41Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 41-59 Anton Kramberger UDK 165.423:316.344.4(487.4) Objektivnost v druæboslovnem prouËevanju (slovenskih) elit POVZETEK: »lanek obravnava izbrane teoretske okvire za prouËevanje sodobnih elit in nakazuje raznovrstne motivacijske momente pri raziskovalcih elit. Pri prouËevanju elit gre sicer zgolj za pogojno objektivnost raziskovalnega postopka, predvsem zaradi veËje koncentraciji moËi pri objektu raziskovanja, kar v sam proces sistematiËnega raziskovanja vnaπa πtevilne motnje, v obliki starih in novih ideoloπko-oblastnih primesi. Vendar je ravno primerna intelektualna mobilizacija raziskovalcev pred in ob lotevanju tovrstnih raziskav nujna in celo neizogibna, kljub pomislekom, dvomom in prostislovjem, ki takπna raziskovanja spremljajo. NamreË, Ëim bolj je javna obravnava oblasti strokovna, spoznavno neobremenjena in nekoristoljubna, tem bolj ohranja teænjo po bolj odprti, ne pa fragmentirani in zaprti skupnosti, kjer so elite vedno predaleË stran od ostalih. »lanek vsebuje πe komentarje o preteklih in sedanjih slovenskih elitah ter tudi o njihovih raziskovalcih. KLJU»NE BESEDE: elite, teorije elit, elite v Sloveniji, intelektualci 1. Koliko vemo o elitah na Slovenskem O slovenskih elitah, zlasti o politiËnih in gospodarskih, kot o posebnem sloju socialnega vretena vemo teoretsko in zlasti empiriËno sorazmerno malo. A to πe ne pomeni, da moramo le prenesti tuje izkuπnje k nam in bomo s tem poceni pridobili odgovore na vpraπanja, ki nas vznemirjajo. Prihodi na poloæaje in odhodi z njih se sicer stalno in povsod dogajajo, a stvarna oblast se obiËajno pridobi s sunki, za katere so potrebne πtevilne predpriprave, ki pa so vedno osebno in lokalno obarvane. Ker so takπne priprave umerjene glede na dano strukturo promotivnih priloænosti v nekem stvarnem okolju in Ëasu, nam tuje izkuπnje, razen v najbolj grobih orisih, premalo povedo o posebnostih, na primer o tem, kako in Ëemu je suverenost slovenskih elit rasla zelo postopno in kako je njihova sorazmerna moË v primerjavi z elitami sosednjih in drugih dræav πe danes okrnjena. Podobno je s priroËnostjo sploπnejπih teorij o elitah ‡ to ni koherentno druæboslovno znanje. Nastajalo je na razliËnih zgodovinskih in kontekstualnih podlagah, premislekih in posploπitvah. S tovrstnim raziskovanjem se najbolj ukvarjajo politologija, politiËna sociologija, politiËna ekonomija, mednarodni odnosi, pa teorija organizacij in πtevilne druge druæbene vede. KljuËni pojmi psevdoteorij o elitah (dober pregled je v Etzioni- Halevy 1997) negotovo lovijo poante med zelo razliËnimi elitnimi akterji ‡ elite so lahko bolj abstraktni pojmi kot zgornji razred, vrhnji sloj, oblast, politika, oligarhija, ali 42 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 41-59 Anton Kramberger pa stvarnejπi kot so dræava, vlada, stranke, vojaπka oligarhija, korporacije itn., in elitnimi procesi ‡ na primer odloËanjem, upravljanjem, vladanjem, usmerjanjem, dogovarjanjem ipd. UËinkovita uporaba neke teoretske zamisli je najbolj odvisna od tega, kateri akterji so dejansko najdejavnejπi v nekem okolju, in od tega, v katerem procesu dogovarjanja se sprejemajo najpomembnejπe odloËitve. »e na primer politiËno odloËanje v neki demokratiËni dræavi, ob upadanju zanimanja za volitve, vse bolj obvladujejo stranke, in to v neformalnih postopkih, z medsebojnimi dogovori o tem, kako razdeljevati javne finance in druge vire, ne pa toliko parlament, vlada, predsedniπki aparat ali (javne in træne) korporacije, potem je ustreznejπa teorija tista, ki opisuje monopolizacijo in kartelizacijo strankarskega prostora. Ta proces zapiranja kljuËnega odloËanja v neformalno strankarsko barantanje je vse bolj na delu v Juæni in Vzhodni Evropi (Katz & Mair 1995), sodim, da tudi v Sloveniji. 1.1 Identifikacija akterjev elitnega vladanja Pri nas ni πe niti pribliænega strokovnega soglasja o tem, kateri akterji dejansko obvladujejo politiËno odloËanje, kakπna so njihova medsebojna razmerja in kaj so glavne teme njihovega usklajevanja. Uradno je mlada dræava sicer parlamentarna demokracija s trænim sistemom gospodarjenja in ustavno zajamËenimi socialnimi korektivi, kjer je najvaænejπi formalni akter socialna dræava. Vendar pa se povpreËna moË odloËanja znotraj Slovenije æivahno giblje v instrumentalnih omreæjih bolj neformalnega znaËaja, kjer zlasti strankarski kurirji tekmovalno lobirajo med voljenimi akterji predstavniπke demokracije, med imenovanimi akterji izvrπne oblasti, med dogovorjenimi akterji poslovno-finanËnega podroËja in znotraj nekaterih moËnejπih korporacij civilne druæbe, zlasti strok oziroma profesij (zdravniπka zbornica, pravniki in notarji, geodeti, farmacevti, nekatera druga druπtva in zbornice). Polega razporejanja in zavarovanja strateπkih virov skrbijo predvsem za rekrutacijsko politiko in za nadzor nad ljudmi ter nad zaæeljenim dogajanjem. Zlasti vse veËja profesionalna oziroma ekspertna moË odloËanja o nadaljnji usodi trgov dela zasluæi naπo posebno pozornost. Sodobne druæbe in njihove elite, najbolj vidno nameπËene v javni sferi, namreË dokaj neuspeπno reπujejo osnovni poklicni problem prebivalstva v modernih dræavah (Higley & Burton 1999), njegovo (ne)zaposljivost. Protislovje elitnih intervencij na trgih dela je v tem, da liberalno navdahnjene transformacije dræavnih gospodarstev, ki smo jim priËe v dobi globalnega tekmovanja, spremljajo v glavnem vse bolj tradicionalni, cehovsko nadzorovani trgi dela razvitih dræav. Takπno poËetje v bistvu nesolidarno zapira, ne pa odpira moænosti veËjega zaposlovanja ljudi (Pope 1983). PremoË (kvazi)profesionalnih korporacij in njihovih akterjev nad odprtimi trgi dela je priπla do izraza tudi v nekaterih dræavah vzhodne Evrope po zlomu blokovske delitve sveta okrog 1990. Poklicni trgi dela - kot starejπa (cehovska) oblika nadzora trgov dela - so v mnogih poskomunistiËnih dræavah namreË preæiveli prehod iz planskih v træna gospodarstva, medtem ko so odprti in interni trgi dela delovali le kratek Ëas v prvi fazi prestrukturiranja podjetij, ko so se ta na hitro otresla odveËnega rutinskega in umskega dela. Kmalu zatem so se uveljavile πtevilne nove oblike poklicnega zapiranja trgov 43Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 41-59 Objektivnost v druæboslovnem prouËevanju (slovenskih) elit dela (licence, koncesije in podobna ekskluzivna dovoljenja), ki so v naËelu sicer namenjene zaπËiti poklicnega znanja pred tekmovanjem in odpuπËanje delavcev, a so zajele tudi πtevilne navadne in ne le ekspertne poklice - profesije (veË o tem v Kramberger 1999). V naËelu poklicni trgi dela na politiËen naËin varujejo kvazi-rentno logiko ohranjana trænih prednosti kvazi-profesij pred morebitnimi tekmovalnimi skupinami (Sørensen 1996). Tovrstno trdoæivost poklicnih trgov dela v nekdanjih komunistiËnih dræavah nad ostalimi oblikami trga dela (odprtimi in internimi trgi dela) ugotavljajo npr. madæarski sociologi. Trdijo, da je postsocialistiËna transformacija privedla do dezintegracije obseænih planskih internih trgov dela, teæiπËe zaposlovanja pa se je pomaknilo k poklicnim trgom dela in samozaposlovanju. Pri tem pa je namesto transparentnih poklicnih spriËeval in dovoljenj priπlo do inflacije raznovrstnih poklicnih certifikatov sumljive verodostojnosti in πibke træno-signalne vrednosti (Gabor 1999; za polemiËni komentar o tem pojavu glej tudi Galasi in Köllö, v isti πtevilki revije, str. 145-149). Erozija nekdaj bolj znanih meril kadriranja je zajela tudi procese obnavljanja vrhnjih slojev, kjer se tako klasiËnim postopkom rekrutacije elit pridruæujejo πe πtevilne priloænostne bliænjice do pomembnih poloæajev, kar vse ustvarja precej drugaËne razmere za za napredovanje, pri Ëemer nov mejni donos ukvarjanja s politiko ni nepomemben (prim. Tullock 1995). 1.2 Vpliv tujih reæimov na lokalno in periferno politiko, enostavna vpraπanja Poleg znaËilnih akterjev vladanja, ki izhajajo iz tradicionalnega zgodovinskega konteksta, pa formalne in neformalne postopke notranjega odloËanja v Sloveniji prirejajo πe mnogi zunanji nadzorniki ‡ moËnejπi akterji preteklega in verjetno tudi sedanjega slovenskega vazalstva, nedavno πe povsem prevladujoËega tipa izvajanja oblasti na Slovenskem. Lokalna oblast je bila tu zaporedoma ujetnik znanih akterjev vrste mednarodnih geopolitiËnih kalkulacij, ki so zasledovali interese sosednjih in bolj oddaljenih imperialnih sil. Omenjanje vazalstva sicer ne pomeni, da je z zunanjimi dejavniki moË scientistiËno razloæiti prav vse vzpone in padce lokalnih oblasti, zanimivo pa je, da je bila v posameznih obdobjih in reæimih ta zunanja prisila pomembna za razvoj internih dogajanj (prim. Simoniti 1997). Primerjalna analitska presoja, ki upoπteva geopolitiËne interese, se zaenkrat πe dokaj srameæljivo pojavlja v avtohtonih spisih slovenskih prouËevalcev nekdanjih in aktualnih elit (a glej npr. znaËilen odstop od tega pri ©tuhec 1995, kjer avtor sistematiËno primerja materialno kulturo plemstva na Kranjskem v 17. stoletju z drugimi deæelami), a je z osamosvojitvijo dræave in njenim takojπnjim povezovanjem v evropske integracije æe postala nujna spremljevalka njenih zunanjih odnosov. »e strnem, bi lahko rekli, da zadræanost pri neposredni uporabi tujih izkuπenj in prehitrih disciplinarnih posploπevanj ne pomeni, da “tuja” spoznanja o naravi oblasti nasploh niso koristna pri prouËevanju elit na Slovenskem. Nasprotno, oblast kot dejanska moË odloËanja in ukrepanja ima v zgodovinskem in tudi teoretsko-strukturnem smislu vedno podobne osnovne elemente, strukturne vzorce, procese in ideoloπka pregrinjala, 44 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 41-59 Anton Kramberger s katerimi se legitimirajo naËini pridobivanja moËi, le da so v vsakem danem okolju speti nekoliko drugaËe. Zadræanost pri uporabi tujih izkuπenj in sploπnih teorij preprosto pomeni, da je pri nas v prouËevanju elitne dinamike treba najprej uvesti Ëimbolj realistiËne analize mnogih reæimov in njihovih sestav, da bomo zatem zmoæni prepoznati vse akterje, ki tudi mimo formalnih ustrojev odloËanja krojijo usodo ljudi na Slovenskem, ter skuπati najti med njimi neki trajnejπi vzorec elitne konfiguracije in njihove notranje elitne dinamike. ©ele nato bo moæno bolj smiselno preizkuπati veljavnost obstojeËih teorij in teoretskih zamisli o elitah kar tako. To pa pomeni, da morajo v raziskovalnem delu poleg pravnikov, ki obiËajno zariπejo formalni okvir vladanja, sodelovati πe poznavalci zgodovine, geografije, politologije, sociologije, mednarodnih odnosov itn., skratka, vsi tisti, ki niso imuni na interdisciplinarno raziskovanje procesa politike. »e se æe ob navedbi preprostega dejstva, da so na lokalno suverenost obrobnih slovenskih elit vedno moËno vplivale πtevilne podrejenosti tradicionalnim tujim akterjem mednarodnih odnosov, neradi pogovarjamo, πe manj strinjamo, je morda plodnejπe, Ëe znane teoretske zamisli najprej le narahlo poveæemo s sorazmerno enostavnimi vpraπanji, ki se dotikajo prepoznave reæimov in njihovih elitnih akterjev, in zatem empiriËno dosledno raziπËemo pomen nekaterih izbranih dejavnikov za procese njihove elitne promocije v Sloveniji. Takπna so na primer vpraπanja: Kakπna je (bila) vloga domaËih in tujih elit pri zgodovinskem in sodobnem druæbenem razvoju slovenskih pokrajin? Ali dovolj poznamo in razumemo, kdaj, kje, kako in s katerimi akterji se je nekdanja, preteæno kulturna avtonomija slovenskih izobraæencev ter politikov omahovaje pretapljala v sorazmerno vsestransko nacionalno suverenost, ki smo si jo formalno pridobili nedavno? Ali poznamo obËasne vzpone in padce nekaterih pomembnejπih elitnih struj in frakcij, ki se jim v naπem okolju ni uspelo prebiti do veljave ter jih zato tekmovalne kronike in zgodovine starejπih reæimov ‡ zagovornikov teh pa se pri nas πe kar tare ‡ rade zamolËijo? Sorazmerno enostavna vpraπanja imajo torej pri raziskovanju elit na Slovenskem doloËeno prednost. Predvsem zato, ker imamo pred seboj πe neopravljene temeljne naloge politiËne sociologije, prepoznavanje vseh za razvoj Slovenije pomembnejπih zgodovinskih in sedanjih akterjev oblasti. Odgovori na takπna enostavna vpraπanja nam bodo omogoËili, da nova dejstva polneje zaæivijo v objemu πirπih teoretskih priËakovanj. Dopustiti pa moramo, da nas izsledki empiriËnih πtudij o ozadjih in akterjih prelomnih dogodkov kdaj pa kdaj tudi presenetijo, zlasti glede na mnoge ideoloπke primesi v naπem razpoloæljivem znanju o pretekli politiki. DrugaËe tudi ne more biti, sicer sistematiËno raziskovanje razliËnih nacionalnih praks vladanja ne bi imelo pravega smisla. V nadaljevanju obravnavam moæne teoretske okvire za prouËevanje elit in motivacijske elemente raziskovalcev elit. Najprej nakaæem (toËka 2), zakaj menim, da gre pri raziskovanju elit πe bolj izrazito kot pri “obiËajnem” druæboslovju zgolj za pogojno objektivnost, tako pri sistematiËnem zbiranju informacij kot pri razlagi izsledkov. Razlog je predvsem v veËji koncentraciji moËi pri objektu raziskovanja in v izrazitih naporih po ideologizaciji te moËi pri opazovanih akterjih in deloma tudi pri raziskovalcih, kljub nasprotnim teænjam slednjih. Po strnjenem sprehodu skozi glavne teoretske zamisli o 45Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 41-59 Objektivnost v druæboslovnem prouËevanju (slovenskih) elit vlogi sodobnih elitah (toËka 3) se na kratko osredotoËim πe na problem teoretsko nejasne motivacije vladanja (toËka 4) in na glavni politiËni kapital elit, ekonomsko vrednost zgodovinskih sporov na politiËnem prizoriπËu (toËka 5). Ugotovitve, skupaj z lastnimi izkuπnjami raziskovalcev z oblastjo, sooblikujejo latentno in protislovno motivacijo za raziskovanje elit in same po sebi opredeljujejo ter narekujejo nadaljnjo intelektualno mobilizacijo raziskovalcev pred lotevanjem tovrstnih raziskav (toËka 6). 2. Gravitacija oblasti in pogojna objektivnost v raziskovanju elit SistematiËno raziskovanje oblasti in vladanja ima nekaj posebnosti. Predmet opazovanja je moË skupine vodilnih ljudi, kot stalno uresniËevana dinamiËna relacija subordiniranja enih napram okolici, in ne moË kot statiËna vsota trajnih lastnosti posameznikov v eliti. V tem smislu je dinamiËno moË teæko uzreti, zajeti in obravnavati. Naj zato uvodoma malo bolj pojasnim sploπnejπo ugotovitev, ki je nadvse pomembna za razumevanje posebne vloge raziskovalcev do predmeta politiËne sociologije ‡ sistemov vladanja in prouËevanje elit. Menim, da anketne in druge raziskave elit niso povsem vsakdanji naËin raziskovanja druæbenega dogajanja. Prej so podobne podvigom kot pa obiËajnim raziskovalnim postopkom v druæboslovju. Deloma je to tako zaradi teæko reπljivega vpraπanja prepoznave “pravih” elit (“... prave elite niso nikoli izvoljene”, menita Higley & Pakulski 2000), deloma zaradi njihove zasedenosti in nedostopnosti, najbolj pa zaradi veËstranske izpostavljenosti, ki ga tovrstno raziskovanje terja od raziskovalcev in pripadnikov elit. Nedostopnost elit je naravna posledica tega, da pripadnikov elit, najbolj suverenih odloËevalcev v druæbi, nihËe ne nadzoruje na obiËajen, od njih sorazmerno neodvisen naËin. Niso krotek predmet zanimanja. To pomeni, da jih je teæko, celo nemogoËe sistematiËno opazovati, kaj πele spraπevati brez njihovega predhodnega privoljenja. Poskusi slednje vrste povzroËijo med pripadniki elit zadræanost, nejevoljo, opreznost in ob brskanju po ozadjih njihove moËi celo nemir in v konËni instanci obrambno ukrepanje, ki je posledica ogroæanja njihovih virov in njihove legitimnosti. V bistvu je zanje vsak zunanji raziskovalni napor, ki presega dogovorjene okvire ( obiËajno pa so to hvalnice ali kveËjemu naroËene kronike ( le odpiranje neprijetnih vpraπanj, ki naj bi se raje reπevala v zaprtem krogu. Raziskovanje elit je torej v smislu, da raziskovalec sega po manj znanem ali celo neznanem v obmoËju dokaj zaprtega kroga informacij, æe tudi igra, pri kateri raziskovalec nakazuje svojo morebitno udeleæbo v (poznavanju) moËi, in ne veË le igra golega, objektivno zasnovanega druæboslovnega raziskovanja. Nanjo pa morajo elite pristati. Pripadnike elit seveda najbolj zanima, komu so namenjene objave ugotovitev. Ne verjamejo kaj dosti trditvam, da gre le za radovednost strok po spoznanju. PrepriËani so, da gre za moæno obliko nadzora nad njimi in s tem poskusa nove delitve oblasti. »e odmislimo najbolj trivialno moænost, da raziskavo elit naroËajo protielite, so kot primarni naroËnik in obenem objavni prostor najprej na vrsti mnoæiËna obËila. V sodobnih dræavah s poliarhiËno strukturo moËi je sicer medijski prostor najveËji zaveznik in odjemalec 46 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 41-59 Anton Kramberger novih informacij o politiki, moËi in elitah, vendar je hkrati prav ta medijski prostor dokaj nehvaleæen in celo neugleden zapeljevalec za raziskovalce. NamreË, mnoæiËna obËila sama, bolje, uredniπtva in imenovani uredniki ter najeti novinarji, imajo lastne ekonomske in politiËne botre. Odtod izvirajo politiËni nagibi, preference in trajnejπe naravnanosti obËil, razvidne zlasti iz selekcije gradiva pri objavah, Ëe æe ne iz tona komentarjev. Medijski prostor je povsod vsaj do neke mere politiËno opredeljen, strankarsko obarvan in interesno razdeljen. Samo zelo veliki trgi lahko dopuπËajo na videz neodvisna obËila, ki sledijo zgolj pridobitnemu motivu in takπnim temam, ki se laæe prodajajo anonimni mnoæici. A taka obËila imajo zelo drage oglaπevalske strani in storitve ter iz pridobitnega nagiba obiËajno polovijo za (prikrito) oglaπevanje tudi take teme, ki so vπeË velikim in bogatim naroËnikom. MoË se rada spaja z moËjo. Raziskovalci elit se objavam v obËilih ne morejo izogniti, teæko pa pri tem ubranijo svojo dræo objektivnosti, nepristranosti. Æe s samimi objavami ugotovitev v toËno doloËenih obËilih se namreË karte pripisanih ali celo dejanskih latentih politiËnih naloæb raziskovalcev naglo razkrivajo. UËinek pripisovanja politiËne pristranskosti raziskovalcem je povsem neodvisen od æelja raziskovalcev, da bi se temu izognili, saj v politiËno strukturiranem okolju deluje ta mehanizem sklepanja v javnosti: neodvisna obËila so redek pojav, objektivni raziskovalci oblasti pa verjetno tudi. Malo bolje se obnesejo objave πtudij o elitah v strokovnem tisku. Obravnava tu je lahko bolj vsestranska in premiπljena, ker je med bralstvom na razpolago veË kognitivne globine, predvsem pa prostora in Ëasa. Je pa nepristranost objav najbolj odvisna od tega, ali je v obravnavo istih elit vkljuËenih veË avtorjev, ali je tema o elitah trajno prisotna v strokovnem tisku, in zlasti do tega, koliko strokovne avtonomije do oblasti so strokovnjaki v neki dræavi æe dosegli, in seveda tudi, koliko so je sposobni vsakiË znova, ko je ta avtonomija ogroæena, ubraniti pred obiËajnimi napadi in oËitki. Teænja po objektivnem raziskovanju virov moËi in vloge elit je torej protislovna. Protislovnost se razen na strukturni oziroma druæbeni ravni pojavlja tudi na psiholoπki ravni. Pri raziskovalcu se æelji po spoznanju, kako oblast deluje, pridruæi πe teæko uresniËljiva æelja po zaËasni udeleæbi in nato po umiku iz notranjega sveta oblasti in moËi. Iz obmoËja oblasti pa je teæko povsem izstopiti, ko si enkrat blizu nje, predvsem zato ker ima oblast moËno gravitacijo. MoËna gravitacija oblasti izhaja iz tega, da so presoje dogajanja in s tem vrednote v svetu oblastnih pogajanj zastavljene nekoliko drugaËne, kot je to v obiËajnejπem svetu: ko si enkrat v stiku s temi vrednotami, ti dajo misliti in se teæko umakneπ neomadeæevan. Denimo, obiËajne simbolne identifikacije ljudi so dokaj trajne in deloma nezavedne, nepozorne. Podobno se oblikujejo osebne lojalnosti in pripadnosti tudi do moralnih in drugih avtoritet, pa Ëeprav gre bolj za stereotipne obiËaje kot pa za premiπljen izbor toËk, znakov in oseb, ki jim æelimo pripadati. Pri oblastnikih pa so ene in druge najveËkrat instrumentalne narave, kar pomeni, da so v bistvu enostavno træno blago politike ter sredstvo menjave vplivov in koristi. »e torej neki raziskovalni napor raziskovalca, ki prouËuje oblast, skuπa preseËi obiËajne hvalnice in kronike oblastnikov, se mora spopadati s to dvojnostjo razlag glede narave vrednot in lojalnosti in se opredeljevati do nje. 47Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 41-59 Objektivnost v druæboslovnem prouËevanju (slovenskih) elit Izid tega osebnega spopada predstavlja za raziskovalca strmo pot; cilj te poti je iskanje sploπnejπih vzvodov razporejanja moËi, cena popotovanja pa je rastoËa skuπnjava po opuπËanju iluzij ali utvar glede moËi, v smislu, da bi bilo moæno oblast znotraj nje same opazovati na enak naËin kot Ëe si zunaj nje. Pot je torej strma, ker raziskovalec obËasno rad podleæe instinktivni teænji po redu - da bi fluidni svet politike in njenih zmehËanih vrednot raziskoval s fiksnega staliπËa navidez trajnejπih vrednostnih postulatov druæboslovja in meta- znanosti o druæbi, s katerimi je krenil na pot. Pot deluje kot oblika prepriËevanja in vsebuje pasti, te pa so dvojne: nastavljajo jih raziskovalci oblastnikom in oblastniki raziskovalcem. Oboji delujejo v sebi lastni teænji po nadvladi nad drugimi (Gramsci 1973). NamreË, tudi raziskovalci so predstavniki druæbenega sloja, v katerem svet navidezno fiksnih interpretacij ni samo kognitivno sestavljen. V nekem smislu je tudi sodobna znanost ritualen sistem kot oblast sama, ima vire, sredstva, institucije, norme in moË, zato tudi sama deluje po naËelih povzdi- gnjene retorike (Barthes 1990). To pa pomeni, da so poleg vsebinskih sporoËil v intelektualnem govoru o oblasti drugih - o elitah kot objektu opazovanja - nujno prisotne πe primesi lastnih hierarhiËnih dræ in formulacij, ki vsebujejo latentne odnose odvisnosti ne le med spoznanji, ampak tudi med akterji znotraj znanosti in med znanostjo in njeno okolico. To poËetje raziskovalcev, ki se v argumentaciji sklicujejo na svojo znanost, pa je samo po sebi prikaz svojevrstne oblasti, pa Ëeprav znanstvene in ekspertne oblasti. Pripadniki elit to ekspertno dræo intelektualcev zlahka preberejo kot oblastno dræo, zato jo pragmatiËno presojajo. Ker jim lahko πkodi ali koristi, je do vedno prezgodnjega politiËnega opredeljevanja enih in drugih samo πe majhen korak. Na primer, treba je le ekspertno retoriko predati v objem najbliæje, znanosti naklonjene politiËne govorice, pa je nenaËelni pakt dveh relativno avtonomnih vladavin, politiËne in znanstvene oblasti, sklenjen. Moænih zdrsov pri raziskovanju elit je torej veliko. Politika, ki æivi od koalicij podedovanih in novih interesov, je za vogalom povsod, kjer so na delu takπne ali drugaËne oblastne teænje. Lahko bi rekli, da se raziskovalec æe samo s tem, ko skuπa zakoliËiti lastno ekspertno dræo Ëim bolj strokovno, æe politiËno ogreva. SporoËilo elitam pa je v bistvu naslednje: ob vaπi vplivni moËi razlaganja obstaja vsaj πe ena, njej enakovredna strokovna presoja, in je æe kakπen razlog, zakaj jo morate upoπtevati! V resnici se raziskovalec na osebni ravni s tem implicitnim tekmovalnim odnosom do elit odmika in ne pribliæuje predmetu svojega prouËevanja, pripadnikom elit. Raziskovalno ravna povsem prav, vendar si s tem pri elitah ne pridobi veËjega zaupanja, saj uvaja sporno predpostavko, ki v politiki in svetu moËi ne velja kaj dosti - da gre pri strokovni dræi za nekaj trajnejπega, ne le za golo politiko. Izguba zaupanja kot osebnega odnosa med raziskovalci in pripadniki obravnavanih elit je verjetno najveËja cena za sicer dokaj abstraktni koncept, ki naj se uvaja v odnos znanost - politike: veËja verodostojnost raziskovanja. Zato je ta korak, odmik od elit v neposrednem stiku z njimi, raziskovalcu najteæe opraviti. DokonËno pa ga je treba opraviti naknadno, v pisni argumentaciji in ubesedenju spoznanj raziskovanja, pri Ëemer k æivljenjskosti koncepta verodostojnosti zelo pomaga, da za njim stojijo tudi drugi, najbolje strokovni kolegi raziskovalca. Brez zadostne kolegialne podpore je nameravano strokovno verodostojnost 48 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 41-59 Anton Kramberger pri prouËevanju oblasti v javnosti teæko ohranjati in utemeljevati. V tem smislu je tim. “pridevniπka polemika o slovenskih elitah”, ki se je na osnovi izsledkov raziskave slovenskih elit (Kramberger & V. Rus 1995) priËela v medijih in nadaljevala v strokovnem tisku (Kramberger 2000, Adam & TomπiË 2002), ostala nedoreËena, na pol poti. NaËela je vsebinsko zanimiv in tehten problema, namreË, ali je ob mladi samostojnosti dræave Slovenije sploh moË govoriti o “naravni in nenaravni stopnji” obnavljanja elit za Slovenijo. Pisci se v svojih ocenah niso preveË strinjali, kaj sploh je problem (preveË ali premalo obnove elit ali kaj drugega) in ni Ëudno, da si niso mogli strinjati tudi glede tega, kako ga odpraviti. Deloma pa je tej mimobeænosti strokovnih pogledov botrovala tudi razliËnost teoretskih okvirov piscev v obravnavi oblasti, svoje pa so dodale tudi lastne vrednote o politiki in izkuπnje z oblastjo. OËitno pri raziskovalcih oblasti strokovno ocenjevanje trenutnega politiËnega stanja, Ëe za hip odmislimo moæne razlike v strokovnih okvirih (tipiËni contradictio in adjecto za politiËno sociologijo!), stalno niha med dvema vrednotnima poloma, med preveË ideoloπkim politiËnim opredeljevanjem na eni in preveË vrednotno opranim strokovnim presojanjem na drugi strani. Mejna Ërta med tema skrajnostima je tanka in vËasih nevidna. OËi vsakega druæboslovca so uprte nazaj in naprej, v preteklost in prihodnost. Zato se ne more izogniti odgovoru na vpraπanje, kam vodi trenutna porazdelitev vpliva in moËi. Nekaj Ëasa se lahko pomudi na sploπnejπi ravni. A na neki toËki, ki se poraja iz njegove zavzetosti v javnosti, odziva med elitami in odziva med kolegi, ga zaËne zanimati tudi zelo osebno vpraπanje, ki pa ima obiËajno vsaj na zaËetku πe zelo sploπno obliko ( kakπne so naËelne moænosti posameznika, da proti oblastnim strukturam v danem okolju deluje samostojno, sorazmerno neodvisno od njih? Odgovori so lahko razliËni. Odvisni so od zmogljivosti presojanja, od lastne izkuπnje raziskovalcev z oblastjo, vendar se po nekaj pribliækih iskanje nujno osredotoËi na strukturno vpraπanje: oceno sorazmerne moËi stroke nasproti sorazmerni moËi opazovanih oblastnih akterjev. Javna ocena stroke je za raziskovalca v bistvu ocena, koliko “moËi” ima njegova strokovna presoja, natanËneje stroka, ki ji pripada, v odnosu do (drugih) elit. Lahko sledi πe javna izjava raziskovalca, kaj sam meni o tem sedanjem razmerju. Med pripadniki elitnih frakcij, pa tudi med kolegi iz stroke, je vsaka javna izjava te vrste neizogibno sprejeta kot politiËna ocena, natanËneje, kot politiËno vezana ocena. Zatrjevanje raziskovalca, da je zgolj nepristranski ocenjevalec, tu ne pomaga kaj dosti. Temeljno spoznanje vsakega prouËevalca elit, ki prebrodi vajeniπko dobo in ob tem ne izgubi vsega veselja do raziskovanja sistemov oblasti, je: Ëe prouËuje oblast in moË, ni v svojem na videz akademskem svetu nikoli povsem samostojen. Kot nevidna senca nad njegovim delom bedijo bolj ali manj odkriti sopotniki in privræenci, nasprotniki in sovraæniki. Ti pred svojimi pogovori z raziskovalci poleg lastnih argumentov posrkajo v sporoËila πe osnovne sestavine kulturnega in politiËnega ozraËja okolice. »eprav pogovori o raziskovalnem delu delujejo navidezno le na osebni ravni, pa v bistvu znaËilne dræe in presoje ljudi iz okolice, ki spremljajo raziskovanje elit, vedno obudijo in aktualizirajo πirπe in prevladujoËe stanje politiËne kulture v nekem okolju. Ta je lahko bolj ali manj pogreznjena v stereotipe, bolj ali manj naklonjena posamezniku kot moænemu akterju v pajËevinah in mreæah oblasti. ObiËajno pa ravno ta povpreËna raven 49Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 41-59 Objektivnost v druæboslovnem prouËevanju (slovenskih) elit politiËne kulture odloËilno prispeva svoje v kolektivnih metamorfozah interne elitne strukture, ki stalno niha med konfliktnostjo, fragmentacijo in konsenzualnostjo elitnih frakcij, pri Ëemer imajo veliko zaslug spori med civilno druæbo in oblastjo, zgodovinski spori in tuji vladarji (Machonin 2002). 3. Izbrani teoretski razmisleki in razhajanja glede vloge elit za razvoj Spoznanje, da prouËevanje politike ni povsem samostojno in objektivno poËetje, ima lahko na najbolj nevtralni ravni za raziskovalca naravo pridobivanja osebne zrelosti. Lahko pa mu, Ëe je deleæen prevelike kritike ali celo pogroma, povsem upade vnema za nadaljnja prouËevanja, vËasih lahko celo pride do moËnih osebnih frustracij zaradi politike. Skratka, raznovrstni vstopi do omenjenega spoznanja in odzivi nanj povzroËijo, da je na podroËju raziskovanja elit veliko osebnostnih, kulturnih in naËelnih ( alias teoretskih (razhajanj glede vpraπanja, kaj je v resnici najboljπi “nevtralni” vidik opazovanja in strokovnega komentiranja vladanja sedanjih elit. V smislu upoπtevanja naËel eksperimentalne znanosti pa je poloæaj æe skorajda absurden: predmet opazovanja, elita, se stalno premeπËa, in ker je vpliven in moËan, lahko premeπËa tudi opazovalce, analitike in komentatorje. ReËeno πe drugaËe, za zdaj ni enotne druæboslovne teorije glede pomena viπjih slojev za stanje v sodobni druæbi in za sploπnejπi druæbeni razvoj. Je le precej razliËnih tekmovalnih zamisli, ki pa bi jim teæko pripisali skupen in ploden paradigmatski okvir, pa Ëeprav je ravno v novejπem Ëasu izraæena dokaj moËna teænja po doloËitvi skupne paradigme za prouËevanje elit. Æe Weber kot eden od klasikov je zapisal, da tudi v demokraciji veËini vlada manjπina; bistvo demokratiËnega politiËnega razvoja dræav so le naËini, kako so voditelji izvoljeni, ali bolj posredno ali bolj neposredno, Ëe æe niso kar samoizvoljeni (prim. Roth & Wittich 1978). ©irπi pregled razliËnih pristopov k raziskovanju elit, ki ga je nedavno predstavila E. H. Etzioni (1997), daje slutiti, da je njena sistemizacija avtorjev in njihovih besedil ( na bolj razredne ali bolj elitno osredotoËene ( oprta na ta teoretski navdih, da se klasiËna oblast v sodobnih druæbah vse bolj drobi, po avtoriËinem mnenju se demokratizira, in da se viri oblasti selijo od politike, torej neposredne oblastne represije, k manj vidnim, vendar za koncentracijo moËi morda πe uËinkovitejπim trænim mehanizmom. Kritiko razmeroma kaotiËnega stanja (preveË trivialnih in naivnih) spoznanj v opravljenih raziskavah o elitah podajata Higley & Pakulski (2000). Obenem pa za preseganje teh pomanjkljivosti predlagata metateoretsko orodje, neoelitno paradigmo, zasnovano na klasikih (Pareto, Michels, Mosca). Menita, da je treba elite opazovati zlasti skozi krize reæimov, pri Ëemer so zanju elite lahko le realna in ne abstraktna (kot so npr. poloæajne elite!) druæbena skupina, ki pa je v vsaki dræavi sestavljena iz razliËnih frakcij. Pod njunim sploπnim zarisom lastnosti in dinamike elit se skriva njuna osnovna teoretska zamisel: reæimi se postopno sicer lahko demokratizirajo, vendar le tedaj, kadar se po elitnih frakcijskih bojih in po veËjih krizah reæima elita uspe utrditi na viπji stopnji elitnega soglasja, z vkljuËitvijo oziroma pripustitvijo novih akterjev k mehanizmom oblasti. 50 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 41-59 Anton Kramberger Nekoliko drugaËno razvojno-preobrazbeno paradigmo, ki elite bolj pripenja na mnoæice in na zgodovinski kontekst, na podlagi primerjalne πtudije (dolgotrajne) modernizacije vzhodnoevropskih dræav in vloge elit pri tem predlagajo Ëeπki sociologi (Adamski, Machonin & Zapf 2001). V mislih pa imajo predvsem razvojno zapoznele dræave in zato zagovarjajo veËjo modernizacijsko vlogo civilne druæbe in intelektualcev v krogu elit. IzhajajoË iz teorije modernizacije, sistemske teorije in teorije organizacij, nekaj podobnega za Slovenijo predlaga V. Rus (2001), ki pa meni, da mora v Ëasu globalizacije nova dræava kot vitka dræava preiti v postmoderno fazo in tako ubeæati avtoritarnemu primeæu politiËne elite, ki predstavniπko demokracijo zgolj izrablja za delitev interesnih sfer. Avtor moænost za pozitivni razvoj mladih dræav, kot je Slovenija, vidi zlasti v veËjem partnerstvu civilne druæbe z oblastjo, torej v poveËanju neposredne demokracije in samourejanju civilne druæbe v odnosu do dræave. Ni odveË opaziti, da oba teoretska predloga, eden za »eπko, drugi za Slovenijo, predpostavljata problematiËno stanje mladih demokracij ob koncu 20. stoletja ‡ elite so fragmentirane in neustaljene, civilna druæba je nemoËna, reæim pa nemiren ‡ in sta v tem smislu izrazito politiËno angaæirana. Navedel sem le nekaj vidnejπih avtorjev iz krogov politiËne sociologije. A zanimive sintezne zamisli o oblastnih strukturah in doseæeni stopnji demokratskih prehodov prihajajo tudi iz politoloπkih krogov, v katerih novejπa teoretska razprava o vlogi elit poteka ob primerjalni analizi in povzemanju izkuπenj latinskoamemeriπkih (Diamond 1995, Schedler et al. 1999) in vzhodnoevropskih reæimov. Dolgotrajna strokovna razprava te vrste, sicer nekoliko instrumentalno naravnana in deloma eklektiËna (moti zlasti pretirana argumentacijska opora na pravne in dræavnoregulacijske prvine vladanja, glej Lijphart & Weisman 1995), skuπa na teoretski ravni nadgraditi dokaj enostavne schumpeterjanske pogoje za uvedbo demokracije (redne volitve) z dodatnimi legalistiËnimi pogoji, zlasti preglednejπo horizontalno delitvijo oblasti med formalnimi akterji, torej predvsem znotraj poloæajnih politiËnih elit, da bi se zmanjπala korupcija (O’Donnell 1996, 1999). Pogoji te vrste so znaËilni za kompleksnejπe druæbe, omogoËali pa naj bi veËjo trajnost demokratiËnih sprememb v omenjenih dræavah in globalnih regijah. Razprava ima mnogo komentatorjev in sopotnike, pa tudi precej kritikov in dvomljivcev. Slednji veËinoma menijo, da gre preveË strukturalnega poudarka (novemu) konstitucionalizmu, torej ustavnosti kot podlagi vseh druæbenih razmerij (Sklar, v Schedler et al 1999: 53-58), in medsebojnemu odnosu dræavnih institucij (Schmitter, v Schedler et al 1999: 59-62), na raËun preπibke obravnave in upoπtevanja drugih kolektivnih in individualnih akterjev (civilne druæbe). Razpravljavci se v bistvu razhajajo na kljuËni teoretski toËki, ali je znamenje viπje stopnje demokracije veËje medsebojno nadzorovanje elit ali pa tesnejπe civilno-elitno upravljanje razvoja. ToËka premisleka, pomembna tudi za danaπnjo Slovenijo. Teoretsko zanimanje za vpraπanje vladanja in vloge elit pri tem se je poveËalo πe zaradi enega razloga, zaradi praktiËne zapletenosti in nepredvidljivost pri odloËanju v razπirjeni Evropski uniji. Poleg klasiËnega medvladnega modela pogajanj (angl. intergovernmentalism), ki se opira zlasti na dræavne vlade kot kljuËne akterje odloËanja, se na evropskem prizoriπËu pojavljajo πe πtevilni drugi akterji, od regionalnih, subnacionalnih do nadnacionalnih in mednarodnih (elit). V poskusih, da temu vladanju 51Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 41-59 Objektivnost v druæboslovnem prouËevanju (slovenskih) elit na veË ravneh (angl. multi-level governance, s kratico MLG) pridejo raziskovalno do dna, so se v strokovnih polemikah spoprijeli predstavniki dveh struj, bolj politoloπke in bolj socioloπke. Predstavniki obeh sicer zagovarjajo rastoË pomen socialnih omreæij akterjev, do katerih prihaja zaradi vse veËjega πtevila interakcij, vendar samo logiko delovanja akterjev in njihovih omreæij razlagajo nekoliko drugaËe. Politoloπka struja ob prouËevanju politiËnih omreæij (angl. policy network) zagovarja mnenje, da je pri akterjih na delu logika menjave virov med akterji, ker da le tako lahko vladanje pripelje do vzajemno koristne menjave dobrin in storitev med njimi (Marks, Hooghe, Blank. 1996). Socioloπka struja, ki æe dlje Ëasa gradi sploπnejπo teorijo socialnih omreæij (angl. network theory), pa meni, da menjave virov v naËelu niso niti enakovredne niti vedno moæne. Prej so neenakovredne. Najbolj jih doloËa objektivni poloæaj akterja v celotni strukturi omreæja, ki ga sestavljajo vsi vpleteni akterji moË pa v teh omreæjih ni enakomerno porazdeljena. Torej je strukturni poloæaj akterja pomembnejπi od njegovega osebnega interesa glede tega, kaj bi rad dosegel. Ker strukturna logika omejuje moænosti enakovrednih menjav na osebni ravni, je strukturna analiza pomembnejπa za napovedovanje elitnih strategij, politiËnih mobilizacij in kolektivnih akcij, ki jih imajo na voljo ali jih lahko vodijo akterji (Ansell, Parsons, Darden. 1997). Opazimo pa lahko, da je kljub tem naËelnim teoretskim razhajanjem za avtorje obeh omenjenih struj πe vedno najveËje odprto vpraπanje napovedna moË raznih modelov politiËne dejavnosti, saj se oboji strinjajo v oceni, da ni najbolj “jasno, kateri akterji bodo mobilizirani in zakaj”. Zelo jasno in neposredno se z elitami in (njihovimi) reæimi ukvarja politiËna ekonomija, ki izhaja iz kritiËne makroekonomike. Iz lastnosti razvoja dræav, iz pregleda kljuËnih politiËnih dogodkov, na primer iz menjave reæimov ter iz sprejetja novih politik in koncesij med socialnimi razredi oz. sloji, skuπa razlagati fluktuiranje politike reæimov/elit okrog idealne lege, utrjene demokracije. Trdna demokracija je torej tu v makro pogledu le ena od πtevilnih moænosti za izvajanje oblasti elit (avtoritarnost je druga skrajnost), odvisna pa je najbolj od preraËunavanja elit, kaj se jim bolj izplaËa: spremeniti davke zaradi pritiskov prebivalstva, poveËati represijo ali izvesti udar, podpreti tehnoloπke spremembe ali jih ne podpreti itn. Del avtorjev te teoretske struje se ukvarja s politiËnoekonomsko analizo kljuËnih zgodovinskih dogodkov na nacionalni in globalni ravni, na primer z razliËnim kontekstom prehoda dræav v industrializacijo in s teænjo nacionalnih elit, da ovirajo spremembe, dokler jim prejπnje stanje πe prinaπa dovolj koristi. Namen teh premiπljanj je vzpostavitev Ëim bolj koherentnega (konceptualno in modelsko opredeljenega) znanja za razumevanje ravnanja elit in za napovedovanje politiËnih sprememb ter strategij razliËnih tipov reæimov (Acemoglu & Robinson 2000, 2001). 4. Nejasne motivacije vladanja (in) elit v moderni druæbi Bistvo omenjenih sodobnih razprav o vlogi elit, ki nastajajo pod vtisom novejπih sprememb reæimov in sistemov vladanja po svetu, je torej tole nereπeno vpraπanje: nejasna porazdelitev moËi na vseh razliËnih ravneh vse bolj razvejanega politiËnega procesa in nejasen vsebinski cilj delovanja sodobnih elit. Videti je, da so elite kljub znatnemu Ëasovnemu odmiku od aristokratskih dob in njihovih stanovskih razmer 52 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 41-59 Anton Kramberger prisotne ( kot zmes formalnih in neformalnih omreæij vplivanja in odloËanja ( tudi v moderniziranih dræavah. Zato so πe vedno realni druæbeni akter, ki deluje znotraj in tudi mimo formalnih okvirov oblasti, vendar eksplicitno najbolj tedaj, kadar je to potrebno; reËeno drugaËe, tedaj, ko se oblastne razmere spreminjajo. V druæboslovni teoriji 20. stoletja so bile elite kot teoretski koncept nekako prezrte, zlasti pod vtisom pomena mnoæiËnih gibanj in πtevilnih kolektivnih mobilizacij, ki so sledile pospeπeni industrializaciji dræav v dvajsetem stoletju, in pod vtisom njihovih predstavniπkih mehanizmov, ki so prevladovali v formalnih sistemih vladanja. Vzpostavile pa so se kot subjekt delovanja v zgoπËenih valovih demokratizacije reæimov (Huntington 1997), ob naglem uvajanju politiËnih sprememb, najprej z dekolonizacijo tretjega sveta, nato z demokratizacijo Juæne Amerike, zatem pa πe z demokratizacijo reæimov in vladavin v Juæni, Srednji in Vzhodni Evropi. Pravi namen poveËanega angaæiranja elit ob korenitih druæbenih spremembah pa je na teoretski ravni za zdaj zavit v temo. Prelepo bi bilo, da bi se novodobne elite res trudile le za veËjo demokracijo in ohranjanje πe znosne praviËnosti v svojih okoljih. A to ni tako; πtevilna dejstva iz novejπega nabora oblastnih dejanj, ki nas dnevno obkroæajo, kaæejo na mraËnejπe in bolj prostoduπne scenarije, ki se pletejo v glavah in rokah elit. PreveË dobronamerne teoretske razprave o modernizacijski vlogi elit, ki so πe nedavno prevladovale pod vtisom æelje Ëimprejπnji ustalitvi geopolitiËnih in drugih mednarodnih razmer, zato naglo izgubljajo svojo pojasnjevalno moË, in to na najbolj kritiËni toËki - ko bi bilo treba deklarirane cilje modernizacijskih elit povezati z njihovim empiriËno zaznanim vedenjem. Slednje pa je mnogokrat tako bizarno, da se “dobronamerne” teorije o napredni vlogi elit hitro sesuvajo v prah ... Videti je, da so vπeËni, javno deklarirani cilji elit zgolj njihov poskus, da se s pomoËjo obseænih medijskih kampanj za takπne projekte uvaja podpora pri Ëim veËjem πtevilu moænih volivcev. »e medijski kampanji ne uspe pridobiti naklonjenosti veËine in Ëe vπeËni cilji v javnomnenjskih raziskavah izgubljajo podporo, uplahne tudi zavzetost elit za njihovo uresniËevanje. Deklarirani cilji brez podpore pa ogroæajo ponovno izvolitev predstavnikov elit, zato se predlogi umikajo v predale in Ëakajo boljπih Ëasov. Tako so politiËne elite na primer z dnevnega reda umaknile nujno potrebno reformo zdravstvenega sistema v ZDA na toËki, ko je v kritiËnem delu javnosti preveË usahnila potrebna podpora zanjo, kar tudi pomeni, da javnost je faktor za uvajanje reform (Lee & Schlesinger 2001). Na drugi strani pa se πtevilni drugi in dragi projekti, opredeljeni kot visoko prednostni znotraj samih elit, izvajajo brez vednosti in odobritve javnosti. NajveËkrat v vojaπki in varnostni industriji in v sorodnih infrastrukturnih panogah. Pod vtisom teh novejπih (strokovnih) spoznanj je na dlani, da bi bilo koristno zamenjati temeljno strategijo prouËevanja elit - predpostavko, da so kognitivno napredne in da delujejo v dobro vseh - in se s tem bolj pribliæati verodostojnejπim ciljem razisko- vanja - resniËnim namenom elit. Bolj kot iz mnenj in staliπË se da to ugotoviti iz vedenjskih praks elit. Za zdaj kaæe, da bi postalo vedenje elit predvidljivejπe, Ëe ga ne bi veË pojasnjevali z javno deklariranimi cilji (neposredna demokracija, poliarhija, preglednost oblasti ipd.), ampak s preprostejπimi motivacijami pripadnikov elit, na primer s teænjo, da je oblast zelo teæko zapustiti, ko je enkrat osvojena. 53Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 41-59 Objektivnost v druæboslovnem prouËevanju (slovenskih) elit Ta trivialni motiv vladanja je morda tudi posledica uniËujoËega dejstva modernih demokracij, ki ga elite πe predobro poznajo: da je na oblasti vsak zamenljiv, ne pa, kar je sicer dokaj razπirjena medijska utvara, da so na oblasti predvsem nezamenljivi ljudje. S takπno motivacijo v mislih pa se æe da izpeljati na primer naslednjo teoretsko trditev: da se poveËana prerazdelitev dobrin od elit k mnoæicam (oziroma demokratizacija, reËeno medijsko bolj privlaËno) za elite izplaËa πele tedaj, ko bi bila represija, ki lahko sproæi tudi revolucije, zanje predraga in preveË tvegana reπitev socialnih teæav prebi- valstva (Acemoglu & Robinson 2001). Na ravni druæbenega sistema bi omenjeno teænjo elite po ohranjanju poloæajev in virov lahko imenovali kar inercija elit po ohranjanju enkrat pridobljene moËi, tako oblastnih virov kot oblastnih stikov. V analizi elitnih organizacij in pri prouËevanju konfiguracije osebnih mreæ med pripadniki elite ravno obseg te inercije v veliki meri doloËa druge strateπke odloËitve elit, na primer naravo sodelovanja ali tekmovanja med elitnimi skupinami; na ravni kroæenja elit pa odloËilno vpliva na obnavljanje elit in elitne rekrutacije. Na ravni mednarodnih odnosov je ta oblastna inercija obËasno vidna v strukturni porazdelitvi moËi nacionalnih elit, razpoznavna na primer iz trdovratnosti, s katero moËnejπe dræavne pogajalske skupine dræav Ëlanic zavlaËujejo reformo pri upravljanju Evropske unije, do katere naj bi priπlo πe pred nadaljnjo razπiritvijo Unije na evropski Vzhod (VonËina 2002). A v tem obotavljivemdogajanju tudi pogajalske skupine dræav kandidatk postopno pridobivajo moË na mednarodni ravni in ta proces prerazporejanja moËi lahko postane raziskovalno zelo privlaËen (Lippert, Umbach, Wessels 2001). Inercije lokalnih in nacionalnih elit v ohranjanju pozicij so - s πiritvijo obmoËij in podroËij, kjer se elite lahko uveljavljajo - oËitno postale tekmovalne. Da bi raziskovalci zmogli to prepleteno inercijo zajeti v nov strokovni okvir, je potrebno sodelovanje πtevilnih strok, ki prouËujejo sisteme vladanja, kar sta æe zgodaj napovedala Atkinson & Coleman (1992). Dejali smo, da so motivi elit sicer verjetno enostavnejπi kot jih æeli prikazati teorija vladanja. Vendar se zadeva primerno zaplete, ko enostavnosti zaËno tekmovati med seboj. Vzorci zaËasnih izidov tega tekmovanja postanejo dinamiËni in kompleksni. Te zaplete bomo pustili za drugo priloænost. Ustavimo se za hip le πe pri starodavni ugotovitvi, da je oblast slast. To je oËitno naslednje spoznanje, s katerim se mora spoprijeti raziskovalec elit, Ëe ga prvo spoznanje, da pri svojem na videz objektivnem raziskovanju ni nikoli povsem samostojen in neodvisen od oblastnih teæenj, πe ni odvrnilo od lastnega poËetja, raziskovanja oblastnih razmerij. »e nisi povsem samostojen in raziskovalno delujeπ v vnaprej razpetih mreæah elitne porazdelitve moËi in Ëe ob tem veπ πe to, da je oblast πe vedno slast, ki jo nihËe rad ne zapusti brez sile, se za raziskovalca pojavlja vpraπanje: kako znotraj teh gibljivih parametrov sploh najti novo toËko optimalne razdalje do posameznih oblastnih gravitacij in s Ëim to toËko podpreti, da se prehitro ne spodmakne? Naπ zasilni odgovor je bil, da je eden od izhodov v tem, da tudi stroka postane pomemben akter. »e stroka πe ni dovolj moËna, potem je omenjeno vpraπanje za raziskovalca toliko teæje. Æal, tu ni ne Ëasa ne prostora, da bi to novo, ne veË povsem naivno vpraπanje in njegov moæen vpliv na nadaljnje raziskovalne naËrte glede prouËevanju elit poglabljali dalje. 54 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 41-59 Anton Kramberger 5. Ekonomska vrednost zgodovinskih sporov na elitnem prizoriπËu Dejal sem, da je obiËajno stik raziskovalcev z oblastjo ( oblastjo kot objektom zunanjih presoj ( dokaj nezaupljiv. Toda vËasih je namen raziskovalcev æe v osnovi enostavnejπi, odprto kritiËen in angaæirano politiËen. V tem primeru raziskovalec ne æeli le opisati elit, bolje, dela elite, ampak ga tudi razkrinkati. S tem zavzeto sodeluje pri njegovi zamenjavi ali odstranitvi. Takπno izpostavljanje raziskovalcev pred primitivno, brezbriæno in piπmeuhovsko oblastjo je za tovrstne raziskave povsem legitimno in je bilo skoraj brez izjeme prisotno pri najbolj znanih avtorjih s podroËja prouËevanja elit (Machiavelli, Weber, Wright, Mills, ...). V sploπnem pa odnos med pripadniki elite in njihovimi raziskovalci spet ni odvisen predvsem od osebnosti ali politiËnega prepriËanja vpletenih posameznikov. Zgodovina mednarodnih odnosov kaæe, da je najbolj odvisen od tega, ali skupna zgodovinska izkuπnja ( dogodki, ki jih vodijo elite in ki pritegnejo pozornost raziskovalcev sprememb ( vse vpletene, tako pripadnike elit kot protielit in drugih zavzetih sopotnikov ter komentatorjev korenitih druæbenih sprememb, bolj razdvaja ali pa jih bolj zdruæuje (Lebow & Stein 1995). V razmerah zgodovinsko zasnovane druæbene konfliktnosti je namreË vsak, πe tako nevtralen akter dogajanja ( in raziskovalci radi pomislijo ali vsaj preraËunljivo dajejo vtis, da so sami takπne izjeme ( hitro politiËno pobarvan in oæigosan. V razmerah velike druæbene razcepljenosti tudi Ëas teæko spreminja ta trdoæiva medsebojna razmerja, le poËasi celi rane in daje odpustke. Starejπa slovenska zgodovina je najbolj obremenjena z veËstoletno politiËno podjarmljenostjo naroda, bolje prebivalstva (podobno poljska, baltska, tudi Ëeπka ...). A vtis o sistematiËnem zapostavljanju Kranjske in ©tajerske kot obrobnih provinc, kar se lahko prepozna v pomanjkljivih registrih govora, institucijah, preteæno rustikalni kulturni dediπËini in drugih okrnjenih socialno-interakcijskih simbolih in znakovjih, je morda tudi nekakπen predsodek poznejπega prebudniπtva, aktualiziran za potrebe tekoËega politiËnega boja in torej za nazaj. Podobno kot na Slovenskem je bilo namreË marsikje v perifernih provincah habsburπkega cesarstva. Glavna pomanjkljivost provinc je paË odsotnost vplivne metropole, pomanjkanje celovitega in zdrænega razvoja zaradi odtegnitev davkov ipd., kar vse prehitro zaustavlja presoje in dejanja. Prvi veËji politiËni razcep v novejπi slovenski zgodovini se je pojavil z meπËanskim strankarstvom v drugi polovici 19. stoletja, z izjemo odmevne odjuge v kratkotrajnem obdobju Ilirskih provinc. Na ravni mnoæiËnih mobilizacij je prebudniπtvo kmalu konvergiralo v tri na videz domaËa stekaliπËa kulturnega boja, ki pa so bila hkrati tudi oporiπËa razliËnih tujih vplivov na slovenskih tleh: katoliπtva rimske papeπke dræave, nemπtva habsburπke dinastije, slovanofilstva daljne Rusije in, naj πe dodamo, πibkih odmevov socialdemokratstva iz Francije, NemËije, vzhoda in Anglije (prim. Rotar 2001). Poskus naglega raztega dræavnih institucij in vzpona kulture ter politike na malo viπjo raven je obdobje prve (kraljevine) Jugoslavije, vendar so lokalni akterji zaradi neizkuπenosti pred zahtevnimi nalogami v glavnem omagali æe v zaËetku tridesetih, zlasti vodje gospodarstva in finanËnih institucij (Borak, LazareviÊ, PrinËiË 1997). Akterji kulture so z 55Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 41-59 Objektivnost v druæboslovnem prouËevanju (slovenskih) elit redkimi izjemami v glavnem posnemali tuje doseæke, le s kakπnim petdesetletnim zaostankom v smislu aktualnosti in s pretirano selekcijo, kaj je prav in kaj narobe. V novejπi slovenski zgodovini so po uspeπnem narodnoosvobodilnem boju najbolj izstopajoËi travmatiËni dogodki v zaËetni izgradnji komunistiËnega reæima tile: dræavljanska vojna znotraj okupacije 1941(1945, ukinitev zametkov nacionalne vojske konec druge svetovne vojne, povojni poboj iz Avstrije vrnjenih zajetih domobrancev in njihovih sopotnikov (1945(46), frakcijski boji ob utrjevanju nove dræave in prilagajanju reæima novim mednarodnim razmeram (informbiro, procesi nacionalizacij). Prvemu obodbju je sledilo veË nadaljnjih kriz in reform jugoslovanskega reæima v smeri socializma, s teæiπËi sredi πestdesetih (reforma varnostne sluæbe, delna liberalizacija gospodarstva), prvi polovici sedemdesetih (obraËuni z nacionalizmi in liberalizmi) in nato v osemdesetih (razpad federacije in vzpon geopolitik “konstitutivnih” narodov). Naravo ostrega konflikta, Ëeprav v manjπi meri, ima tudi poskus enostranske spremembe klasiËnih razmerij moËi med osrednjima represivnima organoma samostojne dræave, slovensko policijo in vojsko v Depali vasi (leta 1993). Ta spisek ni popolen, le ilustrativen. Z vidika notranje elitne dinamike so takπni izstopajoËi zgodovinski dogodki in elitni spori pomembni, ker so izhodiπËa nadaljnje interne razcepljenosti elit in izraæanja razliËnih lojalnosti ter delanja tekoËe politike. Ærtve nasilnih konfliktov so za oblastne akterje manj pomembne, pomembnejπa je trpeæna træna vrednost njihovih tragiËnih simbolik za oæji oblastni boj. Dokler niso do konca izrabljeni vsi politiËni interesi (proti)elit, vloæeni v oæivljanje in obsojanje zgodovinskih sporov, zaradi izboljπanja lastnega poloæaja na aktualnem oblastnem prizoriπËu, razreπitev kateregakoli spora in simbolna pomiritev, ki sicer lahko tlita med ljudmi, nista moæni. Tudi zato je javno besediπËe okrog takπnih potencialnih æariπË javne polemike in kampanj dolgo polarizirano in vselej pomeni moæen vir nadaljnjih sporov (Kramberger 2002). Skratka, upadanje bojevite retorike in odpiranje tabujev okrog zgodovinskih sporov ne konvergirata toliko k pomiritvi ljudi, ampak bolj k medsebojni pomiritvi elit. Kar je za ljudi teæko priËakovana katarza (o Ëemer piπe T. Hribar 2001), je za oblast zgolj optimalno unovËenje starih elitnih razprtij. ReËeno bolj teoretiËno, v smislu politiËne ekonomije: elite vedno preraËunavajo, ali naj za obliko pomiritve potencialno kriznih razmer med prebivalstvom (nemir zaradi veËanje neenakosti ali zaradi zaostritev med politiËnimi akterji) uporabijo fiskalno (veËanje davkov), predmetno (npr. stanovanjska reforma v Sloveniji, denacionalizacija) ali simbolno (dovoljeno odpiranje zamolËanih tem) prerazdelitev, Ëe za hip zanemarimo golo nasilje kot skrajno sredstvo. Kjer vladne elite lahko ciljno usmerjajo take transferje le k eni od segregiranih skupin, vendar na raËun druge (za oris tovrstne slovenske zgodovine glej Kresal 1998), politiËna moË prerazdeljevanja dobiva tudi ekonomsko, tj. menjalno vrednost, in vladna politika prerazdelitve se lahko uporablja za reπevanje zgodovinskih sporov med politiËnimi akterji (Acemoglou & Robinson 2001). Slovenska zgodovina se je πele nedavno za silo otresla nasilnega razreπevanja internih elitnih sporov, zdaj pa je pred nami (πe dolgo) mirnodobno obdobje raznovrstnih ekonomskih prerazdelitev med elitami, ki bodo potrebne zaradi unovËevanja πtevilnih politiËnih menic in zadolænic iz preteklosti. 56 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 41-59 Anton Kramberger 6. Intelektualna mobilizacija raziskovalcev kot politiËna dræa Zgodovinski razcepi in aktualne okoliπËine oËitno lahko povzroËijo kompleksno intelektualno mobilizacijo raziskovalcev za πtudij elit. Pri tem poËetju se protislovna sporoËila kolektivnega spomina in individualne izkuπnje raziskovalcev z oblastjo premeπajo v moËan motiv, ki vodi posameznika od nakljuËnega do bolj naËrtnega raziskovanja oblasti in elit. Osebna izkuπnja æe vnaprej vsaj deloma doloËa nabor moænih spoznanj in ugotovitev. Primerno okolje pa ta spoznanja lahko privede iz latentne v manifestno obliko. Dalje, ugotovili smo lahko tudi, da raziskovanje moËi, oblasti in elit prinaπa naslednji razmislek, ki je vreden posebne pozornosti. Ob stiku z dinamiËno oblastjo se tudi raziskovalec sam dokoplje do spoznanja, da je znanstveni pogon le eden od sistemov oblasti. Ti v tekmovalno podroËje sploπnih interpretacij o smislih druæbe in posameznika v njej prinaπajo v javnost svoje zgodbe in vrednote. Tekmovanje za prevladujoËe interpretacije, izpeljano s pomoËjo javnih reprezentacij pomenov, pa se imenuje politika. »e se torej politiËni dræi pri raziskovanju elit ni mogoËe izogniti, pa polagoma postaja vse pomembnejπe vpraπanje, na kaj so oprte ene in druge interpretacije. Odgovor ni enostaven. OporiπËa razliËnih interpretacij so skrita v sivini Ëasa in prostora. Njihovo razkrivanje je dolgotrajno, naporno in begajoËe, polno spoznavnega napora in nemira. »e se odpovedujemo moËi, ki nam namesto odgovorov ponuja slasti dejanj, se znajdemo v skuπnjavi, da odgovor obstoja. »e se odpovedujemo iskanju odgovora, ki bi nam v zamenjavo za moË ponudil slast spoznanja, se znajdemo v skuπnjavi, da je moË primerno nadomestilo za manjkajoËe spoznanje. Teænja po objektivnost v raziskovanju elit je torej posledica vmesnega iluzornega kompromisa, ki se poraja med tema skrajnostima: delna interpretativna moË, ki jo prinaπamo v raziskovanje s strani znanosti, in delna izvrπilna moË, ki jo udejanjajo pripadniki elit, se sooËata z namenom, da bi kontemplativna dræa raziskovalcev postala pomembna za skupnost in da bi prozaiËna in velikokrat tudi bizarna dejanja elit vsaj deloma privzela πirπo interpretativno moË. ReËeno πe drugaËe, objektivnost v druæboslovnem prouËevanju elit se lahko nahaja le v preseæku spoznavne moËi strok nad oblastnimi ideologijami strukturnih mehanizmov in v odmiku od njihovih gravitacij. Tega kompromisa pa se ne da udejanjiti brez sprotnega razkrinkavanja vsake laæne oblasti, vËasih tudi s pomoËjo ostrega in grobega presojanja drugih in sebe. Najlepπa primera tovrstnega tesnega, a v marsiËem protislovnega soæitja lastnih izkuπenj, πirπega vedenja, znanja in intuitivne presoje, ki grenko ( ironiËno zarisujeta tuje, v bistvu pa svoje lastne izkuπnje s prozaiËnostjo vladanja, in teænjo, da bi jo s pozorno intelektualno intervencijo presegla, sta v novoveπki zgodovini Erazem Rotterdamski (Hvalnica norosti, slov. prev. A. Sovre, 1991) in Machiavelli (Vladar, slov. prev. N. Koπir, 1968). Ta avtorja sta kot prosvetljena zaËetnika protislovnega raziskovanja elit moËno prispevala k novi dræi v raziskovanju oblasti, dræi, ko skuπa opazovalec v analizi vladanja preseËi najbolj obiËajne kronike vladarjev in si hkrati prizadeva, z razkrinkavanjem goste ideoloπke megle okoli vzviπenosti javnih ciljev vladanja, do vsakokratnih elit, tudi “lastnih”, vzpostaviti samostojnejπo alias intelektualno distanco. DediπËina te naporne, a neizprosne kritiËne intelektualne dræe do oblasti, ki niti 57Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 41-59 Objektivnost v druæboslovnem prouËevanju (slovenskih) elit samo sebe ne izvzame iz analize, se odtlej zavestno obnavlja vse do danes, zelo izrazito npr. pri Bourdieuju (2001), ki ob razmisleku o kritiËnih intervencijah intelektualcev v svet oblasti zapiπe v taistem razsvetljenem duhu naslednjo trditev: “[d]a se izognemo nesporazumu, moramo jasno povedati, da raziskovalec, umetnik ali pisatelj, ki poseæe v politiËni svet, zato πe ne postane politik; po zgledu, ki ga je ustvaril Zola ob Dreyfusovi aferi, postane intelektualec ali, kakor pravijo v Zdruæenih dræavah, flpublic intellectual«, se pravi nekdo, ki v politiËnem boju angaæira svojo specifiËno kompetentnost in avtoriteto in vrednote, ki so zvezane z izvajanjem njegovega poklica, denimo vrednote resnice ali dezinteresiranosti (nekoristoljubnosti), ali z drugimi, besedami, nekdo, ki gre na teren politike, vendar svojih zahtev in kompetence raziskovalca ne opusti. To mimogrede pomeni, da je nasprotje med scholarship in comittment, ki ga v anglosaπkem svetu velikokrat naredijo, zagotovo brez podlage: posegi umetnikov, pisateljev ali uËenjakov - Einsteina, Russella ali Saharova - v javni prostor so utemeljeni v flskupnosti«, ki je vdana (committed) objektivnosti, poπtenosti in nekoristoljubnosti«. (Bourdieu 2001: 33-34) Tako opisana intelektualna dræa, ki je politiËna, a ni politika, nas za hip lahko zmede, ker se individualnost utemeljuje s skupnostjo. A razbremenitev politiËnih dilem je ravno v bolj uravnoteæenem odnosu med slednjima. Raziskovanje mehanizmov oblasti je oËitno z vidika navidez statiËne objektivnosti lahko samo v sebi protislovno poËetje. A ravno zaradi nujnega postopnega odpravljanja najbolj bodeËih pristranosti in neobjektivnosti, ki jih v javne interpretacije sveta vnaπajo elite in njihove ideoloπke maπinerije, nas gornja dræa, da se angaæirano ukvarjamo z javnimi zadevami, obvezuje. Pravna zaπËita ne zadoπËa, potrebni so individualni nastopi in protesti, sicer se kolektivna zavest oklene stereotipov. Pridobitev tovrstnega raziskovalnega poËetja - spoznanja glede prave narave oblasti - pa je naslednje: nekaj veË pravega znanja o svetu, ki nas obdaja, in morda nekaj veËja avtonomija pozornih posameznikov proti najveËkrat samozvanim avtori- tetam, ki se vse prerade nagibajo k brezbriænosti do svoje okolice, a jo vseeno koristoljubno poimenujejo za svojo skupnost. To pa, Ëe pomislimo, ni tako malo. Literatura Adam, F., M. TomπiË (2002): Elite (re)configuration and politico-economic performance in post- socialist countries. Eur.-Asia stud., maj 2002, let. 54, πt. 3, str. 435-454. Acemoglu, D., J. A. Robinson (2000): Democratization or Repression? European Economic Re- view, Papers and Proceedings, Vol. 44 (april), str. 683-693. Acemoglu, D., J. A. Robinson (2001): A Theory of Political Transition. American Economic Review September 2001, Vol. 91, str. 938-963. Adamski, W. W., P. Machonin, W. Zapf (ur., 2001): Structural Change and Modernization in Postsocialist Society. Sisyphus Social Studies, Vol. XV. Warsaw: Institute of Philosophy and Sociology of Polish Academy of Science. Ansell, C. K., C. A. Parsons, K. A. Darden (1997): Dual Networks in European Regional Devel- opment Policy. Journal of Common Market Studies, Vol. 35, No. 3, str. 347‡375. Atkinson. M. A., W. D. Coleman (1992): Policy Networks, Policy Communities, and the Prob- 58 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 41-59 Anton Kramberger lem of Governance. Governance: An International Journal of Policy and Administration, Vol. 5, No. 2 (april), str. 154‡180. Barthes, R. (1990): Retorika starih / Elementi semiologije. Ljubljana: ©KUC (SH). Borak, N., Æ. LazareviÊ, J. PrinËiË (ur., 1997): Od kapitalizma do kapitalizma. Izbrane misli o razvoju slovenskega gospodarstva v XX. stoletju. Ljubljana: Cankarjeva zaloæba. Bourdieu, P. (2001): Contre-feux 2. Pariz: Éds. Raisons d’Agir (prevod D. B. Rotar). / cit. po D. B. Rotar, S. Mihelj, T. Kramberger (2002): Obravnavanje kulture v slovenskih medijih (konËno poroËilo), str. 11. Ljubljana: ISH./ Chastel, A. (1994, or. 1983): Il Sacco di Roma, 1527: od prvega manierizma do protireformacije (prev. D. B. Rotar). Ljubljana: ©KUC (Studia Humanitatis, let. 8). Diamond, L. (1995): Promoting Democracy in the 1990s: Actors and Instruments, Issues and Imperatives. New york: Carnegie Corporations. Etzioni-Halevy, E. (ur., 1997): Classes and Elites in Democracy and Democratization. New York & London: Garland Publishing, Inc. Gabor, I. (1999): Polemical Notes on the Experience and Prospects of Post-Socialist Transforma- tion in the Hungarian Labour Market. Review of Sociology (of the Hungarian Sociological Association), Special Issue, str. 139-144. Gramsci, A. (1973): Problemi revolucije: intelektualci i revolucija. Beograd: BIGZ. Higley, J., M. Burton (1999): Elites, Mass Publics, and Democratic Prospects in Postindustrial Societies. International Review of Sociology, 9/2, str. 221-237. Higley, J. , J. Pakulski (2000): Elite Theory and Research in Postcommunist Society. V: J. C. Zagorska in J. Wasilewski (ur.): The Second Generation of Democratic Elites in Central and Eastern Europe, str. 37‡49. Hribar, T. (2001): NesreËni narod. Nova revija, XX/234-235, str. 1-25. Huntington, S. P. (1997): After Twenty Years: The Future of the Third Wave. Journal of Democ- racy, 8/4, str. 3‡12. Lijphart, A., C. H. Weisman (ur., 1996): Institutional Design in New Democracies. Boulder, Colo.: Westview Press. Katz, R., P. Mair (1995): Changing Models of Party Organization and Party Democracy: The Emergence of the Cartel Party. Party Politics, 1(1), str. 5‡28. Kramberger, A. (1999): Poklici, trg dela in politika. Ljubljana: Fakulteta za druæbene vede. Kramberger, A., V. Rus (1995): Anketna raziskava “Socialna stratifikacija na Slovenskem ‡ ©tudija slovenske elite 1988‡1995” (arhiv: CESTRA). Ljubljana: FDV. Kramberger, A., V. Vehovar (2000): Regime change and elite dynamics in Slovenia during the 1990s: what can the elite reproduction rates tell us?. V: A. Kramberger (ur.): Mechanisms of social differentiation in Slovenia: tematska πtevilka, Druæboslovne razprave, let. 16, πt. 32/ 33, julij‡oktober 2000, str. 143‡180. Kramberger, A. (2002): Vpliv zgodovinske podrejenosti slovenskih elit na elitno dinamiko v obdobju od 1988 do 1995. V: N. Toπ in I. Bernik (ur.): Demokracija v Sloveniji. Ljubljana: FDV (Dokumenti SJM), v tisku. Kresal, F. (1998): Zgodovina socialne in gospodarske politike v Sloveniji od liberalizma do konca druge svetovne vojne (ur. N. Borak & Æ. LazareviÊ). Ljubljana: Cankarjeva zaloæba. Lebow, R., J. G. Stein (1995): We all lost the cold war. Princeton: Pronceton Univeristy Press. Lee, T. & M. Schlesinger (2001): Signaling in Context: Elite Influence and the Dynamics of 59Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 41-59 Objektivnost v druæboslovnem prouËevanju (slovenskih) elit Public support for Clinton’s Health Securuty Act. Harvard University: Faculty Research Working Papers Series RWP01-029 (version 2: May 2001). Lippert, B., G. Umbach, W. Wessels (2001): Europeanization of CEE Executives: EU member- ship negotiations as a shaping power. Journal of European Public Policy, 8-9, str. 980‡1012. Machonin, P. (2002): A Contribution to the Testing of Elite Theories on the Czech Postsocialist Historical Reality. Paper (draft) for the Trento workshop: Enlargement & Europeanisation: Elite Perspectives, 7. in 8. junij 2002. Marks, G., L. Hooghe, K. Blank (1996): European Integration from the 1980s: State-centric v. Multi-level Governance. Journal of Common Market Studies, Vol. 34, No. 3, str. 341‡378. O’Donnell, G. (1996): Illusions about Consolidation. Journal of Democracy 7/2 (april), str. 34‡51. O’Donnell, G. (1999): Horizontal Accountability in New Democracies; A Response to My Com- mentators. V: Schedler et al. (1999), str. 29‡51 in 68‡71. Pope, W. H. (1983): Labour Can’t Get More. Policy Options. Halifax: Institute for Research on Public Policy /c.f. Mc Connel & Brue (1986): Contemporary Labor Economics. McGraw- Hill Book Company, str. 484-485/. Rotar, D. B. (2001): Konstitucija nacionalnega interesa in raba merila nacionalnega v slovenski kulturni politiki. Monitor ISH, Vol.III/1-2, str. 211-218. Roth, G., Wittich, C. (prev. in ur., 1978): Max Weber: Economy and Society (2 zvezka). Berke- ley: University of California Press. Rus, V. (2001): Podjetizacija in socializacija dræave. Ljubljana: Fakulteta za druæbene vede. Schedler, A., L. Diamond, M. Plattner (1999): The Self-restraining state: Power and Account- ability in New Democracies. London: Boulder. Simoniti, I. (1997): Uvod. V G. Parker: Geopolitika v XX. stoletju, str. 7-62. Ljubljana: Fakulteta za druæbene vede. Sørensen, A. (1996): The Structural Basis of Social Inequality. American Journal of Sociology, vol. 101/5, str. 1333-1365. ©tuhec, M. (1995): RdeËa postelja, πËurki in solze vdove Preπeren. Ljubljana: Studia Humanistatis (Apes). Tullock, G. (1996): Druæbena dilema: teorija vojne in revolucije. Ljubljana: Krtina. VonËina, T. (2002): Institucionalna reforma Evropske unije: izbrani vidiki. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za druæbene vede. Avtorjev naslov: dr. Anton Kramberger, docent Fakulteta za druæbene vede Univerze v Ljubljani p.p. 2547, 1000 Ljubljana e-mail: anton.kramberger@uni-lj.si Rokopis prejet maja 2002, revidirana verzija, dokonËno sprejeta za objavo, avgusta 2002. Po mnenju uredniπva je Ëlanek uvrπËen v kategorijo: izvirni znanstveni Ëlanek (s kvalitativno argumentacijo).