Pervi splošni zbor avstrijskih uiiteljev na Dnnaji. Sedaj je na svetu vse živu; snujejo in vstanovljajo se ranogoverstni zbori, shodi in skupščine; od naj mogočnejših vladarjev do naj nižjih stanov vse zboruje, ter zamenjujr svoje svete in misli. Zakaj bi si tedaj tudi ljudski učitelji enkrat ne napravili splošnega zbora, v kterim bi očitno razodevali svoje misli in tse posvetovali, kako bi se šolstvo in ž njim tudi učiteljstvo moglo bolje povzdigovati do svojega pravega stanja ? Že pred dvemi leti je nekdo pri Pestalocijevi slovesnosti na Dunaji sprožil misel, da naj bi se poleg »Juristentag-a«, »Arcliitektentag-a«, »Naturforschertag-a« i. t. d. sklical na Dunaj tudi splošni zbor uvstrijskih učiteljev. Mnogo se je o tem uganovalo in uganovalo, in še le letos je dunajsko društvo ljudskih učiteljev (»Volksschule«) v seji 7. marca t. 1. to reč konečno dognalo, ter je po dovoljenji slavnega c. k. mini- sterstva 10. jun. t. 1. s št. 9261 razpisala pervi splošni zboravstrijskih učiteljev, in je v ta namen povabila na Dunaj za 5., 6. in 7. dan t. m. vse ljudske učitelje avstrijskega cesarstva. Kdo bi bil mislil, da bo to povabilo tako močnn rinilo po vseli šolah bližnjih in tudi celo naj daljnih krajev! Ta glas je Sel enako bučetemu zvonjcnju iz Štefanovega velikega zvonika, in je čudovito odmeval v vseh šolskih okrajih velike Avstrije. Iz vseli krajev — od bližnjih in naj daljnih — so vkup vreli ljudski učitelji, in zbralo se jili k zborovanju ogromno število, blizo 2000, kolikor se jih nihče ni nadjal — res prav čudna moč in prikazen v učiteljskem stanu! Ta učiteljski zbor bi bil gotovo eden naj izverstnejših in sijajniših vseh enakili dosedanjih zborov na Dunaji, ako bi se pri tem zborovanji ne bile prestopile nektere meje prave prostosti, čez ktere so pa zahajali le nekteri (naj več dunajski) govorniki. V sredo t. j. 4. t. m. jc bil predzbor v dvoraui akademičnega gimnazija. Prednik učiteljske družbe »Volksschule«, g. Fr. Bobies, začne zbor ob 6. zvečer. Govoril je prav čversto in pozdravljal svoje tovarše učitelje, kterih se jih toliko veliko število zbralo v glavnem mestu avstrijskega cesarstva. Potom je bila volitev pcrvosednika za veliki učiteljski žbor, za 5., 6. in 7. t. m., za kterega je bil po nekterih prav živih razgovorih g. Fr. Bobies enoglasno izvoljen. V četertek, t. j. 5. t. m., je bil veliki zbor zjutraj ob 9. — 1. ure v c. k. veliki dvorani na cesarjevem dvoru (k. k. Eedoutensal, Josefsplatz). V tej veliki dvorani se je zbralo blizo 2000 učiteljev raznih narodov in ver. Tudi mnogo poslušavcev — naj več šolskih in učiteljskih prijateljev obojnega spola — je radovedno čakalo, da bi se začelo zborovanje. — Starašina, g. vodja K o h 1 e r, stopi na oder, pozdravlja zbor, in mu kaže prejšnji dan izvoljenega predsednika, g. Fr. Bobies-a, kteri se zahvaljuje za to čast in obeta po svoji moči vse storiti, kar bi bilo na prid in korist temu učiteljskemu zboru. Za podpredsodnika sta bila izvoljena g. g. dr. Fridcrik Korner iz Pešte in Jan. Herrmann, učitelj v realki in deržavni poslanec iz Warnsdorfa ne Českem. Za perovodje so bili izvoljeni g. g. Mih. Binsdorfer, Juri Ernst, Karl Esselt, Fr. Gallistl, Fr. Heidrich, Ign. Lutzmaier, Karl Steiner in Adalb. Winter (naj več dunajski učitelji). Potem se oglasi dunajski župan, dr. Z e 1 i n k a, in pozdravlja zbor v imenu dunajskega mesta, ter pravi, da vidi v tem zboru vzajemno skupščino vseh avstrijskih Ijudstev, kar naj bi uoitelji v mladinskih sercih lepo gojili; potem zagotovlja, da bode vsaki, koderkoli je prišel, gotovo prijazno sprejet na Dunaji. Predsednik odpre razpravo o vprašanji: ali jo ljudska šola na Avstrijskem to, kar bi imela biti, in če ni, kako bi se dala primerno prenarediti? Naj pred govorf o tem g. Gallistl iz Dunaja. On pravi, da ljudska šola ni to, kar bi imela biti, ker ni vravnovana po duhu časa, in tedaj ne naprediije, tcmuč gre rakovo pot, ter našteva mnogo (med temi tudi nekaj celo prenapetih in hudo neslanih) vzrokov, zakaj ni Ijudska šola to, kar bi imela biti i. t. d. G. dr. Albr. L e d e r e r, šolski vodja iz Pešte, dokazuje, da so pred vsemi drugimi učitelji, kteri naj bi odkrivali pregreške o osnovi ljudske šole; nni so zdravniki, kteri poznajo rane, in naj jih tedaj tudi celijo. Cesarica Marija Terezija je vstanovila sedanjo ljudsko šolo. V tistem času je znabiti šola storila to, kar se jo od nje tirjalo; a sedaj ni tako. Sedanje življenje tirja več, kakor nekdanje. To, kar tirja sedanje življenje, je naloga sedanje šole. Ako bo ljudska šola res šola za ljudstvo, jo bode tudi ljudstvo čislalo. G. Lcidesdorf, dunajski učitelj, nasvetuje, da naj bi se brez daljne razprave izreklo, da sedanja ljudska šola na Avstrijskem ni to, kar bi imela biti, kar že kaže učiteljska skupščina. Izreče se tako. G. Binsdorfer iz Dunaja kaže, kako slaba šola tudi zavira splošno materijelno razvitje. Šola mora biti prosta. Da so učitelji premalo izobraženi, niso sami krivi, temuč nauk, v kterem se podučujejo. Govonrik potem nasvetuje: a) sklene naj se, da naj se na iistavni poti osiraje šolska postava, b) ogledniki ljudskih šol naj bodo ljudski učitelji, c) učiteljski stan mora imeti zavetje, in naj se tudi o materijelnem oziru primerno prestroji, d) učitelji naj se vdeležujejo pri šolski postavodaji, e) otroci naj hodijo v šolo od 6. do 14. leta, f) učitelji naj se izobražnjejo po zboljšanih učiteljskih učeliščih, za kar naj se jim dajcjo zavodi (stipendije). G. Dassenbacher iz Hollabrunn-a pravi, da naj bo ljudska šola srenjski zavod. Tudi tirja, da naj se učitelj z nobono drugo službo ne peča, kakor s svojo. Da bi otroci do 14. leta v šolo hodili, se rau ne zdi primerno. G. S o u k u p iz Dunaja hoče, da bi si šola prosto zbirala in rabila šolske knjige. G. prof. Kummer iz Dunaja kaže sedanje razmere med Ijudskimi in srednjimi šolami, ter pravi, da naj bi imeli ljudski učitelji v šoli ravno tako moč, kakor učitelji srednjih šol. Potem predsednik za eno četert ure sejo prejenja, in ko jo zopet začne, stopi na odcr deželni poglavar spodnje Avstrije, grof Korinski, in nagovori zbor tako le: »Spoštovani gospodje! v imenu vlade vas tii pozdravljam in vam rečem: Dobro došli! Zagotovljam vas, da bo vlada prav pazljivo spremljevala razprave tega učiteljskega zbora in da bo tudi podpirala njegovo splošno prizadetje«. Te besede so bile sprejete z navdušenimi slavaklici. G. Leidesdorf nasvetuje, da bi se šola ločila od cerkvc, in tudi še celo pravi, da naj bi se iz šole odpravila vsa vnanja oblika različnih ver (Formenzwang der verschiedenen Corifessionen). Keršanski nauk ne sme brata zoper brata hnjskati, temuč peljati mora do prostosti in do bratovske ljubezni. Šola naj izreja človeka, da bo človck, in človeka za človeka, in naj izobražuje človeka za njegov poklic. *) — Prosto naj se šola razvija •) ,,Kakoi'šcii je mož, taka jc govorica", pravi naš pregovor; tako je tudi tukaj: (a duuajski inož modmjc lako, kakor sam pn svojih nkoliščiiiah razunie; iiii po svojih okolnostili lazuincmo drugačc. Prav pa je govoril, ko je djal: nIzobražuj človcka za njegov poklic!" — Pravi odgojnik dobro ve, kaj je človekov pravi poklic. Vredn. kot n a r o d n a šnla vsakega posamnega Ijudstva; namestn šolskega denarja naj se vstanovi šolski davek. Napravijo naj se odgojilna in podučilna društva. G. vodja 0 c h s iz Ogerskega pravi, da naj ljudska šola ima verski nauk; zraven pa naj imajo tudi noduhovni pravico do ljudske šolc. G. vodja Gotzl iz Dunaja kaže, da je poglavitna naloga ljudske šole, da se mladina izreja v verski poterpnosti, in nasvetuje, da naj bi se sestavil odbor iz treh udov različnih ver, ki naj bi se posvotoval o razmerah pri enakili namešamh šolah. G. vodja A. Dziopinski iz Zajbuša v Galiciji hoče, da naj bi se že enkrat vravnovalo vprašanje o jeziku v deželah, kjer je več kakor en ljudski jezik. (Tako smo v postranskem zboru zahtevali tudi Slovenci.) G. vodja KcShler iz Dunaja terdi, da navadno ljudstvo še ne razume prav, kaj je prava naloga ljudske šole. Ljndska šola naj izreja krepke značaje, kar pa se more izverševati lo po pravi omiki. G. nadučitclj Tob. Braun iz Stare Bude, pravi, da se raduje, ko vidi lepo seme, ki ga ta vcliki učiteljski zbor tako bogato seje; veseli ga, ko je po 40 letncm hrepcnjenji doživel ta dan; vondar ena reč ni resnična: ljudska šola ni tako slaba, kakor se sploh graja. Veliko so krivi tudi starši, da šola ni taka, kakor bi mogla biti. Tudi to ni pravo, kar je neki predgovomik (Loidesdorf) govoril o verskih zadevah. G. vrednik Spitzer iz Dunaja tudi tordi, da naše ljudske šole niso tako slabe, kakor se hoče tii dokazovati; onc so precej boljše, kakor toliko hvaljene pruske. Kdor no vorjame, naj gro tjo, in naj se sam prepriča. G. D e i n h a r d t iz Dunaja govori o samostaluosti ljudske šole, nasvetuje prostost v podučcvanji in o rabi šolskih knjig. G. Aleks. Pape iz Bilice tudi govori o samostalnosti Ijudskc šole. G. vodja S i n g e r iz Prage tirja učiteljom boljšo plačo. Konec perve seje ob 1 uri opoldne. toaije priii.)