slovenski dnevnik * Zjcdinjenih državah, 'sftaja vsak dan izvzemlb nedelj in praznikov
GLAS NARODA
• - -
List	delavcev v Ameriki.
The only Slovenk
in the United States issued every* day* em&ft Sundays and Hofida^
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.	liUr«4 m feconi-OIaas Matter, September ti, 1903, at tke Poet Office at New York, N. Y„ ander the Act of Ooafreee of March S, 1871. i	TELEFON FISAENX: CC87 OOETLANDT
NO. 241. — ŠTEV., 241.	NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 14, 1909. — ČETRTEK, 14. VINOTOKA, 1909.	VOLUME XVTL — LETNIK XVII
V 20letno ječo. Ubil svojega očeta.
WILLIAM H. GRAY V NEW JER-SEYU OBSOJEN RADI UMORA SVOJEGA ČASA.
Porotno sodišče ga je spoznalo kri-' vim umora po drugem redu.
OBRAVNAVA.
-o-
* ■
Flemington, X. J., 13. old. Tukaj-! šnje porotno sodišče je spoznalo Win. ; II. Ciraya krivim umora svojega lastnega očeta po drugem redu in takoj nato ga je sodnik Reed obsodil v 20-letno težko ječo, poostreno s prisil-nim .delom. Obsojenec bode moral odsedeti svojo kazen v drža vnem zaporu v Trentonu. kamor >o ga takoj po izrečenej obsodbi odvedli.
Početkom obravnave je Cirav trdil, da je ustrelil svojega očeta, ker mu je slednji prelil, <Ia ga bode zaklal. Potem je povedal, da je dvakrat streljal, ne da bi meril na očeta, da ga je pa pri tem pogodila jedua kroglja. Dejal je tudi, da je najbrže pogodil kak k-imen in da je kroglja potem odletela na očeta in provzročila smrtno rano. Nadalje je tudi dejal, da ga je oče napadel s kamenjem. Ko je oče vrgel drugi kamen, pričel je mladenič streljati.
Pri obravnavi je bila tmli njegova mati, ktera je s svojim izpovedovanjem podpirala svojega sina in zaje«! no z drugimi prir-ami potrdila, da je bil pokojni njen mož nasilnega značaja. Zopet drugi svedoki so pa potrdili, da je bil pokojnik miroljub-i#ga značaja in da je bil pri vsej zadevi sin kriv, ker ni ubogal svojega očeta.
O-
WASHINGTON V SKRBEH.
Prorokovanje vojne senatorja Depew razburja diplomatske in mornarske kroge...
Washington. D, C.. 14. oktobra. Ko se je vrnil senator Depew iz Evrope, je izjavil, da se mora v kratkem vršiti med Nemčijo in Anglijo j vojna. To je tukajšnje diplomatske in tnornarične kroge jako razburilo. I Še ve<\jo mzburjt-noM, kakor prorokovanje Depewa pa je povzročila vest angleške vlade, da Inke Anglije lahko vsak trenutek zapro in da morajo kapitani paziti na kako tako event ualnost.
Bati se je, da bodo v slučaja konflikta med obema vlastnijaiua tudi Zjedinjene države pri tem in vol tirane. Kadi tega nervoznost. Tajnik mornarice Meyer je zahteval natančna poročila o stanju flote, vendar je stroga tajno-1, na kak način je zahteval poročila.
ROJAKOM V PENNSYLVANIJI IN WEST VIRGINUI NA ZNANJE.
Rojakom v Pennsylvaniji in West Virginiji naznanjamo, da jih v kratkem obišče nas stalni potnik,
'iffiK J-	O^IRk
RO; j i i^^HB
Mr. JANKO PLEŠKO,
ki je zastopnik Slovenic Publishing Company in pooblaščen pobirati naročnino za naš list, kakor tudi druga naročila. Mr. Pkško je že prejšnja leta obiskovat rojake Sirom Amerike in je med njimi kolikortoli znan. Povsodi so mu šli rojaki na roko in so ga lepo sprejeli, tako, da smo uver-jeni, da bode tudi na njegovem sedanjem potovanja tako.
Rojakom našega potnika kar naj-epieje priporočamo.
!
Povečanje naše
vojne mornarice.
VLADA IMA SEDAJ V GRADNJI
SEDEM VEČJIH IN MNOGO MANJŠIH VOJNIH LADIJ.
Med temi sta dve oklopnici modela • Dreadnought in mnogo tor-p e d o v k.
MESEČNO POROČILO. --0-
Washington C. D., 13, okt. Mor-narični tajnik Meyer je dane- podpiral pogodbo z New York Shipbuilding Co. za gradnjo nove oklopnice, ktera za dobi ime Arkansas in ki bode jedna največjih oklopnic naše vojne mornarice modela Dreadnought. Mornarični tajnik je podpisal tudi pogodbo za gradnjo druge oklopnice, imenom AVioming. ko jo lx>do zgradili v Crampvej ladjedelnici v Pliila-delpliiji. Tudi ta ladija bode oklopni-ca največje vrste.
Mornarični oddelek ima z imenovanima ladijama sedaj v delu sedem novih oklopnic in sicer: Arkansas, Wyoming. South Carolina, Delaware, North Dakota, Florida, in Utah.
Iz mesečnega poročila mornaričnega konstrukcijskega oddelka je nadalje tudi razvidno, da so oklopnice South Carolina, Delaware in Nort Dakota skoraj že dodelane. Nadalje ima vlada v delu tudi dvajset torpedovk,' šestnajst podvodnih torpedovk in keč i premouovih paruikov. Mnogo larlij je skoraj dodelanih.
-o-
SNEG V BUPFALU IN CHICAGU.
Povsodi na zapadu je zavladala zima.
Buffalo, N. Y., 13. okt. Včeraj zjutraj je tukaj par minut snežilo in v okolici mesta je ponekodi padlo tudi toliko snega, da so tla postala bela. Pred tremi leti je na ta dan po za-padnih pokrajinah države New York divjal izreden snežni vihar, ki je napravil za več tisoč dolarjev škode, kajti polomil je brezštevilno dreves in napravil tudi na polju veliko škode, kajti zadnje sočivje še ni bilo pospravljeno.
Chicago, Tli., 13. okt. Včeraj smo imeli tukaj prvi snežni vihar. Bilo je zelo mraz in vsled tega je bilo na ulicah zelo neprijetno. — V Davtonu, in Toledu, O., je tudi snežilo. — V Norfolku, Neb., je včeraj kazal toplomer le 22 stopinj nad ničlo. — V Kansasu in zapadni polovici države Missouri, v severnej Oklahomi in pokrajini Panhandle v Texasu je padel j toplomer na 28 stopinj nad ničlo. Po " vsem jugozapadu je vladal včeraj izreden mraz. — V dolenjem delu države Michigan je snežilo in ker je istočasno vel tudi jak veter, je izgledalo tako, kakor sredi zime.
Duluth, Minn., 13. okt. Po dalj-j šem toplem vremenu so se sedaj v tukajšnjih pokrajinah! pojavili prvi znaki bližajoče se zime. Severni vihar je divjal s hitrostjo po 60 milj na uro. Pri tem je pričelo tudi snežiti in zajedno s snegom je padala tudi toča. Na jezeru Superior je divjal velik vihar, tako, da so vsi par- j niki prihajali z izdatno zamudo. Vihar je proti poludnevu ponehal, toda i sneži še vedno. Sneg se takoj stopi, ko pride na zemljo. -
Iz Jolieta, 111., nam javlja rojak, ( da se je tudi tamkaj vreme izredno hitro spremenilo in sedaj je po lepih jesenskih dnevih zavladala prava zima. Te dni so imeli tamkaj tudi prvi I sneg, kot predstražo bližajoče se , zime.
Tudi v New Yorku in okolici je od včeraj zavladalo izredno mrzlo vreme. —.......-■ o ......
Razstrelba parnega kotla.
Manchester N. H., 13. oktobra. Veliki parni kotel Amoskeagove tovarne se je včeraj razletel. Pri tem je bilo tovarniško poslopje deloma razdejano in devet delavcev je bilo nevarno poškodovanih. Dva delavea sta kmalo potem, ko so ju pripeljali v bolnico vsled zadobljenih poškodb umrla*	|
i
Po viharju v Floridi. 3 milijone škode.
MESTO KEY WEST V FLORIDI' JE SKORAJ POPOLNOMA RAZDEJANO; VSE OPUSTOŠENO.
Vojaštvo, milica in policija skrbi za red med preostalim prebivalstvom.
POMANJKLJIVA ZVEZA.
-o-
Key West. Fla., 13. oktobra. Vsled zadnjega viharja, ki je mesto popolnoma razdejal, je sedaj na stotine ljudi brez najpotrebnejših potreb-! ščin. Na ulicah biva stotine ljudi, kteri nimajo kaj jesti in kterkn pri-j manjkuje celo pitna voda, kajti zadnji vihar je vničil tudi mestni vodo- ' vodni rezervoar. K sreči je sedaj za- | vladalo toplo vreme, tako da ljudem ; saj ni potreba zmrzovati. Poveljnik tukajšnje vojaške posadke je dobil iz Wasliingtona naročilo od vojnega oddelka zvezine vlade, naj mestne oblasti v vsakem pogledu pri pomaganju prebivatelstvu podpira. Vojaštvo bode tudi razdelilo med prebivalstvo svoje šotore in posteljno upravo. Prava cenitev škode, ktero je napravil vihar, je še vedno nemogoča, vendar je pa že dogna.no, da bode škoda znašala od dveh do treh milijonov dolarjev. Koliko je ljudi utonilo, tu- ! di ni znano, vendar pa so bila prvotna tozadevna poročila zelo pretirana.
Vihar je ob vsem iztočnem obrežju Floride grozno divjal in vse, kar mu ni zamoglo klubovati je ob vsem o-brežju vničeno. Zveza med posameznimi kraji ob obrežju še vedno ni popravljena. tako da podrobnih poročil iz drugih krajev še vedno ni mogoče (Tobiti.
V minoli noči je policija zajedno z vojaštvom aretovala mnogo ljudi, kteri sr. plenili ]>o razvalinah, tako da | je mestni zapor se laj poln jetnikov. Razvaline sedaj straži milica zajedno z rednim vojaštvom. Na stotine ljudi, kteri so prišli ob -svoja domovja s<y je nastanilo v cerkvah in. poslopjih. ktera so ostala nepoškodovana. Mestne oblasti morajo naravno skrbeti za hrano. Tekom viharja se je razbilo in potopilo od šestdeset do t sedemdeset raznovrstnih ladij.
-o-
COOK-PEARY JEVA KOMISIJA.
Komisijo bode imenoval predsednik akademije znanosti.
Washington 12. oktobra. Vsled predloga Peary Arctic kluba je naci-! jonalna zemljepisna družba sprejelaj resolucijo, da bode zajedno z ameri- j ško geografično družijo, kakor tudi z vodstvom ameriškega naravno-zgodo-vinskega muzeja naprosila dr, Ira Remsena, ki je predsednik akademije znanosti ,naj on imenuje posebno komisijo, koja naj preišče poročila dr. Cooka in Peary j a o njunih potovanjih v polarnih krajih in odkritju severnega tečaja.
-o——
Parnik v nevarnosti
Potom brezžičnega brzojava na flo-ridskem obrežju se je zvedelo, da je parnik Antilles od Southern Pacific Line, ki je minolo soboto odplul iz New Yorka v New Orleans, La., blizo Floride zavozil na neko nevarno pečino in da je signiliziral po takojšnjo pomoč. Parnik je nakrcan z dragocenim blagom in na njem je tudi par sto potnikov iz New Yorka. Med i potniki je tudi governer države Loui-siane, J. Sanders.
Cena vožnja,
Parnik od A ust ro-Americana proge "ARGENTINA"
odpljuje dne 20. oktobra, iz New Yorka v Trst in Reko. S tem parnikom dospejo Slovenci in Hrvati ( najhitreje v svoj rojstni kraj. i j Vožnja stane iz New Yorka do:
Trsta ali Reke.....$36.00,
• do Ljubljane.......$86.60,
do Zagreba........ |36.20.
Predsednikovo potovanje.
V	Los Angeles in Pasadeni
! PREDSEDNIK T AFT JE OBISKAL
NOV VOJAŠKI DOM V- SA-NETTELE. PO ULIČNI ŽELEZNICI.
V	Posadeni so predsednika iskreno
pozdravili in obdarovali.
—o— j V SAN BERNARDINO.
-o--
Los Angeles, CaL, 13. oktobra. Preflsednik, ki je prenpčeval v tukajšnjem mestu kot gcnšt svoje sestre Mrs. W. A. Edvards, se je dobro spočit od muk, ktere je moral prenašati pri prejšnjem banketu. Takoj zjutraj ga je pa obiskal sprejemni odbor kteri ga je povabil za vožnjo po ulič- j ni železnici v Sanatelle, kjer je vla-j da zgradila nov vojaški dom, ki se nahaja deset minut daleč od Los An-: geles. Na postaji v imenovanem mestecu se je nabralo na tisoče ljudi, kteri so predsednika Tafta navdušeno pozdravili. Predsednik je potem i odšel na stopnice jednega izmed raznih vojaških poslopij, kjer je govoril kratek govor, nakar je podal stoterim državljanom svojo desnieo.
Ko se je potenr predsednik zajedno j 7. sprejemnim odborom po ulični železnici vračal nazaj v Los Angeles, prišlo mu je nasproti več avtomobilov, v ktere je predsednik s svojim ; ' spremstvom presedel in se peljal dalje j v Pasadeno, kjer so ga pozdravili j člani trgovinske zbornice. V Fasaden i je pričakoval predsednika tudi njegov Tlak, kterega so poslali iz j Los Angeles v Pasadeno, odkjer se j odpelje dalje proti jugu.
Ko se je peljal memo Occidental j College, so ga t a mošnji dijaki iskre-' no pozdravili in so m:u podarili kol za i igro golf.
Predsednik se je iz Pasadene odpeljal v S-an Bernardino, kamor je prišel popoludne ob 2.15. Na poti se je ustavil v Moaro vi ji, Clairmon-j tu in Uplands. V vseh teh krajih je: govoril kratke govore.
,-o--
Japonske vojne ladije v San Fran-ciscu.
San Francisco, CaL, 13. okt. Japonska križarka Idzumi, ktera bode zastopala Japonsko pri tukajšnji Por-tola slavnosti, je dospela v tukajšnjo luko. Na ladiji je tudi za častnika princ Shimadzu, ki je član cesarske rodbine. Člani slavnostnega odbora
i
i so odšli takoj na ladijo in so oficijel-no pozdravili zastopnike Japonske.
Razlito pivo.
Columbus, Kan s., 13. okt. Vsled ; odredbe pokrajinskega sodišča, je moral šerif Patton včeraj zliti v kanal 2450 ga Ionov najboljše pive, ktero so temperenčne oblasti pred dvema tednoma našle v neki ledenici v West Mineralu, Cherokee county. Za pivo nI nihče vprašal, kajti vsakdo se je bal denarne kazni, in tako je raje žrtvoval pivo. Ko je šerief svojimi vslužbenei zlival pivo v kanal, so se vsem nepopisno cedilo sline, dočim so navzoče temperenčne ženske molile temperenčne litaraije.
Denarje v staro domovino
pošiljamo
| za $ 10.35 ............ 50 kron,
i za 20.50 ............ 100 kron,
za 41.00 ............ 200 kron,
i za 102.25 ............ 500 kron,
i za 204.50 ............ 1000 kron,
za 1019.00 ............ 5000 kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma j izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem, pisma, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio.
......
Bankerotna banka.
V	Mineral Peintu, Wis.
V	NACLTONALNI BANKI V IMENOVANEM MESTU SO ZASLEDILI PRIMANJKLJAJ ZA 200.000
DOLARJEV.
Vsled tega je zvezina oblast banko prisilila prenehata s poslo-vanj ea
PRED ARETACIJAMI. ■ o «
Washington, D. C., 13. oktobra. Komptroler zvezinega zaklada naznanja, da je prva nacijonalna banka v Mineral Pointu, Wis., prenehala z poslovanjem, oziroma z izplačeva-; njem-.
Imenovano banko ^so zaprli vsled tega, ker se je pri reviziji knjig dognal deficit v znesku $200.000. V banki so se dalj časa vršila po n are-j janja, kterfl. so pa- znali prikriti potom ponarejenih dolžnih listin. Glasom zadnjega finančnega izkaza imenovane banke, je bilo v njej za 505 tisoč hranilnih vlog. Začasnim upraviteljem propale l>anke so zvezine ooblast! imenovale John W. Shofielda, ki se je v tem poslu odlikoval pri raznih propalih bankah v New Yorku in New Jerseyu. Oskrbnik je takoj od- j potoval v Mineral Point, kjer je pričakovati v kratkem več aretacij.
o
Iz Avstro-Ogrske. Za Južro itnrerikff.
VLADA JE ODOBRILA USTANOVITEV ZVEZE MT.T> TRSTOM IN JUGOAMERIŠKIMI LU-K AMI.
i
S tem namerava Avstrija doseči, da bi se ljudje ne izseljevali v Severno Ameriko.
MADJARSKI "ZIDARJI". --o—
Dunaj. 14. oktobra. Trgovinski minister naznanja, da je izdelal za-! konski načrt, kteri določa, da postane vladina pogodba z avstrijskimi združenimi parniškimi družbami trajna. Vsled tega dobe avstrijske parniške družbe nekoliko državne > subvencije in sicer v svrlio ustano- j vitve trajne parniške zveze med | Trstom ter brazilskimi in argentinskimi lukami.
Obravnave glpde parniške subvencije so se že dalj časa vršile in z po-^ močjo novih prog namerava Avstrija i doseči, da bi se ljudje iz Avstrije v nadalje izseljevali v Južno Ameriko, j •ne pa v ;Zjedi:ijene države, kjer si prilaste preveč svobodomiselnih idej, koje avstrijski vladi naravno niso po volji. V Južni Ameriki je povsem drugače; kajti tamkaj prevladuje ka-toličanstvo in ljudje prihajajo iz Južne Amerike v Avstrijo ravno tako, | kp.kor so bili tedaj, ko so odpotovali Vlada s tem naravno ne bode prepre- I čila izseljevanje v Zjedinjene države, kajti ljudje gredo običajno tje, kjer se več zasluži, kar se pa o Južni A-meriki ne more trditi.
Budimpešta, 14. oktobra. Včeraj se je tukaj podrla zopet jedna nova stavba, in ob tej priliki je bilo zopet večje število delavcev ubitih. Na lice mesta so sicer takoj prišli gasilci, kteri so pričeli nesrečnike odkopa^ vati, toda dosedaj se jim ni posrečilo najti v razvalinah miti jednega delavca.
0
Za sestanek našega in mehi kančke ga predsednika.
E1 Paso, Tex.f 12. okt. Na mehi-kanski strani reke Rio Grande se je pričelo zbirati mehikansko vojaštvo, da tako počasti sestanek predsednika Zjed. držav in Mehike. Tudi vojaštvo Zjed. držav je pričelo prihajati. Predsednik Porfirio Diaz pride v Ciu-dad Juarez v petek zvečer. 1 . ... r .. . •
Ferrer ustreljen-. Povsodi veliki nemiri. I
ŠPANSKI KRALJ JE POTRDIL SMRTNO OBSODBO BARCELONSKEGA PROFESORJA, KTEREGA SO -USTRELILI.
Kralj se ni oziral na prošnje za milost; za Ferrera sta prosila papež in italijanski kralj.
NAPADI NA KONZULATE.
Pariz, 13. okt. Iz Bareelone na Španskem se javlja, da so tamkaj v trdnjavi Monjuich danes ustrelili barcelonskega vseučiliščnega profesorja Francisco Ferrera, dasiravno sta zanj prosila italijanski kralj in papež. Njegovo eksekucijo sedaj tolmači vsa Evropa tako, da bode vsled tega nastala na Španskem zopet revolucija in da je življenje španskega kralja v velikej nevarnosti.
Španski revolucijonarji so že preje sklenili, da bode moral ta čin španski kralj plačati s svojim življenjem. Sedaj je Ferer mrtev in pričakovati je zopet revolucije, ktera se pa za-more povsem drugače zaključiti, ka-; kor se je zaključila zadnja.
Po vsej Španski je pričelo nevarno ; vreti in povsodi vlada nepopisno raz-! burjenje, ktero odmeva po vsej Ev- • j ropi. V Rimu in Parizu, kjer so ! središča vsega revolucionarnega gi-1 banja, se pripravljajo na velikanske protestne demonstracije in na Španskem se pripravlja sedaj kar očitno revolucija.
V Parizu in v Rimu, kakor tudi v druzih evropskih mestih mora vojaštvo noč in dan čuvati španske konzulate in poslaništva. Ljudstvo hoče na vsak način protestovati proti španskemu barbarstvu. V raznih večjihl španskih mestih namerava I vlada takoj proglasiti "vojno stanje, kakor hitro bi se pričelo kako revo-1 lucijonarno gibanje. Vse vojaštvo je | pripravljeno. Palače onih ljudi, ki so v zvezi z vlado, mora sedaj vojaštvo stražiti in Barcelona je polna vojaštva, kajti tam je pričakovati prve pojave revolucije.
Vsa napredna Evropa simpatizuje s španskimi radikalci in naprednjaki in povsodi se vrše velike demonstra-j cije proti Špauski. Napredne stranke na Španskem so jednoglasno za-; htevale od vlade, da se dovoli Fer-reru javno zaslišanje, toda reakcijo-narna in klerikalna vlada v to ni ho-: tela privoliti. V Italiji je zavladalo skoraj ravno tako razburjenje, kakor ! na Španskem, kajti celo italijanski kralj se je zavzel zajedno s papežem za pokojnega Ferrera, ne da bi kaj dosegel. Tudi v Franciji in po vsej Nemčiji so se vršile velike demon-[ stracije proti Španski. Splošno se zatrjuje, da je Ferrer moral umreti vsled tega, ker je v Barceloni usta-I novil moderno šolo, v kterej se je I podučevala resnica, ne pa ono, kar i želi vlada, da se podučuje.
Cenzura na Španskem je sedaj ravno« tako stroga, kakor je bila za časa j zadnje revolucije.
Barcelona, Španska, 14. okt. Profesorja Francisco Ferrera, ravna t e-; lja moderne šole, so včeraj dopoludne ! ob 9. uri ustrelili. V smrt je šel srčno in po prvi salvi se je zgrudil mrtev na tla.
Le ko je dobil iz Pariza brzojavno slovo svoje hčerke, prišle so mu solze v oči, inače je pa bil do zadnjega trenotka popolnoma miran in hladnokrven. Njegov zagovornik, kapitan Galceron, kteri ga je zagovarjal brez vsega straha in je sodišču povedal, kar mu je šlo, je moral vsled tega sam iti v ječo. Predno so Ferrera ustrelili, je imenovani kapitan dobil dovoljenje nekaj časa govoriti s Fer-rerom. Takoj nato so nesrečnika odvedli v jamo, v kteri so ga ustrelili. Napram Galceronu je Ferrer navdušeno govoril o nalogi, kteri je posvetil svoje življenje. Govoril je tudi o bodočnosti svoje hčerke, ktere zadnji poskus, rešiti mu življenje, ga je bolj ganil, kakor vsa obravnava zajedno s smrtno obsodbo. Odkar so Ferrera zaprli, je bila njegova rodbina odvisna od dela te hčerke* ktera je dobila —
v neki tovarni v Parizu delo, tako, da zasluži sedaj 2 in pol franka na dan.
Pred pokojnikovo smrtjo je vojaška oblast poslala k nesrečniku dva redovnika, da mu podelita takozvano zadnjo tolažbo, toda Ferrer ju je takoj odslovil.
Ferrera bi morali že zjutraj ob G.# uri ustreliti in ob tem času je bil jetnik na svojo smrt ž« pripravljen. Mesto na morišče, so ga pa odvedli v kapelico, kjer sta ga čakala že omenjena redovnika, ktera pa nista ničesar opravila. Od tu so ga potem ob 9. uri odvedli na morišče, kjer je mirno gledal dvanajst vojakov, kteri so ga malo kasneje ustrelili. Vojake so posebej odbrali in izbrali so le trnke. na ktere so se zanesli, da bodo v obsojenca streljali, ne pa v zrak, kakor se je pri drugih eksekucijah že večkrat pripetilo. Predno so mu zavezali oči. je še enkrat pročital svoj testament, čegar vsebina pa že ni znana.
o
Japonska sumničenja. Zjed. države in Anglija.
—o—
KORISTI ZJEDINJENIH DRŽAV,
KAKOR TUDI ONE ANGLIJE SO SEDAJ V NEVARNOSTI.
Posledica najnovejše pogodbe med Kitajsko in Japonsko.
SUMNIČENJA PROTI ZJEDINJE-NIM DRŽAVAM.
-o-
Peking, 14. oktobra. Japonska je oficijelno vzela za znanje, da skušajo Zjedinjene države zajedno z Anglijo na Kitajskem trraditi železnico • Kinchon-Tsitsihar, ktera bi tekmovala z ono mandžursko progo, ktera je sedaj vsled zadnje pogodbe med Kitajsko in Japonsko >v japonski kontroli. Japonska je vsled tega sedaj Kitajski naznanila, da se srradnji nove železnice sicer ne bode proti vila, da si pa pridržuje pravico pri posvetovanju elede gradnje novo železnice, i izreči tudi svoje Tr nenje in nasvete.
Japonska bode t' raj tuii v nadalje i skuhala preprečiti vsako trgovinsko konkurenco v južnem Mandžuru. kar bodo pred vsem morale občutiti Zjedinjene države in Anglija.
JapOn-ka je s svojo izjavo sedaj tudi vsled tega tako hitela, ker so Zjedinjene države odpozvale svojega novega poslanika Craneja. ki je bil imenovan za poslaništvo v Pekingu. Kakor se zatrjuje, je državni tajnik Zjed. držav odpozval Craneja vsled tozadevnega poziva od strani Japonske. Poleg tega se je pa Crane zameril Japoncem tudi vsled tega, ker je vedno proti njim nastopal, zlasti pa še po rusko-japonski vojni, j Japonska vlada je dokaj vznemirjena, ker so pričele Zjedinjene države v novejšem času vedno zajedno z Anglijo in Rusijo nastopati in sicer vedno v prid Kitajske, kterej je Japonska najbolj nevarna.
Linčanje v LouisianL
Greensburg, La., 9. okt. V minoli i noči je množica linčarjev oprostila iz j ječe zamorca Aps Arda, kteri je sku-; šal pred par dnevi državnega senatorja B. T. Younga umoriti. Zamorca j so linčarji najpreje obesili na bližno drevo in potem so njegovo truplo se-i žgali. Ko je zamorec poskusil imenovanega senatorja umoriti, je ušel v državo Mississippi, toda tamošnji šerif ga je vjel in poslal nazaj v dr-: žavo Louisiano. Kedo je vodil lin-! čarje, se ni dalo dognati.
Dr. Cook ▼ Milwaukee.
i Milwaukee, Wis., 11. okt. Odkri-| telj severnega tečaja, dr. Cook, je ' včeraj v tukajšnjem avditoriju pred i veliko množico predaval o svojem ; potovanju po polarnih krajih in odkritju severnega tečaja Dr. Cooka. je sprejel poseben odbor, v kterem so bili mestni uradniki, kakor tudi najuglednejši trgovci in podjetniki. . V hotelu, kjer se je dr. Cook nastanil, se je vršil informelen sprejem. D. Cook je odpotoval od tukaj v De-i troit, Michr^-kjer bode tudi predaval o svojem potovanju in končnem j uspehu.
"GLAS NARODA"
(Slovenic Daily.;
Owned and published by the SlovenJo Publishing Co.
(a corporation-) FRANK SAKSER, President.
VICTOR VALJ AV EC, Secretary. LOUIS BENELUX, Treasurer.
Place of Rn^fne-s of the corporation and •ddre^sea of above officers: 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
2* celo leto velja list za Ameriko in
Can* Jo.........$3.00
** pol h ta.........1.50
•• leto , a mc to New York . . . 4.00 44 pol leta sa mesto New York . . 2.00 Evropo za \>e leto . . . . 4.50
" " pol leta.....2.50
•• " '* četrt leta . . . .1.75
-tJLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemal nedelj in praznikov.
-
"OLAS NARODA"
("Voice of the People") ifcroed every dav, except Sandaye and •	Holidays.
Subscription yearly $3.00.
Adverti.somcnts on agreement.
Do p i i bre/ podpisa in osobnosti se ne .
oa tis ne jo.
Denar naj blagovoli pošiljati po — tfoney s »nK-r.
Pri f^pri :a.-mbi kraja, naročnikov jtomoV', da se nam tudi prejšnje biva" i^iic naznani, da hitreje najdejo naslovnika.
Do; aora ;n pošiljatvana naredite ta na-
"GLAS NARODA"
& Cortlandt Sl ,	New York City.
—_____ ______
Tele; -n Cortlandt.
Po krizi.
Km - • ] ta 3007 pričela denarna p : '•.;• aH Li^r-a. so prv<> banke, ozi- ; i si:' Kii:. !•:••! lvcker Trust Co., Mer-i .tu-i!.' N 'tiu al Bank in National Bank <>' N : i America propale vsled lijv;.<t -—;i .icke-a ustanovitelja
i	ilriv, ktcii si je znal s po-ii.' j • prijateljev pridobiti
i \ i-jiua številom bank. banke so tedaj pora-1 i .J'- .••. a >•» si prilastili kontrolo i •	•-•» banko in potem so z de-
narjem «>i t h bank poslovali zopet ta-j . la	prilastili kontrolo nad
uet.' i j.i .', tri(i banko itd., dokler ni nr. •:.'.. i /asitna vrsta takozvanih ; M»v r; bank. S pomočjo denar-: ,;a ti . baiik. oziroma vlog, k t ere so; ■ ./a 1 .ii zaupali tem bankam, je i : a: - ,\V. Morse financiral razna v !:	j. ja. pred vsem takozvani
ti;:-. lud in potem tudi parni.ški '< - , ki je kontroliral vso obrežno j i' > a Atlantiku. Ko so pa ta ]>• 'djct/.a -j.< ll. .t la. so Morse in nje-: --i bančni denar zlorabili v 'i	njun špekulirali na l>or-
>	i. ; ■ ■ . veljal za pravega ženija in i- • ;•>■'. .-• -ti imel vspelie, so ga
-nsati celo nekteri k on-1 >«•!	.k:'rji in finančniki« k te-i
vl .a>: -j. ono isto po . ki je ]>o- ; s'1	Ni i>« ja Las.i je osode-
polna.
K" P i potem do poloma, so " in.;, vs.- prevare in zloraba'de-'in. ...ikra; i»ikrite in javnost je Vf.b- uri c m da je. Ker so pa 1 v- <•: ■•.:'. arijonalne banke, ka-M • 3Ioi -t- zlorabil za svoje na-.! • .-a!i!ouin vno, da se je moral ] ■ ■ - »vavjati prt d zvezinim so-<•' ii- V novembru 1007 je potem Ev*,-/.. • soili-čv. spoznalo Morseja krivi: <_*	iu tatvine in vsled 1
<>'■>-■ »lilo v ječo za 15 let.
>	■	;!a .-.tiM«ra. vendar pa pra- ! • ^ Mor j. sicer prijavil priziv, . i kij i ifcmu je moral v ječo in 1 i- ■ 1 del pel ieta v Tom bali v 1 ^ 1 i. dokler'se njegovim mno- J u- i i : U-i.fc*m in zaveznikom iz do- • 1 ::. .i !.,. : ,;a trnsfov i:i bank ni ^
■ ■(' ■■' "seju izposlovati svobo- 1 do a i di o i- i-a. da izreče prizivno ! 1 '•	1 s (1 bo. Tako so nalo-j1
-	J '--».«»"0 jamčevine in Morse 1 ]• - ! :.: , c. Toda že v ječi je ■
pričel ,»I>»r.-e delovati za svojo finan- * i ' ai-ijo in ko je zadobil J T' ■: ■ ■z».|.ct za a s no svobodo, se mu i1 . : "i niinolega leta posrečilo svo- 1 ,!•'	re in tatvine, ki so znašale ' *
i : i -i'dem milijonov dolarjev, s : pol oma poravnati. Tekom (^ leta ■ jf. pridobil zopet zaupna me-' s;a v s v i * j tit prejšnjih ustanovitvah, j s zlasii pa pri ]>o njemu ustanovljenih E {•:tr«i^:-odni;i družbah. Pri tem so r
ii	pomairali ljudje, kteri po se bali, [ da i. i .Morse ne kompromituje kot % *A"' ' -"okrjvee. Medtem se je pa o|s
-	'• prizivu razpravljalo pri j v \ \ i !::št:»ii-.-i in ta je sedaj, kakor ! 1 -i ' » n. d dnevnimi novicami po-;' ■ . prvotno obsodbo, glasečo se u na petnajst let, v polnem obsegu po-1 E tr hla. j j
!t i pa ?Ioi*sejeva zadeva še ni- ' kakor ni kor-ana, kajti njegovi prav- s ju •/..-. ■ .'miki šf vedno upajo, da ga c ; j -če s tem, da bodo na- F pri i. za pregledanje razlogov, na ! t k-ere so Janama razsodba prizivnega ■ • 1 in sicer po najvišji Instanci 11 v 7.)"dinjtwiih državah. Odvetniki a v n o, da bode to sodišče razsodbo j 2 i i. a ;! ), kajti sedanje prizivno so- P < i', je qraževalo le najhujše točke d obtožoica
f Sedaj se tudi trdi, da je lahko ono,
kar je Morse zakrivil, dokazati tudi;
raznim drugim bančnim predsedni- j
kom. Ako je temu tako, potem je
> potrebno, da se prvotna obsodba pro-i
; ti Morseju tudi pri najvišji instanci j
vzdrži, kajti le na ta način je mogo-
l če napraviti vzgled onim bančnim i
■ predsednikom, ki morda še vedno zlo-
^ rahljajo denar vlagateljev. Mogoče
fc je }>etnajstletna ječa ob trdem delu
za Morseja v resnici prehuda, toda
";s prošnjo za milost bi se morda tudi j
0 mnogo doseglo. Vse govorice, da
0 vsled Morseia ni bil nihče oškodovan, 0 ■ 0 niso druzepa, nego nesmisel, kajti
0	akoravno je poravnal vse svoje dol-® gove, je vendarle on v prvi vrsti m kriv, da je leta 1907 nastala panika
in kriza, vsled ktere je moralo na tisoče podjetnikov napovedati banke-rot, dasiravno niso bili z Morsejem ^■niti v najmanjši zvezi.
Na Daljnem Istoku.
Kitajska in Japonska sta sklenili pogodbo, ktere določila so taka, da
7	t	•	.
morajo Japonci postati pravi gospo-. darji v južnej Mandžuriji, oziroma I onem delu Kitajske, kteri je v go-" spodarskem pogledu najbogatejši, tako. da je tamkaj pričakovati najlepše bodočnosti. Za pridobitev te . dežele je Rusija zgradila železnico,; * ki vodi v nepregledne daljave, in ustanovila je mesta, ktera so se lepo razcvitala. Vendar je pa bilo vse to i zaman, kajti onega, kar je želela, ni dosegla iu vsled pogodbe, sklenjene' ^ s Kitajsko, je sedaj postala Japon-ska dedinja Rusije, v kolikor pride' južna Mandžurija v poštev.
1	Ker je Rusija v južni Mandžuriji , prehitro napredovala in ker je one-t mogočila drugim deželam udeležiti se
tamošnje trgovine, pričele so jej na-I sprotovati Zjedinjene države, ktere so se bale. da bi Rusija ne uničila j vso tamošnjo in sploLi azijsko ame-,, riško trgovino. To je bil tudi vzrok, da je nastopila Amerika za časa ru-sko-japonske vojne očitno proti Ru- j siji in v prid Japonske, tako, da so I se v merodajnih krogih pri nas vese-; lili. kadarkoli je prišlo kako poročilo o japonskih uspehih.
, Ko so Zjedinjene države proglasile , ?rlede trgovine na Daljnem Iztoku ta-kozvana "odprta vrata", je s tem ■ vsa mednarodna iztoenje-azijska po- j1 litika zadobila povsem drugo smer , i" tudi mirovna pogajanja med Ru- 1 sijo in Japonsko, ktera so se vršila v Portsmouthu, so se vršila izključno ; le na podlagi takozvanih "odprtih 1 vrat ", kajti nedotakljivost tega j: principa se je povodom sklepanja 1 miru za vedno določila. Že tedaj, j5 ko se je sklepal mir med Rusijo in 1 Japonsko, so Zjedinjene države spre- 2 videle, da so napravile napako, ko ( so podpirale Japonsko in vsa javnost ( ! je bila takoj kar preko noči na strani1 ' Rusije. To se pa ni zgodilo radi le- ' pih postav ruskega zastopnika Wit-teja in ostalih Rusov, temveč vsled zavesti, da bode prišla ameriška tr- i sovina na Daljnem Iztoku izpod ru-: c skega dežja pod japonski kap. i 1 * * *	I
Oiio, kar so zavedni Američani te- i1 daj le sumili, postalo je daiies dej- jc stvo. Japonska je pričela z vojno, j ^ da tako pomanjša rusko gospodstvo'1 v severni Kitajski in ruski vpliv na Kitajskem sploh, toda šele sedaj si j2 je Japonska zagotovila vse sadove tedanje vojne, kajti sedaj, ko nastfrpilž rusko dedščino, pridobi zajedno tudi 1 gospodstvo nad severno Kitajsko in ! s merodajni vpliv v vsej Kitajski. V jo južni Mandžuriji so sedaj prešle ta-j L mošnje železnice, kakor tudi bogate j š rudniške pokrajine v japonske roke, j tako, da je tekmovanje Kitajske celo i na kitajskih tleli izključeno. Kitaj-j ska se je zavezala, da ne bode v g Mandžuriji gradila paralelnih želez- j » me, tako, da Japonski ne bode ško-1 dovala. S tem je tudi princip "od-j prtih vrat" za vedno odstranjen in i vsa trgovina v južni Mandžuriji od i ' strani drugih držav je za vedno uni-Ičena.
Pri nas in drugod se je mnogo pisalo in govorilo o takozvani rumeni ! nevarnosti, ktere pa dosedaj ni bilo s mogoče dokazati. Sedaj je pa položaj g postal tak, da je ta nevarnost kaj \ več, nego le prazen strah, kajti že d sedaj je Kitajska pod japonskim vpli- d vom. Kitajska je le nejevoljno skle- | a uila z Ja}K>nsko imenovano pogodbo | p in podpisala jo je šele potem, ko je j n uvidela, da zaman išče po svetu po- g moči proti Japonski. In to pomoč b je iskala tudi v Zjedinjenih državah, j Kitajskega poslanika Wn Ting Fang B SO preje le vsled tega iz WasLdngto-1 na odpozvali, ker se mu ni posrečilo z< pridobiti naše vlade za to, da bi Ki- j t< tajsko podpirala proti Japonski. Ii Kitajsko-japonska pogodba pome- k nja povsem novo dobo v iztočnje- s< azijski zgodovini, kajti sedaj se ne gre le za vzdrževanje principa "od- di prtih vrat", temveč tudi za dejstvo, sc da je Kitajska postala sedaj le orod- k: je Japonske in njenih ambicij. g<
, In Zjedinjene države se sedaj ke- i
t sajo, da so bile na strani Japonske,! - ko se je Rusija borila na mandžur- j ; skem bojnem polju za koristi vsega -; belega prebivalstva na svetu, i
■ -1J •
'j Nova poštna odredba.
!	——o—
I
L Glasom odloka vrhovnega poštarja [ v Washingtonu se bode priČenši s 1. i L novembrom 1000 pristojbina na pri- i poroeilna pisma in pošiljatve podra-[ žila za DVA centa; znašala bode to-; raj namesto 8 centov 10 centov za ■ VSAKO pismo ali pošiljatev in posebej še dva centa redne poštarine.
Na podlagi povišane pristojbine plačevala bode poštna uprava za od-škodnino priporočenega pisina ali pošiljatve največ do $50.00, toraj še enkrat toliko kot preje. Ta odškodnina pa velja le za tuzemska pisma in ne za ona, določena v Evropo. Za ona ostane odškodnina pri starem.
Za naše rojake je važna tudi nova določba, da se lahko pošilja iz Amerike v Avstrijo razno blago v zavit-, kih naravnost po pošti in tako tudi nasprotno.
Takozvani "Parcel post" zavitki ne smejo presegati teže jednajst (11) funtov, približno klg.
Cena poštarine za vsak funt znaša samo 12 centov, ali zunaj 1 ^ klg G0 vin. "Parcel post" zavitke odda se' lahko na vsakem poštnem uradu sirom Amerike; potreba je le izpolniti predpisano poštno spremnieo, ktera se dobi brezplačno.
Morebitne carinske ali uvozne stroške plačati mora vedno prejemnik.
Pri tem opozarjamo rojake, da naj ne pošiljajo večjih denarnih zneskov I v priporočenih ali celo navadnih pismih, bodisi že papir, zlato ali srebro.
Najbolj varen način pošiljatve je i po poštni ali ekspresni nakaznici. |
I I - -----
Dopisi.
Chisholm, Minn
Dragi gospod urednik:—
Kakor se bere skoraj vsaki dan v' Vašem cenjenem dnevniku, Slovenci! po Zjedinjenih državah napredujejo J in delujejo za povzdigo naroda. Tako je tudi v našej slovenski naselbini Chisholmu. Mesto Chisholm ima skoraj 8000 prebivalcev in izmed teh 8000 nas je približno tri petine Slovencev in Hrvatov, a dosedaj še nismo imeli, kar bi bilo zelo potrebno in koristno posebno za naša slovenska društva, kterih število je kedem. J ' namreč slovensko dvorano. Sedaj so j se združila vsa društva skupaj in marljivo delujejo za že dolgo nam zaželjeno dvorano, ktera pa, upam, ; da se bode v kratkem času začela zidati, in ko bode izdelana, bode v ve- i lik ponos nam Slovencem v Chisholmu.
Postaja št. 58, spadajoča k društvu sv. Barbare v Forest City, Pa., je imela zborovanje dne 3. oktobra in ob enem tudi volitev, pri kterej so! bili izvoljeni sledeči udje: Fr. Krebs, j predsednikom, Box 54; Josip Pečev- j nik, podpredsednikom, Box 54; Fer-' dinand Životnik, I. tajnikom, Box 54; i Jurij Brinšek, II. tajnikom; Lovrenc; i Krebs, blagajnikom; Rudolf Robnik,1 Turij Rose in Mihael Vidmar, nad- i I zornikom.
Postaja je res še mlada, a vse eno ; I šteje že lepo število zavednih članov. ! Dosti je pa še Slovencev, kteri ne spadajo v nobeno društvo, zatoraj jih opozarjam, naj ne zamudijo lepo pri- ; liko, Ltero jim nudijo slovenska dru- i štva. Nesreča nikdar ne praznuje, j
S pozdravom Fran Krebs. -—-
Roman starega gospoda.ji
Češki spisal I. S. Machar.	j
(Konec.)	j (
m.
Pozneje sem se shajal pogosteje s i * starim gospodom v oni gostilni: Raz- 1 govor^z njim me je zanimal vedno. J Veliko je potoval, veliko videl in vedel pripovedovati. Njegovo pripove- 1 dovanje ni bilo natančna razprava te 1 ali one dežele, «nje<ra so zanimale le podrobnosti, kakoršnjih ne najdete v \ nobeni potopisni knjigi in ki so po- ( gostokrat zelo smešne, a vedno za-' i bavne.
Ah, to so bili prijetni večeri____ c
Bila je zima.	\
Zunaj je padal sneg ali pa je zmr- * zovalo. V gostilni je bilo prijetno r toplo, t oba ko v dim se nam je vil okoli glav in se gromadil ob stropu, kakor siv oblak; govorili smo, smejali j se in odhajali zadovoljni domov. r
Zima je minula. Dnevi so se podaljšali, prišla je pomlad. Pojavili ■ r so se prvi redkvičarji in otroci in de- j klice z narcizi in vijolicami. Stari c gospod je kupil vedno šopek, zavil j ž
■	j ga v tanek papir in ga je spravil v
p i površnik, ki je visel na zidu. To daja j
■	j gotovo svoji ženi, ko prihaja domov, I l sem si mislil.
Prišel je maj. Sedeli smo prvikrat j j na dvoru, ki je bil spremenjen v vrt. Košati kostanji nad našimi glavami ; so bili gosto posejani z belim cvet-j jem. Temno-modro nebo, polno žare-| čih zvezd, se je bočilo nad nami v neizmerni višini. Rumena svetloba pli-1 nova je podajala listom in cvetju ne-; ; kako magično mikavnost.
Stari gospod je prišel ta večer zelo pozno. Bilo je že devet.
Ko sem zagledal, da se bliža, sem i vstal in ga pozdravil.
Čudovit izraz njegovega obraza, kakoršnjega dosedaj še nikdar nisem' videl na njem, me je presenetil. Lju-: beznjivost, prijaznost, dobrotljivost — vse je izginilo; oči so gledale bo-j lestno in obupno, okoli ustnic mu je ! trepetal neizrečeno trpek nasmeh, brki, sicer urejeni, so bili razmršeni. 1 Komaj da je odzdravil in je sel.
Ker je molčal on, tudi jaz nisem 1 govoril. Pil je hitro. Enkrat je pogledal skozi veje kostanjev na pre-i krasno obločnico. Pogledal sem ne-1 hote na njegove oči in sem videl, da so polne solz. Potegnil je robec iz žepa in si jih utrl.
"Tak dim je tu danes, ščiplje me! v o<"i'je spregovoril suho in zopet j molčal. Zrak je bil svež in dima ni 1; bilo.
Naglo je spil in plačal. Vzel je | klobuk m mi podat roko. l, " Poj de m približno za teden dni v! ■i Trst", je rekel hladno.
Pred no sem mogel spregovoriti be-
■	sedo, mi je stisnil roko in odšel.
Premišljeval sem o njem. Njegovo I vedenje, njegova zunanjost mi je bila j nerazumljiva.
Čez nekaj časa sta prišla dva iz- i med onih, ki so igrali karte takrat i v sobi. Sela sta k meni. 1 '' Re\ *ež, gospod svetnik", je spregovoril eden, "ali že veste?" je! vprašal mene.
"Ne, kaj se je zgodilo?" sem J vprašal hitro.
"Eli, danes mu je ušla žena z nekim igralcem ali peveem. Govori se, j da sta šla v Trst ali v Italijo. Re-j vež, zelo ga pomilujem."
Povedal sem, da je bil tu pred pol | j ure in rekel, da odpotuje jutri v Trst. j "Gotovo za njo, revež!" je vzdih-! nil drugi. "O, to nesramno žensko; pleme!"
Eden je zadel z nogo ob kos pa-j pirja na tleh. Pogledal je nanj in ga dvignil. Bilo je odprto pismo. Na kuverti ni bilo napisa. Potegnil je list iz kuverte. Napis se je glasil: "Ljubljeni papa!" j "Ali je sedel tu gospod svetnik?" je vprašal najditelj.
"Da", sem odgovoril, "pismo je : najbrž njegovo; padlo mu je menda iz žepa, ko je izvlekel robec, ne da bi i opazil."
Moj sosed je čital medtem polu-| glasno. Prevzelo me je to pismo s | J svojim posebnim slogom. Poslavljala j se je od njega, kakor hči od očeta. Zahvaljevala se mu je in ga prosila ; odpuščanja. Na poslednji stavek se ' spominjam doslovno: "Morda umr-i jem kje v bedi, ali rada umrjem, smrt I ;za ljubezen mora biti nekaj krasnega.; Poljubljam te, moj dragi, dobri pa-' pa..."
; "No, tu imaš toraj žalosten konec! : k onemu romanu starega gospoda", j j je rekel moj sosed tovarišu, ko je pre- j | čital; spomnil se je najbrž one po-! | vesti. "Ju kaj s pismom, ali mu je j vrnemo ? *'
"Shrani je", je menil drugi. Govorili smo ves večer o tem ža-j lostnem dogodku, ki je v celoti dan-, -lanes zelo vsakdajen in navaden.
IV.	'
j Minol je teden, stari gospod ni pri- 1 i šel. Minola sta dva tedna... me-!-sec... dva meseca... trije — ne sluha ne duha po njem.
V naši družbi so vstajala različna ' mnenja. Morda je ostal v Trstu za t vedno, ali je umrl od žalosti... ?
XT 1	.	.	(
.Nekega veeera pa je prišel nenadoma v veliko naše ^ačudenje.
Prišel je zopet z omm dobrot Ijivim, 1 ljubeznjivim izrazom v očeh in več- 1 nim smehljajem krog ustnic. Obraz 1 je imel zagorel kakor eigan.	;
Podal nam je obe roki in sel. Žarel je radosti nad svidenjem s svoji- 1 mi znanci.
Sedaj smo začeli sipati nanj radovedna vprašanja, ne da bi se seveda dotaknili s kako besedo one žalostne minulosti.	s
"Da, gospodje, nekoliko sem se za- ■ držal, bil sem v Afriki", je sprego- 5 voril tako mirno, kakor bi pripovedoval o sprehodu v Stromovko. (Stro-1 j movka je sprehajališče blizu Prage.) { "V Afriki?" smo se začudili. Oni, ki je shranil njegovo pismo, je s je potegnil iz žepa in je podal stare- £ mu gospodu.
Gledal sem pozorno ta trenotek v , njegove oči. Pogledal je na pismo in je spoznal. Ali ni trenil niti s trepalnicami in je spravil pismo mirno v žep.	1
—••"s • ii. ii- »s«; -.	L.:. ik
TVR.Richter'C f 'PAI N-A I EXPELLER" 1
; Kaj ti koristijo močne miSice, Ce 5 trpiš na rermatizmu.	i
; PAIN-EXPELLER i
; dobro vdrgnjen, ti tako] olajSa bo- g J lečine in odstrani njih vzroke. $ J Po 25c. in 50c. r vseh lekarnah. t,
t F. Ad. Richter & Co., 215 Pearl St., t
C a	New York.	. «
uA Pazit« na vara t veno	J
znamko s sidrom. ? TBB ^Bl
I	"To je od nje", je spregovoril čez j trenotek mirno; "to sem menda ta-
f' krat tu zgubil. Skoda samo, da jo " nisem našel. Hotel sem samo videti, l- če je srečna. No, morda bo. Škoda r
samo, da je nisem našel", j*' ponovil a , še enkrat, " nesel sem seboj nekaj ce-kinov, če bi morda kaj potrebovala. Nisem je našel, zato sem šel v Air i- , " ko... "
a Gledali smo nanj začudeno.
Beseda "Afrika" je vzbudila v ; meni stotero predstav. Bele hiše s e plošnatimi strehami, skrivnostnimi t i haremi, zastrtimi ženami, rujavimi [1 ; Arabci, palmami, žirafami, hijenami.
i Kartagino — vse to mi je vrelo po e glavi.
{ In stari gospod je pil mirno in pri-v povcdoval: "Gospodje, potoval sem, od Gibraltara in prehodil vso severno Afriko do Aleksandrije, ali nič n.r ni zanimalo tako, kakor afriška stra-0 nišča. Čudovito originalna iu vendar a i navadna stvar! Izkopljejo v zemlji i jamo, zasade poleg nje kol..." ; Iiome rs ki naš smeh ga je prekinil.
II	To je bil zopet stari gospod!
! "--ko je jama polna, jo zagre-
bejo, potegnejo kol ven in zasade ne-e kaj korakov naprej, zraven skopljejo
i novo jamo in___"
n | To je bilo vse, kar je opazil gospod svetnik na svojem trimesečnem poto-" vanju po Afriki.
'r Več nismo izvedeli od njega do! ; danes...
Poslovenil T. 1,. ,lj ----
• | Roparski napad na banko,
-j Dallas, Tex., 13. okt. V minolej '
0	j noči so p riši i nepoznani roparji v po-: ! slopje prve nacijonalne banke v Le-,
-	ttisville, Tex., kjer so z dinaniiton a razstrelili blagajno in ^i prilastili nc-
1	kaj nad $o00n. V blagajni je bil e tu ii zavitek, v kterem je bilo >K].(KtO.
: toda zavitek so malo mami roparji; pregledali.	,
J —__^mmmm—m^..
LISTNICA UREDNIŠTVA.
? Brezimenski dopisnik, Indianapolis, ! Ind. Ne moremo priobčiti, ker nami i ime ni znano.
-	Kje je moja prijateljica S CZ AN A 3 ŠARKA ? Doma je iz Fliča-Bovec x na Primorskem. Pred dvema letoma je prišla iz starega kraja in se-
i daj ne vem nič, kje se nahaja. Pro-j i sim cenjene rojake, če kdo ve, kje . j se nahaja, da mi naznani, ali pa t ! naj se sama javi. — Josephine .j Mlekuš, Box bS, Aldridge, Mont. J (14-15—10)
. i Iščem MARKO NEMANIČA, kteri je (j bival pred tremi leti v Leadville,; i Colo., in potem odšel nekam v Ca-j 1 if orni jo. Za povedati mu imam j nekaj važnega. Prosim cenjene to- j jake, če kdo ve, kje se nahaja, naj mi naznani, za kar mu bodem zelo hvaležen. — Jacob Evanšek, P. 0. Box 552, Sal id a, Colo. (0-1 G—10)
naznanilo in zahvala.
V neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem I tugopolno vest, da je Vsegamogočni poklieal našo iskreno ljubečo hčerko, oziroma sestro, svakinjo in teto, gdč. ,
JOSIPINO ZALAR po kratki in mučni bolezni v 20. letu njene starosti v pett-k 1. oktobra t. 1. ob 2. uri zjutraj k Sebi v boljše večno življenje.
Priporočamo predrago ranjko v blag spomin in molitev. Forest City, Pa., 4. okt. 1900. Žalujoča rodbina Josip Zalarjeva. 1
Za vse v tako obilni meri izkazano j sočutje povodom bolezni in smrti na- j Še preljube hčerke, oziroma sestre, ^ svakinje in tete, gospodične
JO SIPINE ZALAR,	j ]
kakor tudi za podarjene krasne vence in šopke ter obilno udeležbo pri i pogrebu izrekamo tem potom vsem i sorodnikom, prijateljem, znancem, posebno pa še članicam društva sv. i Ane št. 120 K. S. K. J. našo najiskre- 11 nejšo zahvalo.	i'
Forest City, Pa., G. okt. 1009. . j Žalujoči ostali.
Slovensko katoliško
podp.društvo
sveteBaite
Za Zjedinjene države Severne Amerikfe Sedež: Forest City, Pa. Morporiraao dne 31. januarja 1902 ▼ drfavl Peno«*>G7d&.
GBB0RNTK3 3	<
Predsednik : ALOJ. ZAVERL, P. 0. Box 347, Forest City, P* Podpredsednik : MARTIN OBER2AN, Bor 51, Mineral, Kan*. T. tajnik: IVAN TELBAN, Box €07 Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OSTIR, 1143 E. 60th Street, Cleveland, # Blagajnik : MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI a MARTIN GERČMAN, predsednik, Weir, Kans. KAROL ZALt\R, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. JOS. BUČEN ELI. starejši, II. nadzornik, Forest City, Pa. FRANK SUNK, IH. nadzornik, 50 Mili Street, Luzerne, Pa,
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR;
PAVEL OP REG AR predsednik porotnega odbora, Weir, Kani. JOS. PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIC H. perotnik, P, O. Box T22, Forest City, Pa.
m^—m^m^mrnmmmm
Dopisi naj se poliljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. 0. Bor i Forest City,
Dmltveno flaailo }• "GLAS NARODI".
j POZOR ROJAKI!
Novoitnajdena, garantirana, zdrava Al pen Tinktura 7.a plešaste Ingolobrad-ce od kterega v 6 tednih lepi, gesti lasje, brki ln brada popoinoma zrastejo. Ke* nmatizem in trganje r rokah, nogah
krilo, kakor potne nojje, kurje očesa, bradovice in ozebline, vse te bolezni m popolnoma odstranijo. Da je to resnica, te jamči J500. Pilite takoj po cenik! Iterega Vam po$ljem zastoni !
JAKOB VAHCIC,
P O. Boi «3. CI/ETELASn. j
HARMONIKE
bod isi kakoišnekoli vrate izdeltijem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpeJno in zanesljivo. V popravo za e-sljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svo-em lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakorš o kdo zahteva brez nadaijnih vprašanj.
JOHN WENZEL, > J017 E. 62nd Sir.. C!eveUn<?. O
PGZOB v rojaki!
/ K«Jor k udu je c to ai: (irusc zijttnlno. n • j pLSe p.» lepo jli-nizko, rrzirain •* r novoletna <!nri-
imo ;:a -sprcjem.
CH & CO, ▼er Coloraco
l Ani tkiVcusM cenili. C»o zel"
blnoro. Mi pošiljamo boziC-na ir !a direktno v stari kraj in jarri' finite danes po ctclk.
DERCANCE, W1DETI 1622 Arapahoe St.. Den
Hamburg-American Line.
F.kspresn5 in redni promet'z parniki
na dva vijaka med
NEW-YORKOM IN HAMBURGOM.
Veliki komoilni parniki, opremljeni z vsemi modernimi napravami, kakor tudi z brezžičnim brzojavom ter podmorskimi ^.gnalnimi aparati, kar znači kombinacijo
VARNOSTI, HITROSTI
IX UD0BX0STI. POSEBNA SKRB IN POI>-
VOKBA ZA SLOVENCE.«
/a vožnje listke in vožnji red, povprašajte pri
Hamburg-American Line,
ali pa pri lokalnih agentih.
NAZNANILO.
TJojaVom Slovenr-r-m in Hrvatom v \ iririnia, Minn., in okolici naznanjam. da sem odprl
LEPO UREJENO GOSTILNO v Malh. Prijonovič-evem poslopja, kjer točim vedno dobro sveže pivo :t-r prodajam tine Havana smodke. Irr.am tudi sobe za prenočišče za potnike.
Se priporočam za obikn obisk. Anton Šknbic,
115 Chestnut St., Virginia, Minn. (2-15—10)
SLOVENCI IN SLOVENKE, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK!
Soonepis Generale MMim
[Francoska parobrodna družba*j
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane.
Poštni parniki 30:
^^rra.ne' » » - ..................12^00« 25 o.« u o
La Tonram, « « » ..................lot,o- 12 000
...................................... «' ;.ono
La Gascogne"................................ y WX) „ & ^
Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK
corner Pearl Street, Chesebrou^b Building.
Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkiii ob 10. uri dopoladne b pristanišča itev. 42 Norih River, ob Morton St., N. Y.:
•LA SAVOIE	14. okt. 1909.	*LA LORRAINE	18. nov. 1909.
La Bretagne	21. okt. lflOfl.	*LA PROVENCE	25. nov. 1909.
•LA PROVENCE	28. okt. 1909.	*LA TOURAINE	2. dec.
•LA TOURxlINE	4. nov. 1909.	La Bretagne	9. d«. 1909.
•LA SAVOIE	11. nov. 1909.	*LA LORRAINE	16. dee. 1909.
P08SBNA PLOVTTBA.
V HAVRE:
Postni pnrnik LA GASCOGNE odpluje Ifi. oktobra ob .1. uri popoludne. Parnik na dva vijaka CHICAGO odpluje 30. oktobra ob 3. uri popoludne.
P*rn3ri X zvezdo zjunuacrai ia^j« p« <hrt rijaka.
IL W. Kozminski,
generalni agent za zapad, ___ 71 Dearborn St, Chicago, Ig
t	. ' . i 2 S i-, i
Jugoslovanska fe^p Katol. Jednota.
«r	1	'
tnkorporirima dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI:
Predesednik: FRANK MEDOS:9483 Ewing Ave., So. Chicago, m. Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZlC, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽISN5K, L. Box 383, Rocks Spring,
IS >ming.
Blagajnik: IVAN GOVZE, P. 9. Box 105, Ely, Mirni. NADZORNIKI :
ALOJZIJ VIR A NT, predsednik nadzornega odbora, eor 10th Ave. *ad Globe Street, South Lorain, O.	1
IVAN PRIMOŽIČ, n. nadzornik, P. O. Box 641, Eveietb, Minn. MIH^L KLOBUČAR, IIL nadzornik, 115 — 7th St., Calumet, Michigan.
POROTNI ODBOE:
IVAN KERZISNIK, predsednik porotnega odbora, P. 6. Box 138,
Burdine, Pa.
IVAN N. GOSAR, H. porotnik, 5312 Butlei St., Pittsburg, Pa. IVAN MERHAR, IIL porotnik, Box 95, Ely, Minn.
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North CLieago St.,
Joliet, 211.
t
Društveno glasilo jc "GLAS NARODA."
Slavnemu društvu "Zvon" štev. 70 J. S. K. J.
v Chicagu, III-
Spoštovani sobratje!
Ravno dane- sem prejel neki "Cirkular" v katerem se moje ime bin ti, in gospodarstvo uradnikov na<e slavne J. S. K. J.
Zahteva se od nune nekakšnega pojasnila radi nakupa znakov, in druge stvari. Ker je v tem **Cirkularju" imenovano več članov društva 'Zv<»n\ v Chieairu. 11!.. Vam ta 1-istem pišem. Ako je resnica, da so kateri Hdani VaštLT- društva t«> pisali in pošiljali okolu. naznanite mi in pokličite ■v lednej ali izvanivdnej m ji vse skupaj, h kateri jaz pridem- na odgo- ! H"orno--t, pa ne na Jednotske stroške, ampak na svoje! Ali ni resnica, Ha so Vam bile podrobnosti radi "Znakov" vsim članom naznanjene v 1 l-Cla ilu" naše >lavne J. S. K. J. v št. 212 ''Glas Naroda" tiskano B. septembra 1908 — potrjeno <*d mene kot predsednika Geo. Brozich, j Bajniku, in John Gauze blagajnika J. S. K«. J. In tudi pred tem so bili Bataiuno t.ro^ledani računi 24. julija, 190S, v Ely, Minn, od nadzornikov Boim A. Genu. Alojzij Virania i:i John Primožiča in potrjeni pod pri-
B Nada!j- Vam je bilo zopet naznanjeno v polletnem računu J. S. K. J. Bd .'!<». junija, 11MMJ da je <io imenovanega dne bilo prodanih in plačanih BZnakov" za 100. Zopet so računi bili pregledani in pod prisego Botiji ni 29. julija, 19011 od John Primožiča, II. nadzornikov John Pri-■atelja in J. »ph Pesheila, kot druga dva pooblaščena nadzornika. Potem Bd 1. julija 1!HX> do zdaj je prodanih "znakov" nekaj čez $400.00 vred-Bo^-ti. in do prihod»;je glavne konvencije J. S. K. J., katera se ima vršiti Biest ca -t*;>ten:br;i. 1919. v Denver, Colo., bo nam možkih znakov pri-Bianjkalo. in denar bode na svojem me.-tu, kakor tudi nekaj dobička Blagajni J. S. K. Jed note.
To raj na kak način bi bil kateri član meni ali drugim uradnikom Hp. S. K. J. opravičen predmetavati nam slabo gospodarstvo? Naročnino B.a jednotske znake niso uradniki Jednote davali, ampak glavna kon- j Bencija v La Salle. 111., je ix>trdila. da hoče imeti boljše in manjše B'znake" iz boljšega blaga, kakor so bili poprejšni, in da jih naj dela j Biaš rojak sobrat Ivan N. Go ar. porotnik J. S. Iv. J. Toliko v naznanje ; ■članom J. S. K. J., da se ne bodejo dali varati lažnjivim ljudem. kateri j '/elijo z •sv*,jo Inžjo tudi v naše j J. S. K. J., zdražbo narediti. Da so , pošteni no/je. bi javno svoja imena podpi-ali pa ne "Cirkularje" brez podpisov pobijali. Takšni ljulje so tatovi mojega in drugih ljudij ]K)štenja, it« niso vredni, da bi bili v človeški družbi.
Zdaj na eenieni sc bratje zahtevam lepim potom, da pridejo na dan s svojemi imeni tisti člani, kateri o v teh "Cirkularjih" prizadeti ako so sploh člani Vašega društva ''Zvon"? Ako pa niso, prosim, da naznanite v javnosti, to je v glasilu J. S. K. J. ''Glas Naroda", toraj . poznate jih. ali ne naznanite kaj Vi veste! Jaz bi rad poznal in naj liih bi oela naša Jednota pozrala, kateri so ti ptički, da nam hočejo v na Še j J. S. K. J. zdražbo delati brez kakšnih dokazov, ker ako bi jih imili. >e bi podpisali. Jaz delani in bedem delal v korist J. S. K. J. in drugih slovenskih društev in Jednot. Ako pa bi člani J. S. K. J. pripo-znaii kakšne nedestatnosti pri mojemu uradovanju. se bi imeli pravico | me n i pritožiti in jaz jih boden. poslušal, ter ako bi večina zahtevala, jim mojo čast tudi izročim, aii jx>sebno konvencijo skličem, ker nimam i strahu se zagovarjati z odprtim srcem . Svojo barvo in gospodarstvo pokažem J. S. K, Tem ptičkom, kateri pošiljajo te " Cirkularje", rečem še enkrat, da se jaz \ee trudim za obstanek slovenskih društev in Jednote in storim brez kakšnega plačila, kakor oni za plačilo. Ako ni res. dokažite in podpišite i.-e! Na cirkularje ali druge listine brez poklpisov o:iih, kateri jih sklepajo, več ne odgovarjam. — Ako bodem mogel zvedeti za Vas, kateri ste te "Cirkularje" pisali in sploh pošiljali. vam bode s<, lnij.-ka batina pela. Tega t-e tudi bojite, zato imenov ne podpišete.	,
Cenjeno društvo "Zvon" še enkrat prosim, da mi naznanite imena, ako jih sploh poznate, kateri to zdražbo delajo, in "Cirkularje" pošiljajo okrog.	) Za zdaj Vas bratski pozdravljam in
Vam ostajem ndani sobrat,
Frank Medosh. predsednik J. S. K. J. Opomba: To je slični prepis lista, katerega sem Vam članom-društva poslal, na tajnika g. Mirko Ciganich 1317 W. 20tli St. Chicago, HI.
Asesruent 135.	Dne 1. oktobra, 1909.
ZE MESEC OKTOBER. 1909.
Za umrlega brata Lovrenc Božovičarja, cert. štev. 3287, Člana dr. sv. Alojzija štov. 18 v Rock Springs, Wyo., umrl dne 24. julija, 1909. Uzrok smrti: jetika. Zavarovan je bil za $500.00, k Jednoti je bil sprejet dne 39- februaija, 1905.
Za umrlega brata Jofcipa Pauliča. cert. štev. 5616, člana društva sv. Barbare štev. 47 v Aspen, Colo., umrl dne 17 avgusta 1909. Uzrok smrti: pljučnica. Zavarovan je bil za $1000.00, k Jednoti je bil sprejet dne 1. oktobra, 1906.
Za umrlega brata Jakoba Starman, cert. štev. 6271, člana dr. sv. Alojzija, štev. 18 v Rock Springs, Wyof. Umrl dne 20. avgusta, 190$. Uzrok
smrti ratstrelba smodnika v rovu. Zavarovan je bil za $1000.00, k Jednoti je pristopil 15. jam, 1907.
r i iiriiHiBiir i ■- -;„ ^mimmrfm ■■, m
j CARNEGIE TRUST COMPANY,
115 Broadway, New York.
Glavnica in prebitek................$2.500.000,00
Depozitama za državo in za mesto New York.
f	LRADMK!:	«
i	Charles C. Dickinson, President
James "Ross Cchran, Vice-President. Robert L. Smith, Vice-President, j Stanton C. Dickinson, Treasurer. Robert B. Moobhead, Secretary. John* J. Dickinson. Jr. Ass'nt. Trcas., Albert E. Chandler, Ass't. Sec'y., • Lawrence A. Rama«.e, Trust Officer. Charles E. Hammett, Ass't., Tr., Levestbr G. Ball, Auditor, Chas. M. Scism, Ass't. Auditor, Philip J. Rmsv, Jr., Cashier.	•
DoloCena deoozi tarna za New York Cotton Exchange.	j
New York Pm*iuce Exchange In New York Coffee fcxchanjre.	E
Zastopnik državne blagajne za državo Tennessee.	j
Carnegie varnostne shrarr.bice pod bančnimi prostori.	J
Za ua:;lega brata Ivan Habian. cert. štev. 156, člana dr. sv. Cirila in Metoda, štev. 1. v Ely, Minn., umrl je dne 24. avgusta, 1909. Uzrok smrti: jetika. Zavarovan je bil za .$1000.00, k Jednoti je pristopil dne
18. julija, 1908.
Za umrlo Frančiško Janežič, cert. 9582, članico dr. sv. Marije Pomagaj, štev. 42, v Pueblo, Colo., umrla dne 19. avgusta, 1909. Uzrok smrti: jetika. Zavarovana je bila za $500.00, k Jednoti je bila sprejeta dne IG. -eptembra, 1907.
Za umrlo Ano Ahačevčič, cert. S079, članico dr. sv. Srce Jezusa, štev. 2. v Ely, Minn., umrla dne 7. sept. 1909. 'Uzrok smrti: bolezen na obistih. Zavarovana je bila za .$500.00, k Jednoti je pristopila dne 1. jan. 1900.
Za umrlo Marijo Mihelčič, članico druš. sv. Alojzija Štev. 31, v Braddock, Pa., cert. štev. 9140, umrla dne 15. septembra, 1909. Uzrok ; smrti: vročinska bolezen. Zavarovana je bila za JfcilKJ.00, k Jednoti je j pristopila dne 1. jan. 1906.
Za poškodovanega brata Andrej Ogrinca cert. 4793, član dr. sv. ; Alojzija, štev. 13, v Baagalev, Pa. Poškodovan na desnem očesu od elektrone iskre izgubil vid na desnem očesu, opravičen do podpore v znesku ; $200.00.
Za bolnega brata Ivan Jakša. cert. 0690, člana dr. sv. Barbare, štev. , 5, v Soudan, Minn. Boleha vsled jetikc, podpora plačana za šest mescev do dne 20. avgusta, 1909, v znesku $120.00.	j
Za bolnega brata Ivan Flerij, cert. štev. 65G, Člana dr. sv. Barbare, št. 4, v Federal, Pa, boleha vsled o^tarelosti in nervoznosti, podpora plačana za pet mesecev, do dne 15. avgusta. 1909, v znesku $100.00.
Za bolnega brata Ivan Remeca, cert. 7035, člana dr. sv. Jožefa,' štev. 53 v Little Falls, X. Y., boleha za jetiko, podpora popolnoma izplačana v znesku $200.00 na kar je član odšel v staro domovino in pre- , nehai biti član Jednote.
Za bolnega brata Franc Knafeljca, cert. 7472, člana dr. sv. Alojzija, .štev. 31, v Braddock, Pa., boleha v.ded prehlanjenja, podpora plačana za sedem mesecev, do dne 17. maja, 1909, v znesku $140.00.
Za bolnega brata Jos. Hočevarja cert. 6227, člana društva sv. Janeza Kr. štev. 37, v Cleveland, Ohio, boleha vsled zlomljene noge, popolnoma izplačan dne 10. junija, 1909, v znesku $120.00.
Za bolnega brata Anton Kožarja, cert. 426, član dr. sv. Srce Jezusa, Štev. 2. v Ely, Minn., podywra plačana za pet mesecev do d.ie 21, aprila, leta 1909, v znesku $100.00, član odšel v staro domovino.
Z bratskim pozdravom
!
GEO. L. BROZICH, gL tajnik.
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Z nožem. Dne 26. sept. ob 11. ponoči je na-tal med premogarjem E. Pogačnikom in Stanislavom Bregar-' jem v kleti gostilničarja Franca Bir-! tiča v Hrastniku prepir, kateri je s iem končal, da Vj-e Pogačnik suuil Brega rja z nožem v prsa in v trebuh in sicer desetkrat. Bregar je smrtno ranjen, ter bo skor<> gotovo umrl. Občinska redarja sta. bila takoj na licu mesta in sta iskala po Hrastniku na Ojstrem storilca, katerega sta' pri nekem premogarju v Hrastniku skritega zasačila iti aretovala. Are-tovanec je bil c. kr. okrajni sodniji v Laškem oddan.
Uspehi klerikalne politike. Kranjski deželni odbor se jc obrnil na mi-nisterstvo za podj>oro prepotrebnih' vodovodov, a dobil je odgovor, da vlada nobene podpore ne dovoli. To je gotovo bridko, kajti brez državne jKidpore je vsaka zgradba vodovoda ne Kranjskem čisto nemogoča. Kle-rikaci so obetali kmet. volileem zlate gradove, sedaj še vodovodov ne! morejo zgraditi, ker dežela nia.a de-j narja. interesenti pa še manj. Za kmetsko prebivalstvo kranjske dežele je to hud udarec, ker če izostanejo držarae podpore, bo konec graje-! nja vodo volov, ki spadajo med najmočnejše in največje potrebe dežele Kranjske. Znano je. da je Kranjska dobivala mnogo let zelo izdatne podpore za melijoracije. Dobivala je razmeroma več kakor marsikatera druga dežela. Sedaj so pa klerikalci - svojo politiko tako zavozili, da je konec vsega.
Dva nabiralnika sta bila dne 24. sept. ukradena v župni cerkvi v Moravčah, v katerih je bilo do 12 K denarja, nabiralnika sama pa sta vredna 10 K. Orožništvo je enega osumljenca aretovala.
Zlomil si je roko v Mengšu 9Ieten deček Avgust Orel, ki je obiral orehe. Padel je iz drevesa, G metrov ^ globoko na tla.
Ubila se je v Mengšu d;ie 24. sept. Marija Mencinger. Padla je v hiši po stopnjicah.
Hudi duhovi. Kakor dne 24. sept. tako je nektar tudi v Ljubljani razburjal duhove po raznih delih mesta. Začetek je bil že popoldne v Hradec-kega vasi. Ko so na Anžičevem dvo-] rišču italijanski delavci balincali. pridejo mimo delavci Ivian Greglj, Jožef Vrabec in Ivan Kopač. Brez najmanjšega povoda so ti Italijane I nahruliH, napo«led pa je Vrabec vrgel med nje debel kam^n. Nato so si skočili v lase in naprej metali ka-j menja, pri Čemur je eden zadel pri
cesti stoječega delavca Kostanjevica ter ga na roki ranil. Ker ^e je bom- j bardiranje nadaljevalo, je policija vse tri napadalce aretovala. Med njimi je bil naj rabi jat nejši Kopač. Zo-perstavljal se je policiji, slekel in tja vrgel suknjič ter si raztrgal sraj-1 co. — Ponoči -ta prišla dva zidarja k neki baraki in sta začela tam prenočujoče delavce zmerjati in tako razgrajati, da je poklicani stražnik napravil mir s tem', da je oba do vedel v zapor. Tudi na Sv. Petra cesti sta dva delavca tako razgrajala, da je stopila v akcijo policija, ki je enega odvedla v špehovko, drugi pa je še pravočasno odnesel pete. — Pred '' Slonom' * sta ?i skočila v lase dva potnika. Prvotno so delovale zaušnice, ko sta pa začela vihteti palice, je nastopil stražnik in napravil' konec 'predstave'. Tudi po Dunajski' cesti je bilo precej živo in je policija tri razgrajače proti jutru zasačila v nekem hlevu. Vsi trije so že c-tari znanci kazenskega zakona. Na Sv. Petra cesti je bil prijet tudi neki 'čevljar, rodom iz Kočevja, ker je razbil svoji mojstrici steklena vrata ter poleg tega še s svojo ženo in nekim 14ietim dekletom prav neusmiljeno ravnal. Ko so c-e jim do jutra ohladili možgani, je vsak dobil za svoje "delo'' primerno plačilo.
PRIMORSKE NOVICE.
Umrl je v Gorici grof Anton At-tems. vpokojeni namestništveni svetnik itd., star 90 let. Pokojni je oče grofa H. Attenr.sa. dvornega svetnika v Gorici. Grof Attems je bil rojen v Sv. Križu jia Vipavskem.
Lahkoživka roparsko zadavljena. V tolerančni hiši št. 4., ulica Crosada v tržaškem starem mestu, je živela že več let 421etna Marija vdova Mathias. Imenovana je vdova že od svojega 24. leta in mati 201etne hčerke, ki je zaposlena v neki tržaški tovarni. Vdova se je takoj po moževi smrti udala lahkeživnemu življenju, kateremu je ostala zvesta do zadnje ure. — Dne 25. sept . okoli 10. ure zjutraj <-o videle ženske omenjene hiše priti iz sobe rečene Mathias nekega približno 25 -stareea mladeniča. ki je na vprašanje žensk tudi potrdil, da je bil pri vdovi. — Ko pa Mathias ni dolgo prišla iz sobe, se je drugim ženskam to čudno zdelo in šle so na vrata trkat. A ni bilo odgovora. Ženske so dale zaklenjena vrata <s silo odpreti in našle Mathias n:rtvo na postelji. Imela je ves Črn vrat, znamenje, da je bila zadavljena. Morilec jo je oropal vsega lišpa. j ki pa ni velike vrednosti, ker ni bil ! zlat, nato pa zaklenil vrata, vzel se-i boj ključ in pobegnil. — Za moril-j cem pridno poizveduje policija, ven-
dar nima pravega sledu. Aretirani «ta biii že dVe osobe, ali obe izpuščeni, ker se je njih nedolžnost izkazala. Policija je zaplenila tudi vso korespondenco pokojniee in. slike kakih 50 ljubčekov, katere je imela tekom j let.
Štajerske novice.
Izpred mariborskega porotnega sodišča. Dne 27. sept. sta sedela :ia zatoženi klopi oba Štefana Doberšek. oče in sin radi hudodelstva goljufije, i povzročene s požigom. Sin Štefan je hotel letošnje poletje v Ameriko, toda denarja ni mogel dobiti. Oče je, j imel svojo bajto zavarovano pri j graški vzajemni zavarovalnici za 1000 K. Da bi dobil denar, je -in pregovoril očeta, da je zažgal svojo j bajto. Obtoženca dejanje priznata. Oče je bil obsojen na pet, sin pa na 10 mesecev težke ječe. — Dne 28. sept. se je zagovarjal 201etni kočarjev sin Jos. Sehmied iz Kicarja radi : hudodelstva uboja. Dne 1. avgusta i t. 1. je prišlo med fanti pri nekem vi- j notoču v Kiearju do prepira. I Sehmied je stekel do bližnje hiše, po-| grabil kopačo ter z njo nazaj prite-j kel. Udaril je Alojzija Goloba s ta- ' ko silo po glavi, da je čez nekaj ini- ( mvt umrl. Sehmied se zagovarja s i silobranom.
Boj med civilisti in vojaki. V noči 27. sept. je prišlo v neki mariborski gostilni med delavcema Ivanom Kur-tnikom in Josipom Kanclerjem ter | med podčastnikoma Alojzem Seho-! be r jem in Ivanom Steinerjem do hu-| dega pretepa. Steiner je ves divji mahal svojim bajonetom tako. da je pobil mnogo posode; polomil je tudi; ! nekaj stolov. * Pozneje je prišla policija. ki je s pomočjo vojakov j>ori- * 1 nila delavca na cesto. Kancler se je ! čez nekaj časa vrnil, toda vojaki i takoj navalili nanj, ga krvavo pre-i ti nI in ven vrgli.
Zadavil bi se bil skoro hlapec Miha Gombocz v Obrajni. Jedel je kes svinjine, nakar mu je nekaj ostalo v , j požiralniku. V radgonski bolnišnici j i so ga rešili.	{
C
Podivjan rod. Nedavno je gorelo A pri St. Jederti blizu Celja. Na klic i i trobente je bila brizgalna takoj na , ulici in gasilci pripravljeni. Ljudje ( so iskali po vsem Celju konj, da bi j jih upregli pred brizga I no. toda v t celem Celju ni bilo mogoče dobiti par j konj. Ivo se je zvedelo, da gori v okolici pri Slovencu, ni hotel nihče dati svojih konj. Brizgalno so spra-: vili v shrambo, ga-ilci so pa šli po svojem navadnem opravku. Pa naj kdo reče. če ni to podivjan nemška- ] ' tarski rod!
Iz Pekla in Poličan. Zvrnil in po-i tolkel se je v pijanosti tukajšnji nem-čurski trgovec Sima. — Suplenttmi naše šest razredne šole je imenovan Ivan MalenŠek. — Novo slovensko gostil.io je odprl trgovec Fr. Vo-denik.
Tivat v juž. Dalmaciji. Pred nedavnem je bila tu velika vojska med delavci, ki t-o zaposleni jiri izkrcava-nju premoga in ki jih je okoli 300. ■ Prišlo je -do prepira z noži. tako, da | so morali vojaki poseči vmes: ti so kmalu napravili red. akoravno jih je bilo samo šest. Vojaki so bili /, ladje Sansigo, ki je tam vkrcana kot straža.
V Martijancu, rodni občini bana I Raucha, so bile pred kratkim občinske volitve. Tudi Raueh. ki je tam | if vlastelinje hotel priti v občinski zastop, a kmetje ga niso hoteli voliti. In vendar pišejo vladni listi dan za dnem. da Ranch vedno bolj ; osvaja srca vsega naroda.
balkanske novice.
I Skupščina Mladoturkov. Solun. 29. : sept. Zadnje dni zboruje tu skušči-na mladoturške stranke. Razprave so proglašene za str<>go zaupne, da je težko poizvedeti za kakšne podrob-no-ti. V dobro poučenih krogih za-trjujejo. da l>o skupščina sklenila razpust vseh "klubov za edinstvo in napredek", da s tem omogoči oblastveni razpust vseh drugih narodnih klubov. ki provzročajo v zadnjem času Mladoturkom velike preglavice. Za ta slučaj so tako Bolgari, kakor Srbi kakor se zatrjuje z avtoritativne strani vašemu poročevalcu, sklenili, da j takoj prične s snovanjem ustaških ; čet in z revolucijonaino propagando v Makedoniji. Zdi se torej, da bo. ; revolucijonarna propaganda v kratkem v Makedoniji zopet oživela, ako se ne bodo Mladoturki premislili že ■sedaj izvesti prelom z narodnostmi, i ki pa je sicer itak neizogibljiv.
Srbija. Bel grad, 27. sept. V ok-i tobru pričakujejo tu obiska članov ru" i ske dume, ki bi se bil moral vršiti že v juliju. Ruskim gostom, med kate-: rimi bodo predsednik dume. dalje grof Bobrinski, Miljukov, Gučkov itd. se pripravlja slovesen sprejem.
raznoterostl
Velika nesreča se je pripetila v Buchbolzu pred Berolinom. Neki av-i tomobil, ki je zelo naglo vo/il, se je zaletel v obcestno drevo s tako silo, | da je vrglo vseh pet osob, ki so :-smrtno nevarno ranjene, iz voza.
.. ..
Kolera v Nemčiji? Pred nedavnem ?o poročali listi o nekih pojavih k'>-lere v Berolinu, sedaj pa pišejo', da je v Stettimi umrl eden delavce za
t »jo-
Peklsnski stroj je bil dobil prod nedavnem v poštnem- omotu stotnik auditor Mathyasi. Poslal mu ga je ! bil stotnik Sebastijan Jun^a. Pri | odpiranju je stroj Matnva-ija iiiočno ranil a sedaj je popolnoma or ii-av-ljen. Stotnika Junzo pa še veduo držijo v stolnobelogTta<lskem voja-kern za(»oru. kjer ga preiskujejo psihhitri.
f	POZDRAV.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance ši-rom Amerike, posebno mojega brata Antona Virant v Sheboygan, Wis. New York, 14. okt. 1909.
Mihael Virant.
NAZNANILO.
Izšla je knjiga:
Krvava noč v Ljubljani,
Zgodovinska narodna drama s petjem v štirih dejanjih. Živa slika žalostnih septemberskih dogodkov v domovini 1. 1908.
V isti knjigi je tudi povest iz življenja ameriških Slovencev:
"NAJDENO SRCE".	,
Cena 40 centov, vezana 75 centov. . Za Avstrijo 2 kroni in se sprejemajo j tudi avstrijske znamke.	1
Naročila se sprejemajo pri: JACOB KOČEVAR, 8G3 E. 73rd St., N. E.,	\
(15-G-15-9-2xt)	Cleveland, 0.
FRANK SAKSER CO.,	j
82 Cortlandt St., New York, N. Y., ] ali v podružnici:	,
6104 St. Clair Ave., N. E.,	5
Cleveland, Ohio.	,
POZOR, ROJAKI!	<
Kadar vam poteče zavarovalnina 1
na vašej hiši ali posestvu, obrnite se na Franka Gouže, edinega slovenske- 1 ga zanesljivega zavarovalnega agenta v Chisholmu, Minn., in okolici. Zastopam najboljše zavarovalne družbe v Zjedinjenih državah. Pošiljam tu- ' di denar v staro domovino varno in zanesljivo po Frank Sakserju in izdelujem vsa v notarski posel spadajoča dela.	-Za obilen obisk se vam priporoča
Frank Gouže, urad nad Bartolovo prodajalno,
Chisholin, Minn.
Kje so moji bratje ANTON, ALBIN . in JOSHVCERAR? Doma so iz Krakovega v Ljubljani. Prvi in , zadnji sta izučena ključavničarja in Albin je pečar. Nahajali so se 1 vsi trije v San Francisco, Cal. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. kje 3 se nahajajo, da mi naznani njih naslov: Fran Cerar. Tottenville, Sta- . ten Island, N. Y. (14-1 G—10)
\
• ---
DAROVI. Za družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani:
Fran Kebe, Greensbnrg, Pa., $3.00. Živel darovalec in njega nasledniki! Upravništvo "Glasa Naroda".
DELO I DELO!! DELO!!!
Potrebuje se delavce za v Šumi pri The Cleveland Cliffs Iron Conipany v Michiganu in sicer za izdelovanje drv. Plača od klaftre 95 cent>>v; š:ht $1.7.">. $1.85 in $1.95 na dan. Za izdelovanje sidro-švelerjev in raznih drugih mer zasluži se primeren šiht. A eč se poizve pri g.
John Knaus, A Iger Camp.	Limestone, Mich.
< 14-16—10»
Kje je N. PETKRNELL. ki je bival pred dvema mesecoma v C:i<t legate. I tah? Svojo ženo in -1 nedorasle otroke zapu-.i1 j.* v hudi revščini. Rojaki h*j ga opozorijo na njegovo očt iov*ko dolžnost in da naj se usmili svoje ul> «_r? in zapuščene družine. — Criravništ v>> "Clas Naroda", 82 CorJandt St.. New York, N. Y. (12-14—1«')
NAZNANILO.
Slovensko katoliiko podporno dn> Stvo SV. JOŽEFA it. 12 J. S. K- J, za Pittsburg, Allegheny, Pa, in okolico ima avoje redna sej« vsako dnifi nedeljo v mesecu.
Društvenikom se "»'"»"jflj iia || se istih v polnem Številu udeleževal! ter redno donaiali avoje nww^t prispevke. Nekteri udje, ki ae radi od-daljenosti ali dela ne morejo saj udeležiti, naj tvojo mesečnino na nekte-rrga izmed izvrfujočih mradaikov pod spodaj navedenim niiloiri de-pošiljajo.
I Vi redni drnjtveni aeji dne IS. dee. 1908 izvoljeni so bili aledefi uradniki za leto 1609:
Predsednik: Fran Kreme, 5108 Natrona Alley, Pittsburg.
Podpredsednik: Vineena Volk, S Tell 8t., Allrfft-ony.
L tajnik: Josip Mulka, 196Spring Gtrden Ave., Allegheny.
II. tajnik: Nik. Povfo, 34 Garden St., Troy Hill, Allegheny.
Blagajnik: Ivan Arch, 78 High St., Allegheny.
Zastopnik: Ferdinand Volk, 122 42nd St., Pittsburg.
Zastavonoia: Fran Golob.	%
Odbor: Fran Koncilja, 843 Bloesom Alley, Allegheny.
Ivan Kaiček, 843 Blossom Alley, Allegheny.
Ivan Mestnak, 849 Perry Bt, Allegheny.
Fran Strniša, 101 Villa St., Allegheny.
Ivan SimonSii, 809 Oezst Alley, ADegheny.
Alojzij Batkovič, 812 Green St., Allegheny.
I	NAZNANILO.
Eilina slovenska gostilna po 1 napisom
, Atlantic Saloon
Rojakom v Trinida 1, Colo, in okolici priporočam svojo gostilno. Toi •im vedno zveže Shnaiiler, Shlitz, Bu>l\veiser in Lenij<s pivo, ter dobro žganje. Dobre sniodke ve-hio na razpolago, kakor tudi najboljši* prigri- • I zek.
Za obilen obisk.se priporoča
MARTINOREKAR, lastnik,
213 West Alain St.	Trinidad, Colo. '
A R G O
Gloss Starch
^^dlcrlt škrob (šterka) se pomenu o i C: 3 J n ^ z prahom In drugimi tvarinaml v pru.sto-rlh grocerIJ In potem je perilo s-tvkasto-h^lo a l pa rumeno. AROO je popolni ^krob za vmj. ko perilo — mrzlo ali vroče.
Kupujte čiste ARGO zavoje, 5 c.'
Vstanovji-r.a d^e 15. cvgasta 190S. Inkorpori -nna 2.2. aprila I909 v državi Ponna.
* o cd e že m v Conernau^h, Pa. GLAVNI URADNIKI:
.'rtdsedaik: MIMAEL ROVANSEK, R. F. D. No. 1, Conemaugb, Pa Podpredseduik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa. Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Box 32Sr Conemaugh, Pa. Pcmolni ts'nik: STEFAN Z AB RIC, P.O.Box 541, Conemsugh. Pa. Blagajnik : FRANK ŠEGA. L. Box 23S, Conemaag-h, Pa. Pomožni blaga.".: IVAN BREZOVEC, P. O. Box 6, Coaemaugh, Pa
NADZORNIKI:
JACOB KOCJAN, preds. nadz. odbora. Box 508, Coaemaugb, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, P. O. Bux 101, Conemaugh, Pa. JOSIP DREMELJ, nadzornik, L. Box 275, Conemaugb. Pa.
POROTNIKI:
ALOJZIJ BAVDEK, pr<_d?ednik porot, odbora, Box'242, Dtnlo, Pa MIHAEL XRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik, P. 0. Box 323, Conemaugb, P*
VRHOVNI ZDRAVNIK: S. A. E. BRALLIER, GreeTe St., Conemangh, Pa.
Ctcfena ruStva, oziroma njih uradniki so uljudno prošeni j oslljati denar naravnost na "jlagajnika, iu nikomur drugem, vse drugge dopise pa na glavnega tajnika.
V slučaju da opazijo društveni tajniki pri mesečnih poročilih, ali sploh kjembodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj se to nemudoma naznani na urad flavnega tajnika da bs v prihodnje popravi.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA", POPRAVEK
Pomotoma -.-m r-v/:.a:ii| n-r-u:«::i za m(•-••«• oktober .>»1.50. Asesment ra la mt-« je >1.0<'> in <lru-;\ ,<_* tajnike ]>'»zivljem, da vzamejo ta popravi & na znanje.	,
IVAN PAJK, glavni tajnik.
V pactiš^Hovej senci.
flpiial Karol May; za G. N. prireoil L. P.
PETA KIVJIGA.
Po škipetarski deželi.
(Nadaljevanje.)
4'Takoj j«, srrem iskat in upam. da bodete z menoj zadovoljni. Take: .ur« -;•< de, kakor -n* vi. >e nu>ra hitro -treei. S!i.?al sem. kaj ste pripovedovali n: jen:a lt>-!:ii ;. ('a.-tim vas in sem vam vslužen. Srce se ■ :i:i je tre-. ko -eni -!:-al. \ kakih nevarrn -tih >te bili. Alali vas je varoval. ker drutrače že davno ne bi ver živeli."
"Da, A1 ali j.- i\-il. Dal mi .;< dar, ki me ščiti v vsaki nevar- / nosti. da. mi ne tr.uie :.oben sovražnik ničesar storili."
Takoj poslane zelo radoveden.	,	,
''Kaj pa je to, gospod?" vpraša prežeče.	<
*4Moje oči."
"Tvoje oči ? — Kako to?"	\
''Poglej u enkrat naravm-t. odprto in polno v oči!" To stori.	.	' ;
"No. ali ničesar ae opaziš?"
'•Ne etendi."	\
Ali nimajo moje o .'-i nekaj nenavadnega 1"
"Ne."	!
lo je ravno dobro zi\ nične, da se uie ne vidi. Meni je treba svoje 1 sovražnike »arao p^ig'edati. pa so zgubljeni."	-	H
"Kako to. gospod' Kr s«, jim rnk'iar . --.. jem življenju ne bode nič več posrečilo, 1 \%akdo, kt«»r» -ja p. i a m, h« ie imel mu do. seveda če hočem. Pogled ' m.-ji-za i.-t-a «>-:;..ie %»•.•;,.. j»: njemu. Njegova du.-a mi takoj pripade, j in samo Če na njo-ra n i-lim in sna želim kaj hudega, se tudi zgodi." 'i (iv>p d. ali ;e i t rt-.1" vpraAa hitro in ves prestrašen. "Ali imaš J mogoče ken. brki- — hud pu rled — v svojih očeh?''
■'Da, jaz iT.- :im hud i^u'.- . a jra uporabim.-amo proti takim, ki mi , žele kaj -kibeira."	,
"'Polen. The A!ah čuvaj! Jaz nočem imeti ničesar več s teboj opra- , viti. Alah w'Alah!"	'
Ir p< a di mi \>en deset prstov nasproti, se obrne in odlirja, kar se \ je da.o. Moji to vari.-i za«'*..»jo z irlasijim krohotom -meja t i.	;
"T.. >i pa <l«dir< i .as« :'. iiii." nuni Halef. "Ta ne pride več, -ker ima si; . v<-t. Dobili bfi.lemo dru^eira jxistreznika."
"Da. in najbr/.e < • -a. kteie^a -i želim, namreč Janika, zaročenca ■ mlade kristjanke."	C
"Zakaj misli.; to?"	t
' K«-r llumun rani Anke jeze« na njega. Želi mu vse slabo in ^ naredil bor.e tako. da nam h- !e n ral njegov tekmec streči. kterega tako t hudo ? vraž?. Sedaj :i i pa poma-jaj a blazino, in potem idite preiskovat, 2 Vedeti moram, kako zgleda v tem stolpa."	1
Ko se v-i'-Iem, -redo drugi v stolp navzgor, a se kmalu vrnejo. C Halef mi naznani.:
"NV mm jamem. da bi čakala* tukaj kaka nevarnost na nas. Obe sobi >0 prvega in druzega nadstropja -:e lame taki. kakor ta.'	d
"Ali -o taka lesena okna. kakor tukaj?"	\A
"Da. in z močnimi lesenimi zatikači jih je lahko zapreti."	d
"Potem skrbimo za to. da ne nn.re }xi noči nikdo priti notri, ne da bi ; ^ delal ropota. In kako je popolnoma ziroraj?"	.
"Tam je ok. 'u in okolu odprta sr.ba - štirimi kamenitimi stebri, ki nosijo streho. Tudi vodi okolu kamenita balustrada."
"To sem vi'Iel od zunaj. Gotovo je od tam "stara gospa" blagoslavljala svoje otroke."
"Sedaj pa ne more več ven, ker je prejšnja odprtina zazidana," pripomni Halef.
"To mora imeti kak vzrok. Kako pa se pride v ono odprto sobo z lepim razgledom f Ker je odprta, lahko notri dežuje, in voda bi pritekala po stopnicah v -podne prostore. Ali ni ničesar proti temu ukre-njenof "
"Da, ker vhod k stopnicam je za tvor jen s pokrovom, kterega je lahko dvigriti. Ob robu pa je, kakor tudi odprtina, obdan z gumijem, da s? prav tr<lo zapre. Tla se od srede nekoliko znižujejo, in v zidu je mala luknja, skozi ktero voda lahko odteka."
"Hm! Ta odprta soba mi ni nič kaj vseč. Tja se lahko pride." 1 'Je previsoko."
"Vendar ne. Tukaj ta soba je tako nizka, da se stoječ lahko z glavo stropa zadenem. Ge imate obe sobi nad nami isto visočino, so tla odprte sobe k večjem enajst vatlov visoka. 0e računam k tem še dva vatla, kakor je visok zid, ki obdaja sobo zgoraj, je torej trinajst vatlov." "Gotovo je v hiši kaka lestva, ki je tako dolga." "To mislim tudi jaz. Ali se odprtina zgoraj labko zaklene t" , |
"Ne."	fe 1 ' ' i ' Si-
— . - ,
"No, \idite. In druga tla najbrže tudi nimajo pokrovov, da hi
zapirali odprtino k stopniean;?"
"Ne."
"Toraj je na?:m sovražnikom, k: imajo trotovo kako lestvn. pot k nam odprta. Po le.-tvi splezajo gi.ii in >1 tam se splazijo doli k 'nzm» od koder ji k i-e pričakujemo. Sam si nn ram v-e ogledali. Oš ko, ali me ' lahko vzameš s;a ran:e?"
"I)a. gcsjxid."
Jaz ir:i zajezdim, in on me nese "-oii.
Vsako nadstropje sK.-Ip.i ima kak / pritličje enn samo sobo. V tleh so luknje, skozi ktere \ njo -n-pni--. Te luknje so odprte, raz an one v prvem nadstropju, ktera se da zapreti z mučnim, težki .r. jKjkrovom. Fa pokrov ima »;:»::! jas te « h:;r ■ . da n • ';rota ...! nikoder ne more prihajati. Stena, ki tvori to - bo. je saino dva vatla vi-, ka. tako da je med stebri, na kterih st ji streha, odprt prosto:. (?d tukaj je p av kp razgled na polja in .sa lišča.
Tu Zgoraj v -di balk :i id;;dn st. I na. Kav; enj-.- je že ]x>pufitilo In a nekaterih krajih jo ti;Ji že odpadi-•. V-• je ž- tako slabo, da ni več varno, rndi t< -_a -o -.ote vo tudi dali zazidati odjii tino za vrata.
Tukaj je. k; in r že omenjeno, edin kraj. ki ram je lahko nevaren. Po lestvi pride lahke kdo -s :i in po treh stopnicah d< li k nam. Če se ! hočemu proti temu zavarovati, moramo pač pokrov od znotraj tako zabiti, da ira nihče od zunaj ne nn-re <-:prc;i.
Razirled. ni več . ist in jr.sen. Že zadnje ure našega jahanja smo •pazili oblake, k; s<» seiiaj »br.cbje zatemnevali in prihajali vedno višje.
Komaj despemo v našo -oho. pride mlad krepak mladenič, ki ^iam prinese dve pos«.di z v;,do. Prav pametnega <dnaza je in nas opazuje - prijaznimi ixnrledi.
"Salam!" pozdravi. "Gc.-pod me pošilja, da va=:n prinesem vode, efendi. Jed b de prav kmalu gotova."
"Zakaj ne pride ITumun?"
"Gospod sa potrebuje."
:tI-n preje nam je vendar povedal nasprotno!"
"No<_re ni trn začele boleti; slugo mora imeti pri sehi."
"Potem dobimo tebe?"
"Da, gospod, če ne želi- druiresa."
"Ti se mi bolj dopadeš, nego Humun. Gotovo si Janik. ženin Anke?"
i
"Da. sospe.I. Jako bogato si jo obdaroval. Pogledala je še le j ne; ar. ko j" prišla domov, in -< laj naj ti ga z-.pet vrnem, ker si se ] moral zmotiti. Tako velike -vote ji gotovo nisi hotel podariti."
In hoče mi izročiti denar.
"Ne vzamem ga nazaj, ker sem vedel, koliko sem ji dal. Vse je tvoje Anke."
" i. hi. to je vendar veliko preveč, gespod!"
"Ne. Mogoče dobiš tudi ti tako darila, če bodemo s tvojo postrežbo zadovoljni."
"Jaz ne maram hakšiša. -.-fendi. Reven sem. in rad ti strežem. Anka mi je povedala, da si naše ver..' in da si celo v Rimu videl svetega očeta. Moram ti izkazati svojo vdam -i. ker tako mi veleva moje srce."
"Že \Idim, da si pri len dečko in veselilo me bo. če ti morem kaj koristiti Ali imaš kako željo?"
"Edina moja želja je, da bi lahko kmalu Anko imenoval svojo j /eno."
"Potem glej, da kmalu -praviš tisoč pijasfrov skupaj!"
"Ah. potem je Anka že govoriia! Sicer pa imam skoraj že cel ti- I sočak. Anka pa s svojim še ni prišla tako daleč."
"Koliko ti pa še manjka?"
"'Samo dvesto."
"Kdaj jih bodeš zaslužil?"
(Nadaljevanje prih."
Naravna kalifornijska vina na prodaj.
Ker je zopet letos grozdje po ceni, bodem prodajal tudi	,
vino po ceni. Novo vino začnem razpošiljati po 15. oktobru.	'
Cena črnemu in muškatelu je 30 c. gal., reesling 35 gal. Lansko	1
črno in muškatel stane 40 c. gal., reesling pa 45 c. gal. in staro	i
belo vino 50 gal. Drožnik 82.50 gal. Vino pošiljam po 2S in 50	| gal. drožnik po 10 gal., posodo dam zatonj.
Spoštovanjem	;
Stephen Jakše	;
Crockett,	Contra Costa Conty,	California.	I
Josip Russ*
THOMAS, W. VA.
trgovina
z mešanihi blagom, Saloon in Grocerija,
Pri meni vsakdo dobi kar Želi in to po najnižji ceni. Pridite in prepričali se bodete.
^BSk.	Notary Public.
^BwBwaik Jf^	pravilno vsa v notarski posel spa
dajoča dela. SVOJI K SVOJIM Gosp- Jos. Russ je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom topje priporočamo i — "Glas Naroda". '
'	I 1 1 1	...................r
iSliilLiii ALI S 8 0 AT & ZIMUA
l se nahaja v središču lepo vspevajočo.a ■ -dde.Ka \ ineland. At an; c r .nty, New lersev. Nahaja^ se na višinah, kakih 20 minut daleč od Atlantic City, kjer vo<:ijo proge Pennsylvania Eietric Railway. Reading, \ Central R. R. of N. J. in South Jersey železnice ter odseki Pennsylvania Železnice, tako da je dobit vlake za Philadelphijo, New York, Atlantic City. Cape May, Wildwood, Sea is:e Citv Ocean Citv in ► druge znamenite kraje, vsakih trideset minut.
i	Najboljše polje, vrtovi, farme in drugo v najboljši zvezi
^	z sveto vnmi trgovišči.
SEDAJ JE PRILIKA, KAKOR SE NUDI LE PO ENKRAT V ČLOVEŠKEM ŽIVLJENJU f	ONIM, KI Si ŽELE PRIDOBITI LASTNI DOM ALI FARMO.
►	Naslednje cene veljajo le za prihodnjih trideset dni:
►	Mestni loti i Akri za farme Vrtna zemljišča
; $ 10 i| $ 2 5	$ 5 o
$1 na račun, 50 ct. na mesec. j S3 na račun. Si na mesec. $5 na račun, $2 na mesec.
►	LEGA RICHLANDA.
l V okrožju jedne do štirih mil; K h hlarda, tteje lepa mesta East r ine?and, 3Iinit-.la, Mays i.an.iii j :n razni dr-.-i n: ' predujoči poljedelski kraji. V bližini so tudi velike preililniee in tkalnice, opekarne, .-»eklarne, parne žape in razn drur_ra obrtna podjetja, v kterih dela na ;i.-oCe <hlaveev. Sko/.i Ii: hland voli jedna izmed največjih avtomobilski f cest v deželi, ki vodi iz I'hiladelphije v Atlaiit:>* v'ity.
| PODNEDBJE v RICHLANDU t™^^ | j ZEMLJA v RICHLANDU
' City. Napisati bi se dalo celo knjijo o i/.borncsti te;?a ' I sadja, sladkega krompirja, koruze in rži. Prideluje«? , podnebja. Zime t?o mile. tako da se tudi po/iini lah to i	tudi vsakovrstno sočivje. Kr:ij je i^borcn za kokošje-
opravljajo razne farmarska dela. Vodr je tako Tista.	rejo. kajti tr»ovi5ea so v bližini, tako. da to prinaša
. da se v >tekienicah izvaža, in se je lahko dobiva v j J najboljše dobičke- Pošiljamo tudi vladina poročila z r vseh vodnjakih.	j j vsemi podrobnostmi o tej zemlji.
RICH! AND z izbornimi železniškimi zvezami, z Atlar.tie City v bližini, kter- n.e.-to je največii zabavišče in letoviši ' na svetu; z mnogimi obrtnimi podjetji v okolici: ni nimi šolami in cerkvami, izbornim podnefijem i
►	izvrstno zemljo, je kraj, kakoršnejra ne more nuditi kaka drnga država, pa naj se kupi mestni lot, farma ali pa vrtr zemljišča, kajti to je najboljše nalaganje denarja. Kje zamoreie drugje premoženje pedv jiti ?
►	POSESTNE LISTINE SE JAMČI.iU PO SoCTII JERSEY TITLE Co,
►	INDUSTRIAL LAND IMPROVEMENT COMPANY
glavni urad "World Building" New York City.
'	PODRUŽNICA: FRLCK BUILDING, PITTSBURG, PA.
Vsa pisma nnj so ntircsujejo iiaStilcs Depnrtcrnent, glavni urad.
Pozor! Slovenci Pozor ffSALON'^
semodernim kogljiščeif
S\vj£e pivo v sodickih in buteljkat ^ruge raznovrstne pijače ter ur • c-;modke. Potniki dobe pri meni če»z: ^renočisče za nizko ceno.
Postrežba toezis. !a izborila Vsem Slovencem in drugim Slov*?. . teplo priporoča
Martin Potoka^
IS4 So. Oente^ M Ghieap.
j Zdravju i
najprimernejša pijača je
j^^LBISY PIVO^«!'
j ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmeia. Ead ( naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svoio lastno korist, kakor tudi - r -J svoje drafine, svojih prijateljev in drug!h.
Leisy pivo je najbolj priljubljeno tei se dobi r vsei . ■ • > t ; gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Trarcikar-ju (IQC St. C!*i» * -* ) kteri Vam drags volje vse pojasni
I THE ISAAC LEISY BREWING COMPAQ
CLEVELAND, O.
Ay§tro« Amerikanska črta,
[preje bratje Qosuiich]
Kajpripravnejša ia naJceiMjsa paroSrodna Srta za Slovence in Hrvafe.
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
S
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko,
H
Cene voznih listov iz New Yorka za ELL razred fO fef \
Vsi spodaj naveden: novi parobro-	TRSTA............................................$36.00
di na dva vijaka imajo brez- ||
žifini brzojav:	LJUBLJAMS..................................... 36.6D
ALICE,	LATJBA;	IiBKB.............................................. 36.00
MARTHA WASHINGTON	> ZAGREBA..................37.20
ARGEKTDjfA.	......................... ^
V ne^ecih maju in jnniju se bo-	KARLO % CA...................................... 37.: 5
deta z^raj navedenemu brodovja	j n RAZEEI) do dridmžuft ge ava druga nova pot-
alžka parnika.	j TRSTA ali REEE......................$50.00, 55.00 I 60.: 0
PHELPS BROS. & COL Gen. Agents, 2 Washington St, New York
...... • ^ ________. , :,..,