Izhaja vsak četrtek ob 3. uri popoludne. Ako pade na ta dan praznik, izide dan poprej. Cena listu je : za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Za manj premožne: za celo leto 3 K, za pol leta K l-50. Za Nemčijo je cena K 5, za druge dežele izven Avstrije K 6. — Uredništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini št. 9, kamor je pošiljati rokopise.---------------------------------------- Geslo : Vse za depo, dom, cesarja. Upravništvo se nahaja v Semeniški ulici štev. 16 11. nadstr., kamor je pošiljati naročnino in oglase. Posamezne številke stanejo 8 vin. Oglasi se rat unijo po petit vrstah, če se tiskajo 1 krat 14 v. če se tiskajo 2 krat 12 v, če se tiskajo 3 krat po 10 v. Večkrat po pogodbi. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. ---- -------— --------- ------------- -- ------- I. letnik. V Gorici, 18 marca 1914. 7. številka. Skrb za brezposelne. Novejša generacija se v gospodarskem oziru precej močno peča tudi z raznimi družabnokoristnimi ustanovami kot n. pr. s socijalnim zavarovanjem, preskrbo onemoglih delavcev, s podpornimi zalogi itd. V novejšem času se je tem točkam pridružila še skrb za brezposelne, kar je prav velikega sovijalnega pomena. Brezposelno delavstvo ni tako malovažen član v človeški družbi kot se misli in zato je čisto prav, da se to vprašanje ne pozabi in ne zaspi, ker bi zamude v tem oziru gotovo imele vedno večje in težje nasledke. Po drugih državah je ta stvar po večini že urejena. Na Angleškem skrbijo za to zadevo posamezne grofije, kar je skoro toliko kot pri nas dežele. Tam imajo urejeno tako, da delavce, ki v eni grofiji ne dobijo dela, pošljejo nekako uradno v tisto grofijo, kjer takrat delavcev primanjkuje. Delavne sile se tako izravnajo in ljudstvo je vsaj za vsakdanji kruh dobro preskrbljeno. Na Francoskem ima to stvar v rokah država, ki regulira in urejuje delavske rrmožice po potrebi dela iz enega okraja v drugega, razun tega daje tudi državno podporo. Pri nas v Avstriji je to vprašanje bolj v povojih in te dni je prišlo šele v gospodarskem odseku naše zbornice na dnevni red, tako da kot zakon še dolgo ne bode stopilo v veljavo. V tozadevni seji so se slišali različni glasovi. Socijalni demokratje so za to, da bi država prispevala močne svote, ki bi prišle pa le njih delavstvu v korist. Le organizirani delavci naj bi se vpoštevali, ali vsaj v prvi vrsti. Da ta stvar tako ne bo šla, je jasno. Kam naj pa gredo vsi drugi delavski krogi, ki so tudi potrebni, a niso slučajno socijalni demo-kratje. Ti naj bi dobili manj ali morda celo nič. Treba je povdariti, da ima ta akcija strogo podporni namen in nič druge- ga. Podpirani naj bi bili taki delavci, ki niso vsled svoje krivde prišli ob zaslužek, podpore naj bi se delile le edino res potrebnim brez ozira na to ali so organizirani ali ne. Da bi morda socijalni demokratje in njih voditelji te svote namenjene za najhujše potrebe, porabili tudi za kake štrajke in podobne komedije, to se da skoro sklepati že iz sedanjega nastopanja »rudečih vojščakov«. To bi bilo seveda zelo krivično. Kdor štrajka brez potrebe in noče delati, ta pač ne zasluži še državne podpore. Potem moramo pomisliti tudi na naše delavske razmere po deželi. Tu . imamo celo vrsto delavskih moči, ki spadajo h kmetijstvu, ne pa k socijalnim demokratom. Na deželi je celo vrsto tnalih samostojnih obrtnikov, ki se malo brigajo za organizirane komedije, ki se uprizarjajo včasih po mestih. Ti kmečki delavci, ti priprosti obrtniki tudi pridejo večkrat v težke okoliščine, da nimajo dela ne jela in tudi temu bi v takih brezposelnih časih prišla prav kaka krona. Vladni zastopnik se je v omenjeni odsekovi seji izrazil v tej zadevi tako, da naj bi občine sprejele skrb za brezposelne delavce, kar pa se nam ne zdi nič kaj primerno. Naše občine so že tako vsestransko obremenjene, da na to novo breme niti od daleč ni misliti. Edino država je zmožna sprejeti tako breme na svoja pleča in edino država lahko to stvar tudi primerno uredi. Ako pogledamo delavske podatke raznih krajev naše države, tedaj vidimo, da manjka dandanes v nekaterih krajih do 90% kmečkih delavcev, drugod jih je pa odveč. Država bi lahko te stvari primerno uredila in sestavila tako nekako skupno listo delavskih sil. Kjer je delavcev odveč, tanvse jih nekaj odvzame in pošlje tja, kjer je delo. Komur je mari za zaslužek, bo rad šel, kdor pa noče za delom, ta ni uređen podpore. Na ta način bi se delavsko vprašanje pomaknilo za korak naprej in država bi imela pri tem razmeroma le majne potroške. Vsa zadeva je seda še v odseku. Kedaj bo zagledala beli dan kot postava, seveda ni mogoče reči niti približno. Želeti bi pa bilo, da bi se vse tako uredilo, da bi imeli pridni in pošteni delavci za slučaj pomanjkanja dela nekoliko preskrbe in podpore, naj si bode potem že v denarni ali v drugi obliki. Politični pregled. Državni zbor odgođen. Državni zbor je imel minoli četrtek sejo, toda do rednega zborovanja ni moglo priti, ker so Čehi obstruirali. Zato se je seja zaključila, da bi se Čehi in Nemci sporazumeli. Med voditelji Čehov in čeških Nemcev so se vršila potem naslednje dni pogajanja, ki so se pa razbila. Čehi so namreč zahtevah, naj se uvede na Češkem zopet ustavno razmerje in naj se Nemci zavežejo s častno besedo, da bode deželni odbor uradoval popolnoma nepristransko. Nemci so pa stavili za Čehe nesprejemljive pogoje in tako so se pogajanja razbila. Vsled tega je bilo pričakovati v poslanski zbornici nadaljevanje češke obstrukcije. Vlada pa je v izogib tratenja časa zasedanje državnega zbora odgodila. — V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da bo parlament počival do pozne jeseni. Med tem bo vlada svoje potrebščine spravila pod streho s pomočjo § 14. Afera dr. Šviha. Bivši državni poslanec in predsednik narodnosocilne zveze čeških poslancev je odložil svoj mandat. Povod k temu koraku so mu dali očitki čeških poslancev, da je bil tajni zaupnik policije, kateri je donašal vesti o dogodkih v njegovi poslanski skupini. Zato je dr. Šviha, ki je po poklicu sodnik, dobival od policije 800 K mesečno. Cela afera je našla v parlamentu značaju primeren odmev. Zahtevalo se je pojasnilo, a notranji minister Heinold je sporočil predsedniku poslanske zbornice, da mu ni mogoče v tej zadevi dati nikakih pojasnil. S tem se hoče, da bi bila ta nečedna afera končana. — Z Dunaja se poroča, da je dr. Šviha opazoval delovanje večih čeških neodvisnih politikov. -— Vladi je baje podal že toliko gradiva, da bi se bil insceniral zopet veleizdajniški proces,dase ne bi razkrilo sedaj Švihovo delovanje. - Dr. Šviha je zapustil Češko ter se je podal v Dalmacijo. S Trsta je poslal na predsedstvo poslanske zbornice pismo v katerem sporoča, da odloži svoj mandat. Obenem pa pravi, da je nedolžen. Dr. Švihovo delovanje je prišlo na dan potom dveh policijskih subalternih uradnikov, ki se baje sedaj nahajata v preiskavi zaradi izdaje uradnih tajnosti. Laška pravna fakulteta. Vlada je v zadnjem času postala glede Trsta kot sedež italijanske pravne fakultete nekoliko bolj odjenljiva in listi sklepajo, da se v jeseni, ko se zopet snide državni zbor ustreže italijanskim zahtevam in sicer tako z nekakim provizorijem. Tržaški »Piccolo« zahteva, naj se ustanovitev it. pravne fakultete v Trstu odoči s pomočjo § 14. Ta želja res ni skromna, a ker smo vajeni na razna presenečenja na avstrijskem političnem obzorju, se zna tudi to zgoditi, seveda za to, da dobijo laški junaki na »Revol-telli« primerno ojačenje. Nova nemška stranka. V področju »nemške nacijonalne zveze« se je ustanovila manjša stranka, ki ima sedaj 19 članov. Imenuje se »nemška narodna družba«. V tem društvu so po večini poslanci iz alpskih dežel in tudi ta nova politična organizacija hoče v prvi vrsti skrbeti za koristi nemškega naroda po alpskih deželah. — Bosenske inelijoracije. Bosenski deželni zbor je sprejel zakonsko predlogo glede melijoracij, ki Otok Mokracija. Socijalen razgovor. (Dalje.) Šivankič: Kaj pa je potem z otroci? Dretič: Vzgoja otrok je popolnoma Podržavljena. Novorojenec ostane eno 'eto z materjo v državnem zavodu. Potem se mater zopet pošlje na delo;- o-trok pa pride v državno vzgajališče. A; sak otrok dobi tam svojo številko in ta številka je ob enem tudi njegovo ime. Šivankič: Ubogi revčki! — Potem-tekem ne poznajo ne očeta ne mater, Dretič: Tega tudi ni treba na Mo-kraciji. Vsakdo je tukaj edino-le dr-/-avljan, drugega nič. Šivankič: Toda če nimate zakona, teora vladati tukaj strahovita razuzdanost. Dretič: Razuzdanost? — Te ne poznamo pri nas! — Pri nas je vse dovoljeno, je tudi prav in pošteno. — Šivankič: Jojmeni, jojmeni, kakšne razmere! — Kako more sploh pošten človek tukaj živeti! Dretič: To, ljubi moj, bi bila morala midva že poprej premisliti, potem bi bila lepo ostala doma in bi sploh nikdar ne bila postala socialdemokrata. Šivankič: Kdo bi bil niti sanjal o tem, da pride socijalna demokracija do takih pasjih razmer! Dretič: Ni bilo treba sanjati, midva bi bila to lahko že davno vedela, ako bi bila stvar količkaj trezno prevdarila. Vse, kar sem ti doslej in kar bi ti lahko še povedal o Mokraciji, ni nič drugega, nego dosleden razvoj socijaldemokratskih načel, katera sva že davno poznala, jih zagovarjala in širila. Voditelji socijaldemokratov so pač odkrito izja- vili, da »vera je zasebna stvar«, ter da glede na vero obstoji bistvo socijalne demokracije v bogotajstvu, glede na zakon pa v »prosti ljubezni«. Iz prvega načela sledi, da ljudovlada odločuje, kar se ji zljubi, brez ozira na Boga in njegove zapovedi. Drugo načelo pa zahteva, da se odpravi zakon in družinsko življenje. Šivankič: Potem so pa res pomilovanja vredni otroci, ki žive na tem otoku. Dretič: Sirote brez starišev so bile doma pri nas mnogo na boljšem, nego otroci v naši državi. Tam so jih krstili in usmiljene sestre so jih lepo vzgajale in podučevale. Šivankič: Kaj, ali tukaj ne dajajo otrok krstiti? Dretič: Kje imaš glavo? — Vsa vzgoja je tu skrb države in vera je za- sebna stvar. Ali naj da torej brezverska država otroka krstiti? Šivankič: Naj bi poskrbeli za to pa duhovniki! Dretič: Saj se ne ve niti, kateri o-troci so krščanskih, kateri židovskih in kateri poganskih starišev. Duhovnikov pa tukaj sploh nimamo. Šivankič: Kaj, nimate duhovni- kov? Dretič: Kako moreš sploh vprašati' kaj takega? — Saj vera je pri nas za-za.sebna stvar. — Šivankič: Vem; pa ravno zato bi se lahko zasebniki zedinili, da bi sami vzdrževali duhovnike. Dretič: Ali si že pozabil, da določuje tukaj država posameznikom poklic in delo? — Za duhovnika pa seveda ne določi država nikogar, ker vera !e posebna stvar. — (Konec pride.) so preračunjene na 19 in pol milijona kron. Trgovinska pogodba z Grško. V nedeljo so odpotovali zastopniki naše države v Atene, kjer se bodo začela pogajanja glede trgovinske pogodbe med našo in grško državo. Pogajanja se bodo vršila tri do štiri tedne. Ministrova soproga ustrelila urednika. V pondeljek popoludne je prišla v uredništvo pariškega lista »Figaro« Soproga francoskega finančnega ministra Caillaux. Hotela je govoriti z glavnim urednikom Calrnette in ko se je ta približal, je ustrelila več strelov nanj. Calrnette je potem čez neKaj časa u-mrl. Ministrova soproga je izjavila, da je to storila, ker ni mogla več prenašati napadov lista na njenega soproga. »Figaro« je namreč očital ministru, da je zlmabljal svoje mesto kot minister, da bi povečal svoje premoženje potom špekulacij. Caillaux je vsled tega dejanja svoje žene demisijoniral. Srbsko - turški mir. Še le pred par dnevi je bila ratificirana mirovna pogodba med Srbijo in Turčijo, ki se je sklenila svoj čas v Londonu. Med Srbijo in Turčijo bodo vladalo običajno mirovno razmerje. Novi bolgarski parlament. Novo bolgarsko sobranje se snide v drugi polovici tega meseca k izvan-rednemu zasedanju. Pri tem zasedanju se bodo verificirali mandati, potrdil se bo proračun, ratificirali se bodete bu-kareštanska in carigrajska mirovna pogodba in sklenilo se bode eventuelno najetje posojila. Potem bode sobranje odgodeno in se snide zopet še-le koncem septembra. Albanski knez obišče kralja Petra. Kakor poročajo listi bo knez Wied obiskal tekom meseca maja kralja Petra v Belgradu. Prvi punt proti sedanji albanski vladi. Iz Cetinja se poroča, da je došla tja vest od merodajne strani iz Kroje, da je prišlo do nasprotstev med pristaši in nasprotniki albanskega kralja. Odposlalo se je tja orožništvo, da vspostavi zopet mir in red. Rdeča knjiga. Kakor poročajo listi namerava naša vlada izdati v kratkem »rdečo« diplomatično pnjigo, v kateri bodo ponatisnjeni važni dokumenti iz balkanske vojne dobe. Ta knjiga bode predložena tudi delegacijam. Namen te izdaje je, dokazati z dokumenti, da je avstrijska vlada podpirala Rumunijo, ne pa nasprotno, kakor je to zatrdil romunski vojni minister Filippescu. Ruske vojne potrebščine. Ruske vojne potrebščine znašajo po izkazu vojnega ministerstva za 1. 1914 125,663.170 rubljev in sicer za eno celo tretjino več kot lani. Ruska politika je mirna. V zadnjem času je bilo čitati po vseh evropskih listih, da se Rusija silno naglo oborožuje in pripravlja za vojsko. Nekateri so že bili prepričani, da Rusija v par mesecih napove morda naši državi vojsko, kar je pa seveda le prazen strah. To se vidi tudi iz besed ruskega zunanjega ministra Sasonova, ki izrecno povdarja, da Rusija niti od daleč ne misli na kake spore, ampak želi v interesu svojega gospodarskega razvoja edino miru. Ako se sedaj bolj oborožuje jo sili k temu najbolj Nemčija, ki je zadnje leto prav znatno povečala svojo armado. Toda — pravi Sasonov ob koncu — povečanje ar-dane ni namenjeno za vojsko, ampak je le porok prave mirovne politike. Da so naše razmere z Rusijo ukljub diferencam še vedno dovolj ugodne, kaže tudi smer našega vojaškega gibanja, ki se ne izvršuje v Galiciji, ampak ravno na nasprotni strani države, kakor je vsakemu znano. Darovi. Jubilejni darovi za »Slovensko Sirotišč e«. P. n. gg. Čermelj Katarina, trgovka 1 K; Brilj Amalija 20 vin.; Radikon Anton 50 vin.; Ana Košuta 1 K 20 vin.; Ivan Rijavec 10 vin.; Josip Čigon, cerkovnik 1 K; Franc Uršič 40 vin.; Andrej Bitežnik 20 vin.; Andrej Fajt, pek 40 vin.; Jakob Angela, pekica 60 vin.; M. S. 50 vin.; P. P. 50 vin.; Ivan Ušaj, črevljar 60 vin.; Ivan Rijavec 20 vin.; Josip Rijavec 20 vin.; A. A. 1 K; Anton Rustja 20 vin.; v nabiralnikih: v gostilni g. Ivana Gleščič 3 K; v gostilni g. Bolko 60 vin.; v gostilni g. I. Birsa 36 vin.; Anton Bratina, vikar, na račun ustanovnine 25 K 30 vin. V Mavhinjah in v Slivnem se je nabralo do sedaj 23 K 14 vin. — Za cerkvico v »Slovenskem sirotišču« se je nabralo v Gorici 53 K 80 vin. Nekdo, ki se ni mogel udeležiti pogreba pok. g. učitelja Klavora je daroval 1 K za »Slovensko Sirotišče« in 1 K za »Šolski Dom«. Hvala! Novice. Upravništvo »Primorskega Lista« nas prosi, da objavimo sledeči opomin: Naročnike »Primorskega Lista«, ki so ostali na dolgu s svojo naročnino, prosimo, da svoj dolg prej ko prej poravnajo in nas ne prisilijo, da bi morah omenjeni dolg na drugi način iztirje-vati. Upravništvo »Prim. Lista« ima za poravnati še razne račune in je zato primoramo terjati od svojih bivših naročnikov, kar so mu dolžni. Upravništvo »Prim .Lista«. Nesramen napad na oo. kapucine si je dovolil pred par dnevi ljubljanski re-volverski list, ki sliši na ime »Dan«. Mlekozobi fantič, ki je pred par meseci priromal v našo deželo, sedaj dopisuje prav nečedno temu nejasnemu »Dnevu« in maha okoli sebe kotpravi »reformator«. Naši oo. kapucini so storili za kulturno in slovensko stvar v Gorici gotovo v enem tednu več kot bodeta »Dan« in njegov dopisnik tudi če bi dosegla Matuzalemova leta. Takih predrznosti ne trpimo pri nas na Goriškem. To naj si tisti reformatorski dopisnik zapomni, sicer mu bodemo zagodili na druge strune, kinebodo njemu ne »Dnevu« po volji. Fant naj se uči spoštovati pošteno krščansko in karitativno delo, to mu bode morda izbilo sršene, ki mu brenčijo po glavi. Kdo je črtal § 9. iz zakonskega načrta o kolonski pogodbi? Par. ,9. zakonskega načrta o kolonski pogodbi, ki ga je predlagal dotični odsek deželnemu zboru, katerega pa deželni zbor ni vsprejel, slove: §9. Ako se stranki nista drugače dogovorili, veljajo sledeča določila: a) Trajanje kolonskega . razmerja mora biti enako onemu, ki ga določa ta zakon za redne kolonske pogodbe; bi posamezni pridelki kolonije naj se razdele s tremi petinami za kolona in z dvema petinama za gospodarja; c) posamezna bremena, potrebna za redno obdelovanje posestva se razdele v razmerju z deležem na dotičnem pridelku; d) normalen dobiček od živine pripade kolonu, tudi če je živina last gospodarjeva; izvzet je prirastek (prodaje, živinski plodovi), ki se razdeli v razmerju določenem pod b); e) semena in sredstva za zatiranje škode na trtah in rastlinah kupi gospo- dar, proti razdelitvi troškov v zgoraj navedenem razmerju; f) krma, gnoj, stelja, slama, ki se pridelajo na koloniji, se morajo na njej porabiti; krma in gnoj, ki se ne more dobiti na koloniji se mora kupiti na skupne troške v zooraj navedenem razmerju; g) gospodar mora na lastne troške dobavati za vsahnjene, slučajrrp uničene in take rastline, ki so postale nerodovitne (trte, sadna-murbnata-oljična drevesa i .t. d.), nadomestilne sadike, kolon pa jih vsaditi; h) stroške za zavarovanje proti ognju in za zavarovanje živine plača lastnik; stroški za mrebitno zavarovanje proti toči se razdele v zgoraj navedenem razmerju; i) Obračun, ki ga omenja § 8., se mora napraviti najpoznej meseca decembra vsakega leta. Neki list, poročevaje o dotični razpravi, je trdil, da so ta paragraf črtali liberalci. Koliko je resnice na taki trditvi, naj sodijo čitatelji iz naslednjega. Predlog, da se črta ta paragraf, je res izšel iz strani italijanskih liberalcev, a pridružili so se temu predlogu tudi člani italijanskega ljudskega kluba in no-vostrujarji, dočim so bili člani slovenskega kluba, kolikor jih je bilo takrat še v zbornici, za to, da ta paragraf o-stane. Prišlo je do glasovanja. Za to da se paragraf briše so glasovali člani it. ljudskega kluba, člani it. liberalnega kluba in pa novostrujarji. Za to pa, da paragraf ostane, so glasovali le člani slovenskega kluba, kolikor jih je bilo v zbornici še navzočih. Da bi člani it. ljudskega kluba in novostrujarji glasovali za to, da paragraf ostane, pa bi bil ostal, ko šteje it. lib. klub vendar le 6 članov. Potemtakem je bilo odvisno, ali § ostane ali ne, od članov it. Ij. kluba in pa od novostrujarjev. Ako bi bilo za kolone bolje, če bi ta § ostal potem so škodovali kolonom člani it. Ij. kluba in novostrujarji. Ce je pa za kolone koristnejše, da se ta § črta, potem čemu pripisovati neopravičeno tako zaslugo liberalcem od katerih ni bilo prav nič odvisno, da je bil omenjeni § črtan, kakor je razvidno iz gorenavedanega. Popravek. V § 3. zakona o kolonski pogodbi, ki jo objavljamo na drugem mestu, se ima glasiti 2. odstavek: Kolonske pogodbe, ki se sklenejo na manjše trajanje ali na nedoločen čas, veljajo za š e s t (in n e za devet, kakor je bilo pomotoma v našem listu tiskano) let. »Trgovsko obrtna zadruga« v Gorici tožena po svojem dolgoletnem pravnem konsulentu. V tržaški »Edinost« čitamo: Ker je »Trgovsko obrtna zadruga« ena najbolj skelečih ran go-Uških Slovencev, posebno pa članov samih, bo slovensko javnost gotovo zanimalo, da g. dr. T. toži ta krvaveči zavod za svoj zadnji ekspenzar, ki mu ga sedanji likvidacijski odbor radi njegove preobširne oblike ni hotel likvidirati. Da ni ta ekspenzar tako majhen, dokazuje že dejstvo, da se toži na c. kr. okrožnem sodišču v Gorici. Ker je zgodovina tega zavoda že znana vsakomur, ni potreba za sedaj omenjati, pod čigavim nadzorstvom se je nahajal od rojstva do propada. Za to bo še prilike dovolj. Zaradi laške fakultete toči zadnji »Corrire« bridke solze in očita vladi, da so bili Italijani že zopet enkrat pre-varjeni. Z ozirom na dogodke na visoki trgovski šoli v Trstu bi morda bila namesto juridične fakultete bolj na mestu visoka šola za boksanje in za pretepanje s korabači. Vojaški nabori. Vsled odgoditve državnega zbora se bo število letošnjih novincev določilo naredbenim potom. Ker so se priprave za nabor kljub še ne. določenemu terminu nadaljevale in je vsaki dan pričakovati izdaje tozadevne naredbe, se sklepa skoro z gotovostjo, da se bodo glavni vojaški nabori vršili že prve dni prihodnjega meseca. Imenik porotnikov, izžrebanih povodom I. zasedanja porotniških razprav. Redni porotniki: Grinover Ra-mit, Krmin; Musig Adolf, Gorica; Marinič Miha, Podsabotin; Modrijančič Franc, Sedlo; Burba Marij, Campo-longo; Bonech Peter, Červinjan; Kožuh Vincenc, Osek; Cigoj Vincenc, Ri-liemberk; Gallas Anton, Gorica; Šte-kar Štefan, Ajdovščina; Grinover Josip, Krmin; Hrast Simon. Livek; Cor-batto Ivan, Gradež; Kruliec Miha, Tržič; Troha Franc, Vel. Zabije; Peterin Franc in Gasser Rudolf, Gradišče; Hna-tiszyn Miha, Gorica; Gruntar Ivan, Kobarid; Goriup Miha, Gorica; Hvala Dragotin, Volče; Caisutti Dominik, Krmin; Podgornik Andrej, Vrtovin; For-cellini Lovrenc, Zagraj; Bressan Franc, Podgora; Božič Ignacij, Klavže; For-tunat Franc, Volče, Zajec Anton Plu-žnje; Drescik Anton, Bombig Humbert in Piciulin Miha, Gorica; Winkler Anton, Lokve; Špacapan Franc, Ozeljan; Tomasin Valentin, Tapoljan; Breščak Anton, Gorica; Bianchi Anton, Ajdovščina. — Nadomestni porotniki: Pontoni Anton, Joos Serafin. Devetag Josip, Kos Blaž, Paternolli Robert, Del-lamarna Ivan, Culot Peter, Pallich pl. Josip, Mauer Henrik, vsi iz Gorice. Za volitve v obči pokojninski zavod je poseben narodni volivni odbor v Trstu sestavil listi kandidatov nameščencev in službodajalcev. Ta lista se objavi v prihodnjih dneh v slov. in hrv. listih Primorske, Kranjske in Dalmacije. odbor poživlja pa že za sedaj, naj delodajalci vpošljejo svoje glasovnice v posebnih ovojih na naslov: Dr. Edvard Slavik, odvetnik in deželni poslanec v Trstu. Glasovnice se vpošljejo tudi lahko, ne da bi se jih izpolnilo, na zgoraj omenjeni naslov. Girardi je najpriljubljenejši dunajski operetni komik. Tudi ne-DunajČanom in ne-Nemcem je Girardi po svojih umetniških vspehih dobro znan in mar-sikak, ki je o njem čital ali slišal si je želel ga tudi videti. Ta njegova želja se mu prav lahko izpolni od jutri naprej, ko se bo prednašal v »Central Bio« v Gorici film »Girardi«, v katerem nastopi ta izvrsten gledališčni igralec v nič manj kot 64 raznih operetnih vlogah. Kdor se hoče poldrugo uro res veseliti, naj ne zamudi ogledati si Girardijev film. Poletni poštni in brzojavni urad v Sesljanu je začel letos poslovati v pondeljek dne 16. t. m. Otrpnenje tilnika se je pojavilo baje v Furlaniji in sicer v Tapoljanu. Bilo je že par smrtnih slučajev. Bolezen je nalezljiva in jako nevarna. Človeku otrpne tilnik in v par dneh je že mrlič. Oblasti so odredile vse potrebno, da se bolezen omeji in zatre kakor hitro mogoče. Popravljanje umetniških slik v Tapoljanu. V Tapoljanu v Furlaniji se mudita te dni dva dunajska slikarja, ki popravljata stare cerkvene slike, ki so bile vsled beljenja že precej poškodovane. Nesreče pn delu. V Gradišču je padel zidar Franc Grahovar tri metre globoko in si zlomil levo nogo. V Zagraju je padel na nekega Ivana Pernika, ki je vslužben pri zidanju mosta, voziček kamenja in ga poškodoval na hrbtu in na glavi. Prestolonaslednik na fazanjem lovu. Listi poročajo, da se poda prestolonaslednik te dni iz Mirimara v Slavonijo, kjer se bo vršil velik lov na fazane. Prestolonaslednik bode gost grofa Maj-lata in ostane tam kake tri dni. Naš prestolonaslednik na Bavarskem. Kakor poročajo iz Monakovega pride naš prestolonaslednik Franc Ferdinand dne 14. aprila na obisk k bavarskemu kralju. Obisk bo trajal dva dni. 42 milijonov posojila namerava najeti tržaška občina. Posojilo ima služiti v pokritje visečih dolgov iz 1'. 1903. dalje, ki so znašali leta 1913 28,400.000 kron, nadalje pa za izvršitev novih del, ki bodo zahtevala okoli 7 milijonov K, ostalo pade na kurzno razliko. Občni zbor »Političnega društva za Hrvate in Slovence« v Istri se je vršil dne 5. t. m. v Pazinu. Iz poročila predsedstva posnemljemo, da je društvo i-melo pred letom 70 članov, a sedaj ima 800. Pri tem občnem zboru se je soglasno sklenilo, da naj bodoči poslanci v isterskem deželnemu zboru ne popuščajo v narodnih stvareh niti za las. Ta predlog sta stavila bivša poslanca Laginja in Poščič. ' Dopolnilne deželnozborske volitve na Kranjskem. Na Notranjskem so se vršile minoli četrtek dopolnilne dež. volitve za po smrti dr. Žitnika prost o-stali mandat. Izvoljen je bil kandidat S. L. S. Jožef Gostinčar s 3505 glasovi. Njegov liberalni protikandidat Ivan Urbančič je dobil 2455. glasov. Kri je tekla na trgovski akademiji ^Revoltella« v Trstu v petek. Italijanski slušatelji tega zavoda so uprizorili po bopoldanskem pouku organiziran napad Ha slovanske slušatelje, ki so bili še v učni sobi. Skozi dve duri so prihrumeli oboroženi z gorjačami v dvorano ter začeli udrihati po slovanskih slušateljih, ki so se branili s klopmi stolicami in kar jim je prišlo v roke. Med pretekom je počil tudi strel. Hrvat Sisgoreo ie namreč najprej odbil več udarcev Laha Sangulin, ki je bil voditelj laških pretepačev, konečno pa ni bil več varen življenja in iztegnil je revolver ter u-strelil na nasprotnika, katerega je tudi lahko ranil na levi roki. Sisgoreo je nato skočil k oknu ter ustrelil dva strela v zrak. Prišla je policija, ki je zasedla izhode ter aretirala vse dijake. Slovan-ske dijake so razun Sisgoreo izpustili P° zaslišanju na svobodo. Od italijanskih so jih pa šest pridržali. Omeniti je treba, da je Sangulin že Pdr dni poprej izvršil na ulici napad na nekega hrvaškega slušatelja. Pomagali so mu pri tem drugi tržaški pretepači. Dogodki na »Revoltelli« so našli odmev tudi med dijaštvom na Dunaju, v Zagrebu, v Splitu in v drugih mestih. — Ravnateljstvo je ustavilo začasno predavanja. Ponarejen angleški denar v Trstu. V Trstu kroži več ponarejenega angleškega denarja, ki so ga prinesli pomorščaki. £)va oti so zaprli. Denar je dobro ponarejen, le kovina ni pristna. Aretacija Goričana v Trstu. Dne t- m. je bil v Trstu aretiran iz Trsta izgnani Alber Sbona, rodom Goričan. Hotel je namreč neki dami na ulici izmakniti denarnico, a so ga pri tem zalotili. Nevaren zločinec pod ključem. Iz Trsta poročajo: Tržaški policiji se je te dni posrečilo prijeti nekega Antona Debiasi iz Tržiča. Ta dečko ima že celo vrsto kazni na grbi in večkrat je že odnesel pete iz zapora. Ko je prišel k vojakom, se je tudi tam njegova divja narava zopet oglasila. 2krab je bil zaprt, dvakrat je pobegnil od polka. Potem se je klatil par mesecev po Tržiču in okolici in spal po večini po kraških jamah ali v kaki podrti lopi, kjer je bil bolj varen. Te dni se je podal v Trst, kjer ga je policija spravila zopet pod ključ in ga potem poslala v Belovar, kjer ga izroče 97. polku v nadaljno postopanje. Zatožen je tudi neki Anton Baldini v Tržiču, ki je tega dezerterja večkrat podpiral in mu različno pomagal. Zavarovanje trt proti toči. V Istri se je ustanovilo zavarovalno društvo, ki zavaruje vinski pridelek proti toči. Zavaruje se sad, t. j. grozdje, les ne. Trte morajo biti vsaj 3 leta stare, drugače se ne zavarujejo. Vplačilne premije se določijo vsako leto v aprilu in znašajo od 5%—10% zavarovalne svote kakor so krajevne razmere. Za vsak oral pride okoli 30 do 60 K. Zavarovalna doba traja le od 15. junija do 31. oktobra, društveno leto pa od začetka novembra, do konca oktobra. Morebitne škode se cenijo in izplačajo vsako leto. Izplačevanje se vrši po 15. novembru vsakega leta. Član tega zavarovalnega društva je lahko vsak istrski posestnik ali tudi najemnik. Vsako škodo po toči je treba naznaniti tekom 24 ur. Vsi dohodki gredo vsako leto v rezervni zaklad, seveda po odbitku morebitnih izplačil. Sedež društva je v Poreču. Zopet porezane trte v Poreščinl. V poreški okolici so neznani lopovi zopet porezali trte in sicer dvema posestnikoma. Skupna škoda se ceni na okoli 600 K. Tatovi v Lanišču. V Lanišču pri Roču so neznani zlikovci navrtali blagajno hrvaške hranilnice in odnesli o-krog 10.000 K. Tatovi v Labinju. V Labinju v Istri so neznani tatovi poskusili vlomiti v blagajno premogokopne družbe. V blagajni je bilo okoli 50.000 K, katere so hoteli zlikovci odnesti, todasejim ni posrečilo, ker je pri delu motil neki uradnik. Vendar pa so že poskusili navrtati blagajno. Štirje tički so ušli iz sodnjiskih zaporov v Kopru. Ti so: Marij Bisel R Gradiške, Anton Pipan iz Trsta, Valentin Rusijan iz Kormina in Jakob Udina iz Kopra. Prvi trije so bili zaprti zaradi tatvine, slednji pa zaradi goljufij. Zapore so zamogli zapustiti, kakor se domneva, le vsled nemarnosti paznika. Kužne bolezni na Primorskem. U-radni list naznanja sledeče kužne bolezni na Primorskem: Kuga na gobcu v Buzetu, v Trstu, v Pierisu v Furlaniji in v V r t o v i n u. Črnica v Dolini in Č r n ič a h. Smrkavost v Trstu. Garje v Opatjem Selu. Pasja steklina, svinjska kuga in roža pila to pot razsajajo le po Istri. V bližnjem postonj-skem okraju je črnica v Šentvidu v Vipavski dolini. Vojašnica v Vipavi. Kakor smo že poročali je bila stavba nove vojašnice v Vipavi dognana stvar in občina, ki je zidala na svoj račun novo vojašnico, je po večini že imela s podjetniki gotove pogodbe. Sedaj se pa 'čuje, da vojni erar hoče spremeniti nekatere pogojene točke glede lege, glede ureditve in tudi glede amortiziranja stavbnega kapitala, ki se ga vsodi občina na svoj račun. Z ozirom na ta dejstva bržkone z vojašnico v Vipavi ne bo nič, ker bi bila s temi novimi pogoji občina preveč obremenjena. Tudi z ozirom na železnico se zdi, da bi bila vojna uprava bolj zadovoljna z Ajdovščino in prav lahko se bode tedaj zgodilo, da bode nameravana nova vojašnica stala v Ajdovščini, ne pa v Vipavi kot je bilo prvotno rečeno. Razumljivo je, da se vipavska občina noče na negotovo obremeniti za celo vrsto let z velikim in dragim posojilom. (Kakor doznajemo ravnokar, se bode vojašnica vendar-le gradila v Vipavi, ker je vojaška uprava zvišala najemščino za 4000 K letno. — Op. ur.) Idrijsko mesto pod vodo. Vsled hudih nalivov in topljenja snega je reka Idrijca tako narasla, da je bil ves nižji del mesta Idrije pod vodo. Šole so bile zaprte, ves promet ustavljen. V mesto ni mogel priti noben voz, tudi pošto so le prinesli. Sedaj je voda že odtekla. Razglas. V svrho odmerjenja dohodnine, nadalje davka na plače pri prejemkih nad 6.400 K in rentnega dav- ka za leto 1914 poživlja c. kr. fin. ravnateljstvo v Trstu one osebe, katere so na Primorskem dohodnini ali rentnemu davku podvržene, da vložijo pismene napovedi pri pristojni c. kr. davčni administraciji oziroma pri c. kr. okrajnem glavarstvu (oziroma pri onem c. kr. davčnem uradu, kateri se ne nahaja na sedežu kakega okrajnega glavarstva) v času od 15 marca do 15. apn; 1914 ali pa da dajo iste na zapisnik. Onim davkoplačevalcem, katerim bi plačilni nalogi za leto 1913 in prejšnja leta do koncem marca ne bili še dostavljeni, se dovoli nadaljni, od vročitve zadnjega plačilnega naloga računje-ni 14 dnevni rok v svrho vložitve zgoraj navedenih napovedi. Ako kak davkoobvezanec napovedi pravočasno ne vloži, se zamore od-merjenje po prejšnjem pozivu uradnim potom izvršiti. Oproščene od dohodnine so osebe katerih skupni dohodki na leto 1.600 K ne presegajo, od rentnega davka oni, katerih rentnemu davku podvrženi prejemki niti sami, niti v zvezi z drugimi dohodki zneska 1600 K letno ne presegajo. V svrho odmerjenja dohodnine so dohodkom načelnika gospodarstva prišteti tudi še nadalje dohodki udov tega gospodarstva. Izjema je v slučaju, da skupni dohodki gospodarstva svote 4.000 K ne presegajo, tako da morajo udje gospodarstva, ako so podvrženi napovedni dolžnosti, posebne napovedi vložiti. Pri davkoobvezancih, kateri vodijo o svojem obratu redne knjige, je čisti pridelek oziroma poslovni dobiček izračunati po načelih, ki so predpisana v trgovskem zakoniku za inventuro in bilanco in odgovarjajo običajem rednega trgovca. Vreme na dan 40 mučenikov je bilo letos res slabo in jako deževno. Po starem pravilu mora biti sedaj celih 40 dni vsak dan dež, kar je seveda posebno za poljedelce prav zelo neprijetno. V mesecu marcu se želi povsod le suho vreme, ki je tudi res potrebno, kajti pregovor pravi, da gre suščev prah z zlatom na vago t. j. prah v mesecu su-šcu je toliko uređen kot zlat prah. Letos pa kaže deževno in mokro, prvi teden po 40 mučenikih je prinesel skoro same mokre dni. V nekaterih krajih so bile celo povodnji, tudi naša Soča je bila prav močno narasla. Voda v bohinjskem predoru. Neki potnik, ki se je 13 .t. m. z vlakom 706 iz Trsta peljal skozi bohinjski predor, poroča, da je v predor udrla voda in poplavila predor več kilometrov daleč za pol metra visoko. Železniški tir se ni čisto nič videl izpod vode, ki je segala vlaku do stopnic; bilo je, kakor bi parnik vozil po morju, tako je na vse strani škropila valoveča voda. Najbolj obžalovanja so vredni pač čuvaji v predoru, ki morajo vršiti svojo težko službo gazeč po mrzli vodi. Že leta in leta popravljajo ta predor, v katerega je že prej večkrat z veliko silo udrla voda, toda vspeha še vedno ni nobenega. Slov. kat. akad. društvo »Dan« v Pragi si je izvolilo za deveti tečaj sledeči odbor: predsednik: Joško Čopič, fil.; podpreds. in blagajnik: Fran Bratina, jur.; tajnik: Hari Hirschman, jur.; gospodar in knjižničar: Fran Zmarek, jur.; Revizorja: Janko Kosa in Jos. Dular. — Med slušatelji živinozdravniške visoke šole in policijo je prišlo dne 13. t. m. na Dunaju do krvavih spopadov. Policija je namreč zabranila štrajkujo-čim slušateljem dohod pred zavod ter potegnila sablje.. Več slušateljev je ranjenih. Eden ima prebodena pljuča, drugi prebito lobanjo. Rektor je v znak protesta odložil čast rektorja. Rauch v Buenos Aires od Hrvatov izžvižgan. Ko se je pripeljal bivši hrvaški ban Rauch dne 20. februarja v Buenos Aires, so ga ondotni Hrvatje izžvižgali in proti njemu demonstrirali. Stoletnica pesnika Ševčenka je povzročila v Kievu v Rusiji velike demonstracije in izgrede med Rusini in Rusi, katerim ta slavnost ni bila po volji. Policija je večkrat posegla vmes in aretirala okoli sto oseb. Ruska vlada ni prav nič prijazno nastopala v tej zadevi proti Rusinom, po večini je vse slavnosti na čast pesniku Ševčenku čisto kratko prepovedala. Deželni računski dvor se je ustanovil v Bosni. Za predsednika je imenovan dosedanji deželni podglavar, dr. Nikola Mandič. Avstrijsko kinematografično društvo. V Tešnu na Češkem se je ustanovilo avstrijsko kinematografično društvo s kapitalom 100.000 K. Povodnji na Ogrskem. V zadnjem tednu so bile v večih krajih ogrske nižave velike povodnji. Posebno veliko škodo je napravila reka Tisa, ki je na večih krajih stopila črez bregove in poplavila polja in vasi. Za ozimna žita je seveda prav škodljivo in uničujoče. Za motenje posestva se ne more smatrati, ako so telefonske in brzojavne žice napeljane v primerni viočini črez kako zemljišče. Tako je razsodilo upravno sodišče. Odprava vozov I. raz. pri osebnih vlakih. »Wiener Zeitung« poroča, da misli železniška uprava deloma odpraviti deloma omejiti število vozov I. raz. pri osebnih vlakih. Na lokalnih in manj važnih progah bodo ti vozovi odpravljeni, drugod se njih število omeji le na potrebne slučaje. Železniška uprava se je odločila za ta korak, ker je pri osebnih vlakih potnikov I. razreda zelo malo ali nič. Ta odredba stopi baje že s L majem letošnj. leta v veljavo. Za izseljence v Ameriko. Senatna komisija v Zjedinjenih državah je sklenila, kakor smo že poročali, da se od sedaj nadalje zabrani vstop v Ameriko vsem analfabetom, t. j. onim, ki niso zmožni čitanja in pisanja. Zdi se torej, da je v Ameriki že povsod precej dovolj ljudstva in tako odrivajo naselnike vsako leto s kako novo odredbo. Mestne vesti. Volitve v goriški mestni svet. — Splošne volitve v goriški mestni svet so pred durmi. Vršile se bodo namreč za III. razred v nedeljo dne 29. t. m., za II. razred v četrtek dne 2. aprila, in za prvi razred v pondeljek dne 6 .aprila. Goriški Slovenci so sklenili se teh volitev letos udeležiti in postavijo v ta namen svoje kandidate. Dolžnost je torej vsakega Slovenca, da se teh volitev udeleži in da odda svoj glas za slovenske kandidate. Tu morajo nehati vsi pomisleki in vsi izgovori. Goriški Slovenci smo ravno tako davkoplačevalci kakor so goriški Italijani, ki gospodarijo z mestnim denarjem kakor se jim poljubi, prezirajoč vse potrebe goriških slovenskih davkoplačevalcev. Da ni z mestnim gospodarstvom vse tako, kakor bi moralo biti, to vedo danes vsi meščani in vlada zara-ditega tudi med meščani italijanske narodnosti velika nezadovoljnost. Skrajni čas je torej, da se v tem oziru kaj izpremeni in prav zaraditega je dolžnost vsakega slovenskega mestnega volivca, da se pridruži akciji, katera se je započela, s tem, da na dan volitev brezpogojno odda svoj glas za slovenske kandidate. m Smrtna kosa. V soboto popolu-dne je umrl v Gorici v 24. letu svoje do- be, previden s svetotajstvi, g. Adolf Klavor a, učitelj na deški ljudski šoli društva »Šolski Dom«. Pogreb je bil v pondeljek popoludne. Udeležili so se pogreba učenci in učenke šolskih zavodov društva »Šolski Dom« z učnim o-sobjem na čelu, nadalje gojenci moškega učiteljišča z gg. profesorji kakor tudi več drugih odličnih gospodov in drugega občinstva. Učitejiščniki so pokojniku v slovo peli pred hišo žalosti, pred cerkvijo sv. Vida na Placuti in na Go-riščeku ginljive žalostinke. O blagem pokojniku smo dobili daljši dopis, a žal, za današnjo številko prepozno. Priobčimo ga prihodnjič. Pokojniku svetila sv. luč, preostalim pa naše iskreno sožalje! m Smrtna kosa. V pondeljek je umrl v Gorici g. Kuret, vpokojeni nadučitelj. Služboval je dolgo let v Dekanih v Istri. N. p. v m.! m Za vinarski kongres in vinsko razstavo ter pokušnjo ter za razstavo kmetijskega orodja, kar bo priredilo letos dunajsko vinorejsko društvo v Gorici, se je vršilo v pondeljek v deželni hiši posvetovanje, katerega so so udeležili deželni glavar dr. Faidutti, deželni odborniki dr. Franko, Dominko, Pinau-cig, župan Bombig, dež. poslanca J. Fon in Piccinini, ravnatelj slov. deželne kmetijske šole Štrekelj, ravnatelj dež. kmetijskega urada Portelli, dež. živinorejski nadzornik Milton Klavžar, kmetijski potovalni učitelj Ernest Klavžar, ravnatelja obeh kmetijsih društev v Gorici Jakončič in Hugues ter razni drugi gospodje. Pri tem posvetovanju se je sklenilo, da se bode vršil kongres z razstavami od 5. do 12. septembra. Izvolil se je odbor za pokušnjo vin za razstavo in pa odbor za prireditev razstave kmetijskega orodja. Predsednl-štvo ima še imenovati odbor, ki naj sestavi vspored a izlete po deželi. Posvetovanja se je udeležil tudi tajnik dunajskega vinorejskega društva Wenisch. Včeraj sta imela oba že izvoljena odbora sejo. m Občni zbor Muzejskega društva na Goriško. Muzejsko društvo za Goriško je imelo 12. t. m. pri »Zlatem Jelenu« v Gorici svoj redni občni zbor. Društvo ima sedaj 56 rednih članov. Dohodkov je imelo preteklo leto 464 K 21 v, stroškov pa 381 K 45 v. Nabralo je zopet precej lepih predmetov, skoro 3000, ki jih je darovalo 256 darovalcev. Zanimanje za Narodni muzej je bilo zadnje mesece zaradi tiskarskega štrajka nekoliko ponehalo, ker ni mogel odbor prispevkov priobčevati v časnikih. Največ je zopet daroval g. Josip Balič, učitelj na Vrhu sv. Mihaela, ki je poslal že 39. dar. Lepe darove so naklonili gg. Josip Kenda, učitelj v pok. v Gorici, Št. Segala in Jos. Hrast iz Ka- nala. Z veliko požrtvovalnostjo je zbiral po Bovcu starine preč. g. dekan Iv. Vidmar. Tudi gg. učiteijiščniki so se precej zanimali za Narodni muzej. Gospodom darovalcem in nabirateljem izreka občni zbor prisrčno zahvalo z željo, naj bi jim sledilo mdogo posnemovalcev. Odbor je tekom leta nekaj predmetov tudi kupil. Posebno znamenite so knjige iz protestantske dobe. Kakor hitro bo dobilo društvo primerne prostore, bo razstavilo nabrane predmete. Naprosilo je deželni zbor, naj mu odstopi primerne sobe, a prošnja čaka še vedno rešitve. Novi odbor se je konštituiral sledeče: predsednik g. Ant. Gvaiz, c. kr. prof.; podpredsednik g. Ivan Eržen, zobozdravnik; tajnik g. Jos. Prijatelj, c. kr. vadniški učitelj; blagajnik g. Ant. Dietz, c. kr. poštni kontrolor; gospodar g. Rudolf Drufovka, trgovec; odborniki g. Viktor Bežek, c. kr. ravnatelj; g. Jos. Cizelj, c. kr. profesor;' g. šolski svetnik dr. Fr. Kos, c. kr. prof. v p. v Gorici in g. Josip Balič, učitelj na Vrhu sv. Mihaela. Da bo otvoritev Narodnega muzeja častnejša, prosi društvo vse rodoljube, ki imajo kaj narodnih starin, naj mu iste odstopijo ali vsaj sporočajo, kdo ima kaj posebnega. m Semenj sv. Jelerja. Semenj sv. Jelerja, ki je bil v pondeljek je privabil še precej ljudi v Gorico, se ne da pd glede obiska niti od daleč primerjati s semnji sv. Jelerja iz prejšnjih let. Živahno je bilo na živinskem sejmišču, kjer je bilo še precej kupčije s prašiči. Posebno pa so pripeljali kakor vsako leto na ta dan naši Gorjani prav mnogo semenskega krompirja,'ki se je prodajal na trgu starega Sv. Antona po 9 do 10 K kvintah m Afera dr. Pinausig-a pred sodiščem. Pred dvemi meseci približno je prišlo med županom iz Ločnika Perkom in deželnim odbornikom dr. Pinau-sigem do prepira pred neko tukajšno kavarno. Na nekatere žaljive besede je dr. Pinausig pritisnil Perku klofuto, ta pa je dr. Pinausiga na to osmodil s Palico čez glavo. Perko je bil zato obsojen na 200 K kazni. m Obletnica bitke pri Novari. Dne 23. t. m. v pondeljek, bode praznoval tukajšnji pešpolk št. 47. obletnico bitke pri Novari, v kateri bitki se je ta polk posebno odlikoval. Za slučaj lepega vremena bode v ta namen slovesna sv. maša na Rojicah, v nasprotnem slučaju pa v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. m Zrakoplovni tečaj v Gorici. V sredi aprila začnejo vojaški zrakoplovci v Gorici zopet svoje vaje. Prvo se bo vršil tečaj za podčasnike. Tega te- čaja se bode vdeležilo okoli dvajset podčastnikov. m Vojaška vest. S 1. aprilom sc nastani v Gorici in sicer začasno v stari vojaški bolnišnici 10. bataljon trdnjavske artilerije pod poveljstvom majorja Mavricija Schrotter. Topovi bodo tudi začašno spravljeni na prostoru blizu nove vojaške bolnišnice, kjer sc grade sedaj že remize za nje. m V varstvo eraričnih golobov. Vojaška uprava namerava ustanoviti v najkrajšem času na Gradu v Gorici postajo potujočih golobov. Tozadevna o-blast opozarja občinstvo, da je strogo prepovedano polastiti si teh golobov, jih ubiti ali raniti. Spozna se te golobe po sivi barvi, so večji od navadnih golobov ter imajo prstan na eni nogi. Teh golobov sejorej ne sme loviti. Ako bi pa kdo našel ranjenega ali ubitega goloba ima to takoj naznaniti vojaškemu šta-cijskemu poveljstvu ul. Treh Kraljev 7. Pritožba goriških trgovcev radi prenagle vožnje vojaških avtomobilov. Goriški trgovci v Gosposki ulici in v bližini so se pritožili na tukajšnji vojaški komando radi prehitre vožnje vojaških avtomobilov, ki mečejo dežnico in cestno blato na okna in izloženo blago ter s tem prizadevajo trgovem škodo. — m Nasilen brivski pomočnik. Pri brivcu Novaku v Gosposki ulici je bil uposlen 19!etni brivski pomočnik Kurt Konrad Pavlačič, rojen na Dunaju, a pristojen v Zagreb. Pavlačič je dal svojemu gospodarju povod, da ga je moral takoj odsloviti. To je Pavlačič-a tako raztogotilo, da je pograbil za stolico ter hotel ž njo psovajoč udariti gospodarja. V zadnjem trenutku se je pa premislil ter raje razbil dve veliki ogledali. Predno je zapustil brivnico pa je še zažugal gospodarju s palico. Vročekrvnega fantiča so spravili na hlad v u-lico Dogami. —- Škode je napravil za kakih 100 K. m Tatvina. Aretirali so 261etno Marijo Kren s Štajerskega, ker je ukradla Elizabeti Česnik z Otlice 15 K. Iz zapora je izpuščen oni Simonetti iz Tržiča, ki je bil baje nekaj v zvezi z znano afero denarnih ponarejevalcev, ki so bili zaprti na Reki. Zaprti so bili neki Karl Kopriva, radi tatvine. Neki Terpin Štefan iz Šte-verjana radi potepanja in ravno tako neki Ignacij Stipan, s Kranjskega doma. Radi tatvine so zaprli neko Josipi-no Novak, staro 19 let, doma iz Loga pod Strmcem. Pri hiši, kjer je služila, je izmaknila dva kosa drage svile. Brez luči je vozil po mestu voznik Josip Sirk in zato moral plačati dve kroni kazni. Gibanje ljudstva v Gorici od 1.—7. marca: Rodilo se je 26 otrok, umrlo je 23 oseb. Nalezljive bolezni ni bilo v tem času nobene. Zadnji živinski trg v Gorici. Na trgu je bilo zadnji četrtek 200 goved, 15 telet in 550 praset. Našla se je mala sesalka za dvokolo. Lastnik je dobi na magistratu. Pri občinski blagajni goriški se dobi tudi oni znesek denarja, ki ga je neka oseba izgubila v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Goriška okolica. g Dekle se je ustrelilo. Minulo soboto popoludne se je v Renčah na gmajni ustrelilo v glavo in sicer v sence 17-letno dekle Karolina Mozetič tako, da je minulo nedeljo umrlo. Kot vzrok samomoru se navaja nesrečna ljubezen. Dekle si je pred samomorom doma napravilo praznično obleko za smrt. Na gmajno je šlo grabit steljo. Pred usode-polnim korakom je še napisalo nekaj besed na bližnji kamen, naslovljenih na svojega ljubimca. Tri mesece zapora je dobil neki Armadij Terpin iz Šteferjana, ker je dne 27. oktobra 1. 1913 z nožem napadel svojega tovariša Marcela Gravnerja. Tri dni zapora so prisodili Filipu Markiču iz Solkana, ker je nekaj naklestil Josipa Abramič. Zajcem je nastavljal Franc Rosič iz Ločnika, a vlovil se je sam in sicer za en teden — v tukajšne zapore. Posebna »prijatelja« sta Teodor Faganel in Mirko Marušič iz Mirna Radi medsebojnega pretepa sta bila obsojena vsak na 5 K kazni. Ajdovski okraj. a Sneg po Vipavskem. Poročajo nam, da je zadnji sneg zapadel nele po Trnovski planoti, ampak tudi jako globoko v dolino. Senožeti nad Lokavcem in Ajdovščino so bile čisto pokrite pod novim snegom. Ker je precej vlažno je upanje, da slane ne bodo preveč nadlegovale. a Bivši idrijski župan ponesrečil. Bivši idrijski župan Jožef Šepetavec se je v torek 10. t. m. peljal iz Ajdovščine v Idrijo. Ker so se mu splašili konji, je skočil z voza tako nerodno, da je obležal nezavesten na cesti. Dobil je hude poškodbe na glavi in nogi ter mu je nudil prvo pomoč zdravnik v Ajdovščini. Prepeljali so ga domov v Idrijo. Po^ škodbe so težke, a ne nevarne. POMLAD Čedna obleka, čeden človek! — To sodbo si napravi javnost, ko naslopi POMLAD POMLAD ter vsakdo sleče zimsko suknjo. Čedno obleko pa dobi po vseh cenah moški, deček ali otrok v veliki novi zalogi oblek v Gorici, Raštelj št. 16. Velika izbera vsa kovrstnega sukna, športnih oblek in perila. , Nihče naj tedaj ne zamudi ugodne prilike ogledali si lepo, moderno ter bogato založeno skladišče oblek katerih cene so sledeče : Zadnja novost v seviot oblekah ..... 1...................................... „ „ „ kamgam ..................................................... „ „ angleško blago................................................... „ „ .. črnih oblekah ............................................. velika izber raznovrstnih površnikov ....................................... najnovejšega kroja bogata zaloga oblek za dečke............................. velikanska izber oblek za otroke ................................ Poleg te ogromne izbere otroških oblek nahajajo se še druge krasne oblekce pisane in modre pod imenom K 18. - - 28.- 26.- — 37,— yy 40.- — 60,— r 28 — - 60.— V 26,- — 55.— T> 13.50 - 26.— 3.50 — 15.- ,ERKA’ ,ERK A ,ERKA’ za starost od 3—10 let po K 12 — Pri naročilu zadostuje starost otroka. Te oblekce se odpošljejo poštnme prosto. Vsak naj se osebno prepriča o istinosti navedenih cen, brez vsake obveznosti do nakupa. Priporočava se slavnemu občinstvu za mnogobrojne posele Vaša & €.». Kanalski okraj. M Živino čiste švicarske pasme, krave, junice, teleta se vedno dobijo pri Mihi Zega V Kanalu. Junček, storjen dne 10. 1. 1914 tehta živ nad 120 kg. Tolminski okraj. t Iz politične službe. Nam. konc. praktikant dr. Ivan Debenjak v Tolminu je imenovan za nam. koncipi-sta. — t Avtomobilna zveza med Sv. Lucijo in Idrijo. Kakor poročajo je dobil nadpoštar g. Ravnikar v Ljubljani koncesijo za vožnjo z avtomobilom do Idrije do Sv. Lucije in nazaj. Dosedaj vozi avtomobil le do Cerkna, mesto Idrija pa ie čisto pozabljeno in ima zvezo edino v Logatec. Ta nova zveza bode promet po idrijski dolini gotovo prav izdatno pospešila. t Izvanredni slučaj. — Licitacija Podbrdom. To je že stara zapuščina, da se Podbrčani radi tožijo in pravdajo. V zadnjem času se pa že prav govori, da bi bilo treba samo za Podbrdo lastnega sodnika. Dne 16. t. m. ob 9. uri napoči dražbe dan — in pred cerkvijo sodnijski »drabant« javno licitira dva cerkvena sedeža — starega »Štravsa«. Sedeža sta se izlicitira za 135 K 10 h. Najlepše pri tem pa je, kakor se sliši, da dotični še posesti ni imel do dveh sedežev — ampak samo do enega. Kako bode stvar končala in kdo bode sedel, se bo že v kratkem izvedelo. Kakor navadno pri kantih — so tudi pri tem imeli lepo zabavo — otroci in drugi radovedneži. t Podbrdo. Dne 14. t. m. se je v predoru pripetila prva nesreča. Ob 12. uri 22 m. pop. je tovorni vlak povozil nekega delavca kakih 50 m od vhoda. Privijal je vijake pri tračnicah. Stroj ga je prijel — in k sreči vrgel ravno v sredo med tračnice. Ves tovorni vlak je šel preko njega, poškodovan je na glavi in hrbtu, poškodbe so težke malo upanja da okreva. Prvi mu je pomagal železniški uradnik koj potem so ga odpeljali v Bohinj. Kobariški okraj. kb V osmi razred glede tarifa vojaško stanarino je po uradnem razglasu upisana občino Kobarid. Komenski okraj. km Zagraj pri Kamnu. Pri nas se pripravljamo, da bodemo cepili kolči, ki so nam prišle iz Dalmacije. Prišlo jih je okoli pol milijona. km Drag bič. V Komnu se je vršila predminuli torek sodnijska razprava proti Alojziju Tranpušu iz Temnice, katerega je tožil nek posestnik iz Vel. Dola in sicer zaradi tega, ker je Trampuš obtožiql posestnika iz Vel. Dola, da mn je ukradel en bič. Zaradi tega biča je bilo več obravnav. Konec vseh teh obravnav je bil, da je bil Velikodolec oproščen. Trampuš pa plača stroške, ki so narastli na 150 K. Drag bič! km Tatinski slepar dobil zasluženo kazen. Svoji čas smo pisali, da je neki mlad, elegantno oblečen gospodič ukradel raznim posestnikom na Krasu, tako n. pr. v Temnici, v Brestovici in drugod, denar in sploh kar mu je prišlo pod roko. V Temnici se je hotel celo zaročiti z mladim dekletom, ki pa mu je pokazalo hrbet. Konečno je bil aretiran od komenskih orožnikov v Brestovici in Prinesen v goriške preiskovalne zapore. Dognalo se je, da je ta poštenjako-"vič Alojzij Mušič iz Šmartnega. — Preiskovalni sodnik je spravil na dan razne tatvine in klicanih je bilo prič Iz raznih kraških občin, koder so grabile tatinske roke obtoženčeve. Priče so skoro vse jednako izpovedale in sicer obtoževalno za prebrisanega tatiča. Glavna razprava se je vršila minuli petek v Gorici pred okrožnim sodiščem in Mušič je bil obsojen na 10 mesecev ječe. Koru miški okraj. kr Naš prestolonaslednik v Krminu. V sredo popoldan se je mudil naš prestolonaslednik Franc Ferdinand v strogem inkognito v Krminu. Pripeljal se je z avtomobilom in ž njim tudi njegova soproga vojvodinja Hohenberg. Avtomobil se je prvo vstavil na trgu pred spomenikom cesarja Maksa. Nadvojvoda je potem obiskal tudi bližnjo trgovino in govoril s trgovčevo ženo. Nato si je visoki gost ogledal palačo, kjer je nastanjeno sodišče in se potem podal v cerkev. Tu si je nadvojvoda ogledal stare znamenite mumije, ki se hranijo v prostorih pod cerkvijo. Ko je nadvojvoda obiskal tudi vojaškega komandanta, je hotel posetiti g. župana ekscelenco Locatelli-ja, toda tega ta dan ni bilo doma. Med tem je pa ljudstvo že zvedelo, kdo se mudi v mestu in vse se je radostilo tega visokega obiska. Nato se je nadvojvoda podal nazaj v Miramar. k Biljana. V Biljano smo dobili nove orgije, katere je izdelala tvrdka Brata Zupan v Kamni gorici. Orgije so dvo-manualne s 17 registri in stanejo 5600 K. Kolavdirali so orgije preč. gg. župnik Kokošar, P. Aleksander Vaupotič in vikar V. Vodopivec, ki so se jako laskavo izrazili o njih. Tržiški okraj. Nova podružnica »Rdečega Križa« se je ustanovila v Tržiču in je c. kr. namestništvo že vzelo pravila na znanje. Gospodarstvo. Koliko riža so pridelali Japonci I. 1913. Po poročilih, ki so došla trgovskim krogom v Trst, je lanska riževa žetev na Jakonskem nekoliko bolj šibka kot 1. 1912. Skupni pridelek znaša 86.635 milijonov hektolitrov, ker je kitajski riž 1. 1913 obrodil dosti bolj bogato kot po navadi. Srbska živina za Italijo. Kakor je znano je naša vlada prepovedala prevoz srbske živine po naših železnicah v Italijo. Prej je šel ta prevoz po črti Krmin - Videm, sedaj pa so se srbski trgovi vprijeli proge po morju iz Soluna v Italijo. Tako naša prepovet ni v tem oziruu škodovala Srbiji ničesar, ampak tem pretkancem smo še nehote h na roko, kajti sedaj je promet med Srbijo in Italijo postal še bolj živahen. Turški gozdovi v Mali Aziji pridejo v kratkem pod sekiro. Razne države si hočejo pri tem zagotoviti nekaj dobička. Tudi avstrijski industrijalci so v dogovoru s turško vlado, a s kakim vs~ pehom še ni znano. Nekaj zaslužka bi morda bilo tudi za naše drvarje pri tej stvari. Sicer pa dobe te gozdove gotovo Amerikanci, ker je neka ameriška družba ponudila samo za koncesijo 600 milijonov dolarjev. Zopetno znižanje obrestne mere. Generalni svet avstro-ogrske banke je v svoji seji dne 12. t. m., ki se je vršilo v Budapešti, sklenil znižati obrestno mero od 4V2% na 4%. Glavni tajnip je podal v svojem poročilu točno sliko o sedanjem denarnem stanju ter izjavil, da so gospodarske razmere sedaj zadovoljive in tudi denarni trg gre vedno na oljše. Zato je bila sprejeta nižja obrestna mera. Stanje žetev na Ogrskem. Poročilo poljedelskega ministerstva naznanja, da je letos za kikih 15% ozimnih polj več kot 1. 1913. Žito je dobro prezimilo. Po- zne setve so p ajako šibke in ni pričakovati posebnih pridelkov. Povodnji so seveda uničile marsikak kos polja, kar se težko da več popraviti. Sladkorna industrija. Kakor poročajo iz trgovskih in indrustrijskih krogov je začela sladkorna industrija, ki je svoj čas pri nas naravnost cvetela, v zadnjih dveh letih prav izdatno pojemati. Tovarne za sladkor namreč prodajajo navadno polovico vsega izdelka čez mejo. Od 1. 1912 pa so zunanji kupci izostali in tako je šla seveda industrija nazaj. Vse to so še vedno posledice balkanske krize. Koliko izdajo Angleži za brodovje. Dne 17. t. m. je predložila angleška vlada zbornici proračun za mornarico v I. 1914/15. Stroškov je skupaj 51,550.000 funtov t. j. celih 1.237,200.000 kron. Na novo se vodo stavile štiri velike bojne ladije, štiri križarke in 12 rušilcev torpednih čolnov. Oboroževanje gre res ponekod popolnoma črez vse dosedanje meje. Cene usnja na Štajerskem. Zadruga štajerskih usnjarjev je znižala cene podplatom za črevlje od 15—20 K pri kvintalu in za 30 K pri podplatih za jer-menje v tovarnah. Koliko dunj kupimo iz Italije. Po zadnji štatistiki je Italija prodala v našo državo leta 1913 480.000 kvintalov dunj ali angurij in sicer dosti več kot 1. 1912. Limon pa pokupi naša država skoro polovico vsega laškega pridelka. Koliko isterskega vina je šlo 1. 1913 v Trst in na Reko. Preko Poreča je bilo izpelljaneot 1. 1913 v Trst 16.038 hi isterskega vina, na Reko pa 22.197 hi. Po morju je bilo izpeljanega v zadnjih treh letih iz Istre 115,585 hi. Tržaška trgovska štatistika 1. 19 i 3. L. 1913 je prišlo v Trst 14.231 ladij, ki so pripeljale 5,480.074 ton blaga. Iz Trsta je odplulo 14.186 ladij, ki so odpeljale 5,475.445 ton blaga. Po železnici je prišlo v zadnjem letu v Trst 14 milj. 882.096 kvintalov blaga iz Trsta pa je šlo po železnici skupno 12,903.356 kvintalov blaga. Drobtinice. Žrtve povodnji. Na Ogrskem so povodnji razdrle okoli 300 hiš in okoli 200 gospodarskih poslopij. Celo grobišča je voda razdrla in mrliče splavila na površje. Na stotine ljudi je brez hrane in brez strehe. — Na južnem Ruskem so veliki orkani poškodovali celo vrsto vasij in mest. Azovsko morje je vsled viharjev izstopilo in pobralo več sto delavcev in drugih ljudi, ki so se mudili ob bregu. Novi šejk-ul-islam. Namesto odsto-pivšega šejk-ul-islama Mehmed Essad je imenovan Hairi bej. Abdul Hamid umira. Iz Carigrada se poroča, da je bivši sultan Abdul Ha-mid, ki je jetnik sedanje vlade, na smrt bolan. Dementirana zarota proti srbskemu kralju. Iz Belgrada se poroča, da so vesti o kaki vojaški zaroti proti kralju, o aretacijah, preiskavah itd., ki so jiii objavili inozemski listi, neresnične. Hud potres na Japonskem. Iz To- kija se poroča, da je bil v akitskem o-kraju minole dni hud potres, ki je porušil 435 hiš. Ubitih ie bilo pri tem 83 oseb. mnogo je ranjenih. Velika tatvina v Lipskem. V Lip-skem na Saksonskem so neznani zlikovci udrli v trgovino nekega zlatarja Kanner in odnesli denarja in zlatenine za okroglo 250.000 mark. Tatovi so imeli več pomagačev, ki so v bližnji kavarne napravili veliko rabuko. Vsa policija je prišla v kavarno delat mir. med tem so tatovi nemoteno opravili svoj posel. Ruski car proti pijančevanju. Doslej je bila na Ruskem navada, da je o priliki vojaških parad in nadzorovanj poveljnik ponudil carju čašico »vodke« — rusko žganje —, katero je car izpil na zdravje armade. Sedaj je pa poveljnik carskega glavnega stana sporočil vojnemu ministru carjevo željo, da se v bodoče ta navada opusti. Na ta način hoče car izraziti svojo protivnost proti pijančevanju. Znani letalec Pegoud pred sodnijo. Znani francoski letalec Pegoud, ki je v Trstu delal prave zračne čudeže, je prodal laškemu letalcu Dalmistro letalni stroj, katerega motor je Pegoud nekaj spremenil, preden ga je izročil kupcu. Sodna preiskava je dognala, da je Pegoud motor pokvaril in da bi bila Dalmistro s tem aparatom gotovo zadela katastrofa. Francosko darilo za najboljšega le-tajca. Francoska javnost ni z nekaterimi vspehi nemških zrakoplovcev nič kaj zadovoljna in zato so razpisali Fran-cosi nagrado 10.000 frankov za onega letalca, ki bode do L decembra t. 1. napravil najdaljši polet na Francoskem brez kakega odmora. Zakon o kolonski pog-odbi. (Dalje.) § 15. Kot važen vzrok v smislu § 15., ki upravičuje gospodarja, da razveže pogodbo, se smatra: a) ako kolon znatno poškoduje poverjeno mu kolonijo; b) ako kolon znatno zanemarja o-skrbovanje kolonije; c) ako trdovratno se zadosti drugačni važni dolžnosti, ki mu jo nalaga zakon ali pogodba; d) ako kako drugače težko oškoduje gospodarjeve interesse; zlasti pa, e) ako je zastanku s svojimi pogodbenimi prispevki, ki dospejo potem, ko obvelja ta zakon, nad leto dni od zadnjega obračuna (§ 8.) in s skupnim dolgom, ki je višji od ekvivalenta celoletnih teh prispevkov; f) ako se kolon ali odrasel, njim v skupnem gospodarstvu živeči člen njegove družine dejanski loti gospodarja ali člena njegove družine; g) ako je bil kolon za časa trajanja pogodbe kazensko obsojen zaradi tatvine, poneverjenja ali goljufije; h) ako nastopijo v njegovih osebnih, družinskih ali gospodarskih razmerah premebe, ki za daljši čas izključujejo redno izpolnjevanje bistvenih pogodbenih nolžnosti. § 16. Kakor važen vzrok, ki upravičuje kolona, da razveže pogodbo, se smatra zlasti: a) ako zemljišče ali njegove pritikline radi svojega pomanjkljivega stanja izključujejo pogodbi odgovarjajoče oskrbovanje, ako se znaten del posestva za dtljši čas slučajnoodtegne ali postane nerabljiv; ali ako gospodar ne vzdržuje zemljišča ali njegovih pritiklin v rabnem stanu; b) ako gospodar kljub opetovanim kolonovim pozivom, ne zadosti drugim važnim dolžnostim, ki mu jih nalaga ta zakon ali kolonsko pogodba; c) ako se gospodar kljub poiiQvnim kolonovim pozivom, brani pritrditi znatnim poristnim ali potrebnim izboljšavam, predlaganim, od kolona v svr-ho, da se zviša rentabilitete kolonije; d) ako gospodar kako drugače tež-kg oškoduje polonove interesse; zlasti pa, e) ako zadržuje kolonu nad leto dni od zadnjega obračuna (§ 8.) izplačila, do kateri hje obvezan po zakonu ali po pogodbi; f) akp se gospodar dejanski loti kolona ali z njim v skupnem gospodarstvu živečega odraslega člena njegove družine. § 17. Ako se kolonska pogodba razveljavi, predno more kolon dobiti sadove po njem obdelanega zemljišča, mu mora gospodar povrniti delo in stroške, ki so bili potrebni za pridobitev sadov, ki so mu tako zmanjkali. Ako se kolonska pogodba razveljavi po krivdi kolonovi, ali, ako gospodarju za s tem koloniji provzročene škode in za morebitne druge škode, ki tako nastanejo zanj, kolikor so v kolonskem razmerju utemeljene, zastavna pravica, enako oni, ki jo obsega § 1101. občnega državljanskega zakona. (Dalje pride.). ZABAVNI KOTIČEK. Šaljivec je pripovedoval svojim lahkovernim poslušalcem razne smešnice. Med drugimi je povedal tudi to-le: »Neka družina je imela tako »kun-štnega« psa, da ji je vsaki dan prinašal od peka kruh. Obešali so mu na vrat košek za pecivo, a notri so deli tudi en dvojak (krajcer), s katerim si je kupa-val pes sebi eno žemljico. Nekega dne, ko gre noseč kruh domov mimo mesnice, zapazi v oknu klobaso. Silno si jo zaželi. Misli in tuhta, kako bi prišel do nje, in jo tudi iztuhta. Dvojake, ki jih je vsaki dan dobival za kruh, ie čel teden zakopaval na skrivnem kraju. Ko je prišla nedelja, je izkopal ves zakopani denar, stekel je k mesarju in si kupil klobaso.« — Neki naivnež izmed poslušalcev je hitro vprašal: »Pa kako je pes mogel vedeti, da je nedelja?« »Kako, pogledal je v pratiko,« odgovoril je šaljivec. Književnost. »Naša revna mornarica« tako je naslov mali brošuri, katero je napisal pisatelj Schloss. Pisec nam oriše na kratko skromne mornariške razmere naše države v primeri z drugimi. Jasno pa je seveda da mi ne moremo imeti toliko ladij kot n. pr. Angleži ali Francozi. Zanimivo pa je, da pisatelj tudi že računi na konflikt z Italijo in sicer radi — Albanije. Nemški naslov je »Der Jammer unserer Seemacht« in stane 2 kroni. Izdajatelj konsorcij ,,Goriškega Lista“ Odg. urednik Josip Vimpolšek. Tiska »Narodna Tiskarna« (odgov. L. Lukežič. A. v d. B ER INI Gorica, Šolska ulica št. 2. g eliha zalogo oijhinega olja prve vrste najboljših tvrdk iz Istre, Dalmacije, Molfette, Bari in Nice s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron — 1' 04, 112 1 20,1 28,136 144, 1 60 180, 2' -, 2 40 za luči po 72 vin. N?, debelo cene ugodne Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vpo-rabe olja ; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mila in sveč. —------ Cene zmerne. -------------- Naznanilo preselitve. Sl. občinstvu v mestu in deželi uljudno naznanjam, da sem preselil in na novo uredil krojaško delavnico na Tekališču Franc Josipp št. 27 in ulica Bertolini št. 2 (prej na Komu). Priporočam se sl. občinstvu v mestu in deželi posebno pa še preč. duhovščini. S spoštovanjem se bilježim udani Franc Simčič krojaški mojster. Hiša na prodaj, V Št. Petru blizu deželne norišnice je na prodaj mala nova lepa hišica z lepim vrtom, v katerem je nasajeno razno sadno drevje. Oglasili se je ravno tam in sicer št. 309. Železno blagajna sfvK se izve pri Jakobu Šuligoju, urarju v Gorici, Gosposka ulica štev. 19. Najboljše in najmodernejše sukno to moške in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje Jugoslov. razpošiljalna R. STERMECKI v Celju št. 304- Vzorci 111 cenik čez tisoč stvari z slikano poštnine prosto. Komur ne ugaja zrnata; kava, temu se priporoča Kathreinerjeva Kneippova sladna kava. Kathreiner!©va le zd ra Vlil pe»Polnoma-neškodijlva tsr ima pri tem pepeSrJ okus zrnate kave. Pri nakupu le pazit) na dobro zaprto higiienlčno zavojnino s stiko župnika Kneippa. -Odprto, nateh-tanoblagoni nikoli pristni Kathreiner. Naznanilo. Posestvo naprodaj v Dolenji Trebuši. Dne 7. aprila 1914 ob 9. uri bode pri c. kr. okr. sodniji v Tolminu na javni dražbi predano lepo posestvo obstoječe iz poslopij in obsežnega zemljišča, nahajajočega se tik Idrijce. Posestvo je cenjeno na 8514 K, najnizji ponudek znaša 5676 K, spod te svote se ne proda. Kupce se radi lepega zemljišča vabi. Županstvo na Št. Viški gori dne 14. marca 1914.jg ’>5§j9 Janez Laharnar župan. !i!iiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiii[i!iii!i!i!iiiii|iiiiiiiii!iiiiiiiiiii!iiiiiii!i!iiiiiiiiiiii]ggii!i!iii[iiiii!iiiii!iiiii[iii[i!iiiiri udiiii i m iiiiijiiiiiij riivJU jiimi m 111 tirni m im m n i n mi in im n n m m m n m m m m n i n MII.......................M I M M I M 1111 M l;II 1111111 mi 11IIIII- ) I /. Velikani se iža:. Dospelo je izredno lepo modno blago za ženske in sukno za moške obleke. — Od priprostega do najfinejšega itd. itd. ---- NEKAJ NOVEGA SO: i mrežicne srajce za gospode pod imenom „Porosa“ (francoski izdelek) prijetna in zdrava nosajza l pomlad in poletje. Lepo izdelane oblekce za deklice in dečke po priznanih nizkih in stalnihcenah. 1 Se priporoča tvrdka : IHedžet & Koritnik, 1 I Gorica, vogal Tekališče Jos. Verdija in šolska ul. 5. I.........m,...m.....i..............„„„n,,,,,............. I I Priporoča se pri uakupu pomladanskih novosti kakor: krasno I I modno blago za ženske obleke. — Trpežno sukno do najlinej-I šega angleškega sukna za možke obleke. -- Velika zaloga po-• • trebščin za šivilje in krojače. Lepa izbera solčuikov in dežnikov. domača tvrdka Ivančič & Kurinčič = Gorica = Gospodska ulica II. POZOR s Vzorci poštnine prosti proti vrnitvi. 89^ Cene najnižje in stalne. j"| rva slovenska trgovina z jedil-V$* n im blagom (j) Anton Kuštrin, (j) v <50jyci Gosposka ulica štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v ^ mestu in na deželi svojo veliko Q trgovino raznega jedilnega in ko- lonijalnega blaga. pt Vse blago prve vrste. J Cene zmerne in nizke. Postrežba X točna in solidna. Na željo odje- A lil malcev v mestu se blago do-stavlja na dom. O Pošilja se po železnici in pošti. C) Po ‘ estvo v K r o n b e r g u si a prodaj. Hiša nova, travniki, vinogradi in za domačo potrebo gozda. Poizve se pri Jožef Mačus, krčmarju, Damber 98, Kronberg p. Solkan. & ♦ « ♦ # ♦ ^ Odlikovana pekarna ^ /|i in slad Cičama t K. Draščik v Gorici na Komu (v fastnl hUl) # Podružnici: Gosposka ulica 7 in ulica Corno 4. izvrau)« n«zou.ia vsaituvrstneg* peciva, torte, kolače za birmano« [ in poroke, pince itd. Prodaja ajflp različna &na vina in likerje na gW| drobno ali orig. buteljkah. Pri poroča se sl. ©betnetm. Cen* jako nizke. Naznanilo. Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu v meslu in na deželi, da sem prevzel znano restavracijo v Marcini- jevi htši, Tekallšče Josip Verdijevo št. 1. Imam kuhinjo prve vrste, razna gorka in mrzla jedila, pristno vino: briško, furlansko, črno vino, kraški teran, pikolit, maršala in šampanjca. — Imam lepa prenočišča in hleve za živali. Postrežba točna, cene zmerne in Poštene. Priporočam se slavnemu občinstvu za obilen obisk. Z odličnim spoštovanjem fVančišek Lipič, restavrater. Lastniki trnovskih apnenic naznanjajo da od dne 8. marca t. 1. je cena trnovskemu živemu apnu poskočila. Sedanja cena živemu apnu v Gorico pripeljana za 100 kilogr. je K 280. Za naročnike izven goriškega mesta se cena toliko zviša, kolikor znaša razlika daljave od Gorice. Živo trnovsko apno se naročuje ednio pri našem zastopniku g. Filipu Krivic, ulica Ponte Nuovo v Gorici v hiši Pallich. Hiša z vrtom se proda v ulici Strazig. Pripravna je v pritličju tudi za obrt. Pojasnila daje uprav-ništvo „Goriškega lista". Perje sa blazino po zelo nizkih cenah. 1 kg razcepljenega O RnnUrh J) SiVeSa Perja 2 K; boljše vrste 2 K 40 v; polubelo najboljše K 2 80 v; čisto belo 4 K; belo, pub 5 K 10 v; 1 kg najfinejše belo razcepljeno 6 K 40 v, 8 K; 1 kg puh-perja, sivo K ti, 7; belo fino 10 K; najfinejše prsno 12 K. Pošiljatev 5 kg, poštnine prosto. Izgotovljena posteljna oprava iz gostega, rdečega, plavega, belega ali rumenkastega nankinga; 1 pernica dolga 180 cm, široka 120 cm ter 2 blazini vsaka po 80 cm dolga ter 60 cm široka s finim, trpežnim pubom K 16 s pol-puhom K 20, s finim puhom I. vrste K 24; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14' K, 16 K ; blazine za pod glavo K S, K 3 50, K 4. Pernice 200 cm dolge in 140 cm široke K 13, K 14'70, K 17'80 in K 21. Pernati madraci iz močnega knžastega Gradina 189 cm dolgi in H6 cm široki K 12'50 in 14'80. Razpošilja se proti povzetju, in sicer od K 12 poštnine prosto Neugajajoče se zamenja ali pa se vzame nazaj ter se vrne denar. Ceniki zastonj in poštnine prosto. S. Benisch, Deschenits št. 9Q2, Češko. fjOSIP TERPIN naslednik Antona Potatzky v Gorici na sred Raštela štev. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje y in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni vene in mašne knjige., Hišna obuvala za zimske In letne čase. Raznovrste semena, trave in detelje. Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi, g. pričakujem obilnih odjemalce | P- n. g po sej- II :ma!ce< I k 1 USNJE ii Čevljarske potrebščine : >. J,, - i-:./-'--.. L Z ■ - a nonpnuičA A. DRUFOVKA GORICA RA ŠT Er« J ŠT V. 3 IZDELOVALNICA NADPLAT0V IN GAMAŠ Lij Mirodilnica, papirnica in tovarna šolskih zvezkov Kožnar & C.i GORICA Tehallšče Josipa Mijo št. 7. Najcenejši nakupovalni vir na drobno in debelo. mm m „CENTRALNA POSOJILNICA" REGISCROVAT1A ZADRUGA Z OmEJCnO ZAVEZO 3E V GORICI GEEEE obrestuje hranilne vloge 5 °|0. Daje elanom posojila na vknjižbo po 60|0, na menice po 70i0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GluS. Verdi Uradne ure vsak dan razun nedelj 8. ure zjutraj do 1. popoludne. št. 32, I. nad. — in praznikov od 18^3 ODBOR. V s e m gospodi nj a m ■!ko; in