Tine Mlinaric Eros in agape
Obisk
Rosilo je slino, seme in črnilo.
S svojo gibčnostjo so se oglasili jeziki.
Kakor konoplje so rasli na zemlji, od zgoraj navzdol -,
iz kljunov, pesnikov.
Spremenjenje
Vrbove veje kodrajo zrak in odsevajo človeške dlani. Jutranje podrgnejo čelo in trebuh.
Njihova eleganca se je selila na obraz -božajo lica,
mazilijo noge, mamine zasujejo semena zemeljskih oreščkov. Samo tvoje
so zagradile robove mojega telesa. Za milostni čas, spet ljubljenja.
Krst
V potoku sem se okopal. S pepelom izpral žlindro. Odlil postarani svinec.
Odmašil ušesa.
Sprejel belo oblačilo.
Lep sem, otrok z belo brado.
Rastem iz studencev in globočin. Ob zori, ko je nebo še brezbarvno, prašek jutranjega svita zamesim v zamrak.
Natovorim temne oblake in težnosti. Vedno znova odjezdijo na belih konjih. Sprostijo prostor. Odstopijo ga.
Agape
Jemalo je vid,
a se niso lesketala zrcala.
Na prsnih sipinah so se svetlikale reke
brez bregov.
Ribiči so zapluli v brezmejnost. Da bi, potopljeni v srčne vode,
presodili njih vodnatost. Razkrili, kaj črpa kri, kaj hrani odmeve,
ko ni čutiti snega ne odjuge. Skoz porodni siv v steni telesa je prislo, kot bi iz nebes.
Vzetje
Tja, kjer zahaja sonce, v nižino me je potegnilo. Kjer poganja saronska narcisa,
me je naplavilo. Po obilju sem prepoznal mesto medu in mleka,
po mehkem votlino, ki drhti in se krči preden odda letino.
Se ne hvali, ne joče, ker je bila skaljena za vrč.
Eros
Prislonil sem lestev.
Roke sem položil nate.
Po klinih se vzpenjam do osme prečke,
na lestvici, ko iz sebe
name snežiš rumeno barvo -, na izviru
dveh tipalnih nastavkov, dveh okuševalnih točk
in dveh sladkih citron, kot
dveh skritih dojk.
Alkimija
V času vroče megle dere strugo, globoko, da je za dne ne izsledim.
Skrita je njena želja, raztapljati rudo,
iskati v rovih žareči kamen zemlje,
spužvasto preoblikovan po ženski podobi, s presežkom,
ki se elastično razpre, kot pomaranča v krhlje.
Na roži cvet
Kar želi upogniti las, mora začeti z razdalje in biti vse bliže sreči,
imenovani dan odprtih vrat v hiši pitja,
v katero se vstopa brez trkanj
in predhodnih najavljanj. Na krilih čebel pada na njeno stran, odpret okna, zatemnit stekla,
štet liste, vpletat vozle v kite. Naslonit glavo na rože cvet.