TI
pravljati (npr. na diske tehnologije WORM). — 3. Poskus nadaljnje razgraditve klasifikacije posredno (strojno) čitljivih informacij glej: Miroslav Novak, Sodobna informacijska tehnolog'ja in arhivi, Sodobni ahri-i 91, Maribor '991, str.77-p0. —4. Avtotchnin Canofile, Metalkin Loear, Intertradeov Cdin. — 5. Dr. Vel1'" r Sriea, I 'vod u sistemski inženjering, Zagreb 1988, str. 35-36.
Informacijska tehnologija in arhivska zakonodaja
Zdenka Rajh
Film poznamo žc iz leta 1895, prvi .¿las iz radijskega sprejemnika smo slišali sredi 20. let. Iclevizi-jo pa smo spoznali sredi 30. let našega stoletja. Postopki za snemanje zvoka so poznani žc preko sto, za magnetno snemanje slike pa preko petdeset let. Kljub temu pajc velika večina v preteklih desetletjih nastalih avdiovizualrih dokumentov za nas za vedno izgubljenih in uničenin. Po vsem tem torej lahko rečemo, da je žc skrujni čas, da pričnemo analogne magnetne zapise ecniti tudi kot arhivsko gradivo, ki naj ga arhi i tudi hranijo in posredujejo svoiim uporabnikom. Vse večji in hiiaejši razvoj znanosti in informacijske tehnologije1 in seveda s tem tudi človeške komunikacije v 20. stoletju jc pripeljal do velikega razmaha avdiovizualnih medijev, brez katerih bi si danes težko predstavljali svet.
V	slovarju arhivske tcrminolog'ic, k, ga jc izdal Mednarodni arhivski svet leta 1984, najdemo za slikovno gradivo in filme sledečo definicijo: »skupina dokumentov, ki je sestavljena iz reprodukcije fotografij ali gibljivih si.k. ket tud' Ionskega zapisa na vseh vrstah nosilcev«2 ... UNESCO razume pod »gibljivo sliko« vsako serijo slik na nekem nosilcu s pridruženim tli n ■pridruženim i.vo-kom. ki ob projeeiranju dajo vtis gibanja in ki služijo za informiranje javnosti ali za dokumentacijske nam;nc3.
Arhivi so kot strokovne organizacije do nedavnega hranili dokumente, pisane pretežno na klasičnih nosilcih informacij4, z razvi _cm tehnike in informacijske ichnologijc pa so arhivi odprli vrata tudi novim nosilcem informacij in avdiovizualr 'm vrstam zapisov. Arhivska zakonodaja ic z.Zakonom o arhivskem gradivu in arhivih leta 1966 uvrstila zvočne in slikovne zapise med arhivsko gradivo. Zakon o naravni m kulturni dediščini iz leta 1981 pa jc do'oeila o varstvu te vrste gradiva le šc dopolnil in preciziral5. Tako so sPkovno gradivo in filmi postali zgodovinski vir.
V	tem prispevku bi se želela omejiti na strojno čitljive analogne zapise, ki jim bo arhivistika v bodoče morala posvečati večjo pozornost. Analogni zapisi se lomijo od trat" .ionalno pi.^ar h v prvi vrsti pc načinu zapisa oz. nosilcu niformaeijc, totej po zunanji obliki, ne pa po kvalitet: zgodovinskega spoznanja6. Iz tega sled:, da je razlika predvsem v načinu arhivsko-tehmčnc obdelave. Načeloma so
za analogne zapise v veljavi ista arhivska načela, ki se upoštevajo tudi pri pisanih dokumentih, se nravi valorizaciia, urejanje, popisovanje in uporaba7.
Ugotavljanje vrednosti in pomembnosti tega gradiva jc pomembno in odgovorno delo. Gradivo se med seboj razlikuje in zaradi tega so drugačni tudi pristop k valorizaciji. V arhivski terminologiji pojem valotizaei.^: ni enoten, kot ni enotna niti terminologija8. Prav zaradi lesa pa individualizem, ki izhaja iz tega. pri pristopu k problemom odbira nja in valorizacije onemogoča uspešnost sistematiziranja arhivskih procedur.
Velik del produkcij na področju analognih zapisov je nemstitueionalnega izvora. Razen gradiva, ki nastaja pri RTV in v profesionalnih filmskih institucijah, nastaja takšno gradivo tudi pri amaterskih klubih in pri posameznikih. In ravno amaterski analogni zapisi so v svetu in tudi pri nas, tako se vsaj zdi, neupravičeno zapostavljeni. Te reprodukcije v večini primerov ne prihajajo v arhive, ker lastniki z obstoječo arhivsko zakonodajo niso obvezani oddajati kopij oz. originalov v varstvo pristojnemu arhivu. V arhiv prihajajo tovrstni materiali tako le kot volila, darila ali pa z odkupom.
On cnilp bi samo enega od mnogih primerov, ki smo jih v nrctcklom času zasledili na terenu. Na področju ; .tajerske, pa ne samo tam, verjetno jc podobna situacija tudi drugod po Sloveniji, jc delovala cela vrsta foto-kino klubov ali pa posameznikov, katerih gradivo je izrednega pomenil za lokalno zgodovino. Toda na žalost jc to gradivo nezaščiteno in propada, o čemer smo se lahko prepričali sami, bodisi zato ker pristojni arhivi za to ne vedo ali pa nimajo poslulia za ohranitev te vrste gradiva, ki pajc, kar t, /elela še enkrat poudariti, izrednega pomena za lokalno zgodovino. Mislim, da ni treba po.;cbej poudarjati, daje za to gradivo treba čimprej poskrbeti, in ga rešit. propada. Seveda ne bi di skut ali o tem, kdo jc krivce za takšno stanje, vendar bi sc v arhivih morali zavedati, da jc njihova naloga ohranjanje naše kulturne dediščine tudi na t -m področju in bi morali poskrbeti tudi za varovanje tega gradiva.
Ena izmed možnosti rešitve tega problema je, da pristojni arhivi za določena področja pričnejo 7. zbiranjem, hranjenjem in obdelovanjem te vrste gradiva. V Pokrajinskem arhivu Maribor smo pred več kot letom dni storili prve poskuse na področju ustva-ian^ in tudi hranjenja analogne vrste zapisov. Uredili smo majhen in priročen AV-sludio. Pri celotni zasnovi nas jc vodilo dejstvo, da bo naloga arhivo\ v prihodnosti tudi dokumentiranje cc-olnega družbenega življenja in hotenja individu-uma v celoti. Pričeli smo z izdelavo lastne dokumentacije in z zbiranjem amaterskih analognih zapisov s terena, ki so pomembni za lokalno zgodovino, vse pa z namenom, da zaščitimo gradivo pred propadom.
V kakšni obliki pa naj bi sc izvajala materialna zaščita jc precej odvisno od zakonodaje, tehnično-tehnološkega ni veja posamezne pristojne arhivske institucije in ustrezno izobraženega kadra. Vse m mora biti iasno, da jc treba zagotoviti obstoj tega gradiva tudi za bodoče gcneracijc. Jasno jc. da jc materialno varstvo tega gradiva zahlevncjsc in /a-
73
hteva drugačne, postopke varovanja, hranjenja in zaščite, toda če hočemo ali ne, bomo morali zagristi v za nekatere precej kislo jabolko, da ne bomo Ponovili napake iz preteklosti.
Opozorila bi na dejstvo, da bo mogoč. že čez nekaj let prišlo do poplave analogr i zapisov, čemur seveda sledi, da bodo arhivi tisli, ki sc fldo morali Pr lagoditi delu z novimi vrstami arh valij. Razumljivo jc, da je treba do takrat vsaj poskusiti, če ne že rešiti nekaterih vprašanj, ki se bodo pojavila. Gre predvsem za poenotenje standardov, metod iranja in hranjenja, dostop do upora' >c ild. Na podlagi dosedanjih izkušenj pri delu z ana-'ognimi zapisi bi izpostavila nekaj ključnih problemov:
1.	Prvi velik problem je rok predaje tovrstnega gradiva in s tem povezano vprašanje, po kolikem Času od nastanka zapisa bo uporabnikom omopo-i^cno dobiti v uporabo takšno gradivo. Ena izmed možnosti je, da se pri uporabi takšnega gradiva držimo že uveljavljenih rokov, ki so splošno priznani v svetu, seveda pa se ta zaščita ne more prenašati "a tisto gradivo, ki je bilo že ob svojem nastanku namenjeno javnosti ali pa ji je bilo dostopno. Vprašanje, ki se ob Icm pojavlja, pa je, kdaj sprejeti to gradivo in ga dati v uporabo z ozirom na to, da je tr jnosl analognih zapisov relativne kratka.
2.	Zaščita osebnih podatkov je pri tej vtsli gradiva zelo otežena, jc pa pomembna. Vsekakor zavzemamo stališče, da za morebitno zlorabo osebnih Podatkov oflMvaija uporabnik, ne pa institucija, ki mu je dala ¿radivo v uporabo. V primeru zbrabc zapade uporabnik kazenskim določbam Zakona o Varstvu osebnih podatkov {Uradni list Republike
' »venije, št. 8/90) in sam odgovarja za morebitno zlorabo,
3- Za uspešno izvajanje tc dejavnosti bo v bodoče tr^ha poskrbeli za ustrezno izobrazbo arhivskih strokovnih delavcev, ki bodo poleg arhivistike obdali tudi tehnologijo dela {montaža, presnemavanje ... ) v študiju. Mislim, da bi bilo vredne raz-mishii o tem, da bi vsaj majhen del le^a -. ključih v Program za strokovni izpit po Pravilniku o pripravništvu in opravljanju strokovnih izpitov za de-'avce v arhivih.
4• Dosedanje izkušnje nam kažejo, da je za vzpostavitev takšnih in podobnih študijev treba zagoto-vi1' tako tehniko, ki bo omogočala delo na različic'1 chnologijah analogno zapisanih info nacij. . 5- Zaradi specifičnosti nosilca analognih zapisov 'reba poskrbeti z.a redno presnemavanje, pri tem ■;c jc vedno treba držati načela, da se obstoječi ?c l]ei informacij zamenjajo z relativno trajnejšimi boljšimi. To jc trenutno edini način, d se ohra-informacije in ustvarijo pogoji za njihovo us-Pcsn in trajnejše arhiviranje.
6-	Rešiti bo treba problem v zvezi z razmer m ma^l;r kopija kopna več generacij. Pri tem oa v ™*kakor prihajale do zapletov, saj jc v dolo Primerih, ko a\ :or - lastnik m san določil ali :-rc
cno ali druge, zelo težko ali velikokrat eelo r.e-"^EoČe določiti ili gre za master ali za njeno kopi-
7-	Drugi problem, ki se mu ne da izogniti, jc 1
;a kopiranja oz, tako imenovani »copy right«.
Gre za probiem, ki ga bo treba točno opredeliti s predpisi, se pravi, kdo kako in na kakšen način je dovo'jeno kopiranje določenih analognih zapisov,
8, Problem zlorabljanja analognih zapisov master kopij jc potrebno reš sistemsko, s tem da se za vsako arhivsko master kopi,o določi čas trajanja, natančna vsel na in tehnika nasnemavanja, vse to pa mora dolo :iti allor oziroma predajnik.
Navedeni predlog in problemi so trenutno na jaktualnejši in zahtevajo čim hitrejšo rešitev oziroma zakonske določbe, ki bodo točno predpisovale način dela z analognimi zapisi, Skrajr čas je, da nova zakonodaja to uredi, sai ic obstoječa zelo ohlapna, poleg tega pa se nanaša predvsem na profesionalne nstitueije, amatersk. analogni zapisi pa so ncupravi'-eno zapotav'jeni, Nov zakon naj bo splošen, s podzakonskimi aki i pa naj se urejajo razmerja na posameznih področjijV, Skrajru čas je, da uporabnikom omogočimo dostop do tega gradila, z novo zakonodajo pa poenotimo sistematizacijo in postopke dela na področiu cele Slovenije, s tem pa olajšamo delo uporabnikom, predvsem pa strokovnim delavcem v arhivih. Potrebna jc hitra rcjitev problema in čim hitrejša izdelava nove zakonodaje, saj se nam kaj lahko zgodi, da bodo tako uporabni ki kakortudi arhivi osta'i brez tc vrste gradiva in to predvsem zaradi njegove kratke obstojnosti.
OPOMBE
1, To jc veda, ki sc ukvarja s problemi razvoja produktov (naprav) in konceptov lidtfj) uporabnosti informacije in njihove konkretne uporabe na mJičnil. področjih človekovega delovanja. Glej: Peter Zorkoczy, Informacijska tehnologija, LjubUana 1987, str. 19. — 2, International Council on Archives-, Dictionary of Archival Tcrd mi no-logy: English and Franch with equivalents in Dculch German, Italian Russian and Spanish by Peter Walnc, F'.B Evans ant1 F.J. Himly, Muflieh. New York, London Paris, ]584. sir. 226. — 3. UNESTO, Rccommandalion pour la sauvegarde el la conservation des images en mo-uvemcnl, adoptee par la (■nfcrcnec generale en sa virgt ct uniemc session, Belgrade, 27. Oclcbrc 19S0, str, 16, — 4, Med klasične nosilcc informacij prištevamo papirus, pcrgamcnl, papir ,,, — 5. Glej: Uradni I isT S RS, št, 1/81, 42/86, 8'90. — 6, Miroslav Novak, Soaobna informacijska tehnologija in arhivi. Sodobni Arhivi 91, Maribor 1991, str, N. — 7, Ivan Ncmanič, Dejavnost arhiva SR Slovenije na področju valorizacije in vaistva avdiDvizucl-nega gradiva. Sodobni Arhivi 89, Maribor 1989, str. 73. — 8. Glej Archivum XXVI,
1'poraba arhivskega gradiva
Marko Po k'n Se k
Presenctlj, e spremembe družbenih razmer in proecs demokrat; racije družbenega življenja zahtevajo tudi od arhivskih delavcev nove načine razmišljanja .n delovnaja tudi na področju uporabe arhivskega gradiva. Predvsem je danes jasno, da uporaba tega gradiva ne sme in tudi ne more b.ti