2 1 Slovenska zveza na Švedskem Slovensko GLASILO Slovenska BLADET POMLAD/VÅR 2020 ISSN-2000-2173 Št./Nr 70 Letnik/Årgång 19 Slovenska riksförbundet i Sverige Slovensko GLASILO / Slovenska BLADET Marec 2020, Št./Nr 70, Letnik/Årgång 19 Izdajatelj/Utgivare: Slovenska zveza na Švedskem / Slovenska riksförbundet i Sverige, PG:72 18 77-9 Financna podpora: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu; Clanarina SZ Slovensko GLASILO (2002) izhaja 4x letno v 580 izvodih Naslovnica/omslag: Branko Mohoric Zadnja stran/ sista sidan: Zvonko Podvinski Za vsebino objavljenjih clankov so odgovorni avtorji. Pisma društev, ki niso clani Slovenske zveze, in oglase posameznikov objavljamo le, ce je v glasilu dovolj prostora. VSEBINA - INNEHÅLL UVODNA BESEDA - INLEDNINGSORD_______________________________________3 PREDSEDNIK IMA BESEDO__________________________________________________4 SLOVENSKI DOM GÖTEBORG.......................................................................8 SLOVENSKO DRUŠTVO SIMON GREGORCIC KÖPING.....................................10 SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO SLOVENIJA, OLOFSTRÖM........................15 ORFEUM - LANDSKRONA ...........................................................................17 PLANIKA - MALMÖ.....................................................................................23 SLOVENSKO DRUŠTVO STOCKHOLM............................................................26 SKM............................................................................................................27 NEKAJ ZA OTROKE - NÅGOT FÖR VÅRA MINSTA____________________________29 RECEPTI - RECEPT ________________________________________________________30 ŠPORT - SPORT ___________________________________________________________32 VOŠCILO PRED PRAZNIKI__________________________________________________34 OBVESTILA - MEDDELANDE_______________________________________________34 PISMA BRALCEV___________________________________________________________36 V SPOMIN - IN MEMORIAM ________________________________________________40 Glavni in odgovorni urednici/ huvudredaktörer: Danni Strazar, Suzana Macuh Oblikovalka & slov. lektura / Teknisk redaktör: Danni Strazar Naslovi & lektura šved. besedil / Adresshantering: Suzana Macuh Castna clanica uredništva/hedersmedlem: Augustina Budja Bencek Naslov uredništva / Redaktionsadress: Slovenska riksförbundet i Sverige Box 145 731 23 Köping E-naslov/E-post: slovenskoglasilo@gmail.com Svoje prispevke pošljite na zgornji naslov do 1. junija 2020! Skicka era bidrag till Slovenska BLADET senast den 1 juni 2020, adressen ovan! UVODNA BESEDA - INLEDNINGSORD Za nami je letošnji obcni zbor Slovenske zveze, na katerem je bil omenjen tudi predlog, da bi Slovensko glasilo vsem, ki bi ga želeli prejemati digitalno, v obliki PDF-a, ob izidu poslali tudi po elektronski pošti. Slovensko glasilo je v digitalni obliki seveda že nekaj let dostopno na spletni strani slovenske zveze http://www.slovenskazvezanasvedskem.com/slovensko-glasilo.html. Vsem tistim, ki bi ga morda želeli prebirati na racunalniku ali telefonu, to sporocite na e-naslov Slovenskega glasila: slovenskoglasilo@gmail.com. Naj vam torej zaželiva uspešno leto še naprej, predvsem pa lepo pomlad! Se beremo! Vi har just kommit tillbaka från slovenska riksförbundets årsmöte och där fick vi till oss en fråga om vi inte kan börja skicka ut bladet digitalt. Bladet finns redan tillgängligt på riksförbundets hemsida, http://www.slovenskazvezanasvedskem.com/slovensko-glasilo.html. Alla ni som vill ta emot bladet digitalt: maila er adress till redaktionen (slovenskoglasilo@gmail.com) så löser vi det. Ha en fortsatt fin start på det nya året, vi läses! Danni & Suzana PREDSEDNIK IMA BESEDO Februar 2020 Kot po navadi vam želim napisati in povedati nekaj lepih misli, ki nas povezujejo in vodijo k delovanju v društvih. Ce malo pomislimo nazaj, lahko vidimo in tudi obcutimo velike spre­membe v življenju v društvu in na vseh podrocjih. Custva so vedno bolj zaskrbljena, clani Slovenske zveze postajamo iz leta v leto starejši, in mnogo naših rojakov po vsej Švedski je že v domovih za starejše obcane. Stvari se spreminjajo, veliko je starejših clanov zveze, ki poznajo in tudi pripovedujejo o življenju pred leti, namrec iz prvih let ob prihodu na Šved­sko. Kot predsednik zveze bi zelo rad prisluhnil vsem ljudem, ker sem mlajše generacije, povem vam pa lahko, da so njihove zgodbe in pripovedovanja življenja iz obdobja njihove­ga prihoda na Švedsko zares zanimive. Bilo je res drugacno življenje, vcasih so hrepeneli po srecevanju z drugimi ljudmi, po pri­povedovanju novic, po priložnosti pohvaliti se o izboljšanju življenjskih navad in podobno. Spoštovani clani zveze, ob vsakem takšnem pripovedovanju si mi kot mlajša generacija lahko vzamemo k srcu nasvete iz njihovih zgodb in se lahko le še trudimo, da pridobimo mlajšo generacijo v središce delovanje naših društev ali Slovenske zveze. V zadovoljstvo nam je lahko vsem v društvih in na koncu tudi vsem v Slovenski zvezi, da imamo med nami vsaj koga iz mlajše generacije. Nikoli se ne ve, morda pa bo nastopil cas, ko bodo tudi mlajši rodovi zaceli pozitivno razmišljati o slovenskih navadah, predvsem pa o maternem jeziku, jeziku svojih prednikov, torej o slovenšcini. Za nami je že cel delovni mesec v dejavnosti društev, pred nami pa so letni obcni zbori, in ob tej priliki želim veliko uspeha ter modrosti vsem društvom, prav tako želim veliko uspeha celotnemu ter nespremenjenemu upravnemu odboru Slovenske zveze. Ob tej pri­ložnosti se lepo zahvalim celotnemu upravnemu odboru in uredništvo Glasila za ves trud in delo v dobro Slovenske zveze. Iskrena hvala tudi vsem vam, spoštovani clani Sloven­ske zveze, za sodelovanje ter za vso zvestobo kot clani. Želim si, da se še naprej trudimo in skupnimi mocmi peljemo vse dejavnosti naprej v dobro obstoja Slovenske zveze na Švedskem. Nacrtovane aktivnosti Slovenske zveze: Maj: 30. maja 2020 je srecanje slovenskih rojakov v Vadsteni Junij: cas praznovanja poletnega solsticija (midsommar) 19. junija 2020 Junij: dan državnosti samostojne Slovenije, 25. junija 2020 Alojz Macuh, predsednik SZ Obcni zbor Slovenske zveze na Švedskem Stockholm, 22. februarja 2020 Letošnji obcni zbor Slovenske zveze smo uspešno izpeljali 22. februarja v Stockholmu, ker je bil ravno v tistih dneh na Švedskem na gospodarskem in poslovnem obisku zunanji mi­nister Republike Slovenije g. dr. Miro Cerar. V Slovenski zvezi smo uredili vse in se tudi prilagodili, da smo izpeljali obcni zbor SZ v sklopu tega srecanja. Že v zgodnjih dopoldanskih urah smo se zbrali vsi predstavniki dru­štev. Srecanja so se udeležili tudi clani društva Stockholm in društva Orfeum, med nami je bil tudi slovenski dušni pastir Zvone Podvinski. Castni gostje so bili zunanji minister Miro Cerar s svojo delegacijo in veleposlanik RS za Švedsko, g. Edvin Skrt, ki je poskrbel, da je zunanji minister Miro Cerar prispel na mesto srecanje v hotel Clarion Sign, kjer smo dele­gacijo sprejeli slovenski rojaki. Predsednik Slovenske zveze Alojz Macuh je vse prisotne lepo pozdravil, temu pa je sledil kratek kulturni program. Kot vedno smo tudi to srecanje zaceli s slovensko himno, ki jo je zapel pevski zbor društva Stockholm. Po kulturnem programu, v katerem je iz slovenskega društva Orfeum sodelovala tudi Danni Stražar, je sledilo druženje vseh zbranih skupaj z zunanjim ministrom g. Mirom Cerarjem in delegati iz Slovenije ob kavici in klepetu vse do ure, ko smo zaceli z obcnim zborom. Letošnji obcni zbor Slovenske zveze je bil uspešno in strokovno izpeljan, vsi predsedniki predstavniki društev so v uvodnem delu sestanka predstavili delovanje svojega društva. Zunanji minister je z veseljem prisluhnil vsakemu posamezniku in obenem podal tudi svoje mnenje in predloge za nadaljnje ohranjanje slovenskih kulturnih dejavnosti med sloven­skimi rojaki na Švedskem. Na obcnem zboru smo obravnavali vse, kar je bilo na dnevnem redu, ter obenem potrdili smernice in sklepe za letošnje leto. Pomemben dogodek letos bo organizacija vsesloven­skega srecanja 3. oktobra v Köpingu, skupaj s praznovanjem 50-letnice delovanja tamkaj­šnjega društva, na katero bodo vabljeni vsi slovenski rojaki na Švedskem. Potrdili smo tudi, da bo srecanje vseh generacij v okolici Stockholma v organizaciji tam­kajšnjega društva. Datum je predviden za zadnjo soboto v avgustu, vendar prepustimo društvu, da se samo odloci in nas o tem seveda obvesti. Predsednik Slovenske zveze Alojz Macuh se lepo zahvaljuje zunanjemu ministru, g. Miru Cerarju, za dobro in uspešno sodelovanje na obcnem zboru SZ, za prijeten klepet in za obisk nas, slovenskih rojakov na Švedskem. Ob koncu samega srecanja je predsednik mini­stru podaril skromen spomin na vse nas, slovenske rojake na Švedskem. Obcni zbor smo uspešno zakljucili v popoldanskem casu ob uri, ki smo jo predvideli. Pred­sednik Alojz Macuh se lepo zahvaljuje vsem gostom, clanom upravnega odbora za dob­ro in uspešno opravljeno delo. Osebno se je predsednik Alojz zahvalil tudi podpredse­dnici Slovenske zveze Danni Stražar za ves trud ob pripravi letošnjega obcnega zbora v Stockholmu. Alojz Macuh Predsednik SZ SLOVENSKI DOM GÖTEBORG Novice iz Göteborga Zapustili smo staro leto in zaceli z novim. Zime v pravem pomenu besede ni vec, saj snega sploh ni, samo veter in dež na dež. Upam samo, da ne bo zapadel v prihodnjih mesecih, ker sedaj cakamo le še na sonce. Vsak dan novi rekordi v temperaturi, pred 12 leti so januarja namerili 12 stopinj. Res je, podnebje in narava se spreminjata, saj nekatera drevesa cvetijo (japonska cešnja). Le upam, da ne bo mraza in bodo pomrznila pozneje, kaj bo namrec v tem primeru? Delo v društvu in praznovanja se odvijajo ob nedeljah po maši. Za Štefanovo smo sprego­vorili o tem, da so se Slovenci odlocili za svobodno Slovenijo. Zapeli smo himno in prebrali prispevek o poti v samostojnost slovenske države. Nadaljevali smo petje in klepet in ostali precej dolgo, saj se nam ni mudilo domov. V februarju smo imeli obcni zbor v Astridsalen in smo v upravni odbor dobili novo mlado clanico, ki je pripravljena z veseljem pomagati. Vzrok, da smo imeli obcni zbor v Astridsalen je ta, da sedaj, ko so prenovili prostore, kjer imajo šolo za odrasle, v Göteborgsrummet zaradi novih tal ne dovolijo, pijace in jedace. Ker pa je tudi Astridsalen zelo zasedena, nam ni preostalo drugega. Navijali smo tudi za slovenske rokometaše, saj je nekaj tekem potekalo v Göteborgu v Scandinaviumu. Nekateri so se teh tekem udeležili v živo, drugi pa smo navijali doma pred televizorji. Novi trener Ljubomir Vranješ je dobro poznan, saj je stanoval v Kortedali in je med igralci zelo priljubljen. Nikdar ni izgubil živcev, le z dobro voljo in nasveti je spodbujal svoje fante. Premagali so dobra moštva in veselili smo se z njimi, kako se je koncalo, pa sedaj že vemo. Škoda, zadnja tekma, je bila zares napeta, saj žoga ni in ni hotela v gol, le v noge ali vratarja, in tako so zapravili kar nekaj priložnosti. Toda fantje so naredili svoje, gotovo so racunali na kakšno medaljo, na žalost pa bo treba še trenirati in zagotovo bodo še nove priložnosti. Vso sreco naprej in vsem skupaj se zahvaljujemo za lepe trenutke, ki smo jih preživeli. Pot­rebni so tudi prostovoljci, ki delajo brezplacno in eden teh je bil Jakob, ki je brisal tla, kadar so potne kaplje padle na tla. Tudi pri maši smo molili za fante, pa ni pomagalo do medalj. Ko se pri kavi srecamo, vedno znova pridemo do zakljucka, da nam taka srecanja veliko pomenijo. Starejši ko smo, bolj se zavedamo svojih korenin. 31. januarja smo se v cerkvi sv. Marije Magdalene na Hisingenu poslovili od našega dol­goletnega clana Jožefa Bohneca, ki ga je bolezen priklenila na posteljo in je 15. januar­ja zatisnil oci. Pogrebni obred je vodil Zvonko Podvinski, ki je pokojnega veckrat obiskal. Maša je bilo lepo slovo ob glasbi in molitvi za Jožeta. Pokopan je na pokopališcu Lundby Nya kyrkogård. Ob tej priložnosti smo zmolili tudi ob grobu Rože Tomažic in njenega svaka Janeza Tomažica ter prižgali svece. Ženi Angeli, hcerki Majdi in vnukinjama, prijateljem in znancem izrekamo svoje sožalje. Socialna skupina je poslala bolnim na domove želje za skorajšnjo ozdravitev. Nekateri cla­ni, ki so to želeli, so dobili tudi obisk. Želimo Vam, da ozdravite in z novimi mocmi nadaljujete svoje življenje. Naši jubilanti: Januar: Ann-Kristina Majer, 45 let April: Veronika Slebic, 85 let Maj: Jožica Debelak, 70 let Rojstni dan ... je zgodba o cudežu življenja, o dragih ljudeh, ki so nam ga podarili, in o nas samih, koliko ga znamo ceniti. Tvoj rojstni dan ... je pesem o lepoti sveta. Šele s teboj je zame resnicno lep in popoln. Cestitke in lepo praznujte!!! Vsem tudi želimo blagoslovljene Velikonocne praznike z dobro potico in mavricnimi pisankami. Naj bo to za tokrat dovolj. Pazite nase in ne pozabite na tiste, ki potrebujejo vašo pomoc in tolažbo. Za upravni odbor Slovenskega doma Marija Kolar SLOVENSKO DRUŠTVO SIMON GREGORCIC KÖPING Spet nam je odšlo leto in šele ko clovek razmisli, malo prebere in pogleda nazaj, ugotovi, da smo se trudili in društvo vodili kar se da uspešno. Kot vedno smo tudi v tem letu ugo­tovili, da je veliko stvari , ki bi se dale izpeljati še bolje, pa kaj ko nas veckrat ta preljubi cas ovira pri delu in ustvarjanju pri raznih dejavnosti društva »Simon Gregorcic Köping«. Znova je cas za druženja v prostorih društva tudi v tem letu, in želim si, da bi se ob sobotah dobivali v cim vecjem številu. Spoštovani clani društva, preberite si delovni nacrt društva za leto 2020 in ugotovili boste, kako zanimivo in veselo leto imamo na delovnem podrocju društva. S ponosom se lahko ozremo v preteklost in se pogovarjamo o sedanjosti, o res dobrih in nepozabnih dogodkih, ki smo jih skupaj preživeli clani društva Köping. Rad bi povedal, dasi zares prizadevamo, da bomo uredili vse, kar je mogoce, da bo jubilej lep in doživet jubilej. Obenem si bomo cim bolje ogledali delo v preteklih letih, seveda pa bomo pogled obrnili tudi v prihodnost društva. Spoštovani clani, predvsem mlajša generacija, vabim vas, da se nam v cim vecjem številu pridružite ob tem dogodku pri sami izvedbi jubilejnega srecanja. Sicer pa nacrtujem delov­ni sestanek in oblikovanje tako imenovane delovne ekipe za srecanje slovenskih rojakov in praznovanje te okrogle lepe 50-letnice društva »Simon Gregorcic Köping« V tem letu vam želim vse dobro, naj bodo vsi trenutki obdani z mirom in zdravjem ter dobro voljo vseh nas clanov. Jag önskar er allt gott under 2020! Återigen har det gått ett år, det är inte förrän man blickar tillbaka på året som gått som man märker att vi varit flitiga som gjort vårt bästa för att föreningen ska verka enligt våra mål och planer. Ofta är det bristen på tid som gör att vi inte kan genomföra allt som vi tänkt oss i föreningen »Simon Gregorcic Köping« Vi träffas återigen i föreningens lokaler, jag önskar att så många som möjligt kommer på våra trivselkvällar. Kära medlemmar, läs igenom vår verksamhetsplan för år 2020, som ni kommer att märka har vi ett roligt och händelserikt år framför oss. Med stolthet kan vi minnas tillbaka på det vi upplevt och även blicka framåt mot det vi har framför oss! Vi jobbar redan nu med vårt kommande jubileum samtidigt som vi titar tillbaka på före­ningens början, hur det var då och hur det är nu. 3 oktober firas slovenska föreningens 50 års jubileum, det vore roligt om så många som möjligt har möjlighet att delta. Jag kommer inom kort att kalla till ett särskilt möte för detta firande eftersom jag vill tillsätta en arbetsgrupp som ska arbeta med vårt firande. Jag önskar er allt gott under året som är framför oss, jag hoppas på många trevliga stunder tillsammans! Alojz Macuh Predsednik društva Simon Gregorcic Ordförande Slovenska föreningen Köping Cestitke clanom društva Pred kratkim casom sta slavila zlato poroko Terezija in Rihard Hlep Tudi v mesto Köping med vajine znance in prijatelje je prišla zlata novica! Minilo je že celih 38 let od takrat, ko sta se spoštovana Terezija in Rihard z otrokoma Aleksandro in Robertom odlocila, da se vrnejo v domovino Slovenijo, kjer sta si ustvarila novo družinsko življenje. CESTITKE! Najboljših in najlepših reci na svetu ne moremo videti, niti se jih dotakniti, a cutimo jih lahko s srcem. Ob obletnici vajine zlate poroke vsi cutimo veselje in radost in izrekamo veliko željo: še na mnogo let skupnega življenja, zdravja in harmonije ter vsega, cesar si sama želita. Moci vse v zakonu od sebe sta dala, za svoja otroka lep dom sta zgradila, ljubezen sta starševsko jima podarila, spoštljivo sta vedno drug z drugim ravnala, drug drugemu toplo ljubezen dajala, in vse, kar sta v svoja otroka vložila, z ljubeznijo vnuckov nazaj sta dobi­la. Danes vsi radostni vama, ZLATOPOROCENCEMA, vošcimo srcno, še na mnoga leta! In ob tej priložnosti vama vse najboljše za minuli zlati praznik iz srca želimo znanci prijatelji društva ”Simon Gregorcic Köping”. Prav tako lepe cestitke vsem clanom društva Köping, ki v tem casu slavite svoje rojstne dni. Dragi slavljenci clani društva ”Simon Gregorcic Köping ” Slavljenci, ki praznujete rojstni dan, vsem najlepše cestitke, naj se vam izpolnijo vse skrite želje in naj vas povsod spremljajo sreca, zdravje in veselje, to so želje clanov društva Simon Gregorcic Köping. Grattis i till er alla som har fyllt år vi önskar er allt väl på födelse dagen, medlemmar i slovenska föreningen Köping. Alojz Macuh Predsednik društva Simon Gregorcic Ordförande Slovenska föreningen Köping SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO SLOVENIJA, OLOFSTRÖM V kulturnem društvu Slovenija v Olofströmu smo v soboto, 14 decembra, imeli božicno praznovanje. Deset dni pred Božicem smo organizirali vsakoletni božicni in zimski vecer, ki se ga je ude­ležilo precej clanov. Pogrešali smo otroke, ker so že odrasli, le mala Alva je bila vesela darila. Toda odrasli so prišli v vecjem številu in se udeležili vsakoletne božicne vecerje. Po vecerji smo se veselili in zapeli ob zvokih harmonike našega Viktorja Semprimožnika, nekateri so tudi zaplesali. Rajali smo pozno v noc. Zadnjo nedeljo v decembru nas je obiskal naš slovenski dušni pastir Zvonko Podvinski. V katoliški cerkvi smo imeli slovensko sveto mašo, potem pa smo se zbrali v društvenih prostorih na kosilu. Cas je hitro minil in popoldneva je bilo v hipu konec, gospod Zvonko pa je moral naprej proti Nybroju. DRUŠTVENI NACRT DELA ZA LETO 2020 7. marca ob 17 uri: obcni zbor in praznovanje dneva žena v društvenih prostorih. 9. maja ob 14. uri: balinanje in srecanja v društvu. 30. maja: romanje v Vadsteno. 29. avgusta ob 14 uri: piknik pri Miranu v Jämshögu. 17. oktobra ob 17. uri: vinska trgatev v društvenih prostorih. 12. decembra ob 17.00: uri božicno praznovanje v društvenih prostorih. Slovenska maša je vsako peto nedeljo v Olofströmu ob 11. uri in v Nybroju ob 16:30. Informacije in prijave pri Silvani Stopar na tel.: 0702 65 44 46 Zapisala: Silvana Stopar ORFEUM - LANDSKRONA SPD ORFEUM DECEMBRSKO DOGAJANJE V STOCKHOLMU V Stockholmu je jeseni potekala slovenšcina za razlicne starostne skupine, društvo Orfe­um je poskrbelo za najem prostorov, Danni, predsednica društva, pa je ta srecanja sloven­skega pouka izvedla. Za zakljucek je Danni (skupaj z nekaterim pridnimi novimi clani društva Orfeum v Stockhol­mu, pa tudi ob pomoci ene od mamic, ki je tudi pekla) pripravila Miklavževanje. Izjemno simpaticen Miklavž je bil David B., oce štirih otrok, ki so sicer tudi ucenci slovenskega do­polnilnega pouka. Že zdaj upamo, da nas obišce tudi letos decembra. Obenem smo povabilo posredovali tudi slovenskemu društvu Stockholm, od koder je tudi prišlo nekaj družin. V uradnem delu je zapel tudi zbor Triglav (slovensko društvo Stockholm), otroci pa so ob spremljavi kitar, ki sta ju igrala Jakob in Danni, Miklavžu zapeli, nato pa so seveda dobili darila (s sveže pecenimi »parkeljni«). Za vse skupaj, tako za otroke kot za odrasle, je bilo pripravljeno pecivo, kava in caj, in vsi gostje so z veseljem ostali kar nekaj casa po sami prireditvi in mace poklepetali. Zgoraj: pecivo in Miklavževa darila. Orfeum, južni del Švedske, zima - pomlad 2020 V oktobru se je sešel glavni del clanov Orfeuma na domu pri Bencek-Budja v Landskroni, kjer imamo tudi svoje zasilne prostore. Za kaj vecjega najamemo dvorano. V novembru 2019 ni bilo nekih posebnosti, ki bi naše bralce lahko zanimale, razveselijo pa naju obiski mladih. December je mesec, ko se je veliko dogajalo, med drugim so takšni dnevi torki, ko naju obišcejo hcerke, da razbremenijo Zvonka pri moji vsakdanji oskrbi. Imamo tudi pra­znovanja rojstnih dnevov ipd. Veckrat nas kdo iz mlajše generacije povabi tudi na kosilo, tokrat smo bili povabljeni k Miji in Mateju, predvsem z namenom druženja vseh skupaj. December se je šele zacel, mi pa smo že nadaljevali s srecanji v družinskih krogih in obu­jali spomine. Praznovali smo Amandin rojstni dan. Nekaj dni pred božicem smo se znova zbrali, tokrat pri Lenki in Petru. Božic smo praznovali pri Anne Mariji in Niklasu, kjer smo se družili tudi na božicni dan. Ob koncu starega leta je naša Johanna napolnila 14 let, nato smo na Švedsko dobili nam zelo dragi obisk iz Slovenije. Svoje sorodnike na Švedskem je obiskal Tomi s svojim de­kletom. Obenem je praznoval svoj 26. rojstni dan, zato se nas je ob tem dogodku zbralo veliko. Slavje se je zacelo z bovlingom. Nato smo v januarju 2020 proslavili Olgin okrogli rojstni dan in Isakovih 14 let. Fotografije povedo vec kot vse besede in upam, da se bodo bralci Slovenskega glasila strinjali. Auguština Budja Bencek SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK, PREŠERNOV DAN 8. FEBRUARJA 2020 Letos smo se v dogovoru s castnim konzulom Republike Slovenije Dariem Križem, in ob sodelovanju z veleposlaništvom RS v Kopenhagnu in veleposlanikom Edvinom Skrtom ter s slovenskim društvom Planika iz Malmöja odlocili, da ob kulturnem prazniku pripravimo nekoliko drugacno doživetje za poslušalce - z glasbo in delckom Prešernove poezije. Or­ganizacijo samega koncerta (dvorana, vabila, logistika in gostitev glasbenikov) je bila v režiji našega društva Orfeum, na pomoc pa so nam pri peki peciva priskocile pridne roke gospodinj z vseh strani sodelujocih ob našem koncertu. Društvo Planika je poskrbelo za kavo in odlicen narezek, in prav zaradi pomoci vseh sodelujocih je bilo tudi naše druženje po koncertu izjemno prijetno in doživetje samo po sebi. O našem skupnem koncertu so na FB strani slovenske ambasade v Kopnehagnu napisali takole (objavljamo z njihovim dovoljenjem) Slovenski kulturni praznik smo letos obeležili s koncertom v Malmöju, ki je bil organizi­ran na pobudo podpredsednice Slovenske zveze na Švedskem in predsednice Slovenskega društva Orfeum Danni Stražar. Podprli so ga Veleposlaništva Slovenije v Kopenhagnu, Kon­zulat Slovenije v Lundu in Slovensko društvo Planika. Zbrane goste je najprej pozdravil castni konzul dr. Dario Križ, ki je poudaril pomen sloven­skega kulturnega praznika za Slovence. Veleposlanik Edvin Skrt se je svojem govoru osre­dotocil na kulturo in jezik kot pomembna elementa za slovensko identiteto in državnost. Kulturo je oznacil za dosežek, ki ga je ustvaril clovek v dobro cloveštva ter vrednoto, po kateri se v življenju ravnamo. Zahvalil se je vsem, ki na Švedskem in v Nordijski regiji skrbijo za ohranjanje slovenske identitete, kulture in jezika, tako posameznikom kot skupinam in društvom. Na proslavi, ki jo je vodila Danni Stražar, sta nas Luka Einfalt na evfoniju in Uroš Pele na klavirju in orglah, z bogatim repertoarjem popeljala skozi melodije klasicne in slovenske narodne glasbe. Z recitacijami Prešernovih pesmi so nastopili Alexandra in Daniel Križ ter Simon Štukelj. Nastop glasbenikov je financno podprl tudi Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naj se na koncu v imenu našega društva zahvalim vsem sodelujocim, Alexandri in Danielu Križ ter Simonu Štuklju za branje Prešenove poezije, predvsem pa glasbenikoma Luku in Urošu, ki sta med nas prinesla odlicno glasbo in ob koncu programa tudi kancek slovenske duše v slovenskih melodijah. Z glasbo sta polepšala popoldne vsem poslušalcem, z dobro voljo pa nam, organizatorjem. Hvala vsem, ki ste prišli na koncert. Se vidimo ob prvi priložnosti! PLANIKA - MALMÖ SKD Planika Malmö – zgodnja pomlad 2020 Kako hudo se pozna, da nas je ob koncu lanskega novembra zapustil naš prizadevni fo­tograf in društveni kronist, Jože Myndel. V tem prispevku bodo objavljene slike, ki so že dobile brado. V nedeljo, 26. januarja, je imela Planika obcni zbor. Kljub obsežnemu dnev­nemu redu je obcni zbor trajal samo uro in pol. Kako je to mogoce, se boste vprašali? Preprosto: UO je posloval tako dobro, da ni bilo pripomb. Odpadle so tudi volitve, celotno društveno vodstvo je namrec pristalo, da na položajih ostane še v letu 2020. UPRAVNI ODBOR SKD PLANIKA V LETU 2020 JE VIDETI TAKOLE. Rudolf Belec, predsednik Jože Sternad, clan UO Natali Krumpacnik, podpredsednica Suzana Sec, clan UO Diana Krumpacnik, blagajnik Vilibald Šoba, clan UO Romana Šolaja, tajnica Don Sevcuk, clan UO Mira Dekanic. tajnica Karel Šnurer, clan UO Iz gornjega seznama je razvidno, da šteje upravni odbor 10 clanov. To je dobro, da se zago­tovi na prireditvah polna zasedba, ceprav je vcasih lahko kdo odsoten. Na sliki: UO leta 2016 Kot smo že omenili, je po kratki in mucni bolezni 30. novembra umrl Jože Myndel. V vsej Švedski je morda le pešcica Slovencev, ki ga niso poznali ali pa vsaj slišali zanj. Bil je clan društva in pevskega zbora Planika od ustanovitve pa do svojega konca. Morda ni funkcije, ki je ni opravljal. Vec let je bil pri vseh clanih zaradi svoje prijaznosti zelo priljubljen pred­sednik, tajnik in še kaj. Imel je še eno, zelo cenjeno in dandanašnji redko lastnost. Ni bil prepirljiv. Ce je kdo navrgel kaj neprimernega, je to preslišal in ni zameril. Težko je reci, vendar lahko predvidevamo, da Planika brez njega ne bi bila to, kar je danes. Na Švedskem so pogrebi navadno precej pusti. Njegov ni bil takšen. Prostorna kapela, kjer je potekala slovesnost, je bila nabito polna. Kljub žalosti je bilo cutiti neke vrste veselje, ki ga je težko razložiti. Jože Ficko Kronika - Planika Malmö, 1999 do 2014 Morda se bosta vprašali, zakaj Zakaj Planika 1999 – 2014? Zato, ker je bil leta 1999 izvoljen upravni odbor, cigar clani smo ostali na položajih polnih 15 zaporednih let. Na Obcnem zboru januarja 1999 smo bili izvoljeni: Ivanka Franseus – predsednik, Marjeta Pagon – podpredsednik, Jožef Ficko – tajnik Jože Kenic – blagajnik in Jože Bergoc – kot clan UO. Opisati želim, kako se je društvo razvijalo in seveda tudi, kako smo mi, pa tudi clani vse to doživljali. Lahko recem, da je bilo lepo in tudi napeto. Da sploh lahko kaj napišem, se moram povrniti v leto 1976, ko sem se preselil na Šved­sko. Kot je razvidno iz letnice, sem prišel 10 do 15 let pozneje kot vecina tistih, ki berete moj prispevek. Prav tako se razlog, da sem zapustil Slovenijo, razlikuje od vašega. Tam sem imel dobro placano in razgibano delo, mnogo potoval po Evropi in Ameriki ter srecal na stotine prijetnih, pa tudi manj prijetnih ljudi, od katerih sem se veliko naucil, jih tudi posnemal in ki so me v precejšnji meri izoblikovali. Bil sem tudi preprican, da imam naj­boljše delo in življenje na tem svetu. Glavni krivec za odhod je bil alkohol. Pa ne alkohol sam po sebi, marvec moji znanci in partnerji, ki so ga uživali. Jaz sem ga slabo prenašal, in ker nisem popival, sem se marsikomu zameril. Takrat so se namrec vsi posli, ce se že niso sklepali, pa vsaj zakljucili v gostilnah. Leta 1974 mi je prekipelo, sklenil sem da bom pricel cisto na novo. Odpovedal sem delovno razmerje, (pogoj je bil, da delam do marca 1976) ter si s pomocjo prijateljev našel delo in stanovanje v Švici. Marca 1976 pa sem po spletu okolišcin pristal ne v Švici, temvec na Švedskem. Kot se morda spomnite, je bila Planika ustanovljena leta 1974 in ob mojem prihodu stara 2 leti. Prvic sem jo obiskal in postal clan jeseni leta 1976, spomladi istega leta pa je nastal tudi pevski zbor, ki ga je takrat vodil Jože Skok, moj znanec še iz casov, preden se je preselil na Švedsko. On je takrat v mestu, kjer smo živeli, užival velik ugled in bil, kot glasbenik in pevec, poleg službe zelo aktiven tudi v društvu DPD Svoboda, kjer je vodil mladinski an­sambel, katerega clan sem pri 12 letih postal tudi jaz. To je bilo za tiste case nekaj novega, nikoli ne bom pozabil s kakšnim ponosom smo nastopali v prosvetnih dvoranah širom Štajerske. Po vojni je namrec dolga leta vladala »kulturna suša«, zato so bile vse dvorane, kamor smo prišli, nabito polne. Na sliki zgoraj: stari UO Januarja 1978 pa se je na Obcnem zboru zgodilo nekaj, kar mi je dalo misliti, ali bom ostal clan društva. Razprava je bila bucna, vsi hkrati so hoteli imeti besedo. Treba je bilo izbrati kandidate, ko je nekdo predlagal, da naj bo referent za kulturo kultiviran mož iz ene južnih republik takratne skupne države in je bil, za razliko od vecine prisotnih, v dru­štvu zelo aktiven. Njegova soproga uciteljica, ki je bila slovenskega rodu, je poleg dela na šoli, poucevala tudi otroke clanov Planike. Ni mi treba ponavljati, da se je nanj vsula toca žaljivih opazk in seveda ni bil potrjen. To me je mocno prizadelo, še posebej zato, ker so vsi, razen dveh ali treh žensk molcali, nihce se ni niti z besedo zavzel zanj, moj protest pa tudi ni zalegel. Nato je sledila prava bomba, uperjena proti cistokrvnim Slovencev, ki so poleg jugoslovanskega imeli tudi švedsko državljanstvo. Da se morajo izkljuciti iz Planike, je zahteval starejši, vplivni clan društva, ki je slovel kot lojalen državljan SFRJ. Za trenutek je nastala grobna tišina, nato so se oglasili vsi dvojni državljani, ki jih je bilo vec, kot bi si mislil, preglasili predlagatelja in predlog ni bil sprejet. Jaz se, kljub prvotni odlocitvi, nisem izpisal iz društva. Ravno obratno: 19 let pozneje, januarja 1997 sem bil izvoljen kot tajnik v Upravni odbor. To pa je že druga zgodba, katere nadaljevanje boste našli v marcevski izdaji Slovenskega glasila. Jože Ficko SLOVENSKO DRUŠTVO STOCKHOLM Leto 2019 smo družno zakljucili z vecerjo v piceriji Piazza Fieno na Hötorget, naš clan Željko je bil do nedavnega pomemben clen pri delovanju te restavracije. Po novoletnem pocitku je zdaj cas za naš upravni odbor, da pripravi vse potrebno za izvedbo obcnega zbora 14. marca. Nacrtujemo posodobitev in prevod statuta društva in pripravljamo pester pro­gram dogodkov za 2020, pevski zbor Triglav pa pridno vadi za nastope na raznovrstnih dogodkih. Bralce Slovenskega glasila bi radi povabili, da se nam pridružite na katerem od nacrtovanih druženj: • Kulturni izlet v Norrtälje (ogled mesta in nastop pevskih zborov Triglav in Norrtälje), 4. aprila • Leos Lekland Bromma (druženje otrok), 9. maja • Vadstena, 30. maja • Predpoletni piknik v Drottningholmu, 13. junija • Srecanje vseh generacij, 29. avgusta • Kegljanje, 19. septembra • Izlet na 50-letnico društva v Köpingu, 3. oktobra • Badminton, 17. oktobra • Izredni obcni zbor in martinovanje v Bergshamri, 14. novembra • Obisk predbožicnih stojnic v Skansnu, 12. decembra Dobrodošl! Spremljajte tudi našo Facebook-stran Slovenci v Stockholmu in spletno stran slovenskodrustvostockholm.weebly.com za vec informacij! * * * Föreningen avslutade år 2019 med en middag på pizzeria Piazza Fieno där vår Željko tagit hand om köket fram till nyligen. Efter en kortare vila arbetar nu styrelsen med att få ihop ett årsmöte den 14 mars. Vi behöver översätta och uppdatera föreningens stadgar men vi planerar även ett händelserikt 2020. Kören Triglav övar för uppträdanden på diverse evenemang, de kommer även att höras på några av dessa: • Kulturutflykt till Norrtälje (stadsvandring och konsert av körer Triglav och Norrtälje), 4 april • Leos Lekland Bromma (familjeträff), 9 maj • Vadstena, 30 maj • Picknick i Drottningholm, 13 juni • Generationsträff (picknick), 29 augusti • Bowling, 19 september • Utflykt till Köping där slovenska föreningen firar 50-års jubileum, 3 oktober • Badminton, 17 oktober • Extra årsstämma och firande av st. Mårten i Bergshamra, 14 november • Besök av julmarknaden i Skansen, 12 december Välkommen att besöka några av dessa! Följ vår facebook sida Slovenci v Stockholmu och hemsidan https://slovenskodrustvostockholm.weebly.com/ för uppdateringar! SKM Miklavževanje ter Dan samostojnosti in enotnosti v Göteborgu Tretjo nedeljo v mesecu decembru 2019 se je v Astridsalen zgodilo miklavževanje po sv. maši. Tam so se zbrali starši skupaj z otroki in njihovi stari starši ter ostali rojaki. V veselem pricakovanju jih je obiskal Miklavž, ki jih je najprej nagovoril, nato pa je pridne otroke, clanice MPS in tudi slovenskega dušnega pastirja Zvoneta obdaril. S skupno molitvijo so se otroci in starši ter vsi navzoci poslovili od Miklavža, ki jim je obljubil, da se cez leto dni spet vrne in jih obišce. Ce bodo pridni, jih bo spet obdaril. Na Štefanovo se je lepo število rojakov in tudi Hrvatov zbralo v cerkvi Kristusa Kralja v Göteborgu, kjer smo slavili Sv. Štefana, prvega mucenca za Kristusa. Pri sv. maši za do­movino ob njeni samostojnosti in enotnosti so odmevale lepe slovenske božicne pesmi. Bogoslužje pa so povzdignile tudi clanice Klapa Nordica, ki so vecglasno in ubrano zapele Sveto noc v slovenskem jeziku in nato še dve pesmi v hrvaškem jeziku. Klapa Nordica, hvala za lepo sodelovanje, kjer nas pesem povezuje med seboj. Po sv. maši je sledil bla­goslov soli na cast Sv. Štefanu in vina na cast Sv. Janezu. V župnijski dvorani so naše žene sol razdelile vsem zainteresiranim za blagoslov hrane in za zdravje, vino pa so podelile vsem odraslim navzocim in smo ga pili na zdravje domovine Slovenije ter za naše zdravje. Seveda je na zacetku srecanja v Astridsalen zadonela slovenska himna in nato so rojaki prisluhnili mislim nadškofa Stanislava Zoreta pri sv. maši za domovino, kjer so bile izrece­ne pomembne besede. Ob kavi in slovenskem pecivu, ki so ga oskrbele žene Slovenskega doma, se je srecanje koncalo v prijetnem duhu. Bog blagoslovi in živi Slovenijo! Mati Božja pa naj jo varuje skupaj s Sv. Jožefom! Od adventa v božicni cas med rojaki na Švedskem Konec novembra so bili rojaki v Göteborgu, ki so v domovih za ostarele ali na svojem domu, deležni pastoralnega obiska in podelitve zakramentov, naj bo sv. obhajila, ali pa tudi bolniškega maziljenja. Hvalabogu, ker je bil potem mesec december nabito poln z obveznostmi, najsi bodo sv. maše na terenu ali velike spovedi na terenu in v samem Göte­borgu. V zadnjem mesecu leta 2019 sem obiskal vseh 11 slovenskih skupnosti na terenu petih Slovenij. Poleg tega je bil med tretjo in cetrto nedeljo pogreb rojaka v Malmö, tako da sem samo v 4 dneh prevozil pribl. 1600 km. Kot duhovnik sem vesel, kolikor sem tudi na terenu uspel biti rojakom na razpolago za sv. spoved pred rojstvom Jezusa Kristusa, ali pa sem jim prinesel obhajilo v dom za ostarele. Kaj je lepše, kot da so naša srca jaslice za majhno Dete, ki nam podarja mir, veselje do življenja, ki nas obilno blagoslavlja. Bodimo pastirji in Trije kralji, ki so brali znamenja na nebu, ki so verjeli sporocilu angelov in so prišli pocastit Dete Jezusa v betlehemski hlevcek in mu prinesli darove. Srecni so odhajali od tega srecanja z Detetom in so v svet ponesli veselo sporocilo: rodil se nam je Odrešenik! Hvala družini Zupancic: Jožetu in Katarini ter Simonu, Martinu in Emi, da smo skupaj ob­hajali slovensko polnocnico in da smo se po njej ustavili v Astridsalen ter obhajali srecanje ob slovenski orehovi potici in caju, kot smo nekoc praznovali doma, v tistih skromnih casih, ki pa so bili toliko lepši. Morda se nam letos še kdo od rojakov pridruži ob praznovanju slovenske polnocnice. Dobrodošli! Sestavil Zvonko Podvinski NEKAJ ZA OTROKE - NÅGOT FÖR VÅRA MINSTA SINICKA SE JE USEDLA SINICKA SE JE USEDLA GOR NA DROBNO VEJICO IN JE ZAPELA VSA VESELA: CICICICIDO. OJ, KAJ ŽE POJEŠ, PTICKA MOJA, PESEM TO LEPO, KO NAM ŠE ZUNAJ ZIMA KIMA: CICICICIDO? SINICKA SE JE ZASMEJALA, REKLA JE TAKO: POMLAD S SEBOJ SEM PRIPELJALA: CICICICIDO! (Narisala Martina (5 let), udeleženka slovenskih uric v Stockholmu) RECEPTI - RECEPT Potatis och krassesoppa med rödlök 4 portioner Potatis- och krassesoppa: 300 g mjölig potatis 1 purjolök 1 fänkålshuvud 1 liter grönsaksbuljong 60 g krasse eller rucola 1 dl matlagningsgrädde Salt och nymalen svartpeppar Rödlökspärlor: 2 små rödlökar 2 msk socker 5 svartpepparkorn 1/2 dl vit balsamvinäger 1 msk olivolja Flingsalt Till servering: Rödlökspärlor Krasse eller rucola 4 tsk crème fraiche Nymalen svartpeppar Gör så här: Hacka rödlöken fint och lägg i en skål. Blanda ner sockret och rör om. Blanda i svartpepparkorn, vinäger och olja, smaka av med flingsalt. Låt stå kallt minst 30 minuter. Tärna potatis, skiva purjolök och fänkål och koka mjuka i grönsaksbuljong. Lägg ner krasse eller rucolasallad och mixa soppan slät. Tillsätt grädden och smaka av med salt och pep­par. Toppa med en klick crème fraiche, rödlökspärlor och krasse. Dra några varv med pepparkvarnen över och servera. Svamptoast med portvin och parmesanost 4 portioner 200 g blandad, rensad och skuren skogssvamp Olja, till stekning Smör, till stekning 1 msk finhackad schalottenlök 1 tsk portvin 1/2 dl vispgrädde Salt och nymalen svartpeppar 4 skivor surdegsbröd 1 dl finriven parmesan 2 msk finhackad bladpersilja Gör så här: Fräs den rensade, skurna svampen i olja och smör tills den får fin färg. Lägg i löken och stek vidare någon minut. Häll över portvin, låt koka in. Häll över grädde, låt koka in. Smaka av med salt och peppar. Stek brödet frasigt i smör på båda sidor­na. Fördela svampen på brödet, strö över parmesan och persilja, servera genast. Ingefärsglaserat päron med vaniljglass 4 portioner 4 fasta päron 3 msk saft från riven ingefära 6 msk honung 40 g mandelflagor Till servering: Vaniljglass Gör så här: Värm ugnen till 175°. Halvera päronen och ta ut kärnhusen. Koka upp ingefära och honung och sjud någon minut tills konsistensen blir som sirap. Häll sirapen över päronen, spara lite till garnering. Strö mandelflagorna över och baka päronen i ugnen i 15 minuter, tills mandeln blivit gylle­ne i färgen. Servera päronen ljumna med vaniljglass, ringla lite sirap över glassen. Recept hämtade på: https://www.ellematovin.se ŠPORT - SPORT Januarja 2020 je na Švedskem in v Avstriji potekalo Evropsko prvenstvo v rokometu za moške. Slovenska reprezentanca je osvojila odlicno cetrto mesto in si tako zagotovila eno od dveh prostih mest v kvalifikacijah za letošnje poletne olimpijske igre v Tokiu. V nadaljevanju bom na kratko opisal pot slovenske reprezentance skozi prvenstvo ter svojo vlogo vodica in managerja, saj sem povezoval reprezentanco z organizatorji prvenstva. Naši fantje so v Göteborg prispeli zelo motivirani ter odlicno razpoloženi. Z novim šved­skim legendarnim trenerjem Ljubomirjem Vranješem so v petek, 10. januarja, s 26:23 premagali Poljsko. Po tekmi ni bilo casa za proslavljanje, temvec je bilo treba usmeriti vso pozornost k naslednji, zelo pomembni tekmi s Švedsko. Švedi so po besedah javnosti veljali za favorite, cesar pa naši fantje niso hoteli sprejeti. V nedeljo, 12. januarja, se je v razprodani areni Scandinavium odvijal pravi spektakel. Slovenija je tekmo zacela zelo borbeno, vodila vecino casa za gol ali dva in na koncu povsem zasluženo zmagala z 21:19. V torek, 14. januarja, smo z 29:25 premagali Švico, ter v petek s 30:27 še ekipo Islandije. Po cetrti zmagi smo proslavili preboj iz skupine ter se posledicno nekoliko slabše pripravili na prihajajoco se tekmo. Selektorjeva taktika je bila “varcevati z energijo” nekaj kljucnih igralcev, ki so ostali na klopi, kar pa se nam je mašcevalo v drugem polcasu. Madžari so prišli v vodstvo in nas na koncu premagali z 29:28. V torek, 21. januarja, smo odigrali od­licno tekmo in si z zmago 29:24 zagotovili polfinale. Naslednji dan v sredo nas je cakala še zadnja tekma skupinskega dela proti Norveški, ki smo jo izgubili s 33:30. V skupini smo zasedli odlicno drugo mesto, kar je pomenilo, da nas v polfinalu caka re­prezentanca Španije. V petek, 24. januarja, smo v polni Tele2 Areni igrali drugo polfinalno tekmo, po dvakratnih podaljških med Norvežani in Hrvati, ki so na koncu tekmo dobili. Slovenija je tekmo zacela slabo, kar so Španci s pridom izkoristili in vodstvo obdržali skozi celotno tekmo. Na koncu so zmagali s 34:32. Razocaranje je bilo veliko, vendar ni bilo casa za negativno razpoloženje! Naslednjega dne je bila namrec tekma za bron. Znova so nas pricakali odlicno pripravljeni Norvežani, ki so nas visoko premagali, z 28:20. V nedeljo so v finalu Španci po dramaticni tekmi premagali Hrvate z 22:20. Ok koncu prvenstva so vladali mešani obcutki, saj nismo dosegli medalje, vendarle smo izpolnili enega od ciljev, torej uvrstitev na kvalifikaciji za olimpijske igre. Zanje se bo med 17. in 19. aprilom v družbi Alžirije, Nemcije in Švedske borila v Berlinu. Moja vloga: Fante sem pricakal na letališcu Landvetter v Göteborgu v sredo, 8. januarja ter jih pospre­mil v hotel. Tam sem pomagal z organizacijo in dodelitvijo sob in jim razkazal hotel; jedil­nico, sejno sobo, fitnes ipd. Z njimi sem šel kasneje tudi v Malmö in Stockholm, kjer so me cakale podobne obveznosti. Koordiniral sem vse obroke in avtobusne prevoze na treninge in tekme. Bil sem glavna povezava med ekipo in organizatorji, saj govorim švedsko in seveda slovensko. Imam pa že tudi nekaj izkušenj z vodenjem ob podobnih evropskih prvenstvih. Decembra leta 2016 sem bil vodic in manager za žensko rokometno reprezentanco na Evropskem prvenstvu na Švedskem. Moram reci, da sem dobro spoznal celotno reprezentanco ter vse njihove obveznosti, pot­rebe in želje. Zahtevam profesionalnih športnikov je seveda treba ugoditi v profesional­nem slogu. Energija v ekipi je bila nalezljiva. Vecinoma nabita z motivacijo in veliko željo po samem finalu. A žal se je le ta na koncu obrnila v sprejemljivo razocaranje. Fante sem spodbujal ob zmagah in jih skušal motivirati po porazih. Ob koncu Evropskega prvenstva lahko recem, da sem spoznal veliko novih prijateljev, ki so trenutno nastanjeni po celotni Evropi. Nekaj jih imam namen tudi obiskati v bližnji priho­dnosti in z njimi deliti spomine na prvenstvo. Petja Stipanovic VOŠCILO PRED PRAZNIKI VESELE VELIKONOCNE PRAZNIKE! GLAD PÅSK! Želiva/önskar Danni & Suzana OBVESTILA - MEDDELANDE SLOVENŠCINA V MALMÖJU - POMLAD 2020 Slovensko društvo Planika v sodelovanju z Danni Stražar tudi letošnjo pomlad zagotavlja pouk slovenšcine za otroke in najstnike, pa tudi za starejše (ce bo povpraševanje). Datumi to pomlad so naslednji (nekaj srecanj je že bilo, a se še vedno lahko pridružite): 1. marec, 16. marec, 29. marec, 10. maja in 24. maja. Prisrcno vabljeni - ne glede na znanje slovenšcine. Pišite na e-naslov društva Planike in vam bodo posredovali stik z uciteljico. Slovenska föreningen Planika i Malmö, i samarbete med Danni Stražar, kommer även un­der våren att ha undervisning i slovenska för barn och ungdomar, även för vuxna (om det finns intresse). Vårens datum är följande: (några träffar har redan varit men det går bra att delta i alla fall) 1, 16, 29 mars, 10 och 24 maj. Hjärtligt välkomna oavsett förkunskap! Kontakta slovenska föreningen Planika för mer info. PISMA BRALCEV Ogled razstave Jožeta Stražarja Dan se je prebudil v soncno soboto, 30. avgusta 2019. Pisk na mobilnem telefonu me je opozoril na elektronsko pošto in ob branju se mi je pogled ustavil na neprebranem vabilu razstave Jožeta Stražarja v Nynäshamnu. Jože Stražar, svobodni umetnik in meni znan kot zvesti clan Slovenskega društva v Stockholmu, ki se vedno udeležuje raznovrstnih prire­ditev društva, od najpomembnejšega obcnega zbora, športne aktivnosti, predpoletnega piknika ter martinovanja. Je prijeten clovek, ki se rad spusti v pogovor in še raje prisluhne. 30. avgust je bila zadnja sobota 18-dnevne razstave Vernissage. Takoj po zajtrku smo se mož, hci in jaz usedli v avto in se odpeljali na izlet v Nynäshamn, ki je od Stockholma oddaljen 65 km. Po prijetni vožnji smo se v razstavnem prostoru Kon­stpoolen srecali z Jožetom. V osrednjem delu velikega in svetlega razstavnega prostora so bili postavljeni vecji bronasti kipi, ki so predstavljali kolesarja, metalca krogle, atleta in športnika paraplegika. Zbirka bronastih kipov se je nadaljevala vzdolž okenske stene, kjer so bili razstavljeni manjši kipi, tudi ti pretežno s športnim motivom. Umetniška dela so bila prepricljiva in elegantna. Jože nam je z veseljem pojasnil vecsto­penjski postopek izdelovanja bronastih kipov, ki se ga je naucil pri umetniku Kegu Haberju v Södertälju v 1970. letih in potem še v nekaj šolah za umetnost, med drugim na Kraljevi višji šoli za umetnost v Stockholmu. Na vprašanje, zakaj upodablja športnike, je odvrnil, da se je sam rekreativno ukvarjal z razlicnimi športi, tako s smucarskimi skoki kot z lokostrelstvom. Drugi del razstave so bile slike, 21 akvarelov na platnu, razstavljene na treh stenah svetle­ga razstavnega prostora. Kljub seznamu del, ki je vseboval imena in cenik slik, mi ni uspelo videti tistega, kar je avtor naslikal oz. tistega, kar naj bi slike predstavljale. Po Jožetovi razlagi, da so barve nanesene na platno in slike naslikane s kartonom in ne s copicem, sem razumela posebnost del. Izvedeli smo tudi, da so bila Jožetova umetniška dela razstavljena še v mnogih drugih evropskih državah (med drugim v Vatikanu), na Japonskem in v Dominikanski republiki. Do pred kratkim so nastajala v njegovem 100 m2 velikemu ateljeju v Stockholmu. Jože nas je presenetil in nas postregel s kavo, piškoti in hruškami. Po dobri uri ogle­da in klepeta smo se razšli. V mislih so mi ostali bronasti kipi športnikov in vesela sem, da sem spoznala bogato profesional­no plat Jožeta Stražarja. Napisala Mirjana Grujic, Sollentuna, 18. 1. 2020 Obisk v Avsenikovem muzeju Slovenci smo ponosni na svojo malo državo, katere dobri glas so v svet ponesli tudi naši glasbeniki in športniki. Ker je bilo lepo soncno vreme, smo se z bratom in svakinjo odpravili na Gorenjsko. Da bom lahko kaj napisala za Slovensko glasilo, sem se odlocila obiskati gostilno Pri Jožovcu, se pravi Avsenikovo domacijo in muzej. Zapiski iz leta 1777 povedo, da so se njihovi predniki pisali Ousseneg, Ausseneg. Ovsenek, Ovsenik in nazadnje Avsenik. Samo Vilko je obdržal predhodni priimek Ovsenik. Slavko Avsenik se je rodil 26. novembra 1929 v Begunjah. Zelo zgodaj je zacel z glasbo in na ocetovo željo so ustanovili družinski ansambel. Slavko je ostal na domaciji, starejši otroci so odšli v šole. Bil je samouk na harmoniki in z leti se je razvil v svetovnega harmonikarja. Bil je zelo priljubljen v družbi, saj je bila harmonika vedno prisotna. V mladosti je bil tudi navdušen nad smucarskimi skoki in leto 1946 je postal clan Jugoslovanske reprezentance. Strast do tega športa in Planice je gojil vse življenje. Zacel je zahajati k Sveti Neži v gostilno pri Dolinšku, ti obiski so bili vedno pogostejši, saj se je zaljubil v gostilnicarjevo hcerko Bri­gito. 8 km dolgo pot do Brigite in nazaj je prevozil s kolesom. Pozneje je na to temo napisal polko z naslovom Pod gorami. Leto 1952 sta se z Brigito porocila in se preselila v Ljubljano, kjer se je Slavko zaposlil v to­varni nogavic. V prostem casu se je posvetil igranju harmonike. Z bratom Vilkom sta usta­novila ansambel Avsenik z dodatnimi glasbeniki na klarinetu, basu, kitari in seveda s pevci. Vilko Ovsenik se je rodil 9. novembra 1928 v Begunjah. Že kot otrok se je pri begunjskem organistu Cirilu Zrnecu ucil harmonij. Leto 1948 je v Ljubljani maturiral, hkrati pa že igral saksofon in klarinet v gimnazijskih plesnih orkestrih in se tako navdušil (kot vsa Ljubljana) za glasbo Glenna Millerja. Leta 1949 je postal redni clan plesnega orkestra Radia Ljubljana pod vodstvom maestra Adamica, igral skupaj s pozavnistom Mikom Sosom, kitaristom Le­onom Ponikvarjem in trobentacem Francem Koširjem. Kot saksofonist je ostal redni clan Plesnega orkestra vse tja do 1968. Leta 1953 je Radio Ljubljana iskala nove ljudi na podrocju narodno zabavne glasbe. Bratu Slavku je predlagal, naj se s svojimi skladbami prijavi na avdicijo, in takoj je bil sprejet. Vilko Ovsenik je vedel, da zvoki, ki so prihajali iz Slavkove harmonike, niso še nikjer zapisa­ni, zato sta se odlocila za skupno glasbeno pot. Le kdo ne pozna polk Na Golici, Iz Bohinja, Praznovanje na deželi, V planinski koci, ki so jih izdali na mali in veliki plošci. Poslušalci so bili tako zelo navdušeni, da je Slavko prejel cez 6.000 pisem oboževalcev, na katera je odgovarjala žena Brigita. Pevke Joži Kališnik, Jožica Svete in Alfi Nipic in še drugi so ponesli zlate glasove v svet.Na snemanju dvojne plošce z naslovom 30 let Avsenikov, ki so jo izdali ob svojem jubileju, se je kot solist prvic pridružil tudi sin Gregor na kitari, star komaj 16 let. Pozneje je nadaljeval redno pri snemanju plošc. Vsa leta delovanja ansambla so njegovi clani potovali po svetu in razveseljevali z dobro glasbo (mislim, da niso bili na Švedskem). Naslednik ansambla Slavka Avsenik je vnuk Saša, ki je leta 2009 ustanovil svoj ansambel in njihova prva zgošcenka ima naslov Na soncni strani Alp. Slavko je rad pomagal in svetoval in bil je ponosen, da bo slovenska pesem zvenela še naprej. V sobi muzeja, so številne medalje, priznanja, ki jih je dobil po svetu: • RTV-kipec Klinovega pastircka ob 40. obletnici oddaje cetrkov vecer. • Krona- mednarodne glasbe v Nemciji ARD. • Darilo predsednika RS Boruta Pahorja. • Srebrna replika vec kot 60.000 let stare pišcali, najdene v arheološkem parku Divje babe. • Castni znak svobode Republike Slovenije. • Zlati kljuc mesta Cleveland ob 30. obletnici. • Zlati lev, priznanje Radia Luxemburg za najveckrat predvajano skladbo Na Golici. • Zlato vrtnico, evropski glasbeni oskar. • Zlati mikrofon, ljudski Godec stoletja. Še bi lahko naštevala vsa priznanja in medalje, ker jih je veliko. Diamantne, zlate in srebrne plošce so dokaz, da je bil ansambel zelo cenjen. Kot pac povsod, nic ni vecno, poslovili so se posamezniki zaradi bolezni ali starosti. Slavko in žena Brigita sta pokopana na bližnjem pokopališcu. Obiskali smo tudi gostilno Pri Jožov­cu, posedeli na vrtu in se naužili okusne hrane. Nekatere jedi so poimenovane po clanih ansambla. Pricakovala bi višje cene, pa ni bilo treba odšteti pretirano vec. Prijazni natakarji in natakrice so bile še en primer tega, da »dober glas seže v deveto vas«. Ce se boste odlocili za obisk, vas bo pricakal pogled na gore, travnike in vsepovsod cvetje, ki res polepša Begunje. Samo ob ponedeljkih imajo muzej in gostilno zaprto. Malo naprej je tudi smucarski muzej Elan, vreden obiska, prav tako zaprt ob ponedeljkih. Slovenska glasba ne bo izumrla, ker je veliko novih mladih, ki bodo to nadaljevali. Tisti, ki so nas zapustili, Lojze Slak, Slavko Avsenik in drugi, pa gotovo igrajo v nebesih. Marija Kolar V SPOMIN - IN MEMORIAM Jože Topolovec-Myndel (1942– 2019) Advent je cas pricakovanja in hrepenenja po Od­rešenikovem prihodu. To sta dve dimenziji adven­tne Božje besede. Zato molimo ali pojemo: Kra­lja, ki prihaja, pridite, molimo! Ali: Gospod je že blizu, pridite, molimo! Vendar nas Cerkev že na prvo adventno nedeljo opomni na drugi Kristusov prihod ob koncu zgodovine, ki se za posameznika uresnici že ob njegovi smrti. Že vec kot 3000 let pred Kristusom je neka cloveška roka zapisala na eno izmed egiptovskih piramid: »Spiš, da se zbu­diš; umreš, da živiš«. Ta zapis prepricljivo govori o veri v posmrtno življenje, kar je možno zaslediti pri vseh ljudstvih od sive davnine naprej. Ta vera pa dobi najvecje zagotovilo v Kristusu in v njegovi izjavi: »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi ce umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl« (Jn 11, 25.26). Jože Topolovec-Myndel se je rodil 10. avgusta leta 1942 v Veliki Varnici v Halozah. Osnov­no šolo in verouk je obiskoval v Leskovcu pri Ptuju. Kot 15-letni mladenic se je odlocil, da zapusti rojstni kraj in si poišce svojo prihodnost zunaj domacega kraja. Pot ga je popeljala najprej v Maribor, potem pa v Koper, kjer se je zacel uciti za zidarja. Tu je spoznal, da je svet še vecji. Kljub temu, da se je v Kopru zelo dobro pocutil in užival mediteransko podnebje, ga je pot peljala še mnogo dalje od doma. S prijatelji so se ilegalno podali preko državne meje v Italijo. Po letu dni kot begunec v Italiji, se je odlocil, da bo odšel v Avstralijo, kjer je dobil vsa potrebna dovoljenja za bivanje in delo na tem kontinentu. Toda usoda je hotela drugace. Tik pred odhodom v Avstralijo so v center za begunce prišli predstavniki Kralje­vine Švedske z informacijami, da je na Švedskem pomanjkanje delovne sile in da imajo vsi, ki se odlocijo za njihovo ponudbo, garantirano delo in zaposlitev. Tu je Jože videl možnost, da ostane vsaj v Evropi, pa ceprav precej dalec od rojstnega kraja. Hitro se je odlocil, da gre na Švedsko. Že nekaj dni po prihodu je zacel delati v ladjedelnici, vendar ga je bolj veselilo gradbeništvo. Odlocil se je za študij in scasoma postal gradbeni inženir. Dobil je delo v svoji stroki in se prilagodil švedskemu nacinu življenja. V tem casu se je rodil njegov sin Ennis, njegovo najvecje veselje na svetu. Jože je pozneje postal tudi dedek, ko sta se mu rodila vnuka Robin in Jesper. Pred štiridesetimi leti je srecal življenj­sko sopotnico Miro. Vsa ta leta sta skupno krmarila barko življenja in skupaj prepotovala skoraj vse kontinente sveta. Jože, srecno pot domov! Kot narodni dušni pastir, ki sem med vami že dobrega cetrt stoletja, se moram skupaj z vami domacimi in z vsemi, ki se srecujemo v cerkvi Vår Frälsare v Malmö ter v SD Planika zahvalit Bogu za našega dragega rojaka Jožeta Topolovec-Myndel, na katerega me vežejo lepi spomini in lepo sodelovanje. Navzoci veste, koliko si je Jože prizadeval in je bil aktiven v društvenem življenju. Bil je navzoc na prireditvah, kjer jevveselo prepeval v oktetu Pla­nika. Prav tako se je slišal njegov mili in lepi glas v cerkvi, kjer smo se zbirali pri slovenskih mašah in po njih v župnijski dvorani. Veselje do fotografije in živega zapisa na filmski trak v digitalni obliki je tisto, kar naju je kot ljubitelja lepe fotografije še bolj povezalo. Dragi Jože, hvala vam za prehojeno pot, za vse dobro, kar ste storili v vašem življenju! Naj vas dobra dela spremljajo domov, v narocje nebeškega Oceta! Pocivajte v miru! Zapisal: Zvonko Podvinski Jožef Bohnec (1938– 2020) Vår älskade Jozef Bohnec/pappa/make/morfars/farfars biografi Jozef föddes den 14 mars 1938 i Srednja Bistrica, Slovenien. Jozefs föräldrar, mamma Ana och pa­ppa Stefan, fick 6 barn, tre söner och tre döttrar och Jozef var fjärde barnet i skaran. Han växte upp fattigt då hans föräldrar var bönder men trots det var han en duktig elev i skolan och var framförallt väldigt duktig på matematik. I bör­jan av 20 årsåldern flydde Jozef över gränsen till Österrike där han rekryterades av svenskar som arbetskraft och han flyttade permanent till Sve­rige hösten 1961. Hans fru Angela kom till Sverige, tillsammans med sin 3 åriga son Anton, år 1966. Angela och Jozef gifte sig samma år (1966) och 1967 fick de dottern Majda. Mångfasetterad, nyfiken och dri­ven som han var så var det lätt för Jozef att hitta arbete i Sverige, vilket tydligt kan ses på hans långa yrkeslista. Han har jobbat som svetsare på Götaverken i Göteborg, som murare, som montör på Volvo och han har även kunnat titulera sig som glasmästare. Under en period jobbade han med öltillverkningen på Lyckholms och han har också varit kallskänka på restaurang där han mer en gärna tog med sig jobbet hem och gjorde supergoda, lyxiga, matiga smörgåsar till familjen på lördagar. Då han redan gjort militärtjänst i forna Jugoslavien fick han istället gå med i Röda Korset där han fick lära sig att plåstra om och linda stukningar – även detta var en färdighet han tog med sig hem för att plåstra om sina barn och fru. Under de sista åren av sitt arbetsliv job­bade han som fastighetsskötare för HSB och hade huvudansvaret som trädgårdsmästare. Trädgård var ett av Jozefs stora intressen och han spenderade så mycket av sin tid som han kunde ute på Gunnesby koloniområde där han och Angela hade sin sommarstuga. Här planterade de vackra blommor, träd, buskar, frukt, grönsaker och bär. Man hittade ofta Jozef sittandes i en vinbärsbuske där han mumsade på minst lika mycket bär som han ploc­kade med avsikt på att göra gelé. Om man går bakom deras stuga kan man se mängder av fågelholkar som Jozef har byggt och satt upp på träden efter årens lopp. Hans egenbyggda fågelbord huserade även en och en annan ekorre. Jozefs andra stora fritidsintresse var sport, i alla dess former - allt ifrån att titta på sport på TVn till att delta själv. Under sina första år i Sverige brottades han professionellt och tillhörde då viktgruppen, bantamvikt. Han var även en riktig höjdare på minigolf och tog hem första pris på Gunnesbys minigol­fturnering. Han älskade även att spela badminton som han mer än gärna spelade mot sina barn (och deras vänner) och sina barnbarn. Trots glädjen sommarstugan och livet på Gunnesby gav så var Jozefs stora stolthet och lycka i livet hans familj. Han värnade alltid om familjens bästa och gjorde allt i sin makt att familjen skulle må bra. Till Angela, var han en fin och omtänksam make. Till sina barn, Majda och Anton, som han tog till sitt hjärta som sin egen son, var han en omhänderta­gande och kärleksfull pappa. Jozef fick även tre barnbarn, från Antons sida Therese, och från Majdas sida, Jennifer och Emelie. Jozef har haft ett rikt och händelsefullt liv med både mycket skratt och sorg där han har varit omringad med både vänner och familj som äl­skar honom oerhört mycket. Hans fantastiska förmåga att få kontakt med människor i sin omgivning gjorde att han var väl omtyckt av både medarbetare och vänner som beskriver honom som en väldigt hjälpsam, skojfrisk och snäll människa som gärna bjöd på sig själv. Vid 69 års ålder fick han sin första stroke som medförde afasi, minnessvårigheter och depression som han till viss del återhämtade sig från. Vid 75 års ålder blev han dessvärre diagnostiserad med Alzheimers demens och tillbringade de tre sista åren av sitt liv på demensboende. Under denna period fick han även genomlida flera strokes som förvär­rade hans tillstånd. Sviterna av dessa sjukdomar gjorde att han gick bort onsdagen den 15 januari 2020 till hela familjens stora sorg. Vi alla kommer sakna vår älskade make, far, morfar, farfar och vän men gläds åt att vi varit så lyckliga att få dela vår tid på jorden med en sådan varm, skojfrisk, empatisk, omtänksam och kärleksfull människa. Vila i frid, vår älskade Jozef. Angela Bohnec, Majda Bohnec Nyström, Jennifer och Emelie Slovensko GLASILO - Slovenska BLADET Izdajatelj / Utgivare: Slovenska zveza / Slovenska riksförbundet i Sverige Box 145, 731 23 Köping www.slovenskazvezanasvedskem.com Predsednik / Ordförande: Alojz Macuh; slovenska.riksforbundet@gmail.com Telefonska številka: +46 (0) 736003092 NASLOVI - ADRESSER KLUB KULTURE SLOVENIJA Preds: Karli Zunko c/o Karli Zunko, Norra Torggatan 17, 640 30 Hälleforsnäs slovensko.drustvo@gmail.com IVAN CANKAR Preds. Ivan Zbasnik, 035- 21 12 94 Meteorvägen 17, 302 35 Halmstad il.zbasnik@bahnhof.se SD SIMON GREGORCIC Preds. Alojz Macuh, Scheelegatan 7, 731 32 Köping aa.macuh@gmail.com http://antonbreznik.wixsite.com/simon KD SLOVENIJA Preds. Miran Rampre, 073-384 08 23 SLOVENSKI DOM Preds. Jože Zupancic, 031-98 19 37 Parkgatan 14, 411 38 Göteborg marianne.ratajc@byggnads.se SLOVENSKO VELEPOSLANIŠTVO Amaliegade 6, 2. Floor 1256 Köpenhamn, Danmark Tel: 0045 33 73 01 20, 0045 33 73 01 22 sloembassy.copenhagen@gov.si SKD FRANCE PREŠEREN Preds. Lado Lomšek, 031-46 26 87 c/o Lomšek Stora björn 33, 415 16 Göteborg ladolomsek2@gmail.com SD PLANIKA Preds. Rudolf Belec, 040-21 80 48 Mobilni telefon: 0709-535401 V:a Hindbyvägen 18, 214 58 Malmö kontakt@planika.se www.planika.se SD STOCKHOLM Preds. Rok Ogrin c/o Rok Ogrin, Esplanaden 12 C, 761 45 Norrtälje slovdrustvo.stockholm@gmail.com http://slovenskodrustvostockholm. weebly.com/ PEVSKO DRUŠTVO ORFEUM Preds. Danni Stražar c/o Bencek-Budja Nattljusgården28 B, 261 72 Häljarp orfeum.slosve@gmail.com SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA Parkgatan 14, 411 38 Göteborg Zvone Podvinski, 0708278757 zvone.podvinski@rkc.si Tisk/tryck: Grafika Gracer d.o.o., Celje, Slovenija/Slovenien