Nase trgovinske razmere. Spisal kmet s Pohorja. Pod tem raslovom sem opisal nekoliko, kako hira nsša trgovina io ž njo blagostanje naSega naroda. Priporočal sem skupno delovanje naSih kmetov in trgovcev, to pa v družbi ali »zadrugi«. Kako je ta pctrebna in bi bila koristna, razvidimo lahko iz naslednjega, ko menim opisati naSo hirajočo lesno trgovino. Njej je treba najprej pomagati, in kmalu bodo z gorjanci vred oživili tudi kmetje v dolinah, ker bodo le-ti začeli od njih kupovati njihove pridelke. Kakor sem ža zadnjič rekel, obdana je naša domovina v trgovini z nekakim plotom, lo pa je židovski upliv. Žilibog, da je ta desetletja vzrasal tako visoko, da ga je posameznikom tefkfo prekoračiti. Prej je bilo to drugaCe, ko so trdni nekateri naših trgovcev posiljali lesno blago naših krajev Se daleč doli po Donavi. Sedaj je to spravo prevzela večiidel železniea, katera pa očividno služi v prvi vrsti židovskim nakanam. Ni hovim tvrdkam popuSča takoimenovane »refakcije«, medtera ko so manjši poSiljatelji obtežeai z vse predrego vozarino. Toda ždje znajo še drugače izpodjedati naše domače trgovce. Ako se bi drznil teh kateri ponujati blago na bližnjo Hrvaško, — kar se ie že večkrat zgodilo — odgovcri se mu ondi: »mi kupimo od žida ceneie.« Ko pa si prodajalee ogleda blago od žida, vidi, da so to saini prebrani ostanki, torej so lahko po ceni. Boljše blago je žid poslal na tuje, z ostalim pita domačine in lako kvari ceno domačim trgovcem. Toda to so le posameznosti, Se slabSe je, kadar začne židovstvo izrabljati svoj »monopol«. Ta prilika je skoro vsako leto, navadno y drugi polovici leta. Začne se kaj lahko. Ž d si zapne žepe visoko, čeS, da »ni denarja.« S tern prisih domače naSe trgovce, da morajo tudi čakati na pogojeno plačilo cd dveh do treh mesecev. Ako tega ne morejo, naračuni se jim pa več ali macj »skonto«. Ob enem sa jim večkrat tudi nazaani, naj podiijanje za nekaj časa ustavijo. Ko vidi žid nazadnje, da so uaši trgavci ia kmetje že precej >suhi« in mehki, jim railostno dovoli spet poSiljati blago, ali za nižjo ceno, ker v tem času je baje cena padla. Naši ljudja navadno ne morejo drugače, nego udajo se mu in tako čutijo zBižanje cene najprei trgovci, od njih kmetje, nato pa ceii okraji in njih ljudstvo. Ali bi se ne dalo trmu pomagati? Za to vpraSanje je treba dobrega premisljevanja. Nekateri so svetovali, naj bi se naši trgovci s svoiim blagom obrnili na drugo slran, namreč proti Trstu. Misel ta ni napačna, ker kakor poizvemo, ima Ies ondi precej lepSo ceno, samo da mera je ondi drugačaa. Ondi namrcč velja stara laška mera, kjer je laških deset palcev naše stare mere jedaajst palcev. Večinoma pa veija ondi že povsod naSa nova mera. Te bi se naSi kmetje kmalu privadili, samo da se jim za primaknenje na meri da tudi uekaj priboljska. To je torej le postranska zavora, vsled katere se naši trgovci ne upajo proti Trsta. Glavni zadržek pa je, ker niso znani prav nič z ondotnimi tvrdkami in trgovinskimi odnoSaji. Govorilo se j3 tudi s poSiljaniem naSega blaga še dalje, namreč proti Afriki. Gospod dr. Pečnik, naš rojak, zdravnik v Aleksandriji, pisal je predlansko lato v »Koledarju« Mohcr. družbe, kako visoko ceno ima ondi naš les. Skoro čudili se bodete, da je na te besede tjekaj potoval neki nadepoln mladenič iz — Pohorja, da se o resnici tega prepriča. PovpraSal je pri več najbolj razSirjenih trgovinah, ali žalibog, dobil je odgovor povsod, da je cena primeroma kaj slaba, kajti stroški tjekaj so ogromni. Torej na to stran se predaleč ni zanašati, k večjemu do Trsta, od koder je potem po morju odprta pot na vse kraje. Ali smo torej mi vjeti v tem židovskem okrožju pod njih monopolom? Na to vpražanje odgovorimo skupno: da, ali pa: ne! Ako se kakor dosedaj brezbrižno jeden za drugega pomikamo dalje, gotovo je, da bode ob nažih žuljih bogatel in košatil se čedalje boij — žid, kateremu sedaj kuje naSe ljudstvo miliione. Ako se je že v nekaj desetletjih toliko povzdignil, koliko se bode še zanaprej! Ako tako mežimo pri njegovem delovanju, zaspaii bomo popolnoma v njega naročju. Toda tega ne! Da je še režitev mogoča, pričajo nam 8o posamezai junaki, kateri 8e niso v njihovih krempljih. Oni uas vspodbujajo, naj se ne vdamo povsem židu, teraveč odtegnivši se mu, poSiljajmo svoje blago preko njegovih mej dalje na Srbsko, Bulgarijo, Rumunijo itd. Ondi Se ni vse okuženo od njega, tatn se more blago čisto drugače prodajati, nego pod njegovim klobukom. Toda takšno podjetje zahteva poguma, znanja, zanesljivosti in pa tudi gtnotnih močij. To vse pa se od posameznika skoro ne more pričakovati. Da se to podjetje med narni oživi, je neobhodno potreba naših združenih močij. Ia te bi se najlažje stekle v družbi ali »zadrugi«. Saj tudi žid začne v dcužbi s kakim magnatom s kraja meSetarijo z lesom, potem se pa povspne tako visoko. Jednako delajo skoro vsi, kateri se lotijo kakSnega večjega podjetja. Te posnemajmo tudi mi revni Slovenci, združujmo svoje moči v obrambo naSe zemlje in blagor nje prebivalcev! V naSem združenju bode naSa pomoč!