ISSN 0374-0315
LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 58/2007
THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 58/2007
r "lr ^ L_J WiLb ¿Ji
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
58. KNJIGA 2007
THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 58/2007
Cof
.. EP 0/i
LJUBLJANA 2008
SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 19. 2. 2008
Naslov - Address SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SI-1000 LJUBLJANA, Novi trg 3, p.p. 323, telefon (01) 470-61-00, faks (01) 425-34-23, elektronska pošta: sazu@sazu.si spletna stran: www.sazu.si
VSEBINA
I.	ORGANIZACIJA SAZU..................7
SKUPŠČINA SAZU, redni, izredni, dopisni člani...........................................9
II.	ČLANI.............................................17
Razred za zgodovinske in
družbene vede......................................19
Razred za filološke in literarne vede .. 23 Razred za matematične, fizikalne,
kemijske in tehniške vede..................27
Razred za naravoslovne vede............. 33
Razred za umetnosti...........................37
Razred za medicinske vede................40
BIBLIOGRAFIJA ČLANOV
AKADEMIJE V LETU 2007.............44
NOVI ČLANI....................................115
I.	razred...............................................115
Biba Teržan........................................115
Peter Štih............................................117
Niall O'Loughlin ..............................119
Karl Stuhlpfarrer .............................. 121
Henry Teune .....................................123
II.	razred .............................................125
Primož Simoniti ...............................125
Christian Hannick............................126
Erich Prunč.......................................128
III.	razred............................................130
Raša Pirc............................................130
Peter Mansfield..................................133
Anton Mavretič ................................135
IV.	razred............................................138
Robert Zorec......................................138
Tatjana Avšič-Županc......................139
Boštjan Kiauta ..................................141
Erwin Neher......................................143
V.	razred..............................................145
Emerik Bernard.................................145
Janez Matičič.....................................146
Marko Marijan Mušič .....................148
Tone Pavček.......................................149
Saša Vuga...........................................151
Vinko Globokar................................153
Georgi Konstantinovski...................155
Mateja Matevski ...............................156
Zlatko Ugljen ....................................158
VI. razred...........................................160
Janez Sketelj.......................................160
Bojan Čerček......................................162
Janez Lamovec...................................165
UMRLI ČLANI.................................169
Zoran Konstantinovic......................191
Leopold Kretzenbacher....................192
Ljubo Golič.........................................195
Donald Michie...................................196
Milan Maceljski.................................198
Marton Pecsi......................................200
Slavko Mihalic ..................................202
Andrej O. Župančič .........................204
Anne McLaren..................................209
III. POROČILO O DELU SAZU.....211
SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI
V LETU 2007.....................................213
Delo skupščine SAZU......................217
Razred za zgodovinske in
družbene vede....................................224
Razred za filološke in literarne vede.. 227 Razred za matematične, fizikalne,
kemijske in tehniške vede................229
Razred za naravoslovne vede........... 231
Razred za umetnosti.........................232
Razred za medicinske vede ..............234
Kabinet akademika
Franceta Bernika...............................236
Svet za varovanje okolja....................237
Svet za energetiko.............................238
Odbor za preučevanje narodnih
manjšin...............................................238
Odbor za medicinske študije...........239
Odbor za trajnostni razvoj...............241
Odbor za slovenski jezik..................241
Komisija za strokovna vprašanja
slovenskega jezika..............................241
Komisija za slovenščino v javnosti... 242
Fundacija dr. Bruno Breschi...........243
Fundacija Janez Vajkard Valvasor ..244 Oddelek za mednarodno sodelovanje
in znanstveno koordinacijo.............244
Mednarodna izmenjava raziskovalcev......................................250
Jubileji ................................................255
Nagrade, odlikovanja, priznanja,
izvolitve, imenovanja........................255
Tiskovne konference.........................257
Predavanja na SAZU........................258
Biblioteka SAZU................................265
IV.	PUBLIKACIJE SAZU.................277
V.	SUMMARY...................................287
IMENSKO KAZALO
ČLANOV SAZU................................327
I
ORGANIZACIJA SAZU
SKUPŠČINA SAZU
Predsednik:	Boštjan Žekš
Podpredsednica:	Alenka Šelih
Podpredsednik:	Jože Trontelj
Glavni tajnik:	Matija Gogala
ČASTNI ČLAN	France Bernik
REDNI ČLANI (77)	
Emerik Bernard , France Bernik, Janez Bernik, Robert Blinc, Ivan Bratko , Rajko Bratož, Vinko V. Dolenc, Matija Drovenik, Peter Fajfar, Dušan Ferlu-ga, Franc Forstnerič, Stane Gabrovec, Ivan Gams, Kajetan Gantar, Josip Glo-bevnik, Matija Gogala, Peter Gosar, Igor Grabec, Stanko Grafenauer, Dušan Hadži, Matija Horvat, Valentin Hribar, Drago Jančar, Andrej Jemec, Taras Kermauner, Gabrijel Kernel, Matjaž Kmecl, Marjan Kordaš, Janko Kos, Kajetan Kovič, Alojz Kralj, Andrej Kranjc, Jože Krašovec, Ivan Kreft, Uroš Krek, Lojze Lebič , Janez Levec, Jože Maček, Boris Majer, Milko Matičetov, Janez Matičič, Ernest Mayer, Vasilij Melik, Milan Mihelič, Ivan Minatti, Zdravko Mlinar, Jože Mlinarič, Dušan Moravec, Marko Marijan Mušič , Janez Ore-šnik, Boris Paternu, Tone Pavček, Janez Peklenik, Mario Pleničar, Janko Ple-terski, Veljko Rus, Primož Simoniti, Janez Sketelj, Janez Stanonik, Branko Stanovnik, Saša Svetina, Alenka Šelih, Alojz Šercelj, Biba Teržan, Miha Tišler, Jože Toporišič, Jože Trontelj, Drago Tršar, Dragica Turnšek, Ivan Vidav, Anton Vratuša, Igor Vrišer, Franc Zadravec, Ciril Zlobec , Robert Zorec, Mitja Zupančič, Boštjan Žekš.
IZREDNI ČLANI (27)_
Tatjana Avšič-Županc, Tadej Bajd, Bojan Čerček, Igor Emri, Niko Grafenauer, Franc Gubenšek, Andrej Inkret, Boštjan Kiauta, Stanko Kristl, Janez Lamo-vec, Marijan Pavčnik, Matija Peterlin, Raša Pirc, Jože Pirjevec, Blaž Rozman, Zorko Simčič , Uroš Skalerič, Slavko Splichal, Franc Strle , Tomaž Šalamun, Peter Štih , Miha Tomaževič, Vito Turk, Saša Vuga , Zinka Zorko , Črtomir Zupančič, Slavoj Žižek.
DOPISNI ČLANI (83)_
Arthur E. Bergles, Nikolaj A. Borisevič, Pavel Bosak, Ivan Brajdic, Savo Bra-tos, Antonio Cardesa, Henry R. Cooper Jr., Milan R. Dimitrijevic, Norbert El-
sner, Arnold Feil, Aleksandar Flaker, Rudolf Flotzinger, Gerhard Giesemann, Vinko Globokar, Wolfgang L. Gombocz, Drago Grdenic, Irena Grickat-Ra-dulovic, Erwin Louis Hahn, Nikola Hajdin, Peter Handke , Christian Hannick, Milan Herak, Lukas Conrad Hottinger, Vil Hrymyč, Ljudevit Ilijanic, Milka Ivic, Hans-Dietrich Kahl, Stevan Karamata, Alan R. Katritzky, Georgi Konstantinovski, Božidar Kos, Abel Lajtha, Reinhard Lauer, Jean-Marie Pierre Lehn, Florjan Lipuš, Thomas Luckmann, Peter Mansfield, Sibe Marde-šic, Juraj Martinovic, Mateja Matevski, Anton Mavretič, Gian Carlo Menis, Pavle Merku , Joseph Milič-Emili, Wolf Moskovich, Karl-Alexander Müller, Hermann Müller-Karpe, Erwin Neher, Rudolf Neuhäuser, Jean Nicod, Niall O'Loughlin, Boris Pahor, Luko Paljetak, Branko Pavičevic, Slobodan Perovic, Alessandro (Sandro) Pignatti, Boris Podrecca, Heinz Dieter Pohl, Livio Pol-dini, Andrej Vladimirovič Popov, Bogdan Povh, Otto Prokop, Erich Prunč, Eugen Pusic, Chintamani Nages Ramachandra Rao, Alojz Rebula, Helmut Rumpler, Roy Thomas Severn, Jan Stankowski, Dimitrije Stefanovic, Erik Valdemar Stälberg, Jože Straus, Karl Stuhlpfarrer, Ivan Supičic, Gunnar Olaf Svane, Sergio Tavano, Henry Teune, Zlatko Ugljen, Felix Unger, John Villad-sen, John S. Waugh, Anton Wernig, Karl Matej Woschitz.
ORGANIZACIJA SAZU V LETU 2007
A) PREDSEDSTVO
Predsednik:	Boštjan Žekš
Podpredsednica:	Alenka Šelih
Podpredsednik:	Jože Trontelj
Glavni tajnik:	Matija Gogala
Tajnik I. razreda (zgodovinske in družbene vede):	Rajko Bratož
Tajnika II. razreda (filološke in literarne vede):	Matjaž Kmecl, do 1. julija
	Primož Simoniti, od 1. julija
Tajnik III. razreda (matematične, fizikalne, kemijske	in tehniške vede): Peter Fajfar
Tajnik IV. razreda (naravoslovne vede):	Ivan Kreft
Tajnik V. razreda (umetnosti):	Andrej Jemec
Tajnik VI. razreda (medicinske vede):	Janez Sketelj
Člani predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU: Jože Maček,	
	Tone Pavček, Saša Svetina.
Na seje predsedstva je vabljen tudi predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo: Branko Stanovnik.
B) POSEBNE ENOTE SAZU_
1.	ODDELEK ZA MEDNARODNO SODELOVANJE IN ZNANSTVENO KOORDINACIJO
Vodil ga je akademik Branko Stanovnik.
2.	KABINET AKADEMIKA FRANCETA BERNIKA Vodil ga je akademik France Bernik, častni član SAZU.
3.	BIBLIOTEKA SAZU Vodila jo je Marija Fabjančič.
C) SVETI IN ODBORI_
1. SVET ZA VAROVANJE OKOLJA
Vodil ga je znanstveni svetnik SAZU v pokoju prof. dr. Avguštin Lah.
2.	SVET ZA ENERGETIKO
Vodil ga je akademik Janez Peklenik.
3.	ODBOR ZA PREUČEVANJE NARODNIH MANJŠIN Vodil ga je izredni član Jože Pirjevec.
4.	ODBOR ZA MEDICINSKE ŠTUDIJE
Vodila ga je znanstvena sodelavka v Inštitutu za medicinske vede ZRC SAZU izr. prof. dr. Duška Kneževic Hočevar.
5.	ODBOR ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ Vodil ga je akademik Robert Blinc.
6.	ODBOR ZA SLOVENSKI JEZIK
Komisija za strokovna vprašanja slovenskega jezika Vodil jo je akademik Jože Toporišič. Komisija za slovenščino v javnosti Vodil jo je akademik Tone Pavček.
D)	FUNDACIJI_
1.	FUNDACIJA DR. BRUNO BRESCHI Vodil jo je akademik Kajetan Gantar.
2.	FUNDACIJA JANEZ VAJKARD VALVASOR Vodil jo je akademik Matjaž Kmecl.
E)	UPRAVA SAZU_
Upravni direktor je bil Zoran Mezeg.
rt
£ d
■ <A
O,
D
M
Ö -d
Oi
«
>
Oi
o! Ö
¡5
i
£
M
rt >
i
d a
ft
>
o -d
N ^
O >
H
C3
M d
i
Ö M
M
-d T3
o
-O >N Jd
rt
-Ö
O >
O Ö d
>o ^
O Ö >o Ö rt Ö ft
rt
Ö
Ö
CD Ö >U
"¡3
O W <A N
<A
-o
>N d
T3 Ö
M
>
O T3
O tg N
> -Si


s -iS
£ ^ -G o
-TS
a o « «
N
& S-1
tH >
O O
M
O
rt M



Ö >
M rt >»
¡3
£
!3 (3
k
m
-Si
s
»o

S -S
« S?
N M
T3
C3 OJ >H M
^S C -TS TS ^TS
OiiO
N
M
> >
w
H O £ W
. w £ m w
o
o.
o £
Q O
p¿ <
£ Q
S <
N «
ft J
Q Q O
O £
w >
H
CO
z
£
N g
w
s
O ft w Q
OO W
w £
Q p¿
<	w W m
<	< HH
W M H
2:o
< 3
S
ft eq

Hí
O «
O
w ^
p^ o o
m g <
N
bH
w H >
O < C w >
Híi W Ä Ü ^
£ H >co
W • «
! ^
!
Q O
o

N « W 'rr
9 0
rt m < Q £ O
£ H m
O
£ <
p¿
H <
N
P¿ O O > m N
9 <
o P¿
«
s >
o o

s
tu N
Si

k u
C.O W P¿
pq
O
Ž
pq
p¿
Q
ft
Q
p¿ <
« ?
N
ft
â p« Ü O
s: ž
£ ;< ft >
KRONOLOŠKI PRIKAZ VODSTVA
AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI
Predsedniki
Nahtigal, Rajko , od 1939 do 1942. Član filozofsko-filološko-historičnega razreda.
Vidmar,	Milan, od 1942 do 1945. Član matematično-prirodoslovnega ra-
zreda.
Kidrič,	France, od 1945 do 1950. Član razreda za zgodovinske in zemlje-
pisne vede, filozofijo in filologijo od 1945 do 1948, član razreda za zgodovinske in družbene vede od 1948 do 1950.
Ramovš,	Fran, od 1950 do 1952. Član razreda za filološke in literarne
vede.
Vidmar,	Josip, od 1952 do 1976. Član razreda za filološke in literarne
vede.
Milčinski, Janez, od 1976 do 1992. Član razreda za medicinske vede.
Bernik,	France, od 1992 do 2002. Član razreda za filološke in literarne
vede.
Žekš,	Boštjan, od 2002. Član razreda za matematične, fizikalne, kemij-
ske in tehniške vede.
Podpredsedniki
Lavrič,
Kuhelj,
Ziherl,
Kreft, Blinc,
Božidar, od 1950 do 1961. Član razreda za prirodoslovne in medicinske vede.
Anton, od 1961 do 1980. Član razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede.
Boris, od 1975 do 1976. Član razreda za zgodovinske in družbene vede.
Bratko, od 1976 do 1992. Član razreda za umetnosti. Robert, od 1980 do 1999. Član razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 1980 do 1994, član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede od 1994.
Zlobec,	Ciril, od 1992 do 1999. Član razreda za umetnosti.
Gantar,	Kajetan, od 1999 do 2005. Član razreda za filološke in literarne
vede.
Kralj,	Alojz, od 1999 do 2002. Član razreda za matematične, fizikalne,
kemijske in tehniške vede.
Trontelj,	Jože, od 2002. Član razreda za medicinske vede.
Šelih,	Alenka, od 2005. Članica razreda za zgodovinske in družbene
vede.
Glavni tajniki
Krek,	Gregor, od 1939 do 1942. Član pravnega razreda.
Ramovš,	Fran, od 1942 do 1950. Član filozofsko-filološko-historičnega
razreda od 1942 do 1945, član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 1945 do 1948, član razreda za filološke in literarne vede od 1948 do 1950.
Kos,	Milko, od 1950 do 1972. Član razreda za zgodovinske in družbe-
ne vede.
Kušej,	Gorazd, od 1972 do 1980. Član razreda za zgodovinske in druž-
bene vede.
Goričar,	Jože, od 1980 do 1985. Član razreda za zgodovinske in družbene
vede.
Batis,	Janez, od 1985 do 1992. Član razreda za medicinske vede.
Drovenik, Matija, od 1992 do 1999. Član razreda za naravoslovne vede.
Andolšek-Jeras, Lidija, od 1999 do 2002. Članica razreda za medicinske vede.
Gogala,	Matija, od 2002. Član razreda za naravoslovne vede.
II
ČLANI
REDNI, IZREDNI IN DOPISNI ČLANI
I. RAZRED	za zgodovinske in družbene vede
Redni člani
Bratož, Rajko , dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino starega veka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 17. februarja 1952 v Braniku. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Načelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 19. marca 2002; tajnik I. razreda SAZU od 1. aprila 1999 do 19. marca 2002; tajnik I. razreda in načelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 10. februarja 2005.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Rožna dolina IV/39, tel. 256-33-15. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 241-11-92, faks: 425-93-37, e. pošta: rajko.bratoz@guest.arnes.si. Gabrovec, Stane, dr. arheoloških znanosti, znanstveni svetnik, vodja arheološkega oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani v pokoju. Rojen 18. aprila 1920 v Kamniku. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Hajdrihova 24, tel. 426-18-16. Hribar, Valentin, dr. političnih znanosti, redni profesor za fenomenologijo in filozofijo religije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 28. januarja 1941 v Goričici pri Ihanu. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001.
Zasebni naslov: 1292 Ig, Tomišelj 31 a, tel. 059-939-439, e. pošta: valentin.hribar@guest.arnes.si.
Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 241-10-06, faks: 425-93-37. Majer, Boris , dr. filozofskih znanosti, redni profesor za sodobno filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 15. februarja 1919 na Colu pri Vipavi. Izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 18 f, tel. 252-64-40. Melik, Vasilij, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 17. januarja 1921 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Cankarjeva 11, tel. 252-25-44. Mlinar, Zdravko, dr. družbenopolitičnih znanosti, redni profesor za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 30. januarja 1933 v Žireh. Izredni član od 24. aprila 1981,
redni član od 23. aprila 1987. Načelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 1. aprila 1995 do 5. maja 1998 in tajnik I. razreda od 7. maja 1996 do 1. aprila 1999.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pod topoli 93, tel. 059-96-57-63. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-64-23, faks: 425-34-23, e. pošta: zdravko.mlinar@fdv.uni-lj.si. Mlinaric, Jože, dr. znanosti, redni profesor za zgodovino fevdalizma in pomožne zgodovinske vede Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njen zaslužni profesor. Rojen 13. marca 1935 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001.
Zasebni naslov: 2000 Maribor, Ljubljanska 3 a, tel. 02 331-13-94. Službeni naslov: Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, 2000 Maribor, Koroška c. 160, tel. 02 229-36-00, faks: 02 251-81-80. Pleterski, Janko, dr. znanosti, redni profesor za zgodovino Slovencev in zgodovino jugoslovanskih narodov od srede 18. stoletja do 1918 Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 1. februarja 1923 v Mariboru. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Štefanova 13, tel. 251-91-62. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-64-26, faks: 425-34-23.
Rus, Veljko, dr. socioloških znanosti, redni profesor za industrijsko sociologijo in socialni razvoj Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 8. decembra 1929 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Lubejeva 1, tel. 507-35-89 ali 4260 Bled, Kolodvorska 37, tel. 04 574-25-81.
Službeni naslov: Inštitut za družbene vede, 1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 1, tel. 580-52-00, faks: 580-52-13, e. pošta: ljuba.valic@guest.arnes.si. Šelih, Alenka, dr. znanosti, redna profesorica za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojena 2. oktobra 1933 v Mariboru. Izredna članica od 27. maja 1997, redna članica od 12. junija 2003. Načelnica oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 5. maja 1998 do 10. februarja 2005; tajnica I. razreda SAZU od 19. marca 2002 do 10. februarja 2005; podpredsednica SAZU od 5. maja 2005. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pod bukvami 40, tel. 283-47-01 ali 4260 Bled, Grič 7a.
Službeni naslov: 1000 Ljubljana, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, tel. 420-31-93, 420-32-46, faks: 420-32-45, e. pošta: alenka.selih@pf.uni-lj.si; SAZU, tel: 470-61-27, faks: 425-64-92, e. pošta: irena.sbil@sazu.si.
Teržan, Biba, dr. arheoloških znanosti, redna profesorica za prazgodovinsko arheologijo kovinskih obdobij na oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojena 25. julija 1947 v Mariboru. Izredna članica od 7. junija 2001, redna članica od 1. junija 2007. Načelnica oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 19. marca 2002 do 10. februarja 2005. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Arheološki oddelek, Zavetiška 5, 1000 Ljubljana, tel. 241-15-54, faks: 423-12-20, e. pošta: biba.terzan@ff.uni-lj.si. Vratuša, Anton, dr. slavističnih znanosti, redni profesor za teorijo in prakso samoupravljanja Fakultete družbenih znanosti Univerze v Beogradu in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 21. februarja 1915 v Dolnjih Slavečih, Murska Sobota. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. maja 1985.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Rimska 14, tel. 251-01-88.
Službeni naslov: ICPE, 1000 Ljubljana, Dunajska 104, tel. 568-23-31, faks:
568-27-75.
Izredni člani
Pavčnik, Marijan, dr. znanosti, redni profesor za teorijo prava in filozofijo prava Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 8. decembra 1946 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003. Načelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 10. februarja 2005.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Poljanski nasip 28, tel. 232-26-90 ali 232-58-62.
Službeni naslov: Pravna fakulteta, 1000 Ljubljana, Poljanski nasip 2, tel. 420-31-97, faks: 420-31-15, e. pošta: marijan.pavcnik@pf.uni-lj.si. Pirjevec, Jože, dr. znanosti, redni profesor za novejšo zgodovino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru. Rojen 1. junija 1940 v Trstu, Italija. Dopisni član od 6. junija 1995, izredni član od 5. maja 2005.
Zasebni naslov: 6210 Sežana, Trg 28. avgusta 6, e. pošta: pirjevec@alice.it. Službeni naslov: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, 6000 Koper, Glagoljaška 8, tel. 05 663-77-40, faks: 05 663-77-42, e. pošta: info@fhs-kp.si ali joze.pirjevec@fhs.upr.si. Splichal, Slavko , dr. znanosti, redni profesor za komunikologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Rojen 14. junija 1947 v Novem mestu. Izredni član od 12. junija 2003.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Smrekarjeva 35, tel.: 515-20-80, e. pošta: slavko.splichal@guest.arnes.si.
Službeni naslov: Fakulteta za družbene vede, 1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5, tel. 580-52-42, faks: 580-51-06, e. pošta: slavko.splichal@fdv.uni-lj.si.
Štih, Peter, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 27. novembra 1960. Izredni član od 1. junija 2007. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Bratovševa ploščad 36, tel.: 059-01-89-08, pe-ter_stih@t-2.net.
Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel.: 241-11-98, faks: 425-93-37, e. pošta: peter.stih@guest.arnes.si. Žižek, Slavoj, dr. znanosti, redni profesor filozofije in teoretske psihoanalize, raziskovalec na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojen 21. marca 1949 v Ljubljani. Izredni član od 5. maja 2005.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Metelkova 7 B, tel. 431-70-16, e. pošta: szizek@yahoo.com.
Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel.: 241-10-00.
Dopisni člani
Feil, Arnold, rojen 2. oktobra 1925. Redni profesor za muzikologijo v Inštitutu za muzikologijo Univerze v Tubingenu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991.
Flotzinger, Rudolf, rojen 22. septembra 1939. Direktor Inštituta za muzikologijo Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985.
Gombocz, Wolfgang L., rojen 28. septembra 1946. Redni profesor za zgodovino filozofije Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 7. junija 2001.
Kahl, Hans-Dietrich, rojen 4. junija 1920. Redni profesor na zgodovinskem inštitutu Univerze v Giefinu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 12. junija 2003.
Luckmann, Thomas , rojen 14. oktobra 1927. Zaslužni profesor za sociologijo, Univerze v Konstanzi, Nemčija. Častni doktor Univerze v Ljubljani, Univerze v Linkopingu, Nacionalne tehniške univerze v Trondheimu, Univerze v Tri-erju in Univerze v Buenos Airesu. Dopisni član od 27. maja 1997.
Menis, Gian Carlo , rojen 10. decembra 1927. Profesor zgodovine, arheologije in umetnostne zgodovine. Dopisni član od 27. maja 1997.
Muller-Karpe, Hermann, rojen 1. februarja 1925. Redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Frankfurtu ob Maini, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993.
O'Loughlin, Niall, rojen 30. septembra 1941. Dr. znanosti, muzikolog, predavatelj na univerzi v Loughboroughu v Veliki Britaniji in direktor Centra za umetnosti, v pokoju. Dopisni član od 1. junija 2007.
Pavičevic, Branko, rojen 2. marca 1922. Redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Podgorici, Črna Gora, v pokoju. Dopisni član od 10. marca 1977.
Perovic, Slobodan, rojen 10. septembra 1932. Redni profesor za obligacijsko pravo Pravne fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Pusic, Eugen, rojen 1. julija 1916. Redni profesor upravne znanosti Pravne fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 7. junija 2001.
Rumpler, Helmut, rojen 12. septembra 1935. Redni profesor za novejšo in avstrijsko zgodovino Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 27. maja 1993.
Stefanovic, Dimitrije, rojen 25. novembra 1929. Upravnik Muzikološkega inštituta v pokoju. Glavni tajnik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd, Srbija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Straus, Jože, rojen 14. decembra 1938. Redni profesor, znanstveni član in direktor Inštituta Max Planck za intelektualno lastnino, konkurenčno pravo in davčno zakonodajo, München, Nemčija. Častni doktor univerz v Ljubljani in Kra-gujevcu. Gostujoči profesor Marshall B. Coyne na Pravni fakulteti Univerze George Washington v Washingtonu. Dobitnik nagrade Science Award 2000 Fundacije nemške znanosti. Dopisni član od 6. junija 1995.
Stuhlpfarrer, Karl, rojen 23. septembra 1941. Redni profesor za zgodovino Univerze v Celovcu. Dopisni član od 1. junija 2007.
Supičic, Ivan, rojen 18. julija 1928. Redni profesor Akademije za glasbo Univerze v Zagrebu in predstojnik Zavoda za muzikološke raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Tavano, Sergio, rojen 13. marca 1928. Redni profesor za zgodnjekrščansko arheologijo in bizantinsko umetnost Univerze v Trstu, Italija. Dopisni član od 7. junija 2001.
Teune, Henry, rojen 19. marca 1936. Sociolog, redni profesor na oddelku za politične znanosti pensilvanske univerze v Filadelfiji. Dopisni član od 1. junija 2007.
II. RAZRED	za filološke in literarne vede
Redni člani
Bernik, France, dr. literarnih znanosti, nazivni redni profesor za zgodovino slovenske književnosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU v pokoju. Rojen 13. maja 1927 v Zapužah pri Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 16. februarja 1988 do 1. junija 1992; član ožjega predsedstva od 23. januarja do 14. maja 1992; predsednik SAZU od 14. maja 1992 do 25. aprila 2002; častni član SAZU od 12. junija 2003. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Židovska ulica 1, tel. 425-03-65.
Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-51, faks: 425-34-23, e. pošta: ana.batic@sazu.si. Gantar, Kajetan, dr. znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 11. oktobra 1930 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999 do 5. maja 2005. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Rusjanov trg 6, tel. 540-90-60, e. pošta: kajetan.gantar@siol.net.
Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-44, faks: 425-64-92, e. pošta: irena.sbil@sazu.si; Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 241-14-14, faks: 425-93-37. Kermauner, Taras, dr. literarnih znanosti, habilitirani redni profesor za drama-turgijo v pokoju. Rojen 13. aprila 1930 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Zasebni naslov: 6210 Sežana, Avber 8. Kmecl, Matjaž, dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 23. februarja 1934 v Dobovcu (Trbovlje). Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Tajnik II. razreda SAZU od 3. oktobra 2002 do 1. julija 2007. Zasebni naslov: 1231 Ljubljana Črnuče, Pot v Čeželj 14, tel. 537-40-14. Kos, Janko , dr. znanosti, redni profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 9. marca 1931 v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pleteršnikova 1, tel. 436-80-99. Krašovec, Jože , dr. bibličnih znanosti, dr. filozofije, dr. teologije, dr. zgodovine religij - religijske antropologije, redni profesor za biblični študij Stare zaveze Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 20. aprila 1944 v Sodni vasi pri Podčetrtku. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Dolničarjeva 1, tel. 434-01-98, faks: 433-04-05. Službeni naslov: Teološka fakulteta, 1000 Ljubljana, Poljanska 4, tel. 434-58-10, faks: 434-58-54, e. pošta: joze.krasovec@guest.arnes.si. Matičetov, Milko, dr. znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU v pokoju. Rojen 10. septembra 1919 v Koprivi na Krasu. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Langusova 19, tel. 426-51-86. Moravec, Dušan, dipl. filozof, ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja v Ljubljani v pokoju. Rojen 4. oktobra 1920 v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik II. razreda SAZU od 6. februarja 1984 do 29. februarja 1988.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 9, tel. 251-67-92.
Orešnik, Janez, dr. znanosti, redni profesor za primerjalno slovnico germanskih jezikov in redni profesor za splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 12. decembra 1935 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993. Tajnik II. razreda SAZU od 26. maja 1992 do 23. marca 1999.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Janežičeva 21, tel. 425-54-45, e. pošta: janez.oresnik@sazu.si.
Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 241-14-22, faks: 425-93-37, e. pošta: janez.oresnik@sazu.si. Paternu, Boris , dr. literarnih znanosti, redni profesor za zgodovino slovenske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 5. junija 1926 v Predgradu. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Videmska 5, tel. 505-46-28, e. pošta: mpirjevec@units.it.
Simoniti, Primož, dr. filoloških znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 28. decembra 1936 na Golniku. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007. Tajnik II. razreda SAZU od 1. julija 2007. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Javorjev drevored 9, tel. 283-10-60, e. pošta: primoz.simoniti@guest.arnes.si.
Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 241-14-14, faks: 425-93-37, e. pošta: primoz.simoniti@ff.uni-lj.si. Stanonik, Janez, dr. filoloških znanosti, redni profesor za angleško in ameriško književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 2. januarja 1922 v Slovenj Gradcu. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 13, tel. 251-66-92. Toporišič, Jože, dr. znanosti, redni profesor za slovenski jezik in stilistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 11. oktobra 1926 na Mostecu pri Brežicah. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 27. maja 1997. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Šarhova 18, tel. 534-11-97. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 241-10-00, faks: 425-93-37. Zadravec, Franc, dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27. septembra 1925 v Stročji vasi pri Ljutomeru. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Prijateljeva 9, tel. 251-88-20.
Izredna člana
Inkret, Andrej, dr. znanosti, redni profesor za dramaturgijo in zgodovino drame AGRFT Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 24. aprila 1943 v Celju. Izredni član od 12. junija 2003.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 7, tel. 251-67-19, e. pošta: andrej. inkret@sedmica.net.
Službeni naslov: AGRFT, 1000 Ljubljana, Nazorjeva 3, tel. 251-04-12, faks: 251-04-50.
Zorko, Zinka, dr. znanosti, redna profesorica za zgodovino in dialektologijo slovenskega jezika Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njena zaslužna profesorica. Rojena 24. februarja 1936 v Spodnji Kapli na Kozjaku. Izredna članica od 12. junija 2003.
Zasebni naslov: 2352 Selnica ob Dravi, Spodnja Selnica 3, tel. 02 671-91-18. Službeni naslov: Pedagoška fakulteta, 2000 Maribor, Koroška cesta 160, tel. 02 229-36-34, faks: 02 261-81-80, e. pošta: zinka.zorko@uni-mb.si.
Dopisni člani
Cooper, Henry R. Jr., rojen 30. septembra 1946. Redni profesor in predstojnik oddelka za slovanske jezike in književnosti Univerze v Bloomingtonu, Indiana, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1995.
Flaker, Aleksandar, rojen 24. julija 1924. Redni profesor za slovanske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Giesemann, Gerhard, rojen 14. julija 1937. Redni profesor za slavistiko v Inštitutu za slavistiko Univerze Justusa Liebiga, Giessen, Nemčija. Dopisni član od 18. maja 1989.
Grickat-Radulovic, Irena, rojena 19. januarja 1922. Znanstvena svetnica v Inštitutu za jezik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd, Srbija, v pokoju. Dopisna članica od 6. junija 1983.
Hannick, Christian, roj. 3. septembra 1944. Predstojnik Oddelka za slovansko filologijo na Julius-Maximilians-Universität v Würzburgu. Dopisni član od 1. junija 2007.
Ivic, Milka, rojena 11. decembra 1923. Redna profesorica za srbski in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Novem Sadu, Srbija, v pokoju. Dopisna članica od 6. junija 1983.
Lauer, Reinhard, rojen 15. marca 1935. Vodja Seminarja za slovansko filologijo in redni profesor na Georg-Augustovi univerzi v Göttingenu, Nemčija. Dopisni član od 12. junija 2003.
Martinovic, Juraj, rojen 24. maja 1936. Redni profesor za slovensko književnost
Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 23. maja 1985.
Moskovich, Wolf, rojen 7. aprila 1936. Redni profesor na Oddelku za ruske in slovanske študije Hebrejske univerze v Jeruzalemu, Izrael. Dopisni član od 5. maja 2005.
Neuhauser, Rudolf, rojen 17. junija 1933. Redni profesor za slavistiko v Inštitutu za slovanske jezike in književnost Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 6. junija 1995.
Pohl, Heinz Dieter, rojen 6. septembra 1942. Redni profesor za splošno in diahro-no jezikoslovje Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 5. maja 2005.
Prunč, Erich, rojen 15. oktobra 1941. Redni profesor za prevodoslovje na Univerzi v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 1. junija 2007.
Svane, Gunnar Olaf, rojen 25. septembra 1927. Redni profesor za slovanske jezike in književnosti Univerze v Arhusu, Danska. Dopisni član od 18. maja 1989.
Woschitz, Karl Matej, rojen 19. septembra 1937. Redni profesor na Teološki fakulteti Univerze v Gradcu, Avstrija, v pokoju. Dopisni član od 7. junija 2001.
III. RAZRED	za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede
Redni člani
Blinc, Robert, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Znanstveni svetnik in dekan Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana v Ljubljani. Rojen 31. oktobra 1933 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976. Tajnik III. razreda SAZU od 27. februarja 1978 do 31. oktobra 1980; podpredsednik SAZU od 2. oktobra 1980 do 6. maja 1999. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kumanovska 1, tel. 231-52-13. Službeni naslov: Institut »Jožef Stefan«, 1111 Ljubljana, Jamova 39, tel. 477-33-44, 477-32-81, faks: 477-31-91, e. pošta: robert.blinc@ijs.si. Bratko, Ivan, dr. računalniških znanosti, redni profesor za področje računalništva in informatike Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Rojen 10. junija 1946 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Podrožniška 4, tel. 251-39-11. Službeni naslov: Fakulteta za računalništvo in informatiko, 1000 Ljubljana, Tržaška cesta 25, tel. 476-83-93, 476-83-87, 476-83-93, faks: 426-46-47, e. pošta: bratko@fri.uni-lj.si. Fajfar, Peter, dr. znanosti, redni profesor za teorijo konstrukcij in potresno inženirstvo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.
Rojen 27. maja 1943 v Ljubljani. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 18. aprila 2002; tajnik III. razreda SAZU od 18. aprila 2002.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Puharjeva 6, tel. 251-98-52. Službeni naslov: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 1000 Ljubljana, Jamova 2, tel. 425-06-80, 476-85-92, faks: 425-06-93, e. pošta: pfajfar@ikpir.fgg.uni-lj.si. Forstnerič, Franc, dr. znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 1. maja 1958 v Ljubljani. Izredni član od 8. aprila 1999, redni član od 5. maja 2005. Zasebni naslov: 1231 Ljubljana-Črnuče, Pot v Hrastovec 8, tel. 561-17-87. Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, 1000 Ljubljana, Jadranska 19, tel. 476-65-56, 476-65-00, faks: 251-72-81, e. pošta: franc.forstneric@fmf.uni-lj.si. Globevnik, Josip, dr. znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 6. decembra 1945 v Ljubljani. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989; načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 18. aprila 2002.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Trnovska 2, tel. 283-50-11. Službeni naslov: Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, 1111 Ljubljana, Jadranska 19, tel. 476-65-48, 476-65-00, faks: 251-72-81; e. pošta: josip.globevnik@fmf.uni-lj.si. Gosar, Peter, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 15. oktobra 1923 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Mirje 21, tel. 426-55-57. Grabec, Igor, dr. znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 17. novembra 1939. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001; načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 18. aprila 2002.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kantetova 75, tel. 256-37-18. Službeni naslov: Fakulteta za strojništvo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, tel. 477-12-00, 477-16-05, faks: 425-31-35, e. pošta: igor.grabec@fs.uni-lj.si. Hadži, Dušan, dr. kemijskih znanosti, dr. phil. h. c. (Uppsala), redni profesor za strukturno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 26. avgusta 1921 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 21. marca 1974. Tajnik III. razreda SAZU od 27. oktobra 1980 do 30. junija 1992.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Teslova 21, tel. 425-47-59. Službeni naslov: Kemijski inštitut, 1000 Ljubljana, Hajdrihova 19, tel. 476-02-70, faks: 425-92-44, e. pošta: dusan.hadzi@ki.si. Kernel, Gabrijel , dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 14. septembra 1932. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Bičevje 2, tel. 425-96-61. Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, 1000 Ljubljana, Jadranska 19, tel. 477-37-95, faks: 425-70-74, e. pošta: gabrijel.kernel@ijs.si. Kralj, Alojz, dr. znanosti, redni profesor za biomedicinsko tehniko, biomehaniko in robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 12. marca 1937 v Novem Sadu, Vojvodina. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999 do 25. aprila 2002.
Zasebni naslov: 1231 Ljubljana-Črnuče, Planinska 26, tel. 563-12-03, e. pošta: alojz. kralj@guest.arnes.si.
Službeni naslov: Fakulteta za elektrotehniko, 1000 Ljubljana, Tržaška 25, tel.
476-84-11,	476-82-37, faks: 476-82-39, e. pošta: alojz.kralj@robo.fe.uni-lj.si. Levec, Janez , dr. znanosti, redni profesor za kemijsko inženirstvo Fakultete za
kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 23. oktobra 1943 v Začretu pri Celju. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pod brezami 32, tel. 283-33-51. Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, tel: 241-95-02 ali 476-02-80, faks: 476-03-00 ali 241-95-30, e. pošta: janez.levec@fkkt.uni-lj.si ali janez.levec@ki.si. Peklenik, Janez, dr. inž. habil., dr. tehniških znanosti, redni profesor za tehnično kibernetiko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo, predstojnik katedre Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 11. junija 1926 v Tržiču. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979.
Zasebni naslov: 1113 Ljubljana, Rodičeva 3, tel. 534-85-00.
Službeni naslov: Fakulteta za strojništvo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, tel.
477-12-16,	477-12-00, faks: 251-85-67, e. pošta: janez.peklenik@fs.uni-lj.si. Stanovnik, Branko, dr. znanosti, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za
kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 11. avgusta 1938 na Brezovici pri Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995, predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo od 21. septembra 1999. Zasebni naslov: 1360 Vrhnika, Tičnica 26, tel. 755-11-40.
Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, tel. 241-92-38, faks: 241-92-20, e. pošta: branko.stanovnik@fkkt. uni-lj.si, SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-34, faks: 425-53-30, e. pošta: international@sazu.si. Tišler, Miha , dr. kemijskih znanosti, častni doktor Univerze v Ljubljani, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 18. septembra 1926 v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977. Zasebni naslov: 1351 Brezovica pri Ljubljani, Lukovica pri Brezovici, Pod gradom 32, tel. 365-75-80, faks: 365-75-85, e. pošta: miha.tisler@fkkt.uni-lj.si. Vidav, Ivan, dr. filozofije, redni profesor za matematiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 17. januarja 1918 na Opčinah pri Trstu, Italija. Izredni član od 17. oktobra 1958, redni član od 21. decembra 1962.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Dom upokojencev Tabor, Tabor 10, tel. 234-74-31.
Žekš, Boštjan, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 26. junija 1940 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 5. oktobra 1994 do 18. aprila 2002; tajnik III. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 18. aprila 2002; predsednik SAZU od 25. aprila 2002.
Zasebni naslov: 1360 Vrhnika, Poštna 4, tel. 041 741-898.
Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete, 1000 Ljubljana,
Lipičeva 2, tel. 543-76-18, 543-76-00, faks: 431-51-27, e. pošta:
bostjan.zeks@biofiz.mf.uni-lj.si.
SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-20, faks: 425-34-39, e. pošta: predsednik@sazu.si.
Izredni člani
Bajd, Tadej, dr. znanosti, redni profesor za robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Rojen 19. januarja 1949 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Bobenčkova 12, tel. 256-23-80. Službeni naslov: Fakulteta za elektrotehniko, 1000 Ljubljana, Tržaška 25, tel. 476-82-36, faks: 476-82-39, e. pošta: tadej.bajd@robo.fe.uni-lj.si. Emri, Igor, dr. znanosti, redni profesor za mehaniko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Rojen 22. maja 1952 v Murski Soboti. Izredni član od 5. maja 2005.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Grampovčanova 17, tel. 257-27-52.
Službeni naslov: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko, 1000 Ljubljana, Cesta na Brdo 85, tel. 477-16-60, faks: 477-16-70, e. pošta: ie@fs.uni-lj.si.
Gubenšek, Franc, dr. znanosti, redni profesor za biokemijo, molekularno biologijo in gensko tehnologijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 31. oktobra 1937 v Celju. Izredni član od 12. junija 2003.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Vojkova cesta 52, tel. 534-53-84. Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Katedra za biokemijo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, Institut »Jožef Stefan«, 1000 Ljubljana, Jamova 39, tel. 241-94-88, fax: 257-35-94, e. pošta: franc.gubensek@ijs.si. Pirc, Raša, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor, sodelavec Instituta »Jožef Stefan« v Ljubljani, Odsek za teoretično fiziko. Rojen 15. junija 1940 v Ljubljani. Izredni član od 1. junija 2007.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Jamova 52, tel. 256-57-20. Službeni naslov: Institut »Jože Stefan«, Odsek za teoretično fiziko, 1000 Ljubljana, Jamova 39, tel. 477-35-88, faks: 251-93-85, e. pošta: rasa.pirc@ijs.si. Tomaževič, Miha, dr. znanosti, redni profesor za potresno inženirstvo in zidane konstrukcije Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Rojen 19. septembra 1942 v Ljubljani. Izredni član od 7. junija 2001. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kvedrova 1, tel. 541-59-80. Službeni naslov: Zavod za gradbeništvo Slovenije, 1000 Ljubljana, Dimičeva 12, tel. 280-40-00, faks: 280-44-84, e. pošta: miha.tomazevic@zag.si. Turk, Vito, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za biokemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, znanstveni svetnik Instituta »Jožef Stefan«. Rojen 27. junija 1937 v Osijeku. Izredni član od 5. maja 2005. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Lamutova 4, tel. 519-96-51. Službeni naslov: Institut »Jožef Stefan«, Oddelek za biokemijo in molekularno biologijo, 1000 Ljubljana, Jamova 39, tel. 477-33-65, ali 477-39-25, faks: 477-39-84, e. pošta: vito.turk@ijs.si. Zupančič, Črtomir, dr. fizikalnih znanosti, zaslužni profesor univerze Ludwig-Maximilians-Universität v Münchnu, Nemčija. Rojen 28. novembra 1928 v Ljubljani. Izredni član od 5. maja 2005.
Zasebni naslov: Osterwaldstrasse 65 A, D-80805 München, tel. +49 89/ 361-33-62.
Službeni naslov: Department für Physik, LMU München, Am Coulombwall 1, D-85748 Garching, tel. +49 89/ 289-141-44/45, faks: +49 89/ 289-141-46, e. pošta: crtomir.zupancic@physik.uni-muenchen.de, meike.dlaboha@physik. uni-muenchen.de.
Dopisni člani
Bergles, Arthur E. , rojen 9. avgusta 1935. Redni profesor za termodinamiko na Rensselaer Polytechnic Institute, Troy, ZDA, v pokoju. Dopisni član od 7. junija 2001.
Borisevič, Nikolaj A., rojen 21. septembra 1923. Redni profesor za fiziko in matematiko Univerze v Minsku, Belorusija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Bratos, Savo, rojen 28. julija 1926. Častni doktor Univerze v Wroclawu, redni profesor za fiziko, Univerze Pierre et Marie Curie v Parizu, Francija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Grdenic, Drago, rojen 31. avgusta 1919. Redni profesor za splošno in anorgansko kemijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 25. marca 1976.
Hahn, Erwin Louis, rojen 9. junija 1921. Redni profesor za fiziko Univerze v Bar-keleyu, Kalifornija, ZDA, v pokoju. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Hajdin, Nikola, rojen 4. aprila 1923. Redni profesor za statiko Gradbene fakultete Univerze v Beogradu, Srbija, v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Katritzky, Alan R., rojen 18. avgusta 1928. Redni profesor heterociklične kemije Univerze v Gainesvilleu, Florida, ZDA. Dopisni član od 7. junija 2001.
Lehn, Jean-Marie Pierre, rojen 30. septembra 1939, direktor laboratorija za supra-molekularno kemijo na univerzi Louisa Pasteurja v Strasbourgu in laboratorija za kemijske molekularne interakcije na Collège de France v Parizu, Francija. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1987. Dopisni član od 12. junija 2003.
Mansfield, Peter, rojen 9. oktobra 1933. Redni profesor za fiziko na univerzi v Nottinghamu in njen zaslužni profesor. Nobelov nagrajenec za fiziologijo in medicino, 2003. Dopisni član od 1. junija 2007.
Mardešic, Sibe, rojen 20. junija 1927. Redni profesor za matematično analizo in topologijo Prirodoslovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, in njen zaslužni profesor, redni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 12. junija 2003.
Mavretič, Anton, rojen 11. decembra 1934. Redni profesor in raziskovalec na univerzi v Bostonu, Center za vesoljsko fiziko in astronomijo. Dopisni član od 1. junija 2007.
Müller, Karl-Alexander, rojen 20. aprila 1927. Redni profesor za fiziko trdne snovi Univerze v Zürichu, Švica. Nobelov nagrajenec za fiziko, 1987. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Povh, Bogdan, rojen 20. avgusta 1932. Znanstveni član, član kolegija in direktor Jedrskega inštituta Max Planck, Heidelberg, in osebni redni profesor Univerze v Heidelbergu, Nemčija. Dopisni član od 10. marca 1977.
Rao, Chintamani Nages Ramachandra , rojen 30. junija 1934. Redni profesor za kemijo in predsednik Indijskega znanstvenega inštituta Centra Jawaharlal
Nehru za pospeševanje znanstvenih raziskav, Bangalore, Indija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Severn, Roy Thomas, rojen 6. septembra 1929. Redni profesor za potresno inže-nirstvo in dinamiko konstrukcij Gradbene fakultete Univerze v Bristolu, Anglija, v pokoju. Redni član Royal Academy of Engineering. Dopisni član od 12. junija 2003.
Stankowski, Jan, rojen 1. januarja 1934. Redni profesor za molekularno fiziko v Inštitutu za molekularno fiziko Poljske akademije znanosti, Poznanj, Poljska. Dopisni član od 27. maja 1993.
Villadsen, John, rojen 12. junija 1936. Redni profesor za biotehnologijo Tehniške univerze v Lyngbyju, Danska. Dopisni član od 7. junija 2001.
Waugh, John S., rojen 25. aprila 1929. Redni profesor za fizikalno kemijo v Massachusetts Institute of Technologie, Cambridge, ZDA. Dopisni član od 18. maja 1989.
IV. RAZRED	za naravoslovne vede
Redni člani
Drovenik, Matija, dr. znanosti, redni profesor za mineralogijo, nahajališča mineralnih surovin, premogov in nafte, mikroskopijo rud in premogov ter geološko kartiranje II Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 14. februarja 1927 v Ljubljani. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. aprila 1987. Glavni tajnik SAZU od 14. maja 1992 do 6. maja 1999.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 8, tel. 534-34-35. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-48, faks: 425-34-23, e. pošta: sazu@sazu.si. Gams, Ivan, dr. znanosti, redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 5. julija 1923 v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. maja 1985. Zasebni naslov: 1113 Ljubljana, Pohorskega bataljona 185, tel. 534-18-46, e. pošta: ivan.gams@guest.arnes.si. Gogala, Matija , dr. znanosti, upokojeni muzejski svetnik in direktor Prirodo-slovnega muzeja Slovenije; habilitirani redni profesor za fiziologijo živali na Biološkem oddelku Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 11. decembra 1937 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 8. aprila 1999. Glavni tajnik SAZU od 25. aprila 2002.
Zasebni naslov: 1351 Brezovica pri Ljubljani, Pot na Tičnico 6, tel. 756-55-39. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-26, faks: 425-64-92, e. pošta: matija.gogala@guest.arnes.si.
Grafenauer, Stanko, dr. tehniških znanosti, redni profesor za kristalografijo, mineralogijo in petrologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 13. maja 1922 v Ljubljani. Izredni član od 17. aprila 1973, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik IV. razreda SAZU od 26. maja 1981 do 15. februarja 1989.
Zasebni naslov: 4294 Križe, Senično 84, tel. 04 595-79-83, v mesecih od maja do avgusta: 5230 Bovec, Trenta 56 F, 041 812-648. Kranjc, Andrej, dr. znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU, docent za fizično geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 5. novembra 1943 v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001.
Zasebni naslov: 6230 Postojna, Rožna 6, tel. 05 720-15-10. Službeni naslov: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, 6230 Postojna, Titov trg 2, tel. 05 700-19-07, faks: 05 700-19-99, e. pošta: kranjc@zrc-sazu.si. Kreft, Ivan, dr. znanosti, redni profesor za genetiko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. novembra 1941 v Novem mestu. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 1. januarja 2007.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kremžarjeva 36, tel. 517-44-29, faks: 517-14-88, e. pošta: ivan.kreft@guest.arnes.si.
Službeni naslov: Biotehniška fakulteta, 1001 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, tel. 423-12-01, 423-11-61, SAZU, tel. 470-61-46, faks: 425-34-23. Maček, Jože, dr. agronomskih znanosti, dr. ekonomskih znanosti, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za fitopatologijo, gozdno fitopatologijo in fi-tofarmakologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 28. oktobra 1929 v Oleščah pri Laškem. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 6. junija 1995. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 7. maja 1996 do 10. januarja 2002; član predsedstva po 22. členu zakona o SAZU od 27. novembra 2003.
Zasebni naslov: 1210 Ljubljana-Šentvid, Jerančičeva 12, tel. 512-35-31. Službeni naslov: Biotehniška fakulteta, 1001 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, tel. 423-11-61, 256-37-70, faks: 423-10-88. Mayer, Ernest, dr. filozofije, botanik - taksonom, redni profesor za botaniko, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 10. novembra 1920 v Zgornjem Tuhinju pri Kamniku. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 6. junija 1983. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 15. februarja 1989 do 7. maja 1996, član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 23. novembra 2000 do 22. novembra 2003. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Valvasorjeva 5, tel. 251-46-59. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-45, faks: 425-34-23.
Pleničar, Mario, dr. znanosti, redni profesor za fizikalno geologijo, biostratigra-fijo in geološko kartiranje Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 5. avgusta 1924 v Ljubljani. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 30. maja 1991.
Zasebni naslov: 4240 Radovljica, Prešernova 19, tel. 04 531-41-12. Šercelj, Alojz , dr. znanosti, palinolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 8. decembra 1921 na Gornjem Polju pri Dolenjskih Toplicah. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1997.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Tržaška 51, tel. 256-32-24. Službeni naslov: Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 5, tel. 470-63-19. Turnšek, Dragica, dr. znanosti, paleontologinja, znanstvena svetnica v Paleonto-loškem inštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU v pokoju. Rojena 6. avgusta 1932 v Šalamencih, Prekmurje. Izredna članica od 23. maja 1985, redna članica od 27. maja 1993.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Tugomerjeva 4, tel. 505-59-17. Službeni naslov: Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 2, tel. 470-63-73. Vrišer, Igor, dr. znanosti, redni profesor za družbeno geografijo in regionalno planiranje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 13. januarja 1930 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, V Murglah 205, tel. 283-43-98. Zorec, Robert, dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo na Inštitutu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. januarja 1958 v Kopru. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007.
Zasebni naslov: 1125 Ljubljana, Brdnikova 31, tel. 256-13-84. Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, Zaloška 4, 1104 Ljubljana, tel. 543-70-80, 543-70-20, faks: 543-70-21, e. pošta: robert.zorec@mf.uni-lj.si. Zupančič, Mitja, dr. gozdarskih znanosti, fitocenolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 25. decembra 1931 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 7. junija 2001. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 10. januarja 2002 do 31. decembra 2006.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, tel. 432-41-66.
Službeni naslov: Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, 1000 Ljubljana,
Novi trg 2, tel. 470-63-24, faks: 425-33-24.
Izredna člana
Avšič-Županc, Tatjana, dr. medicinskih znanosti, redna profesorica za mikrobiologijo in imunologijo, vodja laboratorija na Katedri za mikrobiologijo in imu-nologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojena 11. julija 1957 v Brežicah. Izredna članica od 1. junija 2007. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Močilnikarjeva 4, tel. 529-20-87. Službeni naslov: Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, 1000 Ljubljana Zaloška 4, 543-74-50, Faks: 543-74-01, e. pošta: tatjana.avsic@mf.uni-lj.si. Kiauta, Boštjan, dr. znanosti, redni profesor citotaksonomije in citofilogenije ne-vretenčarjev na državni univerzi v Utrechtu na Nizozemskem in njen zaslužni profesor. Rojen 20. januarja 1937 v Ljubljani. Izredni član od 1. junija 2007.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Murnikova 5, tel. 425-87-73.
Službeni naslov: P. O. Box 256, NL-3720 AG Bilthoven, mbkiauta@gmail.com.
Dopisni člani
Bosak, Pavel, rojen 14. avgusta 1951. Krasoslovec, geolog, sedimentolog in geo-morfolog, profesor ved o Zemlji. Češka Republika. Dopisni član od 5. maja 2005.
Elsner, Norbert , rojen 11. oktobra 1940. Vodja Zoološkega inštituta Univerze v Göttingenu, Nemčija. Specialist s področja nevroetologije akustične komunikacije pri insektih. Dopisni član od 12. junija 2003.
Herak, Milan, rojen 5. marca 1917. Redni profesor za paleontologijo Fakultete za naravoslovne in matematične vede Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991.
Hottinger, Lukas Conrad, rojen 25. februarja 1933. Redni profesor za paleontologijo v Geološko-paleontološkem inštitutu univerze v Baslu, Švica. Dopisni član od 27. maja 1993.
Ilijanič, Ljudevit, rojen 27. septembra 1928. Zaslužni profesor za področje geo-botanike, ekologije rastlin, fitocenologije in morfologije rastlin Prirodoslov-no-matematične fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 12. junija 2003.
Karamata, Stevan, rojen 26. septembra 1926. Redni profesor za petrogenezo Ru-darsko-geološke fakultete v Beogradu, Srbija, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991.
Neher, Erwin, rojen 20. marca 1944. Redni profesor za fiziko, direktor ustanove Max-Planck-Institut für biophysikalische Chemie v Göttingenu, Nemčija. Nobelov nagrajenec za fiziologijo in medicino, 1991. Dopisni član od 1. junija 2007.
Nicod, Jean, rojen 25. marca 1923. Zaslužni profesor fizične geografije in kraso-slovja Univerze Aix - Marseille, Francija. Častni doktor šlezijske univerze. Dopisni član od 12. junija 2003.
Pignatti, (Sandro) Alessandro, rojen 28. septembra 1930. Botanik, fitocenolog, ekolog, redni profesor na univerzi La Sapienza v Rimu, Italija. Dopisni član od 5. maja 2005.
Poldini, Livio , rojen 7. septembra 1930. Redni profesor za rastlinsko ekologijo Univerze v Trstu, Italija. Dopisni član od 6. junija 1995.
Popov, Andrej Vladimirovič, rojen 24. oktobra 1939. Vodja oddelka za nevroe-tologijo žuželk Sečenovega inštituta za evolucijsko fiziologijo in biokemijo Ruske akademije znanosti v St. Petersburgu, Rusija. Dopisni član od 7. junija 2001.
V. RAZRED	za umetnosti
Redni člani
Bernard, Emerik, akademski slikar, redni profesor za slikarstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 22. septembra 1937 v Celju. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007.
Zasebni naslov: 1370 Logatec, Gorenjska cesta 13 a, tel. 754-26-78. Bernik, Janez, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 6. septembra 1933 v Ljubljani. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Komenskega 8, tel. 231-17-66; 4274 Žirovnica, Breznica 41 a, tel. 04 580-21-05. Jančar, Drago, pisatelj, tajnik in glavni urednik pri Slovenski matici v Ljubljani. Rojen 13. aprila 1948 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Velika čolnarska 8, tel. 283-50-31. Službeni naslov: Slovenska matica, 1000 Ljubljana, Kongresni trg 8, tel. 422-43-42, faks: 422-43-43, e. pošta: drago.jancar@siol.net. Jemec, Andrej, akademski slikar, redni profesor za risanje in slikanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 29. novembra 1934 v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Tajnik V. razreda SAZU od 11. aprila 2002. Zasebni naslov: 4274 Žirovnica, Zabreznica 40 b, tel. in faks: 04 580-21-66, Studio: 1000 Ljubljana, Prešernova 12, tel. 425-56-76, e. pošta: andrej.jemec@siol.net.
Kovič, Kajetan, pesnik, pisatelj, prevajalec, glavni urednik in pomočnik direktorja za založništvo v Državni založbi Slovenije v pokoju. Rojen 21. oktobra 1931 v Mariboru. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Tajnik V. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 11. aprila 2002.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pleteršnikova 13, tel. in faks: 436-86-52, e. pošta: kajetan.kovic@guest.arnes.si. Krek, Uroš, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in teoretske predmete Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 21. maja 1922 v Ljubljani. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985. Tajnik V. razreda SAZU od 12. januarja 1993 do 7. maja 1996. Zasebni naslov: 4248 Lesce, Na Vrtači 5, tel. 04 531-80-91. Lebič, Lojze, skladatelj, dirigent, glasbeni publicist in redni profesor za glasbeno-teoretične predmete in kompozicijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 23. avgusta 1934 na Prevaljah na Koroškem. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Ulica bratov Učakar 134, tel. 518-31-55. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-64-29, fax: 425-34-23.
Matičič, Janez, skladatelj, profesor za analizo glasbenih form in harmonsko analizo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v pokoju. Rojen 3. junija 1926 v Ljubljani. Dopisni član od 23. aprila 1987, izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Lepi pot 10, tel. 252-23-05, 031/ 401-531, e. pošta: j.maticic@gmail.com. Mihelič, Milan, univ. dipl. inž. arhitekture. Rojen 20. julija 1925 v Dolenjih Lazih pri Ribnici. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Peričeva 22, tel. 436-26-87. Službeni naslov: Arhitektni biro, 1000 Ljubljana, Dunajska 29, tel. 436-14-48. Minatti, Ivan, pesnik in prevajalec, urednik v založbi Mladinska knjiga v Ljubljani v pokoju. Rojen 22. marca 1924 v Slovenskih Konjicah. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 7, tel. 251-67-35. Mušič, Marko Marijan, univ. dipl. inž. arhitekture. Rojen 30. januarja 1941 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 1. junija 2007. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Stari trg 11 a, tel. in faks: 425-52-90, e. pošta: info@ateljemarkomusic.si. Pavček, Tone, pesnik, esejist in prevajalec, glavni urednik Cankarjeve založbe v pokoju. Rojen 29. septembra 1928 v Šentjuriju pri Novem mestu. Izredni član od 7. junija 2001; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 27. novembra 2003, redni član od 1. junija 2007. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, tel. 231-58-09.
Tršar, Drago, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27. aprila 1927 v Planini pri Rakeku. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Cesta na Rožnik 25, tel. 251-39-28, atelje: 1000 Ljubljana, Svetčeva 1. Zlobec, Ciril, pesnik, romanopisec, publicist, prevajalec, novinar, urednik v pokoju. Rojen 4. julija 1925 v Ponikvah na Krasu. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Podpredsednik SAZU od 14. maja 1992 do 6. maja 1999; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 6. maja 1999 do 25. aprila 2002.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Vošnjakova 10, tel. 231-28-76.
Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-43, faks:
425-34-23, e. pošta: sazu@sazu.si.
Izredni člani
Grafenauer, Niko, pesnik, pripovednik, esejist, prevajalec in publicist, glavni urednik založbe Nova revija v pokoju. Rojen 5. decembra 1940 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Bratovševa ploščad 21, tel. 534-26-27, tel: 041 632 072.
Službeni naslov: Nova revija, 1000 Ljubljana, Cankarjeva 10B, tel. 244-45-60, faks: 244-45-86, e. pošta: info@nova-revija.si. Kristl, Stanko , univ. dipl. inž. arhitekture, predavatelj za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 29. januarja 1922 v Ljutomeru. Izredni član od 5. maja 2005.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Borsetova 19, tel. 283-88-14, e. pošta: s.kristl@biro-arcus.si. Simčič, Zorko, pisatelj. Rojen 19. novembra 1921 v Mariboru. Izredni član od 5. maja 2005.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Metelkova 7/B, tel. 431-11-03, 031 200-866. Šalamun, Tomaž, pesnik in prevajalec. Rojen 4. julija 1941 v Zagrebu. Izredni član od 5. maja 2005.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Dalmatinova 11, tel. 231-45-22, e. pošta: metka.krasovec@siol.net. Vuga, Saša, pisatelj in dramatik v pokoju. Rojen 8. februarja 1930 v Mostu na Soči. Izredni član od 1. junija 2007.
Zasebni naslov: 1230 Domžale, Slamnikarska 1B, tel. 724-43-52, 5216 Most na Soči 59, e. pošta: sasa.vuga@siol.net.
Dopisni člani
Brajdic, Ivan, rojen 16. junija 1924. Pisatelj in prevajalec slovenske književnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 18. maja 1989.
Globokar, Vinko, rojen 7. julija 1934. Skladatelj, Pariz, Francija. Dopisni član od 1. junija 2007.
Handke, Peter, rojen 6. decembra 1942. Pisatelj, dramatik, prevajalec, Salzburg, Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Hrymyč, Vil, rojen 7. junija 1925. Književnik in prevajalec. Tajnik uprave kijevske podružnice Zveze pisateljev Ukrajine, Kijev, Ukrajina. Dopisni član od 30. maja 1991.
Konstantinovski, Georgi, rojen 29. julija 1930. Arhitekt. Redni profesor na fakulteti za arhitekturo v Skopju, Makedonija, v pokoju. Dopisni član od 1. junija 2007.
Kos, Božidar, rojen 3. maja 1934. Skladatelj, redni profesor kompozicije na Univerzi Adelaide, Avstralija. Dopisni član od 12. junija 2003.
Lipuš, Florjan, rojen 4. maja 1937. Pisatelj, učitelj osnovne šole Šentlipš na slovenskem Koroškem, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985.
Matevski, Mateja, rojen 13. marca 1929. Pesnik in prevajalec, Skopje, Makedonija. Dopisni član od 1. junija 2007.
Merkü, Pavle, rojen 12. julija 1927. Slavist, skladatelj in violinist, programski režiser Radia Trst A, v pokoju, Italija. Dopisni član od 23. maja 1985.
Pahor, Boris, rojen 26. avgusta 1913. Književnik, publicist in profesor za slovensko in italijansko književnost na srednji višji šoli s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Italija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993.
Paljetak, Luko , rojen 19. avgusta 1943. Pesnik, prevajalec, esejist in teatrolog. Glavni urednik revije Dubrovnik, Hrvaška. Dopisni član od 7. junija 2001.
Podrecca, Boris, rojen 30. januarja 1940. Dipl. inž. arhitekture. Direktor inštituta Raumgestaltung und Entwerfen Tehnične univerze, Stuttgart, Nemčija. Dunaj, Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Rebula, Alojz, rojen 21. julija 1924. Pisatelj, esejist in publicist, profesor na srednji šoli v Trstu, Italija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993.
Ugljen, Zlatko, rojen 15. septembra 1929. Arhitekt, urbanist in oblikovalec, redni profesor na tehnični fakulteti in Akademiji likovnih umetnosti, v pokoju, Sarajevo, BiH. Dopisni član od 1. junija 2007.
VI. RAZRED	za medicinske vede
Redni člani
Dolenc, Vinko V., dr. znanosti, redni profesor za nevrokirurgijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 29. junija 1940 v Sestržah pri Ptuju. Izre-
dni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Barvarska steza 7, tel. 282-18-00. Službeni naslov: Klinični center, Klinični oddelek za nevrokirurgijo, 1525 Ljubljana, Zaloška 7, tel. 522-53-57, e. pošta: vinko.dolenc@kclj.si. Ferluga, Dušan, dr. znanosti, redni profesor za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 28. maja 1934 v Grubišnjem Polju. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Komenskega 20/II, tel. 232-21-36. Službeni naslov: Inštitut za patologijo Medicinske fakultete, 1000 Ljubljana, Korytkova 2, tel. 543-71-37, 543-71-03, faks: 543-71-04, e. pošta: dusan.ferluga@mf.uni-lj.si. Horvat, Matija, dr. znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske fa-kutete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. septembra 1935 v Škofji Loki. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Jakčeva 38, tel. 524-88-06, e. pošta: matijahorvat@siol.net. Kordaš, Marjan, dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 17. avgusta 1931 v Cupriji. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Tajnik VI. razreda SAZU od 24. aprila 2002 do 24. aprila 2005. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Ilirska 8, tel. 232-24-96. Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, 1000 Ljubljana, Zaloška 4, tel. 543-70-83, faks: 543-70-21, e. pošta: marjan.kordas@mf.uni-lj.si. Sketelj, Janez, redni profesor za patološko fiziologijo, predstojnik Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. junija 1947 v Ljubljani. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007. Tajnik VI. razreda SAZU od 24. aprila 2005. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Jesihov štradon 47, tel. 427-56-26. Službeni naslov: Inštitut za patofizologijo, 1000 Ljubljana, Zaloška 4, tel. 534-70-46, faks: 543-70-21, e. pošta: janez.sketelj@mf.uni-lj.si. Svetina, Saša, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 16. oktobra 1935 v Celju. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 4. novembra 2004.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Gradišče 6, tel. 425-24-08, 041-778-235. Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, 1000 Ljubljana, Lipičeva 2, tel. 543-76-02, faks: 431-51-27, e. pošta: sasa.svetina@biofiz.mf.uni-lj.si. Trontelj, Jože, dr. znanosti, dr. medicine, višji zdravstveni svetnik, redni profesor za nevrologijo na Medicinski fakulteti in Visoki šoli za zdravstvo Univerze
v Ljubljani, zdravnik specialist nevrolog na Inštitutu za klinično nevrofizio-logijo, Nevrološka klinika, Univerzitetni klinični center v Ljubljani. Rojen 1. junija 1939 v Kamniku, Slovenija. Izredni član SAZU od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Tajnik razreda za medicinske vede SAZU od 28. septembra 1999 do 24. aprila 2002; podpredsednik SAZU od 25. aprila 2002. Zasebni naslov: 1355 Polhov Gradec 99, tel. 364-50-09, 041 576 218. Službeni naslov: Inštitut za klinično nevrofiziologijo, Nevrološka klinika, Klinični center Ljubljana, 1525 Ljubljana, Zaloška 7, tel. 522-15-00, 522-15-25, faks. 522-15-33, el. pošta: joze.trontelj@kclj.si.
Izredni člani
Čerček, Bojan, dr. znanosti, kardiolog, redni profesor na Univerzi v Kaliforniji. Rojen 20. septembra 1949 v Ljubljani. Izredni član od 1. junija 2007. Zasebni naslov: 4319 Manson Avenue, Woodlandhills, CA 91364, USA. Službeni naslov: Cedars-Sinai Medical Center, 8700 Beverly Boulevard, Division of Cardiology, Room 5534, Los Angeles, CA 90048, USA, tel.: + 1/ 310-423-38-36, faks: +1/ 310-423-02-45, e. pošta: bojan.cercek@cshs.org. Lamovec, Janez, dr. medicinskih znanosti, raziskovalec na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Rojen 14. aprila 1941. Izredni član od 1. junija 2007. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Ulica bratov Učakar 132. Službeni naslov: Onkološki inštitut, 1000 Ljubljana, Zaloška 2, tel. 587-97-19, e. pošta: jlamovec@onko-i-.si. Peterlin, Matija, dr. znanosti, redni profesor medicine, mikrobiologije in imuno-logije na University of California v San Franciscu, ZDA. Rojen 4. julija 1947 v Ljubljani. Izredni član od 5. maja 2005.
Zasebni naslov: 14 Hill Point Ave., San Francisco, US-CA 94117, tel. +1 415/ 665-2071.
Službeni naslov: University of California at San Francisco (UCSF), Box 0703, 3rd and Parnassus Aves, San Francisco, US-CA 94143-0703, tel. +1 415/ 502-1902, +1 415/ 502-1905, faks: +1 415/ 502-1901, e. pošta: matija.peterlin@ucsf.edu. Rozman, Blaž, dr. znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, višji svetnik. Rojen 29. septembra 1944 v Ljubljani. Izredni član od 5. maja 2005.
Zasebni naslov: 1235 Radomlje, Dermastjeva ul. 17, tel. 534-65-66, e. pošta: kc.lj.rozman@siol.net.
Službeni naslov: Klinični center, Klinični oddelek za revmatologijo, 1000 Ljubljana, Vodnikova 62, tel. 522-55-33, faks: 522-55-98. Skalerič, Uroš, dr. znanosti, doktor stomatologije, redni profesor na Katedri za ustne bolezni in parodontologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani
in strokovni direktor Stomatološke klinike v Ljubljani. Rojen 9. aprila 1945 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Ulica bratov Jančar 25, tel. 510-82-28. Službeni naslov: Odsek za stomatologijo, Medicinska fakulteta, 1000 Ljubljana, Hrvatski trg 6, tel. 300-21-10, faks: 522-25-04, e. pošta: uros.skaleric@mf.uni-lj.si. Strle, Franc, dr. medicine, redni profesor za infektologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center v Ljubljani, in predsednik raziskovalnega sveta Kliničnega centra v Ljubljani. Rojen 18. februarja 1949 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kmečka pot 20, tel. 517-12-91. Službeni naslov: Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, 1525 Ljubljana, Japljeva 2, tel. 522-21-10, faks: 522-24-56, e. pošta: franc.strle@kclj.si.
Dopisni člani
Cardesa, Antonio, rojen 23. marca 1939. Redni profesor za patologijo Univerze v Barceloni, Španija. Dopisni član od 7. junija 2001.
Dimitrijevic, Milan R., rojen 27. januarja 1931. Redni profesor za nevrologijo in predstojnik Oddelka za fizikalno medicino in rehabilitacijo, Baylor College of Medicine, Houston, Teksas, ZDA. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Lajtha, Abel, rojen 22. septembra 1922. Redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze New York in Centra za nevrokemijo v inštitutu N. S. Kline, Orangeburg, N. Y., ZDA. Dopisni član od 18. maja 1989.
Milič Emili, Joseph, rojen 27. maja 1931. Redni profesor za fiziologijo na oddelku za fiziologijo in eksperimentalno medicino, laboratoriji Meakins-Christie McGillove univerze, Montreal, Kanada. Dopisni član od 6. junija 1983.
Prokop, Otto, rojen 29. septembra 1921. Redni profesor za sodno medicino Hum-boldtove univerze v Berlinu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Stälberg, Erik Valdemar, rojen 21. aprila 1936. Redni profesor za klinično nevro-fiziologijo univerzitetne bolnišnice v Uppsali, Švedska. Dopisni član od 27. maja 1997.
Unger, Felix, rojen 2. marca 1946, kardiolog. Predstojnik Klinike za kardiokirur-gijo in predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti, Salzburg, Avstrija. Dopisni član od 6. junija 1995.
Wernig, Anton, rojen 14. oktobra 1944. Redni profesor za nevrofiziologijo Univerze v Bonnu, Nemčija. Dopisni član od 7. junija 2001.
BIBLIOGRAFIJA
ČLANOV AKADEMIJE V LETU 2007
Tatjana Avšič-Županc
ZNANSTVENI ČLANKI
Avšič-Županc T., Petrovec M., Duh D., Plyusnina A., Lundkvist A., Plyusnin A.: Puumala hantavirus in Slovenia: Analyses of S and M segment sequences recovered from patients and rodents. Virus Res., 2007, letn. 123, št. 2, str. 204-210.
Duh D., Jelovšek M., Avšič-Županc T.: Evaluation of an indirect fluorescence immunoassay for the detection of serum antibodies against Babesia divergens in humans. Parasitology, 2007, letn. 134, št. Pt 2, str. 179-185.
Donoso Mantke O., Aberle S. W., Avšič-Županc T., Labuda M., Niedrig M.: Quality control assesment for the PCR diagnosis of tick-borne encephalitis virus infections. J. Clin. Virol., 2007, letn. 38, št. 1, str.73-77.
Niedrig M., Avšič T., Aberle S. W., Ferenczi E., Labuda M., Rozentale B., Donoso Mantke O.: Quality control assessment for the serological diagnosis of tick borne encephalitis virus infections. J. Clin, Virol., 2007, letn. 38, št. 3, str. 260-264.
Knap N., Duh D., Birtles R., Trilar T., Petrovec M., Avšič-Županc T.: Molecular detection of Bartonella species infecting rodents in Slovenia. FEMS Immunol. Med. Microbiol., 2007, letn. 50, št. 1, str. 45-50.
Heyman P., Duh D., Van der Kuylen B., Cochez C., Van Esbroeck M., Vandervelde C., Avšič-Županc T.: Molecular and serological evidence for anaplasma platys and Babesia sp. infection in a dog, imported in Belgium, from Southern Spain. J. Vet. Med. Ser. A., 2007, letn. 54, št. 5., str. 276-279.
Grilc E., Sočan M., Koren N., Učakar V., Avšiš-Županc T., Pogačnik M, Kraigher A.: Outbreak of Q fever among a group of high school students in Slovenia, March-April 2007. Euro Surveill, 19 July 2007, letn. 12, št. 7, str. 1-3.
Cerar D., Avšič-Županc T., Jereb M., Strle F.: Case report: Severe neurological manifestation of Dobrava hantavirus infection. J. Med. Virol., 2007, letn. 79, št. 12, 1841-1843.
Duh D., Saksida A., Petrovec M., Ahmeti S., Dedushaj I., Panning M., Drosten C., Avšič-Županc T.: Viral load as predictor of Crimena-Congo hemorrhagic fever outcome. Emerg. Infect. Dis., 2007, letn. 13, št. 11, str. 1769-1772.
POGLAVJE V ZNANSTVENI MONOGRAFIJI
Avšič-Županc T.: Epidemiology of Crimean-Congo Hemorrhagic Fever in the Balkans V.: Ergonul O., Whitehouse C. A. (urednika). Crimean-Congo Hemorrhagic Fever. Dordrecht, Springer, 2007, str. 75-88.
Tadej Bajd
ZNANSTVENI ČLANKI
Veber M., Kurillo G., Bajd T., Munih M.: Assessment and training of hand dexterity in virtual environment, 2007, Journal Europeen des Systèmes Automatisés, vol. 41, str. 219-238.
Kurillo G., Mihelj M., Munih M., Bajd T.: Multi-fingered grasping and manipulation in virtual environment using isometric finger device, 2007, Presence, vol. 16, str. 239-306.
Kamnik R., Bajd T.: Human voluntary activity integration in the control of a standing-up rehabilitation robot: A simulation study, Medical Engineering & Physics, 2007, vol. 29, str. 1019-1029.
Veber M., Bajd T., Munih M.: Assessing joint angles in human hand via optical tracking device and calibrated instrumented glove, Meccanica, 2007, vol. 42, str. 451-463.
Kurillo G., Mihelj M., Munih M., Bajd T.: Isometric finger device for assessment and training of force coordination using virtual reality, ASME Journal of Medical Devices, 2007, vol. 1, str. 279-282.
Marinček Č., Bajd T.: Surface FES assisted walking, Critical ReviewsTM in Physical and Rehabilitation Medicine, 2007, vol. 19, str. 275-293.
POGLAVJI V KNJIGI
Cikajlo I., Matjačic Z., Bajd T.: CNS reorganization during sensory supported treadmill training. V: Akay M. (ur.) Handbook of Neural Engineering, 2007. Ho-boken: Wiley - Interscience, str. 509-518.
Kurillo G., Bajd T., Munih M.: Assessment and rehabilitation of hand function by the grip force tracking method. V: Puckhaber H. L. (ur.) New Research on Biofeedback, 2007. New York: Nova Science Publishers, Inc., str. 57-98.
Emerik Bernard
ESEJISTIKA
Bernard E.: Forma - uslužna tudi dvomu: UMETNOST in forma. (Zbornik simpozija z dne 10.-11. oktobra 2006 v Ljubljani). Uredila Stefan Majetschak in Jožef Muhovič, izdajatelja Raziskovalni inštitut Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in Inštitut Nove revije, Zavod za humanisti-ko. Nova revija, Ljubljana, 2007.
Bernard E.: Matrica in reprodukcija. Monografija Branko Suhy, teksti: Emerik Bernard... (et al.)., Inštitut za likovno umetnost. Ljubljana, 2007.
France Bernik
ZNANSTVENI ČLANKI
Cultural and Spiritual Values in the Period of Globalizaton - The Slovene Case. Miroslav Polzer, Silvo Devetak, Ludvik Toplak, Felix Unger and Maria Eder,
Religion and European Integration - Religion as a Factor of Stability and Development in South Eastern Europe. European Academy of Sciences and Arts. Edition Weimar, Volume 6. Weimar 2007, str. 45-56.
Ivan Cankar e il cristianesimo. Nuova iniziativa N. 45, Aprile 2007. Gorizia 2007, str. 34-41.
Ivan Cankar in Sveto pismo. Vzgoja (Ljubljana), letnik 9, št. 33, marec 2007, str. 8-10.
Ivan Cankar in krščanstvo. Novi glas (Trst, Gorica), letnik XII, št. 13, 15, 16 in 17, 5. april, str. 16, 26. april, str. 9, 3. maj, str. 8 in10. maj 2007, str. 8.
Osebnost Antona Trstenjaka. Anton Trstenjak 1906-1996. Zbornik razprav s simpozija SAZU ob 100-letnici rojstva in 10-letnici smrti. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 2007, str. 13-20.
Anton Melik in Slovenska Matica. Glasnik Slovenske matice, Ljubljana 2005-2007, XXIX-XXXI, št. 1-3, str. 185-189.
Profesor Janez Milčinski - akademik in predsednik SAZU. XIII in XIV. Spominsko srečanje akademika Janeza Milčinskega. Medicinska fakulteta, Inštitut za sodno medicino, Univerza v Ljubljani. Ljubljana 2007, str. 5-10.
DRUGI PRISPEVKI
Temna zarja. Župnija Šentvid nad Ljubljano skozi čas in prostor. Izdala in založila župnija Ljubljana Šentvid. Ljubljana 2007, str. 17-19.
Enak in drugačen. Drago Sobočan. Ob 85. življenjskem miljniku škofa dr. Jožefa Smeja. Murska Sobota: Stolna župnija sv. Nikolaja. Murska Sobota 2007, str. 652-653.
Simon Gregorčič nekoč in danes. Kras, Ljubljana, marec 2007, št. 79-80, str. 46-47.
Nagovor prof. dr. Ludviku Toplaku ob predaji rektorskih poslov. Monografija Univerze v Mariboru 1993-2003. Izdajatelj Društvo univerzitetnih profesorjev Maribor. Maribor 2006, str. 11-12. [Slovensko in angleško].
INTERVJU
Meta Kušar s Francetom Bernikom. Sodobnost (Ljubljana) 71, november-december, Ljubljana 2007, str. 1522-1537.
Razlagati besedno umetnost - Akademik prof. dr. France Bernik, literarni zgodovinar in teoretik, Edvard Kobal, Strast po znanju in spoznavanju. Pogovor z velikimi slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki, 2. knjiga. Ustanova Slovenska znanstvena fundacija, Ljubljana 2007, str. 218-232.
UREDNIŠTVO
Ludvik Mrzel. Zbrano delo. Druga knjiga. Glavni urednik zbirke France Bernik. Uredil in opombe napisal Dušan Moravec. Študentska založba Litera. Maribor 2007. 637 str.
Dušan Moravec, Ludvik Mrzel. Monografije k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev. 8. knjiga. Glavni urednik zbirke France Bernik. Študentska založba Litera. Maribor 2007. 248 str.
KNJIGA
Ob osemdesetletnici Franceta Bernika. Uredila Igor Grdina in Oto Luthar. Založba ZRC SAZU. Ljubljana 2007. 179 str.
DRUGI PRISPEVKI
Poklon Berniku ob osemdesetletnici. Primorski dnevnik (Trst) 18. maja 2007, str. 20.
Ob osemdesetletnici Franceta Bernika. Literaturo premagamo le tako, da ji podleže-mo. Valentina Plahuta Simčič. Delo (Ljubljana) 21. maja 2007, str. 10.
Poklon SAZU in ZRC SAZU akademiku ob jubileju. Ob 80-letnici Franceta Bernika. Novi glas (Gorica, Trst) 24. maja 2007, str. 9.
Osebnosti. Premočrtnost in strpnost. V. M. (Ivo Žajdela). Demokracija (Ljubljana) XII, št. 24, 14. junij 2007, str. 46-48.
Dokumentarni zapis o Francetu Berniku. TV Slovenija, I. program, Pisave. Scenarij Alenka Zor Simoniti, 19. junija 2007, 23.00-23.25, ponovitev 20. junija 2007, 13.25-13.50.
Janez Bernik
SKUPINSKE RAZSTAVE
Arte Slovena contemporanea. Iz umetniške zbirke Nove Ljubljanske banke. Musei provinciali di Gorizia, 17. februar-15. april 2007.
27. grafični bienale. Ljubljana, 6. september-28. oktober 2007. Tiskano v MGLC - Galerija Kresija.
Janez Bernik - Giselbert Hoke - Die Zwei. Kunsthaus, Villach, 14. september-6. oktober 2007.
Janez Bernik - Giselbert Hoke. Begegungen - Srečanje. Galerie Šikoronja, Roseg, 16. september-14. oktober 2007.
Grafike iz depoja. Galerije Velenje, december 2007.
Robert Blinc
ZNANSTVENI ČLANKI
Homouz D., Reiter G., Eckert J., Mayers J., Blinc R.: Measurement of the 3D-Born-Oppenheimer potential of a proton in a hydrogen-bonded system via deep inelastic neutron scattering: the superprotonic conductor Rb3H(SO4)2. Phys. Rev. Lett, 2007, vol. 98, no. 11, str. 115502-1-115502-4.
Raevskaya S. I., Blinc R., Kutnjak Z.: Quasivertical line in the phase diagram of single crystals of PbMg1/3Nb2/3O3-xPbTiO3 (x=0.00, 0.06, 0.13, and 0.24) with a giant piezoelectric effect. Phys. Rev., B, Condens. Matter Mater. Phys., 2007, vol. 060101-1-060101-4, no. 6, str. 76.
Kutnjak Z., Blinc R.: Electric field induced critical points and polarization rotations in relaxor ferroelectrics. Phys. Rev., B, Condens. Matter Mater. Phys., 2007, vol. 76, no. 10, str. 104102-1-104102-8.
Pirc R., Blinc R.: Vogel-Fulcher freezing in relaxor ferroelectrics. Phys. Rev., B, Condens. Matter Mater. Phys., 2007, vol. 76, str. 020101-1-020101-3.
Levstik A., Bobnar V., Filipič C., Holc J., Kosec M., Blinc R., Trontelj Z., Jagličic, Z.: Magnetoelectric relaxor. Appl. Phys. Lett., 2007, vol. 91, no. 1, str. 012905-1-012905-3.
Blinc R., Zidanšek A., Šlaus I.: Sustainable development and global security. Energy (Oxford), 2007, vol. 32, str. 883-890.
Blinc R., Kosec M., Holc J., Trontelj Z., Jagličic Z., Dalal Naresh S.: Magnetoelectric effect in Pb(Fe1/2Nb1/2)O3. Ferroelectrics, 2007, vol. 349, str. 16-20.
Blinc R., Cevc P., Zorko A., Holc J., Kosec, M., Trontelj Z., Pirnat J.: Electron paramagnetic resonance of magnetoelectric Pb(Fe1/2Nb1/2)O3. J. Appl. Physi., 2007, vol. 101, 5 str. (033901). http://dx.doi.org/10.1063/L2432309.
Lužnik, J., Pirnat J., Jazbinšek V., Apih T., Blinc R., Seliger J., Trontelj Z.: Improved 14N nuclear quadrupole resonance detection of trinitrotoluene using polarization transfer from protons to 14N nuclei. J. Appl. Physi., 2007, vol. 102, iss. 8, str. 084903-1 - 084903-7.
Blinc R., Arčon D., Umek P., Apih T., Milia F., Rode A.: V. Carbon nanofoam as a potential hydrogen storage material. Phys. Status solidi, b Basic res., 2007, vol. 244, no. 11, str. 4308-4310.
POLJUDNI ČLANEK
Blinc R.. Uporabni »dvoličneži«: magnetoelektriki. Znanost (Ljubljana), 9. julij 2007, letn. 49, št. 182, str. 16.
OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVEK NA KONFERENCI (VABLJENO PREDAVANJE)
Pirc R, Blinc R., Bobnar V., Gregorovic A.: Giant electrostriction in relaxor polymers: [presented at 8th Russia/CIS/Baltic/Japan Symposium on Ferro-electricity, RCBJSF-8, May 15-19, 2006, Tsukuba]. Ferroelectrics, 2007, vol. 347, str. 7-11.
OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVEK NA KONFERENCI
Trontelj Z., Blinc R., Lužnik J., Pirnat J., Jazbinšek V., Apih T., Žagar V., Seliger J.: New achievements in NQR studies of energetic materials. V: Proceedings of the 10th seminar New treds in research of energetic materials: held at the University of Pardubice. Pardubice: University of Pardubice, 2007, str. 350-356.
OBJAVLJENI POVZETKI ZNANSTVENIH PRISPEVKOV NA KONFERENCAH
Trontelj Z., Jagličic Z., Pirnat J., Hanžel D., Cevc P., Kosec M., Holc J., Tavčar G., Žemva B., Filipič C., Levstik A., Blinc R.: Magnetic properties of multiferroics: the oxide family Pb(Fe(1/2)Nb1/2)O3 and 0.8Pb(Fe1/2Nb1/2)O3-0.2 Pb(Mg1/2W1/2) O3 and fluoride K3Fe5F15. V: 52nd Annual Conference on Magnetism and Magnetic Materials, November 5-9, 2007, Tampa, Florida. Abstracts. [S.l.: s.n.], 2007, str. 397.
Apih T., Gregorovic A., Blinc R., Seliger J., Lužnik J., Pirnat J., Trontelj Z.: »Single shot« detecting of 15g trinitrotoluene sample using a field-cycling14 N NQR
experiment. V: 5th Conference on Field Cycling NMR Relaxometry, Turin, Italy, May 31 -June 2, 2007. Book of abstracts. [S. l.: s. n.], 2007.
Kutnjak Z., Blinc R.: Line of critical points and the giant electromechanical response in relaxor ferroelectrics. V: ITCC29 and ITES17, [29th International Thermal Conductivity Conference and 17th International Thermal Expansion Symposium, June 24-27, 2007, Birmingham, Alabama]. [S. l.: s. n.], 2007.
Blinc R., Laguta V. V., Zalar B., Itoh M., Krakauer H.: Determination of 17O EFG tensor in BaTiO3 and SrTiO3 single crystals via quadrupole-pertubed NMR. V: Zalar B., Mal3č B., Bobnar V. (uredniki). EMF-2007 - 11th European Meeting on Ferroelectricity, September 3-7 2007, Bled, Slovenia. Programme and book of abstracts. Ljubljana: J. Stefan Institute, 2007, str. 53.
Filipič C., Levstik A., Bobnar V., Trontelj Z., Jagličic Z., Holc J., Kosec M., Blinc R.: Observation of magnetoelectric behavior in a relaxor. V: Zalar B., Malič B., Bobnar V. (uredniki). EMF-2007 - 11th European Meeting on Ferroelectricity, September 3-7 2007, Bled, Slovenia. Programme and book of abstracts. Ljubljana: J. Stefan Institute, 2007, str. 81.
Jagličic Z., Pirnat J., Hanžel D., Cevc P., Kosec M., Holc J., Tavčar G., Žemva B., Filipič C., Levstik A., Blinc R., Trontelj Z.: Study of Magnetic Properties in Some Multiferroics: The Oxide Family Pb(Fe1/2Nb1/2)O3 and 0.8Pb(Fe1/2Nb1/2)03 -0.2 Pb(Mg1/2W1/2)O3 and fluoride K3Fe5F15. V: Zalar B., Malič B., Bobnar V. (uredniki). EMF-2007 - 11th European Meeting on Ferroelectricity, September 3-7 2007, Bled, Slovenia. Programme and book of abstracts. Ljubljana: J. Stefan Institute, 2007, str. 107.
Kutnjak Z., Blinc R., Ishibashi Y.: Line of critical points and the giant electromechanical response in relaxor ferroelectrics. V: Zalar B., Malič B., Bobnar V. (uredniki). EMF-2007 - 11th European Meeting on Ferroelectricity, September 3-7 2007, Bled, Slovenia. Programme and book of abstracts. Ljubljana: J. Stefan Institute, 2007, str. 132.
Laguta V. V., Blinc R., Zalar B.: NMR and EPR study of perovskite ferroelectric: local properties. V: Zalar B., Malič B., Bobnar V. (uredniki). EMF-2007 - 11th European Meeting on Ferroelectricity, September 3-7 2007, Bled, Slovenia. Programme and book of abstracts. Ljubljana: J. Stefan Institute, 2007, str. 133.
Laguta V. V., Bykov, I. P., Yurchenko, L. P., Blinc R., Wohlrab S., Suchaneck G., Kaskel S.: Magnetic resonance and local properties of Bi FeO3 and Ni2MnGa thin films. V: Zalar B., Malič B., Bobnar V. (uredniki). EMF-2007 - 11th European Meeting on Ferroelectricity, September 3-7 2007, Bled, Slovenia. Programme and book of abstracts. Ljubljana: J. Stefan Institute, 2007, str. 134.
Levstik A., Bobnar V., Filipič C., Trontelj Z., Jagličic Z., Holc J., Kosec M., Blinc R.: A magnetoelectric relaxor. V: Zalar B., Malič B., Bobnar V. (uredniki). EMF-2007 - 11th European Meeting on Ferroelectricity, September 3-7 2007,
Bled, Slovenia. Programme and book of abstracts. Ljubljana: J. Stefan Institute, 2007, str. 140.
Pirc R., Blinc R.: Theory of dynamic freezing in relaxor ferroelectrics. V: Zalar B., Malič B., Bobnar V. (uredniki). EMF-2007 - 11th European Meeting on Ferroelectricity, September 3-7 2007, Bled, Slovenia. Programme and book of abstracts. Ljubljana: J. Stefan Institute, 2007, str. 172.
Reiter G., Homouz D., Mayers, J., Eckert J., Blinc R.: Direct measurement of the proton Born-Oppenheimer potential in hydrogen bonded ferroelectrics using neutron Compton scattering. V: Zalar B., Malič B., Bobnar V. (uredniki). EMF-2007 - 11th European Meeting on Ferroelectricity, September 3-7 2007, Bled, Slovenia. Programme and book of abstracts. Ljubljana: J. Stefan Institute, 2007, str. 178.
Vikhnin V. S., Blinc R., Pirc R.: Mechanisms of giant magnetoelectric effect in fer-roelectric-ferromagnets and in ferroelastic-ferromagnets. V: Zalar B., Malič B., Bobnar V. (uredniki). EMF-2007 - 11th European Meeting on Ferroelectricity, September 3-7 2007, Bled, Slovenia. Programme and book of abstracts. Ljubljana: J. Stefan Institute, 2007, str. 220.
Levstik A., Blinc R., Bobnar V., Filipič C., Holc J., Jagličic Z., Kosec M., Trontelj Z.: A magnetoelectric relaxor. V: 10th International Conference and Exhibition of the European Ceramic Society, June 17-21, 2007, Berlin. Programme. [S. l.]: ECERS, 2007.
Kutnjak Z., Blinc R., Petzelt J., Kamba S.: Electric field induced critical points and electromechanical response in relaxor ferroelectrics: [invited talk presented at 71st Annual Meeting 2007 and DPG-Spring Meeting of the Division Condensed Matter, 26-30 March, 2007, Regensburg]. Verh. Dtsch. Phys. Ges. (1966), 2007, Band 42, Reihe 6, str. 213.
ZNANSTVENI SESTAVEK V MONOGRAFSKI PUBLIKACIJI
Blinc R.: Order and disorder in perovskites and relaxor ferroelectrics. V: Dalal N. S., Bussmann-Holder A. (urednika). Ferro- and antiferroelectricity: order/disorder versus displacive, (Structure and bonding, vol. 124). Berlin; Heidelberg; New York: Springer, 2007, str. 51-67.
UČNO GRADIVO
Blinc R.: Magnetoelektriki. Ljubljana: Institut Jožef Stefan: Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana, 2007. 7 str.
UREDNIŠTVO
Bulletin of magnetic resonance. Blinc R. (član uredniškega odbora 1981-). Philadelphia: Franklin Institute Press.
Ferroelectrics. Blinc R. (član uredniškega odbora 1970-). New York: Gordon and Breach.
Ferroelectrics. Letters section. Blinc R. (član uredniškega odbora 1981-). New York: Gordon and Breach.
Molecular crystals & liquid crystals bulletin. Blinc R. (član uredniškega odbora 1986-). New York: Gordon and Breach Science Publishers.
Molecular crystals and liquid crystals. Letters. Blinc R. (član uredniškega odbora 1984-). London; New York: Gordon and Breach Science Publishers., 1976-1980.
Physica. B, Condensed matter. Blinc R. (član uredniškega odbora 1975-). Amsterdam: North-Holland, 1988-.
Romanian Journal of Physics. Blinc R. (član uredniškega odbora 1994-). Bucure^ti: Editura Academiei Romane, 1992-.
Ivan Bratko
ZNANSTVENI ČLANKI
Možina M., Žabkar J., Bratko I.: Argument based machine learning. Artificial Intelligence Journal, 2007, vol. 171, no. 10/15, str. 922-937.
Srdoč A., Bratko I., Sluga A.: Machine learning applied to quality management - a study in ship repair domain. Computers Ind., 2007, letn. 58, št. 5, str. 464-473.
Guid M., Bratko I.: Factors affecting diminishing returns for searching deeper. ICGA Journal, June 2007, vol. 30, no. 2, str. 75-84.
Vladušič D., Kompare B., Bratko I.: Use of qualitative constraints in modelling of the Lake Glumso. Int. Journal Environmental Pollution, 2007, vol. 31, no. 1/2, str. 107-124.
Sadikov A., Bratko I.: Search versus knowledge revisited again. Lect. Notes Com-put. Sci., str. 172-180.
Sadikov A., Možina M., Guid M., Krivec J., Bratko I.: Automated chess tutor. Lect. Notes Comput. Sci., str. [13]-25.
Guid M., Bratko I.: Computer analysis of chess champions. Lect. Notes Comput. Sci., str. [1]-12.
Guid M., Bratko I.: Računalniška primerjava svetovnih prvakov. Šahovska misel, 2007, št. 1, str. 36-44.
OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVKI NA KONFERENCAH
Štajduhar I., Bratko I.: Likelihood based classification in Bayesian networks. V: Devedžic V. (ur.). Artificial intelligence and applications: proceedings of the IASTED International Conference on Artificial Intelligence and Applications as part of the 25th IASTED International Multi Conference on Applied Informatics, February 12-14, 2007, Innsbruck, Austria. Anaheim; Calgary; Zurich: Acta Press, cop. 2007, str. 335-340.
Guid M., Bratko I.: Factors affecting diminishing returns for searching deeper. V: Herik Jaap van den (ur.). Computer games workshop 2007, Amsterdam, June 15-17, 2007. [S. l.: s. n.], 2007, str. 3-14.
Guid M., Pérez A., Bratko I.: How trustworthy is CRAFTY'S analysis of chess champions?. V: Herik Jaap van den (ur.). Computer games workshop 2007, Amsterdam, June 15-17, 2007, str. 15-26.
Sadikov A., Bratko I.: Solving 20x20 puzzles. V: Herik jaap van den (ur.). Computer games workshop 2007, Amsterdam, June 15-17, 2007, str. 157-164.
Žabkar J., Bratko I., Demšar J.: Learning qualitative models through partial derivatives by Pade. V: Price C. (ur.). QR07 21st International Workshop on Qualitative Reasoning, June 26-28, 2007, lockl Aberystwyth University, Wales, U. K.. [S. l.: s. n.], 2007, str. 193-202.
Žabkar J., Jerše G., Mramor Kosta N., Bratko I.: Induction of qualitative models using discrete Morse theory. V: Price C. (ur.). 21st International Workshop on Qualitative Reasoning, June 26-28, 2007, lock1 Aberystwyth University, Wales, U. K. QR07. [S. l.: s. n.], 2007, str. 203-208.
Žabkar J., Sadikov A., Bratko I., Demšar J.: Qualitatively constrained equation discovery. V: Price C. (ur.). 21st International Workshop on Qualitative Reasoning, June 26-28, 2007, lock1 Aberystwyth University, Wales, U. K. QR07. [S. l.: s. n.], 2007, str. 209-211.
Luštrek M., Gams M., Bratko I.: Zakaj preiskovati globje?. V: Bohanec M., Gams M., Rajkovič V., Urbančič T., Bernik M., Mladenič D., Grobelnik M., Heričko M., Kordeš U. (ur.), Markič O. (uredniki). Zbornik 10. mednarodne multikon-ference Informacijska družba IS 2007, 8.-12. oktober 2007: zvezek A: volume A, (Informacijska družba). Ljubljana: Institut »Jožef Stefan«, 2007, str. 88-91.
Krivec J., Gams M., Bratko I.: Vzorčno vodeni računalniški šahovski programi = Pattern based computer chess programs. V: Zajc B., Trost A. (urednika). Zbornik šestnajste mednarodne Elektrotehniške in računalniške konference ERK 2007, 24.-26. september 2007, Portorož, Slovenija. Ljubljana: IEEE Region 8, Slovenska sekcija IEEE, 2007, zv. B, str. 107-110.
ZNANSTVENI SESTAVEK V MONOGRAFSKI PUBLIKACIJI
Zupan B., Bratko I., Demšar J., Juvan P., Kuspa A., Halter J. A., Shaulsky G..: Discovery of genetic networks through abduction and qualitative simulation. V: Džeroski S., Todorovski L. (urednika). Computational discovery of scientific knowledge: introduction, techniques, and applications in environmental and life sciences, (Lecture notes in computer science, Lecture notes in artifical intelligence, 4660), (State-of-the-art-survey). Berlin; Heidelberg: Springer, 2007, str. 228-247.
Rajko Bratož
KNJIGA
Bratož, R.: Rimska zgodovina. Prvi del: Od začetkov do nastopa cesarja Dioklecijana. Ljubljana, 2007. 527 str.
Razprave in članki
Bratož R.: Frühes Mönchtum in den Donau- und Balkanprovinzen. Eine Bestandsaufnahme. V: Acta congressus internationalis XIV archaeologiae christia-nae - Akten des XIV Internationalen Kongresses für Christliche Archäologie
(ed./Hg. R. Harreither, Ph. Pergola, R. Pillinger A. Pülz). Studi di antichita cristiana 62 - Österreichische Akademie der Wissenschaften, Philosophischhistorische Klasse, Archäologische Forschungen Bd. 14, Citta del Vaticano, Wien, 2006, Pars I, str. 229-259, Pars II, Tafel 35.
Bratož R.: Izseljevanje prebivalstva iz Zahodnega Ilirika v 5. in 6. stoletju: vojni ujetniki in begunci v pozni antiki. V: Šenk T. (ur.). Arhivistika, zgodovina, pravo: Vilfanov spominski zbornik: Gedenkschrift für Sergij Vilfan: Vilfans memorial volume, (Gradivo in razprave, 30). Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2007, str. 247-284.
Bratož R.: Poznoantična Akvileja in njena cerkvena skupnost v luči nove monografije. V: Zgodovinski časopis 61, Ljubljana, 2007, 1-2, str. 175-200.
Bratož R.: Die Auswanderung der Bevölkerung Westillyricums im 5. und 6. Jahrhundert: Kriegsgefangene und Flüchtlinge in der Spätantike. V: Kambič M., Škrubej K. (urednika). Pravotvornost v evropski zgodovini - Sergij Vilfan, ar-hivist in pravni zgodovinar. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Zgodovinski arhiv Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta, 2007, str. 54-56.
Vinko V. Dolenc
AVTOR DODATNEGA BESEDILA (KOMENTARJI)
Krayenbühl N., Heppner F., Yonekawa Y., Bernays R. L.: Intrasellar malignant peripheral nerve sheat tumor (MPNST). Acta Neurochir., 2007, letn. 149, št. 2, str. 201-206.
Jung J. Y., Kim S. H., Kim D. J., Kim D.-I.: Navigation-assisted transsphenoidal deflation of a detachable ballon in the cavernous sinus after embolization of a diret carotid-cavernous fistula. Acta Neurochir., 2007, letn. 149, št. 2, str. 207-212.
Oyama K., Ikezono T., Tahara S., Shindo S., Kitamura T., Teramoto A.: Petrous apex cholesterol granuloma treated via the endoscopic transsphenoidal approach. Acta Neurochir., 2007, letn. 149, št. 3, str. 299-302.
Akhavan-Sigari R., Bellinzona M., Becker H., Samii M.: Epidermoid cysts of cerebellopontine angle with extensions into the middle and anterior cranial fossae: surgical strategy anf review of the literature. Acta Neurochir., 2007, letn. 149, št. 4, str. 429-432.
Santarius T., Chia H. L., Xuereb J. H., Kirollos R. W.: Sporadic malignant sheath tumor of the oculomotor nerve. Acta Neurochir., 2007, letn. 149, št. 6, str. 617-622.
Özveren M. F., Fatih S. E., Alpay A., Ayhan K., Cagatay Ö., Ugur T.: Microana-tomical architecture of Dorello's canal and its clinical implications: anatomic report. Neurosurgery, 2007, letn. 60, št. 2, str. 1-8.
Koerbel A., Wolf S. A., Kiss A.: Peduncular hallucinosis after sacrifice of veins of the petrosal venous complex for trigeminal neuralgia. Acta Neurochir., 2007, letn. 149, št. 8, str. 831-833.
Piccirilli M., Anichini G., Fabiani F., Rocchi G.: Neurinoma of the hypoglossal nerve in the submandibula space : case report and review of the literature. Acta Neurochir., 2007, letn. 149, št. 9, str. 949-952.
Seo Y., Ito T., Sasaki T., Nakagawara J., Nakamura H.: Assessment of the anatomical relationship between the ercuate eminence and superior semicircular canal by computed tomography. Neurol. Med.-chir., Tokyo, 2007, letn. 47, št. 8, str. 335-340.
Leung G. K. K., Chun W. K. L., Nicholls J. M.: Radiation-induced rhabdomyosa-rcomatous transformation of a recurrent meningeal haemangiopericytoma. Acta Neurochir., 2007, letn. 149, št. 11, str. 1163-1167.
Margalit N., Kesler A., Ezer H., Freedman S., Ram Z.: Tuberculum and diaphragma sella meningioma - surgical technique and visual outcome in a series of 20 cases operated over a 2.5-year period. Acta Neurochir., 2007, letn. 149, št. 12, str. 1199-1204.
Nozaki K., Okubo C., Yokoyama Y., Morita A., Akamatsu R., Nakayama T., Fuku-hara S.-i.: Examination of the effectiveness of DVD decision support tools for patients with unruptured cerebral aneurysms. Neurol. Med.-chir., 2007, letn. 47, št. 12, str. 531-536.
Gulsen S.: Effect of raloxifene on cerebral vasospasm following experimental subarachnoid hemorrhage in rats. Neurol. Med.-chir., 2007, letn. 47, št. 12, str. 537-542.
Igor Emri
ZNANSTVENI ČLANKI
Hadač J., Slobodian P., Riha P., Saha P., Rychwalski R. W., Emri I., Kubat J.: Effect of cooling rate on enthalpy and volume relaxation of polystirene. J. non-cryst. solids., 2007, letn. 353, št. 28, str. 2681-2691. http://dx.doi.org/10.1016/j.jnonc-rysol.2007.05.017.
Darinskij A. A., Tupitsyna A. I., Allen M. P., Emri I.: Liquid crystal transition induced by spherical particles in anisotropic polymer brushes: molecular dynamics simulation. Polym. Sci., 2007, letn. 49, št. 8, str. 944-959. http://dx.doi. org/10.1134/S0965545X07080123.
Zupančič B., Nikonov A. V., Florjančič U., Emri I.: Časovno odvisno vedenje pogonskih jermenov pod vplivom periodične mehanske obremenitve: analiza lokacije enojne spektralne črte = Time-dependent behaviour of drive belts under periodic mechanical loading: analysis of the location of a single line spectrum. Stroj. vestn., 2007, letn. 53, št. 10, str. 696-705.
STROKOVNI ČLANEK
Burnik S., Udovč M., Nikonov A. V., Florjančič U., Emri I.: Vpliv vlage na mehanske lastnosti plezalnih vrvi. Planin. vestn., april 2007, let. 112, št. 4, str. 50-52.
OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVEK NA KONFERENCI (VABLJENO PREDAVANJE)
Emri I., Nikonov A. V., Florjančič U.: The effect of processing conditions on durability of polymeric products. V: Kuzman K. (ur.). Conference proceedings. Celje: TECOS, Slovenian Tool and Die Development Centre, 2007, str. 147-154.
OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVKI NA KONFERENCAH
Emri I., Florjančič U., Nikonov A. V.: Tailoring functionality and durability of structural polymers by modifying processing conditions. V: European polymer congress [also] epf, 2-6 July, 2007, Congress centre Bernardin, Portorož, Slovenia. Ljubljana: Slovenian Chemical Society, 2007, 2 f.
Florjančič U., Sutton E., Rener-Sitar K., Batista U., Grošelj D., Emri I.: Time-dependent behaviour of polyamides exposed to sterilization. V: European polymer congress [also] epf, 2-6 july, 2007, Congress centre Bernardin, Portorož, Slovenia. Ljubljana: Slovenian Chemical Society, 2007, 2 f.
Blatnik O., Florjančič U., Emri I., Junkar M.: Cheese rheology. V: Junkar M., Levy P. R. (urednika). Proceedings of the 9th International Conference on Management of Innovative Technologies, MIT'2007, Piran, Slovenia, October 9-10, 2007. Ljubljana: TAVO Slovene Society for Abrasive Water Jet Technology: LAT, Laboratory for Alternative Technologies, 2007, str. 51-54.
Zupančič B., Nikonov A. V., Florjančič U., Hribar A., Kramar J., Emri I.: Proces akumulacije deformacije v prenosnih jermenih pod vplivom periodične obremenitve = Strain accumulation process in transmiddion belts under periodic loading. V: Korelc J., Zupan D. (urednika). Kuhljevi dnevi 2007, Snovik, 20.-21. september 2007. Zbornik del. Ljubljana: Slovensko društvo za mehaniko, 2007, str. 257-264.
Zupančič B., Nikonov A. V., Florjančič U., Hribar A., Kramar J., Emri I.: Time-dependent behaviour of belts under the influence of a periodical mechanic load. V: Fajdiga M., Klemenc J., Zalaznik A., Trenc F. (uredniki). 8. konferenca in razstava Inovativna avtomobilska tehnologija IAT'07, Rogla Slovenija, 10.-11. maj 2007. Zbornik referatov, (IAT, Inovativna avtomobilska tehnologija). Ljubljana: ULJ-FS-LAVEK, cop. 2007, str. 441-447.
OBJAVLJENI POVZETKI ZNANSTVENIH PRISPEVKOV NA KONFERENCAH
Nikonov A. V., Florjančič U., Čudina M., Junkar M., Emri I.: Acoustical properties of elastomeric concrete for innovative noise barriers. V: Emri I. (ur.). 12th International Workshop on Advances in Experimental Mechanics, August 12-18, 2007, Portorož, Slovenia, (Series on advances in experimental mechanics, vol. 12). Ljubljana: SEM - Center for Time Dependent Materials, 2007, 1 f.
Nikonov A. V., Zupančič B., Florjančič U., Burnik S., Emri I.: New methodology for testing climbing ropes: comparison of different rope manufacturers. V: Emri I. (ur.). 12th International Workshop on Advances in Experimental Mechanics, August 12-18, 2007, Portorož, Slovenia, (Series on advances in experimental mechanics, vol. 12). Ljubljana: SEM - Center for Time Dependent Materials, 2007, 1 f.
Arčon D., Umek P., Huskic M., Florjančič U., Zupančič B., Emri I., Sever Škapin A.: Preparation and mechanical properties study of polystyrene nanocom-posites with1D titanate nanostructures. V: Emri I. (ur.). 12th International Workshop on Advances in Experimental Mechanics, August 12-18, 2007, Portorož, Slovenia, (Series on advances in experimental mechanics, vol. 12). Ljubljana: SEM - Center for Time Dependent Materials, 2007, 1 f.
Cvetko M., Sankovič M., Emri I., Svetec M., Krapec D.: Strengthening the compe-tiveness of the Pomurje region through innovation and LLL. V: Emri I. (ur.). 12th International Workshop on Advances in Experimental Mechanics, August 12-18, 2007, Portorož, Slovenia, (Series on advances in experimental mechanics, vol. 12). Ljubljana: SEM - Center for Time Dependent Materials, 2007, 1 f.
Florjančič U., Nikonov A. V., Emri I.: Tailoring functionality and durability of structural polymers by modifying processing conditions. V: Emri I. (ur.). 12th International Workshop on Advances in Experimental Mechanics, August 12-18, 2007, Portorož, Slovenia, (Series on advances in experimental mechanics, vol. 12). Ljubljana: SEM - Center for Time Dependent Materials, 2007, 1 f.
Zupančič B., Nikonov A. V., Florjančič U., Mesec A., Emri I.: Time-dependent behaviour of drive belts: the effect of the shape and location of material retardation spectrum. V: Emri I. (ur.). 12th International Workshop on Advances in Experimental Mechanics, August 12-18, 2007, Portorož, Slovenia, (Series on advances in experimental mechanics, vol. 12). Ljubljana: SEM - Center for Time Dependent Materials, 2007, 1 f.
Emri I., Florjančič U., Nouss J., Ferfolja J., Mohar U., Nikonov A. V., Voloshin A.: The effect of processing conditions on material structure formation of extruded LDPE. V: 4th Annual European Rheology Conference, Napoli, Italy, April 12-14, 2007. AERC 2007: book of abstracts. [S.l.]: European Society of Rheology, 2007, str. 144.
Florjančič U., Sutton E., Rener-Sitar K., Batista U., Grošelj D., Emri I.: Changes in time-dependent response of polyamides due to sterilization. V: 4th Annual European Rheology Conference, Napoli, Italy, April 12-14, 2007. AERC 2007: book of abstracts. [S.l.]: European Society of Rheology, 2007, str. 199.
Blatnik O., Florjančič U., Emri I., Junkar M.: Time-dependency of solid food products. V: 4th Annual European Rheology Conference, Napoli, Italy, April 12-14, 2007. AERC 2007: book of abstracts. [S.l.]: European Society of Rheology, 2007, str. 250.
Emri I., Simonyants R.: Multi-scale phenomena in polymer structure formation. V: European polymer congress [also] epf, 2-6 july, 2007, Congress centre Bernardin, Portorož, Slovenia. Ljubljana: Slovenian Chemical Society, 2007, 2 f.
Arčon D., Umek P., Huskic M., Florjančič U., Zupančič B., Emri I., Sever Škapin, A.: Preparation and mechanical properties study polystyrene nanocompos-
ites with 1D titanate nanostructures. V: European polymer congress [also] epf, 2-6 july, 2007, Congress centre Bernardin, Portorož, Slovenia. Ljubljana: Slovenian Chemical Society, 2007, 2 f.
Zupančič B., Nikonov A. V., Florjančič U., Emri I., Hribar A., Kramar J.: Viscoe-lasticity of transmission belts. V: ASME Applied Mechanics and Materials Conference, Austin, USA, June 3-7, 2007. McMat 2007. [Austin, USA: University of Texas], 2007, 1 f.
Zupančič B., Nikonov A. V., Florjančič U., Emri I.: Vpliv mehanskega spektra polimernega materiala na proces akumulacije deformacije pod vplivom periodične obremenitve = The effect of mechanical spectra of polymeric materials on strain accumulation process under periodic loading conditions. V: Jenko M. (ur.). 15. konferenca o materialih in tehnologijah = 15th Conference on Materials and Technology, 8-10 October, 2007 Portorož, Slovenia. Program in knjiga povzetkov. Ljubljana: Inštitut za kovinske materiale in tehnologije], 2007, str. 49.
DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI
Kuselj B., Dimitrievski I., Florjančič U., Nikonov A. V., Zupančič B., Emri I.: Assessment of developmental oportunities in production of elastomeric seals. V: Emri I. (ur.). 12th International Workshop on Advances in Experimental Mechanics, August 12-18, 2007, Portorož, Slovenia, (Series on advances in experimental mechanics, vol. 12). Ljubljana: SEM - Center for Time Dependent Materials, 2007, [35] str.
KONČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKAV
Emri I.: Razvoj nove kardiovaskularne kirurške tehnike z uporabo tehnike PA materialov: študij dinamike krčenja inteligentnih PA vlaken pri termični obremenitvi: zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, 2007. 1 zv.
ELABORAT, PREDŠTUDIJA, ŠTUDIJA
Jarm J., Emri I.: 12th International workshop on advances in experimental mechanics: končno poročilo. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko, CEM, 2007. 1 zv.
Emri I., Florjančič U., Zupančič B., Nikonov A. V., Boscarol P., Oblak P., Dimi-trievski I., Kuselj B.: Analiza (ocena) razvojnih priložnosti na področju proizvodnje tesnil: končno poročilo. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko, CEM, 2007. 1 zv.
Emri I., Jarm J.: Inteligentne zaščitne kompozitne plošče in lupine: znanje za varnost in mir 2006-2010: končno poročilo. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko, CEM, 2007. 1 zv.
Adam F., Emri I., Kovač B., Pirnat R..: Predlog sistemskega ukrepa za spodbujanje uvajanja novih tehnologij v slovenska podjetja. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, 2007. 32 f.
Emri I., Kovač B., Pirnat R., Adam F.: Predlog ukrepa za spodbujanje uvajanja novih tehnologij v Slovenska podjetja. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko, CEM, 2007. 1 zv.
Emri I., Florjančič U., Jarm J.: Razvoj nove kardiovaskularne kirurške tehnike z uporabo tehnike PA materialov: študij dinamike krčenja inteligentnih PA vlaken pri termični obremenitvi: končno poročilo. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko, CEM, 2007. 1 zv.
PROJEKTNA DOKUMENTACIJA (IDEJNI PROJEKT, IZVEDBENI PROJEKT)
Florjančič U., Emri I., Jarm J., Marion L., Grošelj D.: Nanostrukturirani polimerni implantati v medicini: vloga. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko, CEM, 2007. 1 zv.
ORGANIZIRANJE ZNANSTVENIH IN STROKOVNIH SESTANKOV
Sundholm F., Adolf D. B., Alig I., Emri I., Gedde U. W., Goethals E. J., Gohy J.-F., Hvilsted S., Lauprêtre F..: Members of the steering committee. SUPERNET, The ESF scientific programme Experimental and Theoretical Investigation of Complex Polymer Structures: duration five years. Strasbourg: European Science Foundation, 1999-2003. http://www.esf.org/supernet.
PRISPEVEK NA KONFERENCI BREZ NATISA
Emri I., Kramar J., Nikonov A. V., Florjančič U., Zupančič B.: Durability of timing-belts: predstavljeno na European Rheology Meeting. Samoëns, France, 8th January, 2007.
Emri I.: Example of success story - how to succeed on the global market: predavanje na Brokerage event in the field of plastics, rubber and chemistry. Celje, 18. April, 2007.
Emri I., Whither solid - state rheology: re-inventing the wheel: predstavljeno na Conference on »Whither rheology«. Wales, 2-4 April, 2007.
VABLJENO PREDAVANJE NA KONFERENCI BREZ NATISA
Emri I.: Can polymers be inteligent: vabljeno predavanje na 42eme congres du Groupe Français de Rheologie. Octobre 10, 2007; Clearmont-Ferrand.
DRUGA IZVEDENA DELA ALI DRUGO
Emri I., Co-Chair. 2007 SEM Annual Conference and Exposition on Experimental and Applied Mechanics: time dependent phenomena in polymeric micro and nanofibers. Springfield, Massachusetts, USA, June 4-6, 2007.
Altendorfer F., Duhovnik J., Emri I., Gantar G., Govekar E., Grum J., Junkar M., Kampuš Z., Kopač J., Kuzman K., Noe D., Sluga A., Starbek M., Tušek J., Vižin-tin J.: Programme committee. 6th International Conference on Industrial Tools and Material processing Technologies. Bled, Slovenia, 11-14 September, 2007.
Emri I., Lequeux F.: Chairperson. AERC 2007, 4th Annual European Rheology Conference: solids, glasses & granular materials: symposia and chairpersons. Napoli, Italy, April 12-14, 2007.
UREDNIŠTVO
Emri I. (ur.). 12th International Workshop on Advances in Experimental Mechanics, August 12-18, 2007, Portorož, Slovenia, (Series on advances in experimental mechanics, vol. 12). Ljubljana: SEM - Center for Time Dependent Materials, 2007. 1 optični disk (CD-ROM).
Mechanics of time-dependent materials. Emri I. (glavni urednik 1997-). Dordrecht; Norwell, MA: Kluwer, 1997-.
Strojniški vestnik. Emri I. (član uredniškega odbora 1998-). Ljubljana: Zveza strojnih inženirjev in tehnikov Slovenije [et al.]: = Association of Mechanical Engineers and Technicians of Slovenia [et al.], 1955-.
DRUGO
Emri I., Florjančič U.: Institute for Sustainable Innovative Technologies - iSIT: national industrial integrative research, development and educational centre. Ljubljana: iSIT, 2007.
Peter Fajfar
KNJIGA
Pinto P. E., Fajfar P., Chryssanthopoulos M., Franchin P., Dolšek M., Kazantzi A.: Probabilistic Methods for Seismic Assessment of Existing Structures: LESS-LOSS - Risk Mitigation for Earthquakes and Landslides. Report no. 2007/06. Pavia: Istituto universitario di studi superiori, 2007, 174 str.
ZNANSTVENA ČLANKA
Dolšek M., Fajfar P.: Simplified probabilistic seismic performance assessment of plan-asymmetric buildings. Earthquake Eng. Struct. Dyn., 2007, letn. 36, št. 13, str. 2021-2041.
Peruš I., Fajfar P.: Prediction of the force-drift envelope for RC columns in flexure by CAE method. Earthquake Eng. Struct. Dyn., 2007, letn. 36, št.15, str. 2345-2363.
ZNANSTVENI PRISPEVKI NA KONFERENCAH
Fajfar P.: Seismic assessment of structures by a practice-oriented method. V: Ibrahimbegovic A., Kožar I. (urednika), Extreme man-made and natural hazards in dynamics of structures, Proceedings of the NATO Advanced Research Workshop, Opatija, Croatia, 28 May-1 June 2006, (NATO security through science series, Sub-series C, Environmental and security). Dordrecht [etc.]: Springer, 2007, str. 257-284.
Dolšek M., Fajfar P.: Simplified probabilistic seismic performance assessment of buildings. V: Computational methods in structural dynamics and earthquake engineering, COMPDYN 2007,13-16 June 2007, Rethymno, Crete, Greece. Ec-comas, 2007, 12 str.
Peruš I., Poljanšek K., Fajfar P.: On deformation and energy dissipation capacity of RC columns in flexure. V: Earthquake Engineering: 9th Canadian conference on Earthquake Engineering, Proceedings, June 26-29, 2007, Ottawa,
Canada, The Canadian Association for Earthquake Engineering, 2007, str. 1160-1169.
Fajfar P., Dolšek M.: Seismic performance analysis of infilled reinforced concrete frames. V: Proceedings of the 6th National Conference on Earthquake Engineering, 16-20 October 2007, Istanbul, 24 str.
Peruš I., Fajfar P.: On deformation capacity of reinforced concrete columns in flexure. V: Proceedings of the 8th Pacific Conference on Earthquake Engineering, 5-7 December 2007, Singapore, CD-ROM, Paper No. 87, 8 str.
UREDNIŠTVO
Earthquake engineering & structural dynamics. Fajfar P. (urednik 2003-). Chichester; New York: J. Wiley.
Earthquake spectra. Fajfar P. (član uredniškega odbora 2006-). Oakland, Calif.: Earthquake Engineering Research Institute.
Bulletin of earthquake engineering. Fajfar P. (član uredniškega odbora 2003-). Dordrecht: Kluwer Academic.
Earthquake engineering and engineering vibration. Fajfar P. (član uredniškega odbora 2002-). Beijing: Science Press.
ISET Journal of Earthquake Technology. Fajfar P. (član uredniškega odbora 1998-). Roorkee: Indian Society of Earthquake Technology.
International journal for engineering modelling. Fajfar P. (član uredniškega odbora 1991-). Split: Faculty of Civil Engineering: Engineering Modelling Centre; Zagreb: Faculty of Civil Engineering.
Journal of earthquake engineering. Fajfar P. (član uredniškega odbora 1997-). London: Imperial College Press.
Journal of seismology and earthquake engineering. Fajfar P. (član uredniškega odbora 1999-). Tehran: International Institute of Earthquake Engineering and Seismology.
Dušan Ferluga
6 objav, med njimi:
ZNANSTVENI ČLANKI
Šlajpah M., Gorinšek B., Berginc G, Vizjak A., Ferluga D., Hvala A., Meglič A., Ja-kša I., Furlan P., Gregorič A., Kaplan-Pavlovčič S., Ravnik-Glavač M., Glavač D.: Sixteen novel mutations identified in COL4A3, COL4A4, and COL4A5 genes in Slovenian families with Alport syndrome and benign familial hematuria. Kidney Int., 2007; letn. 71, št. 12, str. 1287-1295.
Tomažič J., Pirš M., Matos T., Ferluga D., Lindič J.: Multiple infections after commercial renal transplantation in India. Nephrol. Dial. Transplant., 2007, letn. 22, št. 3, str. 972-973.
Jurčic V., Jeruc J., Maric S., Ferluga D.: Histomorphological assessment of phlebitis in renal allografts. Croat. Med. J., 2007, letn. 48, št. 3, str. 327-332.
Franc Forstnerič
ZNANSTVENI ČLANKI
Forstnerič F.: Manifolds of holomorphic mappings from strongly pseudoconvex
domains. Asian. J. Math., 2007, vol. 11, no. 1, str. 113-126. Drinovec-Drnovšek B., Forstnerič F.: Holomorphic curves incomplex spaces.
Duke Math. J., 2007, vol. 139, no. 2, str. 203-254. Forstnerič F., Slapar M.: Deformations of Stein structures and extensions of holomorphic mappings. Math. Res. Lett., 2007, vol. 14, no. 2, str. 343-357. Forstnerič F., Ivarsson B., Kutzschebauch F., Prezelj-Perman J.: An interpolation theorem for proper holomorphic embeddings. Math. Ann., 2007, bd. 338, hft. 3, str. 545-554. http://dx.doi.org/10.1007/s00208-007-0087-1. Forstnerič F., Slapar M.: Stein structures and holomorphic mappings. Math. Z.,
2007,	vol. 256, no. 3, str. 615-646.
Ivan Gams
ZNANSTVENI ČLANEK
Gams I.: Pokrajina, krajina in regija v luči geografskega terminološkega slovarja. Dela, št. 28, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, str. 7-13.
Kajetan Gantar
KNJIGA
Gantar K.: Terencij, Dekle z otoka Androsa (uvodna študija str. 5-22, prevod str. 23-144, opombe str. 145-153). Zbirka »Iz antičnega sveta« 37. knjiga. Maribor, Študentska založba Litera, 2007. 153 str.
ZNANSTVENI ČLANKI
Gantar K.: Das Skaische Tor. V: Klasika - Balkanistika - Paleoslavistika / Classical, Balkan and Paleoslavic Studies. MANU, Skopje, 2007, str. 25-34. Gantar K.: Nestor. V: Kakovostna starost 10, 2007, 4, str. 80-88. STROKOVNI IN POLJUDNI ČLANKI
Gantar K.: Ob sedemdesetletnici akademika dr. Primoža Simonitija. Glasnik Slovenske matice 31 (2005-2007), str. 217-220. Gantar K.: Legenda slovenskega prevajalstva - Janko Moder (1914-2006). Mohorjev koledar 2008, Celje, 2007, str. 185-188. Gantar K.: Ljudje dveh domovin - Teden med rojaki v Torontu. Mohorjev koledar
2008,	Celje, 2007, str. 105-113.
Gantar K.: Beg pred svobodo. Tretji dan XXXVI, 9-10, 2007, str. 96-101. Gantar K.: Največji čar stare grške književnosti je njena izvirnost. E. Kobal, Strast po znanju in spoznavanju, 2. knjiga, Ljubljana 2007, str. 235-250.
Josip Globevnik
ZNANSTVENI ČLANKI
Globevnik J.: Analyticity on translates of a Jordan curve. Trans. Am. Math. Soc., 2007, vol. 359, no. 11, str. 5555-5565.
Globevnik J.: Degree and holomorphic extensions. Math. Res. Lett., 2007, vol. 14, no. 4, str. 615-622.
Globevnik J.: Holomorphic extendibility and mapping degree. Proc. Roy. Soc. Edinb. 137, no. 4, str. 799-806.
Matija Gogala
ZNANSTVENA ČLANKA
Trilar T., Gogala M.: The song structure of Cicadetta podolica (Eichwald 1830) (Hemiptera: Cicadidae). Acta Entomol. Slov. (Ljublana), julij 2007, vol. 15, št. 1, str. 5-20.
Gogala M.: Trilar T.: Description of the song of Purana metallica from Thailand and P. latifascia from Borneo (Hemiptera, Cicadidae). Tijdschr. Entomol., 2007, vol. 150, str. 389-400.
OBJAVLJENI POVZETKI ZNANSTVENIH PRISPEVKOV NA KONFERENCAH
Gogala M., Drosopoulos S., Trilar T.: Present status of mountain cicadas (Cicadetta montana s. lato) in Europe. 4th European Hemiptera Congress, Ivrea, Italy, 10.-14. september 2007.
Gogala M., Trilar T.: Drosopoulos S. Surprizing discoveries in palaearctic mountain cicadas by acoustic research. XXI. IBAC congress, Pavia, Italy, 15.-18. september 2007.
Trilar T., Gogala M.: The cicadas from the genus Pagiphora (Hemiptera, Cicadidae) are singing in surprisingly low frequencies. XXI. IBAC congress, Pavia, Italy, 15.-18. september 2007.
Trilar T., Gogala M.: Slovenian Wildlife Sound Archive. XXI. IBAC congress, Pavia, Italy, 15.-18. september 2007.
POGLAVJE V STROKOVNI MONOGRAFSKI PUBLIKACIJI
Gogala A., Sivec I., Gogala M.: Žuželke. V: Kaligarič M., Pipenbaher N., Lipej, L. (uredniki), Živi svet porečja Dragonje. Maribor: Fakulteta za naravoslovje in matematiko, 2007, str. 18-21.
SPREMNA BESEDA
Gogala M.: Spremna beseda. V: Batič F., Tome S., Božič I. A., Culiberg M., Sivec I., Trilar T.: Skrivnosti gozda. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije, 2007, 2007, str. 3-4.
DRUGO
Gogala M.: Ob sedemdesetletnici prof. Boštjana Kiaute. Erjavecia, oktober 2007, vol. 22, str. 2-5.
VABLJENI PREDAVANJI NA KONFERENCAH BREZ NATISA
Gogala M.: Raba slovenščine v objavah slovenskih naravoslovcev: [prispevek na Posvetu o slovenskem jeziku, SAZU, Ljubljana, 15. maj 2007]. Ljubljana, 2007.
M. Gogala.: Scopolijeva »Cicada montana« je danes že deset vrst škržadov. [predavanje na srečanju: Joannes Antonius Scopoli (1723-1788), njegovo delo in pomen za razvoj naravoslovja na Slovenskem. Idrija, 25. oktobra 2007], Idrija, 2007.
UREDNIŠTVO
Acta carsologica. Gogala M. (član uredniškega odbora 1998-). Ljubljana: Inštitut za raziskovanje Krasa, 1974-.
Bioacoustics. Gogala, M. (član uredniškega odbora 1988-). Berkhamsted: A. B. Academic.
Entomologia Croatica. Gogala, M. (član uredniškega odbora 1995-). Zagreb: Hrvatsko entomološko društvo.
Proteus. Gogala M. (član uredniškega odbora 1980-), Ljubljana: Prirodoslovno društvo Slovenije.
Razprave - Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za naravoslovne vede. Gogala M. (član uredniškega odbora 1996-). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982-.
Igor Grabec
ZNANSTVENI ČLANKI
Grabec I.: The normalized radial basis function neural network and its relation to the perceptron. Dyn. Contin. Discrete Impuls. Syst., 2007, letn. 14, suppl. 1, str. 129-132.
Borštnik A., Govekar E., Grabec I.: Modeling the field of laser welding melt pool by RBFNN. Dyn. Contin. Discrete Impuls. Syst., 2007, letn. 14, suppl. 1, str. 227-231.
Grabec I., Ferkolj I., Grabec D., Grošelj D.: Prediction of clinical response to treatment of Chron's disease by using RBFN. Dyn. Contin. Discrete Impuls. syst., 2007, letn. 14, suppl. 1, str. 602-607.
Potočnik P., Thaler M., Govekar E., Grabec I., Poredoš A.: Forecasting risks of natural gas consumption in Slovenia. Energy Policy, 2007, letn. 35, št. 8, str. 4271-4282. http://dx.doi.org/10.10167j.enpol.2007.03.001.
Šušteršič G., Grabec I., Prebil I.: Statistical model of a vehicle-to-barrier collision. Int. J. Impact Eng., 2007, letn. 34, št. 10, str. 1585-1593. http://dx.doi. org/10.1016/j.ijimpeng.2006.09.093.
Hočevar M., Širok B., Blagojevic B., Grabec I.: Experimental modeling of a ca-vitation vortex in the draft tube of a Francis turbine using artificial neural networks. J. Hydraul. Res., 2007, letn. 45, št. 4, 538-546.
STROKOVNI ČLANEK
Jerič A., Gradišek J., Grabec I., Govekar E.: Vpliv okrova na hrup batnega kompresorja = The influence of the housing on the noise emitted by a reciprocating compressor. Stroj. vestn., 2007, letn. 53, št. 6, str. 399-408.
OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVEK NA KONFERENCI (VABLJENO PREDAVANJE)
Jerič A., Mužič P., Grabec I., Govekar E.: Laser droplet welding of zinc-coated steel sheets. V: Kuzman K. (ur.). Conference Proceedings. Celje: TECOS, Slovenian Tool and Die Development Centre, 2007, str. 45-49.
OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVKI NA KONFERENCI
Borštnik A., Govekar E., Grabec I.: Statistical modeling of multi-dimensional fields. V: Zupančič B., Karba R., Blažič S. (uredniki). 6th EUROSIM Congress on Modelling and Simulation, Ljubljana, Slovenia, 9-13 September, 2007. EUROSIM 2007: Proceedings of the 6th EUROSIM Congress on Modelling and Simulation, 9-13 September 2007, Ljubljana, Slovenia. Vol. 2, Full papers. Vienna: ARGESIM, cop. 2007, 6 str.
Rozman R., Govekar E., Grabec I.: Modelling and characterisation of plasma shielding. V: Geiger M., Otto A., Schmidt M. (uredniki). Laser Assisted Net Shape Engineering 5: Proceedings of the 5th LANE 2007, Erlangen, September 25-28, 2007. Vol. 2. Bamberg: Meisenbach, 2007, str. 661-671.
Potočnik P., Govekar E., Grabec I.: Short-term natural gas consumption forecasting. V: De Felice F. (ur.). Proceedings of the 16th IASTED International Confrence on Applied Simulation and Modelling, Palma de Mallorca, Spain, August 29-31, 2007, (A Publication of the IASTED, 581). Anaheim; Calgary; Switzerland: ACTA Press, cop. 2007, str. 353-357.
Potočnik P., Govekar E., Grabec I.: Acoustic and acoustic emission based condition monitoring of production processes. V: The Second World Congress on Engineering Asset Management and the Fourth International Conference on Condition Monitoring, Harrogate, UK, 11-14 June, 2007. WCEAM CM 2007. [s. l.]: Coxmoor publishing company, cop. 2007, str. 1614-1624.
OBJAVLJENI POVZETKI ZNANSTVENIH PRISPEVKOV NA KONFERENCAH
Borštnik A., Grabec I.: Statistično modeliranje dvodimenzionalnih kaotičnih polj = Statistical modeling of two dimensional chaotic fields. V: Robnik M., Koro-šak D. (urednika). 5. simpozij fizikov Univerze v Mariboru, Hotel Piramida, Maribor, 14. 15. in 16. december 2006. Zbornik povzetkov. Maribor: CAMTP, 2006, [2] f.
Borštnik A., Govekar E., Grabec I.: Statistical modelling of laser welding melt pool. V: SKIADAS, Christos H. (ur.). XIIth Applied Stochastic Models and Data Analysis International Conference, Chania, Crete, Greece, May 29-June 1, 2007. ASMDA 2007: book of abstracts. [S. l.]: [S. n.], 2007, str. 30.
Borštnik A., Grabec I., Govekar E.: Statistical modeling of laser welding pool. V: European Conference on Complex 2007, Dresden, October 1-6, 2007: abstract book. [Dresden]: [s. n.], 2007, str. 168.
Rozman R., Govekar E., Grabec I.: Modelling of plasma shielding phenomena. V: Dmitrieva N. A. (ur.), Snegiryova T. Yu.: The Third International Conference, Crimea, Ukraine, 29 May-1 June, 2007. Laser technologies in welding and ma-
terials processing: abstracts of papers and program. Kiev: E. O. Paton Electric Welding Institute of NAS of Ukraine, 2007, str. 54-55.
Borštnik A., Grabec I., Govekar E.: Statistical modeling of multi-dimensional chaotic fields. V: 8th Japan-Slovenia Seminar on Nonlinear Science, Maribor, Slovenia, 2-6 July 2007. Programme. Maribor: Univerza v Mariboru, Center for Applied Mathematics and Theoretical Physics: = CAMTP, 2007, str. 19-20.
Grabec I.: Absolute maximum entropy principle and self-organization of memory cells. V: 8th Japan-Slovenia Seminar on Nonlinear Science, Maribor, Slovenia, 2-6 July 2007. Programme. Maribor: Univerza v Mariboru, Center for Applied Mathematics and Theoretical Physics: = CAMTP, 2007, str. 27-28.
Jeromen A., Govekar E., Grabec I.: Sunkovna metoda za merjenje absorptivnosti površin poljubne kvalitete. V: Lužnik J., Trontelj Z., Ziherl P. (uredniki). 12. slovensko srečanje o uporabi fizike, Terme Olimia, Podčetrtek, 9. november. Zbornik povzetkov, (Slovensko srečanje o uporabi fizike, 12). Ljubljana: Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije: Nacionalni komite za fiziko, 2007, 1 str.
Potočnik P., Grabec I., Mužič P., Govekar E.: Industrijske aplikacije napovedovanja in spremljanja procesov. V: Robnik M., Korošak D. (urednika). 6. simpozij fizikov Univerze v Mariboru, Hotel Piramida, Maribor, 13., 14. in 15. december 2007. Zbornik povzetkov. Maribor: CAMTP, 2007, 1 str.
Rozman R., Grabec I., Govekar E.: Model in karakterizacija lasersko tvorjenega plazemskega oblaka. V: Robnik M., Korošak D. (urednika). 6. simpozij fizikov Univerze v Mariboru, Hotel Piramida, Maribor, 13., 14. in 15. december 2007. Zbornik povzetkov. Maribor: CAMTP, 2007, 1 str.
Borštnik A., Grabec I., Govekar E.. Statistical modeling of laser welding melt pool. V: European Conference on Complex Systems, Dresden, October 1.-5., 2007, Complex Systems Society - ECCS07-139, Complex Systems Methods.
PRISPEVEK NA KONFERENCI BREZ NATISA
Grabec, P., Potočnik, G., Šušteršič E., Govekar, Prebil I.: Statistical modeling of complex phenomena, IV Meeting of COST P10 Action: Physics of Risk, Palermo, 20-24 September 2007.
VABLJENO PREDAVANJE NA KONFERENCI BREZ NATISA
Grabec I.: Experimental design and data evaluation: statistical modeling of physical laws: vabljeno predavanje na Marie Curie Training Course 2 - Characterisation techniques for cementitious materials. March 5-9, 2007; Ljubljana.
DRUGO
Grabec I.: Extraction of physical laws from joint experimental data. ArXiv.Org, 2007, 18 f. http://arxiv.org/abs/0704.0151.
Kosel T., Grabec I.: Intelligent location of simultaneously active acoustic emission sources - Part I. ArXiv.Org, 2007, 5 f. http://arxiv.org/abs/0704.0047.
Kosel T., Grabec I.: Intelligent location of simultaneously active acoustic emission sources - Part II. ArXiv.Org, 2007, 5 f. http://arxiv.org/abs/0704.0050.
Grabec I.: Estimation of experimental data redundancy and related statistics. ArXiv.Org, 2007, 7 f. http://arxiv.org/abs/0704.0162.
Grabec I.: Experimental modeling of physical laws. ArXiv.Org, 2007, 12 f. http:// arxiv.org/abs/0704.0107.
Grabec I.: A general approach to statistical modeling of physical laws: nonparame-tric regression. ArXiv.org., 2007, 17 f. http://arxiv.org/abs/0704.0089.
Niko Grafenauer
KNJIGA
Grafenauer N.: Skrivnosti. Pesmi, nova dopolnjena izdaja. Založba Nova revija, 2007.
RAZPRAVA, ŠTUDIJI
Grafenauer N.: Facit. Uvodna razprava v jubilejni 300. št. Nove revije, 2007.
Grafenauer N.: Povabilo k večerji. Spremna študija v pesniški zbirki Janeza Berni-ka »Nikogar ni k večerji«, 2007.
Grafenauer N.: Wer? Selbstbildnis eines Künstlers. Študija v zborniku Mein Bild -Meine Religion, Wilhelm Fink Verlag München, 2007.
Franc Gubenšek
OBJAVLJENI POVZETEK ZNANSTVENEGA PRISPEVKA NA KONFERENCI
Lovšin N., Gubenšek F., Kordiš D.: Evolutionary history of CR1 retrotransposons in chordates. V: FASEB summer research conferences, June 2-7,2007, Tucson, Arizona. Mobile Elements in Mammalian Genomes. [S. l.: s. n.], 2007, str. 74.
UREDNIŠTVO
Acta chimica slovenica. Gubenšek F. (član uredniškega odbora 1998-). Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo: =Slovenian Chemical Society, 1993-. http://acta. chem-soc.si/.
Toxicon. Gubenšek, Franc (član uredniškega odbora 1982-). Oxford: Pergamon press, 1962-.
Tine Hribar
ZNANSTVENI ČLANKI
Hribar T.: Weltethos und die europäische Zivilreligion. V: Europa, Welt und Humanität im 21. Jahrhundert, Phainomena, 16(2007)60-61, str. 133-146.
Hribar T.: Svetovni etos in evropska civilna religija. Phainomena, 16(2007)62-63, str. 123-132.
Hribar T.: Dobro in/kot Eno. Nova revija 26(2007)300, str. 320-344.
DRUGI ČLANKI
Hribar T.: Drugi začetek. Nova revija 26(2007)300, str. 14-23.
Hribar T.: Za »Novi Demos«. Mladina 5, 21. december 2007, str. 39-40.
Hribar T.: Desnico streznitev še čaka. Mladina 51, 21. december 2007, 40-41.
REFERATA
Hribar T.: Filozofsko-etični vidiki odgovornosti vojaka. Posvet: Osnutek etičnega kodeksa Slovenske vojske, Poljče 15. junij 2007.
Hribar T.: Stanje duha na Slovenskem. srečanje »Draga«, Občine, 2. september 2007.
INTERVJU
Hribar T.: Končni cilj je Slovenija kot katoliška država (Marko Pečauer). Delo -Sobotna priloga, 15. december 2007, str. 5-8.
Andrej Inkret
OBJAVLJENI DELI
Inkret A.: Prispevki v zgodovino. V: Toporišič T., Skubic B., Malič T., Dermelj M. (uredniki): Ali je prihodnost že prišla? Petdesetletnica Slovenskega mladinskega gledališča. Slovensko mladinsko gledališče. Ljubljana, 2007, str. 131-146.
Inkret A.: Pismo glavnemu uredniku. Nova revija XXVI/2007, št. 300, str. 379-381.
Drago Jančar
KNJIGE
Jančar D.: Katharina, der Pfau und der Jesuit (Katarina, pav in jezuit). Roman. Prevod Klaus Detlef Olof. Folio Verlag, Wien, 2007, 472 str.
Jančar D.: La grande valse brillante: pièce en trois Actes, (Veliki briljantni valček). Prevedla Andrée Lück-Gaye in Zdenka Štimac. L'Espace d'un instant, Paris, 2007, 134 str.
Jančar D.: Il ronzio (Zvenenje v glavi ). Roman. Prevedla Roberto Dapit in Martin. Forum. Udine, 2007, 253 str.
Drago Jančar: Der Wandler der Welt, Der Mythos von Dädalus. (Graditelj. Mit o Dedalu.) Prevod Klaus Detlev Olof. Berlin Verlag, 2007, 172 str.
Jančar D.: Stavitel'. Mytus o Daidalovi. (Graditelj. Mit o Dedalu.) Prevedla Svetlana Kmecova. Slovart, Bratislava, 2007, 184 str.
Jančar D.: Lucijine oči. Novele. Prevedla Mirjana Hečimovič. Meandar, Zagreb, 2007, 147 str.
Jančar D.: Lalumne de Joyce. Novela. Prevedel Jaume Creus. Miting de levites, Barcelona, 2007, 67 str.
GLEDALIŠČE
Jančar D.: Laka konjica (Lahka konjenica). Drama. Prevedel Milan Dordevič. Režija Milan Karadžič. Beograjsko dramsko pozorište. Premiera 5. maj 2007.
Jančar D.: Izginuli spomin. Scenarij za slovesnost ob svetovnem dnevu človekovih pravic. Režija Janez Vajevec, glasba Primož Ramovš. Cankarjev dom. Ljubljana, 10. december 2007.
NOVELE
Jančar D.: A Sunday in Oberheim. Brandon Twenty-Five. Brandon Books, Ireland.
Dingle 2007, str 32-37. Jančar D.: Ultima Creatura. From the Heart of Europe. Texture Press Guilderland,
New York, 2007, str 77-89. Jančar D.: Proročanstvo. Tema, časopis za knjigu, br. 3-4. Centar za knjigu. Zagreb, 2007, str. 9-16. Jančar D.: Die Prophezeiung. Edit, Leipzig Frühjahr 2007, str. 42-45. ESEJI, ČLANKI
Jančar D.: Écrire dans une langue mineure. Au sud de l'Est 3. Paris, 2007, str. 98-101.
Jančar D.: El nocturn de matinada. Revista d'idees i Cultura, num. 9. Barcelona, 2007, str. 27-30.
Jančar D.: Bioskop »Volta«. Drugi pored mene. Samizdat B 52, Beograd, 2007, str. 96-103.
Jančar D.: Kino »Volta« . Drugijat do teb. Izdatelstvo Pigmalion, Plovdiv, 2007, str. 339-350.
Jančar D.: Das eigene Gesicht: über Boris Pahor und die slowenische Frage Europas.
Literatur und Kritik Nr. 417/418. Salzburg, 2007, str. 19 - 21. Jančar D.: Stowenia i zloty cielec. Gazeta Wyborcza, Warszawa, 1. februar 2007, str. 17.
Jančar D.: Architekt swiçtym? Gazeta Wyborcza, Warszawa, 5. julij 2007, str. 17. Jančar D.: Jutranji nokturno: januarski zapisek. Delo, Sobotna priloga. Ljubljana,
17. februar 2007 str. 32. Jančar D.: Umetnost in herojska krepost. Delo, Sobotna priloga. Ljubljana, 17. marec str. 40.
Jančar D.: ... različen po svojih obrazih. Delo, Sobotna priloga. Ljubljana, 14. april 2007, str. 32.
Jančar D.: »Saj znamo vsi angleško, a ne?« Delo, Sobotna priloga. Ljubljana, 19. maj 2007, str. 32.
Jančar D.: U susret Lakoj konjici. Politika - Kultura, umetnost, nauka. Beograd, 5. maj 2007, str. 5.
Jančar D.: Drzni znanilci starih časov. Delo. Ljubljana, 11. junij 2007, str. 5 Jančar D.: O fantu, ki je strahu iskal. Delo, Sobotna priloga. Ljubljana, 16. junij 2007, str. 32.
Jančar D.: Zlati časi, malce grenki. Delo, Sobotna priloga. Ljubljana, 11. avgust 2007, str. 32.
Jančar D.: Mali človek in njegove mame. Delo, Sobotna priloga. Ljubljana, 8. september 2007, str. 40.
Jančar D.: Besede, ki se bodo izgovarjale v zadnji uri, bodo slovenske: zapiski iz Schiavonie. Delo, Sobotna priloga. Ljubljana, 15. september 2007, str. 16-18.
Jančar D.: Filozofija province. Delo. Sobotna priloga. Ljubljana, 6. oktober 2007, str. 40.
Jančar D.: Zelo očitna krava. Delo, Sobotna priloga Ljubljana, 27. oktober 2007, str. 40.
Jančar D.: Otok svobode in cenzura. Delo, Sobotna priloga. Ljubljana, 24. november 2007, str. 40.
Jančar D.; Vrag na vasi: država brez državljanov. Delo, Sobotna priloga. Ljubljana, 13.I.2007, str. 24-25.
Jančar D.: Vsem gnado in mir. Delo, Sobotna priloga. Ljubljana, 22. december 2007, str. 40.
Jančar D.: Zahvalni govor ob nagradi Jean Amery. Delo, Književni listi. Ljubljana, 15. oktober 2007.
Jančar D.: Goldene Zeiten kommen nicht von allein. Der Standard, Wien, 21. 12. 2007, str. 2.
Andrej Jemec
SKUPINSKE RAZSTAVE
Slovenska likovna umetnost, Iz zbirke NLB, Borgo Castello, Gorica, 17. februar-15. april 2007.
22. Viški likovni salon. Osnovna šola Vič, Ljubljana, 8.-17. maja 2007. Grafična razstava, Press art Werk, Kötschach-Mauthen, 22. julij-15. avgust 2007. 27. grafični bienale Ljubljana, Tiskano v MGLC, Galerija Kresija, 5.-21. september
2007.
Images of Slovenian Contemporary Art, Ministry of Culture of Czech Republic,
Praha, 16. november 2007. Grafika iz depoja galerije, II. del, Galerija Velenje, 21. december 2007-16. februar
2008. JAVNA DELA
Jemec A.: Žarenje, 2006, akril-platno, 200 x 160 cm. Odhodni hol novega potniškega terminala letališča Jožeta Pučnika, Ljubljana-Brnik. Jemec A.: V začetku so bile črke, 2000, akril-platno, 65 x 200 cm. Sedež Sveta Evrope, Palača Justus Lipsius, Bruselj, 17. december 2007-1. julij 2008. Jemec A.: Smer pisave, 2001, akril-platno, 65 x 200 cm. Sedež Sveta Evrope, Palača
Justus Lipsius, Bruselj, 17. december 2007-1. julij 2008. ČLANKI
Jemec A.: Rdeča Slovenija? Ampak, januar-februar 2007, str. 36-37.
Jemec A.: Govor ob otvoritvi razstave grafik Prvi listi v Narodni galeriji, Ampak,
oktober 2007, str. 64. Jemec A.: Trnovo. Ko je odšel Plečnik, se je začelo ... Ampak, november 2007, str. 34-35.
SODELOVANJE NA SIMPOZIJU
Jemec A.: Erstes Kötschach-Mauthner Radiersymposium, Mauthen, 11.-21. julij 2007.
Taras Kermauner
KNJIGE
Kermauner T.: Svetost, čudež, žrtev, (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike). Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1998-. Zv.
Kermauner T.: Čitalniška dramatika, (Dela, 56; 59). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2001-. Zv.
Kermauner T.: Detelova dramatika, (Dela, 60). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2002-. Zv.
ZNANSTVENI ČLANEK
Kermauner T.: Je Križ razpotje ali brezpotje?: (ob Briškega Križu). Dialogi (Maribor), 2007, letn. 43, št. 1/2, str. 33-54.
OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVEK NA KONFERENCI (VABLJENO PREDAVANJE)
Kermauner T.: Demokracija kot odprt problem - v luči slovenske dramatike. V: Pirjevec J. Pleterski J. (urednika). Problemi demokracije na Slovenskem v letih 1918-1941: zbornik prispevkov na simpoziju 7. in 8. decembra 2006, (Razprave, 23). Ljubljana: SAZU, 2007, str. 9-21.
AVTOR DODATNEGA BESEDILA
Kozak P. Zbrano delo, (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, Knj. 216). Maribor: Litera, 2005-. Zv.
Vuga S. Kobariško zrcalo: romaneskni triptih. V Ljubljani: Slovenska matica, 2007. 191 str.
Pregarc A. Odtenki vesti. Nova Gorica: Branko; Ljubljana: Koščak, 2007. 109 str.
Novak B. Pesem o kralju Matjažu. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2007. 317 str.
Gradišnik B. Roka, voda, kamen: roman v treh letih, Prvo leto: 1990 in nazaj, (Zbirka Nova slovenska knjiga). 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007. 237 str.
Gradišnik B. Roka, voda, kamen: roman v treh letih, Prvo leto: 1990 in nazaj, (Zbirka Nova slovenska knjiga). Dotis [i. e.] popravljena 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007. 239 str.
DRUGO
Kermauner T.: Drama (maša?) Ivana Mraka: Mrakova dramatika, (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike). Ljubljana: 2000 - dvatisoč, 2007. 430 str.
Gabrijel Kernel
ZNANSTVENI ČLANKI
DELPHI Collaboration, Abdallah J., Bračko M., Golob B., Kernel G., Kerševan B. P., Podobnik T., Zavrtanik D.: Study of multi-muon bundles in cosmic ray
showers detected with the DELPHI detector at LEP. Astropart. Phys., 2007, vol. 28, str. 273-286.
DELPHI Collaboration, Abdallah J., Bračko M., Golob B., Kernel G., Kerševan B. P., Podobnik T., Zavrtanik D.: Search for a fourth generation b'-quark at LEP-II at Vs=196-209 GeV. The European Physical Journal. C, 2007, vol. 50, no. 3, str. 507-518.
DELPHI Collaboration, Abdallah J., Bračko M., Golob B., Kernel G., Kerševan B. P., Podobnik T., Zavrtanik D.: Investigation of colour reconnection in WW events with the DELPHI detector at LEP-2. The European Physical Journal. C, 2007, vol. 51, no. 2, str. 249-269. DELPHI Collaboration, Abdallah J., Bračko M., Golob B., Kernel G., Kerševan B. P., Podobnik T., Zavrtanik D.: Z7* production in e+e- - interactions at Vs = 183-209 GeV. The European Physical Journal. C, 2007, vol. 51, no. 3, str. 503-523. DELPHI Collaboration, Abdallah J., Bračko M., Golob B., Kernel G., Kerševan B. P., Podobnik T., Zavrtanik D.: Study of triple-gauge-boson couplings ZZZ, ZZy and Z77 at LEP. The European Physical Journal. C, 2007, vol. 51, str. 525-542.
DELPHI Collaboration, Abdallah J., Bračko M., Golob B., Kernel G., Kerševan B. P., Podobnik T., Zavrtanik D.: Search for pentaquarks in the hadronic decays of the Z boson with the DELPHI detector at LEP. Phys. Lett., Sect. B., 2007, vol. 653, str. 151-160.
Boštjan Kiauta
Kiauta B.: Odonatological Abstracts Nos 16256-16727. Odonatologica 2007, letn. 36, št. 1, str. 95-116; št. 2, str. 219-241; št. 3, str. 319-338; št. 4, str. 421-440.
Matjaž Kmecl
STROKOVNI ČLANEK
Kmecl M.: Valvasorjev kulturnozgodovinski pomen. Glas. Slov. matice, 2005/2007,
letn. 29/31, št. 1/3, str. 5-9. POLJUDNI ČLANEK
Kmecl M.: Ljubljanska kultura, mestni »genius loci«: ob 120-letnici požara v ljubljanskem stanovskem gledališču. Ljubljana, 3. december 2007, letn. 7, št. 10/12, str. 48-49. OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVEK NA KONFERENCI
Kmecl M.: O Valvasorjevem kulturnozgodovinskem pomenu za Slovence. Glas.
Slov. matice, 2005/2007, letn. 29/31, št. 1/3, str. 5-9. PREDGOVOR, SPREMNA BESEDA
Kmecl M.. Staromodna metafora: drevo in veje. V: Košuta M. (ur.). Živeti mejo, (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 18). Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2007, str. [17]-20.
Marjan Kordaš
ZNANSTVENI ČLANEK
Sever M., Podnar T., Runovc F., Kordaš M.: Analog simulation of two clinical conditions: (1) Acute left ventricle failure; (2) Exercise in patient with aortic stenosis. Comp. Biol. Med. 37, 2007, str. 1051-1062.
Janko Kos
KNJIGA
Kos J.: Slovenci in Evropa. Zbirka Claritas 47. Študentska založba, Ljubljana, 2007, 380 str.
RAZPRAVE IN ŠTUDIJE
Kos J.: Zgodnja dela Antona Tomaža Linharta. Slavistična revija, letn. 55, 2007, št. 3, str. 447-461.
Kos J.: Hribovškovapoezija včeraj in danes. Glasnik Slovenske matice, letn. XXIX-XXXI, 2005/2007, št. 1-3, str. 178-184.
Kos J.: Učinek razsvetljenskih idej na slovensko kulturo. Glasnik Slovenske matice, letn. XXIX-XXXI, 2005/20U7, št. 1-3, str. 201-206.
ČLANKI IN ESEJI
Kos J.: Regensburg. Demokracija, XII (2): 11 (2007).
Kos J.: Humanistika v šolstvu. Nova revija, letn. XXV, 2007, št. 297-298, str. 255-257.
Kos J.: Aktualni Prešeren. Demokracija XII (7): 11 (2007).
Kos J.: Različni jubileji. Demokracija, XII (14): 11 (2007).
Kos J.: Država in kultura. Demokracija, XII (19): 11 (2007).
Kos J.: Še ne dovolj sproščena Slovenija. Večer, 20. junij 2007, str. 8.
Kos J.: Dvajseto stoletje. Demokracija, XII (25): 11 (20U7).
Kos J.: Svetopisemsko leto. Demokracija, XII (56): 11 (2007).
Kos J.: Med levim in desnim. Demokracija, XII (42): 11 (2007).
Kos J.: Slovenija po bavarsko. Demokracija, XII (49): 11 (2007).
PREDAVANJA IN REFERATI
Kos J.: Hölderlin - pozne himne. Predavanje v društvu Philologos. Ljubljana, 11. januar 2007.
Kos J.: Filozofski, nacionalni in ideološki temelji slovenske primerjalne književnosti. Referat na simpoziju primerjalna književnost v 20. stoletju. Ljubljana, ZRC SAZU, 20. september 2007.
Kos J.: Umetnost med ideološkim diskurzom in znanstveno teorijo. Referat na mednarodnem simpoziju Umetnina in diskurz - sodobna umetnost med vizualno evidentnostjo in potrebnostjo komentiranja. Univerza v Ljubljani - Kunsthochschule Kassel, Ljubljana, 9. oktober 2007.
POGOVOR
Kos J. in Kocijančič G.: Kaj je literarnoteoretska knjiga. NUK, Ljubljana, 13. november 2007.
Alojz Kralj
EKSPERTNO MNENJE
A. Kralj (Chair), E. Emel, H. P. Jensen, K. Riegler (Scretary). Alexander Bubček University of Trenčin EUA Evaluation Report, Trenčin, Slovakia, EUA-Euro-pean Univesity Association, Brussels, August 2007, str. 24.
P. Masterson (Chair), C. Fenoll, A. Kralj, L. Harvey (Secretary), Catholic University in Ružomberok EUA Evaluation Report, Ružemberok, Slovakia, EUA-Eu-ropean University Association, Brussels, July 2007, str. 24.
Kralj A. (predsednik), Stankovič F., Leban I., Bašič F., Koprivica S. (koordinator), Izveštaj o spoljašnjoj evaluaciji u postupku reakreditacije Univerziteta Crne Gore i njegovih studijskih programa. Podgorica, Savjet za visoko obrazovanje Crne Gore, december 2007, 166 str.
Kralj A. (Chair), Lanares J., Saglamer G., Gibbs A. (Secretary): University of E'vora EUA Evaluation Report, E'vora. Portugalska, EUA-European Universitiy Association, Brussels, December 2007, pp. 18
POVZETEK NA KONFERENCI
A. Kralj: Kakovost slovenskih univerz: kako naprej?, Zbornik V. Konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije. Ljubljana, 4-5 oktober, 2007, str. 115-117.
POLEMIKA, DISKUSIJSKI PRISPEVEK BREZ NATISA
Kralj A.: Institutional Evaluation Programme - Evaluation Phylosophy and Ethical Consideration, 1st Case: Phylosophy of the programme and Ethical Issues, 2nd Case: Difficult Situation, Annual Induction Seminar, EUA, Institutional Evaluation Programme, Copenhagen, 28-30 September 2007.
A. Kralj: Spoljašnja evaluacija u postupku reakreditacije ustanove i studijskih programa. Univerzitet Crne Gore in za Savjet za visoko obrazovanje, Podgorica, Crna Gora, decembar 2007.
A. Kralj: Polemika in mnenje o poročilu: Regional Cooperation in Higher Education in SEE, The European Commission, World Bank Office for South East Europe, Brussels, 28. November 2007.
Andrej Kranjc
ZNANSTVENI ČLANEK
Turk I., Skaberne D., Orel B., Turk J., Kranjc A., Slemenik Perše L., Meden A.: Sedimen-ti v najdišču Divje babe I. V: Turk I. (ur.). Divje babe I: paleolitsko najdišče mlajšega pleistocena v Sloveniji: upper Pleistocene palaeolithic site in Slovenia, (Opera Instituti archaeologici Sloveniae, 13). Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU: Založba ZRC, 2007-, 2007, del 1: Geologija in paleontologija, str. 63-121.
STROKOVNI ČLANEK
Kranjc A.: Inštitut je bil prav usmerjen: je napredoval, se razvijal in vztrajal. Kras (Tisk. izd.), december 2007, št. 85, str. 5-7.
POGLAVJE V MONOGRAFSKI PUBLIKACIJI
Kranjc A.: Jame in kras - blagovna znamka Slovenije?. V: Šajn S. (ur.), Bogataj J., Janša-Zorn O.: Turizem smo ljudje: zbornik ob 100-letnici ustanovitve Deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem, Turistične zveze Slovenije in organiziranega turizma v Sloveniji: 1905-2005. Ljubljana: Turistična zveza Slovenije, 2006, str. 291-298.
DRUGO
Kranjc A.: Postojnska jama: vodnik. Postojna: Postojnska jama, Turizem, 2007. 94 str., (izšlo tudi v angleškem, francoskem, italijanskem, nemškem, nizozemskem, ruskem in španskem jeziku).
UREDNIK
Acta carsologica. Kranjc A. (glavni in odgovorni urednik 2007). Ljubljana: Inštitut za raziskovanje Krasa, 2007. (Acta carsologica letnik 36, št. 1 - 3)
Jože Krašovec
KNJIGA
Krašovec J.: Svetopisemska lastna imena: fonetika, etimologija, prevajanje in tran-sliteriranje = Biblical Proper Names: Phonetics, Etymology, Translation and Transliteration. SAZU in ZRC SAZU, Ljubljana, 2007, 263 str.
POGLAVJA V MONOGRAFSKIH PUBLIKACIJAH
Krašovec J.: Proper Names in Translations of the Bible and Interdependence of the Use of Their Forms. V: Krašovec J., Merše M., Rothe H. (uredniki), Matthäus-Evangelium (1555). Paulus, Römerbrief (1560). Paulus-Briefe (1561, 1567). Psalter (1566). Neues Testament (1581-1582). Übersetzt von Primož Trubar. Jesus Sirach (1575). Pentateuch (1578). Proverbia (1580). Übersetzt von Jurij Dalmatin. Kommentare. Biblia Slavica, Serie IV: Südslavische Bibeln, Band 3,2: Kommentare. Ferdinand Schöningh, Paderborn - München - Wien - Zürich, 2006, str. 327-368.
Krašovec J.: Razmerje med biblično znanostjo in vero v kozmološki in biblično-personalistični perspektivi. V.: Cifrak M., Hohnjec N. (urednika), Neka iz tame svjetlost zasine!: zbornik radova u čast prof. dr. sc. Adalbertu Rebiču povodom 70. obljetnice života i 40. obljetniceprofesorskoga rada (Teološki rado-vi, sv. 50). Krščanska sadašnjost - Biblijski institut Katoliškoga bogoslovnog fakulteta Sveučilišta, Zagreb, 2007, str. 11-24.
Krašovec J.: Jožef iz Egipta, Sveto pismo, vsebina in zgradba zgodbe Jožefa iz Egipta. V. Tone Smolej (ur.), Tematologija: izbrana poglavja, (Knjižna zbirka Scripta). Študentska založba, Ljubljana, 2007, str. 63-70.
Krašovec J.: Jožefovi bratje od krivde do sprave po pravičnem Jožefu. V: Josipovič M., Odobašič B., Topič F. (uredniki), U Službi Riječi i Božjega naroda: zbornik radova u čast mons. Dr. Mati Zovkiču u povodom 70. obljetnice života i 35 godina profesorskog djelovanja, (Studia Vrhbosnensia, 14). Vrhbosanska katoliška teologija, Sarajevo, 2007, 83-96.
ZNANSTVENE RAZPRAVE IN ČLANKI
Krašovec J.: Beseda v prevodu: Revizija ali nov prevod Svetega pisma. Bogoslovni vestnik, 2007, letn. 67, št. 3, str. 315-242.
PREDGOVOR, NAGOVOR PREDSEDNIKA, POVZETEK
Krašovec J.: Dobrodošli - Bienvenue - Welcome - Willkommen. V: Krašovec J. (ur.), International Organization for the Study of the Old Testament: XIXth Congress of IOSOT. Ljubljana, 15th-20th July 2007. Faculty of Theology, University of Ljubljana, Ljubljana, 2007, str. 11-12.
Krašovec J.: Abstract of the Presidential Address: Transmission of Semitic Forms of Biblical Proper Names in Greek and Latin Linguistic Traditions. V: Kra-šovec J. (ur.), International Organization for the Study of the Old Testament: XIXth Congress of IOSOT. Ljubljana, 15th-20th July 2007. Faculty of Theology, University of Ljubljana, Ljubljana, 2007, str. 63-65.
Krašovec J.: Presidential Address: Transmission of Semitic Forms of Biblical Proper Names in Greek and Latin Linguistic Traditions. V: Jože Krašovec (ur.), International Organization for the Study of the Old Testament: XIXth Congress of IOSOT. Ljubljana, 15th-20th July 2007. Congress Opening Programme: Addresses: Sunday 15 July: Cathedral square (Pogačarjev trg), 2007, str. 16-19.
Krašovec J.: Pozdravni nagovor. V: Hribar T., Krašovec J., Musek J., Polič M., Ramovš J., Pavčnik M. (uredniki). Anton Trstenjak: 1906-1996: zbornik razprav s simpozija SAZU ob 100-letnici rojstva in 10-letnici smrti, (Razprave, 21). Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, 2007, 11-12.
Krašovec J.: Univerzalni lingvistički aspekti ljudskog razvoja u Bibliji i kulturnoj povijesti. V: Biblija - knjiga Mediterana par excellence. Književni krug, Split: 23-24, 51-52 (2007).
STROKOVNI ČLANEK IN DRUGO
Krašovec J.: Leto Svetega pisma. Vzgoja 9(1), št. 33: 45 (2007)
Krašovec J.: Sveto pismo - knjiga ljubezni. V: Ljubezen: [zbornik predavanj z Ni-kodemovih večerov o aktualnih temah za študente in izobražence 2006], (Zbirka Teologija za laike, 32). Društvo SKAM - Skupnost katoliške mladine, Ljubljana: 91-111 (2007).
Krašovec J.: Odnos gospoda škofa Jožefa Smeja do Svetega pisma. V. Drago Sobo-čan (ur.), Ob 85. življenjskem miljniku škofa dr. Jožefa Smeja. Stolna župnija sv. Nikolaja, Murska Sobota: 684-685 (2007).
ORGANIZACIJA IN UREDNIŠTVO
Jože Krašovec, Majda Merše in Hans Rothe (ur.), Matthäus-Evangelium (1555). Paulus, Römerbrief (1560). Paulus-Briefe (1561, 1567). Psalter (1566). Neues Testament (1581-1582. Übersetzt von Primož Trubar. Jesus Sirach (1575. Pentateuch (1578). Proverbia (1580). Übersetzt von Jurij Dalmatin. Kommentare. Biblia Slavica, Serie IV: Südslavische Bibeln, Band 3,2: Kommentare. Ferdinand Schöningh, Paderborn - München - Wien - Zürich: 397 str. (2006).
Spletne strani o pripravi svetovnega kongresa akademskega združenja International Organization for the Study of the Old Testament (IOSOT): www.iosot2007.si.
Jože Krašovec (ur.), International Organization for the Study of the Old Testament: XIXth Congress of IOSOT. Ljubljana, 15th-20th July 2007. Faculty of Theology, University of Ljubljana, Ljubljana, 2007, 205 str.
Ivan Kreft
ZNANSTVENI ČLANKI
Germ M., Stibilj V., Osvald J., Kreft I.: Effect of selenium foliar application on chicory (Cichorium intybus L.). J. Agric. Food Chem., 2007, vol. 55, no. 3, str. 795-798.
Tadina N., Germ M., Kreft I., Breznik B., Gaberščik A.: Effects of water deficit and selenium on common buckwheat (Fagopyrum esculentum Moench.) plants. Photosyntetica, 2007, vol. 45, str. 472-476.
Germ M., Kreft I., Stibilj V., Urbanc-Berčič O.: Combined effects of selenium and drought on photosynthesis and mitochondrial respiration in potato. Plant Physiol. Biochem. (Paris)., 2007, vol. 45, str. 162-167.
Germ M., Stibilj V., Kreft I.: Metabolic importance of selenium for plants. The European J. Plant Sci. Biotechnol., 2007, vol. 1, no. 1, str. 91-97.
STROKOVNA DELA
Kreft I., Ikeda K., Ikeda S.: Buchweizen in Japan. V: Kreft I., Ries C., Zewen C. (uredniki). Das Buchweizen Buch. 2. überarbeitete und erweiterte Aufl. Arzfeld: Islek ohne Grenzen EWIV, 2007, str. 46-49.
Kreft I.: Buchweizen in Slowenien. V: Kreft I., Ries C., Zewen C. (uredniki). Das Buchweizen Buch. 2. überarbeitete und erweiterte Aufl. Arzfeld: Islek ohne Grenzen EWIV, 2007, str. 71-79.
INTERVJU
Kreft I.: Znanost je lahko zelo zanimiva in koristna, če jo ustrezno uporabimo! Pogovor z akademikom prof. dr. Ivanom Kreftom, ambasadorjem znanosti. BFKO, 2007, letn. 3, št. 1, str. 18-20.
UREDNIŠTVO
Kreft I., Ries C., Zewen C. (uredniki). Das Buchweizen Buch: 2. überarbeitete und erweiterte Aufl. Arzfeld: Islek ohne Grenzen EWIV, 2007. 257 str.
Fagopyrum. Kreft I. (član uredniškega odbora). IBRA, Kyoto, Japan.
Uroš Krek
POMEMBNEJŠE IZVEDBE SKLADB
Krek U.: Rapsodičniples. Simfonični orkester RTV, dirigent Uroš Lajovic, Cankar-jevdom na proslavi ob prevzemu evra, Ljubljana, 15 januar 2007.
Krek U.: Koncert za rog in godala. Andrej Žust - rog, Damski komorni godalni orkester, dirigentka Živa Ploj Peršuh. V okviru koncertnega cikla Festina, Ljubljana, 18. januar 2007.
Krek U.: Hora bije za mešani komorni zbor (prekmurska izseljenska). Ljubljanski madrigalisti, zborovodkinja Andreja Martinja. Na tekmovanju slovenskih pevskih zborov, Maribor 21. in 22. april 2007; Zbor Švedskega radia, dirigentka Martina Batič, Stocholm, 14. in 15. november 2007.
Krek U.: Dječje oči. Besedilo Ciril Zlobec, prevod Slavko Mihalič, Komorni zbor AVE, zborovodja Andraž Hauptman. Na tekmovanju slovenskih pevskih zborov, Maribor, 21. in 22. april 2007; na mednarodnem tekmovanju, Španija, 4. november 2007.
Krek U.: Koncert za rog in godalni orkester. Zora Slokar - rog, orkester romanske Švice, dirigent Alain Lombard, Ljubljana, 10. in 11. maj 2007.
Krek U.: Osem pesmi na ljudsko izročilo: Oj gora ta Kanirtova, Trikraljevska, Štiri rožice, Bejži ftiček, Tica vuga, Kata Katalena, Soldaška, Ivek se je ženil. Mirjam Kalin - alt, Igor Vičentič - klavir, Ljubljana, 19. julij 2007.
Krek U.: Meditacije za orgle. Na 7. tekmovanju Evrope mladih orglavcev - obvezna skladba v tekmovalnem programu I. kategorij, Ljubljana, 11-16. september 2007.
Krek U.: Episodi concertanti za pihalni kvintet. Jelena Pešič - flavta, Eva Tušar Suhadolc - oboa, Sabina Magajne - rog, Borut Turk - klarinet. Ljubljana, 26. september 2007; Celje, 27. september 2007; Tolmin, 1. oktober 2007.
Krek U.: Sonatina za oboo. Matjaž Rebolj - oboa. Berlin, 13. oktober 2007.
Krek U.: Canticum Resianum. Kammersymhonie Berlin, dirigent Jürgen Bruns, Mirjam Kalin - alt, Berlin, 14. oktober 2007.
Krek U.: Psalm 42 - Desiderium exulis. Komorni zbor AVE, dirigent Andraž Hauptman. Na pevskem tekmovanju Tolosa, Španija, 27. oktober 2007, 30. oktober 2007 in 31. oktober 2007.
Krek U.: Štiri pesmi na besedilo Jožeta Udoviča: Vedro je lice stvari, Znamenja, Kakor resa, Pismo. Komorni zbor RTV Slovenija, dirigentka Martina Batič. Na mednarodni dan zborovskega petja s prenosom na program Ars Radia Slovenija in Evroradijskih postaj, Ljubljana, 10. december 2007.
Krek U.: Pet ljudskih pesmi: Trikraljevska, Štiri rožice, Ivek se je ženil, Bejži ftiček, Soldaška. Vida Matičič - sopran, Ajda Kljun - klavir, Logatec, 13. december 2007; Cerknica, 16. december 2007; Ljubljana, 19. december 2007.
Krek U.: Concertino za piccolo in orkester (priredba za klavir). Nikolina Pervitič - piccolo, Ana Šabašov - klavir, Split, 14. december 2007.
Stanko Kristl
ČLANKI IN PROJEKTI
Kristl S.: Ljubljana ni kraj za prenašanje tujih vzorcev. Delo - Gostujoče pero, 16. maj 2007.
Kristl S.: Podobe. Radio Ljubljana, III. program, 14. december 2007.
Kristl S.: Prenova pogorele hiše Fajs, Ložnica 19, Celje, 2007.
Kristl S.: Svet v ognju. Izdelava in postavitev skulpture ob pogoreli, prenovljeni hiši Fajs.
Kristl S.: Urbanistična rešitev za pozidavo severnega dela UKC, Parkirne hiše ob Njegoševi in Bohoričevi cesti s prizidkom Poliklinike.
Janez Lamovec
ZNANSTVENI PRISPEVEK
Hadžič B., Šečerov A. J., Zwitter M., Lamovec J., Kern I., Kavšek G., Mahkovic-Hergouth K., De Grève J.: Metastatic adenocarcinoma of the lung in a 27-year-old pregnant woman. Journal of Thoracic Oncology, May 2007, vol. 2, no. 5, str. 450-452.
Lojze Lebič
NOVA DELA
Lebič L.: Vrtiljak - Godba na potapljajoči se ladji. (Miran Jarc) za mešani zbor, sintetizator in dva tolkalca. Naročilo: Europa Cantat. (Ca. 10 minut).
Lebič L.: Šaljivi duetino /Duettino burlesco za klarinet in kitaro. (Ca 8 minut).
ZVOČNI ZAPISI - ZGOŠČENKE - DVD (IZBOR)
Lebič L.: Urok za mladinski zbor. Carmina Slovenica »Vampirabile«, SAZAS CS CD, 2007.
Lebič L.: Ekspresije za klavirski trio. RTV SLO Klasika, SAZAS 109805, 2007.
Lebič L.: Iz veka vekov... DVD, SNG, Maribor, 2007.
NATISI - PARTITURE
Lebič L.: Miti in apokrifi /Myths and apocrypha za bas-bariton in orkester. Edicije DSS l 505, Ljubljana, 2007.
Lebič L.: Invokacija /Invocation za klarinet in klavir. Natisnjeno z denarno pomočjo SAZU, Ljubljana, 2007.
POMEMBNEJŠE IZVEDBE
Lebič L.: Miti in apokrifi /Myths and apocrypha za bas-bariton in orkester. CD -Simfoniki RTV Slovenije, dirigent Ragnar Rasmussen, 22. september 2007.
Lebič L.: Invisibilia, šest miniatur za violino in klavir. Tomaž Lorenz, Alenka Šček. Mestni muzej Ljubljana, 29. oktober 2007.
Simpozijska predstavitev skladateljevega dela ter razstava partitur in zgoščenk na Mednarodnem evropskem tekmovanju mladih orglavcev, Ljubljana, september 2007.
BESEDILA (IZBOR)
Lebič L.: Slovensko v slovenski glasbi. GLAS Glasbene matice, 4. maj 2007, str. 2-4.
Lebič L.: Vzgoja za umetnost. Slomšek in glasbena vzgoja mladih. Zbornik predavanj. Kulturno društvo Mohorjan, Prevalje, 2007, str. 11-16.
POMEMBNEJŠE DEJAVNOSTI
Lebič L.: Član strateškega sveta za kulturo, izobraževanje in znanost do izstopa 13. december 2007.
Lebič L.: Predsednik strokovne žirje VII. mednarodnega evropskega tekmovanja mladih orglavcev. Ljubljana, 11-16 september 2007.
Janez Levec
OBJAVE V MEDNARODNIH RECENZIRANIH REVIJAH
Zevnik L., Levec J.: Gas-expanded liquids: determination of the expansion coefficient by an acoustic technique. J. Supercrit. Fluids., 2007, vol. 41, no. 1, str. 158-163.
Zevnik L., Levec J.: Hydrogen solubility in CO2-expanded 2-propanol and in propane-expanded 2-propanol determined by an acoustic sensor. J. Supercrit. Fluids., 2007, vol. 41, no. 3, str. 335-342.
Levec J., Pintar A.: Catalytic wet-air oxidation process: a review. Catal. Today., 2007, vol. 124, no. 3/4, str. 172-184.
UREDNIŠTVO
Chinese journal of chemical engineering. (član uredniškega sveta 2000-). Beijing: Chemical Industry Press; Heidelberg; New York; Tokyo: Springer-Verlag Berlin, 1982-.
Research letters in chemical engineering. (član uredniškega odbora 2007-). New York: Hindawi Publishing Corporation.
Jože Maček
KNJIGI
Maček J.: Bibliografija akademika zaslužnega prof. dddr. Jožeta Mačka 1948-2007. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana, 2007, str. 311- 516. Posebni odtis iz Acta agriculturae Slovenica, 2007, 89-2, str. 311-516.
Maček J.: Na zemlji domači. Kratka zgodovina slovenskega kmečkega stanu. Mohorjeva družba Celje, Celje, 2007, 303 str.
ZNANSTVENE RAZPRAVE
Maček J.: Dedni in dosmrtni člani ter cerkveni dostojanstveniki gosposke zbornice dunajskega državnega zbora (1861-1918), ki so imeli kako zvezo s slovenskim ozemljem. Kronika 55, 2007, 1, str. 41-54.
Maček J.: Die Wälder der Herrschaften Žiče und Frajštanj und ihre Bewirtschaftung im Übergang vom 18. ins 19. Jahrhundert. Acta agriculturae Slovenica 89-1, 2007, str. 189-206.
Maček J.: Privilegiji trga Laško. Laški zbornik, 2007, str. 9-43.
Maček J.: Zemljiška posest (nad)župnijske nadarbine Laško, pravice do podložni-ških dajatev in njeno gospodarjenje ter dohodki laške nadžupnijske cerkve skozi stoletja. Laški zbornik, 2007, str. 45-63.
Maček J.: Dijaki in maturanti na celjski gimnaziji iz Laškega in okolice od leta 1864 do 1916. Laški zbornik, 2007, str. 65-76.
Maček J.: O vinogradništvu v laški okolici v preteklosti. Laški zbornik, 2007, str. 297-315.
PRIREDBA
f Miloš Rybar, priredil Jože Maček: Zgodovinski in umetnostni spomeniki v Laškem in bližnji okolici. Laški zbornik, 2007, str. 103-131.
POLJUDNI ČLANEK
Maček J.: Čar skrivnosti. V pravoslavnih samostanih na gori Atos. Mohorjev koledar, 2008. Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2007, str. 119-127.
UREDNIŠTVO
Laški zbornik 2007. Izdala knjižnica Laško. Laško 2007, 349 str.
Zbornik predavanj in referatov 8. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin. Radenci 6.-7. marec 2007. Izdalo Slovensko društvo za varstvo rastlin. Ljubljana 2007, 363 str.
Zbornik predavanj in referatov 8. slovenskega posvetovanja za varstvo rastlin. Radenci 6.-7. marec. Izvlečki referatov. Izdalo Slovensko društvo za varstvo rastlin. Ljubljana 2007, 126 str.
RAZNO
Maček J.: Predgovor. Laški zbornik, 2007. Laško 2007, str. 5-6.
Maček J.: Nagovor urednika Laškega zbornika ob njegovem izidu v Laškem 23. novembra 2007.
Maček J.: Predstavitev knjige Na zemlji domači. Kratka zgodovina slovenskega kmečkega stanu, na tiskovni konferenci v Celju 21. in v Ljubljani 26. novembra 2007.
Maček J.: Kratek intervju ob slovesnosti ponovno uvedenega občinskega praznika občine Laško, 6. novembra 2007. TV Krpan Laško.
Maček J.: Kratek intervju ob izidu Laškega zbornika 2007 23. novembra 2007. TV Krpan Laško.
Maček, J. Kratek intervju s TV Slovenija ob 60-letnici Biotehniške fakultete, emitirano 24. novembra 2007.
Milko Matičetov
ZNANSTVENI ČLANEK
Matičetov M.: Zbirka 25 pirhov s Tarčmuna v Benečiji 1906 - Trinkovo darilo Slovenskemu muzeju v Ljubljani / 25 uova pasquali da Tercimonte, donate nel 1906 da Ivan Trinko al Museo sloveno di Ljubljana. Čedad / Cividale, 2007, [11] str. Posebni odtis / Estratto [Iz - Da] Mons. Ivan Trinko (1863-1954) - Spodbujevalec spoznavanja in dialogov med kulturami / Promotore della conoscenza e del dialogo tra culture. Čedad / Cividale, 2006, str. 411-419; z dodatkom novih strani 420*-421*, ilustrirano.
STROKOVNI ČLANEK
Matičetov M.: Štiristoletni god prvega besednjaka. Hommage Gregorju Alasia da Sommaripa. Delo, 49, 2007, št. 292 (19. december), str. 19.
Janez Matičič
NOVA GLASBENA DELA
Matičič J.: Sonata za klavir št. 5 (prvi stavek).
Matičič J.: Nova etuda za klavir (št. 9).
IZVEDENA GLASBENA DELA
Matičič J.: Meccanica (klavir). Frenetico. Betka Kotnik - saksofon, Milanka Čre-šnik - klavir. Na podelitvi Prešernove nagrade za leto 2007.
Matičič J.: »Repliques« za altovski saksofon in klavir. Obvezno delo na Mednarodnem srečanju saksofonistov, Nova Gorica, 2007.
Matičič J.: Skladbe za klavir (iz zgodnjega ustvarjalnega obdobja): 12 Etud, 9 Pre-ludijev, Tri Etude za samo levo roko, Notturno Poetico, »3 skladbe«. (Preludij, Nokturno, Toccata). Arhiv RTV. Pianistka Milanka Črešnik.
Matičič J.: Sonata št. 4 (2006). (Chorals, Soave, Exalta) za klavir štiriročno v izvedbi Tatjane Kaučič.
Ivan Minatti
BRANJA
Pesmi. Radio Slovenija - Nocturno, Ljubljana, avgust 2007.
Portret Ivana Minattija. TV Slovenija, Vesna Arhar Stih - režiserka, Ljubljana, september 2007.
Literarni večer. Rašica ob Savinji, oktober 2007.
Zdravko Mlinar
ZNANSTVENI ČLANEK
Mlinar Z.: Informacijske, normativne in fizične osnove urejanja prostora = Information, normative and physical bases of space management. Geod. vestn., 2007, letn. 51, št. 2, str. 276-292.
Mlinar Z.: Jože Goričar in legitimizacija sociologije na Slovenskem. Teorija in praksa, maj/avgust 2007, letn. 44, št. 3/4, str. 485-488.
POGLAVJE V MONOGRAFSKI PUBLIKACIJI
Mlinar Z.: O prostorsko - časovnem (ne-)redu ob »koncu velikih zgodb«. V: Čer-pes I., Dešman M. (urednika). O urbanizmu: Kaj se dogaja s sodobnim mestom?: zbornik, (Knjižna zbirka Krt, 140). 1. izd. Ljubljana: Krtina, 2007, str. 341-369.
INTERVJU
Mlinar Z.: Kako in kje bomo (pre)živeli v informacijski dobi?. Gorenjska, 2007, str. 98-105.
VABLJENA PREDAVANJA NA KONFERENCAH BREZ NATISA
Mlinar Z.: Informacijske, normativne in fizične osnove urejanja prostora: [vabljeno predavanje na strokovnem posvetu »Prostor za prihodnost Slovenije«, org. Zveza geodetov Slovenije in uredništvo Geodetskega vestnika, Ljubljana, 22. junij 2007]. Ljubljana, 2007.
Mlinar Z.: Informatizacija in upravljanje v fizičnem in virtualnem prostoru: [predavanje na znanstvenem srečanju v čast akademika Eugena Pusiča »Država i uprava«, Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, Zagreb (Hrvaška), 22. oktober 2007]. Zagreb, 2007.
Mlinar Z.: Jože Goričar in legitimizacija sociologije na Slovenskem: [prispevek na srečanju ob 100-letnici rojstva akademika prof. dr. Jožeta Goričarja, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 28. februar 2007]. Ljubljana, 2007.
Mlinar Z.: Kako presegati nasprotja med uporabnostjo in identiteto: [prispevek na Posvetu o slovenskem jeziku, SAZU, Ljubljana, 15 .maj 2007]. Ljubljana, 2007.
UREDNIŠTVO
International journal of sociology and social policy. Mlinar Z. (član uredniškega sveta 1981-). Hull: Barmarick Publications.
Regional contact. Mlinar Z. (član uredniškega sveta 1987-). Kobenhavn: The Foundation for International Understanding; Maribor: European Centre for Ethnic, Regional and Sociological Studies, 1987-.
Sociologija sela. Mlinar Z. (član uredniškega sveta 1963-). Zagreb: Institut za društvena istraživanja Sveučilišta u Zagrebu, 1963-.
Space & polity. Mlinar Z. (član uredniškega sveta 1997-). Abingdon, Oxfordshire: Carfax. http://www.catchword.com/rpsv/catchword/carfax/1356-2576/ contp1-1.htm.
Teorija in praksa. Mlinar Z. (član uredniškega odbora 1970-, predsednik uredniškega sveta 1995-). Ljubljana: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze v Ljubljani, 1964-.
Žirovski občasnik. Mlinar Z. (predsednik uredniškega sveta 1980-). Žiri: DPD Svoboda Žiri, Literarna sekcija: Krajevna skupnost Žiri, 1980-.
Jože Mlinarič
KNJIGA
Mlinarič J.: Gradivo za zgodovino Maribora. Zv. 32. Mariborska župnija sv. Janeza Krstnika. Krstna knjiga 1745-1757. VII. Pokrajinski arhiv, Maribor 2007. 1 mapa, 272 str.
ZNANSTVENI ČLANKI
Mlinarič J.: Usoda turških ujetnikov v avstrijskih deželah v času od 15. do 17. stoletja in njihovo pokrščevanje. V: Vojetov zbornik. Založba ZRC SAZU, Ljubljana, 2006 (2007), str. 289-305.
Mlinarič J.: Maribor od prve omembe kot mesto (1254) do leta 1500. V: Maribor
skozi čas III. Studia historica Slovenica. Letnik 6(2006), št. 2-3. Zgodovinsko-društvo dr. Franca Kovačiča, Maribor, 2006 (2007), str. 261-278.
Mlinaric J.: Župnija sv. Janeza Krstnika v Mariboru v srednjem veku. V.: Maribor Skozi čas III. Studia historica Slovenica. Letnik 6(2006), št. 2-3. Zgodovinsko-društvo dr. Franca Kovačiča, Maribor, 2006 (2007), str. 297-308.
Mlinaric J.: Arhiv samostana Rein, zakladnica gradiva za slovensko zgodovino. V: Arhivi: Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije, letnik 30., št. 2. Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana, 2007, str. 105-120.
Dušan Moravec
KNJIGA
Moravec D., Mrzel L.: Monografija. Monografija k izbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev). Založba Litera, Maribor 2007, str. 248.
UREDNIŠTVO IN DODATNO BESEDILO
Mrzel L.: Zbrano delo. Druga knjiga. Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, 220. Založba Litera, Maribor 2007, 638 str. Uredil in opombe napisal Dušan Moravec (str. 835-607).
Marko Marijan Mušič
KNJIGE
Mušič M.: Nova cerkev vDravljah. Učlovečena arhitektura, arhitekt Marko Mušič. Besedilo in komentarji Jure Mikuž. Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, septembra 2007.
Mušič M.: Die neue Kirche in Dravlje. Menschengemasse Architektur, Architekt Marko Mušič. Text und Kommentare Jure Mikuž. Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, septembra 2007.
Mušič M.: The New Church in Dravlje. Humanized architecture, Architect Marko Mušič. Text and commentary Jure Mikuž. Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, septembra 2007.
PROJEKTI
Mušič M.: Nove Žale, razširjeno osrednje ljubljansko pokopališče, Žarno Grobno Polje, druga podetapa 2E 1F, osnova za izdelavo izvedbenega projekta, januar 2007, (07/05, XII).
Mušič M.: NUK JP (NUK 2/UKL), 1. faza kot samostojna funkcionalna celota, varianta 3 (brez parcele št. 304 in z ohranitvijo insule XXVII ter njeno prezen-tacijo in situ v notranjem vrtu/lapidariju), programska zasnova, uskladitev z nosilkama programov, NUK in CTK, februar 2007, (07/05a).
Mušič M.: Nova cerkev rojstva B. D. M., Kotor Varoš, BiH, sanacija notranjosti in idejna zasnova opreme, prezentacijska mapa, februar 2007, (07/06, XII).
Mušič M.: Slomškov trg na Ponikvi, Ponikva, ureditev trga in neposredne okolice, idejni projekt, februar - avgust 2007, (07/08).
Mušič M.: NUK JP (NUK 2/UKL), 1. faza kot samostojna funkcionalna celota, varianta 3 (brez parcele št. 304 in z ohranitvijo insule XXVII ter njeno prezen-tacijo in situ v notranjem vrtu/lapidariju), programsko idejni projekt, uskladitev z nosilkama programov, NUK in CTK, marec 2007, (07/09a).
Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor, Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmila-čje, BiH, sprememba izvedbenega projekta ozadja cerkve in projekt sanacije izkopa vzhodne strani (prilagoditev dejanskemu stanju pečine), projekt za izvedbo, april 2007 (07/ 10, II, mapa 16).
Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor, Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BiH, idejna zasnova prospekta orgel, april 2007, (07/ 13, II, mapa 1).
Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor, Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BiH, projekt za izvedbo : III. Cerkev, arhitektura - orgle, april 2007, (07/ 14, V, mapa 2).
Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor, Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BiH, projekt za izvedbo : III. Cerkev, arhitektura - galerija, maj 2007, (07/ 15, II).
Mušič M.: Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BiH, Zunanja ureditev širšega območja, idejni projekt, januar-maj 2007, (07/19 Ia).
Mušič M.: NUK JP (NUK 2/UKL), 1. faza kot samostojna funkcionalna celota, varianta 3 (brez parcele št. 304 in z ohranitvijo insule XXVII ter njeno prezen-tacijo in situ v notranjem vrtu/lapidariju ter z vključitvijo obstoječe stavbe Rimska ulica št. 1), uskladitev z nosilkama programov, NUK in CTK, idejno programska zasnova, julij 2007, (07/09).
Mušič M.: NUK JP (NUK 2/UKL), 1. faza kot samostojna funkcionalna celota, varianta 3 (brez parcele št. 304 in z ohranitvijo insule XXVII ter njeno prezen-tacijo in situ v notranjem vrtu/lapidariju ter z vključitvijo obstoječe stavbe Rimska ulica št. 1), idejna zasnova podpiranja južne stranice varovanja gradbene jame in prilagoditev visokoregalnega skladišča, avgust 2007, (07/09,b).
Mušič M.: Nove Žale, razširjeno osrednje ljubljansko pokopališče, širitev pokopališča, 3E 1F širitve, idejna zasnova z elaboratom investicijske ocene, junij 2007, (07/21).
Mušič M.: Nove Žale, razširjeno osrednje ljubljansko pokopališče, Žarno grobno polje, druga podetapa 2E 1F, izvedbeni projekt arhitekture, marec-junij 2007, (07/20 -11,II).
Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor, Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BiH, arhitektura - projekt za izvedbo : III. Cerkev, arhitektura, julij 2007, (07/ 23,II, mapa 2).
Mušič M.: Nove Žale, razširjeno osrednje ljubljansko pokopališče, širitev pokopališča, 3E 1F širitve, idejna zasnova s študijami faznosti izgradnje, avgust 2007, (07/21, IV a).
Mušič M.: Nove Žale, razširjeno osrednje ljubljansko pokopališče, Rastrospepela v obodnem parku, spremljajoče ureditve, idejni projekt arhitekture, avgust 2007, (07/22, IV).
Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor, Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BiH, sprememba izvedbenega projekta ozadja cerkve in tehnični obhod, izvedbeni projekt arhitekture, avgust 2007, (07/12, mapa 19).
Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor, Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BiH, arhitektura - projekt za izvedbo : IV. Zvonik, avgust 2007, (07/29, mapa 19).
Mušič M.: Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BiH, uskladitev novega poteka regionalne ceste Banja Luka - Jajce s celovito ureditvijo območja svetišča, avgust 2007, (07/19 Ia - usklajevanje).
Mušič M.: Nove Žale, razširjeno osrednje ljubljansko pokopališče, širitev pokopališča, 3E 1F širitve, idejna projekt, oktober 2007, (07/32-1,1 a).
Mušič M.: Nove Žale, razširjeno osrednje ljubljansko pokopališče, širitev pokopališča, 3E 1F širitve, arhitektura - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, delovne podloge, oktober 2007, (07/33).
Mušič M.: Trg sv. Jurija, Šentjur, spremembe in uskladitve tlakovanja z izvedenim stanjem gradbenih del 1. faze, projekt za izvedbo, julij 2007, (07/ 27a, veza 06/ 24, XI).
Mušič M.: Pokopališče Šentjur; idejna zasnova ureditve in razširitve pokopališča, uskladitev 1. faze izvedbe, julij 2007, (07/27, veza 06/4, Ia).
Mušič M.: Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto, spremembe in uskladitve izvedbenega projekta notranje opreme s programskimi usmeritvami (obstoječa stavba Rozmanova ul. št. 26, nivo kleti, nivo pritličja in nivo prvega nadstropja) idejna zasnova, avgust-oktober 2007, (07/38, III).
(Oznake v oklepajih, ki so navedene ob projektih, so kode v arhivu projektov Ateljeja Marko Mušič, Ljubljana).
REALIZACIJE
Mušič M.: Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto, prenova obstoječe stavbe Rozmanova ulica št. 28, izvedena notranja prostorska ureditev mladinskega oddelka (nivo pritličja), ostala oprema v izvajanju.
Mušič M.: Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto, prenova obstoječe stavbe Rozmanova ulica št. 26, v izvajanju.
Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor, Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BiH, ozadje cerkve, župnijskega dvora in kapele, izvedena celotna sanacija izkopa pečine in spremljajoči programi na zahodni, severni in vzhodni strani.
Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor, Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BiH, v izvajanju župnijski dvor in cerkev.
Mušič M.: Trg sv. Jurija, Šentjur, 1. faza ureditve, v izvajanju.
Mušič M.: Nova cerkev rojstva B. D. M., Kotor Varoš, BiH, ureditev notranjosti (strop in konstrukcija ladje ter lanterna).
PREDAVANJA IN PREDSTAVITVE
Mušič M.: Vključitev Osrednje humanistične knjižnice Filozofske fakultete v novo stavbo NUK JP. Predstavitev na senatu Filozofske fakultete, 10. januar 2007.
Mušič M.: K arhitekturi. Razvoj arhitekturne teorije, 1. in 2. del, avtor prof. dr. Fedja Košir. Predstavitev monografij na Fakulteti za arhitekturo. Plečnikova predavalnica Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, 22. februar 2007.
Mušič M.: K arhitekturi. Razvoj arhitekturne teorije, 1. in 2. del, avtor prof. dr. Fedja Košir. Predstavitev monografij v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Prešernova dvorana SAZU, 27. februar 2007.
Mušič M.: NUKJP, Narodna in univerzitetna knjižnica Jožeta Plečnika, prva faza izgradnje , 3. varianta. Predstavitev Projektnemu svetu za izgradnjo NUK JP, 8. marec 2007.
Mušič M.: Slomškov trg na Ponikvi. Predstavitev projekta ureditve, Ponikva, 9. marec 2007.
Mušič M.: Nove Žale, razširjeno osrednje ljubljansko pokopališče, novo žarno grobno polje (druga podetapa 2E 1F). Predstavitev projektne zasnove in variantnih osnutkov upravljalcu pokopališča, marec 2007.
Mušič M.: Nova Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani (NUK JP), predavanje in predstavitev, Biotehnična fakulteta UL, Oddelek za krajinsko arhitekturo.
Mušič M.: Nove Žale, razširjeno osrednje ljubljansko pokopališče, območje raztro-sa pepela v obodnem parku, spremljajoče in dopolnilne ureditve. Predstavitev projektne zasnove upravljalcu pokopališča, september 2007.
Mušič M.: Nova cerkev v Dravljah: Učlovečena arhitektura. Avtor besedila in komentarjev Jure Mikuž. Predstavitev monografije v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Velika dvorana SAZU, 9. november 2007.
INTERVJUJI, RAZGOVORI TER OBJAVE IN ČLANKI POVEZANI Z DELOM
Veliki intervju: Razgovor s g-dinom Markom Mušičem. Glasnik Kotorvaroškog kraja, december 2007 (božična številka). Izdaja Župni ured Rodenja B. D. M. Kotor Varoš, BiH, str. 14-17 (s slikami).
Mušič M.: Herkulov vodnjak na Starem trgu v Ljubljani, njegova nekdanja in današnja podoba. Razgovor, Radio Gorenjski glas, 8. oktober 2007.
Plečnik z lastno etiko ne sodi v dobo novih golfistov. Petdeset let po smrti največjega slovenskega arhitekta. Anketa med strokovnjaki (Marko Mušič, Peter Krečič, Damjan Prelovšek, Andrej Hrausky in Boris Podrecca). Delo, 8. januar 2007.
Mušič M.: Gradnja nove univerzitetne knjižnice. Uresničljiv načrt namesto napovedi. Delo, 22. januar 2007.
Mušič M.: Z dolgimi koraki k arhitekturi. Fedja Košir je napisal razvoj arhitekturne teorije vse do današnjega časa. (Predstavitev knjige akademik Marko Mušič). Delo, 26. februar 2007.
Mušič M.: Gradnja Nuka 2. Prvi del nove knjižnice do 2011. Delo, 27. marec 2007.
Mušič M.: Lep park namesto mrliške veže po tujem vzoru. Plečnikovo leto: Vrt vseh svetih - Žale. (Mušičeve Žale v sozvočju s Plečnikovimi). Delo, 8. maj 2007.
Mušič M.: Draveljsko čaščenje svetega Roka. Slovenske novice, 25. avgust 2007.
Mušič M.: V času po osamosvojitvi malo posluha za javno plastiko. Mestno pritličje (7) - Spomeniki. (Iz obdobja po osamosvojitvi je treba kot izstopajoče omeniti Nacionalni spomenik padlim za Slovenijo na Mušičevih Žalah, spomenik v Teharjih, oboje delo Marka Mušiča, in spomenik generalu Maistru pred železniško postajo, ki ga je naredil kipar Jakov Brdar). Delo, 15. november 2007.
Mušič M.: In vendar se nekaj dogaja. ZVKDS je izdal kulturnovarstveno soglasje za začetek gradnje NUK. Delo, 7. december 2007.
Mušič M.: Minister Zupan je za fazno rešitev. Martin Plut: »Glavna naloga za letos je, da dobimo gradbeno dovoljenje, tako da lahko začnemo prihodnje leto pripravljati gradbeno jamo, in upam, da bo prve obiskovalce novi NUK sprejel leta 2011«. Dnevnik, 27. marec 2007.
Mušič M.: Bodo Ljubljančane pokopavali zunaj mesta? Do konca leta bo na novem delu Žal zmanjkalo prostora za grobove. Širitev pokopališča ovirata vrtnarija in denacionalizacija -Ni denarja. Dnevnik 11. april 2007.
Mušič M.: Oktobra širitev ljubljanskih Žal. Večer, 10. oktober 2007.
Mušič M.: Končno obeti za NUK. Narodno univerzitetno knjižnico (NUK) naj bi po trdnih zagotovilih ministra Zupana začeli graditi in jo zgradili do leta 2011. Dobro jutro, 31. marec 2007.
Janez Orešnik
ZNANSTVENI ČLANKI
Orešnik J.: Cvetko Orešnik V.: Natural Syntax: Three-value naturalness scales. Slovenski jezik. Slovene linguistic studies, 2007, 6, str. 235-49.
Orešnik J.: Slovenski trpnik na SE (v naravni skladnji). Slavistična revija, 2007, 55, str. 31-39. = Zbornik v čast akademiku Jožetu Toporišiču.
Orešnik J.: Natural Syntax: Negation in English. Poznan Studies in Contemporary Linguistics, 2007, 43, str. 97-111.
Orešnik J.: Cvetko Orešnik V.: Povedkovo določilo v naravni skladnji slovenščine. Jezikoslovni zapiski 2007, 13, 103-16. = »Merkujev zbornik«.
Orešnik J.: Natural syntax: the grammatical person of personal pronouns. Sprachtypologie und Universalienforschung, 2007, 60, str. 293-313.
Boris Paternu
POGLAVJE V KNJIGI
Paternu B.: Florjan Lipuš und die Durchbrechung des Regionalen. V: Strutz J. (ur.) Essays zu Florjan Lipuš von Boris Paternu und Helmut Moysich. Wieser Verlag, Klagenfurt - Wien - Ljubljana - Sarajevo, 2007, str. 15-35.
RAZPRAVE, ŠTUDIJE, ČLANKI
Paternu B.: Petrarkov sonet in kultiviranje slovenske poezije, Živeti mejo, Zbornik Slavističnega društva Slovenije 18, Trst 2007, str. 31-37.
Paternu B.: Podoba NOB v »Slovenskem pesništvu upora 1941-1945«, Slovenski zbornik 2007, Ljubljana 2007, str. 273-279.
Paternu B.: Glede vprašanja rezijanščine. Primorski dnevnik, 9. marec 2007, str. 9.
Tone Pavček
OBJAVLJENA DELA
Pavček T.: Pavček. Doc. Izbor pesmi. Bralna značka Slovenije. Ilustracije Peter Ci-uha. Založba Rokus, 2007.
Pavček T.: Radobesednice. Pesmi, 2. natis. Ilustracije Ančka Gošnik Godec. Prešernova družba, 2007.
Pavček T.: Majnice. Fulaste pesmi, ponatis. Ilustracije Teja Gorjup. Mladika, 2007.
Pavček T.: Juri Muri drugič v Afriki. Ilustracije Marjanca Jemec-Božič. Mladinska knjiga, 2007.
Pavček T.: Juri Muri v Afriki. Ilustracije Marjanca Jemec-Božič. Mladinska knjiga, 2007.
Pavček T.: Images and Poems from Slovenia. Štiri pesmi v angleškem prevodu. Littera Picta d.o.o., 2007.
Pavček T.: Slovenija, lepotica Evrope. Monografija, uvodni esej. Založba Veduta, 2007.
Pavček T.: Slovenia, the Beauty of Evrope. Monografija, uvodni esej. Založba Veduta, 2007.
Pavček T.: Najdihojca in Ciciban. Zbornik slovenske poezije za otroke. Celjska Mohorjeva družba, 2007.
Pavček T.: Genius Loci. Esej Maona. Založba Obalne galerije Piran in Sečoveljske soline, 2007.
Pavček T.: Same pesmi o ljubezni. Cikel desetih pesmi. Sodobnost, št. 10.
Pavček T.: Novi soneti o Dolenjski. Cikel osmih pesmi. Rast 4. Novo mesto.
Pavček T.: Novomeška knjiga. Pesmi in odlomek eseja. Založba Slovenska Matica, 2007.
Pavček T.: Sonce in sončicepo vsem svetu. Pesmi, kaseta. Zavod SPLOH in Mladinska knjiga, 2007.
DRUGO
Barbara Gregorič-Gorenc Odskočnice, spremna beseda.
Pavček T.: Sprti, zaprti, zadrti. Intervju. Tednik 7 dni, Maribor.
Pavček T.: Utrinki s solin. Esej. Radio Slovenija.
Marijan Pavčnik
KNJIGA
Pavčnik M.: Teorija prava. 3. razširjena, sprem. in dop. izdaja. GV Založba: Ljubljana, 2007, str. 802.
RAZPRAVE IN ČLANKI
Pavčnik M.: Constitutional Interpretation. Archiv für Rechts- und Sozialphilosophie - Beiheft 110 (2007), str. 175-189.
V skrajšani obliki objavljeno tudi v: IVR Encyclopaedia of Jurisprudence, Legal Theory and Philosophy of Law (www.ivr-enc.info) in v prevodu: Ustavno tu-mačenje, V: Američka jurisprudencija XX veka. Kartag-Odri A., Vukadino-vic G. (uredniki). Novi Sad, 2007, str. 177-195.
Pavčnik M.: (Ne)etičnost prava, pravnikov in pravoznanstva, v: Podjetje in delo, 23 (2007) 6-7, str. 1517-1533.
Pavčnik M.: The Rule of Law Argument (Its Elements and Some Open Questions and Cases). V: Proceedings of the Sixth Conference of the International Society for the Study of Argumentation. Frans H. van Eemeren, J. Anthony Blair, Charles A. Willard, Bart Garssen (uredniki). Amsterdam 2007, str. 1045-1051.
KRAJŠA ČLANKA
Pavčnik M.: Pokončnost ustavnega sodišča. Pravna praksa, 26 (2007) 22, str. 19.
Pavčnik M.: Etika in pravo (uvodnik). Pravna praksa, 26 (2007) 45, str. 3.
REFERATI IN PREDAVANJA
(Organische) Rechtslücken [(Organic) Gaps in the Law]. Na to témo sem imel predavanja in referate na mednarodnem simpoziju IRIS (Internationales Re-chtsimformatik Symposion) 2007 (Salzburg, 23. februarja 2007), na 23. svetovnem kongresu Mednarodnega združenja za pravno in socialno filozofijo (Krakow, 2. avgusta 2007), na IX. Dies Luby Iurisprudentiae [Smolenice (Slovaška), 20. septembra 2007] in na Donnerstag-Seminar (Institut für Rechtsphilosophie und Rechtsinformatik, München, 6. decembra 2007).
Rechtliche Grundnorm. Vabljeno predavanje na Pravni fakulteti v Pragi (2. aprila 2007).
The (In)adequacy of Legal Positivism. Referat na znanstveni konferenci »Law and Culture« (Graz, 17.-19. maja 2007).
(Ne)etičnost prava, pravnikov in pravoznanstva. Uvodni referat na okrogli mizi Etika in pravo (Dnevi slovenskih pravnikov, Portorož, 12. oktobra 2007).
UREDNIŠTVO
Pravna obzorja. Pavčnik M. (urednik 1994 - ). Cankarjeva založba in GV Založba (od št. 30 dalje). Leta 2007 so izšle štiri knjige (št. 32, 33, 34 in 35).
Zbornik znanstvenih razprav. Pavčnik M. (odgovorni urednik). Leta 2007 je izšel letnik LXVII, str. 379.
Scientia/Iustitia. Pavčnik M. (urednik). Cankarjeva založba in Uradni list RS (od. št. 8 dalje). Leta 2007 so izšle tri knjige (št. 10, 11 in 12).
Janez Peklenik
OBJAVLJENA ČLANKA
Peklenik J.: CIRP International Seminars on Manufacturing Systems - Scope and Objectives. CIRP Journal of Manufacturing Systems, vol. 36, No. 4, str. 287-290.
Butala P., Peklenik J.: Štiri desetletja NC programskega sistema EXAPT: Nova priložnost za slovensko industrijo, Orodjarstvo, 2007, str. 91-98.
Matija Peterlin
ZNANSTVENI ČLANKI
Okeoma C. M., Lovšin N., Peterlin B. M., Ross S. R.: APOBEC3 inhibits Mouse Mammary Tumor Virus Replication in vivo. Nature, 2007, 445, str. 927-930.
Barborič M., Yik J. H. N., Czudnochowski N., Chen R., Yang Z., Contreras X., Geyer M., Peterlin B.M., Zhou Q.: Tat competes with HEXIM1 to increase the active pool of P-TEFb for HIV-1 transcription. Nucleic Acids Res., 35, str. 2003-2012.
Contreras X., Barboric M., Lenasi T., Peterlin B. M., 2006. HMBA induces HIV-1 replication by activating P-TEFb via PI-3K and Akt. PLOS pathogens, 2007, 3, str. 1459-1469.
Dames S. A., Schenichen A., Schulte A., Barborič M., Peterlin B. M., Grzesiek S., Geyer M.: Structure of the Cyclin T-biniding domain of Hexim1 reveals the molecular basis for regulation of transcription elongation. Proc. Natl. Acad. Sci. USA, 2006, 104, str. 14312-14317.
Oven I., Brdickova I., Kooutek J., Vaupotič T., Narat M., Peterlin B. M.: AIRE recruits P-TEFb for transcriptional elongation of target genes in thymic medullary epithelial cells. Mol. Cell Biol., 2007, 27, str. 8815-8823.
Jiang H., Peterlin B. M.: Differential chromatin looping regulates CD4 expression in immature thymocytes. Mol. Cell Biol., 2007 November 26; (predhodna elektr. publikacija).
Aguiar R, N., Lovšin A. Tanuri and B. M. Peterlin. VPR.A3A chimera inhibits HIV replication. J. Biol. Chem., 2007 December 5; (predhodna elektr. publikacija).
Raša Pirc
ZNANSTVENA ČLANKA
Pirc R.: Anisotropic static and dynamic nonlinear response of relaxor ferroelectri-cs. Ferroelectrics, 2007, vol. 349, str. 99-110.
Pirc R., Blinc R.: Vogel-Fulcher freezing in relaxor ferroelectrics. Phys. Rev., B, Condens. Matter Mater. Phys., 2007, vol. 76, str. 020101-1-020101-3.
OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVEK NA KONFERENCI (VABLJENO PREDAVANJE)
Pirc R., Blinc R., Bobnar V., Gregorovic A.: Giant electrostriction in relaxor polymers: [8th Russia/CIS/Baltic/Japan Symposium on Ferroelectricity, RCBJSF-8, May 15-19, 2006, Tsukuba]. Ferroelectrics, 2007, vol. 347, str. 7-11.
OBJAVLJENA POVZETKA ZNANSTVENIH PRISPEVKOV NA KONFERENCAH
Pirc R., Blinc R.: Theory of dynamic freezing in relaxor ferroelectrics. V: Zalar B., Malič B., Bobnar V. (uredniki). EMF-2007 - 11th European Meeting on Ferroelectricity, September 3-7, 2007, Bled, Slovenia. Programme and book of abstracts. Ljubljana: J. Stefan Institute, 2007, str. 172.
Vikhnin V. S., Blinc R., Pirc R.: Mechanisms of giant magnetoelectric effect in fer-roelectric-ferromagnets and in ferroelastic-ferromagnets. V: Zalar B., Malič B., Bobnar V. (uredniki). EMF-2007 - 11th European Meeting on Ferroelectricity, September 3-7, 2007, Bled, Slovenia. Programme and book of abstracts. Ljubljana: J. Stefan Institute, 2007, str. 220.
Jože Pirjevec
OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVEK NA KONFERENCI
Pirjevec J.: Vatikanski arhivi. V: Pirjevec J., Pleterski J. (urednika). Problemi demokracije na Slovenskem v letih 1918-1941: zbornik prispevkov na simpoziju 7. in 8. decembra 2006, (Razprave, 23). Ljubljana: SAZU, 2007, str. 305-316.
OBJAVLJENI STROKOVNI PRISPEVEK NA KONFERENCI
Pirjevec J.: Slovenia: l'immagine di se. V: Re N. (ur.). Lafrontiera orientale: conflit-ti, relazioni, memorie: atti del Convegno internazionale (Ancona, 10 febbraio 2007), (Ricerche storiche, 13). Ancona: Forum permanente tra le Associazioni antifasciste e partigiane e gli Istituti di storia delle citta adriatiche e ioniche, 2007, str. 43-63.
ZNANSTVENI SESTAVEK V MONOGRAFSKI PUBLIKACIJI
Pirjevec J.. L'Italia repubblicana e la Jugoslavia comunista. V: Botta F., Garzia I., Guaragnella P. (uredniki). La questione adriatica e l'allargamento dell'Unione Europea. Milano: FrancoAngeli, 2007, str. 45-61.
POGLAVJE V KNJIGI
Pirjevec J.: Genocidna strategija okupatorjev na Slovenskem. V: Stanovnik J., Gr-čar S., Pirnovar H. (uredniki). Narodnoosvobodilni boj v slovenskem narodovem spominu: slovenski zbornik 2007. Ljubljana: GO ZZB NOB Slovenije, 2007, str. 91-100.
UREDNIŠTVO
Pirjevec J., Pleterski J. (urednika). Problemi demokracije na Slovenskem v letih 1918-1941: zbornik prispevkov na simpoziju 7. in 8. decembra 2006, (Razprave, 23). Ljubljana: SAZU, 2007. 366 str.
Acta Histriae. Pirjevec J. (član uredniškega odbora 2003-). Koper; Milje: Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko = Capodistria; Muggia: Societa storica del Litorale, 1993-.
AVTOR DODATNEGA BESEDILA
Lusa S.: La dissoluzione del potere: il partito comunista sloveno ed il processo di democratizzazione della repubblica. Udine: Kappa Vu, 2007, 363 str.
Gregorič M.: Koper: Trst večna tekmeca ali Veliki boj za luške tranzitne tovore in transportne poti. Trst: Mladika, 2007. 174 str.
Bučar F.: Rojstvo države: izpred praga narodove smrti v lastno državnost. Radovljica: Didakta, 2007. 317 str.
Blaž Rozman
ZNANSTVENI ČLANKI
Berlin T., Zandman-Goddard G., Blank M., Matthias T., Pfeiffer S., Weis I., Toubi E., Singh S., Asherson R., Fraser A., Gilburd B., Sapir T., Levy Y., Lukač J., Rozman B., Kveder T., Shoenfeld Y.: Autoantibodies in nonautoimmune individuals during infection. Ann. N. Y. Acad. Sci., 2007, letn. 1108 št. XV-XVII, str. 584-593.
Božič B., Čučnik S., Kveder T., Rozman B.: Autoimmune reactions after electro-oxidation of IgG from healthy persons. Relevance of electric current and antioxidants. Ann. N. Y. Acad.Sci, 2007, letn. 1109, št. XV-XVIII, str.158-166.
Gašperšič N., Ambrožič A., Božič B., Majhenc J., Svetina S., Rozman B.: Annexin A5 binding to giant phospholipid vesicles is differentially affected by anti- p 2- glycoprotein I and anti-annexin A5 antibodies. Rheumatology, 2007, letn. 46, št.1, str. 81-86.
Hočevar A., Rainer S., Rozman B., Zor P., Tomšič M.: Ultrasonographic changes of maior salivary glands in primary Sjoegren's syndrome. Evaluation of a novel scoring system. EJR, 2007, letn. 63, št. 3, str. 379-383.
Lakota K., Mrak-Poljšak K., Rozman B., Kveder T., Tomšič M., Sodin-Šemrl S.: Serum amyloid A activation of inflammatory and adhesion molecules in human coronary artery and umbilical vein endothelial cells. Eur. J. Inflammation., 2007, letn. 5, št. 2, str. 73-81.
Nossent J., Čikeš N., Kiss E., Marchesoni A., Nassonova V., Mosca M., Olesinska M., Pokorny G., Rozman B., Schneider M., Vlachoyiannopoulos PG., Swa-ak A.: Current causes of death in systemic lupus erythematosus in Europe, 2000-2004: relation to disease activity and damage accrual. Lupus, 2007, letn. 16, št. 5, str. 309-317.
Sodin-Šemrl S., Rozman B.: p 2-glycoprotein I and its clinical significance: from gene sequence to protein levels. Autoimmun. Rev., 2007, letn. 6, št. 8, str. 547-552.
Urbanija J., Tomsič N., Lokar M., Ambrožič A., Čučnik S., Rozman B., Kandu-ser M., Iglič A., Kralj-Iglič V.: Coalescence of phospholipid membranes as a possible origin of anticoagulant effect of serum proteins. Chem. Phys. Lipids, 2007, letn. 150, št. 1, str. 49-57.
Walker UA., Tyndall A., Czirjak L., Denton C., Farge-Bancel., Kowal-Bielecka O., Mueller-Ladner U., Bocelli-Tyndall C., Matucci-Cerinic M., Rozman B., Ši-pek A. and other Eustar co-authors: Clinical risk assesmentof organ manife-
stations in systemic sclerosis: a report from the Eular Scleroderma Trials and Research group database. Ann. Rheum. Dis., 2007, letn. 66, št. 6, str. 754-763.
POGLAVJE V ZNANSTVENI MONOGRAFIJI
Borut B., Čučnik S., Kvedre T., Rozman B.: Affinity and avidity of autoantibodies. V: Shoenfeld Y., Gershwin ME., Meroni PL (uredniki), Autoantibodies, 2nd edition, Amsterdam; Elsevier, 2007, str. 21-28.
UREDNIŠTVO
Annals of Rheumatic Diseases. Rozman B. (član uredniškega odbora).
ORGANIZACIJA ZNANSTVENIH IN STROKOVNIH SESTANKOV
6th Meeting of the European Forum on antiphospholipid antibodies. 12-13 oktober 2007, Ljubljana, Rozman B. (predsednik organizacijskega odbora).
Zorko Simčič
KNJIGA
Simčič Z.: Ob žerjavici in ognju. Izbor govorov, pogovorov in esejev. Družina, Ljubljana, 2007.
ČLANKI IN INTERVJUJI
Simčič Z.: Pametnim in pogumnim. Družina, 11. marec 2006. Spraševala sta Ksenija Hočevar in Lenart Rihar.
Simčič Z.: Kultura in politika med slovensko politično emigracijo. Prispevek na simpoziju Kultura in politika, posvečen spominu dr. Jožeta Pučnika. Institut dr. Jožeta Pučnika, 22. marec 2007.
Simčič Z.: Za dosje 'Slovenska zastava in grb'. Ampak, 2007, leto 8, št . 8-9.
PREDAVANJA, LITERARNI VEČERI
Simčič Z.: Ob izidu knjige Skozi razpetosti. Cankarjev dom in Radio Slovenija v Klubu Lily Novy. Pogovarjala sta se dr. Tadeja Krečič Sholten in Vlado Mo-tnikar, 16. januar 2007.
Simčič Z.: Ozadje knjige Ob žerjavici in ognju. Radio Slovenija, program Ars, 15. marec 2007. Pogovarjal se je Marko Golja.
Simčič Z.: Skušnje in skušnjave jezika. Prispevek na posvetu o slovenskem jeziku, ki ga ob vladni resoluciji o jezikovni politiki organizirala Komisija za slovenščino v javnosti pri SAZU, 15. maj 2007.
Simčič Z.: Moje tri tržaške dobe. Predavanje ob izidu knjig Rimske zgodbe in Rac-conti romani (Mladika, Trst, 2006), Društvo slovenskih izobražencev v Trstu, 21. maj 2007.
Primož Simoniti
KNJIGA
Simoniti P.: Med humanisti in starimi knjigami. Prispevki k slovenski kulturni zgodovini. (Razprave in eseji 59). Slovenska matica, Ljubljana, 2007, 388 str.
Uroš Skalerič
ZNANSTVENI ČLANKI
Fidler A., Skalerič U., Likar B.: The effect of image content on detail preservation and file size reduction in lossy compression. Dento-Maxillo-Facial Radiol., 2007, letn. 36, str. 387-392.
Gašperšič R., Kovačič U., Cor A., Skalerič U.: Expression of TrkA receptor for neu-rotrophins in trigeminal neurons innervating the rat gingivomucosal tissue. Neurosci. Lett., 2007, letn. 418, št. 3, str. 253-256.
Gašperšič R., Gašpirc B., Grošelj D., Kovač-Kavčič M., Petelin M., Schara R., Skalerič U.: Razlogi in načini kirurškega podaljšanja klinične krone = Surgical crown lengthening: methods and indications. Zobozdravstveni vestnik, 2007, letn. 62, št. 1, str. 9-14.
Janez Sketelj
ZNANSTVENI ČLANKI
Pregelj P., Trinkaus M., Zupan D., Trontelj J. J., Sketelj J.: The role of muscle activation pattern and calcineurin in acetylcholinesterase regulation in rat skeletal muscles. J. Neurosci., 2007, 27, str. 1106-1113.
Kovačič U., Tomšič M., Sketelj J., Bajrovič F. F.: Collateral sprouting of sensory axons after end-to-side nerve coaptation - a longitudinal study in the rat. Exp. Neurol., 2007, 203, str. 358-369.
Kovačič U., Cor A., Tomšič M., Žele T., Sketelj J., Bajrovič F. F.: Which myelinated sensory axons sprout into an end-to-side coapted peripheral nerve in the rat? Acta Neurochir. Suppl., 2007, 100, str. 89-91.
Zorman P., Kovačič U., Sketelj J., Bajrovič F. F.: Ingrowth of sensory axons into an end-to-side coapted nerve stump after donor nerve crush in the rat. Acta Neurochir. Suppl., 2007, 100, str. 85-87.
Slavko Splichal
KNJIGA
Splichal S.: European Post-communist Media Systems. Leicester: Centre for Mass Communication Research, University of Leicester, 2007, 40. str.
ZNANSTVENA SESTAVKA V MONOGRAFSKI PUBLIKACIJI
Splichal S.: Does History Matter? Grasping the idea of public service media at its roots. V: Ferrell Lowe G., Bardoel J. (urednika). From Public Service Broadcasting to Public Service Media. Stockholm: Nordicom, 2007, str. 237-256.
Splichal S.: Teorije javnega mnenja od poznega razsvetljenstva do pozne moderne. V: Splichal S. (ur.). Komunikološka hrestomatija 3, Teorije javnega mnenja, (Knjižna zbirka Javnost). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2007, str. IX-LXIV.
ZNANSTVENA ČLANKA
Splichal S.: O zgodovinskih sporih in preobratih v teorijah javnega mnenja. Annales, Ser. Hist. Social., 2007, letn. 17, št. 2, str.365-376.
Splichal S.: I mezzi d'informazione pubblici al servizio della società civile e del-la democrazia. V: Nissen C. S. (ur.), Farre la differenza. Il servizio pubblico radiotelevisivo nel panorama mediatico Europeo. Roma: Rai Eri, 2007, str. 31-54.
PREDGOVOR
Splichal S. (ur.). Komunikološka hrestomatija 3, Teorije javnega mnenja, (Knjižna zbirka Javnost). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2007, str. VII-VIII.
Janez Stanonik
ZNANSTVENI ČLANEK
Stanonik J.: Marcus Antonius, Kappus: A Revolution. V.: Acta Neophilologica 40, 1-2, 2007, str. 61-74.
Branko Stanovnik
ZNANSTVENI ČLANKI
Bevk D., Grošelj U., Meden A., Svete J., Stanovnik B.: Synthesis and transformation of methyl 2-(6-hydroxy-2-phenylpyrimidin-4-yl)acetate: simple preparation of pyrimidines with heterocyclic substituents. Helv. Chim. Acta, 2007, vol. 90, no. 9, str. 1737-1744.
Bevk D., Svete J., Stanovnik B.: Synthesis of 2-unsubstituted 2,3,5,6,7,8-hexa-hydropyrazolo[4,3-d][1,2]diazepinone-8-carboxylates. Heterocycles, 2007, vol. 71, no. 3, str. 657-668.
Jakše R., Grošelj U., Soršak G., Svete J., Stanovnik B.: Synthesis of thioaplysinopsin analogs derived from 5-dimethylaminomethylidene-2-thioxo-1,3-thiazol-4-ones. Heterocycles, 2007, vol. 73, no. 1, str. 743-750.
Malavašič Č., Brulc B., Čebašek P., Dahmann G., Heine N., Bevk D., Grošelj U., Meden A., Stanovnik B., Svete J.: Combinatorial solution-phase synthesis of (2S,4S)-4-acylamino-5-oxopyrrolidine-2-carboxamides. J. Comb. Chem., 2007, vol. 9, no. 2, str. 219-229.
Pezdirc L., Bevk D., Grošelj U., Meden A., Stanovnik B., Svete J.: Combinatorial solution-phase synthesis of alkyl (1S*,2 S*,3R*,5R*,6R*)-1-alkyl-3-aryl-6-ben-zoylamino-1-hydroxy-7-oxo-5-phenylhexahydropyrazolo[1,2-a]pyrazole-2-carboxylates. J. Comb. Chem., 2007, vol. 9, no. 4, str. 717-723.
Attanasi O. A., Favi G., Filippone P., Golobič A., Perrulli F. R., Stanovnik B., Svete J.: Regio- and stereoselective one-pot synthesis of unknown oxazoline-fused pyridazines by 'Michael addition-pyridazine cyclization-oxazoline cyclizati-on' cascade reactions of 4-chloro-1,2-diaza-1,3-butadienes with 3-dimethyla-minopropenoates. Synlett, 2007, no. 19, str. 2971-2974.
Pezdirc L., Grošelj U., Meden A., Stanovnik B., Svete J.: Unexpected cleavage of the N-N bond in the reactions of 3-pyrazolidinone-1-azomethine imines with HCN. Tetrahedron Lett.. 2007, vol. 48, no. 30, str. 5205-5208.
Pezdirc L., Cerkovnik J., Pirc S., Stanovnik B., Svete J.: Stereoselective cycloadditions of (1Z,4R*,5R*)-1-arylmethylidene-4-benzoylamino-5-phenylpyrazo-lidin-3-on-1-azomethine imines to maleimides. Tetrahedron, 2007, vol. 63, no. 4, str. 991-999.
Kralj D., Grošelj U., Meden A., Dahmann G., Stanovnik B., Svete J.: A simple synthesis of 4-(2-aminoethyl)-5-hydroxy-1H-pyrazoles. Tetrahedron, 2007, vol. 63, no. 45, str. 11213-11222.
Wagger J., Golič Grdadolnik S., Grošelj U., Meden A., Stanovnik B., Svete J.: Chi-ral solvating properties of (S)-1-benzyl-6-methylpiperazine-2,5-dione. Tetrahedron: Asymmetry., 2007, vol. 18, no. 4, str. 464-475.
Grošelj U., Meden A., Stanovnik B., Svete J.: Synthesis of spiro[bicyclo[2.2.1]hep-tane-2,2'-furan]-3-amines via stereoselective cycloadditions of trimethylene-methane to (1S,3EZ,4R)-3-arylimino-1,7,7-trimethylbicyclo[2.2.1]heptan-2-ones. Tetrahedron: Asymmetry, 2007, vol. 18, no. 19, str. 2365-2376.
Grošelj U., Meden A., Stanovnik B., Svete J.: Stereoselective [4+2] cycloadditions of tetrazines to 3-oxo- and 3-arylimino-4'-methylenedihydro-3'H-spiro [bicyclo[2.2.1]heptane-2,2'-furans]. Tetrahedron: Asymmetry, 2007, vol. 18, no. 23, str. 2746-2757.
Jakše R., Golič L., Meden A., Grošelj U., Svete J., Stanovnik B.: Synthesis and Transformation of N,N-Dimethylaminomethylidene Derivatives of lndolylglycines and Some Other Dipeptides. Heterocvcles, 2007, vol 74, , pp. 293-307.
Bevk D., Svete J., Stanovnik B.: Enaminones and related compounds in the svnthe-sis of pvrazoles. V: Modern Approaches to the Svnthesis of O- and N-Hetero-cycles, Eds. T. S. Kaufman and E. L. Larghi, Research Signpost, Trivandrum, 2007, vol. 3, pp. 73-88.
VABLJENA PREDAVANJA
Stanovnik B.: P-Dimethylamino-a,^-didehydro-a-amino acid derivatives and related compounds in the synthesis. Preparation of various heterocyclic systems including natural products: [invited lecture]. V: 10th Ibn Sina international conference on pure and applied heterocyclic chemistry, [10th ISIC], Isis hotel, Luxor-Egypt, february 17-20, 2007: abstracts. [S. l.: s. n.], 2007, str. 17-18.
Pezdirc L., Grošelj U., Stanovnik B., Svete J.: Some novel synthetic applications of 1-alkylidene-3-oxopyrazolidin-1-ium-2-ides (alkylidene-3-pyrazolidino-ne-1-azomethine imines). Invited lecture. V: 8. TagungIminiumsalze, 11.-13. September 2007 in Bartholoma/Ostalbkreis, "Sport- und Bildungszentrum Bartholoma": ImSaT-8. [S. l.: s. n.], 2007, str. 19-28.
Bevk D., Kralj D., Pirc S., Uršič U., Wagger J., Grošelj U., Albreht A., Pahovnik D., Šimunek P., Šporar J., Svete J., Stanovnik B.: Enaminone-based synthesis
of heterocyclic systems. Invited lecture. V: 8. Tagung Iminiumsalze, 11-13. September 2007 in Bartholoma/Ostalbkreis, "Sport- und Bildungszentrum Bartholoma": ImSaT-8. [S. l.: s. n.], 2007, str. 59-70.
Pirc S., Svete J., Stanovnik B.: Enaminone methodology in the synthesis of some C-3 functionalized tetramic acids: [Blue Danube lecture]. V: 12th Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry, June 10-13th, 2007, Club Tihany Hotel, Tihany, Hungary. BDSHC-12: book of abstracts. [S. l.: s. n.], 2007, str. 29.
Uršič U., Grošelj U., Meden A., Svete J., Stanovnik B.: New polyfunctional prope-noate reagents in the synthesis of heterocyclic systems: [Blue Danube lecture]. V: 12th Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry, June 10—13th, 2007, Club Tihany Hotel, Tihany, Hungary. BDSHC-12: book of abstracts. [S. l.: s. n.], 2007, str. 34.
Stanovnik B.: P-Dimethylamino-a,^-didehydro-a-amino acid derivatives and related enaminones in the synthesis. Versatile reagents for preparation of various heterocyclic systems including natural products: [invited lecture]. V: Petra International Chemistry Conference (PICC) and Transmediterranean Colloquium of Heterocyclic Chemistry (TRAMECH-5): Tafila - Jordan, June 25-28, 2007: [Abstract book]. [S. l.: s. n.], 2007, str. [1-3].
OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVEK NA KONFERENCI
Copf F., Pišot V., Hribernik M., Ravnik D., Petrešin E., Herman S., Javornik D., Kranz C., Stanovnik B., Nachtigall W., Braun K., Plavec J., Vengust V., Kram-berger S., Pavlovčič V., Faust G., Copf P., Copf F., Gros M., Erhatič Širnik R., Filippenko V. A., Witte H., Grabow J., Schilling C.: Subchondral compact bone presented as part of a hydro- and thermodynamic system in femoral head and of a femoral condyle shock absorber. V: Kesel A. B., Zehren D. (urednici). Dritter Bionik Kongress, Bremen, 27.-28. Oktober 2006. Bionik: Patente aus der Natur: Tagungsberichte. Bremen: Bionik-Innovations-Centrum, cop. 2007, str. 1-10.
OBJAVLJENI POVZETKI ZNANSTVENIH PRISPEVKOV NA KONFERENCAH
Wagger J., Golič Grdadolnik S., Grošelj U., Meden A., Svete J., Stanovnik B.: (S)-1-Benzyl-6-methylpiperazine-2,5-dione: a simple cyclodipeptide based chiral solvating agent. V: Obreza A. (ur.). Abstracts from the 5th Joint Meeting on Medicinal Chemistry, June 17-21, 2007, Portorož, Slovenia (Farmacevtski ve-stnik, Vol. 58, special issue, june 2007). Ljubljana: Slovensko Farmacevtsko Društvo, 2007, str. 206.
Grošelj U., Meden A., Svete J., Stanovnik B.: Synthesis of a novel C2-symmetric (1S)-(+)-camphorquinone derived chiral diamine. V: 12th Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry, June 10-13th, 2007, Club Tihany Hotel, Tihany, Hungary. BDSHC-12: book of abstracts. [S. l.: s. n.], 2007, str. 77.
Kralj D., Grošelj U., Meden A., Stanovnik B., Svete J.: Synthesis of 1,4,5-trisubsti-tuted pyrazoles. V: 12th Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry,
June 10-13th, 2007, Club Tihany Hotel, Tihany, Hungary. BDSHC-12: book of abstracts. [S. l.: s. n.], 2007, str. 93.
Malavašič Č., Dahmann G., Grošelj U., Meden A., Stanovnik B., Svete J.: Synthesis of (3S,5S)-3-aminopyroglutamic acid based peptidomimetics. V: 12th Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry, June 10-13th, 2007, Club Tihany Hotel, Tihany, Hungary. BDSHC-12: book of abstracts. [S. l.: s. n.], 2007, str. 102.
Pezdirc L., Grošelj U., Stanovnik B., Svete J.: Cycloadditions of (1Z,4R*, 4R*)-1-arylmethylidene-4-benzoylamino-5-phenylpyrazolidin-3-on-1-azomethine imines. V: 12th Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry, June 10-13th, 2007, Club Tihany Hotel, Tihany, Hungary. BDSHC-12: book of abstracts. [S. l.: s. n.], 2007, str. 111.
Svete J., Dahmann G., Malavašič Č., Pezdirc L., Stanovnik B.: Combinatorial solution-phase syntheses of some heterocyclic analogues of peptides. V: 12th Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry, June 10-13th, 2007, Club Tihany Hotel, Tihany, Hungary. BDSHC-12: book of abstracts. [S. l.: s. n.], 2007, str. 126.
Wagger J., Grošelj U., Meden A., Svete J., Stanovnik B.: Synthesis of unsaturated tryprostatin B analogues. V: 12th Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry, June 10-13th, 2007, Club Tihany Hotel, Tihany, Hungary. BDS-HC-12: book of abstracts. [S. l.: s. n.], 2007, str. 133.
PRIROČNIK, SLOVAR, LEKSIKON, ATLAS, ZEMLJEVID
Krbavčič A., Sollner Dolenc M., Stanovnik B., Škrlj M.: Priročnik, Izbrane nevarne kemikalije: splošne oznake, imena, fizikalno-kemijske lastnosti, uporaba, pridobivanje, toksikološki podatki, razvrstitve in označevanje v prometu. Ljubljana: Slovensko farmacevtsko društvo, 2007, 368 str.
Franc Strle
ZNANSTVENI ČLANKI
Cerar D., Avšič-Županc T., Jereb M., Strle F.: Case report: Severe neurological manifestation of Dobrava hantavirus infection. Journal OF Medical Virology, 2007, letn. 79, št. 12, str. 1841- 1843.
Wormser G. P., Dattwyler R. J., Shapiro E. D., Strle F.: The clinical assessment, treatment, and prevention of Lyme disease, human granulocytic anaplasmosis, and babesiosis: Clinical practice guidelines by the Infectious Diseases Society of America (letn. 43, str. 1089, 2006). Clinical Infectious Diseases, 2007, letn. 45, št. 7, str. 941-941.
Wormser G. P., Dattwyler R. J., Shapiro E. D., Strle F.: Concerns regarding the Infectious Diseases Society of America Lyme disease clinical practice guidelines - Reply to Pollock, Donta, Wilson, and Arnez. Clinical Infectious Diseases, 2007, letn. 44 št. 8, str. 1137-1139.
Rojko T., Uršič T., Avšič-Županc T., Strle F.: Seroprevalence of human anapla-smosis in: Century OF Rickettsiology: Emerging, Reemerging Rickettsioses, Molecular Diagnostics, And Emerging Veterinary Rickettsioses, 2006, letn. 1078, str. 92-94.
Saša Svetina
ZNANSTVENI ČLANKI
Gašperšič N., Ambrožič A., Božič B., Majhenc J., Svetina S., Rozman B.: Annexin A5 binding to giant phospholipid vesicles is differentially affected by anti-ß2-glycoprotein I and anti-annexin A5 antibodies. Rheumatology, 2007, letn. 46, str. 81-86.
Ziherl P., Svetina S.: Flat and sigmoidally curved contact zones in vesicle-vesicle adhesion. Proc. Nat. Acad. Sci. USA, 2007, letn. 104, str. 761-765.
Mally M., Majhenc J., Svetina S., Žekš B.: The response of giant phospholipid vesicles to pore-forming peptide melittin. Biochim. Biophys. Acta - Biomembranes, 2007, letn. 1768, str. 1179-1189.
Peterlin P., Svetina S., Žekš B.: The prolate-to-oblate shape transition of phospho-lipid vesicles in response to frequency variation of an AC electric field can be explained by the dielectric anisotropy of a phospholipid bilayer. J. Phys. Condens. Mat., 2007, letn. 19, str. 1-17.
Zemljič Jokhadar Š., Žnidarčič T., Svetina S., Batista U.: The effect of substrate and adsorbed proteins on adhesion, growth and shape of CaCo-2 cells. Cell Biol. Int., 2007, letn. 31, str. 1097-1108.
Svetina S.: Question 7: The vesicle world: The emergence of cellular life can be related to properties specific to vesicles. Orig. Life Evol. Biosph., 2007, letn. 37, str. 445-448.
Božič B., Svetina S.: Vesicle self-reproduction: The involvement of membrane hydraulic and solute permeabilities. Eur. Phys. J. E Soft Matter, 2007, letn. 24, str. 79-90.
STROKOVNI ČLANEK
Svetina S.: Letno število diplomantov medicine in načrtovanje vpisa na Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Zdravstveni Vestnik, 2007, letn. 76, str. 835-838.
Tomaž Šalamun
KNJIGE:
Šalamun T.: Sinji stolp, Beletrina, Ljubljana, 2007.
Šalamun T.: Arkhilokhosszal a Kikladokon,Valogatott versek (2001-2007) (Z Ar-hilohom po Kikladih). Prevod Lukacs Zsolt, Napkut, Kiado, Budimpešta, 2007.
Šalamun T.: Wink an die Sphinx, (Opozorilo sfingi). Prevod Fabjan Hafner, Daedalus Verlag, Münster, Nemčija, 2007.
REVIJALNE OBJAVE PESMI
Šalamun T.: Shortage of the Renaissance, Soul in God, Pinche perro!, Persia, If Here, Poem Written Under the Influence of the Wells, My Brides are of Gobelin, Pessoa Cursing Whitman, I Ask Myself if Ficko Knows Cold Too, I wouldn't Husk the Concert to My Dream. Sodobnost International, Ljubljana, december 2006.
Šalamun T.: The Faith, I'm not Used to It, Lieutenant. Blatt. (3), vol. 2, Praga, 2007.
Šalamun T.: Alojz Wagner, Theseus Vomits Blood. Arc Poetry Magazine, Kanada, 2006.
Šalamun T.: Pinche perro!, D. H. Lawrence. Bird Dog, ZDA, 2006.
Šalamun T.: Mure dritte, Murn, Pampa, Sierra, Noč s punco, O hiški za noč, O pižami, Obisk hudiča in njegovega kolega v obliki Branislava, Oče in sin, Oči krastače, Posledice in stališče Biblije, Pravica slona, Prižiganje Alisoninega avtomobila, Poetikon, 2. letnik, str. 7-10, Velenje, 2006.
Šalamun T.: Azra, kjer živiš, kje spiš, Dallas, Dirka, Grebljica je tristezza, Iz čistega plakata, Je strmel, Ječati z bolečino kotplunka, Kralj, Nekdo z modrim česnom, Ptič-pes, Sculls & Bones, Zvestobo paši. Poetikon, 3. letnik, str. 13-14, Velenje, 2007.
Šalamun T.: Luči ugašajo, Zginiti v pravljici, prebosti si noge, Cesar je nalezljiv, Kip, To bomo mirno pogoltnili, Pizzuti Restaurant, Vzel kariolo, Davno. Literatura, 193-194, Ljubljana, 2007.
Šalamun T.: Prah, Hotel Nutibara, Ratatouille na Union Squaru, QQQQ, Pripoved trgovca z belim jezikom, Dallas, Ura tiktaka, Vosek, Dihata tu, 25. maja zvečer, derviši, Oblič je zelena koprena v stavbi, Medellin, Pesem za Erica Swenso-na. Nova Revija, 300, Ljubljana, 2007.
Šalamun T.: Obešanje na drog, Ovinek čez Delaware, Pesem kako brati Šalamuna, Mandelštam dixit, Mrtvaki so slonom prekopirali rože, Zukiči, Svetli vzori podirajo šotore in njihove količke, Moja individualna parking garaža, Capodi-stria, Rimska noč. Dialogi, str. 5-6, Maribor, 2007.
Šalamun T.: Serial killer, Rex, Citati, Ti, Smrt leta 1920, Zadel me je, Squirrel Hill. Apokalipsa, Ljubljana, 2007.
Šalamun T.: Skrito kolo Katarine Sienske, The Hidden Wheel of Catherine of Siena. Black Warior Review, vol. 34 num. 1, str. 28-29, ZDA, 2007.
Šalamun T.: New York - Montreal Train, 24 January, 1974. Circumference, ZDA, 2007.
Šalamun T.: The Linden Tree, Pessoa Scolding Whitman, Arm Out and Point the Way. Conjunction, ZDA, 2007.
Šalamun T.: Mati in smrt, Mother and Death, Dokler te noč ne zastekli, Until the Night Glazes You. Crazy Horse, num. 72, ZDA, 2007.
Šalamun T.: The King Likes the Sun. Denver Quarterly, vol. 41, num. 4, ZDA, 2007.
Šalamun T.: Offspring and the Baptism, Field, # 76, ZDA, 2007.
Šalamun T.: Coat of Arm, Fiery Chariot, Jacket, ZDA, 2007.
Šalamun T.: The Kid from Harkov, Mills, Paleochora, Washing in Gold, Garik! Ga-rik! The Creoss is Andrej's!. The Modern Review, (III.), 1, Kanada, 2007.
Šalamun T.: Language, Porta di Leone, Vases. New Ohio Review, 2, ZDA, 2007.
Šalamun T.: Persia. The New Republic, ZDA, 2007.
Šalamun T.: The Man I Respected, Scarlet Toga. Poetry Review, vol. 97, 2, Velika Britanija, 2007.
Šalamun T.: The West. Turnrow, ZDA, 2007.
Šalamun T.: The Man I Respected, Ploughshares, vol. 32, num. 4, ZDA, 2006-2007.
Šalamun T.: Birth, Dog, Green Catastrophe in Trieste, 1910, Pleiades, vol. 27, num. 2, ZDA, 2007.
Šalamun T.: Poljub čez ocean, The Kiss Across the Ocean, Svet, Dotik, Benetke, The World, The Touch, Venice, Mehur, Bubble, Poznate tega plemenitega gospoda, Do You Know This Noble Sir, Kdo praši, Who is Raising the Dust. Calque, (1), ZDA, january 2007.
Šalamun T.: Arrival of the Sun and the Sunset, The Sun, Dates. Conduit, 18, ZDA, 2007.
Šalamun T.: Copper Dove, Fedor, Kestrel, Buzzard, Hawk, Falcon, Buzzard, Leonardo's Horse, Death. Melancholia's Tremulous Dreadlocks, #2, ZDA, 2007.
Šalamun T.: My Little Head, My Darling, I love you, Hard Core, Hafizs Tomb, Epitaph. Seconds, a virtual treasury of verse, 6, ZDA, 2007.
Šalamun T.: Mangalia. Goodfoot, 7, ZDA, 2007.
Šalamun T.: I'm not Use to It, Lieutenant, I'm not Used to It, Manna, All of You, The Right of the Elephant's Bone, In the Back on Palm Sunday the Sea Laps at the Ligurian Coast. Parthenon West Review, (5), ZDA, 2007.
Šalamun T.: Sardines, Moro, Virgil. Colorado Review, ZDA, 2007.
Šalamun T.: The History of Light is Orange, Epitaph, Better Drunk than Old. Forklift, Ohio, issue 17, ZDA, 2007.
Šalamun T.: Zebra's Body. Handsome, ZDA, 2007.
Šalamun T.: Gift. Salmagundi, nos. 155-156, ZDA, 2007.
Šalamun T.: Chariot of Fire, The Curator in Nantes, There is Only One More Welt, Pharaohs and Kings, Kassel, Paris. Octopus Magazine, 8, ZDA, 2007.
Šalamun T.: Gods, Silent Acoustic Kisses, There Will Be Spring, He Who Will Stare, I am a Prophet. Glitter Pony, ZDA, 2007.
Šalamun T.: Lindos, Confrontation, no. 98/99, 2007, ZDA.
Šalamun T.: Ljubljana, Nepdal. Partium, Madžarska, 2007.
Šalamun T.: Dolazak u Saint-Nazaire, Mana, Ovce, Obala barbara, Siguran sam u ravnini, Pismo Artaudu, Camus, Rat, Grčka, Fedor, Grablje, Emigracija, Lilja-
ni, Šape, Atlanta, Posjet biografima, Kupola, Poesia Vertical, Trst, Aleksandri-ja, Saint-Nazaire. Quorum, godina XXIII, br. 1, Zagreb, 2007.
Šalamun T.: The Sword, Time, Azure, Lick my Hand, How the Little Dogs Play. Now Culture, 3, ZDA, 2007.
BRANJA IN PREDSTAVITVE
Šalamun T.: University of Vermont. Montpellier, ZDA, 2. januar 2007.
Šalamun T.: KGB. New York, 12. februar 2007.
Šalamun T.: Speak Easy (skupaj z Alešem Debeljakom, Andrewem Zavackim in Brianom Henryjem). New York, 4. marec 2007.
Šalamun T.: University of Massachusetts (skupaj z Alešem Debeljakom, Andrewem Zawackim in Brianom Henryjem). Amherst, Massachusetts, 5. marec 2007.
Šalamun T.: Columbia University (skupaj z Alešem Debeljakom, Andrewem Zawackim in Brianom Henryjem). New York, 6. marec 2007.
Šalamun T.: Vassar College (skupaj z Alešem Debeljakom, Andrewem Zawackim in Brianom Henryjem). Poughkeepsie, New York, 7. in 8. marec 2007.
Šalamun T.: Leipzig. Knjižni sejem (branje slovenskih avtorjev izdanih pri Suhr-kampu, skupaj z Alešem Štegrom, Slavojem Žižkom in Mladenom Dolarjem), 24. marec 2007.
Šalamun T.: Brown University. Providence, Rhode Island, 4. april 2007.
Šalamun T.: Münster (ob Evropski nagradi za poezijo, skupaj s Fabjanom Hafnerjem), 6. maj 2007.
Šalamun T.: NUK (branje in pogovor z Gorazdom Kocijančičem). Ljubljana, 16. maj 2007.
Šalamun T.: Menza pri koritu (skupaj z Josipom Ostijem). Metelkova, Ljubljana, 28. maj 2007.
Šalamun T.: Teatro No'hma. Milano, 20. junij 2007.
Šalamun T.: Babel, Festival di letteratura e traduzione (skupaj z Darjo Betocchi). Bellinzona, Švica, 20-23 september 2007.
Šalamun T.: King's Lynn Poetry Festival. King's Lynn, Velika Britanija, 27. septem-ber-1. oktober 2007.
Šalamun T.: Europalia (video kot del razstave, predstavnik Slovenije ob 50. obletnici Evropske unije). Brusel 3.- 4. oktober 2007.
Šalamun T.: University of Iowa, Iowa (Paul Engel Memorial Reading ob 40. obletnici International Writing Programa). ZDA, 7.-18. oktober 2007.
Šalamun T.: University of Montana. Missoula, Montana, 20. oktober 2007.
Šalamun T.: Jaime Sabines, Festival Internacional de Letras. San Cristobal de las Casas, Mehika, 12.-18. november 2007.
Šalamun T.: Kašča. (Branje in pogovor z Mileno Miklavčič). Škofja Loka, 18. december 2007.
Alenka Šelih
ZNANSTVENA KNJIGA
Ambrož M., Bavcon L., Bele I., Bošnjak M, Filipčič K., Jager M., Jakulin V., Korošec D., Mozetič P., Peršak N., Petrovec D., Selinšek L., Šelih A., Završnik A., Zgaga S.: Sodobne usmeritve kazenskega materialnega prava. 1. natis. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, 2007, 503 str.
ZNANSTVENA ČLANKA
Šelih A.: Etika in (kazenskopravna) represija. Podjetje in delo, str. 1542-1552.
Šelih A.: Splošne usmeritve kriminalitetne politike v Evropi in Sloveniji. Podjetje in delo, str. 1590-1602.
KRATKI ZNANSTVENI PRISPEVEK
Šelih A.: Kazensko pravo kot zakonsko pravo. PP, Prav. praksa (Ljublana), 29. november 2007, leto 26, št. 46, pril. str. II-V.
ZNANSTVENI SESTAVEK V MONOGRAFSKI PUBLIKACIJI
Šelih A.: Projekt Pozabljena polovica. V: Šelih A., Antic M. G., Puhar A., Rener T. Šuklje R., Verginella M. (urednice). Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, (Razprave, 22). 1. izdaja. Ljubljana: Tuma: SAZU, 2007, str. 9-20.
Šelih A.: Kazenske sankcije in morebitne spremembe. V: Ambrož M., Bavcon L., Bele I., Bošnjak M., Filipčič K., Jager M., Jakulin V., Korošec D., Mozetič P., Peršak N., Petrovec D., Selinšek L., Šelih A.: Završnik A., Zgaga S.: Sodobne usmeritve kazenskega materialnega prava. 1. natis. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, 2007, str. 261-271.
STROKOVNI SESTAVEK V MONOGRAFSKI PUBLIKACIJI
Šelih A.: Bučic V.: Elza Obereigner-Kastl (1884-1973): portretna miniaturistka. V: Šelih A., Antic M. G., Puhar A., Rener T., Šuklje R., Verginella M. (urednice). Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, (Razprave, 22). 1. izd. Ljubljana: Tuma: SAZU, 2007, str. 197-201, portret.
Šelih A.: Zdenka Brejc-Perne (1908-1964): odvetnica in pokončna ženska. V: Šelih A., Antic M. G., Puhar A. (ur.), Rener T., Šuklje R., Verginella M. (urednice). Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, (Razprave, 22). 1. izd. Ljubljana: Tuma: SAZU, 2007, str. 453-456, portret.
Šelih A.: Zdenka Adamič (1910-1997): ena prvih doktoric prava. V: Šelih A., Antic M. G., Puhar A., Rener T., Šuklje R., Verginella M. (urednice). Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, (Razprave, 22). 1. izd. Ljubljana: Tuma: SAZU, 2007, str. 471-473, portret.
Šelih A.: Majda Strobl (1920-1997): prva univerzitetna profesorica prava. V: Šelih A., Antic M. G., Puhar A., Rener T., Šuklje R., Verginella M. (urednice). Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, (Razprave, 22). 1. izd. Ljubljana: Tuma: SAZU, 2007, str. 577-580, portret.
Šelih A.: Otrokove pravice kot del človekovih pravic v Sloveniji. V: Kornhauser P.: Zagotovimo našim otrokom mladost brez telesnega kaznovanja. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije, 2007, str. 105-109.
PREDGOVOR, SPREMNA BESEDA
Šelih A.: Predgovor. V: Šelih A., Antič M. G., Puhar A., Rener T., Šuklje R., Vergi-nella M. (urednice). Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, (Razprave, 22). 1. izd. Ljubljana: Tuma: SAZU, 2007, str. 5-8.
Alojz Šercelj
ZNANSTVENI ČLANEK
Zupančič M., Žagar V., Culiberg M., Šercelj A.: Syntaxonomic problems of Pinus mugo scrub on peat bog = Sintaksonomski problemi barjanskega ruševja. Razprave Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Razred za naravoslovne vede, 2007, 48, 2, str. 269-306.
STROKOVNI SESTAVEK V MONOGRAFSKI PUBLIKACIJI
Culiberg M., Šercelj A.: Gozdovi v Sloveniji po ledeni dobi: o gozdu. V: Batič F., Tome S., Božič I. A., Culiberg M., Sivec I., Trilar T.: Skrivnosti gozda. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije, 2007, 2007, str. 35-40.
Biba Teržan
ZNANSTVENI ČLANKI
Hänsel B., Teržan B., Mihovilič K.: Radiokarbonski datumi ranog i srednjeg bron-čanog doba u Istri. Histria Archaeologica 36, 2005 (Pula 2007) str. 5-46.
Teržan B., Črešnar M., Mušič B.: Pivola - gomilno grobišče. Varstvo spomenikov 43, 2007, str. 150-160.
Hänsel B., Teržan B., Mihovilič K.: Radiokarbondaten zur älteren und mittleren Bronzezeit Istriens. Praehisorische Zeitschrift 82, 2007, str. 22-50.
OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVEK NA KONFERENCI
Hänsel B., Mihovilič K., Teržan B.: Gräber am Tor. Zur Architektur eines repräsentativen Zugangs in eine protourbane Siedlung der älteren Bronzezeit Istriens. V: Gediga B., Piotrowski W. (urednika), Architektura i budownictwo epoki br^zu i wczesnych okresow epoki želaza, Problemy rekonstrukcji. Pol-ska akademia nauk - Oddzial we Wroclawiu, Prace Komisji Archeologicznej 16 (Biskupin-Wroclaw 2006) str. 69-90.
Teržan B.: Cultural connections between Caput Adriae and the Aegean in the late bronze and early iron age. V: Galanaki I., Tomas H., Galanakis Y., Laffineur R. (uredniki), Between the Aegean and Baltic Seas: Prehistory across borders -.Proceedings of the International Conference Bronze and Early Iron Age Interconnections and Contemporary Developments between the Aegean and the Regions of the Balkan Peninsula, Central and Northern Europe, University of Zagreb, 11-14 April 2005. Aegaeum 27 (Liege-Austin 2007) str. 157-165, XXXIV-XXXVII.
SAMOSTOJNI ZNANSTVENI SESTAVEK V MONOGRAFSKI PUBLIKACIJI
Teržan B.: Pripoved situlske umetnosti z Magdalenske gore pri Šmarju. V: Müller J. (ur.). Šmarska knjiga: jubilejna monografija ob 500-letnici šolstva v Šmarju (Šmarje-Sap 2007) str. 81-90.
SAMOSTOJNI STROKOVNI SESTAVEK V MONOGRAFSKI PUBLIKACIJI
Teržan B., Hellmuth A.: Le amazzoni, donne-arcieri e principesse della steppa. V: Bonora G. L., Marzatico F. (urednika). Ori dei cavalieri delle steppe: collezioni dai musei dell'Ucraina (Milano 2007) str. 154-167.
UREDNIŠTVO
Arheološki vestnik (Teržan B. - član uredniškega odbora 1993-). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Katalogi in monografije (Teržan B. -član uredniškega odbora 2000-). Ljubljana: Narodni muzej.
POSVEČENA JI KNJIGA
Blečic M., Črešnar M., Hänsel B., Hellmuth A., Kaiser E., Metzner-Nebelsick C. (uredniki), Scriptapraehistorica in honorem Biba Teržan, Situla 44 ( Ljubljana 2007) VII, 902 str.
Miha Tišler
ZNANSTVENI ČLANEK
Tišler M.: Razvoj slovenskega kemijskega izrazja. Acta Chimica Slovenica, 2007, vol. 54, str. 216-224.
POGLAVJE V MONOGRAFSKI PUBLIKACIJI
Tišler M.: Some Ethical Issues in Chemistry. Poglavje v knjigi: On Cultivating Faith and Science. Reflections on Two Key Topics of Modern Ethics. Juhant J., Žalec B. (urednika). LIT Verlag, 2007, Berlin/Münster, str. 195-202.
PREDAVANJE
Tišler M.: Načrtovanje sintez. Predavanje v okviru cikla Znanstveni večeri na dvorcu Zemono pri Vipavi, 29. november 2007.
Miha Tomaževič
ZNANSTVENI ČLANKI
Tomaževič M., Lutman M.: Heritage masonry buildings in urban settlements and the requirements of Eurocodes: the experience of Slovenia. International journal of architectural heritage, 2007, vol. nr. 1, str. 108-130.
Trajkovski S., Quincy, M. A., Tomaževič, M., Brzev, S.: Dynamic analysis of masonry buildings with two-level sliding isolation system. European earthquake engineering, 2007, vol. 21, nr. 2, str. 3-14.
Tomaževič M.: Damage as a measure for earthquake-resistant design of masonry structures: Slovenian experience. Canadian journal of civil engineering, 2007, vol. 34 nr. 11, str. 1403-1412.
GOSTUJOČI PROFESOR
Tomaževič M.: Historical masonry buildings in seismic areas. Master course on structural problems of monuments and historical buildings. Universita degli studi di Padova, Dipartimento di construzioni e trasporti, maj 2007.
VABLJENO PREDAVANJE NA ZNANSTVENI KONFERENCI BREZ NATISA
Tomaževič M.: Heritage masonry buildings and earthquakes: what did we learn in 30 years: Konferenca UArchitettura Fortificata in Friuli dopo il sisma del 1976, Venzone, 16. februar 2007. Consorzio per la salvaguardia dei castelli storici del Friuli-Venezia Giulia, Udine, 2007.
STROKOVNO PREDAVANJE
Tomaževič M.: Evrokoda 6 in 8: projektiranje zidanih konstrukcij na potresnih območjih. Izobraževalni tečaj o Evrokodih, Inženirska zbornica Slovenije, Ljubljana, Maribor, maj in november 2007.
Jože Toporišič
KNJIGE
Toporišič J.: Jezikovni pogovori iz Sedem dni. - Založba Pivec, Maribor, 2007, 355 str.
Toporišič J.: Razprave - Dissertationes. Razred za filološke in literarne vede SAZU. Ljubljana, 2007, 357 str. Uredil.
Toporišič J.: Slovenski pravopis. 3. natis. - Ljubljana, 2007.
RAZPRAVI
Toporišič J.: Jezikoslovni in slovnični teoremi Jožeta Toporišiča. - Razvoj slovenskega strokovnega jezika. Obdobja 24 - Metode in zvrsti, Ljubljana 2007, str. 401-413.
Toporišič J.: V spomin njegove 80-letnice je izšla 1.-2. štev. Slavistične revije, 442 str.
Jože Trontelj
ZNANSTVENI ČLANKI
Pregelj P., Trinkaus M., Zupan D., Trontelj J., Sketelj J.: The role of muscle activation pattern and calcineurin in acetylcholinesterase regulation in rat skeletal muscles. J. Neurosci., 2007, letn. 27, št. 5, str. 1106-1113.
Trontelj J.: Utesnitvene in kompresijske nevropatije. Sanitas Labor, 2007, letn. 6, št. 1, str. 47-65.
Trontelj J.: O etičnih težavah raziskav na človeških zarodkih. Isis, 2007, letn. 16, št. 4, str. 44-45.
Trontelj J.: Zdravnikovo odločanje ob terminalni bolezni (1). Isis, 2007, letn. 16, št. 7, str. 24-28.
Trontelj J.: Etični pogledi na razmerje med zasebnim in javnim zdravstvom. (16. posvetovanje Medicina in pravo: Nova zakonodaja. Varovanje zaupnih po-
datkov v medicini. Zdravilstvo. Maribor, 23. marec 2007). Isis, 2007, letn. 16 št. 5, str. 28-30.
Trontelj J., Sketelj J., Strle F., Kraigher A.: Odprava obveznega cepljenja proti nalezljivim boleznim: neprimerna in nevarna sporočila javnosti? Isis, 2007; št. 16, št. 10, 52-53.
POGLAVJI V KNJIGAH
Trontelj J.: Respect for human dignity in biomedical research. V: Juhant J., Žalec B. (editors). On cultivating faith and science. Reflections on two key topics of modern ethics. Lit Verlag Dr. W. Hopf, Berlin, New Brunswick (USA) and London (UK), 2007, str. 185-193.
Trontelj J.: Bioetika, raziskovanje na človeku in nevarnost zlorabe. V: Genialna prihodnost: genetika, determinizem in svoboda. Zbornik prispevkov posveta. Ljubljana, 4. in 5. oktober 2007. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ministrstvo za šolstvo in šport, 2007, str. 190-199.
OBJAVE V POLJUDNEM TISKU
Trontelj J., Sketelj J., Strle F., Kraigher A.: Odprava obveznega cepljenja proti nalezljivim boleznim: neprimerna in nevarna sporočila javnosti? Delo, Sobotna priloga, 8. september 2007, letn. 49, št. 207, str. 5.
Sketelj J., Trontelj J.: Temna stran igralništva. Delo-Sobotnapriloga, 22. december 2007, letn. 49, št. 295, str. 39.
Trontelj J.: Spreminjanje zakona bi bila politična sramota. Delo, Sobotna priloga, 29. december, letn. 49, št. 299, str. 39.
Drago Tršar
SAMOSTOJNA RAZSTAVA
Tršar D.: Razstava malih bronastih in keramičnih skulptur. Avla poslovnega centra Mercator, Ljubljana 2007.
SKUPINSKE RAZSTAVE
Viški likovni salon. Osnovna šola Vič, Ljubljana 2007.
Obrazne strukture. Galerija ZDSLU, Ljubljana, 2007.
Arte Slovena Contemporanea. Gorica, Italija, 2007.
Vito Turk
ZNANSTVENI ČLANKI
Gregorc U., Ivanova S., Thomas M., Guccione E., Glaunsinger B., Javier R., Turk V., Banks L., Turk B.: Cleavage of MAGI-1, a tight junction PDZ protein, by caspases is an important step for cell-cell detachment in apoptosis. Apoptosis, 2007, vol. 12, no. 2, str. 343-354.
Dolenc I., Pain R. H., Turk V.: Presence of the propeptide on recombinant lyso-somal dipeptidase controls both activation and dimerization. Biol. Chem., 2007, vol. 388, str. 47-51.
Stoka V., Turk V., Turk B.: Lysosomal cysteine cathepsins : signaling pathways in apoptosis : minireview. Biol. Chem., 2007, vol. 388, str. 555-560.
Ivanova S., Repnik U., Banks L., Turk V., Turk B.: Cellular localization of MAGI-1 caspase cleavage products and their role in apoptosis. Biol. Chem., 2007, vol. 388, str. 1195-1198.
Vasiljeva O., Reinheckel T., Peters C., Turk D., Turk V., Turk B.: Emerging roles of cysteine cathepsins in disease and their potential as drug targets. Curr. Pharm. Des., 2007, vol. 13, no. 3, str. 385-401.
Bojič Lea, Petelin A., Stoka V., Reinheckel T., Peters C., Turk V., Turk B.: Cysteine cathepsins are not involved in Fas/CD95 signalling in primary skin fibroblasts. FEBS Lett, 2007, vol. 581, str. 5185-5190.
Caglič D., Rozman Pungerčar J., Pejler G., Turk V., Turk B.: Glycosamino-glycans facilitate procathepsin B activation through disruption of propep-tide-mature enzyme interactions. J. Biol. Chem., 2007, issue 45, vol. 282, str. 33076-33084.
Novinec M., Grass R. N., Stark W. J., Turk V., Baici A., Lenarčič B.: Interaction between human cathepsins K, L, and S, Mechanism of elastinolysis and inhibition by macromolecular inhibitors. J. Biol. Chem., 2007, vol. 282, no. 11, str. 7893-78902.
Stoka V., Turk V., Bredesen D. E.: Differential regulation of Smac/DIABLO. Neu-romol. Med., 2007, vol. 9, no. 3, str. 255-263.
VABLJENO PREDAVANJE NA KONFERENCI
Turk V.: The lysosomal and proteasomal pathways in antigen presentation, predavanje in predsednik simpozija Ubiquitin-Proteasome System, 19th Federation of Asian and Oceanian Biochemists and Molecular Biologists (FAOBMB) Seul Conference-Science and technology for the integration of life, Seoul, Koreja, 26.-30. maj 2007.
VABLJENA PREDAVANJA NA TUJIH UNIVERZAH
Turk V.: Human Cysteine Cathepsins and Their Inhibitors Cystatins : Structural Aspects and Biological Implications, School of Biological Sciences, Seoul National University, Seoul, Koreja, 28. maj 2007.
Turk V.: Cathepsins and Cystatins: from Struture to Biology and Diseases, Institute for Enzyme Research, Tokushima University, 31. maj 2007.
Turk V.: Cathepsins in apoptosis: Structure and Biological Role, Tokushima Bunri University, Tokushima, Japonska, 1. junij 2007.
Turk V.: Cysteine Cathepsins and Cystatins: Structural and Biological Aspects, Na-goya City University Medical School, Nagoja, Japonska, 4. junij 2007.
Anton Vratuša
ZNANSTVENI ČLANKI
Vratuša A.: Anton Trstenjak o manjšinskem vprašanju. Anton Trstenjak 1906-1996.
Zbornik razprav s simpozija SAZU ob 100-letnici rojstva in 10-letnici smrti. SAZU. Razred za zgodovinske in družbene vede. Razprave 21. Ljubljana, 2007 str. 65-76.
Vratuša A.: Sodelovanje Narodno-osvobodilnega gibanja Slovenije in Severne Italije v II. svetovni vojni in Osimski sporazumi. Osimska meja. Založba Annales. Koper, 2006, str. 25-31.
Vratuša A.: Z dr. Jožefom Smejem od Kančevec do Petanjec. V: Sobočan D. Ob 85. življenjskem miljniku škofa dr. Jožefa Smeja. Murska Sobota, 2007, str. 740-742.
Vratuša A.: Slovensko-italijanski odnosi pod pritiskom selektivnega zgodovinskega spomina. Narodno-osvobodilni boj v slovenskem narodnem spominu. Slovenski zbornik 2007. Ljubljana, maj 2007, str. 135-141.
Vratuša A.: Mesto sezonstva in izseljenstva v raziskovalnem programu Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija. Dnevi spominov in tovarištva na Petanjcih. Petanjci, 2007, str. 76-82.
Vratuša A.: Zborniku na pot. Dnevi spominov in tovarištva na Petanjcih. Petanjci, 2007, str. 3-18.
UREDNIK
Zbornik Dnevi spominov in tovarištva na Petanjcih. Izdala Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija. Petanjci 2007, 120 str.
Saša Vuga
KNJIGI
Vuga S.: Delanje romana, Izpiski s koledarja. Spremna beseda dr. Helga Glušič. Celjska Mohorjeva družba, 2007.
Vuga S.: Kobariško zrcalo. Romaneskni triptih. Spremna beseda dr. Taras Kerma-uner. Slovenska matica, 2007.
IZVEDBI RADIJSKE IGRE
Vuga S.: Abelkajn. Režija prof. Aleš Jan, glavna vloga Ivo Ban. Radio Slovenija.
Vuga S.: Abelkajn. Režija prof. Vladimir Jurc, glavna vloga Bine Matoh. Radio Trst (slovenski program).
OBJAVA
Vuga S.: Satirikon (odlomek iz knjige Delanje romana). Revija Sodobnost, Literarna delavnica.
INTERVJU
Vuga S.: Čoln slovenščine pluje, kot bi za krmilom stal pijan mornar. Spraševala Mirjam Drev. Delo - Književni listi,
DRUGO
Vuga S.: Nastopi po Sloveniji, predstavitve knjig v živo in prek radijskih postaj, obletnice, slavnostni govori (na primer na Kogojevih dnevih avgusta v Kanalu) itn.
Franc Zadravec
KNJIGA
Zadravec F.: Miško Kranjec. 1908-1983. Monografija. Prešernova družba, 2007. 188 str.
ŠTUDIJA
Zadravec F.: Pogled na romana: Volčje noči (1996) Vlada Žabota in Prikrita harmonija (2001) Katarine Marinčič. Slavistična revija, 2007.
Ciril Zlobec
IZVIRNA POEZIJA
Zlobec C.: Pesmi (miniaturka). Književna zadruga, Ljubljana, 2007, 127 str.
Zlobec C.: Pozna elegija, Samo še zgodba, Partizansko tihožitje, Bili ste neustavljiva pot. Zbornik Partizanski kurirji v pesmi, uredil in izbral Albin Barle, Društvo Domicilnega odbora kurirjev in vezistov NOV Slovenije, Ljubljana, 2007.
VEČJI ČLANKI IN ESEJI
Zlobec C.: Slavko Mihalič (1928-2007). Delo, Ljubljana, 13. februar 2007, str. 35.
Zlobec C.: Živeti mejo - heretično razmišljanje. Zbornik Slavističnega društva Slovenije, Ljubljana, 2007, str. 13-16 .
Zlobec C.: Jezik - naša eksistencialna identiteta (subjektivna skica za naše skupno razmišljanje). Prispevek na Posvetu o slovenskem jeziku, SAZU, Ljubljana, 2007.
Zlobec C.: Suhyjev hommage očetu - Suhy's Hommage to his Father. Likovna monografija Branko Suhy: V čast mojemu očetu. Inštitut za likovno umetnost, Ljubljana, 2007, str. 24-28.
Zlobec C.: Aspettative e realta-i conti con il futuro. Il Piccolo - Europa, Trst, 20. december 2007, str. VIII.
Zlobec C.: Pesnik Tone Pavček, častni občan Ljubljane. Revija Ljubljana, št. 5., maj 2007, str. 15.
VELIKI INTERVJUJI
Intervju o ljubezni, Ciril Zlobec: Ljubezen dvoedina, spraševalka Petra Grujič, revija Obrazi, 1. februar 2007, str. 42-44.
Ciril Zlobec: Antifašist in nacionalist, Ciril Zlobec je človek paradoksov. Spraševa-lec Ervin Hladnik-Milharčič, Dnevnikov objektiv, Ljubljana, 21. april 2007, str. 10-12.
Zlobec C.: Ljubezen je neprestano približevanje in oddaljevanje. Spraševalka Sonja Votolen, Naša žena, Ljubljana, avgust 2007, str. 22-23.
Zlobec C.: Zmag ne slavim, poražen se ne vdam. Spraševalka Melita Forstnerič Hajnšek, Večer, priloga Sobota, Maribor, 29. december 2007, str. 42-44.
Robert Zorec
ZNANSTVENI ČLANKI
Potokar M., Kreft M., Li L., Andersson D., Chowdhury H. H., Pangršič T., Pekny M., Zorec R.: Cytoskeleton and Vesicle Mobility in Astrocytes Traffic, 2007, letn. 8, str 12-20.
Rupnik M., Kreft M., Nothias F., Grilc S., Kocmur-Bobanovic L., Johannes L., Henry J.-P., Kiauta T., Vernier P., Darchen F., Zorec R.: Differential distibution and role of Rab3A and Rab3B in Secretory Activity of Rat Melanotrophs Am. J. Cell Physiol., 2007, letn. 292, str. 98-105.
Vardjan N., Stenovec M, Jorgačevski J., Kreft M, Zorec R.: Sub-nanometer fusion pore openings at rest in lactotrophs. J. Neurosci, 2007, letn. 27, št.17, str. 4737-4746.
Vardjan N., Stenovec M., Jorgačevski J, Kreft M., Zorec R.: Elementary properties of resting fusion/Fusion pore gating of peptidergic vesicles. J. Physiol., 2007, 585.3, str. 655-661.
Šolmajer T., Stenovec M., Perdih A., Vardjan N., Kreft M., Zorec R.: Distinct labeling of fusion events in rat lactotrophs by FM 1-43 and FM 4-64 is associated with conformational differences Acta Physiol., 2007, letn. 191., št.1, str. 35-42.
Pangršič T., Potokar M., Stenovec M., Kreft M., Fabbretti E., Nistri A., Pryazhni-kov E., Khiroug K., Giniatullin R., Zorec R.: Exocytotic release of ATP from cultured astrocytes. J. Biol. Chem., 2007. letn. 282, str. 28749-28758.
Gabrijel M., Kreft M., Zorec R.: Method for determining the quantity and quality of hybridomas as well as the use of hybridomas of suitable quality European Patent Application (PCT/EP2007/059296), 2007.
Stenovec M., Kreft M., Grilc S., Potokar M., Kreft E., Pangršič T., Zorec R.: Ca2+-dependent mobility of vesicles capturing anti-VGLUT1 antibodies. Exp. Cell Res., 2007, letn. 313, str. 3809-3818. doi:10.1016/j.yexcr.2007.08.020
Kreft M., Stenovec M., Potokar M., Zorec R.: Cell physiology applications of laser scanning confocal microscopy. In: Image Analysis in Medicinal Microscopy and Pathology, 2007: Editors: Hai-Shan Wu and Andrew J. Einstein pp 1-14.
Potokar M., Stenovec M., Kreft M., Erdani Kreft M., Zorec R.: Stimulation inhibits the mobility of recycling peptidergic vesicles in astrocytes Glia, 2007, letn. 56, str. 135-144.
Zinka Zorko
ZNANSTVENI ČLANEK
Zorko Z.: Glasoslovje v kozjansko-bizeljskem narečju (Lesično, Pišece, Kapele). Razprave Razreda za filološke in literarne vede - Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2007, 20, str. 325-336.
POLJUDNI ČLANEK
Zorko Z.: Brez pravic: štajerski Slovenci v Avstriji - jezikovne in kulturne razmere. Mohorjev koledar, 2008, str. 88-95.
OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVEK NA KONFERENCI
Zorko Z.: Dialektizmi v poeziji Štefana Modrinjaka iz Središča ob Dravi (1774-1827). V: Gadanyi K. (ur.). VIII. nemzetközi szlavisztikai napok, 2006. majus 26-27, (Studia Slavica Savariensia, 1/2, 2007). Szombathely: Berzsenyi Daniel Föiskola, 2007, str. 396-415.
OBJAVLJENI POVZETEK ZNANSTVENEGA PRISPEVKA NA KONFERENCI
Zorko Z.: Prepletanje prleškega narečja in kajkavščine v govorih Razkrižja in Štrigove. V: Giljanovic S. (ur.), Cossutta R., Filipi G. (uredniki). Mednarodni znanstveni sestanek Slovenski dialekti v stiku 3, Koper, 25.-26. maj 2007: [program in povzetki = programma e riassunti = programme and abstracts], (Glasnik ZRS Koper, letn. 12, leto 2007, št. 3). Koper: Univerza, ZRS, 2007, str. 15.
Zorko Z.: Stavbarsko izrazje v koroškem remšniškem podnarečju. V: Jesenšek M. (ur.). Mednarodni znanstveni simpozij Besedje slovenskega jezika: Maribor, 18.-19. maj 2007: zbornik povzetkov. Maribor: Filozofska fakulteta, 2007, [1] f.
Koletnik M., Valh Lopert A., Zorko Z.: Translating from the Slovene standard language into the Carinthian and the Prekmurje dialect in Slovene films. V: MultimeDialecTranslation: programme & book of abstracts. Forli: Scuola su-periore di lingue moderne per interpreti e traduttori, 2007, [1] f.
Benko A., Zorko Z.: Rokopisni slovar Luka Sienčnika. V: Jesenšek M. (ur.). Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja: zbornik povzetkov. Pišece: Strokovni odbor Maksa Pleteršnika; Maribor: Filozofska fakulteta, [2007], [1] f.
Koletnik M., Valh Lopert A., Zorko Z.: Koroško in prekmursko narečje v slovenskih filmih. V: Smole V. (ur.). Slovenska narečja med sistemom in rabo: povzetki predavanj = summaries = rezjume dokladov: mednarodni znanstveni simpozij, Ljubljana, 15.-17. november 2007, (Obdobja, Metode in zvrsti, 26). V Ljubljani: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slove-nistiko Filozofske fakultete, 2007, str. 17-18.
Zorko Z.: Kapelski naglas v primeri s (Škrabčevim) knjižnim. V: Škrabčeva na-glasna teorija slovenskega knjižnega jezika in slovenskega narečja: [gradivo]. Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica, 2007, [2] str.
Zorko Z.: Fachsprachliche Entlehnungen aus den Bereichen Forstwirtschaft, Holz- und Bauwesen im Kärntner slowenischen Remšniker Subdialekt. V: 10. Arbeitstagung für bayerisch-österreichische Dialektologe, an der AlpenAdria-Universität Klagenfurt, vom 19. bis 22. September 2007. Zusammenfassungen: nur zur Ansicht. Klagenfurt: Institut für Sprachwissenschaft und Computerlinguistik der Universität Klagenfurt, 2007, f. 23-24.
ZNANSTVENI SESTAVEK V MONOGRAFSKI PUBLIKACIJI
Zorko Z.: Stavbarsko izrazje v koroškem remšniškem podnarečju. V: Jesenšek
M. (ur.). Besedje slovenskega jezika, (Zora, 50). Maribor: Slavistično društvo, 2007, str. 202-213.
Benko A., Zorko Z.: Rokopisni slovar Luka Sienčnika ob geslih v Pleteršnikovem slovarju in narečnih ustreznicah v koroških govorih tostran državne meje. V: Jesenšek M. (ur.). Besedoslovne spremembe slovenskega jezika skozi čas in prostor, (Zora, 49). Maribor: Slavistično društvo, 2007, str. 285-345.
Zorko Z.: Štajerski govor v Šentrupertu nad Laškim. V: Maček J. (ur.). Laški zbornik 2007. Laško: Knjižnica, 2007, str. 157-168.
DRUGO
Zorko Z.: Moje srečanje z doktorjem Jožefom Smejem. V: Sobočan D.: Ob 85. življenjskem miljniku škofa dr. Jožefa Smeja. Murska Sobota: Stolna župnija sv. Nikolaja, 2007, str. 747-750.
Zorko Z.: Jezik v naši gorci - šentrupertski govor: predavanje na prireditvi XI. Martinovo v Laškem, 9.-11. november 2007. Laško, 2007.
PRISPEVEK NA KONFERENCI BREZ NATISA
Zorko Z.: Ohranjanje slovenskega narečja pri zamejskih Slovencih v Italiji, Avstriji in na Madžarskem: referat na tretji makedonsko-slovenski znanstveni konferenci »Makedonsko-slovenske jezikoslovne, književne in kulturne zveze«, Ohrid, 12.-15. september 2007. Ohrid, 2007.
VABLJENO PREDAVANJE BREZ NATISA
Zorko Z.: Jezikovna analiza romana Garaboncijaš Franceka Mukiča: vabljeno predavanje na znanstvenem posvetu »Panonski prostor in ljudje ob dvojni trome-ji«, v okviru širšega projekta »Živeti z mejo«, Pokrajinska in študijska knjižnica, Murska Sobota, 9.-11. november 2007. Murska Sobota, 2007.
Zorko Z.: Medjezikovno prepletanje med Muro in Savo: prispevek na Posvetu o slovenskem jeziku, SAZU, Ljubljana, 15. maj 2007. Ljubljana, 2007.
Zorko Z.: Nerečje Jurkloštra in njegove okolice: predavanje na znanstvenem simpoziju o preteklosti Jurkloštra in njegove okolice, v organizaciji ZRC SAZU in zavoda Odon Jurklošter, Lisca, 8. junij 2007. Lisca, 2007.
Zorko Z.: Prepletanje prleškega narečja in kajkavščine v govorih Razkrižja in Štri-gove = Interferenze del dialetto della Prlekija e del dialetto caicavo nelleparla-te di Razkrižje e Štrigov: predavanje na mednarodnem znanstvenem sestanku Slovenski dialekti v stiku 3 = Dialetti Sloveni in contatto 3, Koper = Capodi-stria, 25.-26. maj 2007. Koper, 2007.
UREDNIŠTVO
Gadanyi K. (ur.). VIII. nemzetkozi szlavisztikai napok, 2006. majus 26-27, (Studia Slavica Savariensia, 1/2, 2007). Szombathely: Berzsenyi Daniel Foiskola, 2007. 415 str.
Studia Historica Slovenica. Zorko Z. (član uredniškega odbora 2005-). Maribor: Pedagoška fakulteta, Oddelek za zgodovino: Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča, 2001-.
Studia Slavica Savariensia. Zorko Z. (član uredniškega odbora 1995-). Szombathe-ly: Berzsenyi Daniel Tanarkepzo Foiskola Szlav Filologiai Intezete, 1992-.
AVTOR DODATNEGA BESEDILA
Verčko D.: Pozabljeni zaklad v votlini. Maribor: Kopija - nova; Podvelka: OŠ Brezno; Radlje ob Dravi: JSKD, Območna izpostava, 2007. 52 str.
Mitja Zupančič
ZNANSTVENI ČLANKI
Zupančič M.: Syntaxonomic problems of the classes Vaccinio-Piceetea and Erico-Pinetea in Slovenia. Fitosociol. (Pavia), 2007, 44, 2, str. 3-13.
Zupančič M., Žagar V., Culiberg M., Šercelj A.: Syntaxonomic problems of Pinus mugo scrub on peat bog = Sintaksonomski problemi barjanskega ruševja. Razprave - Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Razred za naravoslovne vede, 2007, 48, 2, str. 269-306.
Zupančič M., Žagar V.: Comparative analysis of phytocoenoses with larch: (Rho-dothamno-Rhododendretum var. geogr. Paederota lutea laricetosum, Rho-dothamno-Laricetum) = Primerjalna analiza med fitocenozama z macesnom: (Rhodothamno-Rhododendretum var. geogr. Paederota lutea larice-tosum, Rhodothamno-Laricetum). Razprave - Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Razred za naravoslovne vede, 2007, 48, 2, str. 307-335.
STROKOVNI ČLANEK
Zupančič M., Skumavec J.: Gogalova lipa = Gogala's linden. Varstvo narave, 2007, 20, str. 131-135.
Boštjan Žekš
ZNANSTVENI ČLANKI
Mally M., Majhenc J., Svetina S.: Žekš B.: The response of giant phospholipid vesicles to pore-forming peptide melittin. Biochim. Biophys. Acta, Biomembr., 2007, letn. 1768, str. 1179-1189
Čepič M., Žekš B.: Orihara-Ishibashi continuous model of antiferroelectric liquid crystals. Ferroelectrics, 2007, vol. 349, str. 21-32.
Peterlin P., Svetina S., Žekš B.: The prolate-to-oblate shape transition of phospholipid vesicles in response to frequency variation of an AC electric field can be explained by the dielectric anisotropy of a phospholipid bilayer. J. Phys., Condens. Matter, 4. April 2007, letn. 19, št. 13, str. [1-17]; 136220.
Manna F., Lorman V., Podgornik R., Žekš B.: Polarity and chirality in NCP me-sophases and chromatic fibres. Mol. Cryst. Liq. Cryst. (Phila. Pa.: 2003), 2007, 478, str. 83/[839]-97/[853].
Manna F., Lorman V., Podgornik R., Žekš B.: Screwlike order, macroscopic chi-rality, and elastic distortions in high-density DNA mesophases. Phys. Rev., E Stat. Nonlinear Soft Matter Phys, 2007, 75, str. 030901-1-030901-4.
NOVI ČLANI
I. RAZRED
za zgodovinske in družbene vede
BIBA TERZAN
Biba Teržan je bila izvoljena za izredno članico SAZU 22. junija 2001. V tem času je bila profesorica na Arheološkem inštitutu Svobodne univerze v B e rl i nu , hkrati pa je opravljala vse profesorske obveznosti na arheološkem oddelku ljubljanske univerze. Kljub temu delu je bilo njeno raziskovalno in znanstveno delo izredno bogato. V tem času je izkopavala in še izkopava v sodelovanju z Arheološkim muzejem v Pu-lju in Arheološkim inštitutom v Berlinu bronastodobno naselbino v Monkodonji v hrvaški Istri. To je prvo moderno strokovno izkopavanje na tem prostoru, ki je odkrilo naselje protourbane kulture na naših tleh že v času zgodnje bronaste dobe. Ob njem je bila odkrita tudi gomila mikenskega tipa, kar je popolna novost, ki prvič dokazuje kontakte Istre z mikensko, to je najzgodnejšo grško kulturo. To popolnoma novo odkritje je bilo takoj publicirano in je vzbudilo veliko pozornost ne samo pri nas, ampak v mednarodni strokovni javnosti. Razen v Monkodonji pa je v tem času izkopavala tudi v Pivoli in na slovenskem Štajerskem, kjer je kontrolirala raziskovanja W. Šmida pred prvo svetovno vojno.
Njene raziskave pa seveda niso bile omejene le na Monkodonjo, ampak so segale na vsa območja jugovzhodnoalpskih kultur s središčem v Sloveniji. V njih se je posvetila predvsem času bronaste in starejše železne dobe. Že na začetku je spoznala osnovno problematiko našega prostora v tem času. Iz bronaste dobe
poznamo le skromno gradivo tako po množini kot po dokumentaciji. V starejši železni dobi pa so ostaline izredno bogate. Velika večina je bila izkopana že v času pred prvo svetovno vojno, vendar so nam bile skoraj nedostopne za znanstveno obdelavo, saj so večinsko prišle v tuje muzeje; največ na Dunaj in v Trst. Da bi vzpostavili stik z muzeji, ki hranijo naše pred prvo svetovno vojno pridobljeno gradivo, sta bila po drugi svetovni vojni organizirana dva mednarodna simpozija, eden posvečen bronasti in drugi starejši železni dobi. Prvega je organizirala prav Biba Teržan in ga nato bistveno dopolnila z organizacijo objave celotnega kovinskega gradiva iz bronastega obdobja. Sama pa ga je še dopolnila s sintetično obdelavo kulture žarnih grobišč, s katero se bronasta doba že zaključuje in predstavlja neposredni prehod v halštatsko kulturo. Temu obdobju se je Biba Teržan posvetila že na začetku, predvsem z objavami gradiva. Tako je bila glavni avtor objave Sv. Lucije-Mosta na Soči, nekropole z nad sedem tisoč odkritimi grobovi, katerih gradivo je prišlo v celoti v muzeje na Dunaju in v Trstu in ostalo za nas nedostopno. Tej je sledila objava še vrste drugih nekropol, izkopanih že pred prvo svetovno vojno. V nadaljevanju pa se je posvetila predvsem interpretaciji halštatske kulture. Tu je na eni strani pokazala na nomadske elemente vzhodnih kultur s črnomorskega območja, ki so prisotni v halštatski kulturi Slovenije. Te z začetkov halštatskega obdobja združujemo pod pojmom Trakokimerijcev, mlajše pa z vdorom Skitov. Na drugi pa so prisotni vplivi, ki so odsev že zgodovinskega mediteranskega sveta in jih je dosti težje zaznati. Pogosto jih lahko zaznamo le s poznanjem grškega sveta, njegove likovne umetnosti, še v večji meri pa tudi iz besedne umetnosti, tako Homerja, ki ga je Biba Teržan pogosto pritegnila v svojo interpretacijo. Prav to je dragocena novost, ki omogoča sociološko in duhovno interpretacijo halštatske družbe, njen družbeni in duhovni substrat, ki je razviden predvsem iz religijsko-kultnega sveta halštatske družbe. Prav te njene študije so dragocena novost. Z njimi je odprla vpogled v samo zgodovino prazgodovinske družbe na naših tleh v prvem predkrščanskem stoletju.
Prav s takimi študijami se je močno uveljavila v evropski arheologiji. Dokaz je njena bibliografija iz časa po izvolitvi za izredno članico SAZU. Ta obsega 23 znanstvenih prispevkov, od katerih jih je kar 17 izšlo v vodilnih inozemskih revijah, predvsem nemških. Tu je bila pogosto povabljena, da je v novih izdajah njihovih strokovnih priročnikov prikazala glavna slovenska arheološka najdišča, tako Novo mesto, Stično, Vače in s tem tudi zgodovino danes slovenskega ozemlja v času prvega predkrščanskega tisočletja.
Skupščina SAZU je prof. dr. Bibo Teržan 1. junija 2007 izvolila za redno članico.
Stane Gabrovec
PETERŠTIH
Peter Štih, rojen 27. novembra 1960 v Ljubljani, je zaključil študij zgodovine leta 1983 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Specializacijo s področja temeljnih zgodovinskih ved je opravil med 1989 in 1992 na dunajski univerzi (Institut für Österreichische Geschichtsforschung). Leta 1993 je na Univerzi v Ljubljani dosegel doktorat znanosti, postal leta 1994 docent, leta 2004 pa redni univerzitetni profesor za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede. Je učenec akademika Boga Grafenauerja in vodilnega avstrijskega medievista Herwiga Wolframa.
V središču Štihovega dela je raziskovanje slovenske srednjeveške zgodovine od konca antike pa do vključno 15. stoletja, ki prostorsko poleg ozemlja današnje države Slovenije zajema tudi sosednje pokrajine. V tem okviru izstopajo zlasti sledeči vsebinski sklopi: (1) slovanske etnogeneze in državne tvorbe zgodnjega srednjega veka v Vzhodnih Alpah; (2) zgodovina srednjeveškega plemstva; (3) oblikovanje dežel v slovenskem prostoru in ustavno-upravna zgodovina; (4) diplo-matika in kritika virov; (5) stereotipi in miti v slovenski zgodovini in oblikovanje novega koncepta slovenske zgodovine. Peter Štih je soavtor monografske sinteze o slovenski zgodovini do razsvetljenstva, ki je predstavila nov koncept slovenske srednjeveške zgodovine.
Z referati je sodeloval na več kot štiridesetih simpozijih doma, po srednji Evropi in v ZDA. Objavil je obsežne razprave v zbornikih, ki so bili posvečeni uglednim domačim in tujim zgodovinarjem: Herwigu Wolframu (1994), Bogu Grafenauerju (1996), Sergiju Vilfanu (1999), Ferdu Gestrinu (1999), Jožetu Ko-ropcu (1999), Vasiliju Meliku (2001), Heinzu Dopschu (2001), Pavletu Blazniku (2005), Božu Otorepcu (2005), Sergiu Tavanu (2005), Franu Zwittru (2006), Ignaciju Vojetu (2007) in ponovno Sergiju Vilfanu v njemu posvečenem spominskemu zborniku (2007). O mednarodni odmevnosti njegovega dela pričajo številne objave v tujini (Italija, Avstrija, Nemčija, Poljska, Madžarska, Hrvaška) ter številni ci-
tati v tuji znanstveni publicistiki. V knjižni obliki je v nemškem prevodu izšla pri založbi Oldenbourg (Dunaj-München) njegova monografija o goriških grofih in njihovem ministerialnem plemstvu, medtem ko je Matica hrvatska izdala v hrvaškem prevodu pregled slovenske zgodovine do razsvetljenstva, ki ga je Peter Štih napisal skupaj z Vaskom Simonitijem. V italijanščino in nemščino je bila prevedena monografija o prvi omembi Gorice, za katero je avtor leta 2000 prejel nagrado Klio, ki jo vsako drugo leto podeljuje Zveza zgodovinskih društev Slovenije za izjemne dosežke v slovenskem zgodovinopisju v predhodnem dveletnem obdobju.
Obsežno je tudi Štihovo organizacijsko in publicistično delo na področju zgodovinske stroke. Od leta 2000 je glavni in odgovorni urednik Zgodovinskega časopisa, ki je v tem času izdal v sedmih letnikih 26 rednih številk ter 11 monografij oziroma zbornikov v Zbirki Zgodovinskega časopisa. Uredil in za objavo je pripravil tudi delo Ljudmila Hauptmanna Nastanek in razvoj Kranjske (1999) ter Izbrane razprave in članke Boga Grafenauerja (2000). Bil je med souredniki Zbornika o Brižinskih spomenikih (1996), Grafenauerjevega zbornika (1996) in Vojetovega zbornika. Je član redakcijskega odbora zbirke Fonti medievali per la storia della chiesa s sedežem v Vidmu. Med letoma 1996 in 2002 je bil tudi eden od urednikov strokovnega področja »zgodovina« pri Enciklopediji Slovenije. Sodeloval je pri organizaciji domačih in mednarodnih znanstvenih posvetov, kot so bili simpozij o Brižinskih spomenikih (1995), znanstveni posvet Slovenci in država (1994), simpozij Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo (1998), simpozij o Celjskih grofih (1998) in simpozij o Istri in Rižanskem zboru 804 (2004), v zadnjem primeru kot predsednik organizacijskega odbora. Peter Štih je član Zgodovinskega društva za Ljubljano, Arheološkega društva Slovenije, Zgodovinskega društva za Koroško (Geschichtsverein für Kärnten) v Celovcu, Jugovzhodnonemške historične komisije (Südostdeutsche Historische Komission) v Tübingenu ter Inštituta za avstrijske zgodovinske raziskave (Institut für Österreichische Geschichtsforschung) na Dunaju.
V celoti gledano predstavlja Štihovo delo pomemben prispevek k poznavanju in razumevanju slovenske srednjeveške zgodovine. Njegove raziskave, v katerih je kot prvi pri nas upošteval dosežke sodobnih etnogenetskih zgodovinopisnih raziskav, so precej spremenile ustaljen pogled na slovenski zgodnji srednji vek in med drugim pokazale, da je na slovanskem naselitvenem prostoru v Vzhodnih Alpah poleg Karantanije obstajala še ena slovanska gentilna kneževina, Karniola. Pionirske narave so njegove raziskave o srednjeveškem plemstvu pri nas, ki se jim je slovensko zgodovinopisje pred tem prav malo posvečalo, danes pa spadajo med osrednja raziskovalna področja naše medievistike. S prenosom danes v evropskem zgodovinopisju uveljavljenih teoretsko-pojmovnih spoznanj o bistvu srednjeveških dežel kot ustavno-pravnih kategorij na slovenske razmere je odprl nove perspektive v razumevanju te problematike. Pri tem je prišel do novih ugotovitev glede oblikovanja dežel, kot sta Kranjska in Goriška, pa tudi glede di-
nastično-deželne politike celjskih grofov. Z odkritjem in analizo novih zgodovinskih virov je pomaknil začetke srednjeveške Ljubljane za eno generacijo nazaj in povsem na novo orisal njeno najzgodnejšo zgodovino. Analiziral je vire o začetkih Maribora, prav tako je dokazal, da je najstarejši poznani samostan na tleh današnje države Slovenije tisti, ki se omenja v Kopru že leta 908, torej več kot dve stoletji pred ustanovitvijo samostana v Stični (1136).
Velikega pomena je Štihovo novo razumevanje slovenske srednjeveške zgodovine, ki ga zaznamuje obrat od koncepta »zgodovine Slovencev« h konceptu »slovenske zgodovine«. Njegovo bistvo je v tem, da pri zgodovini slovenskega prostora ne upošteva samo zgodovine enega naroda (Slovencev), temveč zajema zgodovino vseh ljudi in skupnosti, ki so oblikovali zgodovino slovenskega ozemlja. Koncept slovenske zgodovine je tako precej širši in manj izključevalen od koncepta zgodovine Slovencev. Obenem ta koncept bolj ustreza imperativu historičnega mišljenja in pristopa, ki izhaja iz trajne spremenljivosti zgodovine. Ne sili v nacionalizacijo lastne preteklosti in s tem v konstruiranje zgodovine, ampak omogoča, da se pri rekonstrukciji preteklosti upoštevajo vse njene pojavne oblike. Na ta način je mogoče zgodovinske pojave opazovati in ocenjevati v skladu s časom, v katerem so nastopili, in ne na podlagi modernih nacionalnih predstav. Prav v tem smislu pomenijo Štihove raziskave srednjeveške zgodovine prelom s prej prevladujočim konceptom in vnašajo nov način razmišljanja ter nove vsebine v razumevanju slovenskega srednjega veka.
Skupščina SAZU je prof. dr. Petra Štiha 1. junija 2007 izvolila za izrednega člana.
Rajko Bratož
NIALL O'LOUGHLIN
Dr. Niall O'Loughlin, mednarodno uveljavljen muzikolog, deluje na univerzi Loughborough (Anglija), kjer je tudi direktor Centra za umetnosti. Med znanstveniki neslovenskega rodu je zagotovo najboljši poznavalec slovenske polpretekle in sodobne glasbe.
Študiral je na univerzi v Leicestru, kjer je leta 1979 doktoriral prav z disertacijo o slovenski glasbi. Sodeluje pri mnogih najpomembnejših glasbenih enciklopedijah in leksikonih, v The New Grove Dictionary of Musik and Musicians (-of Musical Instruments-of Opera-of American Music), piše za poljskega založnika PWM, za revijo Quarta in njihovo spletno stran.
Je gost številnih mednarodnih muzikoloških simpozijev: v Uppsali, Cam-bridgeu (leta 1997 s temo The Rondo in Mahler's Middle Period Symphonies, Utre-chtu, domačem Loughboroughu, Prestonu, Krakovu (leta 1998 na tamkajšnji
glasbeni akademiji o Dramatic, Musical and Biblical Contexst of Schönbergs Moses and Aron, leta 2001 o Feeling and Intellect in Panufniks symphonies, pa tudi o glasbi K. Pendereckega v kontekstu gledališča 20. stoletja.)
Vse od sedemdesetih let pa O'Loughlin posveča posebno pozornost slovenski glasbi tako, da piše o njej ali pa se -po letu 1992 - redno udeležuje in predava na mednarodnem muzikološkem srečanju Slovenski glasbeni dnevi v Ljubljani.
Njegova ožja strokovna usmeritev je glasba 20. stoletja z razpravami o G. Mahlerju, A. Schönbergu in novi britanski glasbi. S slovensko muziko se je srečal že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in ji od takrat posvetil skoraj polovico svoje znanstvene pozornosti.
Za O'Loughlinovo delo je značilna neoporečna strokovnost, za nas pa sta pomembni njegova kritična distanca in primerjalnost.
Leta 2000 je predaval na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, povabljen pa je bil tudi kot gostujoči profesor na Akademijo za glasbo v Ljubljani.
Tehtne in za slovensko glasbo 20. stoletja pomembne študije muzikologa dr. O'Loughlina so izšle v slovenščini pod naslovom Novejša glasba v Sloveniji - osebnosti in razvoj (Slovenska matica v Ljubljani, 2000).
Pomen tega dela je tudi v tem, da v naša razmišljanja, ki so usmerjena predvsem v prostor srednje Evrope vnaša drugačno, »angleško noto«. Iz take razdalje je že doslej mnoge zgodovinske dogodke in življenjske usode našega glasbenega življenja osvetlil v širši mednarodni luči.
Razprave in študije N. O'Loughlina izhajajo v številnih uglednih publikacijah, revijah in zbornikih mednarodnih muzikoloških simpozijev. Nekaj primerov z naslovi pomembnejših prispevkov: The Musical Times (1984) 18th Century Sonatas, Tempo (1973) Slovenian Composition; (1976) Yugoslav Comnposition, (1987) Shostakovich and String Quartet ..., Early Music (1982) The recorder in 20th century music, ZVUK (1982) Posleratno slovenačko kamerno muzičko stvaralaštvo,
Muzikološki zbornik (številne razprave, tudi v zadnjem: XLIII/1, Ljubljana 2007, posvečena jubileju Andreja Rijavca).
Iz povedanega je razvidno, da je dr. Niall O'Louglin v svetu uveljavljen mu-zikolog, hkrati pa inovativen raziskovalec slovenske glasbe ter nadvse primeren kandidat za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Skupščina SAZU je prof. dr. Nialla O'Louglina 1. junija 2007 izvolila za dopisnega člana.
Lojze Lebič
KARL STUHLPFARRER
Prof. dr. Karl Stuhlpfarrer se je rodil na Dunaju leta 1941 in je na tamkajšnji Filozofski fakulteti študiral zgodovino. Pod mentorstvom prof. Lu-dwika Jedlicke je diplomiral in doktoriral na Inštitutu za sodobno zgodovino, kjer se je po končanem študiju tudi zaposlil najprej kot asistent, pozneje kot docent. Nase je opozoril že leta 1977, ko je s kolegom Han-nsom Haasom izdal knjigo Österreich und seine Slowenen, ki je dvignila veliko prahu, ker sta avtorja prikazala usodo koroških Slovencev na povsem nov način, tako namreč, da sta odločno obsodila nemški raznarodovalni nacionalizem. Ta pogumna publikacija, o kateri so v avstrijskih konservativnih krogih pisali z ogorčenjem, je močno zavrla možnosti, ki sta jih imela Haas in Stuhlpfarrer, da se uveljavita na dunajski univerzi. Oba sta morala v »izgnanstvo«, prvi v Salzburg, drugi v Celovec, če sta hotela doseči mesto rednega profesorja. Kljub ceni, ki jo je Stuhlpfarrer plačal za svojo nekonvencionalno intelektualno držo, se svoji temeljni usmeritvi - razglabljanju o »tabu« temah - ni izneveril. Med prvimi povojnimi avstrijskimi zgodovinarji je navezal tudi kontakte s slovenskimi kolegi in bil na začetku sedemdesetih let s Haasom, Moritschem, Nečakom, Vodopivcem in
Pirjevcem ustanovitelj krožka, katerega namen je bil, da v prostoru Alpe-Adria z novim pristopom osvetli skupno zgodovinsko preteklost in premosti nacionalne stereotipe tradicionalnega zgodovinopisja. Krožek je organiziral dva simpozija (o koroškem plebiscitu in o šestoletnici priključitve Trsta habsburškim posestim), kar pa je še pomembneje: postavil je temelje za plodno sodelovanje med Dunajem, Ljubljano in Trstom, pozneje tudi Celovcem, Mariborom in Koprom, sodelovanje, ki je še danes aktualno. Pri svojem raziskovalnem in didaktičnem delu se Stuhlpfarrer seveda ni omejil samo na slovensko problematiko. Ukvarjal se je tudi z juž-notirolskim vprašanjem, s preganjanjem Židov v Tretjem rajhu, z nemško zasedbo »Jadranskega primorja« med leti 1943-1945 in vrsto drugih tematik, vezanih na nacionalna in socialna vprašanja srednjeevropskega prostora v 19. in 20. stoletju. Njegov pristop odlikuje raznovrstnost virov, ki jih uporablja pri svojem delu, saj se za osvetljevanje preteklosti ne omejuje samo na arhivsko gradivo, temveč uporablja tudi oralna pričevanja, fotografske in filmske posnetke, dediščino materialnega življenja, kar je močno vplivalo tudi na njegove kolege v slovenskem prostoru. Prof. Stuhlpfarrer je odličen organizator. V zadnjih desetletjih je redno organiziral srečanja srednješolskih profesorjev iz Avstrije in sosednjih držav - Slovenije, Hrvaške, Češke, Slovaške, Poljske, Madžarske in Italije -, ki so nudila priliko za soočanje s skupno zgodovinsko preteklostjo in so ustvarjala intelektualno ozračje medsebojnega spoznavanja in sporazumevanja. Po smrti Andreja Moritscha je prevzel tudi vodenje poletne šole v Bovcu, kjer se v avgustu vsako leto srečajo univerzitetni študentje iz Celovca, Vidma, Trsta, Ljubljane, Maribora, Kopra in Gorice (zadnja leta tudi iz balkanskih držav), da na skupnih tečajih spoznavajo jezik in kulturo sosednjih narodov in s tem ustvarjajo pogoje za strpno sožitje. V tem smislu je prof. Stuhlpfarrer opravil nadvse dragoceno delo na univerzi v Celovcu, v prvi vrsti na njeni Fakulteti za kulturološke znanosti, katere dekan je. S svojim odločnim, obenem pa neagresivnim nastopom je v zadnjih desetih letih spremenil omenjeno fakulteto v pravo oazo intelektualnega življenja sredi Hai-derjeve Koroške. Na njej ima slovenska kultura eminentno mesto in tudi viden izraz, saj Stuhlpfarrer pospešuje dvojezičnost, ki je opazna že na samem pročelju fakultete.
Zaradi njegovih raziskovalnih dosežkov in zaradi pogumne zavzetosti pri graditvi intelektualnih mostov v sredneevropskem prostoru, v prvi vrsti med Avstrijo in Slovenijo, ga je skupščina SAZU 1. junija 2007 izvolila za dopisnega člana.
Jože Pirjevec
HENRY TEUNE
Henry Teune, rojen 19. marca 1936 v Čikagu, je redni profesor na Oddelku za politične znanosti pensilvanske univerze v Filadelfiji, na kateri je opravljal tudi več vodilnih vlog. Bil je gostujoči profesor in raziskovalec na vrsti univerz, kot npr. na University of Cornell, na Netherlands Institute of Advanced Studies, na International University of Japan, nadalje je bil Research Exchange Scholar of the U. S. National Academy of Science v Ljubljani, Fellow of the Japan Society for the Promotion of Science idr.
Že v letih 1965-1970 je bil Associate Director of Research enega največjih in pionirskih komparativnih projektov na področju družboslovja v tistem času. Projekt je zadeval vlogo lokalnih voditeljev v razvoju lokalnih skupnosti v ZDA, Jugoslaviji, na Poljskem in v Indiji (knjiga s soavtorji Values and the Active Community 1972). Ta projekt je veliko prispeval k pospešeni profesionalizaciji (zlasti v metodološkem smislu) in internacionalizaciji družboslovnega delovanja v Sloveniji. V času, ko je bilo družboslovje pri nas ideološko in prostorsko zamejeno, je ta projekt slovenskim raziskovalcem neposredno in posredno odpiral pot v svet in hkrati možnosti za vključevanje svetovno priznanih družboslovcev in njihovih inovativnih spoznanj v našo raziskovalno dejavnost. Iz tega pa so izhajale navezave tudi na nove mednarodne raziskave (S. Verba, R. Agger) pa tudi zelo zgodnje uvajanje zahtevnejših postopkov računalniške obdelave podatkov pri nas.
Prav na osnovi novih konceptualnih in metodoloških rešitev vprašanj, ki so se zastavila v okviru tega raziskovanja (npr. merjenje določenih konceptov na podlagi identičnih in ekvivalentnih indikatorjev v različnih državah), sta H. Teune in A. Przeworski napisala že kar znamenito delo The Logic of Comparative Social Inquiry. Ta knjiga že od prve izdaje, leta 1970 pa vse do danes predstavlja eno temeljnih del s področja primerjalnega družboslovnega raziskovanja za tisoče študentov podiplomskih študijev na univerzah po vsem svetu. V okviru Medna-
rodnega sociološkega združenja (ISA) pa je bila ena od nominiranih za »najboljšo knjigo stoletja«.
V nadaljnjem sodelovanju sta se H. Teune in Z. Mlinar skupaj (še zlasti v času študijskega bivanja Teuneja v Ljubljani) lotila teoretskega pojasnjevanja dolgoročnih razvojnih zakonitosti, kar sta predstavila v knjigi Developmental Logic of Social Systems (1978). Knjiga je dobila zelo visoke ocene, kakršno je npr. podala nekdanja predsednica Mednarodne sociološke zveze prof. Margaret Archer na svetovnem kongresu v Madridu, 1990, in v Brisbanu, 2002, in kitajski zgodovinarji z vidika pojasnjevanja 4000-letne kitajske zgodovine; v razpravah o njej (ali o njenih delih) pa so sodelovali tudi naši družboslovci. Eden od recenzentov je zapisal (TiP, 18, 1): »Knjiga predstavlja pomemben in po svoje izjemen prispevek k reafirmaciji tradicije 'Grand Theories', ki vključujejo sisteme kot celote (in ne njihovih posameznih segmentov) v širokem zgodovinskem kontekstu večstoletnih sprememb.« Glede na to je razumljivo, da je bila odzivna tudi v okviru Society for General Systems Research v zvezi z njeno aplikacijo na preučevanje evropske integracije.
Prof. Teune je v devetdesetih letih, po razsulu »socialističnih držav« zasnoval in vodi še drug, zelo obsežen raziskovalni projekt - Demokracija in lokalno upravljanje, ki vključuje okrog 16000 lokalnih političnih voditeljev v 31 državah sveta in v več časovnih točkah. To raziskovanje, ki še poteka, je bilo predstavljeno že v vrsti publikacij.
Njegova pomembna vloga v razvoju družbenih znanosti v mednarodnem merilu je razvidna tudi iz dejstva, da je deloval kot predsednik International Studies Association (ki vključuje prek 4000 članov iz 80 držav) ter kot predsednik in/ ali (so)ustanovitelj več sekcij v okviru Mednarodnega sociološkega (ISA) in Mednarodnega politološkega združenja (IPSA).
Teune je pogosto sodeloval s slovenskimi družboslovci tudi pri pripravah mednarodnih srečanj v Ljubljani, Dubrovniku, na Poljskem, v ZDA, ob predstavitvi naših del na svetovnih kongresih in ob drugih znanstvenih srečanjih ter pri knjižnih objavah v zvezi s tem, kot npr.: Social Ecology of Change, 1978, Globalization and Territorial Identities, Local Governance: Ten Empirical Studies, 1993, Globalisierung: Ein Wissenchaflicher Diskurs, 2000, Local Governance Around the World - The Annals of the American Academy Political and Social Science (posebna št.), 1995, sodeloval je tudi v študijski skupini Človek in sistem v Zagrebu (akad. Eugen Pusic) idr. Sicer pa deluje v uredniških svetih oz. odborih nekaterih osrednjih znanstvenih revij na njegovem delovnem področju.
Prof. Teune tako po svojih izvirnih teoretskih, konceptualnih in metodoloških spoznanjih na širokem področju družbenih znanosti kot glede na svojo angažiranost in vpliv v raziskovalnih institucijah in profesionalnih združenjih sodi med vrhunske družboslovce današnjega časa. Hkrati pa tudi med tiste, ki so na številne načine pomembno prispevali k uveljavljanju družbenih znanosti, še zlasti pa sociologije in politologije pri nas in v svetu.
Poznamo ga kot izrazito kooperativnega, cenjenega in znanstvenemu etosu privrženega družboslovca.
Skupščina SAZU je prof. dr. Henryja Teuna 1. junija 2007 izvolila za dopisnega člana.
Zdravko Mlinar
II. RAZRED
za filološke in literarne vede
PRIMOŽ SIMONITI
Dr. Primož Simoniti se je v slovenski in tuji javnosti uveljavil kot vrhunski strokovnjak na področju medievalistike in humanizma. Njegova monografija o slovenskem humanizmu je v mednarodnih krogih zbudila veliko pozornost, tako da ga je npr. najuglednejša enciklopedija za antiko (Neue Pauly) povabila k sodelovanju in v članku, ki ga je avtor obogatil z novimi podatki in pogledi, namenila našemu humanizmu več prostora kot humanizmu pri precej večjih narodih. Avstrijska akademija znanosti je prevod Simonitije-ve monografije o slovenskem humanizmu uvrstila v svoj knjižni program in pripravlja izdajo v dopolnjeni nemški verziji, s katero bo počastila bližnjo obletnico Trubarjevega rojstva.
Še bolj odmevno je Simonitijevo odkritje in objava obsežnega polemičnega spisa Arnoldija von Usingena Responsio contra Apologiam Melanchthonis, ki je dolgo veljal za izgubljenega. Po zaslugi te objave pripisujejo raziskovalci reformacije že pozabljenemu Arnoldiju v zadnjih časih vse večji pomen tudi z vidika filozofije, pri čemer se v mednarodni strokovni literaturi največkrat citira ravno Simonitijevo ime.
V zadnjem letu je Simoniti v slovenščini priredil izbor svojih razprav in prispevkov o humanizmu, ki so bili pretežno objavljeni v tujih periodikah in so zato naši javnosti težje dostopni. V tem izboru osvetljuje vrsto zanimivih in manj znanih strani iz naše kulturne zgodovine - od odmevov humanizma pri Trubarju -prek učenjakov in kulturnih delavcev našega rodu, ki so se uveljavili v evropskem prostoru (kot npr. arhitekt in antikvar Avguštin Prygl iz Laškega, dunajski škof in mecen Jurij Slatkonja, njegov tesni sodelavec Luka iz Dobrepolja) - do priznanih tujih humanistov (kot sta npr. Martin Crusius Glareanus ali Basinij iz Parme), ki so delovali na ozemlju današnje Slovenije in zapustili vidne sledove v naših knjižnicah in rokopisnih zbirkah.
Ne nazadnje naj omenimo Simonitijeve prevode, zlasti prevode filozofov, kot so Avrelij Avguštin, Descartes, Spinoza, ki presegajo nivo golega prevajanja, saj se ne spoprijemajo samo z zapletenimi in težko rešljivimi terminološkimi problemi, ampak pogosto tudi z zahtevnimi komentarji k doslej še neobjavljenim besedilom, ki preraščajo v prave razprave. Več takih besedil s komentarji je vključil tudi v svoj dvojezični Cvetnik srednjeveške latinske lirike, ki je tudi kot besedna umetnina v javnosti zbudil veliko pozornost, na kar kaže vrsta izčrpnih ocen v našem dnevnem, revialnem in strokovnem tisku.
Skupščina SAZU je prof. dr. Primoža Simonitija 1. junija 2007 izvolila za rednega člana.
Kajetan Gantar
CHRISTIAN HANNICK
Christian Hannick, rojen 3. septembra 1944 v Neufchatea v Belgiji, je od 1993 predstojnik Oddelka za slovansko filologijo na Julius-Maximilians-Universitat v Wurzburgu. Doktorat znanosti je dosegel leta 1969 na dunajski univerzi, kjer se je 1979 tudi habilitiral. Kot redni profesor je od 1981 poučeval na univerzi v Trieru, od 1993 predava v Wurzburgu. Predseduje komisiji za izdajanje staroslovanskih glasbenih spomenikov pri mednarodnem slavističnem komiteju. Od 1993 je soiz-dajatelj monumentalne zbirke Biblia slavica, v kateri so letos izšli prvi slovenski prevodi Svetega pisma.
Hannick je strokovnjak za starocerkvenoslovansko slovstvo, predvsem homi-letiko. Raziskuje staro evropsko cerkveno glasbo, razpravlja o vlogi pravoslavja v kulturi jugovzhodne Evrope, o prevajanju Svetega pisma pri južnih Slovanih kot tudi o jezikih in nacionalni identiteti balkanskih narodov.
Opazno posega v slovenski srednji vek in novejše kulturno dogajanje pri nas. Zlasti odmevno je bilo njegovo predavanje na mednarodnem simpoziju Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU
o Brižinskih spomenikih v Ljubljani leta 1994 - Die Freisinger Denkmäler innerhalb der Entwicklung des slavischen cristlichen Wortschatzes. S prispevki, ki posredno ali neposredno zadevajo slovensko kulturno zgodovino, pa se je oglašal že prej. Pisal je o zgodovinskem slovarju slovanskih jezikov (1986), o pravoslavju in slovanski ideji s posebnim ozi-rom na Matijo Majarja Ziljske-ga (1992), o Kopitarjevi predstavitvi Gerasimova Zelica in njegove avtobiografije (1994). Tudi po simpoziju o Brižinskih spomenikih je objavil več tehtnih prispevkov, pomembnih za našo kulturno zgodovino starejših obdobij: Avstroslavi-zem med katolicizmom in pra-voslavjem (1996), Starejša slovanska cerkvena terminologija (predavanje na mednarodnem simpoziju Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo v Ljubljani 1998, v soprirediteljstvu Slovenske akademije znanosti in umetnosti, objavljeno v zborniku simpozija 2002), Dosežki dunajske slovanske filologije in njeni kulturnopolitični učinki (1999), Veroizpovedi in stereotipi v nekdanji Jugoslaviji (2002), Pomen slovanskih apostolov Metoda in Cirila za jugovzhodno in zahodno Evropo (2005).
Njegova bibliografija knjižnih in drugih znanstvenih objav šteje blizu 300 enot (natančno 292), blizu 300 gesel v mednarodnih strokovnih enciklopedijah in leksikonih (natančno 296), medtem ko je pred izidom šest njegovih obsežnejših razprav, med njimi dve, ki v širšem pomenu sodita v problematiko našega zgodovinskega prostora: L'Illyricum entre Rome et Constantinople au 9e siècle (v Zagrebu) in Byzantinische Einflüsse auf osteuropäische Rechtsquellen (v Leipzigu).
Christian Hannick je eden najuglednejših predstavnikov nemške univerzitetne slavistike, ki si po številnih turbulencah v zadnjih petnajstih letih - programskih in personalnih - spet prizadeva za njeno polno uveljavitev. Kot učenjak klasičnega tipa je splošno priznan in uspešno predstavlja nemško humanistiko tudi v mednarodnem svetu. Je dopisni član Avstrijske akademije znanosti (1990), Severnoren-ske-Vestfalske akademije znanosti (2001) in Saške akademije znanosti (2002).
Skupščina SAZU je prof. dr. Christiana Hannicka 1. junija 2007 izvolila za dopisnega člana.
France Bernik
ERICH PRUNČ
Rojen 15. oktobra 1941 v Celovcu kot dvanajsti otrok kmečke družine v Straži vasi pri Škocjanu na Koroškem. Ljudsko šolo je obiskoval v Škocjanu, gimnazijo v semenišču na P1ešivcu pri Celovcu. Tu je zadnji leti pred odhodom urejal dijaški list Kres. 1958. je v zvezi z obiskom predstave lastne komedije semenišče moral zapustiti, zato je 1960. opravil maturo na celovški humanistični gimnaziji. Leta 1962 je ustanovil Oder mladje, s katerim je skušal modernizirati slovensko gledališko dejavnost na Koroškem, 1965. pa je (pod psevdonimom Darle Niko) pri Janežičevem skladu izdal pesniško zbirko Tihožitja.
Leta 1968 je končal slavistični študij na graški univerzi in takoj postal asistent na Institutu za slavistiko. Tam je ostal do imenovanja za rednega profesorja na Institutu za izobraževanje prevajalcev in tolmačev. Kulturno je sodeloval v takratni osrednji »konservativni« organizaciji (Krščanska kulturna zveza), bil 1968-1970 tudi njen predsednik. Pri vladi v SR Sloveniji si je takrat med prvimi prizadeval (pri S. Kavčiču) za normalizacijo odnosov med slovenskimi strankami na Koroškem, opozarjajoč na škodljive posledice enostranskih ideoloških opredelitev; tako je bilo sčasoma v resnici doseženo enakopravno obravnavanje vseh slovenskih kulturnih in političnih organizacij na Koroškem. Vzporedno je imel posebne oddaje na Koroškem radiu in začel zbirati narečno gradivo ter z videoposnetki dokumentirati govorne položaje. Iz te dejavnosti sta se razvila ideja in koncept za raziskovalni projekt Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten.
Po nasvetu svojega univerzitetnega mentorja akad. prof. dr. Stanislava Hafnerja se je zaradi poklicne preobremenjenosti na univerzi in zaradi nezdružljivosti s prvotnim asistentskim poklicem umaknil iz neposrednega kulturnega dela, je pa skupaj s člani ljubljanske univerze (B. Grafenauer, N. Šumi, B. Pogorelec) še ustanovil Koroške kulturne dneve, vsakoletno osrednjo koroško slovensko kul-turno-znanstveno prireditev. Tudi naprej je v raznih vlogah sodeloval pri vseh akcijah koroškega slovenstva, pri Delovni skupnosti Alpe-Adrija in pri Kontaktnem komiteju kanclerja Bruna Kreiskega.
Leta 1984 se je habilitiral s kritično izdajo del Urbana Jarnika (Pesnitve in prevodi 1988, 352 str., Razčlembe besednega zaklada, 272 str., in Konkordanca pesnikovega dela in prevodov, 1987, 630 str. Skupni naslov: Besedilosnovne osnove in slovaroslovne raziskave njegovega jezika, skupaj 1254 str.). Posebna prireditev tega dela je njegova knjiga Urban Jarnik, Pesmi in prevodi, 2002, 254 str. (z obširnimi opombami, komentarji in kazali).
Že pred tem je 1979 za ljubljanska Obdobja 1 pripravil temeljno razpravo Prispevek k poznavanju virov za Gutsmanov slovar (n. d. 209-265), in še prej disertacijo Notranje prevzeto v slovenskem knjižnem jeziku. Poizkus tipologije prevzemnih tvorb v slovenščini (1967). V središču Prunčevega dela je bila v letih 1982-1987 izdaja raziskovalnega projekta Inventarizacija slovenskega ljudskega jezika na Koroškem pri Avstrijski akademiji znanosti in umetnosti v več knjigah. Tu je dokončno izoblikoval koncept slovarja, pravila za oblikovanje gesel ter za standardiziranje in urejanje razpoložljivega dialektološkega gradiva in kartoteke. Bi1 je tudi glavni urednik prvih treh knjig te edicije. To so Ključ, slovar A-B in C-Dn.
Leta 1987 se je iz dela o koroških narečjih umaknil. Vse to delo pri Inventa-rizaciji ... je spremljalo še veliko število študij, med drugim npr. tudi izdaja korespondence Jarnik - Kopitar v letih 1970, 1971, 1974, 1981, 1983.
Ker za slovenistično profesuro (zaradi preusmeritve graške slavistike vstran od slovenistike) ni bilo sistemske možnosti, se je Prunč preusmeril na prevajalstvo in v Gradcu kot predstojnik izdelal najprej znanstveno infrastrukturo inštituta (predvsem knjižnice, dokumentacije, kadra), študentom pa nudil večinoma samo razmnožene učne pripomočke. Enajstim jezikovnim smerem Instituta je dodal še znakovni jezik. Ves čas je objavljal tudi posebne študije s tega novega področja. Posebno pozornost zasluži njegova knjiga Uvod v prevodoslovje, ki je od l. 1993 doživela 5 izdaj in se uporabljala tudi na nemških univerzah, prevedena pa je tudi v hrvaščino.
Graški inštitut za teoretično in praktično prevodoslovje danes v mednarodnem merilu sodi med ugledne raziskovalne in pedagoške ustanove med drugim tudi zaradi periodike z naslovom Graškeprevodoslovne študije, katerih prva knjiga je zgoraj obravnavana. Poleg omenjenih publikacij ima Prunč še 100 drugih objav, kakor vidimo iz njegove bibliografije, ki je poročilu dodana.
Prunč je ploden slovenist in prevodoslovec. Prav je, da ga izberemo za dopisnega člana SAZU in tako vzdržujemo stike z univerzo, ki nam je vzgojila prve slovenistične in druge profesorje Univerze v Ljubljani.
Skupščina SAZU je prof. dr. Ericha Prunča 1. junija 2007 izvolila za dopisnega člana.
Jože Toporišič
III. RAZRED	za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede
RAŠA PIRC
Prof. dr. Raša Pirc, rojen 15. junija 1940 v Ljubljani, je leta 1963 diplomiral iz fizike na ljubljanski univerzi. Tu je dosegel tudi stopnjo magistra fizikalnih znanosti in leta 1968 obranil doktorsko disertacijo Sipanje fononov na paraela-stičnih centrih. Leta 1963 se je zaposlil kot asistent pripravnik na odseku za teoretično fiziko Instituta »Jožef Stefan« (IJS) v Ljubljani.
Leta 1971 je odšel na enoletno podoktorsko izpopolnjevanje na Technische Universität München, ZRN. Zatem je bil do leta 1974 raziskovalni sodelavec in instruktor na University of Utah, Salt Lake City, ZDA, nato pa pol leta znanstveni sodelavec Laboratorija za fiziko atomov in trdnih snovi na Cornell University, ZDA. Konec leta 1974 se je ponovno zaposlil v odseku za teoretično fiziko IJS. Delo v odseku je bilo večkrat prekinjeno z daljšimi gostovanji na Universitade Säo Paulo, Säo Carlos, Brazilija, in Universität des Saarlandes, Saarbrücken, ZRN. Na univerzi v Posarju je bil v letih 1981-1882 tudi gostujoči profesor v okviru rednega študija fizike. Hkrati je sodeloval pri raziskavah faznih prehodov v prostorsko neurejenih spinskih sistemih. Tu je v zimskem
semestru 1985/86 sodeloval pri organizaciji seminarja Teorija slučajnih mrež ter 1987/88 pri seminarju Teorija faznih prehodov. V letih 1991-1992 je sodeloval s tamkajšnjo eksperimentalno skupino pri raziskavah protonskih stekel, v letih 1993-1994 pa s teoretično skupino pri raziskavah nanostrukturnih materialov. Navedeno je le del Pirčevega razvejenega raziskovalnega in pedagoškega sodelovanja s tujimi raziskovalnimi skupinami in univerzami.
Na IJS je bil izvoljen v nazive raziskovalni sodelavec, višji raziskovalni sodelavec in raziskovalni svetnik. Leta 1994 je bil imenovan za vodjo Odseka za teoretično fiziko IJS.
Univerza v Ljubljani je Raši Pircu leta 1975 podelila vnaprejšno habilitacijo za naziv docenta za področje fizike. Leta 1982 je bil izvoljen v naziv izrednega profesorja in leta 1988 v naziv rednega profesorja fizike.
Prof. Pirc je vzoren predavatelj z bogatimi izkušnjami. O tem priča tudi dejstvo, da so ga ljubljanska in tuje univerze večkrat vabile k sodelovanju pri pedagoškem delu. Pri predavanjih prof. Pirca izstopata predvsem natančnost in razumljivost.
Leta 1979 je prejel skupaj s prof. Petrom Prelovškom nagrado Sklada Borisa Kidriča za dela s področja teorije feroelektričnih in strukturnih faznih prehodov ter neurejenih sistemov.
Leta 1986 je skupaj z dr. Bosiljko Tadičevo prejel Kidričevo nagrado za raziskave na področju faznih prehodov v neurejenih sistemih.
Je član strokovnih združenj American Physical Society in Institute of Physics.
Od leta 1995 je član mednarodnega odbora Steering Committee of European Meetings on Ferroelectricity.
Raša Pirc je objavil nad 130 znanstvenih razprav (članki in referati v revijah SCI ali zbornikih z mednarodno recenzijo), od tega velik del v najvplivnejši fizikalni reviji Physical Review B. Mednarodna odmevnost njegovih raziskav je izjemna. Število citatov v bazi Web of Science je okoli 1500.
Raša Pirc je nedvomno eden naših vrhunskih raziskovalcev na področju teoretične fizike kondenzirane materije. Začel je z raziskavami idealnih kristalov z vgrajenimi paraelastičnimi nečistočami in študiral njihovo dinamiko, povezano s tunelskim efektom. Pozneje je preusmeril svoje zanimanje na spinske sisteme in analiziral njihovo relaksacijo zaradi sklopitve s fononi, zanimali pa so ga tudi feroelektrični kristali z vodikovimi vezmi in dinamični pojavi zaradi tuneliranja protonov oziroma devteronov v vodikovi vezi. V skladu z razvojem fizike v svetu se je pozneje preusmeril na neurejene kristalne sisteme in obravnaval spinska stekla, dipolarna in kvadrupolarna stekla, kvantne paraelektrike ter relasorske sisteme s posebnim poudarkom na dinamičnih pojavih. Bil je eden prvih, ki je pri nas uvedel metodo renormalizacijske grupe za študij kritičnih pojavov.
Raša Pirc se je izkazal kot izredno perspektiven raziskovalec že v začetku svoje raziskovalne življenjske poti. Njegove raziskave kinetike paraelastičnih cen-
trov, ki so predstavljale nadaljevanje doktorskega dela, so doživele velik odmev v strokovnih krogih. Za tem se je v letih 1971-1974 ukvarjal z nekaterimi splošnimi problemi teorije linearnega odziva v povezavi z raziskavami sklopitve med spinom in fononi. Potem je prešel na študij dvokomponentnih spinskih sistemov in njihovih lastnih nihanj ob upoštevanju sklopitve s kristalno mrežo. Po letu 1977 sledijo raziskave kritičnega področja in anomalnega obnašanja konstant elastičnosti pri enoosnih feroelektrikih. Pri teh študijah je Raša Pirc uporabil moderne inačice renormalizacijske grupe, kar je omogočilo bistven napredek pri razumevanju kritičnih pojavov.
Pomembno skupino del Raše Pirca v času po letu 1980 predstavljajo raziskave nizkotemperaturnega faznega prehoda v kristalih alkalnih cianidov KCN in NaCN. Predlagal je nov model za opis kolektivnih vibracijskih in orientacijskih nihanj dipolov CN" v bližini faznega prehoda pri 83K v KCN. Nadaljnji študij tega problema je pokazal, da indirektne interakcije med ioni CN" največ prispevajo k elektrostatski energiji urejene faze KCN in NaCN. Posledica je dipolna ureditev antiferoelektričnega tipa, ki jo potrjujejo nevtronska merjenja.
Raša Pirc je skupaj z dr. Bosiljko Tadic opravil obsežne raziskave faznih prehodov v neurejenih sistemih. Rezultat tega sodelovanja je 8 publikacij, ki obravnavajo kritične pojave v neurejenih kristalnih sistemih. Dela tvorijo zaključeno celoto, pri čemer je glavnina posvečena analizi vpliva nečistoč in slučajnih polj na kritično obnašanje magnetnih in feroelektričnih sistemov v bližini faznih prehodov. Za ta dela sta avtorja prejela Kidričevo nagrado v letu 1986.
Raziskave Raše Pirca neurejenih sistemov so izredno obširne in vsestranske. Še posebej je treba omeniti njegove študije mikroskopskih modelov za fazne prehode v sistemih s prostorsko koreliranimi slučajnimi polji. Tu opažamo v bližini temperature prehoda kritične eksponente, ki so značilni za neurejene sisteme, daleč od temperature prehoda pa značilnosti čistih sistemov. Raziskave tudi pokažejo, da se statični in dinamični kritični eksponenti ne morejo, tako kot pri nekoreliranih poljih, enostavno izraziti z eksponenti čistih sistemov z nižjo dimenzijo.
Intenzivnost teoretičnih raziskav Raše Pirca z leti nikakor ni pojenjala. Vedno je odpiral nova zelo aktualna področja raziskav v fiziki kondenzirane materije in statistični fiziki. Največjo skupino del Raše Pirca ob koncu osemdesetih let prejšnega stoletja predstavljajo raziskave spinskih in protonskih stekel. Obravnaval je med drugim problem faznih diagramov za protonska stekla v odvisnosti od tlaka, sestave in stopnje devteracije. Pri tem je uporabljal razne modele in metode, predvsem Isingov model v transverzalnem tunelskem polju ob prisotnosti slučajnih paralelnih poljih ter metodo replik. Dobljene so numerične rešitve za ureditveni parameter protonskega psevdospinskega stekla, izračunana dielektrič-na susceptibilnost in analiziran fazni diagram, če omenimo le nekatere rezultate obširnih raziskav.
V zadnem desetletju se je Raša Pirc začel intenzivno ukvarjati z raziskavami relaksorskih feroelektrikov ob sodelovanju z laboratorijema za magnetne resonance in dielektrično spektroskopijo IJS (večina del objavljenih po letu 1998). S sodelavci je razvil nov, zelo odmeven dinamični sferični model slučajnih vezi in slučajnih polj, ki temelji na interakcijah polarnih nanoskupkov in opiše vrsto ravnovesnih lastnosti relaksorjev. Odmevnost raziskav Raše Pirca dokazujejo poleg velikega števila citiranj tudi pogosta vabila za predavanja na mednarodnih konferencah in tujih univerzah.
Vse navedeno uvršča Rašo Pirca med vodilne in mednarodno uveljavljene slovenske znanstvenike na področju fizike.
Skupščina SAZU je prof. dr. Rašo Pirca 1. junija 2007 izvolila za izrednega člana.
Peter Gosar
PETER MANSFIELD
Sir Peter Mansfield, FRS, rojen 9. oktobra 1933, je emeriti-rani profesor fizike na Univerzi v Nottinghamu. Leta 2003 je skupaj s prof. P. Lauterburom prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino za odkritja na področju magnetnoresonančnega slikanja, ki so privedla do uporabe te tehnike v medicini. Prispevek prof. Mansfielda je predvsem v tem, da je na podlagi matematične analize signalov uvedel metodo aktivnega magnetnega zasenčenja gradientov in s tem omogočil hitro preklapljanje gradientov. To pa je pomembno skrajšalo čas meritve magnetno-resonančnih slik, kar je bistveno za uporabo magnetnoresonančnega slikanja v medicini. Prof. Peter Mansfield je uvedel tudi metodo t. i. »echo-planar imaging«, s čimer je za nekaj redov velikosti povečal hitrost magnetnoresonančnega slikanja in omogočil njegovo uporabo za rutinske medicinske preglede.
Danes je magnetnoresonančno slikanje ena najpomembnejših diagnostičnih tehnik v medicini, kjer je predvsem za raziskave mehkih tkiv nadomestila rentgensko slikanje, ki pa ostaja nepogrešljivo za preiskave trdnih tkiv. Magnetnoresonančno slikanje je v mnogih ozirih boljše od drugih slikovnih metod v medicini in je izboljšalo diagnostiko vrste obolenj. Pomembno je tudi, da je nadomestilo kar nekaj doslej uporabljanih invazivnih metod in s tem zmanjšalo tveganja za komplikacije in težave pacientov. Ocenjujejo, da se letno opravi več kot 60 milijonov tovrstnih preiskav.
Prof. Mansfield se je rodil v Londonu. Pri 15 letih je zaradi pomanjkanja sredstev opustil šolanje in postal tiskar. Srednjo šolo je končal kot izredni študent ob nočnem študiju. Fiziko je študiral na Queen Mary College v Londonu in doktoriral leta 1962. Leta 1964 se je pridružil oddelku za fiziku Univerze v Not-tinghamu in postal profesor leta 1979. Leta 1983 je prejel zlato medaljo Society of Magnetic Resonance in Medicine, leta 1992 pa nagrado ISMAR. Leta 1987 je postal član Royal Society, leta 1993 pa Sir za prispevke k razvoju angleške industrije, ki temeljijo na njegovih patentih o hitrem preklapljanju gradientov magnetnega polja v magnetnoresonančnih napravah. Ti patenti so omogočili podjetju Oxford Instruments vodilno vlogo v svetu v izdelavi magnetnih sistemov za magnetno-resonančna slikanja. Prof. Mansfield je leta 1993 prejel tudi Barkleyjevo medaljo britanskega Journal of Radiology, leta 1995 zlato medaljo Journal of Clinical MRI in še vrsto drugih medalj ter odlikovanj. Je častni doktor štirih univerz.
Z ljubljansko skupino za magnetno resonanco prof. Peter Mansfield sodeluje že od leta 1973, ko je objavil prvi prispevek s področja magnetnoresonančnega slikanja z naslovom: NMR difrakcija v trdnih snoveh. V tem prispevku je pokazal, da lahko v prisotnosti gradientov magnetnega polja ob uporabi multipulznih radiofrekvenčnih sekvenc dobimo slike trdnih snovi, ki so komplementarne rentgenskim slikam, saj pokažejo predvsem slike mehkih tkiv, ki jih na rentgenskih posnetkih ne vidimo. Leta 1990 je o tem predaval na letni šoli Ampere v Portorožu, ki jo je organizirala ljubljanska skupina. Od tedaj dalje je večkrat obiskal Ljubljano, naši raziskovalci pa so bili vedno dobrodošli v njegovem laboratoriju v Nottinghamu. Pri njem sta se dalj časa izpopolnjevala prof. Janez Stepišnik in pozneje prof. Gorazd Planinšič, oba s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Pomembna pa je tudi njegova pomoč in spodbuda pri vrsti raziskav s področja magnetnoresonančnega slikanja v nizkih magnetnih poljih.
Skupščina SAZU je prof. dr. Petra Mansfielda 1. junija izvolila za dopisnega člana.
Robert Blinc, Dušan Hadži
ANTON MAVRETIC
Prof. dr. Anton Mavretič se je rodil na Boldražu pri Metliki 11. decembra 1934. Osnovno šolo je obiskoval v Radovici in Metliki, gimnazijo v Ljubljani, kjer je abituriral 1954. leta. Bil je študent Univerze v Ljubljani, Fakultete za elektrotehniko. V tretjem letniku študija, 1957, je odšel v ZDA. Tu je opravil ba-kalavreat in 1961. magistriral iz elektrotehnike na University of Denver, Denver, CO. Doktoriral je 1968. leta na Pennsylvania State University, University Park, PA. Disertacija je obravnavala raziskave D-sloja ionosfere, zasnovo, gradnjo merilne opreme in znanstveno interpretacijo v vesolju izmerjenih podatkov.
Po promociji se je zaposlil na znanem MIT - Massachusets Institute of Technology, Cambridge, MA. Bil je raziskovalni inženir v Centru za vesoljske raziskave. V tistih časih so bile raziskave vesolja del tekme med velesilama. Zaradi tega so veljala posebna pravila. Iz tega povzamemo, da je bil prof. Mavretič izredno uspešen in iskan raziskovalec. Raziskoval in deloval je na projektih, ki sta jih financirali dve svetovno prestižni ustanovi NASA in JET Propulsion Laboratory, Pasadena, California, na področju razvoja merilne opreme, za merjenje medplanetarne plazme, solarnega vetra, sestave atmosfere planetov osončja in drugih podatkov. Merilna oprema je bila namenjena za satelite Voyager in spoznavanje globokega vesolja. Prof. Mavretič je deloval na MIT več kot deset let. Po uspešni izstrelitvi satelitov Voyager iz observatorija Cape Kennedy, Florida, se je zaposlil na Harward University, kjer je do leta 1980 deloval v harvardskem observatoriju v skupini molekularne fizike. Nato je je sprejel mesto profesorja elektronike in računalništva na bostonski univerzi, kjer je deloval 16 let, do leta 1995, ko se je pridružil podjetju Plasma Therm in deloval v podružnici RF Power products, Vookees, New Jersey. Prevzel je mesto vodje tehnološko zelo zahtevnega razvoja elektronskih naprav za polprevodniško industrijo, izdelavo visoko integriranih mikrovezij. Na bostonsko univerzo se je vrnil leta 2003. Prevzel je vodenje raziskovalcev, postdiplomskih
študentov v Centru za vesoljsko fiziko in astronomijo, kjer razvijajo tehnološko izjemno zahtevno merilno opremo za merjenje visokoenergijskih delcev v Van-Allenovih pasovih. Slednje sestavljajo ujeta sončna radiacija in ostanki v atmosferi eksplodiranih atomskih bomb. Eksperimentalni satelit z opremo, katere razvoj vodi prof. Mavretič, bo predvidoma poletel v vesolje leta 2009.
Prof. Mavretič je prejel mnoge prestižne nagrade kot plaketo NASE 1993, prestižno mesto Analog Devices Profesorship Chair s finančnim vložkom 1,2 milijona dolarjev, nagrado NASE za dosežke pri misiji Voyager I in II, 1981, nato priznanji Tau Beta PI in Tau Alpha Pi, 1981, priznanje za odlikovanega profesorja na Boston University, 1980 in 1975 nagrado NASE Goddart Space Flight Centra za dosežke pri misiji Explorer, za dosežke pri Voyagerju in za merjenja sončnega vetra, ultravijolične svetlobe.
Biografija in razvojne raziskave prof. Mavretiča dokazujejo, da je vrhunsko uspešen raziskovalec. Prof. Mavretič ima tudi lepe dosežke na področju ekspertnega svetovanja. Med ustanovami in podjetji, kjer je svetoval, najdemo mednarodno znana podjetja, kot Veeco L. I., New York, od 2003 naprej, Princeton Power Systems, Princeton, NJ, od 2004, Harvard University, na oddelku Applied Science, Cambridge, MA, 1982-1983, Data General Corp., Westboro, MA, 1982-1985, Analogic Corp. Peabody, MA, 1984-1985, Altech Systems Corp., Newton, MA, 1972-1976, Avitar, Seekonk, MA, 1976-1980, in Advanced Control Systems Corp., Quincy, MA, 1976-1982. Prof. Mavretič je bil nosilec projekta za hiter razvoj, testiranje in izdelavo analognih vezij, ki ga je financirala Defense Advanced Research Projects Agency, in nosilec projekta Faraday Cup Subsystem on Wind Spacecraft na MIT. Med drugim je izvajal tudi raziskave za NEC, Japonska, nato za Analog Devices Corp. in Ministrstvo za energetiko ZDA.
Prof. Mavretič je sodeloval s kolegi na Univerzi v Ljubljani in v Mariboru ter večkrat predaval na obeh univerzah in na Institutu Jožef Stefan. Prof. Mavretič že od vsega začetka deluje v Slovenskem svetovnem kongresu. V letih med 2000 do 2006 je bil član upravnega odbora. Prof. Mavretič je aktivno podpiral in sprejemal kolege in študente iz Slovenije. Gmotno je podpiral študente, nekateri od teh danes zasedajo vodilne položaje.
V obdobju 1968-1978 je prof. Mavretič deloval na Massachusetts Institute of Technology (MIT), Centru za raziskave vesolja, kjer je izdelal zasnovo in razvil opremo za MIT-ov eksperiment s plazmo, za misijo Voyager I in Voyager II. Ta oprema je vključevala zelo zahteven analogni senzor in elektroniko za zagotavljanje ekstremno nizkega šuma in predpisane neobčutljivosti na sevanje, kakršno je prisotno ob planetih osončja, Jupitru, Saturnu, Uranu itd. Vsi našteti sistemi so odlični znanstveni dosežki, ki se še uporabljajo in nekateri še danes delujejo v vesolju. Na Harvard College Observatory v Cambridgeu je sodeloval v obdobju 1978-1980 in razvijal ultravijolično kartografiranje sončne korone. To so kasneje uporabili na plovilu Space Shuttle. V svojem laboratoriju je razvil in testiral me-
rilno opremo za plazma eksperiment s Faradayevo pokrovko, in to ob upoštevanju vseh specifikacij vojaškega standarda. Te raziskave in razvoj je financirala NASA. Pri projektu sta sodelovala prof. Mavretič z bostonske univerze in Center za raziskave vesolja. Kot tehnični direktor in vodilni inženir je v obdobju 1994-1998 pri RF-Power Products Inc., NJ, razvil vrsto novih in originalnih visokofrekvenčnih produktov in zanje prejel več patentov. Prof. Mavretič je nosilec štirih patentov, ki zadevajo tehnično znanost, tehnologijo in nova znanja na področju vezij VLSI. Znanstveni dosežki prof. Mavretiča na področju elektrotehničnih znanosti so zelo pomembni. Uporabni so pretežno na dveh prestižnih področjih: v vesoljski tehnologiji, vesoljskih plovilih in na področju visokotehnoloških produktov za industrijo visokointegriranih polprevodniških sestavov. Ti dosežki imajo prav tako velik pomen v sodobni oboroževalni industriji in za napredek visokointegriranih informacijskih naprav, kot so prenosni telefoni, dlančni računalniki itd. Lahko še dodamo, da je bil pri korporaciji Advanced Energy Industries odgovoren za tehnološkotehnično evalvacijo vrste radiofrekvenčnih projektov, ki zadevajo izrazito visokotehnološke izdelke v globalnem merilu in pomenu. O odmevnosti in pomenu raziskovalno-razvojnega dela prof. Mavretiča na področju elektronike in tehnologije visokointegriranih merilnih sistemov lahko sodimo na osnovi izvedenih del in uveljavljenosti dosežkov. Bibliografija obsega 138 enot, od tega dve knjižni poglavji, 22 objavljenih konferenčnih objav, 8 člankov in 105 poročil. V Space Science Reviews je citiran 145-krat in ima skupaj okoli 170 citatov. O odmevnosti njegovega dela lahko sodimo tudi na podlagi poglavja, ki je izšlo v znameniti knjigi VLSI Handbook urednika J. DiGiacoma pri Mc Graw Hillu leta 1989. Na področju elektrotehničnih in visokotehnoloških znanosti je odmevnost dosežkov, novih znanj in del prof. Mavretiča velika. To dokazujejo izjemni dosežki, delujoče naprave v vesolju in pri visokotehnoloških korporacijah, pa tudi številni industrijsko pomembni patenti. To uvršča prof. Mavretiča med vrhunske in mednarodno uveljavljene znanstvenike na področju elektronike in visoko zahtevne tehnologije merilnih vezij.
Skupščina SAZU je prof. dr. Antona Mavretiča 1. junija 2007 izvolila za dopisnega člana.
Alojz Kralj
IV. RAZRED
za naravoslovne vede
ROBERT ZOREC
Profesor Robert Zorec se je rodil 23. januarja 1958 v Kopru. Po osnovni šoli v Piranu in gimnaziji v Kopru se je leta 1976 vpisal na študij biologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1981. Stopnjo magistra bioloških znanosti je dosegel na isti fakulteti (1983), doktorat medicinskih znanosti (1986) pa na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
V letih 1983-1985 se je izpopolnjeval v Veliki Britaniji pri dr. McBurneyju (Newcastle upon Tyne) v elektrofiziološki metodiki proučevanja ionskih kanalčkov (patch-clamp). V naslednjih dveh letih je nato doma na Inštitutu za patofiziologijo Medicinske fakultete uvedel to metodo. Ker takrat ni bilo mogoče nabaviti take aparature, je s sodelavci razvil lastno aparaturo, ne le za merjenje ionskih prevodnosti v membrani, pač pa tudi za meritve membranske kapacitivnosti.
V letih 1987 do 1990 je delal kot gostujoči znanstvenik v različnih laboratorijih univerze v Cambridgeu v Veliki Britaniji, kjer je proučeval spremembe kapaci-tivnosti hipofiznih celic ter homeostazo kalcijevih ionov z optičnimi fluorescenčnimi metodami. Leta 1991 je bil povabljen v Avstralijo (Univ. of Adelaide), kjer je uvedel meritve kapacitivnosti tudi na rastlinskih celicah. V letu 2000 je bil Robert Zorec gostujoči profesor na univerzi v Denverju, ZDA (program Fullbright).
Robert Zorec je redni profesor za predmet patološka fiziologija na Medicinski fakulteti od leta 1995. Za izrednega člana naše akademije je bil izvoljen v letu 2001. Vodi programsko raziskovalno skupino Celična fiziologija, ki jo sestavlja 11 članov (3 mladi raziskovalci, 1 strokovna sodelavka in 7 doktorjev znanosti). Sestavljajo jo raziskovalci Laboratorija za nevroendokrinologijo - Center molekularna celična fiziologija, Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta,
Univerza v Ljubljani) in raziskovalci Laboratorija za celično inženirstvo (Celica, Biomedicinski center, Ljubljana). Programska skupina opravlja poleg raziskav na področju celične fiziologije tudi strokovne storitve na področju celičnega inženir-stva in laserske konfokalne mikroskopije.
Objavil je 78 člankov, ki jih indeksira SCI, tudi v revijah, kjer je t. i. IF prek 20 (Nature) na področju celične fiziologije (elektrofiziološke, molekularnobiološke, mikroskopske študije mehanizma eksocitoze, sproščanja hormonov in kemičnih prenašalcev iz endokrinih, nevroendokrinih, živčnih in drugih evkariontskih celic). Poleg tega je objavil še 25 člankov v knjigah in drugih publikacijah. Od izvolitve v izrednega člana je objavil 26 del, pet jih je v tisku.
Skrbi za razvoj in vrhunsko opremljenost svojega področja. Tako imajo v laboratoriju dva laserska konfokalna mikroskopa, ki delujeta v okviru infrastruk-turnega centra: Carl Zeiss referenčni center za konfokalno mikroskopijo. V zadnjem času se ukvarja tudi s terapevtsko biotehnologijo - pripravo avtolognih tkivnih polnil za odpravljanje deformacij kostnega tkiva in mehkih tkiv kakor tudi z uvajanjem metod za pripravo celičnih cepiv za zdravljenja rakavih obolenj.
Uspešno dela s študenti na dodiplomskem in podiplomskem študiju na Univerzi v Ljubljani. Bil je mentor pri 5 diplomskih in študentskih delih za Prešernovo nagrado, mentor 6 magistrandom in 8 doktorandom; poleg tega je tudi uspešen mentor 7 mladim raziskovalcem. Skupščina ustanove Academia Europaea v Londonu ga je 27. aprila 2007 izvolila za člana v sekciji fiziologija in medicina.
Skupščina SAZU je prof. dr. Roberta Zorca 1. junija izvolila za rednega člana.
Matija Gogala
TATJANA AVŠIČ-ŽUPANC
Prof. dr. Tatjana Avšič-Županc se je rodila 11. julija leta 1957 v Brežicah. Leta 1976 je maturirala na Gimnaziji Brežice. V letu 1982 je diplomirala na Oddeleku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Na Medicinski fakulteti v Ljubljani je zaključila podiplomski študij, kjer je leta 1988 magistrirala s področja virologije. Doktorica medicinskih znanosti s področja virologije je postala 1992. Specialistka medicinske mikrobiologije je postala v juniju 1998. Na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete je zaposlena od 1. januarja 1983 dalje - najprej kot stažistka asistentka in kasneje kot strokovna sodelavka. Od leta 1989-2003 je bila vodja Laboratorija za serološko diagnostiko virusov in rikecij, od leta 2003 dalje pa vodja Laboratorija za diagnostiko zoonoz na istem inštitutu. Od leta 1996 dalje je tudi vodja Referenčnega centra WHO za raziskovanje in diagnostiko arbovirusov in hemoragičnih mrzlic.
Im^
Leta 1989 je bila izvoljena v naziv asistentke, leta 1993 v naziv docentke, leta 1999 v naziv izredne profesorice in leta 2004 v naziv redne profesorice za predmet Mikrobiologija in imunologija. Decembra 2001 je postala »gostujoča profesorica« na Medicinski fakulteti v Splitu.
Na področju virologije se je izpopolnjevala nekaj mesecev leta 1987 in 1988 v An-twerpnu, Belgija. Leta 1993 je prejela nagrado ameriškega raziskovalnega sveta (National Research Council), uporabila jo je za enoletno podoktorsko znanstveno delo v virusnem laboratoriju inštituta ameriške vojske USAMRIID, Fort Detrick, ZDA. Leta 1994 je raziskovala na ustanovi University of Maryland, School of Medicine, Department of Microbiology and Immunology, Baltimor, ZDA.
Raziskovalna dejavnost prof. dr. Avšičeve je usmerjena v preučevanje naravnih žarišč hemoragične mrzlice z renalnim sindromom v Sloveniji in v preučevanje biologije hantavirusov, ki so povzročitelji te okužbe. Raziskovanje je z leti razširila tudi na širše področje Balkana in srednje Evrope. Rezultati obsežnih raziskav so prepoznaven prispevek k poznavanju epidemiologije, taksonomije in biologije hantavirusnih infekcij kakor tudi k razširjenosti bolezni v tem delu sveta. Za odmevne znanstvene dosežke in objave na področju hantavirusov je leta 1999 prejela Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke na področju virologije. Leta 2003 je prejela tudi nagrado Ruske akademije medicinskih znanosti 100 years of Virology. Zaradi odmevnih rezultatov, ki so bili objavljeni v tujih znanstvenih in strokovnih revijah, je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) imenovala laboratorij, ki ga vodi prof Avšičeva, za svoj referenčni center. Zaradi uspešnega delovanja tega centra WHO, je le-ta postal leta 2001 del svetovne mreže (Global Outbreak Alert & Response Network). V novejšem času je raziskovalno delo uspešno razširila na področje preučevanja molekularne ekologije mikroorganizmov, ki jih v naravnem okolju prenašajo različni vektorji. Tako je postal njen laboratorij tudi del evropske mreže, ki vodi nadzor nad vnesenimi nevarnimi virusnimi
boleznimi (European Network of Imported Viral Diseases). Vseskozi dopolnjuje in poglablja znanstvene dosežke s svojega področja ter skrbi za njihov prenos in uporabo v slovenski biomedicini. V letu 2003 je pristojna služba Ministrstva za zdravje RS pooblastila njen laboratorij za diagnostiko in raziskave visokonevar-nih mikroorganizmov, vključno z bioterorističnimi agensi.
Izsledke svojega znanstvenega in strokovnega dela uspešno in odmevno objavlja v mednarodnem prostoru. V revijah, ki jih indeksira SCI, je do sedaj objavila 98 člankov. Njeni članki so bili citirani prek 1100-krat. Posebno pomembni so prispevki, ki jih je objavila v reviji Lancet. Izrednega pomena je tudi njeno delo kot urednice izdaje knjige Annals of New York Academy of Sciences iz leta 2003 (vol. 990), ki obsega 770 strani. Od leta 1993 je vodja številnih nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov in programov. Od leta 2004 dalje je s svojo raziskovalno skupino vključena v štiri projekte 6. okvirnega programa Evropske unije.
Pedagoško delo opravlja na Medicinski in Biotehniški fakulteti ter na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, na dodiplomskem in podiplomskem študiju.
Dr. Tatjana Avšič-Županc je na področju virologije priznana znanstvenica in strokovnjakinja doma in v tujini. Glavno področje njenega strokovnega in znanstvenega delovanja predstavljajo patogeni mikroorganizmi, ki jih prenašajo različni vektorji. Preučuje jih z vidika ekoloških, bioloških in genetskih dejavnikov v naravnem okolju in v gostiteljih.
Skupščina SAZU je prof. dr. Tatjano Avšič-Županc 1. junija 2007 izvolila za izredno članico.
Robert Zorec
BOŠTJAN KIAUTA
Prof. dr. Boštjan Kiauta se je rodil 20. januarja 1937 v Ljubljani, kjer je hodil v osnovno šolo in gimnazijo ter se nato vpisal na študij biologije. Ta študij je ab-solviral v Ljubljani, nato pa se je preselil v inozemstvo in je diplomiral na univerzi v Utrechtu na Nizozemskem in tam leta 1969 tudi doktoriral z nalogo Studies on karyotypic evolution in Odonata.
Njegovi prvi favnistični članki o kačjih pastirjih so izšli že v začetku šestdesetih let, in to v domačih in tujih revijah. Na Nizozemskem je najprej delal kot znanstveni sodelavec hidroentomolog, od 1964 dalje, ko je dobil zaposlitev na Inštitutu za genetiko državne univerze v Utrechtu, pa se je posvetil predvsem citotaksonomiji, citofilogeniji in sistematiki kačjih pastirjev in nekaterih drugih živalskih skupin, kot so mehkužci, pražuželke in mladoletnice. Poleg tega ga je zanimala speciacija v visokogorskih in jamskih okoljih.
Leta 1980 je bil na državni univerzi v Utrechtu na Nizozemskem imenovan za rednega profesorja citotaksonomije in citofilogenije nevretenčarjev, predaval pa je tudi sistematsko zoologijo nevretenčarjev. Bil je mentor pri okoli 300 diplomskih nalogah in 35 doktorskih disertacijah. Sedaj je emeriti-rani profesor te univerze.
Boštjan Kiauta se je veliko ukvarjal z mednarodno organizacijo in koordinacijo visokogorskih in odonatoloških raziskav v Švici, Nepalu, Indiji, na Tajskem in na Filipinih. Vodil je eno mednarodno in tri nizozemske biološke raziskovalne odprave v nepalsko Himalajo. Med 1980-2002 je bil član Species Survival Commission pri Mednarodni zvezi za ohranitev narave (IUCN). Od 1971 vodi upravno pisarno Mednarodne odonatološke fundacije SIO v Bilthovnu. Leta 1981 je bil pobudnik ustanovitve Mednarodnega odonatološkega raziskovalnega inštituta (IORI) v Gainesvillu (Florida, ZDA) in je član njegovega upravnega sveta.
Boštjan Kiauta je bil ali še je urednik mednarodnih znanstvenih revij Genetica (1971-1991), Odonatologica (1972-), Notulae odonatologicae (1978-), na Slovenskem pa je (bil) član uredniških odborov revij Varstvo narave (1962), Exuviae (1994-) in Triglavskih razgledov, TNP (1997-). Od leta 1984 izdaja v Švici mednarodno revijo Opuscula zoologica fluminensia. Ustanovil je reviji Advances in odonatology (sedaj v Parizu) in Malangpo (sedaj v Bangkoku). V Utrechtu vodi založbo Ursus Scientific Publishers.
Objavil je okrog 350 razprav in člankov, večinoma odonatoloških razprav s pomembnimi znanstvenimi odkritji s področja citotaksonomije in citofilogenije v uglednih mednarodnih znanstvenih revijah, nekaj pa tudi v slovenski periodiki. Za referativno revijo Odonatological Abstracts je prispeval že neverjetnih 16900 kratkih izvlečkov oz. prikazov odonatoloških objav iz celega sveta.
Je častni član društva Societas internationalis odonatologica in nosilec nekaterih drugih znanstvenih priznanj. Z utemeljitvijo o »mednarodnem pomenu (njegovih) znanstvenih dosežkov na področju odonatologije« ga je nizozemska
kraljica 8. aprila 2002 imenovala za viteza Oranje-Nassauskega reda. Letos je ob njegovi sedemdesetletnici v Indiji izšla njemu posvečena knjiga z naslovom Odo-nata, Biology of Dragonflies urednika B. K. Tyagija. Prispevke v knjigi je napisalo 38 avtorjev ali soavtorjev iz 17 držav, kar je vsekakor pomemben dokaz znanstvenega pomena in mednarodne odmevnosti del prof. dr. Boštjana Kiaute.
Skupščina SAZU je prof. dr. Boštjana Kiauto 1. junija izvolila za izrednega člana.
Matija Gogala
ERWIN NEHER
m if
Prof. dr. Erwin Neher se je rodil 20. marca 1944 v kraju Landsberg/Lech v Nemčiji. Fiziko je študiral na Inštitutu za tehnologijo in diplomiral leta 1965. Magisterij iz fizike je prejel na Univerzi Wisconsin v ZDA leta 1967, doktorat pa leta 1970 ponovno v Mün-chnu na ustanovi, kjer je pričel s študijem fizike. Trenutno je zaposlen kot direktor ustanove Max-Planck-Institut (MPI) für biophysikalische Chemie, v Goettingenu, Nemčija. V letu 1991 je prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo skupaj s prof. dr. B. Sakmannom, in sicer za njuna odkritja v povezavi z delovanjem posameznega ionskega kanala v celicah. Poleg te prestižne nagrade je prejel še 24 drugih visokih mednarodnih priznanj za znanost (npr. Leibnitzova nagrada v letu 1986). Z raziskavami na področju biologije se je ukvarjal že med svojim študijem fizike v Nemčiji in se v devetdesetih letih z izboljšavami elektrofizioloških metod in optičnih metod lotil pionirskih raziskav sklopitve med dražljajem in sproščanjem kemičnih prenašalcev iz nevronov in nevroendokrinih celic. Zaradi svojih odmevnih odkritij je postal član 13 akademij in društev (npr. član Kraljevega društva v Londonu, član Nacionalne akademije za znanost ZDA) in častni član 12 svetovnih
univerz in znanstvenih združenj. Objavil je preko 200 člankov, ki jih indeksira SCI, od tega tudi v revijah, kjer je t. i. IF prek 20 (Nature, Science, Neuron, Cell, PNAS). Pri tem velja omeniti, da so njegova dela izredno visoko citirana (prek 35.000 citatov, Web of Science). Članek, ki je bil objavljen v letu 1981 in opisuje novo elektrofiziološko metodo vpete krpice membrane (angl. patch-clamp), pa je bil citiran prek 15.000-krat. V svoji bogati znanstveni karieri je izobrazil veliko mladih sodelavcev in poskrbel za možnosti, da ti lahko sami neodvisno razvijajo inovativni potencial. Skupaj z MPI in Univerzo Goettingen je ustanovil European Neuroscience Institute v Goettingenu z namenom financiranja raziskav skupinam, ki jih vodijo mladi odgovorni nosilci raziskav. S svojim delovanjem je bistveno pripomogel, da se je politika financiranja raziskav Evropske komisije izboljšala. Pozval je skupino več deset Nobelovih nagrajencev, da so predlagali ustanovitev Evropske agencije za raziskave (ERA), ki je v letu 2007 pričela z delom. Delovanje prof. dr. E. Neherja ni bilo le v korist evropski znanosti, pač pa je odločilno prispevalo k razvoju znanosti v Sloveniji na področju fiziologije.
Sodelovanje s prof. dr. E. Neherjem se je pričelo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko smo v Sloveniji neodvisno razvili tehnologijo za merjenje membranske kapacitivnosti. Ob njegovem laboratoriju v Goettingenu in raziskovalcih v Sloveniji je to uspelo le še enemu laboratoriju v ZDA. Sodelovanje se je v devetdesetih letih in še posebej v novem stoletju ojačalo, ko je večkrat prišel na obisk v Slovenijo. V letu 2000 je imel tudi vabljeno predavanje na SAZU. Ob postavitvi Evropskega inštituta za nevroznanost v Geottingenu je prek našega sodelovanja rekrutiral mlade obetajoče znanstvenike na področju raziskav na posameznih celicah in jih kasneje povabil, da se prijavijo na razpise za vodje raziskav. Komisija Evropskega inštituta za nevroznanost je kasneje izbrala kandidata iz Slovenije, ki se je pred kratkim vrnil v Slovenijo in prevzel mesto profesorja za fiziologijo na Inštitutu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. Prof. dr. Marjanu Rupniku je pri preselitvi laboratorija iz Goettingena v Maribor prof. dr. Erwin Neher izdatno pomagal, saj je večino opreme, ki jo je prof. dr. Rupnik uporabljal med svojim delom v Nemčiji, lahko prenesel na Univerzo v Mariboru, kjer novi laboratoriji že nekaj let delujejo. Univerza v Mariboru pa v tem času prejema finančno podporo partnerske ustanove, ki omogoča dolgotrajno podporo razvoju celične fiziologije v severovzhodni Sloveniji.
Skupščina SAZU je prof. dr. Erwina Neherja 1. junija 2007 izvolila za dopisnega člana.
Robert Zorec
V. RAZRED
za umetnosti
EMERIK BERNARD
Emerik Bernard je bil rojen 22. septembra 1937 v Celju. Je redni profesor za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v pokoju. Izredni član SAZU je od 7. junija 2001.
Umetniški prispevek Emerika Bernarda k razvoju slovenske umetnosti je mogoče označiti kot najvidnejšo in doslej najuspešnejšo sintezo temeljnih načel modernizma z likovnimi invencijami post-modernizma. Bernard je na izviren in premišljen način presegel protislovja in apriorije med visokim modernizmom in oblikovnimi načeli postmo-dernizma ter ustvaril samosvoj, sežet, izjemno kvaliteten opus. Z njim je dokazal, da je mogoče z odločnim ustvarjalnim dejanjem preseči utečeno prepričanje, da je razkorak med analitično, reduktivno strogostjo modernizma in izrazito odprtostjo postmodernizma nepremostljiv. To dejanje ga že danes vpisuje v temeljno razvojno zgodovino slovenskega slikarstva v 20. stoletju.
Emerik Bernard je slikar preudarnega, vendar doslednega raziskovalnega temperamenta. Njegov razvoj je postopen, konsistenten, s premišljenimi odločitvami posega v ustvarjalne modele modernizma in jih preoblikuje v izvirna likovna prizorišča in sporočila osebne mitologije in avtopoetike.
V zgodnjem ustvarjalnem obdobju (1968-1975) je modernistični kolaž in assemblage izpopolnil s prečiščeno likovno občutljivostjo in humanistično vsebino. V sliki Bivališče snovi je na svojstven način preobrazil odpadne predmete v antropomorfna pričevanja o človekovem bivanju v svetu odtujenih stvari - iz neuglednih materialov so nastale estetsko dognane kompozicije. V začetku osemdesetih let je v enkratnem ustvarjalnem razodetju povezal kolažno tehniko s poetično »ikonizacijo« krajinske podobe, vezane na istrski genius loci.
Poseben dosežek predstavljajo velike slike z obsežnimi simbolnimi vsebinami, kot so Venerični palimpsest in Istrsko pregrinjalo, Istrski palimpsest I in Gir-landa za Umberta Eca (1986). To so razgibana in »oblikovana platna« s formami, ki se zaradi notranjih izraznih potreb logično razvijajo preko pravokotnega formata in jih je slikar obogatil z lokalnimi etnografskimi materiali.
Enega vrhov tega obdobja predstavlja monumentalna Materada, ki sintetizira obdobje istrskih palimpsestov.
Istrska motivika se potem umika bolj abstraktni členitvi slikovnega polja, razpotegnjena krajinska scena se premika v vertikalno kompozicijo. S pretanje-nim prekrivanjem barvnih površin so se palimpsesti začeli spreminjati v intuitivne sledi čiste likovne poezije.
Bernardovo novo slikarstvo razkazuje lahkotno, prosojno slikovitost, ki z veliko mero optične inteligence pomembno nadgrajuje njegovo dosedanje ustvarjanje. To je slikarstvo, v katerem znova prepoznavamo visoke kvalitete zgodovinske izkušnje: lepoto in harmonijo, simbolne vsebine in avtonomno formo.
Emerik Bernard je tudi izjemen umetnostni filozof, velik poznavalec zgodovine in teorije slikarstva, filozofije in literature. Njegovi izvirno zasnovani spisi, zbrani v knjigi Približevanja (2000), temeljijo na presenetljivih interpretacijskih strnitvah protislovij, npr. Giottove freske in Duchampovi readymades.
Emerik Bernard je prejel Župančičevo nagrado (1986), nagrado Prešernovega sklada (1987) in Prešernovo nagrado za življenjsko delo (1997).
Skupščina SAZU je prof. Emerika Bernarda 1. junija 2007 izvolila za rednega člana.
Janez Bernik, Andrej Jemec
JANEZ MATIČIČ
Skladatelj Janez Matičič (rojen 3. junija 1926 v Ljubljani) je bil izvoljen za izrednega člana SAZU v razred za umetnosti leta 2001.
Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani (1950) iz kompozicije pri Lu-cijanu Mariji Škerjancu. Devet let pozneje se je odločil za dodatni študij v Parizu pri znameniti profesorici Nadji Boulanger, hkrati se je pridružil skupini Groupe de Recherches Musicales na francoskem radiu. Zanimanje za sodobna dogajanja ga je privedlo k preučevanju kompozicije po sistematiki informatike in glasbene računalniške tehnike, ki jo je takrat vodil Pierre Boulez.
Glasbeno ozračje Pariza je Matičiča samoumevno preobrazilo iz dotedanje romantično- klasicistične naravnanosti k novim tehnikam komponiranja. Prirojen čut za barvne odtenke, ritmično pestrost in ustvarjalno prelivanje dinamičnega razpleta muzikalnih idej mu je omogočil suvereno odkrivanje novih izraznih možnosti.
Iz tega obdobja sta Drugi violinski koncert (1978) - skladatelj je tudi diplomiran violinist - in Klavirski koncert št. 2, zanimiv zaradi pianističnih novosti in orkestrskega zvena. Pri delu v pariški Groupe de Recherches Musicales je Matičič pod vodstvom Pierra Schaefferja ustvaril nekaj mojstrskih elektroakustičnih del: Stretta (1968), Cosmophonie za klavir in druga.
Vzporedno z raziskovalno smerjo nastajajo tudi številna dela za tradicionale sestave, kot Druga in Tretja sonata za klavir (1988 in 1993), Osmose za marimbo in vibrafon (1992), Trans za simfonični orkester (1997), Geodes za klavir in tolkala (1998) ter Simfonija št. 2 za simfonični orkester. Navedene skladbe so bile izvedene v Ljubljani, Pragi, Parizu in drugod.
Janez Matičič je bil v Parizu odlikovan z redom Croix de chevalier (1970), prejel je nagrado na skladateljskem natečaju Prince Rainer de Monaco (1962), 1. oceno na mednarodnem natečaju elektroakustične glasbe v Bourgesu (1990), nagrado Prešernovega sklada (1981) in Prešernovo nagrado za življenjsko delo (2006).
Tudi v letih po 2001, ko je bil sprejet med izredne člane SAZU, se Janez Ma-tičič s polno ustvarjalne moči spoprijema z najrazličnejšimi skladateljskimi načrti zdaj spontano doživeto, drugič ustvarjalno premišljeno in načrtovano. Ali kot pravi: enkrat kot »življenje z zvoki«, drugič kot »material, ki mi daje ideje«.
Iz teh zadnjih let so naslednja dela: Prologue za trobila (2002), Koncert za violončelo in orkester (2003), Soave za klavir štiriročno (2003), Etuda No 8 za klavir (2005), Dve skladbi (Canto antico, Frenetico) za alt saksofon in klavir (2005), Memory (Preludio, Lamento, Furioso) za kvartet saksofonov (2005), Canto Rapsodico za klarinet in klavir (2005).
Prepričani smo, da predstavlja skladateljski opus Janeza Matičiča enega od vrhov sodobne slovenske glasbene umetnosti, iz česar sledi upravičenost in primernost njegove kandidature za rednega člana v razredu za umetnosti SAZU.
Skupščina SAZU je prof. Janeza Matičiča 1. junija 2007 izvolila za rednega člana.
Lojze Lebič
MARKO MARIJAN MUŠIČ
Marko Marijan Mušič se je rodil 30. januarja 1941 v Ljubljani. Njegov izjemno obsežen in vsestransko bogat arhitekturni opus bi lahko razdelili v tri medsebojno prepletena in povezana obdobja ustvarjanja.
Prvo pomeni prodor njegovega arhitekturnega uveljavljanja že v času študija in neposredno po diplomi s številnimi osvojenimi natečaji in nagradami po vsej nekdanji Jugoslaviji. S projektom, poimenovanem »Vila Bled« in predstavljenim na bienalu mladih v Parizu konec šestdesetih let, je vzbudil veliko pozornost domače in mednarodne strokovne javnosti. To je čas nabiranja velikih izkušenj, pridobljenih v dolgi vrsti uspešno uresničenih nalog, ki jih spremljajo na eni strani najvišja strokovna priznanja, na drugi pa potrebna samozavest za resnično presežne vrednosti v smeri poetičnosti novih arhitekturnih stvaritev. Mušičeva zelo samosvoja arhitekturna risba, njene izvedbe, hkrati pa najširše urbanistično-arhitekturno videnje izvirajo iz miselnofilozofskega, splošnokulturnega, predvsem pa bogatega duhovnega zaledja.
Njegovo drugo obdobje predstavljajo uresničitve arhitekturnih projektov, dobljenih večinoma na natečajih, največkrat za potrebe kulture. Gre za »domove«, projektirane v različnih regijah nekdanje Jugoslavije, ki so nadgrajeni v duhu posebnosti vsebin ruralno-urbanega okolja. Premišljeno in preudarno se je Mušič v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja poglabljal v strukture novih oblik arhitekture, med tem ko je na pohodu čas vsesplošnega hitenja, funkcionalistične eno-
stavnosti in površnosti. Loteval se je najrazličnejših arhitekturnih nalog, ki jim je uspel do danes ohraniti dostojanstvo prave arhitekture.
Obdobje od začetka osemdesetih let pa v Mušičevem delu pomeni veliko sintezo med načrtovalnimi »utopijami« in kreativnimi preseganji, izraženo z besedami: »Arhitekturno delo kot prostor simbolov in atmosfere, ki graditeljske stvaritve spreminja v svet arhitekturne umetnosti.«
V impozantnem opusu Mušičevih arhitekturnih uresničitev, ki razdaja suvereno obvladovanje širokega spektra arhitekturnih nalog in njihovo preseganje meja umetnosti, na tem mestu omenjamo: Dom 7. sekretarjev Skoja v Zagrebu (1966), univerzitetno središče v Skopju (1975-1978), Spominski dom v Bosanskem Šamcu (1975-1978), frančiškansko cerkev v Kotor Varošu blizu Banjaluke (1986-1991), na Slovenskem prvič uresničen vkopan prostor cerkve Kristusovega učlovečenja v Dravljah v Ljubljani (1980-1985), tako imenovane Nove Žale v Ljubljani (1982-1988), avtobusno postajo v Novem mestu (1989-), natečajni projekt za spominski park Teharje (1993), vrsto stanovanjskih hiš, javnih spomenikov in notranjih ureditev (Domus Slovenica na Dunaju, 1987-1988, sprejemna dvorana železniške postaje, 1983-1988, in atrij oziroma Prešernova dvorana Narodnega muzeja, 1987-1991, oboje v Ljubljani) in nagrajene natečajne projekte za novo potniško postajo (1980-), novo Narodno in univerzitetno knjižnico (1989-), nuncia-turo (1998). Prenovil je staro železniško postajo (1996) in Plečnikov NUK (1999), oboje v Ljubljani.
Mušičevo delo pomeni očiten generacijski prelom v slovenskem modernizmu. Prepoznavamo ga po duhoviti prostorski razgibanosti in harmoniji, polni simbolnih znamenj lepote in smisla.
Skupščina SAZU je Marka Marijana Mušiča 1. junija 2007 izvolila za rednega člana.
Andrej Jemec
TONE PAVČEK
Svojevrsten paradoks: v šestih letih statusa izrednega člana je pesnik Tone Pavček ustvaril opus, ki bi imel po svoji kvaliteti, žanrski raznolikosti in obsegu že sam po sebi zadostno težo za sprejem v SAZU, kar z drugimi besedami pomeni, da gre pri tem predlogu za prevedbo (izvolitev) med redne člane za golo formalnost. V teh šestih letih je Tone Pavček nadaljeval z nezmanjšanim tempom na vseh tistih področjih, ki so bila zanj značilna in plodna že ob sprejemu leta 2001, sedanje krajše obdobje le še bolj izpostavlja njegovo tako rekoč nepretrgano pesniško izrekanje o vsem, kar on sam nosi v sebi, in hkrati o marsičem eksistencialno pomembnem, kar čuti in zaznava okrog sebe v svetu in času, ki sta tudi naš svet in čas.
Pavčkova temeljna ustvarjalna preokupacija je seveda poezija, ki pa ni niti za trenutek ujeta v en sam izraz, v enosmerno in enoznačno izpovedovanje sebe in svoje doživljajske unikatnosti v prostoru in času, torej v kontekstu njegove dosedanje in sočasne slovenske literature sploh. Med štirimi najnovejšimi zbirkami »za odrasle«, kot imamo navado reči, Darovi, Starožitja, Nežnosti, Ujedanke, pomenita vsaj druga in zadnja tematsko novost v doslej znani Pavčkovi poeziji, nekakšno objektivizacijo predmetnega sveta (Starožitja), sveta, ki je bil, a ga ni več, sveta, ki je bil nekoč naša vsakdanjost, zdaj pa se je kot kulturna dediščina preselil med etnografske muzejske zbirke, čeprav še zmerom živi v nas (v starejših generacijah) kot živ spomin na naše individualno in družbeno otroštvo. In prav na inspirativni ravni tega, kar je nekoč bilo, a zdaj ni več, pa vendar še živi v nas, je Pavček izkopal v sebi nove doživljajske sklope, ki jih je - v tej pesniški preobleki - mogoče razumeti tudi kot opozarjanje na nepretrganost življenja v nas, v rodu in času. Skoraj vsaka pesem ima v svojem podtonu, nekatere celo v razkriti poanti, nekakšno prijazno etično sporočilnost. Ujedanke pa so epigramatsko zašiljena zbirka, bolj ali manj neposredno naslovljena na vse bolj bohotne oblike naše današnje slovenske pritlehnosti, številne nečednosti ljudi in poklicev, ki postajajo, so že postali, razpoznavna podoba naših razmer in nas v njih kot njihovih sooblikovalcev. Pavček rad piči, rad »ujeda«, kot sam pravi, vendar bolj z nasmehom kot s strupom, celo najprej se sam v sebi prav po pavčekovsko na široko nasmehne že ob izbiri predmeta svoje bodice in nam tako hkrati s svojo »ujedanko« posreduje tudi svoje lastno, kreativno avtorsko razpoloženje ob njej.
Zvest sam sebi in svojemu prirojenemu daru je Pavček s tremi zbirkami (Ra-dobesednice, S črko čez Krko, Koncert) ostal tudi v tem obdobju nepretrgano prisoten v poeziji za otroke in mladino, humoren, iznajdljiv in presenetljivo blizu otroške in mladostniške psihe. In prav duhovita iznajdljivost presega temeljno namembnost te poezije, ki je zanimivo in plodno branje tudi za odrasle.
Ob bok Pavčkovi poeziji sodi tudi njegova publicistika (Čas duše in telesa 3, Hiša Cankarjeva zaveze), ki ji gre takoj dodati prilastek »poetična«: ob branju te esejistike, ki je tematsko povsem razvidno stratificirana, občutimo tudi poseben estetski užitek ob razkošju jezika, bogati metaforiki (pogosto asociativni) in rit-mičnosti stavka, ob posameznih pasažah pogosto z občutkom pesmi v prozi.
Posebej bi lahko govorili o Pavčkovem prevajalskem deležu (Ahmatova, Jese-nin), tudi njegove pesmi so v tem času izšle v hrvaškem in češkem prevodu. Njegovo popularnost med bralci po svoje potrjujejo kar tri zaporedne izdaje miniaturke z izborom njegove poezije.
Skupščina SAZU je Toneta Pavčka 1. junija 2007 izvolila za rednega člana.
Ciril Zlobec
SAŠA VUGA
Saša Vuga je eden največjih mojstrov sodobne slovenske pripovedne proze. V povsem izvirnem in neponovljivem, lahko bi rekli novobaročnem slogu, je napisal vrsto romanov in novelističnih zbirk. Vse po vrsti so ob svojem izidu pritegnile pozornost širokih krogov bralcev, temeljito pa sta se z njimi ukvarjali tako sprotna kritika kakor literarnozgodo-vinska veda. Njegovo osrednje in najbolj kvalitetno literarno področje je proza, vendar Saša Vuga piše tudi mladinsko literaturo in dramatiko.
Saša Vuga je bil rojen 8. februarja 1930 v Mostu na Soči. Dva razreda slovenske gimnazije je obiskoval v Gorici v Italiji, druga dva pa v Šempetru pri Gorici, kjer je maturiral leta 1949. Istega leta se je vpisal na slavistiko in primerjalno književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1957. S štipendijo italijanske vlade je podiplomsko študiral na Univerzi za tujce v Perugii (1960), (etimologija, dantologija, renesansa), s podporo slovenskega ministrstva
pa je 1962 proučeval radijsko igro v Varšavi in Krakowu. Leta 1966 se je s štipendijo Prešernovega sklada izpolnjeval v TV dramatiki v Parizu. Od 1949-1952 je delal na Radiu Ljubljana kot govorec v oddajah za tujino, pozneje kot slovenski napovedovalec. Od 1961. do upokojitve 1989. je delal kot dramaturg in urednik dramske redakcije na TV Slovenija.
Je član slovenskega Pena.
Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi Prešernovega sklada (1979) in Prešernovo nagrado 1998.
Vugovo literarno delo obsega novele, romane, mladinsko prozo ter radijske in televizijske drame. Prva besedila, ki so napovedovala izrazito slogovno značilnost in izbor tematike, je od 1947. objavljal v goriškem Soškem tedniku, Mladinski reviji in Sodobnosti (sodelavec te revije je ostal do danes). Zgodbe iz življenja Tolminske zapisuje s čustveno in etično občutljivostjo in jezikovno ekspresijo. Pri tem svojevrstno anekdotično in groteskno oblikuje pripoved, v katero pogosto vključuje tudi prvine krajevnega ljudskega izročila, predvsem v zvezi z dramatičnimi zgodovinskimi dogodki. Tako so za novele, ki so v periodiki izhajale v petdesetih letih (Ljubil je marjetice, Mesec gleda na polje, Zlata mrtvaška glavica), značilni motivi duševnih stisk v vojnem času, doživetja smrti in erotike. Prva knjižna izdaja Vugove proze je povest Škorenjček Matevžek (1955). V petdesetih letih je nastala njegova prva radijska igra Žalostna obsoška povest (1953). Na razgibanost scen in jezikovni izraz, ki kaže ustvarjalno veselje do slogovne izbrušenosti, izvirne metaforike in natančnih opisov, je opozoril z novelistično zbirko Račke po reki plavajo (1961). Prvi roman Veter nima cest (1958) je mozaik zgodb o usodah tolminskih ljudi, obremenjenih z vojnimi preizkušnjami. Te določajo tudi njihov fatalistični in hkrati uporno bojeviti odnos do sveta.
Vuga velja za pionirja pri uveljavljanju novih dramskih zvrsti - televizijske drame in nadaljevanke. S scensko predstavitvijo je poleg besedne zgoščenosti in anekdotične groteske gradil sunkovite, ekspresivne prizore človeške tragike s presenetljivimi poantami. Vsebine za svojske radijske in televizijske igre je od anto-logijskega Bernardka (1962) izbiral med večinoma vojnimi temami (Devet slovenskih radijskih iger, 1975).
Njegov očitni literarni vzpon se je začel z modernističnim romanom iz sodobnega življenja in sveta Vseenost (1972), potem pa je to delo kmalu nadgradil s še bolj slogovno zahtevnim, vsebinsko razgibanim in fabulativno bogatim ter raznovrstnim zgodovinskim romanom Erazem Predjamski (1978). Nekateri poznavalci menijo, da je to njegovo najboljše delo in eden najpomembnejših slovenskih zgodovinskih romanov. Toda tu so še Testenine bivših bojevnikov (1980), zelo svojevrstno prozno delo in odlični, prav tako zgodovinski roman iz Napoleonovih časov Krtov kralj (1987). Sledi zbirka nagrajenih RTV-dram Steza do polnoči (1993), roman Opomin k čuječnosti (1993), slogovna, kompozicijska in jezikovna posebnost, s katero Vuga pripoveduje o neznosnosti človeškega trpljenja. Po tem
odmevnem besedilu pomeni roman Na rožnatem hrbtu faronike (1999) znova umik v zgodovinski čas, Sij s kačjih rid (2003) pa ironično parafrazira mitološko motivno osnovo z nekakšnim mrtvaškim plesom na Soči ob koledarskem zlomu tisočletja. Besedilo Delanje romana (2007) je posvečeno prijatelju Lojzetu Kova-čiču in obsega dnevniško nočne zapiske, komentarje, razpoloženja in avtorjeve kritične poglede na podobo narave, človeka, domačije itn. Posebej dragoceni so spomini na sodobnike, na kulturno prizorišče preteklih let. Glavni poudarek je na genezi posameznih del, ob katerih je Vuga zapisoval (ob nastajanju štirih svojih romanov) besedilo o značilnih zakonitostih knjižnega ustvarjanja.
V	dramatiki je Saša Vuga razvijal literaturo novega žanra - TV-igro in igrane dokumentarce. Med pomembnejše sodijo Rekviem za heroji, Gorjupa bajta (prvič na Slovenskem knjižna objava radijskih in televizijskih iger), Silvestrovo črepinj in Maistrova najdaljša mariborska noč.
Saša Vuga je še zmeraj aktiven in plodovit pisatelj. V letu 2007 bo pri Slovenski matici izšel romaneskni triptih Kobariško zrcalo.
Skupščina SAZU je Saša Vuga 1. junija 2007 izvolila za izrednega člana.
Drago Jančar, Andrej Jemec
VINKO GLOBOKAR
Slovenski pozavnist, skladatelj in dirigent je bil rojen 7. julija 1934, Anderny, Francija.
V	začetku deluje kot jazzpozavnist v Jugoslaviji, kjer živi od 1947 do 1955, nato po povratku v Francijo študira na Nacionalnem visokem konservatoriju v Parizu in nadaljuje solistično aktivnost kot pozavnist. Študij kompozicije in dirigiranja je nato nadaljeval pri Renéju Leibowitzu, kontrapunkt pri Andreju Hode-iru, izpopolnjeval pa se je pri Lucianu Beriu. Krstne izvedbe skladb za pozavno so mu zaupali svetovno znani skladatelji 20. stoletja, kot so Karlheinz Stockhausen, Luciano Berio, Maurizio Kagel, René Leibowitz idr. Kot dirigent je sodeloval z uglednimi evropskimi orkestri: z orkestrom zahodnonemškega radia, francoskim radijskim orkestrom, orkestrom radia Helsinki, s Simfoniki RTV Slovenija, s fil-harmoničnima orkestroma iz Jeruzalema in Varšave. V obdobju med 1967 in 1976 je Globokar poučeval na Visoki šoli za glasbo v Kolnu. V letih med 1973 in 1979 je bil vodja oddelka za zvočne in glasovne raziskave na institutu IRCAM v Parizu, v letih med 1983 in 1999 pa je v Firencah vodil tečaje za glasbo 20. stoletja.
Leta 2002 je dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Je avtor mnogih publikacij o glasbi, med drugimi priljubljene knjige Vdih-Izdih.
Vinko Globokar je kot skladatelj težko opredeljiv. Po eni strani ustvarja dela, osredotočena na razmerje glas - instrument (Discours II, VIII) ali razmer-
je tekst - glasba (Voie, Kolo). Po drugi strani se zanima za inventivni potencial interpreta, pritegujoč ga k skupni kreativnosti (Concerto Grosso, Individuum/Collectivum). Istočasno usvarja glasbena dela, ki temeljijo na elementih gledališča.
Prepričan, da mora imeti glasba kritično vlogo v sodobni družbi, se v nekaterih delih spopada s socialnimi problemi (Les Emigrés, L'Armonia Drammatica). V kompoziciji se pogosto inspirira ob vprašanjih, ki se zastavljajo izven glasbe (družba, politika, humanizem). Ta ga usmerjajo k uporabi novih tehnik, novih glasbenih materialov in novih oblik. Meni, da vsak organizacijski model v naravi ali kulturi lahko postane glasbeno uporaben.
Pomembnejša dela:
Vokalna: Letters, Second Thoughts.
Orkestralna: Etude pour Folklora I.
Skupinska glasba: Fluide, Laboratorium za 10 instrumentov.
Komorna glasba: Discours VI za godalni kvartet, Discours VII za kvintet trobil, Discours VIII za pihalni kvintet, Dos á dos za 2 izvajalca, Elegie balkanique za flavto, kitaro in tolkala, Kvadrat za 4 tolkalce, To whom it may concern za kvintet in magnetofonski trak, Tribadabum extensif sur rythme fantóme za 3 ali neomejeno število tolkalcev.
Solistična dela: Dialog über Feuer za kontrabas, Dialog über Luft za harmoniko, Exchanges za eno trobilo, Oblak semen za trombone solo, Ombre za tolkala, zvočni trak in stroj za ritem, Pendulum za violončelo solo, Pensée écartelée za tolkala solo, Pre-occupation za orgle in magnetofonski trak, Res / As / Ex / Inspirer za pihalca.
Skupščina SAZU je Vinka Globokarja 1. junija 2007 izvolila za dopisnega člana.
Janez Matičič
GEORGI KONSTANTINOVSKI
Georgi Konstantinovski (rojen 29. julija 1930) je diplomiral na oddelku za arhitekturo Tehnične fakultete v Skopju, magistriral na Yale Faculty of Art and Arhitecture v ZDA (mentorja Paul Rudolph in Serge Chermayev) ter sodeloval v biroju Jo Ming Pei v New Yorku.
Do leta 1995 je bil profesor na Fakulteti za arhitekturo v Skopju. Od leta 1999 je član Akademije za arhitekturo pri Združenju makedonskih arhitektov. Bil je predsednik Sveta za urbanistično planiranje mesta Skopja (1983) in dekan Fakultete za arhitekturo (1987-1988).
Izjemno obsežen ustvarjalni opus vključuje preko 360 projektov in študij. Med njimi izstopajo glavne realizacije, kakršne so Arhiv mesta Skopja, Arhiv mesta Štip, Arhiv mesta Ohrid, Inštitut za potresno inženirstvo in inženirstvo za seizmologijo v Skopju, Študentski dom Goce Delčev ter palači Unija in Kuzman v Skopju, Spominski dom, Razlovečkoto Vostanie, Memorialni muzej ASNOM v Pelincih, več stanovanjskih stavb in kompleksov itd.
Prejel je številne nagrade, tako na Svetovnem arhitekturnem trienalu v Beogradu (1991), nagrado 11. oktober (1969), tri Borbine nagrade (1969, 1972 in 1983), veliki nagradi BIMAS (1981 in 1995), red dela z zlatim vencem (1985) in nagrado Andrej Damjanov za življenjsko delo (1999).
Pet desetletij ustvarjalnega dela, ki ga je nedavno ob jubileju predstavil na razstavi v Likovnem salonu Makedonske akademije znanosti in umetnosti (oktober 2006), spremlja zavzeto poslanstvo akademskega učitelja na Fakulteti za arhitekturo skopske univerze sv. Cirila in Metoda. Obe temeljni dejavnosti od vsega začetka dopolnjuje z bogatimi in dragocenimi publicističnimi prispevki. Med njimi v zadnjem času izstopa knjiga Arhitekti v Makedoniji od 18. do 20. stoletja (v dveh delih), ki je zajeten, podroben in natančen prikaz zgodovine arhitekture na makedonskih tleh in predstavitev njenih ustvarjalcev.
Nenavadna usoda je že pred več kot pol stoletja intenzivno povezala Slovenijo in Makedonijo prav na področju umetnosti gradnje in kulture prostora. Številni slovenski umetnostni zgodovinarji, konservatorji, arhitekti in urbanisti so ustvarjali v Makedoniji najpomembnejša dela in proučevali ter obnavljali najdragocenejše makedonske kulturne in arhitekturne spomenike. Posebna zasluga profesorja Georgija Konstantinovskega je prav v korektnem in zavzetem spoštovanju ter pu-bliciranju in nesebičnem uveljavljanju del slovenskih avtorjev, ki tako postajajo in ostajajo trajne kulturne in umetnostne vrednote obeh narodov.
Tudi v sedanjem času se intenzivno in uspešno zavzema za polno spoštovanje slovenskih arhitekturnih stvaritev v Makedoniji in za njihovo formalno in konkretno neprizadetost, ohranitev in obnovo. Ker je opus najvidnejših slovenskih arhitektov in konservatorjev ter urbanistov v Republiki Makedoniji tudi za Slovenijo izjemno pomemben, saj obsega več kot polstoletno delo, je vključitev takšnega uglednega in strokovnega poznavalca ter zavzetega varuha slovenske prostorske in arhitekturne kulture na makedonskih tleh v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti tudi v tem usodno pomembnem pogledu primerna.
Skupščina SAZU je prof. dr. Georgija Konstantinovskega 1. junija 2007 izvolila za dopisnega člana.
Marko Marijan Mušič
MATEJA MATEVSKI
Mateja Matevski se je rodil 13. marca 1929 v Istambulu (oče pečalbar), vendar se je družina kmalu vrnila v Makedonijo. Osnovno šolo je obiskoval v Gostivarju, gimnazijo v Tetovu in Skopju, kjer je tudi diplomiral na tamkajšnji Filozofski fakulteti. Pozneje (šolsko leto 1962-1963) je svoje znanje izpopolnjeval v Parizu na Inštitutu za gledališke študije. Oboje, literatura in gledališče, sta ostali temeljni preokupaciji na vsej njegovi življenjski in poklicni poti.
Matevski je bil v svoji bogati in uspešni karieri - v različnih obdobjih - glavni urednik in direktor najprej radia, potem pa še RTV, urednik pri založbi Kočo Racin, celo desetletje predsednik makedonske republiške komisije za kulturo, soustanovitelj in tudi predsednik nekoč svetovno znanega pesniškega festivala Stru-ški večeri, hkrati pa tudi član predsedstva republike, na skopski univerzi je kot njen redni profesor predaval zgodovino svetovne dramatike in gledališča. Leta 1979 je bil izvoljen za izrednega, štiri leta kasneje (1983) za rednega člana Makedonske akademije znanosti in umetnosti, v mandatu 2001-2004 je bil tudi njen predsednik.
Ob vsej tej pisani biografiji javnega delavca in kulturnega organizatorja je nič manj impresivna njegova umetniška bibliografija, Matevski sodi med najbolj
plodovite makedonske pesnike druge polovice prejšnjega stoletja. Nič manjši ni njegov prevajalski opus.
Literarna kritika je že njegovo prvo pesniško zbirko Doždovi (Deževja) iz leta 1956 ocenila kot prelomno, delovala je, kot vsa njegova poznejša lirika, kot nekakšen kažipot in spodbuda mlajšim generacijam makedonskih pesnikov, saj je odločilno prispevala, da je bil v makedonski poeziji prehod iz tradicionalizma v umirjen modernizem domala nekon-flikten, brez večjih notranjih lomov, tako značilnih za vse nacionalne kulture v naši bivši skupni državi. Matevski je namreč ves čas z uspehom vgrajeval v svoji moderni (tudi modernistični) formo in metaforiko pomembne in odmevne eksistencialne dileme in stiske svojega časa in sebe v njem. V simbiozi intelekta in čustva je z navdihom zapisoval nepremagljiv razcep med objektivno danostjo in neuresničljivostjo temeljnih človeških aspiracij. Glavni postulat vsega njegovega pisanja pa je bila in ostaja lepota, v tem primeru poezija, edino orožje, s katerim razpolaga pesnik.
Matevski je doslej izdal 14 samostojnih pesniških zbirk, 9 izborov, štiri knjige literarne in gledališke kritike in esejistike, okrog petdeset knjižnih prevodov iz različnih jezikov (francoščine, španščine, italijanščine, slovenščine, srbščine, ruščine, albanščine). Pa tudi v tujini njegova poezija ni ostala brez odmeva, saj je v knjižni obliki izšlo v raznih jezikih okrog petdeset njegovih del.
Tako kot prevodi v obeh smereh so številne tudi literarne nagrade in priznanja, doma in tujini, Francozi so ga počastili z legijo časti, je tudi dopisni, redni ali častni član več tujih akademij.
Dovršen del svoje dejavnosti je Mateja Matevski posvetil slovenski literaturi. S sprevodi iz slovenske poezije se je oglasil že tri leta (1953) pred svojo prvo pesniško zbirko. Slovensko poezijo je objavljal tako rekoč nepretrgoma in izkoristil sleherno možnost za njeno popularizacijo, tako v revialnem tisku kot na radiu in v raznih antologijah, nekatere avtorje pa je izdal tudi v samostojnih zbirkah, poezijo Ivana Minattija je v samostojnih in različno urejenih zbirkah predstavil kar
trikrat, po eno knjigo je namenil Prešernu, Gradniku, Pavčku, Zlobcu in Zajcu. Segal je tudi po prozi in mladinski literaturi, med imeni najdemo Prežiha Vo-ranca, Toneta Seliškarja, Miška Kranjca, Ivana Potrča, Bena Zupančiča, Bratka Krefta, Elo Peroci idr.
Njegovo posredovanje slovenske literature makedonski kulturni javnosti je še posebej pomembno, saj je Matevski imel do vsakega svojega prevoda, tudi do tistega, ki je izšel samo v revialnem tisku ali bil predvajan na radiu, enak odnos kot do lastne poezije, ves čas zvest svojemu idealu lepote kot edinemu pesniškemu orožju »v spopadu z zlom v vesolju, času in v nas samih«.
Izvolitev Mateja Matevskega za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti ni le utemeljena oddolžitev za vse, kar je storil za slovensko literaturo, ampak tudi obogatitev naše ustanove.
Skupščina SAZU je Mateja Matevskega 1. junija 2007 izvolila za dopisnega člana.
Ciril Zlobec
ZLATKO UGLJEN
Zlatko Ugljen se je rodil 15. septembra 1929 v Mostarju. Po končani srednji šoli je leta 1950 začel študirati arhitekturo na sarajevski Tehniški fakulteti. Že med študijem je sodeloval s prof. Jurajem Naidhardtom pri več projektih, po diplomi leta 1958 je nekaj časa deloval v pro-jektivi, sodeloval kot asistent pri prof. Jahielu Finciju, leta 1962 se je na fakulteti zaposlil, 1970 je bil izbran za docenta Arhitek-tonsko-urbanistične fakultete, na kateri je deloval vse do 2000, ko je že kot redni profesor odšel v pokoj. Poučeval je arhitekturno načrtovanje, kompozicijo in interier. Za rednega profesorja je bil izvoljen tudi na Akademiji likovnih umetnosti, ko je leta 1986 začela s študijem industrijskega oblikovanja, še zdaj predava unikatno oblikovanje. Svoje načrtovalsko delo je tesno povezal z
i 4
delovanjem Inštituta za arhitekturo, urbanizem in prostorsko načrtovanje pri Arhitekturni fakulteti univerze v Sarajevu (vodil je skupino A-4). Zlatko Ugljen živi in ustvarja v Sarajevu. Ob arhitekturi, urbanizmu, oblikovanju in kiparstvu se je posvečal tudi raziskovalnemu delu. Odmevno je razstavljal na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Od 2002 je redni člana ANUBIH.
Ustvarjalnost bosensko-hercegovskega arhitekta Zlatka Ugljena je bila že v nekdanji skupni jugoslovanski državi deležna najvišjih vrednostnih sodb, za svoje delo je dobil eno najpomembnejših mednarodnih arhitekturnih priznanj - Aga Khanovo nagrado (1983), številnih priznanj je bil deležen tudi v domačem okolju, kjer je vplivno deloval ne le kot arhitekt, urbanist in oblikovalec, ampak tudi kot univerzitetni pedagog in, spodbujen od svojega učitelja Juraja Naidhardta, Le Corbusierjevega učenca, raziskovalec dediščine modernistične arhitekture na Balkanu, usmerjen predvsem v raziskovanje njenih povezav s tradicionalno balkansko arhitekturo, pri čemer se je navezoval tudi na delo v Bosni delujočega slovenskega arhitekta Dušana Grabrijana, ki se je posebej posvečal raziskovanju regionalne (bosanske in makedonske) arhitekture. V arhitekturnem nagovoru Zlatka Ugljena se je dialog med izročilom in modernistično govorico polno udejanjil z ustvarjalno sinergijo novodobne arhitekturne znakovnosti, prav gotovo avtorsko najbolj prepoznavno, arhitekturno najbolj izrazito in prepričljivo, krajinsko najbolj sozvočno, polno upoštevajoč genius loci, ter z mojstrsko izbrušenim in funkcionalno izpiljenim detajlom in opremo, kar je prav tako usklajeval v trajnem dialogu iz dveh označenih virov. Tako je kritično označil Ugljenovo celostno ustvarjalnost slovenski umetnostni zgodovinar Stane Bernik v monografiji Arhitekt Zlatko Ugljen (Tuzla, MGP, 2002), iz katere navajamo nekaj vrednostnih utemeljitev. Knjiga je nastala in bila tiskana v Sloveniji, za kar si je Ugljen posebej prizadeval, saj je vseskozi visoko cenil vlogo in dosežke slovenske arhitekture in kritike. Z njo je bil na nek način tudi nazorsko povezan, spoštoval je ustvarjalnost, teoretične in pedagoške dosežke Edvarda Ravnikarja, izjemno dobro poznal stvaritve uveljavljene generacije, pravzaprav svojih sodobnikov, Milana Miheliča, Stanka Kristla, Savina Severa, Miloša Bonče in mlajšega Marka Mušiča, s slovenskimi arhitekti in poznavalci stroke vzdrževal stike in bil na nek način z njimi v nenehnem diskurzu.
Izbor najpomembnejših realiziranih del: sarajevska menora, Sarajevo (1964), Šefrudin Bijela džamija, Visoko, 1969-1970, pošta, Visoko, 1968-1970, Narodno po-zorište, Zenica, 1974-1978 (skupaj z J. Fincijem), Hotel Visoko, Visoko (1971-1974), Hotel Ruža, Mostar (1974-1975)*, Hotel Bregava, Stolac (1973-1975)*, motel in mladinski kampus Vukosavci, Majevica (1974-1976), počitniška hiša B. Mikulic, Bugojno (1974-1976)*, rezidenca Izvršnega sveta SR BiH, Tjentište (1977-1978)*, rezidenca predsedstva SR BiH, Sarajevo (1976-1978), katoliška cerkev sv. Petra in Pavla, Tuzla (načrt 1977), rezidenca predsednika SFRJ, Bugojno (1978-1979)*, mestni hotel Kalin, Bugojno (1979-1983), planinski hotel Vučko, Jahorina (1983)*, džamija Behrambegove medrese, Tuzla (1996-2000).
Op.: Z * so označeni v vojni 1992-1996 porušeni objekti (skupaj 10). Skupščina SAZU je Zlatka Ugljena 1. junija 2007 izvolila za dopisnega člana.
Milan Mihelič
VI. RAZRED	za medicinske vede
JANEZ SKETELJ
Janez Sketelj se je rodil leta 1947 v Ljubljani. Na Medicinski fakulteti v Ljubljani je diplomiral leta 1972. Od 1991 je redni profesor patološke fiziologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani in predstojnik inštituta. Leta 1982 je dobil nagrado Sklada Borisa Kidriča kot član raziskovalne skupine in leta 1989 kot vodja skupine. 1994 je prejel nagrado Republike Slovenije za vrhunske dosežke v znanosti. Leta 2001 je bil izvoljen za izrednega člana SAZU.
Po izvolitvi za izrednega člana SAZU je prof. Janez Ske-telj nadaljeval svoje delo kot učitelj in predstojnik na Inštitutu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. V letih 2001-2005 je bil prodekan Medicinske fakultete. Do leta 2004 je bil dva mandata predsednik Znanstvenoraziskovalnega sveta za medicino in član Nacionalnega znanstvenoraziskovalnega sveta pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo. Leta 2002 je bil ponovno imenovan v Svet za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Do leta 2004 je delal kot član Komisije Republike Slovenije za nagrade in priznanja v znanosti in do sedaj je ostal član Komisije za kvaliteto visokega šolstva Republike Slovenije. Leta 2002 je postal delegat SAZU v Stalnem odboru Evropskega sveta za medicinske raziskave (EMRC) pri Evropski znanstveni fundaciji.
Raziskovalno delo Janeza Sketlja sega na tri področja, ki so metodološko in delno tudi vsebinsko povezana: raziskoval je mehanizme živčnega uravnavanja presnove v mišicah, posebej na primeru sestavin živčnomišičnega stika (encim acetilholinesteraza in kolagen Q), proučeval je meje adaptacijskega obsega mišice glede izražanja kontraktilnih beljakovin in mehanizme, ki so pomembni za obnovo živčevja po poškodbi.
Doslej je objavil 58 izvirnih znanstvenih člankov v uglednih mednarodnih znanstvenih revijah, od tega 55 v revijah, ki jih zajema SCI. Je soavtor poglavja v knjigi Handbook of Neurochemistry in 8 poglavij v knjigah mednarodnih založb, v katerih je pregledno prikazano njegovo raziskovalno delo, predstavljeno na plenarnih predavanjih na mednarodnih kongresih, ter 8 takih poglavij, objavljenih v zbornikih mednarodnih kongresov.
Po izvolitvi za izrednega člana SAZU je prof. Sketelj nadaljeval delo na omenjenih treh področjih raziskovanja. S sodelavci je objavil 14 izvirnih raziskovalnih člankov v znanstvenih revijah, ki jih indeksira SCI, in en članek v tuji reviji izven SCI. Objavil je tudi dve plenarni predavanji, ki jih je imel na mednarodnih kongresih, in sicer kot poglavji v knjigi mednarodne založbe.
Na področju raziskav o uravnavanju sestavin živčnomišičnega stika v mišičnih vlaknih je s sodelavci ugotovil, da je vzorec aktivacije mišice dosti bolj pomemben dejavnik, ki uravnava izražanje acetilholinesteraze v mišičnih vlaknih, kot pa obremenitev mišice, ki ni odgovorna za razlike med hitrimi in počasnimi mišicami glede izražanja acetilholinesteraze. Raziskali so tudi učinke povečane koncentracije ščitničnih hormonov na uravnavanje acetilholinesteraze v tkivih. Proučili so razlike v živčnem uravnavanju acetilholinesteraze v področju vlakna pod motorično ploščico in v področjih zunaj njih.
V sodelovanju z raziskovalci Anatomskega inštituta Medicinske fakultete je nadaljeval raziskave plastičnosti kontraktilnih beljakovin v različnih mišicah. Z modernimi metodami so opisali tipe mišičnih vlaken v očesnih mišicah podgane in določili deleže posameznih izooblik težkih verig miozina. V naslednji študiji so proučili, kako se te mišice obnovijo po začasni paralizi z botulinovim toksinom, kar se pri ljudeh uporablja za zdravljenje škiljenja. Ugotovili so, da se razmerja med posameznimi izooblikami težkih verig miozina sicer popravljajo, vendar pa tudi po več mesecih ne dosežejo normalnih razmerij. To kaže, da po uporabi botu-linovega toksina lahko nastanejo v očesnih mišicah ireverzibilne spremembe.
Na področju obnove perifernega živčevja po poškodbi je Sketelj s sodelavci najprej pokazal, da je v zgodnjem obdobju po poškodbi živca za obnovo živčnih vlaken bolj pomembna bazalna lamina živčnih cevk kot pa posebne celice glije (Schwannove celice), ki ob živčnem vlaknu napolnjujejo živčno cevko. V novi raziskavi so ugotovili, da je ta neodvisnost obnove živčnih vlaken od Schwannovih celic relativna in odvisna od ohranjenosti celovitosti in kemične sestave bazalnih lamin v obdobju po poškodbi živca. Raziskali so tudi, ali so glede regeneracije
perifernega živca po poškodbi in obnove občutka bolečine na koži kakšne razlike med samci in samicami podgan. Izkazalo se je, da je obnova nekoliko boljša pri samicah kot pri samcih. V seriji člankov so Sketelj in sodelavci obravnavali še drug možen način obnove funkcije po poškodbi perifernega živca, to je s kolate-ralnim brstenjem nepoškodovanih živčnih vlaken sosednjega živca v neoživčeno območje, ki ga je zapustil uničeni periferni živec. Ugotovili so, da je za sproženje takega brstenja živčnih vlaken potrebno tudi signaliziranje med poškodovanimi in nepoškodovanimi senzoričnimi nevroni v ganglijih zadnjih korenin hrbtenjače. Raziskave so pokazale, da je tudi kolateralno brstenje bolečinskih živčnih vlaken po poškodbi perifernega živca bolj izrazito pri samicah kot pri samcih podgan. Raziskali so tudi nov model za proučevanje kolateralnega brstenja senzoričnih živčnih vlaken, to je prišitje konca poškodovanega živca na bok nepoškodovanega živca, tako da živčna vlakna iz slednjega brstijo v prišiti živčni krn.
Janez Sketelj se je najbolj uveljavil v mednarodnih znanstvenih krogih kot raziskovalec na področju živčnega uravnavanja izražanja sestavin živčnomišič-nega stika v skeletnih mišicah. Od leta 1992 naprej je redni vabljeni predavatelj na mednarodnih kongresih, ki obravnavajo normalne in patološke vidike sestavin holinergičnega živčevja. Njegova dela so bila 754-krat citirana v mednarodni literaturi. Petindvajset njegovih člankov je bilo citiranih od 10- do 30-krat. Trije njegovi članki imajo več kot 40 citatov, eden več kot 60. Bil je nosilec podprojekta v evropski znanstveni mreži s področja holinesteraz.
Iz kratkega opisa kandidatovega udejstvovanja se vidi, da se je Janez Sketelj ukvarjal z raziskovanjem, stroko, poukom in organizacijskim delom na področju znanosti. S svojim delom in dosežki od izvolitve za izrednega člana je pomembno prispeval k razvoju medicinskih znanosti in ugledu SAZU.
Skupščina SAZU je prof. dr. Janeza Sketlja 1. junija 2007 izvolila za rednega člana.
Marjan Kordaš, Matija Horvat, Jože Trontelj
BOJAN ČERČEK
Prof. dr. Bojan Čerček se je rodil 20. septembra 1949 v Ljubljani. Na Medicinski fakulteti v Ljubljani je diplomiral leta 1976. Tu je pridobil tudi naziv magister znanosti, doktoriral pa je na Inštitutu Karolinska v Stockholmu na Švedskem. Specializacijo iz interne medicine je začel na Kliničnem centru v Ljubljani in končal v Cedars-Sinai Medical Centru v Los Angelesu. Tu je postal tudi specialist kardiolog in začel delati leta 1988. Leta 1992 je postal direktor koronarne enote v tej bolnišnici, leta 1994 kodirektor Centra za raziskave ateroskleroze, od leta 1996 naprej je direktor koronarnih enot v Cedars-Sinai Medical Centru. Na medi-
cinskem oddelku (interna medicina) kalifornijske univerze, Los Angeles (UCLA), je postal leta 2001 professor in residence. Je član številnih ameriških zdravniških združenj, član uredniškega odbora revije Journal of Cardiovascular Pharmacology and Therapeutics in znanstveni recenzent pri najuglednejših revijah s področja srca in ožilja. Bil je član ali predsednik organizacijskih odborov 7 znanstvenih sestankov s področja kardiologije in vodilni raziskovalec sedmih raziskovalnih projektov NIH. Bil je vabljeni predavatelj na celi vrsti najpomembnejših svetovnih kongresov s področja kardiologije, kjer je nastopil tako s strokovnimi kot z znanstvenimi temami. Glavni področji njegovega raziskovalnega dela sta akutni koronarni sindrom in poškodba arterijske stene v zvezi z aterosklerozo.
Prof. dr. Bojan Čerček je soavtor 99 raziskovalnih in strokovnih člankov v uglednih mednarodnih revijah in 9 poglavij v knjigah mednarodnih založb. Na mednarodno odmevnost njegovega raziskovalnega dela kaže velika citiranost njegovih del. Skupno število citatov je več kot 3000, 25 člankov je bilo citiranih 10-30-krat, 14 člankov 30-50-krat, 9 člankov 50-70-krat, 8 člankov 70-100-krat in 6 člankov več kot 100-krat.
Znanstvene publikacije prof. dr. Čerčka obravnavajo tri glavna področja:
(1) Tromboliza pri akutnem miokardnem infarktu. Začetno raziskovalno delo dr. Čerčka v okviru Kliničnega centra Univerze v Ljubljani je bilo osredotočeno na klinične raziskave pri bolnikih z akutnim miokardnim infarktom, zdravljenih na Centru za intenzivno interno medicino. Raztopitev strdka v koronarni arteriji v prvih urah srčnega infarkta je pomenila revolucijo v zdravljenju miokardnega infarkta in je znižala smrtnost za 30-40 %. To zdravljenje je bilo uvedeno v Ljubljani pred objavo velikih multicentričnih studij. Te zgodnje izkušnje so omogočile dr. Čerčku obdelavo in opis pomembnih spremljevalnih pojavov trombolitičnega zdravljenja, predvsem motenj srčnega ritma. Primerjalna študija motenj ritma je citirana v vodilnem svetovnem učbeniku kardiologije (Braunwald's Heart Dise-
ases). Dr. Čerček je s temi izkušnjami nadaljeval z raziskovalnim delom trombo-litičnega zdravljenja v laboratoriju dr. Williama Ganza v Cedars-Sinai Medical Centru (UCLA), School of Medicine v Los Angelesu, svetovni avtoriteti s tega področja. Eksperimentalno delo je vodilo h kombinirani terapiji trombolitičnega in antitrombotičnega zdravljenja, kar je občutno skrajšalo čas do uspešne raztopitve strdka v koronarni arteriji in ustavitve napredovanja srčnega infarkta.
(2)	Spremembe v mišičnih celicah arterijske stene ob akutni okvari žilne stene. V nadaljnjem delu se je dr. Čerček usmeril v raziskave arterijske žilne stene in sprememb v mišičnih celicah stene po akutni mehanični in vnetni poškodbi. Preučeval je učinke te okvare na nastajanje strdka in na aktivacijo posameznih rastnih faktorjev mišičnih celic v žilni steni, ki so vodili k njeni zožitvi in zadebe-litvi. Prvi je dokazal aktivacijo gena rastnega faktorja IGF-1 v mišični plasti žilne stene in opisal njegovo uravnavanje. V tem času je ustanovil lastni laboratorij in vse bolj prevzemal mentorsko vlogo. Nadaljnje delo je bilo nato usmerjeno v študij vrste dejavnikov, ki vplivajo na debelitev žilne stene. Opis zavore zadebelitve stene po mehanski okvari z inhibicijo rasti celic gladke mišice v žilni steni s sintetičnim hormonom oktreotidom je vodil v klinično raziskavo uporabe tega zdravila pri poizkusu preprečitve zadebelitve stene po balonski dilataciji koronarne arterije. Raziskave pospešitve zadebelitve žilne stene ob povečani koncentraciji holesterola LDL in pa preprečitveni učinek holesterola HDL so bile objavljene v dveh publikacijah. Raziskave učinka HDL in genetske variante HDL, izolirane pri nekaj družinah v severni Italiji, so vodile k rekombinantni proizvodnji apolipoproteina AI Milano in kliničnega testiranja. V zadnjem času pa je pozornost raziskav usmerjena v imunske mehanizme, ki obvladujejo proces zadebelitve žilne stene.
(3)	Zdravljenje akutnega koronarnega sindroma. Dr. Čerček je ob eksperimentalnem raziskovanju načrtoval nadaljevanje raziskav bolnikov s srčnim infarktom in nestabilno angino pektoris. Zasnoval in organiziral je prvo multicentrično študijo o uporabi antibiotikov pri bolnikih z akutnim koronarnim sindromom s sodelovanjem 6 svetovnih bolnišnic, vključno s Kliničnim centrom v Ljubljani, brez podpore farmacevtske industrije. Ta študija je bila objavljena v reviji Lancet. Analiza biokemičnih rezultatov in pa genomska in proteomska obdelava krvnih vzorcev iz te študije sta v teku.
Iz kandidatove biografije in iz opisa njegovega raziskovalnega dela je razvidno, da se je prof. dr. Bojan Čerček s svojimi dosežki uveljavil kot mednarodno priznan znanstvenik na področju kardiologije in s sodelovanjem s slovenskimi raziskovalci in zdravstvenimi institucijami pomembno prispeval k razvoju slovenske znanosti na področju medicinskih ved.
Skupščina SAZU je prof. dr. Bojana Čerčka 1. junija 2007 izvolila za izrednega člana.
Matija Horvat, Marjan Kordaš, Jože Trontelj
JANEZ LAMOVEC
Dr. Janez Lamovec se je rodil 14. aprila 1941 (Gornja Ploča). Na Medicinski fakulteti v Ljubljani je diplomiral leta 1966. Leta 1972 je opravil specializacijo iz patologije na Inštitutu za patologijo Medicinske fakultete in tu delal kot specialist patolog in asistent. Leta 1974 je začel delati kot kirurški patolog na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Leta 1975 je opravil izpit ECFMG in nato kot patolog delal v ZDA, kjer je opravil tudi specializacijo iz patologije na New York Medical Collegeu. Od leta 1978 je kirurški patolog na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. V letih 1983 in 1990 je kot Ful-brightov štipendist po nekaj mesecev delal in raziskoval v ZDA na oddelkih za patologijo na Albert Einstein Medical Collegeu, Bronx, New York, in Yale University v New Havenu. V 90-ih letih je obiskal oddelke za patologijo Univerze v Bolonji in Memorial Sloan-Kettering Cancer Center v New Yorku. Vseskozi je sodeloval pri delu dveh mednarodnih »slide« seminarjev vodilnih patologov na Ohio State University in University of Kansas Medical Center. Leta 1996 je zagovarjal doktorsko disertacijo s področja diagnostike posebnih oblik raka dojke. Je član uredniških odborov dveh mednarodnih revij s področja patologije (Advances in Clinical Pathology in Annals of Diagnostic Pathology) in stalni recenzent v dveh drugih (Virchow Archive in Breast). Bil je vabljeni predavatelj na štirih evropskih kongresih za patologijo in na treh kongresih International Academy of Pathology. V letih 2002-2003 je sodeloval v mednarodnih skupinah patologov, ki so pripravljale klasifikacije tumorjev mehkih tkiv, dojke in ženskih spolnih organov ter glave in vratu v okviru WHO. Rezultat tega dela so tri modre knjige o teh tumorjih, v katerih je soavtor ustreznih poglavij.
Dr. Janez Lamovec je sam ali s sodelavci objavil 65 znanstvenih in strokovnih člankov v uglednih mednarodnih revijah. Je eden od avtorjev 46 objavljenih mednarodnih multicentričnih kliničnih študij, je soavtor 9 poglavij v knjigah mednarodnih založb ter velikega števila objavljenih kongresnih referatov. Njego-
va dela so dosegla veliko mednarodno odmevnost, skupaj so bila citirana več kot 800-krat. 18 del je bilo citiranih 10- do 30-krat, 5 del 30- do 50-krat, eno delo 50-do 60-krat, eno delo 70- do 80-krat in eno delo 80- do 90-krat.
Raziskovalno delo dr. Janeza Lamovca je bilo pretežno osredotočeno na dve področji onkološke patologije, na tumorje dojke ter tumorje mehkih tkiv in kosti. Ob najpogostnejšem infiltrativnem duktalnem karcinomu je v dojki skupina redkejših karcinomov, ki so bili morfološko, klinično in biološko neopredeljeni ali pomanjkljivo opredeljeni. Dr. Lamovec je kot prvi avtor ali soavtor v vrsti odmevnih publikacij v tuji literaturi te posebne oblike raka dojke dodatno opredelil ali jih sploh prvič opisal in definiral. Nadalje je v odmevni avtopsijski študiji prvič opisal poseben način zasevanja invazivnega lobularnega karcinoma, ki zajema približno 10 % vseh rakov dojke. Le-ta ne zaseva samo v organe, ki so običajna mesta zasevkov raka dojke, ampak tudi na nekatera druga mesta, ki so lahko zelo dolgo klinično »nema« in jih je težko odkriti celo z modernimi slikovnimi metodami.
Dr. Lamovec je raziskoval tudi nekatere neepitelijske tumorje dojke. V reviji Cancer je objavil prvi opis posebne oblike limfoma dojke vrste MALT. Sodeloval je v mednarodni skupini raziskovalcev, ki je objavila diferencialno diagnostično pomembno študijo na velikem številu bolnic o limfoidnih hiperplastičnih lezijah prsne bradavice. Med objavljenimi deli so nadalje študije filodnih tumorjev, so-litarnih fibroznih tumorjev, nekaterih redkih psevdotumorskih lezij in metasta-tičnih tumorjev v dojki. Posebno priznanje je bilo povabilo Svetovne zdravstvene organizacije za sodelovanje v monografiji WHO o patologiji in genetiki tumorjev dojke. V monografiji, ki je izšla leta 2003, je kot prvi avtor napisal poglavje o lim-fomih dojke.
Za razliko od raka dojke, ki je najpomembnejši maligni tumor žensk, so tumorji mehkih tkiv in kosti sorazmerno redki. Čeprav so si morfološko zelo podobni, imajo lahko različen biološki potek in jih je zato dostikrat težko opredeliti v smiselne in prognostično relevantne skupine. Vprašanje njihovega razlikovanja je še bolj zapleteno zaradi obstoja psevdosarkomskih lezij, ki so histomorfološko zelo podobne sarkomom, vendar pa so biološko povsem benigne. S tega področja je kandidat kot prvi avtor ali kot soavtor objavil odmevne raziskave cele vrste tumorjev. Odmevni so bili nadalje njegovi opisi sarkomskih zapletov pri nekaterih benignih lezijah, kot npr. vzrast osteosarkoma v benignem osteohondromu ali pojav sinovijskega sarkoma ob kolčni protezi. V letu 2002 je kandidat na povabilo Svetovne zdravstvene organizacije v monografiji WHO o patologiji in genetiki tumorjev mehkih tkiv in kosti napisal poglavje o Kaposijevem sarkomu, ki se kot pomemben zaplet lahko razvije pri bolnikih z aidsom.
Poleg odmevnih objav z navedenih dveh najpomembnejših področij njegovih raziskav je kandidat v priznanih tujih revijah kot prvi avtor ali soavtor objavil študije o nekaterih drugih tumorjih, kot so feokromocitomi nadledvičnih žlez,
kromofobni karcinom ledvic, ektramedularni plazmocitom in familiarni drobno-celični rak jajčnikov.
Iz kandidatove biografije in iz opisa njegovega raziskovalnega dela je razvidno, da se je dr. Janez Lamovec s svojimi dosežki uveljavil kot mednarodno priznan znanstvenik na področju tumorske patologije in pomembno prispeval k razvoju slovenske znanosti na področju medicinskih ved.
Skupščina SAZU je dr. Janeza Lamovca 1. junija 2007 izvolila za izrednega člana.
Dušan Ferluga, Marjan Kordaš, Jože Trontelj
UMRLI ČLANI
Andolšek-Jeras, Lidija, rojena 30. julija 1929, umrla 18. decembra 2003, dr. znanosti, redna profesorica za ginekologijo in porodništvo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Izredna članica od 23. aprila 1987, redna članica od 27. maja 1993. Tajnica VI. razreda SAZU od 27. maja 1992 do 28. septembra 1999; glavna tajnica SAZU od 23. septembra 1999 do 25. aprila 2002; članica predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 25. aprila 2002 do smrti.
Andric, Ivo, rojen 10. oktobra 1892, umrl 13. marca 1975, književnik, Beograd, Srbija. Nobelov nagrajenec za književnost, 1961. Dopisni član od 2. junija 1953.
Apostolski, Mihailo, rojen 8. novembra 1906, umrl 7. avgusta 1987, zgodovinar in vojaški teoretik, Skopje, Makedonija. Dopisni član od 10. marca 1977.
Bajec, Anton, rojen 6. januarja 1897, umrl 10. junija 1985, dr. fil., izredni profesor za slovenski jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 23. marca 1978.
Bajt, Aleksander, rojen 27. februarja 1921, umrl 24. februarja 2000, dr. ekonomskih znanosti, redni profesor za ekonomijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani; predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987; načelnik oddelka za družbene vede v I. razredu SAZU od 12. maja 1988 do 1. aprila 1995 in tajnik I. razreda SAZU od 25. januarja 1991 do 28. februarja 1995.
Balenovic, Krešimir, rojen 17. maja 1914, umrl 25. februarja 2003, redni profesor za organsko in bioorgansko kemijo Univerze v Zagrebu in vodja Centra za kemijo organskih naravnih vezi Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 25. marca 1976.
Barton, Derek Harold Richard, rojen 8. septembra 1918, umrl 16. marca 1998, redni profesor za kemijo na teksaški univerzi A & M in njen zaslužni profesor, College Station, Texas, ZDA. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1969. Dopisni član od 23. maja 1985.
Bartoš, Milan, rojen 10. novembra 1901, umrl 12. marca 1974, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 17. oktobra 1958.
Batis, Janez, rojen 15. marca 1919, umrl 1. oktobra 2002, dr. veterinarskih znanosti, redni profesor za mikrobiologijo Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Glavni tajnik SAZU od 10. marca 1985 do 14. maja 1992, član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do 25. aprila 2002.
Bedjanič, Mirko , rojen 29. junija 1904, umrl 15. februarja 1976, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni Medicinske fakultete v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1968, redni član od 21. marca 1974; tajnik razreda za medicinske vede od 20. marca 1975 do smrti.
Beier, Friedrich-Karl, rojen 9. aprila 1926, umrl 13. novembra 1997. Direktor Inštituta Maxa Plancka za tuje in mednarodno patentno, avtorsko in konkurenčno pravo, München, Nemčija. Dopisni član od 6. junija 1983.
Belic, Aleksandar, rojen 2. avgusta 1876, umrl 26. februarja 1960, dr. fil., profesor za lingvistiko na univerzi v Beogradu, Srbija; predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 7. novembra 1947.
Benac, Alojz, rojen 20. oktobra 1914, umrl 6. marca 1992, dr. arheoloških znanosti, redni profesor prazgodovinske arheologije na Filozofski fakulteti v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 23. marca 1978.
Benhart, František, rojen 10. septembra 1924, umrl 25. decembra 2006, slavist, kritik, prevajalec slovenske književnosti, Praga, Češka Republika. Dopisni član od 23. maja 1985.
Berkopec, Oton, rojen 6. decembra 1906, umrl 16. septembra 1988, dr. fil., vodja Bibliografije slavik v češkem tisku pri Akademiji znanosti v Pragi, Češka. Dopisni član od 5. februarja 1971, redni član od 24. aprila 1981.
Bevk, France, rojen 17. septembra 1890, umrl 17. septembra 1970, književnik, Ljubljana. Redni član od 2. junija 1953; tajnik razreda za umetnosti od 28. oktobra 1960 do 26. novembra 1966.
Bezlaj, France, rojen 19. septembra 1910, umrl 27. aprila 1993, dr. fil., redni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964.
Bogdanovic, Milan, rojen 4. januarja 1892, umrl 28. februarja 1964, književnik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu in upravnik Narodnega gledališča v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 2. junija 1953.
Bole, Jože , rojen 17. junija 1929, umrl 26. decembra 1995, dr. znanosti, zoolog - malakolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 23. maja 1985.
Boršnik, Marja, rojena 24. januarja 1906, umrla 10. avgusta 1982, dr. fil., redna profesorica za zgodovino slovenske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredna članica od 10. marca 1977.
Brajkovic, Vladislav, rojen 24. januarja 1905, umrl 9. septembra 1989, dr. prava, redni profesor za pomorsko in splošno transportno pravo Pravne fakultete v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Bravničar, Matija , rojen 24. februarja 1897, umrl 25. novembra 1977, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in glasbenoteoretske predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 21. marca 1974.
Brecelj, Bogdan, rojen 6. maja 1906, umrl 9. septembra 1986, dr. med., redni profesor za ortopedijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.
Breznik, Anton, rojen 26. junija 1881, umrl 26. marca 1944, dr. fil., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940.
Brodar, Srečko, rojen 6. maja 1893, umrl 27. aprila 1987, dr. fil., redni profesor za kvartarologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6. decembra 1949, redni član od 2. junija 1953.
Broz-Tito, Josip, rojen 25. maja 1892, umrl 4. maja 1980, predsednik SFRJ, maršal Jugoslavije. Prvi častni član SAZU od 6. novembra 1948.
Brzin, Miroslav, rojen 13. aprila 1923, umrl 8. avgusta 1999, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979.
Bujas, Zoran, rojen 27. decembra 1910, umrl 11. januarja 2004, redni profesor za psihologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 23. maja 1985.
Butozan, Vaso, rojen 5. decembra 1905, umrl 15. maja 1974, dr. veterinarskih znanosti, častni dr., redni profesor Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 7. februarja 1967.
Cankar, Izidor, rojen 22. aprila 1886, umrl 22. septembra 1958, dr. fil., redni profesor za zgodovino umetnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.
Cevc, Emilijan, rojen 5. septembra 1920, umrl 30. januarja 2006, dr. zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. Načelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 25. januarja 1991 do 7. maja 1996 in tajnik I. razreda SAZU od 1. marca 1995 do 7. maja 1996.
Cigoj, Stojan, rojen 27. junija 1920, umrl 19. septembra 1989, dr. prava, redni profesor za civilno in mednarodno zasebno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987.
Cilenšek, Johann, rojen 4. decembra 1913, umrl 14. decembra 1998, skladatelj, redni profesor na Visoki šoli za glasbo Franza Liszta v Weimarju, Nemčija. Dopisni član od 7. februarja 1967.
Cvetko, Dragotin, rojen 19. septembra 1911, umrl 2. septembra 1993, dr. fil., redni profesor za zgodovino slovenske in novejše glasbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970. Načelnik oddelka za zgodovinske vede v razredu za zgodovinske in družbene vede SAZU od 1. aprila 1982 do 1986 in tajnik istega razreda od 1986 do 31. januarja 1991.
Čamo, Edhem, rojen 30. decembra 1909, umrl 25. novembra 1996. Redni profesor za zoohigieno Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 13. marca 1972.
Čelešnik, Franc , rojen 27. oktobra 1911, umrl 28. avgusta 1973, dr. med., redni profesor za čeljustno kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969.
Černigoj, Avgust, rojen 24. avgusta 1898, umrl 17. novembra 1985, akademski slikar in grafik, Sežana. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Čop, Bojan, rojen 23. maja 1923, umrl 3. avgusta 1994, dr. filoloških znanosti, redni profesor za primerjalno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 25. marca 1976.
Čubrilovic, Vasa, rojen 14. januarja 1897, umrl 11. junija 1990, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino narodov Jugoslavije v novem veku na Univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Deanovic, Mirko, rojen 13. maja 1890, umrl 16. junija 1984, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 21. marca 1974.
Demus, Otto, rojen 4. novembra 1902, umrl 17. novembra 1990, dr. fil., ordinarij umetnostnozgodovinske katedre na univerzi na Dunaju, Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Despic, Aleksandar, rojen 6. januarja 1927, umrl 7. aprila 2005. Redni profesor za fizikalno kemijo Tehnološke fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 25. marca 1976.
Djordjevic, Jovan, rojen 10. marca 1908, umrl 9. decembra 1989, dr. prava, redni profesor za politične vede in ustavno pravo na univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 17. oktobra 1958.
Djurdjev, Branislav, rojen 4. avgusta 1908, umrl 26. februarja 1993. Redni profesor za zgodovino turškega obdobja Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 7. februarja 1969.
Djuričic, Ilija, rojen 18. julija 1898, umrl 2. aprila 1965, dr. med., redni profesor za fiziologijo Veterinarske fakultete v Beogradu, Srbija; predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 22. decembra 1961.
Dolar, Davorin, rojen 1. februarja 1921, umrl 12. novembra 2005, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za fizikalno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977.
Dolenc, Metod , rojen 19. decembra 1875, umrl 10. oktobra 1941, dr. prava, redni profesor za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 28. januarja 1939 do smrti.
Dolinar, Lojze, rojen 19. aprila 1893, umrl 9. septembra 1970, akademski kipar, redni profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 5. februarja 1970.
Drujan, Boris, rojen 27. junija 1928, umrl 24. decembra 1991, dr. organske kemije in farmakologije, predstojnik laboratorija za nevrokemijo IVIC v Caracasu, Venezuela. Dopisni član od 10. marca 1977.
Dyggve, Ejnar, rojen 17. oktobra 1887, umrl 6. avgusta 1961, častni dr., inž., arhitekt in arheolog v Köbenhavnu, Danska. Dopisni član od 17. oktobra 1958.
Fettich, Janez, rojen 9. oktobra 1921, umrl 26. avgusta 2004, dr. znanosti, redni profesor za dermatovenerologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979.
Finžgar, Alojzij, rojen 30. decembra 1902, umrl 28. marca 1994, dr. prava, redni profesor za civilno in rodbinsko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 20. marca 1975, redni član od 23. marca 1978. Načelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 16. septembra 1980 do 31. maja 1988 in tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU od 15. marca 1982 do 25. januarja 1991.
Finžgar, Fran Saleški, rojen 9. februarja 1871, umrl 2. junija 1962, književnik. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za umetnost od 28. januarja 1939 do 30. septembra 1949.
Fischer Kurt von, rojen 25. aprila 1913, umrl 27. novembra 2003, redni profesor za muzikologijo Univerze v Zürichu, Švica. Dopisni član od 29. marca 1979.
Franchini, Aldo , rojen leta 1910, umrl 3. aprila 1987, dr. medicinskih znanosti, predstojnik Inštituta za sodno medicino v Genovi, Italija. Dopisni član od 29. marca 1979.
Frangeš, Ivo, rojen 15. aprila 1920, umrl 29. decembra 2003. Redni profesor za novejšo hrvaško književnost Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 6. junija 1983.
Fučic, Branko, rojen 8. septembra 1920, umrl 31. januarja 1999, znanstveni svetnik v Kabinetu za arhitekturo in urbanizem Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Reka, Hrvaška. Dopisni član od 18. maja 1989.
Gaspari, Maksim, rojen 26. februarja 1883, umrl 14. novembra 1980, slikar, Ljubljana. Redni član od 13. marca 1972.
Gavazzi, Milovan, rojen 18. marca 1895, umrl 20. januarja 1992, dr. fil., redni profesor za etnologijo na Filozofski fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 25. marca 1976.
Gerškovic, Leon, rojen 2. februarja 1910, umrl 1. junija 1992, dr. prava, redni profesor političnih znanosti, Beograd, Srbija. Dopisni član od 17. oktobra 1958.
Gestrin, Ferdo, rojen 8. oktobra 1916, umrl 9. aprila 1999, dr. znanosti, redni profesor za občo zgodovino fevdalizma Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987.
Geyer, Otto F., rojen 18. maja 1924, umrl 12. novembra 2002, redni profesor stra-tigrafije, paleontologije in paleoekologije na Univerzi v Stuttgartu, Nemčija. Dopisni član od 7. junija 2001.
Gligoric, Velibor, rojen 28. julija 1899, umrl 3. oktobra 1977, književni kritik, Beograd, Srbija. Dopisni član od 7. februarja 1967.
Golia, Pavel, rojen 10. aprila 1887, umrl 13. avgusta 1959, književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.
Golič, Ljubo, rojen 2. julija 1932, umrl 5. julija 2007, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za anorgansko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993.
Goričar, Jože, rojen 20. januarja 1907, umrl 20. februarja 1985, dr. prava, redni profesor za sociologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976; načelnik oddelka za družbene vede razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU od 24. aprila 1980 do 30. septembra 1980; glavni tajnik SAZU od 24. junija 1980 do smrti.
Grad, Anton, rojen 23. februarja 1907, umrl 28. marca 1983, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977.
Gradnik, Alojz, rojen 3. avgusta 1882, umrl 14. julija 1967, dr. prava, književnik, Ljubljana. Redni član od 21. decembra 1962.
Grafenauer, Bogo, rojen 16. marca 1916, umrl 12. maja 1995, dr. filozofije, redni profesor za zgodovino Slovencev Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 7. februarja 1968, redni član od 13. marca 1972.
Grafenauer, Ivan, rojen 7. marca 1880, umrl 29. decembra 1964, dr. fil., gimnazijski profesor, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 30. septembra 1949 do smrti.
Grošelj, Milan, rojen 19. septembra 1902, umrl 12. februarja 1979, dr. fil., redni profesor za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 17. oktobra 1958, redni član od 10. marca 1977.
Gušic, Branimir, rojen 6. aprila 1901, umrl 7. julija 1975, dr. med., dr. fil., redni profesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 3. julija 1964.
Gyergyek, Ludvik, rojen 2. septembra 1922, umrl 22. decembra 2003, dr. uporabnih znanosti, častni doktor univerz v Budimpešti in Mariboru, redni profesor za sisteme, avtomatiko in kibernetiko Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987.
Hadži, Jovan , rojen 22. novembra 1884, umrl 11. decembra 1972, dr. fil., redni profesor za zoologijo na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938.
Hafner, Stanislav, rojen 13. decembra 1916, umrl 9. decembra 2006, redni profesor za slavistiko Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 27. maja 1997.
Hauptman, Ljudmil, rojen 5. februarja 1884, umrl 19. aprila 1968, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 16. maja 1940.
Hegedušic, Krsto, rojen 26. novembra 1901, umrl 7. aprila 1975, akademski slikar mojster, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 20. marca 1975.
Hieng, Andrej, rojen 17. februarja 1925, umrl 17. januarja 2000, pisatelj, Ljubljana. Izredni član od 6. junija 1995.
Ibrovac, Miodrag, rojen 24. avgusta 1885, umrl 21. junija 1973, dr. filoloških znanosti, redni profesor romanistike na Filozofski fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 17. aprila 1973.
Ilešič, Svetozar, rojen 8. junija 1907, umrl 4. februarja 1985, dr. fil., redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970.
Ingolič, Anton, rojen 5. januarja 1907, umrl 11. marca 1992, književnik. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik razreda za umetnosti SAZU od 21. marca 1977 do 31. maja 1981.
Ivic, Pavle , rojen 1. decembra 1924, umrl 19. septembra 1999, redni profesor za srbski jezik in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 29. marca 1979.
Jakac, Božidar, rojen 16. julija 1899, umrl 20. novembra 1989, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.
Jakopič, Rihard, rojen 12. aprila 1869, umrl 21. aprila 1943, akademski slikar, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938.
Jakopin, Franc, rojen 29. septembra 1921, umrl 18. junija 2002, dr. znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989.
Jama, Matija, rojen 4. januarja 1872, umrl 4. aprila 1947, akademski slikar, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938.
Jovčic, Dimitrije, rojen 14. oktobra 1889, umrl 16. februarja 1973, dr. med., redni profesor za ortopedijo in travmatologijo na Medicinski fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 7. februarja 1967.
Jurančič, Janko, rojen 18. decembra 1902, umrl 15. decembra 1989, dr. filoloških znanosti, redni profesor za srbski in hrvaški jezik ter starejšo hrvaško in srbsko literaturo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 25. septembra 1979 do februarja 1984.
Kalin, Boris, rojen 24. junija 1905, umrl 22. maja 1975, kipar mojster, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.
Kalin, Zdenko, rojen 11. aprila 1911, umrl 11. novembra 1990, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda za umetnosti SAZU od 31. maja 1981 do 31. januarja 1985.
Kambič, Vinko, rojen 7. aprila 1920, umrl 24. novembra 2001, dr. znanosti, redni profesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989.
Kardelj, Edvard , rojen 27. januarja 1910, umrl 10. februarja 1979, marksistični teoretik, soorganizator KP Jugoslavije in KP Slovenije, avtor del s področja marksističnega družboslovja in tvorec samoupravnega sistema SFRJ. Častni član SAZU od 6. decembra 1949.
Kenk, Roman, rojen 25. novembra 1898, umrl 2. oktobra 1988, dr. naravoslovnih znanosti, redni profesor za zoologijo in sodelavec Kongresne knjižnice v Wa-shingtonu v oddelku za zoologijo nevretenčarjev, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1983.
Kermavner, Dušan, rojen 7. decembra 1903, umrl 11. junija 1975, dr. prava, znanstveni svetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1971.
Kidrič, Boris, rojen 10. aprila 1912, umrl 11. aprila 1953, predsednik Gospodarskega sveta FLRJ. Redni član od 6. decembra 1949.
Kidrič, France, rojen 23. marca 1880, umrl 11. aprila 1950, dr. fil., redni profesor za starejše slovanske jezike in slovensko literaturo na Univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik akademije. Redni član od 7. oktobra 1938; od 28. junija 1941 do 1. julija 1942 načelnik filozofsko-filološko-historičnega razreda SAZU; predsednik SAZU od 2. oktobra 1945 do smrti.
Klopčič, Mile, rojen 16. novembra 1905, umrl 19. marca 1984, pesnik in prevajalec, Ljubljana. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983.
Koblar, France , rojen 29. novembra 1889, umrl 11. januarja 1975, dr. fil., redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964; v. d. tajnika razreda za filološke in literarne vede od 7. februarja 1965, tajnik istega razreda od 7. februarja 1968 do smrti.
Kochansky-Devide, Vanda, rojena 10. aprila 1915, umrla 26. februarja 1990, dr. naravoslovnih znanosti, redna profesorica na Naravoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisna članica od 20. marca 1975.
Kogoj, Franjo, rojen 13. oktobra 1894, umrl 30. septembra 1983, dr. med., redni profesor za dermatovenerologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 29. marca 1953.
Koneski, Blaže , rojen 19. decembra 1921, umrl 7. decembra 1993. Redni profesor za makedonski jezik Filozofske fakultete Univerze v Skopju. Makedonija. Dopisni član od 7. februarja 1968.
Konstantinovic, Zoran, rojen 5. junija 1920, umrl 22. maja 2007, redni profesor za primerjalno književnost Univerze v Innsbrucku, Avstrija. Dopisni član od
18.	maja 1989.
Korošec, Viktor, rojen 7. decembra 1899, umrl 16. novembra 1985, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra 1956.
Kos, Gojmir Anton, rojen 24. januarja 1896, umrl 22. maja 1970, akademski slikar, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.
Kos, Milko, rojen 12. decembra 1892, umrl 24. marca 1972, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; glavni tajnik SAZU od
19.	maja 1950 do 13. marca 1972.
Kosmač, Ciril, rojen 28. septembra 1910, umrl 28. januarja 1980, književnik, Portorož. Redni član od 22. decembra 1961.
Kossack, Georg, rojen 25. junija 1923, umrl 17. oktobra 2004, redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Munchnu, Nemčija. Dopisni član od 30. maja 1991.
Kostrenčic, Marko , rojen 21. marca 1884, umrl 19. maja 1976, dr. prava, redni profesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ od 19. stoletja na Pravni fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.
Košir, Alija, rojen 6. aprila 1891, umrl 9. junija 1973, dr. med., redni profesor za histologijo in embriologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 24. junija 1955.
Kovačič, Lojze , rojen 9. novembra 1928, umrl 1. maja 2004, pisatelj, pedagog v Centru za kulturo mladih. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003.
Kozak, Juš , rojen 26. junija 1892, umrl 29. avgusta 1964, književnik, Ljubljana. Redni član od 22. decembra 1961.
Kozina, Marjan, rojen 4. junija 1907, umrl 19. junija 1966, skladatelj, izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.
Koželj, Venčeslav, rojen 17. septembra 1901, umrl 6. avgusta 1968, dr. tehniških znanosti, redni profesor za teoretično elektroniko Univerze v Ljubljani. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 21. decembra 1962.
Kranjec, Miško , rojen 15. septembra 1908, umrl 8. junija 1983, književnik, Ljubljana. Redni član od 2. junija 1953.
Krašovec, Stane, rojen 14. julija 1905, umrl 13. aprila 1991, dipl. ing. ekonomije, redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981.
Kratochvil, Josef, rojen 6. januarja 1909, umrl 17. februarja 1992, dr. naravoslovja, dr. biologije, profesor zoologije, konzultant - vodilni znanstveni delavec In-
štituta za raziskovanje vretenčarjev Češkoslovaške akademije znanosti. Dopisni član od 5. februarja 1970.
Kravar, Miroslav, rojen 6. aprila 1914, umrl 14. januarja 1999, redni profesor za klasično filologijo in hrvaški jezik Filozofske fakultete v Zadru in stalni redni profesor na Univerzi v Bonnu. Dopisni član od 23. maja 1985.
Krbek, Ivo, rojen 23. avgusta 1890, umrl 16. januarja 1966, dr. prava, redni profesor za upravno pravo na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 17. oktobra 1958.
Kreft, Bratko, rojen 11. februarja 1905, umrl 17. julija 1996, dr. filozofije, književnik, teatrolog, gledališki umetnik, redni profesor za novejšo rusko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 22. decembra 1961; tajnik razreda za umetnosti SAZU od 26. novembra 1966 do 25. marca 1976; podpredsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992.
Krek, Gregor, rojen 27. junija 1875, umrl 1. septembra 1942, dr. prava, redni profesor rimskega in civilnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; prvi glavni tajnik AZU oz. SAZU od 28. januarja 1939 do 11. julija 1942.
Kretzenbacher, Leopold , rojen 13. novembra 1912, umrl 21. junija 2007, redni profesor za etnografijo Univerze v Munchnu, Nemčija. Dopisni član od 27. maja 1993.
Krklec, Gustav, rojen 23. junija 1899, umrl 30. oktobra 1977, književnik, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 7. februarja 1969.
Krleža, Miroslav, rojen 7. julija 1893, umrl 29. decembra 1981, književnik, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.
Kuhelj, Anton, rojen 11. novembra 1902, umrl 31. julija 1980, dr. tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU od 22. decembra 1961 do smrti.
Kumbatovič, Filip Kalan, rojen 25. marca 1910, umrl 8. avgusta 1989, dipl. inž. arhitekture, gledališki zgodovinar, esejist, prozaist, redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985.
Kuret, Niko, rojen 24. aprila 1906, umrl 25. januarja 1995, dr. folklornih znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 30. maja 1991.
Kušej, Gorazd, rojen 17. decembra 1907, umrl 9. decembra 1985, dr. prava, redni profesor za teorijo države in prava ter primerjalno ustavno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958; glavni tajnik SAZU od 1972 do 1980.
Kušej, Rado, rojen 21. julija 1875, umrl 10. maja 1941, dr. prava, redni profesor za cerkveno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938.
Kühn, Othmar, rojen 5. novembra 1892, umrl 26. marca 1969, dr. fil., redni profesor za paleontologijo in paleobiologijo na univerzi na Dunaju, Avstrija. Dopisni član od 6. februarja 1965.
Kyovsky, Rudi, rojen 17. avgusta 1906, umrl 5. januarja 2002, dr. prava, redni profesor za delovno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981.
Lajovic, Anton, rojen 19. decembra 1878, umrl 28. avgusta 1960, skladatelj in mu-zikolog, Ljubljana. Redni član od 16. maja 1940; tajnik razreda za umetnosti od 30. septembra 1949 do smrti.
Laroche, Emmanuel, rojen 11. julija 1914, umrl 16. junija 1991, profesor za splošno lingvistiko in primerjalno slovnico na univerzi v Strasbourgu in direktor Francoskega arheološkega inštituta v Carigradu. Dopisni član od 29. marca 1979.
Lavrač, Ivan, rojen 11. februarja 1916, umrl 25. decembra 1992, dr. ekonomskih znanosti, redni profesor za politično ekonomijo in zgodovino politične ekonomije Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987.
Lavrič, Božidar, rojen 10. novembra 1899, umrl 15. novembra 1961, dr. med., častni dr., redni profesor za kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani in predstojnik klinike za kirurgijo. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU od 21. marca 1950 do smrti.
Lavrin, Janko, rojen 10. februarja 1887, umrl 13. avgusta 1986, redni profesor za novejšo rusko literaturo na univerzi v Nottinghamu. Dopisni član od 2. oktobra 1956.
Leeming, Henry, rojen 6. januarja 1920, umrl 25. decembra 2004, redni profesor za primerjalno in zgodovinsko leksikologijo slovanskih jezikov Univerze v Londonu, Anglija. Dopisni član od 23. maja 1985.
Lenček, Rado L., rojen 3. oktobra 1921, umrl 27. januarja 2005, redni profesor za slovanske jezike Kolumbijske univerze, New York, ZDA in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 30. maja 1991.
Lobe, Feliks, rojen 14. oktobra 1894, umrl 9. maja 1970, častni dr., redni profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.
Logar, Janez, rojen 3. februarja 1908, umrl 9. novembra 1987, višji znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983.
Logar, Valentin, rojen 11. februarja 1916, umrl 24. decembra 2002, dr. filozofije, redni profesor za dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik razreda za filološke in literarne vede SAZU od 5. marca 1975 do 31. oktobra 1979.
Lorkovic, Zdravko, rojen 3. januarja 1900, umrl 11. novembra 1998, redni profesor za biologijo Medicinske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 30. maja 1991.
Lukic, Radomir, rojen 31. avgusta 1914, umrl 31. maja 1999, redni profesor za teorijo države in prava Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Lukman, Franc Ksaver, rojen 24. novembra 1880, umrl 12. junija 1958, dr. teoloških znanosti, dr. fil., redni profesor za historično dogmatiko na Teološki fakulteti v Ljubljani. Izredni član od 16. maja 1940.
Lunaček, Pavel, rojen 31. januarja 1900, umrl 2. aprila 1955, dr. med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, predstojnik ginekološko-porodniške klinike. Redni član od 30. junija 1954.
Maceljski, Milan, rojen 27. decembra 1925, umrl 24. junija 2007, redni profesor za entomologijo in fitofarmakologijo Agronomske fakultete Vseučilišča v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 8. aprila 1999.
Maksimovic, Desanka, rojena 16. maja 1898, umrla 11. februarja 1993, pisateljica, Beograd, Srbija. Dopisna članica od 7. februarja 1969.
Matjašič, Janez, rojen 14. maja 1921, umrl 9. avgusta 1996, dr. bioloških znanosti, zoolog, speleobiolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadži-ja ZRC SAZU. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 18. maja 1989.
McLaren, Anne, rojena 26. aprila 1927, umrla 7. julija 2007, redna profesorica v inštitutu Wellcome CRC, Cambridge, Anglija. Dopisna članica od 6. junija 1995.
Mekuli, Esad , rojen 17. decembra 1916, umrl 6. avgusta 1993, dr. veterinarskih znanosti, redni profesor Univerze v Prištini, Kosovo, Srbija. Pesnik in prevajalec. Dopisni član od 29. marca 1979.
Melik, Anton, rojen 1. januarja 1890, umrl 8. junija 1966, dr. fil., redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; upravnik Inštituta za geografijo SAZU. Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 8. oktobra 1955 do smrti.
Menart, Janez, rojen 29. septembra 1929, umrl 22. januarja 2004, pesnik in prevajalec, programski vodja knjižnega kluba Svet knjige pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Tajnik razreda za umetnosti SAZU od 8. januarja 1985 do 12. januarja 1993.
Merchant, Eugene Mylon, rojen 6. maja 1913, umrl 19. avgusta 2006, višji svetovalec v TechSolve, Cincinnati, Ohio, ZDA. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Merhar, Boris, rojen 1. maja 1907, umrl 24. junija 1989, profesor za zgodovino slovenske književnosti na Pedagoški akademiji v Ljubljani, višji predavatelj za zgodovino slovenskega slovstva do moderne na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 23. maja 1985.
Micevski, Kiril, rojen 29. aprila 1926, umrl 6. februarja 2002, redni profesor za rastlinsko sistematiko in geobotaniko Fakultete za naravoslovne in matematične vede Univerze v Skopju, Makedonija. Dopisni član od 6. junija 1995.
Michie, Donald, rojen 11. novembra 1923, umrl 7. julija 2007, dr. bioloških znanosti, eden pionirjev umetne inteligence v svetu, zaslužni profesor za umetno inteligenco Univerze v Edinburghu, Velika Britanija. Dopisni član od 5. maja 2005.
Mihajlovic, Mihajlo Lj., rojen 22. januarja 1924, umrl 8. junija 1998 Redni profesor za organsko kemijo Naravoslovno-matematične fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 25. marca 1976.
Mihalic, Slavko , rojen 16. marca 1928, umrl 5. februarja 2007, pesnik, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 6. junija 1995.
Mihelič, France, rojen 27. aprila 1907 v Virmašah pri Škofji Loki, umrl 1. avgusta 1998, akademski slikar, redni profesor za slikarstvo in risanje Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. februarja 1965.
Milčinski, Janez, rojen 3. maja 1913, umrl 28. julija 1993, dr. prava in dr. med., redni profesor za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970; predsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992.
Milčinski, Lev, rojen 23. junija 1916, umrl 14. marca 2001, dr. znanosti, redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. marca 1979, redni član od 6. junija 1983.
Mohorovičic, Andre, rojen 12. julija 1913, umrl 17. decembra 2002, redni profesor za arhitekturo Fakultete za arhitekturo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 6. junija 1983.
Mole, Vojeslav, rojen 14. decembra 1886, umrl 5. decembra 1973, dr. fil., redni profesor za srednjeveško umetnost na Jagelonski univerzi v Krakovu, Poljska. Dopisni član od 22. decembra 1961.
Moszynski, Leszek, rojen 19. februarja 1928, umrl 16. aprila 2006, redni profesor za slovansko jezikoslovje Univerze v Gdansku, Poljska. Dopisni član od 7. junija 2001.
Murko, Matija , rojen 10. februarja 1861, umrl 11. februarja 1952, dr. fil., redni profesor za slovensko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi. Dopisni član od 16. maja 1940.
Mušič, Marjan, rojen 16. novembra 1904, umrl 6. januarja 1984, arhitekt, redni profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979.
Mušič, Zoran, rojen 12. februarja 1909, umrl 25. maja 2005, akademski slikar, Pariz, Francija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Nahtigal, Rajko, rojen 14. aprila 1877, umrl 29. marca 1958, dr. fil., redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov ter ča-
stni predstojnik Slovenskega inštituta na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; prvi predsednik AZU oz. SAZU od 4. januarja 1939 do 27. junija 1942; načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2. oktobra 1945 do 30. septembra 1949.
Negovski, Vladimir A., rojen 19. marca 1909, umrl 2. avgusta 2003, direktor Inštituta za splošno reanimatologijo Akademije medicinskih ved, Moskva, Rusija. Dopisni član od 6. junija 1983.
Nejedly, Zdenek, rojen 10. februarja 1878, umrl 9. februarja 1962, profesor muzi-kologije na Karlovi univerzi v Pragi, predsednik Akademije znanosti ČSSR. Dopisni član od 7. novembra 1947.
Neubauer, Robert, rojen 7. decembra 1895, umrl 3. maja 1969, dr. med., redni profesor za ftiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Redni član od 22. decembra 1961.
Nitsch, Kazimierz, rojen 1. februarja 1874, umrl 26. septembra 1958, profesor poljskega jezika na univerzi v Krakovu, Poljska. Dopisni član od 7. novembra 1947.
Nougayrol, Jean, rojen 14. februarja 1900, umrl 23. januarja 1975, asiriolog, profesor na École pratique des Hautes Études v Parizu, Francija. Dopisni član od 7. februarja 1968.
Novak, Franc, rojen 2. junija 1908, umrl 29. septembra 1999, dr. znanosti, redni profesor za porodništvo in ženske bolezni Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970. Tajnik razreda za medicinske vede SAZU od 25. februarja 1976 do 27. maja 1992.
Novak, Grga, rojen 2. aprila 1888, umrl 7. septembra 1978, dr. fil., redni profesor za zgodovino starega veka na univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 22. decembra 1961.
Ocvirk, Anton, rojen 23. marca 1907, umrl 6. januarja 1980, dr. fil., redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964.
Olszak, Waclaw, rojen 24. oktobra 1902, umrl 10. decembra 1980, dr. tehniških znanosti, eden od rektorjev Mednarodnega centra za mehanične znanosti v Vidmu, Italija. Dopisni član od 29. marca 1979.
Oštir, Karel, rojen 13. oktobra 1888, umrl 27. decembra 1973, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953 do 17. junija 1958.
Panteleev, Dimitar, rojen 26. novembra 1901, umrl 16. aprila 1993, pisatelj in prevajalec. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Paulin, Alfonz , rojen 14. septembra 1853, umrl 1. decembra 1942, gimnazijski profesor, strokovnjak za floristiko, fitogeografijo in botanično sistematiko, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940.
Pavlov, Todor, rojen 14. februarja 1890, umrl 8. maja 1977, profesor filozofije dialektičnega materializma in marksistične estetike na univerzi v Sofiji, Bolgarija. Dopisni član od 7. novembra 1947 do 1948 ali 1949.
Pavšič, Vladimir-Bor Matej, rojen 14. aprila 1913, umrl 29. septembra 1993, pisatelj. Redni član od 6. februarja 1965.
Persianinov, Leonid Semenovič, rojen 18. avgusta 1908, umrl 27. decembra 1978, dr. med., predstojnik Inštituta za ginekologijo in porodništvo v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 29. marca 1979.
Pecsi, Marton, rojen 29. decembra 1923, umrl 22. januarja 2003, profesor raziskovalec za fizikalno geografijo v Geografskem raziskovalnem inštitutu, Budimpešta, Madžarska. Dopisni član od 18. maja 1989.
Peterlin, Anton, rojen 25. septembra 1908, umrl 24. marca 1993, dr. naravoslovnih znanosti, sodelavec Nacionalnega biroja za standarde v Washingtonu. Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949.
Pitamic, Leonid, rojen 15. decembra 1885, umrl 30. junija 1971, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo in teorijo države Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948. Črtan iz članstva leta 1948, posmrtno rehabilitiran na Skupščini SAZU 17. decembra 1996.
Plečnik, Jože, rojen 23. januarja 1872, umrl 7. januarja 1957, redni profesor za arhitekturo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938.
Plemelj, Josip, rojen 1. decembra 1873, umrl 22. maja 1967, dr. fil., častni doktor matematičnih in tehniških znanosti, redni profesor za matematiko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za matematične, prirodoslovne in tehniške vede SAZU od 16. julija 1942 do 30. septembra 1949.
Pogačnik, Jože, rojen 14. marca 1933, umrl 18. avgusta 2002, dr. znanosti, redni profesor za slovensko književnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 30. maja 1991, izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Tajnik razreda za filološke in literarne vede SAZU od 23. marca 1999 do smrti.
Polec, Janko, rojen 19. avgusta 1880, umrl 12. maja 1956, dr. prava, redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 23. februarja 1942 do 30. septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri AZU oz. SAZU.
Potrč, Ivan, rojen 1. januarja 1913, umrl 12. junija 1993, pisatelj. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983.
Prelog, Vladimir, rojen 23. julija 1906, umrl 7. januarja 1998, predstojnik laboratorija za organsko kemijo visoke tehniške šole v Zurichu, Švica. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1975. Dopisni član od 29. marca 1979.
Pretnar, Stojan, rojen 23. januarja 1909, umrl 1. marca 1999, dr. prava, redni profesor za gospodarsko pravo, primerjalno trgovinsko pravo in pravo industrij-
ske lastnine Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981.
Prevoršek, Dušan C., rojen 14. februarja 1922, umrl 25. februarja 2004, raziskovalec v podjetju Goodyear in na Univerzi v Princetonu, ZDA. Dopisni član od 7. junija 2001.
Rajičic, Stanojlo, rojen 16. decembra 1910, umrl 21. julija 2000, skladatelj. Redni profesor Glasbene akademije v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 20. marca 1975.
Rakovec, Ivan, rojen 18. septembra 1899, umrl 3. avgusta 1985, dr. fil., redni profesor za geologijo in paleontologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za naravoslovne vede od 15. junija 1966 do 19. maja 1981.
Rammelmeyer, Alfred, rojen 31. decembra 1909, umrl 16. marca 1995, dr. filozofije, redni profesor za slovansko filologijo na Univerzi v Frankfurtu ob Maini, Nemčija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Ramovš, Fran, rojen 14. septembra 1890, umrl 16. septembra 1952, dr. fil., redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik filozofsko-filološko-historičnega razreda od 28. januarja 1939 do 31. januarja 1940; glavni tajnik AZU oz. SAZU od 11. julija 1942 do 19. maja 1950; upravnik Inštituta za slovenski jezik; predsednik SAZU od 19. maja 1950 do smrti.
Ramovš, Primož , rojen 20. marca 1921, umrl 10. januarja 1999, skladatelj, višji bibliotekar specialist in upravnik Biblioteke SAZU. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do smrti.
Rant, Zoran, rojen 14. septembra 1904, umrl 12. februarja 1972, dr. tehniških znanosti, redni profesor za procesno tehniko na tehniški univerzi v Braunschwe-igu. Dopisni član od 3. julija 1964.
Ravnikar, Edvard , rojen 4. decembra 1907, umrl 23. avgusta 1993, inž. arhitekture, redni profesor za urbanizem in javne zgradbe Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 29. marca 1979.
Rechinger, Karl Heinz , rojen 16. oktobra 1906, umrl 30. decembra 1998, dvorski svetnik in direktor Prirodoslovnega muzeja na Dunaju, Avstrija. Dopisni član od 30. maja 1991.
Regen, Ivan, rojen 9. decembra 1868, umrl 27. julija 1947, dr. fil., gimnazijski profesor, strokovnjak za fiziologijo živali in bioakustiko, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940.
Rigler, Jakob, rojen 2. decembra 1929, umrl 8. julija 1985, dr. filoloških znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985.
Saeverud, Harald, rojen 17. aprila 1897, umrl 27. marca 1992, skladatelj in dirigent, Norveška. Dopisni član od 25. marca 1976.
Safar, Peter, rojen 12. aprila 1924, umrl 3. avgusta 2003, redni profesor za rea-nimatologijo in direktor Mednarodnega centra za reanimatološke raziskave univerze v Pittsburghu, PA, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1983.
Salopek, Marijan, rojen 23. decembra 1883, umrl 23. februarja 1967, dr. fil., profesor Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 7. februarja 1967.
Samec, Maks, rojen 27. junija 1881, umrl 1. julija 1964, dr. fil., redni profesor za kemijo na Univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, do 1959 upravnik Kemijskega inštituta Boris Kidrič v Ljubljani in od 1959 znanstveni svetovalec. Redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 16. novembra 1962 do smrti.
Savic, Pavle, rojen 10. januarja 1909, umrl 30. maja 1994, redni profesor za fizikalno kemijo univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 13. marca 1972.
Seidl, Ferdinand , rojen 10. marca 1856, umrl 1. decembra 1942, profesor, strokovnjak za meteorologijo, klimatologijo, seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940.
Sever, Savin, rojen 27. junija 1927, umrl 12. aprila 2003, univ. dipl. inž. arhitekture, svetnik v Slovenija projektu. Izredni član od 27. maja 1997.
Sirotkovic, Jakov, rojen 7. novembra 1922, umrl 31. oktobra 2002, redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Zagrebu in vodja Zavoda za ekonomske raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 29. marca 1979.
Skok, Petar, rojen 1. marca 1881, umrl 3. februarja 1956, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.
Slodnjak, Anton, rojen 13. junija 1899, umrl 13. marca 1983, dr. fil., redni profesor za slovensko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1967.
Sodnik-Zupanc, Anica, rojena 21. marca 1892, umrla 20. januarja 1978, slikarka. Izredna članica od 25. marca 1976.
Sovre, Anton, rojen 4. decembra 1885, umrl 1. maja 1963, redni profesor za grški jezik na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.
Spacal, Lojze Luigi, rojen 15. junija 1907, umrl 6. maja 2000, samostojni slikar in grafik v Trstu, Italija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Stankovic, Siniša , rojen 26. marca 1892, umrl 24. februarja 1974, dr. fil., redni profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 2. junija 1953.
Stele, France, rojen 21. februarja 1886, umrl 10. avgusta 1972, dr. fil., redni profesor za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940.
Stern, Pavel, rojen 17. marca 1913, umrl 20. marca 1976, redni profesor za farma-kologijo na Medicinski fakulteti v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 21. marca 1974.
Stevanovic, Petar, rojen 3. junija 1914, umrl 31. marca 1999, redni profesor za geologijo Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 20. marca 1975.
Stupica, Gabrijel, rojen 21. marca 1913, umrl 19. decembra 1990, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983.
Szentagothai, Janos, rojen 31. oktobra 1912, umrl 8. septembra 1994, redni profesor za anatomijo Univerze v Budimpešti, Madžarska. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Šašel, Jaroslav, rojen 21. januarja 1924, umrl 25. marca 1988, dr. arheologije, znanstveni svetnik v Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985.
Šeligo, Rudi, rojen 14. maja 1935, umrl 22. januarja 2004, pisatelj, dramatik in esejist, višji predavatelj na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Izredni član od 7. junija 2001.
Šidak, Jaroslav, rojen 4. januarja 1903, umrl 25. marca 1986, dr. zgodovinskih ved, redni profesor za občo zgodovino novega veka Filozofske fakultete v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Škerjanc, Lucijan Marija, rojen 17. decembra 1900, umrl 27. februarja 1973, skladatelj, redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.
Škerlj, Milan, rojen 4. septembra 1875, umrl 8. decembra 1947, dr. prava, redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940.
Škerlj, Stanko, rojen 7. februarja 1893, umrl 21. julija 1975, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1969.
Šlebinger, Janko, rojen 19. oktobra 1876, umrl 5. februarja 1951, dr. fil., slovenski bibliograf, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 21. decembra 1946.
Šnuderl, Makso, rojen 13. oktobra 1895, umrl 23. junija 1979, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo SFRJ na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra 1956.
Štampar, Andrija, rojen 1. septembra 1888, umrl 26. junija 1958, dr. med., redni profesor za higieno in socialno medicino na univerzi v Zagrebu, Hrvaška; predsednik JAZU. Dopisni član od 7. novembra 1947.
Šuklje, Lujo, rojen 21. septembra 1910, umrl 18. junija 1997, dr. tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko tal in osnove tehnične mehanike Fakultete za
arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 20. marca 1979.
Tavčar, Alois, rojen 2. marca 1895, umrl 1. marca 1979, redni profesor za genetiko in žlahtnjenje rastlin na Agronomski fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.
Tavčar, Igor, rojen 2. novembra 1899, umrl 27. decembra 1965, dr. med., redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, upravnik Inštituta za medicinske vede SAZU. Redni član od 6. decembra 1949.
Taylor, Alan John Percival, rojen 25. marca 1906, umrl 7. septembra 1990, profesor zgodovine na univerzi v Oxfordu, Anglija. Dopisni član od 6. junija 1983.
Tesniere, Lucien, rojen 13. maja 1893, umrl 6. decembra 1954, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Univerzi v Montpellieru, Francija. Dopisni član od 2. junija 1953.
Todorovic, Kosta, rojen 5. julija 1887, umrl 19. septembra 1975, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 2. junija 1953.
Tolstoj, Nikita Iljič, rojen 15. aprila 1923, umrl 27. junija 1996. Redni profesor za staro slovanščino in slovansko jezikoslovje Državne univerze v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Tomovic, Rajko, rojen 1. novembra 1919, umrl 30. maja 2001, redni profesor za računalništvo in biomedicinsko tehniko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 18. maja 1989.
Trofenik, Rudolf, rojen 15. aprila 1911, umrl 7. decembra 1991, dr. prava in dr. fil., založnik v Münchnu, Nemčija. Dopisni član od 30. maja 1991.
Trstenjak, Anton, rojen 8. januarja 1906, umrl 29. septembra 1996, dr. teologije, častni doktor Univerze v Mariboru in Ljubljani, redni profesor za psihologijo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 6. junija 1983.
Udovič, Jože, rojen 17. oktobra 1912, umrl 5. novembra 1986, pesnik in prevajalec, Ljubljana. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985.
Ušeničnik, Aleš, rojen 3. julija 1868, umrl 30. marca 1952, dr. fil., dr. teol., redni profesor filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Predsednik društva Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani od 11. decembra 1937 do 4. januarja 1939. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948; namestnik v nadzornem odboru Akademije od 2. oktobra 1945 do 21. maja 1948. Črtan iz članstva leta 1948, posmrtno rehabilitiran na Skupščini SAZU 17. decembra 1996.
Vavilov, Sergej Ivanovič, rojen 24. marca 1891, umrl 25. januarja 1951, predsednik Akademije znanosti ZSSR v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 7. novembra 1947.
Vavpetič, Lado, rojen 26. junija 1902, umrl 28. marca 1982, dr. prava, redni profesor za javno upravo in upravni postopek Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958.
Veber, Franc, rojen 20. septembra 1890, umrl 3. maja 1975, dr. fil., redni profesor filozofije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 16. maja 1940 do 18. maja 1945. Odrekel se je članstvu 18. maja 1945, posmrtno rehabilitiran na skupščini SAZU 17. decembra 1996.
Vidmar, Josip, rojen 14. oktobra 1895, umrl 11. aprila 1992, publicist, literarni kritik, častni doktor Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; predsednik SAZU od 7. oktobra 1952 do 25. marca 1976; častni član SAZU od 25. marca 1976.
Vidmar, Milan, rojen 22. junija 1885, umrl 9. oktobra 1962, dr. tehniških ved, častni dr. tehniških znanosti, redni profesor za elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940, načelnik matematično-prirodoslov-nega razreda od 10. oktobra 1940 do 16. junija 1942; predsednik AZU oz. SAZU od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 30. septembra 1949 do smrti.
Vilfan, Sergij, rojen 5. aprila 1919, umrl 16. marca 1996, dr. prava, redni profesor za pravno zgodovino Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983.
Vodovnik, Lojze, rojen 6. septembra 1933, umrl 14. junija 2000, dr. znanosti, redni profesor za biokibernetiko in nevrokibernetiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Tajnik III. razreda SAZU od 16. aprila 1992 do 7. maja 1996 in načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda od 5. oktobra 1994 do 7. maja 1996; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do smrti.
Volkov, Mstislav Vasiljevič, rojen 2. junija 1923, umrl 1996. Direktor Centralnega inštituta za travmatologijo in ortopedijo N. N. Priorova v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 7. februarja 1968.
Vouk, Vale, rojen 21. februarja 1886, umrl 27. novembra 1962, dr. fil., redni profesor za botaniko na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.
Vučenov, Dimitrije, rojen 30. oktobra 1911, umrl 13. novembra 1986, dr. znanosti, literarni zgodovinar, redni profesor Filozofske fakultete v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Wollman, Frank, rojen 5. maja 1888, umrl 9. maja 1969, dr. fil., redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu. Dopisni član od 7. februarja 1969.
Wraber, Maks, rojen 16. septembra 1905, umrl 14. maja 1972, dr. naravoslovnih znanosti, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija SAZU. Izredni član od 7. februarja 1969.
Zadnikar, Marijan, rojen 27. decembra 1921, umrl 4. oktobra 2005, dr. znanosti iz zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Republiškem zavodu
za spomeniško varstvo. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003.
Zajc, Dane, rojen 26. oktobra 1929, umrl 20. oktobra 2005, pesnik, dramatik, esejist, višji knjižničar v Pionirski knjižnici v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997.
Zavada, Vilem, rojen 22. maja 1905, umrl 30. novembra 1982, književnik, Praga, Češka. Dopisni član od 29. marca 1979.
Ziherl, Boris, rojen 25. septembra 1910, umrl 11. februarja 1976, redni profesor za občo sociologijo in zgodovino marksizma na Filozofski fakulteti in Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Izredni član od 6. decembra 1949, redni član od 17. oktobra 1958; podpredsednik SAZU od 20. marca 1975 do smrti.
Zupančič, Rihard , rojen 22. decembra 1878, umrl 23. marca 1949, dr. fil., redni profesor za matematiko na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 25. julija 1945; namestnik načelnika matematično-prirodo-slovnega razreda od 28. januarja 1939 do 25. julija 1945.
Zwitter, Fran, rojen 24. oktobra 1905, umrl 14. aprila 1988, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino novega veka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 17. oktobra 1958. Tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede od 9. junija 1977 do 31. marca 1982.
Župančič, Andrej O., rojen 27. januarja 1916, umrl 3. decembra 2007, dr. znanosti, dr. medicine, zaslužni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 3. julija 1964, redni član od 5. februarja 1970.
Župančič, Oton, rojen 23. januarja 1878, umrl 11. junija 1949, književnik, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938.
ZORAN KONSTANTINOVIC
(1920-2007)
Dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Zoran Konstan-tinovic, rojen 5. junija 1920 v Beogradu, je umrl 22. maja 2007 v Beogradu. Profesor primerjalne literarne vede je bil dopisni član več akademij znanosti in umetnosti, zunanji dopisni član SAZU pa od 18. maja 1989. Kot priznan nestor moderne slavistike je od leta 1970 delal na univerzi v Inns-brucku. Po njegovi zaslugi so na tej univerzi gostovali tudi slovenski raziskovalci literarne umetnosti. Sam je rad gostoval s predavanji na ljubljanski filozofski fakulteti, še posebej na simpozijih o literarnih obdobjih, ki jih je organizirala slovenska slavistika. S sloveni-stičnimi temami je sodeloval tudi v Slavistični reviji.
Na simpoziju o Ekspresionizmu v slovenski književnosti in kulturi leta 1983 je govori1 o njegovi tipološki problematiki v jugoslovanskem in širšem evropskem kontekstu. Leta 1985 se je vključil v presoje socialnega realizma, razpravljal o vprašanju, kakšno mesto je v njih v Sloveniji dobil Franz Mehring, še posebej v pogledih na razmerje med umetnikom in neko politično stranko.
Gradivo slovenske literature je upošteval v svojih komparativnih študijah. V knjigi Vergleichende Literaturwissenschaft s priznanjem omenja, da ga je za teorijo primerjalne literarne vede pridobila zlasti knjiga dr. Antona Ocvirka Teorija primerjalne literarne vede (1936). Kritično je bil odprt za vsako pomembno teoretsko novost in se posebej zavzemal za obravnavo besedne umetnine v spetju trikota pisatelj - tekst - bralec. V sistemu literarne vede je dal prostor tudi dialogu med umetnino in drugimi sočasnimi teksti, se zavzemal za medbesedilne, interteks-tualne raziskave.
V eni svojih knjig je redefiniral tudi pojem »Wetliteratur« ter zavrnil tisti argument teorije vplivov, ki priznava načelo »velesil« v literaturi in od njih odvi-
snega razvoja »malih literatur«. Skratka, Konstantinovicevo znanstveno misel in sporočilo označuje konstruktivna, rodovitna metodološka pozicija.
Zadnjič je sodeloval na ljubljanskem simpoziju leta 2002 z analitičnimi razgledi po sodobnem slovenskem romanu. Začel je z ljubeznivim poudarkom: »Vedno me je zanimala literatura koroških Slovencev in vedno sem jo natančno spremljal.« Tokrat je raziskal in opisal obsežno pozitivno recepcijo romana Zmote dijaka Tjaža, delo Florjana Lipuša, recepcijo med nemško govorečimi v Avstriji in Švici. Veselila ga je umetnina, ki je opravila dragoceno poslanstvo pri afirmaciji narodne manjšine.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti bo velikega znanstvenika in iskrenega sodelavca Zorana Konstantinovica ohranjala v lepem spominu.
Franc Zadravec
LEOPOLD KRETZENBACHER
(1912-2007)
Lani, v času, ko se sonce ustavi in se dan pobesi, je 21. junija 2007 v Gradcu (Graz) izdihnil eden vidnejših evropskih narodopiscev Leopold Kretzenbacher iz Leibnitza - Lipnice na Štajerskem, kjer se je rodil železničarski družini 13. novembra 1912. leta. Po maturi na humanistični gimnaziji je na graški univerzi študiral germanistiko, klasično in splošno jezikoslovje (1932-1936) in nato še slavistiko in balkanistiko. Med profesorji sta bila K. Pollheim (pri njem je doktoriral z disertacijo o štajerskem ljudskem teatru) in J. Matl pri njem se je habilitiral (1939) s študijo Germanische Mythen in der epischen Volksdichung der Slovenen, natisnjeno 1941). Od leta 1938 je bil, z medvojnim presledkom, v službi pri Štajerskem narodopisnem muzeju. V Gradcu, kjer si je ustvaril družino, je po vojni v muzeju napredoval iz kustosa v predstojnika, na univerzi iz docenta postal izredni profesor, naprej pa mu je bila praktično zaprta pot do stolice, ki jo je zasedal politiki zapisani prof. Hanns Koren. Zato se je Kretzenbacher zelo razveselil vabila v Kiel; tam je ostal šest let (1962-1968) in nazadnje pristal v Münchnu, od koder se ni več premaknil do upokojitve leta 1978. V Münchnu je imel odlične pogoje za delo v nalašč zanj ustanovljenem univerzitetnem inštitutu za nemško in primerjalno narodopisje (Institut für deutsche und vergleichende Volkskunde). Medtem ko si je Kretzenbacher v Kielu mogel razširiti svoje delovno obzorje na severno Evropo, skandinavski in baltski prostor, se je iz Münchna lahko uspešno in brez gmotnih težav posvečal spoznavanju Evrope z zasebnimi in skupinskimi ekskurzijami (s študenti) predvsem po jugovzhodni Evropi, kjer se je počutil »kot doma«.
Sodelovanju med Leopoldom Kretzenbacherjem in slovenskim narodopisjem so se na stežaj odprla vrata septembra 1951 na konferenci IFMC (International Folk Mu-
sic Council), povezani z jugoslovanskim folklornim festivalom v Opatiji, kamor so v slovenskem zastopstvu prišli vsaj J. Bi-tenc, R. Hrovatin, M. Matičetov, M. Šuštar, V. Vodušek in morda še kdo ne iz Ljubljane. Tedanji kustos Štajerskega narodopisnega muzeja in hkrati docent graške narodopisne stolice L. Kretzenbacher je 12. 9. pritegnil poslušalstvo z nekaj občuteno petimi vložki v prosto govorjeno predavanje o zgornještajerski ljudski igri. Ljudska dramatika je bila namreč eden njegovih zgodnjih konjičkov, katerega vrh je bila knjiga Lebendiges Volksschauspiel in Steiermark (1951), posvečena spominu matere, umrle 2-3 leta poprej. Počutil se je srečnega, ko je slišal, da nas bo na avtobusni ekskurziji iz Opatije v Postojno pot peljala skozi kraje, kjer je bila 1876 v železniški čuvajnici pri Narinu rojena in v Šmihelu krščena Franziska Kuder, njegova mati. Kot sourednik Slovenskega etnografa sem avstrijskega narodopisnega tovariša povabil k sodelovanju; vabilo je brez oklevanja sprejel, tako da je čez leto dni lahko že izšel njegov prvi pri nas natisnjeni prispevek (SE 5, 1952, 160 sl.).
L. Kretzenbacherju je beseda zmeraj enako gladko tekla tako z jezika kakor izpod peresa in tudi temu je treba pripisati, da število njegovih narodopisnih publikacij, 1936-1999, bodisi samostojnih ali natisnjenih v raznih strokovnih glasilih obsega kar 414 enot (gl. Gesamtbibliographie, s sodelavci pripravil H. Gerndt, München 2000), pri čemer niso bile še upoštevane knjižne ocene in poročila, ki naj bi jih bilo nad osemsto.
Na ozkem prostoru, odmerjenem slovesu od kolegov, ki so nas zapustili v prejšnjem letu, seveda nihče ne pričakuje izčrpnosti. Marsikaj, kar se mi je med snovanjem tega spisa nabralo in bi bilo nujno čimprej povedati, pa bom moral zaprositi za objavo uredništvo Traditiones 37, 2008. Tu le še nekaj med sabo ne dovolj povezanih misli o rajniku, ki mu ne le SAZU (njen dopisni član je bil 1993-2007), ampak »slovenšna cela« mora biti hvaležna za vse, kar nam je zapustil črno na belem. To nikakor ni malo, če je N. Kuret že 1993. (gl. Traditiones 21, 194-8) iz njegovega opusa lahko naštel kar 53 obveznejših prispevkov, pa še 53 poročil in
knjižnih ocen zraven. In po tistem - ne pozabimo - je aktivno ustvarjal še deset let, tako da bo Kuretovi rubriki Slovenica brez dvoma treba dodati še kaj pomembnega.
Pritegnitev tako aktivnega nemško-štajerskega kolega v prosto vzhodnoalp-sko skupnost narodopiscev Alpes Orientales (prvi namig na potrebo po čem takem je izšel v glasilu, ki ga je urejal G. Perusini (Ce fastu? 37-38, Udine 1951-32, 127) je bilo pričakovati kot nekaj najbolj naravnega. O tem bo treba seveda spregovoriti obsežneje in bolj zanesljivo kot npr. v spominskem pisanju v ÖZV 61, Wien 2007, 465, kjer v odstavku o Alpes Orientales sploh ni omenjen soustanovitelj Tano Perusini! In vendar sta bila prav on in Kretzenbacher tista, ki sta ob neki krizi, ko je slovensko-italijansko-nemški navezi skoraj grozil prezgodnji razpad, v pravem času pomagala prebroditi krizo (zaradi zapletov na Koroškem) tako, da je pri izbiri kraja srečanja mimo vrste vskočilo mesto Brixen (Bressanone) na Južnem Tirolskem, v organizaciji dr. Hansa Griesmaira, Kretzenbacherjevega učenca; za izdajo strokovnega zbornika pa je poskrbel slovenski založnik dr. R. Trofenik v Münchnu.
K temam, ki si jih je prof. L. Kretzenbacher izbiral za obdelavo, se je rad vračal in jih bogatil z novimi spoznanji. Največkrat je morda vzel v roke sv. Lucijo. Nemška izposojenka (S)cagati je obdelana večstransko, ne samo filološko; podobno tudi religiozni pojem Vice. Dotaknil se je preprostega inštrumenta »gudalo-dudalo« (lončeni bas) in ga strokovno obdelal z raznih plati. Še skrbneje pa je obravnaval šege: Barčice sv. Gregorja, Cvetni osel v Mariboru, »Rusa« in »Gambe-la«; Ziljskemu štehvanju in problemom v zvezi z njimi je posvetil dosti več časa in moči, kakor da bi šlo za tiho znanstveno tekmo s prijateljem Kuretom. Daleč nad vsem pa je vidna skrb za pripovedna izročila: v nevezani besedi, npr. povedke o psoglavcih, ki jih je počastil z imenom »Kynokephale Dämonen«; o trentarskem in Baumbachovem Zlatorogu, kjer razpravlja tudi o Dežmanu, podobno kot je pri Trdini iskal povezave med izvirnimi izročili in književnimi odmevi/obdelavami: npr. Cyprianus-Legende in Dismas-Legenden bei J. Trdina und im europäischen Südosten. Še večji delež ima pesemsko izročilo: Sirota Jerica, Job na gnoju z godci in ženo, Duša vagana, Jezus brez žlahte, Priča iz pekla. Pri zadnjem primeru in pri Jobu so pritegnjena kot gradivo tudi likovna pričevanja na panjskih čelnicah idr.; podobno velja seveda tudi pri izročilu sv. Nedelja.
Pisca teh vrstic, malone zasutega pod preobilico podatkov, bistvenih za poznavanje prof. Leopolda Kretzenbachherja (v prijateljskem krogu »Poldla«), rešuje prijazna ponudba uredništva Traditiones), da bi že prva številka letnika 2008 objavila v zaokroženi celoti tudi tisto, česar ob naravnem odhodu dobrega soseda in prijatelja nismo mogli stisniti v tukajšnje fragmentarno pisanje, ki bi drugače ostalo torzo.
Milko Matičetov
LJUBO GOLIČ
(1932-2007)
5. julija je umrl v Kranjski Gori redni član SAZU, zaslužni profesor dr. Ljubo Golič. Rodil se je v Vrenski Gorici na Bizelj-skem. Še kot šolarček je bil leta 1941 interniran v Nemčiji, po koncu vojne pa je 1951. matu-riral v Celju. Diplomiral je leta 1956 na Fakulteti za kemijo Tehniške visoke šole Univerze v Ljubljani. Akademsko pot je začel leta 1962 kot asistent na katedri za anorgansko kemijo in po običajnih stopnjah leta 1977 dosegel redno profesuro. Vmes je bil leta 1963 na enoletnem izpopolnjevanju v rentgenski kristalografiji pri dr. J. C. Speakmanu na Univerzi v Glasgowu, kar mu je omogočila štipendija Britanskega sveta. Leta 1965 je bil pro-moviran za doktorja znanosti na Univerzi v Ljubljani.
S pridobitvijo difrakcijske opreme je Golič začel za Slovenijo novo smer raziskav v kemiji in mejnih področjih drugih ved. Določanje kristalnih in molekularnih struktur z difrakcijskimi metodami je nepogrešlijvo v širni paleti panog kemije od anorganske do bioorganske in znatnem delu fizike. Temu ustrezna je tudi Goličeva pestra bibliografija. Izmed sto osemdesetih objavljenih člankov jih velika večina opisuje strukturne določitve novih anorganskih kompleksov in novih sintetiziranih organskih spojin, ali vsaj novih kristalnih faz, pomembnih zaradi fizikalnih ali farmakokinetičnih lastnosti. S slednjimi dognanji je Golič prispeval tudi k proizvodni problematiki. V široki problematiki, ki jo razkriva Goličevo delo, pa izstopajo strukturne študije kristalov z zelo kratkimi vodikovimi vezmi, ki jim je bila posvečena že njegova disertacija, a so še vedno zelo aktualne zaradi svoje vloge v biokemijskih mehanizmih in fizikalnih lastnostih mnogih sistemov. Goličeve objave so odmevale po svetu, kar kažejo ne le sodelovanja s kristalografi v Evropi in ZDA, ampak odražajo visoki citacijski indeksi v Web of Science.
Ljubo Golič je bil tudi odličen visokošolski učitelj in mentor mnogim diplomantom in doktorandom. Na lastno željo se je leta 1999 upokojil in ob tem dobil
naslov zaslužnega profesorja. Bil pa je tudi zelo dejaven v strokovno-družbenem življenju kot dolgoletni predsednik Slovenskega kemijskega društva in podpredsednik Jugoslovanskega centra za kristalografijo ter podpredsednik univerzitetne habilitacijske komisije. Leta 1975 je prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča za dela s področja rentgenske strukturne analize, leta 1985 pa Kidričevo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke.
Skupščina SAZU je Ljuba Goliča leta 1989 izvolila za izrednega, leta 1993 pa za rednega člana.
Dušan Hadži
DONALD MICHIE
(1923-2007)
Donald Michie, dopisni član SAZU, je umrl 7. julija 2007 v avtomobilski nesreči na poti iz Cambridgea v London, skupaj z Anne McLaren, tudi dopisno članico SAZU.
Posebnost Michiejeve kariere je v raznovrstnosti področij, na katerih je uspešno deloval. V najširših krogih je postal za vedno znan po svoji zgodovinski vlogi med drugo svetovno vojno. V angleškem institutu Bletchley Park je skupaj z Alanom Turingom, tudi enim od pionirjev računalništva, delal na dešifriranju nemških vojaških sporočil, kodiranih z nemškim kodirnim strojem Enigma. Njegov zgodnji akademski interes v klasični literaturi je kmalu zamenjala biologija, za tem pa računalništvo, posebej umetna inteligenca. Postal je znan kot eden od pionirjev umetne inteligence. Na njen razvoj je vplival s svojimi vizijami, od katerih so bile nekatere najprej sprejete z največjo skepso, kasneje pa postale splošno sprejete.
Donald Michie se je rodil 11. novembra 1923 v Rangunu, Burma. Študiral je medicino na univerzi v Oxfordu in leta 1953 doktoriral iz genetike sesalcev. Kot
raziskovalec in profesor je med drugim delal na naslednjih ustanovah: Univerza v Londonu, Univerza v Edinburghu, Turingov institut in Univerza Strathclyde v Glasgowu, Univerza Stanford, Univerza Syracuse, Univerza v Oxfordu, Univerza Illinois v Urbana-Champaign, Univerza Novega Južnega Walesa (Avstralija).
Svojo znanstveno kariero je začel na področju biologije, nadaljeval pa na področju umetne inteligence. Iz biologije je v letih 1952-1968 objavil vrsto pomembnih člankov, okrog leta 1960 pa je začel raziskovati umetno inteligenco - tedaj novo področje - in postal eden izmed vodilnih pionirjev umetne inteligence v svetu. Leta 1965 je ustanovil raziskovalni oddelek za umetno inteligenco na Univerzi v Edinburghu, kasneje znan kot Department of Machine Intelligence and Perception. To je bil eden od prvih štirih laboratorijev za umetno inteligenco v svetu in prvi v Evropi. Od leta 1967 je bil glavni urednik serije knjig Machine Intelligence, v kateri je izšlo 18 knjig in je bila dolgo vrsto let med najbolj pomembnimi viri objav o umetni inteligenci. Leta 1982 je ustanovil Turingov institut v Glasgowu. Njegovi glavni znanstveni prispevki k umetni inteligenci so na področjih robotike in strojnega učenja, predvsem v povezavi z avtomatsko sintezo novega znanja, kar je kasneje vodilo do zdaj popularnega področja odkrivanja zakonitosti v podatkih, znanega tudi pod nazivom 'data mining'. Njegova bibliografija vsebuje pet knjig s področja umetne inteligence in veliko pomembnih znanstvenih objav, med drugim 16 člankov v reviji Nature.
Leta 1977 se je začelo Michiejevo dolgoletno sodelovanje s tedaj nastajajočo ljubljansko skupino za umetno inteligenco, ki je bistveno vplivalo na razvoj te skupine in njeno uveljavitev. V osemdesetih in devetdesetih letih je del tega sodelovanja potekal v okviru akademske povezave ISSEK (Int. School for the Synthesis of Expert Knowledge), v kateri sta med najpomembnejšimi člani delovala Turingov institut (Glasgow) in Institut »Jožef Stefan«. Leta 1995 je bil Donald Michie imenovan za pridruženega člana Instituta »Jožef Stefan«. Donald Michie je med drugim dosegel naslednja priznanja in imenovanja v znanstvenih in strokovnih institucijah: profesor emeritus za umetno inteligenco na Univerzi v Edinburghu, član Royal Society of Edinburgh, član British Computer Society, ustanovitveni član American Association for Artificial Intelligence, pridruženi član Instituta »Jožef Stefan«, tuji častni član American Academy of Arts and Sciences, achievement medal of the Institution of Electrical Engineers (UK), Feigenbaum Medal, IJCAI award for research excellence, Lifetime Achievement Award British Computer Society, Pioneer Award International Embryo Transfer Society. Leta 2005 je bil izvoljen za dopisnega člana SAZU.
Ivan Bratko
MILAN MACELJSKI
(1925-2007)
24. junija 2007 je umrl akademik Milan Maceljski, nestor hrvaških fitomedicin-skih strokovnjakov. Že nekaj let je bolehal zaradi starostnih bolezni. Ker je bil rodbinsko delno povezan s Slovenijo, naj na kratko opišem njegovo življenjsko pot. Milan Maceljski se je rodil 27. decembra 1925 v Zagrebu. Po očetu je izviral iz ugledne zagrebške podjetniške družine, ki je imela v lasti tudi veleposestva in gozdove na Maclju, po katerem je družina pozneje prevzela tudi ime. V avstro-ogrskem obdobju je dobila družina plemiški predi-kat - plemeniti. Da je bila zares ugledna in premožna, dokazuje dejstvo, da je njena grobnica pod arkadami na zagrebškem pokopališču Mirogoj, kjer so pokopali tudi Milana Maceljskega. Njegova mati, Marija Gugger, je bila doma v Lovrencu na Pohorju. Zgodnjo mladost je preživel na družinskem posestvu v Celju, kjer je obiskoval tudi nekaj razredov osnovne šole. Slovensko je dobro razumel, govoril pa razen posameznih stavkov ni. Pri recenzijah in drugem sodelovanju in dopisovanju je vedno rekel, da zanj niso potrebni prevodi ali neposredno pisanje v hrvaščini. Srednjo šolo je obiskoval v Zagrebu, nato pa je študiral na tamkajšnji Agronomsko-gozdarski fakulteti, kjer je leta 1950 diplomiral in dobil naziv diplomirani inženir agronomije.
Po treh službah v gospodarstvu, v Slavonski Orahovici in v Zagrebu, je bil leta 1961 najprej honorarni, nato pa redni asistent za aplikativno entomologijo na Zavodu za entomologijo Agronomsko-gozdarske fakultete. Doktorat agronomskih znanosti je dosegel leta 1963, že naslednje leto pa je bil izvoljen za docenta. Na isti fakulteti je postal izredni profesor leta 1969, redni profesor pa leta 1974. Od leta 1973 do 1976 je bil predstojnik Biotehničnega oddelka Agronomske fakultete, od 1978 do 1985 direktor Inštituta za varstvo rastlin, od 1985 do 1987 je bil dekan Agronomske fakultete, od 1988 do upokojitve leta 1993 pa predstojnik Zavoda za aplikativno zoologijo. Na dodiplomskem in podiplomskem študiju je predaval več predmetov iz entomologije, fitofarmakologije in varstva rastlin. Na
podiplomskem študiju fitomedicine je predaval tudi na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Njegova raziskovalna področja so bila izredno obsežna. Razen z disciplinami, ki jih je predaval, se je ukvarjal tudi z malo obdelanim področjem aplikacije fitofarmacevtskih sredstev, s sila aktualnim integriranim varstvom rastlin pred škodljivci, kjer je bil pionir na območju prejšnje države, seveda pa še posebej na Hrvaškem, ter v zadnjem času tudi z ekološkim varstvom rastlin. Posameznih znanstvenih dosežkov akademika Milana Maceljskega ne kaže naštevati. Uveljavil se je tudi kot organizator mednarodnih znanstvenih projektov. Vodil je več znanstvenih projektov, ki jih je financirala vlada ZDA, za kar je dobil posebno priznanje ministrstva za kmetijstvo ZDA. Bil je glavni raziskovalec pri projektih: Raziskave delovanja inertnih prašiv na insekte, Raziskave sovke Autographa gama, Biotično zatiranje škodljivcev, Biotično zatiranje šestih severnoameriških in jugoslovanskih plevelov in Biotično zatiranje plevelov. S slovenskimi fitomedicinskimi strokovnjaki je veliko sodeloval. Bil je mentor nekaj magistrom in enemu doktorju iz Slovenije. Po naključju pa ni bilo sodelovanja pri nobenem projektu.
Akademik Maceljski je imel številna predavanja in referate v tujini v angleškem, nemškem, francoskem in italijanskem jeziku. Uvrščen je bil v European Directory of Pesticide Experts. Rezultate svojega znanstvenega in strokovnega dela je objavil v množici del. Navedli bomo le njegovo znanstveno in strokovno ter poljudno produkcijo. Objavil je 65 znanstvenih del, od tega 15 v tujini, 104 znanstvene prispevke in visoko strokovna dela doma in v tujini. Imel je 9 vabljenih predavanj oz. referatov, objavil je 6 preglednih del, približno 680 strokovnih in strokovno popularnih člankov v raznih publikacijah. Sam ali v soavtorstvu je napisal 25 knjig in univerzitetnih skript ter 23 večjih poljudnih del. Za vsa njegova dela tako znanstvena kakor strokovna je značilno, da so poskušala biti tesno povezana s potrebami prakse, ki jo je izredno dobro poznal in obvladal.
Kot odličen in ploden pisec je bil vključen v uredniške odbore vseh jugoslovanskih in pozneje hrvaških fitomedicinskih publikacij bodisi kot glavni urednik ali član uredniških odborov, npr. vodilnih jugoslovanskih znanstvenih revij Zaštita bilja, Acta entomologica Jugoslavica, Entomologia Croatica, Acta forestales, Biljna zaštita (sedanji Glasnik zaštite bilja), Bibliography of Plant Protection in Yugoslavia, monografije Hrana i razvoj itd. Uredil je tudi veliko zbornikov znanstvenih simpozijev in strokovnih posvetovanj. Nikakor ne sme ostati neomenjena njegova briljantna priprava znanstvenih simpozijev in strokovnih posvetovanj. Med poznavalci je krožila šala. Če Maceljskega povozi avto, ni tako hudo, glavno je, da ostane nepoškodovana njegova aktovka, kjer je vse pripravljeno do pičice.
Ob taki izredni dejavnosti seveda tudi priznanj ni manjkalo. Bil je član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Slovenske akademije znanosti in umetnosti, med svoje člane ga je izvolila več kot dvesto petdeset let stara Academia dei Ge-
orgofili v Firencah, dobil je hrvaško državno nagrado za popularizacijo in pospeševanje znanosti za leto 1997. Bil je predsednik Zveze društev za varstvo rastlin Jugoslavije, predsednik Hrvaškega entomološkega društva, predsednik Znanstvenega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Bil je član raznih domačih in tujih združenj.
Milan Maceljski je bil človek izredne delovne energije in obsežnega znanja, tesno povezanega s prakso, kar je pri profesorjih njegovih disciplin čedalje večja redkost. Njegovo znanje tujih jezikov in široka kultura pa sta mu omogočila, da je bil pravi svetovljan.
Jože Maček
MARTON PECSI
(1923-2003)
Ko so geografi po Evropi in tudi drugod po svetu že pripravljali svečanosti in priložnostne zbornike v počastitev 80-letnice akademika Martona Pecsija, se je razširila žalostna vest, da je svetovno znani geograf in geomorfolog 23. januarja 2003 umrl.
Marton Pecsi je bil rojen na Madžarskem, v kraju Budafok pri Budimpešti, 29. decembra 1923. Na univerzi v Budimpešti je opravil diplomo za srednješolskega profesorja geografije in zgodovine, leta 1948 pa je naredil rigoroz (doktorat prve stopnje) iz fizične geografije in splošne geologije. Po enem letu srednješolske profesure v kraju Kecel je bil izvoljen za asistenta na Zavodu za fizično geografijo budimpeštanske univerze Eotvos Lorand. V letih 1958-1963 je predaval na univerzi ELTE, nadaljnja desetletja pa na Tehnični univerzi v Budimpešti in v Miskolcu. Do 1963 je bil znanstveni sodelavec, od takrat do 1990 pa direktor Geografskega inštituta Madžarske akademije znanosti, najvišje geografske ustanove na Madžarskem.
Leta 1958 je obranil doktorsko disertacijo za kandidata znanosti, 1962. veliko disertacijo za doktorja geografskih znanosti. 1965. je postal dopisni član Madžarske akademije znanosti, 1976. pa njen redni član. Od leta 1966. je bil redni univerzitetni profesor na vseučilišču ELTE. Bil je tajnik znanstvenega sveta za geografijo in namestnik predsednika znanstvenega sveta za geologijo in rudarstvo Madžarske akademije znanosti, glavni tajnik, predsednik in častni predsednik Madžarskega geografskega društva ter aktivni član Madžarskega geološkega društva.
Dokaz priznanja znanstvenega in raziskovalnega dela ter ugleda Martona Pecsija je članstvo v več kot 20 domačih in tujih akademijah, znanstvenih svetih in društvih ter članstvo uredništev (sicer je bil tudi glavni urednik) številnih domačih in tujih znanstvenih glasil. Med drugim je bil dopisni član ameriškega, avstrijskega, bolgarskega, češkega, munchenskega in sovjetskega geografskega društva. Preko 10 let je bil predsednik komisije za puhlico v okviru INQUA (Mednarodna zveza za preučevanje kvartarja), vodja mednarodnega sveta za izdelavo paleogeografskega atlasa severne poloble, podpredsednik sveta za geomor-fologijo karpatsko-balkanskih dežel ter sodelavec številnih drugih mednarodnih in domačih projektov. Aktiven v znanstveni dejavnosti je bil tako rekoč do konca svojega življenja, kot priča njegovo sodelovanje pri projektu IGBP (International Geosphere - Biosphere Programme) Global Change.
Za svoje obsežno delo in znanstvene dosežke je prejel vrsto nagrad in priznanj. Doma so mu bila podeljena državna priznanja za znanstveno delo Szechenyi, zlati red dela in državno priznanje druge stopnje ter najvišja geološka (Szabo Jozsef) in geografska (Loczy) priznanja. Dobil je Humboldtovo nagrado Geografskega društva Nemške demokratične republike, izbran je bil za častnega člana hrvaškega in italijanskega geografskega društva, bil je zunanji član avstrijske, poljske in gottin-genske akademije ter častni član nemške akademije naravoslovcev Leopoldine. 18. maja 1989 pa ga je na predlog svojega IV. razreda SAZU izvolila za zunanjega dopisnega člana.
Glavno torišče raziskovalnega dela Martona Pecsija sta bili geomorfologija in kvartarna geologija. Posebno pomembna so njegova dela o nastanku in razvoju doline Donave v Panonski kotlini, o ugotavljanju neotektonskih premikov s pomočjo geomorfoloških metod, o nastanku in razvoju rečnih teras ter o nastanku, razvoju in starosti puhlice in njej podobnih sedimentov. Čeprav so ravnine glavna značilnost Madžarske, se je ukvarjal tudi z uravnavami v gorah. Kot geograf se je zanimal tudi za odnos med naravnimi danostmi in družbo oziroma dejavnostjo človeka, v najnovejšem času pa je bilo njegovo zanimanje usmerjeno tudi v geoe-kologijo pokrajine, tako s teoretičnega kot s praktičnega vidika, kjer je bil, tako kot pri vsem svojem delu, prav tako zelo uspešen. Igral je zelo pomembno vlogo pri razvoju in uveljavljanju novih teorij in raziskovalnih metod na področju fizične geografije in geoekologije. Pisal je tudi o potencialnih možnostih okolja, o odkrivanju naravnih virov in vrednotenju geografskih danosti prostora.
Znanstveni opus Martona Pecsija obsega preko 500 znanstvenih objav, med katerimi je 20 znanstvenih monografij in preko 50 strokovnih knjig. Preko 100 znanstvenih del je objavil v vodilnih tujih geografskih, geoloških in naravoslovnih revijah ter knjigah. Bil je tudi izjemno uspešen pri vzgoji nekaj deset mladih raziskovalcev, znanstvenikov in univerzitetnih učiteljev, med njimi so današnji vodilni strokovnjaki, kot npr. akademik in profesor Andrija Bognar z zagrebške univerze. Sicer je bil mentor vsega skupaj okoli stotim doktorandom.
Marton Pecsi je bil vodilni strokovnjak na področju inženirske geomorfologi-je in geomorfološkega kartiranja. Za izvirne kartografske zamisli, grafične rešitve in navodila za kartiranje je dobil posebno nagrado Madžarskega kartografskega društva - Izredni kartograf. Na podlagi njegovih zamisli so bile izdelane številne geomorfološke karte v različnih merilih. Bil je vodja mednarodnega projekta za izdelavo take karte za karpatsko-balkanske dežele v okviru Karpatsko-balkanske asociacije v merilu 1 : 1.000.000 in 1 : 2.000.000. Ta karta je vzbudila veliko pozornosti v mednarodnih krogih in je bila tudi stična točka in začetek tesnejšega sodelovanja madžarskih geomorfologov s takratnimi jugoslovanskimi oziroma kasneje slovenskimi geografi in geomorfologi. Kot vodja projekta je bil prav Marton Pecsi tisti, ki je povabil naše raziskovalce k sodelovanju. Na njegovo pobudo se je v madžarsko-slovensko medakademijsko sodelovanje vključil tudi Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. To sodelovanje je obsegalo tudi medsebojno izmenjavo raziskovalcev in medsebojne študijske obiske. Pri delu na geomorfolo-ških kartah in pri spodbujanju sodelovanja je imel s slovenske strani največ zaslug akademik Ivan Gams. Listino o omenjenem sodelovanju sta leta 1989 podpisala prav akademika Marton Pecsi in Ivan Gams.
Tako SAZU v celoti kot njen IV. razred, še posebej pa geografi in geologi tega razreda smo lahko veseli in ponosni, da smo imeli med svojimi dopisnimi člani, žal prekratek čas, tudi takega človeka, raziskovalca in znanstvenika, kot je bil akademik Marton Pecsi.
Andrej Kranjc
SLAVKO MIHALIC
(1928-2007)
5. februarja lani je končal svojo življenjsko pot akademik Slavko Mihalic, veliko ime hrvaške sodobne poezije in eden najiskrenejših prijateljev slovenske, zato je njegova smrt odmevala v kulturni zavesti obeh narodov, na Hrvaškem seveda tudi v nacionalni, saj je prav Mihalic kot malokdo drug med hrvaškimi pisatelji soustvarjal s svojim življenjem in delom utrip in duhovno podobo svojega naroda in pri tem v negotovih, kalnih trenutkih njegove politične realnosti na lastni
koži izkusil tudi marsikaj bridkega. V neprijaznih družbenih razmerah je moral tudi kot že priznan pesnik celo skozi marsikatero eksistencialno preizkušnjo.
Toda tudi ko so ga občasne politične razmere potiskale na družbeno obrobje in v osamo, ni ne prilagajal ne spreminjal svoje pesniške poti. Bil je z vsem svojim bistvom nepodkupljivo zavezan poeziji, pa le ne svoji, prav tako tudi tuji, ni je sprejemal le kot estetski užitek, ampak je v njej v slehernem trenutku svojega življenja odkrival tudi svoj globlji, včasih že kar edini bivanjski smisel. Prav zaradi tega je morda njegova metaforika tako izrazita, tako mihaličevska: označuje jo določena intelektualna distanca, ki pa jo prežarja osebnostno, intimno doživljanje. V Mihalicevi poeziji se zrcali predvsem zastrto bistvo časa, ki ga je pesnik živel in razkrival, mu nemočno, a strastno pripadal, hkrati pa bil in ostajal nad njim kot njegov etični kritik.
Vsekakor je Mihalic »izumil« poetiko, ki mu je omogočala nepretrgano aktualnost in hkrati doživljajsko intimnost vse od njegove prve pesniške zbirke Komorna muzika (1954) do zadnje, Močvare (2004), torej polnih petdeset let plodnega, bogatega življenja, v katerem je podpisal 34 pesniških zbirk in izborov svoje poezije.
Zmerom sem se mu čudil: ob poeziji, ki ni bila le njegova umetniška, ampak tudi življenjska usoda, je bil Mihalic tudi nekakšen pesniški aktivist, ustanovil je prvi pesniški festival poezije v Jugoslaviji, ustanavljal revije, bil uspešen urednik, večkrat predsednik Društva književnikov Hrvatske, generalni tajnik Zveze pisateljev Jugoslavije, prevajalec poezije, skratka: bil je tako rekoč dejavno zraven kjerkoli in kadarkoli se je kaj pesniškega dogajalo, še pogosteje tam in v tistem, kar je sam domislil in tudi realiziral ali bil vsaj glavni nosilec projekta. Ena njegovih glavnih dejavnosti je bila še posebna skrb za slovensko in makedonsko poezijo, bil je namreč prepričan, da srbohrvaško jezikovno področje živi nekako samozadostno, tako kot v politiki tudi v literaturi. Zato se je sam lotil prevajanja in pritegnil k
sodelovanju najuglednejše hrvaške pesnike ter jim poznavalsko odkrival slovensko in makedonsko poezijo. Tako je na primer pridobil za prevajanje slovenske poezije pesnika hispanista Luka Paljetka in ga takoj navdušil za Prešerna, ki ga je Paljetak tudi v celoti mojstrsko prevedel. Prepričal je založbo Školska knjiga, ki ima najboljšo distribucijsko mrežo, da je v svoj najpopularnejši program uvrstila Antologijo slovenske poezije od Vodnika do najmlajših našega časa. Antologija je doživela tri izdaje v fantastični skupni nakladi 20.000 izvodov. K sodelovanju je pritegnil najboljše hrvaške pesnike, ki so že z avtoriteto svojih imen veliko pripomogli k uspehu antologije in ugledu slovenske poezije med hrvaškimi bralci. Občudoval sem njegov zanos, ko sva skupaj pripravljala to veliko delo, dobesedno živel je z njim, trepetal v »kriznih« trenutkih, se navduševal nad vsako dobro prevedeno pesmijo, skratka: Slovenci, ne samo slovenska poezija, smo imeli v njem odličnega ambasadorja, kakršnih v svetu ni veliko. Toliko ljubezni, entuziazma, iznajdljivosti, tudi finančne - ko je bil sam na robu preživetja - je bil zmožen samo človek, ki je poezijo v današnjem svetu sublimiral do posvečenih višav in se hkrati bojeval za njen nacionalni, kulturni in družbeni status s pogumom in predanostjo borca.
V enaki meri, kot je populariziral slovensko in makedonsko poezijo na srbohrvaškem jezikovnem področju, je veliko storil tudi za hrvaško: njegova Antologija hrvaške poezije, ki je izšla 1975 pri Cankarjevi založbi, je naravnost monumen-talno delo, saj obsega kar šest desetletij hrvaške poezije od latinistov v srednjem veku do naših dni. Pri tej antologiji sem se mu skušal oddolžiti za njegovo skrb in ljubezen pri slovenski: organiziral sem ekipo pesnikov, ki smo storili vse, da bi bilo slovenjenje hrvaške poezije kar najbolj kvalitetno. Poleg nekaterih že obstoječih Gradnikovih prevodov smo resnično zajetno antologijo prevedli: Ervin Fritz, Kajetan Kovič, Peter Levec, Janez Menart, Ivan Minatti, Tone Pavček, Jože Šmit, Ciril Zlobec in Branko Zužek.
Ta priložnostni zapis je prekratek, da bi v njem mogel vsaj informativno navesti, kaj vse je Mihalič storil za slovensko literaturo in s čim si je prislužil tako prestižno mesto v hrvaški.
Ob spominu nanj že moramo zapisati, da je bil z vsem, kar je storil za Slovence, »po zasluženju« izvoljen za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Z njim je utihnil glas vrhunskega umetnika in zvestega prijatelja.
Ciril Zlobec
ANDREJ O. ŽUPANČIČ
(1916-2007)
Ob zori 3. decembra 2007 je prenehalo biti srce akademika Andreja O. Župančiča, doktorja medicine, upokojenega rednega in zaslužnega profesorja pato-
loške fiziologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, ustanovitelja in prvega predstojnika Inštituta za patološko fiziologijo MF, presunljivo nenavadnega in izjemnega človeka. Imel sem to srečo, da je bil akademik Župančič moj učitelj, prvi raziskovalni mentor, predstojnik in proti koncu svojega življenja tudi prijatelj.
Dopolnila se je še ena človeška usoda, kakor jo je opisal pesnik Quasimodo: »Človek sam stoji na srcu zemlje, s sončnim žarkom preboden, in je takoj večer.« To je prispodoba življenja: minljivi radost in bridkost, združeni v enem. Ob tako bogatem življenju, kot ga je živel Andrej, nam bo lažje, če v tem trenutku ne bomo imeli pred očmi »večera«, ampak »srce zemlje« in »sončni žarek«.
Akademik Župančič se je rodil leta 1916 v Ljubljani. Kot mladenič se je odločil za medicino in postal zdravnik na predvečer 2. svetovne vojne. Že med študijem ga je znanost neustavljivo pritegnila in ostal ji je zvest dobesedno do zadnjega diha. Takole je zapisal o svojih prvih znanstvenih korakih: »Velika sreča v mojem življenju je bila, da sem smel delati v laboratoriju svojega učitelja fiziologije profesorja Albina Seliškarja, človeka tako nenavadne globine in širine; sprva ob počitnicah še kot študent, potem kakšno poldrugo leto z diplomo v žepu. Ta šola je bila sicer kratka, toda zgoščena - objavila sva celo članek o sprostitvi prena-šalca živčnega vzburjenja acetilholina v retini pod vplivom svetlobe, kar je bilo prvič, da je bila dokazana sprostitev acetilholina v osrednjem živčevju.« To je bila resnično pionirska raziskava enega najpomembnejših sistemov prenosa živčnega vzburjenja, ki je nastala samo 10 let po tem, ko je Nobelovec Loewi pokazal, da je acetilholin prenašalec vzburjenja v srcu, in tri leta po tem, ko so odkrili v možganih encim, ki razgrajuje acetilholin.
Plodno obdobje raziskovalnega dela v Seliškarjevem laboratoriju je pretrgala vojna. Župančič je leta 1941 postal eden od organizatorjev OF na področju zdravstva, spomladi 1942 pa je šel v partizane, kjer je kot doktor Mike delal v bolnišnicah na Dolenjskem in Notranjskem do jeseni 1944, ko je bil poslan k našim
ranjencem v južno Italijo. Je nosilec partizanske spomenice 1941. O tem obdobju, kljub mojemu zanimanju in občudovanju njegovega poguma, ni dosti govoril. Zapisal je le: »Manj očarljiva in presneto trda šola pa je bilo partizansko zdravstvo. Velikokrat smo ranjence in bolnike zdravili pomanjkljivo oziroma proti doktrini, ker nismo imeli česa vzeti v roke; v takem položaju je bil odgovor improviziranje.«
Po osvoboditvi leta 1945 je na novi popolni MF v Ljubljani postal ustanovitelj, docent in predstojnik Inštituta in katedre za patološko fiziologijo, ki ju je ustvaril dobesedno iz nič. Med službeno odsotnostjo so mu dodelili le pritlično stavbo računovodstva Higienskega zavoda, skupaj okrog 150 m2, »toliko, da boš imel kam obesiti plašč«, se je pošalil takratni dekan MF Božidar Lavrič. O tem času je akademik Župančič zapisal: »Znašel sem se pred uganko, kako se praznih rok in med golimi stenami lotiti pouka in raziskovalnega dela, govorim v ednini, ker sem takrat predstavljal celotno osebje Inštituta. Patološka fiziologija je bila na MF nov predmet. Zame tudi! Po šest ur na teden.« Po enem letu je dobil prvega laboranta, šele po štirih letih asistenta. S pogledom, uprtim v prihodnost, je pri pouku patološke fiziologije uvedel seminarje, moderno obliko aktivnega pouka za majhne skupine študentov, ter pri tem (kako značilno za inovatorje!) doživel hrupen študentski protest, ki je segel prav do političnega vrha Slovenije in bi se za profesorja skoraj končal z odpovedjo dela na MF. Toda Župančič, prepričan v svojo vizijo univerzitetnega študija in svoj prav, ni popustil, drugi so. Seminarji so tako ostali pomembna oblika našega pouka, ki jo najbolj cenijo prav najboljši študentje.
Raziskovalno delo se je okrepilo, ko so na inštitut prišli novi sodelavci, ki jih je Župančič načrtno izbiral iz različnih strok. V letu 1955 so pod njegovim vodstvom z danes nepredstavljivimi napori, udarniškim delom in iznajdljivostjo ob stari pritlični stavbi dogradili novo stavbo inštituta, »prišili so plašč na gumb«, kot je sam rekel. Malo pred tem je Župančič v Stockholmu na kongresu o receptor-jih predstavil svojo izvirno in drzno hipotezo o recepcijskih encimih. Ta hipoteza je bila velik motiv za živahno in pestro raziskovalno delo na Inštitutu za patološko fiziologijo MF, kjer je pod njegovim vodstvom nastalo prvo močno jedro raziskav živčevja pri nas. O usodi te hipoteze je kasneje zapisal, da »se je z leti pokazalo, da niti holinesteraza niti vrsta drugih sondiranj ne ustreza domnevi o recepcijskih encimih, zato je bolj in bolj plahnela verjetnost, da smo na pravi poti. Tako se mi zdi povsem razumljivo, da so - razen mene - to domnevo pri nas vsi po vrsti zavrgli. Škoda: danes je odkritih toliko recepcijskih encimov, da so prodrli že v standardne učbenike. Seveda ni rečeno, da bi naša skupina odkrila funkcijo receptor-skih beljakovinskih tirozinskih kinaz, če bi jih bili vztrajneje iskali. Pri temeljnih raziskavah nikoli ne veš, kam te bodo pripeljale: v tem je njihov poseben čar.«
Akademik Župančič je kot karizmatična osebnost z izvirnim načinom razmišljanja, nalezljivim navdušenjem za raziskovalno delo in humorjem od nek-
daj privlačil številne, v znanstveno raziskovanje usmerjene mlade zdravnike po klinikah in inštitutih MF. Spodbujal in podpiral jih je pri prizadevanjih, da bi uvedli sodobne načine raziskovalnega dela v svojih institucijah, kjer pa niso vedno naleteli na ustrezno navdušen odziv. Eden takih mladih zagnancev je bil tudi dr. Milan Dimitrijevič, ki je na Nevrološki kliniki ustanovil Laboratorij za klinično nevrofiziologijo, pri čemer mu je prof. Župančič vseskozi stal ob strani in tako pomagal, da se je razvilo drugo pomembno središče nevroznanosti pri nas, Inštitut za klinično nevrofiziologijo KC.
Akademik Župančič je tudi »oče« prvega podiplomskega študija na Medicinski fakulteti v Ljubljani (imenovanega tudi študij III. stopnje ali magistrski študij), saj je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja vodil študijsko komisijo, ki je pripravila prvi program tega študija. Kot pri vsaki zadevi, ki jo je vzel v roke, je tudi tu pustil neizbrisen pečat svoje osebnosti. Študij je zasnoval kot znanstveni študij do naziva magister znanosti, kar je bila velika izjema v primerjavi s podiplomskimi študiji na drugih medicinskih fakultetah v Jugoslaviji. Temeljni koncept tega študija se je na MF ohranil vse do danes, čeprav se je pred kratkim preobrazil v univerzitetni doktorski študij biomedicine.
Leta 1970 je prof. Župančič postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V teh letih se je s svojim doktorandom in sodelavci z Instituta »Jožef Stefan« ter Oddelka za farmacijo FNT lotil raziskav mikrogeografije aktivnega centra acetilholinesteraze z metodo elektronske paramagnetne resonance. Odkrili in objavili so, »da leži aktivni center acetilholinesteraze v žepu podobni strukturi«. To je bilo popolno presenečenje, saj je acetilholinesteraza eden najhitreje delujočih encimov med vsemi znanimi, in težko si je bilo predstavljati, da bi bil aktivni center pri takem prometu substrata in produktov v neki globoki luknji v molekuli. Šele 15 let kasneje so drugi raziskovalci, ki so s kristalografsko analizo določili tridimenzionalno zgradbo molekule acetilholinesteraze, z velikim pompom razglasili prav to, da se nahaja aktivni center blizu dna globoke in ozke molekularne globeli.
Leta 1973 pa se je akademik Župančič upokojil, prepustil vodenje pouka, raziskav in Inštituta mlajšim - in obrnil nov list v svojem življenju. Končno se mu je ponudila priložnost, da se posveti svoji stari ljubezni, ljubezni do narave. To je sicer v prostem času ob svojih poklicnih dolžnostih negoval vse življenje: bil je gornik in alpinist, turni smučar, udeleženec odprave v Himalajo, opazovalec ptic, raziskovalec deževnega tropskega pragozda in njegovih Indijancev. Kmalu po upokojitvi pa je postal sodelavec venezuelskega Centra za tropsko ekologijo in z ekološko odpravo tega centra je nekaj let preživel v pragozdu ob reki Orinoko, pritoku Amazonke, od tega dlje časa med Indijanci plemena Janomami. Kot član ekipe je posnel čudovit film o tropskem deževnem pragozdu. Ko se je vrnil, se je lotil snemanja filma o rastlinstvu in živalstvu Slovenije. S sebi lastno zagnanostjo je obiskoval znane, predvsem pa manj znane kotičke Slovenije in iskal, čakal, is-
kal, čakal in vmes s svojo estetsko senzibilnostjo in naravoslovno rahločutnostjo posnel še en izjemno lep film.
Zdi se mi, da se mu je narava za to ljubezen bogato oddolžila: obdarila ga je z neusahljivo vitalnostjo, radoživostjo, energijo in bistrino duha, ki jih tudi starost ni mogla načeti skoraj do zadnjega dne njegovega življenja. Njegov intelekt kljub pokoju ni miroval niti trenutka. V okviru Inštituta za medicinske vede SAZU, ki ga je nekaj časa vodil, je s sebi lastno temeljitostjo pripravil in leta 1993 izdal študijo Iz varstva pred ionizirajočim sevanjem v Sloveniji. Vsako delo, ki je prišlo iz njegovih rok ali šlo skoznje, je moralo biti izbrušeno do visokega sijaja, glede tega je bil per-fekcionist, enako nepopustljiv do sebe kot do sodelavcev. Nato se je vrnil k drugim intelektualnim izzivom, ki so ga po malem spremljali skozi vse življenje: teoretični fiziki in kozmologiji (iz tega je v davnih šestdesetih letih objavil celo članek v reviji Nature), ter k zadnjemu »divjemu zahodu« nevrobiologije, človekovi zavesti. Zadnjih 10 let je pripravljal članek, ki bi nekako povezal ta področja, napisal in brusil je osnutek, ki pa ga ni več utegnil objaviti. Zato pa je iz školjke njegovega razuma pred letom dni prišel še zadnji čudovit droben biser, ki ga je dolga leta pestoval v nedrjih svojega duha: knjižica razmišljanj o ustvarjalnosti v znanstvenem raziskovanju. Zadnji stavek v njej je sicer namenjen bralcu, še veliko več pa pove o avtorju: »Kdor občuti, da ob koncu te knjižice ve o ustvarjalnosti v znanstvenem raziskovanju manj, kakor na začetku, ni tratil časa: lahko se prosto poigrava med sanjami in realnostjo, ne da bi okrnil eno ali drugo.« Iz tega stavka veje morda najbolj tipična in med znanci ter prijatelji znamenita lastnost Andrejevega duha: lateralno mišljenje. Njegove misli nikoli niso tekle v glavnem toku, vedno v vrtincih ob strani in proti toku. Kakor starim mojstrom zena mu je v dnu duše živelo spoznanje, da so paradoks, presenečenje in provokacija temelji spoznanja resnice kot razodetja stvarnosti. Kakšen božji dar za znanstvenika! Kakšen vir občudovanja in včasih frustracije pri tistih, ki smo ga dobro poznali, in kakšno presenečenje pri tistih, ki so se z njim prvič srečali. Tako kot npr. zame, ko sem začel zahajati v njegovo čumnato na Inštitutu okrog božiča pred natanko 37 leti. Takrat mi je med razgovorom podaril separat svojega uvodnega predavanja Znanost kot Pandorina skrinjica, ki ga je imel na ohridskem kongresu fiziologov leta 1969, in mi iz njega pojasnil nekaj svojih temeljnih misli: »Znanost je taka Pandorina skrinjica, iz katere izvirajo vse vrste zla in nesreče. Razvoj zavesti je evolucijska slepa ulica, ki z uporabo znanosti vodi v uničenje globalnega ekološkega sistema in, končno, samouničenje. Človeštvo je rak našega planeta, kancerogeni dejavnik je znanost.« Tako razmišljanje je bilo tedaj, ko se o topli gredi in globalnem segrevanju še ni nič govorilo, kot sam zapiše »pravi škandal, v takratnih razmerah je bila politična herezija, če si podvomil v znanost kot edini temelj napredka«. Sedel sem na stari zofi v njegovem kabinetu, pod policami, ki so se šibile pod knjigami, zdelo se mi je, da sem v samem epicentru znanosti, star sem bil 23 let in odločen, da stopim na znanstveno pot za vse življenje - in nisem mogel verjeti svojim ušesom. Da bi me malo potolažil, mi je prof. Župančič ponudil, da si lahko kadarkoli izpo-
sodim katerokoli njegovo knjigo, na separat pa mi je napisal prijazno voščilo: »Kljub splošnemu mantiskakonstvu želim Janezu (Sketlju) srečno 1971!« S tem si tudi nisem mogel dosti pomagati, ker nisem vedel, kaj pomeni »mantiskakonstvo«, ker nisem nikoli bral Iliade v grščini, on pa je znal nekatere dele te pesnitve v grščini na pamet. Z besedama »mantis kakon« (v Sovretovem prevodu, ki sem ga kasneje poiskal, »zlobni skovir«) je Agamemnon nadrl črnogledega vidca Kalhasa, ki mu je razkril, da sta za zlo usodo Ahajcev pred Trojo krivi njegovi pohlepnost in arogantnost.
Zaradi takega načina mišljenja, izjemne razgledanosti po številnih področjih znanosti in umetnosti, bujnih asociacij in zavidanja vredne duhovitosti je bil Andrej imeniten sogovornik in pogosto središče dinamike, prava duša v mnogih veselih družbah, ki se jim nikoli ni izogibal. Pri tem je imel neverjetno sposobnost, da se je enako dobro počutil in vživel tako v družbi mladih raziskovalcev in študentov kot starejših akademikov, pa tudi v družbi prijateljev iz kroga manj izobraženih, a očitno zanj dragocenih ljudi. Pri njih je nadvse cenil njihovo pristnost in je rad upošteval in navajal njihova mnenja in misli. Ni pa maral hinavščine, napuha in neodkritosti, z odporom je gledal na ljudi, ki, kot je dejal, »sami sebe jemljejo resno«. Za vedno sem si zapomnil njegovo definicijo ponosa, ki da »je mešanica domišljavosti, agresivnosti in samoljubja«. Spominom na ta srečanja ni ne konca ne kraja, verjetno zato, ker je kot izjemna osebnost ožaril vsako prijateljsko druženje z njim in ga spremenil v nepozaben dogodek.
Tak je bil v mojih očeh Andrej Župančič. Ne, narobe sem rekel. Tak je Andrej in tak bo, dokler bo rasel oreh, ki smo ga z njim in za njega posadili na vrtu njegovega inštituta pred desetimi leti.
Janez Sketelj
ANNE MCLAREN
(1927-2007)
Letos poleti, 7. julija 2007, je umrla dopisna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Anne McLaren. Rodila se je 26. aprila 1927 v Londonu, leta 1949 je diplomirala na univerzi v Oxfordu iz zoologije, fizike in matematike. Na isti univerzi je tudi doktorirala in nato v petdestih letih delala kot raziskovalka na University College in Royal Veterinary College v Londonu, nato pa je 25 let raziskovala na ARC Unit of Animal Genetics na univerzi v Edinburghu. Potem je postala direktorica novega razvojnega oddelka britanskega Medical Research Co-uncila. Sodelovala je pri delu svetovalne skupine za področje etike biotehnologije. Dopisna članica SAZU je postala 6. junija 1995.
Dr. Anne McLaren je bila svetovno znana raziskovalka na področju temeljne reproduktivne biologije. Proučevala je oogenezo, ovulacijo in implantacijo,
spolno determinacijo in razvoj primordialnih celic pri sesalcih ter izražanje genov med razvojem in maternalni učinek. Napisala je preko 200 raziskovalnih člankov in dve knjigi s teh področij. Bila je urednica šestih mednarodnih znanstvenih revij.
Bila je članica številnih angleških in mednarodnih znanstvenih društev ter drugih mednarodnih organizacij s področja reprodukcije človeka in sesalcev. Petindvajset let je opravljala najpomembnejše funkcije v programu o humani reprodukciji pri Svetovni zdravstveni organizaciji.
Za svoje delo je prejela številna mednarodna priznanja: Marshallovo medaljo Društva za fertilnost (1985), priznanje Mednarodnega društva za prenos zarodka (1988) in medaljo Royal Society. Bila je ustanovna članica Evropske akademije (London) in dopisna članica poljske in ameriške akademije znanosti. Postala je častna doktorica šestih britanskih univerz. V Royal Society of London je bila podpredsednica in tajnica za mednarodne stike.
Dr. Anne McLaren je več kot 20 let sodelovala pri raziskovalnih projektih Ginekološke klinike KC v Ljubljani. Zato je ob osamosvojitvi Slovenije dobro poznala naše splošne razmere in raven naše znanosti. Po njeni zaslugi se je The Royal Society of London med prvimi odzvala na predloge Slovenske akademije znanosti in umetnosti evropskim akademijam znanosti in umetnosti za vzpostavitev znanstvenih stikov in izmenjave raziskovalcev. S svojim osebnim vplivom je pospeševala vključevanje SAZU v organizacijske oblike evropskih akademij in skupne raziskovalne projekte.
Bila je velika prijateljica Slovenije. Dolgujemo ji hvaležnost in prijazen spomin na njene odlične znanstvene dosežke, pomoč pri razvijanju slovenske znanosti in mednarodnem uveljavljanu SAZU med obdobjem po vzpostavitvi slovenske suverenosti.
Janez Sketelj
III
POROČILO O DELU SAZU
SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LETU 2007
Delovanje Slovenske akademije znanosti in umetnosti je v preteklem letu potekalo v ustaljenih tirnicah. V letu 2007 smo imeli tri skupščine, finančno februarja, volilno junija, konec junija pa tudi slavnostno skupščino s podelitvijo listin novim članom. Predsedstvo se je sestalo na štirih sejah, izvršilni odbor, ki rešuje tekoče zadeve in se praviloma sestane vsak ponedeljek, razen v času letnih počitnic, pa je imel 36 sej.
Osrednji dogodek v prvi polovici leta so bile volitve novih članov. Na skupščini 1. junija smo izvolili osem novih rednih članov, sedem izrednih in dvanajst dopisnih članov. Med novimi izrednimi člani sta tudi dva Slovenca, ki stalno živita in delata v tujini. Že v kandidacijskih postopkih se je postavilo vprašanje smiselnosti starostne omejitve, ki jo zakon in statut sicer določata zgolj za opravljanje funkcij, vendar je posredno povezana tudi z novimi kandidati. Kmalu se bo vsekakor treba izreči o primernosti starostne omejitve na 75 let, ne samo zaradi vse daljše aktivne življenjske dobe, ampak tudi zato, ker oži krog možnih kandidatov za vodenje akademije in razredov.
Na pobudo razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede smo se že v začetku leta aktivno vključili v razpravo o metodologiji vrednotenja znanstvenoraziskovalnega dela in Javni agenciji za raziskovalno dejavnost predlagali, da sedaj veljavni sistem, ki temelji na dokaj formalni evalvaciji in upošteva predvsem numerična merila, oplemenitijo z večjim poudarkom na vsebinskem ocenjevanju. V praksi bi to pomenilo več avtonomije znanstvenoraziskovalnih svetov ved, da bi lahko izoblikovali svoje kriterije in svoj sistem ocenjevanja. Agencija je naše predloge, izgleda, v veliki meri upoštevala v novi metodologiji.
Prav tako smo sodelovali v razpravi o zakonu o visokem šolstvu in razvojno-raziskovalni dejavnosti, ki je zainteresirano javnost razburkal in aktiviral zaradi nekoliko nenavadnega načina vodenja javne razprave. V nasprotju z večino drugih inštitucij smo julija pristojnemu ministru poslali konkretne pripombe, ki pozivajo k izdelavi primerjalnih analiz z univerzitetnimi sistemi po svetu in k jasni oceni finančnih posledic sprememb ter vztrajajo na avtonomiji visokošolskih inštitucij, tako na področju priprave študijskih programov kot pri upravljanju in zaposlovanju. Ob vsem tem pa ne smemo spregledati prednosti in pasti, ki jih ponuja pri nas sicer še zelo nov sistem javno zasebnega partnerstva.
S posebno izjavo za javnost se je izvršilni odbor vključil v aktualne razprave o slovensko-italijanskih odnosih in izrazil zaskrbljenost nad stališči italijanske politike ob dnevu spomina na žrtve fojb; opozoril je na nesorazmerje med uničeno naravo in proizvedenimi kilovati električne energije v primeru postavitve vetrne
elektrarne na Volovji rebri. Dva razreda, razred za medicinske vede in razred za umetnosti, sta pripravila izjavi o škodljivih posledicah, ki naj bi jih imela gradnja megazabaviščnega parka na Goriškem.
Po več kot letu dni se je zaključila razprava s profesorjem Hanom Steenwij-kom z Univerze v Padovi, ki je želel rezijanščino kot samostojni jezik vnesti v sistem ISO standardov za jezike. Na podlagi polemike, v katero je bil vključen zlasti razred za filološke in literarne vede, je profesor Steenwijk odstopil od svoje namere.
Delavni so bili tudi naši sveti in odbori ter kabinet akad. Franceta Bernika. Komisija za slovenščino v javnosti pri odboru za slovenski jezik je pripravila izredno odmeven enodnevni posvet o stanju, stiskah, zagatah in zakladih našega jezika zdaj in jutri, tu in na tujem. Posvetovanje so s predavanji obogatili številni člani SAZU in drugi ugledni slovenisti in ljubitelji naše besede ter tako prispevali k razpravi o nacionalnem programu za jezikovno politiko. Razprave smo izdali v posebnem zborniku. Odbor za preučevanje narodnih manjšin je pripravil dvodnevni znanstveni posvet Panonski prostor in ljudje med dvema tromejama, ki je govoril o sožitju in interkulturnosti v panonskem svetu in je bil dobrodošel del medkulturnega dialoga kot ene od vrednot Evropske unije. Svet za energetiko je razpravljal o nacionalnem projektu celovite izrabe obnovljivih virov energije v Sloveniji, ki v razmerah večje skrbi za čisto okolje niso zanemarljivi.
Biblioteka SAZU je pridobila skoraj 7.700 knjižnih enot, tako da znaša celotni knjižnični fond okroglih 513.000 enot. Poleg tega je prevzela zapuščino po pokojnem dopisnem članu dr. Stanislavu Hafnerju, koroškem Slovencu, ki nam je zapustil knjižni fond z okoli 5000 knjigami, predvsem znanstvenimi publikacijami. Na skromni slovesnosti je knjige Akademiji formalno izročil njegov sin dr. Gerhard Hafner. Objavljanje izjemnega rokopisa Latinsko-slovenskega slovarja Frana Wie-sthalerja, ki je nastajal več kot 110 let in se hrani v Biblioteki SAZU, se je zaključilo z izdajo zadnjega, šestega zvezka, v novembru.
Precej truda je bilo vloženega v pripravo Akademijine zbirke povojne slovenske grafike in v odkup del. V okviru Fundacije Janez Vajkard Valvasor nadaljujemo z izdajo zbirke Iconotheca Valvasoriana. Poleg tega je fundacija denarno pomagala pri izdaji knjige Valvasor in astronomija. Fundacija dr. Bruno Breschi je pripravljala dvojezično komentirano izdajo krajših besedil Primoža Trubarja in Tomaža Hrena, ki so pomembna za slovensko literarno zgodovino.
Razdelitev proračunskih sredstev, namenjenih izhajanju periodičnih publikacij in monografij, je bila določena z razdelilnikom, ki ga je, kot vsako leto, pripravila komisija za tisk. Poleg edicij pod naslovom Razprave II. in IV. razreda smo izdali sedem del oziroma sofinancirali izdajo vsaj treh del skupaj z ZRC SAZU in sofinancirali izdajo petnajstih drugih publikacij. Med knjigami velja izpostaviti delo Slovenski pesniki in pisatelji akademiki v angleškem jeziku, omeniti pa moramo tudi zbirko faksimilov Svetega pisma z naslovom Biblia Slavica, ki predstavlja
najstarejše slovenske prevode Svetega pisma. Zbirka je izšla pri nemški založbi F. Schöningh, vodja večletnega projekta, od zamisli do izdaje, pa je bil akad. Jože Krašovec. V tem letu smo tudi posodobili in dopolnili spletno stran SAZU.
Akademija je tudi v letu 2007 s svojimi člani sodelovala v Znanstvenem svetu in Upravnem odboru ZRC SAZU in na ta način izvrševala svoje ustanoviteljske pravice in dolžnosti, ki se nanašajo na znanstveno, kadrovsko in upravno politiko. Preko proračuna Republike Slovenije smo zagotovili sredstva za nadaljevanje izvajanja programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda in investicijska sredstva. Poleg tega smo se uspešno vključili v reševanje finančne sanacije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, zavedajoč se, da gre za ustanovo, ki varuje in skrbi za identiteto naroda na jezikovnem področju. Poleg tega sodelujemo pri reševanju finančnih težav Biološkega inštituta Jovana Hadžija, ki se je znašel pred vprašanjem nadaljnjega obstoja. Pri teh borbah za finančno preživetje gre v bistvu za dejstvo, da inštituti ZRC SAZU predstavljajo vrhunsko kadrovsko mrežo raziskovalcev, ki se ukvarjajo z naravno in kulturno dediščino naroda, in njihove raziskave ne morejo biti pokrite s komercialnimi pogodbami, ker tržno niso zanimive, so pa nujne. In zaradi tega bi jih morala država finančno bolj velikodušno podpreti.
Na področju mednarodnega sodelovanja bi izpostavil novico, da je konec leta 2007 Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije postala, poleg SAZU in Slovenske znanstvene fundacije, članica Evropske znanstvene fundacije (EZF). Preko Agencije in njenega finančnega zaledja se bo Slovenija tako lahko bolj aktivno vključila v evropske raziskovalne projekte. Sprejem nove članice je bil pospremljen z obiskom dr. Johna Marksa, izvršnega direktorja EZF, v Sloveniji, ko se je srečal z vodstvom vseh treh članic. Po obisku akad. Branka Stanovnika pri Kraljevem društvu v Edinburgu smo vzpostavili sodelovanje v okviru 7. raziskovalnega programa, katerega koordinator je omenjena škotska ustanova. S svojimi projekti sta se v program zaenkrat vključila Inštitut za raziskovanje krasa in Gozdarski inštitut Slovenije. Skupaj s Hrvaško akademijo znanosti in umetnosti smo decembra pripravili dvodnevni posvet Pariška mirovna konferenca in mirovni sporazum z Italijo, katerega namen je bil predvsem potrditi in utrditi veljavnost sklenjenih pogodb.
Podprli smo tudi stališča EASAC o bioterorizmu, etiki na področju raziskovalnega dela in nevarnosti, ki jo človeštvu prinaša vedno večja odpornost infekcijskih bolezni na zdravila. Podpisali smo sporazum o sodelovanju z Romunsko akademijo ter obnovili sporazum o sodelovanju z Bolgarsko akademijo znanosti, na podpis pa še čaka pismo o nameri s Kraljevo nizozemsko akademijo umetnosti in znanosti. V okviru medakademijskega sodelovanja je Slovenijo obiskalo 30 tujih znanstvenikov, devet slovenskih strokovnjakov pa je odšlo v tujino. Na podlagi sporazuma o sodelovanju nam je Hrvaška akademija znanosti in umetnosti vrnila razstavo in pripravila v Cankarjevem domu pregled italijanske grafike iz 16. in 17. stoletja. Prisotni smo tudi v delu Mednarodne akademijske mreže za človekove pravice, ki se odziva na kršitve človekovih pravic znanstvenikov po svetu.
Leto 2007 je bilo za naše člane bogato z nagradami in priznanji: prejemnik Prešernove nagrade je bil akad. Janez Matičič, akad. Janez Orešnik je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju jezikoslovja, dobitnik Zoisove nagrade za vrhunske znanstvene in razvojne dosežke je bil akad. Ivan Bratko, izr. član Jože Pirjevec pa je postal ambasador znanosti Republike Slovenije; akad. Branko Stanovnik je prejel mednarodno nagrado, ki jo v spomin prof. A. N. Kostu podeljuje Univerza Lomonosov iz Moskve. Najvišje francosko odlikovanje vitez legije časti je prejel starosta slovenskih pisateljev dopisni član Boris Pahor, dopisni član Sergio Tavano je prejel visoko italijansko odlikovanje commendatore, akad. Tone Pavček pa je postal častni občan glavnega mesta Ljubljana, če omenimo le najvidnejše nagrade in priznanja.
Poročilo zaključujem s spominom na naše člane, ki so se poslovili v tem letu. Zapustili so nas redna člana Ljubo Golič in Andrej O. Župančič ter dopisni člani Donald Michie, Zoran Konstantinovic, Leopold Kretzenbacher, Anne McLaren, Milan Maceljski, Marton Pecsi in Slavko Mihalic.
Ob koncu leta je imela Akademija 77 rednih, 27 izrednih in 83 dopisnih članov.
Boštjan Žekš
DELO SKUPŠČINE SAZU
Skupščina SAZU je zasedala dvakrat, in sicer 22. 2. in 19. 12. Skupščina SAZU 22. 2.
Skupščino je vodil predsednik akad. Boštjan Žekš. Na začetku je pozdravil navzoče in se zahvalil za številno udeležbo. Po ugotovitvi, da je skupščina sklepčna (od 99 je bilo prisotnih 59 rednih in izrednih članov), je predlagal sprejem dnevnega reda. Navzoči so se strinjali s predlogom in soglasno sprejeli naslednji dnevni red:
1.	potrditev zapisnika skupščine 19. decembra 2006,
2.	informacija o volilnem postopku za volitve novih članov 1. julija 2007,
3.	finančno poročilo SAZU za leto 2006,
4.	finančni načrt SAZU za leto 2007,
5.	razno.
K točki 1: Potrditev zapisnika skupščine 19. decembra 2006
Prisotni niso imeli pripomb k zapisniku decembrske skupščine, zato je bil sprejet
SKLEP:
Skupščina je potrdila zapisnik seje skupščine z dne 19.12. 2006.
K točki 2: Informacija o volilnem postopku za volitve novih članov 1. julija 2007 Predsednik je podal kratko informacijo o poteku volitev za nove člane SAZU. Vsi datumi so določeni, tajniki razredov so prejeli rokovnike volilnih opravil, poleg tega pa je predsedstvo določilo še en vmesni rok, in sicer 1. marec 2007, to je datum, do katerega se morajo razredi medsebojno obvestiti o predlogih za nove člane. Pri tem je predsednik opozoril še na formalnosti, ki jih zahteva Statut in se nanašajo na pripravo biografije in bibliografije ter podpise poročevalcev. Na vprašanje akad. Janeza Orešnika o številu prostih mest je glavni tajnik odgovoril, da je predsedstvo na seji 23. januarja letos določilo število prostih mest po razredih. Iz zapisnika seje je razvidno, da je za napredovanje v redne člane na voljo osem prostih mest, za nove izredne člane pa pet, in sicer po eno mesto za I., III., IV., V. in VI. razred in dve mesti za slovenske znanstvenike, ki delujejo v tujini in nimajo stalnega bivališča v Sloveniji. Za dopisne člane pa je na voljo 12 prostih mest. Napredovanja kandidatov so možna v skladu z dogovorom po šestih letih, izjema je kandidat V. razreda izr. čl. Marjan Mušič. Izvršilni odbor ter predsedstvo sta to izjemno napredovanje že potrdila, ker kandidat izpolnjuje
vsebinske pogoje za napredovanje, razred pa nima drugega ustreznega kandidata za vodstvene funkcije, katerih volitve bodo potekale prihodnje leto. Akad. Janez Orešnik se je zahvalil za izčrpno poročilo.
K točki 3: Finančno poročilo SAZU za leto 2006
Finančno poročilo za leto 2006 je predstavil upravni direktor gospod Zoran Mezeg. Povedal je, da je SAZU za svoje delovanje in za delovanje ZRC SAZU v letu 2006 prejela 905,9 mio tolarjev, od tega 97,7 % iz proračuna Republike Slovenije, preostali del približno 1 % je prispevala Javna agencija za raziskovalno dejavnost za periodične publikacije, 1,36 % pa smo pridobili iz najemnin in prodaje knjižnih izdaj.
Med odhodki, ki znašajo 904,3 mio tolarjev, predstavljajo največji odliv članske nagrade 330,3 mio tolarjev, sledijo jim bruto plače in povračila v zvezi z delom za zaposlene 223 mio tolarjev ter sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje v višini 180,8 mio tolarjev.
Operativni odhodki so porastli v primerjavi s predhodnim letom za 90 %, in sicer na račun izpeljave zelo uspešne razstave Zakladi slovenske grafike 1955-2005, ki je potekala lani v Skopju.
Pri transferih ustanovam in zavodom imamo negativno rast zato, ker smo v letu 2005 dobili dodatna sredstva za pokrivanje stroškov Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, medtem ko imamo v letu 2006 na tem kontu samo odhodke, ki izvirajo iz pogodbe o izvajanju skupnega dolgoročnega programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda.
Sredstva, porabljena za bruto plače in povračila delavcem, so v primerjavi s predhodnim letom nižja zato, ker v letu 2006 nismo izplačali nobene odpravnine, medtem ko smo v letu 2005 zaradi upokojitev izplačali 5 odpravnin. Vsota, izplačana za članske nagrade, se je dvignila, ker se te revalorizirajo glede na rast bruto plač zaposlenih delavcev v RS za obdobje zadnjih treh mesecev. Večji del sredstev za investicije in investicijsko vzdrževanje oz. dve tretjini, 120 mio tolarjev, je bilo namenjenih za ZRC SAZU, in sicer za dokončanje atrija v stavbi Novi trg 2; dobrih 48 mio tolarjev smo porabili za obnovo 3. nadstropja; 12,8 mio tolarjev pa za obnovo knjižničnega fonda v biblioteki SAZU. Po zelo izčrpnem prikazu finančne situacije v letu 2006 prisotni niso imeli vprašanj, zato je bil sprejet SKLEP:
Skupščina je soglasno sprejela finančno poročilo Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 2006.
K točki 4: Finančni načrt SAZU za leto 2007
Upravni direktor gospod Zoran Mezeg je predstavil finančni načrt proračunskih sredstev za leto 2007. Proračun za leto 2007 je sprejel Državni zbor Republike Slo-
venije in je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 126, 5. decembra 2006. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je v proračunu predstavljena kot nevladni proračunski uporabnik pod šifro 3911.
Predvidena sredstva za leto 2007 znašajo 3,8 mio € oz. dobrih 925 mio tolarjev. Za plače zaposlenih bomo porabili 0, 98 mio €, pri čemer ni predvideno povečanje števila zaposlenih. V tem znesku so vključena tudi sredstva za regres, prevoz in prehrano, jubilejne nagrade, odpravnina in solidarnostne pomoči. Za članske nagrade akademikom je predvidenih 1,6 mio €.
Večji znesek v višini 0,4 mio € je namenjen investicijam in investicijskemu vzdrževanju, tako da bomo 0,11 mio € porabili za obnovo dvoriščne fasade stavbe na Novem trgu 3, vzdrževanje ostalih objektov in nakup računalniške opreme ter 0,29 mio € za dokončanje obrtniških del na stavbi Novi trg 2. Za soorganizacijo svetovnega kongresa biblicistov, združenih v Mednarodni organizaciji za raziskovanje Svetega pisma stare zaveze, ki bo v Ljubljani od 12.-20. julija, bomo prejeli 0,12 mio €. Meddržavnemu sodelovanju, ki se kaže predvsem v medakademijskih izmenjavah na podlagi sprejetih sporazumov, sodelovanju v raznih zvezah, ki združujejo evropske akademije, in plačilu članarin je namenjenih 0,08 mio €, biblioteki 0,03 mio €, fondu upokojenih akademikov pa 0,06 mio €. Preostanek bomo porabili za materialne stroške in za tisk Letopisa in drugih publikacij ter za nakup revij in knjig.
Razprave ob obravnavi finančnih sredstev za prihodnje leto ni bilo. Sprejet je bil SKLEP:
Skupščina je soglasno sprejela finančni načrt za leto 2007. K točki 5:
5. 1. Župan Ljubljane gospod Zoran Jankovic je sporočil, da bo 12. aprila 2007 pripravil sprejem za redne in izredne člane SAZU.
5. 2. Na izjave italijanske politike ob dnevu spomina na žrtve fojb se je predsedstvo SAZU odzvalo z izjavo, v kateri poziva, da upoštevajo poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije in poglobijo vedenje o problematiki »fojb«, deportacij maja 1945 in izseljevanja iz Istre med letoma 1945 in 1956 na temelju že objavljenih študij italijanskih in slovenskih zgodovinarjev, pa tudi dosegljivih arhivskih dokumentov. Mediji se iz nerazumljivih razlogov niso odločili za objavo omenjene izjave, tako da je v celoti na razpolago zgolj na internetni strani Akademije.
5. 3. Glavni tajnik je kot vodja projekta povedal, da je Akademija začela postopek prenove spletnih strani, in prosil člane, da sporočijo svoje predloge.
Zapisala sekretarka predsedstva:	Glavni tajnik:
Lucija Gorički	Akademik Matija Gogala
Skupščina SAZU 1. 6.
Skupščino je vodil predsednik akad. Boštjan Žekš. Na začetku je pozdravil navzoče in izrazil zadovoljstvo ob visoki udeležbi. Ko je ugotovil, da je skupščina sklepčna, je predlagal, da sprejme dnevni red. Navzoči so se strinjali s predlogom in soglasno sprejeli naslednji dnevni red:
-	potrditev zapisnika skupščine 22. februarja 2007,
-	izvolitev verifikacijske in volilne komisije,
-	predstavitev kandidatov za nove redne, dopisne in izredne člane in razprava,
-	poročilo verifikacijske komisije,
-	volitve,
-	razglasitev volilnih izidov in zaključek skupščine.
K točki 1: Potrditev zapisnika skupščine 22. februarja 2007 Predsednik je zaprosil navzoče, da podajo pripombe oziroma dopolnitve k zapisniku skupščine 22. februarja 2007. Predsednik je sam opozoril na napako v 2. odstavku 2. točke in predlagal naslednji popravek: stavek »Napredovanja kandidatov so možna v skladu z določili Statuta po šestih letih, izjema je kandidat V. razreda izredni član Marjan Mušič« se nadomesti s stavkom »Napredovanja kandidatov so možna v skladu z dogovorom po šestih letih, izjema je kandidat V. razreda izredni član Marjan Mušič«. Ker drugih pripomb ni bilo, je bil zapisnik skupščine 22. februarja 2007 s tem popravkom sprejet.
K točki 2: Izvolitev verifikacijske in volilne komisije
Predsednik je na podlagi 10. člena pravilnika SAZU o volitvah predlagal skupščini, da izvoli verifikacijsko in volilno komisijo.
Za člana verifikacijske komisije sta predlagana: izredna članica Zinka Zorko in izredni član Zorko Simčič.
Predsednik je prosil za pripombe oz. druge predloge. Ker jih ni bilo, je dal predlog na glasovanje. Navzoči so z javnim glasovanjem soglasno potrdili predlagano ve-rifikacijsko komisijo.
Za člane volilne komisije so predlagani: akad. Mitja Zupančič za predsednika volilne komisije, izredni član Marijan Pavčnik za člana volilne komisije, izredni član Uroš Skalerič za člana volilne komisije.
Predsednik je zaprosil za pripombe oziroma druge predloge. Ker jih ni bilo, je dal predlog na glasovanje. Navzoči so z javnim glasovanjem soglasno izvolili volilno komisijo s predlaganimi člani. Predsednik je ugotovil, da sta verifikacijska in volilna komisija izvoljeni.
K točki 3: Predstavitev kandidatov za nove redne, izredne in dopisne člane in razprava
Predsednik je zaprosil tajnike razredov oz. njihove namestnike, da predstavijo posamezne kandidate.
Tajnik I. razreda akad. Rajko Bratož je predstavil kandidatko za redno članico Bibo Teržan, kandidata za izrednega člana Petra Štiha in kandidate za dopisne člane Nialla O'Loughlina, Karla Stuhlpfarrerja in Henrya Teunea v razredu za zgodovinske in družbene vede.
Tajnik II. razreda akad. Matjaž Kmecl je predstavil kandidata za rednega člana Primoža Simonitija in kandidata za dopisna člana Christiana Hannicka in Ericha Prunča v razredu za filološke in literarne vede.
Tajnik III. razreda akad. Peter Fajfar je predstavil kandidata za izrednega člana Rašo Pirca in kandidata za dopisna člana Petra Mansfielda in Antona Mavretiča v razredu za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede. Tajnik IV. razreda akad. Ivan Kreft je predstavil kandidata za rednega člana Roberta Zorca, kandidata za izredna člana Tatjano Avšič-Županc in Boštjana Kiauto ter kandidata za dopisnega člana Erwina Neherja v razredu za naravoslovne vede. Akademika Lojze Lebič in Kajetan Kovič sta predstavila kandidate za redne člane Emerika Bernarda, Janeza Matičiča, Marka Marijana Mušiča in Toneta Pavčka, kandidata za izrednega člana Sašo Vuga in kandidate za dopisne člane Vinka Globokarja, Georgia Konstantinovskega, Mateja Matevskega in Zlatka Ugljena v razredu za umetnosti.
Akad. Saša Svetina je predstavil kandidata za rednega člana Janeza Sketlja in kandidata za izredna člana Bojana Čerčka in Janeza Lamovca v razredu za medicinske vede.
Predsednik je odprl razpravo o navedenih kandidatih. Ker razprave ni bilo, je zaprosil verifikacijsko komisijo za poročilo.
K točki 4: Poročilo verifikacijske komisije
Članica verifikacijske komisije izredna članica Zinka Zorko je poročala, da ima SAZU sedaj 71 rednih in 28 izrednih članov, kar je skupaj 99 članov. Vsi so volilni upravičenci. Na današnji skupščini je prisotnih 75 članov, pisno je volilo 13 članov. V celoti bo torej volilo 88 članov, kar je 88,9 % volilnih upravičencev. Predsednik je glede na poročilo verifikacijske komisije ugotovil, da je skupščina sklepčna in da se lahko začnejo volitve.
K točki 5: Volitve
Predsednik je po ugotovitvi, da je skupščina sklepčna, pojasnil volilni postopek, ki ga določata statut SAZU in pravilnik o volitvah, po katerih se voli »za« kandidata tako, da se obkroži številka pred njegovim imenom in priimkom. Po 15. členu statuta (drugi odstavek) volijo redne in dopisne člane le redni člani, izredne člane pa redni in izredni člani. Kandidat za rednega člana mora dobiti vsaj 36 glasov, za izrednega vsaj 50 in za dopisnega vsaj 36 glasov.
Skladno s 25. členom zakona o SAZU in 7. členom pravilnika SAZU o volitvah je bilo omogočeno pisno glasovanje. Ugotovil je, da je pisno glasovalo 13 članov. Pojasnil je postopek pisnega glasovanja, ki je možno za tiste člane, ki se zaradi zdravstvenih ali drugih upravičenih razlogov niso mogli udeležiti volitev, in sicer na podlagi določil 13. člena zakona o SAZU.
Predsednik volilne komisije akad. Mitja Zupančič je začel z volitvami. Najprej je odprl glasovnice s pisnim glasovanjem. Iz vsake ovojnice je vzel izjavo o pisnem glasovanju ter prebral ime in priimek člana, ki je glasoval. Nato je vložil izjavo v ovojnico, iz nje pa vzel manjšo ovojnico, jo odprl, glasovnico pa vložil v skrinjico tako, da je bila zagotovljena tajnost glasovanja.
Ko je predsednik volilne komisije to opravil, je predsednik zaprosil navzoče člane, da glasujejo. Hkrati je predsednik napovedal, da bo moral zaradi službene poti v tujino sejo po glasovanju zapustiti in da bo vodenje skupščine prevzela podpredsednica akad. Alenka Šelih.
Volilna komisija je po glasovanju zbrala glasovnice in v odmoru, ki je sledil glasovanju, preštela glasove.
K točki 6: Razglasitev volilnih izidov in zaključek skupščine
Podpredsednica je pozvala predsednika volilne komisije akad. Mitjo Zupančiča,
da skupščini sporoči rezultate volitev.
Akad. Mitja Zupančič je povedal, da je od 71 rednih članov glasovalo 65 članov ali 91,5 % volivcev. Za nove izredne člane je od 71 rednih in 28 izrednih članov volilo 88 članov, kar predstavlja 88,9 % volivcev. Nato je sledila razglasitev rezultatov. Za nove redne člane so bili izvoljeni: v razredu za zgodovinske in družbene vede, v oddelku za zgodovinske vede:	Biba Teržan z 59 glasovi;
v razredu za filološke in literarne vede: Primož Simoniti z 58 glasovi; v razredu za naravoslovne vede:	Robert Zorec z 62 glasovi;
v razredu za umetnosti:	Emerik Bernard s 56 glasovi;
Janez Matičič s 57 glasovi; Marko Marijan Mušič z 58 glasovi; Tone Pavček z 62 glasovi; v razredu za medicinske vede:	Janez Sketelj s 60 glasovi.
Za nove izredne člane so bili izvoljeni: v razredu za zgodovinske in družbene vede, v oddelku za zgodovinske vede:	Peter Štih s 74 glasovi;
v razredu za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede, v odddelku za matematične, fizikalne in kemijske vede:
Raša Pirc z 82 glasovi; v razredu za naravoslovne vede:	Tatjana Avšič-Županc z 82 glasovi;
Boštjan Kiauta s 77 glasovi; v razredu za umetnosti:	Saša Vuga s 76 glasovi;
v razredu za medicinske vede:	Bojan Čerček z 82 glasovi;
Janez Lamovec z 80 glasovi.
Za nove dopisne člane so bili izvoljeni: v razredu za zgodovinske in družbene vede,
v oddelku za zgodovinske vede:	Niall O'Loughlin z 59 glasovi;
Karl Stuhlpfarrer z 61 glasovi; v oddelku za družbene vede:	Henry Teune s 57 glasovi;
v razredu za:
filološke in literarne vede:	Cristian Hannick z 58 glasovi;
Erich Prunč s 60 glasovi; v razredu za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede, v oddelku za matematične, fizikalne in kemijske vede:
Peter Mansfield z 61 glasovi; v oddelku za tehniške vede:	Anton Mavretič z 59 glasovi;
v razredu za naravoslovne vede:	Erwin Neher s 60 glasovi;
v razredu za umetnosti:	Vinko Globokar z 59 glasovi;
Georgi Konstantinovski z 52 glasovi; Mateja Matevski z 58 glasovi; Zlatko Ugljen s 53 glasovi. Po razglasitvi volilnih rezultatov za nove člane je predsednik volilne komisije ugotovil, da so bili vsi kandidati izvoljeni.
Podpredsednica SAZU se je zahvalila članom verifikacijske in volilne komisije za opravljeno delo, vsem navzočim pa za sodelovanje in udeležbo na skupščini. Hkrati je čestitala vsem novoizvoljenim članom. Nato je sporočila datum podeli-tvene skupščine, ki bo 20. junija 2007, ter skupščino zaključila ob 12. uri.
Zapisala:	Glavni tajnik:
Irena Sbil Novak	Akademik Matija Gogala
RAZREDI SAZU
Razred za zgodovinske in družbene vede
Razred za zgodovinske in družbene vede je imel v letu 2007 štiri seje: 15. marca, 21. maja, 16. oktobra in 12. decembra. Na teh sejah so prevladovale tri osrednje teme: (I) priprava na volitve, njihov potek in rezultati; (II) odzivanje na razvoj znanosti v Sloveniji, zlasti v zvezi z njenim ocenjevanjem in z oceno osnutka zakona o razvoju znanosti in visokega šolstva; (III) raziskovalno, organizacijsko in publicistično delo na področju zgodovinskih in družbenih ved, ki je bilo v letu 2007 dokaj bogato, če sodimo po številu znanstvenih srečanj in knjižnih objav. Naj najprej strnemo poglavitne rezultate tega dela, kot jih razodevajo zapisniki razrednih sej in glavni dogodki v okviru cele SAZU.
Na prvi razredni seji, ki je potekala 15. marca, so bila v ospredju predvsem tri vprašanja. Prvi razred, ki je skladno s predpisi in dogovorjenimi roki pripravil seznam svojih kandidatov za izredne, redne in dopisne člane, ni izrazil nobenih pripomb na izbor kandidatov v drugih razredih. Glede bodočih volitev (2009) je bilo soglasno podprto mnenje, da bi morali pri izboru kandidatur upoštevali v večji meri tiste vede, ki so v SAZU slabo zastopane ali celo brez predstavnika.
Pri razpravi o sedaj veljavni metodologiji vrednotenja raziskovalnih rezultatov znanstvenega dela je bilo poudarjeno, da je neustrezno ocenjevanje kvantitete (»točkovanje«) znanstvenega dela brez upoštevanja vsebine. Zelo sporno je »točkovanje« po rangu revij, saj je mednarodno vrednotenje pristransko v prid objav na angleškem govornem področju. Neustrezno slabo je ocenjeno objavljanje v zbornikih simpozijev, ki praviloma po kvaliteti in pomenu presegajo posamezne letnike revij. Neustrezno je tudi ocenjevanje raziskovalcev po številu citatov, saj je to večkrat bolj odvisno od razvitosti neke vede ali njenega področja kot od kvalitete objavljene razprave. Poenotenje metodologije vrednotenja znanstvenega dela je izrazito v prid naravoslovnih znanosti in lahko prizadene razvoj posameznih humanističnih in družboslovnih ved oziroma posameznih njihovih področij.
Razred je podprl objavo rezultatov projekta z delovnim naslovom Zbornik o ženskah, kolektivno delo več uveljavljenih raziskovalk s področja družbenih in zgodovinskih ved. Prav tako je podprl dve pobudi izr. člana Jožeta Pirjevca: (1) Načrt z delovnim naslovom Bela knjiga o 'fojbah', katerega končni rezultat naj bi bila publikacija z objavo gradiva iz britanskih, italijanskih, nemških, jugoslovanskih in ruskih arhivov, ki bi objektivno in znanstveno neoporečno osvetlila dogodke na Primorskem ob koncu 2. svetovne vojne. Knjiga naj bi obenem služila kot odgovor na pritiske italijanske strani (državne politike in dela javnega
mnenja) v zvezi z razlago spornih dogodkov. (2) Podpore je bil deležen predlog, da bi SAZU navezala stike z akademijami Češke, Poljske in Hrvaške, držav, ki so podobno kot Slovenija izpostavljene pritiskom in napačnim interpretacijam zgodovine v zvezi s pregonom ali izselitvijo pripadnikov nemške manjšine (Poljska in Češka) oziroma italijanske manjšine (Hrvaška in Slovenija). Akademije teh štirih držav naj bi po pripravljalnem sestanku organizirale skupen mednarodni simpozij, na katerem bi strokovnjaki različnih ved in narodnosti osvetlili problematiko povojnega prostovoljnega ali prisilnega odhoda nemške in italijanske manjšine iz omenjenih držav.
Na drugi seji se je razred za zgodovinske in družbene vede posvetil analizi osnutka Zakona o visokem šolstvu in raziskovalno-razvojni dejavnosti. Besedilo, ki ga je predložilo Ministrstvo za visoko šolstvo in znanstveno raziskovanje, je bilo po mnenju članov razreda konceptualno neprimerno in v posameznih vprašanjih pomanjkljivo. Posebej so bili izpostavljeni kot neprimerni tisti členi osnutka, ki so pomenili omejevanje avtonomije univerze v smislu njenega podrejanja državni in politični kontroli, prav tako členi, ki so govorili o povezovanju in razdruževanju visokošolskih in raziskovalnih ustanov z odpiranjem možnosti privatizacije in decentralizacije visokega šolstva. Kot neustrezni so bili ocenjeni še številni drugi predlogi v osnutku, zato je I. razred upravičeno izrazil pričakovanje, da bo besedilo bodočega zakonskega predloga konceptualno, vsebinsko in oblikovno bistveno boljše od obravnavanega besedila.
Tako kot za celotno SAZU so bile tudi za I. razred najpomembnejši dogodek volitve 1. junija 2007. Te so okrepile predvsem članstvo oddelka za zgodovinske vede, ki je dobil novega izrednega člana Petra Štiha in novo redno članico Bibo Teržan. Od treh novih dopisnih članov sta dva s področja zgodovinskih ved (britanski muzikolog Niall O'Loughlin in avstrijski zgodovinar Karl Stuhlpfarrer) in eden s področja družbenih ved (ameriški družboslovec Henry Teune). Vsi kandidati I. razreda so dobili prepričljivo visoko število glasov. Številčno stanje v I. razredu se je z okrepitvijo predvsem zgodovinskega oddelka spremenilo tako, da sta oddelka skoraj izenačena. Oddelek za zgodovinske vede šteje 6 rednih, 2 izredna in 10 dopisnih članov, oddelek za družbene vede pa 6 rednih, 3 izredne in 8 dopisnih članov. Nerešeno vprašanje, ki se prenaša na prihodnje volitve v letu 2009, je neustrezna zastopanost nekaterih ved, zlasti s področja družboslovnih znanosti (v sedanjem članstvu niso zastopane ekonomske znanosti, premalo zastopane so tudi pravne znanosti), v manjši meri tudi pri zgodovinskih vedah (brez zastopnika je umetnostna zgodovina).
Obe jesenski seji, 16. oktobra in 12. decembra, sta bili posvečeni v prvi vrsti oceni opravljenega dela in kratkoročnim delovnim načrtom, predvsem na publicističnem področju. Med zaključenimi projekti, pri katerih je sodeloval I. razred, naj navedemo naslednje: (1) objava zbornika simpozija o Antonu Trstenjaku (Anton Trstenjak : 1906-1996 : zbornik razprav s simpozija SAZU ob 100-letnici roj-
stva in 10-letnici smrti (ur. T. Hribar, J. Krašovec, J. Musek, M. Polič, J. Ramovš, M. Pavčnik); (2) simpozij v čast pred desetletjem preminulega akademika Sergija Vilfana v maju in izid zbornika referatov jeseni 2007 (Arhivistika, zgodovina, pravo: Vilfanov spominski zbornik - Gedenkschrift für Sergij Vilfan - Vilfan's memorial volume, ur. T. Šenk; (3) zbornik Problemi demokracije na Slovenskem v letih 1918-1941 : zbornik prispevkov na simpoziju 7. in 8. decembra 2006 (ur. J. Pirjevec, J. Pleterski); (4) kolektivno delo z naslovom Pozabljena polovica : portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem (ur. A. Šelih, M. Antic, A. Puhar, T. Rener, R. Šuklje, M. Verginella), po vsebini predstavitev 129 žensk, ki so se uveljavile na različnih področjih javnega življenja; (5) izid obsežne arheološke monografije akad. Staneta Gabrovca o Stični (Stična II/1 - Gomile starejše železne dobe. Katalog; Ljubljana 2006 (knjiga je izšla spomladi 2007); (6) izid razprave nemškega zgodovinarja Friedricha Lotterja o Judih v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku, ki je bila v obliki predavanja predstavljena na SAZU v oktobru 2005 (Pogoji za sobivanje kristjanov in judov ter njihova vprašljivost zaradi prisilnih spreobrnitev in izgonov v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku, Zgodovinski časopis 61, 2007, str. 5-45); (7) na pobudo I. razreda je nastopil na SAZU z vabljenim predavanjem nemški arheolog Hermann Parzinger.
Anton Vratuša je bil pobudnik simpozija z naslovom Panonski prostor in ljudje med dvema tromejama, ki je potekal 9. in 10. novembra 2007 v Murski Soboti, obravnaval pa je raznovrstno problematiko tega obmejnega prostora (kulturna in politična zgodovina, manjšinska problematika, sedanje razmere na stičišču več držav, narodov (opaženo je bila zastopana romska problematika) in veroizpovedi. Zbornik (več kot 30 referatov) bo izšel v letu 2008. Jože Pirjevec, ki je 26. maja 2006 organiziral (prvi) simpozij o Pariški mirovni konferenci, je bil pobudnik in soorganizator (drugega) simpozija o Pariški mirovni konferenci, ki je potekal v Zagrebu 7. in 8. decembra. Referati obeh simpozijev bodo objavljeni v skupni publikaciji v letu 2008.
V pripravi je nekaj publikacij, ki bodo izšle v letu 2008. S področja ved, ki jih zastopa oddelek za zgodovinske vede, sta v pripravi dve knjigi: (1) sklepni del arheološke monografije o Stični; (S. Gabrovec, Stična II/2); (2) izbrane razprave dopisnega člana Hansa-Dietricha Kahla o zgodovini Karantanije in vzhodnoalpskih dežel v zgodnjem in visokem srednjem veku (ur. P. Štih in R. Bratož). V pripravi je večje število publikacij članov oddelka za družbene vede: (1) Veljko Rus, Tretja pot ali brezpotje; (2) Anton Vratuša, Vodnik po stezah kulturne in naravne dediščine; (3) Zdravko Mlinar, Bivalno okolje v globalni informacijski dobi (2. del); (4) Mireille Delmas Marty, Preureditev oblasti (slovenski prevod francoske študije); (5) Marijan Pavčnik, Izročilo pravne znanosti (monografija); (6) terminološki slovar s področja sociologije (Veljko Rus, Slavko Splichal); (7) objava korespondence Avgusta Pavla (Anton Vratuša v sodelovanju z Zinko Zorko, članico II. razreda SAZU).
Dva člana I. razreda sta praznovala v letu 2007 življenjski jubilej: 14. junija je dopolnil 60 let Slavko Splichal, 25. julija Biba Teržan. Ob priložnosti počastitve njenega jubileja je bil predstavljen zajeten zbornik razprav v njeno čast (Scripta praehistorica in honorem Biba Teržan, Situla, 44). Med pomembnimi uspehi članov I. razreda velja omeniti dve visoki priznanji. Jože Pirjevec je postal ambasador znanosti Republike Slovenije v letu 2007. Dopisni član Sergio Tavano je dobil visoko državno odlikovanje (commendatore), s katerim ga je nagradil predsednik republike Italije Giorgio Napolitano za življenjsko delo na področju znanosti, kulture in utrjevanja obmejnega sožitja.
Rajko Bratož
Razred za filološke in literarne vede
Razred je ob koncu leta 2007 štel 14 rednih, 2 izredna in 14 dopisnih članov. Izredni član Simoniti je bil na volilni skupščini izvoljen v rednega člana, razred pa je dobil tudi nova dopisna člana, Ericha Prunča (univerza v Gradcu) in Christiana Hannicka (univerza v Wurzburgu). Med letom sta umrla dopisna člana Zoran Konstantinovič in Leopold Kretzenbacher. - Akad. Orešnik je bil za svoje življenjsko delo nagrajen z najvišjim državnim priznanjem, Zoisovo nagrado.
Do srede leta je bil tajnik razreda akad. Kmecl, s 1. julijem je tajništvo prevzel akad. Simoniti, njegova namestnica je izredna članica Zinka Zorko. Razred je v tem letu načrtoval, se usklajeval in sklepal na treh sejah.
Na njih se je med drugim opredeljeval tudi do osnutka novega zakona o visokem šolstvu. Svoje predloge so v pisni obliki predložili akademiki Kmecl, Gantar, Orešnik in Paternu, v živahni razpravi pa je bilo opozorjeno tako na slabe kakor tudi na nekatere dobre strani zakonskega osnutka. Povzetek razprave je tajnik razreda Kmecl posredoval predsedstvu SAZU. - Iz prejšnjega leta se je nadaljevala tudi diskusija o statusu rezijanščine v zvezi s poskusi, da bi jo razglasili za samostojen jezik (v okviru določanja standarda pri »ISO 639-3 Registration Authority«). Razveseljivo je dejstvo, da se je pobudnik Han Steenwijk (profesor slavistike na univerzi v Padovi) zaradi poprejšnjih ostrih intervenc SAZU vendarle odpovedal temu svojemu predlogu, ki bi lahko prinesel nezaželene, kulturnopolitično in tudi politično nevarne posledice za status Rezijanov kot pripadnikov slovenskega narodnega telesa. Sklenjeno je bilo tudi, da akad. Toporišič v sodelovanju z akad. Paternujem in izr. članico Zorkovo pripravi publikacijo, ki bi jo o vprašanju rezijanščine objavila SAZU. V njej naj bi bile poleg spremne besede in predgovora natisnjene štiri temeljne jezikoslovne razprave izpod peres najkompetentnejših slovenskih avtorjev (Ramovš, Rigler, Logar, Toporišič). Besedilo bi izšlo v slovenskem izvirniku in italijanskem prevodu prof. Liliane Spinozzi Monai (Čedad). Ob koncu leta je
bil prevod narejen, tako da bo izid publikacije sledil v letu 2008. - Akad. Orešnik je opozoril na predlog senata Univerze v Ljubljani, da prepove vpis na primerjalno slovansko jezikoslovje in primerjalno jezikoslovje indoevropskih jezikov, zato je vodstvo SAZU na podlagi sklepa našega razreda doseglo, da je bil naš ugovor upoštevan in predlog o prepovedi umaknjen. - Akad. Gantar je kot član odbora za Zoisovo priznanje večkrat opozarjal, da je zadnja leta presenetljivo malo predlogov za priznanje s področja humanistike. Razred je zato priporočil, da bi člani razreda za priznanje predlagali zlasti mlajše raziskovalce, npr. iz ZRC SAZU, za delo v zadnjih sedmih letih. - Večkrat je bilo na sejah opozorjeno tudi na Trubarjev jubilej v letu 2008, ki ga bo treba primerno zaznamovati tudi v okviru SAZU. Akad. Kmecl je pogrešal koordinacijo različnih pobud, ki prihajajo tako iz slovenskih kot iz nemških institucij. Predlagal je, naj poteka na SAZU samo slovesna proslava, na kateri bi predstavili Trubarjevo delo. Na SAZU naj bi poseben koordinacijski odbor urejal te aktivnosti v okviru uresničevanja možnega in ustreznega.
Akad. Krašovec, predsednik IOSOT (International Organization for the Study of the Old Testament), je odigral pomembno in vidno vlogo pri organizaciji in izvedbi 19. mednarodnega kongresa IOSOT, ki je bil v Ljubljani v dneh od 12. do 20. julija 2007. Velika odmevnost kongresa je pomenila nesporno afirmacijo tudi slovenske biblicistike. Zainteresirani člani razreda so za osebne potrebe prejeli po en izvod faksimilov najstarejših slovenskih prevodov Svetega pisma skupaj z znanstvenim komentarjem v okviru mednarodne zbirke Biblia Slavica. - Septembra 2007 je potekal na SAZU dvodnevni simpozij ob stoletnici rojstva Antona Ocvirka, ki so ga pripravili predstavniki našega razreda, Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Oddelka za primerjalno književnost Filozofske fakultete v Ljubljani in Slovenskega društva za primerjalno književnost. Simpozij je v svojem drugem delu obravnaval tudi današnje probleme in dileme primerjalne književnosti in njen prihodnji razvoj. - Akad. Orešnik je imel 28. novembra 2007 dobro obiskano predavanje Moji pomisleki glede tvorbene skladnje.
V	uredništvu akad. Toporišiča je ob koncu leta izšel 20. zvezek Razprav našega razreda s članki in prispevki 23 jezikoslovcev in jezikoslovk. V sozaložništvu SAZU in ZRC sta izšla tudi dvojezična knjiga akad. Krašovca Svetopisemska lastna imena: fonetika, etimologija, prevajanje in transliteriranje svetopisemskih lastnih imen / Biblical Proper Names: Phonetic, Etymology, Translation and Transliteration in 5. (zadnji) zvezek Etimološkega slovarja slovenskega jezika, ki ga je pripravil dr. Marko Snoj.
V	debati o novem vodstvu SAZU so člani razreda za prihodnjega predsednika soglasno predlagali akad. Jožeta Trontlja.
Razred je po dogovoru z umetniškim razredom pripravil nov slovenski predlog za Nobelovo nagrado za književnost; predlog je pripravil akad. Kermauner.
Primož Simoniti
Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede
Razred sestavljata oddelek za matematične, fizikalne in kemijske vede in oddelek za tehniške vede. Razred je imel ob koncu leta 2007 16 rednih, 7 izrednih in 18 dopisnih članov, od tega v oddelku za matematične, fizikalne in kemijske vede 10 rednih, 4 izredne in 12 dopisnih članov, v oddelku za tehniške vede pa 6 rednih, 3 izredne in 6 dopisnih članov. Kot novi izredni član je bil izvoljen Raša Pirc. Nova dopisna člana sta postala Nobelov nagrajenec Peter Mansfield in Anton Mavretič. Umrla sta redni član Ljubo Golič in dopisni član Donald Michie.
V	letu 2007 je imel razred štiri redne seje: 15. februarja, 15. marca, 21. junija in 25. oktobra. Oddelka delujeta na skupnih sejah razreda, po potrebi pa se sestajata tudi samostojno. Razred vodijo akad. Peter Fajfar kot tajnik razreda, akad. Josip Globevnik kot načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede in akad. Igor Grabec kot načelnik oddelka za tehniške vede.
Člani razreda za razliko od nekaterih drugih razredov nimajo raziskovalne baze v ZRC SAZU, pač pa na Univerzi in na inštitutih, kjer so zaposleni ali s katerimi sodelujejo. Zato svoje poslanstvo kot člani SAZU opravljajo pretežno na svojih delovnih mestih, v SAZU pa predvsem usklajujejo svoje poglede in sprejemajo mnenja o aktualnih vprašanjih znanosti in visokega šolstva ter njune vloge v družbi, zastopajo SAZU v različnih strokovnih telesih in občasno organizirajo strokovna srečanja. Razred ima med vsemi razredi SAZU daleč največje zaledje aktivnih raziskovalcev, saj se na področjih njegovega delovanja iz javnih sredstev financira več kot polovico vseh raziskav v Sloveniji.
V	začetku leta se je razred ukvarjal s predlogi za nove člane. Člani razreda so se ob upoštevanju omejenega števila prostih mest za nove izredne člane dogovorili, da ima v tokratnem volilnem obdobju prednost kandidat oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede in predlagali kandidata tega oddelka. Razred je predlagal tudi dva nova dopisna člana, po enega iz vsakega oddelka. Vsi trije predlagani kandidati so bili izvoljeni na volilni skupščini SAZU. V razredu je bila opravljena tudi temeljita obravnava predlogov kandidatov, ki so jih pripravili drugi razredi. Razred je imel več pripomb, ki so se nanašale predvsem na pripravljen material. Pripombe so drugi razredi upoštevali tako, da so predloge dopolnili ali pa dali ustrezna pojasnila.
Razred je nadaljeval z razpravami o Metodologiji vrednotenja rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela. Na podlagi pripomb in predlogov članov razreda je delovna skupina, ki so jo sestavljali tajnik razreda, oba načelnika oddelkov in oba predsednika znanstvenih svetov ARRS, pripravila predlog stališč, ki jih je razred po diskusiji na seji razreda posredoval predsedstvu SAZU. Razred je bil mnenja, da naj ARRS pripravi pregled financiranja raziskav (deleže po posameznih področjih) v tistih razvitih državah, ki so nam za zgled, pregled načinov odločanja o financiranju raziskav v teh državah in primerjavo kvalitete posameznih področij pri nas s področji v teh državah. Nadalje je razred menil, da je pri ocenjevanju kvalitete treba upošteva-
ti specifiko področij, ki se lahko tudi znotraj posameznih ved med seboj znatno razlikujejo, ob upoštevanju mednarodne primerljivosti z vodilnimi v EU. Bibliometrični kazalci naj bodo le pomoč pri oceni znanstvene vrednosti, ki jo lahko podajo le primerno kvalificirani recenzenti. Svet vede naj ob vsakokratnem ocenjevanju pregleda podatke za posamezne ocene, končne ocene potrdi in v primeru večjega razkoraka med bibliometričnimi kazalci in oceno recenzentov odloči o oceni. Mnenje razreda je bilo skupaj z mnenji drugih razredov osnova za mnenje SAZU, ki je bilo poslano na ARRS. Mnenje SAZU je bilo v veliki meri upoštevano pri dopolnitvah metodologije. Pokazalo se je, da lahko SAZU, tudi s pomočjo dobrega sodelovanja predsednikov posameznih znanstvenih ved, pozitivno vpliva na znanstveno politiko v Sloveniji.
Zaradi pomanjkanja časa ni bilo mogoče organizirati sestanka razreda, na katerem bi razpravljali o osnutku predloga novega zakona o visokem šolstvu in razisko-valno-razvojni dejavnosti. Člani razreda so bili pozvani, naj izrazijo svoje mnenje v pisni obliki po elektronski pošti. Večinsko je bilo podprto mnenje, naj SAZU podpre stališče rektorske konference, da osnutek predloga zakona ni primerna podlaga za diskusijo in ne nudi ustrezne podlage za urejanje področja znanosti in visokega šolstva.
V letu 2006 je razred izvolil tri znanstvene svetnike. Vsi trije so aktivni v Svetu za energetiko, ki ga vodi akad. Janez Peklenik. Ta svet je v letu 2007 formiral delovno skupino, ki je na osnovi temeljite analize energetskih problemov v Sloveniji pripravila nacionalni raziskovalni in razvojni projekt O celoviti izrabi obnovljivih virov energije v Sloveniji. V raziskovalni sistem bodo povezane in koordinirane vse raziskovalne in razvojne skupine, ki so doslej delovale na teh pomembnih področjih energetske problematike. Pri znanstvenih svetnikih se je pojavilo vprašanje, kako naj bi jih vključili v delo razreda. Ali bi npr. svetnike vabili na določene seje razreda? Razred je sprejel sklep, da so znanstveni svetniki lahko povabljeni izključno na tiste seje, ki so v celoti posvečene specifični problematiki, npr. vprašanjem energetike. Pri tem nimajo pravice glasovanja. Ni pa primerno, da bi jih vabili na druge seje ali na posamezne točke dnevnega reda.
Posamezni člani razreda imajo odgovorne zadolžitve na SAZU in izven nje. Akad. Boštjan Žekš je predsednik SAZU in po svoji funkciji član številnih organov izven SAZU, akad. Branko Stanovnik je predstojnik oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU in dekan razreda za naravoslovne znanosti Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Akad. Robert Blinc vodi Odbor za trajnostni razvoj SAZU. Izredni član Tadej Bajd je predsednik upravnega odbora ARRS in član Odbora RS za Zoisovo nagrado. Akad. Gabrijel Kernel in izredni član Igor Emri sta predsednika znanstvenih svetov za naravoslovje in tehniko pri ARRS. Akad. Ivan Bratko je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene in razvojne dosežke na področju umetne inteligence. Akad. Robert Blinc je postal častni član IJS. Akad. Dušan Hadži je prejel veliko Preglovo nagrado Kemijskega inštituta za raziskovalno delo. Akad. Branko Stanovnik je prejel nagrado In Memory of Professor A. N. Kost, ki jo podeljujejo Internatio-
nal Scientific Partnership Foundation, Lomonosov Moscow State University in Mendeleev Russian Chemical Society. Akad. Janez Peklenik je ob 40-letnici CIRP International Seminars on Manufacturing Systems prejel nagrado CIRP - The International Academy for Production Engineering. Zveza strojnih inženirjev Slovenije je akad. J. Peklenika odlikovala z nagrado za življenjsko delo.
Peter Fajfar
Razred za naravoslovne vede
Razred je ob koncu leta 2007 imel 14 rednih, dva izredna in 11 dopisnih članov. Dosedanji izredni član IV. razreda dr. Robert Zorec je bil v letu 2007 izvoljen za rednega člana, izvoljena pa sta bila tudi dva nova izredna člana dr. Tatjana Av-šič-Županc in dr. Boštjan Kiuta ter nov dopisni član dr. Erwin Neher. Med letom je umrl dopisni član Milan Maceljski.
Razred je imel v letu 2007 štiri seje in več neformalnih posvetovanj. Na sejah smo razpravljali o kandidatih za nove člane našega in drugih razredov, o kandidatih za novo vodstvo SAZU, o stališčih SAZU glede raziskovalne politike v Sloveniji in delovanju ARRS ter o stališčih SAZU o uvajanju gensko spremenjenih organizmov v Sloveniji.
Na sejah smo se posebej posvetili problematiki vloge biologije in drugih naravoslovnih ved v osnovnih in srednjih šolah ter prispevali stališča za pismo predsednika SAZU Zavodu za šolstvo in Biološkemu društvu Slovenije.
Razpravljali smo o vsebinskih in organizacijskih zadevah naših publikacij.
Acta Carsologica, letnik 36 (2007). V letu 2007 smo izdali tri številke revije v novem, bolj ustreznem formatu in novi grafični podobi. Vsega skupaj je objavljenih okoli 50 prispevkov s kraško vsebino avtorjev z vsega sveta, med njimi je tudi vrsta vodilnih svetovnih strokovnjakov. Ena številka je tematska, posvečena vprašanjem starosti krasa, pripravljena v sodelovanju s krasoslovnim inštitutom iz ZDA. Eno pomembnih priznanj, ki jih je revija prejela v letu 2007, je nedvomno vključitev v sistem SCI (Science Citation Index). To je druga krasoslovna revija na svetu, ki je vključena v to obdelavo podatkov.
V	letu 2007 sta izšla dva zvezka Razprav IV. razreda SAZU (48/1 in 48/2). Prvi zvezek je geološki, oziroma paleontološki, z devetimi razpravami. Drugi zvezek je biološki, predvsem s področja botanike in obsega 6 daljših razprav. V razredu in uredniškem odboru smo razpravljali o novem imenu, formatu (obliki) in sploh posodobitvi revije. Priložnost za to uresničitev načrtujemo v letu 2009 ob 50. letniku revije.
V	okviru sodelovanja SAZU na srečanjih Nobelovih nagrajencev, ki je leta 2007 potekalo od 1. do 6. julija v mestu Lindau, je bilo v IV. razredu predlagano, da se srečanja udeleži mladi raziskovalec Jernej Jorgačevski, doktorand v Labo-
ratoriju za nevroendokrinologijo in molekularno celično fiziologijo, Medicinske fakultete na Univerzi v Ljubljani. Na spletni strani organizatorjev srečanja je bilo objavljeno poročilo srečanja. V njem so navedeni vsi dogodki, ki so potekali med srečanjem, kot tudi izjave Nobelovih nagrajencev in nekaterih udeležencev srečanja. Med izjavami je tudi izjava predstavnika mladih udeležencev, kjer je bil izbran udeleženec iz Slovenije. To je Jernej Jorgačevski (stran 8 poročila, v prilogi in na spletu: http://www.lindau-nobel.de/content/section/2717/).
V sodelovanju s Slovenskim fiziološkim društvom smo 20. septembra 2007 organizirali na Univerzi v Mariboru enodnevni simpozij z naslovom Celična fiziologija, kjer so sodelovali tuji in domači predavatelji.
Razred je pričel s pripravami za soizvedbo mednarodnega simpozija Mehanizmi eksocitoze, ki bo na SAZU v času od 22. do 25. maja 2008.
Razred posebej spremlja delovanje Alpskega foruma in UEAA (Union of European Academies for Science Applied to Agriculture, Food and Nature).
Člani razreda aktivno sodelujejo v komisijah in odborih SAZU (I. Gams, M. Gogala, A. Kranjc, J. Maček, M. Zupančič), organih ZRC SAZU (I. Gams, M. Go-gala, A. Kranjc, I. Kreft, J. Maček, M. Pleničar, D. Turnšek, I. Vrišer, M. Zupančič) in državnih organih (M. Gogala, A. Kranjc, I. Kreft, J. Maček, R. Zorec).
Ivan Kreft
Razred za umetnosti
Razred je imel ob koncu leta 14 rednih, 5 izrednih in 14 dopisnih članov.
Petega februarja je umrl dopisni član Slavko Mihalič. Članek o umrlem Slavku Mihaliču je v Delu objavil Ciril Zlobec.
V	letu 2007 je imel razred 6 sej.
Glede na številne predloge, pobude in sprotna dogajanja, na katera se je razred odzival, so ob delu in izpolnjevanju že prej dogovorjenih nalog razreda te predstavljale osrednji vsebinski del naših sej.
Posamezna področja in sklopi dogovorjenih vsebin, ki jih je razred opredelil kot prioritetna, so bila obravnavana kot naloge.
V	tem kontekstu se pojavljajo zadolžitve, kot primer navajam zbornik razreda za umetnosti v treh delih, ki bo v celoti zaobjemal obdobje dobrih osmih let do izida zadnje III. knjige v letu 2008.
Prav tako tudi številne druge oblike dela in odzivanje razreda za umetnosti na tekoča dogajanja, ki so bila predmet dogovorov in sklepov in so tako po času uresničevanja kot po vsebinski tematiki navzoča na naših sejah daljše obdobje.
Tako so bila različna vprašanja in naloge s področja literature, glasbe ali li-kovno-arhitekturnih umetnostnih strok v delu razreda obravnavana v sklopih,
kot jih narekujejo notranje spodbude in vsi drugi dejavniki, ki predstavljajo odziv na sprotna dogajanja v širšem kulturnem prostoru.
Vprašanje uveljavljanja stališč SAZU na področju urbanizma in arhitekture je glede na širši kulturni interes in pomen področja vseskozi močno prisotno. Očiten vpliv specifičnih centrov moči, ki ga predstavljajo različne kapitalske povezave, največkrat mimo upoštevanja najboljših predlogov urbanistično-arhitekturne stroke in spomeniškega varstva, predstavlja gotovo eno od najbolj razvejanih zadolžitev razreda v pogledu raziskovanja, odzivanja in delovanja. Vsekakor gre za problem širokega kulturnega pomena.
Postopki v volilnem letu in predlogi za napredovanje, izvolitve izrednih in dopisnih članov so bili na dnevnem redu sej prve polovice leta. Po sklepu predsedstva SAZU o prostih mestih za izvolitve novih članov, za napredovanje v redno članstvo in izvolitve dopisnih članov, je razred za umetnosti predlagal naslednje kandidate: za novega izrednega člana pisatelja Saša Vuga, za napredovanje v redno članstvo Emerika Bernarda, Janeza Matičiča, Toneta Pavčka in Marka Mušiča in za dopisne člane: Vinka Globokarja, Georgija Konstantinovskega, Mateja Mate-vskega in Zlatka Ugljena. Vsi predlagani kandidati so bili izvoljeni na volilni skupščini SAZU 1. junija 2007.
Potrebno je omeniti, da se pri kadrovanju za dolžnosti v predsedstvu SAZU ali za tajnika razreda zmeraj znova pojavlja vprašanje o smiselnosti določila statuta SAZU o gornji starostni omejitvi, ki ne dopušča opravljanja teh dolžnosti v starosti nad 75 let! Glede na številčno omejene možnosti pri izboru možnih kandidatov ima razred za umetnosti zmeraj znova težave glede tega, zato je prišlo do predlogov za spremembo tega določila.
Pomembna je tudi pobuda V. razreda za nove člane s področja umetnostne zgodovine, umetnostne teorije in muzikologije, ki so po dosedanji strokovni pripadnosti bili praviloma člani I. razreda za zgodovinske in družbene vede. S smrtjo posameznih nosilcev omenjenih strokovnih področij je prvi razred, z njim pa celotna akademija, izgubil za umetnost pomemben komplementarni, to je teoretski del. Ker je po dosedanji sestavi in zastopanosti strok v SAZU razred za umetnosti najbližji področju naštetih teoretskih strok, je bilo dogovorjeno, da v času priprav na prihodnje volitve novih članov I. in V. razred skupaj naredita predlog kandidatov za izvolitve. Na predlog V. razreda je bil na zadnjih volitvah v letu 2007 že izvoljen dopisni član I. razreda muzikolog dr. Niall O'Loughlin.
Na posameznih sejah razreda so bile pomembnejše zadeve v obravnavi skladno z že omenjenimi okvirnimi načrti, ob tem pa na prvi januarski seji še obletnice umrlih članov SAZU (Jože Plečnik, France Mihelič, Marjan Kozina, Lojze Spacal, Edvard Ravnikar idr.) in oblike počastitve.
V Plečnikovem letu je predsednik SAZU akademik dr. Boštjan Žekš posredoval razredu za umetnosti pismo civilne iniciative Ljubljana - Trnovo v zadevi zazi-dave zelene površine med Plečnikovo hišo in Trnovsko cerkvijo. Pisno nasproto-
vanje celotnega razreda, ki ga je oblikoval Marko Mušič proti zazidavi območja, ki ga je Plečnik leta 1943 opredelil kot park, je bilo posredovano predsedstvu SAZU in skupaj s stališčem predsedstva SAZU poslano ljubljanskemu nadškofu, županu Ljubljane, ministru za kulturo in ministru za okolje in prostor. Mnenja in stališča SAZU niso bila upoštevana, saj so se jeseni na tem prostoru že začela dela za gradnjo doma ostarelih.
V juliju je bil natisnjen prevod v angleščino II. dela zbornika razreda za umetnosti Slovenski književniki akademiki. Uredil in uvod je napisal Kajetan Kovič, ki je 16. oktobra 2007 na tiskovni konferenci v Prešernovi dvorani SAZU tudi celovito predstavil to delo.
Priprave na 100-letnico rojstva Zorana Mušiča v letu 2009 so privedle do sestave devetčlanskega iniciativnega odbora, ki mu predseduje Niko Grafenauer. Za SAZU so v njem še E. Bernard, J. Bernik, A. Jemec in T. Šalamun, za Narodno galerijo dr. Barbara Jaki, za Moderno galerijo prof. Breda Ilich Klančnik, kot sodelavca pa še Alenka Puhar in Gojko Zupan.
Na novembrski seji razreda je bilo na podlagi širše razprave o igralništvu v Sloveniji, še posebej na Goriškem, sklenjeno, da Saša Vuga oblikuje zapis, o katerem bomo razpravljali v razredu in ga posredovali predsedstvu SAZU. Izjemno veliko zanimanje in vsesplošni odziv članov umetniškega razreda na to vprašanje sta bila strnjena v sklep, ki je bil uresničen v članku Saša Vuge: Las Vegas na Goriškem? Besedilo je bilo posredovano uredništvu Sobotne priloge Dela, vendar do objave ni prišlo! Razred od uredništva ni prejel obrazložitve zakaj.
Na pismo tajnika II. razreda Primoža Simonitija, da predlagajo kot kandidata za Nobelovo nagrado Draga Jančarja, je bil posredovan razredu za literarne in fi-lološke vede tudi vnaprejšnji sklep razreda za umetnosti, sprejet na 20. seji razreda dne 18. januarja 2006, »da je naslednji kandidat razreda za umetnosti za Nobelovo nagrado Drago Jančar«.
Ob naštetih dejavnostih razreda v letu 2007 je potrebno omeniti še nekatere pobude, načrte in sklepe, ki so na poti uresničitve v bližnji prihodnosti. Mednje sodi posvet o življenju in delu Lojzeta Kovačiča v letu 2008, organizacija predavanja za celotno SAZU o načrtih in namerah glede urbanističnih in arhitekturnih posegov v Ljubljani in uresničitev nekaterih predlogov in sklepov, do katerih smo se opredelili znotraj strokovnih področij, zastopanih v SAZU.
Andrej Jemec
Razred za medicinske vede
Razred za medicinske vede (RMV) je imel ob koncu leta 7 rednih, 6 izrednih in 8 dopisnih članov. Med letom sta umrla redni član akademik Andrej O. Župan-
čič in dopisna članica dr. Anne McLaren. Razred se je v letu 2007 sestal na štirih rednih sejah. Na njih je razpravljal o naslednjih pomembnejših temah.
Razred je nadaljeval aktivnosti v zvezi z volitvami novih članov v SAZU. Predlagana in sprejeta v SAZU sta bila dva nova izredna člana dr. Janez Lamovec in prof. dr. Bojan Čerček (nerezidenčni član), v rednega člana je napredoval prof. dr. Janez Sketelj. Razred je obravnaval tudi kandidate drugih razredov in pripombe 3. razreda na izbor kandidatov.
Člani RMV so se vključili v razpravo o dopolnitvah in spremembah ocenjevanja projektov in programov, ki ga izvaja Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS). Kot gost je sodeloval prof. dr. Eldar Gadžijev, član Znanstvenega sveta Agencije s področja medicine. Člani so menili, da je novi postopek ocenjevanja raziskovalnega dela za področje medicine korak na slabše v primerjavi z dosedanjim sistemom. Razred se je zavzel za heterogenost ocenjevalnih postopkov in večjo avtonomijo po posameznih vedah. Svet za medicino naj bi dobil večje pristojnosti pri evalvaciji zbranih podatkov in kazalcev, tako kvalitativnih kot za znanstveno uspešnost. Odločal naj bi o kazalcih znanstvene uspešnosti, pa tudi o recenzentih.
Razred je začel z obravnavo zelo aktualne teme o zagatah in priložnostih partnerstva med javnim in zasebnim zdravstvom. Na sejo smo povabili doc. dr. Janeza Bajca, predstojnika privatnega Kirurškega sanatorija Rožna dolina. Poudaril je, da privatna bolnišnica v Sloveniji brez javne koncesije ne more finančno uspešno delovati, vsaj dokler se ne razvijejo privatne zdravstvene zavarovalnice. Problem se mu zdi tudi upad strokovnih ambicij mladih zdravnikov, ki delajo v njegovem sanatoriju. Člani razreda so navajali uspešne primere privatnega dela v zdravstvu na področju poliklinične dejavnosti, drugi pa so opozorili na probleme, kot so neenakopraven položaj bolnika v zdravstvu, pobiranje smetane s strani privatnikov v zdravstvu in siromašenje javnega sistema ter pomanjkanje celovite strategije.
Razred je sklenil nadaljevati razpravo predvsem z usmeritvijo na področje vrhunske in akademske medicine v povezavi z raziskovalnim in pedagoškim delom. Člani razreda so zato sklenili povabiti na sejo generalno direktorico Kliničnega centra v Ljubljani, ki pa se povabilu ni želela odzvati. Razpravo bomo zaenkrat odložili.
Člani RMV so razpravljali o osnutku predloga zakona o visokem šolstvu in raziskovalno-razvojni dejavnosti in posredovali svoja stališča in več pripomb predsedstvu SAZU. Zavzeli smo se za iskanje kompromisnih rešitev, ki bi bile sprejemljive tudi za slovenske univerze in ki ne bi zmanjševale njihove avtonomije.
Na pobudo akademika Trontlja je razred obravnaval predlog novega zakona o nalezljivih boleznih. Poudarili smo, da je nova določba v tem zakonu glede možnosti staršev, da odklonijo obvezno cepljenje svojega otroka, zelo neustrezno sporočilo javnosti glede te problematike. Raziskave in primeri iz prakse drugih držav kažejo na nevarnosti takega početja za zdravje nezaščitenih otrok. Razred je skupaj s Komisijo za medicinsko etiko o tem v Delu objavil svoje stališče.
Glede problematike hranjenja medicinske dokumentacije, ki jo je izpostavila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc glede na obstoječi zakon o arhivih, so člani razreda po razpravi podprli stališče Komisije za medicinsko etiko, ki je predlagala moratorij na obstoječi zakon glede določil, ki zadevajo arhiviranje medicinske dokumentacije, do priprave novega zakona, pri katerem bi komisija morala sodelovati. Prav tako razred podpira stališče, da za hrambo psihiatrične dokumentacije niso potrebna posebna pravila glede na drugo medicinsko dokumentacijo.
Razred je po razpravi podprl predlog predsednika Komisije za medicinsko etiko, da bi se delovanje te komisije razdelilo na dve telesi: državni svet za bioetiko, ki bi se ukvarjal z načelnimi vprašanji, in komisijo za etično ocenjevanje biome-dicinskih raziskav na človeku. Na novo bi bilo treba ustanoviti svet za bioetiko, ki bi imel vlogo posvetovalnega organa v bioetičnih zadevah splošnega pomena. Ker naj bi imel kolikor mogoče neodvisen status, RMV podpira zamisel, da bi skrbništvo nad svetom prevzela SAZU.
Razred je odprl tudi razpravo o pripravi novele kazenskega zakonika v tistem delu, ki zadeva evtanazijo. Podpira stališče Komisije za medicinsko etiko, da dejanje opustitve nekoristnega, nesmiselnega zdravljenja ne bi smelo biti predmet KZ, če je opustitev v skladu s poklicnimi in etičnimi standardi medicinske stroke. Odločili smo se, da bo razred začel nekoliko širšo razpravo o problematiki zdravniškega ukrepanja pri kritično bolnih.
V zvezi z volitvami novega vodstva SAZU je razred soglasno podprl kot kandidata za novega predsednika SAZU akademika Trontlja, če bi bil on to funkcijo pripravljen sprejeti, za kar pa si je vzel čas za razmislek.
Janez Sketelj
Kabinet akademika Franceta Bernika
Vodil ga je akad. France Bernik, častni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Sodelavka Ana Marija Batič.
Akad. France Bernik je kot glavni urednik Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev predstavil v Ljubljani na tiskovni konferenci dvoje knjig, ki jih je izdala Študentska založba Litera - Zbrano delo Ludvika Mrzela II in monografijo Dušana Moravca o Mrzelu. Pripravil je program za naslednje leto in se dogovoril z Založbo ZRC SAZU, ki bo od leta 2009 izdajala zbirko. Predaval je o Cankarju nekoč in danes na Vrhniki (6. 2.), o Cankarju in krščanstvu v Gorici v okviru videmske Fakultete za tuje jezike in književnosti (28. 3.) ter o Cankarju in svetem pismu na posvetu Urada za verske skupnosti Republike Slovenije (7. 11.). Sodeloval je z uvodnim referatom Kultura in politika - načelno razmišljanje na
simpoziju Inštituta dr. Jožeta Pučnika »Kultura in politika« v Ljubljani (22. 3.). Udeležil se je slovesnosti Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu - Toleranztag - in v simpozijskem delu prireditve govoril o temi Uber Dialog und aktive Toleranz (15. 8.). S spominskim prispevkom je sodeloval pri nastajanju treh dokumentarnih filmov - o Janku Lavrinu, predvajan 20. 3., o Antonu Ocvirku, 29. 10., in o Francu Kersniku Tacu za film »Poslednji graščak« (12. 11.), ki bo predvajan v letu 2008. Odzval se je vabilom Lions kluba Škofja Loka in predaval o kulturi (5. 2.) ter Lions kluba Maribor, kjer je na dobrodelni prireditvi sodeloval z nagovorom (14. 4.).
Akad. Bernik je bil član senata Evropske akademije znanosti in umetnosti, član znanstvenega sveta Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, sveta Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, sveta Elektroinštituta Milan Vidmar in upravnega odbora Slovenske matice. Član Strateškega sveta za kulturo, izobraževanje in znanost pri predsedniku vlade RS in formalno član Komisije za odlikovanja pri predsedniku Republike Slovenije.
France Bernik
Svet za varovanje okolja
Programska usmeritev Sveta za varstvo okolja pri SAZU se je v zadnjih letih bistveno spremenila, saj se je z intenzivnim izvajanjem izpopolnjene zakonodaje in številnih projektov v okoljski politiki EU in vlade RS izboljšalo reševanje okolj-skih problemov. Uresničujejo se pomembne smernice EU (IPPC o podjetjih, vodah, podnebnih spremembah, o Naturi 2000 idr.). Člani Sveta so se posvečali aktualnim temam, kot so razmere v Tržaškem zalivu in posebej v Piranskem, ogroženost morja, lokacijska in tehnološka nesoglasja (odlagališča odpadkov, vetrne elektrarne, novi objekti), zakon o Triglavskem narodnem parku itd. Sodelovali so v številnih strokovnih in javnih razpravah, tudi Sveta za varstvo okolja RS.
Ob tem smo zaznavali, da je ozaveščenost o okoljskih pojavih in nalogah še vedno zelo pomanjkljiva, pri izobraževanju na vseh stopnjah pa primanjkuje preglednega gradiva. Okoljska politika in njeno izvajanje sta del prednostnih programov vlade RS, Evropske unije in Združenih narodov. Zato se je skupina članov posvetila pripravi poljudnoznanstvenega leksikona o gospodarjenju v okolju, ki ima tudi pregledno študijo o stanju okolja v svetu in o strategiji naravovarstvenega razvoja. Delo je bilo po triletni aktivnosti v letu 2007 zaokroženo in je pripravljeno za natis.
Avguštin Lah
Svet za energetiko
V	letu 2007 je Svet za energetiko deloval na pripravi projekta Celovita izraba obnovljivih virov energije v Sloveniji. Zasnovana je bila delovna skupina raziskovalcev z univerz, inštitutov in drugih ustanov, ki so v tem letu obdelali sledeče naloge:
-	sedanje stanje in razvoj obnovljivih virov energije v SLO (OVE),
-	potencial in izraba lesne biomase kot prioritetni potencial OVE,
-	določitev in velikost potenciala,
-	delovanje obstoječih sistemov za ogrevanje na lesno biomaso, primerne tehnologije,
-	priprava lesne biomase za najuspešnejši sistem proizvodnje toplote, električne energije in hladu,
-	vključevanje sistemov kogeneracije v elektroenergetski sistem Slovenije.
Svet za energetiko je določil vodilno skupino, ki bo upravljala z raziskavami
in razvojem navedenih vprašanj OVE. Pri tem so bile upoštevane raziskovalne skupine na univerzah in inštitutih, ki so se do sedaj učinkovito ukvarjale z raziskovalnimi problemi. Določeno pozornost je Svet posvetil tudi delovanju skupine BION Institut d. o. o., ki je vodil raziskave o možnosti razvoja nekaterih tehnoloških procesov za pridobivanje električne energije v Sloveniji.
Janez Peklenik
Odbor za preučevanje narodnih manjšin
V	letu 2007 se je odbor za preučevanje narodnih manjšin osredotočil predvsem na pripravo mednarodne konference, naslovljene Panonski prostor in ljudje med dvema tromejama, ki ga je sofinancirala ARRS. Simpozij, pri katerega organizaciji je sodeloval tudi Inštitut za narodnostna vprašanja - v prvi vrsti dr. Vera Klopčič - je potekal od 9. do 11. novembra v Murski Soboti v prostorih mestne knjižnice. V petek in soboto 9. do 10. septembra je bila na sporedu vrsta predavanj, ki so razen uvodnega plenarnega zasedanja potekala v dveh sekcijah, in se zaključila s sklepnim panelom. Tematike, ki so jih referenti predstavili v svojih posegih, so se dotaknile kulturnih, jezikovnih in zgodovinskih problemov, pa tudi vprašanja kadrov, zaposlovanja in razvoja pomurskega prostora. Simpozij se je zaključil s strokovnim izletom na Goričko v nedeljo 11. novembra, med katerim so si udeleženci ogledali tamkajšnji naravni park in kulturno-zgodovinske znamenitosti ter se v pogovoru z domačimi upravitelji in intelektualci seznanili z aktualnimi problemi pokrajine.
V	sodelovanju s Hrvaško akademijo znanosti in umetnosti je odbor poleg tega organiziral simpozij na temo: Pariška mirovna konferenca in mirovna po-
godba z Italijo (1946-1947). Znanstveno srečanje je potekalo v Zagrebu 7. in 8. decembra 2007 na sedežu HAZU, udeležili pa so se ga poleg slovenskih in hrvaških zgodovinarjev tudi oba predsednika akademij, akademika Milan Moguš in Boštjan Žekš, predsednik Republike Hrvaške Stjepan Mesic in zunanja ministrica RH. Referate, predstavljene na simpoziju, bodo objavili v zborniku, ki ga bo izdala Univerza v Splitu.
Jože Pirjevec
Odbor za medicinske študije
Raziskovalna skupina Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU je v letu 2007 opravila naslednje naloge v okviru domačih projektov:
Zaključeno je delo na temeljnem triletnem projektu Družbeno ozadje nizke rodnosti pri univerzitetno izobraženih v Sloveniji: 90 prepisanih intervjujev je analiziranih s programom Atlas/Ti, napisano je končno poročilo, v katerem so utemeljene vse faze projekta, preliminarni izsledki pa so objavljeni v posebni tematski številki revije Anthropological Notebooks z naslovom Talk about Fertility: The Case of University Educated in Slovenia. V okviru projekta sta bila opravljena doktorat U. Rajgelj Med samouresničitvijo in družbenimi pričakovanji: študija primera odnosa univerzitetno izobraženih do rodnosti in diplomska naloga M. Kranjc Vrednotne usmeritve v odnosu do rodnosti pri univerzitetno izobraženih parih.
Nadaljuje se delo v okviru CRP Odnosi med generacijami in spoloma na kmetijah v Sloveniji. V skladu z raziskovalnimi cilji projekta je bila od marca do septembra 2007 na terenu po celotni Sloveniji opravljena anketna raziskava (n = 861). Temeljila je na obsežnem vprašalniku, ki je vključeval teme o družinskem zaledju in socialnem omrežju posameznika, značilnostih posameznikovega in partnerjevega delovnega okolja, materialnih pogojih, vrednotnih usmeritvah ter specifičnih vsebinah, vezanih na kmečko družino in kmečko gospodarstvo (lastništvo, nasledstvo, načrti s kmetijo, delitev dela in odločanje).
CRP Razvoj kakovosti in dostopnosti preventivne zdravstvene dejavnosti na področju duševnega zdravja na primarnem nivoju: V letu 2007 smo oblikovali bazo 512 služb, ki izvajajo preventivne in storitvene aktivnosti na področju duševnega zdravja na primarni ravni v 12 slovenskih statističnih regijah. Izdelali smo vprašalnik za zajemanje podatkov o oblikah preventive, ciljnih skupinah in varovalnih dejavnikih ter dejavnikih tveganja, na katere želijo vplivati izvajalci programov. Za namene sistematičnega ovrednotenja in kategoriziranja programov smo prevedli in priredili vprašalnik ESMS (The European Service Mapping Schedule), ki bo omogočal mednarodno primerljivost dostopnosti in značilnosti mapiranih služb. Do konca leta smo popisali 2/3 akterjev na področju duševnega zdravja.
V	okviru aplikativnega projekta Evalvacija učinkov psihoedukacije in far-makoterapije bolnikov z bipolarno motnjo razpoloženja smo izdelali računalniško krmiljen nevropsihološki instrumentarij za testiranje selektivne pozornosti (emocionalni Stroop), vedenjske inhibicije (emocionalni Go/NoGo test) in socialne kognicije (Bentonov test prepoznavanja obrazov) ter prevedli in priredili klinične lestvice za oceno manije, depresije in impulzivnosti. Opravljena so bila tudi že prva testiranja zdravih prostovoljcev in oseb z bipolarno motnjo razpoloženja ter njihovih svojcev, ki so bili vključeni v terapevtski program psihoe-dukacije.
V	okviru raziskovalnega projekta MOL Evalvacija preventivnih programov preprečevanja zasvojenosti v projektih vzgojnih ciljev za mlade smo analizirali relevantno literaturo ter v celoti izvedli terenske evalvacije. Iz podatkov, pridobljenih s pomočjo evalvacijskih vprašalnikov, intervjujev in Rosenbergove lestvice samospoštovanja, smo oblikovali novo bazo podatkov za nadaljnjo statistično analizo.
V	letu 2007 smo opravili tudi pomembno delo v okviru mednarodnih projektov:
V	okviru projekta 6. okvirnega programa Evropske komisije FEMAGE - Needs for Female Immigrants and their Integration in Ageing Societies smo zbrali nove podatke o tujcih na trgu delovne sile v Sloveniji ter pregledali obstoječo zakonodajo na področju migracijske politike v Sloveniji. Zbrani podatki so bili uporabljeni za pripravo drugega nacionalnega poročila. Na osnovi rezultatov polstrukturira-nih intervjujev z migrantkami in rezultatov podatkovne baze MIG (predhodno pridobljenih podatkov v okviru projekta Država, blaginja in prebivalstvo o odnosu prebivalstva Slovenije do imigracij in imigracijske politike) je bila izvedena fokusna skupina z deležniki na področju migracijske politike in oblikovano nacionalno poročilo. Oblikovana in v slovenščino prevedena je bila izjava za javnost o integraciji migrantk.
Druge odmevne dejavnosti Družbenomedicinskega inštituta v letu 2007:
Soorganizacija mednarodnega delovnega sestanka GGS (Generations and Gender Survey) v Ljubljani: V sodelovanju s Population Activity Unit (PAU) pri United Nations Economic Commision for Europe (UNECE) smo organizirali 5. mednarodni sestanek delovne skupine Generations and Gender Programme (GGP), ki je potekal od 18. do 20. januarja 2007. Na sestanku se je razpravljalo o trenutni situaciji in napredku programa GGP, pripravi standardnih tabel, analizi podatkov, uporabi administrativnih podatkov, kontekstualni bazi in prihodnjem razvoju programa.
Soorganizacija Tedna možganov: V sodelovanju s Slovenskim društvom za nevroznanost (SiNAPSA) smo organizirali mednarodni Teden možganov 2007, ki je potekal v Ljubljani, Postojni, Spodnji Idriji, Novi Gorici, Brežicah, na Ravnah na Koroškem in v Murski Soboti od 12. do 18. marca. Z vrsto dejavnosti (predava-
nja, delavnice, medijske predstavitve, nevroznanstveni kinovečeri) smo posvetili posebno pozornost obveščanju splošne javnosti o delovanju živčnega sistema v normalnih in bolezenskih razmerah, predstavitvi trenutnih izzivov na področju nevroznanosti, ki se ukvarja s poškodbami živčnega sistema, ter aktualnih dosežkov ter raziskav v laboratorijih slovenskih in tujih nevroznanstvenikov.
Duška Kneževič Hočevar
Odbor za trajnostni razvoj
Odbor za trajnostni razvoj je v sodelovanju s Slovenskim združenjem Rimskega kluba v letu 2007 organiziral javno srečanje z naslovom Trajnostni razvoj v Evropi danes z mednarodno udeležbo. Srečanje 10. decembra 2007 na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana je bilo posvečeno pripravam na konferenco Trajnostni razvoj in konkurenčnost. Akademik prof. dr. Ivo Šlaus z Instituta Ruder Boškovic, član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti in številnih mednarodnih akademij, je predstavil delo Rimskega kluba na področju trajnostnega razvoja, dr. Thomas Schauer iz Evropskega podpornega centra Rimskega kluba pa je predstavil možnosti centra pri mednarodnem povezovanju pobud na področju trajnostnega razvoja. Člani odbora so bili aktivni tudi na mednarodnih konferencah, in sicer je bil na 4. konferenci SDEWES (Dubrovnik Conference on Sustainable Development of Energy, Water and Environment Systems) v Dubrovniku junija 2007 predstavljen prispevek z naslovom Klimatske spremembe in traj-nostna prihodnost Slovenije, Hrvaške in Evrope in na letni konferenci Rimskega kluba v Madridu septembra 2007 na delavnici z naslovom Global Civil Society & Participatory Democracy: Best Practice Examples of Civil Society Engagement prispevek o vseživljenjskem učenju za lokalni trajnostni razvoj.
Robert Blinc
Odbor za slovenski jezik
Komisija za strokovna vprašanja slovenskega jezika
V letu 2007 je bilo odgovorjeno na nekaj zastavljenih vprašanj z ustrezno problematiko. Glavna zadeva pa je bila dogovarjanje za 3. natis novega slovenskega pravopisa.
Jože Toporišič
Komisija za slovenščino v javnosti
Komisija za slovenščino v javnosti je v letu 2007 sledila z delom in s hotenji namenu, zaradi katerega je bila ustanovljena: poudarjeni skrbi za materinščino in k širjenju njenega vpliva ter moči v kulturnem, političnem, gospodarskem in vsakršnem javnem življenju. Poleg opozarjanja na občasne jezikovne malomarnosti in kršitve zakona o slovenščini, na izrivanje domače besede iz javnosti v korist angleščine, je bilo še zmeraj v ospredju zanimanje za nadaljevanje in izpopolnjevanje slovenske terminologije, zlasti pri skrbi za terminološke slovarje in priročnike na različnih znanstvenih področjih. Položaj se kljub gmotnim in kadrovskim težavam na tem področju vsekakor izboljšuje, za kar gre zasluga nekaterim inštitutom in zagnanim posameznikom. Slovenska terminologija se prav tako dovolj opazno uveljavlja tudi v poljudno znanstvenih revijah in publikacijah, ki v praksi uveljavljajo že sprejeto terminologijo. V tem pogledu je to delo, ki nima konca, ki ga je potrebno sproti in neprestano doponjevati in uveljavljati, za slovenski in jezik in slovensko kulturo izrednega pomena.
Poglavitno dejanje Komisije za slovenščino v javnosti pa je bilo v letu 2007 posvetovanje o slovenščini. Ta mali simpozij je bil najpoprej zamišljen kot prispevek SAZU k resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007-2011, a je bil zgolj ta okvir tako po obsegu kot po obravnavi različnih tem posameznih referatov celo presežen.
Program posveta je vseboval prispevke osmih zunanjih znanstvenih in kulturnih delavcev in desetih članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Po naslednjem vrstnem redu:
Jože Toporišič: Evroslovenščina, Janez Orešnik: Ali je slovenščina ogrožena, Tone Pavček: Dom je jezik, Zdravko Mlinar: Kako presegati nasprotja med uporabnostjo in identiteto, Marjeta Humar in Andreja Žele: Današnje slovaropisje na Inštitutu za slovenski jezik - stanje in perspektive, Franc Batič in Borislava Ko-šmrlj Levačič: Potrebe po usklajevanju botanične terminologije z vidika stroke in slovenskega jezika, Andrej Šmalc: Slovenščina v naravoslovnih znanostih, Matija Gogala: Raba slovenščine v objavah slovenskih naravoslovcev, Drago Jančar: Pisati v jeziku malega naroda, Teodor Domej: Slovenščina na avstrijskem Koroškem, Miran Košuta: Sloveščina med Slovenci v Italiji, Zorko Simčič: Skušnje in skušnjave mojega jezika, Slavko Splichal: Slovenščina v dobi komunikacijske globalizaci-je, Zinka Zorko: Medjezikovno prepletanje med Muro in Savo, Ciril Zlobec: Jezik - naš ponos in naša travma, Tomaž Longyka: Človekove jezikovne pravice.
Med gornjimi avtorji in referati jih je kar nekaj dovolj opazno odmevalo v javnosti. Na primer vprašanje akademika Janeza Orešnika Ali je slovenščina ogrožena? in njegov odgovor: Slovenščina kratko in srednjeročno ni ogrožena. Vendar slovenščini jemljejo nekatera področja rabe, zlasti v znanosti. Približuje se dvojezičnost, ki je tudi povezana z nevarnostmi. V ospredju je bila vseskozi tudi
dilema, ali se identiteta ohranja z izključevanjem drugačnosti in jo globalizacija ogroža, ali pa se potrebno vključevati v sodobne tokove, se odpirati svetu, kar je tudi priložnost za afirmacijo svojega v svetu. V tej zvezi sta prišla do izraza mul-tikulturnost in multikulturni dialog, ki naj bi premagoval razdalje med ljudmi, jeziki in kulturami. Vendar, če ne bomo sami skrbeli za svoj jezik, ga nam tujci seveda tudi ne bodo ohranjali. Celo članstvo v Evropski uniji kljub demokratski deklarativnosti o enakopravnosati članic in njihovih jezikov, kakšnega lagodnega miru s svojimi istočasnimi zahtevami po prostem pretoku blaga, ljudi in idej ne zagotavlja. Zato pri vsej stvari ni dovolj politična podpora jeziku tudi ne zaščitna jezikovna zakonodaja (še zlasti, če se ne izvaja), ampak predvsem naša trdnost v svojem jeziku tudi v globalizacijskem svetu. Tako upravičeno trdi Zlobec, da je slovenski jezik vse manj in manj strokovno, jezikoslovno vprašanje, vse bolj pa nacionalno in politično, pa če se tega zavedamo ali ne. To sta vsak na svoj način in z dokazi s svojega jezikovnega področja še posebej potrdila oba govorca iz našega sosedstva: dr. Teodor Domej z analizo jezikovnega stanja v zadnjih desetletjih na avstrijskem Koroškem in Miran Košuta z navedbami jezikovnih in nacionalnih zagat Slovencev v Italiji.
Celoten splet tem na simpoziju je bil ne le raznovrsten in zanimiv, a tudi poglobljeno in strokovno utemeljen. V javnosti je zbudil precej pozornosti in priznanja. Zato je predsedstvo SAZU odločilo, da prispevke simpozija v celoti objavimo v posebnem zborniku.
Tone Pavček
Fundacija dr. Bruno Breschi
Potem ko je Fundacija pred dobrim letom izdala izčrpen Slovar jezika Janeza Svetokriškega, na katerem je delo potekalo sedem let, se je lotila drugega velikega projekta, in sicer priprave dvojezične (latinsko-slovenske oz. latinsko-nemške komentirane izdaje nekaterih doslej premalo upoštevanih besedil, ki vsebujejo dragocene podatke za starejšo slovensko prosopografijo in s tem tudi starejšo slovensko literarno zgodovino. Gre za relevantna krajša besedila pri Primožu Trubarju in Tomažu Hrenu, predvsem pa za dodatek (Anhang) k VI. knjigi Val-vazorjeve Slave (1689) o kranjskih piscih in za Dolničarjev rokopis Bibliotheca Labacensis publica (1715), kjer so - ob sprehodu skozi fiktivno knjižnico - v obliki dialoga med učiteljem in učencem našteti starejši kranjski avtorji. To izdajo pripravlja Luka Vidmar (ki je kot prevajalec in interpret že sodeloval pri ponatisu Pohlinove Bibliothecae Carnioliae), kot prevajalci pa so v projekt vključeni tudi drugi, med njimi (zdaj že pokojni) prof. Janko Moder in akademik prof. dr. Primož Simoniti.
Dela na tej ediciji dobro napredujejo in pričakujemo, da bodo v letu 2008 končana, tako da bo knjiga lahko izšla leta 2009. Žal je medtem umrl prof. Janko Moder, ki je svoj delež prevoda iz Valvazorja že dokončal, potrebne retuše ob besedilu, ki vsebuje neverjetno veliko latinskih citatov in naslovov, pa bo opravil akademik Primož Simoniti, ki bo tudi pripravil interno recenzijo, preden bo delo šlo v tisk.
Kot smo omenili v dveh zadnjih poročilih Fundacije, je bila ob izidu ponatisa Pohlinove Kraynske grammatike in Bibliothecae Carnioliae, ki je izšel leta 2003 z denarno pomočjo Fundacije, dana pobuda, da se pod okriljem SAZU organizira znanstveni posvet o dejavnosti in pomenu Marka Pohlina. Žal se v tem pogledu ni nič premaknilo. Fundacija si bo še naprej prizadevala, da bi se pobuda uresničila in da bi se - v sodelovanju z možnimi drugimi organizatorji posveta (SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literaturne vede ZRC SAZU) - zagotovila potrebna denarna sredstva.
Kajetan Gantar
Fundacija Janez Vajkard Valvasor
V letu 2007 je fundacija pospešeno pripravljala natis VI., IX., X., XIV., XV., XVI. in XVII. zvezka zbirke Iconotheca Valvasoriana. Avtorji so na teh zvezkih strokovno domala že opravili svoje delo, potrebne so le še korekture, prevodi v hrvaščino in angleščino. To pa smo prenesli v naslednje leto, ko bomo projekt Iconotheca Valvasoriana zaključili.
Matjaž Kmecl
Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo
Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo (v nadaljevanju oddelek) je tudi v letu 2007 nadaljeval svojo dejavnost izmenjave znanstvenikov v okviru večine dvostranskih pogodb, ki jih je Slovenska akademija znanosti in umetnosti sklenila s tujimi akademijami. Pogodb je 35 in so naštete po abecednem redu držav, katerim akademije pripadajo, z navedbo njihovega sedeža:
Albanska akademija znanosti, Tirana, Avstrijska akademija znanosti, Dunaj, Kraljeva flamska akademija znanosti in umetnosti Belgije, Bruselj, Akademija znanosti Belorusije, Minsk, Bolgarska akademija znanosti, Sofija, Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine, Sarajevo, Akademija znanosti Češke republike, Praga, Črnogorska akademija znanosti in umetnosti, Podgorica, Estonska akademija znanosti, Talin, Evropska akademija znanosti in umetnosti, Salzburg,
Finska akademija znanosti in književnosti, Helsinki, Francoska akademija znanosti, Pariz, Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Zagreb, Indijska nacionalna akademija znanosti, New Delhi, Kraljeva irska akademija, Dublin, Izraelska akademija naravoslovnih in humanističnih ved, Jeruzalem, Kitajska akademija družbenih ved, Peking, Korejska akademija znanosti in tehnologije, Seul, Akademija znanosti in umetnosti Kosova, Priština, Latvijska akademija znanosti, Riga, Litovska akademija znanosti, Vilnius, Madžarska akademija znanosti, Budimpešta, Makedonska akademija znanosti in umetnosti, Skopje, Berlinsko-brandenburška akademija znanosti in humanistike, Berlin, Poljska akademija znanosti, Varšava, Poljska akademija umetnosti in znanosti, Krakov, Mednarodna akademija tehniških ved, Moskva, Romunska akademija, Bukarešta, Ruska akademija znanosti, Moskva, Slovaška akademija znanosti, Bratislava, Kraljeva akademija književnosti, zgodovine in starinoslovja, Stockholm, Švicarska akademija naravoslovnih ved, Bern, Britanska akademija (humanistika in družboslovje), London, Kraljevo društvo v Edinburghu, Edinburgh, Kraljevo društvo v Londonu, London.
V	letu 2007 je SAZU sklenila pogodbo o sodelovanju z Romunsko akademijo in podpisala obnovljen sporazum o medakademijskem sodelovanju z Bolgarsko akademijo znanosti s skupnimi temami sodelovanja.
Predsednik SAZU akademik prof. dr. Boštjan Žekš , glavni tajnik akademik prof. dr. Matija Gogala in predstojnik oddelka akademik prof. dr. Branko Stanovnik so se 4. 9. sestali na SAZU s prof. Mauriciom Coutinhom Filhom, članom Brazilske akademije znanosti in se pogovarjali o možnostih sodelovanja med akademijama.
V	pripravi je podpis pisma o nameri med SAZU in Kraljevo nizozemsko akademijo umetnosti in znanosti, podpis sporazuma o medakademijskem sodelovanju s Turško akademijo znanosti in podaljšanje sporazuma s Poljsko akademijo znanosti s skupnimi temami sodelovanja.
Predstojnik oddelka akademik prof. dr. Branko Stanovnik se je (28.-30. 8.) odzval vabilu Kraljevega društva iz Edinburgha, ki koordinira delo določenih članic EU pri pripravi raziskovalnih projektov v sklopu 7. okvirnega programa. Gozdarski inštitut Slovenije in Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU sta pripravila predloge programov o sodelovanju. Pri predlogu skupnega projekta SESAN
-	Socio-Economic and Science Academy Network - v okviru EU FP7 sodelujejo še Akademija znanosti Češke republike, Slovaška akademija znanosti in Kitajska nacionalna fundacija za naravoslovje. V pripravi pa so tudi predlogi projektov o dvostranskem sodelovanju med Kraljevim društvom iz Edinburgha in SAZU.
Podpredsednica SAZU akademikinja prof. dr. Alenka Šelih se je od 21. do 23. 10. udeležila srečanja evropskih akademij na Francoskem inštitutu v Parizu
-	L'Institut de France, ki je krovna organizacija petih francoskih akademij, med njimi tudi Akademije znanosti. Srečanje je temeljilo na posvetu o aktualnem položaju in prihodnosti evropskih akademij z naslovom Vloga evropskih akademij v 21. stoletju.
Glavni tajnik SAZU akademik prof. dr. Matija Gogala se je v času od 21. do 23. novembra udeležil srečanja evropskih akademij v Parizu, v okviru katerega je na Akademiji znanosti potekala konferenca Nanoznanost in nanotehnologije: tveganja in prednosti za zdravje in okolje.
Častni član akademik prof. dr. France Bernik kot senator in predstojnik oddelka akademik prof. dr. Branko Stanovnik kot dekana razreda za naravoslovne znanosti sta se udeležila konstitucijskih sej senata Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Na generalni skupščini v marcu se jima je pridružil glavni tajnik SAZU akademik prof. dr. Matija Gogala.
Ob otvoritvi razstave v Cankarjevem domu Grafika v Italiji 16. in 17. stoletja iz zbirke Kabineta grafike Hrvaške akademije znanosti in umetnosti je bila 23. 1. na obisku na SAZU delegacija HAZU v sestavi: podpredsednica akademiki-nja prof. dr. Alica Wertheimer-Baletic, podpredsednik akademik Pavle Dešpalj in tajnik razreda za likovne umetnosti akademik prof. dr. Ante Vulin. Delegacijo so sprejeli predsednik SAZU akademik prof. dr. Boštjan Žekš, podpredsednica akademikinja prof. dr. Alenka Šelih in predstojnik oddelka akademik prof. dr. Branko Stanovnik.
Predsednik SAZU akademik prof. dr. Boštjan Žekš se je na Dunaju udeležil slovesnega letnega zasedanja Avstrijske akademije znanosti od 22. do 23. maja in slovesnosti ob počastitvi 40-letnice Makedonske akademije znanosti in umetnosti v Skopju od 7. do 9. novembra.
Oddelek je prav tako sodeloval s številnimi drugimi akademijami, ki so nas obveščale o svojih dejavnostih, vabile na različna srečanja, sporočale kadrovske spremembe, ali pa prosile za različne podatke.
Dejavnost oddelka je obsegala stike z naslednjimi medakademijskimi združenji, v katera je včlanjena tudi naša akademija: Zveza evropskih akademij (ALLEA, All European Academies), Svetovalni odbor za znanost evropskih akademij (EA-SAC, European Academies Science Advisory Council), Medakademijski forum za mednarodne zadeve (IAP, Inter Academy Panel on International Issues), Medakademijski medicinski forum (IAMP, Inter Academy Medical Panel), Evropska znanstvena fundacija (ESF, European Science Foundation), Mednarodno združenje akademij (UAI, Union Académique Internationale), Mednarodna mreža mediteranskih akademij (Network of Mediterranean Academies), Znanstveni komite alpskega foruma (Internationales Wissenhaftliches Komitee Alpenforschung), Švicarski medakademijski odbor za preučevanje Alp (ICAS, Swiss Interacademic Commission for Alpine Studies), Mednarodni znanstveni komite za raziskovanje Alp (ISCAR, International Scientific Committee on Research in the Alps) ter drugi. Omeniti velja tudi članstvo in aktivnost SAZU v Mednarodni mreži za človekove pravice (IHRN, International Human Rights Network).
Zveza evropskih akademij (ALLEA, All European Academies) se je ukvarjala predvsem z vprašanji znanstvene politike in nekaterimi problemi na tem področju
ter se pri svojem delu povezovala z drugimi znanstvenimi združenji. Med drugim je obravnavala tematiko integritete znanosti, evropskega raziskovalnega območja (ERA) in evropskega raziskovalnega sveta (ERC). Svoje članice je informirala predvsem po elektronski poti ter izdala nekaj pomembnih publikacij. Generalna skupščina ALLEA je organizirana vsako drugo leto. Naslednja skupščina bo leta 2008 v Madridu.
Predsednik SAZU akademik prof. dr. Boštjan Žekš se je udeležil srečanj Svetovalnega odbora za znanost evropskih akademij (EASAC, European Academies Science Advisory Council) v Londonu (7.-9. 3.), v Ljubljani (18.-19. 6.) in v Parizu (19.-20. 12.).
Medakademijski forum za mednarodne zadeve (IAP, InterAcademy Panel on International Issues) nas je redno obveščal o svojih dejavnostih, stalnih projektih, predlogih novih projektov, organizaciji sestankov in kadrovski politiki.
Mednarodno mrežo za človekove pravice (IHRN, International Human Rights Network) je leta 1993 ustanovila skupina raziskovalcev, ki so se čutili dolžne zavzeti se za svoje kolege po svetu, ki so bili v kazenskem postopku zaradi svojega raziskovalnega dela. IHRN sklicuje sestanke svojih članic vsaki dve leti. Predstavnica SAZU je podpredsednica akademikinja prof. dr. Alenka Šelih. Na pobudo IHRN smo v letu 2007 poslali protestna pisma zaradi kršenja človekovih pravic na Kubi in v Iranu.
Evropska znanstvena fundacija (ESF, European Science Foundation) je zelo razvejana organizacija, ki prek različnih oblik sodelovanja obvešča svoje članice o poteku že utečenih raziskovalnih programov in o predlogih za nove, o znanstvenih delavnicah, konferencah, okroglih mizah, kadrovski politiki, sestankih in drugih dejavnostih. Članicam pošilja zelo obsežna gradiva, poročila o opravljenem delu, razpise novih projektov, kadrovske razpise, poslovna poročila, brošure, publikacije in drugo. Vsa ta gradiva je oddelek redno posredoval slovenskim predstavnikom v telesih EZF, znanstvenoraziskovalnim in kulturnim ustanovam ter posameznikom. Mi pa smo EZF posredovali vse potrebne podatke in želene informacije. Fundacija ima 5 odborov, in sicer za: humanistiko (SCH), družboslovne vede (SCSS), vede o življenju in okolju (LESC), fizikalne in tehniške vede (PESC) ter medicinske vede (EMRC). Sem sodijo tudi evropske znanstvene konference (EURESCO), ekspertne skupine (EUROHORC), vseevropske skupne raziskave (EUROCORES), multi- in transdisciplinarne evropske raziskave (ESF Scientific Forward Looks) in drugo.
Predstavniki Slovenije v odborih EZF so: akademik prof. dr. Janez Sketelj v stalnem odboru za medicinske vede, dr. Peter Venturini v stalnem odboru za fizikalne in tehniške vede, prof. dr. Sonja Lojen v stalnem odboru za vede o življenju in okolju, akademik prof. dr. Rajko Bratož v stalnem odboru za humanistiko ter izredni član SAZU prof. dr. Slavko Splichal v stalnem odboru za družbene vede. Predstavnik Slovenije na generalni skupščini EZF je predstojnik oddelka
akademik prof. dr. Branko Stanovnik. V skladu s spremembami statuta upravnega odbora EZF je bil za predstavnika Slovenije v upravnem odboru EZF imenovan predsednik SAZU prof. dr. Boštjan Žekš. Vsi predstavniki so se udeleževali sej odborov.
22. oktobra je SAZU obiskal izvršni direktor EZF dr. John Marks. V skupnem pogovoru, med drugim z direktorjem Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in direktorjem Slovenske znanstvene fundacije, je pojasnil način dela v državah, kjer ima več institucij status članice EZF.
V okviru dejavnosti Mednarodnega združenja akademij (UAI, Union Académique Internationale) se je akademik prof. dr. Kajetan Gantar, kot predstavnik SAZU, od 1. do 6. 6. v Oslu na Norveškem udeležil 81. redne letne skupščine zveze, kjer je bil tako kot prejšnja leta izbran v komisijo za notranje zadeve UAI.
Srečanja predsednikov akademij članic Srednjeevropske in vzhodnoevropske mreže (CEEN - Central and Eastern European Network) se je v Črni gori od 1. do 2. 6. udeležil predsednik SAZU akademik prof. dr. Boštjan Žekš. Sprejeta je bila Budvanska deklaracija o večjem vlaganju držav v znanost. Na srečanju CEEN v Cluj Napoci, v Romuniji, 5. 10., je bila sprejeta deklaracija z naslovom Investirajmo v prihodnost. SAZU je deklaracijo pisno podprla.
Mednarodne stike oddelka lahko dopolnimo s sodelovanjem z Evropsko komisijo, UNESCOM (akad. Biba Teržan je predstavnica SAZU v UNESCOVI državni komisji), UNIDOM, različnimi tujimi fundacijami, znanstvenimi in raziskovalnimi ustanovami, univerzami, inštituti, skladi, združenji, forumi, založbami in agencijami.
Na podlagi podpisanega dokumenta o sodelovanju SAZU s Svetom Lindau-skih srečanj je SAZU v letu 2007 nominirala tri kandidate za srečanje prejemnikov Nobelovih nagrad z mladimi znanstveniki s področja fiziologije in medicine. Srečanja v Lindauu so se udeležili Jernej Jorgačevski in Sergej Pirkmajer z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter dr. Simon Podnar z Univerzitetnega kliničnega centra, Ljubljana.
Ena osrednjih nalog oddelka je bila izvedba znanstvene izmenjave na podlagi določil dvostranskih pogodb o znanstvenem sodelovanju SAZU in nekaterih drugih akademij. V letu 2007 je slovenske znanstvene ustanove obiskalo 29 tujih znanstvenikov v skupnem obsegu 34 tednov in 6 dni, 12 slovenskih znanstvenikov pa je obiskalo tuje znanstvene ustanove v skupnem obsegu 16 tednov. (Izmenjave so podrobno predstavljene v posebnem poglavju Letopisa.)
Oddelek je organiziral 6 predavanj uglednih domačih in tujih znanstvenikov. (O predavanjih na SAZU govori posebno poglavje Letopisa.)
Doma je oddelek sodeloval s slovenskimi univerzami, Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU, Slovensko znanstveno fundacijo, Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, številnimi fakultetami, inštituti, umetniškimi ustanovami, zavodi
ter številnimi drugimi ustanovami in posamezniki. Še posebej je sodeloval v akademiji sami s pripravo različnih gradiv za kabinet predsednika, izvršilni odbor, predsedstvo, skupščino in posamezne druge enote.
Tudi v letu 2007 je predstojnik oddelka sodeloval v delu komisije Sklada do-natorjev za podiplomski študij matematike in naravoslovnih ved kot njen predsednik.
Branko Stanovnik
MEDNARODNA IZMENJAVA RAZISKOVALCEV
OBISKI TUJIH ZNANSTVENIKOV V SLOVENIJI
Avstrijska akademija znanosti
Dr. Franz Lackner z Avstrijske akademije znanosti je obiskal Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v okviru nadaljevanja bilateralnega projekta Katalogiziranje srednjeveških rokopisov slovenskih in avstrijskih provenienc v slovenskih in avstrijskih knjižnicah in arhivih (17.-22. 6.).
Akademija znanosti Češke republike
Mag. Vit Boček z Oddelka za etimologijo Inštituta za češki jezik Akademije znanosti Češke republike je obiskal Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (3.-10. 6.).
Dr. Petr Pruner in dr. Pavel Bosak z Inštituta za geologijo Akademije znanosti Češke republike sta v času od 23. do 28. 6. opravljala raziskovalno delo na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni.
Dr. Katerina Fliegerova z Inštituta za živalsko fiziologijo in genetiko Akademije znanosti Češke republike je opravljala raziskovalno delo na Oddelku za zoo-tehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani od 1. do 14. 8.
Dr. Karel Oliva z Inštituta za češki jezik Akademije znanosti Češke republike je obiskal Odsek za inteligentne sisteme Instituta Jožef Stefan v času od 14. do 20. septembra.
Britanska akademija
Dr. Zoran Milutinovič, direktor Centra za jugovzhodne evropske študije Univerze v Londonu, se je udeležil simpozija ob 100-letnici rojstva akademika Antona Ocvirka, Primerjalna književnost v 20. stoletju (19.-21. 9.).
Estonska akademija znanosti
Prof. Juri Engelbrecht in prof. Leo MStus, člana Estonske akademije znanosti, sta se udeležila zasedanja EASAC - Svetovalnega odbora za znanost evropskih akademij v Ljubljani od 18. do 20. 6.
Dr. Mare KSiva z Inštituta za narodopisje Estonske akademije znanosti je opravljala raziskovalno delo na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU (24. 10.-11. 11.).
Kraljeva irska akademija
Dr. Niamh Moore s Fakultete za geografijo Univerze v Dublinu je predavala na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in obiskala Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU (22.-29. 10.).
Kraljevo društvo iz Edinburgha
Prof. Jo Shaw s Pravne fakultete Univerze v Edinburghu je od 11. do 30. 7. obiskala Ustavno sodišče RS, Inštitut za narodnostna vprašanja, Mirovni inštitut, Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani, Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Prof. Shaw je preučevala evropeizacijo državljanstva v Vzhodni Evropi.
Madžarska akademija znanosti
Ddr. Imre Ferto in dr. Zoltan Lajos Bakucs z Ekonomskega inštituta Madžarske akademije znanosti sta v času od 11. do 29. 5. obiskala dr. Štefana Bojneca s Fakultete za management Univerze na Primorskem v okviru sodelovanja pri skupnem projektu: Gibanja kmetijsko-živilske trgovine v srednjeevropskih državah (The pattern of agri-food trade in Central European countries).
Dr. Éva Pócs z Etnografskega inštituta Madžarske akademije znanosti se je odzvala vabilu Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in se udeležila mednarodne konference: Concept of Space and Time in European Folklore od 5. do 10. septembra.
Dr. Peter Hajdu z Inštituta za literarne vede Madžarske akademije znanosti se je udeležil simpozija ob 100-letnici rojstva akademika Antona Ocvirka, Primerjalna književnost v 20. stoletju (19.-23. 9.).
Ddr. Imre Ferto z Ekonomskega inštituta Madžarske akademije znanosti je sodeloval na mednarodni konferenci MIC 2007 (Management International Conference) v kongresnem centru Bernardin v okviru skupnega projekta s Fakulteto za management v Kopru (20.-23. 11.).
Poljska akademija znanosti
Dr. Pawel Prokop z Inštituta za geografijo in prostorsko organizacijo pri Poljski akademiji znanosti je obiskal Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU in opravljal terensko raziskovalno delo v Železnikih (24.-30. 9.).
Dr. Marek K. Dulinicz z Inštituta za arheologijo in etnologijo Poljske akademije znanosti je obiskal Inštitut za arheologijo ZRC SAZU in Univerzo na Primorskem (27. 9.-4. 10.).
Dr. Jaroslaw Stolarski z Inštituta za paleobiologijo Poljske akademije znanosti je obiskal Geološki zavod Slovenije in sodeloval pri paleobioloških in paleoeko-loških raziskavah triasne makrofavne Dinaridov z vodjo Oddelka za paleontologijo dr. Teo Kolar-Jurkovšek (3.-10. 12.).
Ruska akademija znanosti
Prof. Jelena Jurevna Guskova z Inštituta za slovanske vede je v času od 9.-20. 4. zbirala gradivo, povezano z zgodovino Slovenije iz sredine 20. stoletja, in obiskala Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani.
Dr. Mariyam Mustafajevna Kerimova z Inštituta za etnologijo in antropologijo Ruske akademije znanosti je obiskala Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU v okviru projekta: Rusko-slovenski znanstveni stiki v 19. stoletju (15.-24. 4.).
Dr. Alexander Mikaelyan in dr. Tamara Shiganova sta obiskala Morsko biološko postajo v Piranu v okviru sodelovanja v skupnem projektu: Škodljivi vplivi želatinoznih organizmov na zoo-ihtioplankton in fitoplankton v Jadranskem in Črnem morju (7.-16. 6.).
Dr. Viktor I. Kosik z Inštituta za slovanske vede Ruske akademije znanosti je opravljal raziskovalno delo v arhivih in knjižnicah na temo ruskih emigrantov v Ljubljani v 20. st. (23. 10.-1. 11.).
Dr. Anna Leonidovna Khoroshkevich z Inštituta za slovanske študije Ruske akademije znanosti je opravljala raziskovalno delo o Žigi baronu von Herberste-inu v slovenskih knjižnicah in arhivih (3.-12. 12.).
Slovaška akademija znanosti
Dr. Olga Danglova z Inštituta za etnologijo Slovaške akademije znanosti je obiskala Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU (17.-21. 5.).
Ing. Maria Kačirkova, raziskovalka Inštituta za ekonomska raziskovanja Slovaške akademije znanosti, je obiskala Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani in Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU (4.-8. 6.).
Dr. Klara Markova z Inštituta za arheologijo Slovaške akademije znanosti je v času od 17. do 21. 6. opravljala raziskovalno delo na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU in obiskala Narodni muzej Slovenije.
Mag. Ladislav Voros z Zgodovinskega inštituta Slovaške akademije znanosti je obiskal Inštitut za novejšo zgodovino in Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Gradivo za tematiko političnega gibanja v Sloveniji je raziskoval tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici (24.-29. 6.).
OBISKI SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV V TUJINI
Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine
Dr. Andrej Mihevc z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU je opravljal terensko raziskovalno delo, kartiranje jam in kraškega površja v zaledju Popovega polja od 15. do 28. avgusta.
Avstrijska akademija znanosti
Prof. dr. Nataša Golob z Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je obiskala Avstrijsko akademijo znanosti v okviru nadaljevanja bilateralnega projekta: Katalogiziranje srednjeveških rokopisov slovenskih in avstrijskih provenienc v slovenskih in avstrijskih knjižnicah in arhivih (25. 11.-8. 12.).
Estonska akademija znanosti
Dr. Ingrid Slavec Gradišnik, višja znanstvena sodelavka z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, je v času od 14. do 20. 5. obiskala etnološke ustanove v Tartuju in se udeležila mednarodne konference Reflecting on Knowledge Production: The Development of Folkloristics and Ethnology, kjer je predstavila slovensko etnološko in folkloristično problematiko v 20. stoletju.
Dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, je obiskala Oddelek za javno zdravje na Univerzi v Tartuju in v predavanju predstavila slovenski primer odkrivanja in reševanja problema onesnaženosti okolja z azbestom (22.-28. 11.).
Dr. Jurij Fikfak z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU je predaval na Univerzi v Tartuju o ritualih v jugovzhodni Sloveniji in o tipologiji direktorjev in tehniki intervuja. S profesorji na Oddelku za semiotiko v Tartuju se je dogovarjal o možnostih sodelovanja in obiskal Literarni muzej (22. 11.-4. 12.).
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti
Dr. Peter Weiss in dr. Jožica Škofic z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU sta 13. in 14. 2. obiskala Inštitut za hrvaški jezik v okviru projektov Slovanski lingvistični atlas in Evropski lingvistični atlas.
Kitajska akademija družbenih ved
Prof. dr. Aleš Erjavec s Filozofskega inštituta ZRC SAZU in predsednik Slovenskega društva za estetiko je imel v času od 21. 4. do 1. 5. predavanja o estetiki in filozofiji na Kitajski akademiji družbenih ved in na univerzah v Pekingu. Kitajskim kolegom je svetoval glede konceptualizacije XVIII. mednarodnega kongresa za estetiko (Peking 2010).
Kraljeva irska akademija
Dr. Maja Godina Golija z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU je obiskala center za folkloro v Dublinu: University College Dublin - Centre for Irish Folklore, kjer se je seznanila z digitalizacijo terenskega gradiva (10.-17. 6.).
Kraljevo društvo iz Edinburgha
Dr. Barbara Gerič-Stare s Kmetijskega inštituta Slovenije je v času od 5. do 16. 2. obiskala Scottish Crop Research Institute.
Madžarska akademija znanosti
Mag. Drago Kunej z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU je obiskal Inštitut za muzikologijo Madžarske akademije znanosti, kjer se je udeležil pogovorov o sodelovanju z muzikologi centralne Evrope v okviru okrogle mize z naslovom: 100 let etnomuzikologije (26. 3.-3. 4.).
Dr. Štefan Bojnec s Fakultete za management Univerze na Primorskem je od 2. do 9. septembra obiskal Ekonomski inštitut Madžarske akademije znanosti, s katerim sodeluje v skupnem projektu: Gibanja kmetijsko-živilske trgovine v srednjeevropskih državah.
Dr. Štefan Bojnec se je v času od 28. 11. do 2. 12. udeležil tudi konference, ki jo je organiziral Ekonomski inštitut Madžarske akademije znanosti in sodeloval pri pripravi omenjenega skupnega projekta.
Pripravil
Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU
JUBILEJI
V letu 2007 so praznovali:
90 let: dopisni član Milan Herak, 85 let: redni člani Stanko Grafenauer, Uroš Krek, Janez Stanonik, izredni član Stanko Kristl, dopisni člani Irena Grickat-Radulovic, Abel Lajtha, Branko Pavičevic, 80 let: redni člani France Bernik, Matija Drovenik, Drago Tršar, dopisni člani Thomas Luckmann, Sibe Mardešic, Anne McLaren, Pavle Merku, Gian Carlo Menis, Karl-Alexander Müller, Gunnar Olaf Svane, 75 let: redni člani Ljubo Golič, Dragica Turnšek, Gabrijel Kernel, dopisna člana Slobodan Perovic, Bogdan Povh, 70 let: redni člani Emerik Bernard, Matija Gogala, Alojz Kralj, izredna člana Vito Turk, Franc Gubenšek, dopisni člani Gerhard Gie-semann, Florjan Lipuš, Karl Matej Woschitz, 65 let: izredni član Miha Tomaževič, dopisna člana Peter Handke, Heinz-Dieter Pohl, 60 let: redna članica Biba Teržan, izredna člana Slavko Splichal, Matija Peterlin.
NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA, IZVOLITVE, IMENOVANJA
Akademik Robert Blinc je postal častni član Instituta »Jožef Stefan« in prejel zlati
znak Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana. Akademik Ivan Bratko je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke
in priznanje za prispevke k razvoju in promociji informacijse družbe. Akademik Matija Gogala je bil na XXI. kongresu Mednarodnega bioakustičnega sveta (IBAC) 18. septembra v Pavii ponovno izvoljen za predsednika upravnega odbora (chairman). Izredni član Niko Grafenauer je prejel Levstikovo nagrado za življenjsko delo. Akademik Dušan Hadži je prejel veliko Preglovo nagrado za raziskovalno delo ob
60-letnici Kemijskega inštituta. Akademik Drago Jančar je prejel nagrado Jean Amery, evropska nagrada za ese-jistiko.
Akademik Kajetan Kovič je prejel zlatnik poezije za življenjski in literarni opus. Akademik Jože Krašovec je prejel priznanje zlata plaketa, ki ga podeljuje Univerza v Ljubljani.
Akademik Ivan Kreft je prejel priznanje Medal of Honor of International Buckwheat Research Association in priznanje mestne vlade Yulina, Kitajska, za svetovanja za industrijski razvoj ter bil izvoljen za tajnika Razreda za naravoslovne vede SAZU.
Akademik Jože Maček je prejel odličje sv. Cirila in Metoda Slovenske škofovske konference za dolgoletno požrtvovalno delo pri Celjski Mohorjevi družbi in za znanstveni prispevek na področju cerkvene zgodovine glede gospodarskih vprašanj. Prejel je tudi priznanje Ministrstva za zdravje Republike
Slovenije za dolgoletno strokovno delo in prispevek h kemijski varnosti v Sloveniji.
Akademik Janez Matičič je prejel Prešernovo nagrado.
Akademik Zdravko Mlinar je bil izvoljen za predsednika sveta revije Teorija in praksa.
Akademik Janez Orešnik je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo.
Akademik Tone Pavček je prejel Veronikino nagrado in postal častni meščan Mesta Ljubljane.
Akademik Janez Peklenik je prejel nagrado CIRP za 40-letnico CIRP International Seminars on Manufacturing Systems (CIRP The International Academy for Production Engineering) in nagrado za življenjsko delo Zveze strojnih inženirjev Slovenije.
Izredni član Jože Pirjevec je postal ambasador znanosti RS.
Akademik Primož Simoniti je bil izvoljen za tajnika Razreda za literarne in filo-loške vede SAZU.
Akademik Branko Stanovnik je prejel diplomo in medaljo In Memory of Professor A. N. Kost, ki jo podeljujejo International Scientific Partnership Foundation, Lomonosov Moscow State University in Mendeleev Russian Chemical Society za delo na področju heterociklične kemije, in priznanje Tetrahedron: Asymmetry Most Cited Paper 2004-2007 Award za članek: U. Grošelj, D. Bevk, R. Jakše, A. Meden, S. Pire, S. Rečnik, B. Stanovnik, J. Svete: Synthesis and properties of N-substituted (LR,5S)-4-aminomethylidene-l,8,8-trime-thyl-2-oxabicyclo [3.2.1]octan-2-ones.
Izredni član Tomaž Šalamun je prejel evropsko nagrado za poezijo mesta Münster in Jenkovo nagrado.
Izredni član Vito Turk je prejel zlati znak Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana in postal častni član Slovenskega Biokemijskega Društva.
Akademik Robert Zorec je bil izvoljen za člana ustanove Academia Europaea, sekcija fiziologija in medicina.
Akademik Boštjan Žekš je bil član častnih odborov več nacionalnih in mednarodnih konferenc in prireditev.
TISKOVNE KONFERENCE
1. februarja
Tiskovna konferenca razreda za naravoslovne vede SAZU s predstavitvijo publikacij: Razprave IV. razreda SAZU XLVIII, zvezki 1, 2, 3, Dela SAZU 40: Slovensko alpsko ruševje v primerjavi z evropskimi ruševji, avtorjev Mitje Zupančiča, Vinka Žagarja in Metke Culiberg, Acta carsologica, letnik 35, 2006, številki 1 in 2
27. februarja
Predstavitev knjige prof. dr. Fedje Koširja K arhitekturi (pripravil razred za umetnosti SAZU)
20. marca
Tiskovna konferenca SAZU s predstavitvijo:
Faksimilov najstarejših slovenskih prevodov Svetega pisma v mednarodni zbirki Biblia Slavica in predstavitvijio programa petih svetovnih bibličnih kongresov in spremljevalnih kulturnih prireditev od 12. do 20. julija 2007 v Ljubljani
17. maja
Predstavitev knjige, izdane ob 80-letnici častnega člana SAZU akad. Franceta Bernika
16. oktobra
Predstavitev angleškega prevoda jubilejnega zbornika razreda za umetnosti SAZU Slovenski pesniki in pisatelji akademiki
7.	novembra
Tiskovna konferenca ob izidu monografije Pozabljena polovica - portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem (Razprave I. razreda SAZU)
8.	novembra
Tiskovna konferenca ob izidu zbornika Problemi demokracije na Slovenskem v letih 1918-1941
9.	novembra
Predstavitev knjige dr. Jureta Mikuža Nova cerkev v Dravljah: Učlovečena arhitektura
PREDAVANJA NA SAZU
10. 5.
Prof. Eberhard Neumann
SISTEMSKA ELEKTROPORACIJA - NA STIČIŠČU FIZIKE IN BIOLOGIJE
Prvi primer funkcionalno učinkovitega prenosa nevirusne DNA v celice s stabilnim izražanjem genov je bil dokumentiran v letu 1982 [1, 2] in danes velja za nastanek metode uporabe električnih pulzov za transformacijo bioloških celic z golo DNA. Že leta 1972 je bilo z uporabo te metode doseženo prvo nedestruk-tivno iztekanje celične vsebine, npr. kateholaminov, ATP in kromograninov iz izoliranih kromafinskih granul goveje nadledvične žleze [3]. Leta 1989 so bili z elektroporacijsko celično fuzijo pridobljeni prvi živi veliki sinciciji [4].
Te začetne študije vnosa in iztekanja molekul so bile nedavno v reviji Nature Methods [5] ovrednotene kot bistvenega pomena za več področij uporabe v biologiji in medicini, ki se danes imenujejo sistemska elektroporacija, tj. uporaba napetostnih pulzov v kombinaciji z bioaktivnimi učinkovinami v živih tkivih. Metode sistemske elektroporacije danes dosegajo vrhunce na novih kliničnih področjih elektrokemoterapije in elektrogenske terapije.
Elektroporacija je bila že leta 1982 fizikalno-kemijsko opredeljena kot kemična tranzicija (C) = (P) iz zaprtih (C) v porozne (P) membranske strukture, ki jih opisujejo van t' Hoffove enačbe elektroporacije, sonoporacije in termoporacije (laserske optoporacije).
Metoda celične elektroporacije je bila pred kratkim razširjena še na področje ultrakratkih pulzov z zelo visoko jakostjo polja, s katerimi lahko preko ionske polarizacije in dielektrične polarizacije vodnih stičnih ploskev učinkujemo tudi na znotrajcelične organele. Ena pomembnih ugotovitev je, da lahko predporacijski čas kot funkcijo lokalnega usmerjajočega polja (običajno za faktor 2.25 večjega od zunanjega polja) na celotnem področju jakosti pulzov - vključno z zelo močnimi polji pri ultrakratkih pulzih - konsistentno opišemo z enim samim dipolnim momentom velikosti 91.7(5.0) Cm (27.41.4 D) za posamezno na polje občutljivo molekulsko grupo. Pri tem velja omeniti, da je povprečni dipolni moment zwitte-rionske fosfatidilholinske lipidne glave 70(5) Cm (212).
Če povzamemo, so podatki v skladu s konceptom, po katerem so ena glavnih molekulskih tarč električnega polja ionske in dipolarne glave molekul membranskih lipidov ter vode na stičnih ploskvah. Eden pomembnih mehanizmov je elementarni proces rotacije lipidnih dipolov v steni elektropore v orientacijo, vzporedno električnemu polju. To je ključno spoznanje pri konceptu elektropora-cijske histereze, ki karakterizira hiter nastanek in počasno zapiranje por [6], uporabno pa je tudi za optimizacijo smernic za napredne protokole elektroporacije in
generatorje pulzov za klinično uporabo, kakršen je uradno certificirani in tržno dostopni Cliniporator (IGEA, Carpi, Italija).
[1]	E. Neumann, M. Schaefer-Ridder, Y. Wang, P. H. Hofschneider, Gene transfer into mouse lyoma cells by electroporaton in high electric fields, EMBO J., 1, 841-845 (1982).
[2]	T. K. Wong, E. Neumann, Electric field mediated gene transfer, Biophys. Biochem. Res. Commun. 107, 584-587 (1982).
[3]	E. Neumann, K. Rosenheck, Permeability changes induced by electric impulses in vesicular membranes, J. Membr. Biol. 10, 279-290 (1972); and 14, 194-196 (1973).
[4]	E. Neumann, G. Gerisch, K. Opatz, Cell fusion induced by high electric impulses applied to dictyostelium. Naturwissenschaften 67, 414-415 (1980)
[5]	M. Eisenstein, A look back: a shock to the system, Nature Methods, 3, 66 (2006)
[6]	E. Neumann, The relaxation hysteresis of membrane electroporation, in: Electroporation and Electrofusion in Cell Biology. Eds. E. Neumann, A. E. Sowers, and C. A. Jordan, Plenum Press (1989), pp. 61-82.
24. 5.
Prof. dr. dr. h. c. mult. Hermann Parzinger
ELITA NOMADSKO-KONJENIŠKIH LJUDSTEV OB ZGORNJEM JENI-SEJU - SKITSKI KNEŽJI GROB IZ ARŽANA V TUVI, JUŽNA SIBIRIJA
Kot pomemben dosežek skupnega arheološkega raziskovalnega projekta Evrazijskega oddelka Nemškega arheološkega inštituta iz Berlinu (Eurasien-Abte-ilung, Deutsches Archäologisches Institut) in ruskega državnega muzeja Ermitaž (Ermitage) iz St. Petersburga je bila v letih 2000-2003 v celoti izkopana gomila v Aržanu v pokrajini Tuva v južni Sibiriji.
Skitska nekropola Aržan v dolini Ujuka je bila odkrita in je postala slavna v zgodnjih 60-tih letih 20. stol., ko je tam izkopaval ruski arheolog P. Grjaznov. Raziskal je največjo gomilo - velikanko, označeno kot veliki kurgan Aržan 1. Čeprav je bila v sivi davnini že delno izropana, se je izkazalo, da gre za najstarejši doslej znani skitski knežji grob evrazijskih step, kajti datiran je v pozno 9. oz. 8. stol. pr. n. št. Ker je bila ta gomila postavljena na izrazit, a ne zelo visok kamnit podij, kakršni so vidni na tej visokogorski planoti še danes vsaj trije, so izbrali za nove raziskave, ki so se začele leta 2000, gomilo, katere lega je bila v sklopu nekropole najdlje proti vzhodu.
Raziskana gomila - kurgan Aržan 2 - je nekoliko mlajša kot prva, ki jo je izkopal Grjaznov, a še pripada zgodnjeskitskemu obdobju, ki je na območju Tuve
poimenovano kot kronološka faza Aldy Bel', dendrokronološko pa je grob datiran proti koncu 7. stol. pr. n. št. Leta 2001 je bil v gomili odkrit knežji grob (grob 5), v katerem je bilo 9300 pridatkov, od teh kar 5700 zlatih. Gre torej za doslej najbogatejši grob z območja Sibirije oz. evrazijskih step, ki nima primerjave niti med skitskimi grobovi niti med grobovi kasnejših konjeniških ljudstev. V grobu sta bila pokopana moški in ženska, odeta v oblačila, ki so bila okrašena z več tisoč aplikami zlatih ploščic v obliki panterjev, enako pa tudi konični pokrivali in visoki usnjeni škornji. Med njunim izredno bogatim nakitom so posebej omembe vredni zlata ovratnica, zlati pektoral in pa pozlačeno orožje, kot so bodalo, bojna koničasta sekira in tul s puščicami. Ti predmeti sodijo med vrhunske mojstrovine skitske umetnosti, za katero je še posebej značilen tako imenovani »zgodnjeskitski živalski slog«. Pomembno se zdi poudariti, da gre za lokalne izdelke te umetnosti, brez opaznih drugih kulturnih vplivov, kar odpira povsem nove poglede na nastanek in razvoj skitskega umetnostnega sloga na območju Tuve.
Pri raziskavah te gomile so bili odkriti tudi številni drugi skitski grobovi in pokopi konjev. Ker gre za eno izmed redkih, še nepoškodovanih gomil so bila med izkopavanji zabeležena dragocena opažanja in detajli glede gradnje in notranje strukturiranosti gomile, ki vodijo k predpostavki, da gomila ne predstavlja le kraja zadnjega počitka knežjega para in njunega spremstva, ki ga je doletela nasilna smrt, temveč da gre za posvečeno kultno mesto, kjer so potekali različni verski obredi.
7. 6.
Prof. dr. John Nicholls
ZAKAJ SE CENTRALNO ŽIVČEVJE PO POŠKODBI NE REGENERIRA?
Profesor Nicholls je predstavil rezultate dela skupine raziskovalcev na oddelku za nevrobiologijo ISAS iz Trsta (Neurobiology Sector, SISSA, Italija). Skupina se že vrsto let ukvarja z odkrivanjem genov, ki se izražajo v kratkem kritičnem obdobju razvoja centralnega živčevja pri sesalcih (CŽS), ko to izgubi sposobnost regeneracije. Raziskovalce zanima, katere molekule so udeležene pri tem procesu (nevtrofini, inhibitorji itd.), da bi lahko ugotovili mehanizme, ki so pri tem udeleženi. To pa bi pomenilo ogromen napredek na področju razvoja metod zdravljenja poškodb CŽS. Delo skupine temelji na razvoju lastnega preparata hrbtenjače opo-suma (Monodelphis domestica).
Pri novorojenih oposumih, starejših od 12 dni, regeneracija preneha v vratnem predelu hrbtenjače. V naslednjih petih dnevih se sposobnost regeneracije izgublja postopoma do ledvenega predela hrbtenjače.
V Trstu so se problema ugotavljanja razlik v prepisovanju mRNA pri hrbtenjači, ki se še regenerira in v kasnejši fazi, ko to ni več mogoče, lotili z metodo
subtraktivne hibridizacije na osnovi PCR. Ekstrahirali so mRNA vratnega dela hrbtenjače pri 9 in 12 dni starih oposumih in odšteli prve od drugih. Dodatno subtrakcijo so naredili med mRNA ledvenega in vratnega predela hrbtenjače pri 12 dni starih oposumih. Tako so pripravili mini knjižnico okoli 2000 klonov opo-sumove cDNA iz vsake subtraktivne hibridizacije. Veliko teh sekvenc je bilo na novo odkritih. Ostale, ki so se izražale diferencialno, pa so bile povezane s celično rastjo, proliferacijo, diferenciacijo, gibanjem, adhezijo ter citoskeletom in ekstra-celularnim matriksom. Sedaj je bila glavna naloga zožitev najdenih razlik in odpis genov, ki niso povezani z regeneracijo. Klone iz različnih subtrakcij so navzkrižno hibridizirali. S tem so izločili tiste, ki so prisotni tako v regenerirajoči kot v nerege-nerirajoči hrbtenjači. Ostalo je 248 sekvenc, ki so bile zanimive za nadaljnje delo. Med temi je bilo nekaj novih sekvenc kot tudi genov, udeleženih pri transkripciji, celičnem signaliziranju, formaciji mielina, motiliteti rastnega stožca, regeneraciji jeter, upravljanju z nukleinskimi kislinami in proteini. Te so imeli za pomembne kandidate, ki sodelujejo pri nevroregeneraciji (npr. kadherin, katenin, mielinski bazični protein). Njihovo prostorsko in časovno porazdelitev in nivo ekspresije v CŽS so spremljali z metodami Northern blot, semikvantitativni in RT-PCR ter in situ hibridizacijo.
Ta serija poskusov je omogočila razvoj novega načina testiranj učinkovitosti kandidatnih genov, ki so odgovorni za preklop med sposobnostjo CŽS, da se re-generira, in dokončno izgubo te sposobnosti. Obenem so uvedli in vitro preparat hrbtenjače oposuma kot zanesljiv in hiter test presoje izraščanja aksonov in nastanka sinaps.
21. 9.
Prof. dr. Vladimir P. Dmitriev
UPORABA SINHROTRONSKEGA SEVANJA ZA RAZISKAVE MATERIALOV PRI EKSTREMNIH POGOJIH
Posebnosti fotonov, ki jih seva sinhrotron, odpirajo nove raziskovalne smeri različnim disciplinam sodobnih znanosti. V predavanju je bil najprej podan kratek pregled izvorov tega sevanja in nekaj njegovih posebnih lastnosti. Primeri uporabe sinhrotronskega sevanja, ki jih obravnavajo na SNBL, posegajo v geofiziko, kemijo in znanost o materialih. Posebna pozornost je bila namenjena in situ meritvam pri ekstremnih pogojih, to je pri velikem tlaku in visokih temperaturah.
Prvi primer kaže, kako so raziskave materialov s pomočjo sinhrotronskega sevanja pokazale možno razlago za podrobnosti gibanja Zemlje. Izbrane snovi smo izpostavili ekstremnemu tlaku in visokim temperaturam, to je pogojem, ki
vladajo na meji med sredico in plaščem Zemlje. Pokazalo se je, da je sestava in lastnosti snovi, ki so na tej meji (to je ti. D'' plast), lahko možni vzrok za nutacijo Zemlje (majhne variacije smeri osi vrtenja). Tekoče kovinsko jedro je v glavnem sestavljeno iz železa, plašč pa iz silikatov v trdni obliki. Raziskovanje smo posvetili meji med njima. Značilne lastnosti te meje so velike in nenadne spremembe gostote snovi, hitrosti seizmičnih (potresnih) valov, električne prevodnosti in kemijske sestave. Da bi razumeli lastnosti D plasti, je potrebno poznati kemijske reakcije, ki potekajo med tekočim železom in kompleksnimi kovinskimi oksidi v notranjosti Zemlje. V sinhrotronskem pospeševalniku ESRF smo raziskali interakcije med železom in silicijevim oksidom pri tlaku 140 GPa in temperaturi preko 3500° C, kar ustreza pogojem na meji med sredico in plaščem Zemlje. Najprej smo pri pogojih nastanka sredice Zemlje (40 GPa in visoke temperature) ugotovili, da železo in silicijev oksid reagirata, pri čemer nastane železov oksid in zlitina železa in silicija. Vendar pri pogojih, v katerih je sredica danes (85-140 GPa), železo in silicijev oksid ne reagirata, zlitina železa in silicija pa se loči v skoraj čisto železo in B2 strukturo zlitine FeSi. Ta komponenta zlitine je pri visokih tlakih električno prevodna. Prisotnost zlitine FeSi s strukturo B2 na dnu plašča Zemlje pa lahko pojasni anomalno veliko električno prevodnost v tem področju in ponudi ključ za razumevanje nekaterih podrobnosti v gibanju Zemlje. Na vrtenje Zemlje vplivata Sonce in Luna. Njun gravitacijski vpliv na Zemljo povzroča lunisolarno precesijo in nutacijo, to je omahovanje njene rotacijske osi. Nedavno so ugotovili, da nuta-cija osi ni v fazi s plimovanjem, ki ga povzroča gravitacijski vpliv Sonca in Lune. Ugotovili smo, da je pojav mogoče pojasniti z veliko električno prevodnostjo D'' plasti, ki jo povzroča FeSi zlitina s strukturo B2.
Drugi primer obravnava porozno hibridno snov - različne tridimenzionalne kovinsko-organske strukture, ki so jih razvili v raziskovalni skupini Lavoi-seirjevega inštituta iz Versaillesa in so poznane kot MIL - po Material Institute Lavoisier. Te snovi vsebujejo kovinske ione (primer, ki smo ga analizirali, vsebuje Cr in Fe), ki so med seboj povezani z organskimi verigami. Ker imajo le-te veliko upogljivost, lahko material hitro in reverzibilno spremeni obliko. Hitre spremembe oblike povzroča zunanja sila, na primer tlak, temperatura, svetloba, ali pa neposredni vpliv plina ali topila. Francoski raziskovalci so v sodelovanju z ekipo Švicarsko-norveške žarkovne linije pri ESRF prvič zasledovali reverzibilno orjaško povečanje volumna te snovi. Poveča se od 85 % velikosti prav do 230 %. Doslej še ni bila opažena tolikšna ekspanzija kristaliničnega materiala. To reverzibilno »dihanje« je podobno delovanju človeških pljuč, ki se pri vdihu širijo in krčijo pri izdihu, vendar se pri tem prostornina pljuč spreminja le za okoli 40 %. Veliko napihovanje se je zgodilo na razmeroma preprost način: MIL material smo potopili v topilo, ki je zapolnilo votline in odprlo kanale za molekule topila. Pri tem se je struktura močno napihnila, ne da bi se pretrgale kemijske vezi. Tekom celotnega procesa napihovanja se je v celoti ohranila kristalna struktura materiala. Ta pro-
ces smo opazovali in situ s pomočjo sinhrotronskega sevanja visokih energij na ESRF.
7. 11.
Prof. dr. Robert J. Donia
15 LET HAAŠKEGA SODIŠČA: ALI JE PRISPEVALO K VEČJI MEDNARODNI PRAVIČNOSTI?
Odkar je bilo maja 1993 z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov ustanovljeno haaško sodišče za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije, se je soočalo z mnogimi ovirami. Srbija in Hrvaška z njim nista hoteli sodelovati ali pa sta sodelovali samo po večjih zamenjavah v državnem vodstvu. Hrvaška obveščevalna služba je v času Tudmana začela »Operacijo Haag« in vtihotapila agente v haaško sodišče. Jugoslavija in Srbija več let nista hoteli izročiti vojnih zločincev in sta odrekli tožilcem dostop do pomembnih dokumentov.
Kljub tem oviram je sodišče skrbno, premišljeno in uspešno vpeljalo mednarodno humanitarno pravo v jugoslovanski konflikt. Največji dosežek haaškega sodišča je nedvomno obtožba, privedba in sojenje jugoslovanskemu predsedniku Miloševicu. Dokazni material, zbran v Miloševicevem primeru, bo verjetno najpomembnejše trajno in z dokazi podprto poročilo o vojnah v bivši Jugoslaviji. Sodišče je tudi prispevalo k razvoju pravosodja v tranzicijskih državah s tem, da je nekatere primere predalo pristojnim tožilcem in sodiščem v posameznih državah. Kljub več pomanjkljivostim haaško sodišče postopoma uresničuje nekatera od pričakovanj, ki so pripeljala do njegove ustanovitve pred petnajstimi leti.
28. 11.
Akad. prof. dr. Janez Orešnik
MOJI ZADRŽKI GLEDE TVORBENE SKLADNJE
Medtem ko sem v 60-ih in deloma 70-ih letih v neki meri tudi sam deloval v okviru tvorbene skladnje, sem kasneje izstopil iz te šole, ker so polagoma vznikali skrb zbujajoči pojavi:
1. Nekateri vidnejši tvorbeniki so se iz šole umaknili, ker so presodili, da v njenem okviru ne morejo obravnavati po njihovem mnenju bistvenih jezikovnih razmer. Tisto, zaradi česar sta se umaknila npr. David Perlmutter in Paul Postal, niti dandanes v tvorbeni slovnici ni zadovoljivo rešeno. Sem spadajo tudi domala vsa vprašanja, povezana s frazeologijo (Fillmore, Lakoff).
2.	Šola je začela ožiti jezikovno gradivo, za katero se je štela pristojna, bodisi s trditvijo, da neka dejstva ne sodijo v slovnico, bodisi z molkom o takih dejstvih. Tvorbena slovnica namreč ne gradi deduktivne teorije posameznih jezikov, temveč deduktivno teorijo narejenega jezika, v katerem so resnični jeziki podmnožice s kopico nenapovedljivih lastnosti, navedenih v ti. slovarju ali parametriziranih.
3.	Verjetno ni resnična trditev tvorbenikov, da obstajajo univerzalne skladenjske zgradbe. To je bilo v predavanju ponazorjeno s trpnikom. Zgradba se tako razlikuje od jezika do jezika, da gre v najboljšem pomenu zgolj za družinsko podobnost.
4.	Nesoglasje med vrstami napovedi (posplošitev) v tvorbeni skladnji in vrstami napovedi (posplošitev) v tvorbenem oblikoslovju je veliko. V tvorbenem oblikoslovju so napovedi pretežno plitve, v tvorbeni skladnji skušajo biti globinske (»želva na želvi«). Težko je razumeti, da bi bili dve v besedilih nerazdružno sprepleteni sestavini (namreč oblikoslovje in skladnja) glede napovedi njunega vedenja tako različni.
BIBLIOTEKA SAZU
Podelitev Čopove diplome, najvišjega strokovnega priznanja, našemu višjemu bibliotekarju Dragu Samcu je bila hkrati tudi priznanje za delo celotnega kolektiva.
Tudi v letu 2007 je bilo delo v svet odprte sodobne klasično urejene Biblioteke SAZU opravljeno korektno in brez večjih zaostankov. Zato se spet lahko pohvalimo z delovnimi uspehi, ki jih bomo predstavili tako, kot že mnoga leta doslej -najprej s poudarkom na nekaterih točkah, nato pa bo sledilo standardno poročilo z ustaljenim redom in statističnimi podatki.
Sodobno opremljeni uporabniki naše knjižnice imajo možnost, da pridejo do teh podatkov tudi prek domače strani na http://www.sazu.si/biblioteka_sazu. htm.
Inventarizirali in strokovno obdelali smo 7.919 enot knjižničnega gradiva.
Naš prispevek v vzajemno bazo podatkov COBIB.SI je v letu 2007 zasedel visoko peto mesto med 354 sodelujočimi knjižnicami, in to kljub pogostim komunikacijskim težavam pri aktivnem sodelovanju v vzajemnem katalogu. Zasluge za to ima predvsem prizadeven in visoko usposobljen kolektiv.
V	skladu z normativi, ki jih predpisujejo za bazo CONOR.SI vedno bolj zahtevna bibliotekarska pravila, smo izpopolnili že doslej racionalno, enotno in sprotno vodenje bibliografij - za nekatere člane SAZU, za vse raziskovalce Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU (ZRC SAZU) in za vse nove publikacije SAZU in ZRC SAZU.
Že sedemnajsto leto z aktivnim sodelovanjem pri vzajemnem katalogu v sistemu COBISS.SI, kar je najpomembnejše področje našega dela, pomagamo raziskovalcem, znanstvenikom in drugim bralcem pri iskanju po našem pretežno tujejezičnem gradivu z vseh področij znanosti in umetnosti. Gradivo je po vseh pravilih stroke katalogizirano, klasificirano in indeksirano (opremljeno s slovenskimi in angleškimi deskriptorji).
Biblioteka SAZU je že peto leto sodelovala pri Osrednjem specializiranem informacijskem centru za humanistiko, kjer je ZRC SAZU nosilec programa te dejavnosti.
V	letu 2007 je Biblioteka SAZU v sodelovanju z ZRC SAZU pričela s pripravo na elektronsko izdajo Slovenskega biografskega leksikona.
Ohranili smo dokaj visok obisk uporabnikov, kar je pri tako specifičnem gradivu res težko doseči. Mnogim smo pomagali pri iskanju informacij - tako po tiskanem gradivu kot po elektronskih virih. Dostop do njih nam omogoča članstvo v Elsevierjevem konzorciju ScienceDirect.
Še naprej ostaja značilnost Biblioteke SAZU zamenjava publikacij. Z razpošiljanjem akademijskih publikacij v zamenjavo 1.425 ustanovam po vsem svetu knjižnica presega slovenske okvire in se tudi tako aktivno vključuje v mednarodni znanstvenoraziskovalni prostor.
Biblioteka SAZU opravlja centralizirano vsa knjižničarska dela za SAZU in knjižnice inštitutov ZRC SAZU, obenem pa je tudi tehnični izvajalec akademijske založbe.
Tudi v letu 2007 smo se delavci Biblioteke ves čas izobraževali in aktivno sodelovali na delovnih sestankih, strokovnih posvetovanjih in na obiskih domačih in tujih knjižnih sejmov.
AKCESIJA
Prirastek knjižničnega fonda je razviden iz naslednje tabele:
7.693 2 20 18 18 136
32
7.919
Biblioteki SAZU so podarili več dragocenih knjig dediči akademikov Ivana Grafenauerja, Franca Jakopina, Nika Kureta, akademiki Drago Jančar, Zdravko Mlinar, Boštjan Žekš, dediči dopisnega člana SAZU Stanislava Hafnerja, dediči dr. Danila Pokorna in dr.Toneta Cevca ter dr. Liza Debevec, dr. Marjan Dolgan, dr. Metoda Kokole, dr. Monika Kropej, dr. Vojislav Likar, dr. Andrej Pleterski, dr. Damjan Prelovšek, dr. Ingrid Slavec Gradišnik, dr. Marija Stanonik, mag. Tomaž Faganel, Simona Frankl, Alenka Koron in Drago Samec. Pomembna darila nam je poslal tudi Zavod RS za varstvo narave iz Ljubljane.
CELOTNI KNJIŽNIČNI FOND
Ob koncu leta 2007 je imela Biblioteka SAZU inventariziranih: knjig in letnikov revij	497.149
rokopisnih zapuščin	136
mikrofilmov	853
kartografskega gradiva	3.854
	Zamenjava	Darila	Nakup	Lastne izdaje
Knjige, letniki revij	3.228	1.556	1.568	1.341
Rokopisne zapuščine	0	2	0	0
Mikrofilmi	20	0	0	0
Kartografsko gradivo	1	4	5	8
Slikovno gradivo	1	17	0	0
Plošče, (video)kasete	4	11	4	117
CD-ROM-i, multimedi-				
alno gradivo, računalni-	8	5	3	16
ške datoteke				
Skupaj	3.262	1.595	1.580	1.482
slikovnega gradiva plošč in (video)kaset CD-ROM-ov, multimedialnega gradiva, računalniških datotek Skupaj enot
364 512.949
9.630 963
KATALOGI IN BAZE PODATKOV
Lastna baza podatkov obstaja v obliki inventarnih knjig, signaturnega kataloga (numerus currens) ter klasičnih listkovnih kartotek za matični abecednoimen-ski katalog, čitalniški abecednoimenski katalog, sistematski katalog (klasifikacija po UDK), katalog razpošiljanja publikacij in katalog prejemanja publikacij.
Biblioteka SAZU je tudi v letu 2007 dopolnjevala več internih računalniških baz podatkov. Najbolj intenzivno so naraščale baze podatkov o naslovnikih, ki jim Biblioteka pošilja akademijske publikacije v zamenjavo (inozemstvo: 1.286 naslovnikov, Slovenija: 139 naslovnikov), v dar (inštitucije: 187 naslovnikov; člani SAZU: 100 naslovnikov), v recenzijo (47 naslovnikov, od tega 36 tujih), in bazo podatkov o naslovnikih, ki jim je Biblioteka prenehala pošiljati akademijske publikacije (arhiv: 815 naslovnikov).
Interne računalniške baze podatkov o naslovnikih smo iz programa STEVE prenesli v nov program EVA, ki omogoča delo na novejših in močnejših osebnih računalnikih. Večina ostalih baz podatkov pa že nekaj let nastaja s programsko opremo za okolje Windows.
Posebej smo ponosni na rezultat, ki smo ga dosegli pri sodelovanju v kooperativnem online bibliografskem sistemu COBISS.SI. V vzajemno bazo podatkov COBIB.SI smo v letu 2007 prispevali 5.714 zapisov, kar nas po statistiki prirasta zapisov, ki jo vodi IZUM (Institut informacijskih znanosti, Maribor) sedaj že za 354 v sistemu vzajemne katalogizacije sodelujočih knjižnic, uvršča na peto mesto za Narodno in univerzitetno knjižnico (Ljubljana; 23.290 zapisov), Osrednjo humanistično knjižnico na Filozofski fakulteti (Ljubljana; 8.496 zapisov), Univerzitetno knjižnico Maribor (7.474 zapisov) in Inštitutom za biomedicinsko informatiko (Ljubljana; 6.382 zapisov), prehiteli pa smo Knjižnico Mirana Jarca (Novo mesto; 3.749 zapisov), ki je bila v letu poprej pred nami.
Podrobni podatki za lokalno bazo so:
Ob koncu leta 2007 je imela Biblioteka v lokalni bazi skupaj že 138.285 zapisov, od teh je bilo izvirnih, formalno in vsebinsko obdelanih zapisov 102.938, prevzetih in za lokalno bazo še formalno in vsebinsko dodelanih pa 35.347 zapisov.
V letu 2007 je bilo vnesenih 7.843 zapisov; od tega je bilo izvirnih, formalno in vsebinsko obdelanih 5.714, prevzetih in za lokalno bazo še formalno in vsebinsko dodelanih pa 2.129 zapisov. Tako velik vnos je sad prizadevanj vseh delavcev v Biblioteki, saj obvladajo zahtevno in poglobljeno katalogizacijo z normativno kontrolo in upoštevajo vse zahteve glede standardov za normativne zapise.
Tudi v letu 2007 smo stalno pregledovali obsežen lokalni geslovnik in zato redigirali kar 111.961 zapisov, saj smo ga le tako lahko obdržali na tako visoki ravni, kakršno smo si pri oceni strokovne komisije za vsebinsko obdelavo pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije pridobili že v letu 2001.
ZAMENJAVA
Zamenjava akademijskih publikacij je kljub intenzivni reviziji naslovnikov še vedno naše najobširnejše in najaktivnejše delovno področje. Potem ko smo preverili poslovanje z vsemi zamenskimi naslovniki, smo v dogovoru z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU med letom zaradi racionalizacije redno poslovanje prekinili s 4 naslovniki iz inozemstva, vendar pa smo nove stike navezali z enim slovenskim in 25 inozemskimi naslovniki, večinoma na željo inštitutov ZRC SAZU za zamenjavo njihovih publikacij. Izkazalo se je, da interes za zamenjavo še kar narašča, saj je pogosto tak način nabave publikacij edina možnost, ker sicer niso naprodaj. Prezreti pa tudi ne smemo učinka, ki ga dosežemo s širjenjem slovenske znanosti v svet, kar daje zamenjavi dodatno vrednost.
Ob koncu leta je bila zamenjevalna mreža Biblioteke SAZU razširjena na 82 držav sveta s 1.425 naslovniki (139 v Sloveniji in 1.286 v inozemstvu).
Celotni seznam naslovnikov, ki vsebuje tudi vse spremembe naslovov od leta 1987 naprej ter evidenco poslanih pošiljk od leta 1990 naprej, ima Biblioteka SAZU na računalniških datotekah in listkovnih kartotekah.
RECENZIJE
Akademijske publikacije pošiljamo v oceno 47 naslovnikom, večinoma v inozemstvo (36). Recenzenti nam pogosto pošljejo tiskani izvod tehtnih objavljenih ocen, ki jih hranimo kot dragocena priznanja objavljenim publikacijam.
RAZPOŠILJANJE PUBLIKACIJ IN INFORMACIJSKIH BILTENOV
Razpošiljali smo akademijske publikacije, publikacije, ki jih je SAZU izdala v sozaložništvu z ZRC SAZU in drugimi založbami, in informacijske biltene Biblioteke SAZU:
Naklado informacijskih biltenov Biblioteke SAZU smo zaradi varčevanja pri tiskanju in razpošiljanju omejili na minimum. Javnosti pa smo vseeno omogočili vpogled v naše delo in biltene, saj imamo elektronsko inačico na domači strani
SAZU.
Publikacije:
v zamenjavo - tujina v zamenjavo - Slovenija v dar v prodajo Skupaj
4.250 468 4.162 139 9.019
Informacijski bilteni: v dar Skupaj Vsega skupaj:
394 394 9.412
IZPOSOJANJE
Knjižnični fond je vsakomur dostopen, posebnih omejitev ni bilo. Žal pa je bilo zaradi pomanjkanja skladiščnega prostora tudi v letu 2007 izposojanje precej oteženo, saj je sicer manj iskani knjižnični fond, ki smo ga že leta 2002 preselili in uredili v skladiščnih prostorih v Planini, za izposojo potrebno hodit tja iskat in vračat. Veliko težav so imele tudi knjižnice inštitutov ZRC SAZU, saj so zaradi adaptacij njihovih prostorov morali gradivo večkrat prestavljati ali pa sploh ni bilo dostopno.
V čitalnici z osmimi sedeži so bralcem po prostem pristopu na voljo novejše številke približno 500 revij. Uporabljajo lahko enciklopedije, atlase in slovarje. Ogledajo pa si lahko tudi knjižne oglase založb in razne prospekte.
Ker ima čitalnica osebni računalnik, od leta 2002 registriran kot e-točka, lahko uporabniki tudi sami iščejo informacije po vzajemni bazi (COBISS/OPAC) in po internetu. S pomočjo naših informatorjev pridejo uporabniki tudi do več tujih baz podatkov, dosegljivih prek interneta.
Nadaljevali smo s pripravljalnimi deli za prehod na avtomatizirano izposojo, zato smo z lokacijskimi podatki dopolnjevali zapise. V projektu sodeluje večji del kolektiva, saj smo vsi zainteresirani, da se delo v največji možni meri posodobi in da pride čim več našega bogatega knjižnega fonda do uporabnikov, saj je vedno več takih, ki so bolj vajeni iskanja po vzajemni bazi, kjer lahko od doma ali z delovnega mesta dobijo podatke o iskanem gradivu, kot pa iskanja po klasičnih knjižničnih katalogih v različnih krajih doma in po svetu.
Število uporabnikov (okrog 5.000) se je v zadnjih letih nekako ustalilo in se bistveno ne spreminja, manjši padec od okrog 10.000 na okrog 9.000 pa smo zaznali pri številu obiskov.
Biblioteka je iz svojega in inštitutskih fondov v letu 2007 izposojala 5.042 uporabnikom (4.902 posameznikom in 140 kolektivnim članom). Ti so Biblioteko obiskali 8.704-krat (4.292-krat za izposojo v čitalnici, 4.412-krat za izposojo na dom).
Število izposojenih zvezkov v preteklem letu: v čitalnici	19.122
na dom	6.069
inštitutskim bibliotekam	9.437
medbibliotečno v Slovenijo	355
medbibliotečno v inozemstvo	25
Skupaj
35.008
Skupno število izposojenih zvezkov je že nekaj let skoraj enako.
Pri izposoji moramo posebej omeniti tudi podatke o iskanju po elektronskih virih. Dostop do njih nam omogoča članstvo v Elsevierjevem konzorciju Science-Direct. Tu so si lahko uporabniki sami poiskali veliko aktualnega gradiva, saj so jim bile revije elektronsko dostopne in si zato ni bilo potrebno izposojati tiskanega gradiva.
Članstvo v konzorciju se je že v letu 2005 izkazalo za zelo koristno in zelo uporabljano. V letu 2007 je bilo opravljenih 1.409 iskanj (leto prej pa 1.344), poslanih 2.164 zahtevkov za dokumente s polnim besedilom (v letu 2006 pa 1.730) in kar 12.214 zahtevkov za vse strani (leto prej pa 9.485, kar pomeni povečanje za četrtino). Ti podatki lahko razložijo tudi malenkosten padec pri obiskih za izposojo. Predvidevamo sicer, da bi bil konzorcij za raziskovalce ZRC SAZU še bolj obiskan, če bi vključeval več humanističnih revij.
INFORMACIJE
Biblioteka SAZU je poskrbela, da je uporabnikom posredovala strokovne informacije (ustne, telefonske, pisne, tiskane) v najkrajšem možnem času in čim popolneje.
Poleg tiskanih informacijskih biltenov: Biblioteka. Kratko poročilo o delu v letu 2006, Mesečni seznam novosti 2007, Monografske izdaje SAZU in ZRC SAZU 2007 in Katalog publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Februar 2007 je tudi v letu 2007 Biblioteka pripravila bibliografijo Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 2006 (z dodatkom za leti 2004 in 2005) za Letopis SAZU.
ČOPOVA DIPLOMA 2007
Za izjemno strokovno delo na področju domoznanstva, bibliografije in za prispevek pri ohranjanju dragocenih knjižnic pri zamejskih Korošcih je na posvetovanju Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (Bled 2007) višji bibliotekar Drago Samec, profesor slovenskega in srbohrvaškega jezika, prejel najvišje strokovno priznanje - Čopovo diplomo.
Iz utemeljitve ob podelitvi: »Kot bibliotekar informator je s svojo skromnostjo, širokim znanjem in poznavanjem humanistične stroke zelo cenjen med raziskovalci in akademiki, s katerimi vzorno sodeluje. Njegovo izjemno uspešno delo je vidno na področju domoznanstva, zbiranja informacij - velikokrat kar na terenu, urejanju posameznih knjižnic v zamejstvu in doma ter objavljanju temeljitih in obsežnih bibliografij. Recenziral je več znanstvenih monografij ter aktivno sodeloval na vrsti konferenc in simpozijev, tudi v tujini. Je avtor več razstav o slovenskih znanstvenikih in domoznanskih razstav na Dolenjskem ter v Posavju. Vrsto let skrbi za ustrezno obdelavo in hranjenje starejšega knjižničnega gradiva. V zamejstvu s svojim svetovalnim delom pomaga ohranjati knjižnice, hkrati pa
objavlja članke o znanih zamejskih Korošcih ter njihove osebne bibliografije. Med posebne dosežke se uvršča njegovo pionirsko delo na področju zbiranja manj znanega gradiva na terenu, predvsem v zamejstvu.«
DIGITALIZACIJA SLOVENSKEGA BIOGRAFSKEGA LEKSIKONA (SBL)
V letu 2007 je Biblioteka SAZU v sodelovanju z ZRC SAZU pričela s pripravo na elektronsko izdajo Slovenskega biografskega leksikona (1925-1991). Namen elektronske izdaje je, da zapolni vrzel zavoljo nedosegljivosti izvirne izdaje Slovenskega biografskega leksikona. S spletnim dostopom do SBL nameravamo uporabniku omogočiti iskanje po celotnem besedilu kakor tudi zahtevno iskanje po določenih parametrih. Digitalizacija SBL obsega več faz: pretvorbo iz tiskanega medija v elektronsko obliko, pretvorbo iz grafičnega formata v osnovno besedilno obliko s pomočjo postopka optičnega prepoznavanja znakov (OCR), pretvorbo iz osnovnega besedila v zapis XML, označevanje besedila s strukturnimi oznakami po priporočilih TEI, pretvorbo iz shranjevalnega formata XML v format za prikaz na zaslonu HTML ter implementacijo poizvedovalnega sistema, ki bo uporabniku omogočil dostop do iskanih informacij prek uporabniškega vmesnika. Nekatere postopke je mogoče izvesti avtomatsko s pomočjo ustreznega programja, pri drugih pa je potrebna večja ali manjša mera človeškega dela, bodisi v smislu priprave potrebnih leksikalnih virov v podporo izvajanju avtomatskih postopkov ali v obliki ročne redakcije samega besedila in strukturnih oznak. V letu 2007 smo izvedli skeniranje celotnega Slovenskega biografskega leksikona ter pretvorbo iz grafičnega v besedilni format s postopkom optičnega prepoznavanja znakov (s pomočjo zunanjih izvajalcev). Pričela se je priprava leksikalnih virov, potrebnih za avtomatsko obdelavo besedila, in sicer seznama krajevnih imen ter priprava osebnega kazala v ustreznem formatu za nadaljnjo strojno obdelavo. Hkrati smo pričeli z ročno redakcijo besedila v obliko, primerno za učinkovito pretvorbo v format XML.
OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTER ZA HUMANISTIKO
Biblioteka SAZU že od leta 2003 z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU sestavlja Osrednji specializirani informacijski center za humanistiko (OSICH), ki ga je v letu 2006 ponovno potrdila Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (JARDRS).
Naloge in dela v okviru OSICH so na podlagi javnega razpisa iz leta 2006 za obdobje 2006-2008 opredeljene tako:
sodelovanje pri optimiranju metodoloških osnov vodenja bibliografij raziskovalcev;
spremljanje in nadziranje ustreznosti razvrstitve bibliografskih enot raziskovalcev po veljavni tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS.SI;
organiziranje arbitraže v primeru vsebinsko spornih tipologij (v sodelovanju z znanstvenoraziskovalnimi sveti ved);
redigiranje bibliografskih zapisov s spremembo tipologije v primeru nepravilnih razvrstitev bibliografskih enot;
sodelovanje pri razvoju enotnega splošnega kontroliranega slovarja za sistem COBISS.SI.
Podrobno poročilo o opravljenih delih in nalogah v okviru OSICH v letu 2007 za projektno obdobje 2006-2008:
Mojca Mlinar Strgar je v letu 2007 kontinuirano spremljala in nadzirala ustreznost razvrstitve bibliografskih enot raziskovalcev na področju humanistike po veljavni tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS. SI. V primeru nepravilnih razvrstitev bibliografskih enot je zapis redigirala s spremembo tipologije. Ustrezno oblikovane zapise je nato potrdila oz. verificirala. V sodelovanju z IZUM-om je probleme, ki so se pojavili pri vrednotenju bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji JARDRS in so imeli svoj vzrok v napačnem ali nepopolnem bibliografskem zapisu v bazi COBISS.SI, reševala sproti. V letu 2007 je v obdobju od 01. 01. 2007 do 31. 12. 2007 pregledala in potrdila 4.511 bibliografskih zapisov in presegla zahtevano realizacijo.
Jeseni 2006 smo zastavili delo pri razvoju enotnega splošnega kontroliranega slovarja za sistem COBISS.SI. Simona Frankl, koordinatorica dela pri Splošnem geslovniku SGC.SI za OSICH, se je v ta namen v času od 26. 09. 2006 do 13. 10. 2006 udeležila štirih seminarjev, namenjenih koordinatorjem pri razvoju SGC in po opravljenem izobraževanju pričela s prvimi pregledi kontrolnega seznama redigiranih zapisov SGC. V letu 2007 je prispevala 1.101 nov zapis, 79 pa jih je redigirala. OSICH je pri pripravi Splošnega geslovnika SGC.SI presegel zahtevano realizacijo.
MUZEJSKA ZBIRKA SAZU
V	izmenjavo za razstavo japonskih lesorezov iz zapuščine Ivana Jagra, ki jih hrani SAZU, smo v letu 2007 iz Kabineta grafike Hrvaške akademije znanosti in umetnosti dobili razstavo Grafika v Italiji 16. in 17. stoletja. Postavili smo jo v Galeriji Cankarjevega doma, odprta je bila od 23. januarja do 18. marca 2007. Avtorica razstave je bila Margarita Sveštarov Šimat, ki je ob otvoritvi v Ljubljani izpeljala tudi vodstvo po razstavi.
V	letu 2007 smo pridobili 143 grafik najvidnejših slovenskih avtorjev druge polovice 20. stoletja. Del tega fonda je bil od 18. aprila do 31. maja 2006 razstavljen v Skopju na razstavi Riznicata na slovenečkata grafika 1955-2005. S temi grafičnimi listi je SAZU pomembno obogatila svoj fond umetniških predmetov.
ROKOPISI
Nadaljevali smo z digitalizacijo rokopisne zbirke.
Ob zaključku velikega projekta in izidu zadnjega, 6. zvezka latinsko-sloven-skega slovarja Frana Wiesthalerja smo 19. novembra 2007 v rokopisno zbirko prevzeli slovar v kartotečni obliki.
V letu 2007 smo v hrambo dobili tudi kopije praških dokumentov Jurija Vege.
BIBLIOGRAFIJE
Kreiranje in redakcija bibliografskih zapisov v sistem COBISS.SI sta se tudi v letu 2007 pospešeno nadaljevala. Dobre izkušnje, ki smo si jih pridobili v preteklih letih, so nam pomagale, da smo lahko v sistem COBISS.SI vnašali tudi bibliografije nekaterih članov SAZU ter bibliografijo publikacij SAZU in ZRC SAZU.
Za ilustracijo še podatek, koliko bibliografskih zapisov za bibliografije članov SAZU in raziskovalcev ZRC SAZU je Biblioteka SAZU samo v letu 2007 prispevala v bazo COBIB.SI: kreiranih je bilo 4.050, prevzetih 974, redigiranih pa še 2.773 zapisov. Vsi ti zapisi (skupno 7.797) so bili izpolnjeni v skladu z normativi, ki jih predpisujejo vedno bolj zahtevna in podrobna bibliotekarska pravila.
Ker je v sistemu COBISS.SI ažurno evidentirana tudi vsa publikacijska dejavnost SAZU in ZRC SAZU, je v Letopisu SAZU za leto 2007 poglavje z naslovom Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 2007 (z dodatkom za leto 2006) močno skrajšano.
BIBLIOGRAFIJA BIBLIOTEKARJEV BIBLIOTEKE SAZU Marija Fabjančič
Biblioteka. Kratko poročilo o delu v letu 2006. - Ljubljana, Biblioteka SAZU. 2007, 18 f. 30 cm.
Biblioteka SAZU. (Poročilo o delu v letu 2006). - Letopis SAZU, 57(2006), 2007, 198-207.
Mesečni seznam novosti. 2007 / Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti in knjižnice Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Biblioteka SAZU, 2007. 11 zv. (XXVII + 169 str.) 30 cm. (Odgovorna urednica) Monografske izdaje SAZU in ZRC SAZU. 2007. Biblioteka SAZU, 2007. II + 17 str.
30 cm. (Odgovorna urednica) Katalog publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Februar 2006. Biblioteka SAZU, 2007. 48 f. 21 x 30 cm. (Odgovorna urednica)
Dušan Koman
Anabelle Križnar: Slog in tehnika srednjeveškega stenskega slikarstva na Slovenskem. - Umetnostna kronika, 2007, št. 14, str. 25-26. (Ocena) Gothic Mediterranean: virtualni muzej sredozemske gotske arhitekture = A Virtual Museum of Mediterranean Gothic architecture. - Ljubljana, Mednarodni in-
štitut za turizem. 2007, 24 str. + 1 zganj. zvd. Ilustr. 20 cm. (Soavtor Robert Peskar)
Margita Sveštarov Šimat: Grafika v Italiji 16. in 17. stoletja = Print art in Italy of the 16th and 17th Century : [iz zbirke Kabineta grafike Hrvaške akademije znanosti in umetnosti Zagreb: Galerija Cankarjevega doma, Ljubljana, 23. januar-18. marec 2007]. - Ljubljana, Cankarjev dom, kulturni in kongresni center. 2007. 26 str. Ilustr. 28 cm. (Prevajalec in urednik)
Breda Pajsar
Žirovska bibliografija prof. dr. Marije Stanonik. - V: Naglič, Miha (ur.), Stanonik, Marija: Žiri na meji. Ljubljana, 2007, str. 143-147.
Drago Samec
Ko je bila železniška postaja v Grosupljem še mlada. - Grosupeljski odmevi, 33, 2007, št. 11, str. 54-55. Ilustr.
Konjeniški klub Grosuplje je svojo 50-letnico delovanja zaznamoval tudi s knjigo. -Grosupeljski odmevi, 33, 2007, št. 12, str. 56. Ilustr.
Šmarska bibliografija. - V: Müller, Jakob (ur.): Šmarska knjiga. Šmarje - Sap, 2007, str. 535-586.
V bibliografijo vpeto delo dr. Frančiška Lampeta. - V: Tominšek Perovšek, Mateja: Frančišek Lampe. Ljubljana, 2007, str. 205-302.
Hugo Uhlir in njegova Umetniška propaganda. - Razborski večer, 10. II. 2007. Raz-bor nad Loko pri Zidanem Mostu. (Razstava in predstavitev)
Bibliofil Rudolf Maister. - Simpozij Rudolf Maister-Vojanov včeraj, danes, vedno, 29. III. 2007. Kamnik, grad Zaprice. (Referat)
Mons. Ivan Trinko : (1863-1954) : spodbujevalec spoznavanja in dialoga med kulturami. Čedad, Kulturno društvo Ivan Trinko, 2006. - Tiskovna konferenca, SAZU, 13. IV. 2007. (Razstava in predstavitev zapuščine Ivana Trinka)
Nena Škerlj
Misli, čuti in sodobna umetnost : 52. beneški bienale. - Umetnostna kronika, 2007, št. 14, str. 33-34.
Helena Verbinc
Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 2006 (z dodatkom za leti 2004 in 2005). - Letopis SAZU, 57(2006), 2007, 211-217.
Petra Vide Ogrin
Towards a digital edition of the Slovenian biographical lexicon. - V: Digital information and heritage / 1. medunarodna znanstvena konferencija »The Future of Information Sciences: INFuture2007 - Digital Information and Heritage«,
Zagreb, 7.-9. studenoga 2007. Zagreb, 2007, str. 115-124. (Soavtor Tomaž Erjavec)
Ana Zadnikar
Mesečni seznam novosti. 2007 / Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti in knjižnice Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Biblioteka SAZU, 2007. 11 zv. (XXVII + 169 str.) 30 cm. (Urednica)
OSEBJE, IZOBRAŽEVANJE IN OPREMLJENOST
V	letu 2007 je višji bibliotekar Drago Samec prejel Čopovo diplomo, najvišje strokovno priznanje za zgledno opravljeno delo na svojem ožjem delovnem področju - izposoji in zbiranju in posredovanju informacij.
Z znanjem, pridobljenim s stalnim izobraževanjem na tečajih, posvetovanjih, na ogledih domačih in tujih knjižnih sejmov in razstav, kakor tudi s spremljanjem literature ter s prizadevnostjo celotnega kolektiva smo svoje delo zelo dobro opravili, kar se najbolje kaže v številu in kakovosti zapisov, ki smo jih kreirali, kopirali in redigirali v vzajemni bazi podatkov COBIB.SI.
V	letu 2007 smo dobili precej nove računalniške opreme: 6 osebnih računalnikov, 7 monitorjev, 3 laserske tiskalnike, termični tiskalnik črtne kode, skener, zunanji disk. Pri delu z razpošiljanjem publikacij smo prešli na nov program EVA. Sodobna računalniška oprema nam je kljub pogostim težavam s komunikacijami vendarle omogočila tudi boljše delo, s katerim smo se primerno oddolžili vodstvu SAZU, ki je bilo financer naložb.
Težave zaradi prostorske stiske za skladiščenje moramo spet poudariti, saj jih dodatni skladiščni prostor, ki smo ga v letu 2007 sicer pridobili, še vedno ni rešil. Zato bomo še naprej intenzivno iskali dodatne skladiščne prostore. S tem bi prizadevni kolektiv, ki že več let dokazuje, da je usposobljen za najbolj zahtevna dela, s katerimi daje dober zgled stanovskim kolegom, lahko bolje izkoristil čas.
Vodi nas misel, da smo kot knjižnica dolžni čuvati in ohranjati našo kulturno dediščino še za prihodnje rodove, z zamenjavo publikacij SAZU in ZRC SAZU pa širiti slovensko znanost po svetu.
IV
PUBLIKACIJE SAZU
PUBLIKACIJE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI ZA LETO 2007 (z dodatkom za leto 2006)
SPLOŠNE PUBLIKACIJE
1.
Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 57. knjiga. 2006 = Yearbook of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. Volume 57/2006. (Glavni in odgovorni urednik Matija Gogala.) Ljubljana 2007. 263 str. Ilustr. 22 cm.
ISSN 0374-0315
2.
Slovene poets and writers of the Slovene Academy. Edited by Drago Jančar and Kajetan Kovič. (Introduction Kajetan Kovič; bio-bibliographic sketches of authors Helga Glušič.) Slovene Academy of Sciences and Arts. Ljubljana 2007. 469 str. Fotogr. 25 cm. - (Anniversary anthology / Slovene Academy of Sciences and Arts ; vol. 2)
ISBN 978-961-6242-75-2
PUBLIKACIJE I. RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE
3.
Anton Trstenjak 1906-1996. Zbornik razprav s simpozija SAZU ob 100-le-tnici rojstva in 10-letnici smrti. Ljubljana 2007. 248 str. Fotogr. 23 cm. - (Razprave / Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovinske in družbene vede ; 21)
ISBN 978-961-6242-73-8
4.
Problemi demokracije na Slovenskem v letih 1918-1941 : zbornik prispevkov na simpoziju 7. in 8. decembra 2006. Uredila Jože Pirjevec in Janko Pleterski. Ljubljana 2007. 366 str. 24 cm. - (Razprave / Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovinske in družbene ; 23)
ISBN 978-961-6242-79-0
Arheološki vestnik 58: 2007. (Glavna urednica Marjeta Šašel Kos. Izvršna urednika Primož Pavlin, Andreja Dolenc Vičič. Uredniški odbor Dragan Božič ... et al.) Ljubljana 2007. 470 str. Ilustr. 29 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU)
ISSN 0570-8966
6.
Gorzanis, Giacomo: Il primo libro di napolitane che si cantano et sonano in leuto (1570). Il secondo libro delle napolitane a tre voci (1571) (Uredila Alenka Bagarič.) [predgovor, foreword Metoda Kokole, Dinko Fabris : prevod, translation Suzana Ograjenšek ; prevod pesemskih besedil, translation of the poetic texts Alenka Klemenc.] Izdali Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Muziko-loški inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Ljubljana 2007. 2 partituri (LXIII, 80 str.) 29 cm. - (Monumenta artis musicae Sloveniae ; 51) (Sozaložnik ZRC SAZU)
ISMN M-709004-22-5 (ZRC SAZU)
7.
Dusik, František Josef Benedikt: Simphonia grande in G (Edited by Matjaž Barbo, prevod Suzana Ograjenšek.) Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Muzikološki inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ljubljana 2007. 1 partitura (XXIX, 69 str.) 29 cm. -(Monumen-ta artis musicae Sloveniae ; 52) (Sozaložnik ZRC SAZU)
ISMN M-709004-23-2 (ZRC SAZU)
PUBLIKACIJE II. RAZREDA ZA FILOLOŠKE IN LITERARNE VEDE_
8.
Razprave XX. (Uredil Jože Toporišič.) Ljubljana 2007. 357 str. 24 cm.
ISSN 0560-2920
9.
Traditiones 36/1. Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbeno-narodopisnega inštituta. (Glavna urednika Jurij Fikfak, Ingrid Slavec Gradišnik. Uredniški odbor Marjetka Golež Kaučič ... et al.) Ljubljana 2007. 264 str. Ilustr. 24 cm.
ISSN 0352-0447 (Sozaložnik ZRC SAZU)
10.
Traditiones 36/2. Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbeno-narodopisnega inštituta. (Glavna urednika Jurij Fikfak, Ingrid Slavec Gradišnik.
Uredniški odbor Marjetka Golež Kaučič ... et al.) Ljubljana 2007. 259 str. Ilustr. 24 cm.
ISSN 0352-0447 (Sozaložnik ZRC SAZU)
11.
Slovenski pravopis. Uredniški odbor Jože Toporišič ... (et al.) (Stvarno kazalo Janko Moder ... et al.) Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Založba ZRC, ZRC SAZU, I Pravila, II Slovar. Ljubljana 2007. XV, 1805 str. 24 cm
ISBN 978-961-6568-89-0
12.
Bezlaj, France: Etimološki slovar slovenskega jezika. Knj. 5: Kazala. (Izdelala Marko Snoj in Simona Klemenčič.) Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnost (in) Znanstvenoraziskovalni center, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Etimološko - onomastična sekcija. Založila Založba ZRC, Ljubljana 2007. 769 str. 25 cm.
ISBN 978-961-254-016-6 (zv. 5)
13.
Krašovec, Jože: Svetopisemska lastna imena: fonetika, etimologija, prevajanje in transliteriranje = Biblical proper names: phonetics, etymology, translation and transliteration. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede; Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC. Ljubljana 2007. 263 str. 24 cm
ISBN 978-961-6242-82-0 ; 978-961-254-041-8
PUBLIKACIJE IV. RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE_
14.
Razprave XLVIII-1. (Glavni in odgovorni urednik Mitja Zupančič.) Ljubljana 2007. 278 str. Ilustr. 24 cm. ISSN 0352-5090
15.
Razprave XLVIII-2. (Glavni in odgovorni urednik Mitja Zupančič.) Ljubljana 2007. 344 str. Ilustr. 24 cm. ISSN 0352-5090
Acta carsologica 36/1. (Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc.) Ljubljana 2007. 243 str. Ilustr. 30 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU) ISSN 0583-6050
17.
Acta carsologica 36/2. (Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc.) Ljubljana 2007. Str. 185-347. Ilustr. 30 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU) ISSN 0583-6050
18.
Acta carsologica 36/3. (Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc.) Ljubljana 2007. Str. 353-528 + CD. Ilustr. 30 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU) ISSN 0583-6050
IZBOR PUBLIKACIJ, katerih izdajo je SAZU sofinancirala_
19.
Krašovec, Jože & Merše, Majda & Rothe, Hans (uredniki): Matthäus-Evangelium (1555) ; Paulus, Römerbrief (1560) ; Paulus-Briefe (1561, 1567) ; Psalter (1566) ; Neues Testament (1581-1582.) (übersetzt von Primož Trubar.) (Jesus Sirach (1575) ; Pentateuch (1578) ; Proverbia (1580) (übersetzt von Juraj Dalmatin.) Kommentare. Paderborn - München - Wien - Zürich : F. Schöningh, 2006. 397 str. 35 cm. - (Biblia Slavica, Ser. 4, Südslavische Bibeln ; Bd. 3,2: Kommentare)
ISBN 978-3-506-75714-2
20.
Gabrovec, Stane: Stična. 2/1, Gomile starejše železne dobe = Grabhügel aus der älteren Eisenzeit: katalog (s sodelovanjem Ane Kruh, Ide Murgelj in Bibe Ter-žan.) [prevod Britta Greier Greiner, Marija Javor Briški, Ana Kruh; risbe Ida Murgelj; fotografije Rudolf Berce ... et al.] Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2006. - 488 str., 4 zganj. pril. Ilustr. 34 cm. - (Katalogi in monografije ; 37)
ISBN 978-961-6169-51-6
21.
XIXth Congress of IOSOT, International Organization for the Study of the Old Testament, Ljubljana, 15th-20th July 2007 / [edited by Jože Krašovec.] - Ljubljana: Faculty of Theology: IOSOT, Organizing Commitee, 2007. 205 str. 24 cm
ISBN 978-961-90507-4-3 (Faculty of Theology)
Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem / [zbrale in uredile Alenka Šelih ... [et al.]; uvod in predgovor Alenka Šelih; spremna študija Marta Verginella.] - 1. izd. - Ljubljana : Tuma ; SAZU, 2007. - 598 str. Ilustr. 25 cm. - (Razprave / Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovinske in družbene vede ; 22)
ISBN 978-961-6682-01-5 (Tuma)
23.
Simoniti, Primož: Med humanisti in starimi knjigami: prispevki k slovenski kulturni zgodovini. V Ljubljani: Slovenska matica, 2007. 386 str. Ilustr. 24 cm.
(Razprave in eseji / Slovenska matica ; 59)
ISBN 978-961-213-162-3
24.
Maček, Jože: Na zemlji domači: kratka zgodovina slovenskega kmečkega stanu. Celje: Društvo Mohorjeva družba, Celjska Mohorjeva družba, 2007. 303 str. Ilustr. 22 cm.
ISBN 978-961-218-694-4
25.
Bedina, Katarina: Povprečen nisem hotel biti: korespondenca med akademikoma Dragotinom Cvetkom in Petrom Konjovičem (1949-1968) (Uredila in pojasnila Katarina Bedina; prevod povzetka Vladimir Pogačnik.) Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana 2007. 387 str. Ilustr. (Razprave Filozofske fakultete)
ISBN 978-961-6648-04-2
26.
Arhivistika, zgodovina, pravo: Vilfanov spominski zbornik = Archivkunde, Geschichte, Recht: Gedenkschrift für Sergij Vilfan = Archives, history, law: Vilfan's memorial volume / [Tatjana Šenk (glavna urednica).] - Ljubljana : Zgodovinski arhiv, 2007. - 368 str. Ilustr. 24 cm.
ISBN 978-961-6247-21-4
27.
Pravotvornost v evropski zgodovini - Sergij Vilfan, arhivist in pravni zgodovinar = Formation of law in European history - Sergij Vilfan, archivist and legal historian (Uredila Marko Kambič in Katja Škrubej.) Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Zgodovinski arhiv Ljubljana; Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta 2007. 67 f. 30cm
Miklošič, Franc & Ismajli, Rexhep & Snoj, Marko & Gashi, Skender: Gjur-mime shqiptare = Albanische Forschungen. Akademia e Shkencave dhe e Arteve e Kosoves; Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Prishtine, Ljubljana 2007. 504 str. 25 cm. - (Dela / Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede ; 63) ; (Botime te ve$anta / Akademia e Shkecave dhe e Arteve e Kosoves ; 81 / Seksioni i gjuhesise dhe i letersise ; lib. 36)
ISBN 978-9951-413-56-5
29.
Zadravec, Franc : Miško Kranjec 1908-1983: monografija. Ljubljana: Prešernova družba, 2007. 188 str. Ilustr. 24 cm .
ISBN 978-961-6512-75-6
30.
Mrzel, Ludvik: Zbrano delo: druga knjiga: članki, eseji, polemike / knjižne ocene; gledališke kritike, pisma. (Uredil in opombe napisal Dušan Moravec.) Maribor: Litera 2006-2007. 637 str. 21 cm.- (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev)
ISBN 978-961-6604-16-1 (knj. 2)
31.
Lebič, Lojze : Invokacija: za klarinet in klavir = Invocatio: for clarinet and piano: (a Primož Ramovš) (Besedilo Jelena Lebič.) (Notografija Andrej Lenarčič, ml.) Samozal. Ljubljana 2007. (16) str. 36 x 26 cm.
ISMN M-709012-12-1
32.
Nova cerkev v Dravljah: učlovečena arhitektura: arhitekt Marko Mušič. (Besedilo in komentarji Jure Mikuž; risbe Marko Mušič; fotografije Janez Kališnik, Milan Pajk ter Marjan Smrke.) Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2007. 37 str. Ilustr. 20 cm.
ISBN 978-961-6242-76-9
33.
The new church in Dravlje: humanised architecture: architect Marko Mušič. (Text and commentary Jure Mikuž; translation Klementina Jurančič Petek; drawings Marko Mušič; photographs Janez Kališnik, Milan Pajk and Marjan Smrke.) Ljubljana: The Slovenian Academy of Sciences and Arts, 2007. 37 str. Ilustr. 20 cm.
ISBN 978-961-6242-77-6
Die neue Kirche in Dravlje: menschengemäße Architektur: Architekt Marko Mušič. (Text und Kommentare Jure Mikuž; Übersetzung Vesna Kondrič Horvat; Zeichnungen Marko Mušič; Fotos Janez Kališnik, Milan Pajk und Marjan Smrke.) Ljubljana: Slowenische Akademie der Wissenschaften und Künste, 2007. 37 str. Ilustr. 20 cm. ISBN 978-961-6242-78-3
35.
Udovič, Jože: Pesmi. Miniaturna izd. Ljubljana : Knjižna zadruga, 2007. 127 str. 11 cm.
ISBN 961-6140-46-1
36.
Zlobec, Ciril: Pesmi. Miniaturna izd. Ljubljana : Knjižna zadruga, 2007. 127 str. 11 cm.
ISBN 961-6140-45-4
V
SUMMARY
SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN THE YEAR 2007
During the year the Slovenian Academy of Sciences and Arts (SASA) was carrying out its activities in the customary manner. In 2007 three assembly meetings were held: in February the financial Assembly, in June the electoral one and by the end of June the festive one when the new members received their membership certificates. The Presidency held four sessions; the Executive Board, running operational matters of the Academy, met, in principle, every Monday, the exception being the summer recess.
The focal event of the first semester was the election of new members. On the 1st of June, during the Assembly meeting, we elected eight new full members, seven associate members and twelve corresponding members. Among the new associate members we also have two Slovenians, who are permanently living and working abroad. Already during the candidacy procedure the question arose whether it is reasonable to have age limits; these are determined by law and by our bylaws for certain executive functions, but indirectly they also regard new candidates. Soon we shall have to take a stand concerning the suitability of the age limit of seventy-five years of age, not only in view of the ever longer active life, but also because it reduces the choice of possible candidates for conducting the activities of the Academy and its sections.
Already at the beginning of the year, at the initiative of the Section of Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences, we participated actively in the debate referring to the evaluation methodology of scientific and research activity and submitted a proposal to the Slovenian Research Agency indicating that the current system - based on quite formal evaluation which takes into account mainly the quantity of output - should be enhanced by placing greater emphasis on the evaluation of substance. This, in practice, would imply greater autonomy for the scientific and research councils for different sciences, allowing them to set their own criteria and their own evaluation system. It appears that the Agency took in consideration, to a great extent, our proposals regarding the new methodology.
We were also actively involved in the debate concerning the Law on Higher Education and R&D Activities. The rather unusual manner in which the public debate was being run provoked and activated the concerned public. As opposed to the majority of other institutions, in July, we sent the competent minister concrete observations, with an invitation to undertake a comparative analysis of university systems throughout the world and to give a clear evaluation of financial consequences of the envisaged changes. In our observations we insist on the autonomy of higher educational institutions, both in the drafting of study programs, as well
as in the area of administration and employment. Yet, we should not overlook the advantages as well as pitfalls that a very new system of public-private partnership offers.
The Executive Board, participating in a topical debate concerning Slovene-Italian relations, issued a special statement with which it expressed its concern relating to the position taken by the Italian political circles on Memorial Day for Foibe Victims; it also drew the attention to the disproportionate destruction of the natural environment and produced kilowatts of electric energy in case of construction of a wind power plant at Volovja reber. Two sections, of Medical Sciences and of Arts, prepared a statement concerning the possible detrimental effects of constructing a mega amusement park in the Gorica area.
After more than a year the debate with prof. Han Steenwijk, from the Padova University, has been brought to a close. His intention was to include the Resian language, as an independent language, into the ISO language code. On the basis of the polemics, involving mainly the Section of Philological and Literary Sciences, prof. Steenwijk abandoned this objective.
Also our numerous committees, councils and the Cabinet of academician France Bernik were quite active. The Commission on Slovenian in Public use, attached to the Committee for the Slovenian Language, organized a resounding one-day meeting concerning the status, difficulties, perplexities and treasures of our language today and tomorrow, here and abroad. Many SASA members, other Slovenian language scholars and participants who appreciate this language enriched the program of this meeting with their lectures thus contributing to the discussion concerning the National Language Policy Program. We published a book of proceedings, comprising all the discussions. The Committee for Ethnic Minorities Studies organized a two-day scientific symposium on the topic of Pan-nonian Space and Peoples Between Two Tri-Border Areas, the discussion covered the topics of co-existence and interculturalism in the Pannonian area and as such it is a welcome part of the intercultural dialogue representing one of the values of the European Union. The Council for Energetics discussed the national project concerning the comprehensive use of renewable sources of energy in Slovenia, which are not negligible in view of the growing concern for a clean environment.
The SASA Library acquired approximately 7,700 units of library material, so that now the entire book fund totals 513,000 units. What's more, we also took over the legacy of late dr. Stanislav Hafner, a Slovenian from Carinthia and corresponding member of SASA, who left us a library collection of approximately 5000 books, mainly scientific publications. During a low-key ceremony the son of the deceased, dr. Gerhard Hafner, formally handed over the books to the Academy. The publication of Fran Wiesthaler's exceptional manuscript of the Latin-Slovenian Dictionary, which was 110 years in the making and is stored in the SASA Library, has been completed with the sixth and final volume in November 2007.
Much effort was invested in the preparation of Academy's collection of Slovene post-war graphic art and in the acquisition of some additional works of art. Within the framework of the Janez Vajkard Valvasor Foundation we are continuing the work for the publication of the collection Iconotheca Valvasoriana. Moreover, the Foundation gave financial support to the publication of an interesting book »Valvasor and Astronomy«. The Dr. Bruno Breschi Foundation has undertaken the drafting of shorter texts by Primož Trubar and Tomaž Hren, accompanied by commentaries in two languages. This is an important work for the Slovene literary history.
As in the previous years the Printing Committee adopted a set of criteria for the distribution of budgetary funds earmarked for the issuing of periodical publications and monographs. We published the editions under the title »Treatises of Sections II and IV« plus seven other works; we also co-financed at least three books together with SASA SRC and fifteen other publications. Among the books mention should be made at least of the book Slovenian Poets and Writers Academicians published in English. We also published the collection of facsimile of the Holy Scriptures, under the title Biblia Slavica, representing the oldest Slovene translations of the Holy Scriptures. A German publisher, F. Schoningh issued the collection, but academician Jože Krašovec headed the multi-annual project from the initial idea to the publication.
In this year also the Academy's website was completed and up-dated.
Throughout the year 2007 the Academy's members participated in the work of the SRC Scientific Council and the Management Board, thus fulfilling the founder's rights and obligations related to the scientific policy, personnel and management policy. In the budget of the Republic of Slovenia we ensured funds for the continuation of the program »Natural and Cultural Heritage of the Slovenian Nation« and investment funds too.
Furthermore, we were actively involved in the successful financial recovery of the Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language, fully aware that this is an institution that fosters and safeguards the identity of the nation at the linguistic level. We are also involved in resolving the financial problems of the Jovan Hadži Institute of Biology, which faced the problem of survival. This struggle for the mere financial survival is linked to the fact that the SASA SRC institutes represent a supreme network of expert researchers who are working on the natural and cultural heritage of the Slovenian nation, however their research cannot be covered by commercial contracts. Namely, the research is not attractive for the market, but it is essential. That is the reason that the state should be more generous in supporting these endeavors.
In the sector of international cooperation, at the end of 2007, the Slovenian Research Agency became a member, in addition to SASA and the Slovenian Science Foundation, of the European Science Foundation (ESF). Via this Agency and its financial backing it will become possible for Slovenia to be involved more actively in European research projects. The admission of the new member was followed by the
visit of dr. John Marks, ESF Chief Executive, to Slovenia, when he met the leaderships of all three institutions. After the visit of academician Branko Stanovnik to the Royal Society of Edinburgh we established mutual cooperation within the framework of the 7th research program, the coordinator of which is the said institution in Scotland. At present the SRC Karst Research Institute and the Forestry Institute of Slovenia are participating in the program with their respective projects. In December, together with the Croatian Academy of Sciences and Arts we organized a two-day symposium concerning the Paris Peace Conference and the Peace Treaty with Italy, the primary objective being to confirm and reassert the validity of the said treaties.
We also expressed our support for the position of EASAC concerning bio-terrorism, ethics in the area of research and the threat posed by the ever-greater antibacterial resistance of infectious diseases. We signed an agreement of cooperation with the Romanian Academy and renewed the agreement with the Bulgarian Academy of Sciences, while the letter of intent with the Royal Netherlands Academy of Arts and Sciences is still waiting to be signed. Within the framework of inter-academy cooperation thirty foreign scholars visited Slovenia and nine Slovene scholars went abroad. On the basis of our mutual agreement the Croatian Academy of Sciences and Arts reciprocated with an exhibition, organized at the venue of Cankarjev dom, offering a review of graphic art in the 16th and 17th centuries.
We were also active in the work of the International Human Rights Network of the Academies and Scholarly Societies, which responds to violations of the human rights of scientists.
The year 2007 was rich in awards and signs of recognition: academician Janez Matičič was the recipient of the Prešeren Award, academician Janez Orešnik was the recipient of the Zois Award for Lifetime Achievements for his work in linguistics; academician Ivan Bratko received the Zois Award for the topmost achievements in science and research; associate member Jože Pirjevec has been appointed Ambassador of RS for Science; academician Branko Stanovnik received a prize, awarded by the Lomonosov University in Moscow, in memory of A.N. Kost. The recipient of the highest French decoration i.e. the Knight of the Legion of Honor was Boris Pahor, the doyen among Slovene writers and our corresponding member. Also prof. Sergio Tavano, our corresponding member in Italy, was conferred a high Italian decoration the Commendatore.
The report will conclude with the mention of our members who passed away in the course of the year. These are: full members Ljubo Golič and Andrej O. Župančič and corresponding members Donald Michie, Zoran Konstantinovic, Leopold Kretzenbacher, Anne McLaren, Milan Maceljski, Marton Pesci and Slavko Mihalic.
At the end of the year the Academy had 77 full members, 27 associate members and 83 corresponding members.
Boštjan Žekš
THE PRESIDENCY
President:	Boštjan Žekš
Vice-Presidents:	Alenka Šelih
	Jože Trontelj
Secretary-General:	Matija Gogala
SECTION ONE	Historical and Social Sciences
Secretary:	Rajko Bratož
SECTION TWO	Philological and Literary Sciences
Secretaries:	Matjaž Kmecl, until July 1, 2007
	Primož Simoniti, since July 1, 2007
SECTION THREE	Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences
Secretary:	Peter Fajfar
SECTION FOUR	Natural Sciences
Secretary:	Ivan Kreft
SECTION FIVE	Arts
Secretary:	Andrej Jemec
SECTION SIX	Medical Sciences
Secretary:	Janez Sketelj
Members of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA:
Jože Maček, Tone Pavček, Saša Svetina.
Branko Stanovnik, Head of Department for International Relations and Scientific Coordination, is also invited to the Presidency meetings.
MEMBERS
OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS
SECTION ONE	Historical and Social Sciences
Full Members
Bratož, Rajko , D. Sc., born on February 17, 1952. Professor of Ancient History, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.
Home: SI-1000 Ljubljana, Rožna dolina IV/39, Phone: +386 1/ 256-33-15. Office: Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 241-11-92, 231-18-14, Fax: +386 1/ 425-93-37, E-mail: rajko.bratoz@guest.arnes.si. Gabrovec, Stane, D. Archaeol. Sc., born on April 18, 1920. Head of the Archaeological Department of the National Museum in Ljubljana, retired. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991. Home: SI-1000 Ljubljana, Hajdrihova 24, Phone: +386 1/ 426-18-16. Hribar, Valentin, D. of Political Sciences, born on January 28, 1941. Professor of Phenomenology and Philosophy of Religion, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.
Home: SI-1292 Ig, Tomišelj 31 a, Phone: +386 059-939-439, E-mail: valentin.hribar@guest.arnes.si.
Office: Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 241-10-06, Fax: +386 1/ 425-93-37. Majer, Boris, Ph. D., born on February, 15, 1919. Professor of Philosophy, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 25, 1975, Full Member since April 24, 1981.
Home: SI-1000 Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 18 f, Phone: +386 1/ 252-64-40.
Melik, Vasilij, Ph. D., born on January 17, 1921. Professor of History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997.
Home: SI-1000 Ljubljana, Cankarjeva 11, Phone: +386 1/ 252-25-44. Mlinar, Zdravko , Ph. D., born on January 30, 1933. Emeritus Professor of Spatial Sociology, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987 Home: SI-1000 Ljubljana, Pod topoli 93, Phone: +386 1/ 059-965-763.
Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-64-23, Fax: +386 1/ 425-34-23, E-mail: zdravko.mlinar@fdv.uni-lj.si. Mlinaric, Jože, Ph. D., born on March 13, 1935. Emeritus Professor of History of Feudalism, Faculty of Pedagogy, University of Maribor. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: SI-2000 Maribor, Ljubljanska 3 a, Phone: +386 2/ 331-13-94. Office: Faculty of Pedagogy, University of Maribor, SI-2000 Maribor, Koroška c. 160, Phone: +386 2/ 229-36-00, Fax: +386 2/ 251-81-80. Pleterski, Janko, D. Sc., born on February 1, 1923. Professor of History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993.
Home: SI-1000 Ljubljana, Štefanova 13, Phone: +386 1/ 251-91-62.
Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-64-26, Fax:
+386 1/ 425-34-23.
Rus, Veljko, Ph. D., born on December 8, 1929. Emeritus Professor of Industrial Sociology and Social Development, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995.
Home: SI-1000 Ljubljana, Lubejeva 1, Phone: +386 1/ 507-35-89 or SI-4260 Bled, Kolodvorska 37, Phone: +386 4/ 574-25-81.
Office: Institute of Social Sciences, SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 1, Phone: +386 1/ 580-52-00, Fax: +386 1/ 580-52-13, E-mail: ljuba.valic@guest.arnes.si. Šelih, Alenka, Ph. D., born on October 2, 1933. Emeritus Professor of Criminal Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, Researcher at the Institute of Criminal Law. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 5, 2005.
Home: SI-1000 Ljubljana, Pod bukvami 40, Phone: +386 1/ 283-47-01 or SI-4260 Bled, Grič 7a.
Office: Faculty of Law, Institute of Criminal Law, SI-1000 Ljubljana, Poljanski nasip 2, Phone: +386 1/ 420-31-93, 420-32-46, Fax: +386 1/ 420-32-45, E-mail: alenka.selih@pf.uni-lj.si, SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/470-61-27, Fax: +386 1/425-64-92, irena.sbil@sazu.si. Teržan, Biba, D. Archaeol. Sc., born on July 25, 1947, Professor of Prehistoric Archaeology, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007.
Office: Faculty of Arts, Dept. of Archaeology, SI-1000 Ljubljana, Zavetiška 5, Phone: +386 1/241-15-58, Fax: +386 1/423-12-20, E-mail: biba.terzan@ff.uni-lj.si. Vratuša, Anton, Ph. D., born on February 21, 1915. Professor of Socialist Self-Management Development in Yugoslavia and Workers' Self-Management in
the World, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 23, 1978, Full Member since May 23, 1985. Home: SI-1000 Ljubljana, Rimska 14, Phone: +386 1/ 251-01-88. Office: ICPE, SI-1000 Ljubljana, Dunajska 104, Phone: +386 1/ 568-23-31, Fax: +386 1/ 568-27-75.
Associate Members
Pavčnik, Marijan, D. Sc., born on December 8, 1946. Professor of Legal Theory and Legal Philosophy, Faculty of Law, University of Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003.
Home: SI-1000 Ljubljana, Poljanski nasip 28, Phone: +386 1/ 232-26-90 or +386 1/ 232-58-62.
Office: Faculty of Law, SI-1000 Ljubljana, Poljanski nasip 2, Phone: +386 1/ 420-31-97, Fax: +386 1/ 420-31-15, E-mail: marijan.pavcnik@pf.uni-lj.si. Pirjevec, Jože, Ph. D., born on June 1, 1940. Professor of Contemporary History at the Faculty of Humanities, University of Primorska, Koper. Corresponding Member since June 6, 1995, Associate Member since May 5, 2005. Home: SI-6210 Sežana, Trg 28. avgusta 6, E-mail: pirjevec@alice.it. Office: University of Primorska, Faculty of Humanities, SI-6000 Koper, Glagoljaška 8, Phone: +386 5/ 663-77-40, Fax: +386 5/ 663-77-42, E-mail: info@fhs-kp.si or joze.pirjevec@fhs.upr.si. Splichal, Slavko, D. Sc., born on June 14, 1947. Professor of Communication, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Smrekarjeva 35, Phone: +386 1/ 515-20-80, E-mail: slavko.splichal@guest.arnes.si.
Office: Faculty of Social Sciences, SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5, Phone: +386/ 1 580-52-42, Fax: +386 1/ 580-51-06, E-mail: slavko.splichal@fdv.uni-lj.si. Štih, Peter, Ph. D., born on November 27, 1960. Professor of Medieval History and Associate Historical Sciences, Facilty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 20007.
Home: SI-1000 Ljubljana, Bratovševa ploščad 36, Phone: +386 1/059-018-908, E-mail: peter_stih@t-2.net.
Office: Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/241-11-10, Fax:+386 1/425-13-37, E-mail: peter.stih@guest.arnes.si. Žižek, Slavoj, Ph. D., born on March 21, 1949. Professor of Philosophy and Theoretic Psychoanalysis, researcher at the Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005.
Home: SI-1000 Ljubljana, Metelkova 7 B, Phone: +386 1/ 431-70-16, E-mail: szizek@yahoo.com.
Office: Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 241-10-00.
Corresponding Members
Feil, Arnold, born on October 2, 1925. Professor of Musicology, Institute of Musi-cology of the University of Tübingen, retired. Corresponding Member since May 30, 1991.
Home: D-72070 Tübingen-Hirschau, Schützenstrasse 22, Phone: +49 70/ 71-791289.
Flotzinger, Rudolf, born on September 22, 1939. Director of the Institute of Musicology, University of Graz. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: AT-8044 Graz, Hans-Mauracher-Str. 81. Gombocz, Wolfgang L., born on September 28, 1946, Professor of History of Philosophy, University of Graz, Corresponding Member since June 7, 2001. Home: AT-8010 Kainbach bei Graz, Riesstrasse 362, Phone: +43 316/ 302-324. E-mail: wum@utanet.at.
Office: Institut für Philosophie, Karl-Franzens-Universität Graz, AT-8010 Graz, Heinrichstrasse 26. Fax: +43 316/ 380-2304, Phone: +43 316/ 380-9705, E-mail: gombocz@kfunigraz.ac.at. Kahl, Hans-Dietrich, Ph.D., born on June 4, 1920. Professor of History, Institute of History, University of Giessen, retired. Corresponding Member since June 12, 2003.
Home: D-35396 Giessen, Sandfeld 13.
Office: Historisches Institut, Justus-Liebig-Universität, D-35394 Gießen, Ot-to-Behaghel-Str. 10 C 2, E-mail: elke.klaus@geschichte.uni-giessen.de. Luckmann, Thomas , born on October 14, 1927. Emeritus Professor of Sociology, University of Constance. D. h. c. University of Ljubljana, University of Linköping, National Technical University of Trodheim, University of Trier and University of Buenos Aires. Corresponding Member since May 27, 1997. Home: CH-8724 Gottlieben, Kirschstrasse 15, Phone: +41 716/ 69-1317 or Ossiachberg 2, AT-9551 Bodensdorf.
Office: D-78464 Konstanz, Universität Konstanz, Universitätsstrasse 10. Menis, Gian Carlo, born on December 10, 1927. Professor of History, Archaeology and Art History. Corresponding Member since May 27, 1997. Home: IT-33030 Buja (Udine), Via Ursinis Grande 179. Müller-Karpe, Hermann, born on February 1, 1925. Professor of Prehistory and Antiquity, University of Frankfurt on Main, retired. Corresponding Member since May 27, 1993.
Home: D-5330 Königswinter 41, Am Limperichtsberg 30, Phone: +49 22/ 44-22-85.
O'Loughlin, Niall, Ph. D., born on September 30, 1941. Musicologist, Senior Lecturer in Music and Director of the Arts Center at the Loughborough University, retired. Corresponding Member since June 1, 2007. Home: 350 Beacon Road, Loughborough, GB - Leicestershire, LE 11 ZRD, E-mail: niall.oloughlin@hotmail.co.uk. Pavičevic, Branko, born on March 2, 1922. Professor of History, Faculty of Arts, University of Podgorica, retired. Corresponding Member since March 10, 1977.
Home: CRG-81000 Podgorica, Rista Stijovica 5, or: SER-11000 Beograd, Sindjeliceva 36/VII, Phone: +381 11/ 439-096. Perovic, Slobodan, born on September 10, 1932. Professor of Obligational Law, Faculty of Law, University of Beograd. Corresponding Member since April 23, 1987.
Home: SER-11000 Beograd, Miročka 6/25, Phone: +381 11 / 324-48-15. Office: Udruženje pravnika Srbije, SER-11000 Beograd, Krunska 74, Phone +381 11/ 244-69-10, E-mail: upj@eunet.yu or: jperovic@beotel.yu. Pusic, Eugen, born on July 1, 1916. Professor of Administrative Science, Faculty of Law, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since June 7, 2001.
Home: HR-10000 Zagreb, Vramčeva 1, Phone: +385 1/ 481-78-32, E-mail: epusic@hazu.hr.
Rumpler, Helmut, born on September 12, 1935. Professor of Modern and Austrian History, University of Klagenfurt. Corresponding Member since May 27, 1993.
Home: AT-9073 Viktring/Klagenfurt, Kornblumengasse 9, Phone: +43 463/ 281-782.
Stefanovic, Dimitrije, born on November 25, 1929. Head of the Institute of Musi-cology, retired. Secretary General of the Serbian Academy of Sciences and Arts, Beograd, Corresponding Member since April 23, 1987. Home: SER-11000 Beograd, Džordža Vašingtona 28 a, Phone: +381 11/ 3221-985.
Office: SANU, SER-11000 Beograd, Knez Mihailova 35, Phone: +381 11/ 3342-400, E-mail: dimitr@eunet.yu. Straus, Jože, born on December 14, 1938. Professor Dr. Dres. h. c., Scientific Member and Director at the Max Planck Institute for Intellectual Property, Competition and Tax Law, Munich. Doctor Honoris Causa, University of Ljubljana and University of Kragujevac. Marshal B. Coyne Visiting Professor of International and Comparative Law, George Washington University Law School, Washington. Recipient of the Science Award 2000 of the Foundation for the German Science. Corresponding Member since June 6, 1995.
Office: Max-Planck-Institute for Intellectual Property, Competition and Tax Law, D-80539 München, Marstallplatz 1, Phone: +49 89/ 24-246-410, Fax: +49 89/ 24-246-506, E-mail: joseph.straus@ip.mpg.de. Stuhlpfarrer, Karl, born on September 23, 1941. Professor of History, University of Klagenfurt. Corresponding Member since June 1, 2007. Office: Universität Klagenfurt, Institut für Geschichte, Abt. Zeitgeschichte, Universitätsstrasse 65-67, A-9020 Klagenfurt, Phone: +43 463/ 2700-2241, Fax: +43 463/ 2700-2297, E-mail: karl.stuhlpfarrer@uni-klu.ac.at. Supicic, Ivan, born on July 18, 1928. Professor at the Music Academy, University of Zagreb. Director of the Institute for Musicological Research, Croatian Academy of Sciences and Arts, Zagreb, retired. Corresponding Member since April 24, 1981.
Home: HR-10000 Zagreb, Boskoviceva 9, Phone: +385 1/ 487-32-73. Office: Croatian Academy of Sciences and Arts, HR-10000 Zagreb, Zrinski trg 11, Phone: +385 1/ 489-51-11. Tavano, Sergio, born on March 13, 1928. Professor of Early Christian and Byzantine Archaeology, University of Trieste. Corresponding Member since June 7, 2001.
Home: IT-34170 Gorizia, Via Margotti 9.
Office: Dipartimento di Storia e Storia dell'arte, Université degli studi di Trieste, IT-34123 Trieste, Via Economo 4, Phone: +39 040/ 676-7617. Teune, Henry, born on March 19, 1936. Sociologist and Professor of Political Sciences, University of Pennsylvania. Corresponding Member since June 1, 2007.
Home: 6100 Henry Ave. 6F, US- Philadelphia, PA 19128, E-mail: hteune@ssc.upenn.edu.
SECTION TWO	Philological and Literary Sciences
Full Members
Bernik, France, Ph. D., D. h. c. University of Maribor, born on May 13, 1927. Scientific Adviser at the Institute of Slovenian Literature and Literary Sciences, SASA Scientific Research Centre, retired. Associate Member since June 6, 1983, Full Member since April 23, 1987. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992 to April 25, 2002, Honorary Member of the Slovenian Academy of Sciences nad Arts since June 12, 2003.
Home: SI-1000 Ljubljana, Židovska ulica 1, Phone: +386 1/ 425-03-65. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-51, Fax: +386 1/ 425-34-23, E-mail: ana.batic@sazu.si.
Gantar, Kajetan, Ph. D., born on October 11, 1930. Emeritus Professor of Latin Language and Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Vice - President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 1999 to May 5, 2005.
Home: SI-1000 Ljubljana, Rusjanov trg 6, Phone: +386 1/ 540-90-60, E-mail: kajetan.gantar@siol.net.
Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-44, Fax: +386 1/ 425-64-92, E-mail: irena.sbil@sazu.si; Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 241-14-14, Fax: +386 1/ 425-93-37. Kermauner, Taras , Ph. D., born on April 13, 1930. Professor of Dramaturgy, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995.
Home: SI-6210 Sežana, Avber 8. Kmecl, Matjaž, D. Sc., born on February 23, 1934. Professor of Slovenian Literary History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Home: SI-1231 Ljubljana Črnuče, Pot v Čeželj 14, Phone: +386 1/ 537-40-14. Kos, Janko , Ph. D., born on March 9, 1931. Emeritus Professor of Comparative Literature and Literary Theory, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 10, 1977, Full Member since June 6, 1983. Home: SI-1000 Ljubljana, Pleteršnikova 1, Phone: +386 1/ 436-80-99. Krašovec, Jože, Sc.B.D., Ph.D., Th.D. and Anth. Rel. D., born on April 20, 1944. Professor of Biblical Sciences, Faculty of Theology, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: SI-1000 Ljubljana, Dolničarjeva 1, Phone: +386 1/ 434-01-98, Fax: +386 1/ 433-04-05.
Office: Faculty of Theology, SI-1000 Ljubljana, Poljanska 4, Phone: +386 1/ 434-58-10, Fax: +386 1/, 434-58-54, E-mail: joze.krasovec@guest.arnes.si. Matičetov, Milko , Ph. D., born on September 10, 1919. Scientific Adviser at the Institute of Slovene Ethnology, SASA Scientific Research Center, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: SI-1000 Ljubljana, Langusova 19, Phone: +386 1/ 426-51-86. Moravec, Dušan, B. A. (Philosophy), born on October 4, 1920. Director of the Theatre Museum in Ljubljana, retired. Associate Member since March 25, 1976, Full Member since April 24, 1981.
Home: SI-1000 Ljubljana, Zvonarska 9, Phone: +386 1/ 251-67-92. Orešnik, Janez, Ph. D., born on December 12, 1935. Professor of Germanic Comparative Grammar and General Linguistics, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993.
Home: SI-1000 Ljubljana, Janežičeva 21, Phone: +386 1/ 425-54-45, E-mail: janez.oresnik@sazu.si.
Office: Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 241-14-22, Fax: +386 1/ 425-93-37, E-mail: janez.oresnik@sazu.si. Paternu, Boris , Ph. D., born on June 5, 1926. Emeritus Professor of Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985.
Home: SI-1000 Ljubljana, Videmska 5, Phone: +386 1/ 505-46-28, E-mail: mpirjevec@units.it.
Simoniti, Primož, Ph. D., born on December 28, 1936, Emeritus Professor of Latin Language and Literature. Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Home: SI-1000 Ljubljana, Javorjev drevored 9, Phone: +386 1/ 283-10-60, Email: primoz.simoniti@guest.arnes.si.
Office: Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 241-14-14, Fax: +386 1/ 425-93-37, E-mail: primoz.simoniti@ff.uni-lj.si. Stanonik, Janez, Ph. D., born on January 2, 1922. Professor of English and American Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987. Home: SI-1000 Ljubljana, Zvonarska 13, Phone: +386 1/ 251-66-92. Toporišič, Jože , D. Sc., born on October 11, 1926. Professor of Slovenian Literary Language and Theory of Style, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since May 27, 1997.
Home: SI-1000 Ljubljana, Šarhova 18, Phone: +386 1/ 534-11-97. Office: Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 241-10-00, Fax: +386 1/ 425-93-37. Zadravec, Franc, Ph. D., born on September 27, 1925. Emeritus Professor of Slovenian Literary History, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985. Home: SI-1000 Ljubljana, Prijateljeva 9, Phone: +386 1/ 251-88-20.
Associate Members
Inkret, Andrej, D. Sc., born on April 24, 1943, Professor of Dramaturgy and History of Drama, Academy of Theatre, Radio and Television, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 12, 2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Zvonarska ulica 7, Phone: +386 1/ 251-67-19, E-mail: andrej.inkret@sedmica.net.
Office: AGRFT, SI-1000 Ljubljana, Nazorjeva 3, Phone: +386 1/ 251-04-12, Fax: +386 1/ 251-04-50.
Zorko, Zinka, D. Sc., born on February 26, 1936, Emeritus Professor of History and Dialectology of the Slovenian Language, Faculty of Pedagogy, University of Maribor. Associate Member since June 12, 2003.
Home: SI-2352 Selnica ob Dravi, Spodnja Selnica 3, Phone: +386 2/ 671-91-18. Office: Faculty of Pedagogy, University of Maribor, SI-2000 Maribor, Koroška cesta 160, Phone: +386 2/ 229-36-34, Fax: +386 2/ 261-81-80, E-mail: zinka.zorko@uni-mb.si.
Corresponding Members
Cooper, Henry R. Jr., born on September 30, 1946. Professor and Head of Department of Slavic Languages and Literatures, University of Bloomington, Indiana. Corresponding Member since June 6, 1995. Home: 2420 Boston Road, Bloomington, US-Indiana 47401-5067. Office: Indiana University, Department of Slavic Languages and Literatures, Ballantine Hall 502, 1020 E. Kirkwood Avenue, Bloomington, US-Indiana 47405-7013, Phone: +1 812/ 855-2608, Fax: +1 812/ 855-2107, E-mail: cooper@indiana.edu. Flaker, Aleksandar, born on July 24, 1924. Professor of Slavic Literature, Faculty of Arts, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since April 23, 1987.
Home: HR-10000 Zagreb, Vocarska 110, Phone: +385 1/ 468-39-00. Giesemann, Gerhard, born on July 14, 1937. Professor of Slavic Languages and Literature, Institute for Slavic Studies, The Justus Liebig University, Giessen. Corresponding Member since May 18, 1989.
Home: D-35415 Pohlheim 5, Paul-Hutten-Ring 31, Phone: +49 6403-63802. Grickat-Radulovic, Irena, born on January 19, 1922. Scientific Adviser at the Institute of Languages, Serbian Academy of Sciences and Arts, Beograd, retired. Corresponding Member since June 6, 1983. Home: SER-11000 Beograd, Molerova 35 A, Phone: +381 11/ 440-203. Hannick, Christian, born on September 3, 1944. Head of Department of Slavic Philology at Julius-Maximilians-Universität in Würzburg. Corresponding Member since June 1, 2007. Home: D-54296 Trier, Am Trimmelter Hof 70.
Office: Institut für Slavistik, Lehrstuhl für Slavische Philologie, Universität Würzburg, Domerschulstrasse 13, D-97070 Würzburg, Phone +49 931/ 312-863, Fax: +49 931/ 312-107, E-mail: hannick@mail.uni-wuerzburg.de. Ivic, Milka, born on December 11, 1923. Professor of Serbian and Croatian Languages, Faculty of Arts, University of Novi Sad, retired. Corresponding Member since June 6, 1983.
Home: SER-11000 Beograd, Skadarska 6, Phone: +381 11/ 322-501.
Lauer, Reinhard , born on March 15, 1935. Head of Seminar of Slavic philology and Professor at the Georg-August University in Gottingen. Associate Member since June 12, 2003.
Office: Seminar für slawische Philologie, Georg-August-Universität Göttingen, D-37073 Göttingen, Humboldtallee 19, Phone: +49 551/ 394-702, Fax: +49 551/ 394-707, E-mail: rlauer@gwdg.de. Martinovic, Juraj, born on May 24, 1936. Professor of Slovenian Literature, Faculty of Arts, University of Sarajevo. Corresponding Member since May 23, 1985.
Home: BA-71000 Sarajevo, Bolnička 30.
Office: Filozofski fakultet Univerziteta u Sarajevu, Račkog 1, BA-71000 Sarajevo, E-mail: jumar@bih.net.ba. Moskovich, Wolf, born on April 7, 1936. Professor at the Department of Russian and Slavic Studies of The Hebrew University of Jerusalem. Corresponding Member since May 5, 2005.
Home: POB 7823, Jerusalem 91078, Izrael, E-mail: wmoskovich@yahoo.com. Neuhäuser, Rudolf, born on June 17, 1933. Professor of Slavic Philology, Institute of Slavic Languages and Literature, University of Klagenfurt. Corresponding Member since June 6, 1995. Home: AT-9500 Villach, Italienerstrasse 39/10.
Office: Institut für Slawistik, Universität Klagenfurt, AT-9010 Klagenfurt, Universitätsstrasse 65-67, Phone: +43 463/ 270-03-18, Fax: +43 463/ 270-03-22. Pohl, Heinz Dieter, born on September 6, 1942. Professor of General and Dia-chronic Linguistics, University of Klagenfurt. Corresponding Member since May 5, 2005.
Home: AT-9073 Klagenfurt, Limburggasse 21, Phone: +43 463/ 913-001, +43 664 433 5436, Faks: +43 463/ 281-330, El. pošta: heinz.pohl@chello.at. Office: Universität Klagenfurt, AT-9020 Klagenfurt, Universitätsstrasse 65-67, Phone: +43 463/ 270-028-12 / 2802, Faks: +43 463/ 270-028-99. Prunč, Erich, born on October 15, 1941. Professor of Translational Studies at the University of Graz. Corresponding Member since June 1, 2007. Home: Untertal 613, A-8051 Graz, Phone: +43 316/ 586-818. Office: Karl-Franzens Universität Graz, Institut für Theoretische und Angewandte Translationswissenschaft, Merangasse 70, A-8010 Graz, Phone:+43 316/ 380-26-67, E-mail: erich.prunc@uni-graz.at. Svane, Gunnar Olaf, born on September 25, 1927. Professor of Slavic Languages and Literature, University of Ärhus. Corresponding Member since May 18, 1989.
Home: DK-8520 Lystrup, Enebakken 4. Woschitz, Karl Matej, born on September 19,1937. Professor at the Faculty of Theology, University of Graz, retired. Corresponding Member since June 7, 2001.
Home: AT-9064 Pischeldorf, Treffelsdorf 28, Phone: +43 4224/29-569 or: AT-8010 Graz, Geidorfgürtel 28.
Office: AT-8010 Graz, Karl-Franzens-Universität Graz, Institut für Religionswissenschaft, Attemsgasse 8, Phone: +43 316/ 380-3164, Fax: +43 316/ 380-9315.
SECTION THREE Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences Full Members
Blinc, Robert, D. Phys. Sc., born on October 31, 1933. Professor of Physics, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana, Dean of the J. Stefan International Postgraduate School. Associate Member since February 7, 1969, Full Member since March 25, 1976. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from October 2, 1980 to May 6, 1999. Home: SI-1000 Ljubljana, Kumanovska 1, Phone: +386 1/ 231-52-13. Office: Jožef Stefan Institute, SI-1111 Ljubljana, Jamova 39, Phone: +386 1/ 477-33-44, 477-32-81, Fax: +386 1/ 477-31-91, E-mail: robert.blinc@ijs.si. Bratko, Ivan, D. Sc., born on June 10, 1946. Professor of Computer and Information Science, Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003.
Home: SI-1000 Ljubljana, Podrožniška 4, Phone: +386 1/ 251-39-11. Office: Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana, SI-1000 Ljubljana, Tržaška 25, Phone: +386 1/ 476-83-93, 476-83-87, Fax: +386 1/ 426-46-47, E-mail: bratko@fri.uni-lj.si. Fajfar, Peter, D. Sc., born on May 27, 1943. Professor of Structural and Earthquake Engineering, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993.
Home: SI-1000 Ljubljana, Puharjeva 6, Phone: +386 1/ 251-98-52. Office: Faculty of Civil and Geodetic Engineering, SI-1000 Ljubljana, Jamova 2, Phone: +386 1/ 476-85-92, Fax: +386 1/ 425-06-93, E-mail: peter.fajfar@ikpir.fgg.uni-lj.si. Forstnerič, Franc, D. Math. Sc., born on May 1, 1958. Professor of Mathematical Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since April 8, 1999, Full Member since May 5, 2005. Home: SI-1231 Ljubljana-Črnuče, Pot v Hrastovec 8, Phone: +386 1/ 561-17-87.
Office: FMF, SI-1000 Ljubljana, Jadranska 19, Phone: +386 1/ 476-65-56, 476-65-00, Fax: +386 1/ 251-72-81, E-mail: franc.forstneric@fmf.uni-lj.si.
Globevnik, Josip, D. Math. Sc., born on December 6, 1945. Professor of Mathematical Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989.
Home: SI-1000 Ljubljana, Trnovska 2, Phone: +386 1/ 283-50-11. Office: FMF - Institute of Mathematics, Physics and Mechanics, SI-1000 Ljubljana, Jadranska 19, Phone: +386 1/ 476-65-48, 476-65-00, Fax: +386 1/ 251-72-81, E-mail: josip.globevnik@fmf.uni-lj.si. Gosar, Peter, D. Phys. Sc., born on October 15, 1923. Emeritus Professor of Physics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February 7, 1969, Full Member since March 25, 1976. Home: SI-1000 Ljubljana, Mirje 21, Phone: +386 1/ 426-55-57. Grabec, Igor, D. Sc., born on November 17, 1939. Professor of Physics, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: SI-1000 Ljubljana, Kantetova 75, Phone: +386 1/ 256-37-18. Office: Faculty of Mechanical Engineering, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, Phone: +386 1/ 477-12-00, 477-16-05, Fax: +386 1/ 425-31-35, E-mail: igor.grabec@fs.uni-lj.si. Hadži, Dušan, D. Chem. Sc., Ph. D. h. c. (Uppsala), born on August 26, 1921. Professor of Structural Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since February 7, 1967, Full Member since March 21, 1974.
Home: SI-1000 Ljubljana, Teslova 21, Phone: +386 1/ 425-47-59. Office: Institute of Chemistry, Hajdrihova 19, SI-1000 Ljubljana, Phone +386 1/ 476-02-70, Fax: +386 1/ 425-92-44, E-mail: dusan.hadzi@ki.si. Kernel, Gabrijel, D. Phys. Sc., born on September 14, 1932. Emeritus Professor of Physics, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: 1000 Ljubljana, Bičevje 2, Phone: +386 1/ 425-96-61. Office: Faculty of Mathematics and Physics, SI-1000 Ljubljana, Jadranska 19, Phone: +386 1/ 477-37-95, Fax: +386 1/ 425-70-74, E-mail: gabrijel.kernel@ijs.si. Kralj, Alojz , D. Sc., born on March 12, 1937. Emeritus Professor of Biomedical Engineering, Biomechanics and Robotics, Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 1999 to April 25, 2002.
Home: SI-1231 Ljubljana-Črnuče, Planinska 26, Phone: +386 1/ 563-12-03, Email: alojz.kralj@guest.arnes.si.
Office: Faculty of Electrical Engineering, SI-1000 Ljubljana, Tržaška 25,
Phone: +386 1/ 476-82-37, 476-84-11, Fax: +386 1/ 476-82-39, E-mail: alojz.kralj@robo.fe.uni-lj.si. Levec, Janez, D. Sc., born on October 23, 1943. Professor of Chemical Engineering, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Pod brezami 32, Phone: +386 1/ 283-33-51. Office: Faculty of Chemistry and Chemical Technology, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, Phone: +386 1/ 476-02-80, Fax: +386 1/ 476-02-00 or +386 1/ 241-95-30, E-mail: janez.levec@fkkt.uni-lj.si or janez.levec@ki.si. Peklenik, Janez, D. Eng., born on June 11, 1926. Emeritus Professor of Control and Manufacturing Systems, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, retired. Associate Member since February 5, 1970, Full Member since March 29, 1979.
Home: SI-1113 Ljubljana, Rodičeva 3, Phone: +386 1/ 534-85-00. Office: Faculty of Mechanical Engineering, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, Phone: +386 1/ 477-12-00, 252-32-24, Fax: +386 1/ 251-85-67, E-mail: janez.peklenik@fs.uni-lj.si. Stanovnik, Branko, D. Chem. Sc., born on August 11, 1938. Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Head of the SASA Department for International Relations and Scientific Coordination since September 21, 1999. Home: SI-1360 Vrhnika, Tičnica 26, Phone: +386 1/ 755-11-40. Office: Faculty of Chemistry and Chemical Technology, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, Phone: +386 1/ 241-92-38, Fax: +386 1/241-92-20, E-mail: branko.stanovnik@fkkt.uni-lj.si; SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-34, Fax: +386 1/ 425-53-30, E-mail: international@sazu.si. Tišler, Miha, D. Chem. Sc., D. h. c. University of Ljubljana, born on September 18, 1926. Emeritus Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February 5, 1970, Full Member since March 10, 1977.
Home: SI-1351 Brezovica pri Ljubljani, Lukovica pri Brezovici, Pod Gradom 32, Phone: +386 1/ 365-75-80, Fax: +386 1/ 365-75-85, E-mail: miha.tisler@fkkt.uni-lj.si. Vidav, Ivan, Ph. D., born on January 17, 1918. Emeritus Professor of Mathematics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since October 17, 1958, Full Member since December 21, 1962. Home: Ljubljana, Dom upokojencev Tabor, Tabor 10, Phone: +386 1/ 234-74-31.
Žekš, Boštjan, D. Sc., born on June 26, 1940. Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987,
Full Member since May 30, 1991. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since April 25, 2002. Home: SI-1360 Vrhnika, Poštna 4, Phone: +386 41/741-898. Office: Institute of Biophysics, SI-1000 Ljubljana, Lipičeva 2, Phone: +386 1/ 543-76-18, 543-76-00, Fax: +386 1/ 431-51-27, E-mail: bostjan.zeks@biofiz.mf.uni-lj.si, SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-20, Fax: +386 1/ 425-34-39, E-mail: predsednik@sazu.si.
Associate Members
Bajd, Tadej, D. Sc., born on January 19, 1949, Professor of Robotics, Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003.
Home: SI-1000 Ljubljana, Bobenčkova 12, Phone: +386 1/ 256-23-80. Office: Faculty of Electrical Engineering, SI-1000 Ljubljana, Tržaška 25, Phone: +386 1/ 476-82-36, Fax: +386 1/ 476-82-39, E-mail: tadej.bajd@robo.fe.uni-lj.si. Emri, Igor, D. Sc., born on May 22, 1952. Professor of Mechanics, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005.
Home: SI-1000 Ljubljana, Grampovčanova 17, Phone: +386 1/ 257-27-52. Office: Faculty of Mechanical Engineering, Center for Experimental Mechanics, SI-1000 Ljubljana, Cesta na Brdo 85, Phone: +386 1/ 477-16-60, Fax: +386 1/ 477-16-70, E-mail: ie@fs.uni-lj.si. Gubenšek, Franc, D. Sc., born on October 31, 1937, Professor of Biochemistry, Molecular Biology and Genetic Technology, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 12, 2003.
Home: SI-1000 Ljubljana, Vojkova cesta 52, Phone: +386 1/ 534-53-84. Office: Faculty of Chemistry and Chemical Technology, Chair of Biochemistry, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 5 or. Jožef Stefan Institute, SI-1000 Ljubljana, Jamova 39, Phone: +386 1/ 241-94-88, Fax: +386 1/ 257-35-94, E-mail: franc.gubensek@ijs.si. Pirc, Raša, D. Phys. Sc., born on June 15,1940. Professor of Physics and researcher at the Jožef Stefan Institute, Ljubljana, Dept. of Theoretical Physics. Associate Member since June 1, 2007.
Home: SI-1000 Ljubljana, Jamova 52, Phone: +386 1/ 256-57-20. Office: Jožef Stefan Institute, Dept. of Theoretical Physics SI-1000 Ljubljana, Jamova 39, Phone: +386 1/ 477-35-88, Fax: +386 1/ 251-93-85, E-mail: rasa. pirc@ijs.si.
Tomaževič, Miha, D. Sc., born on September 19, 1942, Professor of Earthquake Engineering and Masonry Structures, Faculty of Civil and Geodetic Engi-
neering, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001. Home: SI-1000 Ljubljana, Kvedrova 1, Phone: +386 1/ 541-59-80. Office: Slovenian National Building and Civil Engineering Institute, SI-1000 Ljubljana, Dimičeva 12, Phone: +386 1/ 280-44-00, Fax: +386 1/280-44-84, E-mail: miha.tomazevic@zag.si. Turk, Vito, D. Chem. Sc., born on June 27, 1937. Professor of Biochemistry. Scientific Adviser at the Jožef Stefan Institute, Dept. of Biochemistry and Molecular Biology. Associate Member since May 5, 2005. Home: SI-1000 Ljubljana, Lamutova 4, Phone: +386 1/ 519-96-51. Office: Jožef Stefan Institute, Dept. of Biochemistry and Molecular Biology, SI-1000 Ljubljana, Jamova 39, Phone: +386 1/ 477-33-65 or +386 1/ 477-39-25, Fax: +386 1/ 477-39-84, E-mail: vito.turk@ijs.si. Zupančič, Črtomir, D. Phys. Sc., born on November 28, 1928. Emeritus Professor of the Ludwig-Maximilians-Universität in Munich. Associate Member since May 5, 2005.
Home: Osterwaldstrasse 65 A, D-80805 München, Phone: +49 89/ 361-33-62. Office: Department für Physik, LMU München, Am Coulombwall 1, D-85748 Garching, Phone: +49 89/ 289-141-44/45, Fax: +49 89/ 289-141-46, E-mail: crtomir.zupancic@physik.uni-muenchen.de, meike.dlaboha@physik.uni-muenchen.de.
Corresponding Members
Bergles, Arthur E., born on August 9, 1935. Professor of Thermo-dynamics, Rensselaer Polytechnic Institute, Troy, retired. Corresponding Member since June 7, 2001.
Home: 180 River View Lane, US-Centerville, M.A. 02632-3236, E-mail: abergles@aol.com.
Borisevic, Nikolaj A., born on September 21, 1923. Professor of Physics and Mathematics, University of Minsk. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: The National Academy of Sciences of Belarus, BY-220072 Minsk, F. Scoryna Av. 66.
Bratos, Savo, born on July 28, 1926. D. h. c. University of Wroclaw. Professor of Physics, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids, University of Pierre and Marie Curie, Paris. Corresponding Member since April 23, 1987. Office: University of Pierre and Marie Curie, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids, Tour 24, 2e étage, Boîte 121, 4, Place Jussieu, FR-75252 Paris Cedex 05, Phone: +33 1/ 4427-4878, Fax: +33 1/ 442-74-952. Grdenic, Drago , born on August 31, 1919. Professor of General and Anorganic Chemistry, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since March 25, 1976.
Home: HR-10000 Zagreb, Masarykova 13, Phone: +385 1/ 485-51-69. Hahn, Erwin Louis, born on June 9, 1921. Professor of Physics, University of Bar-keley, California, retired. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Physics Dep., University of California, US-Berkeley, California 94720.
Hajdin, Nikola, born on April 4, 1923. Professor of Statics, Faculty of Civil Engineering, University of Beograd, retired. Corresponding Member since April 23, 1987.
Home: SER-11000 Beograd, Tetovska 72, Phone: +381 11/ 304-60-48. Katritzky, Alan R., born on August 18, 1928. Professor of Chemistry of Heterocyclic Compounds, University of Florida, Gainesville. Corresponding Member since June 7, 2001.
Office: Dept. of Chemistry, University of Florida, PO Box 117200, US-Gainesville, FL 32611, Phone: +1 352/ 392-0554, Fax: +1 352/ 392-9199. E-mail: katritzky@chem.ufl.edu. Lehn, Jean-Marie Pierre, born on September 30, 1939. Director of Laboratory of supramolecular chemistry, The Louis Pasteur University in Strasbourg and of Laboratory of chemistry of molecular interactions, Collège de France in Paris. Nobel Prize for Chemistry, 1987. Corresponding Member since June 12, 2003.
Office: ISIS, Université Louis Pasteur, Allée Gaspard Monge 8, F-67083 Strasbourg cedex, Phone: +33 390/ 245-145, Fax: +33 390/ 245-140, E-mail: lehn@isis.u-strasbg.fr. Mansfield, Peter, born on October 9, 1933. Emeritus Professor of Physics, University of Nottingham. Nobel Prize for Physiology and Medicine, 2003. Corresponding Member since June 1, 2007.
Office: Magnetic Resonance Centre, Department of Physics, University of Nottingham, University Park, GB-Nottingham NG7 2RD, Phone: +44 0115/ 951-5151, Fax: +44 0115/ 951-3666, E. pošta: pamela.davies@nottingham.ac.uk. Mardešic, Sibe, born on June, 20, 1927. Emeritus Professor of Mathematical Analysis and Topology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb. Full Member of the Croatian Academy of Sciences and Arts. Corresponding Member since June 12, 2003.
Home: HR-10000 Zagreb, Savska cesta 1 a, Phone: +385 1/ 482-94-07, E-mail: smardes@math.hr.
Mavretič, Anton, born on December 11, 1934. Professor and Researcher at the Center for Space Physics at Boston University. Corresponding Member since June 1, 2007.
Home: D: 34 Liberty St., US-Natick, MA 01760, Phone: +1 508/ 655-6579, Email: anton.mavretic@comcast.net. Office: E-mail: mavretic@bu.edu.
Müller, Karl-Alexander, born on April 20, 1927. Professor of Solid-State Physics, University of Zurich. Nobel Prize for Physics, 1987. Corresponding Member since April 23, 1987.
Office: University of Zurich, Institute of Physics, Winterthurerstrasse 190, CH-8057 Zurich, Phone: +41 1/ 635-57-49, Fax: +41 1/ 635-57-04. Povh, Bogdan, born on August 20, 1932. Scientific Member, Member of Collegium, and Director of the Max-Planck Institute for Nuclear Physics, Heidelberg, and Professor at the Heidelberg University. Corresponding Member since March 10, 1977.
Office: Max-Planck Institut für Kernphysik, D-69029 Heidelberg, p.f. 103980, Phone: +49 622 1/ 516-272-270, Fax: +49 622 1/ 51-65-40, E-mail: bogdan. povh@ampr-hd.mpg.de. Rao, Chintamani Nages Ramachandra, born on June 30, 1934. Professor of Chemistry, President of the Jawaharlal Nehru Center for Advanced Scientific Research, Bangalore. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Indian Institute of Science, IN-Bangalore 560012, E-mail: cnrrao@incasr.ac.in. Severn, Roy Thomas, born on September 6, 1929. Professor of Earthquake Engineering and Structural Dynamics, Faculty of Civil Engineering, University of Bristol, retired. Member of the Royal Academy of Engineering. Corresponding Member since June 12, 2003.
Office: Earthquake Engineering Research Centre, Department of Civil Engineering, University of Bristol, Queen's Building, University Walk, GB-Bristol BS81TR, E-mail: r.t.severn@bristol.ac.uk. Stankowski, Jan, born on January 1, 1934. Professor of Molecular Physics, Institute for Molecular Physics, Polish Academy of Sciences, Poznan, Poland. Corresponding Member since May 27, 1993.
Office: Institute of Molecular Physics of PAN, ul. Smoluchowskiego 17/19, PL-60-179 Poznan.
Villadsen, John, born on June 12, 1936. Professor of Biotechnology, Technical University of Denmark, Lyngby. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: Phone: +45 49/ 707-709.
Office: BioCentrum-DTU, Soltofts Plads, Building 223, DK-2800 Kgs. Lyngby, Phone: +45 45/ 25 668, Fax: +45 45/ 88 4148, E-mail: jv@biocentrum.dtu.dk. Waugh, John S. , born on April 25, 1929. Professor of Physical Chemistry at the Massachusetts Institute of Technology, Cambridge. Corresponding Member since May 18, 1989.
Office: MIT 6-235, US-Cambridge, MA 02139, E-mail: jswaugh@mit.edu.
SECTION FOUR
Natural Sciences
Full Members
Drovenik, Matija, D. Sc., born on February 14, 1927. Emeritus Professor of Mineralogy, Ore, Coal and Petroleum Deposits, Ore & Coal Microscopy, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since March 23, 1978, Full Member since April 23, 1987. Secretary-General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992 to May 6, 1999. Home: SI-1000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 8, Phone: +386 1/ 534-34-35. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-48, Fax: +386 1/ 425-34-23, E-mail: sazu@sazu.si. Gams, Ivan, D. Sc., born on July 5, 1923. Emeritus Professor of Geography, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 23, 1978, Full Member since May 23, 1985.
Home: SI-1000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 158, Phone: +386 1/ 534-18-46, E-mail: ivan.gams@guest.arnes.si. Gogala, Matija, D. Sc., born on December 11, 1937. Retired Scientific Adviser and Director, Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana; Professor of Animal Physiology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since April 8, 1999. Secretary-General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since April 25, 2002. Home: SI-1351 Brezovica, Pot na Tičnico 6, Phone: +386 1/ 756-55-39. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-26, Fax: +386 1/ 425-64-92, E-mail: matija.gogala@guest.arnes.si. Grafenauer, Stanko, D. Tech. Sc., born on May 13, 1922. Professor of Crystallography, Mineralogy and Petrography, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 17, 1973, Full Member since April 24, 1981.
Home: SI-4294 Križe, Senično 84, Phone: +386 4/ 595-79-83, in the months incl. May to August: 5230 Bovec, Trenta 56 F, Mobile: +386 41/ 812-648. Kranjc, Andrej, D. Sc., born on November 5, 1943. Scientific Adviser at the Karst Research Institute, SASA Scientific Research Centre, Assistant Professor of Physical Geography, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: SI-6230 Postojna, Rožna 6, Phone: +386 5/ 720-15-10, E-mail: makranjc@siol.net.
Office: The Karst Research Institute, SI-6230 Postojna, Titov trg 2, Phone: +386 5/ 700-19-07, Fax: +386 5/ 700-19-99, E-mail: kranjc@zrc-sazu.si. Kreft, Ivan, D. Sc., born on November 23, 1941. Professor of Genetics, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003.
Home: SI-1000 Ljubljana, Kremžarjeva 36, Phone: +386 1/ 517-44-29, Fax: +386 1/ 517-14-88.
Office: Biotechnical Faculty, SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, Phone: +386 1/ 423-11-61, +386 1/ 423-12-01, E-mail: ivan.kreft@guest.arnes.si, SASA: Phone: +386 1/ 470-61-46, Fax: +386 1/ 425-34-23. Maček, Jože, D. Agr. Sc., D. Econ., D. Hist. Sc., born on October 28, 1929. Emeritus Professor of Phytopathology and Phytopharmacology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since June 6, 1995, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since November 27, 2003.
Home: SI-1210 Ljubljana-Šentvid, Jerančičeva 12, Phone: +386 1/ 512-35-31. Office: Biotechnical Faculty, SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, Phone: +386 1/ 423-11-61, +386 1/ 256-37-70, Fax: +386 1/ 423-10-88. Mayer, Ernest, Ph. D., born on November 10, 1920. Botanist-Taxonomist, Professor of Botany, Scientific Adviser at the Jovan Hadži Institute of Biology, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since March 21, 1974, Full Member since June 6, 1983, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from November 23, 2000 to November 22, 2003.
Home: SI-1000 Ljubljana, Valvasorjeva 5, Phone: +386 1/ 251-46-59. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-45, Fax: +386 1/ 425-34-23.
Pleničar, Mario, D. Sc., born on August 5, 1924. Professor of Geology, Biostratig-raphy and Geological Mapping, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since May 30, 1991.
Home: SI-4240 Radovljica, Prešernova 19, Phone: +386 4/ 531-41-12. Šercelj, Alojz, D. Sc., born on December 8, 1921. Palynologist, Scientific Adviser at the Jovan Hadži Institute of Biology, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1997.
Home: SI-1000 Ljubljana, Tržaška 51, Phone: +386 1/ 256-32-24.
Office: Jovan Hadži Institute of Biology, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 2, Phone:
+386 1/470-63-19.
Turnšek, Dragica, D. Sc., born on August 6, 1932. Palaeontologist, Scientific Adviser at the Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 27, 1993.
Home: SI-1000 Ljubljana, Tugomerjeva 4, Phone: +386 1/ 505-59-17. Office: Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 2, Phone: +386 1/ 470-63-73.
Vrišer, Igor, D. Sc., born on January 13, 1930. Emeritus Professor of Social Geography and Regional Planning, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993. Home: SI-1000 Ljubljana, V Murglah 205, Phone: +386 1/ 283-43-98. Zorec, Robert, D. Sc., born on January 23, 1958. Professor of Pathophysiology, Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Home: SI-1000 Ljubljana, Brdnikova 31, Phone: +386 1/ 256-13-84. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, SI-1104 Ljubljana, Zaloška 4, Phone: +386 1/ 543-70-80, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: robert.zorec@mf.uni-lj.si. Zupančič, Mitja, D. Sc., born on December 25, 1931. Phytocoenologist, Scientific Adviser at the Jovan Hadži Institute of Biology, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since June 7, 2001.
Home: SI-1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, Phone: +386 1/ 432-41-66. Office: SRC SASA, Jovan Hadži Institute of Biology, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 2, Phone: +386 1/ 470-63-24, +386, Fax: +386 1/425-33-24.
Associate Members
Avšič-Županc, Tatjana, D. Sc., born on July 11, 1957. Professor of Microbiology and Immunology, Head of Laboratory at the Institute of Microbiology and Immunology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2007.
Home: SI-1000 Ljubljana, Močilnikarjeva 4, Phone: +386 1/ 529-20-87. Office: Institute of Microbiology and Immunology, University of Ljubljana, Medical Faculty, Zaloška 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-74-50, Fax: +386 1/ 543 74 01, E-mail: tatjana.avsic@mf.uni-lj.si. Kiauta, Boštjan, D. Sc., born on January 20, 1937. Emeritus Professor of Cytotax-onomy and Cytophilogeny of Invertebrates, State University in Utrecht, the Netherlands. Associate Member since June 1, 2007. Home: SI-1000 Ljubljana, Murnikova 5, Phone: +386 1/ 425-87-73. Office: P. O. Box 256, NL-3720 AG Bilthoven, mbkiauta@gmail.com.
Corresponding Members
Bosak, Pavel, born on August 14, 1951. Karstologist, Geologist, Sedimentologist, Professor of Earth Sciences. Corresponding Member since May 5, 2005. Office: Academy of Sciences of the Czech Republic, Geological Institute, Prague, E-mail: bosak@gli.cas.cz.
Elsner, Norbert, born on October 11, 1940. Head of Institute of Zoology, University of Göttingen. Specialist in neuroethology of acoustic communication in singing insects. Corresponding Member since June 12, 2003. Office: Institut für Zoologie und Anthropologie, Georg-August-Universität, D-37073 Göttingen, Berliner Strasse 28, E-mail: nelsner@gwgd.de. Herak, Milan, born on March 5, 1917. Professor of Palaeontology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since May 30, 1991.
Home: HR-10000 Zagreb, Zvonimirova 28, Phone: +385 1/ 465-59-15. Hottinger, Lukas Conrad, born on February 25, 1933. Professor of Palaeontology, Basel University. Corresponding Member since May 27, 1993. Office: Natural History Museum, Augustinergasse 2, CH-4001 Basel, Phone: +41 61/ 266-55-22.
Ilijanic, Ljudevit, born on September 27, 1928. Emeritus Professor of Geobotany, Plant ecology, Phytocoenology and Plant morphology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb. Corresponding Member since June 12, 2003.
Home: HR-10000 Zagreb, Savska cesta 1 a. Karamata, Stevan, born on September 26, 1926. Professor of Petrogenesis, Faculty of Mining and Geology, Beograd, retired. Corresponding Member since May 30, 1991.
Home: 11080 Zemun, Karamatina 17. Neher, Erwin, Ph. D., born on March 20, 1944. Professor of Physics, Director of the Max-Planck Institute for Biophysical Chemistry, Göttingen. Nobel Prize for Physiology and Medicine, 1991. Corresponding Member since June 1, 2007.
Office: Max-Planck Institut für biophysikalische Chemie, Am Fassberg 11, D-37077 Göttingen, Phone: +49 551/ 201-1630, Fax: +49 551/ 201-1688, Email: eneher@gwdg.de. Nicod, Jean, born on March 25, 1923. Emeritus Professor of Physical Geography and Karst studies, University Aix-Marseille. Honorary doctor of Silesian University. Corresponding Member since June 12, 2003. Office: FR-13012 Marseille, Florida 1, 35 Avenue du 24 Avril 1915, Fax: +33 491/ 930-026.
Pignatti, Alessandro (Sandro), born on September 28, 1930. Botanist, Phytocoe-nologist, Ecologist, Professor at the La Sapienza University in Rome. Corresponding Member since May 5, 2005.
Home: Via Angelo Tittoni 4, IT-00153 Roma, Phone: +39 06 5812398, E-mail: sandro.pignatti@gmail.com. Poldini, Livio, born on September 7, 1930. Professor of Plant Ecology, University of Trieste. Corresponding Member since June 6, 1995.
Office: Université degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, IT-34127 Trieste, Via A. Valerio 32/34, Phone: +39 040/ 676-38-82, Fax: +39 040/ 568-855. Popov, Andrej Vladimirovic, born on October 24, 1939. Head of Department for Neuroetology of Insects at the Sechenov Institute of Evolutionary Physiology and Biochemistry, Russian Academy of Sciences in St. Petersburg. Corresponding Member since June 7, 2001.
Home: RU-188680 St. Petersburg, Koltushi, ul. Bikova 21, kv. 2, Phone: +7 812/ 70 72 308.
SECTION FIVE_Arts
Full Members
Bernard, Emerik, painter, born on September 22, 1937. Professor of Painting, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Home: SI-1370 Logatec, Gorenjska cesta 13A, Phone: +386 1/ 754-26-78. Bernik, Janez, painter, graphic artist, born on September 6, 1933. Emeritus Professor of Painting, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993. Home: SI-1000 Ljubljana, Komenskega 8, Phone: +386 1/ 231-17-66, or SI-4274 Žirovnica, Breznica 41 a, Phone: +386 4/ 580-21-05. Jančar, Drago , writer, born on April 13, 1948. Secretary and editor-in-chief of Slovenska matica (Slovenian Society), Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.
Home: SI-1000 Ljubljana, Velika čolnarska 8, Phone: +386 1/ 283-50-31. Office: Slovenska matica, SI-1000 Ljubljana, Kongresni trg 8, Phone: +386 1/ 422-43-42, Fax: +386 1/ 422-43-43, E-mail: drago.jancar@siol.net. Jemec, Andrej, painter, born on November 29, 1934. Professor of Drawing and Painting, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: SI-4274 Žirovnica, Zabreznica 40 b, Phone & Fax: +386 4/ 580-21-66, Studio: SI-1000 Ljubljana, Prešernova 12, Phone: +386 1/ 425-56-76, E-mail: andrej.jemec@siol.net. Kovič, Kajetan, poet, writer, translator, born on October 21, 1931, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: SI-1000 Ljubljana, Pleteršnikova 13, Phone & Fax: +386 1/ 436-86-52, E-mail: kajetan.kovic@guest.arnes.si. Krek, Uroš, composer, born on May 21, 1922. Emeritus Professor of Composition and Theoretical Subjects, Music Academy, University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985.
Home: SI-4248 Lesce, Na vrtači 5, Phone: +386 4/ 531-80-91. Lebič, Lojze, composer and conductor, born on August 23, 1934. Professor of Music Theory Subjects and Composition, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995.
Home: SI-1000 Ljubljana, Ulica bratov Učakar 134, Phone: +386 1/ 518-31-55. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-64-29, Fax: +386 1/ 425-34-23.
Matičič, Janez, composer, born on June 3, 1926. Professor of Musical Forms and Harmony Analysis, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Corresponding Member since April 23, 1987, Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007.
Home: SI-1000 Ljubljana, Lepi pot 10, Phone: +386 1/ 252-23-05, Mobile: +386 31/ 401-531.
Mihelič, Milan, architect, born on July 20, 1925. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987.
Home: SI-1000 Ljubljana, Peričeva 22, Phone: +386 1/ 436-26-87.
Office: Studio AB, SI-1000 Ljubljana, Dunajska 29, Phone: +386 1/
436-14-48.
Minatti, Ivan, poet and translator, born on March 22, 1924, retired. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991. Home: SI-1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, Phone: +386 1/ 231-58-09. Mušič, Marko Marijan, architect, born on January 30, 1941. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since June 1, 2007.
Home: SI-1000 Ljubljana, Stari trg 11 a, Phone & Fax: +386 1/ 425-52-90, Email: info@ateljemarkomusic.si. Pavček, Tone, poet, essayist and translator, born on September 29, 1928. Editor-inchief of the publishing house Cankarjeva založba, retired. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since November 27, 2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Zvonarska 7, Phone: +386 1/ 251-67-35. Tršar, Drago , sculptor, born on April 27, 1927. Emeritus Professor of Sculpture, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: SI-1000 Ljubljana, Cesta na Rožnik 25, Phone: +386 1/ 251-39-28, Studio: SI-1000 Ljubljana, Svetčeva 1. Zlobec, Ciril, poet, publicist and translator, born on July 4, 1925, retired editor. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992 to May 6, 1999, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from May 6, 1999 to April 25, 2002.
Home: SI-1000 Ljubljana, Vošnjakova 10, Phone: +386 1/ 231-28-76. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-43, Fax: +386 1/ 425-34-23, E-mail: sazu@sazu.si.
Associate Members
Grafenauer, Niko, poet, story-writer, essayist, translator, publicist, born on December 5, 1940. Editor-in-chief of the publishing house Nova revija, retired. Associate Member since June 12, 2003.
Home: SI-1000 Ljubljana, Bratovševa ploščad 21, Phone: +386 1/ 534-26-27, Mobile: +386 41/ 632-072.
Office: Nova revija, SI-1000 Ljubljana, Cankarjeva 10B, Phone: +386 1/ 244-45-60, Fax: +386 1/ 433-42-50, E-mail: info@nova-revija.si. Kristl, Stanko, architect, born on January 29, 1922. Lecturer for landscape architecture at the Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005.
Home: SI-1000 Ljubljana, Borsetova 19, Phone: +386 1/ 283-88-14, E-mail: s.kristl@biro-arcus.si. Simčič, Zorko, writer, born on November 19, 1921. Associate Member since May 5, 2005.
Home: SI-1000 Ljubljana, Metelkova 7/B, Phone: +386 1/ 431-11-03, Mobile: +386 1/ 31-200-866.
Šalamun, Tomaž, born on July 4, 1941. Poet and translator, Associate Member since May 5, 2005.
Home: SI-1000 Ljubljana, Dalmatinova 11, Phone: +386 1/ 231-45-22, E-mail: metka.krasovec@siol.net. Vuga, Saša, born on February 8, 1930. Writer and playwright. Associate Member since June 1, 2007.
Home: SI-1230 Domžale, Slamnikarska 1B, Phone: +386 1/ 724-43-52, SI-2516 Most na Soči, E. mail: sasa.vuga@siol.net.
Corresponding Members
Brajdic, Ivan, born on June 16, 1924. Writer and translator of Slovenian literature, Zagreb. Corresponding Member since May 18, 1989. Home: HR-10000 Zagreb, Dalmatinska 12. Globokar, Vinko, born on July 7, 1934. Composer, Paris. Corresponding Member since June 1, 2007.
Home: F-77019 Paris, 82 Rue de Crimée, Phone: +33 1/420-108-66, E-mail: vinkoglobokar@wanadoo.fr. Handke, Peter, born on December 6, 1942. Writer, playwright and translator,
Salzburg. Corresponding Member since April 23, 1987. Home: AT-5020 Salzburg, Mönchsberg 17/A. Hrymyč, Vil, born on June 7, 1925. Writer and translator. Administration Secretary of the Kiev Chapter of the Writers' Union of Ukraine, Kiev. Corresponding Member since May 30, 1991.
Home: UA-Kyjiv-01054, ul. Oles Hinchar 52/49, Fax: +380-44/ 490-07-72. Konstantinovski, Georgi, born on July 29, 1930. Architect. Professor at the Faculty of Architecture in Skopje, retired. Corresponding Member since June 1, 2007.
Home: MK-1000 Skopje, Ul. 6, br. 15, s. Bardovci, Phone: +389 2/ 309-5864, GSM: + 389 70-338269; e. pošta: g.konstantinovski@yahoo.com. Kos, Božidar, born on May 3, 1934. Composer, Professor of Composition at the University of Adelaide. Corresponding Member since June 12, 2003, E-mail: bozidar.kos@bigpond.com.
Home: 62 Grand Boulevard, Craigburn Farm SA 5051 Australia, Phone: +62 8/ 8370-04-19.
Lipuš, Florjan, born on May 4, 1937. Writer. Corresponding Member since May 23, 1985.
Home: AT-9133 Miklavčevo/Miklauzhof, Sele/Sielach 52. Matevski, Mateja, born on March 13, 1929. Poet and translator, Skopje. Corresponding Member since June 1, 2007.
Home: MK-1000 Skopje, Partenija Zografski 49, Phone: +389 2/ 31-77-829, e. pošta: lidija@manu.edu.mk. Merkü, Pavle, born on July 12, 1927. Slavist, composer and violinist. Programme Director of the Radio »Trieste A«, retired. Corresponding Member since May 23, 1985.
Home: IT-34139 Trieste, Via Rossetti 113, Phone: +39 040/ 944-477. Pahor, Boris, born on August 26, 1913. Writer and publicist, Professor of Slovenian and Italian language, Slovenian Secondary School, Trieste, retired. Corresponding Member since May 27, 1993.
Home: IT-34136 Trieste, Salita a Contovello 71, Phone: +39 040/ 410-880. Paljetak, Luko , born on August 19, 1943. Poet, translator and essayist. Editorin-chief of the magazine Dubrovnik. Corresponding Member since June 7, 2001.
Home: HR-20000 Dubrovnik, Gorica sv. Vlaha 155, Phone: +385 20/ 332-490.
Podrecca, Boris, architect, born on January 30, 1940. Director of the Institute Raumgestaltung und Entwerfen, Technical University, Stuttgart. Corresponding Member since April 23, 1987.
Home: Architekturatelier Podrecca, AT-1170 Vienna, Jörgerbadgasse 8, Phone: +43 1/ 427-210, Fax: +43 1/ 427-21-20, E-mail: boris.podrecca@podrecca.at.
Rebula, Alojz, born on July 21, 1924. Writer, essayist and publicist. Professor of Secondary School in Trieste, retired. Corresponding Member since May 27, 1993.
Home: IT-34016 Opicina, Trieste, Via Prosecco 2/2, Phone: +39 040/ 213-687.
Ugljen, Zlatko, born on September 15, 1929. Architect and designer. Professor at the Technical Faculty and Academy of Fine Arts in Sarajevo, retired. Corresponding Member since June 1, 2007.
Home: BA-71000 Sarajevo, Hazima Sabanovica 3, Phone: +387 33/ 212-413, E-mail: nnug5@bih.net.ba.
SECTION SIX_Medical Sciences
Full Members
Dolenc, Vinko V., D. Sc., born on June 29, 1940. Professor of Neurosurgery, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993.
Home: SI-1000 Ljubljana, Barvarska steza 7, Phone: +386 1/ 282-18-00. Office: University Medical Centre, Clinic of Neuro-Surgery, SI-1525 Ljubljana, Zaloška 7, Phone: +386 1/ 522-53-57, E-mail: vinko.dolenc@kclj.si. Ferluga, Dušan, D. Sc., born on May 28, 1934. Professor of Pathology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997.
Home: SI-1000 Ljubljana, Komenskega 20/II, Phone: +386 1/ 232-21-36. Office: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, SI-1000 Ljubljana, Ko-rytkova 2, Phone: +386 1/ 543-71-37, 543-71-03, Fax: +386 1/ 543-71-04, Email: dusan.ferluga@mf.uni-lj.si. Horvat, Matija, D. Sc., born on September 23, 1935. Professor of Internal Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003.
Home: SI-1000 Ljubljana, Jakčeva 38, Phone: +386 1/ 524-88-06, E-mail: mat-ija.horvat@mf.uni-lj.si. Kordaš, Marjan, D. Sc., born on August 17, 1931. Emeritus Professor of Pathophysiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: SI-1000 Ljubljana, Ilirska 8, Phone: +386 1/ 232-24-96. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, SI-1104 Ljubljana, Zaloška 4, Phone: +386 1/ 543-70-83, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: marjan. kordas@mf.uni-lj.si.
Sketelj, Janez, D.Sc., born on June 23, 1947. Professor of Pathophysiology, Head of
the Institute of Pathophsyiology. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007.
Home: SI-1000 Ljubljana, Jesihov štradon 47, Phone: +386 1/ 427-56-26. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, SI-1104 Ljubljana, Zaloška 4, Phone: +386 1/ 534-70-46, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: janez. sketelj@mf.uni-lj.si.
Svetina, Saša, D. Sc., born on October 16, 1935. Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since November 4, 2004.
Home: SI-1000 Ljubljana, Gradišče 6, Phone: +386 1/ 425-24-08, Mobile: +386 41/ 778-235.
Office: Institute of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, SI-1000 Ljubljana, Lipičeva 2, Phone: +386 1/ 543-76-02, Fax: +386 1/ 431-51-27, E-mail: sasa.svetina@biofiz.mf.uni-lj.si. Trontelj, Jože, D. Sc., born on June 1, 1939. Senior Medical Adviser, Professor of Neurology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since April 25, 2002. Home: SI-1355 Polhov Gradec 99, Phone: +386 1/ 364-50-09, Mobile: +386 41/ 576-218.
Office: Clinic of Neurophysiology, University Medical Centre, SI-1525 Ljubljana, Zaloška 7, Phone: +386 1/ 522-15-00, 522-15-25, Fax: +386 1/ 522-15-33, E-mail: joze.trontelj@kclj.si.SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-28, Fax: +386 1/ 425-64-92, E-mail: irena.sbil@sazu.si;
Associate Members
Čerček, Bojan, Ph. D., born on September 20, 1949. Cardiologist, Professor at the University of California, Los Angeles, and Director of the Coronary Care Unit at the Cedars-Sinai Medical Center, L. A. Associate Member since June 1, 2007.
Home: 4319 Manson Avenue, Woodlandhills, CA 91364, USA. Office: Cedars-Sinai Medical Center, 8700 Beverly Boulevard, Division of Cardiology, Room 5534, Los Angeles, CA 90048, USA, tel. + 1/ 310-423-38-36, faks: +1/ 310-423-02-45, E-mail: bojan.cercek@cshs.org. Lamovec, Janez, D. Sc., born on April 14, 1941. Researcher at the Institute of Oncology in Ljubljana. Associate Member since June 1, 2007. Home: SI-1000 Ljubljana,Ul. Bratov Učakar 132.
Ofifice: Onkološki inštitut, SI-1000 Ljubljana, Zaloška 2, Phone: +386 1/ 587-97-19, E-mail: jlamovec@onko-i.si.
Peterlin, Matija, D. Sc., born on July 4, 1947. Professor of Medicine, Microbiology and Immunology, University of California, San Francisco. Associate Member since May 5, 2005.
Home: 14 Hill Point Avenue, San Francisco, US-CA 94117. Phone: +1 415/ 665-2071.
Office: University of California at San Francisco (UCSF), Box 0703, 3rd and Parnassus Aves., San Francisco, US-CA 94143-0703. Phone: +1 415/ 502-1902, +1 415/ 502-1905, Fax: +1 415/ 502-1901, E-mail: matija.peterlin@ucsf.edu. Rozman, Blaž, MD, Ph D, born on September 29, 1944. Professor of Internal Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005.
Home: SI-1235 Radomlje, Dermastjeva 17, Phone: +386 1/ 534-65-66. Office: University Medical Center, Clinical Department of Rheumatology, SI-1000 Ljubljana, Vodnikova 62, Phone: +386 1/ 522-55-33, Fax: +386 1/ 522-55-98. E-mail: kc.lj.rozman@siol.net. Skalerič, Uroš, D. Sc., born on April 9, 1945. Professor at the Chair of diseases of oral cavity and parodontology of the Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Expert director of the Clinic of Stomatology in Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003.
Home: SI-1000 Ljubljana, Ul. bratov Jančar 25, Phone: +386 1/ 510-82-28. Office: Department of Stomatology, Faculty of Medicine, SI-1000 Ljubljana, Hrvatski trg 6, Phone: +386 1/ 300-21-10, Fax: +386 1/ 522-25-04, E-mail: uros.skaleric@mf.uni-lj.si. Strle, Franc, D. Sc., born on February 18, 1949. Professor of infectology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Head of the Clinic of Infectious Diseases and Febrile Illnesses and Chairman of the Research Council of the University Medical Centre in Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Kmečka pot 20, Phone: +386 1/ 517-12-91. Office: Clinic of Infectious Diseases and Febrile Illnesses, SI-1525 Ljubljana, Japljeva 2, Phone: +386 1/ 522-26-10, Fax: +386 1/ 522-24-56, E-mail: franc.strle@kclj.si.
Corresponding Members
Cardesa, Antonio, born on March 23, 1939. Professor of Pathology, University of Barcelona. Corresponding Member since June 7, 2001. Office: Hospital Clínico, Universidad de Barcelona, Villarroel, 170, ES-08036 Barcelona, Phone: +34 93/ 227-54-50. Fax: +34 93/ 227-57-17, E-mail: acardesa@clinic.ub.es.
Dimitrijevic, Milan R., born on January 27, 1931. Professor of Neurology, Head of Department of Physical Medicine and Rehabilitation, Baylor College of
Medicine, Houston, Texas. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Baylor College of Medicine, S-821, Houston, One Baylor Plaza, US-77030 Texas, Phone: +713/ 664-22-60, Fax: +713/ 664-01-58, E-mail: nai-sus@cs.com.
Lajtha, Abel, born on September 22, 1922. Professor of Psychiatry, New York University School of Medicine and Center for Neurochemistry, the N.S. Kline Institute, Orangeburg, N.Y. Corresponding Member since May 18, 1989. Office: The N. S. Kline Institute, 140 Old Orangeburg Road, Bldg. 39, Orangeburg, US-NY 10962-2210, Phone: +1 845 / 398-55-30, Fax: +1 845 / 398-55-31, E-mail: lajtha@nki.rfmh.org. Milic, Emili, Joseph, born on May 27, 1931. Professor of Physiology and Experimental Medicine, Director of the Meakins-Christie Laboratories, McGill University, Montreal P. Q. Corresponding Member since June 6, 1983. Home: 4394 Circle Road, Montreal P.Q. CA- H3W1YS. Office: Meakins-Christie Laboratories, Mc Gill University, 3626 St. Urbain Street, Montreal Q. CA-H2X2P2, Phone: +1 514/ 398-3864, Fax: 1 514/ 398-7483.
Prokop, Otto, born on September 29, 1921. Professor of Forensic Medicine, Humboldt University, Berlin. Director of the Institute for Forensic Medicine, Halle and the Institute for Forensic Medicine, Leipzig, retired. Corresponding Member since April 23, 1987.
Office: Institut für gerichtliche Medizin, D-104 Berlin, Hannoverische Strasse 6, Phone: +49 30/ 2827-725. Stälberg, Erik Valdemar, born on April 21, 1936. Professor of Clinical Neurophysiology, University Hospital Uppsala. Corresponding Member since May 27, 1997.
Home: Rorbaksvagen 40, Vilan, S-752 57 Uppsala.
Office: Department of Clinical Neurophysiology, University Hospital, S-751 85 Uppsala.
Unger, Felix, born on March 2, 1946. Cardiologist, Head of the Clinic of Cardiac Surgery, Salzburg. President of Academia Scientiarum et Artium Europaea. Corresponding Member since June 6, 1995.
Office: Academia Scientiarum et Artium Europaea, St-Peter-Bezirk 10, AT-5020 Salzburg, Phone: +43 662/ 841-345, Fax: +43 662/ 841-343, E-mail: felix.unger@european-academy.at. Wernig, Anton, born on October 14, 1944. Professor of Neurophysiology, University of Bonn. Corresponding Member since June 7, 2001. Office: Institute of Physiology, University of Bonn, Wilhelmstrasse 31, D-53111 Bonn, Phone: +49 228/ 227-22-74, Fax: +49 228/ 287-22-08, E-mail: anton.wernig@ukb.uni-bonn.de.
LIBRARY (Summary)
The SASA Library worked intensively on its programme and has implemented it in spite of the encountered problems (lack of storage room, shortage of personnel) due to its efficiency, high professionalism and extraordinary efforts of the Library staff and management.
The SASA Library, as unit of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, works as library and technical service for SASA as well. It is organised as central library, working also for 17 smaller library-units of Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts.
Publications and duplicate stock exchange established with 1.425 institutions throughout the world represents the most significant and active sphere of the Library's activities.
In 2007, the Library collection was increased for 7.919 units, 3.262 on the basis of exchange, 1.595 donations, 1.580 purchases and 1.482 obligatory editions.
At the end of the year, the Library collections comprised 512.949 units, recorded in an alphabetical order in various catalogues (according to authors in a systematic way (UDC).).
In 1991, the Library took part in shared cataloguing system, now called CO-BISS.SI. We are creating our local data base, which is on-line connected with host data base of the Institute of Information Science (IZUM, Maribor).
In 2007, our local data base as a part of shared cataloguing system was increased for 7.797 entries, precisely for 4.050 entries created by our library, and 3.747 copied and revised entries.
At the end of the year, our local data base holds a total of 138.285 entries, precisely for 102.938 entries created by our library, and 35.347 copied and revised entries.
Since 2003, the Library in cooperation with the Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts has been a part of the Central Specialized Information Centre for Humanities, organized and directed by the Slovenian Research Agency.
In 2007, our Library started with a new activity - the digitization of Slovenski biografski leksikon (Slovenian biographical lexicon) - in cooperation with the Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts.
The Library regularly informs its readers of the new acquisitions and its own activity by monthly publishing a bulletin and newsletters. Its collection is accessible to one and all, either in its reading room or for home-use. In total, the Library
has lent out 35.008 works to 5.042 readers, and has recorded 8.704 visits. Since 2003, our library took part in the Elsevier Consortium ScienceDirect, so that users could search e-publications too. In 2007 our users sent 2.164 requests for full-text documents and 12.214 requests for all pages.
The Library proceeds with dispatching the SASA publications. A comprehensive data base of the addressees the Library sends the SASA publications to, was revised in 2007 too. It comprises 1.425 addressees for regular exchange (1.286 from abroad and 139 from Slovenia), 47 for reviews, 187 addressees receiving publications as gifts and 100 addressees receiving publications as compulsory copies.
At the end of the year, its staff consisted of 20 employees, 15 of them enlisted as the professionals.
IMENSKO KAZALO ČLANOV SAZU
A
Andolšek-Jeras, Lidija 15, 170 Andric, Ivo 170 Apostolski, Mihailo 170 Avšič-Županc,Tatjana 9, 44, 139, 141, 222
B
Bajd, Tadej 9, 30, 45, 230, 308
Bajec, Anton 170
Bajt, Aleksander 170
Balenovic, Krešimir 170
Barton, Derek Harold Richard 170
Bartoš, Milan 170
Batis, Janez 15, 170
Bedjanič, Mirko 170
Beier, Friedrich-Karl 171
Belic, Aleksandar 171
Benac, Alojz 171
Benhart, František 171
Bergles, Arthur E. 9, 32, 309
Berkopec, Oton 171
Bernard, Emerik 9, 37, 45, 145, 146,
222, 255, 316 Bernik, France 9, 11, 14, 23, 45, 46,
128, 236, 237, 246, 255, 290, 300 Bernik, Janez 9, 37, 47, 146, 316 Bevk, France 171 Bezlaj, France 171, 281 Blinc, Robert 9, 12, 14, 27, 47, 134, 230,
241, 255, 305 Bogdanovic, Milan 171 Bole, Jože 171
Borisevič, Nikolaj A. 9, 32, 309 Boršnik, Marja 171
Bosak, Pavel 9, 36, 250, 314 Brajdič, Ivan 9, 40, 318 Brajkovic, Vladislav 171 Bratko, Ivan 9, 27, 51, 216, 230, 255,
292, 305 Bratos, Savo 9, 32, 309 Bratož, Rajko 9, 11, 19, 52, 119, 221,
227, 247, 293, 295 Bravničar, Matija 171 Brecelj, Bogdan 171 Breznik, Anton 172 Brodar, Srečko 172 Broz-Tito, Josip 172 Brzin, Miroslav 172 Bujas, Zoran 172 Butozan, Vaso 172
C
Cankar, Izidor 172 Cardesa, Antonio 9, 43, 322 Cevc, Emilijan 172 Cigoj, Stojan 172 Cilenšek, Johann 172 Cooper, Henry R. Jr. 9, 26, 303 Cvetko, Dragotin 172
Č
Čamo, Edhem 172
Čelešnik, Franc 173
Čerček, Bojan 9, 42, 162, 163, 164, 223,
235, 321 Černigoj, Avgust 173 Čop, Bojan 173 Čubrilovic, Vasa 173
D
G
Deanovic, Mirko 173
Demus, Otto 173
Despic, Aleksandar 173
Dimitrijevic, Milan R. 9, 43, 322
Djordjevic, Jovan 173
Djurdjev, Branislav 173
Djuričic, Ilija 173
Dolar, Davorin 173
Dolenc, Metod 173
Dolenc, Vinko V. 9, 40, 53, 320
Dolinar, Lojze 173
Drovenik, Matija 9, 15, 33, 255, 312
Drujan, Boris 174
Dyggve, Ejnar 174
E
Elsner, Norbert 10, 36, 315 Emri, Igor 9, 30, 54, 230, 308
F
Fajfar, Peter 9, 11, 27, 59, 221, 229, 231,
293, 305 Feil, Arnold 10, 22, 298 Ferluga, Dušan 9, 41, 60, 167, 320 Fettich, Janez 174 Finžgar, Alojzij 174 Finžgar, Fran Saleški 174 Fischer, Kurt von 174 Flaker, Aleksandar 10, 26, 303 Flotzinger, Rudolf 10, 22, 298 Forstnerič, Franc 9, 28, 61, 305 Franchini, Aldo 174 Frangeš, Ivo 174 Fučic, Branko 174
Gabrovec, Stane 9, 19, 116, 282, 295 Gams, Ivan 9, 33, 61, 202, 312 Gantar, Kajetan 9, 12, 15, 24, 61, 126,
244, 248, 301 Gaspari, Maksim 174 Gavazzi, Milovan 174 Gerškovic, Leon 174 Gestrin, Ferdo 174 Geyer, F. Otto 174
Giesemann, Gerhard 10, 26, 255, 303 Gligoric, Velibor 175 Globevnik, Josip 9, 28, 61, 229, 306 Globokar, Vinko 10, 40, 153, 223, 318 Gogala, Matija 9, 11, 15, 33, 62, 139,
143, 219, 223, 242, 245, 246, 255, 279, 293, 312, 336 Golia, Pavel 175
Goli, Ljubo 175, 195, 216, 229, 255, 292 Gombocz, Wolfgang L. 10, 22, 298 Goričar, Jože 15, 81, 82, 175 Gosar, Peter 9, 28, 133, 306 Grabec, Igor 9, 28, 63, 229, 306 Grad, Anton 175 Gradnik, Alojz 175 Grafenauer, Bogo 175 Grafenauer, Ivan 175 Grafenauer, Niko 9, 39, 234, 255, 318 Grafenauer, Stanko 9, 34, 255, 312 Grdenic, Drago 10, 32, 309 Grickat-Radulovic, Irena 10, 26, 255, 303 Grošelj, Milan 175 Gubenšek, Franc 9, 31, 66, 255, 308 Gušic, Branimir 175 Gyergyek, Ludvik 175
H
Hadži, Dušan 9, 28, 134, 196, 230, 255, 306
Hadži, Jovan 175, 291, 313, 314 Hafner, Stanislav 176, 290 Hahn, Erwin Louis 10, 32, 310 Hajdin, Nikola 10, 32, 310 Handke, Peter 10, 40, 255, 318 Hannick, Christian 10, 26, 126, 127, 303 Hauptman, Ljudmil 176 Hegedušic, Krsto 176 Herak, Milan 10, 36, 255, 315 Hieng, Andrej 176 Horvat, Matija 9, 41, 162, 164, 320 Hottinger, Lukas Conrad 10, 36, 315 Hribar, Valentin 9, 19, 295 Hrymyč, Vil 10, 40, 319
I
Ibrovac, Miodrag 176 Ilešič, Svetozar 176 Ilijanic, Ljudevit 10, 36, 315 Ingolič, Anton 176 Inkret, Andrej 9, 26, 67, 302 Ivic, Milka 10, 26, 303 Ivic, Pavle 176
J
Jakac, Božidar 176 Jakopič, Rihard 176 Jakopin, Franc 176 Jama, Matija 176
Jančar, Drago 9, 37, 67, 153, 234, 242,
255, 266, 279, 316 Jemec, Andrej 9, 11, 37, 69, 146, 149,
153, 234, 293, 316 Jovčic, Dimitrije 176 Jurančic, Janko 176
K
Kahl, Hans-Dietrich 10, 22, 298
Kalin, Boris 176 Kalin, Zdenko 177 Kambič, Vinko 177 Karamata, Stevan 10, 36, 315 Kardelj, Edvard 177 Katritzky, Alan R. 10, 32, 310 Kenk, Roman 177 Kermauner, Taras 9, 24, 70, 109, 301 Kermavner, Dušan 177 Kernel, Gabrijel 9, 29, 70, 230, 255, 306 Kiauta, Boštjan 9, 36, 71, 141, 142, 223, 314
Kidrič, Boris 177, 186
Kidrič, France 14, 177
Klopčič, Mile 177
Kmecl, Matjaž 9, 11, 12, 24, 71, 221,
244, 293, 301 Koblar, France 177 Kochansky-Devide, Vanda 177 Kogoj, Franjo 177 Koneski, Blaže 177 Konstantinovic, Zoran 178, 191, 216, 227, 292
Konstantinovski, Georgi 10, 40, 155, 223, 319
Kordaš, Marjan 9, 41, 72, 162, 164, 167, 320
Korošec, Viktor 178
Kos, Božidar 10, 40, 319
Kos, Gojmir Anton 178
Kos, Janko 9, 24, 72, 301
Kosmač, Ciril 178
Kos, Milko 15, 178
Kossack, Georg 178
Kostrenčic, Marko 178
Košir, Alija 178
Kovačič, Lojze 178
Kovič, Kajetan 9, 38, 204, 221, 234,
255, 279, 316 Kozak, Juš 178 Kozina, Marjan 178, 233
Koželj, Venčeslav 178 Kralj, Alojz 9, 15, 29, 73, 137, 255, 306 Kranjc, Andrej 9, 34, 73, 202, 282, 312 Kranjec, Miško 110, 178, 284 Krašovec, Jože 9, 24, 74, 75, 76, 215,
255, 281, 282, 291, 301 Krašovec, Stane 178 Kratochvil, Josef 178 Kravar, Miroslav 179 Krbek, Ivo 179 Kreft, Bratko 14, 179 Kreft, Ivan 9, 11, 34, 76, 221, 232, 255,
293, 312 Krek, Gregor 15, 179 Krek, Uroš 9, 38, 76, 255, 316 Kretzenbacher, Leopold 179, 192, 216, 227, 292
Kristl, Stanko 9, 39, 77, 255, 318 Krklec, Gustav 179 Krleža, Miroslav 179 Kuhelj, Anton 14, 179 Kühn, Othmar 180 Kumbatovič, Filip Kalan 179 Kuret, Niko 179 Kušej, Gorazd 15, 179 Kušej, Rado 179 Kyovsky, Rudi 180
L
Lajovic, Anton 180 Lajtha, Abel 10, 43, 255, 323 Lamovec, Janez 9, 42, 78, 165, 167, 223,
235, 321 Laroche, Emmanuel 180 Lauer, Reinhard 10, 26, 304 Lavrač, Ivan 180 Lavrič, Božidar 14, 180, 206 Lavrin, Janko 180 Lebič, Lojze 9, 38, 78, 121, 148, 221, 284, 317
Leeming, Henry 180
Lehn, Jean-Marie Pierre 10, 32, 310
Lenček, Rado L. 180
Levec, Janez 9, 29, 79, 204, 307
Lipuš, Florjan 10, 40, 87, 255, 319
Lobe, Feliks 180
Logar, Janez 180
Logar, Valentin 180
Lorkovic, Zdravko 181
Luckmann, Thomas 10, 22, 255, 298
Lukic, Radomir 181
Lukman, Franc Ksaver 181
Lunaček, Pavel 181
M
Maceljski, Milan 181, 198, 200, 216, 231, 292
Maček, Jože 9, 11, 34, 79, 80, 200, 255,
283, 293, 313 Majer, Boris 9, 19, 295 Maksimovic, Desanka 181 Mansfield, Peter 10, 32, 133, 134, 223,
229, 310 Mardešic, Sibe 10, 32, 255, 310 Martinovic, Juraj 10, 26, 304 Matevski, Mateja 10, 40, 156, 157, 223, 319
Matičetov, Milko 9, 24, 80, 194, 301 Matičič, Janez 9, 38, 81, 146, 147, 154,
216, 222, 256, 292, 317 Matjašič, Janez 181 Mavretič, Anton 10, 32, 135, 223, 229, 310
Mayer, Ernest 9, 34, 313
McLaren, Anne 181, 196, 209, 210, 216,
235, 255, 292 Mekuli, Esad 181 Melik, Anton 46, 181 Melik, Vasilij 9, 19, 295 Menart, Janez 181
Menis, Gian Carlo 10, 22, 255, 298 Merchant, Mylon Eugene 181 Merhar, Boris 181 Merku, Pavle 10, 40, 255, 319 Micevski, Kiril 182 Michie, Donald 182, 196, 197, 216, 229, 292
Mihajlovic, Mihajlo Lj. 182 Mihalic, Slavko 182, 216, 232, 292 Mihelič, France 182, 233 Mihelič, Milan 9, 38, 160, 317 Milčinski, Janez 14, 46, 182 Milčinski, Lev 182 Milič, Emili Joseph 10, 43, 323 Minatti, Ivan 9, 38, 81, 204, 317 Mlinarič, Jože 9, 20, 82, 296 Mlinar, Zdravko 9, 19, 81, 125, 226,
242, 256, 266, 295 Mohorovičic, Andre 182 Mole, Vojeslav 182
Moravec, Dušan 9, 24, 46, 83, 284, 301 Moskovich, Wolf 10, 27, 304 Moszyski, Leszek 182 Müller, Karl-Alexander 10, 32, 255, 311
Müller-Karpe, Hermann 10, 22, 298 Murko, Matija 182 Mušič, Marjan 182, 217, 220 Mušič, Marko Marijan 9, 38, 83, 148,
156, 222, 317 Mušič, Zoran 182
N
Nahtigal, Rajko 14, 182
Negovski, Vladimir A. 183
Neher, Erwin 10, 36, 143, 144, 223, 315
Nejedly, Zdenek 183
Neubauer, Robert 183
Neuhäuser, Rudolf 10, 27, 304
Nicod, Jean 10, 37, 315
Nitsch, Kazimierz 183 Nougayrol, Jean 183 Novak, Franc 183 Novak, Grga 183
O
Ocvirk, Anton 183
O'Loughlin, Niall 10, 22, 119, 223, 225, 233
Olszak, Waclaw 183
Orešnik, Janez 9, 25, 87, 216, 218, 242,
256, 263, 292, 301 Oštir, Karel 183
P
Pahor, Boris 10, 40, 68, 216, 292, 319 Paljetak, Luko 10, 40, 319 Panteleev, Dimitar 183 Paternu, Boris 9, 25, 87, 302 Paulin, Alfonz 183
Pavček, Tone 9, 11, 12, 38, 88, 110, 149, 204, 216, 222, 242, 243, 256, 293, 317
Pavčnik, Marijan 9, 21, 88, 220, 226, 297
Pavičevic, Branko 10, 22, 255, 299 Pavlov, Todor 184 Pavšič, Vladimir - Bor Matej 184 Pecsi, Marton 184, 200, 202, 216 Peklenik, Janez 9, 12, 29, 89, 230, 231,
238, 256, 307 Perovic, Slobodan 10, 23, 255, 299 Persianinov, Leonid Semenovič 184 Peterlin, Anton 184 Peterlin, Matija 9, 42, 90, 255, 322 Pignatti, (Sandro) Alessandro 10, 37, 315
Pirc, Raša 9, 31, 90, 130, 131, 132, 133, 222, 229, 308
Pirjevec, Jože 9, 12, 21, 91, 122, 216,
226, 227, 239, 256, 279, 292, 297 Pitamic, Leonid 184 Plečnik, Jože 184, 233 Plemelj, Josip 184 Pleničar, Mario 9, 35, 313 Pleterski, Janko 9, 20, 279, 296 Podrecca, Boris 10, 40, 86, 319 Pogačnik, Jože 184 Pohl, Heinz Dieter 10, 27, 304 Poldini, Livio 10, 37, 315 Polec, Janko 184
Popov, Andrej Vladimirovič 10, 37, 316
Potrč, Ivan 184 Povh, Bogdan 10, 32, 255, 311 Prelog, Vladimir 184 Pretnar, Stojan 184 Prevoršek, Dušan C. 185 Prokop, Otto 10, 43, 323 Prunč, Erich 10, 27, 223, 304 Pusic, Eugen 10, 23, 124, 299
R
Rajičic, Stanojlo 185 Rakovec, Ivan 185, 313 Rammelmeyer, Alfred 185 Ramovš, Fran 14, 15, 185, 291 Ramovš, Primož 67, 185, 284 Rant, Zoran 185
Rao, Chintamani Nages Ramachandra
10, 32, 311 Ravnikar, Edvard 185, 233 Rebula, Alojz 10, 40, 320 Rechinger, Karl Heinz 185 Regen, Ivan 185 Rigler, Jakob 185 Rozman, Blaž 9, 42, 92, 322 Rumpler, Helmut 10, 23, 299 Rus, Veljko 9, 20, 226, 296
S
Saeverud, Harald 186 Safar, Peter 186 Salopek, Marijan 186 Samec, Maks 186 Savic, Pavle 186 Seidl, Ferdinand 186 Severn, Roy Thomas 10, 33, 311 Sever, Savin, 186
Simčič, Zorko 9, 39, 93, 220, 242, 318 Simoniti, Primož 9, 11, 25, 93, 125,
222, 228, 243, 244, 256, 283, 293, 302
Sirotkovic, Jakov 186 Skalerič, Uroš 9, 42, 94, 220, 322 Sketelj, Janez, 9, 11, 41, 94, 160, 162, 209, 210, 222, 235, 236, 247, 293, 320
Skok, Petar 186 Slodnjak, Anton 186 Sodnik-Zupanc, Anica 186 Sovre, Anton 186 Spacal, Lojze Luigi 186 Splichal, Slavko 9, 21, 94, 226, 227,
242, 247, 255, 297 Stälberg, Erik Valdemar 10, 43, 323 Stankovic, Siniša 186 Stankowski, Jan 10, 33, 311 Stanonik, Janez 9, 25, 95, 255, 302 Stanovnik, Branko 9, 11, 29, 95, 216, 230, 245, 246, 248, 256, 292, 293, 307
Stefanovic, Dimitrije 10, 23, 299 Stele, Franc 186 Stern, Pavel 187 Stevanovic, Petar 187 Straus, Jože 10, 23, 299 Strle, Franc 9, 43, 98, 322 Stuhlpfarrer, Karl 10, 23, 121, 223, 225, 300
Stupica, Gabrijel 187 Supičic, Ivan 10, 23, 300 Svane, Gunnar Olaf 10, 27, 255, 304 Svetina, Saša 9, 11, 41, 99, 221, 293, 321 Szentagothai, Janos 187
Š
Šalamun, Tomaž 9, 39, 99, 256, 318 Šašel, Jaroslav 187 Šeligo, Rudi 187
Šelih, Alenka 9, 11, 15, 20, 103, 222,
245, 246, 247, 283, 293, 296 Šercelj, Alojz 9, 35, 104, 313 Šidak, Jaroslav 187 Škerjanc, Lucijan Marija 187 Škerlj, Milan 187 Škerlj, Stanko 187 Šlebinger, Janko 187 Šnuderl, Makso 187 Štampar, Andrija 187 Štih, Peter 9, 22, 117, 118, 222, 297 Šuklje, Lujo 187
T
Tavano, Sergio 10, 23, 216, 227, 292, 300
Tavčar, Alois 188
Tavčar, Igor 188
Taylor, Alan John Percival 188
Teržan, Biba 9, 21, 104, 105, 115, 116,
222, 227, 248, 255, 296 Tesniere, Lucien 188 Teune, Henry 10, 23, 123, 223, 225, 300
Tišler, Miha 9, 30, 105, 307 Todorovic, Kosta 188 Tolstoj, Nikita Iljič 188 Tomaževič, Miha 9, 31, 105, 255, 308 Tomovic, Rajko 188
Toporišič, Jože 9, 12, 25, 106, 130, 241,
242, 280, 281, 302 Trofenik, Rudolf 188 Trontelj, Jože 9, 11, 15, 41, 106, 162,
164, 167, 293, 321 Trstenjak, Anton 46, 75, 108, 188, 225, 279
Tršar, Drago 9, 39, 107, 255, 317 Turk, Vito 9, 31, 107, 255, 256, 309 Turnšek, Dragica 9, 35, 255, 313
U
Udovič, Jože 188, 285 Ugljen, Zlatko 10, 40, 158, 159, 223, 320
Unger, Felix 10, 43, 45, 323 Ušeničnik, Aleš 188
V
Vavilov, Sergej Ivanovič 188 Vavpetič, Lado 188 Veber, Franc 189 Vidav, Ivan 9, 30, 307 Vidmar, Josip 14, 189 Vidmar, Milan 14, 189, 237 Vilfan, Sergij 53, 189, 226, 283 Villadsen, John 10, 33, 311 Vodovnik, Lojze 189 Volkov, Mstislav Vasiljevič 189 Vouk, Vale 189
Vratuša, Anton 9, 21, 108, 226, 296 Vrišer, Igor 9, 35, 314 Vučenov, Dimitrije 189 Vuga, Saša 9, 39, 109, 151, 153, 223, 233, 234, 318
W
Waugh, John S. 10, 33, 311
Wernig, Anton 10, 43, 323 Wollman, Frank 189 Woschitz, Karel Matej 10, 27, 255, 304 Wraber, Maks 189
Z
Zadnikar, Marijan 189 Zadravec, Franc 9, 25, 110, 192, 284, 302
Zajc, Dane 190
Zavada, Vilem 190
Ziherl, Boris 14, 190
Zlobec, Ciril 9, 15, 39, 77, 110, 151, 158,
204, 232, 242, 285, 317 Zorec, Robert 9, 35, 110, 138, 141, 144, 222, 256, 314
Zorko, Zinka 9, 26, 111, 220, 221, 227,
242, 303 Zupančič, Črtomir 9, 31, 309 Zupančič, Mitja 9, 35, 114, 220, 222,
281, 314 Zupančič, Rihard 190 Zwitter, Fran 190
Ž
Žekš, Boštjan 9, 11, 14, 30, 114, 216, 217, 220, 230, 233, 239, 245, 246, 247, 248, 256, 266, 292, 293, 307 Žižek, Slavoj 9, 22, 297 Župančič, Andrej O. 190, 204, 216,
235, 292 Župančič, Oton 190
ISSN 0374- 0315 LETOPIS
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 58. KNJIGA 2007
Glavni in odgovorni urednik: akad. prof. dr. Matija Gogala
Jezikovni pregled Marjeta Humar
Slike
Marko Zaplatil, Igor Lapajne in Arhiv SAZU Izdala
Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani
Prelom Medija Graphics
Tisk Littera picta
Ljubljana, 2008