kopal pet gomil (na pril. 98/1 obmocje gomil 69-72). Med najdbami se omenja bogat s kamnitimi plošcami obložen grob, v katerem so bile zdrobljene posode, noži, steklene jagode, zapestnice, fragment kovinske posode, sledovi tkanine, zoglenelo lubje, sežgane kosti in nekaj cloveških zob. 
leta 1878 sta sticno obiskala dežman in hoch­stetter, ki sicer nista izkopavala, pac pa je hochstetter ob tej priliki izdelal prvo karto okolice Vira pri sticni, v katero je poleg naselja vrisal tudi gomile (glej sl. 96/3). 
do konca devetnajstega stoletja se nato v okolici sticne ni veliko dogajalo. Celo jernej Pecnik, v tistem casu najbolj aktiven izkopavalec arheoloških grobišc, se je tu mudil le krajši cas. spoznal je, da so zaradi agresivne ilovice predmeti v gomilah slabo ohranjeni, zato morebitni izplen ne bi povrnil njegovega truda in sredstev. septembra 1891 je na njivi štefana cernivca 


Sl. 98/1: gomile v grižah pri sticni; pogled na raziskane gomile 48-50 z zahoda. Foto: janez dular (2017). 

Pril. 96/1: Cvinger nad Virom pri Sticni; nacrt naselja (po Dular, Tecco Hvala 2007). M: = 1:2500. 
229 

Sl. 98/2: gomile v grižah pri sticni; izkopavanje vojvodinje Mecklenburške (gomila V - št. 50) si je leta 1913 ogledal oskar Montelius (po Mahr 1934). 
(na pril. 98/1 obmocje gomil 87-92) izkopal skeletni, glavna raziskovalka gomil ob vznožju Cvingerja s plošcami obdan grob, v katerem so bile štiri posode, ostaja tako vojvodinja Meckelnburška, ki je med letoma med njimi apulski krater. nekaj tednov pozneje je 1905 in 1914 prekopala 11 gomil (sl. 98/2). stanetu ga­prav tam izkopal še nekaj žganih grobov. leta 1894 je brovcu jih je vecino uspelo umestiti v prostor. Korelacije poskusil sreco tudi na veliki gomili blizu gomilarja so prikazane na priloženi tabeli (sl. 98/3). na levi so ozna-(na pril. 98/1 gomila 52), kjer pa je zadel le na velike ke Mecklenburške, sledijo podatki o število grobov in letu kolicine pepela. izkopa, v zadnjem stolpcu pa so nove številke gomil, ki 
omogocajo njihovo pozicioniranje na karti (pril. 98/1). 

Mecklenburška  število grobov  leto izkopa  nacrt (pril. 98/1)  
gom. i  7  1905  gom. 49  
gom. ii  15  1910  gom. 27 oz. 36  
gom. iii  10  1912  gom. 93 ali 94  
gom. iV (trontelj)  55  1913  gom. 52  
gom. V  20  1913  gom. 50  
gom Vi  30  1913  gom. 55?  
gom. Vii (spendal)  7  1913  gom.27?  
gom. Viii  2  1914  gom. 47  
gom. iX (Vir)  27  1912  gom. 10  
gom. X (Pece)  2  1912  glej najd. Pece  
gom. Xi (glogovica)  3  1910  115?  

Sl. 98/3: gomile v grižah pri sticni; korelacija oštevilcenja gomil. 
izkopano gradivo je doživelo usodo Mecklenburške zbirke in ga hrani Peabody Museum of archaeology and ethnology, harvard university, Cambridge, Massachu­setts (Tompa 1934, 57 ss; Polizzotti Greis 2005; Gabrovec 2008, 19 ss; Dular 2009, 30 ss). objavil ga je P. s. Wells (Wells 1981, 45 ss). nekaj izjemnih kosov, med drugim znamenit oklep iz gomile 52 (sl. 98/4), pa je vojvodinja poklonila nemškemu cesarju Wilhelmu ii in jih danes hrani Museum für Vor- und Frühgeschichte v Berlinu (Teržan 2006, 263 ss). 
leta 1906 je na pobudo vojvodinje Mecklenburške eno od gomil prekopal a. goetze, kustos berlinskega etnografskega muzeja (Gabrovec 1978, 127 ss; Gabrovec 1994b, 219 ss). to je bila gomila 125 (pril 98/1), ki je bila po izkopu na željo lastnika zemljišca zravnana in ni od nje na terenu ostalo nobenih sledov (sl. 98/5). gradivo je prispelo v Berlin (Gabrovec e al. 2006, 226 ss; Gabrovec 2008, 23 ss). 
V obdobju med obema vojnama sta gomile v oko­lici sticne kopala domacin albin hrast in ing. ludvig Fedran. Vecina najdb je prišla v narodni muzej, med njimi inventar groba z okrašenim situlskim pokrovom, najden v gomili 76, in grob z oklepom, katerega pozicija ni cisto jasna - izkopan je bil v eni od gomil, ki so na karti (pril. 98!1) oznacene s št. 40, 41, 43 (Gabrovec et al. 2006, 154 ss; Gabrovec 2008, 32 s). 
Po drugi svetovni vojni je narodni muzej raziskal dve gomili. Prva (št. 48) je vsebovala 181 grobov ozi-



Sl. 98/5: gomile v grižah pri sticni; goetzejev posnetek gomil iz leta 1906: od leve proti desni gomile 125, 52 in 50 (po gabrovec et al. 2006).  
roma najdbenih skupkov. druga (št. 5) je bila nekoliko manjša, v njej so registrirali 31grobov. izkop velike gomile (sl. 98/6), v katero so pokopavali vec stoletij, je prinesel dragocene rezultate. dobili smo namrec dobro dokumentiran vpogled v njeno strukturo oziroma na-cin pokopavanja, hkrati pa so stratigrafske ugotovitve služile kot osnova za postavitev  kronologije dolenjske halštatske skupine (Gabrovec 1974, 163 ss). Moderna objava gradiva in najdbenih kontekstov je omogocila razširitev študij na druga podrocja, zlasti družbene strukture in kulturnih povezav (Gabrovec et al. 2006; Gabrovec, Teržan 2008). 
Vedenje o stiški nekropoli pomembno dopolnju­jejo rezultati zašcitnih izkopavanj, ki so potekala v letih 2013, 2014 in 2016 ob zahodnem vznožju naselja, ko so cez vas Vir pri sticni gradili kanalizacijsko omrežje. Vzdolž tamkajšnjih gomil (pril. 98/1 - gomile 1-16), pa tudi med njimi so zadeli na žgane grobove, ki kažejo na obstoj planega grobišca iz zacetka železne dobe. Kot ožji najdišcni prostor sta navedeni ledini Virski potok in Virska gmajna. na novo sta bili ob doslej znanih registrirani tudi dve novi gomili: 1a (dvomljiva) in 6a (Grahek 2017 197 ss, sl. 1-2). 
izredno pomembno je bilo tudi odkritje treh poznolatenskih grobov, ki so dokaz, da se je na terasi pod zahodnim robom Cvingerja raztezala plana nekro­pola z žganimi pokopi iz mlajše železne dobe (Grahek 2017 211 ss). 
Literatura 
dular 2009, 30 ss. dular, tecco hvala 2007, 166, sl. 93 in 276, pril. 5. gabrovec 1974, 163 ss. gabrovec 1975, sticna. - V: ANSL, 197 s. gabrovec 1978, 127 ss. gabrovec 1994a, 14 ss. gabrovec 1994b, 219 ss. gabrovec et al. 2006. gabrovec 2008. gabrovec, teržan 2008 (2010). grahek 2017, 197 ss. Polizzotti greis 2005. teržan 2006, 263 ss. 
Tompa 1934, 57 ss. 
Wells 1981, 45 ss. 


Sl. 98/6: gomile v grižah pri sticni; pogled na zahodni del gomile 48 (po gabrovec et al. 2006). 
Kat. št.: 99 
Najdišce: Marjanov hrib. Kraj: studenec. TTN5: Višnja gora 34; gKY: 486047 - gKX: 88380. Tip najdišca: neutrjeno naselje. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Pri gradnji obvoznice zahodno od vasi studenec pri ivancni gorici so leta 1999 zadeli na skromne nasel­binske ostanke, ki sodijo najverjetneje v starejšo železno dobo (sl. 99/1). odkrit je bil 2,5 m dolg zid iz nivojsko poravnanih plošcatih kamnov, od drobnih najdb pa velja omeniti fragmente žrmelj, žlindro, košcke staljenega brona, brus, crepinje posod in prežgan ilovnat omet (Svoljšak 2003b, 252; Svoljšak 2008, 82 ss). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 276. svoljšak 2003b, 252. svoljšak 2008, 82 ss. 


Kat. št.: 99A 
Najdišce: sv. jožef. Kraj: ivancna gorica. TTN5: Višnja gora 34; gKY: 485420 - gKX: 88182. Tip najdišca: neutrjeno naselje. Datacija: bronasta doba, starejša železna doba. 
Opis 
leta 2009 je bila pri zašcitnem posegu na severnem in zahodnem vznožju vzpetine, na kateri stoji cerkev sv. jožefa, ugotovljena struga nekdanjega potoka, v njenem zasutju pa so v sekundarni legi ležali številni fragmen-ti keramike in dobro ohranjeni kovinski predmeti (sl. 99A/1). V strugo so najverjetneje spolzeli s pobocja grica, na katerem danes stoji cerkev. sodec po najdbah je bila vzpetina poseljena v mlajši in pozni bronasti pa tudi v starejši železni dobi. iz tega casa je železna sulicna ost in fibula z oblogo (Plestenjak, Bekljanov-Zidanšek, Vojakovic 2010, 96 ss). 
Literatura 
Plestenjak, Bekljanov-Zidanšek, Vojakovic 2010, 96 ss. 


Kat. št.: 100 
Najdišce: šrajeva hosta. Kraj: Velike Pece. TTN5: Višnja gora 45; gKY: 487641 - gKX: 87573. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Zahodno od cerkve v Velikih Pecah je v gozdu na manjši vzpetini 15 m široka in približno 1 m visoka gomila (sl. 100/1). julija 1912 jo je kopala vojvodinja Meckneburška in v njej našla dva grobova (Mahr 1934, 127). gradivo je objavil P. Wells (Wells 1981, 86). 
Literatura 
dular, tecco hvala 2007, 276. gabrovec 1975, Velike Pece. - V: ANSL, 200. Mahr (ed.) 1934, 127. Wells 1981, 86. 


Kat. št.: 101 
Najdišce: Brezovski klanec. Kraj: Radohova vas. TTN5: Višnja Gora 36; GKY: 489078 - GKX: 89164. Tip najdišca: gomilno grobišce (6 gomil). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Severno od ceste Radohova vas-Šentvid je na rahlo dvignjenem svetu manjše gomilno grobišce, ki šteje 6 razoranih gomil (sl. 101/1, 101/2, 102/1). Mere: 
Gomila 1: premer 20 m; višina 2 m. Gomila 2: premer 10 m; višina 0,5 m. Gomila 3: premer 10 m; višina 0,5 m. Gomila 4: premer 18 m; višina 0,7 m. Gomila 5: premer 15 m; višina 0,5 m. Gomila 6: premer 18 m; višina 1,5 m. 
Potek raziskav 
Grobišce ni bilo raziskovano. Pecnikova omemba gomil pri Radohovi vasi (vir 1) se najverjetneje nanaša prav na grobišce na Brezovskem klancu. 
Arhivski vir 
(vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 119 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 276 s, sl. 181. Gabrovec 1975, Radohova vas. - V: ANSL, 199. 



Sl. 101/2: Brezovski klanec pri Radohovi vasi; gomila 6 z jugovzhoda. Foto: Janez Dular (2019). 
Kat. št.: 102 
Najdišce: Vencljev hrib. Kraj: Radohova vas. TTN5: Višnja Gora 36; GKY: 489245 - GKX: 89436. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Na vrhu Vencljevega hriba, imenovanem tudi Zlati vrh, sta v gozdu dve gomili (sl. 102/1, 102/2). Mere: 
Gomila 1: premer 13 m; višina 0,5 m. Gomila 2: premer 15 m; višina 1 m (na vrhu je splošcena - sled velikega vkopa). 
Potek raziskav 
Gomile in naselje na Vencljevem hribu pri Rado­hovi vasi omenja Pecnik (Pecnik 1904, 29). 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 277. Gabrovec, Radohova vas. – V: ANSL, 199. Pecnik, 1904, 29. 



Sl. 102/2: Vencljev hrib pri Radohovi vasi; gomila 1 z jugozahoda. Foto: Janez Dular (2019). 
Kat. št.: 103 
Najdišce: Špajpil. Kraj: Radohova vas. TTN5: Višnja Gora 36; GKY: 489446 - GKX: 89061. Tip najdišca: gomilno grobišce (3 gomile). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Pri Špajpilu so južno od ceste stale tri gomile. Dve so unicili pri gradnji hiše in gospodarskega poslopja, obris tretje pa je kljub temu, da je bila preoblikovana, še moc spoznati po rahlo dvignjenem terenu (sl. 102/1, 103/1). Premer 10 m. Grobišce je bilo dokumentirano pri terenskem pregledu leta 1997. 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 277. 


Sl. 103/1: Špajpil pri Radohovi vasi; pozicija unicene gomile, pogled z juga. Foto: Janez Dular (2019). 
Kat. št.: 104 Opis Najdišce: Brezje. Zahodno od Radohove vasi je na manjši z gozdom Kraj: Radohova vas. porašceni vzpetini 13 m široka in 1 m visoka neprekopa­TTN5: Višnja Gora 36; GKY: 489147 - GKX: 88897. na gomila (sl. 102/1, 104/1). Odkrita je bila pri terenskem Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). pregledu leta 1997. Datacija: starejša železna doba. 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 277. 


Sl. 104/1: Brezje pri Radohovi vasi; pogled na gomilo z jugozahoda. Foto: Janez Dular (2019). 
Kat. št.: 105 
Najdišce: Gaberje. Kraj: Grm. TTN5: Višnja Gora 36; GKY: 490296 - GKX: 89242. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Severozahodno od zaselka Pluska, sta ob poti, ki vodi v vas Grm dve neprekopani gomili (sl. 105/1). Grobišce je bilo dokumentirano pri terenskem pregledu leta 1997. Mere: 
Gomila 1: premer 21 m; višina 3 m. Gomila 2: premer 24 m; višina 3,5 m. 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 277. 


Kat. št.: 106 
Najdišce: Bucarjev hrib. Kraj: Sela pri Dobu. TTN5: Višnja Gora 46; GKY: 490347 - GKX: 86850. Tip najdišca: neutrjeno naselje. Datacija: pozna bronasta doba? starejša železna doba? 
Opis 
Naselje se je širilo ob južnem vznožju Bucarjevega hriba, jugovzhodno od vasi Sela pri Dobu. Tu so bile pred zašcitnim raziskovalnim posegom njive, na jugu pa je obmocje zamejevala trasa avtomobilske ceste (sl. 106/1, 106/2). 
Potek raziskav 
V letih 1998 in 1999 so zaradi gradnje nove avto­ceste raziskali obmocje veliko 7400 m2. Pri tem so odkrili štiri poselitvene faze, vendar pa je prva težko dokazljiva, saj ni bilo ugotovljenih nobenih struktur (Horvat 2007, 20). Neznacilne so bile tudi najdbe (zgolj ostenja), zato je lahko po našem mnenju datacija v pozno bronasto dobo zgolj hipoteticna. 
Skromni so bili tudi ostanki naslednje faze. Doku­mentirali so tri kurišca in nekaj jam, ki jim ni bilo mo­goce ugotoviti namembnosti. Spremljajoce keramicno gradivo je zanesljivo prazgodovinsko, opredelitev faze v starejšo železno dobo, ki temelji zgolj na primerjavi loncarskih mas s keramiko iz Sticne, pa je že manj za­nesljiva (Horvat 2007, 20). 
Zadnji dve poselitveni fazi z zanimivimi ostanki železarske dejavnosti in stavb sta že rimskodobni. 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 277. Horvat 2007. 



Sl. 106/2: Bucarjev hrib pri Selih pri Dobu; pogled na najdišce z vzhoda (po Horvat 2007). 
Kat. št.: 107 
Najdišce: Pule. Kraj: Pristavica pri Velikem Gabru. TTN5: Višnja Gora 47; GKY: 491380 - GKX: 86580. Tip najdišca: neutrjeno naselje. Datacija: pozna bronasta doba? starejša železna doba? 
Opis 
Naselje se je širilo na njivah med vasema Prista­vica in Dobravica pri Velikem Gabru na obeh straneh avtoceste. 
Potek raziskav 
Leta 2002 so pri zašcitnem izkopavanju severno in južno od avtoceste odprli dve površini, veliki 2000 m2. Skromne prazgodovinske ostaline (vec jam, dve kurišci in hodno površino) so dokumentirali le v južnem sek­torju (sl. 107/1). Ker najdbe še niso izvrednotene, je za zdaj možna okvirna datacija najdišca v pozno bronasto oziroma starejšo železno dobo (Tica 2003a). 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 277. Tica 2003a. 


Sl. 107/1: Pule pri Pristavici pri Velikem Gabru; pozicija naselja (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. 
Kat. št.: 108 
Najdišce: Reber 1. Kraj: Zagorica pri Velikem Gabru. TTN5: Višnja Gora 47; GKY: 492267 - GKX: 86611. Tip najdišca: neutrjeno naselje. Datacija: mlajša železna doba. 
Opis 
Naselje je bilo umešceno pod vzpetino Reber na nekoliko dvignjenem ilovnatem terenu z njivami in travniki (sl. 108/1). 
Potek raziskav 
Skromni naselbinski sledovi s konca mlajše želez­ne dobe so bili odkriti ob gradnji avtoceste leta 2002. O najdišcu je za zdaj objavljena le kratka informacija (Vicic 2003). 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 277. Vicic 2003. 


Sl. 108/1: Reber 1 in Reber 2 pri Zagorici pri Velikem Gabru; pozicija naselja in grobišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. 
Kat. št.: 109 
Najdišce: Reber 2. Kraj: Zagorica pri Velikem Gabru. TTN5: Višnja Gora 47; GKY: 492267 - GKX: 86611. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: mlajša železna doba. 
Opis 
Plano grobišce z žganimi pokopi s konca mlajše železne dobe se je širilo v ravnici nedalec od mesta, kjer so bili odkriti skromni naselbinski sledovi (sl. 108/1). 
Potek raziskav 
Grobišce (20 grobov) z zanimivimi najdbami (sl. 109/1) je bilo odkrito pri zašcitnih izkopavanjih ob gradnji avtoceste leta 2002. O najdišcu je za zdaj objav­ljena le kratka informacija (Vicic 2003). 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 277. Vicic 2003. 


Sl. 109/1: Reber 1 in Reber 2 pri Zagorici pri Velikem Gabru; keramicno posodje iz poznolatenskih grobov. 
Kat. št.: 110 
Najdišce: Medvedjek. Kraj: Veliki Gaber. TTN5: Višnja Gora 48; GKY: 593480 - GKX: 87005. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba, mlajša železna doba. 
Opis 
Gomila (premer 28 m; višina 2,5 m) je stala na manjšem gricu tik ob hitri cesti Ljubljana-Zagreb (sl. 110/1). 
Potek raziskav 
Gomilo so poškodovali leta 1980 pri gradnji useka za tretji vozni pas (sl. 110/2). Z zašcitnim izkopavanjem, ki ga je v letih 1980 in 1981 izpeljal Zavod za družbeno planiranje iz Novega mesta, je bila rešena vecina najdb (sl. 110/3). Odkritih je bilo cez 60 grobov z bogatimi pridatki. Raziskovanja so pokazala, da sodi gomila v mladohalštatsko obdobje, vanjo pa je bilo naknadno vkopanih tudi nekaj latenskih in rimskodobnih pokopov. O najdišcu sta izšli zgolj kratki porocili (Brešcak 1982; Brešcak 1990a). 
Literatura 
Brešcak 1982. Brešcak 1990a, 43 s. Dular, Tecco Hvala 2007, 278. 


Sl. 110/1: Medvedjek pri Velikem Gabru; pozicija gomile (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Sl. 110/2: Medvedjek pri Velikem Gabru; pogled na gomilo s severovzhoda. Foto: Janez Dular (1988). 


Sl. 110/3: Medvedjek pri Velikem Gabru; gomila med izkopavanjem. Foto Janez Dular (1981). 
Kat. št.: 111 
Najdišce: Košcakov vrt. Kraj: Znojile pri Krki. TTN5: Žužemberk 3; 483930 – 82850. Tip najdišca: grobišce. Datacija: neopredeljeno. 
Opis 
Po podatku iz Krajevnega leksikona Dravske ba­novine (str. 313) so našli na vrtu posestnika Košcaka keltske in rimske predmete (sl. 111/1). Ocitno se je na omenjenem prostoru širilo grobišce, ceprav so leta 1995 lastniki povedali, da pri kopanju temeljev za gospodar­sko poslopje niso našli nicesar. 
Literatura Puš 1975, Znojile pri Krki. – V: ANSL, 185. 


Kat. št.: 112 
Najdišce: Korinjski hrib. Kraj: Veliki Korinj. TTN5: Žužemberk 23; KGY: 483238 - GKX: 78069. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: bakrena doba, pozna bronasta doba, starejša 
železna doba, mlajša železna doba, poznoanticna 
doba. 
Opis 
Korinjski hrib (731 m) je dominantna vzpetina sredi hribovja, ki se razteza med dolino Krke in Dobre­poljem (sl. 112/2, 112/3). Vrh je skalnat, prav tako tudi njegova severna in vzhodna pobocja. Porasel je z listna­tim gozdom in grmicevjem. Z vrha je dober razgled na vse strani, še zlasti pa v smeri proti Sticni, Višnji Gori in po Suhi krajini. 
Poselitev se je zgostila okoli samega vrha, ki ga obdajata dva prstana naravnih skal (sl. 112/1). Za njimi so nastale manjše terase, na katerih so najverjetneje stale stavbe. Obod naselja je jasen. Na severovzhodni strani se namrec zakljuci v velikem skalnem coku, ki ima oster rob in prepadne stene. Skalnata in previsna je tudi vsa severozahodna stran, medtem ko je južno pobocje zložnejše. Raziskovanja so pokazala, da naselje na tem predelu ni imelo obzidja, tako da ga lahko omejimo le približno. Sodec po oblikovanosti tal, je obod sledil liniji. kjer se strmina mocneje prevesi v dolino. Na tem mestu so v pozni antiki zgradili vec stolpov, iz cesar lahko za­kljucimo, da se je poznoanticno naselje v pretežni meri usedlo na prazgodovinsko osnovo. 
Teren v notranjosti naselja je zelo skalnat in strm. Prostora, ki bi bil ugoden za poselitev, je zato malo. Racunati smemo predvsem na terase za skalnim robom in manjše platoje med posameznimi skalnimi coki. Prepoznavanje prazgodovinskih poselitvenih struktur otežujejo tudi poznoanticne pozidave, ki so zanesljivo poškodovale starejše ostaline. 
Potek raziskav 
Kot vrsto drugih najdišc je tudi naselje na Korinj­skem hribu odkril Jernej Pecnik in na njem ugotovil prazgodovinske in rimske ostaline (Pecnik 1894, 11 s; Pecnik 1904, 140). Leta 1982 je Inštitut za arheologijo pod vodstvom Slavka Cigleneckega naselje na Ko­rinjskem hribu sondiral. Izkazalo se je, da so na njem ohranjeni obsežni ostanki poznoanticnih stavb, pod katerimi pa so ležale tudi skromne prazgodovinske ostaline. Naslednje leto (1983) so izkopavanja prerasla v sistematicna. V celoti so raziskali vso poznoanticno arhitekturo, ki je bila vidna že na površini. Tako je do-bilo naselje zakljuceno podobo. Na njegovem robu so namrec ugotovili pet obrambnih stolpov, v sredini pa je bila odkrita zgodnjekršcanska cerkev z vežo in bap-tisterijem (Ciglenecki 1984c; Ciglenecki 1985b; Modrijan, Ciglenecki 2020, 23 ss). 
Ob raziskovanju poznoanticnih stavb so prihajale na dan tudi prazgodovinske ostaline. Najdbe so ticale v glavnem v premetanih plasteh, zato za stratigrafijo prazgodovinskega naselja nimajo prave vrednosti. Ker pa smo želeli o starejši poselitvi Korinjskega vrha zvedeti kaj vec, smo se odlocili, da na njegovem severozahod­nem robu izkopljemo manjšo sondo. V njej so bili od­kriti ostanki stavbe, ki je imela s kamnitim drobirjem tlakovana tla in skromno ognjišce. Sodec po najdbah je bila v uporabi v poznolatenskem obdobju (Dular et al. 1995, 91 ss). 
Druge najdbe pomembno dopolnjujejo kronološko sliko Korinjskega hriba (Grahek 2020, 295 ss). Vrh je bil zanesljivo obljuden v vec prazgodovinskih obdobjih, in sicer v mlajši bakreni dobi, mlajši bronasti dobi, mlaj­šem halštatskem obdobju, v poznolatenskem obdobju in seveda v poznoanticni dobi. Je torej tocka, ki je bila poseljena v »kriticnih« casih, zato ji gre tudi s tega vidika med naselji na Dolenjskem posebno mesto. 
Literatura 
Ciglenecki 1984c. Ciglenecki 1985b, 255 ss. Dular et al. 1995, 91 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 278. Grahek 2020, 295 ss. Modrijan, Ciglenecki 2020, 23 ss. Pecnik 1894, 11 s. Pecnik 1904, 140. Šašel 1975, Mackov vrh. - V: ANSL, 236. 
Sl. 112/1: Korinjski hrib nad Velikim Korinjem; tloris naselja (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. 1:2500. 

251 

Sl. 112/2: Korinjski hrib nad Velikim Korinjem; pogled z jugovzhoda. Foto: Janez Dular (2019). 

Sl. 112/3 Korinjski hrib nad Velikim Korinjem; pozicija naselja (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. 
Kat. št.: 113 
Najdišce: – Kraj: Veliki Korinj. TTN5: Žužemberk 23; GKY: 483175 - GKX: 77582 
(središce naselja). Tip najdišca: depo. Datacija: pozna bronasta doba. 
Opis 
Blizu Velikega Korinja je bil v gozdu najden depo bronastih igel. zapestnic in sekir (sl. 113/1). Ohranila se je le bronasta ovratnica, ki jo je Pecnik pridobil za takratni Deželni muzej (Pecnik 1894, 12). 
Literatura 
Cerce, Šinkovec 1995, 226 s. Dular, Tecco Hvala 2007, 278. Pecnik 1894, 12. Šašel 1975, Veliki Korinj. - V: ANSL, 235. 


Sl 113/1: Veliki Korinj; bližnja okolica vasi (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. 
Kat. št.: 114 Opis Najdišce: – Pri vasi (sl. 114/1) je bila najdena bronasta tulasta Kraj: Mali Korinj. sekira, ki je prispela v Narodni muzej (Šašel 1975, 236, TTN5: Žužemberk 23; GKY: 483846 - GKX: 77853 Šinkovec 1995, 70). 
(središce naselja). Tip najdišca: posamicna najdba. Literatura Datacija: pozna bronasta doba. Dular, Tecco Hvala 2007, 278. 
Šašel 1975, Mali Korinj. - V: ANSL, 236. Šinkovec 1995, 70. 


Sl 114/1: Mali Korinj; bližnja okolica vasi (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. 
Kat. št.: 115 
Najdišce: Straža. Kraj: Cešnjice. TTN5: Žužemberk 16; GKY: 489885 - GKX: 79980. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Na Straži, kopastem hribu severovzhodno od Ce­šnjic (460 m) je velika gomila (sl. 115/1). Premer 22 m, višina do 3 m. Na sredini ima manjši vkop. Kdo jo je nacel, ni znano. 
Arhivski vir 
(vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 104 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 278. Knez 1975, Cešnjice. – V: ANSL, 235. 


Kat. št.: 116 Opis Najdišce: – Narodni muzej Slovenije hrani iz okolice Valicne Kraj: Valicna vas. vasi (sl. 116/1) fragment bronastega srpa (Šinkovec TTN5: Žužemberk 16; GKY: 490481 - GKX: 79688 1995, 112 s). 
(središce naselja). Tip najdišca: posamicna najdba. Literatura Datacija: pozna bronasta doba. Šinkovec 1995, 112 s. 

Sl. 116/1: Valicna vas; bližnja okolica vasi (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. 
Kat. št.: 117 
Najdišce: Ulice. Kraj: Valicna vas. TTN5: Žužemberk 16; GKY: 490279 - GKX: 79821. Tip najdišca: neutrjeno naselje. Datacija: mlajša železna doba? rimska doba. 
Opis 
Na severozahodnem koncu Valicne vasi so na nekoliko dvignjenem svetu, ki ga z vseh strani obdajajo kraške vrtace, ostanki manjšega rimskega naselja. Širilo se je levo od poti, ki pelje iz Valicne vasi proti Orlaki. Na tem mestu se pod rušo še vidijo sledovi pravokotnih stavb (sl. 117/1), v krtinah pa je moc najti drobce kera-mike in hišnega ometa. 
Potek raziskav 
Najdišce je odkril Pecnik (vir 1). Okoli leta 1896 je bil na obmocju naselja pod ruševinami najden bronast rimski vrc, zraven pa še latenska fibula, trije kosi brona in železen nož (vir 2). Najdbe je za dunajski muzej rešil Jernej Pecnik. Simon Rutar omenja, da so imele stavbe kamnite temelje, medtem ko je bila nadgradnja iz lesa (Rutar 1897, 185 s, Rutar 1899a, 45). 
Naselje ni bilo raziskovano. Sodec po maloštevilnih predmetih so stale na ledini Ulice rimske stavbe, pod katerimi se morda skriva latenska naselbinska plast. 
Arhivski viri 
(vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 105 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). 
(vir 2) Pisma Pecnika Szombathyju z dne 13. 9. 1896, 2. 
10. 1896 in 4. 10, 1896 (Fundaktenarchiv NHMW). 
Literatura 
Dular Tecco Hvala 2007, 278. Rutar 1897, 185 s. Rutar 1899a, 45. Šašel 1975, Valicna vas. – V: ANSL, 235. 


Kat. št.: 118 
Najdišce: Zadinec. Kraj: Valicna vas. TTN5: Žužemberk 16; GKY: 490664 - GKX: 79623. Tip najdišca: plano grobišce, gomilno grobišce. Datacija: starejša železna doba, mlajša železna doba. 
Opis 
Nekropola se je raztezala po vrhu širokega grebena vzhodno od Valicne vasi, ki se postopoma spušca proti cerkvici sv. Martina (sl. 118/1). Sedaj so na tem prostoru levo in desno od poljske poti njive, v preorani zemlji pa je moc še vedno najti drobce prazgodovinske in anticne keramike (sl. 118/2). 
Potek raziskav 
Grobišce je že leta 1885 delno preiskal Pecnik (vir 1; vir 2; Deschmann 1888, 75 s). Takrat je kopal na parceli kmeta Gnidovca, torej na samem temenu grebena, južno od poljske poti. Po Rutarjevih navedbah je odkril cez 30 latenskih grobov, ki niso imeli veliko pridatkov. Omenja tri mece, bronast sklepanec, velik nož in nekaj fibul. Grobne jame so bile pravokotne, niti en meter globoke, v njih pa so bile le kosti brez žganine. Poleg je bilo odkritih tudi vec rimskih grobov z lepimi na vretenu narejenimi posodami. Ostalih pridatkov ni bilo, redko je bila v grob pridana fibula (Rutar 1891a, 139). Najdbe so prispele v ljubljanski Deželni muzej, grobne celote pa z izjemo enega groba niso ohranjene (Gabrovec 1966, 179). 
Med letoma 1930 in 1940 je na svoji njivi, ki leži severno od poljske poti, kopal lastnik Plut. Izkopavanja je spremljal šmihelski župnik Alojz Zupanc. Grobovi, ki so bili latenski, rimski, vecinoma pa poznohalštatski so vsebovali bogate pridatke, med drugim znano situlo, ce-lado, orožje in nakit (Teržan 1973, 662). Vecina gradiva, ki nima ohranjenih grobnih celot, je prišla v Narodni muzej v Ljubljani. 
Posamezne najdbe so s podrocja nekropole priha­jale na dan tudi po drugi svetovni vojni (Petru, Šribar 1956, 297; Stare, V. 1960-1961b, 198; Vuga 1981, 220 ss). Leta 1971 je na Zadincu sondirala Biba Teržan. Izkopala je dve sondi: prva je bila prazna, v drugi pa je bil odkrit unicen žgan rimski grob (Teržan 1974b, 112 ss). 
Celoten fond grobišca, ki ga hrani Narodni muzej v Ljubljani, je objavila Biba Teržan (Teržan 1973, 660 ss). 
Arhivski vir 
(vir 1) Pecnikova pisma Dežmanu z dne 2. 8. 1885, 8. 8. 
1885, 28. 8. 1885 in 7. 9. 1885 (Arhiv RS, fond AS 
854, Dežman Dragotin, fasc. 3). (vir 2) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth 
aus prähistorischer Zeit 1889, 106 (Arhiv RS, fond 
AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). 


Sl. 118/1: Zadinec v Valicni vasi; pozicija grobišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. 
Literatura Rutar 1891a, 139. Deschmann 1888, 75 s. Stare V. 1960-1961b, 198. Dular, Tecco Hvala 2007, 278. Šašel 1975, Valicna vas. – V: ANSL, 235. Gabrovec, 1966, 179. Teržan 1973, 660 ss. Pecnik 1904, 32 s. Teržan 1974b, 112 ss.  Petru, Šribar 1956, 297. Vuga 1981, 220 ss. 

Sl. 118/2: Zadinec v Valicni vasi; pogled na grobišce z vzhoda. Foto: Janez Dular (1989). 
Kat. št.: 119 
Najdišce: Gradišce. Kraj: Valicna vas. TTN5: Žužemberk 16, Žužemberk 17; GKY: 490966 - 
GKX: 79435. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: starejša železna doba, mlajša železna doba. 
Opis 
Naselje je bilo postavljeno na greben vzhodno od Valicne vasi (sl. 119/1). Njegova severna stran je zelo str-ma in težko dostopna, proti jugu pa je pobocje zložnejše in se terasasto spušca proti dolini Krke. Vzhodni del grebena je unicen, saj se je vanj zajedel velik peskokop. Najlažji dostop v naselje je z zahoda, torej po grebenu od Valicne vasi. 
Lega Gradišca je dominantna, saj dobro obvladuje zgornjo dolino reke Krke. Ker nima posebno ugodnega poselitvenega zaledja, moramo njegovo pomembnost povezovati zlasti s komunikacijo, ki je tekla po grebe-nih na levem bregu reke. Za to pot, ki se je v ljudskem izrocilu ohranila kot »rimska cesta«, lahko z veliko verjetnostjo predpostavljamo, da ima prazgodovinske korenine. Oblika naselja je popolnoma prilagojena konfiguraciji grebena. Ker so tla iz dolomita, Gradišce ocitno ni bilo opasano z obzidjem. Na površini nismo namrec nikjer odkrili njegovih sledov. Na skrajni severo­zahodni strani je dostop v naselje zapiral naraven stožec, imenovan Kunkelj, ki je bil za približno 10 metrov višji od okolice grebena. Ker je greben na tem predelu zelo ozek, njegova severna in južna pobocja  pa zelo strma, je bil dostop v naselje že po naravni plati dobro zavarovan.Žal so Kunkelj pred leti s kopanjem peska v celoti odstra­nili, tako da si lahko nekdanjo obliko terena v tem delu naselja rekonstruiramo le iz temeljnega topografskega nacrta 1: 5000, na kateri je še vrisano stanje pred širitvijo peskokopa (sl. 119/2). To pa je vsekakor premalo, da bi lahko ugotovili, ce je bil Kunkelj na vrhu tudi umetno dodelan. Jernej Pecnik, ki je na njem kopal, pa nic našel, je bil namrec preprican, da gre za gomilo iz nanesenega peska in kamenja (vir 1). Podobnega mnenja je bil tudi Alfons Müllner, ki omenja za gomilo še jarek (Müllner 1909, 74). Kunkelj bi bil torej kaj lahko tudi oddvojni okop, kakršne poznajo nekatera dolenjska naselja, vendar so s kopanjem peska za zmeraj unicili dokaze za njegov obstoj. Rob naselja na severni strani je jasen, saj poteka tik za potjo, pod katero se teren takoj prevesi v hudo strmino. Po približno 150 metrih se pojavi zelo lepa ježa, ki ima jasen rob. Dolga je skoraj sto metrov in obroblja lepo teraso severno od podružnicne cerkvice sv. Martina. Kako dalec se je naselje širilo proti vzhodu, zaradi ogromnega peskokopa ni vec mogoce ugotoviti. 


Bolje je ohranjeno južno pobocje grebena, cez katerega se sedaj vlece sedem razlicno velikih teras. Vse so bile vsekane v mehko dolomitno osnovo hriba, njihovo obliko, velikost in potek pa so v celoti prilagodili kon­figuraciji pobocja. Brez raziskovalnih posegov seveda ni mogoce trditi, da so vse terase prazgodovinske. V stoletjih so bile namrec mocno spremenjene, saj so se na njih vse do nedavnega raztezale njive in vinogradi. S precejšnjo verjetnostjo smemo domnevati, da se pod njimi skrivajo starejše osnove, saj se na vseh pojavljajo drobci prazgodovinske keramike. Številni so zlasti na zgornjih treh terasah, kjer se poleg keramike najdeta tudi prežgan glinast omet in žlindra, medtem ko so na drugih terasah najdbe redkejše. Osrednji del naselja so unicili s kopanjem peska (sl. 119/3). 
Potek raziskav 
Kot smo že omenili, je naselje odkril Pecnik (vir 1; vir 2; Pecnik 1904, 33), znano pa je bilo tudi Müllnerju, ki omenja na njem železovo žlindro (Müllner 1909, 74). Sistematicno še ni bilo raziskovano, vendar pa so zlasti pri kopanju peska prihajale na dan posamicne najdbe. Omenimo naj dve železni sulicni osti (Knez 1967a, 84 s; Brešcak 1981a, 220) in manjši naselbinski objekt ob vzhodni strani Kunklja, za katerega pa ni bilo moc ugotovili, cemu je služil (Slapšak 1968-1969, 184). Edini zašcitni poseg na Gradišcu je bil izkop mocno poškodo-vane stavbe, ki so ga v letih 1983 in 1984 opravili sode­lavci Zavoda za varstvo naravne in kulturne dedišcine iz Novega mesta (sl. 119/4). Dokumentirali so del pra­zgodovinske hiše z razmeroma jasnim tlorisom in lepo ohranjenim ognjišcem (Brešcak 1984, 216; Brešcak, Križ 1985, 208). Objekt sodi v negovsko kronološko stopnjo, posamicni keramicni fragmenti latenske keramike, ki so prišli na dan ob izkopavanju, pa dokazujejo obljudenost Gradišca tudi v mlajši železni dobi (Dular, Brešcak 1996). 
Pripadajoci nekropoli sta bili v Zadincu in Pe­skokopu zahodno in vzhodno od naselja (sl. 119/5). Z gozdom porašcen kucelj (25 x 30 x 5 m) na travniku zahodno od naselja (na meji parcel 140 in 141 k. o. Valicna vas) je zanesljivo naravna tvorba in ne gomila, kot je predstavljeno v literaturi (Pergar 2010b, 400 s). 
Arhivska vira 
(vir 1) Pismi Pecnika Dežmanu z dne 2. 8.1885 in 8. 8. 1885 (Arhiv RS, fond AS 854, Dežman Dragotin, fasc. 3). 
(vir 2) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 106 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). 
Literatura 
Brešcak 1981a, 220. Brešcak 1984, 216. Brešcak, Križ 1985, 208 ss. Dular, Brešcak 1996, 145 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 167 s, 278 s, sl. 183. Knez 1967a, 84 s. Müllner 1909, 74. Pecnik 1904, 33. Pergar 2010b, 400 s. Slapšak 1968-1969, 184. Šašel 1975, Valicna vas. - V: ANSL, 235. 



Sl. 119/3: Gradišce pri Valicni vasi; peskokop v notranjosti naselja. Foto: Janez Dular (1989). 

Sl. 119/4: Gradišce pri Valicni vasi; železnodobna hiša (po Dular, Brešcak 1996). 

Sl. 119/5: Gradišce pri Valicni vasi s pripadajocima grobišcema Zadinec pri Valicni vasi in Peskokop pri Poljanah pri Žužemberku (dopolnjeno po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:10000. 
Kat. št.: 119A 
Najdišce: Peskokop. Kraj: Poljane pri Žužemberku. TTN5: Žužemberk 17; GKY: 491186 - GKX: 79355. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Grobišce je bilo na obmocju opušcenega peskokopa vzhodno od naselja Gradišce pri Valicni vasi (kat. št. 
119) - (sl. 119A/1). 
Potek raziskav 
Marca 1968 so pri odrivanju humusa zaradi širitve peskokopa naleteli na skeletne grobove in jih unicili. Ohranila sta se le dva okrasna predmeta (votla ovratnica in fibula z okroglo plošcico), ki sta prispela v Dolenjski muzej (Knez 1968-1969c, 185). 
Literatura 
Knez 1968-1969c, 185. 


Sl. 119A/1: Peskokop pri Poljanah pri Žužemberku; poziciji grobišca in naselja Gradišce pri Valicni vasi (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. 
Kat. št.: 120  Opis  
Najdišce: Lešenbert.  Na ploskem grebenu jugozahodno od Hohovice je  
Kraj: Hohovica.  12 m široka in 1 m visoka gomila (sl. 120/1). Na temenu  
TTN5: Višnja Gora 19; GKY: 497495 - GKX: 95623.  ima viden vkop.  
Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila).  
Datacija: starejša železna doba.  Potek raziskav  
Gomila je bila odkrita pri terenskem pregledu leta  
1994.  
Literatura  
Dular, Tecco Hvala 2007, 279.  


Kat. št.: 121  Opis  
Najdišce: Rojska hosta.  Severno od zaselka Roje je tik ob cesti, ki pelje proti  
Kraj: Moravce pri Gabrovki.  Vodicam, 13 m široka in 1,5 m visoka gomila (sl. 121/1).  
TTN5: Višnja Gora 20; GKY: 498221 - GKX: 95714.  Na temenu ima manjši vkop.  
Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila).  
Datacija: starejša železna doba.  Potek raziskav  
Gomilo omenja Davorin Vuga (Vuga 1977, 294 s).  
Literatura  
Vuga 1977, 294 s.  


Sl. 121/1: Rojska hosta nad Moravcami pri Gabrovki, pozicija gomile (osnova: TTN © GURS). M. = 1:5000. 
Kat. št.: 122 
Najdišce: Roje. Kraj: Moravce pri Gabrovki. TTN5: Višnja Gora 20; GKY: 498300 – 94930. Tip najdišca: plano grobišce, gomilno grobišce? Datacija: starejša železna doba, mlajša železna doba, 
zgodnji srednji vek. 
Opis 
Nad križišcem poti proti Moravcam, Gabrovki in na Catež, se dviga širok greben, ki nosi ledinsko ime Roje (sl. 122/1). Na njegovem ploskem hrbtu so že v prejšnjem stoletju ugotovili obsežno grobišce, ki se je raztezalo od roba peskokopa pa vse do hiš zaselka Roje. Natancen obseg grobišca je skušal dolociti Davorin Vuga z izkopavanjem in s podatki, ki jih je zbral pri doma-cinih. Osrednji del nekropole moramo locirati severno in južno od obcestnega križa, torej nekako na sredino grebena (sl. 122/2). To so parcele 146/11, 146/14, 146/15, 146/20, 146/21 in 146/22 k.o. Moravce (Vuga 1970, 146). S tega obmocja izvira vecina izkopanih najdb. Po podatkih domacinov se je grobišce širilo tudi nekoliko severneje na parcelah 146/9 in 146/22 ter po zahodnem pobocju grebena (parceli 146/24 in 276) - (Vuga 1977, 294). Po dosedanjih ugotovitvah so na Rojah pokopavali v treh obdobjih: v starejši železni dobi, v mlajši železni dobi in v zgodnjem srednjem veku. Halštatski in zgod­njesredjeveški grobovi so bili skeletni, poznolatenski pa vecinoma žgani. Ce so na tem obmocju v halštatskem obdobju stale tudi gomile, ki jih v svojih porocilih ome­nja Jernej Pecnik, danes ni vec mogoce preveriti (Pecnik 1904, 29; Pecnik 1907, 118). 
Potek raziskav 
Najstarejši podatki o grobišcu so ohranjeni iz leta 1860, ko so pri kopanju peska, ki so ga potrebovali za nasipavanje ceste, naleteli na prve grobove. Isto leto je na Rojah kopal tudi tamkajšnji župnik Sajovic in prav tako našel cloveške skelete (Dimitz 1860, 87; glej tudi Hoernes 1889). Leta 1878 sta si najdišce ogledala Dežman in Hochstetter. Zakopala sta pod potjo, ob kateri stoji križ, in našla dva zgodnjesrednjeveška grobova (Deschmann, Hochstetter 1879, 32 s). 
Vecje izkopavanje je bilo na Rojah opravljeno avgusta 1902. To leto sta namrec Josef Szombathy in Karl Toldt po nalogu Prazgodovinske komisije dunajske Akademije znanosti opravila obsežnejša rekognosciranja v litijskem sodnem okraju med Jancami in Catežem. Na poti ju je spremljal Pecnik in skupaj so si ogledali tudi Roje. V enem dnevu so izkopali 14 grobov od katerih so bili trije latenski ostali pa zgodnesrednjeveški (vir 1). Najdbe so prispele v Naravoslovni muzej na Dunaju. 
Maja 1907 je Pecnik izvedel, da so na Rojah kopali tudi domacini. Pohitel je v Moravce in zbral dvoje brzd, vec mecev, šcitnih grb in sulicnih osti ter vse skupaj z ostalimi manjšimi najdbami v dveh pošiljkah poslal v Naravoslovni muzej (vir 2; vir 3). Konec junija je na Rojah tudi kopal in odkril sedem grobov. Nekaj dni je 


Sl. 122/1: Roje nad Moravcami pri Gabrovki; pogled na greben z juga. Foto: Janez Dular (1996). 
bil na terenu navzoc tudi Josef Szombathy (Pecnik 1907, 119). Najdbe je skupaj z dvema seznamoma poslal na Dunaj (vir 4; vir 5). Seznama sta zanimiva zaradi tega, ker Pecnik v njih omenja skelete. Potemtakem na Rojah v poznem latenu pokojnih niso le sežigali, ampak so pokopavali tudi cela trupla. 
Najdbe z Roj so v Naravoslovnem muzeju inven­tarizirali v tridesetih letih dvajsetega stoletja. Pri tem moramo opozoriti, da obstajajo med pisnimi viri in inventarno knjigo obcutne razlike tako v številu gro­bov, kot samih inventarjev. Neusklajenost je opaziti tudi v kratkih objavljenih porocilih (Pecnik 1907, 118 s; Szombathy 1911), na kar je v svojem delu o zgodovini Prazgodovinske komisije opozorila Brigitta Mader (Mader 2018, 409 s). 
Na Rojah ni bilo nato vse do leta 1970 nobenih raziskav. Ker pa je bila nekropola ves cas mocno ogrožena zaradi širjenja peskokopov, se je Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo odlocil, da organizira zašcitno izkopavanje. Dela je vodil Davorin Vuga, ki je nato na Rojah raziskoval še avgusta 1975 in maja 1977 (Vuga 1970; Vuga 1977; Vuga 1979a). Gra­divo iz vec kot šestdesetih grobov je prejel v hrambo Narodni muzej v Ljubljani. Latenske grobove je skupaj z dunajskim gradivom objavil Tone Knez (Knez 1977), zgodnjesrednjeveške pa le delno Davorin Vuga (Vuga 1973). 
Arhivski viri (vir 1) Szombathy, Tagebuch, Büchel 35, str. 19 ss (Fund­aktenarchiv NHMW). (vir 2) Pismi Pecnika Szombathyju z dne 5. 6. 1907 in 19. 6. 1907 (Fundaktenarchiv NHMW).
 (vir 3) Szombathyjev seznam pridobljenih predmetov, ki jih je Pecnik v dveh pošiljkah z dne 12. 6. 1907 in 19. 6. 1907 poslal v Naravoslovni muzej (Fund­aktenarchiv NHMW). 
(vir 4) Pismo (seznam grobov) Pecnika Szombathyju z dne 27. 6. 1907 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 5) Pismo (seznam grobov) Pecnika Szombathyju z 
30. 6. 1907 (Fundaktenarchiv NHMW). 
Literatura 
Deschmann, Hochstetter 1879, 32 s. Dimitz 1860, 87. Dular, Tecco Hvala 2007, 279. Hoernes 1889, (26 s). Knez 1977, 105 ss. Mader 2018, 409 s. Pecnik 1904, 29. Pecnik 1907, 118 s. Szombathy 1911, [20].Šašel 1975, Roje. – V: ANSL, 178; Vuga 1970, 146. Vuga 1973, 59 ss. Vuga 1977, 294. Vuga 1979a, 265 s. 


Sl. 122/2: Roje nad Moravcami pri Gabrovki; pozicija grobišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. 
Kat. št.: 123 
Najdišce: Zagrac. Kraj: Vodice pri Gabrovki. TTN5: Višnja Gora 10; GKY: 498955 - GKX: 97465. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: starejša železna doba? 
Opis 
Zagrac je manjši kopast vrh, ki se dviga severo­vzhodno od Vodic pri Gabrovki (sl. 123/1). Nanj se najlažje povzpnemo z jugozahodne strani, kjer pripelje pod njegovo vznožje gozdna pot. Ker ga obdajajo višji vrhovi (npr. Pašnik, Kamnik in Vrhje), ga je od dalec težko opaziti. Njegova lega zakotna. 
Naselje je majhno, saj meri v premeru le nekaj vec kot 70 metrov (sl. 123/2). Obod se je na zahodni strani ohranil kot rob strme ježe, ki poteka preko pobocja. Na krajšem odseku preide v rahel okop. Ježa se nato razmeroma ostro zasuce proti vzhodu, postopoma slabi in po približno tridesetih metrih izgine v pobocju. Na jugovzhodni strani je obod delno unicen. Temu je po vsej verjetnosti botrovala huda strmina, po kateri so zdrsnila nasutja. Na severovzhodu je obod zopet dobro viden: najprej kot lep okop, nato pa kot rob strme ježe, za katero je manjša terasa. 

Notranjost naselja ni ravna, saj se pobocja od naj­višje tocke dokaj strmo spušcajo proti jugu in vzhodu. Vhod v naselje ni viden. Glede na oblikovanost terena ga bo treba iskati na severni strani, in sicer na mestu, kjer pripelje na vrh tudi sedanja že opušcena pot. 


Potek raziskav 
Naselje prvi omenja Davorin Vuga vendar z ime­nom Na gracu in pod krajem Ceplje (Vuga 1979b, 341 s). Leta 1996 so sodelavci Inštituta za arheologijo v okviru projekta Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem na Zagracu izkopali sondo in ugotovili, da je bilo naselje opasano z obzidjem (Dular, Pavlin, Tecco Hvala 2003, 176 ss). Starejši zid je bil zgrajen iz lomljencev in lesenih stojk, njegova debelina pa je znašala 1 m. Enako debel je bil tudi drugi zid, ki so ga prav tako zgradili z uporabo kamna in lesa (sl. 123/3). Ceprav je dalo izkopavanje na Zagracu razmeroma veliko keramicnega gradiva, pa med njim ni bilo kosov, ki bi omogocali zanesljivo datacijo. Za zdaj lahko recemo le to, da je naselje prazgodovinsko. 
Literatura 
Dular, Pavlin, Tecco Hvala 2003, 176 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 279, sl. 184. Vuga 1979b, 341 s. 


Sl. 123/3: Zagrac nad Vodicami; sonda 1, zid 2; pogled s severovzhoda. Foto: Primož Pavlin (1996). 
Kat. št.: 124 
Najdišce: Kostjavec. Kraj: Tihaboj. TTN5: Mokronog 11; GKY: 500670 - GKX: 94600. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: starejša železna doba, mlajša železna doba. 
Opis 
Naselje je postavljeno na kopast vrh, ki se dviga se­verozahodno od vasi Tihaboj (sl. 124/1, 124/2). Njegova pobocja niso strma, dostop nanj pa je najlažji s severne strani, kjer je speljana dobra pot. 
Obod naselja je prilagojen obliki hriba (sl. 124/3). Na južni in vzhodni strani je ohranjen kot dobro viden rob terase, na kateri je bila vcasih njiva. Na južni strani preide ježa v manjši okop, ki pa je dolg le 15 metrov. Okop je ohranjen tudi na skrajnem severozahodnem koncu naselja. Zgrajen je bil iz kamenja. Pod njim je precejšnja strmina, zaradi katere je bil dostop v naselje s te strani zelo otežen. Jugozahodno stran naselja so unicili vinogradi. 
Notranjost naselja je nagnjena od severozahoda proti jugovzhodu. Travnato pobocje je sprva precej strmo, potem pa se strmina unese, tako da je ob juž­nem robu teren skoraj povsem raven. Najvišji predel Kostjavca je skalnat. 
Potek raziskav 
Naselje je bilo odkrito zelo zgodaj. Znano je bilo že Jerneju Pecniku, ki ga v pismih veckrat omenja (vir 1; vir 2; vir 3), zabeleženo pa je tudi v objavah (Pecnik 1904, 29; Šašel 1975, 178; Vuga 1982c, 165). Leta 1996 je jugovzhodni rob naselja sondirala ekipa Inštituta za arheologijo v okviru projekta Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem. Ugotovljena so bila tri obzidja, prvo iz starohalštatskega obdobja, drugo sodi v mlado­halštatski cas, s tretjim pa so naselje opasali v poznem latenu (sl. 124/4) - (Dular, Pavlin, Tecco Hvala 2003, 180 ss). 
Arhivski viri (vir 1) Pecnikovo pismo Dežmanu z dne 13. 4. 1885 (Arhiv RS, fond AS 854, Dežman Dragotin, fasc. 3). (vir 2) Pismi Pecnika Szombathyju z dne 22. 8. 1896 in 20. 12. 1901 (Fundaktenarchiv NHMW). 
(vir 3) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 17 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). 
Literatura 
Dular, Pavlin, Tecco Hvala 2003, 180 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 279 s, sl. 185. Pecnik 1904, 29. Šašel 1975, Tihaboj. - V: ANSL, 178. Vuga 1982c, 165. 


Sl. 124/1: Kostjavec nad Tihabojem; pogled na naselje z zahoda. Foto: Janez Dular (1996). Sl. 124/2: Kostjavec nad Tihabojem; pozicija naselja (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. 


Sl. 124/3: Kostjavec nad Tihabojem; tloris naselja (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. 
Sl. 124/4: Kostjavec nad Tihabojem; zid 3 z jamo za stojko. Foto: Janez Dular (1996). 

Kat. št.: 125 
Najdišce: Makote. Kraj: Brezovo. TTN5: Mokronog 11; GKY: 501119 - GKX: 96304. Tip najdišca: gomilno grobišce? (1 gomila). Datacija: neopredeljeno. 
Opis 
Na vzhodnem koncu kopastega vrha Makote je 7 m široka in 0,7 m visoka domnevna gomila (sl. 125/1). Na temenu ima 2 x 2 m velik vkop. 
Potek raziskav 
Gomila je bila odkrita pri terenskem pregledu leta 1994. 
Literatura 
Dular Tecco Hvala 2007, 279. 


Kat. št.: 126 
Najdišce: Špicasti hrib. Kraj: Dole pri Litiji. TTN5: Mokronog 1; GKY: 501680 - GKX: 97710. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: starejša železna doba, mlajša železna doba. 
Opis 
Slab kilometer jugovzhodno od Dol pri Litiji, je tik ob cesti, ki pelje proti Prevalam manjša vzpetina, ki nosi ime Špicasti hrib (sl. 126/1, sl. 126/2). Kucelj ima pravzaprav dva vrhova, ki ju loci ozko sedlo. Medtem ko je višji vrh prazen, pa so na južni, nekoliko nižji vzpetini ohranjeni ostanki naselja s skoraj v celoti sklenjenim obodom. Sledimo mu lahko po robu nagnjene terase, le na severovzhodni strani naselja se je ohranil kot rahel okop. Na zahodu se naselje zakljuci ob naravnih skalah. 
Notranjost naselja ni ugodna za poselitev, saj na hribcku skorajda ni ravnega prostora. Njegova pobocja se strmo spušcajo na vse strani, le proti zahodu je naklon blažji. Tu se teren najprej spusti v manjše sedlo, se nato dvigne v nizek kucelj, potem pa zopet spusti do skal, pri katerih se naselje zakljuci (sl. 126/3).
    V notranjosti je vec teras, ki pa jih na nacrtu nismo dokumentirali. Nekaj terasam podobnih tvorb je tudi zunaj oboda na severovzhodnem pobocju, vendar pa bi morali njihovo starost preveriti s sondiranjem. 
Pripadajoca nekropola Bohincev hrib (kat. št. 127) leži južno od naselja (sl. 127/1). 
Potek raziskav 
Naselje na Špicastem hribu je bilo odkrito pri te­renskem pregledu leta 1993. Leta 1995 je ekipa Inštituta za arheologijo v okviru projekta Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem na njegovem južnem obodu iz­kopala sondo in ugotovila, da je bil Špicasti vrh obdan z 1,6 m debelim obzidjem na zacetku mladohalštatskega obdobja (sl. 126/4). Po požaru v negovski stopnji so naselje za nekaj casa opustili, ponovno pa je zaživelo v poznem latenu, ko so ga znova obdali z obzidjem. Drugi zid, ki je bil postavljen na ruševine prvega, je meril v temelju 1,2 m (Dular, Pavlin, Tecco Hvala 2003, 171 ss). 
Literatura 
Dular, Pavlin, Tecco Hvala 2003, 171 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 280, sl. 186. 


Sl. 126/1: Špicasti hrib nad Dolami pri Litiji; pogled na naselje z jugovzhoda. Foto: Janez Dular (1995). Sl. 126/2: Špicasti hrib nad Dolami pri Litiji; pozicija naselja (vir: ArcGIS © ARSO). M. = 1:2500. 


Sl. 126/3: Špicasti hrib nad Dolami pri Litiji; tloris naselja (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. 

Sl. 126/4: Špicasti hrib nad Dolami pri Litiji; zid 1, pogled z vzhoda. Foto: Primož Pavlin (1995). 
Kat. št.: 127 
Najdišce: Bohincev hrib. Kraj: Dole pri Litiji. TTN5: Mokronog 1; GKY: 501700 - GKX: 97280. Tip najdišca: gomilno grobišce (4 gomile). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Na Bohincevem hribu, ki se dviga južno od zasel­ka Pasji vrh, je manjša nekropola, ki šteje štiri gomile (sl. 127/1, 127/2). Ena med njimi je domnevna. Mere: 
Gomila 1: premer 7 m; višina 0,7 m. Gomila 2: premer 10 m; višina 1,5 m (gomila ima vkop). Gomila 3: premer 7 m; višina 0,5 m (domnevna). Gomila 4: premer 8 m; višina 0,7 m. 
Sl. 127/2: Bohincev hrib nad Dolami pri Litiji; tloris grobišca 
Potek raziskav 
(po Dular, Tecco Hvala 2007). M. 1:2500. 
Grobišce je bilo odkrito pri terenskem pregledu leta 1993. 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 280, sl. 187. 



Sl. 127/1: Špicasti hrib nad Dolami pri Litiji in Bohincev hrib nad Dolami pri Litiji; poziciji naselja in grobišca (osnova: TTN5 © GURS). M. 1:5000. 
Kat. št.: 128 
Najdišce: Celestinova hiša. Kraj: Dole pri Litiji. TTN5: Mokronog 2; GKY: 502645 - GKX: 99206. Tip najdišca: grobišce. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Dežman in Hochstetter porocata, da so leta 1842 pri kopanju temeljev za hišo kmetije imenovano »Beri­nek ali pri Hauptmanu« zadeli na pet cloveških skeletov z zapestnicami iz brona in ogrlicami iz modrih jagod. Skelete so znova pokopali, predmete pa raznesli. Son-diranje na mestu najdbe, ki sta ga leta 1878 opravila Dežman in Hochstetter, ni obrodilo sadov (Deschmann, Hochstetter 1879, 34; glej še Mader 2018, 374). 
S pomocjo domacinov smo uspeli najdišce locirati na obmocje Celestinove domacije, ki stoji na manjši planoti severno od zaselka Berinjek (sl. 128/1). V ANSL je najdišce napacno zavedeno pod naselje Zagozd (Truh­lar 1975, 263). 
Literatura 
Deschmann, Hochstetter 1879, 34. Dular, Tecco Hvala, 2007, 280. Mader 2018, 374. Truhlar 1975, Zagozd. - V: ANSL, 263. 


Kat. št.: 129 
Najdišce: Berinjek. Kraj: Dole pri Litiji. TTN5: Mokronog 2; GKY: 503078 - GKX: 98881. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Vzhodno od zaselka Berinjek, ki je v ANSL zave-den pod naselje Slavina (Bolta 1975, 263), je v gozdu ostanek 10 m široke in 1 m visoke prekopane gomile (glej sl. 128/1). 
Potek raziskav 
Gomilo sta avgusta 1878 raziskala Dragotin Dež-man in Ferdinand Hochstetter (sl. 129/1) ter v njej našla skelet z vec razbitimi posodami, dvema vijckoma in majhnim železnim nožem (Deschmann, Hochstetter 1879, 35 s; glej še Mader 2018, 375 s). Najdbe hrani Na-ravoslovni muzej na Dunaju, objavil jih je Janez Dular (Dular 2003, 268 s) 
Literatura Bolta 1975, Slavina. - V: ANSL, 263. Deschmann, Hochstetter 1879, 35 s. Dular 2003, 268 s, t. 89: 1-8. Dular, Tecco Hvala 2007, 280. Mader 2018, 375 s. 


Sl. 129/1: Berinjek nad Dolami pri Litiji; Hochstetterjeva risba tlorisa in profila gomile (po Mader 2018). 
Kat. št.: 130 
Najdišce: Kavcev hrib. Kraj: Suhadole. TTN5: Mokronog 2; GKY: 503170 - GKX: 98122. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Na Kavcevem hribu, severno od Suhadol, se je na ploskem grebenu razprostirala plana nekropola (sl. 130/1). Danes je tu travnik in deloma gozd, na po­vršini pa so vidni vkopi - sledi kopanja peska. 
Potek raziskav 
Na Kavcevem hribu je septembra 1907 Jernej Pecnik izkopal tri skeletne s plošcami obdane grobove, 
ki pa niso imeli nobenih pridatkov. Sreco je poskusil še oktobra istega leta, ko je v treh dnevih odkril še šest grobov (vir 1). Najdbe je poslal v dunajski Naravoslovni muzej, objavil jih je Janez Dular (Dular 2003, 269 ss). 
Arhivski vir (vir 1) Pisma Pecnika Szombathyju z dne 15. 10. 1907, 
29. 10. 1907 in 12. 11. 1907 (Fundaktenarchiv NHMW). 
Literatura Bolta 1975, Suhadole. - V: ANSL, 263. Dular 2003, 269 ss, t. 90, 91: 1-6. Dular, Tecco Hvala 2007, 280, sl. 187. Pecnik 1904, 133. 


Kat. št.: 131 
Najdišce: Gradišce. Kraj: Suhadole. TTN5: Mokronog 2; GKY: 503515 - GKX: 97830. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: mlajša železna doba. 
Opis 
Gradišce je kopast, z gozdom porašcen hrib, ki leži vzhodno od Suhadol (sl 130/1, 131/1). Na južni in vzhodni strani ima dokaj strma pobocja, medtem ko je dostop s severovzhoda zložnejši. Tudi višinska razlika med vrhom in njegovim vznožjem znaša s te strani le dobrih dvajset metrov. 
Naselje je majhno, saj meri v premeru le nekaj vec kot osemdeset metrov (sl. 131/2, 131/3). Je oval-ne oblike z razmeroma dobro ohranjenim obodom. Sledimo mu lahko po robu visoke ježe, za katero je nastala nagnjena terasa. Na severozahodu preide terasa v manjši okop, ki obroblja naselbino, ce izvzamemo manjšo prekinitev, tudi s celotne severne strani. Na skrajni vzhodni strani del oboda ni vec ohranjen. Vzrok temu je razmeroma velika strmina, ki je povzrocila, da je nasip zdrsnil po pobocju. 

Sl. 131/2: Gradišce pri Suhadolah; tloris naselja (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. 1:2500. 
Notranjost naselja ni ravna ampak se postopoma dviga proti najvišji tocki hriba. Da bi dobili za poselitev raven prostor, so na zahodni strani zgradili tri manjše terase. Vecja terasa tece tudi preko severnega pobocja hriba, vendar že izven oboda naselja. 


Sl. 131/1: Gradišce pri Suhadolah; pogled na naselje z zahoda. Foto: Janez Dular (1995). 
Potek raziskav 
Gradišce pri Suhadolah omenjata že Dežman in Hochstetter, znano pa je bilo tudi Pecniku (Deschmann, Hochstetter 1879, 34 s; vir 1; Pecnik 1904, 133). Leta 1995 je ekipa Inštituta za arheologijo v okviru projekta Utrje­na prazgodovinska naselja na Dolenjskem na Gradišcu izkopala dve sondi. V obeh so bili odkriti ostanki dober meter debelega zidu, ki sodi v mlajšo železno dobo (Du­lar, Pavlin, Tecco Hvala 2003, 159 ss). Obljudenost naselja v starejši železni dobi s sondiranjem ni bila dokazana, je pa verjetna glede na bližnje grobišce na Kavcevem hribu (kat. št. 130 - sl. 130/1), ki sodi v halštatsko obdobje. 
Arhivski  vir (vir 1) Pecnikovo pismo Dežmanu z dne 28. 9. 1885 (Arhiv RS, fond AS 854, Dežman Dragotin, fasc. 3). 
Literatura Bolta 1975, Suhadole. - V: ANSL, 263. Deschmann, Hochstetter 1879, 34 s. Dular, Pavlin, Tecco Hvala 2003, 159 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 280 s, sl. 188. Pecnik 1904, 133. 


Kat. št.: 132 
Najdišce: Furije. Kraj: Dobovica. TTN5: Trbovlje 42; GKY: 503600 - GKX: 100000. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Grobišce je bilo na vrhu manjše vzpetine, ki se dviga tik ob cesti zahodno od vasi Dobovica (sl. 132/1). 
Potek raziskav 
Leta 1907 so domacini pri kopanju peska zadeli na grob, obdan s kamnitimi plošcami, ki je vseboval zanimive predmete (latenski fibuli in dele bronastega sklepanca). Jernej Pecnik je predmete odkupil in jih poslal v dunajski Dvorni muzej (vir 1; vir 2). Tam pa niso bili inventarizirani in so morda kje založeni. Na najdišcu je Pecnik tudi kopal in odkril 8 grobov, od katerih je bil en rimski. Tudi te najdbe je poslal v Naravoslovni muzej (vir 3). Ocitno gre za nekropolo iz železne in rimske dobe, ki je bila zaradi kopanja peska vecidel unicena. Z istega najdišca so najverjetneje tudi rimske najdbe, ki jih je objavil Szombathy in so zavedene pod bližnji zaselek Borje (Szombathy 1899, 92 s; Bolta 1975, 263). Najdbe, ki so inventarizirane v Naravoslovnem muzeju na Dunaju, je objavil Janez Dular (Dular 2003, 266 ss). 
Arhivski viri (vir 1) Pecnikovo pismo Szombatyju z dne 5. 10. 1907 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 2) Racun Pecnika Centralni komisiji dne 29. 7. 1907 (Arhiv RS, fond AS 1100, C. kr. urad K 60/148). (vir 3) Pisma Pecnika Szombathyju z dne 25. 10. 1907, 
29. 10. 1907 in 11. 11. 1907 (Fundaktenarchiv NHMW). 
Literatura Bolta 1975, Dobovica. - V: ANSL, 263. Dular 2003, 266 ss, t. 88. Dular, Tecco Hvala 2007, 281. Szombathy 1899, 92 s. 


Kat. št.: 133 
Najdišce: Ajdov grob. Kraj: Svibno. TTN5: Trbovlje 43; GKY: 506007 - GKX: 100818. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Na zahodnem pobocju Jatne, kopastega hriba, ki se dviga južno od Povšetove kmetije, je v gozdu 16 m široka in 3 m visoka gomila (sl. 133/1). Na sredini ima globok vkop. 
Potek raziskav 
Gomila je bila odkrita pri topografskem pregledu leta 1993. 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 281. 


Kat. št.: 134 
Najdišce: Topliška skala. Kraj: Jagnjenica. TTN5: Trbovlje 45; GKY: 509170 - GKX: 102800. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Vzhodno od zaselka Studenice je tik ob cesti, ki pelje iz Radec proti Zagradu manjši skalnat previs, ki mu domacini pravijo Topliška skala (sl. 134/1). Na tem mestu, ki je zaradi kopanja peska precej spremenjeno, so okoli leta 1938 zadeli na skeleten grob, v katerem sta bili dve zapestnici in dve nanožnici. Ohranjena je le ena zapestnica, hrani jo PM Celje. 
Potek raziskav 
Najdišce je bilo dokumentirano pri terenskem pregledu leta 1993. 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 281. 


Kat. št.: 135 
Najdišce: Gradec. Kraj: Jagnjenica. TTN5: Trbovlje 45; GKY: 509550 - GKX: 102365. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: prazgodovina. 
Opis 
Severovzhodno od Jagnenice se iz doline Sopote dviga strm hrib, ki nosi ledinsko ime Gradec (sl. 134/1). Njegova pobocja so strma, le z juga se je moc nanj povzpeti po zložnejši poti, ki je na vrh speljana s tam-kajšnjega sedla. 
Ogled Gradca je pokazal, da naselje ni imelo skle­njenega oboda. Pravzaprav sploh ni bilo posebej utrjeno, le proti severu je na razmeroma strmem pobocju vidnih vec manjših teras (sl. 135/1). Gre torej za naselje na strmem, že po naravi dobro zavarovanem hribu, kjer so morali za poselitev izvesti obsežna terasiranja. 
Potek raziskav 
Naselje je bilo dokumentirano pri terenskem pregledu leta 1993. Pri obhodu so bili v useku poti na severnem pobocju Gradca najdeni fragmenti prazgo­dovinske keramike. 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 281. 


Kat. št.: 136 
Najdišce: Kržišce. Kraj: Jagnjenica. TTN5: Trbovlje 45; GKY: 510619 - GKX: 102533. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Na levem bregu Sopote je visoko v pobocju na manjšem grebenu ostanek 12 m široke in 1,5 m visoke prekopane gomile (sl. 136/1). 
Potek raziskav 
Gomilo je leta 1879 prekopal radeški gozdar Moriz Scheyer. V njej je odkril tri s kamni obdane niše, od katerih sta prvi dve vsebovali moški in ženski skelet s pridatki, tretja pa je bila prazna (sl. 136/2) - (Hochstetter 1879, 550 s; Scheyer 1881, 81 ss). 
Literatura Bolta 1975, Jagnjenica. – V: ANSL, 265 s. Dular, Tecco Hvala 2007, 281. Hochstetter 1979, 550 s. Scheyer 1881, 81 ss. 



Sl. 136/2: Kržišce nad Jagnjenico; tloris gomile in najdbe (po Scheyer 1881). 
Kat. št.: 137 
Najdišce: Kopališce. Kraj: Stari Dvor. TTN5: Trbovlje 45; GKY: 511250 - GKX: 102440. Tip najdišca: grobišce. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Najdišce se nahaja pri kopališkem bazenu na za­hodnem koncu Radec (sl. 137/1). 
Potek raziskav 
Ko so leta 1955 kopali temelje za kopališke kabine pri bazenu v Starem Dvoru, so na pobocju hriba našli bronaste zapestnice, ki jih je bilo po pripovedovanju naj­ditelja okoli deset. Ohranjeni sta dve (PM Celje). Zraven so bile najdene tudi kosti in fragmenti glinastih posod, zato moramo najdbo oznaciti kot ostanek unicenega groba iz starejše železne dobe (Vogrin 1985, 208). Ce je na tem mestu stala gomila, ali pa gre za ostanek planega grobišca, ni bilo vec mogoce dognati. 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 281. Vogrin, 1985, 208. 


Sl. 137/1: Kopališce pri Starem Dvoru; pozicija grobišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. 
Kat. št.: 138 
Najdišce: Sava. Kraj: Zidani most. TTN5: Trbovlje 37; GKY: 513622 - GKX: 104434. Tip najdišca: depo. Datacija: pozna bronasta doba. 
Opis 
Po podatku Balduina Sarie je bil pri železniških gradbenih delih v strugi Save pri Zidanem Mostu (sl. 138/1) najden depo (Saria 1942, 93). Predmeti, ki jih je hranil železniški inženir, so neznano kje. 
Literatura Bolta 1975, Zidani most. - V: ANSL, 266. Cerce, Šinkovec 1995, 232. Dular, Tecco Hvala 2007, 281. Saria 1942, 93. 


Sl. 138/1: Sava pri Zidanem Mostu (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. 
Kat. št.: 138A 
Najdišce: Mirt Kraj: Veliko Širje. TTN5: Trbovlje 37; GKY: 515786 - GKX: 106178. Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Najdišce leži v vasi na pobocju, ki se spušca k Savinji (sl. 138A/1). 
Potek raziskav 
Pri kopanju temeljev za hišo Veliko Širje 47 (parc. št. 1261/2 k. o. Širje) so našli lok bronaste colnicaste fibule, ki jo hrani najditelj Marjan Klemencic. 


Sl. 138A/1: Mirt v Velikem Širju; pozicija najdbe (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. 
Kat. št.: 139 
Najdišce: Starina. Kraj: Jelovo. TTN5: Trbovlje 36; GKY: 512882 - GKX:  103523. Tip najdišca: gomilno grobišce? (1 gomila). Datacija: neopredeljeno. 
Opis 
Na vzhodnem koncu ozkega grebena, ki se dviga severno od vasi Jelovo, je 8 m široka in 1,5 m visoka neprekopana gomila (sl. 139/1). 
Potek raziskav 
Gomila je bila odkrita pri terenskem pregledu leta 1993. 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 281. 


Kat. št.: 140 
Najdišce: Vranski hrib. Kraj: Jelovo. TTN5: Trbovlje 36; GKY: 513431 - GKX: 103090. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: prazgodovina. 
Opis 
Vranski hrib je markantna vzpetina, ki se dviga vzhodno od Jelovega (sl. 140/1). Ima tri vrhove, med katerimi se vlece razpotegnjeno sedlo. Naselje ni bilo obdano s sklenjenim obodom. Na njegovih pobocjih so vidne le terase, s katerimi so na razmeroma strmem terenu uredili poselitvene prostore. Na tlorisu naselja smo vrisali najbolj izrazite (sl. 140/2), detajlnejšo sliko nudi lidarski posnetek. 
Potek raziskav 
Naselje na hribu pri Radecah omenja Jernej Pecnik (Pecnik 1904, 133), dokumentirali pa smo ga pri teren­skem pregledu leta 1993. Za zdaj poznamo z Vranjega hriba le fragmente prazgodovinske loncenine, ki so najštevilnejši na sedlu, kjer se razteza dolga ozka njiva. Na najvišji terasi na pobocju vzhodnega vrha je bil naj-den trapezast obesek iz bronaste plocevine (detektorska najdba), ki ga hrani Narodni muzej Slovenije. 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 281 s, sl. 189. Pecnik 1904, 133. 



Sl. 140/2: Vranski hrib nad Jelovim; tloris naselja (po Dular, Tecco Hvala). M. = 1:2500. 
Kat. št.: 141 
Najdišce: Marof. Kraj: Dobrava. TTN5: Trbovlje 47; GKY: 514515 - GKX: 101357. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Zahodno od vasi Dobrava je na gozdnatem grebenu 10 m široka in 1 m visoka gomila (sl. 141/1). 
Potek raziskav 
Gomila je bila odkrita pri topografskem pregledu leta 1993. 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 281. 


Sl. 141/1: Marof pri Dobravi; pozicija gomile (osnova: TTN5 © GURS). M. 1:5000. 
Kat. št.: 142 
Najdišce: Dobrava. Kraj: Hotemež. TTN5: Trbovlje 47; GKY: 515090 GKX: 101190. Tip najdišca: gomilno grobišce (4 gomile). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Na ploskem, z gozdom porašcenem grebenu, ki se dviga zahodno od vasi Hotemež, je skupina štirih prekopanih gomil (sl. 142/1, 142/2). Mere: 
Gomila 1: premer 6 m, višina 0,5 m. Gomila 2: premer 6 m, višina 0,5 m. Gomila 3: premer 8 m, višina 1 m. Gomila 4: premer 8 m, višina 1 m. 
Potek raziskav 
Gomile pri vasi Hotemež omenja že Pecnik (vir 1; Pecnik 1904, 133). Kdo jih je kopal, ni znano. 
Arhivski vir 
(vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Ratschach und 
Sagor aus prähistorischer Zeit, 1889, 29 (Arhiv RS, 
fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). 

Literatura Bolta 1975, Hotemež. – V: ANSL, 265. Dular, Tecco Hvala 2007, 283, sl. 190. Pecnik, 1904, 133. 


Kat. št.: 143 
Najdišce: Krokarjev hrib. Kraj: Budna vas. TTN5: Mokronog 7; GKY: 514728 - GKX: 99106. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Na kopastem, z gozdom porašcenem hribu, ki se dviga med vasema Brunik in Budna vas, je 10 m široka in 1 m visoka neprekopana gomila (sl. 143/1). 
Potek raziskav 
Na Krokarjev hrib se najverjetneje nanašata Pecni­kovi omembi (vir 1; Pecnik 1904, 133), po katerih pa bi moralo biti na Bruniku vec gomil, medtem ko smo pri rekognosciranju tamkajšnje okolice našli le eno. 
Arhivski vir 
(vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Ratschach und Sagor aus prähistorischer Zeit, 1889, 34 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). 
Literatura Bolta 1975, Brunik. – V: ANSL, 265. Dular, Tecco Hvala 2007, 283. Pecnik 1904, 133. 


Kat. št.: 144 
Najdišce: Sv. Martin. Kraj: Kal pri Krmelju. TTN5: Mokronog 4; GKY: 508960 - GKX: 97380. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: prazgodovina. 
Opis 
Jugozahodno od vasi Kal je na koncu ozkega grebe-na, ki se koncuje z manjšim kucljem, podružnicna cerkev sv. Martina s pokopališcem (sl. 144/1). Sam kucelj, na katerem stoji cerkev, ne daje videza naselja. Greben je namrec ozek in strm, kar velja še posebej za njegovo južno in severno stran, kjer se pobocja naglo spustijo v bližnji grapi. Le dostop s severovzhoda je zložnejši, zato pripelje mimo nekdanje šole do pokopališca tudi sedanja pot. 
Od naselja se ni veliko ohranilo. Terase pod cerk­vijo na jugozahodnem pobocju so namrec recentne, saj nismo v tamkajšnjih krtinah našli nobenih najdb. Pac pa smo v izkopu za pocitniško hišico, ki stoji desno od vhoda na pokopališce, odkrili približno 0,5 m pod površjem precej kosov žlindre in fragmentov keramike (sl. 144/2). Prevladovala je sicer novodobna loncenina, vendar pa je bilo vmes tudi nekaj prazgodovinskih kosov. 
Potek raziskav 
Prazgodovinsko naselje pri sv. Martinu omenja že Pecnik (vir 1). Podatek v ANSL (Petru 1975, 253), ki omenja, sklicujoc se na Dežmana in Hochstetterja, pri Kalu gradišce, se ne nanaša na sv. Martina. Gre namrec za Kal nad Dolami pri Litiji (Deschmann, Hochstetter 1879, 34). 
Arhivski vir 
(vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Ratschach und 
Sagor aus prähistorischer Zeit, 1889, 32 (Arhiv RS, 
fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). 
Literatura 
Deschmann, Hochstetter 1879, 34. Dular, Tecco Hvala 2007, 283. Petru 1975, Kal. – V: ANSL, 253. 


Sl. 144/1: Sv. Martin v Kalu pri Krmelju; pozicija naselja (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:2500. Sl. 144/2: Sv. Martin v Kalu pri Krmelju; pogled na naselje s severa. Foto: Janez Dular (1993). 

Kat. št.: 145 Opis Najdišce: Pasjek. Na Pasjeku nad Podborštom (sl. 145/1) so na njivi Kraj: Podboršt. našli bronasto colnicasto fibulo in jo prinesli v Dolenjski TTN5: Mokronog 16; GKY: 511852 - GKX: 95615 muzej. 
(središce naselja). Tip najdišca: posamicna najdba. Literatura Datacija: starejša železna doba. Dular, Tecco Hvala 2007, 283. 

Sl. 145/1: Pasjek nad Podborštom; bližnja okolica vasi (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. 
Kat. št.: 146 
Najdišce: Videmska gorica. Kraj: Birna vas. TTN5: Mokronog 16; GKY: 513466 - GKX: 95723. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Na zahodni strani kopastega hribca, ki se dviga severno od zaselka Videm, je 9 m široka in 1 m visoka prekopana gomila (sl. 146/1). 
Potek raziskav 
Gomila na Videmski gorici je ena od dveh gomil, ki ju v okolici Šentjanža omenja Jernej Pecnik (vir 1). 
Morda so iz nje najdbe (velika colnicasta fibula in dve bronasti zapestnici), ki so omenjene v Mitt. der Centr. Comm. 3. F. 11, 1912, 282, vendar pod napacnim naj­dišcem Johannistal bei Treffen. Pri Trebnjem namrec ni kraja Šentjanž. 
Za drugo gomilo glej najdišce Takpav pri Birni vasi (kat. št. 147). 
Arhivski vir (vir 1) Pismi Pecnika Szombathyju z dne 21. 7. 1903 in 1. 12. 1903 (Fundaktenarchiv NHMW). 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 283. Petru 1975, Št. Janž. – V: ANSL, 253. 


Kat. št.: 147 
Najdišce: Takpav. Kraj: Birna vas. TTN5: Mokronog 17; GKY: 513794 - GKX: 95216. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Na severnem pobocju Takpava, ki se dviga južno od zaselka Gomila, je 14 m široka in 3 m visoka gomila. V sredini ima velik vkop (sl. 147/1). 
Potek raziskav 
Gomila na Takpavu je ena od dveh gomil, ki juv okolici Šentjanža omenja Jernej Pecnik (vir 1). Za drugo gomilo glej najdišce Videmska Gorica pri Birni vasi (kat. št. 146). 
Arhivski vir (vir 1) Pismi Pecnika Szombathyju z dne 21. 7. 1903 in 1. 12. 1903 (Fundaktenarchiv NHMW). 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 283. Petru 1975, Št. Janž. – V: ANSL, 253. 


Kat. št.: 148 
Najdišce: Hrib. Kraj: Novi Grad. TTN5: Mokronog 8; GKY: 517752 - GKY: 97725. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Vzhodno od vasi Novi Grad je ob cesti, ki pelje v Jablanico, 10 m široka in 1,5 m visoka gomila (sl. 148/1). 
Potek raziskav 
Gomile v okolici gradu Zgornji Erkenstein omenja že Jernej Pecnik, vendar pa pri tem ne navaja tocnejših najdišcnih podatkov (vir 1). Morda se nanašajo njegove notice prav na to gomilo, ki smo jo dokumentirali pri terenskem pregledu leta 1993. 
Arhivski vir (vir 1) Pisma Pecnika Szombathyju z dne 1. 10. 1904, 18. 
10. 1904, 30. 3. 1905 in 1. 4. 1905 (Fundaktenarchiv NHMW). 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 283. 


Kat. št.: 149 
Najdišce: Volcje jame. Kraj: Vrh pri Boštanju. TTN5: Mokronog 19; GKY: 519275 - GKX: 95463. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Zahodno od zaselka Reviše je na gozdnatem grebe-nu 11 m široka in 1,5 m visoka gomila. Na južni strani jo je delno poškodoval kolovoz (sl. 149/1). 
Potek raziskav 
Gomila je bila odkrita pri terenskem pregledu leta 1993. 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 283. 


Kat. št.: 150 
Najdišce: Velika dobrava. Kraj: Šmarcna. TTN5: Mokronog 9; GKY: 520115 - GKX: 99108. Tip najdišca: gomilno grobišce (46 gomil). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Jugovzhodno od Šmarcne se nad prostranim po­ljem dviga gozdnat greben, ki nosi ledinsko ime Velika dobrava. Na njegovem ploskem hrbtu je obsežna gomil­na nekropola, ki šteje 46 gomil (sl. 150/1). Raztezajo v razdalji vec kot 450 m in so razporejene v pet skupin (sl. 150/2). Najvecja je tista na skrajnem vzhodnem delu nekropole, medtem ko je v ostalih število gomil manjše (od dveh do osem). Mere: 
Gomila 1: premer 7 m, višina 0,7 m. Gomila 2: premer 9 m, višina 1 m. Gomila 3: premer 6 m, višina 0,5 m (domnevna). Gomila 4: premer 5 m, višina 0,5 m. Gomila 5: premer 5 m, višina 0,5 m. Gomila 6: premer 6 m, višina 0,5 m. Gomila 7: premer 5 m, višina 0,3 m (domnevna). Gomila 8: premer 6 m, višina 0,5 m. Gomila 9: premer 6 m, višina 0,5 m. 
Gomila 10: premer 6 m, višina 0,7 m. Gomila 11: premer 5 m, višina 0,5 m (domnevna). Gomila 12: premer 7 m, višina 0,7 m. Gomila 13: premer 8 m, višina 1 m. Gomila 14: premer 5 m, višina 0,3 m. Gomila 15: premer 6 m, višina 0,5 m. Gomila 16: premer 4,5 m, višina 0,5 m. Gomila 17: premer 6 m, višina 0,5 m. Gomila 18: premer 6 m, višina 0,5 m. Gomila 19: premer 6,5 m, višina 0,7 m. Gomila 20: premer 6 m, višina 0,5 m (vkop v sredini). Gomila 21: premer 6 m, višina 0,5 m (vkop v sredini). Gomila 22: premer 4 m, višina 0,3 m (domnevna). Gomila 23: premer 8 m, višina 1 m (jarek cez sredino). Gomila 24: premer 6 m, višina 0,5 m. Gomila 25: premer 7 m, višina 0,7 m (jarek cez sredino). Gomila 26: premer 12 m, višina 1,2 m (jarek cez sredino). Gomila 27: premer 5 m, višina 0,7 m (vkop v sredini). Gomila 28: premer 8 m, višina 0,7 m. Gomila 29: premer 5 m, višina 0,5 m. Gomila 30: premer 9 m, višina 1,5 m (jarek cez sredino). Gomila 31: premer 10 m, višina 1 m (jarek cez sredino). Gomila 32: premer 9 m, višina 1,5 m (jarek cez sredino). Gomila 33: premer 6 m, višina 0,3 m (odnešen vrh). Gomila 34: premer 5 m, višina 0,5 m (jarek cez sredino). Gomila 35: premer 4,5 m, višina 0,3 m. 


(jarek cez sredino). Gomila 40: premer 5 m, višina 0,5 m 
(jarek cez sredino). Gomila 41: premer 4,5 m, višina 0,3 m. Gomila 42: premer 5 m, višina 0,3 m. Gomila 43: premer 5 m, višina 0,3 m. Gomila 44: premer 5 m, višina 0,5 m. Gomila 45: premer 12 m, višina 2,5 m 
(jarek cez sredino). Gomila 46: premer 5 m, višina 0,3 m. 
Potek raziskav 
Gomilna nekropola na Veliki do-bravi pri Šmarcni je bila odkrita zgodaj (Hochstetter 1879, 550 s). Že leta 1879 je namrec Moriz Scheyer prekopal deset gomil, ki so bile vse v sklopu najvecje in najbolj vzhodno ležece sku-pine. Na tem prostoru je naštel skupaj dvanajst gomil, kar ustreza dejanskemu stanju, ce seveda upoštevamo dejstvo, da je videl le tiste, katerih nasutja so bila višja od enega metra (Scheyer 1881, 76 ss). Najdbe, ki so prispele v dunajski Naravoslovni muzej, je delno (vsebino gomile 1) objavil Mitja Guštin (Guštin 1974, 88). 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 283 s, sl. 191. Guštin 1974, 88. Hochstetter 1879, 550 s. Petru 1975, Šmarcna. – V: ANSL, 248. Scheyer 1881, 76 ss. 
Sl. 150/2: Velika dobrava pri Šmarcni; tloris gomilnega grobišca (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. 


Kat. št.: 151 
Najdišce: Gradec. Kraj: Razbor. TTN5: Trbovlje 50; GKY: 521324 - GKX: 102866. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: prazgodovina, poznoanticna doba. 
Opis 
Naselje je bilo postavljeno na greben Lisce, ki se proti zahodu spušca proti dolini reke Save (sl. 151/1). Vzpetina je bila že po naravi dobro zašcitena, z nje pa je odlicen razgled po savski dolini med Radecami in Boš­tanjem. Ker je bila tocka poseljena tudi v pozni antiki, je prazgodovinska osnova mocno spremenjena. Naselje so namrec zavarovali z obzidjem, ki je prekrilo starejše strukture (sl. 151/2). Površinske najdbe so skromne. 
Potek raziskav 
Naselje omenja Avguštin Stegenšek, ki je dal cez obzidje izkopati jarek do žive skale. Odkril je 140 cm visok in 50 cm debel zid, grajen iz drobnih kamnov. Med najdbami omenja razklan cekan divjega merjasca, vretence za prejo in nekaj kosti (Stegenšek 1909, 164). V naselju so bili najdeni tudi rimski novci, ki so prišli v graški muzej (Ciglenecki 1987a, 43). 

Literatura 
Ciglenecki 1987a, 43. Dular, Tecco Hvala 2007, 283. Stegenšek 1909, 164. 


Kat. št.: 152 
Najdišce: Hrib. Kraj: Apnenik pri Boštanju. TTN5: Mokronog 20; GKY: 520837 - GKX: 96805. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Jugovzhodno od zaselka Potovec, ki je del vasi Apnenik pri Boštanju, je na kopastem z gozdom pora­slem hribu prekopana gomila (sl. 152/1, 152/2). Premer 10 m, višina 1 m. 
Potek raziskav 
Gomilo je aprila 1904 raziskal Ignac Kušljan in najdbe z nacrtom poslal v Naravoslovni muzej na Dunaj (vir 1). Gradivo je objavil Mitja Guštin (Guštin 1974, 88). 
Arhivski vir (vir 1) Pismo Kušljana Szombathyju z dne 29. 4. 1904 (Fundaktenarchiv NHMW). 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 285. Guštin 1974, 88, t. 2. Petru 1975, Apnenik pri Boštanju. – V: ANSL,  247. 



Sl. 152/2: Hrib nad Apnenikom pri Boštanju; pogled na gomilo z jugovzhoda. Foto: Janez Dular (1992). 
Kat. št.: 153 
Najdišce: Gavge. Kraj: Boštanj. TTN5: Mokronog 20; GKY: 521630 - GKX: 96560. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Zahodno od boštanjskega pokopališca se dviga z gozdom porašcen greben, ki nosi ledinsko ime Gavge. Na njem je 14 m široka in 2 m visoka prekopana gomila (sl. 153/1, 153/2). 
Potek raziskav 
Kdo je gomilo raziskal ni znano. Mnenje Mitje Guština (Guštin 1974, 88), ki dopušca možnost, da je to gomila pri zaselku Klanec, ni povsem zanesljivo, saj smo uspeli veliko bliže kraja locirati še en tumulus (glej kat. št. 154). 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 285 Guštin 1974, 88. Petru 1975, Boštanj. - V: ANSL, 248. 



Sl. 153/2: Gavge nad Boštanjem; pogled na gomilo z jugovzhoda. Foto: Janez Dular (1992). 
Kat. št.: 154 
Najdišce: Zemljak. Kraj: Vrh pri Boštanju. TTN5: Mokronog 20; GKY: 521613 - GKX: 96092. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Severozahodno od zaselka Klanec, ki šteje le dve domaciji, je na pobocju pod cesto manjša gomila (sl. 154/1, 154/2). Premer 12 m, višina 1,5 m.  Gomila je na vrhu plosko odsekana, kar je znak, da je bila že prekopana. Domacini so vedeli povedati, da je bila vcasih bolje vidna, ko pa so pred nekaj leti krcili bližnji gozd, so jo z jugozahodne strani delno zasuli z zemljo in izruvanimi štori dreves. 
Potek raziskav 
Gomilo je aprila 1904 prekopal I. Kušljan, ki je narisal tudi njen nacrt. Najdbe je poslal v Naravoslovni muzej na Dunaj (vir 1). Objavil jih je Mitja Guštin, ven­dar z napacno lokacijo, saj je menil, da gre za gomilo na grebenu Gavge (glej kat. št. 153), ki pa leži 500 m severno od tu onkraj grape, po kateri vijuga potok Grahovica (Guštin 1974, 88). 
Arhivski vir (vir 1) Pismo Kušljana Szombathyju z dne 25. 4. 1904 (Fundaktenarchiv NHMW). 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 285. Guštin 1974, 88, t. 3. Petru 1975, Vrh pri Boštanju - Klanc. - V: ANSL, 248. 



Sl. 154/2: Zemljak nad Vrhom pri Boštanju; pogled na gomilo z jugovzhoda. Foto: Janez Dular (1993). 
Kat. št.: 155 
Najdišce: Šcit. Kraj: Dolenji Boštanj. TTN5: Mokronog 20; GKY: 522194 - GKX:  95641. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Šcit je ozek greben, ki se dviga nad sotocjem Mirne in potoka Grahovica. Na njegovem vrhu stoji 10 m široka in 1,5 m visoka prekopana gomila (sl. 155/1, 155/2). 
Potek raziskav 
Gomilo je leta 1905 raziskal Ignac Kušljan, ki je najdbe poslal v Naravoslovni muzej na Dunaj (vir 1). Objavil jih je Mitja Guštin (Guštin 1974, 89). 
Arhivski vir (vir 1) Pismo Kušljana Szombathyju z dne 26. 11. 1905 (Fundaktenarchiv NHMW). 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 285. Guštin 1974, 89, t. 6. 



Sl. 155/2: Šcit nad Dolenjim Boštanjem; pogled na gomilo z jugozahoda. Foto: Janez Dular (1992). 
Kat. št.: 156 
Najdišce: Gorenjceve groblje. Kraj: Dolenji Boštanj. TTN5: Krško 11; GKY: 522610 GKX: 95850. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Na terasi nad Dolenjim Boštanjem je stala go-mila, ki jo je marca 1911 prekopal Josip Mantuani za ljubljanski muzej (sl. 156/1, 156/2). Gomila je bila že pred izkopavanjem deformirana, po raziskovanju pa je bila v celoti razorana, tako da je danes na tem mestu vidna le še rahla vzpetina. Najdbe je prvi objavil Josip Mantuani (Mantuani 1913, 85 ss), kasneje pa še enkrat Mitja Guštin (Guštin 1974, 89). 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 285. Guštin 1974, 89, t. 7. Mantuani 1913, 85 ss. Petru 1975, Dolenji Boštanj. - V: ANSL, 248. 


Sl. 156/1: Gorenjceve groblje v Dolenjem Boštanju; pozicija gomile (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Sl. 156/2: Gorenjceve groblje v Dolenjem Boštanju; gomila pred izkopavanjem, pogled z juga (po Mantuani 2013). 


Sl. 156/3: Gorenjceve groblje v Dolenjem Boštanju; Josip Mantuani med izkopavanjem gomile (arhiv AO NMS). 
Kat. št.: 157 
Najdišce: Grmašca. Kraj: Lukovec. TTN5: Krško 11; GKY: 524388 - GKX: 95275. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Severozahodno od zaselka Mali Lukovec je na kopastem, z gozdom porašcenem vrhu ostanek popol­noma razkopane gomile. Premer 11 m, višina 1,5 m (sl. 157/1, 157/2). 
Potek raziskav 
Gomilo je aprila 1904 prekopal Jernej Pecnik, ki je najdbe poslal v dunajski Naravoslovni muzej (vir 1; vir 2). Objavil jih je Mitja Guštin (Guštin 1974, 89). Podatek v ANSL (Petru 1975, 248) je napacno prepisan, saj je iz virov razvidno, da je bila pri Malem Lukovcu raziskana le ena in ne štiri gomile. 
Arhivska vira (vir 1) Pisma Pecnika Szombathyju z dne 24. 4. 1904, 21. 
5. 1904 in 22. 5. 1904 (Fundaktenarchiv NHMW). 
(vir 2) Szombathy, Tagebuch, Büchel 35, str. 29 (Fund­aktenarchiv NHMW). 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 285. Guštin 1974, 89, t. 8-9. Pecnik 1904, 134. Petru 1975, Mali Lukovec. - V: ANSL, 248. 



Sl. 157/2: Grmašca pri Lukovcu; pogled na gomilo z juga. Foto: Janez Dular (1992). 
Kat. št.: 158 
Najdišce: Kržišce. Kraj: Lukovec. TTN5: Krško 21; GKY: 524192 - GKX: 93806. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Na pobocju gozdnatega grebena, ki se dviga južno od vasi Lukovec, je blizu razcepa poti, ki peljeta proti Gornjim Orlam in Poganki 10 m široka in 2 m visoka prekopana gomila (sl. 158/1, 158/2). 
Potek raziskav 
Gomilo je aprila 1904 prekopal Jernej Pecnik (vir 1; vir 2). Gradivo hrani Naravoslovni muzej na Dunaju, objavil ga je Mitja Guštin (Guštin 1974, 89 s). 
Arhivska vira (vir 1) Pisma Pecnika Szombathyju z dne 24. 4. 1904, 27. 
4. 1904 in 22. 5. 1904 (Fundaktenarchiv NHMW). 
(vir 2) Szombathy, Tagebuch, Büchel 35, str. 30 (Fund­aktenarchiv NHMW). 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 285. Guštin 1974, 89 s, t. 9. Pecnik 1904, 134. Petru 1975, Lukovec. - V: ANSL, 248. 



Sl. 158/2: Kržišce pri Lukovcu; pogled na gomilo severovzhoda. Foto: Janez Dular (1992). 
Kat. št.: 159 
Najdišce: Kosmatec. Kraj: Preska. TTN5: Krško 21; GKY: 522697 - GKX: 92965. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Na gozdnatem grebenu jugozahodno od Preske je tik ob cesti velika gomila. Mere: premer 22 m, višina 3 m (sl. 159/1, 159/2). 
Potek raziskav 
Gomilo je poleti (med majem in avgustom) 1904 prekopal Jernej Pecnik za dunajski Naravoslovni muzej. V njej je odkril 32 grobov, gradivo je objavil Mitja Guštin (Guštin 1974, 90 ss). 
Gomila se v virih razen pod ledino Kosmatec po­javlja tudi kot gomila IV (vir 1; vir 2) oziroma gomila pri Zlatem teletu (vir 1). 
Arhivska vira (vir 1) Pisma Pecnika Szombathyju z dne 21. 5. 1904, 22. 
5. 1904, 28. 7. 1904 in 3. 9. 1904 (Fundaktenarchiv NHMW). 
(vir 2) Szombathy, Tagebuch, Büchel 35, str. 31 (Fund­aktenarchiv NHMW). 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 285. Guštin 1974, 90 ss, t. 11: 8-9, t. 12-19. Pecnik 1904, 134. Petru 1975, Preska. - V: ANSL,  248. 



Sl. 159/2: Kosmatec pri Preski; pogled na gomilo z juga. Foto: Janez Dular (1992). 
Kat. št.: 160 
Najdišce: Kluški vrh. Kraj: Drušce. TTN5: Mokronog 30; GKY: 521435 - GKX: 92519. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Na gozdnatem grebenu jugozahodno od kote 527 m je tik ob cesti 10 m široka in 2 m visoka gomila (sl. 160/1, 160/2). Na vrhu ima velik polkrožen vkop. Kdo jo je nacel, ni znano. 
Potek raziskav 
Gomila je bila odkrita pri terenskem pregledu leta 1992. 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 285. 



Sl. 160/2: Kluški vrh pri Drušcah; pogled na gomilo s severovzhoda. Foto: Janez Dular (1992). 
Kat. št.: 161 
Najdišce: Škoporceva hosta. Kraj: Jeperjek. TTN5: Mokronog 39; GKY: 519221 - GKX: 90738. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Na kopastem hribu, ki se dviga severozahodno od Jeperjeka, je v gozdu 15 m široka in 1 m visoka gomila (sl. 161/1). Na obrobju ima sledove štirih plitvih vkopov. 
Potek raziskav 
Gomila je bila odkrita pri terenskem pregledu leta 1992. 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 285. 



Sl. 161/2: Škoporceva hosta pri Jeperjeku; pogled na gomilo s severovzhoda. Foto: Janez Dular (1992). 
Kat. št.: 162 
Najdišce: Gomila. Kraj: Slancji vrh. TTN5: Mokronog 39; GKY: 518560 - GKX: 90010. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Severovzhodno od Slancjega vrha je manjši kopast hrib (kota 488 m), na katerem je danes vodni zbiralnik (sl. 162/1). Domacini so vedeli povedati, da je prej tu stala gomila, ki pa so jo pri gradnji rezervoarja unicili. Morda je bila to gomila, ki jo je spomladi 1901 prekopal Jernej Pecnik in v njej odkril štiri grobove (vir 1; Rutar 1902, [43]; Pecnik 1904, 40; Mader 2018, 470 s). Najdbe je poslal v dunajski Naravoslovni muzej (vir 2); objavil jih je Janez Dular (Dular 2003, 264 s) 
Arhivska vira 
(vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 54 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). 
(vir 2) Pismo (seznam grobov) Pecnika Szombathyju z dne 16. 5. 1901 (Fundaktenarchiv NHMW). 
Literatura 
Dular 2003, 264 s, t. 86, t. 87: 1-4. Dular, Tecco Hvala 2007, 285. Mader 2018, 470 s. Pecnik 1904, 40. Petru 1975, Slancji vrh. - V: ANSL, 258. Rutar 1902, [43]. 


Sl. 162/1: Gomila pri Slancjem Vrhu; pozicija unicene gomile (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. 
Kat. št.: 163 
Najdišce: Gradec. Kraj: Otavnik. TTN5: Mokronog 40; GKY: 520250 - GKX: 89000. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: pozna bronasta doba, mlajša železna doba?, 
poznoanticna doba. 
Opis 
Gradec je podolgovat z gozdom porašcen greben, ki se severovzhodno od vasi Otavnik postopoma spušca od severozahoda proti jugovzhodu (sl. 163/1). 
Naselje je na severozahodu segalo do kopastega vrha, ki ima strma pobocja, zato je bilo s te strani že po naravi dobro zavarovano (sl. 163/2). Na jugovzhodu, kjer je dostop na vrh zložnejši, pa se je do današnjih dni ohranil manjši okop, pred katerim je bil izkopan jarek. Pred jarkom so zgradili še en precni okop. Nacin grad-nje takšnega obrambnega sistema, ki je bil postavljen na mestu, kjer je bil zaradi položnega terena dostop v naselje najlažji, kaže morda na poznoanticni cas. 
Naselje je bilo dolgo skoraj 300 m. Teren v notra­njosti se na najvišjem predelu najprej zravna, nato pa se v blagem naklonu spusti proti jugovzhodu. Ker je bilo na ozkem grebenu bolj malo prostora, so poselili tudi njegova pobocja. Natancen obhod Gradca je namrec pokazal, da je na severni in južni strani grebena vec manjših teras. Vecinoma so široke 2-3 m, kdaj so nastale, pa je težko reci. S sondiranjem smo namrec ugotovili, da je bil Gradec poseljen v prazgodovini in v pozni antiki. Zanimivo je tudi to, da ležijo tri terase na skrajnem jugovzhodnem koncu Gradca zunaj okopa, iz cesar lahko sklepamo, da z njim niso socasne. Seveda pa so to le domneve, ki bi jih razrešila le nacrtna izkopavanja. 
Na pobocjih Gradca je na površini precej frag-mentov keramike. Najvec smo jih našli v zemlji med koreninami prevrnjenih dreves, medtem, ko je bilo iskanje na površini, ki je prekrita z listjem, manj uspe­šno. Fragmenti pripadajo vecinoma ostenjem vecjih prazgodovinskih posod. 
Potek raziskav 
Naselje na Gradcu pod Otavnikom omenja Danilo Brešcak, vendar pod naseljem Zagrad (Brešcak 1990d, 160). Leta 1992 so sodelavci Inštituta za arheologijo v okviru projekta Utrjena prazgodovinska naselja na 


Dolenjskem na Gradcu izkopali dve sondi in ugotovili, Literatura da je bilo naselje obljudeno v pozni bronasti dobi in Brešcak 1990d, 160. pozni antiki. Obljudenost v casu bakrene dobe in mlajše Dular et al. 2000, 127 ss. železne dobe za zdaj ni zanesljivo dokazana (Dular et Dular, Tecco Hvala 2007, 285 s, sl. 192. al. 2000, 128 s). 

Sl. 163/2: Gradec pod Otavnikom; tloris naselja (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. 
Kat. št.: 164 
Najdišce: Mlake. Kraj: Sv. Primož. TTN5: Krško 21; GKY: 523660 - GKX: 91870. Tip najdišca: gomilno grobišce (3 gomile). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Na kopastem grebenu, ki se vlece zahodno od vasi in nosi ime Mlake, je 12 m široka in 2,5 m visoka lepo ohranjena gomila. 60 m vzhodno od nje sta nekoliko višje na grebenu še dve manjši domnevni gomili. Obe merita v premeru 5 m, visoki pa sta 0,5 m (sl. 164/1). 
Potek raziskav Gomile je zabeležil Jernej Pecnik (vir 1). 
Arhivski vir 
(vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 56 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 286. Truhlar 1975, Sv. Primož. – V: ANSL, 258. 


Kat. št.: 165 
Najdišce: Gorenja hosta. Kraj: Gornje Orle. TTN5: Krško 22; GKY: 525196 - GKX: 93237. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Na kopastem hribu severozahodno od Gornjih Orel  je v gozdu 11 m široka in 1 m visoka neprekopana gomila (sl. 165/1). Na severovzhodni strani jo je delno nacela kolovozna pot. 
Potek raziskav 
Gomila je bila odkrita pri terenskem pregledu leta 1992. 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 286. 


Kat. št.: 166 
Najdišce: Bucni vrh. Kraj: Gornje Orle. TTN5: Krško 22; GKY: 526025 - GKX: 93434. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Na skrajnem jugozahodnem koncu grebena, ki nosi ledinsko ime Bucni vrh, je velika prekopana gomila. Mere: premer 12 m, višina 2 m (sl. 166/1). Raziskal jo je aprila in maja 1904 Jernej Pecnik (vir 1). Gradivo, ki je prišlo v dunajski Naravoslovni muzej, je objavil Mitja Guštin (Guštin 1974, 90). V ANSL je najdišce napacno zavedeno pod naselje Dolnje Orle (Petru 1975, 258). 
Arhivski viri (vir 1) Pisma Pecnika Szombathyju z dne 27. 4. 1904, 
28. 4. 1904, 30. 4. 1904, 5. 5. 1904 in 22. 5. 1904 (Fundaktenarchiv NHMW). 
(vir 2) Szombathy, Tagebuch, Büchel 35, str. 30 (Fund­aktenarchiv NHMW). 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 286. Guštin 1974, 90, t. 10, 11 in 14: 5. Pecnik IMK 1904, 134. Petru 1975, Dolnje Orle. V: ANSL, 258. 


Kat. št.: 166A 
Najdišce: Javorje. Kraj: Dolnje Impolje. TTN5: Krško 22; GKY: 525333 - GKX: 91576. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Južno od vasi Dolnje Impolje je na grebenu, ki se dviga onkraj Impoljskega potoka 12 m široka in 1 m visoka gomila (sl. 166A/1). Na temenu ima vkop. 
Potek raziskav 
Gomila je bila odkrita pri terenskem pregledu leta 2019. 


Sl. 166A/1: Javorje pri Dolnjih Impoljah; pozicija gomile (osnova: TTN5 © GURS). M. 1:5000. Sl. 166A/2: Javorje pri Dolnjih Impoljah; pogled na gomilo z juga. Foto: Janez Dular (2019). 

Kat. št.: 167 
Najdišce: Zakljuci. Kraj: Velika Hubajnica. TTN5: Krško 31; GKY: 524623 - GKX: 90962. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Na ledini Zakljuci vzhodno od Velike Hubajnice je pod cesto prekopana gomila (sl. 167/1, 167/2). V preme­ru meri 18 m, visoka pa je 2 m. Avgusta 1883 jo je pre­kopal F. Schulz in v njej našel vec razbitih posod in slabo ohranjenih železnih sulicnih osti (vir 1; Deschmann 1884b, 380 in 383). Najdbe so prišle v Deželni muzej. 
Nedalec stran, vendar na drugi strani ceste je na gozdnatem grebenu druga gomila, ki pa je z razliko od prve manjša in nedotaknjena. Mere: premer 8 m, višina 0,5 m. Na ledinah Gomila in Lopata, kjer Dežman prav tako omenja gomile (o. c. 380), nismo našli nic. 
Arhivski vir (vir 1) Schulz, Bericht über die prähistorischen Ausgra­bungen in Unterkrain 1883 (arhiv NMS). 
Literatura 
Deschmann 1884b, 380 in 383. Dular, Tecco Hvala 2007, 286. 



Sl. 167/2: Zakljuci pri Veliki Hubajnici; pogled na gomilo 1 s severa. Foto: Janez Dular (1992). 
Kat. št.: 168 
Najdišce: Raguše. Kraj: Osredek pri Hubajnici. TTN5: Krško 22, Krško 32; GKY: 525248 - 
GKX: 90988. Tip najdišca: gomilno grobišce (33 gomil). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Na gozdnatem grebenu tik nad cesto iz Zavratca proti Veliki Hubajnici je strnjena skupina gomil (sl. 168/1, 168/2). Veliko je nacetih, ena nedotaknjena leži 300 m stran od glavne skupine na skrajnem vzhodnem koncu grebena (gomila št. 33). Mere: 
Gomila 1: premer 8 m, višina 1,5 m. Gomila 2: premer 6 m, višina 1 m (vkop). Gomila 3: premer 6 m, višina 1 m (vkop). Gomila 4: premer 10 m, višina 1,5 m (prekopana). Gomila 5: premer 10 m, višina 2 m (prekopana do 
polovice). Gomila 6: premer 6 m, višina 1,5 m (vkop). Gomila 7: premer 6 m, višina 1,5 m. Gomila 8: premer 8 m, višina 1 m. Gomila 9: premer 5 m, višina 0,5 m (domnevna). Gomila 10: premer 6 m, višina 0,7 m. 




Gomila 11: premer 6 m, višina 0,7 m. Gomila 12: premer 10 m, višina 0,5 m. Gomila 13: premer 12 m, višina 1,5 m (dva vkopa). Gomila 14: premer 10 m, višina 0,7 m. Gomila 15: premer 5 m, višina 0,5 m. Gomila 16: premer 6 m, višina 0,5 m. Gomila 17: premer 5 m, višina 0,5 m. 


Gomila 18: premer 6 m, višina 0,7 m. Gomila 19: premer 10 m, višina 0,5 m. Gomila 20: premer 6 m, višina 1 m (vkop). Gomila 21: premer 8 m, višina 2,5 m. Gomila 22: premer 6 m, višina 0,7 m (vkop). Gomila 23: premer 8 m, višina 2 m. Gomila 24: premer 7 m, višina 1 m (vkop). Gomila 25: premer 8 m, višina 1,5 m. Gomila 26: premer 8 m, višina 1 m. Gomila 27: premer 6 m, višina 1 m. Gomila 28: premer 6 m, višina 1 m. Gomila 29: premer 14 m, višina 2 m (vkop). Gomila 30: premer 8 m, višina 2 m (vkop). Gomila 31: premer 13 m, višina 2,5 m (prekopana). Gomila 32: premer 8 m, višina 1 m. Gomila 33: premer 12 m, višina 1 m. 
Potek raziskav 
Gomilno grobišce v Ragušah je v avgustu 1883 od­kril Dragotin Dežman, ko sta s Ferdinandom Schulzem rekognoscirala okolico Rovišca in Studenca (Deschmann 1884b, 379, 382 s). Ob tej priliki je Schulz na Ragušah prekopal tri in nacel cetrto gomilo, potem pa je moral zaradi nasprotovanja lastnika z delom koncati. O izko­pavanju obstaja originalno Schulzevo porocilo (vir 1). Najdbe, ki so prispele v Deželni muzej so bile inventa­rizirane pod kraj Rovišce in jih ni vec mogoce identifi­cirati. Izjema je posoda, okrašena z volutami iz gomile 2 - prim. Deschmann 1884, 382, T. 1: 6 - (sl. 168/3). 

Arhivski viri 
(vir 1) Schulz, Bericht über die prähistorischen Ausgra­bungen in Unterkrain 1883 (arhiv NMS). 
Literatura 
Deschmann 1884b, 379 in 382 s. Dular, Tecco Hvala 2007, 286 s, sl. 193. Šašel 1975, Mala Hubajnica. – V: ANSL, 258. 


Sl. 168/4: Raguše pri Osredku pri Hubajnici; pogled na gomilo 31 z zahoda. Foto: Janez Dular (2019). 
Kat. št.: 169 
Najdišce: Jesihova hiša. Kraj: Mala Hubajnica. TTN5: Krško 31; GKY: 523690 - GKX: 90410. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
V zaselku Dolge, ki je del Male Hubajnice, so v petdesetih letih dvajsetega stoletja pri kopanju temeljev za klet hiše (Mala Hubajnica št. 10) naleteli na brona­ste zapestnice in valjast obesek na verižici. Najdbe so prispele v Posavski muzej v Brežice (Stare 1958-1959b, 326). Hiša stoji namrec na 12 m široki in približno 1,5 m visoki gomili (sl. 169/1, 169/2). 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 286. Stare 1958-1959b, 326, t. 9: 9-16. Šašel 1975, Mala Hubajnica. – V: ANSL, 258. 


Sl. 169/1: Jesihova hiša v Mali Hubajnici; pozicija gomile (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Sl. 169/2: Jesihova hiša v Mali Hubajnici; pogled na gomilo s severovzhoda. Foto: Janez Dular (1992). 

Kat. št.: 170 
Najdišce: Boben hrib. Kraj: Zavratec. TTN5: Krško 32; GKY: 526450 - GKX: 90690. Tip najdišca: gomilno grobišce (3 gomile). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Na gozdnatem grebenu, ki se dviga zahodno od vasi Zavratec so tri  med seboj dokaj oddaljene gomile (sl. 170/1). Mere: Gomila 1: premer 12 m, višina 2 m (na temenu je vkop). Gomila 2: premer 12 m, višina 0,70 m (sl. 170/2). Gomila 3: premer 10 m, višina 1 m (sl. 170/3). 
Potek raziskav 
Gomile omenja že Dežman, vendar brez natancnih lokacij (Deschmann 1884b, 380). 
Literatura 
Deschmann 1884b, 380. Dular, Tecco Hvala 2007, 286. Petru 1975, Zavratec. – V: ANSL, 258. 



Sl. 170/2: Boben hrib nad Zavratcem; pogled na gomilo 2 z vzhoda. Foto: Janez Dular (1992). 

Sl. 170/3: Boben hrib nad Zavratcem; pogled na gomilo 3 s severovzhoda. Foto: Janez Dular (1992). 
Kat. št.: 171 
Najdišce: Ticnica. Kraj: Studenec. TTN5: Krško 23; GKY: 527439 - GKX: 91378. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Ticnica je kopast, z gozdom porašcen vrh, ki leži južno od vasi Studenec (sl. 171/1) . Dežman ga ime­nuje tudi Jigrišce (Deschmann 1888, 55), medtem ko uporabljajo domacini zanj ime Krvava luža. Pobocja hriba niso strma, zato je dostop razmeroma lahek. To velja še posebej za severno in zahodno stran, po kateri je speljana asfaltirana cesta. 
Naselje je razmeroma dobro ohranjeno (sl. 171/2). Ima namrec sklenjen obod, ki mu lahko sledimo po robu široke terase, pod katero se pricenja strmo pobocje. Na-klon je izrazit zlasti na severni in vzhodni strani hriba, medtem ko so zahodna pobocja položnejša. Na skrajnem južnem delu gradišca se je ohranil rahel okop, ki pa ni daljši od 50 metrov (sl. 171/3). Na mestu, kjer pripelje v naselje cesta, je bilo ob gradnji presekano in uniceno obzidje. V profilu je bilo še videti nekaj kamnov. Not-ranjost naselja je skoraj ravna. Teren se namrec komaj opazno dviga proti najvišji tocki, kjer stoji lovski dom (sl. 171/4). Kje je bil vhod v naselje ni znano, saj v obodu ni opaziti vrzeli. 

Sl. 171/2: Ticnica pri Studencu; tloris naselja (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. 1:2500. 



Sl. 171/3: Ticnica pri Studencu; južni rob naselja, pogled s severovzhoda. Foto: Janez Dular (1992). 

Sl. 171/4: Ticnica pri Studencu; vzhodni rob naselja, pogled z juga. Foto: Janez Dular (1992). 
Najbližja nekropola (Gomile pri Rovišcu – kat. št. 
172)leži jugovzhodno od naselja in šteje osemintrideset gomil (sl. 171/5). Glede na oddaljenost, ki znaša nekaj vec kot 1 km, bi sodile k naselju tudi tri osamljene go-mile na grebenu Boben hrib (kat. št. 170) zahodno od Zavratca. Pripadnost še bolj zahodno ležecih grobišc (Zakljuci - kat. št. 167, Raguše - kat. št. 168 in Jesihova hiša - kat. št. 169) je manj zanesljiva. Morda so sodila k še neodkritim neutrjenim naseljem.  
Potek raziskav 
Naselje na Ticnici je bilo odkrito avgusta 1883, ko sta Dragotin Dežman in Ferdinand Schulz rekognosci­rala okolico Studenca, Hubajnice in Rovišc (Deschmann 1884b, 378 ss). Ob tej priliki sta izdelala skico, na ka­terega sta vrisala pozicijo naselja in okoliških grobišc (sl. 171/6) - (vir 1, Mader 2018, 413, Abb. 1). 
V osemdesetih letih dvajsetega stoletja so sodelavci Pokrajinskega muzeja in Zavoda za spomeniško varstvo iz Celja na južnem koncu naselja izkopali manjšo son-do, ki je bila ob našem terenskem pregledu leta 1992 še vidna. Rezultati tega posega niso bili objavljeni. 
Arhivski vir (vir 1) Schulz, Prähistorische Nachgrabungen in Krain im Jahre 1884 (Fundaktenarchiv NHMW). 
Literatura 
Deschmann 1884b, 378 ss. Deschmann 1888, 55. Dular, Tecco Hvala 2007, 287, sl. 194. Mader 2018, 413, Abb. 1. Pecnik 1904, 191. Šašel 1975, Rovišce. – V: ANSL, 258. 



Sl. 171/6: Skica najdišc v okolici Studenca (po Mader 2018). 
Kat. št.: 172 
Najdišce: Gomile. Kraj: Rovišce. TTN5: Krško 33; GKY: 527835 - GKX: 90779. Tip najdišca: gomilno grobišce (38 gomil). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Gomilno grobišce leži severno od vasi in sicer ob cesti, ki pelje proti Hudem Brezju (sl. 172/1). Na rahlo dvignjenem zemljišcu, ki ga z vzhoda omejuje cesta, na severu  pa kolovoz, je danes vidnih skoraj 40 gomil. Tocnega števila namrec ni vec mogoce ugotoviti, saj je teren mestoma tako razrit, da ni jasno ali gre za raz­iskane gomile, ali pa so na teh prostorih kopali zemljo (sl. 172/2). Mere: 
Gomila 1: premer 6 m, višina 0,5 m (polovica unicena). Gomila 2: premer 10 m, višina 1 m (prekopana). Gomila 3: premer 6 m, višina 0,5 m. Gomila 4: premer 6 m, višina 0,5 m. Gomila 5: premer 6 m, višina 0,3 m. Gomila 6: premer 10 m, višina 1 m (prekopana). Gomila 7: premer 9 m, višina 1 m (prekopana). Gomila 8: premer 6 m, višina 0,5 m. Gomila 9: premer 6 m, višina 0,5 m (prekopana). Gomila 10: premer 6 m, višina 0,5 m (prekopana). 
Gomila 11: premer 6 m, višina 0,5 m. Gomila 12: premer 14 m, višina 1 m (prekopana). Gomila 13: premer 12 m, višina 2 m (prekopana). Gomila 14: premer 6 m, višina 0,5 m. Gomila 15: premer 7 m, višina 0,7 m. Gomila 16: premer 7 m, višina 0,5 m. Gomila 17: premer 8 m, višina 0,7 m. Gomila 18: premer 7 m, višina 1 m. Gomila 19: premer 6 m, višina 0,7 m. Gomila 20: premer 6 m, višina 0,5 m (domnevna). Gomila 21: premer 12 m, višina 1 m (prekopana). Gomila 22: premer 6 m, višina 0,5 m. Gomila 23: premer 6 m, višina 0,5 m. Gomila 24: premer 6 m, višina 0,7 m. Gomila 25: premer 6 m, višina 0,5 m. Gomila 26: premer 12 m, višina 0,5 m (razorana). Gomila 27: premer 10 m, višina 0,7 m (razorana). Gomila 28: premer 15 m, višina 1,5 m (razorana). Gomila 29: premer 8 m, višina 0,5 m (razorana). Gomila 30: premer 9 m, višina 0,7 m (velik vkop v 
sredini). Gomila 31: premer 12 m, višina 0,5 m (razorana). Gomila 32: premer 8 m, višina 1 m (polovica unicena). Gomila 33: premer 10 m, višina 1,5 m (velik vkop v 
sredini). Gomila 34: premer 6 m, višina 1 m. Gomila 35: premer 12 m, višina 1,5 m (vkop v sredini). 


Gomila 36: premer 6 m, višina 0,3 m (domnevna). Gomila 37: premer 22 m x 19 m, višina 2,5 m (sledovi 
kopanja). Gomila 38: premer 9 m, višina 1,2 m (vkop v sredini in 
polovica unicena). 
Potek raziskav 
Grobišce pri Rovišcu je bilo odkrito poleti 1883, ko so stekle tudi prve raziskave. Delo je vodil Ferdinand Schulz, ki je avgusta in septembra prekopal osem gomil: šest za ljubljanski Deželni muzej in dve z denarjem Prazgodovinske komisije (Mader 2018, 412 ss). O tem raziskovanju imamo ohranjeni originalni Schulzevi porocili (vir 1; vir 2) in kratek Dežmanov clanek s Hochstetterjevim dodatkom (Deschmann 1884b, 383 ss; Hochstetter 1884, 386). Ob tem naj povemo še to, da je Schulz v svojih porocilih gomile tekoce številcil, ne glede na to, za katero ustanovo je kopal. Tako je prišlo gradivo iz gomil 1-5 in 7 v Ljubljano, najdbe iz gomil 6 in 8 pa na Dunaj. Za Prazgodovinsko komisijo je prekopal tudi gomilo 9, ki pa ni bila v sklopu nekropole pri Rovišcu ampak pri 2,5 km oddaljeni vasi Brezovo (glej kat. št. 176). Da bi bila zmeda še vecja, so kasneje v Naravoslovnem muzeju gomile preštevilcili in jim dali oznake Tumulus 1-3. 
Z izkopavanji so nadaljevali tudi naslednje leto. Schulz je znova kopal za obe ustanovi. Gradivo iz petih gomil je prispelo v dunajski Naravoslovni muzej (vir 3), najdbe iz sedmih pa v ljubljanski Deželni muzej (vir 4). Skupaj je torej Schulz raziskal 20 gomil. Zelo verjetno je pri Rovišcu leta 1884 kopal tudi Jernej Pecnik, vendar pa o njegovem delovanju razen posrednih omemb v pismih, ki jih je Schulz pisal Dežmanu (vir 5) in notice v Izvestjih muzejskega društva, nimamo drugih porocil (Pecnik 1904, 191). 
Najdbe, ki jih hrani Narodni muzej v Ljubljani in so bile po tipološkem principu inventarizirane pod kraj Ro­višce, je objavila Vida Stare, gradivo iz Naravoslovnega muzeja na Dunaju pa Janez Dular (Stare V. 1962-1963, 435 ss; Dular 2003, 240 ss). 
Arhivski viri (vir 1) Schulz, Bericht über die prähistorischen Ausgra­bungen in Unterkrain 1883 (Arhiv NMS). 
(vir 2) Schulz, Bericht über die prähistorischen Aus­grabungen in Unterkrain 1883 (Fundaktenarchiv NHMW). 
(vir 3) Schulz, Prähistorische Nachgrabungen in Krain im Jahre 1884 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 4) Pismo Schulza Hochstetterju z dne 8. 7. 1884 
(Fundaktenarchiv NHMW). Vir 5) Pismo Schulza Dežmanu z dne 24. 6. 1884 (Arhiv NMS). 
Literatura 
Deschmann 1884b, 383 ss. Deschmann 1888, 55 s. Dular 2003, 240 ss, t. 63-80. Dular, Tecco Hvala 2007, 287 s, sl. 195. Hochstetter 1884, 386 ss. Mader 2018, 412 ss. Pecnik 1904, 191. Stare V. 1962-1963, 435 ss. Šašel 1975, Rovišce. - V: ANSL, 258. 


Kat. št.: 173 
Najdišce: Kocnik. Kraj: Segonje. TTN5: Mokronog 50; GKY: 522104 - GKX: 87929. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: pozna bronasta doba. 
Opis 
Kocnik je kopast vrh, ki se dviga severno od vasi Segonje. Njegova pobocja so strma, kar velja še posebej za severno in vzhodno stran, medtem ko je dostop z juga in zlasti zahoda bolj ugoden. Na zahodni strani se vrh raztegne v plošcat greben, ki se postopoma spusti v grapo Dolskega potoka (sl. 173/1). 
Kocnik ima razmeroma jasen obod (sl. 173/2). Na jugozahodni strani mu lahko sledimo po robu ježe (višina do 2-3 m), za katero je nastala široka, nekoliko nagnjena terasa. Na skrajnem severozahodnem vogalu naselja preide terasa v velik oddvojni okop, ki je bil nasut zato, ker je s te strani po ploskem grebenu na Kocnik naj­lažji dostop. Ker ima okop obliko velike razpotegnjene gomile (sl. 173/3), so domacini v preteklosti vanj izkopali vec lukenj, mislec, da je v njem zakopano zlato tele. 
Na severni strani je naselje zamejeno z robom, pod katerim se pricenja strmo pobocje. Nekoliko proble­maticen postane obod na vzhodu. Na tem predelu se namrec glavna terasa postopoma iztece v pobocje, nekoliko nižje pa se pojavi nova. Vse kaže, da  je bil ta predel Kocnika v preteklosti preoblikovan, zato lahko naselje zamejimo le približno. 
Notranjost je prostrana in se blago spušca z najviš­jega predela na vse strani. Kje je bil vhod, ni znano, saj ni v obstojecem obodu nobene vrzeli. Dostop na Kocnik je najlažji po grebenu z zahoda oziroma preko pobocja iz vasi Segonje. 
Potek raziskav 
Naselje na Kocniku je bilo odkrito pri terenskem pregledu leta 1992. Istega leta je ekipa Inštituta za arheo­logijo v okviru projekta Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem na jugozahodnem delu oboda izkopala sondo in ugotovila, da je bil Kocnik poseljen v pozni bronasti dobi. Bil tudi utrjen, saj so bili ugotovljeni ostanki obodnega sistema, narejenega s kombinacijo lesene konstrukcije in ilovnatega nasutja (Dular et al. 2000. 124 ss). 
Literatura 
Dular et al. 2000. 124 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 287 s, sl. 196. 



Sl. 173/2: Kocnik nad Segonjami; tloris naselja (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. 1:2500. 


Sl. 173/3: Kocnik nad Segonjami; pogled na oddvojni okop z jugovzhoda. Foto: Janez Dular (2000). 
Kat. št.: 174 
Najdišce: Lapor. Kraj: Bucka. TTN5: Krško 41; GKY: 523620 - GKX: 87889. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Zahodno od zaselka Okic se dviga kopast, z goz­dom porašcen hrib Lapor. Na njem je 7 m široka in 0,5 m visoka neprekopana gomila (sl. 174/1). 
Potek raziskav 
Gomila je bila odkrita pri terenskem pregledu leta 1992. 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 287. 


Kat. št.: 175 
Najdišce: Legarje. Kraj: Gorenje Radulje. TTN5: Krško 32; GKY: 525237 - KGX: 88709. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba? 
Opis 
Na grebenu, ki se dviga severozahodno od vasi Gorenje Radulje, je v gozdu 7 x 10 m široka in 0,7 m vi-soka neprekopana gomila (sl. 175/1). Ker je njena oblika nekoliko razvlecena, jo lahko oznacimo kot domnevno. 
Potek raziskav 
Gomila je bila odkrita pri terenskem pregledu leta 1992. 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 287. 


Kat. št.: 176 
Najdišce: Bukovje. Kraj: Brezovo. TTN5: Krško 32; GKY: 526548 - GKX: 88949. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Na zahodnem delu kopastega, z gozdom poraslega hriba, ki se dviga južno od vasi Brezovo sta dve gomili (sl. 176/1). Mere: 
Gomila 1: premer 20 m, višina 2 m (prekopana). Gomila 2: premer 14 m, višina 1 m. 
Potek raziskav 
Vecjo gomilo (sl. 176/2) - kot lastnik zemljišca se omenja Jože Kralj - je septembra 1883 prekopal Fer­dinand Schulz za Prazgodovinsko komisijo dunajske Akademije znanosti (Hochstetter 1884, 392; Mader 2018, 415 ss, Abb. 6). V Schulzevem porocilu (vir 1) nosi številko 9, medtem ko je bila v inventarno knjigo Na-ravoslovnega muzeja - tja so prispele najdbe - vpisana kot tumulus 3. To je bila namrec tretja v letu 1883 za to ustanovo raziskana gomila. Prvi dve sta bili z najdišca Gomile pri Rovišcu - kat. št. 172. Najdbe je objavil Janez Dular (Dular 2003, 283 ss). 
Arhivski vir 
(vir 1) Schulz, Bericht über die prähistorischen Aus­grabungen in Unterkrain 1883 (Fundaktenarchiv NHMW). 
Literatura 
Dular 2003, 238 ss, t. 62. Dular, Tecco Hvala 2007, 289. Mader 2018, 415 ss, Abb. 6. Hochstetter 1884, 392. Pecnik 1904, 191. Petru 1975, Brezovo. - V: ANSL, 257. 



Sl. 176/2: Bukovje pri Brezovem; pogled na gomilo 1 z z jugovzhoda. Foto: Janez Dular (1992). 
Kat. št.: 177 
Najdišce: Mlakarjeva hosta. Kraj: Koritnica. TTN5: Krško 33; GKY: 528315 - GKX: 89170. Tip najdišca: gomilno grobišce (4 gomile). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
V Koritnici je na manjšem grebenu tik nad cesto Ra-ka - Rovišce skupina štirih gomil (sl. 177/1, 177/2). Mere: 
Gomila 1: premer 11 m, višina 1,5 m (delno odnešena). Gomila 2: premer 11 m, višina 1,5 m (prekopana). Gomila 3: premer 9 m, višina 1,5 m. Gomila 4: premer 13 m, višina 1,5 m (sl. 177/3 - pre­
kopana). 
Potek raziskav 
Eno od gomil (ni jasno katero) je julija 1884 pre­kopal Ferdinand Schulz za Prazgodovinsko komisijo dunajske Akademije znanosti. Po njegovih podatkih je bila 20 korakov široka in 170 cm visoka, v porocilu pa jo je oznacil s številko 6. V njej je našel fibulo, obrocek in dve posodi (vir 1; Mader 2018, 421 s, Abb. 12). Kam so prispele najdbe, ni znano. 

Arhivski vir 
(vir 1) Schulz, Bericht über die prähistorischen Aus­grabungen in Unterkrain 1884 (Fundaktenarchiv NHMW). 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 289, sl. 192. Mader 2018, 421 s, Abb. 12. Petru 1975, Koritnica. – V: ANSL, 257. 



Sl. 177/3: Mlakarjeva hosta v Koritnici; pogled na gomilo 4 s severa. Foto: Janez Dular (1992). 
Kat. št.: 178 
Najdišce: Obrceva hosta. Kraj: Brezje pri Raki. TTN5: Krško 43; GKY: 527240 - GKX: 87210. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Na gozdnatem grebenu, ki se vlece južno od ceste Brezje pri Raki - Dolenje Radulje, je 8 m široka in 1 m visoka gomila (sl. 178/1). Na temenu ima sled manjšega vkopa. 
Potek raziskav 
Gomila je bila odkrita pri terenskem pregledu leta 1992. 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 289. 


Kat. št.: 179 
Najdišce: Jermena. Kraj: Brezje pri Raki. TTN5: Krško 43; GKY: 527853 - GKX: 87226. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Na gozdnatem grebenu severno od Brezij pri Raki je 16 m široka in 1,5 m visoka gomila (sl. 179/1). Na temenu so vidni sledovi vkopov. 
Potek raziskav 
Gomila je bila odkrita pri terenskem pregledu leta 1992. 
Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 289. 


Kat. št.: 180 
Najdišce: Vinji vrh. Kraj: Raka. TTN5: Krško 43; GKY: 529130 - GKX: 87800. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: prazgodovina. 
Opis 
Severozahodno od Rake se dviga kopast hrib, ki nosi ime Vinji vrh. Na njem sta dve domaciji, s pripa­dajocimi njivami in sadovnjaki, na prisojnih legah pa raste vinska trta. Hrib ima dokaj strma pobocja, le z jugovzhoda je po položnem grebenu dostop nekoliko lažji (sl. 180/1). 
Oblika naselja je bila prilagojena konfiguraciji terena (sl. 180/2). Na vzhodni strani je obod jasen, saj se za njim širi nekoliko nagnjena terasa. Unicen je bil le na krajšem odseku, vendar pa je še mogoce ugotoviti, kod je potekal. Na skrajni severni strani obroblja obod ploski pomol, nato pa se naglo zasuce proti jugozahodu in v širokem loku precka celotno severno pobocje. Rob naselja je ves cas odlicno ohranjen, izjema je le mesto, kjer je nasip prebila nova dovozna pot. V casu ogleda (september 1993) je bila v profilu svežega izkopa še vidna kamnita struktura zidu (sl. 180/3). Južno stran naselja je težje zamejiti, saj so v preteklosti z rigolanjem za vinograde unicili nasipe. Obod je najverjetneje potekal vzdolž sedanje poti oziroma gospodarskih poslopij, saj se teren takoj za stavbami naglo prevesi v dolino. 
V notranjosti naselja je bilo za poselitev dovolj ugodnega prostora. To velja tako za vrh kot tudi širok terasast predel, ki se od najvišje tocke postopoma spušca proti severovzhodu. Najvec površinskih najdb (keramike in ilovnatega ometa) smo pobrali prav na tem predelu, precej fragmentov pa je bilo tudi v profilu useka dovozne poti na severni strani naselja. 
Pripadajoce grobišce je bilo najverjetneje vzhodno od naselja (glej kat. št. 180A - Buce nad Rako). 
Potek raziskav 
Naselje omenja Jernej Pecnik (Pecnik 1904, 191), ogledal pa si ga je tudi Simon Rutar, saj je v njegovi zapušcini ohranjena skica (vir 1). 
Arhivski vir (vir 1) Rutar, Zapušcina, sveženj gradivo za ostalo Slo­
venijo, Kranjske starine (Rokopisni oddelek NUK). 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 289 s, sl. 198. Pecnik 1904, 191. Petru 1975, Raka. – V: ANSL, 257. 



Sl. 180/2: Vinji vrh nad Rako; tloris naselja (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. 1:2500. 


Sl. 180/3: Vinji vrh nad Rako; cestni usek s strukturo obodnega zidu. Foto: Janez Dular (1993). 
Kat. št.: 180A 
Najdišce: Buce. Kraj: Raka. TTN5: Krško 43; GKY: 529690 - GKX: 88035. Tip najdišca: posamicna najdba; gomilno grobišce? Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Naravoslovni muzej na Dunaju hrani v svoji zbirki dve fragmentirani zapestnici, ki sta v inventarni knjigi zavedeni pod najdišcem Buca pri Raki (Buca bei Arch). Ker pri Raki nismo poznali kraja s takšnim imenom, smo menili, da sta bili najverjetneje najdeni v okolici Bucke (Dular 2003, 232 s). Kasnejša topografska preverjanja so to domnevo ovrgla, saj se severozahodno od Rake dviga hrib Buce, na katerem je nekoc stal manjši istoimenski zaselek. Po pripovedovanju domacinov naj bi pri kopa­nju peska veckrat našli staro loncenino, kje natanko pa niso vedeli povedati. Mitja Pergar, ki je teren obhodil, domneva, da je bilo gomilno grobišce najverjetneje na severovzhodnem vznožju Buc, kjer so v gozdu na parc. št. 1047/6, 1047/10, 1047/11, 1047/24 k. o. Raka še vidni sledovi nekdanjih peskokopov (sl. 180A/1) - (Pergar 2010a, 330). Morda so od tod tudi najdbe, ki jih je v okolici Rake nakupil Ignac Kušljan in poslal v Nara-voslovni muzej (vir 1; vir 2). Objavil jih je Janez Dular (Dular 2003, 237 s). 
Arhivski vir (vir 1) Pismo Kušljana Szombathyju z dne 2. 4. 1901 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 2) I. Kušljan, Zapisnik in poslovna knjiga 1897-1923, 108 (Arhiv AO NMS). 
Literatura 
Dular 2003, 232 s, t. 59: 1-2 in 237 s, t. 61: 4-9. Pergar 2010a, 329 s. 


Kat. št.: 181 
Najdišce: Iljaševa hosta. Kraj: Brezje pri Raki. TTN5: Krško 43; GKY: 527425 - GKX: 86310. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Pecnik omenja pri Brezju 5 gomil, ki jih je vrisal na svoji karti zahodno od vasi (vir 1). Pri obhodu terena smo našli na gozdnatem grebenu zahodno od Brezja pri Raki le še eno gomilo (sl. 181/1, 181/2). V premeru meri 15 m, visoka pa je 1 m. Na temenu je sled vkopa. Ostale gomile so konec petdesetih let unicili, ko so iz nasutij delali opeko za Iljaševo hišo. Pri tem so naleteli na nekaj predmetov, ki so prispeli v Posavski muzej v Brežice (Stare, Škaler 1958-1959c, 323; Škaler 1960-1961, 193). 
Arhivski vir 
(vir 1) J. Pecnik, Beschreibung Neviodumus mit Umge-bung respective Zeichenerklärung 1888, 36 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 289. Petru 1975, Brezje pri Raki. – V: ANSL, 257. Stare, Škaler 1958-1959c, 323, t. 9: 1-7. Škaler 1960-1961, 193, t. 1: 5-7. 



Sl. 181/2: Iljaševa hosta pri Brezju pri Raki; poglede na gomilo s severa. Foto: Janez Dular (1992). 
Kat. št.: 182 
Najdišce: – Kraj: Stranje. TTN5: Kozje 45; GKY: 532533 - GKX: 100162 (središce 
naselja). Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: pozna bronasta doba. 
Opis 
Leta 1873 je M. Ungar Joanneju v Gradcu pro-dal fragment bronastega bodala in dleto, ki sta bila inventarizirana pod kraj Stranje pri Sevnici (sl. 182/1) brez navedbe tocne lokacije in okolišcin najdbe (Saria, Klemenc 1939, 60). 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 289. Saria, Klemenc 1939, 60. Petru 1975, Stranje. - V: ANSL, 247. Šinkovec 1995, 100 in 115. 


Sl. 182/1: Stranje; bližnja okolica vasi (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. 
Kat. št.: 183 
Najdišce: Polžev hrib. Kraj: Gorenji Leskovec. TTN5: Krško 5; GKY: 532309 - GKX: 98684. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Na severnem pobocju Polževega hriba, ki se dviga nad vasjo Gorenji Leskovec, je v Divjakovem gozdu ostanek prekopane gomile (sl. 183/1). Unicili so jo pri kopanju gramoza in pri tem našli nekaj predmetov, ki so prispeli v Posavski muzej v Brežice (Škaler 1965b, 194). Morda je bila to gomila, ki jo omenjata v bližini cerkve sv. Antona v Zgornjem Leskovcu Saria in Klemenc (Saria, Klemenc 1939, 37). Približne mere: premer 14 m, višina 1,5 m. 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 289. Petru, Gorenji Leskovec. – V: ANSL, 247. Saria, Klemenc 1939, 37. Škaler 1965b, 194. Horvat, Ravnik-Toman 1986, 266. 


Kat. št.: 184 
Najdišce: Gradec. Kraj: Gorenji Leskovec. TTN5: Krško 5; GKY: 533060 - GKX: 98890. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: prazgodovina. 
Opis 
Gradec je 415 m visok hrib, ki se severovzhodno od vasi Gorenji Leskovec dviga iz doline potoka Blanš-cice (sl. 184/1). Njegova pobocja so zelo strma. Najlažji dostop na vrh vodi s severne strani, kjer je preko tam-kajšnjega pobocja speljan dokaj strm kolovoz. 
Naselje ima ovalno obliko, ki je dobro prilagojena konfiguraciji tal (sl. 184/2). Vanj je namrec vkljucen vrh hriba (kota 415,3 m), prav tako pa tudi razmeroma širok plato, ki se razteza jugozahodno od najvišje tocke. Nase­lje ima skoraj v celoti ohranjen obod. Na severni strani se zacenja kot rob ozke terase, ki postane v nadaljnjem poteku proti zahodu vse izrazitejša. Tudi obod na južni strani je zelo dobro viden, dokler se ob vznožju najviš­jega predela naselja ne izklini v tamkajšnjem pobocju. 
Vzhodni in hkrati najvišji del Gradca je precej ska-lovit. Vec ugodnega prostora za poselitev nudi sredina naselja, ki je prostrana in skoraj ravna. Tu smo v krtinah odkrili precej fragmentov prazgodovinske keramike. 
Kje je bil vhod v naselje, zgolj z rekognosciranjem ni mogoce ugotoviti. Zanesljivo se je na vrh najlažje povzpeti s severne strani, vendar pa v poteku terase ni opaziti vrzeli. Sedanji vhod, skozi katerega pripelje na Gradec kolovoz, je namrec recenten. 
Potek raziskav 
Naselje, ki je bilo odkrito leta 1985 pri terenskem pregledu širše okolice Vranja, še ni bilo sondirano (Hor­vat, Ravnik­Toman, 1986, 226). 
Literatura 
Dular, Tecco Hvala 2007, 289 s, sl. 199. Horvat, Ravnik-Toman, 1986, 266. 



Sl. 184/2: Gradec nad Gorenjim Leskovcem; tloris naselja (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. 1:2500. 
Kat. št.: 185 
Najdišce: Okrog. Kraj: Krajna Brda. TTN5: Krško 14; GKY: 531306 - GKX: 96646. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. 
Opis 
Na Okrogu, kopastem hribu severno od vasi Krajna Brda, sta dve prekopani gomili (sl. 185/1). Mere: 
Gomila 1: premer  11 m, višina 1 m. Gomila 2: premer  15 m, višina 1,5 m. 
Potek raziskav 
Gomili je leta 1892 s sredstvi Prazgodovinske ko­misije raziskal Rudolf Hoernes, najdbe pa so prispele v dunajski Naravoslovni muzej (vir 1; Mader 2018, 317 ss). Objavil jih je Janez Dular (Dular 2003, 224 ss). 
Arhivski vir 
(vir 1) R. Hoernes, Bericht über die in Auftrage der praehistorischen Commission der k. Akademie der Wissenschaften in Untersteirmark 1892 aus­geführten Grabungen (Fundaktenarchiv NHMW). 
Literatura 
Dular 2003, 224 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 289. Mader 2018, 317 ss. Petru 1975, Krajna brda. – V: ANSL, 247.