dajmo ponemčili koroškili Slovencev! S Koroškega prihajajo vesti, ki nas napolnjujejo s skrbjo in s strahom z ozirom na usodo tamošnjih Slovencev. Avstrija je prevzela v šentžermenski mirovni pogodbi leta 1920 na se mednarodnopravno eajamčeno dolžnost, da bo dala narodnim manjšinam potrebno zaščito. Med te tnanjšine spadajo predvsem koroškl Slovenci. Svoje obveze Avstrija doslej ni izpolnila. Dokler je bil v Avstrijl demokratičen režim, se ni nobena, ne vladujoča ne opozicionalna stranka spomnila svoje dolžnosti do narodnih manjšin. To velja o krščansko-socialni strankl prav tako, kakor o liberalno-kmetski tn marksističnosocialistični stranki. V tem oziru so bile vse stranke enake in enakovredne: prežete nemško-naci6nalnega duha. Ko je zavladal v Avstriji avtoritativni (diktatorski) režim, bi bila izpolnltev državne dolžnosti do koroških Slovencev še lažja. Kakor se je dala od zgoraj ustava ter so se ustvarili razni zakoni, tako bl tudi bil lahko izdan zakon, ki bi n. pr. preosnoval šolstvo med Slovenci tako, kakor to zahtevajo mednarodna določila o varstvu narodnih manjšin. Slovenci so Upali in čakall. V upanju so jih potrdila zagotovila, katera sta jim dala najvišja državna funkcionarja, prejšnji državni kancler dr. Dollfuss in sedanji kancler dr. Schuschnigg. Upali so in čakali in bili sopet varani. Mesto obljublj'ne zaščite njihovih manjšinskih pravic se sedaj obljublja in pripravlja najhujši nemško-nacionalni napad na najmočnejši brambni zid slovenstva na Koroškem: na slovensko prosvetno organizacijo. Ta napad je pred svetovno javnostjo zakrinkan z novim zakonom o mladinski vzgoji, po katerem pripada ta vzgoja edino-le domovinskl fronti in njenim odsekom in pododsekom. Med koroškimi Slovenci se slovenska mladina izobrazuje in vzgaja v izobraževalnih ali prosvetnih društvih, v katerih tvori glavno jedro. Ce se bo sedaj domovinska fronta, ki jo na Koroškem prešinja duh najbolj strupenega in zagrizenega nemškega nacionalizma in sovraštva zoper slovenstvo, polastila slovenske mladine, pomenja to neizogibno ponemčenje vse slovenske mladine In obenem razbitje slovenske izobraževalne organizacije. In tiasledek tega: smrt koroškega slovenetva. Bomo-li krlžemrok gledali, kako b« bo tako važen ud slovenskega narodnega tetesa, kakor so koroški Slovenci, odsekal od našega narodnega telesa ter vrgel v grob kot seme, Iz katerega bi vzklilo umetno-prisiljeno nemštvo po vsej Koroški, ki je pred stoletji bila cela slovenska? Zakaj ne posežemo po orožju, ki ga nam daje zakon vzajemnosti med nemško manjšino v naši državi in slovensko manjšino na Koroškem? Ta zakon se tako-le glasi: Ako ne dajo Nemci narodno-manjšinske zaščite Slovencem na Koroškem, tudi Nemci te zaščite v naši državi niso vredni. Da je to stališče pravilno, doka« zuje tudi dopls nekega Nemca iz Slov* nije, objavljen nedavno v krščansko-so« cialnem koroškem glasilu »Karntner Tagj. blatt«, v katerem se dopianik postavljn na stališče vzajemnosti med slovensko manjšino na Koroškem In nemško rnanj« šino v naši državl. Ce se bo torej v re»nici Izvršil nameravani in napovedanl napad na slovensko prosvetno in mladinsko organizacijo na Koroškem, bl mu moral kot logičen, povse upravičen odmev prl nas sleditl: razpust vseh nemških prosvetnih ln kulturnih organlzacij v Jugo* slaviji. Vse drugo je samo papirnat pro* test.