Pevsko društvo „Ljubija^. ^ v Ljubljani. ZBORI Mesečna revija za novo zborovsko glasbo z glasbeno književno prilogo. Urejuje Zorko Prelovec. Letnik II. Štev. 9 iüi Izdaja in zalaga pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" v Ljubljani. Tiska Delniška tiskarna, litografirata Cemažar in drug. Letna naročnina za Jugoslavijo 40 din, za Italijo 30 lir, za Ameriko poldrugi dolar. Vsako pomnoževanje partitur in litografiranje posameznih glasov je po zakonu prepovedano; izvajanje v „Zborih" objavljenih skladb je dovoljeno le društvom, ki so naročila notni materija! dotične skladbe za ves zbor. "Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani. Ustanovljena leta 1889. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA (GRADSKA ŠTEDIONICA) Ljubljana, Prešernova ul. 3 Telefon št. 16 Poštne hranilnice račun št. 10.533 Telefon št. 16 Stanje vloženega denarja nad 170 milijonov dinarjev. Stanje vloženega denarja nad 680 milijonov kron. ■■ Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi Hi ■H na tekoči račun in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge ^^ proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu ^^ ^^ najvišje mogoče obresti. ^^ Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega ^^ ^^ računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči ^^ zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja ■i še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter IH ■H davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi ^^ ^^ cerkveni in občine občinski denar. ^^ M Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje pri-^^ hranke največ v naši hranilnici, ker je denar ^^ tu popolnoma varen. iiiiiiiiimiiiiiiiiiiimmiiimiiiiiiimniiiiiiiiiimiiiiim Moško, fantovsko in deško konfekcijo kakor tudi čevlje kupiš najceneje v naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti 2 (nasproti dramskega gledališča) KONFEKCIJSKA TOVARNA FRAN DERENDA & C^ LJUBLJANA Priznana solidnost, dobro blago in nizke cene. M* ANT. KRISPER LJUBLJANA MESTNI TRG 26 STRITARJEVA UL. 3 GALANTERIJA, PERILO, ^PLETENINE IN ČEVLJI^ LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Ljubljana, Dunajska cesta Ustanovljena 1900 Delniška glavnica ...... Din 50,000.000'— Skupne rezerve ca......Din 10.000.000-— Brzojavni naslov: B a n k a Ljubljana Telefon štev. 261, 413, 502, 503 in 504 PODRUŽNICE: Brežice Kranj Novi Sad Split Celje Maribor Ptuj Gorica Črnomelj Metkovič Sarajevo Trst AGENCIJA: Logatec Se priporoča za vse bančne posle Tvrdka Ivan Perdan nasl. v Ljubljani Glavni založnik: Ciril-Metodovih vžigalic in Ciril-Metodovega čaja v zavitkih. Najnižja cena in točna postrežba. V zalogi vedno: najfinejše namizno olje, kava, riž, čaj, milo, žganje, kakor tudi vse drugo špecerijsko blago na drobno in debelo po najnižjih cenah. J. 5TJEPU5IN 515/1K PREPORUČfl NAJBOLJE TflMBURE, ŽICE, PRRTITURE, ŠKOLE I OSTALE P0TREP5TINE Zfl 51/fl GLflZBRLfi ODLIKOURN Nfl PRRI5K0J IZLOŽBI CJENICI ERRNKO s N Centrala: Kongresni trg V V LJUBLJANI Podružnica: Ljutomer Telefon št. 508 Račun pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani, št. 12.051 Telefon št. 508 Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više. a\\\\\\\\\v j MEDIC-ZANKL TOVARNE OLJA, LAKOV in BARV DRUŽ A Z O. Z. CENTRALA: LJUBLJANA PODRUŽNICA: MARIBOR SKLADIŠČE: NOVI SAD TOVARNE: LJUBLJANA-MEDVODE H C/i O > o a < US >c/j >-! J O cfl ZAJAMČENO ČISTI FIRNEŽ EMAJL-LAKASTE BARVE VSE VRSTE LAKOV OLJNATE BARVE PRSTENE IN KEMIČNE BARVE K L E J r > C/3 H Z M O o S > O« 'Jl Coeiličarna Fani Hucila fcjubljanci PresernoDa ulica šieu. 30. & Dneuno sueže cuefje na drobno in debelo. & | Sprejema naročila na šopke, vence, aranžmaje in dekoracije duoran. I 1 LITOGRflFIJA CEMAZF1R IN DRUG 1 I LJUBLJANA n^SflRTKOVfl CESTA (POLEG RflNZINGERJfl) | I RAZMNOŽUJE NOTE PO ZELO SOLIDNIH CENAH J U TER IZDELUJE V5HKO PRSTNA DRUG/7 LIT0GRRF5KH DELH RHKOR ETIKETE, LEPAKE, DELNICE ITD. ¡j ■ GLHSBENE PRILOGE „ZBOROV" 50 NATISNJENE l? LITOGRFIFIJI ČEMBŽHR IN DRUG. ■ 02010001000100020002010210030001020100020100000201020102000100010000000101020101010002020211070606050611060604060503051108041111050905100809060502010000000000020200010201050710100510040500020100000200020100010002010101020009 01000000020202060102013202020101020101010200000000000201000201000202020202020201010001000002020102020201010002000202020100020201020202020102010100000001000100020202020101000100010201010001010201020100010100010002010201010032 II. LETNIK Številka 9. in 10. LJUBLJANA 1. septembra 1926 GLASBENO-KNJIŽEVNA PRILOGA Izhaja vsak drugi mesec Urejuje Zorko Prelovec, upravlja Jožko Jamnik, Izdaja in zalaga pevsko društvo «Ljubljanski Zvon», tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (zanjo odgovarja Miroslav Ambrožlč) Naročnina na «Zbore» za državo SHS 40 Din, za Italijo 30 lir, za Ameriko poldrugi dolar / Natis člankov dovoljen le z navedbo vira Edinstven slovenski pevski pojav in izrazita osebnost, kakršno je silno redko zaslediti tudi med najstarejšimi češkimi, hrvatskimi in drugimi velikimi zbori — je Oton Pelan, aktivni nestor našega pevstva, praznujoč letos 70letnico svojega rojstva in 50letnico pevskega ude jstvo-vanja. V teh dolgih letih je prehodil jubilant vso pot od naših prvih glasbenih po-četkov v tedanji na ven nemški Ljubljani, pel je pod prvimi domačimi pevo-vodji in stal ob rojstvu prvih naših nacijonalnih in kulturnih institucij kot brezprimerno vnet pevec, igralec-komik, kvartetaš in osrednja družabna osebnost. Preko vseh narodnostnih in tipično slovenskih osebnih bojev je ohranil zdrav pogled v razmere in l judi. Pelan je vzor jeklene volje, vztrajnosti, a tudi moške skromnosti. Ostal je zvest pesmi tudi v dobi modernega razvoja zborovega petja. Oton Pelan je stara ljubljanska korenina, rojen dne 28. novembra 1856. leta. Kot trinajstleten deček je pel sopran na frančiškanskem koru pod Hilšerjem. Kot vsej tedanji pevski generaciji mu je bil na realki učitelj glasbe pok. Anton Foerster. Leta 1875. pristopi devetnajstletnik k zboru stare Čitalnice ljubljanske, ognjišču in matici vsega takratnega slovenskega javnega življenja. Ko se je leta 1890. čitalniški pevski zbor prostovoljno razšel, posvetil se je Pelan čitalniškemu odru v Ljubljani in Spodnji Šiški, kjer je bil mentor ondotne cvetoče Čitalnice pokojni Anton Knez. Pelan je znal jasniti duše kot zdrav in pristen komik, črpajoč iz živega vira svoje vedre in jedrovite čudi. Naravno je, da vsled ^ svoje izvirnosti odklanja deležnost na «zaslugah» Siritofom, Josipom Michlonl, Ivanom Brezovškom Oton Pelan. (Ob njegovi sedemdesetletnici.) v zmislu mrtvega rodoljubarstva. Kot igralec je starim prijateljem še v spominu v sijajni vlogi dvornega klavca Pakana iz šaljive opere «Kralj Vondra XXVI.». Od leta 1876. je Oton Pelan član ljubljanskega Sokola. To društvo je bilo v polpretekli dobi najtesneje spojeno s pevskim zborom čitalniškim. Sokol Pelan je med prvimi pohitel v vsa važnejša slovenska in hrvatska mesta na nacijonalno-pevske obiske in se udeležil leta 1885. pomembnega pevskega zlcta v Prago povodom otvoritve' Narodnega divadla. Ponovno je obiskal Koroško še v zlatih dnevih pod duhovno patronanco prošta Andreja Einspielerja. V petih širom Slovenije znanih kvartetih in oktetih najdemo Otona Pelana v podrobnem delu. Najbol j znana sta bila kvartet «Ilirija» (Pavšek, Pelan, Lilleg, Dečman) in P-kvartet (Pavšek, Pelan, Pucihar in Paternoster). Pelanu ni bilo petje le oddih. Od leta 1896. do danes stoji za stvar prvi, po skromnosti kot zadnji kulturni redov v vrstah pevskega zbora «Glasbene Matice», vzgled točnosti, nasprotnik ničevih društvenih razdrti j. Bogato polpreteklo dobo velikih koncertov doma in zunaj v svetu pod vodstvom Mateja Hubada je doživel kot pristna pevska duša z iskrenim idealizmom in kritičnim glasbenim sluhom. V kulturni roboti (službi) je delal le enemu gospodarju, a temu je dal celega moža. V letu 1916. je postal častni član matičnega zbora. Razen pri imenovanih učiteljih glasbe je pel od leta 1875. dal je pod Antonom Stocklom, Vojtehom Valento, duševnim soustanoviteljem Glasbene Matice, Franom Gerbičem, Matejem Hubadom, Niko Štritofom. Josipom Micllloril. Ivanom Brezovškom in Srečkom Kumrom. Malone celo razvojno dobo našega prebujenja, od taborov do Krekovih akademij, je spremljal Oton Pelan, darujoč se kot pevec in človek za sočasne interese in potrebe slovenske javnosti. Od Kamila Maska do Kogoja, od odkritja Ant. Janežičevega spomenika v Celovcu leta 1876. do koncerta na čast srbskim olicirjem-ujetnikom leta 1919., od narodne «Miške» do izvajanja «Requiema» Verdija leta 1907. in do Emil Adamičeve «Napitnice» ter Ant. Lajovičevega «Psalma» predlanskim: Oton Pelan je stal na svojem mestu in pel. Dosleden in zvest je tudi v življenju. V pravi pevski ženi, gospe Ivanki, ima za svoje težnje razumno in ljubeznivo podpornico, njegovi peteri otroci so vzorni člani in izborni pevci, oziroma pevke: Oton pri Glasbeni Matici v Mariboru, Vladko pri Glasbeni Matici v Ljubljani, Ciril, Danica in Olga pa pri Ljubljanskem Zvonu. V 55letnem službovanju je opravljal le dvoje služb, od 1898. dalje pri «Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev» kot ravnatelj tega urada. Brez sovražnikov, instinktivno vedno pri zdravih in važnih pokretih je dopolnil 70letnik lep kos naše pevske kronike. Svojih nekdanjih drugov nima več. Drug za drugim so omahnili, utihnili že davno, ko on še veselo kroži svoj nehvaležni drugi tenor, nepobeljenih las ... Uredništvo «Zborov» ni moglo in smelo prezreti tega izjemno žilavega živijenja, posvečenega v prvi vrsti izvajanju slovenske vokalne glasbe. Naj bi bila ta 70letnica svetal opomin mladim borcem za čast in uspeh naše pesmi. Večno mlademu jubilantu in dobremu prijatelju pa kličemo: Naj Vam bo Vaša dosedanja pot najlepše zadoščenje za vedro življensko jesen! Še mnogo let! Uredništvo «Zborov». .............................. Matej Hubad. (1866—1926.) Dne 28. avgusta t. I. je poteklo 60 let, odkar je bil rojen Matej Hubad. Matej Hubad je ustanovil umetnostno slovensko koncertno petje. Iz skromne nižje glasbene šole je zgradil naše prvo muzikalno pedagoško ognjišče: jugosloven-ski konservatori j Glasbene Matice. S svojim zborom je desetletja tolmačil doma in navzven na jodličnejše zmožnosti pevskega naroda. Pospešil je domačo glasbeno produkcijo in uveljavil narodno pesem na koncertnem odru. Podal je pregled mnogih velikih plodov svetovne muzike, a domači priboril ugled in spoštovanje. Bil je učitelj novejše generacije zborovodij in je duševni oče tisočim pevcem in pevkam. Položil je temelj slovenskemu opernemu an-sambl u. Širil je z edicijami zmisel za glasbo v široke narodne plasti. Bil je prvi organizator jugoslovanskega petja. Hubad je redek slovenski umetnostni borec, žrtvujoč se v svojo nekorist izključno glasbi. On je arhitekt in delavec hkrati. Gradil je pozitivno, premišljeno in brez oddiha. Intuitivno je vedno pogodil pravo, dobro in resnično. Šestdesetletnico praznuje kot mož brez osebnega madeža, kot iskren prijatelj in neuklonjen značaj. On je tipičen reprezentant slovenske temeljitosti, nadarjenosti in je skromna, preprosta duša ter srčnoblag človek. Jubilantu želimo, da učaka še vrsto zdravih, plodnih let v prospeh naše glasbene umetnosti! j. Mantuani: O jugoslovenski glasbi. (Nadaljevanje.) Za posebno bojazljive opazovalce se utegne pojaviti dvom, da li to ne bo škodilo srbskemu narodnemu svojstvu? Tu je težko biti prerok — a na to je komaj misliti, ako se ne pripeti kaj posebno izrednega. Največ odporne sile je v narodu samem, in to danes več, kakor kdaj prej. Dokaz: da se skrbno, da celo strastno nabirajo narodne popevke od Kolaričevih dni do danes, z vedno večjo pozornostjo in vestnostjo. Razen že prej omenjenih prvih nabiralcev narodnih napevov (Kolarovič, Schlesinger, Kalaus, Stankovič, Marin-kovič, Mokranjac) imamo lepo vrsto novejših na-birateljev. Ti so, da omenim vsaj važnejše, nastopni : T i h o m i r O s t o j i č, ki se je pobrinil posebno za cerkvene narodne napeve. I.) «Staro Karlovačko pjenje» (1887), harmonizi-rano za mešani zbor; 2.) «Pravoslavno srpskopjenje po karlovačkom napjevu» (1902) za mešan zbor; 5.) «Mala katavasija» (1891), pesmi, ki se pojo ob nedeljah, pri obhajilu in opelu, za dva deška glasova; 4.) «Duhovske stihire», in dr. — Božajo k-šimovic (* 1868), nabiratelj narodnih nape v o v, je zložil na njihovi osnovi «Osmoglasnik» (1924) in Srpske narodne igre. Z Dorde-vičem je izdelal navodilo za nabiranje n a r o d n i h melodij (priobčeno v listu «Ka-radič»). Uporablja pa tudi te napeve za lastne kompozicije kot motive (dramska glasba za «Uga-šeno ognjište»), opera «Ž e n i d b a M i 1 o š a O b i -1 i č a», opereto «Šešir», orkestralno točko: «Snovi o srpskoj budučnosti». — Izidor B a j i č (* 1878, t 1915), učenec budimpeštanskega konservatori ja, je zbiral ves čas svojega življenja narodno glasbo in zasnoval na njej svoje kompozicije, ki so lahke, dopadljive — a brez globočje umetniške vrednosti; je pa poljuden skladatelj. Obdeloval je narodne pesmi za zbor in samospev s klavirjem. Zložil je tudi «Liturgi jo po karlovačkom napevu in opero «K nez Ivo od Sem beri je» — povse v narodnem tonu. Najbolj znani so nekateri samospevi s klavirjem (Jesen stiže, Magla pala, Uspavanka) in nekateri zbori (Iz srpske gradine; Ej, ko ti kupi; Sokol itd.) — Vladimir D o r devic (* Brestovac, 1869), učenec dunajskega in praškega konservatori ja (Rob. Fuchs, Šebor), se bavi posebno z nabiranjem n a r o d n i h n a -p e v o v, katerih je dal do sedaj na svetlo ose m zvezkov za moški in mešani zbor. Vsak zvezek obsega po 50 pesmi, vkupe torej 240 pesmi. — Priredil je tudi: «50 srpskih igara za violinu» in «Trentecinq chansons populaires Serbes pour piano», «Trente danses Serbes arrangées pour piano», «Zbirka odabranih narodnih melodija za školsku upotrebu», 100 pesmi za 1 do 4 glasove (štiri izdanja) ter «Violinski album». Ima pa tudi lastne kompozicije, kakor: «Liturgija u dva i četiri glasa», «Mešoviti i muški zborovi», dva zvezka; «Kompozicije za pevanje uz pratnju klavira» (1921.) — Narodnih napevov ima nabranih nad 1000; ti čakajo obelodanjenja od strani kr. akademije. — Tud i kot teoretik se je udejstvoval in napisal «Opšta teorija muzike» (8°, 60 str., Geca Kon, Beograd), «Škola za vi olinu», «Turški elementi u našoj muziei» (Nova Evropa, knj. VII., br. 15). Dordevič utegne biti prvi vir za srbsko narodno glasbo. — S v e t o 1 i k P a š č a n je nabral veliko število narodnih pesmi i pripravlja njihovo obelo-danjenje; I. zvezek naj bi bil prišel na svetlo že leta 1924., obsegajoč 60 do 70 pesmi, a se je zakasnil. — Ostali nabiratelji in izdajatelji izpopolnjujejo imenovane obsežne zbirke, nimajo pa takega osnovnega pomena, kiikor zgoraj navedeni; to so n. pr. R. P a v 1 o v i č, «Srpske narodne pesme»; M i r e c k i, «Muzički prilog Vukovoj pesmarici»; Hekt. K a t i n e 1 I i, «Južnoslavjanske pučke pesme» (med njimi tudi srbske); L ž i č a r, «Slavonske i primorske, bačke i srpske popevke»; Hlavač, «Srpske narodne popevke»; Mila-novič, «Srpske narodne igre»; Augustino-v i č, «Slovenske narodne p jesme» ; Čačkovic, «Venac narodnih glasovah»; Bogomir Kače-rovski (Čeh, * 1873), «Bosanske i hercegovačke pučke popijevke» — in — last not least — F. K u -h ¿i č, «Južnoslovjenske narodne popievke» (Zagreb, 1878 do 1881), ki prinaša tudi mnogo srbskih, in pa L j u d. Kuba, «Slovanstvo ve svych spé-vych», kjer bodo prišle jugoslovenske pesmi sedaj na vrsto. A druga nevarnost preži na narodno moderno glasbo. To bi bila domneva, (hi je narodna samo tista glasba, ki izhaja iz najširših plasti preprostega ljudstva. Tudi inteligenca more biti globoko narodna, ako je prepojena s kulturno-narodno zavestjo. Kulturno-narodna inteligenca bo narodno čutila in ako res čuti narodno, ne more drugače skladati, kakor narodno. Ta proces moremo opazovati v češki glasbeni zgodovini. Tudi bogato nadarjeni Čehi so mislili, da je drobna prostonarodna pesem edini spas — a so se motili. Smetana, prežet narodnega čuta in zavesti, jim je pokazal pot, kako se pride do moderne narodne glasbe, ki ima tudi izven čeških meja svojo svetovno vrednost in ohrani svoj na-rodno-češki žig. Tako —- upajmo — se bo razvila tudi glasbena kultura pri srbskem plemenu naše kraljevine. V tem upanju nas potrjuje dejstvo, da imajo dan na dan množeča se kulturna sredstva, to so: glasbene šole, urejene po modernih načelih, dobre, globoko naobražene učitelje, vedno širše obzorje in štipendije v svrho študij v kulturno visoko stoječem inozemstvu. Ako pogledamo za sto let nazaj, dobimo jasen pogled v dejstvo, da se glasbena kultura v Srbiji h i t r o d v i g a. Leta 1834. je bilo v vsej Srbiji 77 osnovnih šol, od teh samo 26 državnih in med temi le 1 petrazrednica in 3 dvorazrednice. Leta 1829. je dobila Srbija prvega kapelnika vojaške godbe (Jos.Schlesinger), a šele leta 1853. se osnuje civilno «Beogradsko pe- vačko društvo» in v njegovem okrilju ustanovi Milan M i 1 o v u k prvo glasbeno šolo, kjer so poučevali teorijo, violino in violončelo; to je bilo oktobra 1865. In poglejmo danes! Vsako večje mesto ima svojo glasbeno šolo; v Beogradu je imela leta 1924. samo prva mužička škola nad 800 učencev, a muzička škola «Stankovič» 500 učencev. V tem razmerju se je dvignil glasbeni nivo vse-povsodi. Ako ostane od tega naraščaja samo 1 % dobrih glasbenikov, je preskrbljeno za nadaljnji napredek. Tudi pevska in glasbena društva se neprestano množe. V Beogradu imajo sedaj poleg «Beogradskog pevačkog društva» še društvo «Stankovič» (1925), «Beogradsko filharmonijo», «Akademsko pevačko društvo Obilic» (100 pevcev), «Novo muzičko društvo» (ust. 1925.), «Društvo prijatelja muzike» itd., tako, da je upati, da ta pokret ne bo zamrl. Podobno je tudi v večjih mestih i z -ven Beograda, n. pr. Novi S a d, S k o p 1 j e, S u b o t i c a, Zagreb («Srpsko pevačko društvo»), Banjaluka («Jedinstvo), Bjelina (Crkv. pev. dr.), Bos. D u b i c a («Višnjič»), Bos. K ru pa («Milutinovič», «Sloga» in «Jugovič»), Novi («Krajšnik»), Mostar («Gusle») itd., vkupe nad 60 društev. V novejši dobi podpira tudi strokovno slov-s t v o podvig glasbene kulture. — Najstarejša revija «Letopis Matice Srpske» je prinašal že zgodaj tudi glasbo zadevajoča poročila in članke. V novejši dobi prinaša, posebno globočje zasnovana poročila ali razprave «S r p s k i književni Glasnik» (n. pr. Kosta Manojloviceve in Ante Dobronieeve članke). Tudi «Nova Evropa» (kjer ugotavlja Vlad. Dordevic dvo-glasno narodno petje v južni Srbiji in turške elemente v srbski narodni pesmi). — Tudi «Prosvetni G I a s n i k» se zavzema za glasbeno kulturo pri Srbih. Posamezne članke so prinesli še drugi periodični časopisi instrokovne revije, kakor Delo», «Misao», «Preporod», Komedija» in celo «Glasnik profesorskega društva». Sedaj bo prevzel polagoma glavno breme pač «M uzičkiGlasni k», ki je še mlado podjetje (1923), a se bo najbrž ukoreninilo, ker je pač potrebno. Tudi kr. akademija nauk bo marsikaj priobčila. — Ko bodo nastopile normalnejše razmere na obrtnem in trgovskem poprišču, bo igrala tudi samostojna k n j i ga večjo vlogo, kakor jo more sedaj. Vsaj je prikipela potreba po strokovni literaturi že do take nujnosti, da ameriški Srbi ne morejo dobivati domačega slovstva več iz domovine, ampak so si ustanovili svoj list Kol o», izhajajoč v New Yorku. Razstava v Beo-gradu (11. do 18. aprila 1926.) je predložila poset-nikom 330 izvirnih rokopisov in okoli 650 tiskanih kompozicij. Ako pregledamo ob roki teh podatkov avspicije na razvoj in usodo srbske glasbe v bodočnosti, se dviga naše upanje, da bo prišel čas, ko bodo Srbi mogli tekmovati z drugimi narodi. II. Hrvatska glasba. Razmere med Hrvati, oziroma na tisti zemlji, ki so jo poselili, so bile dokaj drugačne, kakor v Srbiji. Prišli so namreč že zgodaj v dotiko z romanskim elementom, osobito v Dalmaciji, v Istri in na otokih, a kmalu potem tudi z germanskimi Franki. Pokristjanjevanje Hrvatov je izvršila v veliki meri oglejska cerkev; njeno misijonsko ozemlje je segalo globoko v Panonijo. Skratka: Hrvatje so bili kmalu orientirani po zapadni kulturi, ki je bila vzlic takratni svoji dekadenci vendarle mnogo jačja, kakor primitivna hrvatska. V tem praven je ostal podvig in razvoj hrvatskega naroda. A tu pa tam so poigravale posledice državno- in cerkvenopolitičnih namer v zgodovino Hrvatov. V aachenskem miru leta 810. je prišla vsa obrežna Dalmacija pod bizantinsko oblast; leta 870. so se polastili Grki notranje Hrvatske in leta 873. se je razširil cerkveni razkol na vso Dalmacijo in notranjo Hrvatsko — in to stanje je trajalo do leta 925., v svojih posledicah pa nedvomno še dalje. Nekako med leti 870. do 900. se je udomačila gla-golica po Dalmaciji in bližnjih otokih. Ninski škof Teodozij je dobil — najbrže leta 879. od papeža Janeza Vili. — slično pravico za Dalmacijo glede cerkvenega (oziroma bogoslužnega) jezika, kakor sv. Metod za Moravo. Takoj je prevel v slovenski jezik p s a 11 e r, torej ono knjigo, ki je služila posebno bogoslužnemu petju. Nedvomno je bila tudi opremljena z napevi, pisanimi v nevmah. Ta Teo-dozijev psalter je prepisal leta 1221. pop Nikola z Raba. Ko je papež Štefan V. (885. do 891.) prepovedal bogoslužje v slovenskem jeziku in dal leta 885. Metodovemu nasledniku Dominiku tozadevna posebna navodila, ni prepovedal slovenščine za Dalmacijo. Seveda so imeli Hrvatje poleg slovenske liturgije tudi latinsko. Čim bolj je vplival nanje romanizem, tem bolj so se oklepali tudi latinske liturgije, to pa tudi zato, ker je začela solno-graška cerkev posegati v severne dele njihovega ozemlja. Tako je umevno, da imajo Hrvati prav v katoliški cerkvi najstarejše dokaze svoje — versko-glasbene — kulture. Poznamo zapisnik cerkvenih knjig, ki jih je leta 1042. podaril stolnici zagrebški ban Štjepan; med njimi: 3 misale, 1 pasional, 2 antifonarja, 3 psalterje in 2 himnarja, knjige torej, ki vsebujejo tudi napeve. Tem se časovno pridružuje gradualnik iz 14. stoletja (sedaj v vse-učiliščni knjižnici v Zagrebu), potem zagrebški stolni pasional iz 15. stoletja in suhodolski iz iste dobe. Pasionale imamo še iz let 1659., 1683., 1691., 1736. (hrvatski!) in 1740. Posamezne pesmi so iz 14. stoletja; najstarejša je božična: «Bog se rodi v Vitliomi» iz leta 1320. Dalje pesem iz leta 1553., a urejene pesmarice: Atanaz. Georgiceo, tiskana na Dunaju leta 1635., Pavlinski zbornik iz leta 1644., pesmi o. Nikole Krajačeviča, tiskane leta 1651. v njegovem evangelijarju, a nastale so morebiti že med leti 1621. in 1623. Na to dobe Hrvatje svojo znamenito cerkveno pesmarico «C i t h a r a o c t o c h o r d a», ki je prišla na svetlo v prvi izdaji leta 1701. (tiskana na Dunaju), na troške kanonika Ivana Znike. (Druga izdaja leta 1723., a tretja izdaja leta 1757.) Potem še Hero-v i č e v a hrvatska pesmarica (v rokopisu, pisanem v glavnem delu leta 1799.). — Iz teh pesmaric so zajemali poznejši izdajatelji cerkvenih spevnikov v hrvatskem jeziku. Kar se tiče ostale cerkvene glasbe, je bila pri katoliških Hrvatih nesamostojna in se je ravnala po vzorcih z zapada in s severa. Posebno velik vpliv so imeli trije redovi: frančiškani, pav-linci in jezuitje. Frančiškani so bili na višku svojega vpliva v Dalmaciji in skoraj edini cerkveni glasbeniki v Bosni in Hercegovini. Taki so: Ant. Tudrovic iz Dubrovnika, 11506; Emanuel Zlatarič, t v Dubrovniku leta 1570; Simon Glavič (Šibeničan, 1490. do 1564.); Simon Klimantovič (Lukora-nec, blizu Zadra) 1460. do 1544.; Inocencij J e r k o-v i č, deloval na Hvaru 1618. do 1636.; Fran G u č e-t i č, Dubrovničan, 1 1658.; Ivan L u k a č i č, Šibeničan, 11649. — Nekateri so šli tudi v veliki svet in dosegli znatne uspehe, kakor n. pr. Gavro T a m-p a r i c a (T e m p e r č i č), ki je umrl proti koncu 16. stoletja na Dunaju. Pavlinci nam do sedaj niso znani po imenih, posneti pa je važnost in intenzivnost njihovega dela iz ostankov njihovih glasbenih arhivov in iz gori imenovanega «Pavlinskega zbornika» iz leta 1644. Predstavnik jezuitov je o. Nikola Krajače-v i č (t v Zagrebu leta 1653.), kateremu so sledili pozneje njegovi soredovniki ter prirejali molitveni ke in pesmarice. Od svetnega svečeništva stare dobe ne vemo še mnogo. Vsekako je bilo gojenje glasbe poverjeno visokim dostojanstvenikom pri raznih stolnih in kolegiatnih kapitelnih, kakor n. pr. v Zagrebu, Čazmi itd., kjer so imeli kanoniki med seboj vedno posebnega kantorja. Organisti, ki so bili večinoma duhovniki, se omenjajo od leta 1368. (Nikola v Dubrovniku) in leta 1384. orgle v Dubrovniku. Duhovnik J u r a j v Zadru leta 1392. VZagrebu so bili v 15. in prvi polovici 16. stoletja organisti sami kanoniki; zdi se, da je veljalo takrat to mesto kot častna služba. Prvi kanonik-organist, ki ga poznamo po imenu, je A n d r i j a; leta 1488. je postal kapitular, a šele leta 1494. organist. Naslednik mu je bil kanonik Ivan, 11499. Za njim je orglal kanonik Jeronim, t 1506. Kanonik E m e r i k de Dees je opravljal to službo do leta 1512. in njegov naslednik do leta 1545. — Od tedaj naprej so organisti 1 a j i k i, a poleg Hrvatov tudi več Slovencev in Nemcev; n. pr. H o 1 k n a p, t 1591., Jurij Štrukelj, t 1650., Adam P u h a r, 1 1675., in drugi. Pravoslavni del Hrvatov je imel isto zgodovino svojega cerkvenega petja kakor Srbi, samo da novejše cerkvene skladbe niso na podlagi hrvatske narodne pesmi, ampak so ali ruske kompozicije (Bortnijanskij) ali pa srbske, torej tudi na srbski narodni osnovi. Seveda med pravimi Hrvati ni posebno veliko pravoslavnih občin, ker orto-doksni žive večinoma v diaspori med katoliki ali med pravoslavno maso Srbov in drugih plemen. Kar je pripomniti o svetili glasbi stare dobe, je bil razvoj vsaj do 9. stoletja sličen kakor pri Srbih. Imeli so svoje narodne plese, ki so jih spremljali s petjem ali celo z glasbili; v 9. stoletju je bil plešoč Slovan tipičen pojav, ne samo v slovanskih deželah, ampak tudi med Nemci in Romani. Nemški menih Ermenrich v 9. stoletju ga omenja tako, da moramo sklepati, da je plesal po zvokih svojega glasbila. Imeli so svoje verske pesmi iz poganske dobe, dalje e p i č 11 e, ki so vsebovale njihovo tradicionalno zgodovino, lirične, kot izraz duševnih čuvstev, brez katerih ni noben narod, najmanj pa tako muzikol juben ne, kakor je Hrvat. Najstarejše narodne pesmi so zabeležene v idili Petra Hektoroviča (1487. do 1572.): «Ribanje i ribarsko prigovaran je», ribiška idila v treh spevih, ki jo je pesnik zložil v 68. letu svoje dobe in je bila natisnjena v Benetkah leta 1568. (Z napevi dve pesmi: «Kada se mi Radosave vojevoda odi-ljaše» in «I kliče djevojka».) Vendar se je razvilo razumevanje za kulturni in estetski pomen narodne pesmi šele v novejši dobi in vse važnejše zbirke narodnih popevk hrvatskega plemena so prišle na svetlo v novejši dobi. Najpomembnejše so nastopne: 1.) Š. B o s i 1 j e v a c, Bosanske i liercegovačke popijevke. 2.) M a t k o Brajša-Rašan (* 1859.), Istar-ske popijevke. 3.) A nt. Dobronic, Dalmatinske popijevke (žalibog, še ne natisnjene). 4.) F r a n j o Š. K u h a č, Južnoslovjenske na-rodne popijevke (1878. do 1881.). Zaslužno delo — a spremljava klavirja moti in harmonizacija nikakor ne odgovarja narodnemu čutu. Kdor rabi to razširjeno in razmerno lahko dostopno zbirko, naj se drži samo napeva za človeški glas — in tudi tega s preudarkom in premislekom, kajti ritmizacija je uniformirana po okusu njegove elektične dobe (Kuhač je bil učenec konservatorija v Budimpešti, na Dunaju, v Lipskem in je bil v stiku z Lisztom v Weimaru). 5.) Mil a n L a n g, Popijevke iz Samobora v «Zborniku za narodni život i običaje». 6.) L. Luki č, Narodne popi jevke slavonske iz brdskoga kotara. (Niso še tiskane.) 7.) Zlat k o Špoljar (* 1892.), Popijevke iz Podravine. 8.) V. Ž g a n e c, Pučke popijevke iz Medimurja. 9.) Tudi «Zemaljski Glasnik za Bosnu i H e r c e g o v i n u» prinaša od leta 1906. dalje v posebnih prilogah narodne pesmi, ki jih ima on-dotni muzej nabranih nad 2000 (besedilo in na-peve); na svetlo je prišla do sedaj morebiti tretjina. 10.) Tudi L j u d e v i t K u b a (* 1865.) bo priobčil lepo vrsto hrvatskih narodnih popevk. Poleg teh bi bilo omeniti še 11.) Stanka Vraza (1810. do 1851.), ki je pa glede na napeve nezanesljiv. To delo zbiranja se nadaljuje, in sicer vedno temeljiteje in smotreneje; posebne vrednosti so monografične publikacije, četudi uspehi in ugotovitve ne drže vedno, a navadno vendar opozorijo na več podrobnosti, ki dajo nove pobude za nadaljnja raziskavanja. Narodna pesem je med Hrvati manj odporna in žilava, kakor pri Srbih. Drži se — iz starega izročila — od roda do roda, a brez one narodne toplote, brez pravega prepričanja. To je povzročila splošno-evropska umetna glasba, ki je prodirala čim dalje tem globočje tudi v široke plasti. Postojanki je imela vsepovsod d v e, kot oporišči za nadaljnje prodiranje: 1.) cerkev, 2.) plemiški ali vla-stelinski dom. — Ni se mogla povsod vkoreniniti, a vplivala je polagoma na značaj narodne pesmi, kjer jo je dosegla. To je šlo sicer počasi, a nepretrgano; čim so se množila občila in je bil stik z drugimi kraji, posebno z mesti, olajšan, je dobivala vedno večji vpliv umetna zapadna glasba, pa naj je prihajala iz romanskih ali germanskih dežela. Ta glasba je bila — v svoji umetniški dovršenosti — izvedljiva samo izvežbanim glasbenikom: izurjenim pevcem in instrumentistom, ki so jih mogli plačevati samo bogataši; široke plasti, ki so delale graščakom tlako, so bile sprva od uživanja popolnoma izključene. Vplival je pa na hrvatske odnošaje posebno Dunaj s svojo razkošno glasbeno kulturo. Dve hratski mesti sta sloveli kot sredo-točji glasbenega negovanja: Varaždin in Zagreb. Tu sem — in spotomti tudi v druga večja mesta, n. pr. Karlovac, Dubrovnik, Split, Trogir, Šibenik, Zadar — so prihajale tuje, večinoma italijanske gledališčne družbe, da so izvajale tedaj moderne opere; pa tudi potujoča orkestralna udru-ženja so nastopala na hrvatski zemlji, potujoč od mesta do mesta, od gradu do gradu, od doma do doma; pogosto so jih celo pozvali plemiči ali vlastelini v svoje okraje. Tem potom je uživala vrhovna plast hrvatskega plemena tujo umetnost in spoznavala tedaj moderne proizvode; to velja posebno za dobo 18. stoletja. To je ostalo tudi še do srede 19. stoletja približno tako. Vendar se je tu začelo nekoliko gibati. Leta 1827. je dobil Zagreb prvo glasbeno društvo, češ, da naj goji hrvatsko glasbo. Začeli so s tem, da so peli kot vložke hrvatske narodne popevke, ki so jih vrivali med nemško besedilo sceničnih proizvodov. Leta 1841. se pojavi «P j e v a č k o i g 1 a z b e 11 o d r u š t v o», ki naj bi gojilo narodno petje, pevanje po notah, in izvajalo male komade z orkestrom. Ustanovitelj mu je bil Albert pl. Str i ga (1821. do 1897.). V tem društvu so se izvajale skladbe domačih, a seveda v tujini izobraženih glasbenikov, kakor so bili: 1.) Ferdo L i v a d i č (1798. do 1878.). 2.) O. Fortunat P i n t a r i c (1798. do 1867.). 3.) Ivan P a d a v e c (1800. do 1873.), kitarist. 4.) Karel baron Prandau (1795. do 1865.), izumitelj «physharmonike» (predhodnice našega harmonija) in skladatelj instrumentalnih glasbo-tvorov. 5.) Karel Wiesnerv. Morgenstern (1783. do 1855.), rojen Madžar, pride leta 1823. v Zagreb, ustanovi leta 1827. zagrebški «M u s i k v e r e i n» ter postane ravnatelj društvenega orkestra in učitelj na društveni šoli. Tudi je plodovit skladatelj, teoretik, pevec; med Hrvati je položil temelj za umevanje umetne glasbe. Kot cerkvena komponista te dobe sta delovala posebno o. Jos. j u r a t o v i č (1796. do 1879.) in Pavle S t o o s (1806. do 1862.). Za moške zbore je skladal Vjekoslav Karaš (1821. do 1858.). Kot improvizatorja slovita Ferdo Rusan (1810. do 1879.) in Jos. R u n j a n i n (1821. do 1878.); poslednji je baje zamislil napev «Ljepa naša domovina», kak or trdijo nekateri poročevalci, dočim jo drugi pripisujejo Jos. W e n d 1 u. To so glasbeniki pripravljalne dobe — nekak pripravljalni odbor «ilirskega» pokreta —, ki gradé most v moderno umetnost. Med temi je bil tudi še Vatroslav L i s i n s k i, prvi operni komponist med Hrvati (prvotno Fuchs) (* v Zagrebu 1819., 1 1854.). Mož je slovenskega pokolenja; njegov oče je bil mesar in trgovec. Učitelji so bili Vatroslavu najprej Jan Reyschill (Rejšil), Čeh (1811. do 1877.), potem Juraj Sovka (1803. do 1878.). Velik vpliv je imel na Lisinskega Alb. pl. Stri ga, ustanovitelj «Pjevačkega i glasbenega društva». Med leti 1843. do 1846. je zložil Lisinski prvo hrvatsko opero: «Ljubav i zloba». Leta 1847. gre v Prago, da izpopolni svoje glasbeno znanje; učitelja sta mu bila C. F. Pič in J. F. Kittel. V Pragi je zasnoval svojo drugo opero «Por in» in zložil nad 30 večjih skladb. Vrnivši se v Zagreb je končnoveljavno dovršil 1. in 2. čin «Porina» (1850) in se vrnil v Prago. Tam je ustvaril idilo «Večer» za mali orkester in oba poslednja akta «Porina», a premi jera se je vršila šele pol stoletja po Lisinski jevi smrti (2. oktobra 1897.). Zložil je 2 operi, 99 popevk (1 do 4 gl. in mešani zbor: 48 hrvatskih, 26 nemški h, 24 čeških, I latinsko); 7 uvertur za veliki orkester, eno za violino in klavir, 1 muzikalno sliko, 1 potpouri (orkester), 1 koncertno polonezo (orkester). Potem plese (polke, mazurke, valčke, četvorke, salonski «kolo» (hrvatsko v šestih delih, slavonsko v 7 delih). Lisinski ziiključuje ilirsko in gradi most v po-ilirsko dobo. Najznačilnejši pojav poilirske dobe je hrvatska opera. Leta 1861. je deželna uprava izdelala statut, v katerem zahteva tudi gojitev jugoslovanske opere. A pred opero je prišla opereta, seveda tujerodnih skladateljev, kakor so: Olfen-bach, Adam, Barbier, Klerr i. dr.; med temi je edini Dalmatinec po rodu: Fran pl. Suppe (1819. do 1895.). — Za njimi je prišel Ivan pl. Zaje (1852. do 1914.), najprej z operetami, ki jih je zložil na nemška besedila za dunajski «Carltheater», a potem z operami (Mislava, Ban Legat, Amelija, Ni-kola Šubič Zrinjski, Lizinka, Zlatka, Gospode i husari itd.). Zaje je zložil 14 oper in 19 operet; prvo opero (Mislav) so peli leta 1870. v Zagrebu. Poleg dramatične glasbe je skladal tudi maše, zbore, pesmi, en oratorij (Prvi greh) in instrumentalne stvari. Sicer je pa bila zagrebška opera od leta 1870. dalje mednarodno torišče, kjer so se izkazovali pod Zajčevim vodstvom vsi sodobni in starejši glasbeniki vseh kulturnih narodov, v prvi vrsti Italijani, potem Nemci, Francozi, Čehi in Rusi. Do leta 1902.. ko so morali v Zagrebu na «višje povelje» opustiti opero, je prišlo še nekaj Hrvatov in Slovencev do besede, to pa: A damo v ič z dvema, Srečko Albini z eno, Vladoje B e r s a s tremi, Vatroslav L i s i n s k i z eno, Viktor P a r m a z eno, Fr. Ser. V i 1 h a r z dvema, Ivan pl. Z a j c z dvema operama. — Od leta 1902. dalje so izvajali le operete, ki so bile dovoljene; Hrvati in Slovenci so prispevali za ta repertoar: S. Albini tri. M i -t r o v i c eno, M u h v i č eno, V. P a r m a tri, P r e -jac eno in Vilhar eno opereto; razen tega so izvajali tudi en balet od S. A 1 b i n i j a. Z uvedbo opere je bil storjen nedvomno velik korak naprej v razvoju jugoslovenske glasbe — vendar samo v tem zmislu, da je dana možnost nadaljnjega razmaha, kajti bistvenih predpogojev, kakor so n. pr. globoka dramatična kultura, dra-matiški solisti in glavna stvar: vzgoja širokih plasti za razumevanje takih umotvorov — tega nedostaja v kraljevem Zagrebu v veliki meri tudi še danes. Izvajanje oper ne sme biti odvisno od vremena, od družabnih prireditev druge vrste, od toalet in slučajnih gostov — to so efemerne stvari, ki postanejo lahko usodne za kulturo, ako bi se preveč ozirali min je. Kakor v Srbiji so tudi na Hrvatskem domači glasbeniki orientirani na zapad. Pa ne leto. Hrvatje so nameščali tudi mnogo češče izvenhrvatske glasbenike, da še celo več: neslovanske zastopnike glasbe v svojih glasbenih ustavili. Na primer V i-1 j e m Miiller (1800. do 1873.), Dunajčan, učitelj na glasbenem zavodu v Zagrebu, kapelnik na- rodnega gledališča, organist. Vilim J ust (1826. do 1883.) iz Frankfurta ob Odri; I v a n T r o p s c h (1830. do 1913.), Čeh, kapelnik v graničarskem polku v Vinkovcih, potem vodja pevskega društva «Sloga»; Vinko Hendrich (1841. do 1892.), Mo-ravec; Iv. N e p. Str nad (1845. do 1913.), Čeh; Miroslav Cugšvert (1844. do 1894.), Mora-vec, itd. Precej glasbenikov pohaja tudi iz priseljenih Čehov, Nemcev in Madžarov. To dejstvo samo na sebi nima nič spodtikljivega na sebi; s tem hočem samo dokazati, da je trditev o orientaciji na zapad resnična. (Dalje prih.) Dopisi. Celje. V našem mestu se je svojčas z veseljem in mnogo prepevalo. Danes? Gerlančeva «Oljka» se giblje, Celjsko pevsko društvo pa? Kaj delata Pregelj in Kovač? Zakaj ne primeta za delo? Pevcev nas je dovolj in bi radi žrtvovali prosti čas za našo lepo pesem. — Pevec. Ljubljana. Mnogo se piše in govori o tem, da razna kulturna, osobito pevska društva spe spanje pravičnega, da ne delajo v zmislu stavljenih si ciljev. Dovolite mi, da si nekoliko bliže ogledamo vzroke tega «spanja», te nedelavnosti. Končno sodbo prepustimo razsodni javnosti, prizadetim faktorjem pa priporočamo, da bi se potrkali na prsi in skesano odstranili rak-rano na telesu naših kulturnih društev in to čimprej, dokler te rane še niso smrtonosne. Da morem podati jasno sliko o težavah in neznosnih razmerah, ki životarijo v njih naša kulturna društva, se moram poslužiti faktov in si zato izbrati društvo, katerega finančno stanje mi je kot njega predsedniku povsem znano. Da pa ne bo nesporazumijenj, moram že vnaprej pripomniti, da tudi pri ostalih kulturnih, osobito pevskih društvih razmere niso nič boljše, le s to razliko, da so tekoči stroški pri pevskih društvih mnogo večji kakor pri drugih društvih. Dohodki pevskih društev obstojajo iz ustanovnin, pod-pornin, raznih volil in iz čistih dobičkov od raznih prireditev, koncertov, veselic itd. Redki so primeri danes, pri teh za vsakega težkih časih, da eden ali drug agilen član društva pridobi kakega novega ustanovnega ali podpornega člana. Meceni, ki bi se nas spomnili z raznimi volili, so zelo redko sejani. Edini dohodki, ki bi se z njimi morala naša pevska društva vzdrževati, so koncerti in veselice. A kaj, ko se vse prireditve največkrat končajo z občutnim deficitom. Pri sedanjih razmerah se more vsako društvo šteti za srečno, če je kako prireditev zaključilo z «glih za glih>. Glavna rak-rana za naša pevska društva so pri prireditvah ogromni davki, ki znašajo pri koncertih 25 % kosmatih dohodkov, pri veselicah pa celo 45 %. Pevsko društvo, ki priredi skromen koncert brez kakih solo-{očk naših znanih pevcev in brez vsake godbe, sme računati, da razpeča kakih 400 do 500 vstopnic, kar da približno 4000 Din kosmatih dohodkov. Od tega vzame davkarija in magistrat 1000 Din, dvorana 500 Din, plakati in plakatiranje 500 Din, časopisna reklama 800 do 1000 Din, razne takse in drugi stroški 500 dinarjev. Skupni stroški torej znašajo okoli 3500 Din, tako da bi ostalo čistih 500 Din. Pa to bi bilo še dobro. Vse drugače pa izgleda rezultat koncerta, če bi hotelo društvo nuditi publiki kaj več in bi si omislilo par solistov ter godbo. V tem primeru mora društvo že vnaprej računati s par tisoč dinarjev deficita. Kako dolgo bi mogla naša društva take koncerte prirejati, to vemo pač vsi, ki se s tem bavimo, predobro. Dva izdatka, ki sta sedaj najbolj občutna, bi morala na vsak način izostati, to je davek na koncerte in pa časopisna reklama. Če pomislimo, da so razne športne in telovadne prireditve davka proste, bi z isto, če ne z večjo pravico, smela pevska društva zahtevati, da so njih koncerti enako prosti davka. Saj je vendar tudi država na tem zainteresirana, da njena kulturna društva uspevajo in napredujejo. Delati pa morejo le, če jim je za to dana možnost in imajo na razpolago potrebni denar, ki si ga morajo seveda zaslužiti. Tako pa se društva ne upajo prirejati kon- certov, ker morajo vnaprej računati z izgubo, ki jih pokoplje za nedogleden čas. Tudi časopisje je faktor, katerega dolžnost l>i bila podpirati kulturna društva, ne pa, da jim z drago zaračunanimi oglasi pomaga do deficitov. Bili so časi, ko so bili časopisi društvom brezplačno za reklamo na razpolago. Danes stane vsaka najmanjša beležka v «dnevnih vesteh» lepe denarce. Mnenja sem, da so kulturne prireditve vsaj tako važne kakor razne tatvine, pretepi itd., ki čitamo o njih v dnevnih vesteh ali pa polnijo cele kolone pod debelo tiskanimi naslovi. Taka je slika koncertov, žalostr.a, k delu malo vzpodbujajoča, še žalostnejša pa je slika veselic. Če je društvo našlo za veselico primeren prostor, recimo brezplačen, mora v prvi vrsti računati, da vstopnina ne bo previsoka. Ako postavi malo višjo vstopnino, recimo 8 Din, sme v najboljšem primeru računati s 500 obiskovalci, kar da 4000 Din dohodkov. Pri vstopnini 5 Din morebiti spravi skupaj do 800 obiskovalcev, kar da zopet isto vsoto dohodkov. Davkarija in magistrat vzameta pri tem 1800 Din, plakati 500 Din, časopisna reklama 1000 Din, godba, brez katere si veselice ni mogoče misliti, 2000 Din in razne dovolilnice, policija, vloge itd. 500 Din., kar da skupaj 5800 Din stroškov. Primanjkljaj v znesku 1800 Din bi se mogoče kril s prodajo razglednic, cvetk, srečolovom, plesom, ali s čim podobnim, če bi od zgoraj navedenih izkupičkov ne bilo treba zopet plačati davka in to 45 %, tako da, če bi priprave za te zabave nič ne stale, bi se moralo kasirati 3250 Din, ako bi se hotelo s tem kriti stroške za veselico. Kako se pa kasira pri razglednicah, cvetkah, plesu itd. 3250 Din, to pa itak vsakdo ve. Omenim naj še šikane raznih kontrolnih organov. Vem za primer, ko se je kontrolni organ zelo «gor držal», češ, da je na vrtu več ljudi, kakor je bilo vstopnic prodanih. Povedali smo mu, da je veliko svojcev od članov pevskega zbora, ki imajo pravico do proste vstopnine. Ali po njegovi izjavi društvo nima pravice, dati svojcem članov brezplačnih vstopnic, oziroma bi morali tudi za te vstopnice plačati davek. Težko se je pač boriti z organi, ki so bolj papeški kakor papež sam in ki izkoriščajo svojo uradno moč, da šikanirajo na vse mogoče načine društva, oziroma njih funkcijonarje. Zelo hvaležno polje bi bilo za Zvezo kulturnih društev in Zvezo pevskih društev, če bi intervenirale tako pri davčnih oblastih vseh inštanc ter pri magistratu kakor tudi pri naših časopisih, da bi odvrnili ta grenki kelih od naših kulturnih društev in jim s tem vsaj deloma olajšali delo. Koncerti naj bodo na vsak način oproščeni vsakili davščin, a zabavni večeri v ožjem društvenem krogu brez vstopnine. Za veselice naj se zniža skupna davščina vsaj na 20 %. Časopisje pa naj kulturnim društvom zopet odpre svoje predale za brezplačno časopisno reklamo. Le na ta način bo omogočeno delo kulturnim, posebno pevskim društvom; če bo šla pa stvar svojo sedanjo pot naprej, je neizogibno, da bodo naša društva kljub požrtvovalnosti članov in veselju do dela drugo za drugim ne samo zaspala, temveč celo pozabila dihati in bomo drug za drugim zapeli «Blagor mu». Če bomo naleteli na gluha ušesa, potem bodo pač faktorji s kosmatimi ušesi morali prevzeti odgovornost za vse posledice. Ne po lepih besedah o dviganju kulture in o visokih stopnjah naše kulture, temveč po njih delih jih bomo sodili. I v o II1 a d n i k, predsednik «Slavca». Nove skladbe. Razpis nagrad. Založništvo revije «Tamburaš» razpisuje pet nagrad za najboljšo tamburaško skladbo, in sicer 500, 300, 200, 120 in 60 Din. Prve tri nagrade se plačajo v gotovini, zadnji dve pa s celotnim, oziroma polletnim brezplačnim pošiljanjem «Tamburaša». — Pogoji: 1.) Skladbe morajo biti izvirne, torej ne prirejene po drugih skladateljih. 2.) Pisane naj bodo za celotni tamburaški zbor s čelovičem. 3.) Ne smejo biti pretežke, tako da jih lahko izvajajo tudi srednje dobri tamburaški zbori. 4.) Oblika sme biti poljubna, vendar se bodo v prvi vrsti upoštevale skladbe koncertnega značaja in šele nato koračnice in plesne skladbe. 5.) Vsak, ki se udeleži tekme, mora vplačati vsaj četrtletno naročnino «Tamburaša», ki znaša 35 Din, ako ni še naročen nanj. Rokopisi ne smejo biti označeni s skladateljevim imenom, ampak z geslom; ime skladatelja pa naj bo priloženo v zaprtem zavitku (kuverti), ki nosi geslo rokopisa. Tako opremljene skladbe je treba poslati založništvu: Minka Modic, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 1, vsaj do 5. junija 1.1. Koncertna kronika.* Ljubljana. Kulminacijsko točko minule sezone je tvoril brez dvoma koncert «Češke Filharmonije» pod vodstvom mojstra Vaclava Talicha dne 8. maja t. I. v Unionu. Spored je nudil Dvorakovo simfonijo «Iz novega sveta» v E-molu (amerikunsko), V.Novakovo simfonično pesnitev «VTatrah», R. Straussovega «Don Juana», J. Sukovo serenado za godala in R. Wagnerjevo predigro k operi «Mojstri pevci norim-berški». Prvovrstno izvajanje «Češke Filharmonije» je številnim poslušalcem nudilo izredno velik umetniški užitek in je ostavilo globok dojeni. — Drugače je pa koncertna sezona v predpočitniških mesecih opešala, saj ined publiko niti pozimi ni bilo dovolj zmisla zanjo. Nekoliko pozno — ob času velesejma - je izvajala Glasbena Matica v zvezi z opernim orkestrom oratorij dr. Božidarja širole «Abrahamova žrtev» pod taktirko g. Nika Štritofa. Publika je delo sprejela dokaj hladno, dasi je bilo izvajanje dobro. Koncerti orkestralnega društva Glasbene Matice v Ljubljani. Pod vodstvom skladatelja E.Adamiča se je orkestralno društvo Glasbene Matice živahno razmahnilo in pričelo intenzivno gojiti tako zanemarjeno, a vendar tako pre-potrebno instrumentalno glasbo. Za kratek čas, odkar ima novi dirigent vodstvo orkestralnega društva v rokah, moramo beležiti že kar dva lepo uspela koncerta v Ljubljani /. velikim orkestrom. Poleg drugih del sta se izvajali tudi dve domači noviteti: Šantlova «Mala suita» in Adamičevi «Ljubljanski akvareli», ki ju je takoj nato z lepim uspehom izvajala tudi zagrebška Filharmonija. Sedaj ima Orkestralno društvo naštudiran nov zanimiv program za godalni orkester. Program sestoji iz del Škr-janca, Lajovica, Adamiča, Graingerja, Dvofaka, Suka ii; Čajkovskega, s katerim hoče v svrho propagiranja instrumentalne glasbe prirediti serijo koncertov po vseh večjih krajih Slovenije. Prvi koncert se je vršil v soboto 24. aprila v I rbovljah in to z izredno močnim, vsestranskim uspehom. Drugi koncerti so projektirani v škofji Loki, Kočevju, Novem mestu, Kranju, na Jesenicah, v Kamniku, Krškem in Brežicah. Ako se kateri teh ali drugih krajev zanima za tak koncert, naj svoje želje javi Orkestralnemu društvu Glasbene Matice v Ljubljani. Godalni orkester šteje okoli 30 godbenikov, je izvrstno discipliniran in na visoki umetniški stopnji. Poročilo o mariborski muzikalni sezoni 1925./1926. I. Opera, a) Novitete: A. Foerster, «Gorenjski slavček» (Škrat); Kienzl, «Ev angeljnik» (8); Auber, «Fra Diavolo» (3). b) Reprize: Puccini, «Tosca» (6); Mascagni, «Cavalleria rusticana» (3); Blodek, «V vodnjaku» (3) in Parma, «Stara pesem» (3). — 2. Opereta, a) Novitete: Lehar, «Vesela vdova» (11); Kalman, «Grofica Marica» (16); Fall, «Veseli kmet» (5). b) Reprize: L. Fall, «Stambulska roža» (8). — 3. Pantomima. Ipavec, «Možiček» (3). — Skupno je bilo 71 muzikalnih večerov, napram 87 v lanski sezoni. Sezona se je pričela 14. novembra z «Gorenjskim slavčkom» in končala s «Fra Diavolom» dne 1. julija. Letošnji repertoar je obsegal 3 operne novitete (lanski 5), 3 operetne novitete (lanski 2), število opernih repriz je ostalo enako (4), operetna repriza je bila 1 (lani 3), nanovo je nastopila ena pantomima. V kvantitativnem oziru je bilo torej nazadovanje, istotako glede števila predstav kakor tudi sestave repertoarja. Tudi v kvalitativnem oziru ni bila letošnja sezona zadovoljiva in istotako je nazadoval obisk. Upamo, * Prinašali bi radi koncizna poročila o glasbenem življenju Beograda, Zagreba, Osijeka itd., toda kljub opeto-vanim prošnjam ne dobimo poročil. O p. u r. da bo naše poročilo v prihodnji sezoni bolj zadovoljivo. — 4. Orkestralni (simfonični) koncerti. Število: 4. — 5. Komorni in solistični koncerti. Število: 11. — 6. Vokalno-intrn mentalni koncerti. Zbori s spremljevanjem orkestra in koncerti z vokalnimi in orkestralnimi točkami. Število: 2. — 7. Vokalni (z b o r o v i) koncerti. Število: 2. — 8. Akademije in mešane prireditve. Koncerti z zabavnim delo m. Upoštevale so se le one akademije, pri katerih je tvarjala glasba bistven del. Izostale so akademije, ki so sicer tudi vsebovale glasbo, pri katerih pa je bil glavni namen izven-muzikalni, n. pr. telovadne akademije z glasbo. Število: 10. — 9. Mladinske prireditve. Šolski koncerti, akademije in produkcije. Število: 10. — 10. Predavanja z glasbenimi točkami. Število: 7. — 11. Prireditve za mladino (z glasbenimi točkami). Število: 2. — Pregled: Orkestralni koncerti ne kažejo glede števila bistvenih izprememb. število, ki se je letos doseglo, zaznamenujeta že poprej dve sezoni. Komorni in solistični koncerti so dosegli letos istotako največje število prireditev (11), katero moremo zaznamovati samo še dvakrat poprej. Od prirediteljev komornih večerov prideta letos v prvi vrsti v poštev Ljudska univerza in Narodno gledališče, ki imata skupaj 9 prireditev (5 + 4). Od nastopajočih umetnikov so nam ostali najbolj zvesti Zikovci, katere smo slišali doslej že osemkrat. Število vokalnih koncertov je nizko in pada stalno. Predvsem je na tem krivo to, da izostajajo v zadnjih letih tuji zbori (ruski, češki, hrvatski, srbski i. dr.), ki so se poprej radi oglašali ob priliki svojih turnej. Naraščajo pa stalno akademije in koncerti z zabavnim delom. To je v umetniškem oziru problematične vrednosti. Kar se šolskih akademij tiče, jih brez pomisleka odobrimo, če ne gre njih priprava na račun mladini potrebnega prostega časa ter sistematskega šolskega pevskega pouka, ki pri tem prav često trpi. Otroški večeri, ki jih je uvedla Ljudska univerza, so dobili nekako stalno obliko, ki prav dobro odgovarja našim prilikam. Najti bo še treba najboljšo obliko za poučne mladinske prireditve, ki nam jih še manjka. V celoti pa moremo ugotoviti stalno napredovanje koncertnega življenja v kvantitativnem kakor v kvalitativnem oziru. Prof. H. Druzovič. Hrvatsko pjevačko društvo «Kuhač» v Osijeku je meseca maja izvajalo Mendelssohnov oratorij «Paulus» pod vodstvom svojega zborovodje g. Maksa Ungerja, bivšega kapel-nika ljubljanske opere. Kritika je laskavo pohvalila zbor in orkester, manj pohvalno pa je pisala o solistih. Pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» je koncertiralo dne 18. julija 1.1. v dvorani zdraviliškega doma v Laškem. Koncerta so se udeležili kopališki gostje, prihitelo je pa nanj tudi mnogo prijateljev naše pesmi iz Celja, Zidanega mosta, Radeč in Sevnice. Pevski odsek «Grafika» je priredil ob priliki svojega izleta v Zagreb pod vodstvom g. prof. Grobminga lepo uspel koncert v Samoboru pri Zagrebu. Srpska crkvena pevačka družina v Sremski Mitrovici je na zabavi dne 7. avgusta 1.1. nastopila z orkestrom, moškim in mešanim zborom. Pevovodja družbe je g. Stanislav Vo-larič, sin pokojnega slovenskega skladadelja Hrabroslava Volariča. Zagrebško pevsko društvo «Kolo» namerava v jeseni pod vodstvom svojega novega zborovodje g. prof. Srečka Ku-niarja prirediti Bachov koncert, tekom sezone pa izvajati nov oratorij dr. Božidara Širole «Sv. Ciril in Metod» ter Berliozovo «Faustovo prokletstvo». Koncertne turneje po Srbiji sta priredila zagrebško akad. pevsko društvo «Balkan» in mostarsko pevsko društvo «Gusle». Glasbeni listi, «Cerkveni Glasbenik». 1926. 7, 8. Dr. Josip Mantuani objavlja članek «Janez Pierluigi Palestrina, ob štiristoletnici njegovega rojstva», Fran Ferjančič se spominja Ivana Mer-cine, učitelja, glasbenika in zvonoslovca, ob njegovi 751et-nici. Sledi seznam skladb pokojnega Antona Foersterja, p. Hugolin Sattner ocenjuje nove orgle v Ptuju, Franc Kramar pa nadaljuje s poročilom «Kako in kje sem nabiral narodne pesmi». Običajne rubrike. Za glasbeno prilogo so prispevali dr. Evgen Bunc, p. Ilugolin Sattner in dr. Fr. Luk-man dobre, nove cerkvene skladbe. «Tamburaš», mesečna revija za tamburaško glasbo, je začela izhajati v založbi M. Modic v Ljubljani, Kopitarjeva ulica št. 1. Urednik je prof. A. Grobming. List prinaša parti-ture skladb za tamburaški zbor in ima tudi književno prilogo. Po prvi številki, ki smo jo prijeli na ogled, sodeč, bo revija ustrezala svojemu namenu in jo zato vsem tambu-raškim zborom v državi toplo priporočamo v naročbo. Celoletna naročnina na «Tamburaša» je 120 Din, polletna 65 Din, četrtletna 35 Din, posamezne številke se dobe po 12 Din. «Jugoslavenski muzičar», br. 7., se krepko zavzema za materijalen položaj glasbenikov in organistov, prinaša pa tudi aktualne članke o glasbenih novostih, naših glasbenih revijah. (Zborom je list posvetil laskavo oceno!) «Naš čolnič» poroča v 7. številki o pospeševateljih glasbene umetnosti med Jugoslovani. Škoda, da je rubriki «Petje» v tem listu odmerjeno premalo prostora. Iz glasbenega sveta. Na dunajski ljudski operi so letos uprizorili opero «Halka» poljskega skladatelja Moniuszka pod vodstvom direktorja varšavske opere Mlynarskega. Igor Stravinskij, najslavnejši ruski sodobni skladatelj in pianist, je dne 23. marca t. 1. z velikanskim uspehom koncer-tiral v Zagrebu, ki ga je prisrčno sprejel in za zasluge počastil. Listnica uredništva. Narodno glasbeno železničarsko pevsko društvo «Sloga» v Ljubljani. Čast zavednosti Vaših pevcev, med katerimi je 19 naročnikov na «Zbore». Saj se pa pevci in pevke drugih naših zborov skoro ne zmenijo za svoj pevski list. G. S. L. v R. Uprava Vašega društva je pod kritiko. Kaj dela Vaš tajnik? Zakaj nam ne pošlje vzporedov Vaših prireditev? Zakaj «Zvezi» ne poroča o delu Vašega društva? — Kakšno evidenco ima Vaš blagajnik? Naročili ste skladbe za ves zbor lansko leto trikrat, toda računa ni poravnal. Ko smo Vam letos zopet poslali druge skladbe in je naš upravnik društvo terjal za vse dolžne zneske od lani in letos na eni položnici, je Vaš blagajnik izpolnil vse lanske položnice in letošnjo, katere izpolnitev bi bila zadostovala za plačilo vseh zneskov ter smo prejeli preveč denarja, tako, da imate pri nas še na dobrem ... Din. Ali nimate nobene kontrole? Kam plovejo naša pevska društva? Uprave so slabe, pevovodij ne zanima nova zborovska glasba, pevci pa še vedno sanjajo o lepih starih časih navduševanja «Od Urala do Triglava», in «Za dom med bojni grom!» Žalostna nam majka! G. A. F. v N. Za Vaš pevski tečaj bo jako prikladna Fr. Maroltova «Pevska vadnica», ki jo je založil in izdal pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Naročite jo! Listnica uprave. Ponovno smo s posebnimi okrožnicami povabili vsa pevska društva v državi in v zasedenem ozemlju, naj se uaroče na «Zbore» v večjem številu, ker bomo morali sicer drugo leto glasbeno-književno prilogo opustiti. Pravočasno smo na to opozorili vse, ki bi se morali zanimati za napredek našega zborovega petja in z naročbo podpirati poleg «Pevca» edini glasbeni list za koncertno petje v državi. Pri neverjetnem dremanju in tudi trdnem spanju večine pevskih zborov pa skoro dvomimo na izboljšanje gmotnih prilik «Zborov». Odbore nekaterih pevskih društev smo prosili, naj priporoče svojim pevcem in pevkam, da se naroče na «Zbore» in smo članom pevskih društev in zborov dovolili plačilo naročnine letnih 40 Din v štirih mesečnih obrokih po 10 Din. Na uspeh teh prošenj in vabil smo radovedni. — Pridobivajte «Zborom» novih naročnikov in podpornikov! Urednikov zaključek: 6. septembra'1926. M.čePTii&t&f: £>j ce. S3. /fo¿Ái TRIJE ROBCI. ( yPczre>c?rzc* ¿x, SČre&Č/eve ) (3s>t?7o cu&žvejLOj ¿ce poé„ ece^ Q..S J-J""1 I i r-j— i. . —--- U/'. 7 . .8 ........'i _ K i? b I4—F-------- --4-------7f— F* F1 — ! P'- à 0 P > ! - j-----1- ! r r % Qz: zprrzzrjpj—rg— f f r1 r r I t» M ~vsa/k svojo &ctrve 61L¿V, w cž-ce 7>¿ vsctJi&vo/e ¿torpe ó ¿_ / t:—a f=F J-JrflN- J i J / p — H M- Vé» ó ¿Te, 'r r r1 o Svcczs/ieytK y m í J. m p ¿fe. y ce /jz^ d= 1 1 árese. ve_tj,aeJ fice, y? ¿ex_ve>__jj j i J- i fl =4 ¿^T r H r---- S Če. ¿vaí- jj/^ce. ^cz c?ne— j. i^i JI v? í'/'m p r* creso. ^ p A ¿j É i i jqz: I rde—ce.-, sr. iw- ' r tç y sPvo/'ya- s-s^ ZTl if T - ccz _ce— £ &- £ i É % «5 ¿W7 * P- "TT i âe_^¿z Ê _ ¡%Zf? yrZ, 1 |f r fifeé pV f ' 1 ^ J/ 6e. rti. Le_sžrofjpa sr- f=r sčvo/ 9 yet, jy faočccsl- /otlsel. szeZo j&occtsi'. sr* .-—J ccA co_ ¿p. Ž>e>_ le_¿Z 3 ce^_ le_y cz,. rf c cz Ce. f ¿e "If rr ¿ A ,-hW 1 j > J h p>p" r f 1 r+ J 1 bi, ? 1 f =f=H c¿ct< 6¿ vsczJč. sveye í , i---- , j- i) ¡ J r ' 1 r r — *čzr> ve ¿>¿-- r J J , i VF" f r T "- ž ¿=4 CjPOCczsl) 772/ m LJ- i rvč. c/tó vsc¿/& s v eye Ž>ctrv& ¿ ¿-¿i*/ « J: f; r i- i É (jyocccsiJ J J™*J , ,L ft r r r 1 f JZ. fef. Q ö. Sä CREZ NOC, CREZ NOC... OPori A/es", xjyos'. —Dl.; ¿\¿~í=t wTrrr L M P GfeJtí ríoo^ oA&z, zvoqA oz>ez. ^/rtoo A/czr>ftzn ^ales: rz ¿Á, (Sonžerz. ) -- r - ? r r-r k p r ' A \ Pr ■J J J, W t . 4 r * . T ' , * ¿f«1) 4 r=T Atčre/e f ip p n K u r — - s- Ï if i .. i — j^jH^fcfr - . i j - —■ ■ --1 I ■ " m ■■ 0 Í. / f 7Wjf íüp^i • > vi^i i _ i r i s r in? p mà i >_¡ crezsu íl 1- t - *< i ^ ' y z, ■ sve^__ / e>, crez sooe, L 2200. en ex izo c, a re z. rzocpr¿'nnn ¿ cçz, enzx v z c cz- , */ , 7 o. i rii ï creí jn- ?r y I ffp f1 g ever ggf y?« Čncpvo se__/, y?. souní^occ ecZJzJtoJrz ztz*, ¿jz- nezz_z&os-nçz, na,z./zoJr_ szcz /ti J ¿H JjßjM* v ^1 - A- &n A ^ J i PBE —i— f f 0 f íEt scz_fzicctrzxz&osncCj en scz.— /jico /"ctxÁ'osztn^ r PODRUŽNICE PO VSEJ KRALJEVINI. <5i+šS> DOMAČE PODJETJE. Manufakturna veletrgovina Hedžet & Koritnik LJUBLJANA Frančiškanska ulica 4 Telefon interurban 75 uvaža blago iz Anglije, Francije, ČeSkoslovaike, Švice, Nemčije in :-: Italije :•: y 99 m IN DRUGE SADNE SOKE \ AROME (ESENCE) ETERE SADNO MARMELADO ESENCO IN ESENCE ZA RAZNE LIKERJE PRIPOROČA SREČKO POTNIK in DRUG, LJUBLJANA, METELKOVA UL 13 4 ZAHTEVAJTE CENIK ! Jsc i ČZSŽ51 Tli ZAHTEVAJTE CENIK! I i I i I I I I 1 1 1 I i I f I ? f f f Založba muzikalij pevskega društva „Ljubljanski Zvon" v Ljubljani. Račun poštne hranilnice Ljubljana štev. 14.189. vvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvv 1. Alojzij Sachs: II. venček narodnih pesmi za moški zbor (1909). 2. Anton Lajovic: Pesmi samote, solospevi s spremljevanjem klavirja (1920). 3. Trije moški zbori. (E.Adamič: Ljubici, M. Rožanc: Mak žari, Zorko Prelovec: Jaz bi rad rdečih rož) (1920). 4. Emil Adamič: Pet veselih pesmi za moški zbor (1921). 5. Emil Adamič: ^et ženskih dvospevov (zborov) s sprem- ljevanjem klavirja (1922). 6. Stanko Premrl: Štirje ženski dvospevi (zbori) s sprem- ljevanjem klavirja (1925). 7. Emil Adamič: Os^m lahkih moških zborov na narodna besedila (1925). 8. Razne partiture umetnih in narodnih pesmi za moški in mešani zbor. Skladbe se naročajo na naslov: Pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" v Ljubljani Založba muzikalij. f ? f ?