f v Uti 25457 *> * LJy\ LM NOVOLETNA NUJ gtfcV.l.Lctc II, Dri TAL NA DRAVI Novo lete 1947 MDW) ETO im WIA '<Ž^)s % NOVO LETO K NA?,'L PRIHAJA 10 SKRIVNOSTNI TE. NI POTI. KVIŠKU SRCA! SAJ IZ RAJA JEZUS NA’: HITI NAPROTI. V I U 5 SVETA OČI UPRI"-'O, KI VSA POTA RAZSVETLJUJE, MATER MILOSTI PROSIMO, NAJ NAS Z JEZUSOM ZDRUŽUJE, BOŽJI SIN ŽIVI MED NAMI, KI SE JEZUS IMENUJE, V 'JASLICAH LEŽI NA SLA^I CN,KI VCKCMAJ KRALJUJE. VERE,UPANJA,LJUBE ZNI LUČKE V SRCIH SI PRIŽGI rO! NOVO LETO Čl S TI, TRE ZNI S SVETI'" KRIŽE."r VSI ZAČNIMO! NOVC LETO SPET NA'r SIJE, BOGU ZANJ SE ZAHVALI .0, V VARSTVU JEZUSA, HARIJE CELO LETO OSTANIMO! f V tiORCD dEUCD Pze-itopili s ,o prag novega leta. Spet* stojijo pred geleznim,neprodirnim zastorom 365 dni,ki se nam Ido odgrinjal le korak za korakom,Ni ga ne vidca ne modrijana,ki bi vedel,kaj nas to leto čaka,Si ga nobenega, ki bi znal povedati,ali bo to leto nam za to zemeljsko življenje v srečo ali v nesrečo . Zdi sd,kakor da bi se nad nas razpe-la čisto ten na noč,ki nima ne kraja ne koiaca.^^ Do tega občutka in zaključka pride olove&ka modrost in čl^veSka moč., Naga pota pa niso božja pota in bogji načrti ne naSim podobni.Izgubljene ovce smo današnji ljudje.Na vse mogoče načine, ki jih je zmožna le iznajdljivost neskončne ljubezni božje,nas je Bog klical na pravo pot k sobi v nebesa.V jasni luči nam. je bil pokazan na8 smoter,ki ga moramo doseči -Bog v nebesih»Pred nas so postavljena na razpolago vsa sredstva in možnosti za dosego tegf-: smotra, pa smo preg er no in -prezirljivo šli preko tega za svojin.', sr, o -trom,ki smo si ga sami -zastavili tu na zemlji.. Kar begali smo proč od Pastirja nagih dug vedno dalje v trnje in puSčavo, Božja ljubezen in dobrota nas ni mogla več rešiti. Zato nas je Bog prepustil samim sebi.Za toliko časa, dokler ne bo spet duša prevladala nad telesom,da bo začela iz te strahotne puSčave klicati,naj božji Pastir pride po nas. ZaSli smo predaleč,pregloboko v trnje in ne znamo več nazaj, Skoro dve leti hajhujSega trpi len ja je ge za nami.Ob vstopu v tretje leto poglejmo va-s^Ali smo še araožni zaklicati Pastirju; Gospod, vem,da si Ti mo) cilj in ne grunt,ne služba, ne Čast,ne oblast;ne denar,ne jed,ne pijača$ne drugi telesni ulitki»Sedaj smo to že spoznali! Poglejmo,ali smo ge spcsob.ni; če smo do tega spozn nja So prišli,povzeti iz njega tudi ge zaključek:11 Zato bom vse delal za Te,vse sprejel iz Tvoje roke,ker hočem priti k Tebi„Ce nas Ib vodiš po nerazumljivih potih,jih bomo hodili vdano in vo$jno,ker vemo,da si jih zasnoval in določil Ti,k:- nas hočeg po njih pripeljati k sebi! * V tem spoznanju in s to voljo pojdimo v novo leto! ue ga bomo zaceli z Bogom in šli skozenj ob roki božji,potem ne bo temne noči, ne bo nevarnosti in pogubnih prepadov, ne žalostnega živctar jenja,ker je On Pot,. Res n. i c a in življenje. Tudi obupa ne bo, ne žalosti in ki? o ni ti nam ne bo treba pod tego begunskega bremena, ker jarem, ki ga nalogi On, je tistim, ki ga vdano in z Njim nosijo, lahak in breme sladko. Ime "JEZUS” stoji na začetku novega leta, Naj to ime Sari v nagem mišljenju in volji kot središče, iz katerega vse izhaja in h kateremu se vse spet vrača. Naj nam bo vodilo skozi novo leto, pa bodo tudi za nas postale občutena življenjska resni oa Jezusov 2 besede: "J A Z SEM L U 5 SVETA;KDO'R HODI ZA MENOJ, NE BO HODIL V TEMI!" 4 X NOVO LETO - GOSPODOVO OBREZOVANJE Ta praznik nas spominja obreda,ki je po njem Odrešenik osmi dan po rojstvu postal član izraelskega naroda in mu je bila dano ime Jezus * / Na ta dan se začenja državljansko leto. Zato se imenuje tudi Novoleto. V novem letu Sivi v imenu Jezusovem! To ime Ti bodi vodilo !t Sam črpaj iz zakladov odrešenja, pa bodi tudi svojemu okolju rešenik, ki posreduje odrešenje! Ne ugovarjaj v novem letu s Kajnom; Sem mar jaz varuh svojega brata? (1 I.;ojz 4,9) (Ii molivenika"Kristus kraljuj!") r Bog in sveti božji kri8, vse Se po navadi stari, mimno so 1boSišni cari, Se diši skoz okna hiš. liovo leto! Srečno, srečno! Če ne zmanjka dobre volje, bo to leto dosti bolje, saj težave niso večno. k Brezjanska I.Vari ja sveta, naj varuje polja,gmajne, v raj poklice naše rajne, pota razvezlja zakleta! J Naj doma vse lepo rase, v nam naj milost le zmaguje, potlej pa čeprav na tuje z Bogom gremo v nove čase* M«. K. BLAGOSLOVLJENO NOVO LETO ŽELI • svojim bralce: OUR BEST WISHES TO UNRsA FOR THE NEV^fEAP 1947 Again a year pas so d wi thout r e tur n and the Nevvjreoe 1947 is coming. Rewlewing our DPs’ life in the gone twelve nonths we must State that it was UNR RA. which our livlng rendered possible,,which helped us to solve our diffioulties and troubles. We are indebted to UNRRA for ali material supply and spiritual suppcrt, Our dear director J a r v i e, we are thanknig yon and your careful ex3ellent Team for ali help and support gl ven in the past year. We are well awarw how r.uoh we need your ali round help also in the future. X Ploase aooept-ali sineere st wishes for a blessed and.-successful New Ye&te ^947. Leto staro zagrnile časa so zavese in spomine - grenko solze v daljo potopile„„» Nova zarja vstaj a,dviga v zlatu se pred nami.' Cas nas klice, • 0 v strtih srcih up nam drami... Domovina se o gl" Sr in prinaša nam pomlad in cvetje:* ražmarin M i«' ptičkov drobnih petje, s. . Oujte,bratci in sestrice! Pohitimo v zarje nove in prižgimo; si ugasle pl v enice! Hinko M m Tudi naš ega, čl o veka je pred' več kakor sto leti zamikal blesk novega sveta,^Ze med loti 182o »in "13 5o, jih je bilo nekaj, ki so^ jo pomaknili"čez lugo".kakor so nekoliko hudomušno rekli poti čez Morje v Ameriko» Biti so to sami mladi,podjetni posamezni-ki,možje in fantje,ki so potegnili kmalu za seboj večje število drugih,Avanturistov med n^imi-lahko rečemo-ni bilo.Bili so to ljudje,ki so bili doma ve c niilan jz p o svetu,zlasti v Nemciji,kjer so zvedeli,da se da v Ameriki še hitreje gospodarsko opomoči se kot v Evropi,in se niso strašili p ti čez morje„ Število slovenskih izseljencev v Ameriko je začelo med leti 185o.in 188c.stalno rasti,vendar pa še ni doseglo kakega večjega Števila. - Rapidno pa je začela rasti številka nagih izseljencev v Ameriko po letu 19oo. To je trajalo do leta 1914.(do "1 .sveto - so odhajali v Ameriko letno ne samo v vne vojske).V tem času stotinah ampak že kar. v na stežaj. V Ameriko'so venskih pokrajin,, t. j .iz tisočih.Vrata Amerike so bila odprta ge slo— se selili zlasti ljudje iz obrobnih Slovenske krajine, Primorske in iz revnega dela naše Dolensjke^pa tudi Gorenjska in koroška Slovenija sta dali svoj delež. Glavni val naših izseljencev je šel v Združene države severr^e gV:-^jike (USA),druge ameriške bodisi severne bodisi jugne aieriScF, pLred prvo vojsko se niso prišle vpoštev0Vsi naši izseljenci 'so odšli v Ameriko tako rekoč s culico v roki. vsi pa so' imeli Veliko dobre volje, pridne roke in poštexco slovensko srce. V njihovem življenju v tujem svetu jim je bila glavna opora močna vera v božjo pomoč.Ta jih je drsala-pri njihovih neredkih hudih preizkušnjah in dostikrat nemajhnem trpljenju. Zato pa so dosegali večkrat naravnost zavidljive uspehe ne samo med rojaki ampak v tujem svetu sploh6na kar smo lahko ponosni vsi pravi in zavedni Slovenci.Mnogim^remnogim je postala Amerika nova domovina. Mnogo pa se jih /po nekaj letih vrnj lo v "s taro "domovino .Ji j er so začeli novo gospodarsko Življenje ? §redstvir,ki so si jih zbrali onkraj mor^a.ii/ied ljudmi so dobili poimenovanje”Amerikanci" .^e danes dobiš po vsej Sloveniji osebne in hišne priimke"Amerikanec", vpri Amerikancu” in podobno,čeprav že davno pri hiši ni nobenega živega,ki bi bil v Ameriki. Po prvi svetovni vojski pa se je va 1 slovenskih izseljencev v Ameriko ustavil,ker so Združene države močno priprle svoja vrata. Določena je bila posebna kvota.koliko oseb sme iz posamezne evropske države vanje»Za Jugoslavijo je bilo to število zelo nizko odmerjeno.Hvala Bogu so se pa tudi gospodarske in kulturne razmere v jugoslovanskem delu Slovenije tako izboljšale,da je veljal za ta del Slovenije gotovo v polni meri izrek"Najboljša Amerik?1, j^ doma''»Nasprotno pa je prišlo v primorski Sloveniji, ki je prišla po rapalski pogodbi pod Italijo^do močnega izseljevanja in to zlasti zaradi izreano"hudega narodnopolitičnega pritiska s strani laSkega režima na naSe 3 ,judi ..iti. so se zato začeli v množinah seliti poleg v Egipx tudi v AmerikoPin to v Argentinijo v prvi vrsti,ki je pustila za evrop„izšeljence šo najbolj odprta svoja vratao Štev.1.,leto II Prvi slovenski list v Aner-iM C-e-slo: Za vero in narod-za pravico in resnico-od boja do zmage! Da. bi se povezali slovenski izseljenci v An eri ki ned seboj,so si kaj kmalu poleg svojih društev in različnih podpornih organizapij ustanovili'tudi svoj slovenski list,ki so mu dali ime "Amerikanski Slovenec", ^rva Številke je izšla 3.-sept. 1891.,t.j. pred dobrimi 55 leti »Njegov ustanovitelj je bil Anton M urnik, ki je uredil tudi prvih lo številk;.list je začel izhajati v Chicagu (Illinois)2o ^ g^evilki j e ^il' Ust prodan.Kupil ga je msgr.J.E. B u h,ki pa je list preselil v Tov/er,,koder ga je ob velifcen naporu izdajal do decembra 1899«- takrat gai :ie Buh prodal Slovenski tiskovni drugbi v Jolliet (Illinois).Uredništvo je sedaj prevzel.tedanji odlični sloven0žup:xik v Joj.lietu Frančišek S u šte r § i c,ki je bil glavni urednik lista do 1.1910.,ko je vsled bolehnosti odpotoval v domovino o Za njim so urejevali list različni lajiki in deloma tudi duhovniki, kot župnik John Kr a n j e c, Rupnik John P le v-n i k in razni por c ž; ni duhovniki pri sloven.župniji sv.Jožefa v Jcllietu. Meseca,junija 1924. je list•odkupila "Slovenska tiskovna drugba‘Edinost*y v Chicagu.Sedaj je postal njegov urednik John J e r i 3 h, ki je urejal list do 3.septembra lanskega leta,to je nad 22 let,ko je list (ne pa tudi tiskarne) kupila-K.S.-K.JecLnota. Med sotrudniki lista naj iz te dobe omenimo zlasti dva moža, in sicer Rev. Jurija K« Trunka, ki je nad 2o let pisal v listu kolono "Pisano polje'} in Rev. Jamesa C h e r n e- t a,častnega ■predsednika Tiskovne cTrug be 1 Edine st ’ ,ki je napisal v tem času , za list tudi mnogo. zanimivih člankov«, ■ "Amerikanski Slovenec"je igral v življenju ameriških' Slovencev zelo važno vlogo,posebno v zadnjih 2o le cih^ker je postal v tej dobi dnevnik (kot tak je izhajal do maja 1943.;od .tega dne dalje do 3,sept.lanskega leta pa dvakrat na teden).Bil je skozi in skbzi slo ven e kat ol. lisi1. Temu svoj . ni nikoli od- rekelPojavljali so se ned a*>-er,SlovencJ.-"$5?.i'časa tudi razni sporirtoda to so' bili?toda to so bili .Ui osebni prepiri,katerih ne manjka’ nikjer »Toda krščanskim načelom krscaaatva in 'katoliČans-tva je AS ostal vedno trdno zvest. - : 1 "Kot katoliški list komunizma ni nikoli odobraval.O tem je vedno tolmačil svojim citat eljem,kaj so načela komunizma in kaj nadela krščanstva.So kakor ogenj in voda" e( Prlr',AS7štn.71.z dne. 3.9. 1946,1) . v " ' ■* • •' Kar se pa tiče odnosa do režima v stari domovini v zadnjem času,pa je bil drugačen,kakor pa je na pr.odnos11 Ameriške Domovine",ki izhaja v Cjfefevelandu0V tem pogledu nai govori AS^pam.j , „usoda polil;, dogodkov' v domovini je dala vajeti""# ibke iomunJS tČm.Tb je neizogib. dejstvo in temu dejstvu, se mora gledati v oČi.O strmi,vijugasti in nevarni poti cinca jugoslcv0drg.voz.Vozniki nismo mi,ne katoličani doma,ampak komunisti,A na vozu se peljejo vsi.Kakšna izbera je najbolj ga in naj primerne j Ša?Well,previdni bodo' rekli:potrpe£ljiv tooras biti,d te ne" zvrnejo po s trm, bregu „ Ce te zvrne jo $, bo po tebi »Pasi na svojo glavo »Dokler ti glava stoji na vratu«, te bojge vedno lahko vodila, Še vedno boE lahko"govoril,Če danes ne,pa jutri»Oe pa glavo izgubiš,si zgubljen za vedjao^To seveda le v politio«,življenju."(R.t.). itev.l. ,leto II 1.januarja 1947 r^TTK lT/n-f -■4 '-..4 Ul (1847-1947) Sto let je v dneh pred božičem šlo mimo nas,odkar so v Ljubljani izšle ,Poezije Doktorja Franceta Pr e s erna"., Dr obi: a knjižica lirskih pesmi ni v tistih časih vzbudila posebne nepozornosti in je narod gele pozneje znal prav ceniti Preveril v pesem. Sicer je bil Prešeren kot pesnik še znan po"Sonetnem vencu" in"Krstuvpri Savici" in sc njegove pesmi izšle v petih rojih"Kranjske Cbelice",pa tudi v Bleiweisovih"Novicah"in"llir'-skem listu",a v"Poezijah"so prvič zbrane izšle njegove pesmi. Sto let je šlo mimo nas,odkar so izšle Prešernove "Poezije",pa vendar nam je njegova pesem še tako blizu in nam je v tujini še bolj domača,kot nam je bila na domači zemlji„ •^ele sedaj,ko nismo doma,pravilno občutimo,kaj nam je Prešeren. Morda se bo kdo vprašal,kaj je vendar v Prešernu tako privlačne-ga,da je toliko naših ljudi ob odhodu od doma vzelo s seboj ravno njegove"Poezije". Veliko so že pisali o Prešernu in pogosto so se ga spominjali razni govorniki.“©katerim je bil vzor velikega in zavednega Slovenca, drugim na3 na .j večji pesnik,tretjim vtele-Šenje slovenske duoe, nekak tragičen simbol slovenstva. Pri naštevanju njegovih vrlin so nekateri omenjali tudi njegove napake. Fran(§^/prešeren je prvi slovenski p e sni k, ki je znal v našem jeziku izraziti najgloblja osebna čustva ;i.n idoživetja ter jih strniti z usodo vsega naroda. Razočaranje v 'tujem svetu, neuslišano ljubezen do Primičeve Julije in odpoved,tako lepo izpovedano v',Jxsrtu pri Savi oj." ... jč znal zajeti v pe sem. kakršne ni pel pred njim in za n j in, nihče. Goljufiva kača, Ž el j,a po učenosti, ga je peljala jz domače Vrbe v svet,pa je odtod zahrepenel po mirnem življenju kmeta na domači grudi,kjer bi mu lahko v miru in zadovoljstvu potekalo življenje. Razočaranje nad svetom,kjer daje le petioa sloveče :L e ,ga je še bolj priklenilo na dom,ki ga s svojimi tedanjimi kulturnimi razmerami ni mogel zadovoljiti.V svoji ljubezni do Primičeve Julije je zapel trikrat peto pesem - sonetni ver.ee, ki ni le slavospev njegove osebne ljubezni do Julije.ampak tudi slavospev ljubezni do domovine, o kateri je trdno upal,da se ji bodo vremena zjasnila, ter ji bodo zasijale milej še zvezde, saj je poznala, odkar je s Pipinovim jarmom vklonila sužno ramo ?samo krvave punte in ropanje Turkov. Sonetni venec,ta slavospev neuslišani ljubezni, lepo zaključuje"Krst pri Savici",kjer pesnik ob zgodovinskih dogodkih,ko je s strašno slepgto udarjen Slovenec moril Slovenca brata,ob Bogomilini odpovedi Črtomiru izpoveduje tragiko svoje osebne ljubezni. Prešeren je Živel v dobi,ko ni vihrala burja preko drobnih vasic in spokojnih mest.Dežela je živela v svojem nar .vnem bo-' gastvu in se napajala v domačnosti in sreči družinskih ognjišč. V mestih so pričele odmirati nekdaj trdne novske družine' in najbolj podjetni sinovi km e *kega r.)«xoda sc postopoma dosegali n različne stopnje mestne družbe, Drobne knjižice so mu ob ve čeznih urah kraj $"le čas in ga v trdi zimi zbliževale s pomladjo. Od ust do ust je tedaj Sla novioa?da nek"jezični dohtar" dela lepe pesmi ae „ Kar vidimo j ih., kako so planili pc vsaki novi pesmiči^ki je bila"na svitio dana”oVidimo. jih,redke izobražence?kako s ponosom recitirajo in uživajo ob 'polnosti besed in zvenu rim; vidimo jih,dekleta na vasi,kako nerodno jim je,da je nekdo vdrl v njihove skrivnosti in da je tako čudovito ubrano povezal njihovo razpoloženje; vidimo jih, fante no. vasi,kako poskušajo, da bi vsaj eno pesmico zapeli;vidimo jih,mlade di j neke » kako silno jim je zadelo utripati srce,ker jim je nekdo tako udarne besede položil na usta. Prešeren je s svojo pesnijo na globoko zajel mali slovenski svet in je pristno zadel slovensko dušo,saj je znal pomodrovat! s starčki in nagajati mladini. Prešeren je pel za ljudstvo,pel za ljudi,ki se zanje tedaj ni nihče zmenil;pel o domovini,ki je svet ni poznal,pel o junakih,ki jih je že davno krila zemlja.Vzgojil je nov rod,ki mu j e-usoda naklonila srečo razširjanja in uveljavljanja njegove pesmi* France Prešeren je prvi prodrl v Svet»Sam se je pod Čopovim mentorstvom učil pri tujih pesnikih in je v slovenskem Slovstvu vpeljal pesniške oblike iz tujih slovstev,Da smo Slovenci eL&nes kulturno tako visoko stoječ narod, je nemalo Prešernova zasluga. Ko .smo dobili njegovo pes er:, smo stopili^v dru~ 2inv evropskih narodov.prešeren je pesnik evropske veličine in pomeni Slovencem to,kar Italijanom Dante in Nemcem Goethe.Z njegovo na zunaj skromno knjižico"Poezij",ki je ravno sedaj Že sto let eden izmed vogelnih kamne v slovenskega slovstva,smo se SlovenciVv liriki postavili na višino drugih evropskih literatur. Cefc dve, leti bomo proslavljali stoletnico Prešernove smrti.Kakor jih-fbilo ob nje/ ovi sr rti malo,ki so predvidevali obstanek njegove; pesmi za desetletja in desetletja,tako smo danes vsi globoko hvale g ni ^elikei^u sinu naftega naroda za njegovo delo .Hvaležni smo mu predvsem za‘;o?da je v svojih najbridkejših urah podaril rvojemu ljudstvu najčistejše bisera svoje krvi, bisere,ki nam v teh d:ieh vsakokrat,kadar jih bererto, olajšajo breme, ki nas o hrabre in povežejo s domačijo =. Hvaležni smo mu za besede,ki nas tako toplo spominjajo doma. Vemo, da so se mu poredile prav v isti ljubezni do domače grude,ki navdaja nas, vemo,da je zate naš, rta/ Sau in nam ga nihče vzel ne bo. Spomin nanj nam je svet- in vsaka zloraba njegovega imena nas boli. Naj si ga lasti' ;'ca ali o ni, na j ga še bolj po svoje slikajo, on bo o sal za nas zaveden Slovenec, ljubitelj svojega naroda in veliki sin grude,v kateri je želel počivati. Daj Bog,da nas To Prešernova umetnost spremljala v Čae,ko bo*prepir pregnan s sveta in te vsak rojak prost in mejak le sosed in ne vrag" Za na8 čas veljajo Prešernove besede,da„ni lepge mladenke,kot nage je krvi dekle*, ki ji ni mar za vsakega sleparčka; za naš Čas veljajo pesnikove besede, da bc iz naših sinov,poteptanih,opljuvanih#razbiČanih in ogoljufanih, zrnsel nov rod,ki bo str,»h sovražnikom. S Prešernom trdno upamo,»da bomo našli pot tjay kjer si bomc prosto volili vero in postave* v pravo svoVodo, kjer bo svobodi in človeški osebnosti priznano pravo mestc. E .K. 0 VRBA,SREČNA,DRAGA VAS DO’''AGA, f............................ kjer hiša mojega stoji očeta, da br uka žeja me iz tvojga sveta speljala ne bila,goljfiva kača! Ne vedel bi,,kako se v strup prebračn vse,kar srce si sladkega obeta, mi ne bila bi vera v sebe vzeta, ne bil viharjev notranjih b* igrača. Zvesto srce in delovne ročico za doto, ki jo nima miljonarka, bi bil dobil z izvoljeno devico, mi mirno plavala bi moja barka, pred ognjem dom,pred toče ;i plenico bi bližnji sosed v.roval - svet Marka. tVFP J v ji v j. V \/ V J N j_i \i ji i\i sv v mmm T\/r ^ _ 4- • Papežev drž .ta-jnlk msgr,M o n. t f n i je nedavni jel posebno odposlanstvo kr5čen,delavskih društev,ki au je v svo -jem -pozdravnem g o vrniti ned drug in naglasil tudi tele misli: BOGOTAJSTVO "Socialno resničnost današnjega dne Vatikanu ni prikri— •vta.Coi cfgfcp&fega poglavarja vidijo social.prikazni v vsej -njihovi posledici „ Ti social .po javi so žo taki, da zadevajo bo-go -Šlovna vprašanja in našo vero. Svet bogat a j st va je tisti, ki imamo ;>24aj z njim oprimka, To stanje ni omejeno na posamezne celice,marveč gospoduje že kar na celih celinah.Te prikazni silijo že tudi Čez' naše me j e. Kamor koli vdero, povsod ustvarjajo duhtfvn^ praznoto. Cerkev dobro čuti to nevarno st, Lahko rečemo,da krščanstvo takega napada?kakršen zdaj vdira k nam,ni doživelo od tistih časov,odkar je napadal islam.Toda 'ta nevarnost v sedanjem redu ne vzbuja zlikale e groze,kakor jo je tedaj, Pač pa narobe,sedanji red se da od teh prikazni očarati, in preslepiti." v ČASI PASIVNE OBRAMBE SO MINILI.. Po teh besedah je msgr. Montini spregovoril o social, delovanju k a t o 1, C e r kv e, r e k o '6 s "Kat,Cerkev v njenem delovanju na social.področju ne vodi želja^da bi sana sebe rešila,marveč jo vodi resno prepričanje, da je treba rešiti delavčevo dušo,duše -vseh delavcev,Kato je treba,. da se Cerkev povsod uveljavlja:-" Nikakor se ni več nogo če omejevati na zgolj pasivno obrambo,Obramba jo marveč v tem,ca se Cerkev pov ~ sod uvel j avl j a»da je povsod nav z o čn s ? k 'J er je, sovraštvo zoper nas največ j e,odgovornost najtežja,Zato je neobhodno potrebno rda živimo z ljudstvom ter mu izkazujemo spoštovanje in zaupanje,Vemo,da so vat ljudje,da so božjo stvari,ki se gotovo ne bodo ustavljali resnici in božji pravičnosti,:| m SAMO TOLAŽITI,MARV^U TUDI P01'AGATI! "Če je na svetu še kaj lepega,je to gotovo' ljudsko srce. Odstraniti moramo le nesporazum,ki ie nastal med Cerkvijo in delavčevim svetom.Tako moramo delati,da delavci v duhovniku ne bodo več videli privrženca pokvarjenega sistema,.Prepričati jih moramo,da se sistem da menjati/sicer ne po revoluciji,£aS pa po vztrajni,modri in napredni evoluci ji« Delavcem je treba dopovedati,da se ne maramo .omejiti na te,da bi jih tolažili v njihovi revščini,marveč da je naša Cerkev tista-ki jim hoče pomagati,jih ščititi,in da je Cerkev dolga stoletja izrecno bila na strani ti stih,ki so njene pomoči bili najbolj po t robni,'1 DUŠE ZA KRISTUSA Svoj pozdrav je msgr Montini zaključil takole: "Cerkev je zagovornica siromakov.Je naravna prijateljica tistih,ki tjrpe.Noče varati njihovih upov,marveč jim skuša z vsemi mogočimi sredstvi pomagati in"jih podpreti.Naloga,ki je Cerkvi naložena,je danes in vsekdar pridobivanje duš." Ohraia je grunt ar »Bober gruntar.kakor se reče. Pelje obdelano>Sivina dedna,samo nekaj je,kar tišči Obrama k tlom. Dihati re more. Kaj je Ubram ?e v letili?Kaj še,cd petdesetih se je debro poslovil,toda v dveh letih,se je postaral.Kar posiveli so lasje ob ušesih in na aatilnikuuSestdeset bi mu jih prisodil vsak, ki bi ga -videl v nedeljo iti od nauka. "Vije nas”,za vse sesede dregne Devs,ko gredo možakarji od rečnega venca»Kar spogledajo se,Saj vsi vedo,kje jih čevelj fuli, same na glas ni upal n hce nič reci« "lene prav zares baše ",pritrdi Obram."Dva sta odšla. S posli se pobijati pa ne kaae.Imas ve c skodd kot koristi.2 žensko in s punco se pobijava o in rinemo ;kakor pač .loremc." "Za božic me ;'e kar stiskalo v grlu, "počasi '-•(Urlepa Devs besedam vrata»"Ko je ženska pc stavila potico na -nizo in sem pogledal na Grogov stol.,so mi kar solze stopile v oči.Pog ve,kje se fant klati.vrnega kruha nima^Pa, tako je bil navezan na dom. •K vojakom je Šel,pa je vsele;; prosil gensko za kruhj “'tama odJ(olehaj-te mi ga brtevs’ Ni ga sam odrezal ,Pa gr je imel v miznici na razpolago kakor vsi drugi»” ' Kake so. vsa srca mehka,Kar stajane so grče, je tiikl".v,ki je do zadnjega Jezu branil,da M vzel ...atozovo Pepe. Zdaj bi mu ne branil.3e sini bi g ...da bi se fant spet kam ne zaletel . "Moja sta dva,ki jih ni,"je tegko Obra tu*"Kamor stopim,ju vidim.Pramu je dolgčas po "atcvžu,pa bi meni ne bilo? Ver j?jne§ ,-uevs,da konj kar s topi o a j.>.adar ročem fantovo ime. Prekvat,kar nerad grem v hlev„" x "Letos Silve str ovo/fie diši ne kakor po navadi. Outri je n.-vo leto.ulovelc bi rad,da bi Imel vsaj nekaj upanja na bolje, pa nič ne ka^e.Takc je:Dokler fantov ne bo.,dotlej se bom staral in mrl!"se trgajo besede iz -*ikiava, , "Našo kri je udaril Bog,pa nas je bolj zadel,k-t bi nas mahnil." Obram lovi misli po srcu.Pa na pot mora paziti.Gaz je ozka in poledenela. Takole je v Podtabor legla žalost.Skoraj v vsaki hiši sedi.-^e Žegnana voda je ne mere pregnati;ne kadilo,ne rožnikranoi!" Fantov ni,podtaborskih brusov,ki so tri vasi naokoli že vse fante premlatili. Obram gleda v vrata.^evs gleda v vrata,miklav gleda v vrata,Hajman,Matijevec in Podergaj. • lorda pa nocoj pride j o. Tako da bodo jutri Že v cerkvi doma? Gospodarji čal-ajo Novega leta.Saj bi ga ne,pT verujejo v čudeže.Kolikokrat so se ravno v takemle času vrnili tisti,ki so jih imeli že za i zgubi j ene „ No, Pe "lak se je ra^mo na Silvestra vrnil iz ujetniŠtva«°eveda takrat je bila druga vojska in ljudje so bili še bolj 1 judjd„-L‘anes je vse drug--'ao»Ce rečeš kaj c- ljubezni, ti bo otrok pokazal osle»Svet je vtaknil glavo v praznino in ker ga je sram priznati-vleče' laž c polnosti naprej. 11 Zlomek! "udari Obram ob mizo,cin se sera ustraši. P§tXed gl1 si v ^ftm^©.Krgn naj caka?Nobenega ne bc. 3e diSi po kadilu.Po oljki in po brinju,grenko in sladko hkrati, Obramu se zdi,da mu vse manjka.Na kaj naj opre up .nje v novem letu? S?, j ni k a -ior ni c ne kaže»Kaj mu pomagajo njive? Ozimina je pod snegom in ko bc pomlad prišla in bodo pšenice zaklasile,za koga bodo? Obram ima dosti vsega.Saj skoraj ni c ne je.Ne gre mu. Vse se mu je uprlo »Kašo je tako rad jedel,zdaj je ne spravi doli.Kar po ustih se mu valja.Prvi vselej položi Žlico na mizo. Obramovka pride precej pozno led.Toliko je treba po-up i* a čl "i * * V kamri^ je tiho .Pa Obramovka ve,da mož ne spi.Nocoj bosta nemara oba čula.Oe bi se le kdaj ponoči odprla vrata in bi fanta prišla. Obramova brusa! ‘^e&a.inene vse boli, "reče. čez Čas Obram in se obrne. "Tu notri me tišči kakor da .ves tabor legi na meni!" Obramovka ne ve kaj ^eči.Ozek obraz se ji vtaplja v blazino.Naravnost v okno gleda. ^Počasi ji odteka kri.Kar ni fantov,se rana ne more zaceliti.Cez dan Se gre.z'delom se zamoti.V nočeh pa vasuje Obramovka s svojimi bučmani.^rone je oženjen v Strahinj .Dobro mu je. Nega je odšla v Ljubno.Bog z njo! Z otroki se pobi ja,pr. n:x Brezje gleda.Reva je,Ni se prav zagnala. Matevž, in Lojz pa sta Sla.Dvakrat sta pisala in nič več. Glv:su ne d^sta od sebe,kot da sta mrtva,izgubijena.Obramovka v sanjah po gmajnah igče.Nobenega ne najde.Ve$da jih ne mere zgrešiti .wied milijoni sta samo dva Obramova* ^atevž in lojz. ^rudna se vrača Obramovka z zoro s svoje poti.In pride dan in delo in je za spoznanje bolje.Pa se spet znoči in Obramovka *pet išče.Ne more drugače.Mo je,ki ne bi iskal svoje krvi7dokler je ne najde?Krl ni drahma.In Se za drahmo je žena prižgala luč in prebudila vse hišo. • Obram in Obramovka čujeta vse ure,ki jih bijet-'. farna in taborska cerkev. Ko udari eno,j e. zvehk,kakor bi nekdo poklical "Lojz!" Oba hkrati se obrneta. Kakor da je bil spomin. Kr bije dve,se obema zdi,da je zave kal o iz lin: nMa-tev8! " Prav tale o . Ne moreta spati. In novo leto je že. Dve uri novega leta, dve uri kot dvoje let! »Bog se usmili čez Verne duše v vicah!" Ure tolčejo.Obram vse sliSi.Vsako natanko slisi,Se prej preden udari* v Obrr.movki tudi. Potlej oba molita.Obramovka zloguje besede, ^očas* pribija Obram. "Za naga dva, če sta živa ali mrtva .Oče nag *..11 MDa bi se vrnila, kadar bo bog ja volja!11 se vdaja Obramovka . Ko obram moli za verne duŠe,se mu zdi,da moli tudi za svoja dva, za oba Obramova brusa,, Da bi ju Bog varoval’ Da bi ju vsaj! VESA IM ZIVILjEKE (Nadaljevanje) ^ Krščanstvo nam prelepo odkriva pomen trpljenja pravilnih« Kakor je Kristus trpel za odrešenje sveta,tako se ločja dobrota poslužuje tudi pravičnih,da sodelujejo s Kristusom pri odrešenju. Zato pravi Gospod;„Kdor hoče biti moj učenec,naj vza-ue svoj križ na svoje rame in naj hodi za menoj I Njegova n ati preo:\sta Devica Marija ni imela najmanjšega greha nad seboj in vendar je morala trpeti s svojim Sinom strašno trpljenje in je post:.la Kraljica Mučencev. Zakaj je Bog dovolil.da je tako stra~ š.tkj trpela ona,ki jo je med vsemi najbolj ljubil? Da je postala tako najbolj podobna Kristusu, da je s tem sebi zaslužila neizmerne bogastvo' milosti in zaslugenja, da je tudi ona pomagala pri odrešenju človeštva. ^Zakaj pa Bog dopušča greh? Ali bi ne bilo bolje, da bi Bog pokončal grešnike, ki zavajajo svet v odpad o.d Boga? Na to vprašanje je Jezus lepo odgovoril v priliki o pšenici in 1juliki, ki jo je zasejal na njivt) med čisto pšenico sovražnik. Hlapci so zahtevali,da bi takoj izruvali ljuliko na njivi, pa jim je gospodar to prepovedal, da ne bi z ljuliko vr.ed izruvali tudi pšenice. Ob koncu Žetve bo dal ločiti ljuliko od pšenice in jo sežgati. Tudi greh Bog dopusti3 ker ne mara jemati človeku svobodne volje. Ne uniči grelnikov, ker hoče i& čaka in opominja« da bi sc spreobrnili* Toda končno obračun g,e pride, če ne prej, na sodni dan, ko bo Bog vrgel človeško ljuliko v večno ognjeno peč. Malokdaj v -svetovni zgodovini je bila vera v bo£jo Previdnost tako potrebna kakor danes. :,!oČne vere potrebuj era o, Za to je treba danes posebno prositi. In Če bo v nas res modna verajpotem nas trpljenje in vsakovrstne preizkušnje ne bode begale; Trdne bomo zaupali, da nam Bog vse to obrne na dobro * Danes morda ne razumemo vsega, ko bomo pa nekoč v večnosti in v Bogu gledali vse skrivnosti božjega vladanjay-takrat pa bomo peli večni *Te Deum"\. Bogu hvalo, posebno za one dni, ko smo trpeli, če selo trpeli s vKristusom« To bodo za nas na j dragocene j Ši trenutki givljenja* Ce smo močni v veri, ne bomo godrnjali, ampak v zaupanju v Boga vse nosili, kar utegne priti, ve bomo pa v popolnosti še bolj rnstli, bomo znali celo sv.Terezi jo. zahvaljevati ge na tem svetu za vse preizkušnje, za vse trpljenje. Le popolnoma v Bogu zakoreninjene duše morejo razvneti to in s sv.Terezijo moliti: Gospod, trpeti ali umreti!" Knneo V / T..,, „ ODPUŠČANJE BREZ POZABLJENJA JE PODOBNO DENARNI POBOTiuCI - BREZ PODPISAt "4100'ETnič/fi...................... vbm map/JK® OTi ' (Nadaljevanje) ^ . v •, v Moravanom ni moglo ostati prikrito,da je .Ciril eden največjih uoenjakov in najsvetejših duhovnikov svoje dobe: sliga« li so o velikih državniških sposobnostih sv .Met odi j a ./Težko so mogli oceniti ,da .sveta brata po vesoljnem kršcan.,obaor ju presegata vse jnožže svoje dobe .A čudili so se,da dva tako velika mo** ža tako cisto govorita Slovan.jezik in da z vso globino in širino Kristusove ljubezni ljubita prezirane Slovane-.Daj,to sta prava apostola Kristusovega nauka ljubezni do vseh ljudi"in vseh narodovPne samo z besedo,marveč tudi s svetlim zgledom.,To je res domača vera,ki jim ne bo nakladala tujega jarma,marveč jim bo dajala svobodo otrok bo?,jihu Knez Rastislav je zbral nadarjene in po Stene mladeniče,da sta jih učila in pripravljala sv»brata za duhovniško slugbc.Ustanovila sta torej nekako semenišče za vzgojo domače duhovščine.Nadaljevala sta prevajanje b c go s lug ni h " kn j i g. Zraven sta ljudstvu oznanjala krščansko vero,trebila ostanke poganskega praznoverja in pcganske nravne propalosti.Tedanji nemški nisijonarji so bili v tem prepovršni in prepopustljivi* da bi mogli velikale pridobivati za nemško politiko.Starorlovensko Zitje (Življenjepis)Konstantina jih dolžiyda so celo sa i učili zmote in vraže,kar je pač nekoliko pretirano.Žitje ifetbdi-ja pa piše.da nemški duhovniki niso bili naklonjeni Moravanom, marveč so kVa^ili in spletkarili. Casi so bili silno viharni.Nemški kralj I/udovtk je zvedel,da se hoče Rastislav osamosvoji ti »Močna nemška vojska je brez odpora pridrevila k Rastislavovi trdnjavi Devinu in jo ob-legla.Rastislav se je pobe tal z Nemci in obljubil zvestobo nem, kralju.Nemški vpliv je naraščal. Ciril in Metodij sta v teh tegavnih časih mirno nadaljevala svoje misijonsko delo skoraj tri leta in pol-Prioli« 2al pa se je čas}da je bilo treba učence posvetiti v duhovnike.. Treba je bilo odpotovati v Rim (na koncu 866 ali v začetki;. 367) 0 Med potjo sta se več mesecev pomudila pri panonskem slovenskem knezu Koclju,ki ju je z velikim veseljem sorejel inn jima izročil 5o učenčev«, Po tem sta skozi slovenske'debele potovala dalje v Rim. Najbrg sta se drsala rimske ceste skozi Ptuj,°eljerEmono?Akvilejo in Benetke, Ciril je že v 'Moravi in Panoniji maševal v slovan* jeziku in zbudil velik odpor nem.duhovščine proti slovanskemu bogoslužju,V Benetkah pa je imel z latin.duhovščino velike disputacij c(razpravo)o slovan.togoslužju.Razlagati si 1o moremo le na ta način,da sta sv.brata imela z benegko(ogle j sko)duh všo?-no neke dogovore in razgovore o svoj.misijon,delu in naSrtu« Med tem časom je ge papegNikolaj I.zvedel o delovanju sv.Cirila in Metodija0Iz Benetk sta mogla sv»brata po grških menihih v Rimu sama sporočili papegu svoje Sel£;ni nemogočo,da ' sta se kneza Ras tislav in Kocelj v tej zadevi obrnila na papeža« Tako je razumljivo,da ju je papeg Nikolaj I,povabil v Rim;verjetno je,da sta to povabilo prejela v Benetkah. Dolde. 1 . •./'iC-fti - 1.januarja 1947 (Nadaljevanje) Kako čudno se 2 dl človeku yk o vidi, da mnogi ljudje ,ki se udeležujejo duhovnih va^?nočejo razumeti potrebe in važnosti molka za^uspeh va;J * Zdi se jim ta zadeva pretirana,nepotrebna, otročja,oepSav je prvi predpogoj ma uspeh. Od zdravnika, 'od čevljar ja, od kovača si da človek kaj dopovedati v njihovi stroki, o duhovnih zadevah,o katerih najmanj ve,pa nič od poklicanih strokovnjakov, 1 . 0 svojih grehih in napakah nič radi ne beremo »No,se pa vrzimo glede molka za spremembo nekoliko 'še na tuje grehe $ dru~' fih greh hvalitiz h grehu svetovati,v greh nagovarjati,velevati, ega menda ne bos trdil,da so taki grehi izumrli,Je so, nekateri celo cvete jo, tu in tam. Nemalokrat lahko slišimo govoriti:Naj-slabše se godi človeku,, oe je polten.Kaj imamo od tega,da smo. pridno delali,varčevali,da nismo popivali,kradli^goljufali gori- li ♦Tistim,ki so vse tako počeli,se dobro godi,mi so pa 'berači potikamo po svetu. Kc^or tako govori - in oe še res takp- misli-je res Žalosten kristjan. Žalosten in reven kristjan,ki precej na kratko misli. Ljuba duša,saj se ni vseh dni konec. Pod Hitlerjem so tudi nekateri tako mislili; nikoli vec ne bo drugače5 škoda, da se nisem zvezal 5 njSmi;ž njimi potegnil;nimam sreče;kako so dobro zadeli tisti ?ki so z Nemcem; vaEni so,vlečejo profite,doma bodo ostali,naprej bodo prišli,velike grunte,dobre službe jim bodo dali.-Tisoč let bo trajalo to,san Hitler je rekel.Bog pa je ukrenil drugače.Kc je b’.la mera polna,je naredil vsem te> hudobijam konec,strašen konec. In naenkrat je ves svet tajil, da t je kdaj obrajtal ali celo podpiral Hitlerja.Zdaj,ko trpe,se vs i.kesajo,da so se dali zapeljati,da so hvalili tuje grehe. Tako se bodo kesali o svojem času vsi,ki hvalijo katero koli krivico,laž »zmoto,hudobijo ?ko jo bo Bog obsodil in zavrgel,^ Veseli se in veselja poskakuj,če nisi delal krivice,Če nima3 krivičnega blaga;kajti če ne bodo kaznovali tega ljudje,bo kaznoval Bog.Hudobnež bo še pravično blago izgubil s krivičnim vred. Ti pa,če si res tako pošten in krščanski,"imaš zdaj mir vesti, velja ti Jezusov blagor krivično preganjanim,obljuba večnega plačila in upanje na povračilo,ko se spametuje nori svet„Zdaj tarnaš.kako je hudofčez par letsko boš zopet vprežen v svoj grunt in boš garal ko vol,ko te bodo objele skrbi lastnega gospodarstva,boš pa govoril,da nisi nikoli in ne boš nikoli veo tako prijetno živel kakor tukaj.Saj že poldrugo leto uživamo Eočitnicej ne sejemo in ne žanjemo,pa le jemo in smo oblečeni, e ne kot Salamon,pa vsaj kot Absalon (kar se glave tiče!)-in vendar ves čas tožimo:kaj bomo jedli,s čim- se bomo oblekli:ko pa se je treba seliti,, je vsega še preveč.Nikdar ne žaluj,aa nisi grešilNikdar ne hvali in ne grajaj dneva pred večerom.Daj'čas in prostor jezi,pravičnosti,previdnosti božji,da bo uredila zamotano štreno današnjih dni,Je moraš nekaj časa trpeti,ti nedolžno jagnje ti,pa sprejmi za pokoro ali daruj za spreobrnjenje grelnikov in sovra?Tdvov..xn kadar ti pride na jezik,da bi kritiziral Eogr č ra je molči in počakaj,da ne boš samega sebe moral pozneje tolči po zobeh. Prihodnji0 dalje. (Nadaljevanje Do nedelje po Šmarnu je ..ni sli la Potočarica ostati v mlinu^potem se pa vrniti za nekaj dni spet domov„Pa je ptfiglo čisto drugače„ V Četrtek po Šmarnu je komaj prinesla domov cajno jabolk,,ki jih je nabrala z otroki: "Strašno soparno je spet je tožila sama sebi in otrokoma,, "tako da človek komaj vzdiguje noge , tako so težke ,da nisem za nobeno delo ..''Ko je slo proti večeru,ji je pri kuhanju večerje nagajal dim,da je komaj gledala skozi zasolzene oči. Nad Grmado,Toščem in Jegalami so že ležali svinčeni oblaki,ki so z nenavadno nagliuo hiteli pokrivati vse nebo» Blisk za bliskom je Švigal,vsak strašnejši od drugega.Strela je karP3vrsti udarjala zdaj v drevje zdaj v skale in pa kar v zemljo ..Kot bi se odprl san pekel,s,e je vse svetile. •^re skalo je,da je bilo groza »lilo je,kot še nikoli .^e to se je zgodilo,da so strele5ki so udarjale kar v zemljo,kar vlekle na dan nove studence,kj er jih prej nikoli ni bilo ♦ vse to je bilo okrog osme ure zvečer* Potočarica je takoj,ko je začelo liti, šla odpirat za tvornice ?da bi voda lahko odtekala mimo mlina. Vsa premočena,da so se kar luže delale za njo,se je vrnila v hišo .in se hitela preoblačitic31iski sc Švigali še kar naprej, da se je kar naprej križala:"Bog in sveti križ božji!"Spet in spet je Šla ven in vsakokrat prišla bolj obupana na-?a j ,,Voda je ge drla na obeh straneh mlina in nosila s seboj polena,hlode, drevje s koreninamir sploh kar je dosegla,vse je tlo ž njo* MKaj bo,kaj bo iz tega?"je tožila venomer in hodila po hiši, prekladala luč z okna na okno in ni vedela,kaj bi »Pa Še domov ne moremo,ko dere voda Že na vse plati,Kaj bo,če bo začel"1 spodkopavati mlin3pa ni nobenega Človeka od nikoder,da bi pomagal ." Otroka sta se nekaj časa plašno stiskala k materi, nazadnje pa sta zadremala v kotu pri peči »Na oknu je slabotno brlela petrolejka.Potočarica je zagrebla obe roki v obraz in ni vedela,kaj bi. Tedaj je zamoklo butnilo ob steno.ves mlin se je stresel„Potočarico je kar vrglo pokonci ,LuČ se *je nevarno zazibala na oknu,Otroka sta planila iz kota in se z obema rokama obesila materi za krilo: " ■.'ati,kaj je bilo t•.-??” Komaj jih je pomirila spet toliko,da je mogla iti pogledat„ jla je po stopnicah na podstrešje ,da bi od tam skozi lino pogledala, kaj se godi zunaj, Prav tisti večer je hodil Brlogar iz mesta proti domu.Ko je prišel v Hrasthici do cerkve sv.Andreja,je Se videl, da se zbira nekaj hudegaaTako težkih oblakov in takih bliskov ki so neprestano kar prepL ..-zali vse nebo,ni videl Še svoj živ dan,Pospešil je korak,da bi prišel do noči,in če bi se dalo, še pred nevihto domov,Od vsepovsod se je slišalo zvonjenje k hudi uri: pri sv=Andr e ju s. pri sv»Ožboltu7pri sv »Barbari,, na Osovni-kuj&e od ^el sem je prihajal glas zvona sv.Jere, Vedno bolj se^je temnilo,Ko jo rlogar zavil od Brojanove bajte naprej,so začele padati prve debel e kaplja Na sotočju obeh Hrastnlc,one izpod Lipnika:in tiste^ki prihaja izpod Tosca,, je že lilo kakor iz škafa„Nekaj časa je vedril na Mirovnikovi žagi,Ko pa je videl <3 e ~ q-) •> v ♦ -1 ■ 4 •’ 1 1. •' 3isGV.l. ,leto Ilc 1* januar ja 194-7 da ne bo prenehat ~i da bo vedno slabše, je Šel kar v takem napre,1, ba bi bil prej ko mogoče doma. Kar proti Potočarjevemu mlinu jo je mahnil j,da bi od tam naiavnost navkreber po bližnjici prej prišel. "Bog ve,če je Potočarica z otrokoma še v mlinu?" ga je zaskrbelo,ko je videl,kako vodo narašča 2 bliskovito hitrico. "To 3.0c utegne biti nevarno," je pomislil in že spet skorc tekel naprej. Kmalu pa se je moral umekniti s steze više v breg,ker je pot že popijavijala voda. Po strugi je drvel umazan potok in vlekel s seboj vse polno vsakovrstnega lesa. "Prva sem letos ge zastorj napravljal," je mimogrede zabolelo Brlogarja,pa ga je skrb gnala ge spet naprej«. Vode je bilo zunaj struge po vsej ozki dolinioi za dober komolec visoko in silila je ge v strm z gozdom porasel breg. Brlogar se je plazil skozi grmovje,da so gn mokre veje bile po glavi„ Premočen je bilvge do koze. Od daleč je zagledal luč v mlinu. "Bog,pomagaj !Š.e so notri,voda pa dere že okrog in okrog mlina»Le kako naj sedaj PotoČarioa pride ven z obema otrokoma? Strašno na hitro je prišlo vse to." Tako so se pletle Brlogarju misli. "Prej najbrž ni niti ni&tLti utegnila pri svojih opravkih na to, zdaj pa ne more več.Kaj ^ Če bo voda vse skupaj odnesla?'1 Bregovi so se kar tresli od divjega butanja valov,hlodov in grmenja« ^rlogar pa je hitel, kar je največ mogel,da bi prej ko mogoče prišel do mlina in da bi pomagal,če bi se še kri dalo« Potočarica je na podstrešju odprla lino in ob siju bliskov videla vso strašno resnico.-Kot otoček sredi hudaipiika je stal mlin in se vedno močneje stresal. ^ebla?ki jih je nosila voda.so butala vanj in se gromadlla za njim in okoli njega, da je bil pritisk vedno hujši„ Vrnila se je spet doli in videla, da je ge tudi udarila voda v vefto in da sili £e v hi&o. "Tinče, Tončka!" je prestrašena poklicala oba otroka."Hitro pojdimo pod streho, voda bo udarila v hišo," Pograbila je oba otroka in luč. 31i so pod streho.Potočarica je otroka posadila tu na suho seno, luč pa obesila na žebelj,ki je Ml zabit v tram. Sama od strahu ni vedela,kaj bi,ali bi sedla k otrckor.a^na seno,ali stala,ali gledala skozi lino v grozo razdivjane noči. "Ko bi mogla vsaj lestev nasloniti na breg in uiti po njej c otrokoma ven,1 ji je šinila misel v glavo. d Potočarici seje zazdelo,dn sliši klice:Kori j ana,varijana! | Hvala Bogu,on je pri šel,se je oveselila,odprla spet lino in skušala z očmi najti moža na bregu. V svitu bliskov je zagledala na bregu Brlogarja.Eno roko je imel na ustih,da bi okrepil svoj glas, z drugo je pa r.ahal ujej in ji nekaj kazal."Lestev poišči pod streho, pa najdaljšo., in mi jo poskusi pomoliti skozi lino' sem na breg! Pa 5e kakšno močno desko poišči,ali pa jo odtrgaj kar od opaža,če ni druge, da ju bova^položila £0 vrhu lestve. Samo hitro L Hitro!Voda je vedne večja in vsak oas lahko spodnese mlin." Potočarica je zmedena begala iz kota v kot in iskala.Navsezadnje je le nagla precej dolgo lestev.Bila je težka,dn jo je mogla spraviti komaj do line. Tu jo je previdno naslonil'’, na rob in jo začela počasi spuš:v temo. brlogar je v svetlobi blisk ov t§tkoj presodil,da bo lestev p.*.. Uo!ska in da se lahko zgodi da se ji bo zmuznila iz rok.^reden bo Ž njo dosegla breg»Na vso moč ji je zato zavpil naj jo za nekaj tr^utkov zadrgi. Prihodnjič dalje. 1.januarja 1947 Brazilija je zelo velike južnoaneriška drsava.Tako velika je kakor Evropa.V njej prebivajo Portugaloi,Spanci,Italijani, Nemci.Poljaki in tudi prvotni prebivalci,dasi jih je primeroma malo.Nekdaj je bila ta država portugalska kolonij a,danes pa je same stojna republika.Državni jezik je portugalščina,Po veri je večina prebivalstva katoliška»Vseh katoličanov je 42,ooo.ooo. Pa čujte in strmite:V Braziliji je le 6.000 duhovnikov,tako da bi moral en duhovnik oskrbovati 7.000 duš. Dušno pastirstvo je zaradi vel»Supnij skrajno težavno.Veliko redovnikov opravlja v obširnih pokrajinah Župnijsko in misijonske posle. Meki pater,dušni pastir ogromne fare,opisuje svoje delo t -kole; Preteklo leto (1945) sem ravno polovico oasa(18o- dni) pretil na konjskem hrbtu.Prejezdil sem 2.626 km,spovedal 7-777 ljudi $krstil 917 otrok in porodili 128 parov.Pridigal sem 2o8-krat.ln to vse n.-: potovanjih v 1 letu! To je težko,pravo cigansko Šivi j enje.Tedne dolgo na‘p tu, vsak dan drugi ljudje,druga hrana.druga posteljaJTu živimo l.loo m nad morjon»Poloti je vroče noč in dan,pozimi pa mrzlo,da zmrzuje in pade ostra slana,a le ponoči!podnevi je vroče kakor poleti. Spati je treba ob ostri slani v revni leseni koči z napol odprto streho,razmajanimi stenami»Pokrit si le z volneno odejo in težkim potnim plašeem„Na nekem potovanju nisem lo dni in noči sezul svojih velikih čevljev odru škornjev zaradi mraza. Navadili sme sena marsikaj„Toda tu je ponoči hipoma mrzlo»cez dan pa spet'tako vroče,da komaj prebiješ dve minuti brez klobuka na soncu... Potovanje v dežju je težko,v nevihti zelo nevarno,pri smehlj -j očem se soncu na konju pa posebno doživetje.Pred kratkih sem preje»lil prvi dan I08 km in previdel bolnico 54 kro od tu„Odjezdil sem ob 5 1/2 uri zjutraj in-se vrnil ob 11 1/2 uri pctfioči .V sedlu sevi sedel 17 ur, pri bolnikei sea bil le ene uro,da ser. jo previlel, potem pa nekaj zaužil in počil. Bil je zelo vroč dan.Rabil sem seveda dva konja,Tri dni pcprej sera previdel bolnika in bil na potu 72 km. Ob 9«uri zvečer sem se vrnil domov,'da nisem videl niti glave svojega konja niti poti. Toda lisec je našel pot tudi v največji temi« Pred nekaj .meseci sem pričel delovati tudi med Indijanci. Šal v tej župniji izumirajo,Pred 2o leti jih je bilo več tisoč. Bili so popolni divjaki,ki so napadli prišeljence,jih oropali in jim razdejali vsa naselja. V bo jih jih je zelo mnogo padlo,' ker jim je manjkalo orožja.V naši župniji jih je ostalo le 575, ki prebivajo na svojem lastnem velikem ozemlju zelo daleč.Prejšnji teden sem jim krstil 14 otrok-.V tej Župniji pas tiru je 8 pa-* trcv na ozemlju, ki bi tam (v Evropi') obsegalo več škofij »Mnogo predelov je pa se neobljudenih in nedostopnih... elikan .župnija z ogromnim delom?a tudi veliko milostjo!" "V Braziliji je ogromno dušne pas tirskega dela in veliko pomanjkanje duhovnikuv» Cela mesta so brez duhovnika, 0 silnih razdaljah Evropejci nimajo niti pojma..."piše spet neki drugi duč ni p a -j tir iz Brazilije« C E n K V E J NI KOLEDAR : n u .. NOVO LETO- |Tvoja so nebesa in cZ... s „ OBREZOVANJE ! Tvoj a je zemlja. Ze- j | brc-.Lv.^ospoDOVO* jmeljskemu krogu vn . OdroSenik dobiv:..mu,kar ga napol- i ime j JEZUS. injuje,si Ti položil j j temelj»Pravica in i j sodba sta opora Tvo- i Vjjega prestola.(Dar. jspev) MaŠa(?:)lastna(39. Kk 239) Vera,hvalospev in spomin svetnikov božična.Dupl, 2.el. OffnUt in Brev. Dol .-''.ar „ "I 2 PMŠVETOBE Četrtek JEZUSOVO in osmi dan sv, 3teSana»Popo odpustek danes in v eemi ni pod navad, pogoji. Resi nas? Gospo d, nag Bog,in zberi nas izmed narodov.da bomo sir vili Tvoje sv,, ime in se hvalili s Tvojo hvalo.(Stop.spev) Ma§ a (j: )las tna (4o, Kk 241) | 2. pr „ o o*m«s v „ 31 e f ana ; (1 as tna) „ V er a ..Hvalospev božič Duplo2.cl(,0i1f.ut in Brev,4 C onm .octoS-eSt ephani v . 3 OSMI DAN SV, Petek JANEZA,ap.in evang.(l.pe-tek) ! ' ! Razsvetli dobrotno, Gospod,svojo Cerkev, da razsvetljena po naukih Tvojega blaženega apostoin e-vangeJaneza dospe do večnih darov(Prošnja) *CaŠa( B)Kfikor 27 »dec. (42) 2.pr.h T,rari ji ? 3„za Cerkev al i papež a. Hvalo sr ev apost. SimploOff.ut in Brev« 1 j z OSMI DAN SV. kobota NEDOLŽNIH |S°Dota 0IR0K(leSO„ bota) Hvalite,otroci,Gospoda,hvalite ime Gospodovo .(Stop. spev) : aSa(R) kakor 28„de!)» ......... :.............~J~