JuMiejsKi

DIJAŠKI KOLEDAR

1896-39

K

L  v ci ,
8/buo Tiitifi

<  J  z c

<*4(BA Ctt

Vsebina

Stran

Koledar. (Od 1. sept. 1898. do konca 1899. L)

Rodopis cesarske rodovine.17

Astronomiške beležke za 1899. 1. 19

Deželni patroni .22

Svetovne poštne pristojbine za pisma . . 23

Brzojavni tarif.24

Kolkovna lestvica za menice, pisma in po¬
godbe .25

Seznamek vrbd. kovinskega denarja ... 26

Vremenski ključ.. . 28

Dijaški prijatelj:

I. Visoke šole :

A. Vseučilišča.29

B. Tehnike.30

C. Druge visoke šole ..30

II, Srednje in druge sole:

A. Gimnazije :

a) Veliko ..35

b) Male.35

B. Itealke ..35

C. Učiteljišča.35

D. Obrtne šole.. 36

E. Obrtne strokovne šole •.36

F. Trgovske šole.. 37

G. Šole za poljedelstvo, gozdarstvo in rudarstvo 38

H. Strokovne šole za živinozdravništvo • . . 38

I. Strokovne šole za farmacevte ....  39

K. Podkovske šole.39

s«

Stran

L. Glasbene šole.39

M. Mornarske sole .39

N. Kadetne šole.40

Moji učitelji .. m  . 41

Moji sošolci.43

Zapisek domačih nalog .48

Počitki na srednjih šolah avstrijskih . . 54

Zapisek knjig.56

Razdelitev šolskih ur.. . 58

Odlomek iz matematike:

Aritmetika .60

Planini etri j a.70

Stereometrija ..77

Goniometrija.78

ltavna trigonimetrija .  81

Oznanila.

}

)

2

2

2

i

l

l

l

I

I

1898  ^ ^SEPTEMBER^ g^-30 dnij.

Hrvatsko-srbsko: llujan. — Češko: Žari. —
Poljsko: Wrezien. — Rusko: CenraSpi..

Prazniki: 1. Egidij, na Koroškem.— 28. Venčeslav, na Češkem.
— 29. Mihael, v Galiciji. — 30. Hijeronim, v Dalmaciji.
Dan se krči za 1 uro 4L min.

1

1898  -**§5 f oktober jg jf<- 3 i dnij.

Hrvatsko-srbsko: Listopad. — Češko: Hijen.
— Poljsko: Pazdiernik. — Rusko: OKraopt.

17. Jadviga, praznik v Šleziji.
Dan se krči za 1  uro 40 min.

1898  november |§l &*-30 dnij.

Hrvatsko-srbsko: Stndeni. — Češko: Listopad.
— Poljsko: Listopad. — Rusko : Hojiopi..

2. Just, praznik na Tržaškem. — 15. Leopold, praznik
na gorenjem in nižjem Avstrijskem.

Lan se krči za 1 uro 17 min.

1 *

1898 -^§j f DECEMBER  (lilij.

Hrvatsko-srbsko: Prosinac. — Češko: Prosinec.
— Poljsko: Grudzien. — Rusko: /jeicafipt.

14. Spiridijon, praznik v Dalmaciji.

Dan se krči do 21. dne za 18 min. in zopet vzraste do konca
meseca za 3 min.

1893 ^g j JANU  AR  U tOl dnii.

Hrvatsko-srbsko: Siečanj. — Češko: Leden. —
Poljsko: Styczen. — Rusko: flireapt.

Dan vzraste za 58 minut.

1899  y FEBRUAR  |j|fr-28 dnij.

Hrvatsko-srbsko: Veljača. — ČeSko: Unor. —
Poljsko: Luty. — Rusko: fbeuiia.it.

Dan vzraste za 1  uro 25 min.

Hrvatsko-srbsko: Ožujak. — Češko: Brezen.—
Poljsko: Marzec. — Rusko: Maprc..

Praznik: 19. Jožef, na Kraniskem, Koroškem, Primorskem,
Solnograškem, Stajarskem in severnem Tirolskem.

Dan vzraste za 1 uro 41 min.

1899 -*š§ «f APR I L J jj§H-30 doij.

Hrvatsko-srbsko: Travanj. — Češko: Duben.
— Poljsko: Kwicien. — Rusko: Anpkit.

- 7
l'ol

24 *  Jurij, sopraznik na Kranjskem.
Dan vzraste za 1 uro 30 m n.

MAJ

1899

rir -31  dn 'j-

Hrvatsko-srbsko: Svibanj. — Češko: Kveten.
Poljsko: Maj. — Rusko: Man.

7  Stanislav, praznik v okraji mesta Krakova, na Ituslco-
oljskem in v Poznanju. — 16. Janez Nep., praznik na češkem.
Dan vzraste za 1 uro 13 min.

JUNIJ

1899

•<-30 dni].

Hrvatsko-srbsko: Upanj. — Češko: Čer ven. -
Poljsko: Czervviec. — Rusko: Iiont.

24. Janez Krst , praznik na Solnograškem in v Slavoniji, —j
27. Vladislav, praznik na Sedmograskem.

Dan vzraste do 21. dne za 10 min. in se zopet krči do konca
meseca za 3 min.

JULIJ

1899

R|h- 3I dnij.

Hrvatsko-srbsko: Srpanj. — Češko: Čer ven ec.
— Poljsko: Lipiec. — Rusko: Iio.it.

C. Ciril in Metod, praznik na Moravskem. —
o 20. Elija, praznik na Hrvatskem.

Dan se krči za 50 min.

1899 ->J || AVGUST  ||§fr-31 dflij.

Hrvatsko-srbsko. Kolovoz. — Češko: Srpen.
— Poljsko : Sierpien. — Rusko: Aiu'yc'n>.

16. Kok, praznik na Hrvatskom.

Dan se krči za 1 uro 28 min.

1899 SEPTEMBER f jjjj§H-30 dflij.

Hrvatsko-srbsko: Rojan. — Češko: Zafi. —
Poljsko: AVrezieii. — Rusko: Ceimiopr,.

Prazniki: 1 . Egidij, na Koroškem. — 28. Venčeslav, na Češkem.
— 29. Mihael, v Galiciji. — 30. Hijoronim, v Dalmaciji.
Dan se krči za 1 uro 38 min.

1899 -> 4 |§! OKTOBER f§ f;l-<--31 dnij.

Hrvatsko-srbsko: Listopad. — Češko: Rijen.
— Poljsko: Pazdiernik. — Rusko: Okth6])i>.

])ajte cesarju, kar je cesarjevega

17. Jadviga, praznik v Šleziji.
Dan se krči za 1 uro 35 min.

1899

NOVEMBER |j §k-3l) dnij.

Hrvatsko-srbsko: Studeni. - ČeSko: Listopad.
— Poljsko: Listopad. — Rusko: Hoa6pt.

2 Just, praznik na Tržaškem. — 15. Leopold, praznik
na gorenjem in nižjem Avstrijskem.

Dan se krči za 1 uro 14 min.

1899 -«§£f DECEMBER §S<K-31 doij.

Hrvatsko-srbsko : Prosinac - Češko : Prosinec.
— Poljsko: Grudzien. — Rusko: ^eKadpi..

M. Spiridijou, praznik v .Dalmaciji.

Dan so krci do 21. dne za 18 min. in zopet vzrasto do konca
meseca za 3 m : n.

Rodopis cesarske rodovine.

Franc Jožef I. (Karl), cesar avstrijski,
kralj ogrski in češki i. t. d., rojen v Schon-
brunnu dne 18. avgusta '1830, je prevzel ce¬
sarstvo dne 2. decembra 1848 in je bil dne 8. ju¬
nija 1867 kronan v Budi za ogrskega kralja.

Cesarica Elizabeta  (Evgenija, Amalija),
hči vojvode Maksa Jožefa na Bavarskem, rojena
v Posenhofenu dne 24. decembra 1837, poročena
dne 24 aprila 1854 na Dunaju..

Cesarjevič-naslednik: R u d o I f(Franc, Karol,
Jožef), rojen dne 21. avgusta 1858, umrl
dne 30. januvarija 1889; poročen dne 10. maja 1881
z belgijsko princezinjo, Stefani  j o.  rojeno
dne 21. maja 1864.

Cesaričine: 1.) Zofija  (Friderika, Doroteja),
rojena dne 5. marca 1855, umrla v Budi dne
30. maja 1857. 2.) Gizela  (Ludovika, Marija),
rojena dne 12, julija 1856, poročena z bavarskim
kraljevičem Leopoldom dne 20. aprila 1873.
3.) Marij a Valerij  a (Matilda, Amalija), rojena'
dne 22. aprila 1868, poročena dne 31. julija 1890
2  nadvojvodo Francem Salvatorjem, rojenim
dne 21. avgusta 1866.

Hči cesarjeviča-naslednika: Elizabeta
(Marija. Ilenrijeta, Štefanija, Gizela), rojena, dne
2. septembra 1883.

Bratje Nj. Velečanstva cesarja.

1.) Nj. Vel. nadvojvoda Ferdinand Ma¬
ksimilijan  (Jožef), rojen v Schonbrunnu dne
6. julija 1832, poročen v Bruselju dne 1  26. ju¬
lija 1857 s K a r o 1 i n o, hčerjo kralja belgijskega,
— cesar mehikanski, umrl dne 19. junija 1867.

2

18

2.  ) Nadvojvoda Karol  L u do  vik  (Jožef
Marija), rojen v Schoijbrunnu dne 30. julija
1833, poročen dne 4 novembra 1856 z Marga¬
reto, hčerjo kralja Ivana saskega, rojeno dne
24. maja 1840, umrlo dne 15. septembra 1858;
vdrugič poročen z Anuncijato, hčerjo kralja
Ferdinanda II siciljskega, rojeno dne 24. marca
1843, umrlo dne 4. maja 1871; tretjič poročen
dne 23. julija 1873 z Marijo Terezijo, hčerjo
portugalskega kraljeviča dona Miguela, rojeno
dne 24. avgusta 1855. — Otroci: Franc Fer¬
dinand  d’ E ste  (prestolonaslednik), rojen
dne 18. decembra 1863, Oton,  rojen dne 21. aprila
1865, Ferdinand,  rojen dne 27. decembra 1868,
Margareta Zofija,  rojena dne 13. maja 1870,
Marija Anuncijata,  rojena dne 31. julija
1876, Elizabeta, Amalija,  rojena dne
7. julija 1878.

3.  ) Nadvojvoda L ud o vi k Viktor  (Jožef
Anton), rojen na Dunaju dne 15. maja 1842.

Stariši Nj. Veličanstva.

Frač Karol,  rojen na Dunaju dne 7. de¬
cembra, 1802, umrl dne 8. marca 1878 na Du¬
naju; poročen na Dunaju dne 4. novembra 1824
z Zofijo,  rojeno v Monakovem dne 271 janu-
varja 1805, umrlo dne 28. maja 1872.

Očetov brat.

Ferdinand  I, rojen na Dunaju dne
19. aprila 1793, je postal cesar dne 2. marca
1835, cesarstvu se je odpovedal dne 2. decembra
1848, umrl dne 29. junija 1875. Poročen je bil
zMarijoAnoKarolino,  kraljičino sardinsko,
rojeno dne 19. septembra 1803, umrlo v Pragi
dne 4. maja 1884.

-3=-h<~

19

Navadno leto 1899.

ima 365 dnij in se začne z nedeljo ter konča
z nedeljo.

Začetek leta 1899.

Občno državno leto se začne novega leta
dan, 1. januvarja.

Cerkveno leto se začne 1. adventno nedeljo,
dne 27. novembra.

Premakljivi prazniki.

Ime Jezusovo 15. jan.
Septuagesima 29. jan.
Pust 14 februvarja
Pepelnica 15. febr.

Mar. D. 7 žal. 24. marca.
Melika noč 2. aprila.
Križev teden 8., 9. in
10. maja

vnebohod Kr. 11.maja.
Od božiča do pepelnice

Binkoštna ned. 21. maj.
Sv. Trojica 28. maja.
Sv. Rešuje telo 1. jun.
Srce Jezusovo 9. jun.
Angeljska ned. 3. sept.
Ime Marijino 10 sept.
Rožnega venca '1. okt.
Posveč. cerkve 15. okt,-
1. adv. nedelja 3. dec

je 7 tednov in 3 dnij.

Kvaterni in drugi posti.

I. kvatre, spomladanske ali postne 22., 24. in
25. marca.

. II- ,, letne alibinkoštne24.,26. in27 maja.

III- „ jesenske 20, 22. in 23 septembra.

IM. „ pozimske ali adventne 20., 22. in

23. decembra.

Kvaterni in drugi posti so s + zaznamovani.

2 *

Znamenja luninih krajcev.

54 min. zvečer.

Poletje  se začne 21. junija ob 5 uri
49 min. popoludne

Jesen  se začne 23. septembra ob 8. uri
15 min. zjutraj.

Zima  se začne 22. decembra ob 2. uri
44 min. zjutraj.

Cerkveno prepovedani časi.

Obhajati ženitve je prepovedano od 1. ad- j
ventne nedelje do razglašenja Gospodovega, in
od pepelnice do bele nedelje.

Državno prepovedani časi.

Igre v glediščih, javni plesi in bali so pre¬
povedani: 1.) Veliki četrtek, 2.) veliki petek,
3.) veliko soboto, 4.) presv. Rešnj. Telesa in

21

5.) božični dan. — Druge veselice n. pr. kon¬
certi, besede, godbe itd. so prepovedane zadnje
tri dni velikega tedna in 24. decembra

Sodna opravila praznujejo: od Božiča do
svetih treh kraljev godu, od cvetne nedelje do
velikonočnega ponedeljka, v osmini sv. Telesa,
vsako nedeljo in zapovedani-praznik.

Mrakovi leta 1899.

Leta 1899. mrkne solnce trikrat in luna
dvakrat, videli pa bodemo po naših deželah
samo drugi solnčni in drugi lunini mrak.

I. Prvikrat mrkne solnce deloma 11. in
12. januvarija. Začetek mraku 11. januvarija
ob 9. uri 59 min zvečer, konec mraku 12. jan.
ob 1. uri 28 min. zjutraj. Videl se bode na se-

' verni polovici velikega oceana, deloma na Ja¬
ponskem, potem na severovzhodnem obrežju
Azije in v severozahodni severni Ameriki.

II. Drugikrat mrkne solnce deloma 8. junija.
Začetek mraku ob 5. uri 46 min zjutraj, konec
mraku ob 9. uri 32 minut zjutraj. Mrak se
bode videl na severu in za padno ležečih de¬
želah Evrope, v severni Aziji in na skrajnem
severu Amerike in na Grondlandskem.

III. Luna mrkne popolnoma dne 23. junija,
začetek mraku sploh ob 1. uri 38 min. zvečer.
Konec mraku sploh ob 5. uri 9 min. Vidi se
v velikemu oceanu, Avstraliji, v Aziji izvzemši
zapadne dele in severna obrežja, dalje v indij¬
skemu oceanu in na vzhodnem obrežji Afrike.

IV. Solnčni mrak dne 2. in 3. dec. Začetek
mraku sploh dne 2. decembra ob 11 uri 45 min.
zvečer. Konec mraku sploh ob 4 uri 20 min.
zjutraj. Vidi se na južnozahodnem delu Avstra¬
lije, na južnem delu nove Zelandije in na za-

22

hodnem delu južne Amerike. Posebno pa na
,užnem polu

V Luna mrkne deloma 17. decembra. Za¬
četek mraku ob 0 uri 49 min. zjutraj. Popolen
mrak ob 2 uri 31 min. zjutraj. Konec ob 4 uri
13 min. zjutraj. Vidi se v Aziji izvzemši vzhodna
obrežja, v indijskem oceanu, v Evropi in Afriki,
na atlanskem oceanu in Ameriki.

Deželni patroni so:

Na Spod. Avstr.:  Sv. Leopold (15. novembra).

Na Gor. Avstr.:  Sv. Florijan (4. maja).

Na Češkem:  Sv. Janez Nep. (16. maja), sv.

Venceslav (28. septembra).

V Dalmaciji:  Sv. Jeronim (30. septembra), sv.

Spiridion (14. decembra).

Na Gališkem:  Sv. Stanislav (7. maja), sv. Mi¬

hael (29. septembra).

Na Hrvaškem-.  Sv.Elija(20. jul.),sv.Rok(16. avg.)
Na Koroškem:  Sv. Jožef (19. marca), sv. Egidij
(1. septembra).

Na Kranjskem:  Sv. Jožef (19. marca).

Na Moravskem:  Sv. Ciril in Metod (5. julija).

Na Ogrskem:  Sv. Štefan kr. (20 avgusta).

Na Predarelsk.:  Sv. Gebhard (27 avgusta).

Na Primorskem: Sv.  Jožef (19. marca).

Na Sedmograšk.:  Sv. Vladislav (27 junija).

V Slavoniji:  Sv. Janez Krst. (24 junija;.

Na Sleškem:  Sv. Hedviga (15. oktobra).

Na Solnograšk.:  Sv. Rupert (27. marca).

Na Stajarskem:  Sv. Jožef (19. marca).

Na Tirolskem:  Sv. Jožef (19. marca), sv. Vigilij
(26 junija).

V Trstu in okol.:  Sv. Just (2. novembra).


23

Svetovne poštne pristojbine za pisma,

V Avstro-Ogrski, v Bosno in Hercegovino:
v kneževino Lichtensteinsko in v Nemčijo,

Pisma do 20 gr.  (v Nemčiji do 15 gr.)  5 kr.,
do 250 gr.  10 kr, v lokalnem prometu 3, ozi¬
roma 6 kr. Dopisnice 2 kr., z odgovorom 4,
priporoCnina 10, v lokalnem prometu 5 kr. več.
Ekspres 15 kr. več

Tiskovine do 50 gr.  2 kr., do 150 gr.  (v
Nemčijo do 100 gr.)  3 kr., do 250 gr.  5 kr., do
500 gr.  10 kr. in do 1 M.  15 kr. Dzorci do
250 gr.  5 kr., do 350 gr.  10 kr.

V Sandžak - Novibazar:

Pisma za vsakih 15 gr.  10 kr. Dopisnice
5 kr., z odgovorom 10 kr,. Tiskovine za vsakih
50 gr.  do 1 kg.  3 kr. Uzorci za vsakih 50 gr.

3 kr. najmanje pa 5 kr., toda samo do 250 gr.

V Srbijo in Crnogoro:

Pisma za vsakih 15 gr.  7 kr. Dopisnice

4 kr., z odgovorom 8 kr. Tiskovine in uzorci
za vsakih 50 gr.  2 kr. Priporočnina 10 kr.
Ekspres 15 kr. več.

Za vse druge evropske in one ameriške,
afriške, azijske in avstralske države, katere
so pristopile svetovni poštni zvezi:

Pisma za vsakih 15 gr.  10 kr. Dopisnice

5 kr. Tiskovine za vsakih 50 gr.  3 kr., a naj¬
manj 5 kr. Uzorci do 50 gr.  5 kr., za vsakih
daljnih 50 gr.  3 kr. av. v. Priporočnina 10 kr. več.

24

Brzojavni tarif.

Za tuzemske kraje.

V Avstr« - Ogrski in Liclitenstein:. za
Bosno in Hercegovino: Za vsako besedo 3 kr.,
ako ne šteje več od 15 črk ali 5 številk.

Za inozemske evropske dežele, za severno
in zapadno Afriko in za azijsko Turčijo.

Za Nemčijo 3 kr. od vsake besede, naj¬
manj pa 30 kr. Za vse druge dežele znaša pri¬
stojbina od vsake brzojavke 30 kr., a od vsake
besede, katera ne šteje več nego 15 črk ali 5
številk, je plačati še posebe: v Algir 18 kr., v
Belgijo 11 kr., na Bolgarsko 9 kr., na Dansko
11 kr., na Nemško 4 kr., na Francosko, na
Korziko in v Monako 8 kr., v Gibraltar 17 kr.
na Grško (Eubila in Poros) 21 kr., na Krf
13 kr., ria druge otoke pa 22 kr., na Angleško
13 kr., v Italijo 4 kr. kar je ob meji, inače
8 kr., v Luksemburg 11 kr., na Malto 19 kr.,
v Maroko (Tanger) 23 kr., v Crnogoro iz Dal¬
macije 3 kr., inače 4 kr., na Nizozemsko
11 kr., na Norveško 16 kr., na Portugalsko
17 kr., na Rumunsko 6 kr., v Rusijo (evropsko
in Kavkaz) 12 kr., na Švedsko 12 kr., v Švico
iz Tirolske in Pred v arlskega 3 kr., inače 4 kr.,
v Srbijo 4 kr., na Špansko 14 kr., na španske
kanarske otoke 89 kr., v Tripolis 61 kr., na
Turško čez Bosno 14 kr., čez Trst-Krf 19 kr.,
na Turško, azijsko 20 kr., v Tunis 13 kr.

25

0

O

O

0

>0

o

o

-D

(C

N'

K*

0

•M

m

0

k4

26

Seznamek

vrednostnega kovinskega denarja.

(Avstrijska veljava, zlata, valuta.)

Zlato gld. kr.

Amerika, južna, svobodne države: 1 pi-
jaster a 8 realov a 4 cuartil ali a

100 cents. 2'20

Amerika, severna, zjedinjene države:

1 dolar a 100 centimov. 210

Angleška: 1 funt šterl. a 20 šilingov

(zlato).10'07

1 šiling a 12 pence . . . 0'47

Arabska: 1 moccath a 80 kab. . . . 1'75

Argentinska republika: 1 pesofuerte

a 100 centavos.2'05

Avstralija: glej Angleško.

Avstrija: 20 kron v zlata.10'—

1 krona v srebru ....  — '50

20 vinajev iz niklja . . . — 10

2 vinarja iz brona . . . —'01

1 vinar iz brona ....  — ' — l /a

Belgija: 1 frank a 100 cent ....  —'40*/,

Brazilija: 1 milreis (peso) a 1000 reis 2'25
Bansko: 1 krona k 100 oere ....  — '57‘/a
Ekvador: glej Francosko.

Egipt: l piaster a 40 para a 3 asper —10
Finsko: 1 marka a 100 penni ....  — '40

Francoska: 1 frank a 100 centimov . —'40'/ 2

5 frankov (v zlatu) . . . 2'02‘/ 2

Grška: 1 drahma a 100 lepta ....  —'36'/,

Indija, vzhodna: 1 comp. rupie a 16

annas a 12 pies.—'96

Italija: 1 lira k 100 centesimov . . . — '40*/ 2
Kina: 1 tael ali lieng k 10 tsien, k
10 fen., k 10 cash (li).

303 1 /

27

Zlato gld. kr.

Kolumbija: 1 peso a 10 decimov a

10 centav. 2'03

Luksenbursko: glej Francosko.

Meksika: 1 pijaster. 212

Nemčija: 1 marka a 100 pfenigov . . —'59

Nizozemsko: 1 goldinar a 10 cents ali

20 stiiber.. — '86

Norveško: 1 krona ali 100 oere . . . — '57‘/*

Paragvaj : 1 pijaster k 8 realov . . . 1'20

Perzija: 1 kron a 100 senar a 10 bisti

a 10 dinar.—'40

Peru: 1 dolar 5, 100 centavov . . . . 2 —

Portugalsko: 1 milreis a 100 reis . . 2'23

Rumunska: 1 lev k 100 bani ....  — '40‘/ 2

Rusija: 1 rubelj a 100 kopejk. . . . 162

Srbija: 1 dinar k 100 para. — '40‘/a

Sijam: 1 bat 4 salung a 2 fuang a

800 kauri. 125

Španska: 1 peseta a 100 centimov . —'43

1 duro k 20 realov a 100

cents. 2i0

Švedska: 1 krona k 100 oere ......  “—‘58 l /*

Švica: 1 frank a 100 centimov ali

rapov. — '40‘/ 2

Turčija: 20 pijastrov. 1'78

1 pijaster (groš) a 40 par . —'09

Venezuela: 1 venzolan a 100 centavov 2'03

Opomba. Celo leto se razdeli v dva dela, t. j. leto in zimo.; za leto velja čas od 15. aprila
do 16. oktobra, ostali čas pa velja za zimo.

28

Dijaški prijatelj.

Kratice: slov. = slovenski; nem. = nemški;
hrv. = hrvatski; it. = italijanski, u. == učni;,
j. = jezik; m. = moško; ž. = žensko.

I. Visoke šole.

Kdor se hoče vpisati na visoko šolo kot
redni slušatelj, se mora izkazati z zrelostnim
spričevalom srednje šole, k6t izvanredni pa le
s privoljenjem akademiškega senata. Državne
izpite smejo polagati le redni slušatelji.

A. Vseučilišča.

1 Na Dunaju z bogoslovno (katoliško in'
evangelsko), modroslovno, pravno in medicinsko
fakulto.

2. V Pragi, (češko in nemško, vsako s
povse svojim delokrogom) z modroslovno,
pravno in medicinsko fakulto, a bogoslovna
je obema skupna.

3. V Gradcu (z bogoslovno, modroslovno,.
pravno in medicinsko fakulto).

4. V Inomostu: glej 3.)

5. V Krakovu: glej 3.)

6 V Lvovu: z bogoslovno, modroslovno in
pravno fakulto.

7. V Črnovcih: glej 6.)

30

B. Tehnike.

1. Na Dunaju,

2. v Pragi, (češka in nemška, vsaka s
svojim delokrogom),

3. v Brnu,

4 v Lvovu,

5. v Gradcu,

6. v Krakovu.

C. Druge visoke šole.

I. Živinozdravniška Sola na Dunaju.

3. FarmacevtiŠki kurz.

3. TerezijaniSče na Dunaju (s posebno gim¬
nazijo in pravno fakulto).

4. Orijentalska (konzularna) akademija na
Dunaju za odgajanje diplomatov in konzulov.

5. Akademija obrazilnih umetnostij (pogoj
vzprejema: zvršena sp. gimnazija ali realka ali
tema jednakega zavoda).

6. Slikarska akademija v Krakovu (glej B.)

7. Umetniška akademija v Pragi (glej B.)

8. Risarska akademija v Gradcu (glej 5.)

9. Trgovske akademije na Dunaju, v Gradcu,
Inomostu, Tridentu, Pragi (dve), Trstu (dve),
(glej 5.)

10. Visoka šola za poljedelstvo in gozdar¬
stvo na Dunaju.

II. Rudarski akademiji v Ljubnem in Pri-
bramu.

12. Vojaška akademija v Dunajskem Novem
Mestu, odgaja častnike za pehoto in konjico.

13. Vojaško-tehnična akademija na Dunaju
za topničarstvo, pijonirstvo in ženijstvo.

14. Pomorska akademija na Reki za po¬
morske častnike.

31

II. Srednje in druge šole.

Vzprejemni pogoji za učence na srednjih šolah.

Vzprejemne skušnje se vrše na srednjih
šolah v dveh terminih: v letnem 15. oziroma
16. julija, in jesenskem 16. oziroma 17. sep¬
tembra. Učenci, kateri žele biti vzprejeti v
prvi razred, morajo v istem letu dovršiti deseto
leto in se v spremstvu svojih starišev ali njih
odgovornih zastopnikov v jednem gori imeno¬
vanih obrokov oglasiti pri dotičnem ravna¬
teljstvu ter s seboj prinesti krstni list in
šolsko naznanilo, v katerem mora biti izrecno
povedano, čemu je bilo izdano in v katerem
morajo biti redi iz veroznanstva, učnega jezika
in računstva.

Da se res sprejmejo, morajo z dobrim
uspehom narediti vzprejemni izpit, pri ka¬
terem se zahteva sledeče: V veroznanstvu
toliko znanja, kolikor se ga more pridobiti
v prvih štirih letnih tečajih ljudske šole, v
Učnem jeziku  spretnost v čitanji in v pi¬
sanji, znanje početnih naukov iz oblikoslovja,
spretnost v analizovanji prosto razširjenih
'stavkov, znanje pravopisnih pravil; v račun¬
stvu  vaje v štirih računskih vrstah s celimi
števili.

Vzprejemne skušnje ponavljati, bodisi na
istem ali kakem drugem zavodu v istem letu
hi dovoljeno.

Učenci, ki so zadnje polletje obiskovali
dotični zavod ter žele vstopiti v bližnji višji
tazred, morajo s seboj prinesti zadnje spriče¬
valo; učenci pa, ki žele prestopiti iz jednega
zavoda na drugi, krstni list, spričevalo o zad¬
njem polletji, katero pa mora imeti pripomnjo

32

o pravilno naznanjenem odhodu, in ako so
bili oproščeni šolnine ali dobivali štipendije,
tudi dotične dekrete.

Vsak na novo vstopivši učenec plača 2 gld.

10 kr. vzprejemnine in 1 gld. prispevka za
učila; zadnji znesek morajo plačati tudi učenci,
ki so bili uže dosle na dotičnem zavodu.

Učencem, ki vzprejemnega izpita za prvi j
razred ne izvrše z dobrim uspehom, vrnejo se
vplačane takse.

Ponavljalni in dodatni izpiti se morejo
zvršiti le na tistem zavodu, katerega je obi¬
skoval učenec zadnje polletje.

Šolnina znaša za vsako polletje v krajih
z nad 25 tisoč prebivalci 20 gld., sicer 15 gld.,
ter jo morajo plačanja neoproščeni javni in
izvanredni učenci plačati v prvih šestih tednih.

Izjema je za učence prvega razreda v
prvem polletji, koji morajo šolnino plačati v
prvih treh mesecih po začetku šolskega leta
in koji morejo, če so sami, oziroma oni, ki so
dolžni zanje skrbeti, v resnici revni, pogojno
privoliti si privoljenje, da smejo šolnino pla¬
čati šele koncem prvega tečaja.

Učencem, ki ti svoji dolžnosti v določenem
obroku niso zadostili, ni dovoljeno daljše šolsko
obiskovanje.

Javni učenci se morejo šolnine oprostiti:

a)  ako so v preteklem polletji dobili v
nravnosti red „hvalno“ (lobensvvert) ali ,,po-
voljno“ (befriedigend); v pridnosti „vztra,jno“ !
(ausdauernd) ali „povoljno“ (befriedigend); v
učnem napredku pa splošni prvi red in

b)  ako so v resnici tako revni, da bi jim
plačevanje šolnine ne bilo možno brez po- j
sebnega pritegovanja.

33

Učencem, ki hočejo prositi oproščenja šol¬
nine, vložiti je dotično prošnjo na preslavni
c. kr. deželni šolski svet potem gimnazijskega
ravnateljstva v prvih osmih dneh vsakega pol¬
letja. Prošnji je pridejati šolsko spričevalo
zadnjega polletja in zakonito izdelan imovinski
izkaz.

Imovinski izkaz, ki ga morata podpisati
župan in domači župnik, ne sme biti starejši
od jednega leta, ko se izroči prošnja. V njem
morajo biti imovinski podatki točno zazname-
novani, kolikor je to treba, da se dajo na¬
tančno presoditi.

Za vzprejem na učiteljišča je treba sta¬
rosti 15 let in vsaj toliko znanja, kolikor ga
daje popolna meščanska šola; za kandidate,
kateri takih šol niso obiskovali, urejeni so pri
vsakem učiteljišču pripravljalni tečaji. Na uči¬
teljišču ni treba plačevati nikake šolnine.

Učenci, ki so z dobrim uspehom dovršili
najvišji razred dotičnega učilišča, lahko delajo
zrelostni izpit, kateri jih vsposoblja za vstop
na visoke šole, za državno in vojaško slfažbo.

Redni dijaki se morajo zglasiti za zrelostni
izpit dva meseca pred koncem šolskega leta
pismeno pri ravnateljstvu. Profesorski zbor
sklepa, koga je pripustiti k zrelostnemu iz¬
pitu, koga ne. V obče velja načelo, da dijaki,
kateri dobe v zadnjega razreda drugem polletji
spričevalo drugega ali tretjega reda, ne smejo
delati mature, oni pa, katerim je položiti
tekom gotovo določenega časa ponavljalni ozi¬
roma dodatni izpit iz kakega predmeta, ne
smejo je delati prej, dokler tega izpita ne pre¬
bijejo. '

Izvenredni kandidatje (privatisti) se mo¬
rajo za zrelostno skušnjo zglasiti vsaj tri me-

34

sece pred zvršetkom Šolskega leta pri deželnem
šolskem oblastvu, katero določi šolo, kjer jim
je delati maturo.

Kdor je prebil zrelostni izpit na realki, a
ga hoče delati še na gimnaziji, temu ni treba
delati skušnje iz matematike, fizike in prirodo-
slovja, zato pa tem temeljiteje iz klasiških
jezikov in zgodovine.

Zrelosten izpit je dvojen, usten in pismen,
ter obsega vse predmete, kateri se uče na do-
tični šoli.

Za redne učence veljajo sledeče olajšave:

Na gimnaziji:  Iz učnega jezika, vero-
nauka, prirodopisja in propedevtike ni delati
izpita, se postavi v zrelostno spričevalo pri¬
meren red, kakor se izkaže iz redov zadnjih
štirih semestrov. Dijaku, ki je imel v zadnjih
štirih semestrih iz zgododovine in fizike red
odlično ali izvrstno, temu tudi iz teh dveh
predmetov ni delati zrelostnega izpita.

Na realki  ni delati dijakom zrelostnega
izpita iz kemije, prirodopisja, veronauka in ri¬
sanja, temveč se določi red primerno po redih
v zadnjih štirih semestrih.

Za zrelostni izpit na učiteljiščih veljajo
jadnaka določila. Redni dijaki plačajo za zre¬
lostni izpit 6 gld. pristojbine, izvanredni pa
18 gld. Kdor je bil šolnine oproščen povsem
ali pa samo na pol, oproščen je tudi pristoj¬
bine oziroma jo plača samo polovico.

35

A.  Gimnazije.

a)  Velike:

1. V Ljubljani: (slov. in nem. u. j. v
nižjih razredih; nem. v viš. razr.)

2. V Kranju: (glej 1.)

3. V Novem Mestu: (glej 1.)

4. V Mariboru: (glej 1.)

5. V Celju: z nem. u. j

6. V Celovcu: (glej 5.)

7. V Beljaku: (glej 5.)

8. V Gorici: (glej 5.)

9. V Trstu [državna]: (glej 5.)

10. V Trstu [deželna]: (z it. u. j.)

11. V Kopru: (glej 10.)

12. V Pulju: (glej 5)

b)  Male:

13. V Ljubljani: (s slov. u. j)

14. V Celji: (glej 1.)

15. V Ptuji [deželna]: (z nem. u. j) ,u

16. V Kočevji: (glej 15.)

B.  Realke.

17. V Ljubljani, 18. v Mariboru, 19. v Ce¬
lovcu, 20. v Gorici, vse z nem. u. j., 21. v Trstu
(državna) z nem. u. j., 22. (mestna) v Trstu z
it. u. j

C.  Učiteljišča.

23. V Ljubljani, (m. in ž., s slov. in nem. u. j.)

24. V Mariboru, (m., s slov. in nem. u. j.)

25. V Celovcu, (m. in ž., s slov. in nem. u j.)

26. V Gorici (ž., s slov., hrv., nem. in it, u. j.)

27. V Kopru (m.,s slov., hrv. in nem. u. j.)

36

D. Obrtne šole.

Obrtne šole so tisti zavodi, v katerih se
poučuje na podlagi umerjenega teoretiškega in
praktiškega pouka v vseh obrtnih zadevah. Za
vzprejem se zahteva zvršitev treh razredov
srednje šole ali pa popolne meščanske šole.

Na Slovenskem je samo 1 popolna obrtna
šola namreč državna obrtna šola v Trstu (z
it. u. j) za stavbeni obrt in za izdelovanje
strojev; ta sestoji A)  iz oddelka za ladjedelstvo
z 2 tečajema; B)  iz višje obrtne šole s stav-
binsko- in strojno-tehničnim natečajem; C)  iz
umetno-obrtnijske šole za delovodje z oddelki
za lesno obrt, kamenarstvo, dekorativno sli¬
karstvo in kamenopisje; D)  iz večerne in ne¬
deljske šole, za kurilce in strojne strežaje in
strojevodje s posebnim kurzom za elektro¬
tehniko ; E)  iz šole za čipkarstvo in umetno
vezenje in F)  iz obrtno-nadaljevalne šole.

V Celovcu je oddelek strokovne šole za
izobrazbo strojnikov (z nem. u. j.). Kdor hoče
biti vzprejet, mora dokazati, da se je učil vsaj
2 leti ključavničarstva ter z dobrim uspehom
dovršil štiri-razredno ljudsko šolo.

E. Obrtne strokovne šole.

Obrtnim strokovnim šolam je namen, na
podlagi umerjenega teoretiškega in praktiškega
pouka učiti le gotove stroke v obrtu.

Za vzprejem velja v obče zakon, da je
učenec zvršil ljudsko šolo in izpolnil 14. leto.
Povoljna zvršitev obrtne strokovne šole vspo-
soblja dotičnika za nastop in samostojno zvrše-
vanje priučene stroke.

37

a)  Za umetno vezenje in čipkarstvo:

1. V Ljubljani, (s sl. in nem. u. j.)

2. V Idriji, (s sl. in nem. u. j.)

3. V Bovcu, (z nem. in it. u. j.)

b)  Za obdelovanje lesa:

1. V Ljubljani, (s slov. in nem. u. j.). Z
oddelki, za stavbinsko in pohištveno mizarstvo,
strugarstvo, rezbarstvo in podobarstvo s štiri¬
letnim, za pletarstvo z jednoletnim poukom.
S strokovno šolo je spojena: javna risarska šola

2. V Kočevju, (nem. u. j.) za rezbarstvo,
strugarstvo, pohištveno mizarstvo, pletarstvo
in izdelovanje palic.

3.  V Beljaku, (nem. u. j.) z javno risarsko
in modelirsko šolo za moške, z javno risarsko
šolo za ženske in s šolo za splošno lesno obrt.

4. Na Slatini (slov. u. j.) za lesno obrt.

c)  Za kovinsko obrt:

1. V Borovljah (nem. u. j) za izdelo¬
vanje pušk.

2. V Celovcu (nem. u. j.) za izobrazbo
strojnikov.

Z obrtnimi šolami so navadno združene
obrtno-nadaljevalne šole, ki imajo namen po¬
dati obrtniškim učencem vsaj toliko izobrazbe,
kolikor je neobhodno potrebujejo pri zvrše-
vanju svojega obrta

F. Trgovske šole.

Trgovske šole so oni zavodi, v katerih se
izobražajo učenci v kupčijski vedi.

Za vzprejem v te šole zadostuje izvršitev
treh razredov gimnazije, realke ali meščan¬
ske šole.

38

Na Slovenskem so sledeči taki zavodi:

1. Mahrova gremijalna trgovska šola in
trgovska nadaljevalna šola v Ljubljani (z nem.
u. j.)

2. Nedeljska trgovska šola v Celji (glej 1.)

3. Trgovska šola v Mariboru (glej 1.)

4. Trgovska nadaljevalna šola v Ptuji
(g ,e i 1)

5. Trgovska nadaljevalna šola v Celovcu
(glej 1.)

6. Obrtnega društva trgovsko učilišče v
Celovcu (glej 1.)

7. Trgovska nadaljevalna šola v Beljaku
(glej 1.)

8. Edelesova trgovska šola v Trstu (z
it. u. j.)

€1. Sole za poljedelstvo, gozdarstvo in
rudarstvo.

1. Gozdarska šola v Idriji; pogoji vzpre-
jema kakor pod F);  poleg tega 171etna starost
in telesna sposobnost

2. Deželna kmetijska vinarska in sadje-
rejska šola na Grmu pri Novem Mestu; pogoj
vzprejema zvršitev ljudske šole.

3. Deželna kmetijska šola v Celovcu (glej 2.)

4. Deželna kmetijska šola v Gorici (glej 2.)

5. Deželna sadje- in vinoreiska šola v Ma¬
riboru (glel 2.)

6. Deželna rudarska šola v Celovcu (glej 2.)

H. Strokovne šole za živinozdravništvo.

Kdor se hoče posvetiti živinozdravništvu,
dovršiti mora dotične triletne študije na c. kr.
vojaškem živinozdravniškem zavodu na Dunaju
(III. Linke Bahngasse 7).

39

Za vzprejem se zahteva dovršeni šesti
razred gimnazije ali realke.

I.  Strokovne šole za farmacevte.

Za farmacevte je urejen na modroslovni
fakulti vsakega vseučilišča farmacevtiški kurz,
v katerega se morejo vpisati oni lekarski vež-
banci, kateri so dovršili tirocinij, t. j. triletno
službovanje v kaki lekarni in šesti gimnazijski
ali realčni razred. Eealci morajo vrh tega do¬
kazati primerno znanje latinščine.

K. Podkovske šole.

Za vzgajanje dobrih kovačev, kateri smejo
tudi živinozdravniški posel opravljati, urejeni
sta na Slovenskem dve podkovski šoli in sicer v
Ljubljani (s slov. u. j.) in v Celovcu (z nem. u. j.)

L Glasbene šole.

1. Glasbena šola „Glasbene Matice" v Ljub
Ijani.

2. Glasbena šoja „Filharmoniškega društva 11
v Ljubljani.

3. Šola mestnega glasbenega društva v
Celju.

4. Pevska in glasbena šola filharmoniškega
društva v Mariboru.

5. Mestna glasbena šola v Gorici.

6. Mestna glasbena šola v Trstu.

M. Mornarske šole

so oni državni zavodi, ki imajo namen, podati
bodočim mornarjem ono teoretiško naobrazbo,
katero neobhodno potrebujejo za vspešno služ¬
bovanje na trgovskih ladijah, in so sledeče:

40

1. mornarska akademija v Trstu, 2. mor¬
narske šole v Kotoru, Dubrovniku in Malem
Lošinju.

N. Kadetne šole

imajo namen vzgojiti mladeniče, kateri so se
posvetili vojaškemu stanu, za častnike ter
tako skrbeti za zadostni naraščaj vešeakov v
stoječi vojski.

Kdor hoče biti vzprejet v kadetno šolo, se
mora s potrebno kvalifikovano pismeno prošnjo,
katero mora potrditi prosilčev oče ali varuh,
obrniti na kompetentni vojaški komando vsaj
dec 15. avgusta istega leta, ko misli vstopiti.

V obče se zahteva za vzprejem: a)  avstrij¬
sko državljanstvo, b)  telesna sposobnost, c)  lepa
nravnost, d)  gotova starost in e)  potrebna
naobrazba, katero mora skazati s 'spričevali
prej obiskovanega učilišča ali z vzprejemnim
izpitom. Za vstop v prvi letnik pehotne, kon¬
jiške in topniške kadetne šole se zahtevajo
nižji razredi srednjih šol, za pijonirske pa pet
razredov srednjih šol: v drugi letnik se vzprejme
pa le tisti, ki prebije tudi izpit iz predmetov,
ki se poučujejo v prvem letniku kadetnih šol.
Šolnina znaša za sinove aktivnih častnikov
6 gld. za sinove neaktivnih častnikov, dvornih
in državnih uradnikov 40 gld., za sinove vseh
drugih državljanov pa 75 gld. vsako polletje in
se lahko plačuje v obrokih.

Za brambovske kadetne šole veljajo isti
ukazi, kakor za druge kadetne šole.

41

Moji učitelji.

Ime

Predmeti, katere uče

Ravnatelj:
Razrednik:

Moji učitelji.

Ime

Predmeti, katere uče

43

Moji sošolci.

Moji sošolci.

Ime

Opomnja

45

Moji sošolci.

Ime

Opomnja


Moji sošolci.

47

Ime

Opomnja


48 j  49

Zapisek do- mačih nalog.

4

50

51

Zapisek do-

Naslov nalogi

\


mačih nalog.

Naloga se je dala Naloga naj se odda


1

52

53

Zapisek: do-

Naslov nalogi

m a čili nalog.

Naloga se je dala

Naloga naj se odda

54

Počitki na srednjih

veled razpisa vis. naučnega ministerstva

55

šolah avstrijskih,

5  dne 21. decembra 1875. L, štev. 19.109

Prazniki tekom šolskega leta

božični

jiredpustni

velikonočni

binkošfni

brusi

prosti dnevi

od 24. do
27. de¬
cembra

od 24. de
cernbra
do 1. janu-
varja

zadnji
ponedeljek
in zadnji
torek

od 24. do
27. de¬
cembra

zadnji
ponedeljek
in zadnji
torek

a ®
.S ff

-Q o

ga

a.' -
O *

a  SP

56

bil

•r-(

X

X

a

*rH

a

ec

N

Ph

>0o

57

bc

•rH

G 1

M

X

0

K

•rH

a

c

NI

Ph

>02

Razreditev šolskih ur v zimskem polletji.

58

Razdelitev šolskih ur v letnem polletji.

59

Odlomek iz matematike.

A. Aritmetika.

Štiri osnovne računske vrste.

1. Seštevanje: a  + b  —' c.

K številu a  prišteti število b  se pravi
število c  iskati, ki ima toliko jednot, kakor
a  in b  skupaj; a  in b  se zoveta sumanda,
c  vsota.

Sklepi :0 + a — a; a  + 0 — rt, 0 + 0 — 0.
Vsoto n  jednakih sumandov, n. pr.:
a  -f a  + a . (»krat).

lahko skrčimo v na; n  se zove koeficijent
števila a.

Postavki:

a  + b - b  + a  (preminjalni zakon seštevanja).
(a  -j- b)  -t- c -  (rt -j- c')  -j- b a  -j- (b  -j- c)

a  -j- (b  -t- c)  (rt -j- b')  -f- c  (rt -j- rt) -j- b

ma  + na  : (m  + n) a.

2. Odštevanje: a — b — c.

Od števila a  odšteti število b  se pravi
število rt iskati, katero k b  prišteto da za
vsoto a; rt se zove minuend, b  subtrahend,
rt razlika.

Sklepi: {a  — b)  + b  = a
(rt + b)  — rt = b;  (rt -p b)  — b  = a

rt — rt = 0; rt — 0 — a ; 0 — 0 == 0

61

Postavki:

{a  + b)  — c ~ (a  — c)  + b  — a  + (b  — č)

( a  — b)  + c = (a c)  — b — a  — (b  — c)

(a  + b) —  (a  -|T m)  + (b  + m)
ma — na —  (m  — «) a.

3. Množenje: a  . b c.

Število a  pomnožiti s številom b  se pravi.
a  tolikrat za sumand vzeti, kakor ima b  jednot ;
a  se zove multiplikant, b  multiplikator, oba
faktorja, c  pa produkt.

Sklepi: 1 . a  — a ; 0 . a -  0

Postavki: a . b — b . a

(a b ) c - - (a c) b  — a (b c)

(a  + b) n  ; an  + bn
+ b) (c  + d) - ac  + bc  -f ad  + bd

(a  -f- b)  (f -r- d)  — ac  + bc  — ad - j- 'bd

4. Deljenje: a: 6 = c  ali: — c

b

Število a  deliti s številom b  se pravi, šte¬
vilo c  iskati, katero da z b  pomnoženo a  za
produkt; a  se zove dividend, b  divizor, c  pa.
kvocijent.

Sklepi: a .b a: b. a  a
b b

ab  : a  — 3; ah  : b - a

a \ a —  1; a  : 1 = a

a  : 0 — oo; 0 : 0 = negotovo (0, n , oe).

62

Postavki i-  •= — b — a . h.

c c c

a ac a

b - c= ~b — bTc

a a : c a

b  ' c  b 1). c

A A — Bq

B  + . B

0 potencah.

Vzmnoževanje: — c.

Število na n  potenco povišati se pravi,
število »krat kot faktor vzeti; a se zove
podloga, n  potenčni eksponent, c  pa potenca.

Sklepi: 1« — 1; 0« - 0;

a 1  = a ; a° —  1;

Postavki: ( a m )« v - ( a n  ) m  =- a mn  ;

(a b) m  — a m  . b » l ;

(a\ m  a" :

\ b) =  J’"  ‘>
rt"> .. a>‘  = rt’" 4- « ;

: a« = a m ~ n .

63

O korenih.

n

Razkorenjevanje : V a -- c -
Iz števila a  hkratni koren potezati se
pravi, število iskati, katero da «krat kot
faktor postavljeno a  za produkt; a  se zove
radikand, n  korenski eksponent, c  koren.

n n

Sklepi: {V a  ) " — V a"  = a ;

1  11 11

V  a  — a ; Vi —  1; / o 0

11

n  / ii  \ m ui

Postavki: V (a  ’") = a  » — V a

m n

■ / 11  _ ■ / m  _ mu

V Va~V Va~~ V a-

u up n : p

V  a = V a m t  = V a :  t ;

n 11 n n u

Vab  = V a ■ V b  ; V «" b — a V b

0 logaritmih.

Logaritmovanje: log a. h)  n.

Število a  logaritmovati s številom b  se
pravi, tisti potenčni eksponent iskati, s ka¬
terim moramo podlogo b  vzmnožiti, da dobimo
a  za potenco; b  se zove podloga, a  logaritmand
ali število (navadno „numerus‘‘j, iskani potenčni
eksponent n  pa logaritem.

64

Briggov logaritemski zistem ima 10 za

Sklepi: log a (b)  — n ;

Io S b (i)—  !; !og - 0.

Postavki:

log N P - -  log Zl/ + log ZV + log Z 5 ;
J/

log ^ : - log Zl/ — log ZV;
log M*  = p.  log Z1Z:

Izjednačenje dveh izrazov, imajočih isto
vrednost imenujemo jednačbo; jednačbe raz¬
likujemo po številu neznank v jednačbe z
«-neznankami in po naj višjem potečnem eks¬
ponentu v jednačbe n- stopinje.
a)  Jednačbe prve stopinje z jedno neznanko :

x —  —
a

b)  jednačbe prve stopinje z dvema ali več
neznankami:

podlogo.

log V~M—  log M
>■ P "

O jednačbah.

ax — b
b

ax  + by — c   . 1.)

a'x  + b‘y  = c‘  . 2.)

a) Primerjalni način:

iz 1.) dobimo x

a ’

a

65

~ ' ~b‘y

a'  ’

iz 2.)  pa x  :

(~ c'  — a‘x ~\

b = — y~>  J

■ c  — by _ c 1  — b‘y

tedaj

r c  — a x  c 1  — a x~\

L b b'  J ;

, ac 1  —- a'c  ' b‘c  — bc?

in odtod y ~  - x = - -—

ah  — a b ’ ab‘  — a b.

p) Zamenjalni način:

. c  — ax

P° a ) - 1 -

a x  + b , - ; — = <f

b

b‘c  — bc 1
ab'  — a‘b

'0  Način jednakih koeficijentov:
ax by — c
a‘x  4- b‘y = c?
ab‘x  4- b b‘y — b‘c
a? bx  4- bb‘y  = bc“
ab‘ x  — a' bx — b‘c  — bc 1
b‘c  — bc?
ab‘  — a‘b

c)  Jednačbe druge stopinje : x‘‘  + ax — b.
a)  čisto kvadratne:

a  0, * — 4- V b

5

66

fJ) mešane kvadratne:

' , , a' 1  a 2  ,

■ vl  + ax  + 4 4  + b

* =" “ 2  ± V 4 +/)

'()  povratne:

1.  ) x 3  -f ax + cix  + 1 0

(x 3  + l) + aX (x  + l) : 0

(.x H -  l) (x 3  -p ar -(- 1 -j" ax ) - - 0

x  =: + 1; istotako ( x 2  + * + 1 + 3x) 0,

ki se razreši, kakor kvadratna jednačba.

2.  ) x l  4- ax 3  4- bx' i  4- ax  -j- 1 = 0

.v 2  4 - ox  4-34- — -J- - ( i

X 1  x'‘

če vzamemo za x  -(- -- - v, dobimo kvadratno
jedn ačbo.

3.) x*  -f- ax 8  — ax  — 1 = 0
(a* — 1) 4- ax  (a- 2  - 1) 0

(.x 2  — l) (a 3  4-14- ax ) :  - o

x“-  — 1 = 0, A 2  4- 1 4- C x  = 0

A* m: 4-1, A_

— fl + K« 3  — 4
—

4.) Istotako se razrešijo povratne jednaebe
pete stopinje.

67

3. Ek sp on en cij aln e jednačbe
se v obče rešujejo z logaritmovanjem.

log b
log a ’
log a

a) a x  ----- h \ x

n h= b ' x

y) a ,x  -(- /a- v  -

(* x  = y)
y 1  + /jf = g

2  —

log b ’

y-

V 1

7 +g


log a

o) V a  + J> V. a  — g
po y) + || ~ <1

2x _

y - V a  -

/  +
2 X

|/

i' 2  ,

4 + ?

log a

2 l 0 s(-f  ±(Xf+ ? )

O postopicah.

1)  aritmetične:

splošni člen a n  = -j- (« — 1) d

n
2

d

^+1

vsotnjak j M  ■
interpolacija

-K + «„)

0*

68

2.) geometrične:
a „ = a ! y*-i

r  Li «1 C?” — i)

* g -  1
r+£

K?

za y < 1 in n  sc imamo

O obrestih.

o —  obresti, a  = kapital, p - -  procenti, n  = čas.

a) o  jednostavnem obrestnem računu:

o - a _il. ■ n  i z  Cesar se lahko izračuni a, p  in n
100  5

b)  o obrestno-obrestnem in rentnem računu:

a) Na koliko bode narasel na obrestne
obresti z mero

“h

e  = 1 + naložen kapital a  v n  letih ?

a n — ae u

če znači a  sedanjo vrednost, a n  obrestovani
P

kapital, e —  1 + ^ ()  obrestno mero, n  leta.

Če n  ni celo število, ampak mešano m  +

r

s  /

'm  +H

1 + (* - D

69

p) Nekdo vlaga v zadetku ali koncem vsa¬
kega leta znesek r  /det; na koliko bodo narasli
vsi ti zneski v času zadnje vloge, če računig
P  “/o obrestnih obrestij ?

r (e” -  1)

S "  . c — 1 ~

p) 1.) Kolika je gotova vrednost b d  dopla-
čilne rente ?

b

d

r (c’‘
c" (e

D

D

2.) Kolika je gotova vrednost b {i  predpla¬
čilne rente?

r (e»  — 1)
e  «—i(«-r-l)

Binomski postave  k.

(rt + b)"  rt" -f . b  -f (j) a »~ 2  b 3  +

(a — ,£)" rt" — rt" — 1  // + a“ . 2  b ' ! —

(š)*"-3.*+ ■"+ (-D(«”i) +
+ + (- 1 )" (") *»•

Planimetrija.

A. Lastnosti ravnih stvorov.

I. O trikotnikih.

Trikotniki so jednakostranični, jednako-
kraki in raznostranični z ozirom na dolgost
stranic, in ostrokotni, topokotni in pravokotni
z ozirom na kakovost kotov.

1. Skladnost trikotnikov.

Dva trikotnika sta skladna, ako se uje¬
mata v vseh šesterih sestavinah, namreč v
stranicah in kotih. Znak skladnosti je

a)  Dva trikotnika sta skladna, če se ujemata
v jedni stranici in v dveh notranjih kotih.
(I. izrek.)

b)  Dva trikotnika sta skladna, ako se uje-,
mata v dveh stranicah in v kotu, ki ga
oklepata te dve stranici. (II. izrek.)

c)  Dva trikotnika sta skladna, ako se uje¬
mata v dveh stranicah in v kotu, ki leži
večji izmed teh stranic nasproti. (IH. izrek.)

d)  Dva trikotnika sta'skladna, ako se uje¬
mata v vseh treh stranicah.

2. Podobnost trikotnikov.

a)  Dva trikotnika sta podobna, ako imata
dva kota jednaka. (I. izrek.)

II., III, IV. izrek o podobnosti trikotnikov
so istoglasni z izreki o skladnosti tri-

b)  kotnikov.

71

3.  Razmere med trikotnikovimi
stranicam i.

V vsakem trikotniku je jedna stranica

a)  manjša od vsote dragih dveh stranic.

b)  V vsakem trikotniku je jedna stranica
večja od razlike dveh dragih stranic.

c)  V pravokotnem trikotniku znaša kvadrat
iz hipotenuze vsoto iz kvadratov obeh
katet.

d)  Ako znaša v pravokotnem trikotniku jeden
izmed ostrih kotov 30°, je nasprotna ka-
teta jednaka polovici hipotenuze.

4.  Razmere med trikotnikovimi koti.

a)  V vsakem trikotniku znaša vsota notranjih
treh kotov 180° = 2/d.

b)  Vnanji trikotnikov kot je jednak vsoti
notranjih njemu nepriležnih kotov.

c)  Vsota vseh vnanjih trikotnikovih kotov
znaša 360° = 4 A’.

d)  Ostra kota pravokotnega trikotnika sta
komplementarna.

5.  Razmere med trikotnikovimi
stranicami in koti.

a)  V vsakem trikotniku ležijo jednakim stra¬
nicam jednaki koti nasproti.

b)  V vsakem trikotniku leži večji stranici
večji kot nasproti in obratno.

c)  V jednakokrakem trikotniku sta osnovna
kota, v jednakostranienem pa vsi koti
jednaki.

6.  Somernice trikotnikovih sestavin.

a)  Somernice trikotnikovih sestavin se sečejo
v jedni in isti točki, ki je od oglišč jednako
oddaljena.

72

b)  Somernice trikotnikovih kotov se sečejo
v jedni in isti to5ki, ki je od vseh stranic
jednako oddaljena.

c)  Višine jednakostrani5nega trikotnika se
sečejo v jedni in isti točki, ki ima jednake
razdalje od vseh oglišč in jednake razdalje
od vseh stranic.

II. O čveterokotnikih.

Čveterokotnike razvrščujemo z ozirom na
lego nasprotnih stranic 1.) na paralelograme,
v katerih sta po dve nasprotni stranici vzpo¬
redni ; 2.) na trapeze, v kateri sta dve nasprotni
stranici vzporedni, drugi dve pa nevzporedni;
3.) na trapezoide, v katerih ni nobena stranica
s katero drugo vzporedna.

V čveterokotnikih znaša vsota vseh no¬
tranjih ali pa vnanjih kotov 360° = 47?.

1. Paralelogrami.

a)  V vsakem paralelogramu sta po dva pri-
ležna kotasuplementarna, po dva nasprotna
kota pa jednaka.

b)  V vsakem paralelogramu razpolavljata dia¬
gonali druga drugo in vsaka izmed teh
deli paralelogram na dva skladna trikotnika.

c)  Vzporednice med vzporednicami so jednake.
Paralelograme razvrščujemo na:

raznostranične jertnakostranično

poševnokotne: A)  romboide B)  rombe.

pravokotne: C)  pravokotnike D)  kvadrate.
B)  Romb  je someren stvor; vsaka diago¬
nala mu je somernica in stojita pravokotno
druga na drugi. Vsakemu rombu se da krog
včrtati.

73

C)  Pravokotnik je someren  lik; somer
niče pravokotnikovih stranic so tudi pravo-
kotnikove somernice. Vsakemu pravokotniku
se da krog očrtati in njegovi diagonali sta
jednaki.

D)  Kvadrat je someren stvor; vsaka diago¬
nala in vsaka somernica njegovih stranic mu
je somernica. Kvadratovi diagonali sta jednaki
in stojita pravokotno druga na drugi. Vsakemu
kvadratu se da krog očrtati, oziroma včrtati.

2. Trapez.

a)  V vsakem trapezu so koti, ki leže na ne-
vzporednicah, suplementarni.

b)  Trapezova srednica razpolavlja trapezovi
vzporednici in je jednaka polovici vsote
obeh vsporednih stranic. V jednakokrakem
trapezu, v katerem sta nevzporedni stra¬
nici jednaki, sta kota na vsaki vzporednici
jednaka; vsakemu jednakokrakem u trapezu
se da krog očrtati in somernica trapezovih
vzporednic je tudi trapezova somernica.

3. Deltoid.

Deltoid je trapezoid, o katerem sta dve
stikajoči se stranici jednaki, drugi dve stranici
tudi jednaki, toda od prvih dveh različni. Del¬
toid je someren stvor; diagonala, ki spaja
oglišči jednakih stranic, mu je somernica.
Vsakemu deltodidu se da okrog včrtati; dia¬
gonali stojita pravokotno druga na drugi, in
kota, ležeča ob ogliščih nejednakih stranic, sta
jednaka.

> 0

III. O mnogokotnikili.

a) V  vsakem mnogokotniku znaša vsota vseh
notranjih kotov tolikrat dva prava, kolikor

74

ima mnogokotnih stranic manj štiri prave
kote; vsota vseh vnanjih kotov mnogo-
kotnikovih pa 4A’ = 360°,

b)  V pravilnem mnogokotniku znaša vsak

notranji kot 2 K —  če pomenja n  šte¬

vilo stranic mnogokotnika.

c)  Iz vsakega oglišča mnogokotnikovega je
možno potegniti (n  —3) diagonale; vsota
vseh možnih mnogokotnikovih diagonal
11

pa znaša — (n  — 3). Vsakemu pravilnemu

mnogokotniku se da krog očrtati, oziroma
včrtati.

IV. O krogu.

a)  Naobodni kot je jednak polovici obsre-
diščnega kota, ki stoji na istem loku kakor
naobodni kot; naobodni kot, stoječ na
polukrogu, je pravi kot in se zove kot v
polukrogu.

b)  V vsakem tetivnem čveterokotniku so
svote svote nasprotnih kotov med seboj
jednake, v vsakem tangentnem čveterokot¬
niku pa svote nasprotnih stranic.

c)  V vsakem tetivnem čveterokotniku je pro¬
dukt diagonal jednak vsoti iz produktov
po dveh nasprotnih stranic.

d)  Ako potegneš skozi eno točko na krog
dve sekanti, tedaj tvorijo nastali štirje
odrezki sekante razmerje, v katerem so
deli jedne sekante vnanji, druge deli pa
notranji členi.

e)  Ako potegneš skozi eno točko na krog
sekanto in tangento, tedaj je tangenta
srednje geometrično sorazmerje med obema
odrezkoma sekante.

75

f)  Sekstantova tetiva je jednaka polumeru.

g)  Kvadrat stranice krogu včrtanega pravil¬
nega peterokotnika je jednalc vsoti iz
kvadratov polumera in stranice temu krogu
očrtanega pravilnega deseterokotnika.

h)  Stranica krogu včrtanega pravilnega de¬
seterokotnika je jednaka večjemu odrezku
stalno sorazmerno razdeljenega polumera.

11. Določevanje količin ravnih likov.

(a, b, c,  ... so stranice, r  polumer včrta¬
nega, K  polumer, očrtanega kroga, v l  v.,  vi¬

šine ....,  o  obseg, p  ploščina dotičnega lika.)

1) Trikotnik:

o — a  -f b c  =r Sj ;

p — \ n  - v i =  Kr (s  — a) (s  — b)  (j* — c)

„ <tbc b

R  = - , r

4/ j ’

v jednakostraničnem trikotniku:

° 3a\c [ I  H. / '[  " K 3, R —  5  v,r,  J i\

2 ) Čveterokotniki:

a)  kvadrat: o —  4«, p  — a 1 , R — ^Y%r~~n-

b )  pravokotnik: o 2 (a  4 - b ), p — ah.

c )  paralelogram: o -  2  {a  -f b), p ai\

d)  trapez : o  — a  + b  4 - c  + d, p -- "  ;  v,

če sta a  in b  vzporedni trapezovi stranici,
v  višina ali razstoj.

e)  trapezoid \ o a b -\- cd, p ‘l(p\  + n 2 )

Ci

če je d  diagonala, v L  v. t  razstoja obeh oglišč,
katera nista zvezana z diagonalo

76

3.) Pravilni peterokotnik:

5 a 2

5+ p

V

5 + 2 V'  6
6

R -- -- - a

5+ K5
10

V_

r = -\/ r5  + 2  Vh

2  V  5

4.) Pravilni šesterokotnik:
o - 6 «,/■■;£ « a  K3, A’ /■ g K 3-

5.  Pravilni osmerokotnik:

8a, / = 2« 2  (l + K2 ); A'

( 1 + K 2.)

;/ 2 + K2

6. Pravilni deseterokotnik.

o  = 10«, / = ~ \/  5 + 2 K 5,

•*== f(.KB + l), r I (/"5 + 2 VK.

7.  ) Krog:

c — 2r  ~, / = r a 7c;

Če znaša l  lok, ki pripada kotu a, o t  odsek,
ki pripada loku /, pripadajoči izsek:

_ rT.a.  _ l  _ r- -a r  "tcx

~ 180’ ° l  2’ r—  360 ;  * '= '360 “ A
(k temu pripadajoči trikotnik).

77

je  —314159, log je = 0-49715
V~2  1-41421 I O  244949

V  H 1-73205 Vi  2 04575

K 5 2-23607 J 10 = 316228.

Stereometrija.

»=pla§S, O - ploščina, F=vsebina.)

1.  ) Prizma (c — obseg, b -  osnovna ploskev,
v —  višino):

7)i ~ o . v, O  — m  + 2 b, V — b . v.

2.  ) Pravokotni paralele piped: (a, b, c  so
robovi, ki se sečejo v enem in tistem oglišču.)
m — 2c (a  + b) O =  2 (ab ar  -J b c), i ' abc.

3.  ) Ravna piramida: (t^ - stranska višina.)

. bv

ni  — -'i o . v i  ; O  = m  + b, V - -g-

4.  ) Raven piramiden okršek (prisekana
piramida) [o, O  obsega, B, b  osnovni ploskvi,
v , stranska višina].

« = 1 ( 0 + 0 ).^;

* - m  + B  + b  + , V : %-{B  + VM  + b) ■

O

5.  ) Cilinder: (r —  polumer, o  višina).
m — 2r  je v ; O = 2rn (r -\- v , V — r' 1  k  v,

6.  ) Raven stožec : (j- — stranica).

„ r^r.v

m — rns  , O  — m (r  + .r), V  ..

7.  ) Raven prisekan stožec:

))i —  J"je (A' + r\ O  — j-je  (A’ + r) 4- (A 2  4- r 3 ) JE

P — ^-(A 2  4- Ar 4- r a ).

78

8.  ) Krogla: O--.  4 r-r. }  V

9.  ) Kroglina kapa: m-—2ritv i (o 1  . višina

kape).

10.  ) Kroglin pas: z —  2 rr.a {a  višina
pasu, z  pas)

11.  ) Kroglin izsek: V  —

O

32.) Kroglin odsek: V  (3 r — v).

O

13.) Kroglina plast: 1' (3 p 2 , + 3 p 2 ., + »’)■

Goniometrija.

(Ka l  je ostremu kotu a priležna kateta, ka t
pa ostremu kotu a nepriležna kateta, h  hipo-
tcnuza.)

Medsebojno razmerje funkcij:

tang a

sin a
saco’

cot a

COS a

sin a ’

sin a . cosec a l
COS a . sec a - 1
tang a . cot a . 1

sin -’a + COS 2  a 1

tang 2  a + 1 = sec 2  a
1 4- cot 2  a cosec 2  a.

Funkcije komplementarnih kotov:
sin (90 —a) - COS a; tang (90 — a) = cot a

cos (90— a) sin a: cot (90 —a), tanga

79

Funkcije suplementarnih kotov:
sin (180— 1  a) sin a; tang(180— a — tang*

COS (180 — a) — cosa: cot(180— a): = — cota;

sin 30° — z  cos 30° — .j KŠ
tang 30° -J- V  3 cot 30" - K'6

sin 45° - j V-2  cos 45" — .} V2

tang 45° 1 cot 45° 1;

Funkcije iz vsote ali diference dveh kotov:
sin (a + p) —■ sin a cos (3 •+ cos a sin (3
cos (a + |š) = cos a cos [3 sin « sin [3.

tang (a + (3) :
cot (a + p

tang a 4- tang p

1'+ tang a tang [3.
cot a cot [3 _|_ 1
cot'[3 + COt a.

Izrazi funkcij dvojnatih kotov s funkcijami
jednostavnih (navadnih) kotov:

2

80

Izrazi funkcije poslovnih kotov s cosinus

Vsote ali diference dveh jednakih funkcij
različnih kotov:

, . . . a -4- p a — S

sin a + sin p = 2 sm —i- • cos --- -

(-i tu

. ■ r,  a —|— [3 . a — (5

sm a — sin P —  2 cos — sin ~ -L

O Ci

a 4- S a —

COS a + COS P — 2 COS g  COS —g —

* a + 0 •« — P

cos a — cos p—— 2 sin . sin • -

Ci Cx

. , , , sin (a + p)

D  — ° cos a cos p  ’

cot a 4- cot

n  _ sin (P 4- a)

sin a sin p.

Za «~f- P + Y — 180 ° je

a 8 y

sin a -j- sin p + sin y - 4 cos ^ cos ^ • cos ^

tang a + tang (3 + tang y - tang a tang p tang y.

81

Ravna trigonimetrija.

(a, b, c  so stranice, a, [3, j  k temu pripadajoči
koti, j- = j (a + b + e), fs  ploščina trikotnika
A B  C.)

1.  ) Sinus stavek:

a : b  : c -  : sin : a : sin p : sin y.

2.  ) Cosinus stavek:

a' 1  = b 2  A- c' 1  — 2 bc  cos a
b 2  = a 2  + c‘‘  — 2 ac  cos [3
c“ = a 2  -f i !  — 2 cos y.

3.  ) Tangentni stavek:

tang “

/" (j — b ) (s  — g)
bc

(s — b) (s — c)

r (s  — a)

cot“ = - a lB

2 (j* — b)  (j — r)‘

5.) Mollweidove jednačbe :

a

2

o


sin 2 -


cos 2

6

82

6.) f s  ^ a i  s in y  — g ■ 2 sin 2 -ycos|- y==
— «*• sin  p sin y
2 sin a

Če je treba razrešiti trikotnik, tedaj moraš
najprej poiskati kote in sicer, če so znani:

1.) a, [3, i; z <x : 180 — (P + y).

: 90
-b

T ,

m

T

' 2.) a, b, y ; z —-

.  * p a- ..

tang — -E — —— . cot

2 Cl  -rj— o  2 ■

3.  )

a  > P, a; s  sin p — ~  S ' n a  in y —  180 — (a + P)-

a

4.  ) a. b, c;  s funkcijami polovnih kotov
(glej zgoraj) in stranice poišči po sinus stavku
ali pa z Molhveidovimi jednačbami.

I. Analitika.

1.  ) Razstoj (d)  dveh analitično danih točk
-K  (*i &). in M t  (*» >'*) '■

d — V (x l  — x t y  + o-, — y,y

2.  ) Poišči iz koordinat dveh točk M,  (x 'y')
in M 3  (x“ y“)  koordinate ( xy)  točke katera
deli njihovo veznico v razmerju m : n.

n x‘  4- m  -v" ny‘  4- my“

?■' m -\- n


y‘ + y‘

m  + n ’
x‘  -|- x

* = «,■* = — 2

,

3.) Poišči ploščino fs  trikotnika iz koordinat
oglišč:

/•. * (V, — y 3 )  + Os — y,) + (y l  —y 2 ).

J J  — * O


83

II. Prema.

1.  ) SploSna jednačba preme: = b-,

2.  ) Za y v- o, x  —- -c;

'  ' a

■ x y

za x  — 0, v -- o.- -  4 - , — 1;

’ ■ c  1  o

3.  ) Jednačba preme, ki gre skozi točko
M (x‘y‘)

y  — y‘ a (x  — x ‘)

4.  ) Jednačba preme, ki gre skozi točki
M, (x l y,)  in M a  (x, 1  y a );

_ yi  “ y* ,  „ \

y  X t  - *, (

B.) Normalna oblika premične jednačbe:
x  cos 5 + y  cos '<] — p,

— a  1 b

cos 5  = 77==; cos 7j = =, P —  ;

Vi + a 1 . Vi + a* Vl+ B*

P  (razstoj preme od točke M, (x‘ y‘)  „

p _

_  r r+ «*“•

6.) PoiSči kot », ki ga oklepata dve premi
^4i? in yl'i>", katerih jednačbe sta

j) - - ax + b , y a' x  4' b‘
a  — a'

tang v  ,■

1 4- aa'

a)  ako sta premi vzporedni, je a  = a l

b)  ako stojita pravokotno druga na drugi,

1

je a -

7.) Jednačbe kotovih somernim.
y  — a, x  — b, y  — a t  x  — b a

Vi  + aP vr+ a./

0

6*

84

in za sokot:

y  — a. x

a, x  — b, y  — a^x  — b t

III. Krog.

SploSna jednačba kroga:

1 .  ) (x — f)  2 + (y — q ! ) r 2 .

2 .  ) p ~r , q -  0 , x l  -f- y------  2 rx  (temenska

jednačba kroga.)

3.  ) / — 0, q —  o, x-  -f y 2  ----- r 2  (središčna
jednačba kroga.)

IV. Elipsa.

1.) Jednačba elipse:

b 3  x 2  + a 2  y 2  — a' 1  b‘  ali — - + 77 - = 1 , ki se
a b-

zove tudi središčna jednačba elipse.
a) d  (razstoj katerekoli točke ob središču):

d — y y 2  + X 2 —

b) e  (linearna ekscentričnost elipse):
e  — V a?  — b*

6 Y CČ“ —

— --1  (numerična ekscentričnost) —
a  ' a

b 2

c) p  (parameter) -- —.

2.) Temenska jednačba elipse:

85

3.) Ploščina elipse:

f= ab~.

V. Hiperbola.

1.) Jednačba hiperbole:

b' 1  x'

a‘y‘

«•** ali -"1 _ 4
a 3  b 1

e  — l^a 2  + b' 1 ,  s -

y a 1  b 2

2.  ) Temenska jednačba hiperbole:

y t=£ 2 tX+*-f.

3.  ) Jednačbe hiperbolskih asimptot:

, 6 b

y  = H — . x . y = - x.

J  1  a ' J  a

VI. Parabola:

1.  ) Jednačba parabole: y‘‘  2 \p x\

2.  )  Ploščina parabolskega dela, ki leži med
obema sorodnima koordinatama ( xy ):

:# < << << < < << < << <<<<< »?

k

I

I

: 'S

knji ga. r

v Kranji, Gorenjsko

priporoča

svojo jako bogato zalogo

vseh šolskih knjig

kakor tudi

vse druge slovenske in
nemške leposlovne knjige.

Naročila na vse izhajajoče knjige
in časopise izvršujejo se točno.

Velika zaloga papirja,
pisalnih in risalnih predmetov
po izredno nizkih cenah.


v

Citajte dobre knjige!

Ootiivajo se v vseh knjigotržnicah!

AŠkerc-ove »Balade in romance«, gld. 1.30, eleg.
vezane gld. 2.—

Aškerc-ove »Lirske in epske poezije«, gld. 1.30,
eleg. vezane gld. 2.—

Baumbach-ov »Zlatorog«, poslovenil A. Funtek,
eleg. vezan gld. 2.—

Bedenek-ov »Od pluga do krone«, zgodov. roman,
gld. 1.50, eleg. vezan gld. 2.—

Brezovnik-ov »Šaljivi Slovenec«, gld. —.90.
Bučarjeva »Biserojla«, gld. 1.—, eleg. vezana
gld. 1.30.

Funtek-ov »Godec«, gld. 1.20, eleg. vezan gld. 1.80.
Gregorčič-a »Poezije«, gld. 1.20, elegantno vezane

gW. 2—

Levstik-ovi »Zbrani spisi«, 5 zvezkov, gld. 10.50.
(Oddajo se tudi posamezni zvezki.) Vsebina:
1. in 2. zvezek: Poezije. 3. zvezek: Povesti,
pravljice in pripovedke. 4. zvezek: kritike in
polemike I. 5. zvezek: kritike in polemike II.
Strltar-jevi »Zbrani spisi«, 6 zvezkov gld. 15.—.
Tavčar-jevi »Zbrani spisi«. Dosedaj sta se dva
zvezka izdala, tretji se bo izdal letos, gld. 1.20,
eleg. vezan gld. 1.50 vsaki zvezek.

□ohivaja se v vseli knjigotržnicah!

Založila

Ig. pl. Kleinmayer & Fed. Bamberg

v LjtJiToljfcini.


. . .~

fr
<-
fr
<-
<r

fr
fr
fr
<-
fr
fr
fr
<-
<r

fr
fr
rfr
fr
<-
fr

«r

fr

■<r
;V
fr
<-
<-
<•
<r
fr
fr
fr
fr
rfr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr

->

->

->

->

-»
fri
fr
■fr
-fr
*
fr
fr
-fr
-fr
fr
fr
fr
-H
->•

->

-fr
fr
-fr
-fr
+1
-fr
-fr
fr
->
fr
->

->
fr
->
fr
->

-fr
fr
fr
->

*

-X
-fr
-fr
-)
fr
fr
-fr
-fr

.. . . . .. . . . . -.-.- r  ■

^/C  ^ VJV Jjv. JJi. Jjv. ^

puškar in trgovec s kolesi (bieikli)

v Ljubljeni, Šelenburgove ulice.

Glavni zastopnik za Kranjsko

„Waffen“-koles

iz  tovarne Steyer,

kojih kakovost in lahki tek presezajo
vsa dosedanja kolesa.

„Waffen“-kolo je prvič jako trpežno,

,, „ drugič jako elegantno,

„ „ tretjič skoraj zastonj.

„Waffen“-kolesa gg. dijakom

83 “ po znižanih cenah. Tj^iJ

Izposojevalnica koles.

Mehanična delavnica za
popravljanje koles in ši¬
valnih strojev po jako
nizkih cenah ter z garan¬
cijo, da se predmet
dobro popravi.

V6*g^

priporoča svojo veliko zalogo dežnikov in solnčnikov
po najnižjih cenah.


,X VJv' VJv' V* v' Vi v " Vi v ' irj v " ■*  iv' V i v V J v' VJv ' Jv' VJv ' VJV VJv'X^

V Jv'Vi'«' ’ ^iv' Vi v V Jv'VJv VJv' VJv’ VJv’ VJv’ VJv VJv 'X

J. Soklič

v Ljubljani, poti Irančo št, 1

priporoča

gg. dijakom izborno svojo zalogo

tčrr klobukov lika

mehkih, trdih, lodnatih, cilindrov i. t. d.
v raznovrstnih kvalitetah in po jako
zmernih cenah.


ipaiiai

I


(L

Fr. Dežman

.5)

6-

-č)

knjigovez

v Ljubljani, sv. Petra nasip št. 5

priporoča

svojo dobro urejeno

knjigo veznico.

Dela izvršujejo se fino, točno in poceni.

gjajj ^£t~ =l Ss l s £& E lgglg.ju



Sl



3. Zarnlen

čevlja?'ski mojster

v Ljubljani, Židovske ulice št, 5

priporoča

je ja vsa v njegovo stroko spada¬
joča dela po najnijjih cenah.

Popravila točno in po primerni ceni.

Lekarna J. Mayr

v I j  u b> 1 j a n i

Marijin trg poleg frančiškanske cerkve

priporoča

zalogo vseli tu- in inozemskih spe¬
cialitet, skušenili domačih zdravil
in rudninskih voda.

Dijaki, kateri se z ubožnim spriče¬
valom (po g. ravnatelju) izkažejo,
da so ubogi, prejmejo zdravila po
zdravniških receptih za znižano ceno.

rT

I


Popravki.