Blanka Bo{njak UDK 821.163.6.09 Pugelj M. Univerza v Mariboru, Pedago{ka fakulteta bosnjak_blanka@hotmail.com PISATELJ MILAN PUGELJ KOT POMEMBEN ^LEN V KRATKOPROZNI USTVARJALNOSTI IZ ZA^ETKA 20. STOLETJA NA SLOVENSKEM (1. del) Pisatelj Milan Pugelj (Kandija pri Novem mestu 3. 1. 1883 – Ljubljana 3. 2. 1929) si je pridobil priznan ugled in prijateljstvo {tevilnih slovenskih, hrva{kih in srbskih ustvarjalcev, kot novelist pa je povezan tudi s {ir{im evropskim prostorom. Prvo desetletje svojega ustvarjanja je Milan Pugelj objavljal predvsem pesmi z motivi ljubezni, samote, hrepenenja, ki so nastajale deloma pod vplivom nove romantike na Slovenskem. Kratko pripovedno prozo je pri~el gojiti okrog leta 1905, ko je pisal v glavnem lirske ~rtice in novele z romanti~nim nabojem. Od preprostih snovi, zajetih z dolenjskega `ivljenja, se je Pugelj polagoma pribli`al realisti~nemu in tudi naturalisti~nemu pojmovanju `ivljenja, tako da na dolo~enih mestih zasledimo motivne, tematske, vsebinske in stilne vzporednice s podobnimi postopki v kratki pripovedni prozi Guya de Maupassanta in Antona Pavlovi~a ^ehova.1 @ivljenje in delo pisatelja Milana Puglja Milana Puglja so nekaj desetletij v slovenski literarni kritiki in zgodovini morda po krivici zapostavljali, kar je bila prav gotovo tudi posledica uspe{nosti, prodornosti ~etverice »modernih«, Murna in Ketteja ter predvsem Cankarja in @upan~i~a. Precej dolgo je trajalo, preden so literarni kritiki priznali kvalitete Pugljevega dela. Leta 1948 je iz{el v izdaji F. Koblarja izbor njegovih novel, ki pri~ajo, da sodi ta pisatelj med na{e najbolj spretne noveliste v prvi ~etrtini tega stoletja. France Koblar je napisal tudi spremno besedo k Izbranim novelam, kjer pravi, da je Pugelj realisti~en oblikovalec na{ih malih ljudi, dolenjskega kmeti~a, malome{~anskega zasebnika, uradnika in da ri{e svoj svet s pozitivisti~no analizo po zgledu Maupassanta in ^ehova (Koblar 1948: 344). Pri obravnavanju eti~nih vpra{anj pa je Koblar mnenja, da je Pugelj ve~krat povr{en, in ob tem se spra{uje o vzrokih umetni{ke nedognanosti nekaterih njegovih novel: »^eprav je Pugelj zgodaj spoznal tudi tuje slovstvo in se je ob njem pazljivo u~il, se je sam tako malo mogel razgledati v svetu in `ivljenju, da je dolgo ~asa 1 Te vzporednice bodo predstavljene v drugem delu prispevka, ki bo objavljen v naslednji {tevilki revije. Jezik in slovstvo, let. 48 (2003), {t. 6 62 Blanka Bo{njak malomestno preprost, fantovsko lahkomiseln, premalo globok ali celo bohemsko povr{en« (prav tam: 331). Vzrok za tak{no umetni{ko nedognanost nekaterih slovstvenih del, ki jo Koblar o~ita Puglju, se prav gotovo skriva v te`kih `ivljenjskih okoli{~inah, ko se je pisatelj moral boriti za svoj materialni obstoj in je bil zato prisiljen publicirati ve~, kakor si je morda sam s svojo kriti~no presojo `elel. Iz~rpneje so kasneje po Koblarju2 o `ivljenju in delu pisatelja Milana Puglja pisali tudi Jo`a Mahni~ v Zgodovini slovenskega slovstva V (obdobje moderne) (1964), Franc Zadravec v Zgodovini slovenskega slovstva 5 (1970) in {e posebej Alenka Koron v svoji obse`ni, temeljiti spremni {tudiji O pisateljevem `ivljenju in delu, ki je iz{la ob eni redkih novej{ih ponovnih izdaj Pugljevega dela z naslovom O nekoristnih ljudeh. Izbrane novele (1990). Sicer pa je poleg teh prispevkov o pisatelju zaslediti v nekoliko skraj{ani obliki informacije tudi pri Janku Kosu v Pregledu slovenskega slovstva (1974) ter Primerjalni zgodovini slovenske literature (2001), Marji Bor{nik v Pregledu slovenskega slovstva (1948), Stanku Jane`u v Pregledu zgodovine jugoslovanskih knji`evnosti I (1953) in kasneje v soavtorstvu z Miroslavom Ravbarjem v Pregledu slovenske knji`evnosti (1978), Antonu Slodnjaku v Pregledu slovenskega slovstva (1934), Slovenskem slovstvu (1968), Obrazih in delih slovenskega slovstva (1975), Ivanu Preglju in Francetu Tom{i~u v Slovstveni zgodovini Slovencev, Hrvatov in Srbov v vpra{anjih in odgovorih (1938). Evald Koren pa je avtor razprave Pugljeva proza ob ponovnem branju (1975), ki govori o Pugljevi novelistiki, podrobneje o noveli Osat. Tudi v sodobnosti je Pugelj s svojim delom {e aktualen, kar ka`ejo priredbe nekaterih njegovih novel v druge zvrsti in medije, npr. novela Pokojnik je prirejena v dramatizirano obliko s pomo~jo avtorja Toneta Per{aka (1980), narejena pa je tudi filmska priredba Pugljeve novele naslovom Nasmeh pod paj~olanom iz leta 1993 scenarista in re`iserja Tuga [tiglica. Milan Pugelj je zagledal lu~ sveta 3. 1. 1883 v Kandiji pri Novem mestu, mladost je pre`ivel v Novem mestu. Njegov o~e Franc Pugelj in njegova mati Marija Muhi~ sta imela v zakonu {est otrok: Julijo, Teodorja, Marijo, Karolino, Emilijo in Milana. O~e je bil poklicni organist, me`nar, u~itelj in je pou~eval od 1856. do 1874. leta v Podgradu pod Gorjanci blizu Novega mesta. 1874. leta se je preselil v Kandijo, 1890. leta pa je kupil hi{o v samem Novem mestu, na Karlov{ki cesti 82, sedaj Pugljevi ulici 3. V osnovno {olo je hodil Milan v Novem mestu, zatem je napravil tu tudi pet razredov gimnazije: »Kot dijaka ga je prevzemala romantika narave, ~astil je Trdino, Ketteja in Heineja, rad posedal za klavirjem in gledal za dekleti ter bil veder in duhovit v dru`bi« (Mahni~ 1964: 362). Ko je bil v tretji gimnaziji (1897/98), je pri~el pisati pesmi3 in po Kettejevem odhodu iz Novega mesta je posku{al obnoviti nekdanjo Zadrugo, a mu ni uspelo. Ko je bil v ~etrti gimnaziji (1898/99), je pri~el s so{olci izdajati rokopisni literarni list Kresnice, ki so iz{le 2 F. Koblar je tudi avtor gesla Milan Pugelj v Slovenskem biografskem leksikonu, 2 (1952). 3 @e njegov stari o~e, ki je bil ljudski pevec, je napisal med leti 1821 in 1832 debelo knjigo pesmi nabo`ne vsebine s pripombo, po kateri »vi`i« se naj pojejo. Pisatelj Milan Pugelj kot pomemben ~len v kratkoprozni ustvarjalnosti ... 63 {tirikrat.4 V peti gimnaziji (1899/1900) je pri~el svoje pesmi objavljati v Vrtcu in Zvon~ku. Tedaj je iz{la tudi prva njegova v tisku objavljena pesem Pomladna bajka5 in za njo Pomladne pesmi. Istega leta je postal sodelavec Doma in sveta, v katerem je objavljal na za~etku svojo poezijo, ki jo je gojil nekako do 1910. leta, zatem pa se je kot ustvarjalec posve~al predvsem kratki pripovedni prozi – ~rticam in zlasti novelam. Svojo poezijo je avtor objavljal {e v Ljubljanskem zvonu (LZ), Slovanu (Sn), sprva pod psevdonimom (Ivo Dani~ in Roman Romanov), kasneje pa s pravim imenom. Pesmi, ki jih je objavljal v Domu in svetu (DS), izpovedujejo neko sivo melanholijo in nezadr`no nostalgijo po mladosti; oblikovane so zvo~no in konvencionalno, naslanjajo se tudi na ljudsko poezijo. Poezija, ki je izhajala v LZ in Sn, je bila vsebinsko mnogo bolj spro{~ena in tehni~no modernej{a (v obeh bolj svobodomiselnih revijah pa je kasneje objavljal predvsem prozo, ki jo je objavljal tudi pri Slovenski Matici v Zabavni knji`nici). V ospredju je bilo avtorjevo prikazovanje ljubezenskega ~ustvovanja, pesmi so izra`ale »mehko to`bo«, osamljenost, spomine in hrepenenje (Mahni~ 1964: 362–363). V tej poeziji je prisotna, kakor se je izrazil Mahni~, »tudi sre~a, omama, drzna objestnost, poleg erosa pa je v Pugljevi liriki {e vedno navzo~a motivika `ivljenjske melanholije in deziluzije. Ta svoja neposredno izpovedna ~ustva pesnik izra`a dosledno z `ivimi so~nimi podobami in impresijami iz dolenjske in v~asih obmorske pokrajine, zdaj ble{~e~e svetlimi, zdaj mra~no sivimi« (prav tam: 363). Pugljeva poezija, objavljena v LZ in Sn (Pod tvojim oknom, Sredi pomladne no~i, Misel, Na pragu, Jesen, Mrak, O polno~i, Bele breze, Spoznanje…) je predvsem za tisti ~as sodobno neoromanti~na, ki ka`e vplive Kettejevega pesni{tva (Sr~ni valovi, Poljanki), opaziti pa je tudi sledove @upan~i~eve {ole. Oblikovno je ve~ina teh pesmi kratkih z nekaj kiticami, nekaj je ve~jih ciklov (Anica, Karla, Erotomana, Pesmi, Mozaik); »redki {aljivi soneti Puglju niso uspeli, tudi pripovedne pesmi iz dolenjskega `ivljenja (Ljubimca, Sveti Izidor) ne bogve kaj« (prav tam: 363–364). Vendarle pa ve~ino tem in motivov v Pugljevi poeziji, ki je bila odraz njegove zgodnje faze literarnega snovanja, kasneje sre~amo z razli~nimi modifikacijami tudi v prozi. In prav kratka pripovedna proza, {e posebej pa novelistika, je v avtorju, sopotniku moderne, evocirala najve~ ustvarjalne energije. V letu 1902/03 je Pugelj ponovno sku{al obnoviti nekdanjo novome{ko Zadrugo, a tudi tokrat brez uspeha, ~eprav so se mu pridru`ili Ivan Vandot, Josip Re`ek, Mirko ^erni~ in Tilen Levec. V tistem ~asu se je seznanil s sestrama Gizelo in Miro Wagner, ki sta mu nudili navdih za ve~ pesmi in kasneje novel.6 Gizeli Wagner je posvetil novelo Na valovih mladosti, kjer opisuje svoje ljubezensko razmerje do nje. 22. decembra 1902 je bil izklju~en iz gimnazije, saj se je sporekel z ravnateljem dr. Franjem Detelo in profesorjem verouka dr. Josipom Marinkom. Ker {este gimnazije v Novem mestu ni kon~al, se je odpravil v Ljubljano in se 1903. leta vpisal na ljubljansko u~itelji{~e. [tudija pa se ni resno lotil, raje se je {e bolj posvetil lite 4 Z risbami jih je opremil Milanov so{olec Anton Lamut, o~e akademskega slikarja Vladimirja Lamuta. 5 Iz{la je pod psevdonimom Ivo Dani~ . 6 Tedaj je tudi prevzel svoj psevdonim Mira Wagnerjeva. 64 Blanka Bo{njak rarnemu ustvarjanju. @e po nekaj mesecih je zapustil u~itelji{~e in od{el na Su{ak, kjer se je izredno vpisal v {esto gimnazijo, ki jo je 1904. leta tudi kon~al. Zaradi bolezni in o~etove smrti ni obiskoval sedme gimnazije in jo je zato opravil s privatnim izpitom. Zatem se je z materjo vrnil v Ljubljano, opustil misel na redni {tudij in si pri~el slu`iti svoj vsakdanji kruh kot ~asnikar in pisatelj. 1903. leta je postal sodelavec Ljubljanskega zvona, naslednje leto Slovana in Doma~ega prijatelja, h kateremu ga je povabila urednica Zofka Kveder. V omenjeni periodiki je v tem ~asu objavljal predvsem pesmi, le v Domu in svetu je 1903. leta objavil `e omenjeno novelo Na valovih mladosti, ki je odmev njegove neusli{ane ljubezni do Gizele Wagnerjeve. Naslednje leto je v Domu in svetu objavil {e noveli Mo~ in Hi{a na holmu, ki ka`eta o~iten preobrat v njegovem ustvarjanju, saj se je z njima pribli`al vsakdanji resni~nosti, ki ji je odslej ostal zvest. Tedaj je pri~el tudi delati v uredni{tvu dnevnika Slovenec7, kjer je ostal do 1910. leta. V letu 1905/06 je v DS objavil novele Bajta, Vdova [enica, Onstran hriba, Profesor Damjan ^ebulovec, v katerih se `e lepo vidi Pugljev ~ustveni zanos ob dolenjski pokrajini in vpletanje folklornih motivov. 1906. leta je postal {e sodelavec Slovenske Matice, kjer je v njenih publikacijah tudi objavljal svojo kratko pripovedno prozo.8 1907. leta je z novelo Bela vrana prenehal sodelovati pri reviji DS in prav ta zgodba, ki jemlje snov iz `ivljenja `ivali, prikazuje motiv bele vrane,9 kakor tudi avtorjev poglobljen odnos do `ivali. Tega leta je postal stalni sodelavec Slovenskega de`elnega gledali{~a v Ljubljani kot literarni pomo~nik – dramaturg, kar je opravljal do leta 1920,10 in tudi sodelavec Slovenskega naroda (SN). Tu je objavil noveli Pastirica Afrodita11 in Zofka.12 V naslednjem letu se je poleg kratkoproznih objav13 sku{al uveljaviti {e na odru, zato je s prijateljem Cvetkom Golarjem napisal veseloigro Snuba~i v {tirih dejanjih. Obljubili so mu, da jo bodo uprizorili v De`elnem gledali{~u v naslednji sezoni, vendar do uprizoritve ni pri{lo. V letih med 1906 in 1909 je Pugelj napisal pribli`no petin{tirideset proznih besedil razli~nega obsega in razli~nih zvrsti, kar ka`e na to, da je avtor {ele iskal svoj pravi izraz. Njegove pripovedi so v tem ~asu iz{le tudi v knji`ni obliki: Anina prva ljubezen in Diletant `e leta 1906 skupaj s Cankarjevo, Kostanjev~evo in Golarjevo prozo v Zabavni knji`nici, ki jo je urejal Josip Kostanjevec, zalo`ila pa Slovenska Matica. Sredi poletja, 28. julija 1909, se je poro~il s Fani Weber, siroto brez star{ev (in brez premo`enja) ter varovanko De Schiavovih, gostilni~arjev in posestnikov iz Ljub 7 V tistem ~asu se je spoznal s stolnim kanonikom Andrejem Kalanom, ki je postal njegov podpornik. 8 Tu je objavil dalj{i noveli Anina prva ljubezen (Zabavna knji`nica XVII. Zvezek) in Diletant (prav tam); 1906. l. sta {e v DS iz{li noveli Franc Koritnik in njegova dru`ina ter Smrt Andreja Adamca. 9 Lahko ga razumemo tudi v prenesenem pomenu – kot asociacijo na pisateljev status v tistem ~asu. Podobno se v »du{evnost `ivali« pisatelj poglablja v ~rtici Opice, ki je iz{la v zbirki Mimo ciljev (1914) . 10 V tem ~asu je pri Slovenski matici izdal dve noveli: Kapela sv. Florjana, @andar Stru`nik (Zabavna knji`nica XIX. zvezek) . 11 Pod njo se je podpisal kot Roman Romanov. 12 Tu je svoj psevdonim spremenil v Milan Pregelj. 13 Novele Hrizantema in cimbas, An`i~ek, Evelina in Lina v Zabavni knji`nici XX. zvezek pri Slovenski Matici in v LZ – Matija in njegova ljubezen, Med gorami, Pogled v bodo~nost. Pisatelj Milan Pugelj kot pomemben ~len v kratkoprozni ustvarjalnosti ... 65 ljane. Pugelj je moral poiskati rednej{e vire dohodkov, da bi lahko poskrbel za dru`ino, zato je pristal na kompromis mnogopisja, kar je prav gotovo vplivalo na kvaliteto ve~ine tedaj napisane proze (Koron 1990: 176–178). Zgodnja kratka pripovedna proza (npr. Iz zadnjih tihih dni) v »liri~nem slogu« izpoveduje `ivljenjsko melanholijo in ka`e tudi na Me{kov in Cankarjev vpliv. V teh pripovedih pisatelj impresionisti~no ob~utljivo slika Novo mesto s Krko in dolenjsko pode`elje, zgodbe pa so polne fantazije in fantastike ter se ve~inoma presenetljivo tragi~no kon~ajo14 (Mahni~ 1964: 364). Mahni~ Pugljevo zgodnjo prozo ozna~i kot izrazito romanti~no – »sad pesni{ke fantazije, s tragi~nim ob~utenjem `ivljenja, s tematiko ljubezni in folklore, ~ustvenim odnosom do narave« (prav tam: 364). Oblikovno je ta kratka pripovedna proza {e nekoliko neenotna (npr. Povest o literatu, [krat), nekatere pa so pisane spretno in razgibano (Magda, Hrizantema in cimbas). »Jezik je v glavnem lep in skrben v besedi{~u in skladnji: ponekod je obarvan z dolenjsko ljudsko govorico: {arati – drgniti, drsati se, obli~en – okrogel, zalit; papirnato pa u~inkujejo primeri posesiva za predmete: svetilj~in plamen~ek, suknjin rob« (prav tam: 364). Do stalne slu`be je Pugelj pri{el {ele 1910. leta, ko je postal tajnik Slovenske Matice, kar je opravljal do leta 1924. Vsakdanje ~asnikarske tlake pa se tudi sedaj {e ni popolnoma otresel, saj je pisal poro~ila o delu Slovenske Matice, o razstavah, koncertih, gledali{kih uprizoritvah, kar so mu objavljali v Slovenskem narodu in Slovanu. Kljub temu je njegova proza postajala bolj pretehtana in zrelej{a,15 kar je vidno v novelah Zimska pot in Osat, saj prav ti dve `e ka`eta karakteristike psiholo{ke novele na na~in tanko~utnega opisovanja du{evne travme, ki se lahko stopnjuje celo do samomora. Do takega mejnega ravnanja glavnega akterja pride v noveli Osat zaradi na videz nepomembnega dogodka – izgube slu`be na `eleznici. Pugelj je v letih med 1910 in 1914 do`ivel vzpon in vrhunec ustvarjalnosti v prozi in po letu 1911 je pesmi objavljal le {e prilo`nostno. Vsako leto je avtor objavil od deset pa do ~ez dvajset pripovedi, tako da se je med temi leti nabralo skupaj kakih devetdeset enot kratke proze. Med njimi je bilo veliko takih, ki jih je `e v tem ~asu in {e kasneje uvrstil v svoje novelisti~ne zbirke. Iz tega dejstva lahko sklepamo, da je te pripovedi tudi avtor imel za pomembnej{e in vredne ve~kratne objave; med njimi je bilo tudi precej tak{nih, »ki dosegajo zavidljivo raven, ali pa so prave drobne mojstrovine ter se lahko merijo z najbolj{imi dose`ki slovenske novelistike sploh« (Koron 1990: 178). Leta 191116 je pri Kleinmayru in Bambergu v opremi Maksima Gasparija iz{la prva Pugljeva samostojna zbirka kratke pripovedne proze z naslovom Mali ljudje, kjer v novelah `e prevladuje realizem. Zbirka je motivno enotna in avtor se bolj kakor s 14 Tak{ne kratke pripovedi so po Mahni~evem mnenju med drugimi Na valovih mladosti, Hi{a na holmu, te imajo nekoliko detektivsko snov, in Povest o literatu, ki izvira iz avtorjevih grenkih `ivljenjskih izku{enj ter se opira na Cankarjev fatalizem – je »novela o »zgubljenem« {tudentu, uradniku in literatu; podobo neprakti~ega in zapostavljenega uradnika pesnika v kasnej{em Pugljevem delu ve~krat sre~ujemo« (Legi{a 1964: 364) . 15 V LZ je 1910. leta objavil novele: Norec, Pismo, Zimska pot in Osat; v Sn je bila obj. novela Spiritus familiaris, novela Sestanek pa v Ilustrovanem narodnem koledarju. 16 Tega leta (1911) so v LZ iz{le novele: Lementar, Lepota, Diurnist Krakar, v Sn pa Krst, Siromaki in Ura z angeli. 66 Blanka Bo{njak fabulo ukvarja s psihologijo, karakterizacijo oseb, s podrobnimi opisi okolja, ki velikokrat ustvarjajo ~ustveno atmosfero v pripovedih. »Mnoge novele sugestivno prikazujejo sivo melanholijo in brezperspektivnost `ivljenja, ki spadata med temeljne idejne zna~ilnosti Pugljevega pisanja in sta sorodni `ivljenjskemu ob~utju pri Rusu ^ehovu, druge so vedrej{e in rade karikirajo« (Mahni~ 1964: 364–365). Zanimiva snovna, tematska in motivna povezava Pugljeve novelistike s ^ehovom in tudi z Maupassantom ni redkost, kar bo podrobneje predstavljeno v drugem delu prispevka. @e sam naslov zbirke Mali ljudje zgovorno ka`e na skupno potezo novel, ki prikazujejo vsakdanje `ivljenjske situacije dolenjskih kmetov, pode`elskega plemstva in me{~anov, vendar ne brez socialnih poudarkov (V letih nerodnih, Zimska pot, Hlapec, Osat, Na gradu, Sestanek, Krst, Vrane,17 Pismouk). V prvi polovici 1912. leta je iz{la druga pisateljeva zbirka novel Ura z angeli in druge prigodbe, ki po enotnosti in kvaliteti izbora nekako ne dosega prve zbirke, saj vsebuje tematsko zelo raznolike zgodbe s primesmi romantike, realizma in naturalizma (npr. Ura z angeli, Lepota, Petelin~ek, Lemenatar, Neznane muke, Spiritus familiaris). Naslov je vzet po prvi noveli v tej zbirki, zgodbe vsebujejo folklorne motive, pri katerih se avtor opredeljuje proti vra`evernosti, pogosto ironizira duhov{~ino, ve~inoma pa obravnava malome{~ansko in kme~ko `ivljenje. Istega leta (1912) je iz{la {e tretja zbirka Brez zarje, ki je ve~inoma prinesla do tedaj neobjavljene novele (^rna lilija, Pokojnik, Narasle so vode, V temi, Splavljenci) in te obravnavajo eros zaznamovanih in izob~enih ljudi, kakor so na primer prostitutke, najrazli~nej{i bolniki (od hromih do jeti~nih), kar dela zgodbe strastne, grozljive in mra~ ne. Pisatelj obravnava snov na videz neprizadeto objektivno, a vendarle v teh svojih novelah obsoja hinav{~ino, brezdu{nost, poudarja eti~ne zakonitosti v `ivljenju, kar pa vpliva na to, da so njegove zgodbe ~love{ko tople in humane. Avtor razkriva psiholo{ke plati svojih oseb in jih raz~lenjuje kot svojevrstne du{evnosti, hkrati pa podrobno opi{e okolje s sugestivnimi slikami pokrajine. Tako je v tej zbirki vidna nekak{na dvojnost: v karakterizaciji oseb je dokaj dosleden naturalist, pokrajina pa je prikazana izrazito lirsko. Jezikovno so novele skrbno oblikovane, zgrajene trdno in epsko strnjeno. Leta 1914, ko se je razvihrala I. svetovna vojna, je Pugljeva ustvarjalna mo~ {e vedno rasla, kar dokazuje objava {tevilnih novel v Ljubljanskem zvonu18 in Slovanu, zato se je odlo~il za izdajo ~etrte zbirke novel, ki ji je dal naslov Mimo ciljev. Ta zbirka je motivno in tematsko enotno zgrajena, nekaj novel je bilo prevedenih tudi v hrva{~ino. Zgodbe Zane{eni, Trije meseci, Helena, Jerom, Zaljubljeni kmet, Labud poje, Ute{enje, Pet kron, Zemlja sveta in Opice razkrivajo me{~ansko okolje z literarnimi bohemi, kakor tudi dolenjsko pode`elje s kmetijami in gradovi. Osebe in njihov eros so prikazane naturalisti~no, prisotni pa so {e zmeraj elementi fanta 17 V tej zbirki je iz neznanega razloga novela Bela vrana, ki je bila prvi~ objavljena 1907. leta v DS, preimenovana v Vrane, kar pa se ponovno spremeni v ponatisu te novele v eni od naslednjih Pugljevih zbirk – Na{a leta (1920), kjer se ista novela ponovno imenuje Bela vrana. Te spremembe pa ni opazil J. Mahni~, ki v Zgodovini slovenskega slovstva V na str. 365 to »sliko iz narave«, ki je bila natisnjena v zbirki Mali ljudje, navaja pod prvotnim naslovom Bela vrana. 18 Iz megle, Mati, Reza tega ne razume, Mika, Ko{~ak, Na vlaku – pod katere se je podpisal s psevdoni mom Marko Petrovi~ . Pisatelj Milan Pugelj kot pomemben ~len v kratkoprozni ustvarjalnosti ... 67 stike in celo dekadence (v noveli Helena). Narava je prikazana ob~uteno, kakor v prej{njih zbirkah, zato tudi to zbirko odlikuje dvojnost epsko stvarnega prikaza in liri~nih pasusov; avtor v svoje zgodbe vklju~uje tudi ljudske obi~aje. To leto je Puglju uspelo zbrati pesmi in prozo pri prijateljih, znancih za almanah Literarna pratika za 1914. leto, ki jo je sam uredil, ilustriral pa Hinko Smrekar. Septembra tega leta pa so oblasti razpustile Slovensko Matico in tako je Pugelj ostal brez rednega zaslu`ka. 1915. leta je Pugelj po Otonu @upan~i~u prevzel uredni{tvo Slovana in ga urejal tri leta, ko se je zaradi spora z zalo`nikom Hribarjem z ve~ino sodelavcev preselil k Ljubljanskem zvonu in postal tukaj v letu 1918/1919 tudi sourednik. Do julija 1917, ko je Slovenska Matica obnovila svoje delovanje, si je Pugelj slu`il vsakdanji kruh z igranjem na klavir v [tefetovem kinu v prostorih sedanje Opere. Zatem je ponovno prevzel tajni{tvo Slovenske Matice in po posredovanju ljubljanskega `upana Ivana Tav~arja dobil konec tega leta slu`bo pri aprovizacijskem uradu ljubljanske mestne ob~ine. Leta 1916 je Pugelj objavil le novelo Prijatelja v Slovanu, zato pa je bilo objavljenih ve~ njegovih ocen in poro~il o takratnem slovenskem kulturnem `ivljenju. To leto je izdal svojo peto zbirko novel z naslovom Zakonci,20 kjer snovno, tematsko in motivno zajema iz zakonskega `ivljenja med me{~ani, uradniki, literati… Vsi ti pari ob~utijo zakon ve~inoma kot enoli~nost, zdolgo~asenost, tudi kot izgubo svobode, zato si partnerji i{~ejo zadovoljitve svoje spolne sle zunaj zakonskih okvirov: bodisi med dru`inskimi prijatelji ali mladostnimi simpatijami (Ljubica, Stava, Obisk, Albina in dva zakonska mo`a, Znamenje, Reza tega ne razume, Stara korenina, Rube`en, Zavist, Na po~itnicah). Pronicljivo je ozna~il te novele Mahni~ z naslednjimi besedami: Novele v tej knjigi so objektivno hladna faktografija vsakdanjega `ivljenja, kakor gleda nanj polnokrvni naturalist, brez kakr{nekoli eti~no reformatorske te`nje. Pugelj prikazuje ta me{~anski seksualni eros v zakonu in zunaj njega vedno nekoliko lascivno, neredko ga tudi spremlja z ironijo in karikira, ponekod pa mu izzveni v trpko in usodno `ivljenjsko bole~ino. Kakor `e nekatere prej{nje tudi ta knjiga izpri~uje Pugljevo nadarjenost za fabuliranje, poznavanje ljubezenske psohologije in nazornost v risanju okolja, to pot predvsem Ljubljane (Mahni~ 1964: 368). Tega leta je Pugelj do`ivel tudi knji`no izdajo {tevilnih svojih novel v hrva{kem prevodu P. M. Rako{a v knjigi Pripovjesti.21 Z izdajo teh dveh knjig, objavami v periodi~nem tisku in s socialno podporo pa je komaj prepre~il skrajno pomanjkanje svoje dru`ine. Iz rokopisov, ki jih hrani NUK in [tudijska knji`nica Mirana Jarca v Novem mestu, se da razbrati, da mu je v njegovi pisateljski borbi za kruh pomagala cela dru`ina. @e takrat in {e kasneje so poskrbeli za prepise mnogih rokopisov in kakor stvarno ugotavlja A. Koron glede Pugljeve prihodnosti v tako te`ki eksistencialni situaciji: »Toda v ~love{ko poni`evalnih razmerah in na prepihih za klavirjem si je nakopal hudo bolezen, od katere ni nikoli popolnoma okreval in zaradi katere se je njegovo `ivljenje sklenilo s komaj dopolnjenimi {estin{tiridesetimi leti« 19 V LZ je v tem letu objavil novele Carmen, Dan in Fronek, kjer je podpisan s Peter Slak. 20 Zbirka Zakonci je do`ivela dve izdaji: leta 1916 in 1924. 21 Osijek 1916. 68 Blanka Bo{njak (Koron 1990: 181). Ta svoj skrajni boj za golo pre`ivetje je Pugelj pretresljivo opisal v avtobiografski noveli Igra, ki je bila objavljena v naslednji zbirki ^rni panter 1920. leta, kjer prvoosebni pripovedovalec, pisatelj, pripoveduje o svojem bednem `ivljenju med prvo svetovno vojno brez sredstev za pre`ivljanje, tako da tudi `ena, otrok in mati trpijo zaradi lakote. Zaradi tak{nih okoli{~in se odlo~i, da se poni`a in sprejme delo pianista v kinematografu, ki ga mora opravljati redno vsak dan, tudi tedaj, ko se njegova mati tragi~no ponesre~i in umre: Tisti ve~er, ko sem jo na{el pred nekaj urami na obrazu v jarku, sem moral enako v kinematograf in za klavir. Kaj bo ob~instvo, ki ga jaz ni~ ne brigam, en ve~er brez kinematografa, kaj bodo gledali en ve~er svoje drage filme brez godbe zaradi mene, ki jim nisem ni~ mar? Pla~ajo me, da jim igram… (Pugelj 1920: 139). Tragedija se {e stopnjuje, saj pisatelj za klavirjem na prepihu oboli za su{ico, ki jo simbolizira ~rni panter, kar ga izmu~i do smrti: Toda v~eraj in predv~eraj{njem in danes in jutri, ona je nepretrgoma z menoj, kakor ~rni panter, neviden o~em, a do skrajnosti krvolo~en, ravna z menoj no~ in dan. /…/ Tako prihajata ve~er in no~ in vse se je kon~alo. Brez sovra{tva sem in tudi brez ljubezni. Vse, kar me ve`e z `ivljenjem, uga{a. A vame prihaja samo nekaj velikega, vseobsegajo~ega, neskon~nega, in to je mir (prav tam: 143–144). Zaradi opisanih eksisten~nih te`av se je Puglju stopnjevala pisateljska kriza,22 tako da med leti 1916 in 1918 ni objavil skoraj nobenega novega proznega teksta,23 leto 1919 pa je prineslo nekaj objav na Hrva{kem in v Ljubljanskem zvonu.24 V naslednjem letu 1920 sta iz{li kar dve njegovi novelisti~ni zbirki – Na{a leta (izbrane novele) in `e omenjena ^rni panter. Zbirka Na{a leta (Zimska pot, Osat, Bela vrana, Ura z angeli, Bo`i~, Trije meseci, Melodija, Pet kron, Mika, Hrepenenje, Fronek, Starka) je skoraj v celoti ponatis kratke pripovedne proze, objavljene `e v prej{njih zbirkah, kar omeni tudi avtor sam v nekak{nem opozorilu, natisnjenem na strani pred vsemi novelami: »Te novele so izbrane iz nekaterih mojih knjig. Zadnja je vzeta iz zbirke, ki {e ni objavljena« (Pugelj 1920: [3]),25 in sicer je to novela Starka, ki opisuje mno`i~no umiranje ljudi od lakote med prvo svetovno vojno, brezdu{ nost birokracije za javno prehrano, tako da starki ostane le {e upanje v onostransko `ivljenje. Novela Begunka,26 ki prav tako opisuje tragiko vojnega dogajanja, in sicer skozi optiko mladega, izrabljenega dekleta, v to zbirko ni bila vklju~ena, ~eprav je umetni{ko dovr{ena, v knji`ni izdaji pa je bila objavljena {ele v postumnih Izbranih novelah (1948). ^rni panter (^rni panter, Tilda na Kri`u, Mika, Hrepenenje, Hude no~i, Pesnik, Vesela zgodba, Igra, Fronek, ^remo{nik, 1915, Prebujenje) prina{a miselno, eti~no in socialno poglobljene novele, v katerih pa sedaj ne prevladuje ljubezenska tema 22 O tej krizi pi{e Pugelj Pavlu Golii v pismu (21.6.1915), ki je shranjeno v NUK–u. 23 1917. leta je v Sn objavil novelo Begunka. 24 Objavil je novelo ^ez leta v zagreb{kem Knji`evnem jugu, v LZ pa novele ^rni panter, Vila in Prebujenje. 25 S »{e ne objavljeno zbirko« je avtor prav gotovo mislil zbirko novel ^rni panter, ki je tudi iz{la leta 1920, ~eprav v tej zbirki ni zaslediti te novele, niti v veliko kasnej{i zbirki Popotniki (1927) . 26 Novela Begunka je bila prvi~ objavljena v Slovanu 1917. leta. Pisatelj Milan Pugelj kot pomemben ~len v kratkoprozni ustvarjalnosti ... 69 tika, kakor v dotedanjih zbirkah, ampak tematika prve svetovne vojne. Dogajajo se ve~inoma med revnimi ljudmi tedanje Ljubljane in prikazujejo grozovito pomanjkanje, lakoto, predvsem starcev in otrok (npr. v novelah Starka in Fronek): Fronek poi{~e majhen kro`nik, odmeri nekaj `lic ku`ku, toda vsega je bilo tako malo, da bi snedel sam petkrat toliko. Predno za~ne jesti, gleda v pisker, in nekaj mu naprej oznanja in zavija po `elodcu, ~e{, da bo lakota po tem pi~lem gri`ljaju {e ve~ja. La~en le`e spat, a `e v polsnu se mu prika`e o~e, ves v zvezdah, svetlih gumbih in bliskajo~em se oro`ju. Sede k njemu na posteljo, {ali se ` njim in mu stisne v roke konec klobase (Pugelj 1920: 156). Pugelj je v teh opisih zelo avtenti~en, saj je tudi on pre`ivljal te`ke ~ase in lakoto je kot poklicni pisatelj s svojo dru`ino med vojno sam ob~util, opazoval pa jo je lahko neposredno tudi pri drugih, ko je bil v slu`bi pri mestni aprovizaciji. Prav tedaj se je v njem izostril ~ut za krivi~na socialna nasprotja, ki v njegovem leposlovnem delu vse dotlej niso bila tako mo~no poudarjena. V zvezi s tem Mahni~ tudi izpostavi `e omenjeno avtobiografsko novelo Igra, ki se mu zdi najbolj pretresljiva med vsemi zbranimi novelami v zbirki ^rni panter: »Da bi v letih pomanjkanja mogel dru`ino vsaj za silo pre`iveti, se je pisatelj moral tako poni`ati, da je v kinu igral na klavir; medtem, ko je z val~ki zabaval presite ~astnike in njihove ljubice, mu je mati le`ala na mrtva{kem odru, sam pa si je nakopal usodno bolezen« (Mahni~ 1964: 370). Kakor je razvidno iz dostopnih rokopisov, ki jih hranijo v [tudijski knji`nici Mirana Jarca v Novem mestu, je Puglju pri tem opravilu zvesto stala ob strani njegova `ena Fani. V novelah omenjene zbirke je viden celo nekoliko nenavaden simbolizem (Tilda na Kri`u), ki ga izra`a tudi sam naslov zbirke – ~rni panter namre~ lahko simbolizira vro~ekrvno `ensko naravo (^rni panter) ali pa zahrbtno, uni~ujo~o bolezen (Igra). Prisotna je tudi grotesknost (Hude ure), realizem v prikazovanju vojne in njenih posledic tudi za kme~kega ~loveka in impresionizem v prikazovanju narave (^remo{nik). 1921. leta27, ko je postal tajnik Slovenskega narodnega gledali{~a, je Pugelj pri~el sodelovati pri Gledali{kem listu, ki ga je od 1. do 13. {tevilke sourejal,28 1923. leta29 pa je zaradi odsotnosti ravnatelja Pavla Golie opravljal {e delo namestnika ravnatelja Drame. Povsem je opustil ~asnikarstvo, posve~al se je le {e gledali{kemu delu, tako da je poleg urejanja Gledali{kega lista prevedel tudi ve~ opernih ter operetnih libretov in dramskih besedil,30 postal re`iser in uspe{no re`iral ve~ del. A. Koron je postavila tezo, da sta bili po gledali{kih kritikah in odmevih sode~ med Pugljevimi najuspe{nej{imi re`ijami verjetno Pygmalion Bernarda Shawa (1926) in Goldonijeva La locandiera s sloven- skim naslovom Pri lepi kr~marici (1927) (Koron 1990: 185). 27 Tega leta pri LZ iz{la njegova dalj{a novela Uboga deklica. Z njo je zaklju~il svoje sodelovanje pri tej osrednji reviji. 28 Enako je bilo v sezoni 1926/27, ko je sourejal {tevilke 11–16. 29 Tega leta je v Jutru iz{la novela Gospodinja, februarja 1923 pa je bila v ameri{ki knjigi World Fiction objavljena novela »The burden of authority«, ki jo je prevedel L. Adami~ (World fiction, Today's Best Stories from All the World. Georg H. Doran company, New York, 1923) . 30 Prevajal je iz hrva{~ine in nem{~ine; za uprizoritev jih je pripravil sedem. 70 Blanka Bo{njak 1924. leta je bila zbirka novel Zakonci `e drugi~ izdana in prav ta izdaja je bila dele`na {tevilnih ter zelo razli~nih kritik. Naj omenim samo dve – Ivana Preglja, ki odra`a izredno vzgojne in konzervativne poglede na knji`evnost, in bolj spodbudno, avtorja Pavla Karlina. Ivan Pregelj v svoji kritiki31 med drugim pravi: Pripovednik z uglajeno tehniko, maniriran iz vzorcev, je redko sre~no samosvoj. Fiziolo{ki analitik brez osebnega so~utja, motivno soroden Francozom /…/ Maupassant brez du{e in vonja, ^ehov brez osti in misli, Slovenec brez ljubezni in doma~nosti, naturalist. /…/ Sicer pa soliden. [koda, da nekaj najbolj{ih novel Pugljevih ni v Zakoncih, ki niso knjiga za ~as, ki ho~e preroditi dru`bo, mladino in zlasti na{o – dru`ino (Pregelj 1924: 258). Pregljeve besede so `e na prvi pogled pretirane, pateti~ne in celo neresni~ne, saj je prav Pugelj pisal o ljudeh z veliko mero ljubezni, razumevanja in so~utja. Iz njih lahko razberemo morda prizadeto samoljubje in dokaj{en odpor do avtorja, ki je v Domu in svetu nehal objavljati `e 1907. leta. Nasprotno pa Pavel Karlin pozitivneje in bolj dobrohotno vrednoti Pugljevo drugo izdajo Zakoncev. V svoji oceni32 Pugljevih likov in predvsem `ensk meni: Vse Pugljeve zakonske junake /…/ in vse druge lahko vsak dan sre~a{ na ulici, v kavarni ali kjer si bodi. To so prave postave iz `ivljenja. Ravno tako `enske, oziroma zakonske `ene: ena stanuje pod teboj v parterju, druga nad teboj v drugem ali tretjem nadstropju. Imajo doma~a ali pa importirana krstna imena in se ko{atijo z dolgoveznimi naslovi varanih, oziroma varujo~ih soprogov (Karlin 1924: 570). Glede stila pisanja Karlin meni, da »Milan Pugelj pripoveduje udobno in zanimivo. Njegov jezik je prijeten, doma~. V zbirki najde{ nekaj zelo so~nih metafor, ve~ zgo{~enih opisov in ~ednih prizorov, ki u~inkujejo ravno zbog urnega in to~nega sloga« (isto: 570). 1927. leta je Pugelj izdal svojo zadnjo knjigo Popotniki, ki je {e isto leto do`ivela ponatis s podnaslovom »novele in ~rtice« (Glasba, Za mo`em, Domi{ljija, Pri {efu, Martinek, Gospodinja, Povi{anje, Bolezen, Ljubica, Stra`a) in jo je oskrbel njegov prijatelj Radivoj Peterlin Petru{ka. Zgodbe so realisti~no naturalisti~ne, {e posebej v obravnavi ljubezenskih strasti, kar je morda najbolj o~itno v noveli Martinek in v kme~ko okolje postavljeni noveli Gospodinja. Novele, objavljene v tej zbirki, imajo trdno zgradbo, razgibano fabulo, teko~ in avtenti~en dialog, osebe pa so psiholo{ko skrbno karakterizirane. To leto je Pugelj obolel za sr~no vodenico in 1929. leta v Ljubljani podlegel zahrbtni bolezni. Milan Pugelj si je pridobil priznan ugled in prijateljstvo {tevilnih slovenskih, hrva{ kih in srbskih kulturnikov. »Po pri~evanju sodobnikov je bil vesele narave, ironi~en in duhovit, vendar nekako prizanesljiv in dobrodu{en, bolj naklonjen blagemu humorju kot satiri~ni ostrini in v dru`bi `ivahen in priljubljen. Tako ni ~udno, da si je pridobil med kulturniki vrsto znancev in prijateljev. Med njimi pa so bili Svitoslav Peruzzi, Gvido Birolla, France Podreka, Maksim Gaspari, Sa{a [antel, Josip [uklje – Kamenski, Rihard Jakopi~, Cvetko Golar, 31 Objavljena je bila v ~asopisu Dom in svet 1924. leta. 32 Objavljena je bila v Ljubljanskem zvonu 1924. leta. Pisatelj Milan Pugelj kot pomemben ~len v kratkoprozni ustvarjalnosti ... 71 Ivan Albreht, Gustav Strni{a, Pavel Golia, Radivoj – Peterlin Petru{ka, Ferdo Vesel in {e nekateri – ve~ina `e v tem ~asu, drugi pa malce kasneje – ~lani ljubljanske umetni{ke in boemske dru{~ine, s katerimi je ne le spletel mre`o zasebnih, intimnih med~love{kih odnosov, temve~ je z njimi ob~asno tudi sodeloval, nekaterim po svojih mo~eh pomagal pri uveljavljanju in tudi sam sprejel pomo~ (Koron 1990: 175). V dobrih odnosih je bil tudi s Franjom Horvatom – Ki{em, Branislavom Nu{i}em, Josipom Vandotom in Ivanom Tav~arjem. Imel je dve h~erki Marijo33 in Metko – prav Metka Pugelj34 se je uveljavila kot poklicna gledali{ka igralka Mestnega gledali{~a v Ljubljani. Glede Pugljevega literarnega snovanja lahko torej povzamemo, da je prvo desetletje svojega ustvarjanja objavljal predvsem pesmi z motivi ljubezni, samote, hrepenenja, ki so nastajale deloma pod vplivom Erotike, ^a{e opojnosti, zbirke ^ez plan in Kettejevih Poezij. »Tudi po slogu so se ujemale s splo{nim valom impresionisti~ne tehnike, ki jo je gradila pesem s pokrajinskimi barvami in svetlimi ter temnimi toni« (Zadravec 1970: 324). Prozo je pri~el gojiti okrog leta 1905, ko je pisal v glavnem lirske ~rtice in novele z romanti~nim nabojem. Pisal je med drugim tudi pod naslednjimi psevdonimi: Ivo Dani~, Mira Wagnerjeva, Milan Pregelj, Marko Petrovi~ in Peter Slak. @e njegova prva zbirka novel Mali ljudje (1911) je pokazala, da je pisatelj Dolenjske in njenih razli~nih tipov ljudi (npr. `andar Stru`nik iz istoimenske novele). Tudi v njegovi kratki prozi je zelo opazen impresionizem, zlasti v triptihu novel Trije meseci in v noveli Melodija, kakor tudi melanholija in zanimanje za eroti~no – ljubezensko `ivljenje slehernika. Med prvo svetovno vojno se je Pugljev odnos do `ivljenja izostril in poglobil, zato zbirka Zakonci (1916) nekoliko presene~a zaradi na videz povr{no obdelane snovi. Toda to zbirko je nanizal iz svojih spisov prej{njih let, vojna jim je dala samo letnico na naslovni strani. Pugelj je razvil tudi neke vrste psiholo{ko novelo, npr. novele Osat, Prijatelj, Iz megle, Zimska pot, Zane{eni, Hrepenenje, Mika, kjer opisane osebe do`ivljajo izjemno tragiko `ivljenja zaradi nepremostljivega prepada med ~ustvi in razumom, kakor tudi zaradi zadu{enih eroti~nih motivov (npr. novela Helena). V prvem obdobju Pugljevega proznega ustvarjanja njegove novele nimajo trdne novelske zgradbe, pripovedni stavek je poeti~en, slikovit in razpolo`enjsko sugestiven, s ~emer se stilno mo~no pribli`uje novi romantiki. V drugem obdobju pa `e dose`e pregledno, strnjeno, arhitektonsko jasno novelsko zgradbo, zna~ilno za realizem (npr. Zimska pot, ^remo{nik); v snovi in temah je ve~krat naturalist, ~eprav je tudi na teh mestih {e opazen impresionizem, zlasti pri opisih narave: V hosti kri~i vrana, kakor da kdo dere samega hudirja. Tu ali tam utriplje visoko nad poljem postovka, gleda s svojimi ostrimi o~mi, opazi ~rva in pade nanj kakor kamen. Vi{je v zraku se pelje nad vas drzni kragulj~i~, {e ne trene s perotjo, samo oko mu meri kakor strela na pi{~anca ali vrabca. Nekje spodaj na drugem koncu vasi bolj zahrope kakor zalaja pes. Mesar iz trga bo v vasi. Pri{el je k `upanu po tele (Pugelj 1920: 176). Od preprostih snovi, zajetih iz dolenjskega `ivljenja, se je pisatelj polagoma pribli`al realisti~nemu spoznanju in ponekod naturalisti~nemu pojmovanju `ivljenjskih 33 Rojena 1910. leta. 34 Rojena 10. 1. 1917. 72 Blanka Bo{njak silnic. Tudi oblikovanje snovi je postajalo tehtnej{e in bolj pronicljivo, tako da v posameznih lirskih ~rticah spominja zlasti na Cankarja, v realisti~no naturalisti~nih novelah pa na Guya de Maupassanta, A. P. ^ehova in na dela Giovaninija Verge. Za te avtorje Zadravec meni, da jih je Pugelj poleg Cankarja v prevodih tudi prebiral (Zadravec 1970: 324). V drugem delu prispevka bo podana kraj{a primerjalna analiza Pugljevih novel z novelami predvsem dveh velikanov evropske novelistike – Maupassanta in ^ehova. Viri in literatura Gradivo rokopisne zbirke [tudijske knji`nice Mirana Jarca v Novem mestu: Milan Pugelj, Ms 248. Gradivo rokopisne zbirke NUK: Zapu{~ina Milana Puglja, inv. {t. 3/86; Korespondenca Milana Puglja: Ms 775–777, Ms 895, Ms 911, Ms 1113, Ms 1119. Francuska knji`evnost 3/1, 1981: Beograd: Nolit. Hauser, Arnold, 1962: Socialna zgodovina umetnosti in literature II. Ljubljana, Cankarjeva zalo`ba. Izbrana dela A. P. ^ehova, 1950. Ljubljana, [uvodna {tudija Bratka Krefta] . Karlin, Pavel, 1924: Milan Pugelj, Zakonci. Drugi natis. Ljubljanski zvon. 570. Koblar, France, 1948: Ob Milanu Puglju. V: Pugelj, Milan: Izbrane novele. Ljubljana: Slovenski knji`ni zavod. 329–345. Koblar, France, 1952: Milan Pugelj. V: Slovenski biografski leksikon, 2. Ljubljana. Koren, Evald, 1975: Pugljeva proza ob ponovnem branju. V: Jezik in slovstvo. 39–56. Koron, Alenka, 1990: O pisateljevem `ivljenju in delu. Pugelj, Milan: O nekoristnih ljudeh: izbrane novele. Ljubljana: Mladinska knjiga. 171–216. Kos, Janko, 2001: Primerjalna zgodovina slovenske literature. Ljubljana: Mladinska knjiga. Lavrin, Janko, 1927: Maupassant in ^ehov. Ljubljanski zvon. 2, 3. 97–105. Mahni~, Jo`a, 1964: Obdobje moderne [Milan Pugelj]. V: Zgodovina slovenskega slovstva V: obdobje moderne. Ljubljana: Slovenska Matica. 362–372. Maupassant, Guy de, 1959: Novele. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba. Nasmeh pod paj~olanom [videoposnetek], 1993: Ljubljana: Ifomedia3filming, (zbirka Slo venske novele) . Pregelj, Ivan, 1924: Milan Pugelj, Zakonci. Drugi natis. Dom in svet. 258. Pugelj, Milan, 1912: Mali ljudje. Ljubljana: Kleinmayr, Bamberg. Pugelj, Milan, 1912: Brez zarje. Ljubljana: Schwentner. Pugelj, Milan, 1912: Ura z angeli in druge prigodbe. Ljubljana: Kleinmayr, Bamberg. Pugelj, Milan, 1914: Mimo ciljev. Ljubljana: tisk »Zadru`ne tiskarne« v Kr{kem, (Knji`nica slovenskega ilustrovanega tednika, II. zvezek). Pugelj, Milan, 1916: Zakonci. Ljubljana: »Omladina«. Pugelj, Milan, 1920: ^rni panter. Ljubljana: UP. Pisatelj Milan Pugelj kot pomemben ~len v kratkoprozni ustvarjalnosti ... 73 Pugelj, Milan, 1920: Na{a leta. Ljubljana: samozalo`ba. Pugelj, Milan, 1924: Zakonci. Ljubljana: U~iteljska tiskarna, 2. natis. Pugelj, Milan, 1927: Popotniki. Ljubljana: Zalo`ba tiskarne »Slovenija« . Pugelj, Milan, 1927: Novele in ~rtice. Ljubljana: Tiskarna »Slovenija« . Pugelj, Milan, 1990. O nekoristnih ljudeh: Izbrane novele. Ljubljana: Mladinska knjiga, (Knji`nica Kondor; 252) . Pugelj, Milan, 1998: Mali ljudje. Ljubljana: Karantanija. Pugelj, Milan, [1980]: Pokojnik: (priredba novele). Prireditelj Tone Per{ak. Ljubljana: RTV Slovenija. Slodnjak, Anton, 1975: Obrazi in dela slovenskega slovstva. Ljubljana: Mladinska knjiga. Trussler, Michael Lloyd, 1993: Multiple voices: The Short Story Fiction of Donald Barthelme and Raymond Carver. Toronto: University of Toronto, Canada. Virk, Tomo, 1998: [Spremna beseda] ^as kratke zgodbe: antologija slovenske kratke zgodbe. V Ljubljani: [tudentska organizacija Univerze, [tudentska zalo`ba. Zadravec, Franc, 1974: Slovenska besedna umetnost v prvi polovici dvajsetega stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga. Zadravec, Franc, 1970: Zgodovina slovenskega slovstva V. Maribor: Zalo`ba Obzorja. Zgodovina slovenskega slovstva V: obdobje moderne. 1964: [napisal Jo`a Mahni~]. Ljubljana: Slovenska Matica.