Narodni tabor pri Sv.Trojici v Slov.gor. Svečano proslavo 201etnice Jugoslavije flr naši državi je otvarii veličastni narodni tabor v srcu Sloveoafcih goric — pri Sveti Trojici. To krasno razgledno točko, kraljioo Sloyenskih goric, si je izbral za otvoritev jubiiejnih slovesnosti naa voditelj dr. Anton Korošec s poudarkom, da ga vežejo na ta Ibajno le??i božjepotni kraj toliko mlatiostnih spominov. K Sv. Trojici je tolikokrat romal v spremstvu svojih staršev v nežni mladosti. Kot mHdemu c.-2diiiku »Slov. gospodarja«, kot začetnemu politiku ter prosvetnemu delavcu mu je nudil noični grič Sv. Trc"?e, kate-" vidno kratjuje nad Slov. p^-icami, toliko priiik za dobro obiskana zborovanja, na katerih je budil najboP zavj-^i del Slov. štaje^ke k narodni, gost>odarski ter politični samozavesti. Kakor hitro so :aznale Slovenske gorice — zibelka našega voditeija — da bi naj poživila Sv. Trojica največjemu kmečkemu sinu Slovenije nekatere mladostne spomine in mu izrekla z narodnim taborom hvaležnost za ustvaritev 20 let stare Jugoalavije, se je zganilo vse na levem bregu Drave ter desno in levo od Mvjre, ida pripomore k veličastnosti otvoritve proslav 201etnice obstoja naše mlade države. Ni bilo treba obširne agkacije, ne številnih plakatov ter vabil po časopisju — fcmečkemu narodu je bilo zadostno sporočilo: Želja dr. Antona Korošca je, da se zbere v čim večjem številu pri Sv. Trojici, kjer bo slišal iz ust svojega voditelja, kako daleč se je povzpeJa Jugosdavija v 20 letih in kolik ugled da uživa oeobito v zadnjih treh letih pod vodstvom vlade dr. Stojadinoviča in dr. Korošca. Narod se je odzval zadnjo nedeljo želji dr. Korošca kljub deževnemu vremenu v tako obiiiiem številu, kakršnega menda Bam ni pričakoval. Trojiška neddjska prireditev zasluži v pravem pomenu beaede naziv »narodni tabor«, kakor jih je doživljal naš voditelj pred dobrimi 20 leti, ko je pripravljal s Bličnimi Ijudskimi zbori pot Jugoslaviji z navduševanjem za majniško deklaracijo, ¦ki je tvorila zibelko naše nove — trobratake državs. *Sv. Trojica na predvečer tabora Za narodni tabor od dr. Korošca izbrana Sv. Trojica se je tudi zavedla, kolikšno odlikovnnje ja zanjo, ker je ravno ona iz- brana, da otvcai jubilejne ^lovesnoetL Oblekla si je praznično obletoo cvetja, vencev, zastav, visokiJi številnib. mlajev in okinčanega mičnega proetora na samoetanskem dvorišču, katerega kraai starodavna košata lipa. Kresovi s sLovenjegoriških. gričev, holmov in z razglednib točk so oznanjaH v soboto pozno v noč med radostnim pokanjem topičev, da bo nedelja, 10. julija, za Slovenske gorice veliik dan hvaležnosti, da so pripadie pred 20 leti Jugoslaviji, katera je danes pod modrim vodstvom Stojadinovič-Koroečeve vlade ena najbolj uglednih ter najbolje urejeniii držav v Evropi. Narod se zbira kljub slabemu vremenu Lepo sončno soboto je razočaralo deževno ter hladno nedeljsko jutro. KDaden veter je pihal, oblaki so se podili, deževalo je v zgodnjih urah in dež je grozil, da bo trojdšM tabor znatno prikrajšal na obisku. Ne slaba ter dolga pot, ne hladen veter, ne oblačno nebo z deževnimi kapljami, vse te vremenske neprilike niso mogle prikleniti na udobni dom slovenjegoriškega kmeta, kateri je enkrat sklenil, da se bo s požrtvovalno navzočnostjo vsaj nekoliko oddolM svojemu voditelju. Kakor hitro se je bližala ura tabornega zbiranja, so se pojavile po cestah od vseh strani cele procesije pešcev, mladih in od[raslih na okrašenih vozovih, moška mladina je brzela na ovenčanih kolesih, iz večiih. vasi in trgov so se pripeljali številni na tovornih avtomobilih in v avtobusih, med katerimi so prednjačili udobni mestni avtobusi iz Maribora, katerih je bilo veiiko premalo, da bi bili prepeljali vse, kateri so hoteli na tabor iz oddaljenega Maribora. Posebno častno so se odzvali gasilci, katerih je prihitelo k Sv. Trojici z godbami in gasilskimi avtomobili 600. Od vseh strani zbrane ljudske gruče je sprejela četa blizii sto rediteljev pod preizkušenim vodstvom g. Krambergerja iz Maribora, da jih popel.ie z zbirališča v lepo iirejenem sprevodu mimo častne tribune na zborovalni prostor, kateri je bi! opremlien za dobro razumevanje govorov z zvočniki. Sprevod Sprevod so otvorili po trgu svetotrojiški fantje v narodnih nošah, na konjih in z \nhrajočo državno zastavo. Za konjenico je udarjala koračnice mariborska gasilska godba. Vzporedila so se dekleta v pestrih narodnih nošah. Nekatere so nosile na gla- vah in v rokab košare cvetja. Za dekleti je fcrepko korakala mogočna četa slovenskih fantov v krojih. Za temi smo videH 150 čianic dekiiških krožkov v krojdh. Mičen jo bii sprevod naraščaja z malimi harmonikarji iz Ptuja, kateri so igrali himno slovenskih fantov. Naštete mladiiiske skupine so korakalo na taborni prostor in mimo lepo okrašene častne tribune z visokimi gošti in predvsem mimo zadovoljno smebljajočega in odzdravljajočega minisitra dr. Antona Korošca za vihrajočimi peterirai oiiovskimi zastavami. Mladcem je sledila veržejska godba in za njo četa 600 gasilcev iz slovenjegoriškib. krajev. Gasilce je vodil starešina mariborske župe g. Bogdan Pogačaik z raznimi gasiiskimi odličniki in z 10 gasilskimi zastavanii. Našemu kmečkemu gasilstvu so sledile Ijudske rnnožice, katere so bile razdeljene po župnijah s tablicami. Iz vsake slovenjegoriške župnije smo videli v sprevodu može in fante, žene in dekleta. In vsa ta ljudska množica je navdušeno pozdravljala svojega voditelja, ki je bil vidno vzradoščen, kadar mu je dvignil roko v pozdrav kak sivolas veteran iz dobe ljutih nai'odndh bojev po trgih Slovenskih goric. Ljudski sprevod z zbirališča po trgu ia na samostansko dvorišče je bil dolg, ni mu bilo ne konca ui ne kraja. Godbe, 11 po števiiu, so se kosale med seboj v udarjanju koračnic, a kljub vabljivim in navdušenim zvokom pihal obsežtio samostansko dvorišče ni moglo sprejeti 12.000 Ijudi. Preiruiogi so morali vztrajati izven tabornega prostora in so sledili v potrpežljivosti poteku tabo.ra, kakor so ga oddajaJi dobro razvrščeni zvočniki. Pričetek tabora s cerkvenim govorora iii sv. mašo Veličastni svetotrojiški tabor je pričel dr. Korošcev sobojevnik za pravice štajerskih Slovencev g. Fr. Gomilšek, župnik in dekan od Sv. Benedikta. Z njemu lastno in še vedno ognjevito mladeniško navdušonostjo je tisočerim razložil cerkveni pomen tabornega dneva, katerega smo obhajali na nedeljo, ki je posveeena slovanskima zaščitnikoma sv. Cirilu in Metodu. Kratki in jedrnati pridigi g. Gomilšeka je sledila sv. maša, katero je služil 6b spremljanju godbe mariborskih gasilcev ia ob ubranem ljudskem petju g. stolni kanonik dr. Mirt iz Maribora. Fezdravi odličnih gostov in vdanostne brzojavko Po kratM cerkveni siovesnosti je otvoril l»arodni tabor že osiveli slovenski borec g. dr. J. Leskovar iz Maribora. V otvorftveptem govoru se je spominjal taborov raših pradedov, ki so si na taborih. jačili pogum m voljo za neizprosen boj, za boj do zmage! Iz uvodnih besed je prešel na pozdrav faetnih goetov in predvsem na dr. Koroš- ca, ministra dr. Kreka, bana dr. Natlaoena, predsednika Proevetne zveze dr. Hohnjeca, eenatorja dr. Schaubacha, oba oikr. načelnika, mariborskega župana in podžupana, ptujskega župana m zlasti tudi na častno zastopstvo iz Beograda ter.druglb. odličnih osebnosti iz vrst naših. županov, duhovšeine ter gasilcev. Imenovanje vsaike odlične in. aaslužne osebnosti je pozdravil narodz navdušenimi živkHkMci. Predlagaoc so briie z občim odobravanjem sprejete vdanostnc brzojavke: kralju, knezu namestniku Pavlu, ministrskemu predsedniiku dr. Stojadinoviču. ' Za tem je g. govornik umestno pripomnii, da bd morala slediti brzojavka notrasijemu ministru g. dr. Antonu Korošcu, k». terega pa imamo ta dan v svoji sredini in ga vsi prosiino, nai kot prvi spregovcffi irjegovih besed šeljno pričakujočenm narodu.