vsak toro*, te&teit in •abot*.
C«n po«ni«nl ttavfDd K 1-50.
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Ik v lAAn—% Qr*MR* «*». tl/l ~ Doplai m m mUiJt, - ftt« vtika prt trtummm mntm vlAMInlllJBL — Itevtkn telcteaa BI S* maO* SBSt Mm K UA o p<IW* IB, *» četrt trta K M, mmIm K Sl, sa taeaaraatve aaihi Z V ni ■-» PUČ* la toži m v Ltobijanl.
m
*»T0 *v.
LJUBLJANA, dne 8 decembra 1921.
ŠTEV. 133.
Dolžnost vsakega naročnika je, da nam pridobi za 1.1922 vsaj enega
Razširjajte »TRGOVSKI UST6 ter pošiljajte upravi naslove
novega naročnika.
novih naročnikov.
Konec portoroške konference.
Zastopnik naše države na konferenci v Portorose g. dr. Otokar Ribaf se je vrnil iz Portorose ter se nahaja v Beogradu, da poroča vladi o rezultatih konference.
Po izjavah, ki jih je podal g. dr. Rybar nekaterim časnikarjem, so rezultati konference za našo državo zelo povoljni.
Cilj te konference je vsakomur dobro znan. Šlo se je v glavnem zato, da se promet m (/d državami centralne Evrope čimprej vzpostavi ter oživi. Po mnenju ameriškega delegata reparacijske komisije na Dunaju, polkovnika Schmidta izvirajo vse gospodarske težkoče, v katerih se danes tiahajajo države centralne Evrope predvsem iz tega, ker se je vsaka po-edina država izolirala od druge z mejami, ki zabranjujejo svobodni promet. Po mnenju Amerikancclv živimo mi še sploh v vojni — ekonomski vojni — ne glede na to, da smo podpisali mirovno pogodbo.
V	gospodarskem odseku konference je Italija propagirala princip svobodne trgovine, ter predlagala naj bi vsaka država dovolila popolnoma prost uvoz in izvoz. Akoravno so vse države male antante v principu priznale dobre strani svobodne trgovine, niso vendar mogle z ozirom na vedno ponavljajoče se krize, ter sedanje anormalne razmere, sprejeti tega predloga. Trgovska politika, ki bi slonela na teh principih, bi bila nove države, kjer si navadno gospodarstvo ni izkopalo še dovolj močnih temeljev, za sedaj šo riskantna
stvar in bi zamogla posameznim državam občutno škodovati.
Kar se tiče prometa, smo dosegli največji vspeh s tem, da dobi naša država del tujega voznega parka, ki nam bo posebno sedaj v veliko korist.
V	splošnem je najvažnejši rezultat te konference dogovor, ki se je sklenil med 7 državami naslednicami o reguliranju mednarodnega železniškega prometa in o carini. Namen tega dogovora je olajšanje mednarodnega prometa za potnike, njih prtljago in blago vobče. Ta dogovor sestoji iz 13 členov, kojih kratko vsebino posnamemo v sledečem:
Čl. 1. vsebuje splošne obveze, da se odstranijo težkoče, ki ovirajo osebni in tovorni promet srednje Evrope ter priporoča državam, da napravijo na mejah potrebne postaje, v kolikor se to še ni zgodilo.
Čl. 2. izraža željo, da bi se vršila obmejna služba na skupnem obmejnem kolodvoru, kjer bi imela tuja država svoje železniško zastopništvo.
Čl. 3 nalaga, da ima v slučaju, da se v eni državi skrči promet, železniška uprava druge države priskočiti na pomoč, da se tako vzdrži izvoz, uvoz in tranzitni promet.
Čl. 4. določa, da se uvedejo nepretrgane zveze za osebne in tovorne vlake, pri čemer se morajo železniške uprave medsebojno podpirati.
Čl. 5. se tiče vzpostavljanja direktnih mednarodnih vlakov in vozov za osebni promet.
Čl. 6. nalaga državam, da sklenejo medsebojne dogovore o tovornem prometu, osobito transportih živeža, sena, premoga itd.
Čl. 7. nalaga, da ae mora bernska konvencija, ki se tiče dogovora o
železniškem tovornem prometu, kakor tudi vse naknadne naredbe k tej konvenciji, priznati tudi v mednarodnem prometu držav, ki sklenejo pričujoči dogovor.
Čl. 8 se tiče direktnih tarifov in nalaga, da bi se ti čimprej upeljali. Do tedaj naj se za mednarodni osebni promet in vsaj za najvažnejše tovorne transporte določi stalen proračun stroškov.
Čl. 9. razglaša, da veljajo pri pre-računanju plačila v tuji valuti tečaji, katere določi administracija one železnice, koja pobira tarife.
Čl. 10. vsebuje gotova načela, ki se imajo uporabljati pri obračunih med železniškimi upravami.
Čl. 11. nalaga, da se izvršuje oca-rinjenje na mejah tako, da se zamore odpraviti blago takoj, brez vsakih nepotrebnih zadržkov. Predana prtljaga naj se pregleda na postaji kamor je namenjena, ako je tam carinski urad. Pregled prtljage na meji naj se izvršuje v vlaku. Posamezne določbe o carinjenju vsebuje obširen dodatek.
Čl. 12. določa 6 mesečni odpovedni rok, ne pa prej nego eno leto potem, ko stopi dogovor v veljavo.
Čl. 13- se tiče sporov, ki bi nastali o predstoječi konvenciji, ki se naj rešujejo pred mednarodnim razsodiščem, analogno z določili mirovnega dogovora.
Ta konvencija stopi v veljavo med dvema državama takoj, ko jo ti dve ratificirata. Dodatek, ki se tiče ocarinjenja, vsebuje tudi določilo, da smejo dvorni vlaki pasirati meje po dnevu in po noči, vsak dan brez izjeme, da tranzitno blago ne podleži ocarinjenju itd.
Želeti je, da bi ta konvencija za-dobila čim prej veljavo, da se tako
odpravijo vse ovire, ki tako neizmerno škodujejo naši trgovini. Naj bi se osobito olajšave glede ocarinjenja, bodisi osebne prtljage, bodisi tovorov skoro uvedle, da se potniki, kakor tudi tovori rešijo dosedanjih šikan, ki nimajo drugih posledic nego potrato časa in škodo osobito za trgovce in industrialce.
Razvoj železniškega omrežja v Sloveniji.
(Nadaljevanje.)
Razvoj sueškega prekopa je dosegel razvoj sledeče rezultate:
leta	štev. ladij	nettoprostcriiia ton	pristojb. v frankih
1870	486	436.609	5,234.000
1875	1494	2,009 984	26,430 791
1880	2026	3,057.422	36492.620
1885	3624	6 335.753	60,057.260
1890	3389	6 890 094	65,427.230
1895	3484	8.448 383	75 934.358
1900	3441	9.738.152	87,278 481
1905	4116	18,310 442	113 151.808
Da so delnice, ki so bile 1870 celih 50% pod nominalom, imele sredi že I. 1905 tečaj, 4.625 frankov, toraj nad devetkratno nominalno vrednost. Na razvoj prekopa in tržaškega vprašanja so pozneje odločevalno vplivale prekalpske železnice, ki so medtem, ko se ni Avstrija mogla odločiti k stavbi severne zveze, potegnile ves industrijalen promet južne Nemčije in Porenja na škodo Trsta nase. Od prek-alpskih železnic je bila 1867 zgrajena Brennerska proga, 1871 Mont-Cenis, tem je sledila 1881 gotharska zveza, 1884 arlberška in 1. 1905 simplonska in nazadnje 1906/7 karavanska-tur-ska in pimska zveza.
Kronika razvoja hranilnic.
Sort*vil: I. MohoriC.
(Nadaljevanje.)
Kranjska hranilnica je svojemu zastavnemu oddelku I. 1835 dovolila 95.000 fl. b */o posojila. Vsled posledic septem-berskth dogodkov pa je hranilnica sklenila na občnem zboru dne 28. oktobra 19C8 zastavljalnico opustiti in leta 1910 je bila končana likvidacija. Mestna hranilnica pa je istočasno osnovala za revne sloje, ki so poprej zastavljali pri kranjski hranilnici mestno zastavnico. Delnega pomena za upravno premoženje hranilnic je bil tudi avstrijski čekovni zakon z dne 3. aprila 1906, na podlagi katerega smejo hranilnice vršiti čekovni promet kakor poštna hranilnica in s tem je dana strankam možnost aktivnega tekočega računa. S tem je bila strankam na deželi prištedena izguba časa pri osebnem stiku s hranilnico, vlaganje 'je postalo cenejše in clearing tekočih računov omogočen. Podrobnih statističnih izkazov o uspehih nove institucije do danes še ni, vendar je nesporen fakt, da ima ravno aktiven kontokorrent pri ekonomični centralizaciji v posplošnjenju Čekovnega plačevanja nedogledno bodočnost.
Ako primerjamo razvojne težnje posameznih panog upravnega premo-
ženja, dalje zakonodajstva in organizacije hranilnic v različnih državah, vidimo, da ima v nemških provincah in državah hipotekarno posojevanje rastočo tendenco, v Franciji in deloma v Nemčiji vztrajen boj proti »systčme č ta tis te« in zakonitim omejitvam ter obligatorni investiciji v državnih papirjih, ker jc po nj h naziranju zadostovala že poštna hranilnica, na katero ima državna uprava popolno ingerenco, da jo poljubno izrablja proti privatnim hranilnicam In disponira z njenimi sredstvi. Kljub temu so se pojavljale v hraniiništva vedno struje, ki so stremele po reformi celega hranilničnega ustroja.
Reformne težnje so bile deloma reakcija vsled pogrešenega razvoja hranilnic, deloma pa so stavile zahteve iz višjih gospoda rsko-političnih vidikov, ker jim v gotovih smereh zakoniti okvir regulativa ni več zadoščal.
Eno starejših reformnih teženj je zastopal že naš Miha VoŠnjak, ko je podal v državnozborskem hranilničnem odseku dne 9. februarja 1887 obširno motiviran predlog, naj tiste hranilnice, ki so bile ustanovljene pred letom 1844 oziroma pred izdajo hranilničnega pravilnika preidejo v last in upravo do-tičnih dežel. Ts predlog, po katerem bi bile graška, celovška In kranjska hranilnica v Ljubljani, ki so še bile edine društvene hranilnice za naše pokrajine, prišle v roke deželne uprave je povzročil pri nemškoliberalnih čla-
nih odseka hud odpor in ker se Poljaki niso navduševali za stvar, je ostal predlog popolnoma nevpoštevan. Vošnjak je pozneje opustil ta načrt reforme in nove hipotečne in komunalne deželne banke so bile osnovane popolnoma samostojno. Vošnjak pa je svoj predlog že poprej I. 1885. sprožil v deželnem zboru Štajerskem, glede Steierm&rkische Sparkasse in ž njo združenega hipotekarnega zavoda, ki je bil ustanovljen I. 1866. Naletel je na silno razburjenje v krogih liberalnih Nemcev vsled ostre kritike, s katero je obsojal društvene zavode. Kljub opetovanemu povdarjanju, da omenjeni zavodi razen svojih rezervnih zakladov ne nudijo nobenega nadaljnega jamstva vložnikom, da torej defraudacija rezervnega zaklada vzame Interesentom vse, se vprašanje reforme do danes ni rešilo. Za Štajersko je imela graška občinska hranilnica svoj hipotekarni zavod, ki datira iz 1. 1906. Varnostno podlago zastavnih pisem tvorijo:
1.	vse hipoteke zavoda, na katere so pravice lastnikov zastavnih pisem zemljiško vknjižene; 2. vse premoženje zastavhopisemnega zavoda in sicer nepremičnine zavoda, amortizacijski zaklad, rezervni in vsi ostali zakladi. Ob ustanovitvi je hranilnica podelila rezervnemu fondu Kron 800.000, ki se je potem sukcesivno zvišal, ker krožeča postavna pisma ne smejo presegati dvajsetkratne vsote tezirvnega zaklada. Na Kranjskem, Koroškem ln Goriškem
ter za Istrijo so bile v zadnjih letih pred vojno začele delovati deželne banke odnosno deželni hipotečni in komunalno kreditni zavodi, katerih namen je zemljiško kreditno privatno organizacijo v splošnih gospodarskih interesih dopolniti in s svojo konkurenco prisiliti druge zavode, da nudijo enake ugodnosti. Načini amortizacije pri hranilnicah so različnf. Pri zemljeknjižmh posojilih po 43/«°/o in letnem odplačevanju 5»/# končuje z 62 letom, pri 6o/o že s 33 leti. Kar se mobilitete bilančnih aktiv hranilnic tiče, so bile nastopile zadnji čas pred vojno že precej boljše razmere. Vendar so pri nekaterih zavodih, kakor izkazuje statistika, znašale hipoteke skupno z javnimi posojili do 80o/00, pri posameznih celo 90 do 95 °/o. celotnih aktiv. Reformisti zahtevajo v tem oziru( kakortudi glede nalaganja hranilntčnih zakladov, dolrčitev maksimalnih mej in omejitev poslovnega področja v krajevnem oziru. Na drugi strani pa se je skušalo med vrednostne papirje vpeljati na hranilničen trg ogrske državne rente.
Sredi osemdesetih let je bila akcija za reformo h anilnično-organizacijskega zakona zelo ž^ahna, vlada je bila ope-tovano v oreh zbornicah pozvana, da naj predlož nov načrt hranilničnega zakona, pozneje so parlament absorbirali drugi boji, nastali novi programi, ob katerih se m več vrnilo zanimanje in resno delo ne hranilništvu ne zadružništvu.	(Dalje	prihodnjič.)
2
TRGOVSKI L i S T
Oziraite se pri naročilih na tvrdk«, ki oglašalo v »Trgovskem Listu".
Prehodna doba porr&ta k državnemu sistemu.
Zunanji lesk gospodarskega po-kreta je dolgo časa na zunaj prikrival nesolidno podlago razvoja in ko je izbruhnila ob1* otvoritvi velike jubilejne razstave na Dunaju borzna kriza in nastala splošna depresija, pokazali so se vedno bolj in bolj jasno deficiti železniških podjetij. Zato je nastala potreba, da se prekine s starim sistemom in uvede modema prometna načela. Dobo od leta 1873 do leta 1880 karakterizira popolen preobrat državne železniške politike in prehod k definitivnemu sistemu državnih železnic.
Prve posledice krize so bile, da je cela vrsta projektov, za katere so bile že podeljene koncesije, propadla. Med temi so bile loška zveza, labud-sko-savinjska lokalka, južnoštajerska transverzalka in dolenjske železnice.
Država je imela v tej dobi vsled splošnega poloma ogromno dela z sanacijo obstoječih podjetij. Uspehi privatnih podjetij so bili v letih depresije vedno in vedno slabši radi stagnacije industrije. Finančna kriza delniških železnic je leto za letom bolj naraščala. Država pa je bila deloma po mednarodnopravnih pogodbah vezana, deloma poklicana vsled obupnih, dolgoletnih gospodarskih razmer pomagati posameznim pokrajinam, jim nuditi del zaslužka doma. Ker je zavladalo v finančnih krogih proti železniškim podjetjem splošno nerazpo-loženje, je bila država prisiljena dograditi v lastni režiji železniško o-mrežje. Sem spadajo istrijske železnice in pontebska zveza. Na naslov državne garancije se je izplačalo v letih obrata sledeče svote:
Ako odštejemo vrnjene predujme, znašajo na robu osemdesetih let državna posojila na račun poroštva
196.7	milijonov goldinarjev, ki so bili največje breme pasivnih državnih financ. Vsi deficiti za dobo 1876—81 državnega proračuna znašajo 262 milijonov fl. in od tega je garancijskih predujmov železnicam 114.8 milijonov fl. in 50 milijonov za železniške stav-
be.		
leta	tisoči gld. a. v.	#/o osebnega
1873	15.542	8 39
1874	20.252	542
1875	21 039	3 52
1876	22 020	4.77
1877	19103	9 55
1878	20.286	267
1879	19 341	—
1880	17.925		
1881	14 265		
Debate v državnem zboru so se priostrile, ker nekatera podjetja jam-čenih železnic niti obratnih stroškov niso mogla kriti s svojimi dohodki, o kakem obrestovanju posojil ali delniškega kapitala pa sploh ni govora.
Državna železniška uprava je v prvi dobi zgrajene proge po vrsti dajala v najem privatnim družbam, ki so izkoriščale v tej obliki državno garancijo. Sem spadajo istrijske železnice in labudska proga, na katerih je vzela obrat v najem južna železnica in pontebska zveza, ki je, dasi na kratko dobo treh mesecev samo, bila v obratu Rudolfove železnice.
Leta 1875/76 začenja v avstrijskem parlamentu najznamenitejše že-lezniškopolitično zasedanje z interesantnim ekspozejem trgovskega ministra Chlumeckega:	>Zeleznice	so
pri nas izključno v rokah privatnega podjetništva in uživajo večinoma državne podpore v raznih oblikah, toda njih gospodarski položaj je slab. Rabijo vedno večje kredite, ne da bi bilo kaj upanja, da kdaj vrnejo državna posojila. Enako dezolaten je položaj negarantiranih železnic. Železniška mreža ne odgovarja razvoju in interesom, ker manjkajo zveze, ki so eminentne važnosti v trgovskem in indutrijalnem oziru. Mnogo velikih podjetij se drobi v majhne krajevne družbe. Vsled medsebojne konkurence posameznih podjetij je tudi sestavljanje tarifov poškodovalo interese države in javnosti. Kljub vsej neenakosti teraina, gostote in kulture ter
državnopravnega obrata in dražbi tujega kapitala, ni bilo proge, za katero bi se ne bili našli podjetniki.
(Dalje prih.)
Rezerve in dohodnina.
(Konec.)
Zakonodajec zahteva dalje, da je dotacija, oziroma tudi rezerva primerna. V dvomih naj davčna oblast zasliši strokovnjake.
Zanimivo je zasledovati, kako se je svoječasno v parlamentu na Dunaju utemeljevalo spremembo § 160, zak. o osebnih davkih. Celega referata ne bomo navedli, ker je preobširen. Utemeljilo se je v obče takole. Izkazala se je potreba, da se § 160, zakona o osebnih davkih iz 1. 1896 spopolni.
Davčna oblast naj ne vpošteva samo že nastale zgube in znižbe na vrednosti, ampak tudi take zgube in znižbe, katere je pričakovati z ozirom na naravni potek obrata. Upoštevati je te zgube in znižbe brez ozira na to, ali se uveljavijo potom odpisov, ali pa potom posebnih zavarovalnih kontov.
Ako se pa zgubo ali znižbo (nadomestilo) zaračuna kot tekoč obratni izdatek, ki obremenjuje račun zgube in dobička, odpade zgoraj navedeni davka prosti odbitek (odpis odnosno rezerva).
Nadalje opomni parlamentarno poročilo, da so doslej davčne oblasti v tem oziru postopale premalenkostno. Vpoštevalo se ni načelo, da pravilno knjigovodstvo zahteva tudi tedaj odpise, ako se z njimi bistveno reducira čisti bilančni dobiček.
Nadalje se omenja, da je upravno sodišče že doslej bilo mnenja, da davčni organi ne smejo kar tako reducirati ali črtati rezervne dotacije, odpise itd. V vseh dvomljivih slučajih je zaslišati strokovnjake. Stranko je eventualno obvestiti potom pomislekov.
Davčna praksa je doslej odpise pri dubijoznih terjatvah ignorirala. To ni utemeljeno po zakonu. Člen 31, trg. zakona zahteva izrecno, da je du-bijozne terjatve v bilanco vstaviti po njihovi dozdevni vrednosti, neiztirlji-ye terjatve pa do cela odpisati.
Ako bi davčna oblast bila mnenja, da so odpisi pri dubijozah previsoki, tedaj naj zasliši strokovnjake.
Že nastale in pa pričakovane zgube in znižbe na vrednosti se lahko bilancira na dva načina, ali z direktnim odpisom ali pa potom vstavitve posebnega zravnovalnega konta (Be-wertungskonto) na pasivni strani bilance.
Tako se postopa v obče pri podjetjih, ki polagajo javne račune. Zadnji čas uveljavljajo to tudi fizične o-sebe, zavezane dohodnini.
Upravno sodišče in deloma tudi davčne oblasti so tako prakso že do-zdaj pripoznale.
Referent finančnega odseka pravi nadalje:
Popolnoma naravno Je, da naj davčna oblast odpise pri dohodnini zavezanih osebah obravnava ugodnejše kakor pa odpise pri onih podjetjih, ki polagajo javne račune. V obče naj se pa postopa analogno kakor pri odpisih in rezervah v zmislu § 95 lit. f. zakona o osebnih davkih. (Ta paragraf obravnava namreč, v koliko so odpisi in rezerve davka proste, ako zadevajo podjetja, ki poiagajo javne račune). Posebno je uvaževati odlok (bivšega) fin. ministrstva z dne 7. marca 1906, št. 3958.
Zloraba je možna. Vendar se lahko prepreči na ta način, da se odpisov in rezerv ne pripozna za davka proste, ako se obenem dotične zgube in vrednostne znižbe ali nadomestne nabave zaračuna kot tekoče obratne stroške. Na zgoraj omenjeni način bi se namreč eno in isto okolnost upoštevalo dvakratno in bi se dobiček podjetja torej tudi dvakratno zmanjšal. S tem je davčnopravno vprašanje odpisov in rezerv dosti jasno označeno. Predpogoj za davčno prostost rezerv je predvsem, da služi v kritje zgub določeno označene vrste.
N. pr. rezerva za menične zgube, za dubijozne terjatve, za kurzne zgube itd.
Ako ima rezervni fond namen kriti istočasno dve ali več vrst zgub, ali pa, ako rezerva ne služi v kritje zgub določno označene vrste, tedaj davčna oblast takim rezervam ne prizna davčne prostosti. N. pr. splošna rezerva za kritje meničnih in drugih terjatev, rezerva za valutne zgube in za dubijoze, ni davka prosta.
Prva (splošna) rezerva služi v kritje splošnih zgub, torej ne v kritje zgub ene določno označene vrste. V ostalih slučajih pa ima dotična rezerva namen kriti dvoje vrst zgub.
Ker postopa davčna oblast pri davka prostih rezervah zelo oprezno, je nujno, da so tudi stranke zelo oprezne, ako sestavljajo posebne rezerve.
Kupne pogodbe.
(Predpisi o kolkih in pristojbinah.)
Kakor smo navedli že v splošnih določbah o kolkih in pristojbinah (Trg. list št. 97 in 98) so podvržene kupne pogodbe glede nepremičnin pristojbini prav v vsakem slučaju, ako se naredi o tem kaka listina ali pa ne, ako se kupovalec na podlagi te pogodbe v zemljiški knjigi prepiše ali pa če se ne.
Kadar se gre pa samo za premičnine, je plačati pristojbino samo takrat, ako se naredi glede te kupne pogodbe, kaka listina, h kateri pa računa taksni in pristojbinski pravilnik (člen 8 št. 10) pač celo korespondenco. Na ta način bi bili podvrženi pristojbini celo navadni trgovski sklepi, četudi niso sklenjeni z formalno pogodbo, nego samo z korespondenco. Po avstrijskem pristojbinskem zakonu (tar. post. 60, št. 4 je bila taka trgovska korespondenca kolka prosta ter bi bilo na vsak način umestno, da se vstraja na tej prostosti tudi še nadalje ter da se pri prvi pristojbinski noveli ta določba omili ali pa natančneje pojasni.
Višina in način plačevanja pristojbine sta pri kupnih pogodbah (tar. post. 12, zakona o taksama) različna: drugačna pri premičnini in drugačna pri nepremičnini.
1.	Kupne pogodbe glede premičnin.
Pristojbina znaša 1 odstotek od kupnine. Plačati jo je prav v vseh slučajih v kolkih in sicer na ta način, da se piše čez kolek, kakor pri listinah, na primer pri priznanicah.
Kupnino je okrožiti, kakor običajno pri odstotnih pristojbinah, na polnih 40 K, pri čemer se pa znesek izpod 2 K kar prezre.
V	slučaju, da bi se listina pravilno ne kolkovala, je plačati poleg redne pristojbine petkratno kazen; obenem je plačati tudi takso za kazensko razsodbo.
Ako potrjuje v listini prodajalec, da je prejel kupnino od kupovalca že plačano, ni plačati od tega potrdila nikake nadaljne pristojbine, ker spada to potrdilo h kolka prostim določilom kupnih pogodb.
Primer: A. proda B. svoje pohištvo za kupnino 9140 K. Kupec je plačal del kupnine v znesku 4000 K takoj ter mu prodajalec potrjuje obenem prejem tega zneska; ostanek v znesku 5140 K mu bo plačal s 5% obrestmi vred tekom 1 leta.
Pristojbina se izračuni na ta način, da se okroži kupnina 9140 K na polnih 40 K, to je na znesek 9160 K. Od te okrožene vsote znaša pristojbina 1 %, in sicer 91 K 60, vin. Ta znesek je plačati v kolkih, ki jih je prilepiti na prvo stran listine, pod napis, ter je pisati čez nje prvo vrsto besedila. Pogodbe ni treba davčnemu uradu nič prijaviti, ker se gre samo za premičnino.
2.	Kupne pogodbe glede nepremičnin.
Pristojbina znaša prav v vseh slučajih 5 odstotkov. Plačati jo je neposredno (v gotovini) pri davčnemu u-
radu in sicer najpozneje v 15 dneh po sklenitvi pogodbe.
Če se je sklenila pogodba ustmeno, mora priti prodajalec ali pa kupovalec v navedenem roku k davčnemu uradu ter napovedati vse za odmero pristojbine potrebne podatke in plačati obenem dotični znesek.
Ako se je sklenila pa kupna pogodba pismeno, morata vzeti prodajalec ali pa kupovalec s seboj izvirno listino (ki jo je kolkovati z 2 din.) in obenem prepis te listine. Ta prepis mora biti od notarja ali pa od sodišča poverjen (vidimiran). Potrjen mora biti namreč, da se zlaga z izvirnikom. To potrdilo je v tem slučaju kolka prosto.
Davčni urad vpiše kupno pogodbo v dotični dnevnik in pove stranki pristojbino, ki jo pača ta takoj v gotovini. Prepis kupne listine ostane pri davčnem uradu; izvirnik dobi pa stranka nazaj s potrdilom, da je pristojbina plačana.
Sedaj gresta prodajalec ali kupovalec lahko k sodišču ter vložita tam prošnjo za zemljeknjižni prepis lastninske pravice na kupovalca. To prošnjo je kolkovati pri višini kupnine nad 1000 K s kolkom za 5 din. Kot prilogo ji je priložiti izvirno kupno pogodbo in kolka prosti nepoverjeni prepis. Podpis prodajalčev mora biti na kupni pogodbi od notarja ali pa od sodišča poverjen1 (legaliziran). Kolek za to poveritev (legalizacijo) znaša sedaj 5 din. V kupni pogodbi mora biti številka zemljiškega vložka (in če treba tudi številka parcel) in kata-stralna občina natančno navedena in določno izražena, da dovoljuje prodajalec kupovalcu, da se sme prepisati zemljeknjižno na dotično zemljišče.
(Dalje prih.)
Fr, Zelenik
Kupčijske vrste kave.
V svetovni trgovini se nahaja mnogo vrst kave, od katerih je pa večina pri nas neznana.
Za najboljšo kavo se smatra arab-skaali M>kka iz Yemena Izvaža se iz pristanišča Aden. Zrno te kave je jako majhno in bhdorumeno. Videl sem le vzorec te kave, pil je nisem. V Trstu se je arabska kava malokedaj dobila. Kar se je prodajata za Mokka, je bila drobnozrnata kava iz Jave ali Brazilije.
Liberija je velikozrnata, ne posebno okusna kava vshodne Afrike. Goji se pa tudi že na Javi. Na oko je ta kava lepa.
Na Javi in v Indiji se dobivajo jako dobre vrste kave, rjave, zlatoru-mene, višnjevozelene barve in se ime-nujeio po izvoznih krajih kot Preanger, Kediri, Passuran, Bessuki itd.
Kava iz Jave po daljšem ležanju izgubi zeleno barvo in postane ruiavkasta.
Otok Oylon je proizvajal lepo in dobro kavo. Neka bolezen pa je uničila plantaže in se sedaj goji čaj.
Menado je jako okusna kava iz otoka Celebes. Ta kava je velikozrnata, navadno temnorumena in močnega, jako č stega in dobrega okusa. Večkrat ima luknjice, zato ljudje mislijo, da je Črviva. Ta kava se prišteva med najboljše vrste.
Mehika proizvaja dobre vrste kave, ki pa gre skoraj vsa v Severno Ameriko. Omenjam Tabasco in Tepic. Slednja se prodaja kot mthikanska mokka.
Domingo je temnovišnjeva kava, ima mnogo zmečkanih ali zdrobliemh zrn ter je precej pomešana s peskom in zemlio.
Jamajka je velikozrnata, temnozelena kava.
Gvatemala in Kostarika so svetlo-zelene, temnorujavozeltne ali pa tudi temnovišnjeve vrste.
Kuba je navadno zelene barve, zrna pa so ozka in dolga.
Maracaibo je podobna Javi in se tudi za tako prodaja.
Portoriko je lepa kava temnozelen* barve, luskinasta. Najboljše vrsta je Hacienda.
Salvador je jako lepa, svetlorume-nozelenkasta kava z rujavorudečimi luskinami.
Venezuela je oprana, višnjevozelena, iepozrnata kava, ki pa hitro obledi.
Brazilija proizvaja kave Santos; Rio in Maragugip. Pri nas je najbolj vdomačena Santos. Najboljša vrsta je Santos kampinas. Santos je takorekoč deklica za vse, saj jo prodaiajo za Mokka, Javo itd. ali samo za sebe ali jo pa mešajo med dotične vrste.
Rio ali Brasil (Golden Rio) je sestra kave Santos ali je slabše kakovosti, ima oster duh in okus po slami.
Maragugip je velikozrnata kava.
Omenim še triažo (Triage). To pa ni kaka posebna vrsta kave, ampak ponujajo pod označbo triaža odpadke pri prebiranju raznih vrst kave. Zato obstoji to blago iz črnih, razbitih in drugače pokvarjenih zrn najrazličnejših vrst kave. Vmes pomešajo tudi to, kar pometejo skupaj v ladijskih in skladiščnih prostorih. Triaža ni za nadrobno prodajo, nego se mora žgati in prodajati kot pražena kava.
Ako kavo pokvari morska voda, tedaj jo ponujajo kot »havarirano« kavo. Spoznavanje kave je jako težko. Vrsta, vel kost, kakovost, barva, okus itd. ka-vinega zrna je odvisna od vrste kavine rastline (nad 30 vrst), zemlje, podnebja, vremena, starosti kavinega zrna, od načina pripravljanja in od previdnosti pri spravljanju. Z ležanjem pridobi kava na kakovosti kakor tobak, ali izpre-meni barvo. Santos je najboljša po dveh letih, Mokka pa celo po treh letih ležanja.
Dobra kava mora biti prijetnega kavinega duha, trpkega okusa, enakomerne velikosti i.i barve, brez zdrobljenih, pokvarjenih in črnih zrn. (smrdljivk).
Kava se ne sme hraniti poleg močno d šečih predmetov.
Ne bom pojasneval raznih načinov, s katerimi so apretirali, lepšali, barvali, glazirali itd. kavo, ker se danes tako popravljanje kave ne izplača, se prodaja le naravno. Opomnim še, da je bilo pred vojno na celem balkanu dovoljeno prodajati le naravno kavo, ne pa tudi barvano (po naše oprano). S tem so se izognili vsaki goljuf ji in so Balkanci že takrat pili dobro kavo.
Izvoz in uvoz.
Zvišanje izvoznega kontingenta. Eko-
nomsko-financijski komite ministrov je sklenil dovoliti zvišanje izvoza konj in ovac, in sicer se sme izvoziti preko dosedanjega kontingenta 3000 konj in 40 tisoč ovac.
Narodno soundorske zadeve.
Trgovina.
. Ukinjenje občinskega sodišča za pobijanje draginje. Mariborski občinski svet je v svoji seji sklenil ukiniti občinsko sodišče za pobijanje draginje, ker manjka ustavna podlaga za njegov obstoj. Občinsko protidraginjsko sodišče pa se s tem sklepom noče spoprijazniti ter objavlja v časopisih, da ne prizna ukinitve in da bo i nadalje delovalo kakor doslej.
Nori protidraginjski izgredi v Berlinu. V ponedeljek so zopet izbruhnili v Berlinu protidraginjski izgredi, to pot le v manjšem obsegu. Oropanih je nekaj trgovin.
Industrija.
ZagrebSki veliki sejem. Upravni odbor »Zagrebškega zbora« je v svoji zadnji seji sklenil, da se vrši zagrebški veliki sejem od dne 3. do dne 15. junija 1922. Prostor bo povečan še za 20.000m*.
Končane stavke. Končana je kovinarska stavka v Julijski Benečiji in v Livornu ter rudarska stavka v ostrovskem revirju na Češkem.
Letošnja produkcija sladkorja v vseh delih sveta se ceni na 311.19 milijonov meterskih stotov. Pridelanega je letos
12.07	milijonov meterskih stotov manj kot lansko leto in 7.30 milijonov meterskih stotov več kot leta 1919. Evropa je pridelala od sladkorne pese 77.04 milijonov meterskih stotov.
Brezposelnost v Italiji. Na podlagi statistike ministrstva za javna dela, je bilo v Italiji dne 1. septembra stanje brezposelnosti sledeče: kmečkih delavcev 69.407, rudarjev 14.272, delavcev v kmečki industriji 25.221, metalurgičnih delavcev 72.775, stavbenih delavcev 130 tisoč 334, tekstilnih delavcev 24.200 in drugih okrog 35.000. — Nobena tovarna ni vzdrževala popolnega obrata.
Nezaposlenost v Londonu narašča.
Brezposelnost v Angliji se vedno bolj širi. Število brezposelnih je zadnji teden naraslo na 1,832.400.
Obrt.
Krojaška zadruga v Ljubljani naznanja, da se 12. decembra t. 1. vršijo pomočniške in mojstrske preizkušnje.
Denarstvo.
Dvanajstina za januar sprejeta. Od
narodne skupščine odkazani zakonski predlog glede dvanajstin za januar, februar in marec je prišel na seji finančnega odbora v razpravo. Debata je bila kratka. Min. n. r. Velizar Jankovič in poslanec Radivojevič sta zastopala stališče, da ni treba dvanajstin, nego naj se pravilno razpravlja o tem, kako bi se doseglo proračunsko ravnotežje. Nato je finančni minister dr. Kumanudi izvajal, da morajo biti dvanajstine za januar sprejete najdalje do 10. t. m. Po živahni debati so bile odobrene dvanajstine za mesec januar ter se je določilo, da se za ta mesec zmanjšajo proračuni v posameznih oddelkih pri vseh ministrstvih. Finančni minister je sprejel ta predlog, ki ga bo predložil ministrskemu svetu.
Prevzetje avstrijskih vojnih posojil v državni dolg avstrijske republike. Avstrijsko zvezno ministrstvo financ je za avstrijske državljane podaljšalo rok za prošnje glede prevzetja avstrijskih vo-nih posojil v državni dolg avstrijske republike do 31. decembra t. 1. Prošnje se naj vlagajo izključno pri kompetentnih avstrijskih davčnih uradih I. instance (davčna administracija oziroma davčni urad).
Slovenska banka v Dolnji Lendavi.
2.	decembra je začela poslovati v Dolnji Lendavi podružnica Slovenske banke v Ljubljani. Slovenska banka bo imela v Dolnji Lendavi tudi podružnico Impexa, izvozne iu uvozne trgovine ter podružnico Textilia, trgovine s perilom na debelo. Ekspozituro bo imela tudi v Murski Soboti.
Kredit Avstriji. Predsednik repara-cijske komisije Wiliam Goode je naprosil poslaniško konferenco, da se naj Avstriji čim prej dovoli kredit. Goode je že prej opozarjal zaveznike na vse gospodarske težkoče, s katerimi se ima boriti Avstrija.
Ruska državna banka stopi v zvezo ■ inozemskimi bankami. V Moskvi je bila 8. t. m. otvorjena državna banka. Sovjetski zastopniki v Nemčiji, na Angleškem, Švedskem, Finskem, v Estoniji in Litvi so dobili pooblastilo, da smejo skleniti z inozemskimi bankami dogovore glede ustanovitve medsebojnih zvez.
Promet.
Vozninski stavki za sladkor is Trata na Dunaj. Z veljavnostjo izza dne 1. decembra 1921, do preklica, najdalje pa do konca meseca decembra 1921, se računi v okviru >Provizome železniške tovorne tarife«, veljavne izza dne 1. februarja 1921, za sladkor pozicije Z—12 —d, ki prihaja v Trst preko morja in je namenjen nadaljnemu prevozu po železnici kot tovorno blago, vozninski stavek 800 centesimov za 100 kg iz Trsta na Dunaj, ako se plača voznina najmanj za 10.000 kg za tovorni list in voz.
Telefonski imenik za Hrvatsko. Izšel je nov »Telefonski imenik za Hrvatsko, Slavonijo in Medjimurjec. Dobiva se pri založniku Veriš in drugo vi v Zagrebu, Marovska ulica 21. Cena 7 D 50 para.
Otvoritev javne telefonske postaje Podsused. V področju poštnega in brzojavnega ravnateljstva Zagreb se je otvo-rila javna telefonska postaja Podsused za medkrajevni telefonski promet.
Telefonska stavka na Dunaju. Ker mehaniki, ki so zaposleni pri telefonu na Dunaju, niso dosegli povišanja mezd, so začeli 6. t. m. zjutraj stavkati. Ustavljen je bil celokupen telefonski promet do večera.
Naznanila trgovske In obrt-nlške zbornice v Ljubljani.
Ustanove za obrtnike in vdove obrtnikov. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani razpisuje za leto 1921: a) o-semnajst ustanov (8 po 150 K in 10 po 60 K) za onemogle uboge obrtnike vojvodine Kranjske; b) štirinajst ustanov (4 po 150 K in 10 po 60 K) za onemogle uboge obrtnike in trgovce vojvodine
Kranjske; c) pet ustanov po 120 K za onemogle uboge vdove kranjskih obrtnikov in trgovcev. Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 18. decembra 1921. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je prositeljica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca.
Dobava prediva (konoplje). Ravnateljstvo državnih železnic V Subotici naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 13. januarja 1922 pismena ofertalna licitacija za dobavo 20.000 kg prediva (konoplje). Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava mila. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 30. januarja 1922 pismena ofertalna licitacija za dobavo 1000 kg belega mila in 4000 kg kalijevega mila. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpgoled.
Dobava indigo-kopirnega papirja. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 4. januarja 1922 pismena ofertalna licitacija za dobavo indigo-kopirnega papirja. Predmetni oglas z navedbo množine, vrste itd. je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava, prodaja.
Nabava papirja. Poštno ravnateljstvo v Ljubljani potrebuje za natisk uradnih tiskovin 22.000 kg različnega papirja. Natančne podatke daje oddelek V. poštnega ravnateljstva. Natečaj se zaključi dne 15. decembra t. 1.
Direkcija državnih železnic v Zagrebu razpisuje za 15. december t. 1. ponovno licitacijo za gradnjo inšpektorata državnih železnic v Ljubljani. — Natančni podatki o tej licitaciji so razglašeni v Službenih Novinah.
Razno.
Ureditev delavnega časa. Odsek zakonodajnega odbora je sprejel glede ureditve delavnega časa sledeči predlog: Za regulacijo delavnega časa se razdelijo podjetja v tri kategorije. V prvo kategorijo spadajo rudniška in industrijska podjetja, v katerih je najmanj 15 delavcev. V tej kategoriji ostane osemurni delavnik, ki se sme podaljšati v posameznih podjetjih za eno uro le, če se za to izreče štiri petine vsega delavstva v tajnem glasovanju. V drugo kategorijo spadajo obrtniška podjetja z manj nego 15 delavci. Kot normalni delovni čas velja osem-, devet- ali deseturno delo, ki ga nominira minister za socialno politiko v sporazumu z ministrom trgovine in po zaslišanju trgovskih in delavskih zbornic. Merodajna je težina dela. To normiranje se mora izvršiti najkasneje v šestih mesecih. V tretjo kategorijo »padajo prometni delavci, za katere se bo reguliral delavni čas s posebno naredbo ministrstva saobračaja.
Dražba lova. Lovi krajevnih občin Gradca, Sinjega vrha in Vinice, se bodo v ponedeljek dne 19. decembra 1921 ob desetih pri okrajnem glavarstvu v Črnomlju na javni dražbi oddajali v zakup z dobo petih let, t. j. od dne 1. januarja 1922 do dne 31. decembra 1926. Dražbeni in zakupni pogoji so na vpogled pri o-krajnem glavarstvu med uradnimi urami.
Trgovski register.
Vpisi v trgovinski register. I. Vpisale so se nastopne firme: Anton Čuk.
Sedež: Blekova vas. Obratni predmet: trgovina z lesom. Mijo Grobotek ml. Sedež: Bohinjska Bistrica. Obratni predmet: trgovina z lesom za kurjavo. Fr. Ks. Oblak. Sedež: Brod. Obratni predmet: trgovina z lesom. Anton Ziherl. Sedež: Cerknica. Obratni predmet: trgovina z lesom. Artur Serini. Sedež: Dolenji Logatec. Obratni predmet: lesna trgovina. Berth. Karplus. Sedež: Dunaj. Obratni predmet: lesna trgovina. Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 20. marca 1901. Alojzij
Weilgoni. Sedež: Gradec pri Litiji. O-bratni predmet: trgovina z lesom. Josip Ilonigman. Sedež:	Kočevje. Obratni
predmet: trgovina z usnjemJosip Bori-šek. Sedež: Litija. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. — II. Vpi-Gorenc. Sedež: Litija. Obratni predmet: trgovina z lesom in ogljem. Josip Kar-ničnik. Sedež: Maribor. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom na drobno. J. Pošinger. Sedež: Maribor. Veletrgovina z orožjem in municijo na debelo.Pcter Magerl. Sedež: Pekel pri Poljčanah. Obratni predmet: parna žaga, produkcija lesnih izdelkov in trgovina z lesom in lesnimi izdelki. L. Lobe. Sedež: Polom. Obratni predmet: trgovina z lesom in ogljem. I. Zidar. Sedež: Ribnica. Obratni predmet: trgovina z deželnimi pridelki na debelo in z mešanim blagom na drobno. Janko Šumra-da. Sedež: Stari trg. Obratni predmet: trgovina z mešani mblagom. — II. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: Aleks Oblat. Sedež: Ljubljana. Obratni predmet: trgovina s čevlji, usnjem in čevljarskimi potrebščinami. Vpisala se je ustanovitev podružnice v Novem Sadu po sklepu sud-benega stola kao trgovačkoga suda v Novem Sadu z dne 16. julija 1921., broj T. 130/921. M. Ranth. Sedež: Ljubljana. Imetnik doslej: Karel Ranth. Besedilo .firme odslej: Ivan Železnikar,. Imetnik odslej: Ivan Železnikar, trgovec v Ljubljani, Marijin trg št. 3. Izstopil je dosedanji imetnik Karel Ranth. Proku-ra Sabine Ranthove se je izbrisala. M. Uran. Sedež: Ljubljana. Obratni predmet doslej: trgovina z galanterijskim blagom, papirjem, parfumi, kosmetič-nim blagom in izdelovanaje kreme za lice (Zaraida). Imetnik: Josip Uran, trgovec v Ljubljani. Pokura Josipa Urana se je izbrisala.
Tržno porotna.
Trg.
Ljubljanski trg. Goveje meso kg 30 do 34 K po kvaliteti. Telečjega mesa primanjkuje; cena 24 do 26 K kg. Enako primanjkuje prašičjega mesa. Slanine in masti je na trgu dovolj; nakup slaboten. Slanina I. vrste 75 K kg, mast se prodaja od 82 do 85 K kg. Konsum mesnih izdelkov močno raste. Glede divjačine in rib se pripravlja zadostna preskrba trga. V petek, dne 9. t. m. se začne razprodajati na trgu ribe na drobno in na debelo v vsaki množini in sicer krapi, mali somi in ščuke po 40 K kilogram, na prostoru poleg zadnjih stojnic. Glede jajc je zavladalo stalno pomanjkanje. Sadni trg: Jabolka 12 do 18 K kg, hruške 20 do 24 K kg, orehi 32 K kg. Moka št. 0 20 K, kaša 13 K, ješprenj 18 K, otrobi 6.50 K, koruzna moka 12 K, pšenica 14.40 K kg, rž 12 K, ječmen 11 kron, oves 9 K, nova koruza 10.50 K, ajda 9 K, fižol 13 do 14 K. - Glede zelenjave je trg krit
Mariborski svinjski trg. Na svinjski sejem, ki se je vršil dne 2. decembra, je bilo pripeljanih 52 prašičev. Cene so bile sledeče: 4 tedne stari prašiči komad 100 do 120 K, 5 do 6 tednov 180 do 200 kron, 6 do 8 tednov 400 do 450 K, 5 do 6 mesecev stari 600 do 800 K, 8 do 10 mesecev 1400 do 1800 K, eno leto 2000 do 2200 K, polpitane svinje kg mrtve teže 32 do 34 K, plemenske svinje kg žive teže 26 do 28 K.
Borza.
Zagreb, devize: Berlin 115 — 120, Bukarešta 215 - 220, Milan 1168-1175, Newyork kabel 276 — 278, ček 270.325
- 270.40, Pariz 1990 - 2205, Praga 303
— 306, Švica 5250, Dunaj 3.75 — 3.90, Budimpešta 34.50 — 35.75, valute: dolarji 270-274, levi 190, rublji 26.5 — 30, napoleoni 1150, marke 123 — 125, lire 1140 — 1160.
Trg. obrtna banka 260—265. Jadranska banka 1400—1420.
Ljub. kreditna banka 420.
Slov. eskomptna banka 600—650. Beograd, valute: dolarji 66, marke 30, leji 53, levi 44, avstrijske krone 1.10, devize: London 273, Pariz 500, Praga 76, Dunaj 0.92, Berlin 30, Milan 287, Budimpešta 9.50.
Curih, devize: Berlin 2.25, Newyork 5.19, London 21.05, Pariz 38.30, Milan 22.25, Praga 5.70, Budimpešta 0.70, Zagreb 1.90, Dunaj 0.15.
k±±±±±^c±^UdUc^c±^c,
Tel. št. 261 in 413.* Brzojavni naslov: ..Banka*', Ljubljana. I I Delniška gllVniCO 50,000 000 K. -- RezerVfl! ZSMadi 45,000.000 K. I
LjvLlDljs-nsfeSL kreditna banka
LJUBLJANA, Stritarjeva viWa S. sc priporoča za vse v bančno široko spadajoče posle.
*$liK3K*38**3l£3llll63KM: $ Ma debelo:
1 im-m	tal. Kakao.
S	A olje. vinski
I Ms, bohinjski in trpni-
Postrežba točna
Cene nizke 1
Galanterija, drobnarija, pap*r in pletarski izdelki na debelo. Jurjevo, Ilirija, Cipulin-krema
po tovarniških cenah
Baloh in Rosina
MARIBOR, Grajski trg št. 3.
; ”	' , UubUEmo
trgovina pletenin, norim-berškega in galanterijskega blaga na veliko
se nahaja na 12-1
Mestnem trgu štev. 20.
Čudežne sveže
(Wunderkerzen)
znamke ..UNIO"
v zanesljivi predvojni kvaliteti takoj dobavno oferira iz skladišča v Mariboru
Anton Haas, Gregorčičeva ulica 10
generalni zastopnik „UNIO“ tovarn Maribor.
\S\S'%S\ \ ^ vteietr&oviita v
> A. Šarabon <
\
S
S.
✓
\
✓
\
/
\
/
\
/
\
/
\
/
v Ljubljani
prlporob
špecerijsko blago
raznovrstno žganje moko
m deželne pridelke raznovrstno rudninsko 22, vodo,
Lastna praiarna xa kavo In mlin za dl&av« s električnim obratom. Canlkl na razpolago.
/
\
/
\
/
\
<
/
\
/
\
/
)
\
VSA/V V\A/
Gazela milo
Je prvovrstne kakovosU in •
ca 20°’« ceneje kot enakovredno importirano milo.
Milama in svečarna d. 1 v Ljubljani.
prej:
A. Zanki sinovi.
dedič, Rakove & Zanki,
Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov.
Centrala: Ljubljana. Da z o. z. Skladišče: Novlsad.
Brzojavi: Merakl Ljubljana.	Telefon:	M
Emajlni laki. Pravi ffirnei. Barva za pode.
Priznano najboljla In zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe In oljnate, mavec (Glps), mastenec 'Federweiss), strojno olje, karbollnej, steklarski In mizarski klej, pleskarski, slikarski In mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
»MERAKL«. Lak za pode »MERAKL«. Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak. »MERAKL*. Brurtoline. Ceniki se začasno ne razpošiljajo!
izaelui«
Tovarno Isseiiili iiev
Ivan Seunii mi.
UubUan imarno goro pr! Men rodi.
Priporah, s« tvrdka
Josip Peteline
UntUflnu k Petro nasip J
tovarniška zaloga Šivalnih strojev
leel in posameznih delov za vse sivemt šivalnih strojev in koles, olje ter potrebščine za krojače, Šivilje, čevljarje in sedla;je ter galanterijo na drobno in debelo.
Trgovci in kmetijske zadruge pozor!
Umetna Kajnit 15% Kalijeva sol 22-20% » 40—42 %
gno
ila:
oddaja po najnižjih konkurenčnih cenah tvrdka
Anton Tonejc in drug, Maribor.
Hedžet Sz Koritn-iic —
I	. :
Fxaxx&LS^caoasOaB. -ulica. -4
"tols-^oTrarLica xa.sa d.e'oelo
tunik : KomorU) la uoaiaajc »Tr|mkt|. Uata.. - Olivni urtOnlk: Petar KmuHc. — CMgavorai orarinik: rrut« Zakat. — Tlaka tukana Maka« ltro*a(kj T Ljubljani.