Ukaz ministra za bogočastje in uk od 5. aprila 1872, s katerim se razglaša nova postava pri spraševanji uči- teljev za Ijudske in meščanske šole. Postava velja vsem deželam zastopaniin v deržavnem zboru izvzeniši Galicijo. Skušnje, storjene dosihraal pri izpeljavi ministerialnega ukaza 15. nov. 1869 (drž. zak. st. 168) pokazale so, da je potreba da se ukaz v nekaterih določbah prenaredi in popolni. Namesto ministerijalnega ukaza in poznejših nanj ozirajočih določb dajem naslednjo novo vravnavo za spraševanja pri ljudskih in mešfianskih šolah; veljati ima od 1. oktobra 1872. §. 1. Za izpraševanja učiteljev za splošne ljudske in meščanske šole postavile se bodo posebne spraševanske komisije (§. 38 derž. post. od 14. maja 1869). Ude te komisije, zmed katerih pa morata biti naj manj dva Ijudska učitelja, imenuje po nasvetu deželne šolske oblasti naučni minister na tri leta, ti dobivajo za svoj trud posebno nagrado in po potrebi navprečino (pauschale) za potovanje in dnine. Minister zaznamova tudi tistega uda, kateremu je izročeno tehnično vodstvo izpraševanj in druzih opravil, kakor tudi njegovega namestnika. Pervi ima naslov: vodja spraševanske komisije za splošne ljudske ia meščanske šole. §. 2. Sedeži teh spraševanskih komisij so: Dunaj, Linc, Solnograd, Bregenca, Inšpruk, Trident, Celovec, Gradec, Terst, Praga, Litomerice, Budjevice, Bern, Olomuc, Opava, L j nb 1 j a n a, Gorica, Zader, Černovice, Rovigno. §. 3. Sprašuje se dvakrat na leto, ia sicer ako naučni minister v posamesnih deželah drugih obrokov ne stavi ali ne bode stavil, raeseca oktobra in aprila. §. 4. Učna sposobnost more se izreči ali za splošne ljudske in meščanske šole, ali pa samo za perve (Ijudske šole) §. 38 odst. 5, derž. post. 14. maja 1869. §. 5. Učna sposobnost za meščanske šole se razteguje ali na vse učne predmete, ali le na eno ali dve naslednjih treh verst: 1. Na jezikoslovno-zgodovinsko versto, kakor: jezikoslovje, zemljepisje, zgodovino; 2. na naravoslovno versto, kakor: prirodopisje, naravoslovje, fizika in kemija; temu za dopolnilo: matematika; 3. na rnatematično-tehnično versto, kakor: matematiko, risanje; temu za dopolnilo: naravoslovje. Poleg tega se pedagogika pri vsaki versti sprašuje. Spraševanjcein druge in tretje verste se prosto daje, da si izvolijo za dopolnilo namesto pravilno postavljenega stroka drugačen strok druge ali tretje verste. Ni pa zadosti, da bi spraševanec dopolnilnega predmeta le toliko znal, da bi nadomestoval koga, marveč mora spraševanjec tega predmeta, z ozirom na njegov obsežek toliko znati, kolikor drugih naukov one verste, katero si je odbral. §. 6. Vsaki kandidat, ki hoče postati sposoben za meščanske šole, mora se podvreči spraševanji naj manj iz vseh predmetov ene verste (§. 5). Prosto- je kandidatu, da se da izpraševati tudi iz enega ali ve6 predmetov druge verste. Na vsak način pa mora kandidat v predmetih drugačne verste imeti tiste vednosti, ki se tirjajo pri sposobanji za splošne ljudske šole. Spraševalna komisija pa razsoja, ali je spraševanjec to vednost dokazal s pridjanimi spričali. §. 7. Kclor hoče spraševan biti, naj se pismeno oglasi pri vodstvu spraševalne koinisije, ter naj razloži, katera teh razuih preskušenj delati namerava (§§. 4 in 5). Temu naznanilu se prilaga: a) Kratek popis razmer v življenji učnega pota. b) Spričalo zrelosti, zadobljeno na kaki učiteljski izobraževal nici. c) Dokaz, da je bil naj manj dve leti v praktični učiteljski službi Tisti, ki svojih študij niso dovršili na kaki javni učiteljski pripravnici, dokazati morajo tudi s spričaloin svojo telesno sposobnost. Kedaj naj se iz posebnih vzrokov k preskušnjam dopušča, akoravno niso naštete prilog"e popolne, to določuje naučni minister. §. 8. Preskušnja je teoretična in praktična. Teoretična preskušnja je ustmena in pismena. Ustmena preskušnja je javna. Pismena skušnja se pri enoglasnem sklepu komisije spregleda tistim, ki s pisateljskimi deli svojo sposobnost dokažejo. Da bi se ustmeno in praktično izpraševenje odpustilo, ni dovoljeno. §. 9. Pismeno izpraševanje kandidatov za splošne ljudske šole obsega: 1. spisati sestavek v učnem jeziku oziroina v drugeni deželneui jeziku; 2. rešiti več matematičnih nalog; 3. izdelati več vprašanj iz drugih predmetov, zlasti iz nauka o vzreji in podučevanji. Pripravniki za meščanske šole dobodo iz vseh izvoljenih predmetov pismene naloge. §. 10. Ustmena preskušnja kandidatov, kateri žele zadobiti učiteljsko sposobnost za splošne ljudske šole, obsega pedagogiko in vse tiste nauke, katere mora učiti ljudski učitelj po deržavni postavi za ljudske šole. Kandidat raora dokazati, da je dobivši spričalo, se trudil, svoje vednosti razširjati in ukrepiti in da se je na tanko seznanil z naukom Ijudske šole glede zaderžaja in metode. Pri preskušnji naj se ne pozveda toliko, koliko zna kandidat vse posamesnosti raznih naukov na drobno naštevati, marveč ali iz naukov, ki se uče na ljudski šoli, spoznava, kaj je znanja naj bolj vredno, ali je njegovo znanje vredjeno in jasno, posebno pa, ali more popolnoma odgovarjati (račun dati) na vprašanje, kako se učni predmeti metodično obravnavajo. Kandidatje za splošne ljudske šole narede posebno ustmeno spraševanje, ali so zmožni podučevati v verskem nauku (§. 38 odst. 4 derž. šolsk. post. 24. maja 1869). To spraševanje se dela pri posebno v to odločenih udih komisije vpričo vodje spraševalne komisije in vpričo komisarjev, katere je cerkev v to odposlala. To pa, ali je spraševanjec sploh zmožen in koliko da je zmožen, ali če ni zmožen namestovati učenika veroznanstva v ljudski šoli, razsoja le zastopnik dotične cerkve ali verske družbe. Vodja spraševalne komisije naj skerbno opazuje tudi verouk, kar se tiče njegovega metodičnega ravnanja, ter naj svoje mnenje pove cerkvenim zastopnikom. (Dalje piih.)