Poštnina plačana v gotovini IZHAJA VSAKO SOBOTO Uredništvo in uprava Ljubljana, Dalmatinova ulica 11. — Poštni preda! št. 115. — Naročnina na mesec 4 Din, četrt leta 12 Din, pol leta 24 in na leto *8 Din. — Za inozemstvo na mesec 8 Din. - K"'- | ' ^ mm mmmi Posamezna številka 1~ - Din Inserati po tarifi. — Čekovni račun: Ljubljana 12.042. — Rokopisi se ne vračajo. — Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi naj se pošiljajo le na poštni predal štev. 115, Ljubljana I. CiLASILO JUGOSLOVANSKE NARODNE STRANKE Leto L ¥ LJubiiarsi, drse 16. junija 1934 Štev. 16. 6E--S Slovenija pod praporom Narodne stranke Cvet slovenskega podežeiia m -nifesiira na 13 sijtjno uspelih shodih od Mure do Krke in od Sotie do Sore za kralja, državo, svobodo in bratstvo — Radostni dokazi narodne solidarnosti in jugoslovanske zavednosti Ljudstvo pro- glasa Jugoslovansko > arodno stranko za svojo rešitsliico, zagovornico in zaščitnico Pretekla nedelja, to je 10. junij 1934., bo ostala zapisana z debelimi, neizbrisnimi črkami v knjigi slovenske politične zgodovine in Jugoslovanske narodne stranke še posebej. Tega dne je nam reč mlada, borbena Jugoslovanska narodna stranka po svojih vrlih voditeljih in ustvariteljih po komaj enoletnem obstoju v državi in po komaj trimesečnem delovanju v Sloveniji stopila javno med ljudstvo in v sredo slovenske vasi ter zbrala že ob tem svojem prvem, negotovem koraku pod svojim ponosnim, neo-madeževanim praporom goste narodne množice, v katerih pa ni bilo nikogar, ki ne bi bil mislil odkritosrčno in bi se vtihotapil med poštenjake s pritajeno, neiskreno in izdajalsko (mislijo. Udeležba priprostega ljudstva, našega pravega in pristnega malega človeka, na prvih javnih shodih opozicijske Jugoslovanske narodne stranke križem Slovenije je bila nad vse zadovoljiva in častna, kakor je spričo sedanjih izjemnih razmer in spričo neprikritega terorja in besnenja naših političnih nasprotnikov skoraj nismo smeli pričakovati. Oni tisoči najboljših sinov slovenske zemlje, ki so preteklo nedeljo brez strahu in z vso bratsko ljubeznijo sprejemali v krajih shodov svoje prvoboritelje in prave brate iz južnih pokrajin države ter poslušali njihov evangelij, mogočni in sveti program Jugoslovanske narodne stranke, so nam najtrdnejše jamstvo, da je naš strankin pokret na edino pravi, odrešilni in koristni poti ter da se borba na taki, od naroda potrjeni in odobreni podlagi neizogibno mora končati z veličastno, zgodovinsko in najpomembnejšo zmago pravice, enakopravnosti in svobode, za katere se ljudstvo tudi najpožrtvo-valnejše in najbrezobzirnejše bori pod zastavo svoje edinstvene zaščitnice Jugoslovanske narodne stranke. Le osem narodnih poslancev Narodne stranke — ostala dva sta bila zadržana zaradi neodložljivih poslov — se je moglo v Sloveniji postaviti v docela nepoznanih jim okrajih, kjer so bili izvoljeni v narodno skupščino zgolj pristaši in vodje vladne JRKD, v borbo za narodne pravice in olajšanje skoraj neznosnega stanja, v katerem je ljudstvo primorano životariti po krivdi in zaslugi raznih odgovornih in neodgovornih elementov. Toda teh osem apostolov velike ideje Jugoslovan, narodne stranke je posejalo prostrano slovensko ljudsko njivo; seme je padlo na zelo rodovitna tla in vsak dvom ali bojazen glede uspeha sta popolnoma odveč. Jugoslovanska narodna stranka je sedaj že po svoji prvi ofenzivi na slovenskem ozemlju majke Jugoslavije postavila med ljudstvom tako trden in mogočen temelj svoje stavbe, da ga ne more zrušiti več nobena, še tako podla nasprotniška strankarska borba. Sedaj bomo hiteli z naglimi koraki naprej k velikemu dnevu zmage, tja v mlado zarjo nove svobode in novega vstajenja naroda. NAROD SPREJEMA SVOJE BORCE. Narodni poslanci Jugoslovanske narodne stranke so prispeli v Ljubljano že v soboto dopoldne pod vodstvom predsednika stranke g. Svetislava Hodjere. Po ogledu mesta in rešitvi nekaterih važnih vprašanj, ki so čakale na njihovo intervencijo, so se proti večeru sestali z mnogimi svojimi slovenskimi tovariši in sodelavci na prijateljski razgovor, nato se pa še v teku noči odpeljali v štirih skupinah na razne vetrove med ljudstvo, ki jih je v radosti, hrepenenju in pod težo razmer res že težko pričakovalo. Komaj se je na vzhodu zaznalo mlado jutro, že so v izbranih vaseh naši fantje in možje prisrčno pozdravljali svoje voditelje in narodne poslance, iskrene brate Srbe i.n Hrvate. Prisrčnost in toplina sprejema s strani kmečkega in delovnega ljudstva, ki so ga bili deležni preteklo nedeljo naši poslanci Narodne stranke na slo-] venskih tleh, sta skoraj nepopisni. Tako se sprejemajo in pozdravljajo res le pravi bratje! Iz teh trinajst prvih krajev, kamor so ponesli naši poslanci veliko idejo mlade Jugoslovanske narodne stranke, je postalo v resnici trinajst močnih trdnjav našega pokreta, ki nam bodo služile v trdno oporo v našem bodočem delu in trpkih življenjskih preizkušnjah. V ŽIREH. Prva skupina naših neustrašnih borcev in tovarišev se je odpeljala v prijazne Žire tik ob zapadni državni meji, kjer biva čvrsto, narodno zavedno ljudstvo, ki je zanesljiv branik na tem vročem, eksponiranem ozemlju. Okrog slavnostno okrašene tribune pred župno cerkvijo, pod kraljevo sLiko, ovito z državno trobojnico, so se takoj po končani jutranji maši zgrnile goste množice Žirov-cev in njihovih bližnjih sosedov, tako, da je bil prostor še pred pričetkom shoda napolnjen do zadnjega kotička. Ko se je polegel prvi, val navdušenega pozdravljanja, je otvo- ril shod kot predsednik ugledni posestnik g. Matija Cankar, ki je pozdravil došlega poslanca in predsednika Jugoslovanske narodne stranke g. Svetislava Ho-djero, dalje narodnega poslanca in pristnega liškega 'kmetovalca g. Stanka Trkuljo, zastopnika ljubljanskega akcijskega odbora naše stranke, upokojenega vladnega svetnika g. dr. Frana Vidica iz Kamnika in ostale goste ter strankine funkcijonarje. Kot prvi je povzel besedo ob navdušenih ovacijah poslanec g. Hodjera, ki se je zahvalil za iskreni pozdrav in nato v pol-drugournem govoru razložil udeležencem shoda program Jugoslovanske narodne stranke, opisal delo narodne skupščine in še prav posebej obupne razmere med narodom, katere je treba na. vsak način izboljšati. To pa bo mogoče doseči le, če bo narod postal dovolj zaveden in bo vstopil v našo pošteno, pravično in borbeno Narodno stranko v takem številu, da bo premagal nasprotnike in si priboril v državni u-pravi ono odločujoče mesto, ki mu pripada in s katerega si bo lahko skoval svojo in državno boljšo bodočnost. Nadalje je v svojem govoru moral ugotavljati, da je žalostno, da morajo prihajati v sili in stiski naši srbski in hrvat-ski poslanci med naše trpeče ljudstvo, ker se žal med slovenskimi poslanci doslej ni še našel nihče, ki bi imel toliko poguma, da bi nastopil v delu za narodov blagor in izboljšanje sedanjega težkega gospodarskega položaja isto odkrito, moško in pošteno pot, kakor so jo še bolj trnjevo in neprijetno pričeli uglajati vrli poslanci Jugoslovanske narodne stranke. Za njim je govoril o stanju in potrebah jugoslovanskega kmeta pristni sin kmečke hiše, narodni poslanec g. Stanko Trkulja, ki je posebno odločno nastopil proti eksekutivnim prodajam kmečkih posestev in živine, kakor tudi orodja in drugih kmetovih pripomočkov za delo in preživljanje, s čimer se onemogoča kmetu eksistenca in se ga v resnici skrajno brezobzirno in sistematično ubija. Na drugi strani pa moramo gledati v vseh mogočih panogah našega javnega in državnega življenja divjanje najostud-nejše korupcije, ki že mnogokje ni prav nič drugega več, kakor zgolj najnavadnejša tatvina. Ko je še g. dr. Vidic kot tretji in zadnji govornik v slovenščini ponovil v glavnih potezah vsebino izvajanj obeh predgovornikov in tako poslušalcem, kakor tudi obema poslancema najbolj pereča in nemudne rešitve potrebna kra- SHODI Jugoslovanske narodne stranke v Sloveniji V nedeljo, dne 17. Junija 1934 V HojstranS ob pol 8. uri zjutraj pred ho- telom „Triglav“. ¥ Kranjski Gor! ob 11. uri dopoldne na vrtu hotela „Razor“. V Zapogah ob 4. uri popoldne na vrtu gostilne Rndreja Oblaka. Na vseh treh shodih bosta poročala narodna poslanca gg. dr. Stjepan Bačič in DraSUtin Perko ter drugi. ■< V Moravčah ob 7. uri zjutraj pred cerkvijo. V Litiji ob 11. uri dopoldne pred gostilno Franca Cerarja. V Trebnjem ob 3. uri popoldne. Na vseh treh shodih bo poročal predsednik stranke, nar. poslanec g. Sve-tlsfav Hodjera in drugi. Na Isu pri Ljubljani ob 7. uri zjutraj pred cerkvijo. V Velikih Laščah ob 11. uri dopoldne na trgu. V Dolenji vasi pri Ribnici ob 3. uri po poldne pred občinsko hišo. Na vseh treh shodih bosta poročala narodna poslanca gg. MilOŠ DragO-vič in Stanko Trkulja ter drugi. V Brežicah ob %9. uri dopoldne na dvorišču gostilne Bogovič. V Trbovljah ob 3. uri popoldne na Vodah pred gostilno Forte. Na obeh shodih bo poročal narod, poslanec g dr. Živan Lukič in drugi. Shodi se vrše ob vsakem vremenu! Udeležite se jih polnoštevilno in privedite s sebol vse znance in prijatelje I jevna vprašanja, je predsednik g. Cankar zaključil nad vse lepo uspeli shod, ljudje so se pa z največjim zaupanjem zgrnili okrog obeh poslancev in ju prosili nasvetov v tej ali oni zamotani zadevi. Poslanca sta radevolje u-strezala ljudskim prošnjam in željam, nato pa sta si osebno ogledala način življenja in posamezna domovanja naših ljudi ter se živo interesirala za njihove želje in potrebe. Takoj po shodu se je sestavil tudi pripravljalni odbor za ustanovitev krajevne organizacije Jugoslovanske narodne stranke v Žireh in sicer sledeče: predsednik je g. Matija Cankar iz Sel, podpredsednik g. Ivan Govekar iz Nove vasi, blagajnik g. Anton Kržišnik iz Stare vasi, tajnik g. Pavel Kopač iz Nove vasi, odborniki pa so gg. Matevž Strlič iz Dobračeva. Anton Rampovc iz Žirov, Franc Dolenc iz 2irov, Ivan Mohorič iz Nove vasi in Lovro Kavčič z Žirovskega vrha. Razvila se je še daljša debata, v kateri sta poslanca dajala razne potrebne informacije, nato pa se je bilo treba odpraviti na pot. Ob iskrenem poslavljanju in spremljanju domačinov daleč po cesiti sta se poslanca s svojim spremstvom odpeljala po romantični Poljanski dolini na drugi shod, V GORENJO VAS, kjer je doživela Jugoslovanska narodna stranka na tem svojem prvem zboru tako mnogoštevilen obisk, kakor ga ni doslej še nobena politična stranka od prevrata do danes. Po dve in pol do tri ure daleč so prihajale družbe fantov in mož, da vidijo in slišijo one, katere poznajo že iz »Edinosti«, da skrbe neprestano brez počitka in oddiha le za dobrobit naroda in našega malega človeka. Ta vožnja skozi dolino in sprejem v Gorenji vasi v resnici zaslužita naziv: triumf. Nečesa takega tamkajšnji prebivalci niso bili navajeni in tudi največji optimisti med prireditelji niso pričakovali. Seveda zaslužijo predvsem enako, kakor predsedstvo pripravljalnega odbora v Žireh obenem s svojimi zvestimi pomagači, tudi tukaj domači prireditelji javno pohvalo in zahvalo. Kakor po vsej dolini, so bile tudi tukaj skoraj vse hiše odete v državne trobojnice in zelenje. Že na polovici poti med Žiri in Gorenjo vasjo so gostje in poslanci srečevali neprestano okrašene kmečke vozove, kolesarje in pešce, ki so jih navdušeno pozdravljali in hiteli za njimi na shod, za katerega je prav povsod vladalo izredno zanimanje. Na govorniškem odru je predsedoval agilni somišljenik in krajevni organizator g. Ivan Mrak, ki je naslovil na oba poslanca in ostale goste izbrane in navdušenja prekipevajoče pozdravne besede, obenem pa je moral ugotavljati, da so le največja neiskrenost, neznačajmost in podlost naših političnih nasprotnikov iz znanega tabora zmožne podtikati večini Slovencev defetizem, separatizem in punktaštvo, čeprav ve že vsak otrok, da so vse te trditve in intrigantsko podtikanje izmišljene ter samo produkt pokvarjenih človeških src. Na raznih mestih se skuša smatrati danes one, ki so z dušo in srcem za pravičnost in proti korupciji, kot protidržavne, dočim s>e proglašajo oni, ki res greše in gazijo zakone, katere so ustvarjali sami, za nacionaliste in pozitivne javne delavce ter patriote. Pravcat vihar navdušenja je žel tudi tukaj nastop poslancev g. Hodjere, ki je razvil program stranke in g. Trkulje, ki je na- v •: vroče ljubimo svojega kralja '; stopal v obrambo kmečkega sta- Aleksandra I. in da dobro vemo,1 nu, kakor tudi ostalih odborni- da izven Jugoslavije za nas ni Živkov, zlasti g. dr. Vidica, iki so ljenja!« Ko je še pojasnil vzroke reševali vsa aktualna krajevna današnje finančne krize in trdote vprašanja. Sleherni govor je bil naših davčnih zakonov, je z za-deležen s strani poslušalcev takega hvalo za vztrajno pozornost po-priznanja, da ni mogel prav nihče slušalcev zaključil lepo uspelo med navzočimi dvomiti, da to ne zborovanje, ki je bilo več kakor prihaja res iz srca. Žal je tudi tu- zgovoren dokaz politične zrelosti kaj čas prezgodaj potekel in mi- zborovalcev, sliti je bilo treba na odhod. Ne- * popisno klicanje in poslavljanje Istočasno, ko je doživljala prva je spremljalo odhajajoče, ko so poslanska skupina gg. Hodjere in morali le neradi zapuščati ta kras- Trkulje ter njunih spremljevalcev ni kraj in te izvrstne ljudi, ka- take triumfe v gorenjskih postoteri so pa v svojih srcih trdno jankah v logaškem, škofjeloškem | obljubljali in sklepali, da bodo in kamniškem okraju, je nič manj; zvesto in brez izjeme sledili za-j živahna in agilna druga skupina, j ključnemu pozivu predsednika obstoječa iz narodnih poslancev! shoda g. Mraka in se včlanili vsi gg. dr. Stjepana Bačiča in Miloša v krajevnih organizacijah Narod- Dragoviča, predsednika ljubljan-ne stranke in jo tako> podprli, da skega akcijskega odbora in pod-bo mogla res že v najbližji bodoč- ' predsednika Jugoslovanske na- ’ nosti, ko bomo doživljali važne j rodne stranke g. dr. Iva Potokarja dogodke, zmagati v svoji borbi za ^ in ostalih naših borcev žela lovo-narodne pravice in njegovo do- rike uspešnega političnega nasto- pa po zeleni Štajerski, po rodovitnem in zgodovinsko slavnem Ptujskem polju. Prvi obisk te druge skupine je veljal prijetnim brobit. Solnce se je pomaknilo na nebeški sinjini že mnogo čez poldan, ko je hitelo vozilo z našimi prvaki preko plodnega Sorškega polja in dalje med gozdovi pod sveže zasnežene Kamniške plani- _ . ne, kjer so se zbrale stotine in sto- kjer so bile s prvim ^svitom na ju-tine volilcev na položni rebri gri- naskih nogah tudi ze sto in sto- glave ljudske množice naših zavednih pristašev, ki so zrli navzdol po prostranem polju in ne- MARKOVCIM, čka pred Cerkvenim domom V STRANJAH in pozorno sledile izvajanjem go- strpno pričakovali one, iz ust ka- Tornikov. Celoten zbor je nudil terih so pričakovali mehke besede prav mično, zajemijivo sliko, po-; bratovske tolažbe, pa tudi skele- vsem podobno svetopisemski pri- če obsodbe brezglavega preganja- i digi na gori. n ja vseh opozicionalcev s strani Zbor v Stranjah je kljub zapoz- j samozvanih mogotcev iz vrst JR nitvi, povzročeni po defektih med KD ter poživljajoča vzpodbuja-vožnjo, sijajno uspel. Predsednik nja k novim borbam in preizkuš-stranke g. Hodjera je bil že na njam. To pričakovanje je bilo vznožju hribčka deležen iskrene- kmalu izpolnjeno, ko je zavilo na ga pozdrava s strani domačega or- j trg, kamor je prihitelo po rani ganizatorja in vseh zborovalcev, maši vse, kar je sploh moglo od nato pa se je podal na govorniško doma, vozilo s pričakovanimi tribuno, vso okrašeno s kitami: iskrenimi narodnimi prijatelji in 'zelenja in šopki cvetja. Sredi dol-;pravimi narodnimi voditelj. ' ge državne zastave je kraljevala G. dr. Ivo Potokar je po pri-velika slika našega junaškega vla- srčnem pozdravu otvoril shod in darja, Nj. Vel. kralja Aleksandra", predlagal za predsednika shoda Zborovanje je otvoril g. dr. Vi- posestnika g. Franca Bezjaka, ki dic, nakar je povzel besedo g. Ho- ; je zbranemu ljudstvu predstavil djera. Takoj v začetku govora je došle poslance in voditelje, pred-bil ustvarjen živ kontakt med go- ’ stavljajoče pravo jugoslovansko vornikom in poslušalci, ki so z uedinjeno bratstvo: poslanca Srba napetim zanimanjem in do konca g. Dragoviča, poslanca — Hrvata z neizpremenjeno pozornostjo g. dr. Bačiča in predsednika ljub-poslušali celo uro trajajoči govor, ljanskega akcijskega odbora g. dr. Poleg razložitve strankinega pro- Potokarja. Kot prvi je spregovo-grama in njenih ciljev je g. Ho- ril g. dr. Potokar, ki je v poljud-djera pojasnjeval tudi delo sedaj nih, pa zato nič manj stvarnih gospodujoče »nacionalne« stranke izvajanjih povedal zborovalcem, in njene negativne uspehe, našte- kdo in kaj smo in kaj pravazprav val je mnogoštevilne korupcijske hočemo. Njegov govor, ki je bil afere in končno pozival navzoče pravcat izliv srca vseh navzočih, k energični in krepki organizaciji je bil ves čas prekinjan z odobra-stranke. vanjem in ploskanjem. Za njim je Zborovalci so g. poslanca često narodni poslanec g. dr. Stjepan I prekinjali z živahnim odobrava- Bačič v blagoglasnem nam Slonjem, glasnimi »živio«-klici in vencem tako sorodnem hrvat-' ploskanjem. Nekajkrat je posku- skem zagorskem narečju razložil šal motiti govornika tajnik cest- program in podrobno delo Na-ncga odbora g. Humar, to je oni rodne Stranke in njenega poslan-Humar, ki pri gradnjah cestnega skega »Jugoslovanskega narodne-odbora ne pušča na delo nobene- ga kluba« v narodni skupščini. 2i-|ga delavca, ki se ne more izkazati vahno odobravanje je žela tudi s člansko izkaznico vladne »na- njegova ugotovitev, da doslej pri | cionalne« stranke. Toda ta ne- nas vsi kmečki pokreti niso mojimi gospod je dobil takoj kre-jgli uspevati, ker so bili omejeni pak odgovor od g. poslanca, dru- vedno na posamezne pokrajine; Igi odgovor pa od trdih rok za- j Jugoslovanska narodna stranka pa Jvednih zborovalcev, ki so ga hoče združiti vse slovenske, hr-(kmalu izrinili z zborovališča. Na-jvatske in srbske kmete v enem rod je z gromkim odobravanjem skupnem pokretu, ki bo tako mo-nagradil govornika, enakega pri- čan, da bo mogel v slogi vsega ju-’ znanja je bil pa deležen tudi g. dr. j goslovanskega kmečkega in de-i Vidic, ki se je spominjal skup-. iovnega ljudstva res ustvariti lep-ščinskih in občinskih volitev ter šo in boljšo bodočnost. energično protestiral proti obre-kovalnim očitkom, s katerimi je tisk JRKD-stranke obkladal Za njim je govoril narodni poslanec g. Miloš Dragovič, ki je s svojim izvajanjem in sploh simpa- vse one, ki nočejo in ne morejo tično, junaško pojavo takoj raz slediti metodam in taktiki »na- j vnel poslušalce in jih povsem pri ! cionalne« stranke. Viharno pritr- dobil za stvar. Sporočil je kmeč- jevanje so žele njegove besede: 1 »Gotovo ni nikogar med vami, ki bi ugovarjal, ako rečem, da mi kemu ljudstvu s Ptujskega polja in iz ostale Slovenije prisrčne pozdrave bratov s skrajnega juga dr- žave, nato pa na svoj znani, temeljiti način orisal zgodovino nastanka vladne JRKD (sedanje JNS) in pa naše opozicijske Jugo- j slovanske narodne stranke. Na račun vladinovskega paševanja na deželi, ki spominja na valptovske čase, je padla marsikatera opravičena trpka beseda, ki je podala obenem verno sliko notranjega razpoloženja ljudstva. j Po končanem zborovanju je narod spremljal svoje prijatelje v množicah daleč iz vasi in se im na iskren, viden način zahvaljeval za njihov obisk in njegovo resnično besedo. Drugi obisk je bil namenjen ! DORNAVI | in njeni neposredni okolici, kjer sta se misel in program Narodne stranke zasidrala prav globoko že pred tedni. Tukaj se je zbor vršil ob izredno mnogoštevilni udelež- ; bi vsega domačega in okoliškega prebivalstva pod starodavno vaško lipo. Potekel je v enakem razpoloženju in so nastopili isti govorniki kakor prej. Za svoja obširna, ognjevita izvajanja pa so bili tudi deležni enakega navdušenega odobravanja in pozdravljanja, kakor prej v Markovcih in nato popoldne v GORIŠNICI, j kjer je bil tretji in zadnji shod naše druge poslanske skupine. Kljub temu, da je popoldanska nevihta grozila ovirati napovedani shod, ljudstvo ni izgubilo poguma in vztrajnosti, temveč je prisostvovalo' shodu do konca, želeč še daljše bivanje svojih poslancev v svoji sredi. Ljudje, ki so postali pod pezo razmer in na podlagi trpkih izkušenj skrajno previdni in nezaupljivi, so se kar čudili, odkod jemljejo naši narodni voditelji in borci Jugoslovanske narodne stranke toliko poguma za resnično besedo; ko pa so bili vsi govori, ki so se skladno izpopolnjevali, končani, so ljudje glasno priznavali: »Zdaj pa res vidimo in spoznavamo, da nam bo Slovencem rešitev prišla od strani Srbov in Hrvatov, ker nimamo lastnih slovenskih poslancev, ki bi se upali, enako odkrito in junaško, kakor vi, nastopiti za dosego zadovoljstva vsega naroda v državi!« Ovacije kralju, državi, Jugoslovanski narodni stranki in njenim poslancem, ki so zaključile zborovanje, se nikakor niso hotele poleči. Plodno Dravsko polje bo tudi v političnem pogledu prineslo za Narodno stranko bogate sa-1 dove, ljudstvu samemu pa novo lepše, blagoslovljenejše življenje. Obupno je postalo stanje našega naroda in sila je prikipela do vrhunca. Na eni strani težko gospodarsko stanje, pomanjkanje denarja, brezposelnost, nemogoče nizke cene poljskih pridelkov itd. na drugi strani pa skrajna brezbrižnost vladnih poslancev so privedli narod v popolno apatijo in pobitost. Ljudstvo je v resnici že obupalo nad izboljšanjem. Kakor da je posijalo v črno noč svetlo solnce, tako se je narod 1 razveselil govorov poslancev Ju-! goslovanske narodne stranke, iz ' katerih je sj>oznal, da ima v na-i rodni skupščini kot svoje zago-| vornike še ljudi, ki jim bije srce I res le za dobrobit in srečo vsega jugoslovanskega naroda in države. Zdaj so ljudje kakor sproščeni težke more, ki jih je tlačila zelo dolgo dobo; v mračna, prazna srca se je naselilo zopet novo, mlado upanje, v dušah je prevladala zavest, da še ni vsega konec. Tretja poslanska skupina je pohitela z vlakom v dolenjsko Zasavje, kjer je priredila po en shod v brežiškem in krškem okraju. Prvi shod je bil zjutraj ob pol 8. uri za hišo gostilne g. Klanjška. V RAJHENBURGU. Na hodniku v prvem nadstropju je bil improviziran izvrsten govorniški oder, okrašen z veliko rdžavno trobojnico in zelenjem, na položnem in prostranem nasprotnem bregu pa se je razlila večstoglava množica kmetov in rudarjev, ki so prišli poslušat resnično, bratsko besedo. Shod je otvoril predsednik pripravljalnega odbora za ustanovitev krajevne organizacije Narodne stranke na Vidmu g. Franc Knez, ki je ves zbor tudi dovršeno vodil. Takoj po njegovem prisrčnem pozdravu je nastala grobna tišina, ko je množica poslušala govornikova izvajanja; to tišino pa so kmalu pričeli prekinjati navdušeni izlivi narodnega odobravanja in pritrjevanja. Prvič v zgodovini naše mlade Jugoslavije so v teh krajih prirejali poslanci iz drugih banovin svoje shode. Toda takoj, ko je pričel govoriti poslanec iz bratske Šumadije g. dr. Zivan Lukič, je množica začutila iskreno vez z njim, topla beseda je našla pot v ljudsko srce, iki je utripalo z govornikovim v istem mogočnem utripu. Burno pritrjevanje je bilo izraz še pravkar udušene narodove volje, ki je našla zopet svojo oporo in zaščito v poslancih Jugoslovanske narodne stranke. Program Narodne stranke, ki ga je razvijal poslanec g. dr. Lukič, je program, ki ga ima vsak človek zapisanega v svojem srcu. Zato ga je množica tudi osvojila enoduš-no, z burnim vzklikanjem in ploskanjem. Enakega priznanja je bil tudi deležen zelo simpatični govornik, poslnaec g. dr. Lukič sam. Za njim je spregovoril narodni poslanec in Petrinje g. Josip Sta-žič, čigar nastop na govorniškem balkonu je izzval ponoven vihar navdušenega pozdravljanja. Težko in trdo so padale njegove besede, vsaka zase je bila kričeča obtožba neodpustljive malomarnosti vladnih poslancev JRKD-stranke. Stažičeve besede so se zdele, kakor da so iztrgane iz najgloblje notranjosti ljudstva, ki je spoznalo, da je to človek — list z naše gore. Padali so medklici iz vrst navzočih brezposelnih se-novških rudarjev, glasno so vzklikali naši kmetje z obsavskih hribov in dajali duška svojemu nezadovoljstvu s sedanjimi razmerami in njihovimi povzročitelji, sedanjimi večinskimi režimskimi poslanci. Množica je naravnost bučala, kakor v nevihti orjaški morski val, ko je zaključil g. Sta-žič svoj ognjeviti govor. Sledil je še krajši, toda izredno temperamenten govor člana ljubljanskega strankinega akcijskega odbora g. Kornhauserja Draga, ki je še v tem ali onem dopolnil programska izvajanja svojih predgovornikov s specialnim pogledom na slovenske krajevne razmere. Z vzklikanjem »Živela Jugoslovanska narodna stranka!« in »Živeli naši narodni poslanci in voditelji!« je prejel tudi on svoje priznanje. ! Shod je zaključil g. Knez z , vzkliki kralju, Jugoslaviji in Na-i rodni stranki, pri čemur se mu je i pridružila spontano prav vsa | množica. Lepše prvi shod Narodne stranke na rajhenburških tleh j res ni mogel uspeti. SHOD V KRŠKEM. Visoka, bela in vitka mlaja, okrašena z narodnimi zastavami in napisom: »Zdravo, boritelji za lepšo bodočnost Jugoslavije«, sta pozdravljala došle goste ob vho-: du na krška tla. Zborovalni pro-| stor na trgu pred hotelom »Gre- goric« so napolnili kmetje z vsega Krškega polja in z vseh hribov nad Krškim, celo iz daljne Bučke in Kostanjevice so se pripeljali naši pristaši. Seveda so bili navzoči tudi člani in somišljeniki stranke z Vidma, Stare vasi in z vseh hribov na desnem in levem bregu Save. Ob pol 11. uri je otvoril zbor zopet g. Knez, nakar so govorili v enakem vrstnem redu isti govorniki kakor prej v Rajhenburgu. Tisočeri poslušalci so pozorno sledili govorom in uinebesnemu vzklikanju cer pritrjevanju ni hotelo biti ne konca ne kraja. Program Jugoslovanske narodne stranke je bil tudi tukaj sprejet z živim, vernim srcem. Oba glavna govornika-gosta, narodna poslanca gg. dr. Lukič in Stažič sta doživela take ovacije, kakor jih doslej v Krškem ni bil deležen še prav noben zvenslo-venski poslanec, pa tudi domači so bili silno redki, ki so se mogli s tem doslej postavljati. Razpoloženje ljudstva je bilo precej burno, toda disciplinirano. Ta shod nas potrjuje v prepričanju, da se bodo naše vrste v teh krajih v prihodnjih dneh že postoterile. K e grožnje niti noben pritisk ne more več ustaviti ljudske volje. Za nas vse velja le iskreni poziv poslanca g. Stažiča: »BORBAŠI NAPREJ Ta klic velja odslej tudi za Krško polje, ta poziv velja tudi za ves brežiški in krški okraj. Narodna stranka vrši mobilizacijo vseh poštenih ljudi in pozitivnih narodnih delavcev, Narodna stranka pa obenem tudi ruši vse, kar ni zdravo, pošteno in čisto. Zato vsi v naše zveste borbaske vrste! Vso organizacijo obeh shodov so izvršili gg. Vinko in Josip Ferenčak in g. Franjo Knez, krojaški mojster iz Vidma, ki niso šte-dili ne truda ne drugih žrtev, da so postavili prapor Narodne stranke v obeh krajih tako visoko. Njim in vsem ostalim sodelavcem veljaj iskreno priznanje in najtoplejša zahvala. Vsa pojasnila glede organizacije naše stranke daje g. Josip Ferenčak v Vidmu, kjer se sprejemajo tudi vse ostale želje, glede katerih so potrebne intervencije poslancev ali stranke same. »Iz naroda za narod!« — je naše geslo in zato bomo vedno drug 2a drugega storili radi vse, kar se ^ storiti in doseči da! * Najbolj obremenjena po velikosti in obsežnosti ozemlja, kakor tudi po številu shodov, je bila četrta skupina naših poslancev, ki sta jo sestavljala narodna poslanca g. dr. Milan Metikoš, predsednik poslanskega Jugoslovanskega narodnega kluba in g. Dragutin Perko, ki ga pozna vse prekmursko prebivalstvo še iz osvobodilnih bojev, ko je kot poveljnik tega ozemlja in naše tamkajšnje vojne sile ohranil Jugoslaviji te njene krasne kraje. Oba poslanca sta morala odpotovati iz Ljubljane že takoj po Polnoči, da sta mogla imeti že ob ?• uri zjutraj svoj prvi dobro obokani shod V ŠALOVCIH, nakar sta morala zapustiti to vaz-po obmejno narodno postojanko *n se odpeljati V GORNJE PETROVČE, kjer obisk ni bil nič slabši, le da Se je navdušenje množice še stop-njevalo. Tretji shod je bil ob 11. nri V GORNI LENDAVI, ^jer sta poslanca zabeležila uprav Sinljive dokaze, kako težko je tamkajšnje zatirano ljudstvo pri- > v "v V V Jisg^si&vanslca narodna stranka priredi v nedeljo, dne 24 Jsmšia 1934 w@iik laven zbor v Ljubljani Poročali bodo narodni poslanci gg. Svetislav Hodjera, dr. Milan Metikoš, dr. Živan Lukič, Miloš Dragovič, dr. Stjepan Bažič in drugi. UDELEŽITE SE SHODA VSI, KI STE ZA SVOBODO, PRAVICO IN ENAKOST! MESTO IN DEŽELA, NASTOPITA ZA SVOJE PRAVICE! Prihitite, borbaši, iz vse Slovenije! Polovična vožnja je zaprošena! A A «4* x JSi«. ..A, jfu. .A. v Jf:*. jCx A. -'v čakovalo apostolov in evangeli- vati; zato so zborovalci povsod ja Jugoslovanske narodne stran- 1 sklenili, da zapuste vrste JRKD in ke. S tem je bil dopoldanski del se pridružijo Jugoslovanski na- sporeda izčrpan, vendar ni pre- ’ rodni stranki, katere poslanci so ostajalo prav nič časa in je bilo tako neustrašeno nastopali že do-1 nemudoma treba vzeti pot pod sedaj v parlamentu za narodne • noge oziroma pod kolesa in jo pravice, v prepričanju, da se bo ( ubrati j položaj spremenil šele, ko bodo V NUŠKOVO, Svs* a^ vsai večina zastopnikov na- , ■ • , •, v _ ■ i i, i o •' roda enakega mišljenja in takega kier je bil četrti shod ob 3. uri; b , . , . ° i in dobro uro pozneje, ob nepo-!srca z* narodove prav.ee, kakor pisnem navdušenju in izredno j50 Posla»cl Jugoslovanske narod- ( krasni udeležbi obmejnega prebi- jne stran valstva, peti in zadnji shod tega! Na vseh zborih je narod glas-dne na najsevernejši mrtvi straži no pritrjeval govornikom, ki so ga rotili, naj ljubi svojo domovi- ; no in svojega dobrega vladarja tu- j di v teh težkih časih, obenem pa ' naše domovine, NA CANKOVI. Kakor smo že omenili, sta na naJ se zaveda, da je narod drza-vseh shodih poročala narodna po- va 'n naJ zato zahteva tudi svo- ohranjujoči element, še nima svojega zakonitega stanovskega za-S stopstva, nima še Kmetijske zbornice. »Kmetijska družba« v Ljubljani je vsled tega poklicana, da zastopa interese vseh kmetov v Sloveniji in naj bi bila posredovalka med upravo banovine in široko maso kmetskega prebivalstva. Naše politične razmere so slabo vplivale na delovanje »Kmetijske družbe«. Toda tekom 100 let ni prišlo nikomur na misel, da bi uničil »Kmetijsko družbo« kot stanovsko družbo. Z dobrim, nepristranskim in požrtvovalnim delovanjem, bi se pa že z ozirom na krizo, ki tare vse kmetijske stanovske ustanove dosegla prava edinost med kmetskim stanom, ki bi bila toliko potrebna za ohranitev kmetskega stanu. Če se je izvolil namesto 13-članskega —; 32-članski odbor, med katerim je bilo 5 poslancev in 1 minister, re- : cimo kmečka inteligenca, bi bil tak odbor že moral urediti »Kme- [ tijsko družbo«. Damoklejev meč, ki je visel nad družbo, bi bil ostal brez dvoma v nožnici, če bi bil odbor prav delal. Tako je prišel usodni 29. december 1932. z razpustom »Kmetijske družbe«. Namesto, da bi ta' izbrani odbor položil pravilen ra-1 čun za 1. 1932. od svojega delovanja, je nepravilno razpustil »Kmetijsko družbo« in izročil lepo premoženje novoustanovljeni zadrugi. Marsikaj bi se še dalo napisati o vzrokih razpusta, pa kdor je poznal razmere in natanko premišljuje o tem, bo prišel sam na to. Na stotine smo imeli in še imamo konsumnih zadrug. »Kmetijska družba je bila pa samo ena. Slabo bi bilo, če bi bil naš kmet tako nezaveden, da bi zamenjal stanovsko ustanovo z nakupovalno in prodajno zadrugo. Pretekli teden je imela zadruga »Kmetijska družba« svoj občni zbor. Računski zaključek za dve leti je bil oddan delegatom: pri občnem zboru. V poročilu je najbolj važno, ko predsednik ugotavlja, da je pobit pesimizem tistih, ki so ugovarjali razpustu »Kmetijske družbe« kot stanovske ustanove. Poročilo omenja zastopstvo pri raznih oblastih, to je pa samo še na papirju. Tako lahko vsaka zadruga zastopa interese kmetijstva. Čudno in nejasno je, da se je vrednost nepremičnega inventarja zvišala po 1. 1931. za 280 tisoč dinarjev. Dveletni dobiček 29.000 Din prav nič ne odtehta škode, ki jo je naredil zajec pri sadnem drevju in ne vzbuja dobrih nad. Zavedni kmetje ne morejo in ne bodo odobravali razpusta »Kmetijske družbe«. Razpust »Kmetijske družbe« in visoki banovinski davki sta dve zavori, ki dušita kmetijsko gospodarstvo. Zato pa ostane zahteva kmetov Slovenije: Nazaj kmetom »Kmetijsko družbo«! To vprašanje pa, upamo, da bo pravilno rešila nova Jugoslovanska narodna stranka. slanca gg. dr. Metikoš in Perko, poleg njiju pa z vsem ognjem tudi dva zavedna, požrtvovalna in nad vse idealna domačina iz Murske Sobote. Kljub naporni protiakciji s strani JRKD, da se ljudstvo odvrne od udeležbe na teh zborih, je pravice. Povsod so dali zborovalci duška svojemu pravemu pa-trijotizmu z navdušenimi klici vladarju in domovini, obenem pa prosili navzoča poslanca, da se zavzameta za siromašno prekmursko ljudstvo. Najbolj prizadeto je obmejno se je bralo povsod na stotine lju- j prebivalstvo, ki ima svoja posedi, ki so pazljivo sledili izvaja- jstva tudi v sosednjih državah. Ta njem govornikov. Tu je narod posestva tvorijo večinoma en go-naravnost v obupnem položaju in spodarski kompleks in je največje na robu gospodarskega propa- krat treba samo za korak presto-da. Ljudstvo dobro čuti in ve,' piti mejo, da se pride na svoje poda je vsega tega kriva JRKD, ki je sestvo v sosednji državi. Svoje imela in še ima vso oblast v ro- poljske pridelke bi posestniki naj-kah. Imela je v skoraj 3 letih tu-. večkrat lahko z roko zmetali čez di dovolj časa, da bi lahko storila mejo in jih pospravili, vendar marsikaj za izboljšanje položaja; morajo ponekod po 9 km daleč toda ne le, da ni storila ničesar voziti na carinarnico, kjer imora-niti v gospodarskem niti v kul- j° plačevati take vsote za svoje turnem, a še manj v nacionalnem blago, da toliko niti vredno ni. pogledu, temveč je povsod sejala Vsi zbori so uspeli nad vse pri-samo nazadovanje. Če bo šlo to čakovanje sijajno. Ponosni smo na tako naprej, bomo v enem letu te zbore in lahko trdimo, da je popolnoma propadli. Nas to zelo velika večina prekmurskega ljud-boli, ker je to samo na škodo dr- stva sita večnih obljub vladne žave. ' JRKD, da jo je, oziroma jo še bo Narod je sprevidel, da s strani zapustila in se povsem oklenila JRKD nima ničesar več pričako- Jugoslovanske narodne stranke. Potreba po »Kmetijski zbornici« Kakor vs: drurji pridobiti; stanovi zahteva tudi naš Kmer ki s ra n svoj lasten stanovski forum V zadnjem času opozarjajo skoraj vsi listi na slabe posledice pomanjkanja Kmetijske zbornice. Popolnoma upravičene so pritožbe, da kmet nima lastnega stanovskega zastopstva, kakor ga imajo drugi stanovi, na primer trgovci, obrtniki in delavci, ker to pomeni, da kmet nima nobene besede takrat, kadar se rešujejo važna kmetijska vprašanja. Le kratek sprehod po Ljubljani zadostuje, da si ogledamo palače, ki so last delavcev, obrtnikov, trgovcev in drugih stanov, le kmet nima ničesar in še to, kar je bilo zanj storjeno v teku zadnjih 100 let, so mu vzeli njegovi »prijatelji«. No, in sedaj, v času največje krize, mu vzbujajo želje po tem, kar imajo drugi stanovi, po tem, kar bi moral imeti tudi kmet. Vprašanje pa je, kdo naj bi nosil stroške za Kmetijsko zbornico? Kmet jih v današnjih razmerah nikakor ne bi mogel! Pri vsem tem, pa pozabljamo na to, da je imel naš kmet prej, | kakor pa drugi stanovi, svojo sta- j novsko ustanovo v nad 100 let stari »Kmetijski družbi«. Brati je! treba le letna poročila bivše! »Kmetijske družbe« o njenem de- j lovanju, pa se vsak lahko prepri- ( ča, da je »Kmetijska družba« na-domestovala do sedaj nekoliko Kmetijsko zbornico. »Kmetijska družba« in mora biti čisto stanovska inštitucija, to je organizacija vseh, ki obdelujejo zemljo. Kmetijski stan, ki z največjim poudarkom zasluži naziv državo- Iz našega pokrita Našim članom in prijateljem! Vseh trinajst shodov Jugoslovanske narodne stranke, ki so bili prirejeni preteklo nedeljo 10. junija v raznih krajih Slovenije v okviru prve javne ofenzive naše stranke med našim ljudstvom, je poteklo tako sijajno, da lepše skoraj ni moglo. Ta velikanski uspeh, ki se ga ne upajo omalovaževati niti naši najzagrizenejši in sicer najneobjektivnejši nasprotniki, pa je v prvi vrsti za- l sluga naših vrlih krajevnih zaup-1 nikov, organizatorjev in članov, ki so se vrgli z vso vnemo in fanatičnim navdušenjem v agitacijo' in podrobno organizacijo teh javnih zborov, v drugi, vrsti pa moramo izreči javno zahvalo tudi vsej naši podeželski javnosti, ki je v svoji trdni kmečki in delavski zavednosti napolnila zborovališča v tako impozantnem številu in prirejala našim poslancem in voditeljem take nepopisne, spontane ovacije ter sprejela njihova izvajanja s takim vzornim razumevanjem. Vsem še enkrat najiskrenejša zahvala za požrtvovalnost in sodelovanje! V bodoče pa prosimo vse, ki čutijo z nami eno, da ne odnehajo v svojem organizatoričnem delu, temveč ga še pospešijo in nadaljujejo s strumnim korakom začrtano pot h končnemu cilju,1 k popolni zmagi programa Jugo- , slovanske narodne stranke in svojih temeljnih pravic ter zahtev! Naprej, borbaši! Živela pravica, živela svoboda! Pok c-J I o .• j 551 dri?.-gisaf d»k!<