9. Številka.
Ljubljana, v petek 11. jairavarja.
XVII. leto, 1884.
1
Izhaja vsak dan M?*c«»r, izimši nedplje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrijsko ogerske dežele za vso leto 15 g-ld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za
jeden mesec 1 gld. 40 kr. _ Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četlristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jt-denkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniStv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališta stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V LJubljani 11. januvarja. Kako mislijo o nas Rusi, kako presojajo naSe razmere, kaže nam naslednji dop;s z Dunaja v jed-nej zadnjih Številk „Ruskega Kurjera". Dopisnik pravi:
„Vselej, kadar preti Avstriji kaka nevarnost od zunaj, — naj bode že r< sničua alt domišljena — možno je zapuzovatt v notranjem življenji vseh avstrijskih političn h strank in vseh avstrijskih narod-noHtij neko čudno prikaz-n; vse te mnogoštevilne stranke, brc? ozira na raziičje svojih narodnih in političnih teženj in na večno nasprotje mej atboj, prešinja jedna in ista ideja, ideja ohn.nenja avstrijskega cesarstva, katero vzlie svojej nav.dežno ne naravnej in umetnej sestavi vender daje bolj popolno možnost samostojnega političnega razvoja, kakor bi je jim mogla dati katera koli država. Ta splošna ideja celokupnosti Avstrije in strah pred njenim razpadom prešine v podobnih slučajih ne le one stranke, katere so isti čas v vlad-nej milosti in sestavljajo del parlamentarne veČine, temveč tudi opozicijske stranke, katere se ob navadnem času Štejejo za zatiraue, ki se upirajo proti obstoječim razmeram in javno izrekajo svoje sepa-ratične težnje. Ta prikazen, v katerej se morda skriva vsa sposobnost življenja Avstrije, ponavljala se je tudi pred nekaterimi meseci, ko je možnost vojske vznemirjuvala evropsko občinstvo. Večni prepiri mej političnimi strankami so nekoliko potibn li in vsaka narodna stranka spoznavala in dokazovala je neobhodno potrebo ohranrnja Avstrije.
Pa z domišljeno nevarnostjo iginilo je tudi ono avstrijsko domoljubje, katero je vzbudila. Prej-ftnji prepiri so se povrnili z novo silo; nobena stranka neče poznati ničesar druzegu, kakor svoje lastne interese; vsaka vidi v drugej sovražnika, ali pa začasnega zaveznika, ki se more jutri že preleviti v BOvražnika. Zaman bi iskal pri zaveznikih, kake občne „rokovodeče" ideje ali jirograma, stavijo se samo te ali druge separatične težnje in soglasje mej zavezniki se ne naslanja na občne smotre, a na začasne dogovore in kompromise.
Ta ne jako vesela prikazen kaže se posebno jasno sedaj sredi slovanskih avtonomističnih Btrunk, ki sestavljajo parlamentarno veČino v Avstriji. Pre-
LISTEK.
Časnikarstvo in naši časniki.
(Da\je.)
Povsodi vlade uplivajo na prej imenovana telegrafska podjetja, v Avstriji, kot rečeno, je „Cor-respondenzbureau" c. kr. urad, neposredno podrejen ministerstvu notranjih zadev. Tem lože streže vladi nasproti občinstvu ter prav po nje mislih dela javno mnenje ; brez prigleda (kontrole) lahko prav samo voljno krajša in daljša dalekopisne poslanice, je pre-nareja in ponareja, kot ravno vludi ugaja. Premnogo — časi zelo važnih telegramov naravnost zamolči, zakrije, časopisom občinstvu ne prijavlja. Opazujem čitatelja, kako mi nameruje ugovor : zakaj pa časopisi ne naročajo in ne dobivajo posebn h telegramov, katerih vlada ne sme nikakor pačiti, ko hitro se njih zadržaj ne pregreši zoper kak kazenski zakon. A to je lože izrečeno nego storjeno. Posebni, nezavisni od „Correspondenzbureaua" nepregledani (ne-recenzovani) telegrami so še dandanašnji silno dra^i, tako, da jih posamičen, de tako bogat časopis more le ritziiii'i no malo naročiti in prijaviti. Kako rada
krasne besede o „spravljivosti avstrijskih narodov" in „pravičnosti proti avstriiskim Slovanom", te besede, katere je pred več kakor štirimi leti izust 1 grof Tatffi*, kakor glavna točka programa njegove bodoče politike, katere so takrat bile tako navda Seno pozdravljene od avstrijsk h Slovanov, so že v teh štinb letih tako prišle iz viljave, da se zanje mkdo več resno ne zmeni. Ali boljše rečeno, te besede v masi avstrijskih Slovanov neso izgubile svoje veljave, temveč ohranile so svoj prvoten smisel in značaj; v ravnopravnosti narodnosti in v mirnem Življeni avstrijskih prebivalcev vidijo ti še vedno glavni pogoj političnega razvoja; izneverili so se jim samo narodni zastopniki v avstrijskem parlamentu in deželnih zborih; največ jih je zadnje Štiri leta mirno sedelo na svojih gorkih sedežih, ki so združeni z znamenitimi in raznoobraznimi koristmi, — z jedno besedo, postali so pravi politični deja-telji, katerih lepe besede in lepi programi nič več ne mamijn, in kateri zasledujejo le svoje ozke osobne in frakcijske interese.u
K statistiki dolenje Štajerske.
(Dalje.)
Okraj Še nt Lenart« k i ohranil je svojo narodno čast in pokazal, da je v istini v preprijaznih Slovenskih goricah. V tem okraji biva v 4295 hišah 17 608 prebivalcev, mej katerimi je 17.071 Slovencev, a 483 nemški govorečih, kar je tem bolj pomembno, ker so v Šent Lenartskem trgu samem upisali 314 Nemcev, in ker meji ta okraj v svojem severnem delu že na trde N> mce. Razmera mej možkim in ženskim spolom je 8223: 9385, Žida ni nobenega, ampak vse prebivalstvo je katoliško.
Kakor v Slovenjo-Bistriškem okraji, opaža se tudi tu, da je jako veliko in zaradi tega neznatnih občin z 200—400 prebivalci, Regoznica ima celo samo 186 stanovnikov. Tako male občine nemajo pravih pogojev za svoj obstanek, za vspešno urado-vanje. Možno je, da so tu ali tam krajne razmere take, da nikakor ne kaže, združiti z jedna ali drugo občino, a v vsem okraji to ne more biti. Največja občina v vsem okraji je Partinje in ta ima jedva 921 preb'valcev. Kako neugodno razmerje v primeri z Laškim sodnijskim okrajem !
bi „S lo ve nsk i Narod0 in „Slovenec", sedanja naša dnevnika, prijavljala obilo brzojavnih poslanic, a nju pičla zaloga tega nikakor ne pripušča. Tri-vrsten telegram, stavljen kot jih stavlja „Slovenski Narodu šteje že 12 do 15 besed, ter velja iz slovenskih mest ali sploh iz avstrijskih krajev „Slo-venskemu Narodu v Ljubljano poslan že 72 do 84 kraje, in ker je za vsak telegram plačati 1 gld. provizije, 1 gld. 72 kr. do 1 gld. 80 kr. In deset takih telegramov, to je 30 tiskanih vrst ali 120 do 150 besel velja že 17 do 18 gld Telegrami u Bosne in Črne gore so že razmerno dražji in še dražji so iz drugih dežel.
Tako velja kratek telegram, obsegajoč samo 10 besed, poslan v Ljubljano
iz Nemčije........— gld. 84 kr.
n Orue gore.......— r 90 „
n BHgrada........— „ 84 „
„ Sofije v Bolgariji..... 1 „ 34 „
.. Italije tostran Pada .... — „ 64 „ „ Italije onostran Pada .... 1 „ 4 „
„ Francije........ 1 „ 80 „
n Velike Britanije......2 „ 55 „
„ Rusije evropske......2 „ 40 „
„ T.lisa v Kavkaziji.....3 „ 60 „
M a ribor deli se sedaj v dva sodnijska okraja. Na Drave levem bregu je 5171 hiš s 27.744 prebivalci, mej temi je 24.66b slovenski, 2991 pa m u i -»ki občujočih Kolika je sila nemSke kulture in pritiska nemškutarjev, razvidi se najbolje iz tega, da je v vsem okraji samo pet sel, ki so čisto slovenska in ta so: Šmartin pri Wurmbergu, Traguč, Boč, Gojsek in Cigelnica, dočm je po drugih občinah število nemški govorečih zaznamovano od 1 do 253 (Šent Ilj).
Drave desni breg broji 3167 hiš z 21.037 prebivalci. Mej temi je Slovencev 17.201, nemški govorečih 3677, 27 pa inih narodnostij. Dasi se naslanja ta okraj na naravno trdnjavo, na prelepo Pohorje, dasi je še nekoliko čisto slov^. trnih občin, je vender razmerje neugodno in v nekaterih slučajih kar naravnost osupljivo. Razvanje (Rothwein) n. pr. broji 612 Nemcev a le 118 Slovencev, Po-brež 574 Nemcev, 178 Slovencev, eminentno narodni Fravbum ima že 9 nemški govorečih in Smolnik, nekdaj sloveč po svojih vzglednih rodoljubih, Šteje dandanes že 173 Nemcev proti 530 Slovencem. Res, da je razmerje deloma pripisovati „glažutam" in jednakim podjetjem, ki privabljajo tujce, ravno tako res je pa tudi, da se polagoma širi raznarodovanje, kakor jeseni sneg počasi leze v dol. Da se popisovanje v tem okraji ni vršilo s posebno vestnostjo, temu dokaz je slučaj, da takraj in onkraj Drave ni niti jednega žida upisanega, akoravno Abrahamov rod tudi ondukaj ni brez zastopnikov. (Dalje prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 11. januvarja.
Dunajski li*ti pripovedujejo, da bode tudi gališki namestnik pl. Zale wski mej onimi, ki bodo imenovani člani gosposke zbornice.
Mnogo hrupa je zdaj napravila neka izjava uemškega profesorja Springejja, da se je že 1849.1. izrekel Palaekv za delitev Če&ke. „Politika pravi, da je hotel Palaekv 1849 tako ohraniti čeSki narod in Avstrijo, ko se je vse majalo, da se je pa pozneje dovolj prepričal, da se Avstrija more razvijati samo na zgodovinskej podlagi. „Pokrok" pravi, da vsa prizadevanja 1849. 1. prestrojiti Avstrijo že pripadajo zgodovini, iu so bili same želje, načrti, upa-
iz Turčije v Evropi.....2 gld. 10 kr.
„ Turčije v Aziji ob morji ... 3 „ 90 „ „ Turčije v Aziji iz notranjih mest 5 n 25 „ „ Aleksandrije v Egiptu ... 8 , 40 „ „ Tomskega v Sibiriji .... 8 „ 70 ,
ii Kjabte v Sibiriji.....14 „ 30 „
„ Bombaja v Indiji.....28 — „
„ Kalkute v Indiji..... 29 „ 30 „
„ Kočinčine........43 „ 80 „
„ Šang-haia........50 n — .
„ Novega Jorka v Ameriki . . . 15 „ 20 „ „ St. Frančiška v Kaliforniji . . 20 „ 40 „ „ Rio Janeira v Braziliji .... 82 „ 40 B „ Lime na Peruvanskem . . . 164 „ 90 „ „ Sydueya v Avstraliji . . . . 65 „ 80 „ „ Aucklanda na Nuvtm Zelandu . 71 80 „ Tako dragi so še sedaj zasebni ttlegrami, ki jih sedaj pa sedaj dobivajo slovenski časopisi; poleg tega moramo še pomisliti, da pri poslanicah iz ino-stranskib dežel beseda ne sme presegati 10 črk, če jih presega, štejejo jo dalekopisni uradi za dve be-Bedi. Kako bi bil mogel „Slovenski Narod" na pr. lan-ko leto iz Egipta, iz Aleksandrije prinašati obširne telegrame o ondotnih borbah in bojih mej Angleži in Egipčani. Kako rad bi
uja, ki se ne morejo primerjati z zgodovinskimi fakti. „Narodni Listy" pravijo, da administrativna delitev Češke ima zdaj ves drug pomen, nego 1848, ko so se Čehi izrekli za njo v kakem društvu, da bi se kje mogli oddahniti po dolgem zatiranji in germanizovanju. Zdaj bi se pa s tem pomagalo zje-dinenju Nemčije. In v drugem listu pravi ta časnik, da je Palackega predlog o delitvi Češke se naslanjal le na položaj 1849. leta. Češki narod pa ni nikdar vsprejel tega predloga za svoj narodni program, a je vedno branil celokupnost Češke. Mnogo važnejša, kakor za češki narod, je celokupnost Češke za Avstrijo. Čehi spolnujejo bolj avstrijsko, kakor češko narodno nalogo, ko zagovarjajo nerazde-Ijivost Češke.
Pri nadaljevanji 9. t. m. indemnitetne debate v hrvatskom saboru govoril je Arnold, jn očital narodni stranki, da ima premalo energije, ker ni znala varovati pravic, ki so utrjene v „nagodbi". Starčevičevcem je pa očital, da hočejo vse uničiti, kar je zunaj njdi stranke in še Bvoje časti varovati ne znajo. Ker on previdi, da smo vsi krivi, moramo tudi vsi prenašati nasledke, in ker se brez denarja vladati ne da, zato bode on glasoval za indemniteto. — Kalčič govori proti predlogi, ker pred seboj ne vidi ustavne vlade, ampak samo madjarsko podružnico. — io. t. mi je pa govoril še starčevičevec Pavlović proti predlogi in očital narodnej stranki pomanjkanje proste volje in ljubezni do domovine. Veliki župan Fodroc/y se zivaruje proti očitanjem opozicije zaradi postojanja velikih županov v saboru. Potem je govoril Srb Medakovič. V tej seji bila sta tudi Starčević in Pilepič navzočna, k^r je že pretekel čas njijinega izključenja. Opoziciji ja je z veseljem vzprejela.
Vuaiijc držare.
„Novoje Vremja" prinaša daličlanek o od-noSajili mej Jugoslovani in Kimljo, in pravi, da so si' te razmere zadnji čas res dosti na slabše obrnile. Uzrok tej prikazni je neodločnost role, ka-keršno zavzemlje Rusija proti Jugoslovanom, Ta rola ni popolnem jasna, še celo v vladnih krogih ne, tega se vsak lahko prepriča, kdor opazuje naše delovanje na balkanskem polostrovu. Noben „inteli-genten Slovan" ne more odgovoriti, kakega programa Be drži Rusija proti Jugoslovanom. Zapadna Evropa tekmuje v teh krajih z Rusijo, in ne da se tajiti, da zapadni upliv Bpodriva ruskega. Zapadni narodi so takoj z začetka vse na drug način upli-vali na Jugoslovane, kot Rusijo. Upliv Rusije bil je vedno bolj cerkven, in verBki, zato se je veljava Rusije ukoreniniU v priprostem narodu, inteligenca se pa vedno bolj obrača od Rusije in nagiblje k zapadu. Rusija že od Petra Velikega podpira cerkve in samostane na Balkanu. S tem in z vojevanjem proti Turkom Bi je Rtsija pridobila velik upliv na Jugoslovane. Časi se menjajo, in tudi pri Jugoslovanih se je vzgojila inteligenca, katere kulturnim potrebam sama cerkev več ne zadostuje . . . Evropa, ki se nas na Balkanu tako boji, obrača se ravno na jugoslovansko inteligenco. V tem, ko smo mi po starej navadi skrbeli za uzgojo duhovščine, uzgojila je Evropa v svojih šolah svetno inteligenco in jo zase pridobila.. Inteligenca ravno pa vodi javne zadeve Jugoslovanov. V Srbiji ima zdaj ta inteligenca, ki nas gleda z nemškimi, francoskimi in angleškimi očmi, državno krmilo v rokah . . . Rusija naj posnema zapad. Skrbi naj za uzgojo mladih Slovanov v ruskih šolah, ir. za ložje in hitrejše širjenje ruskih knjig in časnikov po jugoslovanskih deželah, kajti tam Be ruske knjige in časopisi težko in počasi dobe, evropski literarni izdelki pa hitro in lahko.
Kakor poroča nek telegram francoskega admirala Couberta iz Haiphonga 31. dec zgubili so sovražniki pri vzetji Sontay-ja 400 mrtvih in GOO ranjenih. Mej poslednjimi sta poveljnik črnih praporov in njegov namestnik. Več kitajskih častnikov
bilo je ubitih. Sovražniki zapustili so v Sontay-i 80 topov, 400 kilogramov dinamita in 150.000 patro-nov. — Kakor se v „Times* brzojavlja iz Haiphonga 5. t. m. je general Bicbot z 1000 vojaki v Sontay i. Okolica tega mesta je od sovražnika zapuščena. Pri vzetji mesta je Francozom mnogo pripomogla nesloga mej Anamiti in črnimi prapori. Garuizija v Bac-ninbu obstoji iz samih Kitajcev. — 28 m. m. bila je strašna eksplozija v Hanoi-ji. Dve francoski bateriji sti povsem razrušeni. Jeden topničar mrtev, trije ranjeni. Ravno isti dan je 20O0 Anamitov napalo neko francozko stražnico, katero ju branilo 50 pomorskih vojakov. Po večumem boji umaknili so se sovražniki, zgubivši blizu sto mrtvib in ranjenih. — Polkovnik Briomel je v deželi Namdinh ustaj-nike popolnem pobil.
ttnaiifnki konservativci izdali so neko izjavo, v katerej protestujejo proti obdolženju, da so pod pokroviteljstvom Nemčije, ter da so tesno združeni s to vlastjo. Španjski konservativci bili so odločni protivniki Alfonzovemu potovanju in bo tega mnenja, da naj se Španija ne meša v vnanja vprašanja, ter žele, da živi z vsemi vlastmi v prijaznih razmerah. Ko so vladali konservativci, bili bo ofici-jalni odnošaji s Francijo boljši in intimnejši kakor kadar koli. Iz tega je razvidno, da se Bismarca ni v pravi kraj obrnil, ko je skušal dobiti v Španiji zaveznika proti Francozom. Niti konservativci, niti liberalci neso pripravljeni zanj tlake delati.
O Egiptu piše Gabriel Charmes v „Journal de Debats" daljši članek, v katerem pravi, da bode zdaj Anglija prisiljena pokazati, kaj misli. Zdaj gre zato, ali hoče ohraniti Egipet v vsej celokupnosti, ali pa ohraniti le oni del, ki jej koristi, drugo pa prepustiti barbarstvu in trgovini s sužnji. Angleška vlada omahuje mej svojim interesom in svojo dolžnostjo. Hudo je zdaj nahajati polno trnja, ko je že Badje obrano. Luhko je razumeti Hko obotavljanje. Ko je lord Dufferin zapustil Egipet, mislil je, du je s papirnato ustavo že vse poravnano. Zdaj pa Anglija začenja spoznavati, da ni tako. Morda bo še kedaj želela fracoskega sodelovanja na Nilskih bregovih. Morda se bo kmalu spominjala prejšnjega soglasja v kontroli. Naravnost spozuamo, četudi z žalostjo, da Brno zgubili pravico pritoževati se. Nun ostane pravica pomilovati Anglijo. Mi smo se branili posredovati, kadar je bilo treba, in to nam bode še dolgo škodovalo v orijentu. — Kakor se je izrekel Gordon paša proti dopisniku nekega angleškega Čaaopisa, bi bilo največje zlo, ko bi popustili Cbartum, in posledica tega bil bi popolen propad Egipta. Cela garnizija in vsi Evropci v Chartumu, kakih 7000 ljudij bi se prepinstili razmesarjenju. Vzhodui Suian je neohodno potrebeu za Egipet. Vse provincije na vzhodu Belega Nila morajo se ohraniti, če se Sudan popusti Mahdiju, zgubljen je ves Egipet. Mahdiju ne bode treba markirati proti Beverju Egiptovsko prebivalstvo, vsa Arabija in Si . rija bi se uprli Turkom, Evropceni in kristijan. Z i utrjen jem Madyhalfe zadrževati Mahdija je toliko, kakor bi se z utrjenjem kakega mesta hotela zabraniti kaka nalezljiva bolezen. Chartum se more vse-kako ohraniti. Potem je Gordon podrobno omenjal naredbe, ki bi se morale storiti, in i/javil, da se g&rnizija od tam tudi umakniti ne more, ker nema dovolj prevoznih priprav. Izvor vseh bed, pa ni v Chartumu, ampak v Kajiri. Ko bi bila v Kajiri odločna vlada, bi se tudi Sudan lahko otel, kajti Sudanci so mirno ljudstvo, samo, d\ se ž njimi človeški ravna.
Dopisi.
I/ Cnoricc G. jauuvarja. [Izviren dop.] Vsak list mora, naj zastopa to ali ono stranko, načela sedanje vlade ali katerekoli stranke, dobro paziti, da Be Bam sebe ne smeši, kajti s tem smoši svoja in
načela onih, v kojih imenu dela in pile. To se pa navadno zgodi, ako ureduje kdo list po nazorih druzih in piše o stvareh, katerih ne pozna. Tak pisatelj škodi stvari, kateri bi rad koristil, hoče blagoslavljati, namesto tega pa preklinja.
„Triester Ztg." prinaša v jednem svojih zadnjih listov izjavo kranjskih deželnih poslancev v prevodu ter stavi dvakrat na mestu, kjer je govorica o „slovenskemu narodu", za zadnjimi besedami vprašaj v oklepih, ki so nam bili povsem nerazumljivi. A koncem članka komentuje in pojasnuje ono bedarijo ter pravi „eine alovenisehe Nation in staats-rechtlichen Sinne gibt es nicht." Dalje modruje, da je brezpametno od vlade toliko zahtevati, da pa Slovenci bodo in morajo doseči to, kar jim gre. Torej od sedaj naprej ne smemo več pisati o „slo-venskem narodu", tudi ako ne pišemo „slovenski narod im staatsrechtlichen Sinne", temveč ako sploh označimo s tem izrazom slovensko ljudstvo, ki živi v različnih pokrajinah: kajti nerodni oficijozus izpeljuje iz tega izraza samega že „slovenski narod im staatsrechtlichen Sinne" in iz tega najbrž tudi že zahtevanje po zjedinjenji Slovencev v jedno kro-novino.
V omenjenih izjavah slovenskih poslancev deželnega zbora kranjskega neso navedene nobene zahteve, katere naj bi grof Taettd spolnil, in vender pravi oficijozus, da preveč zahtevamo. A je mogoče misliti si večje nerodnosti ?
Ker Be strinjamo z načeli grofa Taaffeja, da bi se pomirili narodi v Avstriji na podlagi jedoako-pravnosti; ker Brno tudi uverjeni, da ni pisal Tržaški oficijozus dotičnih vrstic iz same hudobije temveč le iz preognjevite vnetosti, da bi vladinim željam služil in po njenih nasvetih ravnal, ki se sučejo — kakor je imenovani list v svoji neokret-nosti ovadil — okoli tega, da Be morajo zahteve Slovencev brzdati, po mogočnosti znižati ter Slovence z bodočnostjo tolažiti, s čemer se pa nikakor ne strinjamo; ker izvira dalje vse to iz tega, da Tržaški oficijozus slovenskih razmer in zahtev ne pozna, priporočamo mu, naj se da stoprv v tem oziru natanko in stvarno poučiti. Za prvi začetek mu priporočamo v to svrho v Lipsiji izhajajoč list „Unsere Zeit, 'von Gottachall, št. 12", v kate« rem piše Nemec Samuel Siuger o Slovencih. Inače pa naj bo prihodnjič bolj pravičen, naj piše bolj premišljeno, ne radi nas, temveč radi druzih, kajti mi ga že tako in tako razumemo.
Iz Maribora 10. jan. [Izv.dop.] (Slovanska Čitalnica). Na Štefanovo pret. leta je imela tu-kajšnja Čitalnica občni zbor in b tem zborovanjem se je končalo društveno leto 1883. ter se začelo 1884. V nov odbor so se volili večinoma prejšni funkcijonarji, kar je odbornikom v dokaz, da je bilo društvo z delovanjem lanskega odbora zadovoljno. Denarne razmere društva so se pokazale v končnem računu prav povoljne, dasiravno je imela Čitalnica v pretečenem letu znatne izredne stroške. Naj mi bo tukaj dovoljeno, da v kratkem naslikam delovanje naše Čitalnice v pretečenem društvenem letu. — Ako se ozremo na gibanje Čitalnice v pretečenem letu, moramo priznati, da je bilo življenje društva v tem letu jako živahno. Skrbelo se ni samo za zabave, ampak tudi za duševno hrano društveni-
bil „Slovenski Narod" o zadnjej turško-ruskej vojski prinašal izvirne in obširne telegrame iz Bolgarije, a zmogel ni velikih troškov, ko bi bil imel tudi svojega poročevalca pri ruskej vojski. Zaradi draginje je šs manj moge! naročati izvirne dalekoiiisns poslanice iz ruskega bojišča v Kavkaziji. Po prijavljeni vrsti sedij veljavnih cen za dalekopisne poslanice bode čitatelj lehko presodil, da naš dnevnik ni mogel dobivati posebnih izvirnih telegramov na pr. iz P etro gr ad a o strahovitej smrti cara Aleksandra osvoboditelja ali lansko leto o kronanji sedanjega ruskega cara Aleksandra III. v Moskvi. Kdo bi v našem dnevniku bil lani o času vojske mej Ciljani in Peruvanci pričakoval posebnih in obširnih telegramov, ko kratka po-Blauica 10 besed obsegajoča, iz Lime v Ljubljano velja 104 gld. 90 kr.! Ali more dobivati izvirne telegrame iz Zadnje Indije o sedanjih krvavih zmešnjavah mej Anamjani in Francozi. Kdo bi od „Slovenskoga Naroda" pričakoval, da bi ii Kantona, Šang-haia ali A moja na Kitajskem prinašal izvirne posebne telegrame, ko bi Be Francozje b Kitajci skav-sali? Naše razmere duševne, zlasti pa gmotne so take, da naši slovenski časopisi ne bodo mogli
nikdar zmagovati tolikih troškov. Vsaktero čeznn-ravno napenjanje pa je škodljivo, — škodljivo pri podjetjih kot pri posamičnikih. Tudi pri nas se nekateri krićači napenjajo čez svoje sile — — — Dalje imeti bi moral „Slovenski Narod" v vseh zaznamovanih mestih svoje poročevalce, ki bi mu bili o rečenih važnih dogodkih nemudoma brzojavili. In to vsi vemo, da lastnih poročevalcev v oddaljenih krajih nema nobeden slovensk časopis in jih tudi ne more imeti.
Velikanske troške za obilico posebnih telegramov morejo prenašati le svetovni listi, ki imajo po 30.000, 40.000, 80.000 in še več naroču kov na pr. angleški „Times", „Daily Nevvs", „Daily Te-le grap h c", „Star", „Standard", potem „New-York Herald", (daily edition) in „Tribuue" (tudi v N->vera Jorku), uekoliko nemška „Kolner Zeituug" in „Neue. Freie Presse" v Beči, „Siecle" in „Republique f rani;, a is e" mej francoskimi listi, nekoliko tudi „Opiuione" mej italijanskimi dnevu ki. Zlasti angleški listi z imenovanima amerikanskima potrosijo velikanske vsote za posebn« telegrame iz vseh krajev sveta; zgodilo se je že, da je tak list o kak. j hudej in Angležem zelo imenitnej borbi, o kakej vojski plačal za jeden
sam obširen telegram po 5000 do 800Ogld.l Drugi listi imajo razmerno le malo posebnih telegramov ; da ceneje izhajajo, dobivajo te iz prej na-štetik kovačnic dalekopisnih poslanic. Uradni listi v našem cesarstvu dobivajo zastooj telegrame iz „Correspondenzbureaua"; zastonj ali pa po jako ni-kej ceni jih dobivajo tudi vsi napol-uradni ali oficijozni časopisi. Roka roko umije je star slovensk pregovor. Ali se čitatelj še spominja zamrlega „Tagblatta", ki je vsak dan tako surovo in nesramno butal v nas Slovence (zato smo ga bili krstil „Ljubljanski butelj", katero ime je podedoval njega dedič „Laibacher WochenblattM?) Ta na videz nezavisni „Laibacher Tagblatt", raz-upito glasilo naših razupitih nemškutarjev, je razen druzih dobrot tudi dobival z „Laibacher Zeitungo" vred zastonj vse telegrame iz iste kovačnice dalekopisnih poslanic. Temu Be ne bodemo čudili, po-mislivši, da so naši nemškutarjl bili z ustavoverako vlado iste krvi in iste duše! Zato ga je pozneje prečudno naglo posmodila in vzela slana! O ljuba nezavisnost, kje Bi doma! In vender so nemškutarji v zvezi z vlado s to sleparijo močno slepili poštene Nemce, zlasti pa kratkovidne našince po vsej Kranjskoj. (Dajjo prih.)
kov in sicer s tem, da so se prirejevali tako zvani jour fixi, v katerih so razni gg. iz društva razpravljali zanimiva gradiva. Priredilo seje vsem 10 jour fixov in predmeti branjem so bili tile: 1. Koroške narodne pesni. 2. Voda in njeue moči v domišljiji štajerskih Slovencev. 3. O spektralni analvsi. 4. Črtica o življenji čmrljev. 5. O talmudu (2 krat.) 6. O slovenskem kmetijstvu. 7. Črtica o kozakib. 8. O elektriki (2 krat.) K jour fixom se je zbralo vsakokrat obilo občinstva in gg. predavatelji so reševali svoje naloge vseskozi v občno zadovoljnost. Veselja je človeku srce igralo, ko je videl in se prepričal, kako lepo se da, bodi si gradivo kakor-šno hoče, razpravljati v slovenskem jeziku. — Plesnih zabav, oziroma besed je imelo društvo v prete-čenem letu 6 in z veseljem moramo omeniti, da ste se v tem letu tudi 2 igri igrale, kar poprej že dalje časa ni bilo. Razen navedenih veselic so se še prirejevali po zimi (izmši advetni in postni čas) ob četrtkih zabavni večeri brezdoloSenega programa. V teh večerih se je pelo, igralo na glasoviru in plesalo. V programu za to leto je bil tudi Bkupen izlet, katerega pa društvo ni napravilo, ker je bilo v določeni dan vreme neugodno. V pretečenem letu je slavila Čitalnici 000 letnico slavnega vladanja habsburškega rodu na Štajerskem. Povodom prihoda Nj. Veličanstva presvetlega cesarja v Maribor je društvo Čitalnični hram zalo okinčalo ter v ta namen hišo na večer 9 julija sijajno razsvetlilo. Meseca novembra je v primerni Bvečanosti slavilo svojega souda g. dra. Dominkuš-a, katerega je odlikoval presvetli cesar b Fran Josip-ovim redom. Društvo pa je slavilo v tem letu še druge odličnjake. Dru. vitezu Miklošiču jc izrazilo o priliki njegove 70 letnice v primerni brzojavki svoje spoštovanje in svojo čestitko; bilo je tudi zastopauo pri Miklo-Šift-evi svečanosti v Ljutomeru. Pokojnemu prvobori-telju g. dru. KoČevarju je položilo na krsto venec ter odposlalo v Celje k pogrebu deputacijo. Rinj-kega poslanca g. Hermana (tudi Kočevarja) je Častil občni zbor dne 20. dec. t. 1 s tem, da so se zbrani društveniki v blag spomin pokojnih odličnja-kov uzdignili b svojih sedežev, kar se je vzelo v zapisnik občnega zbora. — Konečno še hočem omeniti, da je imel odbor 12 sej; 9 rednih in 3 izvanredne. To je tedaj kratek pregled čit. gibanja v pretečenem letu.
Z IVotraiiJskeg-a 8. januvarja. [Izv. dop.] (Iz učiteljskih krogov.) Že večkrat sem bil namenjen o nekdaj zelo imenitnem (?) okrajnem šolskem nadzorniku Zimi in o lističu, ki ga ta gospod ureduje, nekaj besed izpregovoriti. Vsekd*«r sem bi mislil, da bo on in njega „L Schulzeitung" kmalu s političnega sveta izginila; akopram se je prvo že zgodilo, vender zloglasna „L. Schulzeitung" še zmirom nekatere boječe učitelje in druge omah-Ijivce mami. — Kakšen 1'eau de Cologne jim duhati daje, da se ti ne prebudijo iz več kot desetletnega po nemčurjih šiloma prouzročenega spanja, ni mi znano, a to ostaja žalostna istina, ki se mora pre-drugačiti.
Pač nevolja obleti vsacega narodnega učitelja, ko vidi, da „Laib. Schulz." po Kranjskem še vedno učitelje mami, kajti izvirnega ne prinaša nikdar nič. Ali je kaj iz druz'h nemčurskih šolskih časopisov vzetega, ali zapopadek novo izišle nemške pedago-gične knjige na kratko posnet in omlaten, ali hvali, kar je že tisočkrat in tisočkrat storila, nekatere nemške belestristične časopise in slednjič, da čez kako narodno stvar zabavlja in to naj učitelja modi i in v izobraževanji podpira. Popolnem neumevno mi je, zakaj se nekateri kolegi imen: Pirker, Linhart, Sima etc. tako silno boje in da bi njim ustregli, pa listič podpirajo?
Vsak naroden učitelj naj bo iz srca prepričan, da v istini dobrega in koristnega od nemčurske stranke on nikdar in nikakor ne bode dobil, naj še tako pridno „L. Schulz." prebira in se onim gospodom hlini. Tedaj čemu še take elementov podjetja podpirati ?
Hvala Bogu! Vremena se vedrijo, tudi za nas učitelje se boljši časi bližajo, potrudimo se, da za-željena doba prej dospe, pjtrudiino se, da jej bo-demo vredni, da bodemo ta dar božji vredui sprejeli !
Ako smo do sedaj bili omamljeni c i hudega duha nemčurjev, ohrabrimo se, hitimo k narodnemu ogujišču, kjer nas že mnogo delavnih in neutrud-ljivih kolegov čaka, ogrejmo si Brca in okleuimo se jedinega pravega našega gle sila: i lieljskega Tovariša"!
Omogočimo temu iz\rstnemu pedagogičnemu listu lahkejše stanje, h tem, da se mnogrojno, vsi narodni učitelji, nanj naročimo; opustimo vsi, kdor jo še ni, „Laib. Schulz.", ki ne opusti nobene prilike, čez narodna podjetja zabavljati in samo take reči prinaši, ki, ali so za nas popolnem nerabljiva ali pa iz nemških krogov vzete — nam škodljive. Podpirajmo „Učiteljskega Tovariša" tudi literarno tako, da bode zamogel po štiri- ali večkrat na mesec izhajati! Koliko, neizmerno mnogo gradiva imamo, koliko veliko nas je, že samo na Kranjskem čez 400 skozi in skozi narodnih učiteljev, kjer bo še le naši narodni kolegi na Štir: '.
— („S lova na") izšla je včeraj 2. številka z raznovrstnim gradivom in s podobo Vrbskega jezera pri Celovci.
— (Veselo znamenje.) „Slovenski Gospodar" dobil je o novem letu 200 novih naročnikov, kar priča o izvrstnem urcdovanji tega lista in ro probujeuji štijerskih Slovencev.
— (Ljubljanski stavbeni mojstri zidarji, kamnoseki in tesarski mojstri) imeli so včeraj shod zaradi ustanovljenja zadruge. Vsi, razen treh tesarskih mojstrov, L', se še kujajo, sklenili so, da se ustanove stavbpni mojstri, zidarji, kamnoseki in tesarski mojstri skupno zadrugo. Pri poskušuej volitvl, bili c»o izvoljeni načelnikom: g. Filip Zupančič, stavbani mojster, kot odborniki pa gg.: Fran Faleschini, stavbeni mojster, Gustav Tiinies Btir., tesarski mojster, Vincenc Č a-mernik, kamnosek in Jakob Z u pa n či č, zidarski mojster.
— (Obrtniške zadruge.) C. kr. kranjska deželna vlada vrnila je pravila pekovske zadruge z naročilom, da se i'najo sklicati pekovski pomočniki in si napraviti pravila, potem pa da skupno mojstri in pomočniki izdeUjo pravila . razsodišče in za zadružno bolnišno blagajtrco, ter potem pravila za vae štiri oddelke predlože c. kr. vladi v potrjenje. Pravita re imajo za vsaki izroiiH v treh izvodih, ni pa treba jih kolekovati, kakor sploh nobenega dopisa na mestni magistrat ali c. kr. vlado v zadružnih zadevah. Tako se imajo ravnati vse zadruge.
— (Novo nemško tiskarsko društvj) snujejo pruski stavci, na čelu njim znani fcktor z Mekleuburškega g. liiiing v Bimbergo\; tiskarni. DomaČo tiskarsko bhgajui-jo hoče gospo J šefB.m-berg na prigovarjanje g. ItiPiug-a izročiti kot po o-jilo novemu nemškemu t skarskemu društvu. V do-mačej blagajnici je bije kakih 1500 gld. Sev a slovens. stavci v Bunbergovi tiskar." to posojilo domače tiskarske blagajtice nič kaj z veseljem ne gl iajo, ker vplačujejo že toliko let sosebno pa, ker bodo najbrže morali par o/dre de Mufti ulias RUting pristopit: k novemu nemškemu tiskarskemu društvu. Pravila za novo društvo uložili so ncmšl : stavci Bambergove tiski; ae že pred mesecom dnij, c. k. de-
želni vladi, a neso bila potrjena, ne vemo sli zaradi tega ne, ker je bilo več inostrancev pri društvu ko Avstrijcev, ali zaradi kake druge določbe pravil. Te dni pa so izročili nova pravila za nemško tiskarsko društvo v Ljubljani pod protektoratom Hogerja in Riitinga. Bodemo videli, če bodo pravila sedaj potrjena?
— (ČitalnicavBizaviku) ima svoj redr; občni zbor v nedeljo 13. januvarja popoludne ob 4. uri v spodnji Hrušici pri go"0. Korbarji in vabi ča-Btite ude k obilni udeležbi. Odbor.
— (Na DonatBki gori) na Rogatcem, od koder je posebno krasen razgled, postavi se letos hišica za potnike.
— (Resnost.) . soboto pred sv. 3 kralji stepli so se fantje na Gameljnih. Pri tej prilil -* udaril je jeden Valentina Ježaka izpod Gamelj' ov s sekiro po glavi. Dru<,I dan pri deseti maši pi o dotičnega kar v Šinartinski cerl.i na koiu zgrabili, vlekli ga za pete pod kor ter ga pretepali in po njem hodili.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 11. januvarja. Po cesarjevem ročnem pismu z dne 9. t. m. pol icana sta, grof Zdenko Kolo\iat in baron Ei ist Waltei -kirclien kot dedna člana, umirovljeni sekcijs; načelnik Buschmarn, poslanik Chotek, ravnatelj muzejev Eitelberger, tajni sveti ik g*of Fugger, baron Gondola-Ghetaldi, opat škotskega samostana Hauswirth, general Koziebrodsl južne železnice glavni ravnatelj Schuller kot dosmru člani v gosposko zbornico.
Peterburg 10. januvarja. Držav iti svet je znižal proračun za 1884: v intendanturi za 6V«? pri topničarstvu za l1/*, pri pomorskem ministerstvu za 54/5 milijonov.
Razne vesti.
* (Velik požar.) V BelleviUu (hlinois) je nunski samostan pogorel. Več gojenk in učiteljic po-skakalo je skozi okna, in so se pobile ali smrtno poškodovale; druga so izgorele. Kolikor je sedaj znano, zgubilo je 22 gojenk in 5 nun življenje.
* (ŽelezniČni most se je podrl.) Ko so podirali star železnični most blizu me Wigana (v grofiji L.ncaster), se je na mah zrušil in pokopal sedem o ob. Šest delavcev bilo je težko ranjenih.
Poziv.
„Ma ce Slovenske" posled i redni velil' zbor v 5. dan m. m. je sklenil, da je i obravnavo o tistih dveh točkah dnevnega reda, Bta mei li na nekatere prenar Jbe društvenih pravil, sklicati i z-reden veliki zbor.
Ker morebiti kateri Ma.;Čar hoče nasvetovati še kako prenaredbo društvenih pravil, uljudno opo-rjam na teh pravi določilo (§ 9, lit. f), da nasveti o prenaredbi društvenih pravil morajo v povabilu na veliki zbor biti razglašeni od besede do besede, in torej prosim, da se mi taki nasveti v to svrho kakor treba naznanijo vsaj do 15. dne t. m.
V Ljubljani 10. din januvav ;a 1884.
Grasael li,
prvoscdnik »Matice Slovenske'.
Miglja) m :i 7. zju*raj 2. 'pop. 9. zvečer 74» 00 mm. 74« 68 mm. 74845 mm. — 90'C — lii'C: — G7"C brezv. si. szb. si. svz. megla jas. megla 0-00 mm. snegu
Srednja temperatura — G'0°, za 3-4° nad normalui
dne 11. januvarja t. 1.
(Izvirno telegratićno poročilo. 1
Papirna renta..........
Srebrna renta .... .....
Zlata rent«........ . .
6S/, marčna renta.........
Akcije narodne banke ......
Kreditne akcije...... . .
London . ....... ...
Stebro............
Napol. . .........
C. kr. cekini. ......
NemAke marko .....
4V0 državne srečke iz 1. 1854 800 gld.
Državne srećke iz 1. 1SB4. KK) gld.
4"/, avBtr. zlata renta, davka proBta. .
Ogrska zlata renta 6°/( .... . .
»ni
n » m - ••••
„ papirna renta 5°/0.....
6*/0 Štajerske zemljišč. od/ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4l/i"/0 zlati zast. listi . Prior. oDlig. Elizabetiue zapad, železnice Priir. oblig. Ferdinandove aev. železnice
Kreditne arečke......100 gld.
Rudolfove srećke .... 10 „
Akiije anglo avstr. banke . . 120 . Traniniway-(irušt. velj. 170 gld. a. v
l^^zr^sariilo.
Priporočam se za narejo viii«l**» mere (fiesiere,) v celem v palico vrtuno, katera se lahko rubi na ob konea in se ž njo umre zmeriti sod, ki meri 20 bek telite V. Ta mera je dobie nove konstru* cije, glavo ima iz železa, kar je nova i/.n.i illia, in vijak iz medenino s kupom. Ta mera stane 4 gld. 50 kr.
(20-1)
79 (M. 45 kr
80 25
1(10 v I 1 n
t 10
*43 t — •
3« <4 • —
121 * 15 i"
9 B 1» »Vi • •
5 n 71
f>9 n 4f» •
I9S • 50 n
1H8 rt 75
99 1 95 n
121 n 10 p
8d 85 t?
«6 s 45 »
104 n — •
115 T) — f
119 n 75 0
104 n 80 t)
104 n 75 n
170 75 t
20 n — •
115 • 30 m
217 75 n
tfo»i|» l'Vrjiftii.
ključar, Florijanske ulice št. 13.
Ojstroška skladnica fBroilerlade}
isr«- iko#.4>iijeii«'KU (24—1)
račiinovotljo,
kateri mora biti izuVu v trgovini, (ia more voditi s sklad ideo združeno konsuuisko prodajalnito, zahteva se znanje entijnega knjigovodstva, minskega in slovenskega jezika. Preti vsem ri»j hode iloher prodnialeo.
Bluibo nastopi do« 1. aprilu t. I., mesečna plaća Kit*!« 60 |fld., poleg |>r< istega stanovanja, kurjave in svečave. Zahteva se vsekako .'M)0 ghl junačine.
Proioifl naj se poiiijajo do 15. fokrarmtja t. I.
|>reilniku OJNlroškc .Uhiti it-r v HraM ni ku-
Priznano nepolLvarjBae. izvrstne
voščene sveče
izdelujejo (652—18)
P. & R. Seemana v Ljubljani.
Razglas.
Davkoplačevalci se opozorujejo, da so obroki 2a uplaČevHiije cesarskih davkov za I. 1884. sledeči:
i- Za zemljiški (gruntni) davek: vsak mesec do zudnj g?t dne menoea;
2. za hišni davek: vsako četrtletje, in sicer: 1. februvarja. I. m»ia. 1 jul'ja in 1. oktobra;
8 za pridobninski davek (za patente): l. januvarja in 1. inl'ia;
4. za dohodninski davek: koncem vspcega četrtletja in itcer dO Zi-.dmega One marca, junija, septembra m decembra.
Ako ae oe uplačajo davki najdalje v 14 dneh po preteku teh obrokov, se računajo od dotičnih zneskov obresti. 4 tedne po/neje se pa izterjaio davki z ek sekutivnim opominom, oziroma po ekse-kutivin rubežni.
To se naznanja, da ve vsak ob pravem času uplačati svoj davek ter se izogibati eksekutivnemu izterjanju.
Mestni magistrat t Ljubljani.
v 2. dau junuvarja 1884. (21—1) Župan: Grasselli.
VIZITNICE
p-i|»(iioia
„NARODNA TISKARNA"
V i. |ll I> 'ii
i
Duppavski oves za seme,
AAAJkAAAAAikAAAAAAAAi^
►
---AJ_---------------------7 >
odlikovali lin l>illl»» j-Lej s\ < im j i;l/s|iv> i *, MVClilljO Z» /.U>lllg»' i Ti Hit N
j| ■Mnogih Uuiela Hailt ra%Nlavuli g «lipl
O
ti
rt +-»
(Q
Ji
Ivttiitt I li» kr.
Ivana l I .H i
Bonboni iz sladnega izločka, za prsi.
Troti kašlju, iirij>itro*ti, zu.slfcenju neprcsegljivo. Zaradi mnogoterih liinj naj 86 pazi tisi višnjev (ovitek in varstveno znamko pristnih slttl-sbka i/.uuiitel a). V viSnjevih zavitkih po «10, ilO, 15 in 10 kr.
posnera iiili bonbonov
Zaslužni dipbnn mej narodne zdravstvene razstave v Londonu 1S81. leta za medicinske tvai-ine in aparate v pospeševanje zdravja.
Podpisi:
Nj. veličastvo kraljica Viktorija angleška. — Nj. kr. visokost vojvoda Edinburški. — Spencer, predsednik razstave. — John Eric
Erichsen, načelnik odbora. — Mark. H Judge, tajnik.
Ivuu IC< ilov
Koncentrirani sladni izleček.
Za bolne na prsih in pluiah, zastarel kašelj, katare, bolezni r u
S 1 a d n a čokolada.
Jako redi In i in kivpilui za t>sebe slabotnega telesa in živcev. Zelo okusna in posebno priporočati, kjer je Bantlvauje kave ker vsburjajofie zabranjent>. Zaviij »/i kl^. po 1-80 gl., 90 In 60 kr.; zav,.j «/t klg 2 40 gl., 1 60 gl. in 1 gl.
Proti kašlju, hripatosti, bolečinam v prsih in želodcu, oslaMjeiiju, susici, slabej prebavljivosti, najuspešnejše
krepilno sredstvo za qkr vaj oče po vsakej bolezni.
58 krat odlikovano, g Ustanovi eno 1847.
izumitelju in jedinomu i/delovatelju pristnih preparatov iz sladnega izlečka, gospodu
IVANU HOFF-u, c. kr. dvornemu založniku, c. kr. svetniku,
dvornemu založniku »koro \t*el\ evropskih suver«utn> l>unni I.. Tiivarniška BalogAt <«rul»eu. Kriiuuertitrasae H., tovarna: Graben-
liol', liriuiiitT.sn-nhie i.
Priznavanja in naročila viaocih in najvifijib oseb leta 1882.: Cesarski visokosti nadvojvoda Karol Ljudovik, nadvojvoda Friedricb, kr. visokost princ Wales-ki, princesa de IJ^ne, vojvodinja Oldenburlkfr, princesa Rcnss, gč. pl Ferenczy, čitateljiea Nj. veličanstva naše presvetle cesarice, angleška bonue {varuhinja) Nj. cesarsko visokoBti prinoese Marije Valerije, obitelj .Metternich, Clam-Gaflas, Karaesonvi, llatthyanyi, liominer, nj. vzviš. km. Filipovič, grof VVunubraiid itd. itd. — Priporočano po zdravniških prvakih, profesorjih dr. Hamburger, Hcbrotter, Schuitzler, Granicbstiitten in mnogo drugih Dunajskih.
Pet najnovejših poročil in zahval za ozdravljenje meseca septembra 1883. z Dunaja in z dežele.
Stotisočeri, ki so že nad vsem obupali, bili so rešeni po Ivan Holfovih shidnib preparatih ('.dravilno pivo iz sladnega izlefika), da so zadobili nazaj ljubo
zdravje ter se ga Se zdaj vesele. (Samolastno izrečene besede ozdravljenih.)
Dunajsko poročilo o ozdravljenji.
Dunaj 11. septembra 1883. Ne morem si kaj. da hi so Vam iskreno no zahvalila za čudovito ozdravljenje Želodčnega katara, kateri je mojega moža že štiri meseee pestil. Mož inoj je rabil razna sredstva, a žal brez uspeha, dokler slučajno ne čita v listih pohvalo Vaših čudovito delujočih Ivan llolfovih sladnib preparatov. Poskusil je ž njimi, in že po kratkem eauživanji Vaiega Ivan lloflfovega zdravilnega piva iz sladnib izlečkov mu je odleglo,' in sed.j, po jedenindvajseti steklenici
Vaše blagorodje!
Celo leto sem trpel na mučnem 2«'li»fleiiem kataru in ltit&IJi:
zaman so bili vaj leki, dokler nesem rabil Vaših Izvrstnih Ivan Hoffovifa »butnili preparatov. Cez nekaj inese ev izostane kašelj, tek se vme, in unije adravjn je bilo po Vašem Ivan Iloffovem pravilnem pivu iz sliiilnih izleftkov popolnem popravljtno. Vzprejmite mojo iskreno zabvjilo. Ob jednem p iložiui zalivalo v ogerakem jeziku, razglasit« jt> po širnem svetu.
HeaOkovaoshasa, i>r. Aioj/.ij Va«, župnik.
Vaše viaokorodje!
Prosim Vas, da mi takoj kakor hitro možno pošljete 18 steklenic Vašega Ivan llofiovega zdravilnega piva Is slad ib izlečkov in dva zavoja sladnib bonbonov po pustnem povzetji. Z veseljem koiistatnjein, tla Vaše fabrikate prav ratl rabim, ter da mi ugajajo in koristijo. Z visokim spoštovanjem
St Andrej pri Beljaku, r>. septembra 1883.
M. pl. INitlil. vodjera soproga.
Zdravniško priznanje.
(.'ustno mi je Vam n i/.nunjati, da so se Ivan lltillovi sladni preparati doslej pri vseh mojih bolnikih, kateri so že, dolgo trpeli na težkem sope nji, slabem teku in prehavljenji, prav dobro obnesli; zatorej Vas vnovič prosim, da po*lj.'te s poštni n povzetjem in naslovom: _(!. Ivaoii (iiis.-lia l lu v llrmi-28 steklenic zdravilnega piva iz sladuih izlečkov in .'i zavoje sladnili honbcnov.
Spoš ovanjem
Grottava, 9. septembra 1883. I>r. Josip FiAtlc, prakt zdravnik,
je moj mož iiopolmm ozdravel.
Vzprejmite mojo in mojega soproga srčno zahvalo ter prosim, da to pismo objavite v blagor jednako bolujočih.
Z visokim spoštovanjem i r.m j a iMuit iiiK. Neufiinfliaiis, Goldscblaggasse 28.
Najnovejša Dunajska zahvala
s 7. dne septembra 1883. Prosim zopet za 13 steklenic Ivan Hoffovega zdravilnega piva iz sladnih izlečkov, kajti če ga le osem dni j ne zauživam, imam poželjenjo do njega. I'/.i\;iiu ga sdaj že dve leti ter sem so prepričal, tla mi ugaja, zatorej se ne bi protivil, ako ae to tudi javno oznani.
Dunaj v 7. dan septembra 1888. Spoštovanjem
ln«n lturgei/.i. konditor, Mariabilferstrasse 62. a . . i m II —. Zahtevajo naj se samo prvi priBtni Ivan Hoflovi sladni preparati z varftveno znamko, katera je po c. kr. trgovinskem sodišči na Av-5 V A H I U atriiskein in Ogerakem registrovana (slikii r/.umitel.ieva . Nepristnim izdtdkom dmgih nedostaje zdravilnih sokov zelišč in pravilno izde-* lobanje Ivan llullovih sladnih preparatov ter po i/.javah zdravnikov mogd celo skod|Jivo upliv.iti na zdravje.
flssT" Prvi, piistni, slizo razsnujoči Ivan Ilotl'ovi sladili bonboni za prsi zaviti ao v višnjev papir. Naj bc izrecno le taki zahtevajo.
Ivan Hoffovi bontoni iz sladnega izlečka v višnjevih zavojih po 60, 30, 15 in 10 kr. v<»58—14)
Glavno zalogo v Ljubljani hna: Peter Lassnigg, trgovec s Specerijami.
V K ki:
Nadalje imajo zaloge:
iViV. Pavačić, drognist; v UorU'i: C < 'hn^„f,d,tt i; v Maril»..iii: /•' /'. Ilolatuk, na glavnem trgu; v 1'lnji lekarnar; v C'elji: J Kupfersehmidt, lekarn.ir; v Kranji : Fran Dolente, tigovec.
J. Kas i mir,