V tihoti sem odšla in tiho sem se vrnila z gora. Zdaj skušam ujeti sporoèilo, ki ve- lja za moj èas. Izkušnja, ki je jasna, je izkušnja Boga. Èudila sem se vrhovom, ki so se dvigali nad mojim pogledom in me vabili v višine, k oblakom. Oèe je na zaèetku poti poslal nevihto, pri- pravil pa mi je tudi varen zaklon, korenine in deblo drevesa. Pred èasi padlo drevo, ki v nebo dviguje svoje izruvane korenine, ni vedelo, ko se je upiralo viharju in tarnalo nad svojo konènostjo, da ima tudi njegova smrt namen. Danes je moje varno zavetje. Premišljujem o vrednosti in smislu bo`jega naèrta. V vsakdanjosti se mu tako rada upiram, ker ga ne razumem. Sem raje prizadeta in be- `im stran. Na koncu pobega bo`ji naèrt še vedno ostaja. Skozi Oèetove oèi ljubezni ga razume- vam. Postaja mi blizu. Oklenem se ga, ker le po njem zmorem resnièno `iveti sedanji trenutek. Po kratkem poèitku je nevihta pošla. Son- ce je odgrinjalo liste in z `arki segalo prav do mojega zavetja. Postalo je svetleje. Bogu sem se zahvalila za prilo`nost spoznanja, pot sem nadaljevala proti vrhovom. Nebo se je stemnilo. Z bliski in grmenjem je znova obetalo nevihto, do koèe pa je še pol ure hoda. Iskala sem zavetišèe; ni ga bilo. Mi- sel se je ustavila ob spoznanju, da me je `iv- ljenje preverilo v mnogih nalogah, ki so bile zahtevnejše, kot je ta nevihta. Nasmehnem se. Zavarujem nahrbtnik pred kapljami in hi- treje nadaljujem pot. Koèa me je `e prièako- vala. Bila sem mokra, a polna zadovoljstva in neke skrivnostne moèi. Prihaja od Boga? “`ivi v sedanjosti …,” piše Chiara Lubich. Sedaj sem v objemu velièastnih gora, diham  %+(*  '  "  "   0 " èist zrak in pijem hladno vodo iz izvira. Kaj bi še lahko `elela? In vendar so nekatera vzne- mirjenja doline zmogla preklatiti sedem ur hoje do mojih misli. Sonèni zahod je tu velièasten, tudi zaradi èloveka, ki ima zanj èas in zmore v njem opa- ziti podrobnosti. Skale so posrebrene, gorijo v sonènem zatonu. Najvišji vrh pa me vztraj- no vabi v svojo višino. Tam bom še kako bli- zu tebe, kajne, Oèe? Mrak me je pokri`al s svojo mirno roko in v bo`ji ljubezni sem padla v spanec. Zgodnje jutro je. Svetloba ne`no vabi dan. “ … opojna zmaga luèi …” meni Rudolf Stecher. Sence vrhov so vse manj opazne in meglice se razvajeno pestujejo v dolini. Prvi korak, po- trebno je storiti prvi korak. Sledi še eden, še naslednji … sliši se udarjanje palic, prestop ko- rakov in dihi. Pogledam proti vrhu, se `e po- naša z najzgodnejšimi `arki. Hrepeneèe ho- dim proti èaru jutra, soncu, nebo pa za mano pušèa roza stopinje. V ušesih mi je odmeva- la še ena Stecherjeva misel: “Kdor vidi jutro, ne more ostati brez poguma”. Ponudim obraz toplini in se potopim v njegovo rumeno svet- lobo. Oèe, tukaj je tako lepo! Vrh me vabljivo pogleduje. Klini. Vrvi. Moram se tesno oprijeti hladne skale, da se dvignem više, bli`e. Z vsakim naporom je do- linskih skrbi manj. Oèi postajajo obèutlji- ve za blešèeèe kamne, vztrajne cvetove in po- gumne `ivali. Slišim brenèanje èebel. Èutim boleèino v mišici; izroèam ti jo Oèe. Korak za korakom ti izroèam. Tudi ta sled je `e mo- zaik k zmagi, k vrhu. Cilj je vedno sestavljen iz napora in odpovedi, ko se odpoveš sebi za nekaj višjega. Tukaj sem Oèe tako majhna, tako tvoja. Skupaj pušèava stopinje proti  # 0 " vrhu. Zmoreva! Zmorem! Oèe, najina pot je tako razkošna. Ne spomnim se, da bi ti bila tako blizu. Plemenitiš moj pogled. Velièastne skale se potapljajo v bele meglice in znova ponosno dvignejo svojo vrhove. Moène in pogumne cvetlice v prgišèu zemlje razveje- jo svoje korenine in po`enejo pisane cvetove za èebele, èiste poglede ljudi in zate, Oèe. Tu- kaj je `ivljenje tako zgošèeno. Hodim po robu. Takšna hoja mi je do- maèa, nikoli ne veš, kam omahneš. Tokrat so takšne vse poti do vrha. Oprimem se skale. Blizu sem ti, Oèe. Blizu sem svojemu `ivlje- nju. Lahko grem prosto, a bi to pomenilo mojo smrt. Oklenem se te, Oèe, da me nosiš, da zmorem pogumno naprej. Še nekaj kli- nov in metrov jeklenih vrvi. Veseli zmagovalci se `e ponašajo z vrhom. Nama, Oèe, pa še manjka nekaj korakov. Èu- tim vrh. Zmago. Tvojo ljubezen. Milost, ki lahko primoli to, kar èlovek potrebuje. Objeli smo se: Bo`ja prisotnost, vrh Tri- glava in jaz. Trenutki samote in tišine. Sem ljubezen. Moè. Pogum. Oèe, znova sem pokri`ana z zaupanjem tudi za vse dolinske gore. Hva- la ti, Oèe, s tabo sem zmogla. Od tu zgoraj je dolina tako majhna. Oèe, hvala za èisto izkušnjo bli`ine. Tudi na konici Triglava velja napis “Mnogo poti k Bogu hiti, ena gre èez gore”. Vrh sem shranila v svojo globino. Z njim se spušèam v vsakdanjost. Tesno se privijem k skalam. Previdna sem za vsak korak. Pot nazaj je te`ja. Nebo pripravlja znova nevihto. Prva do- lina je blizu. Pogled je še oèaran nad vrhom, a ne zasanjan. Stopim v koèo na Dolièu, ko nebo pobesnijo strele in grmenje. Oèe, ko- likšna je tvoja ljubezen! Znova sem suha priš- la do praga. Pa bi rekli, da ni mogoèe. Je, z Oèetom je vse mogoèe! Hvala ti. Moèno je zaèelo de`evati. Veèina gorni- kov je odnehala pot za ta dan. Èutim zau- panje. Vem, kam `elim. A v meni odmeva: “Zgodi se tvoja volja, Oèe”. Nevihta se je pomirila. V tihoti slišim klic za na pot. Nebo ni najbolj prijazno, a sem kljub temu s koraki odgovorila na povabilo. Postanem v kraljestvu gora. Nebo je me- šanih barv. Jezero se ka`e v vsej svoji zeleni èi- stosti. Kozorogi se mirno pasejo po zelenih gorskih oazah. Zanesena sem od èudenja in lepote. Oèarana sem, zmogla bi ostati. Moja pot gre naprej do drugih jezer, do moje spalne koèe ob kolenih gora. S pogledom, uprtim skozi okno v skale, ki so se ponoèi zgrnile v èrno rjuho, utrujena zaspim. Sonèno jutro. Èist pogled. Misli prazne. O moji dolini ni veè sledi, le bo`ja ljubezen, zelena jezera, velièastne cvetlice. Mir. Milost. @iveti. Ljubiti. Oprostiti. Biti. Zase. Za druge. Za Boga. Lahka sem. Èutim. Srkam sleherno podobo. Lepo je `iveti. Prve kapljice napovedujejo novo nevih- to, oèi pa naslednjo koèo. Polna je gornikov. Zdaj opazim ljudi. Ali se je moj pogled zmeh- èal? Je postal obraz odprt za druge? Se dia- log z Bogom seli v globine? Vse bli`e sem vsakdanjosti. Nevihta je pošla. Kapljice so še napovedovale svoj èas, a mene klièe dolina, njeno `ivljenje. Kora- ki so kar drseli navzdol. Glasovi avtomobilov so opozarjali na svet, ki mi ni tuj. Bohinjsko jezero je še zadnji blagoslov gora. Oèe, zmogla sva, da sem zmogla. Hvala ti, Oèe, s spoštovanjem, z globokim zaupa- njem in ljubeznijo, ti hvala. Neki tih, a vse glasnejši nemir, me je vabil domov, k mo- jim dragim, v mojo domaèo cerkev, da se Oèetu še enkrat zahvalim. Ta pot je vnoviè prva. Prva k èudenju, k skrivnosti bo`jega stvarstva in ljubezni, ki jo ti, Oèe, razlivaš name. V gorah si upam po- stati tvoj bo`ji otrok. Hvala ti, Oèe. Rada te imam. Naslednje leto me znova povabi.