Utiteljski pokret Z današnjo številko uvajamo novo rubriko »Učiteljski pokret«. V tej rubriki bomo priobčevali vse članke in izsledke, izvirajoče iz pograma »Učiteljskega pokreta«. V to rubriko pridejo sedaj tudi članki, ki so izhajali pod naslovom »Naša vas« in v rubriki »Naš glas«. Vsi članki, stanovsko politične vsebine se bodo odslej priobčevali v splošnem delu »Učiteljskega tovariša«. Vse dosedanje sotrudnike rubrike »Naš glas« naprošamo, da še nadalje sodelujejo in pošiljajo svoje prispevke za »Ueiteljskega tovariša«. PROGRAM sekcijskega odseka »Učiteljski pokret" I. Študij sociologije: 1. Gospodarska in družabna struktura naše vasi in šola. 2. Današnja vaška šola in njen odnos do gospodarskib in družabnih razmer: a) Vprašanje šolskega dela. b) Vprašanje vzdrževanja šolstva. 3) Učiteljev delovni in ekonomski odnos do družbe in države. II. Študij pedagogike: Študij se razpleta na: 1. otroka, 2. snov in 3. metodo. Ad 1. Študij telesnega in duševnega razvoja otrokovega in njegovega miljeja. Ad 2. Sodobna izbira učne snovi z ozirom na družbene zahteve in otrokov razvoj. Ad 3. Proueevanje učnih metod, ki ustrezajo potrebam družbe, otroka in šole. III. Propaganda za namestitev brezpo®elnih učiteljskih abiturientov. IV. Praktična borba za uveljavljenje učiteljskih iriteresov na osnovi druž^lfrie enakosti. (Neposredni zaključki iz točk I.—III., prenešeni praktično na teren: časopisi, institucije, družba sploh.) Komentar k programu »Učiteljski pokret«. Potreba po novem programu izhaja iz navedenih dejstev: 1. Odkar peša gospodarstvo naše vasi, izgublja učiteljstvo na svojem ugledu. Vzrok je res: nepoznavanje krajevnih razmer. Dočim so se v prejšnjih časih posvečali učiteljskemu stanu le kmetski sinovi, so začeli v novejši dobi siliti vanj tudi meščani, saj je še pred kratkim bil učiteljski stan (kruh) najsigurnejši. Učiteljišča se v svojem programu oddaljujejo od kmečkih potreb ter vzgajajo učitelje, ki so jim tujc vaške razmere. Učiteljstvo je pojmovalo izvrševanje svojega poklica v tem, da je slepo sledilo naredbam od zgoraj, brez potrebne prilagoditve na vaške razmere. S tem je izgubilo pravi kontakt s svojo okolico. 2. Slabo družabno stanje današnjega učiteljstva je krivo, da učiteljstvo ne posveča v polni meri pažnje vaškim problemom. V borbi za izboljšanje lastnega gospodarskega stanja prihaja v odvisnost od krajevnih mogotcev, zanemarja socialno šibkejše, ki iščejo pomoči in nasvetov. Obubožani kmestki stan uvršča učitelja med vaško gospodo, ki je tuja in sovražna vaški kulturi. Liberalna politična opredeljenost učiteljstva napram klerikalnemu mišljenju duhovništva je razdvojila dva važna vzgojiteljska stanova, ki sta prenesla politično borbo na vzgojo ter povzročila raz- cep v masah. Učiteljstvo je v tej borbi doseglo sicer stanovsko neodvinost od cerkve, v najnovejši dobi pa je ta borba poslabšala učiteljev uradniški položaj, ki dopušča neprestane premestitve. 3. Predvojno učiteljstvo je imelo svojo vodilno idejo nacionalizmu. Ob njem se je razvila močna stanovska zavest. Povojna generacija se ni še zedinila na skupni ideji. Poslednji dogodki in udarci na učiteljevo osebnost pa kažejo, da se mora učiteljstvo priključiti reševanju sodobnih gospodarskih in socialnih razmer. 4. Učitelj na vasi mora postati prvi poznavalec vaških potreb. Njegovo delo mora postati osnova za vse usmerjanje in reformiranje šolstva. Učitelj mora postati pobornik za stvarno šolo, ki bo temeljila na delu, skupnosti, enakosti in človečanskih pravicah. 5. Vsa dcsedanja borba učiteljstva je bila strogo stanovska, zato so jo nasprotniki proglašali za stanovski .egoizem. Bodoča borba mora obravnavati_učitelia kot cjel družbe, ki mora uravnavati svoje delo po družtfenih potrebah. Radi tega mora imeti v družbi primeren položaj. Interesi učiteljskega stanu postajajo s tem pojmovanjem interesi najširše javnosti. — Ker je danes vsesplošno priznano, da živimo v socialni dobi, je pravilno, ako rešujemo današnja vprašanja na znanstvenih temeljih sociologije.