št. 35 (1829) Leto XXXV NOVO MESTO četrtek, 30.avgusta 1984 Cena: 20 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
KOLESARJI POČASTILI SPO
Razstava o malem gospodarstvu
V Brežicah tridnevni prikaz izdelkov in razv-oja obrti v občini
BREŽICE — V soboto, 1. septembra, bodo v telovadnici srednje šole prikazali občinstvu dosežke malega gospodarstva v brežiški občini. Na otvoritvi bosta nastopila Obrtniški pevski zbor iz Kranja in folklorna skupina KUD Oton Župančič iz Artič.
Razstava bo odprta tri dni. V nedeljo popoldne jo bosta popestrila modna revija Novoteksa in nastop frizerske sekcije. Obrtno združenje Brežice bo nato podelilo priznanja razstavljalcem. Obiskovalci in člani združenja si bodo v soboto in v nedeljo lahko ogledali film o obrtnih dejavnostih, ki ga bodo v ponedeljek zavrteli še za šolsko mladino. Združenje bo sklenilo tridnevno predstavitev obrti z razgovorom za okroglo mizo o problematiki zasebnega obrtništva. Ta posvet bo v ponedeljek dopoldne.
KORISTNO
SODELOVANJE
POSAVSKIH
VELIKANOV
KRŠKO — Za uvajanje novih tehnologij, za skupno izdelavo nekaterih rezervnih delov, uvajanje sodobnih poslovnih in procesnih računalniških sistemov ter skupno uveljavljanje in zastopanje stališč v energetskih sistemih Slovenije je za največja posavska delovna kolektiva, Tovarno celuloze in papirja Djuro Salaj in Nuklearno elektrarno velikega pomena samoupravni sporazum o tehničnem in poslovnem sodelovanju, ki sta ga nedavno podpisala oba delov* na kolektiva. Od izmenjave izkušenj na posameznih področjih, kjer sta kolektiva na različni razvojni stopnji, si veliko obetajo.
Kopitarna potrojila polletni izvoz
Z zaostreno kontrolo izboljšali kakovost
SEVNICA — Kopitarna dosega nadvse razveseljive izvozne uspehe. Po poletnih rezultatih je očitno, da bo letošnji letni načrt brez težav izpolnila.
V polletju so sevniški izdelovalci kopit, pet in cokel, kijih mnogo prodajo zlasti v Zvezno republiko Nemčijo, izvozni načrt presegli kar za 298 odst. Pri tem je še posebej razveseljivo, da so stroški proizvodnje naraščali počasneje in s tem blagodejno vplivali na rast dohodka, kar po drugi strani pomeni, da Kopitarna ne izvaža za vsako ceno.
Kopitarna je letos dosegla vrsto izboljšav v proizvodnji. Tako leži hlodovina v skladišču zdaj le po tri mesece, medtem ko je lani še po štiri. Še občutneje so to znižali čakalni čas pri rezanem lesu, od lanskih 12 na 7 mesecev. Hitrejše je tudi obračanje pri polizdelkih, kar vse je za zaposlovanje zelo pomembno, saj ni treba najemati dragih posojil.
Za uspeh na tujem trgu ima največ zaslug kakovost izdelka. V Kopitarni so zelo zaostrili kontrolo. Za kakovost ne odgovarja več le vodja kontrole, marveč vsi, ki so povezani v proizvodni verigi.
A. Ž.
»Konvertibilne” kopalke
.................  "	11	1 ■ i"	——
. ,e izvozila 1,8 milijona kosov
" ' ' • ■ 11 ............................
METLIKA — Metliška Beti je ne samo največji proizvajalec kopalk v Jugoslaviji, marveč eden največjih, če ne kar največji v Evropi. Za letošnjo sezono so v njej naredili in kar je prav tako pomembno, tudi prodali 1.800.000 kopalk, od tega so polovico izvozili na konvertibilno tržišče (tu gre za tako imenovani čisti izvoz, saj so Betin material, kreacija in delo), okoli 200.000 kopalk na klirinško tržišče, 700.000 pa sojih prodali na domačem trgu.
Polovica vseh Betinih kopalk je ženskih, 30 odst. moških, po 10 odst. ' pa dekliških in lanlovskih. Ker so zahteve za prihodnje leto precej večje, se v Beti pripravljajo, da bodo proizvodnjo kopalk povečali vsaj za 20 odst. Z materialom in tržiščem, kot rečeno, ni težav, še največjih bo zara-di njihovih omejenih kapacitet.
za
Bogatejši za vodovod
Brigadirji MDA Bela krajina, ki so v soboto končali delo, pomagali do boljše pitne vode
DRŽAVNI REPREZANTANTI V AKCIJI — Na letalskem mitingu so gledalce, ki so se zbrali na partizanskem letališču na Otoku, s svojimi kombinacijskimi figurami navdušili tudi padalci iz Lesc. V torek so odpotovali na svetovno prvenstvo v Pariz, kjer bodo zastopali jugoslovanske vrste. (Foto: T. Jakše)
LOKVE PRI ČRNOMLJU — V soboto so odšli od tod še zadnji brigadirji republiške mladinske delovne akcije „Bela krajina”, ki so v treh izmenah pomagali pri napeljavi vodovoda v krajevnih skupnostih Dobravice in Drašiči. Kljub začetnim strahovom, da bo imela akcija na koncu izgubo, pa sedaj vse kaže, da je 3,4 milijona dinarjev, kolikor sojih dobili od republiške konference ZSMS, zadostovalo, akcija pa je tudi ekonomsko upravičena, saj znaša vrednost opravljenega dela brigadirjev skoraj 5,8 milijona dinarjev.
258 brigadirjev iz Bežigrada, Kočevja, Vrhnike, Škofje Loke, Ilirske Bistrice, Cerknice, Mozirja, Brežic ter pionirji iz Zasavja so opravili 16.169 efektivnih delovnih ur. V KS Dobravice so izkopali in zasuli 2.500 metrov jarka za vodovodne cevi, v KS Drašiči pa opravili enako delo v dolžini 1.300 metrov, kar je sicer 500 metrov manj od načrtovanega. Vendar je bilo 90 brigadirjev manj. kot so pričakovali,
V GALERIJI SAMORASTNIKOV JUTTE BORCHERT
TREBNJE — V počastitev občinskega praznika so v trebanjski Galeriji samorastnikov pripravili razstavo del slikarke Jutte Borchert iz Bielefelda. Umetnica je dobitnica velike zlate plakete tabora, razstavo njenih del bo v soboto, 1. septembra, ob 11. uri odprla Mara Rupena—Osolnik, na ogled pa bo do 25. septembra.
Vnovič na partizanskem Otoku
Nekdanje partizansko letališče Otok se je po štiridesetih letih zopet stresalo v ____hrupu	letalskih	motorjev	—	Slavnostni	govornik	Viktor	Avbelj
OTOK — Nekaj tisoč ljudi seje kljub slabim vremenskim obetom zbralo na nekdanjem partizanskem letališču Otok v Beli krajini, da bi počastili 40-Ietnico partizanskih letališč in spuščališč v Sloveniji, letalstva in prekomorskih brigad.
Razmočeno letališče in nizka oblač-	usposabljali letališča za pristanke za-
nost sta povzročila tudi določene	vezniških letal,
spremembe v programu: odpadel je Slavnostni del prireditve je otvoril precejšen del nastopa civilnega letals- predsednik občinske skupščine Metlika Janez Gačnik, ki je poudaril, da ima jubilejna prireditev, poleg spominskega obeležja tudi velik pomen za razvoj letalskega športa v tem delu Slovenije. Slavnostni govornik, član
• Spregovoril je tudi o dvomih v pomembnost proslavljanja dogodkov iz narodnoosvobodilnega boja, ki jih je zadnje čase zaslediti v sredstvih javnega obveščanja. „Ne-kateri njihovi argumenti so takšni, da zbujajo dvom o iskrenost teh kritik in o tem, ali so njihovi avtorji proti proslavam oziroma proti nekaterim njihovim slabostim ali pa jih moti popularizacija dogodkov iz naše preteklosti in tudi iz narodnoosvobodilnega boja,” je dejal in dodal, daje najboljši odgovor na te kritike prav odnos naših ljudi do teh prireditev.
predsedstva CK ZKS Viktor Avbelj, pa je orisal velik pomen, ki so ga imela partizanska letališča za dovažanje lju-
RAZSTAVA V DOLENJSKIH TOPLICAH
DOLENJSKE TOPLICE — V zdraviliški restavraciji v Dolenjskih Toplicah bodo jutri ob 16. uri odprli razstavo akademskega slikarja Jožeta Marinča iz Kostanjevice. Ob otvoritvi bo krajši kulturni program, razstava pa bo odprta tri tedne.
DOLENJSKA GALERIJA ODPRLA VRATA ZDRAVKU MATKOVIČU
Viktor Avbelj: „Skoraj tri leta seje moralo narodnoosvobodilno gibanje brez pomoči, z lastnimi silami in sredstvi bojevati proti okupatorju... Ko je pomoč le prišla, šobila partizanska letališča za nas in za zaveznike ogromnega pomena.”
tva, saj je bil travnik za večkratno varno vzletanje in pristajanje preveč razmočen, ter nekaj atraktivnih figur vojaških letal, ki jih je ovirala nizka oblačnost. Zato pa so se obiskovalci na lastne oči prepričali, s kakšnimi težavami so se borili partizani, ko so
di, opreme in orožja za partizansko vojsko ter za odvažanje ranjencev ter zavezniških letalcev v varno zaledje.
Na letališču so gledalci lahko spremljali program že od devete ure dopoldne, ko je bila demonstracija specialnega gasilskega vozila RV — 2, nato koncert vojaške godbe ter prihod metliških kolesarjev maratoncev, ki so se izpred kraja, kjer je bila ustanovljena Belokranjska brigada, prek obmejnih hrvaških krajev prikolesarili na letališče. Vrhunec dogajanj pa je bil vsekakor letalski miting, kjer so v nizkem letu helikopterji, akrobatska in šolska letala ter lovska letala našega vojnega letalstva prikazovala svoje spretnosti in sposobnosti. Posebna atrakcija so bili tudi desantni skoki padalcev, prikaz reševanja s helokopterjem RSNZ in polet motornega zmaja nad letališčem. Ob tej priložnosti je predsednik delavskega sveta semiške Iskre, Jože Kočevar, krstil novo pridobitev Aerokluba Bela krajina, jadralno letalo VUK T.
T. JAKŠE
8. SEPTEMBRA PROSLAVA PRI KOPRIVNIKU
KOČEVJE — Na razširjeni seji pripravljalnega odbora za proslavo 40-letnice bojev na Hribu pri Koprivniku so sklenili, da bo osrednja proslava v soboto. 8. septembra, ob 11. uri. Ob tej priložnosti bo tudi srečanje preživelih borcev XVIII. divizije NOV, v katere sestavu so delovali in se bojevali Vlil.. IX. in X. SNOUB ter jurišni bataljon. Zato bo na to slavje organiziran poseben prevoz borcev iz Ljubljane. Slavnostni govornik bo Jože Ožbolt, nekdanji komandant Vlil. SNOUB.	V.	D.
delo pa je oviral tudi kamnit teren. Vrednost celotnih investicij znaša v KS Dobravice 9,1 milijona, v KS Drašiči pa 6 milijonov dinarjev, investitorja pa sta sis komunalnega gospodarstva in skupščina občine Metlika.
Poleg prizadevnega dela brigadirjev gre pohvaliti tudi dobro sodelovanje krajanov, ki so pomagali pri delu na trasi in brigadirjem pripravili hrano. Ne nazadnje pa ima veliko zaslug za uspešno akcijo tudi njeno vodstvo s komandantom in izkušenim brigadirjem Zvonetom Butalo na čelu.
M.BEZEK
30 LET ROKOMETA V BREŽICAH
BREŽICE — V počastitev 30-letnice rokometa v Brežicah, enem od piomembnih središč slovenskega rokometa, so v soboto pripravili rokometni turnir, na katerem so sodelovale mladinke in članice Šentjerneja in Brežic, mladinci Brežic in Dobove, člani Borovelj z avstrijske Koroške, trboveljskega Rudarja in Brežic ter veterani Kolinske Slovana in Brežic. Prva mesta so osvojile mladinke in članice Šentjerneja, mladinci Brežic in člani Rudarja, vv tekmi veteranov v spomin Darka Šetinca pa je zmagala Kolinska Slovan.
MIN — Člani metliškega kolesarskega društva so preteklo nedeljo v okviru praznovanja na Otoku pripravili lokalni kolesarski maraton. Ob startu v Bočki so počastili spomin na XV. SNOUB — Belokranjsko, kije bila ustanovljena tam leta 1943 (na fotografiji), pot pa jih je vodila po delu Bele krajine in sosednje Hrvaške, s ciljem v prazničnem Otoku.
Občina
Trebnje
praznuje
* ★ * * ★ * ★ ★ * . *
V spomin na ustano- $ vitev Gubčeve brigade J
TREBNJE — 4. septembra* praznuje trebanjska občina svoj J praznik. Na ta dan je bila pred 42.* leti na Trebelnem ustanovljena* Gubčeva brigada, ki ima v občini J tudi domicil. Zato je trabanjski* občinski praznik tudi srečanje*, skupnosti borcev Gubčeve bri-* gade. Borci, občani in mladina se* bodo zbrali na Trebelnem v* soboto, I. septembra.
Sicer pa so se prireditve, posve- *
* čene prazniku občine Trebnje,* J začele že 25. avgusta. Tedaj so tre- J
* banjški motoristi pripravili spret-*
* no hitrostno vožnjo od Mirne do*
J • V soboto, 8. septembra, J
* ob 14. uri bo pri Kmečkem*
J muzeju na Veseli gori pri Šent-J
* rupertu odkritje spominske plo-*
* šče in sobe Petru Pavlu Glavarju. *
*
Debenca. Glavne prireditve, pos-* večene letošnjemu prazniku, pa* bodo v soboto. Ob 10. uri*
dopoldne bo v prenovljenem do-* mu kulturevTrebnjernslavnosIna* seja vseh treh zborov občinske* skupščine, na kateri bodo podelili* letošnja občinska in posebna priz-* nanja. Uro kasneje bo v galeriji* likovnih samorastnikov otvoritev* razstave Jutte Borchert iz ZR Ne-* mčije, razstavo pa bo odprla Mara* Rupena — Osolnik. Ob 12. uri bo* začetek tekmovalno orientacijske-* J ga pohoda proti Trebelnemu* * Zvečer bo tam srečanje borcev in*
občanov ter mladine. V okviru* praznika bo naslednji dan več* športnih prireditev.
Skupščina občine, družbenop-* olitične organizacije ter borci* Gubčeve brigade vabijo vse obča-* ne, delovne ljudi in mladino, da sej udeležijo praznovanja in priredi-* tev.
ZAKLJUČEK FORME VIVE
KOSTANJEVICA — V soboto, I. septembra, se bo zaključil 24. mednarodni simpozij kiparjev Forma vi-va, na katerem so ustvarjali štirje kiparji Shigehito Matsuda iz Japonske, Hcinrich Richner iz Švice, iz Jugoslavije pa Boško Kučanski in Boris Za-platil. Sklepna slovesnost bo v kos-tanjeviškem gradu, govoril bo predsednik skupščine kulturne skupnosti Slovenije Vladimir Kavčič, nato pa bo imel Ribniški oktet iz Ljubljane koncert v nekdanji samostanski cerkvi. Ob tej priložnosti bo vstop v vse galerije in seveda tudi na zaključno prireditev prost. Več o Formi vivi v Prilogi prihodnji teden.
HMELJ GRE V SUŠILNICO — Zadružni hmeljev nasad pri Šentjerneju ima strojno organizirano proizvodnjo, ko pa je hmelj obran in v vrečah, ga vozijo v sušilnico. Doslej obrani hmelj kaže, da bo kljub hudim zahtevam v kvaliteti primeren za izvoz. (Foto: R. Bačer)
Hmelj je letos prvovrsten
Obiranje hmelja je na nasadih novomeške zadruge v polnem teku, pridelek pa bo po količini in kakovosti nad pričakovanjem — Ves hmelj odprodajo Hmezadu
NOVO MESTO — V Dolenjski galeriji so 24. avgusta odprli razstavo blizu štiridesetih akvarelov pa enega ali dveh olj Zdravka Matkoviča. Slikar je po rodu iz Slovenije, poldrugo desetletje pa živi in ustvarja na otoku Pagu. Za sabo ima že precej skupinskih in samostojnih razstav, celo na tujem, novomeškemu občinstvu bodo do 13. septembra na ogled slike z raznovrstnimi motivi iz (ob)morskega okolja in več upodobitev posameznih predelov Novega mesta iz Otočca-.
DRAŠKOVEC — 20. avgusta se je na 40 hektarih nasadov zadružnega tozda Brazda začelo obiranje hmelja. Nasadi v okolici Šentjernaja po oceni strokov njakov kažejo nad pričakovanjem dobro letino. Julija je obilna moča hmelju zelo dobro dela, to pa se pri kakovosti pozna.
Planirali so 56.000 kilogramov hmeljevega pridelka, že prve dni obiranja pa .ocenjujejo, da ga bo nekaj ton več. Letos je tudi kvaliteta hmglja zelo dobra, ker še
posebej pazijo pri obiranju, da ni primesi, piko na i pa da primerno
sušenje.
V tozdu Brazda so tehnološko tako opremljeni, da lahko poskrbijo za kvaliteto. Obiranje hmelja je samo.strojno že od leta 1971, tako da z delovno silo ni nobenih težav. Celoten pridelek odkupi žalska tovarna Hmezad, okrog 63 odst. vsega pridelka pa gre v izvoz. Tudi dolenjski hmelj je pri tem vštet. Pogoji prodaje na tujem trgu so ptvizjavi direktorja Brazde
inž. Hermana Mlakarja vsako leto ostrejši. Tujci so pri kvaliteti vse bolj natančni, zato je konkurenca pridelovalcev tudi vse hujša.	R	b.
M
Do konca tedna bo suho vreme, deloma jasno, z jutranjo! meglo po kotlinah.
  i-Sh—i tuj
Ljubljansko
pismo
„Vrt Evrope”
— vse manj •primeren vzdevek
Razvoj Slovenije v očeh načrtovalcev
LJUBLJANA — Po obdobju največjega in najhitrejšega razmaha industrializacije v Sloveniji, materialne podlage za družbeno preobrazbo, v prvih dveh povojnih desetletjih, ko je bilo podeželje hote ali nehote glavno, če že ne izključno območje, iz katerega so prihajali hrana, les in fizični delavci, je ostala tam še vedno skoraj polovica prebivalstva.
Največ je še zmeraj majhnih posestev. Le ena tretjina, ki naglo postaja le še ena četrtina ali manj podeželskega prebivalstva. živi pretežno od kmetijstva in gozda in je res življenjsko zainteresirana tudi za vzdrževanje kmetijske zemlje, pokrajine oziroma njenih proizvodnih zmogljivosti. Kjer se zemlje ne splača obdelovati s sodobno tehnologijo, jo zaraščajo gozdovi, njihove pa prerašča trava. Novi, številčno prevladujoči sloj prebivalstva je skoraj povsod, celo v odmaknjenih hribovskih krajih, postal sloj, ki ga opredeljujemo kot polkmečkega. Temu sloju je kmetijstvo le bolj ali manj dopolnilni vir dohodkov, toda še vedno, posebno v težavnejših obdobjih, pomemben ' ir. Ta sloj je pomemben zlasti zato, ker gospodari z vse večjim delom razpoložljivih kmetijskih zemljišč.
Tretja skupina podeželskega prebivalstva, ki ni več vezana na kmetijstvo in gozdarstvo, živi v lokalnih središčih od storitev za celotno podeželsko prebivalstvo v bližnji okolici ali pa od dela samo v industriji, proizvodni obrti in gradbeništvu.
Burni razvoj v povojnem obdobju, ki je tako korenito preobrazil družbeno gospodarsko sestavo Slovenije z industrializacijo in urbanizacijo ter jo spremenil iz slabše razvite, še pretežno kmečke dežele v še kar dobro razvito.deželo, ni potekal brez bolečin in ran. Eno izmed njih je razvoj zarezal v samo fizično telo družbe, v naravno okolje. Slovenija, ki jo kdo nemara še lahko poetično imenuje „vrt Evrope”, je dejansko doživela* v tem obdobju vrsto hudih posegov v svojo podobo in v ravnovesje naravnih pojavov in procesov. V razvoju so prav posegi, ki so omogočili velik dvig materialne blaginje prebivalstva, sprožili tudi onesnaževanje okolja, ki smo se ga kot družba prav zavedli šele tedaj, ko so posledice razvrednotenja okolja postale takšne, da postajajo ne le fizično neprijetne. ampak že posredno ali neposredno ogrožajo tudi zdravje prebivalstva in — dolgoročno — tudi uporabo dobrin, ki so potrebne za vzdrževanje in povečevanje materialne blaginje same. Morda velja to v največji meri za vodo, s katero nas je narava sicer obilno obdarila, a smo z njo ravnali zelo neodgovorno. Nekatere reke so biološko mrtve, neposredna uporaba vode za pitno vodo pa praktično nikjer več ne pride v poštev. Obenem je voda domala edino naravno bogastvo, pri katerem Slovenija, če izvzamemo nekatera kraška območja, ni v zadregi.
Zavest o nujnosti varovanja in izboljšanja človekovega okolja je danes že bolj splošna kot pred dobrim desetletjem, ko je prodrla v širšo javnost iz ožjega kroga bolje ozaveščenih ljudi. Prizadevati smo si tudi začeli, da bi razmere na tem področju izboljšali delno celo s precejšnjimi stroški, ki jih terjajo, npr. čistilne naprave za vodo. Pokazalo pa se je •— ponekod v svetu še bolj — da je pravočasna preventiva, četudi ni zastonj, cenejša kot urejanje razmer šele takrat, ko zagrozi-ekološka katastrofa ali pride do nepopravljivega porušenja ravnotežij v naravi.
VINKO BLATNIK
Cene lažno lepšajo podobo
Posavsko gospodarstvo v letošnjem polletju bolje poslovalo, kot v prvem trimesečju — Močno porasle obresti, likvidnost vse slabša, terjatve vse večje
KRŠKO — „Prva ocena podatkov periodičnih obračunov nam kaže precejšnje izboljšanje rezultatov poslovanja v primerjavi s trimesečjem v gospodarstvu brežiške in sevniške občine,” poudarja analitik podružnice Službe družbenega knjigovodstva v Krškem Irena Čargo ob polletnem poslovanju posavskega gospodarstva.
Pri tem omenja še nekatere pojave, surovin in reprodukcijskega materiala kot so zmanjšanje deleža prihodkov, ki so ga ustvarile organizacije /d-.
' ruženega delaš prodajo na tuje v krški in sevniški občini, čeprav v slednji skladno s predvidevanji. Na poglabljanje nesorazmerij med rastjo cen
ZNATNO MANJŠI ODKUP DEVIZ
NOVO MESTO — Ljubljanska banka—Temeljna dolenjska banka v Novem mestu je v letošnjem prvem polletju odkupila od občanov 7,3 milijone dolarjev, medtem ko so občani odprodali banki v prvi polovici leta 1983 čez 20 milijonov dilarjev. Skoro trikrat manjši odkup deviz gre na račun povišanih obresti, teh pa ljudje ne zmorejo več, ko ob odprodaji deviz pretežno, teh pa ljudje ne zmorejo' več, ko ob odprodaji deviz pretežno izkoristijo še možnost najema dinarskega posojila.
POPRAVEK
V vesti ..Slavka Zalokar gre v Anglijo". objavljeni prejšnji teden na prvi strani, smo pomotoma zapisali, da je Zalokarjeva članica KZ Krka, izpuščena pa je bila navedba, da je zaposlena kot inštruktorica v Kmetijski šoli Grm. Za netočnost se opravičujemo.
UREDNIŠTVO
in cen končnih izdelkov kaže tudi višja rast porabljenih sredstev razen v sev-niškem gospodarstvu.
• Nuklearna elektrarna Krško dosega 68 odst. celotnega prihodka in polovico dohodka gospodarstva občine Krško in obračunava 35 odst. porabljenih sredstev, 74 odst. amortizacije in 81 ods|. obresti za kredite. Ob polletju je nuklearka vkalkulirala v dohodek skoraj 3 milijarde dinarjev obresti in prikazala desetkrat večji doseženi dohodek kot lani v tem času. Zaradi visokega deleža nuklearke v gospodarstvu krške občine in Posavja je rast celotnega prihodka, dohodka in obresti v regiji in tej občini precenjena, zato gospodarjenja nuklearke SDK še vedno ne ocenjuje.
Ena temeljnih nalog iz letošnje resolucije je povečanje fizične proizvodnje. žal pa krška SDK razpolaga le s
podatkom za krško občino, kjer je fizični obseg proizvodnje porasel za 3,8 odst., brez nuklearke pa je rast še ugodnejša. Skupni izvoz pa je večji le v .brežiškem gospodarstvu, kjer je bil v letošnjem polletju za 45 odst. večji kot v enakem obdobju lani. od tega je konvertibilni izvoz natanko za polovico večji. Zaradi izpada izvoza v ki meljski Metalni, ki je, preusmerila proizvodnjo, letošnji rezultati sev-niškega gospodarstva zaostajajo za lanskimi.
»Odmrznitev" cen je gotovo eden od vzrokov za ugodnejšo rast v brežiškem in sevniškem gospodarstvu v primerjavi s prvim trimesečjem letos. Resolucijskim predvidevanjem se je še najbolj približalo sevniško gospodarstvo. Nasploh pa so v Posavju znova močno porasle obresti, tudi kot posledica večje zadolženosti organizacij združenega dela na račun visokih zalog materiala in nedokončane proizvodnje. Likvidnost je vse slabša, močno so narasli neplačani prihodki, terjatve in obveznosti, kar kaže, da delovni kolektivi vse bolj odlagajo plačilo.	p.	pifRC
Železnica
za
ipostavlja
Kočevje
Premalo vagonov
KOČEVJE — Tozd Gozdarstvo ROG Kočevje odpošlje letno preko svoje špedicije predvsem po železnici do 40.000 kubikov lesa. V zadnjem obdobju, ko je gozdna proizvodnja tudi največja, pa so dobili le malo vagonov, junija namesto zahtevanih 235 le 60, v juliju pa od 278 le 76.
Posledice tega so hude. Zaloge lesa na špediciji naraščajo in so znašale I. avgusta že 2.000 kubikov, zaradi česar so potrebna tudi večja obratna sredstva. Les se suši in izgublja težo (lesni industriji ga prodajajo po teži), njegova kakovost pa se zaradi piravosti zmanjšuje, več je lesnih škodljivcev in zato tudi več stroškov s kemično zaščito lesa. Prevoz delno preusmerjajo na cesto, kar podražuje prevozne stroške, uničuje ceste in upočasni proizvodnjo. Les ne prihaja v dogovorjenih rokih do kupcev.
Neuradno je vzrok za pomanjkanje vagonov ta, daje Kočevje na .slepem tiru”, in tudi železnici izposojanje vagonov za prevoze do 100 km daleč ne prinaša dobička. Nekateri menijo tudi, da nastajajo take težave zaradi zapiranja v republiške meje in .tozdira-nja" tam, kjer ga očitno ne bi smelo biti, se pravi tudi pri železnici.
V Kočevju pravijo, da če so že na slepem tiru, to ne sme pomeniti. da so odpisani. Gozdarji zahtevajo pomoč občinskega izvršnega sveta. Ta pa je že sklenil, da bo zbral o tej zadevi še dodatne podatke in tudi za druge delovne organizacije, nato pa bo ustrezno ukrepal.
J. PRIMC
TEHNOLOŠKA VODA IZ KOLPE — Na Kolpi pod metliškim kopališčem so začeli delati črpališče, od koder bo Beti črpala vodo za svoje tehnološke potrebe. Tako bo veliko dragocene pitne vode, ki jo sedaj uporablja Beti za svojo proizvodnjo, ostalo za gospodinjstva in druge potrebe, ki so tudi v metliški občini iz dneva v dan večje.
Tudi Lahinja zastrupljena
Nevarna snov PCB prišla iz Krupe tudi v Lahinjo —
Prepovedano pitje, napajanje živine, kopanje
METLIKA — Ko so strokovnjaki nesporno ugotovili, da je Krupa zastrupljena s polikloriranimi bifenili (PCB) in daje ta snov prišla tudi v Lahinjo od izliva Krupe naprej, je metliški zvršni svet imenoval komisijo, ki si prizadeva za odpravljanje posledic te
PREMALO
UTEMELJENO
KOČEVJE — Občinski izvršni svet se je v načelu strinjal, da bi iz republiškega sklada solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v Sloveniji dodelili za delno kritje škode po lanski suši občini Piran 15.106.000 din. občini Šentjur pri Celju pa 19.704.000 din. Člani sveta so izrazili prepričanje. t da je vodstvo tega sklada gotovo dobro pretehtalo oba primera in nato oblikovalo svoj predlog sklepa za vse občinske skupščine. Kljub temu pa so menili, naj bi bili v bodoče taki sklepi podrobneje obrazloženi in uleme/jeni. Sklicevanje na sušo ne pove veliko. 'Še posebno se je članom izvršnega .v vetu zdelo čudno, da se sklicuje na sušo občina Piran, saj suša njenemu turizmu gotovo bolj koristi kot deževje.
zastrupitve. Najprej so v krajevni skupnosti Dobravice in na Primostku v KS Podzemelj prebivalce obvestili, da je prepovedano uporabljati vodo Krupe in Lahinje,
Na vseh pristopih k Lahinji bodo v metliški občini postavili opozorilne table, naloga komisije pa je tudi, da poskrbi za izpraznitev in temeljito očiščenje vodnjakov, v katere so ljudje točili vodo iz Lahinje. Brž ko bo mogoče, je treba odpreti nov vodovod za Gcršiče, Dolnje in Gornje Dobravice,' namestiti javne pipe v teh vaseh ter zagotoviti denar za vodovod Primostek — Krivoglavice. Metliški izvršni svef bo zagotovil denar za te stvari, razen za vodovod za Krivoglavice, za kar pa je trtba čim prej najti
denar v občini.
A. B.
VEČ ZDRAVNIKOV
ČRNOMELJ — V osnovnem zdravstvu, ki ima razvojno prednost zaradi postopnega prevzemanja določenih opravil od specialistične in bolnišnične dejavnosti, ima črnomaljska občina enega zdravnika na 1.600 prebivalcev — v republiki je povprečje 1.350 prebivalcev — dolgoročni cilj v občini pa je en zdravnik na 1000 občanov.
Zeliščarstvo se uveljavlja
Tozd Zelišča ima na trgu že čez 70 preparatov iz zdravilnih zelišč, za katera je vse večje zanimanje — Vsi preparati so plod domačega znanja
Krkin tozd Zelišča je ob polletju pol dohodka ustvaril z izvozom, na domačem trgu pa se pojavlja z vse več naravnimi pripravki iz zelišč. Samo letos je dal na trg že tri nove proizvode, ni pa še rekel zadnje besede.
V svetli'je zeliščarstvo vrsto let na pohodu, k nam pa sc počasi prebija. Pa vendar: vračanje k naravi, izkoriščanje vsega, kar narava lahko daje. je tudi pri nas vse bolj cenjeno med ljudmi Mag. ph. Nevenka Durič. v. d. direktorice tozda, pravi: .Naši preparati niso zdravila, ampak pripravki v prosti prodaji, pripravljeni iz izvlečkov naravnih zdravilnih zelišč, s katerimi so si znali lajšati tegobe že naši davni predniki. Te preparale v obliki čajev, kapljic, mazil, tablet ali sirupov proizvajamo pod enako kontrolo kot zdravila. Vrsto svojih preparatov pa smo v sodelovanju z zdravniki testirali”
Sicer pa tozd Zelišča izvaža v glavnem zdravilna zelišča in je za
družbo interesanten izvoznik, saj za lastno proizvodnjo ne potrebuje skoro nič uvoza. V Zeliščih je zaposlenih malo manj kot 200 ljudi v Novem mestu in srbskem Svrljigu, proizvodnja pa je sodobno organizirana.
Tozd Zelišča je v sklopu tovarne Krka ena tistili delovnih organizacij, ki poslujejo donosno brez motenj, težave v proizvodnji pa so večinoma tudi povezane z naravo. Če ni dežja ali je moče preveč, če zelišča ne rastejo, nastane pomanjkanje surovin. Izredni skoki cen energiji in ostalim surovinam, kijih le morajo kupovati, pa tudi v tem kolektivu jemljejo dohodek.
Skušajo biti čimbolj tznjadljivi in se prilagoditi potrebam domačega trga, kar jim uspeva. Zelo naglo so ljudje
sprejeli razne mineralne vitaminske preparate, diabetične preparate, k upci z veseljem segajo po spravu za uničevanje mrčesa na sobnih živalih. Posebnost je tudi šampon za pranje
• V prvi polovici letošnjega leta so Zelišča dala na trg tri nove preparate: Gloxicor dražeje iz glogovih vršičkov za krepitev srca, vitaminske dražeje Pikovit, namenjene otrokom, ter Mentomed za izkašljevanje. Prav lep uspeh je dosegel tudi Vazogel, pripravljen iz. divjega kostanja, po katerem s pridom segajo ljudje, ki imajo težave z venami,______________________
psov in mačk. Ta pripraven so doslej številni ljubitelji živali morali uvažati.
Vsi ti preparati so v celoti plod domačega znanja, od sestave do priprave za tehnološki postopek in proizvodnjo.	R.	B.
NAŠA ANKETA
Čas kislih kumaric
Pozimi, ko je zunaj sneg in mraz, je lepo pogledati v bogato zatoženo domačo shrambo, kjer je polno kozarcev z vloženimi kompoti, marlemadami. solatami, paprikami, gobicami, kumaricami in kdo bi naštel vse dobrote. V njih je ohranjena moč sonca in narave, vsa ta shranjena živila so pomembna poživitev zimskega jedilnika, siromašnega z vitamini. Seveda pa je potrebno darove narave pozno poleti in zgodaj jeseni shraniti na tak ali drugačen način. Vlaganje ali konzerviranje sadja ter zelenjave je prav zdaj v velikem razmahu. Oboje je cenejše kot druge letne čase. hkrati pa je tako pripravljena hrana po mnenju mnogih boljša kot industrijska. Zato ni nič čudnega, ako je vlaganje v zadnjem času spet v modi.
TONČKA TOŠAJ, uslužbenka iz Kočevja: »Vlagam vse vrste povrtnin in sadja, gobe, celo iz rib naredim marinado. Iz sadja kuham kompote, marmelade, borovnice in ribez vlagam celo v žganje. Menim, da bom vsako leto več vlagala, saj je hrana vse dražja. Vlaganje je preprosto, receptov je dovolj. Zal zadnje čase prav jeseni zmanjka pokrovčkov za kozarce.”
_ JOŽE DREMELJ, upokojenec iz Smavra: „Pri naši hiši vlagamo vsako leto in prav danes sem spet naročil v Mercatorjevi trgovini v Trebnjem paprike in breskve. Doslej smo že vložili gobe, zdaj bomo vlagali tudi tfreskve. Vložili bi tudi kumarice, pa jih ni dobiti. Menim, da se vlaganje še vedno izplača, čeprav nekatere stvari kupiš. Nikoli ne vemo, kakšne bodo cene industrijsko vloženih vrtnin.”
VINKO PODPADEC, poslovodja Mercatorjeve samopostrežnice v Sevnici: „V ponedeljek smo pričeli s prodajo paprike za vlaganje. Cena je ugodna, saj je paprika po 63 dinarjev kilogram. Kasneje bomo imeli na zalogi tudi sveže zelje in krompir za ozimnico. Tak način prodaje je pri nas že dofgo časa v navadi, kupci so ga sprejeli.”
ZOFIJA SOPČIČ, računovodkinja iz Črnomlja: »Sadja in zelenjave za vlaganje ne kupujem. Če namreč primerjam cene svežega in vloženega sadja, kaj hitro ugotovim, da se bolj splača kupovati konzerve. Vlagam le zelenjavo, ki zrase na domačem vrtu. Letos sem vložila 30 kozarcev zelenjave. To pa nam zadostuje za zimo.”
ERNA PRIMOŽIČ, upokojena zdravnica iz Novega mesta: »Že od nekdaj vlagam, odkar imamo zamrzovalno skrinjo, so možnosti še večje. Kerdoma pridelam nekaj sadja in zelenjave, se vlaganje izplača. Letos sem že vlagala špinačo, stročji fižol in sadje. Iz zgodnjih jabolk smo naredili več kot trideset litrov soka. Vseh vloženih stvari ne morem sama porabiti, zato pa imam hvaležne odjemalce.”
.ANICA ČRNUGELJ, administratorka iz Metlike: »Živimo v bloku, a imamo zunaj mesta precej velik vrt. Tam pridelamo dovolj sadja in zelenjave, zato vsako leto precej vlagam. Letos sem vložila 20 litrqv kumaric, papriko, srbsko solato in sadje, če bi morala vse to kupovati, bi bilo vse zelo drago, zato se nam vrt še kako izplača. V našem vinogradu bomo najbrž posekali še nekaj trt in tam uredili vrt.”
MARICA ŽIVIČ, pospeševalka kmečkih gospodinjstev iz Krškega: »Veliko vlagamo. V shrambi imamo že 200 kozarcev vloženega sadja in vrtnin. Vložila bom še okoli 20 kilogramov breskev. Vlagajo pa tudi moji sodelavci,-zlasti pa kmetje. Zanje smo pripravili tudi tečaj o konzerviranju in zamrzovanju. Ljudje namreč hočejo domač okus, hkrati pa na ta način precej prihranijo.”
IDA RESNIK, uslužbenka iz Brežic: »V gospodinjstvih, kjer moramo vse kupiti, se vlaganje prav gotovo ne izplača. Zato tega ne delam. Sadje je namreč drago. Še posebej breskve in marelice, vrtnine, kumarice, paradižnik, paprika pa prav tako. Če bi vlagala, bi morala kupiti kozarce in pokrovčke, kar prav tako ni poceni, pa še zmanjka jih v največji sezoni. Skozi vse leto uživamo sveže sadje in zelenjavo, oboje pa kupujemo sproti.”
ANGELA PRESEK, gospodinja iz Ribnice: »Doslej sva z možem vsako leto vlagala fižol, peso, kumarice, papriko in gobe, iz sliv pa sva skuhala marmelado. Zdaj, ko mi je mož umrl, sama ne bom več vlagala. Vendar pa meni m, da se splača vlagati. Zelenjava, vložena doma, je bolj zdrava."
n
4
kmetijstvo
Loka uči Žalec — hmeljarjenja
Koristne tehnične izboljšave, za katere ima zasluge predvsem Ivan Možic, si z zanimanjem ogledujejo strokovnjaki iz krajev, kjer je hmelj doma
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU — Hmeljišča te dni oživljajo. Pesem obiralcev je že zdavnaj zamenjalo enolično drdranje obi-ralnih strojev. Tehnika pri tem še ni rekla zadnje besede, vendar tudi skrivnosti pridobivanja zelenega zla-
Priznanja tudi našim vinogradnikom
Med odlikovanci sejma Vino 84 so tudi pridelovalci iz Dolenjske in Bele krajine
LJUBLJANA — Na tukajšnjem 30. jubilejnem mednarodnem vinogradniško vinarskem sejmu Vino 1984, ki se bo zaključil v soboto, 1. septembra, so tri mednarodne komisije, v katerilr je bilo 40 strokovnjakov iz 14 držav, ocenile 1610 prijavljenih vzorcev vin, alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Najboljšim so podelili priznanja. Najvišji naslov šampion 1984 je med vini prejela tudi zlata radgonska penina 1981 iz K K Gornja Radgona.
Med 29 podeljenimi velikimi zlatimi medaljami je eno priznanje pripadlo modri frankinji 1983 krškega Agrokombinata. Naše pridelovalce je zaslediti tudi pri drugih priznanjih. Eno od 79 podeljenih zlatih medalj za vina je dobila metliška črnina iz Vinske kleti Metlika. Med tistimi, ki sojih odlikovali z zlatimi medaljami za žgane pijače, je tudi Dana Mirna s svojim dolenjskim sadjevcem in zasebnika Janez in Mija Lorenci iz Trebnjega, ki sta dobila to visoko priznanje za cherry desert.
SEJEM NA VESELI GORI
ŠENTRUPERT —V soboto, 1.
septembra, bo na Veseli gori pri Šentrupertu jesenski sejem. Krajevna skupnost Šentrupert in turistično društvo vabita vse kupce in prodajalce živine, kramarskega blaga, suhe robe in izdelkov domače obrti na sejem.
^	*	»	V	V
Sejmišča
NOVO MESTO —Rejci so v ponedeljek ponujali 307 pujskov, prodali pa so jih 97. Od pripeljanih pujskov jih je bilo 90 starih 7 dO 10 tednov in 217 starih 10 do 12 tednov. Mlajše živali so stale 4.000 do 6.000 din, starejši pujski so veljali 6.000 do 7.500 din.
BREŽICE — Na sobotnem tedenskem sejmu so rejci imeli naprodaj 332 prašičev, starih do 3 mesece. Lastnika je zamenjalo 188 prašičev. Za kilogram žive teže so kupci odšteli 250 din.
Muha ne da kruha
Jože Veselič: čebelice komaj zaslužijo zase
KOČEVSKA GORA — ..Naj-prej sem peljal čebele na pašo \ Belo. krajino v Bistrico, kjer sem jih pasel na divji češnji, potem spet v Suhi potok, pa spet v Novo Lipo pri Vinici, zdaj pa sem tu pri Ledeni jami. Slabo vreme mi nagaja, sicer bi že točil hojin med, tako pa ne vem, kaj bo,” pripoveduje Jože Veselič, čebelar iz Livolda pri Kočevju.
Že petnajst let je v pokoju, zato mu čebele ne pomenijo edinega vira dohodkov. Kljub temu ima toliko dela in skrbi z njimi, seveda tudi veselja, da ni mogel ostati samo ljubiteljski čebelar. Že dolga leta sodeluje z ljubljanskim Me-dexom, kateremu proda na'leto tudi po tono meda. Toliko mu ga naberejo čebele iz šestdesetih panjev, ki jih vozi od Kočevske do morja. Če bi nameraval živeti od čebelarjenja, bi moral imeti najmanj trikrat toliko panjev. Pri čebelarjenju pa je še tako, da v enem letu veliko pridobiš, drugo spet vse izgubiš. Skratka, čebele so pridne živalce, a ne pretirano donosne, vsaj pri nas ne.
Jože Veselič: ..Nekaznovano sekajo lipe.”
..Čeprav sc razmere za čebelarjenje v zadnjem času tudi pri nas izboljšujejo, le še ni vse tako, kot je drugod. Pri nas pridobimo iz' panja po 7 kilogramov medu. drugod pa že po 30 kg in več. Drugod sadijo rastline bogate z medom, pri nas nekaznovano podirajo lipe, ko nabirajo cvetje. Čebelarje obremenjujejo tudi visoki stroški za zdravila, sladkor, gorivo in druge potrebščine. Samo za zdravila proti varoozi sem dal skoraj 3 milijone starih dinarjev, sladkor me je veljal domala 7 milijonov dinarjev, za kilogram najkvalitetnejšega medu pa dobim pri Medexu 280 din,” je povedal Veselič.
A na težave in slabosti opozarja mimogrede, ker mu je žal, da pri nas ne znamo izkoristiti naravnih možnosti tako, kot jih znajo v drugih državah. Slovenski med je namreč po svetu zelo cenjen. In več ko bi ga nabrali, več bi ga lahko izvozili, pa tudi pojedli, saj smo po porabi medu na prebivalca med zadnjimi v Evropi, kljub Janši in drugim strokovnjakom, ki so ponesli slavo slovenskega čebelarstva v svet.
Kmetijski nasveti
.Zakol v sili” ni izgovor
Ob sedanji živinorejski krizi, ko meso ne gre v denar in so hladilnice polne, se lahko nadejamo, da se bo zvečalo število tako imenovanih črnih zakolov živine (pod oznako „zakol v sili”, zato ne bo odveč povzeti vsebino prispevka „Zakol v sili in klanje bolnih živali , objavljenega v Kmečkem glasu, ki govori o tem, kaj je dovoljeno in kaj ne. Nepoznavanje zakona nikogar ne opravičuje, so opozarjali že Latinci.
Zakol v sili je zakol zunaj klavnice brez poprejšnjega poškodovana, če zaradi poškodbe hudo krvavi ali če je napihnjena in ji grozi, da se bo zadušila. V vseh drugih primerih ni dovoljeno klanje zunaj klavnice brez poprejšnjega veterinarskega dovoljenja. Tudi po upravičenem zakolu v sili je treba obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo.	>
Pravilnik o načinu opravljanja stalnega veterinarsko-sanitarnega pregleda živali za zakol in izdelkov živalskega izvora določa, da mora nleso in organe živali, zaklane v sili, čimprej pregledati pristojni organ (veterinar). Ta da tudi napotnico, brez katere klavnica ne sprejme v sili zaklane živali. Z veterinarsko napotnico mora biti opremljena tudi bolna žival, ki jo vodimo na zakol v klavnico.
• Izrecno je poudarjeno, da je prepovedan zakol bolne živali, če se ugotovi ali posumi, da ima vranični prisad, šumeči prisad, steklino, smrkavost, slinavko in parkljevko, prašičjo rdečico, prašičjo kugo ali akutno salmonelozo. Zakol tudi ni dovoljen, če ni minilo več kot dva dneva od zdravljenja s hormonalnimi sredstvi ali če niso minili vsaj trije dnevi od zdravljenja z antibiotiki. Zakol tudi ni dovoljen, če je žival v agoniji ali če je v visoki brejosti ali manj kot osem dni po porodu. Napotnica ima enako veljavo kot zdravstveno spričevalo.
Na zakol v sili se torej ne bodo mogli izgovarjati zaloteni rejci, ki bi skušali na svojo pest zase in za druge klati govedo. Tudi na živinorejsko krizo se ne bodo mogli izgovarjati, saj zakoni in pravilniki veljajo nespremenjeno.
I
ta ne poznajo več le v Savinjski dolini. Se več kot to, od tam so se prišli celo učit v Loko pri Zidanem mostu, kaj ukreniti, da bi bolje delale strojne obirainice in hmeljne sušilnice.
V Loki, kjer prideluje hmelj sevniški Kmetijski kombinat, so uvedli ogleda vredne izboljšave, za katere je zaslužen predvsem obratovodja Ivan Možic, ki je pred leti kot kmetijski tehnik „z odprtimi očmi” delal na začasnem delu v Zvezni republiki Nemčiji.
r
Ivan Možic: največ zaslug izboljšave
Obiskovalec v Loki na prvi pogled ne vidi nič posebnega. V obiralnici stojita „volk” in „jpgo-brav”, nemška in jugoslovanska enačica obiralnega stroja. Izboljšave se začenjajo prav pri njiju. Loški strojniki so ju namreč z bližnjo sušilnico povezali s tekočim trakom, tako da je odveč nekdanje zamudno in neprijetno prekladanje nerodnih zabojev in vreč. Izboljšali so tudi mešalno napravo na vrhu sušilnice, ki omogoča hitrejše kroženje hmelja. Prihranek so dosegli tudi kurjači, kar je eno z drugim pripomoglo, da so lani pokurili le še 4,2 dl kurilnega olja na 1 kg suhega hmelja.
Drobnih izboljšav pa s tem še ni konec. Že pred leti so gostje iz Savinjske doline zmajevali z glavami, ko so v Loki začeli uporabljati plastične cevi pri napeljevanju vrvice v nasadu. Zdaj privezujejo hmelj na tak način tudi v osrčju našega hmeljarstva, v Savinjski dolini. V Loki so domiselno prilagodili svojim potrebam tudi traktorski viličarski priključek, na katerega namestijo košaro za privezovanje omenjenih- vrvic.
Vse to so na prvi pogled drobne stvari, ki pa so v kmetijstvu dobrodošle morda še bolj kot v drugih gospodarskih dejavnostih.
A. Ž.
Vinogradniki!
Zaščita vinske trte še ni končana, ker jc letošnje vreme izredno ugodno za razvoj glivičnih bolezni, posebno še peronospore, sive grozdne plesni, ali botritisa. Zato priporočamo še eno do dve škropljenji proti omenjenima boleznima, ker se je vegetacija (doba rasti) zavlekla za dobrih 20 dni za razliko od normalnih let. Predvsem velja še eno škropljenje za poznejše sorte, kot so frankinja in žametovka, sicer bo prišlo do ogolitve mladice (odpadlo listje), kot je bilo primer videti marsikje v lanskem letu.
Kjer je že opaziti pojav peronospore na listju, je najboljše uporabiti sistemične fungicide, kot sta rido-mil in mikal. Drugače pa lahko uporabimo sredstva na osnovi bakra (Cu) cuprablau, cupraflotv, bordojsko brozgo in organske fungicide (folpet, antracol, dithane itd.).
Proti sivi grozdni plesni ali botri-tisu uporabljamo ronilan, rovral in sumilex.
Kot vemo, se modra galica ne sme mešati s temi sredstvi.
Koncentracije so v navodilih, zato jih je potrebno podrobno prebrati.
Inž. SLAVKO DRAGOVAN KZ Metlika
Pšenica za žito in kašče
V metliški občini bodo odkupili oz. zamenjali za koruzo okoli 450 ton pšenice
kupna cena oziroma zelo sprejemljivi pogoji. Odkupna cena je z vsemi premijami znesla do 30 din za kilogram, najbolj pa so se ljudje odločali za zamenjavo za koruzo, saj so za kilogram pšenice dobili kilogram koruze in še 5,5 din doplačila.
A. B.
METLIKA — V metliški občini iz leta v leto povečujejo odkup tržnih presežkov pšenice. Predlani so izpolnili obvezo, ki je znašala 270 ton, lani 305 ton, in so se kmetijski strokovnjaki bali, če bodo lahko izpolnili letošnjo dokaj visoko zastavljeno obvezo —- 350 ton tržnih presežkov pšenice. Do sedaj pa so to količino ne samo izpolnili, ampak že precej presegli, saj so odkupili, oziroma zamenjali za koruzo že 435 ton pšenice, odkup pa še ni zaključen. Tako računajo, da bo v tej belokranjski občini, eni najmanjših v Sloveniji, Žitu oddali skupaj okpli 450 ton pšenice.
Poleg tega imajo kmetje v metliški občini še — tako ocenjujejo — za sezono in pol zaloge pšenice v kaščah in prav la zaloga je najbolj gotova in najmanj stane. In čemu pripisujejo tako uspešen odkup pšenice, zlasti če vemo, da so imeli ljudje ob podpisu pogodb precej zadržkov? Predvsem dobri letini, dovolj je bilo kvalitetnih sort semena, reprodukcijskega materiala, ni bilo težav z gorivom, dobro pa sta bila organizirana tudi žetev sama in odkup. .
K dobremu odkupu je vsekakor v največji meri pripomogla ugodna od-
r
s
I
s
I
N
I
S
I
S
I
s
I
s
I
I
s
I
s
I
s
I
s
I
I
s
I
v
I
s
I
k
I
I
s
I
s
I
N
I
s
I
s
I
s
\
\
\
\
\
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
S
I
s
I
s
I
N
I
S
I
s
I
s
Ir.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL..
Ureja: Tit Doberšek
Setev rastlin za podor v vinogradu
Rdeča detelja
Latinsko ime za to deteljo je „Trifolium incarnatuin" in od tod že udomačeno ime — „inkarnatka.” Nekateri pisci strokovnih knjig (Povše v Poljedelstvu iz leta 1877, Ro-hrman v Poljedelstvu iz leta 1902, Turk v Travništvu izleta 1924, Sadar v Stročnicah iz leta 1948) jo imenujejo tudi Jaška detelja”, vendar to ime kmetovalci manj uporabljajo.
To enoletno deteljo sejejo kmetje kot krmno rastlino v strnišče ali med ajdo in repo (v jeseni repo populijo, inkarnat-ka pa ostane). Sejejo jo torej v jeseni do 10. septembra, dovolj zgodaj, da se pred zimo dobro obraste. Poleg čiste setve jo zaradi dobre krme mešajo tudi s travniško stoklaso ali pa z laško ljuljko. Cveteti začne že ob Jurjevem (24. aprila), ko daje' najboljšo in obenem najbolj zgodnjo krmo, ko živinorejcem že začne zmanjkovati sena, druge zelene krme pa še prav tako ni na voljo.
Kot rastlina za podor v vinogradih se je rdeča detelja začela uporabljati po uvedbi teras in večjih medvrstnih razdalj v vinogradih po drugi svetovni vojni. Danes je ena izmed glavnih rastlin zelenega gnojenja v sodobnih vinogradih. V težkih, slabo propustnih ali mokrih zemljah slabo uspeva. Za čisto setev v medvrstnem prostoru med trtami potrebujemo na 1 ha 25 do 30 kg semena. Poleg čiste setve lahko sejemo tudi mešanice, in to: rdeče detelje 8 kg — grašice 50 kg semena na 1 ha, rdeče detelje 5 kg — ajde 25 kg semena na 1 ha, rdeče detelje 6 kg — rži 80 kg semena na 1 ha. Tudi repico bi lahko pomešali z rdečo deteljo. Ob setvi gnojimo s 300 kg superfosfata in
200 kg kalijeve soli na 1 ha. Z dušikom tej detelji ni treba gnojiti, zato za gnojenje ne ustrezajo NPK gnojila, prav tako ne hlevski gnoj ali gnojnica.
Rdeča detelja kot zeleno gnojilo obogati vinograško zemljo z 18 tonami zelene gmote, s 120 kg čistega dušika, 22 do 37 kg čistega fosforja in 58 do 113 kg čistega kalija na hektar.
Grašiča
Inž. Sadar (Stročnice 1948) piše, da so že Rimljani sejali grašico za zeleno krmo in za podor, to je za zeleno gnojenje. Na težkih zemljah, kjer inkar-natka slabo uspeva, je grašica v čisti setvi ali v mešanicah zelo prikladna rastlina za podor v vinogradih. Sejemo jo v istem času ko inkarnatko, to je do 10. septembra. V čisti setvi potrebujemo 200 kg semena na 1 ha. Za podor so priporočljive zlasti mešanice grašice z žiti, in to: 120 kg kocinaste grašice (Vicia villosa) in 40 kg pšenice ali rši na 1 ha, 60 kg grašice in 80 kg pšenice ali rži na 1 ha. Sredi septrembra pa lahko sejemo še mešanico 70 kg grašice, 9 kg semena rdeče detelje in 20 kg rži na hektar. Grašica v čisti setvi obogati vinograško zemljo z 20 tonami zelene gmote (v mešanici z ržjo pa še več), 120 do 165 kg čistega dušika, 50 kg čistega fosforja in 165 kg čistega kalija na 1 ha.
Oljna repica
Oljna repica sicer ne sodi med stročnice, je pa zato, ker daje veliko zelene gmote, izvrstna podorina za vinog-rade. Repico je treba sejati zgodaj, v času od 15. avgusta, najpozneje do 10. septembra. Za 1 ha rabimo 12 kg semena. Podorjemo jo v drugi polovici aprila, ko je v polnem cvetju. Ob setvi ji lahko pognojimo tudi s hlevskim gnojem ali pa z NPK gnojili. Na 1 ha daje 30 ton zelene gmote.
J. DOBERŠEK
Hladilnica, ki ji pri nas ni para
M—Agrokombinat Krško povečal izkoriščenost hladilnice — Izvoz v Belgijo
STARA VAS — Temeljna organizacija združenega dela Sadjarstvo krškega M—Agrokombinata je v tej delovni organizaciji že nekaj let med tistimi, ki dosegajo najboljše poslovne rezultate. Na posestvih v Brestanici, Kostanjevici, Leskovcu in Stari vasi so opazni znaki zavzetega strokovnega dela. To velja tudi za delovno enoto Hladilnica v Stari vasi, kije le streljaj oddaljena od nuklearke. Že od leta 1971 je vodja Hladilnice kmetijski tehnik Jože Rajterič, ki seje zapisal kmetijstvu in Agrokombinatu že pred dobrimi tremi desetletji.
Zavrnjena kritika obrambe pred točo
Prizadeti le 3 odstotki branjene zemlje
SEVNICA — Posebno ob julijskih neurjih s točo ni manjkalo kritik na račun obrambe proti toči. zato so minuli četrtek v radarskem centru na Lisci opravili pregled dosedanjih akcij.
Do četrtka so iz Lisce vodili 48 akcij obrambe pred točo, v katerih so na območju osrednje Slovenije izstrelili 3.175 raket. „Potek samih akcij jc bil v redu. Prvič branimo milijon hektarov na območju kar 23 slovenskih občin. Če s to površino primerjamo območje, kjer je toča padala, ocenjujemo, da jc bilo prizadetih le 3 odst. branjenih površin." pravi tajnik Marjan Zidarič. Med največje uspehe si prištevajo, da so pred točo obranili pretežni del Savinjske doline, koder pravkar obirajo hmelj. Bizeljske gorice, gorenjsko žitnico in tudi Belo krajino.
A. Ž.
„Vsa prodaja sadja gre skozi hladilnico, lani gaje bilo okoli 650 vagonov. Na hlajenje gredo predvsem jesenska jabolka in zimske hruške. Do maja, junija jih držimo, jabolka smo imeli že celo do julija. Lani smo okoli 30 vagonov jabolk, predvsem sorti jo-nagold in idared smo izvozili v Belgijo. Belgijci so bili zelo zadovoljni s kakovostjo jabolk, mi pa tudi s poslom, saj smo dosegli boljše cene kot doma. Dinarsko smo imeli izvoz pokrit pa še nekaj deviz je ostalo, kijih rabimo za zaščitna sredstva."
nikov do viličaristov, v sezoni pa pridejo na pomoč še delavci s posestva.
To je edina hladilnica sredi sadovnjakov in ima edina samo sadje, ne pa še meso in drugo, kot hranijo drugod za rezerve. Radi bi vsaj še za 150 do
200 vagonov večje zmogljivosti, kot je hladilnica projektirana. Toda pravijo nam, da so dovolj velike hladilnice že v večjih mestih, Ljubljani, Zagrebu, čeprav menim jaz, da tak objekt bolj spada tja, kjer je pridelava. Jeseni bo pod streho skladišče za embalažo v blizu 1.000 kvadratnimi metri površine. To bo velika pridobitev, saj stane boks paleta že preko 4 tisočake, jeseni pa bomo v skladišču tudi sortirali sadje, saj je hladilnica že pretesna," razlaga delo in načrte Jože Rajterič.
P. PERC
jože Rajterič: „Te dni je veliko povpraševanje po breskvah...”
Drugo leto je, odkar smo uvedli tako imenovane boks palete. S paletiza-cijo je povečana zmogljivost hladilnice za 50 vagonov, tako lahko zdaj hladimo v njej okoli 300 vagonov sadja. Izkoriščenost hladilnice je zdaj stoodstotna in smo, čeprav z zamudo, ker prej pač ni bilo denarja za palete, le dohiteli kmetijsko najrazvitejše dežele. Prednost je tudi v tem, ker se sadje bolje obdrži, se ne obtolče in se bolje hladi. Naposled je veliko lažje tudi strojno sortiranje. V hladilnici dela 15 delavcev, od šoferjev in stroj-
Spet kmetijstvo
Eden od buditeljev v Poljanski dolini je tudi Peter Šlajmer iz Predgrada
PREDGRAD — Po dobrem mesecu obratovalnja Uniorjevega obrata v Starem trgu ob Kolpi seje lani aprila kot kuhar v njem zaposlil Peter Šlajmer iz Predgrada. Prej se je vsak dan vozil na delo v kočevsko mesarijo, in ker mu je pot vzela veliko časa, doma na kmetiji ni mogel veliko pomagati, zato je, ko je mati ostarela, začela kmetija počasi usihati.
Ko pa je lani dobil delo v le nekaj kilometrov oddaljenem Starem trgu, se je odločil, da zemlje, ki mu jo je zaupala teta iz Amerike, le ne pusti vnemar. Z Ivanom Miheličem, prav tako zaposlenim v Uniroju, sta se odločila za pitanje govedi. Kot kooperanta ZKGP Kočevje sta letos napolnila Petrov hlev s štirinajstimi pitanci. Nekaj sena imata svojega, okrog 10 hektarov košenic pa imata v najemu. ..Zemljo je tu okrog lahko dobiti v najem, ker je zaradi nekdanjega odseljevanja veliko zapuščene, mnogo pa je tudi ostarelih, ki je ne morejo več obdelovati. Sicer pa se je kaj dosti niti ne splača obdelova-
ti, ker pridekek v glavnem pobere divjad, čeprav imamo njive zavarovane, lovci pa so postavili električne pastirje,” pove Šlajmer.
Peter in Ivan sta v kmetovanju šele začetnika, zato nimata kmetijskih strojev. „Vso krmo spraviva domov v glavnem s sposojenimi stroji, ki jih v našem kraju ne manjka, saj je vsak, ki se bolj resno ukvarja s kmetijstvom, pa čeprav je tudi zaposlen, dobro opremljen z mehanizacijo,” pohvali razvoj v Predgradu Peter ter pristavi, da bosta prihodnje leto z Ivanom skušala skleniti dolgoročno pogodbo o sodelovanju z ZKGP in dobiti posojilo vsaj za nakup osnovnih strojev.
B. M.
lajmer
Žt. 35 (1829) 30. avgusta 1984
DOLENJSKI LIST
riž
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
. ' '1
P^l
Ji
moče „sisovski” suši
Interesnim skupnostim družbenih dejavnosti v novomeški občini bo septembr-__________ska	valorizacija	omogočila	uresničitev	osnovnih	programov
NOVI) MESTO — Glede na doseženo rasi dohodka v prvem polletju (brez IM V) je po ugotovitvi izvršnega sveta občinske skupščine možno skupno porabo valorizirati za 44 odst. Pri razdeljevanju sredstev interesnim skupnostim družbenih dejavnosti imata prednost predvsem zdravstvo
in šolstvo.
Vse interesne skupnosti bodo dobile valorizirane stroške za osebne dohodke, materialne stroške, pravice ter amortizacijo po enakih merilih, izjemoma pa zdravstveni skupnosti priznavajo za bolnišnično zdravljenje za 4 odst. višje materialne stroške kot ostalim. Po tem izračunu bo ob valorizaciji ostalo še približno 30 milijonov dinarjev za nove, neodložljive naloge. Največji del naj bi od tega dobilo zdravstvo za doko-
rok v usta
O’ padcu standarda poprečna družina išče dodatne možnosti zaslužka
novomeški občini je najmanj tretjina družin z osebnimi dohodki. kakršne imajo v družini Ivanke Androič. administratorke v IM V, doma Stopič, povsod pa si belijo glavo, kako zagotoviti denar za nujne jesenske nakupe.
.Imamo tri otroke: dva šolarja in nedavno rojenega dojenčka. Na srečo dobivajo otroci v šoli knjige, za katere še več let plačujemo le obrabnino, zgolj za zvezke enega šolarja pa smo morali dati 1500 din. Ker doraščajoči otroci hitro prerastejo obleke in obutev, imamo dodatno skrb, kako v jeseni vse to kupiti z. zaslužkom, ki nikakor ne dohaja naraščajočih cen. Otroška garderoba je postala izredno draga. Na srečo znam vsaj nekoliko šivati.
Doma imamo vrt, na katerem pridelamo solato in čebulo pa nekaj ostale zelenjave, krompir in vse drugo pa moramo kupiti. Tudi to je poleg kurjave velik jesenski, izdatek. Mož si prizadeva delati nadure, da bomo krili vsaj najnujnejše izdatke. Sicer pa je postalo življenje že tako drago, da v glavnem delamo za hrano in preživetje.”
R. B.
nčanje pralnice in razširitev oddelka hemodializa v bolnišnici, ostalo pa je namenjeno dokončanju gradnje šolske kuhinje v šolskem centru za gostinstvo, za nekaj novih oddelkov v osnovnih šolah, za zaposlitev pripravnikov in za sofinanciranje nujnih obnovitvenih del v športni dvorani.
Čeravno prinaša valorizacija 179 milijonov dinarjev skupni porabi, pa ta sredstva ne zadoščajo za kritje vseh zahtevkov, niti v zdravstveni in izobraževalni skupnosti. Sploh pa niso upoštevali
zahtevkov telesnokulturne skupnosti, skupnosti za zaposlovanje in raziskovanje, medtem ko edino otroško varstvo in socialno skr-, bstvo nista uveljavljali dodatnih zahtev. Da bo v teh dejavnostih denarja manjkalo, je znano že zdaj, saj predvideno povččanje socialnih dajatev občanom ni povsem krito.
Prispevne stopnje posameznim interesnim skupnostim se ob valorizaciji menjajo od 1. oktobra do konca leta 1984, odvisno od potreb in uresničevanja dogovorjenih programov, za združeno delo pa ostaja skupno prispevna stopnja za družbene dejavnosti enaka kot doslej, in sicer 19,63 odst.
R. B.
Zdajle enkratna priložnost
V KS Dolenjske Toplice in Uršna sela lahko še 100 novih interesentov dobi telefon
DOL. TOPLICE — Okrog 300 novih telefonskih naročnikov je že zbranih, še 100 jih potrebujejo, da bi telefonija v zamišljenem razmahu lahko stekla. Več bo naročnikov, manjši bo prispevek, ki ga je potrebno plačati do 20. septembra letos.
Krajanom s področja Dolenjskih Toplic in Uršnih sel se nudi enkratna priložnost priti do telefona. Območje krajevne skupnosti Dol. Toplice že tako in tako vsevprek prekopavajo, ker polagajo kable za medkrajevne vode, to pa je priložnost, da hkrati napeljejo še telefonijo za domačo rabo.
Že lani je v Toplicah začel delati gradbeni odbor, ki ga vodi Jože Tomlje, po vaseh pa imajo še posebne gradbene odbore za telefonijo, in vsi so že doslej opravili nemalo dela. Zbrali so okrog 300 interesentov za telefon, vendar pa se prvotno dogovorjeni znesek za posameznika glede na skokovito rast cen materiala že povečuje. Marsikdo je že podpisal pogodbo za prispevek 45.000 dinarjev, vendar bo potrebno dodati še 25.000 din, s tem pa bo zagotovljen kabel do hiše, vendar s pogojem, da bo skupaj 400 naročnikov.
K sodelovanju je pristopila še krajevna skupnost Uršna sela, tako da se akcija nadaljuje, ni pa več dosti časa za odločitev. Krajevna skupnost bo morala tudi iz svojih sredstev primakniti več, kot so sprva računali, zato bodo krajanom na zborih predlagali
spremembo relerendumskega programa.
Vse drogove in kable za glavni vod in do posameznih hiš bo tako plačala krajevna skupnost, krajani pa naj bi poleg prispevka prevzeli še vsa fizična dela.
Do' Rumanje vasi je iz novomeške smeri že vse prekopano, tako da bi to področje s Toplicami, Meniško vasjo, Podhosto in Sotesko še letos opravilo vsa dela, v letu 1985 pa bi nadaljevali s polaganjem kablov proti Podturnu in Beli krajini. Novomeško PTT je tudi že začelo graditi prizidek k dosedanji poštni stavbi v Dol. Toplicah, v katerem bo nameščena elektronska telefonska centrala, ki bo zagotovila poleg sedanjih 104 še okrog 400 novih številk. Približno 55 novih priključkov bo v omrežje vključenih že letos, ostali naročniki pa se bodo priključevali postopoma v začetku leta 1985, ko bo končana montaža nove centrale.
R. B.
r
>
i
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
S
I
N
I
N
I
S
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
I
N
I
S
I
s
s
I
s
I
v
I
N
*
S
I
N
I
S
I
N
L
EETRTK0V INTERVJU
Mnogi ne vedo za dodatek
Novomeški dom za srednješolce ima še nekaj prostih mest, cene pa res niso pretirane
mladine
Domv srednješolske Majde Šilc v Šmihelu je vse do
l srednjes'
Šilc v Sit lanskega novembra posloval z vso zmogljivostjo, tako daje bilo vseh 480 postelj zasedenih. Ko pa so se dijaki srednje kmetijske šole preselili v lasten internat pod Trško goro, so imeli 80 gojencev mauj. Kakšen je položaj doma tik pred začetkom novega šolskega leta. je povedal ravnatelj Franc Zaman: ..Do 25. avgusta letos smo dobili 376 prijav za bivanje vdomu. vse pa kaže. da bomo dobili v zadnjih dneh še kakih 30. tako da bi imeli enako zasedenost kot konec lanskega šolskega leta.”
— Od kod je največ vaših stanovalcev in kakšne so letošnje cene?
..Največ prijav imamo iz. Posavja. Bele krajine in kočevskega predela, precej pa tudi iz obrobnih predelov hrvaških občin. Gostin-
mr.
Franc Zaman: „Da je naš program mikaven za mladostnika, priča dejstvo, da iz našega internata gojenci ne silijo drugam.”
ska šola je napela yse sile. daje zbrala precej kandidatov za natakarski poklic, predvsem pa so fantje in dekleta iz okolice Kumrovca iz Ozlja. Nove cene, ki veljajo od 1. septembra letos, so za okrog 37 odst. višje od lanskih. Popolna oskrba v našem domu stane 6015 dinarjev, računajoč samo dneve pouka, brez vikendov. Štipendije so šle za približno enak odstotek navzgor, poudarjam pa še. da imajo gojenci internata pravico do posebnega dodatka, ki je lani znašal do 3750 din, letos pa bo verjetno do 4500 din. Izjema so le otroci iz obrtniških ali drugih družin z visokimi osebnimi dohodki. Ugotavljamo pa. da mnogi starši in dijaki za to pravico sploh ne vedo."
— Vaša oskrbnina glede na cene živilom in vsemu ostalemu res ni pretirana, v Ljubljani je znatno višja. Kako vi izhajate?
„Da smo lahko razmeroma ceneni, nam pomaga dodatna dejavnost. kuhamo malice in tople obroke za dijake in zaposlene na srednji šoli tehniških in medicinskih usmeritev. Naša kuhinja je bila že projektirana za lako dejavnost, ki nam pride /daj zelo prav. Do lani smoimeli tudi precej turističnih obiskov, vendar so z zaostreno stabilizacijo prenehali. Očitno šole ne prirejajo več večdnevnih izletov, ampak krajše.”
— Ali so vaši gojenci uspešni pri pouku in kako jim je všeč domsko življenje?
..Lani je bil učni uspeh naših gojencev 98-odstoten, kar pove, da so silno redki tisti, ki morajo razred ponavljati. Brez hišnega reda in discipline v taki ustanovi ne gre. imamo pa tako bogato organizirano domsko dejavnost, da so gojenci radi pri nas. 'Iudi starši nam zaupajo."
R. BAČER
J
Plačati ali prenehati? 2 novomeške tržnice
Porabniki čistilne naprave bodo od 1. septembra dalje plačevali dodaten prispevek h kanalščini
Dobro delo v Mirni peči
V Betinem tozdu v Mirni peči potrebujejo še 60 delavk — Dobro sodelovanje s Triumphom — Adamo namesto jockeya
MIRNA PEČ — V Betini temeljni organizaciji v Mirni peči je sedaj zaposlenih okoli 120 ljudi in delo poteka v eni izmeni. Kmalu bo leto dni, kar ta Betin tozd v glavnem dela za nemško firmo Triumph, največjo proizvajalko ženskega perila v svetu.
Od začetnih 40.000 kosov ženskega perila na mesec so v Mirni peči sedaj prišli že na 100.000 kosov, v Tri mphu pa so, zadovoljni tako s kakovostjo dela kot resnostno in spoštovanjem rokov, zainteresirani, da bi to količino še povečali, še več: z veseljem so pripravljeni sprejeti vse količine, ki jih v Mirni peči zmorejo. Zato si v Beti zelo prizadevajo, da bi v Mirni peči vpeljali še drugo izmeno, za kar bi potrebovali vsaj 60 novih delavk. Zato so se povezali z zavodi za zaposlovanje v Novem mestu in Trebnjem, poleg priučevanja novih delavk pa so'zelo zainteresirani tudi za usmerjanje deklet s tega področja v tekstilne poklice, zlasti v srednjo šolo tekstilnih usmeritev, ki tako in tako deluje v okviru Beti, šola pa tekstilne konfercionarke za Beti, Komet, Novoteks in Labod.
Delo za Triumph, s katerim je Beti dolgoročno povezana, pa ni zanimivo samo zaradi samega izvoza, saj je ta posel že sedaj, ko zaradi velikega poudarka na kakovosti še ne dosegajo strogih nemških časovnih normativov, prinaša tudi normalno akumulacijo. Skratka: s tem in takim delom in plačilom ni težko povprečno dobro živeti. Povprečni osebni dohodek šivilje v Mirni peči znaša okoli 20 tisočakov.
Delo za Triumph zaseda okoli 70 odst. kapacitet mirnopeškega Betinega tozda, ostalo pa gre na račun programa Adamo, se pravi proizvodnje moškega in otroškega perila, ki je nadomestila prejšnji program jockey. Sedemletne izkušnje pri proizvodnji programa jokcey so prenesli na Adamo, ki sedaj v redni proizvodnji teče okoli mesec dni. Prvi izdelki iz tega programa bodo v kratkem na tržišču, prodaja pa jih ljubljanski Intertrade, Betin partner, kije sovlagal v ta program.
. A. B.
NOVO MESTO — Komisijsko so izračunali, da potrebuje novomeška Komunala do konca leta še najmanj 7 milijonov dinarjev za normalno obratovanje čistilne naprave, zato bo od 1. septembra dalje uveden dodaten prispevek h kanalščini. Taka je praksa tudi v drugih občinah.
Vsekakor gre za dodaten udarec po žepu porabnikov čistilne naprave tako v zasebnih gospodinjstvih kot v združenem delu. vendar se temu ni mogoče ogniti, sicer bi morali čistilno napravo izključiti. Podobno čistilno napravo, kot je novomeška, imajo v Škofji Loki in Domžalah, a tudi tam ne gre brez težav, čeprav niso tolikšne, kot so novomeške. ManjŠb čistilno napravo imajo še v Trebnjem, kjer je v ceni kanalščine prečiščevanje odplak tudi že upoštevano.
Novomeški dodatek h kanalščini v končni ceni ne bo presegel zneska, ki ga plačujejo v ostalih občinah s čistilno napravo, porabniki v industriji pa na osnovno ceno plačajo še faktor onesnaženosti, ugotovljen od pooblaščenih organizacij.
Vsi, ki še niso priključeni na čistilno napravo, vendar to možnost imajo, bodo morali po odloku takoj poskr-
beti za priključke in seveda plačilo, v letu 1985 pa naj bi čistilno napravo usposobili tako, da bi vsi poslali njeni porabniki.
V novi ceni kanalščine kljub podražitvi še ni niti dinarja za razvoj, zato ni rečeno, da bo smrad takoj pojenjal. Gre za sredstva, s katerimi bo sploh omogočeno nadaljnje delovanje te na-
•Tako bodo gospodinjstva v Novem mestu, ki so že priključena na čistilno napravo, po novem plačevala 10 din kanalščine na ku-bik vode (doslej 7.80 din), v negospodarstvu 1300 din (doslej 900 din), za gospodarstvo — industrijo pa je izračunana osnovna cena 6.75 din, pri upoštevanju faktorja Onesnaženosti.
prave, medtem pa iščejo možnost sanacije. Novomeški izvršni svet bo te dni v prisotnosti projektantov in izvajalcev del čistilne Naprave obravnaval celotno poročilo in problematiko v zvezi z doslej ugotovljenimi pomanjkljivostmi". To bi bil nadaljnji korak k sanaciji in ugotovitvi potrebnih del. ki naj bi čistilno napravo usposobila, da ne bi bila več ..smradilna” naprava.
R. BAČER
V ponedeljek, 27. avgusta, tržnica ni bila tako zasedena kot pred tednom dni, ponudba pa je bila vseeno dobra. Cene se zlagoma nižajo. Stročji ftžoi za vlaganje je veljal 120 din kilogram, breskve za vlaganje je imelo več prodajalcev po 100 din, paprike za vlaganje so bile po 70 dinarjev za tiste, ki so vzeli celo vrečo' in 80 | dinarjev v prodaji na drobno. Kumarice za vlaganje so bile po 80 dinarjev, kilogram jurčkov pa je veljal 700 din.
Muzej v turistični ponudbi
Belokranjski muzej obiskalo lani 14.000 ljudi iz vse Slovenije — Močno okrnjena ____ekipa	—	Prizadevanje za pridobitev pokrajinskega muzeja
METLIKA — Ogled Belokranjskega muzeja v Metliki, kjer se obiskovalec spozna s celotno zgodovino Bele krajine od najstarejše do polpreteklega dogajanja v NOB, sodi tudi v turistično ponudbe Metlike in Bele krajine sploh. Lani si je muzej ogledalo okoli 14.000 obiskovalcev iz vse Slovenije, ne upoštevaje krajevno zbirko v Semiču in spominsko zbirko Otona Zupančiča v Vinici.
V muzeju, katerega delo financirajo kulturne skupnosti Metlika, Črnomelj in kulturna skupnost Slovenije, so zaposleni štirje delavci in pol (polovični delovni čas dela pomožna arhiva-rka), od tega sta le dva strokovnjaka: ravnatelj Zvonko Rus, ki je po stroki geograf, in etnolog Andrej Dular. „Da bi bila ekipa, kakršno bi tak muzej, kot je Belokranjski, potreboval, popolna, bi potrebovali še arheologa, zgodovinarja in umetnostnega zgodovinarja, ki bi se posvetil razvoju galerijske dejavnosti,” pravi Zvonko Rus. Vendar so to le pobožne želje, ki še lep čas ne bodo postale stvarnost, kajti
denarju je še za redno dejavnost muzeja premalo.
Če pa bi Belokranjskemu muzeju priznali status pokrajinskega muzeja, bi republika za njegovo delovanje več prispevala in bi tako lahko zaposlili še kakšnega človeka. Vendar jim ta status oporekajo, češ da je pokrajinski muzej le Dolenjski muzej v Novem mestu, Belokranjski pa da je medobčinski. „Naši kulturni skupnosti sta na tako opredelitev Belokranjskega muzeja dali ugovor, saj so se v republiki pri določitvi tega oprli na neko geografsko študijo o centralnih mestih v Sloveniji, niso pa upoštevali de-
janske vloge tega muzeja, ta pa je pokrajinska. Bela krajina je geografsko zaključena celota, etnološko je povsem različna od Dolenjske, od Dolenjrke se močno loči tudi narečno pa tudi zgodovinsko," pravi Rus, „zato je tudi naš muzej pravi pokrajinski muzej."
A. BARTELJ
NA VINSKI SEJEM V LJUBLJANO
BELA KRAJINA — Pripravljalni odbor Vinske vigredi pri društvu vinogradnikov Bele krajine organizira 30. avgusta, torej danes, obisk vinskega sejma v Ljubljani. Za člane prireditvenega odbora Vinske vigredi bo izlet zastonj, udeležijo pa se ga lahko tudi ostali ljubitelji vinogradništva. Avtobusi bodo odpeljali z avtobusnih postaj v Semiču, Črnomlju in Metliki.
Premalo naložb
Tudi negospodarske naložbe v metliški občini po mnenju OK SZDL upravičene
METLIKA — Na zadnji seji predsedstva OK SZDL Metlika je beseda tekla o upravičenosti investicij v tej belokranjski občini. Ocenili so upravičenost gospodarskih in negospodarskih naložb, tako tistih, ki so v teku. kot načrtovanih. Predsedstvo ugotavlja, da je v občini zelo malo naložb, v gospodarstvu celo premalo, zato si je treba prizadevati za nove visoko akumulativne programe, sicer bo metliško gospodarstvo spričo iztrošenosti strojev in zaostale tehnologije začelo zaostajati. Investicije, ki so v teku, pa so v glavnem usmerjene v posodabljanje oziroma obnavljanje tehnologije in so tako upravičene.
Negospodarske naložbe, ocenjujejo predsedstvo OK SZDL, sK zelo skrčene, tiste, ki potekajo, pa so v skladu z družbenimi usmeritvami in so potrebne za boljši družbeni standard občanov. Gre za zaključna dela za vodovod v KS Dobravice in Drašiči. ki so ga gradili brigadirji, končno so zgradili že pred leti začeti novi del gorjanske ceste pri Trnovcu in črpalko ob metliški obvoznici, za letos je predvivena še izgradnja prve faze novega 52-stanovanj-skega bloka v Metliki ter obnova telovadnice, potekajo dela za obnovo stare metliške šole, izdelan pa je tudi zazidulni načrt za individualno gradnjo na Bregu revolucije.
Novomeška kronika
n
NE GLEJ KVIŠKU! — Pogled na preurejeno mestno tržnico daje kar urejen videz, povsem drugačen pa je. [ če se kdo ozre navzgor. Dotrajani na-pu.šči iz dveh zapuščenih hiš, pod njimi pa kabli telefonske in električne napeljave, vzbujajo strah, da bi se ob močnejšem neurju vse skupaj zrušilo.
NISO PRETIRANO GRABILI — Prejšnji teden so imeli v nekaterih mestnih trgovinah po daljšem času spet v prodaji kavo. Bila je v škatlah pri blagajni, vsak jo je lahko videl in dobil, ampak ni bilo tako kot lani. Tedaj ni bilo kupca v trgovini, ki bi šel neprizadeto mimo kave, tokrat pa je segel po njej morda vsak peti.
VARLJIV NAPIS — Ob bršljin-skem mostu je stara hiša, na kateri sta dva napisa: ..Sadje in zelenjava” pa ^Uokvirjanje slik". Ne bi bilo nič čudnega, ko ne bi bil zraven povsem prazen lokal.
S
Ena gospa je rekla, da se turist, ki se spotika po zanemarjenem stopnišču, če hoče do največje znamenitosti, kapiteljske cerkve in Tinto-rettove slike, spotika še ob nekaj — ob nemarnost odgovornih.
VSILJIVEJŠA DIVJAD NA POLJIH
GABRJE — Tukajšnji kmetje ugotavljajo. da jim divjad v zadnjem času povzroča veliko škode na poljščinah, predvsem na koruzi in delno na krompirju. Pridelke uničujejo menda divji prašiči, ki jih je po neuradnih ocenah lovcev več deset. Organiziranega pregona te črede lovci še niso izvedli. Doslej divjad na tem območju še ni delala škode v tolikšnem obsegu.
DIJAŠKA KOSILA V METROPOLU
NOVO MESTO — V prenovljenem delu stare restavracije hotela Metropol bodo od 1. septembra naprej diia-I ki in drugi dobili za sedanje razmere in cene poceni kosila. Kosilo bo veljalo le 150 dinarjev, interesenti pa lahko vse informacije dobijo pri šefu strežbe oziroma v recepciji hotela.
Sprehod po Metliki j
METLIŠKA FOLKLORNA SKUPINA DRUŠTVA Ivan Navratil tudi med dopusti ne počiva. Vaje ima vsak teden in udeležuje se jih veliko mladih, kajti pripravljajo sc na nastop v Italiji. Pred kratkim so plesali, peli in igrali pred Postojnsko jamo, kamor jih vabijo tamkajšnji organizatorji že nekaj let zapored. V' Metliki pa belih noš julija in avgusta ni videti, kajti tu vlada pravo kulturno mrtvilo. Ne boste verjeli, da ne dobiva zavoljo tega nihče sivih las. Človek bi celo pomislil, da so s takšnim stanjem zadovoljni odgovorni in neodgovorni.
TURISTI, KI BI RADI DAN ALI DVA RIBARILI v Kolpi, morajo biti hudičevo iznadljtvi, imeti pa morajo še vzdržljive noge. če hočejo priti do dovolilnice. V hotelu Bela krajina ne vedo o prodaji ribolovnih dovolilnic ničesar. Tudi v zasebnih gostilnah vas debelo gledajo, če vprašate po tem »dokumentu". Končno zveste, da prodaja te dovolilnice nekdo, ki stanuje nasproti Metalke. Če. imate srečo, je doma. šele nato sc lahko brez skrbi podaste na bregove Kolpe. Vse skupaj je presneto neresno, toda v tolažbo vam j'e lahko to. da v metliški turistični ponudbi ni neurejena samo proda-[ ja ribolovnih dovolilnic.
METLIČANI SE RADI HVALIMO z naravnimi možnostmi za razmah turizma. Ob tem poudarjamo lepo naravo, čist zrak, toplo (in neone-snaženo) Kolpo, možnosti lova, ribolova in tako naprej, vse premalo pa naredimo, da bi gosta zadržali za dalj časa na tem koščku naše domovine. Enkrat za vselej bi morali izdelati načrte, ki bi bili uresničljivi, in skrajni čas bi že bil, da bi se lotili te gospodarske veje z vso resnostjo in zaletom. Ustanavljanje in delovanje turističnih društev je že nekaj, vendar še vedno premalo.
METLIKI Z OKOLICO RES NE MANJKA VESELIC, kijih navadno pripravljajo gasilska društva ali pa osnovne organizacije ZSMS. Vse so po istem vzorcu, za ples igra bolj ali manj dober ansambel, tu so še I srečelov, jedača in pijača, pa pika! Nikomur ne kapne na možgane, da bi dal veselicam mikavnejšo podobo, izjema so le člani društva »Ivan Navratil" z Razkošjem v stelji.
JUTRI IN V SOBOTO IZKAZNICE ZA PLIN
METLIKA — Metliška prodajalna I plina obvešča vse svoje odjemalce, da bodo jutri, v petek, 31. avgusta, ter v soboto, L septembra, izdajali izkaznice za plin. Izkaznice,' s katerimi bodo prebivalci metliške občine in I omej ni h hrvaških vasi odslej dvigovali plin. bo moč dobiti oba dneva od 15.
I do 18. ure.
IZ NlkŠIH OBČIN
'
Črnomaljski drobir
GLASBENIKI NAVDUŠUJEJO — Člani plesnega orkestra črnomaljske Glasbene šole so pretekli petek znova navdušili. Nastopiti bi sicer morali na ..Topliškem poletju” v Dolenjskih Toplicah, ker pa je prireditev zaradi slabega vremena odpadla, so topliškim gostom vseeno igrali na terasi gostilne Rog. Da so bili s tnin-polurnim nastopom črnomaljski glasbenikov zadovoljni, potrjuje že to. da so nekateri poslušalci ob prijetnih melodijah celo zaplesali. Naslednji nastop bo imel plesni ansambel jutri, v petek, ob 17. uri v črnomaljskem garnizonu. ki mu bodo lahko prisluhnili tudi zunanji poslušalci.
Ribniški zobotrebci
MEDVEDJE PO KORUZO — Dolenjevaški lovci krmijo divje prašiče na krmišču na Strmcu. Pred kratkim so spet prinesli koruzo, pri tem pa sojih presenetili štirje medvedje, ki so ..obkolili” krmišče. Za medvede je znano, da imajo radi koruzo.
OBVESTITI O SMRTI — V Ribnici in Loškem potoku je letos smrt kar na debelo kosila, v Sodražici pa manj. Ribnica pa je danes že tako velika, da se ljudje vedno manj poznajo med seboj, saj so si neznanci celo v sosednjih stanovanjskih blokih. Vesti se širijo počasi, kar velja tudi za vesti o umrlih in o pogrebih. Zato predlagajo nekateri, naj bi v Ribnici imeli na bolj prometnih krajih dve ali tri posebne table, na katerih bi razen drugih obvestil redno izobešali tudi osmrtnice oz. vesti o umrlih in o času pogrebov.
občan
vprašuje
odgovarja
— Zakaj medved ni napadel ribniškega partijskega sekretarja, čeprav sta se videla na travniku v Loškem potoku, ko je sekretar kosil travo?
— Ker je zmotno menil, da so naši politiki še bolj zaščiteni kot medvedje.
Drobne iz Kočevja
OGROŽENI MOSTOVI — Oba glavna mostova preko Rinže sta stara preko 100 let in grajena za konjsko vprego, zdaj pa morata vzdržati tudi težki tovorni promet. Za oba premalo skrbimo, tudi ograji za pešče imata polomljeni.
VREMENSKA HIŠICA—Žepred 15 leti smo poročali v Dolenjskem listu, da bo Kočevje dobilo vremensko hišico, ker so takožesklenili pristojni. Od sprejema sklepa pa do danes je preteklo že veliko Rinže (čeprav ima slab pretok), občani pa si še vedno napovedujejo vreme le po tem, če jih daje revma ali ne.
VELIKI POPUSTI —Po trgovinah prodajajo obutev in oblačila s popustom do 40 odstotkov. Kdor ima še kaj denarja, nakupuje, vendar je teh vedno manj. Ko človek razmišlja o teh visokih popustih, zlahka ugotovi, da so možni le zato, ker v redni prodaji vse predrago plačujemo.
občan
vprašuje K ^ ^ ■
n ^ \/ /medved odgovarja
— Ob polletju so imeli vsi ltasovi proizvodni tozdi izgubo.
— Še dobro, da imajo tudi delovno skupnost skupnih služb, ki skrbi za poslovanje in edina ni imela izgube.
Trebanjske iveri
CELO DUHOVI — Novi del pokopališča na Mirni je že tako zarasel s Plevelom in tudi sicer zanemarjen, da se na njem na svojih polnočnih sprehodih menda spotikajo celo du-"ovi- To ne velja za grobove, kijih svojci lepo negujejo. Zato bi morala za ureditev pokopališča, kjer bo še letos zrasla nova mrliška vežica, nekaj narediti krajevna skupnost. Saj bi ne bilo Potrebno dosti narediti: le pokositi in otrebiti plevel, pobrati smeti in podobno nesnago in pokopališče bi bilo spet tako, kakršno mora biti.
OBRTNIKOV SE KAR TARE — V prenovljenem domu kulture v Trebnjem se dela bližajo h koncu. Seveda se zdaj najbolj mudi obrtnikom, ki opravljajo zaključna dela. Vse mora biti nared do te sobote, ko bo v novem domu kulture tudi slavnostna seja občinske skupščine ob občinskem prazniku.
Delavci so, toda prostora ni
Geodetski upravi iz Črnomlja je končno uspelo zaposliti nove delavce
dobiti nove hišne tablice za 10 črnomaljskih ulic: Ulico Marjana Kozine, Novo Loko, Kidričevo, Vodnikovo.
ČRNOMELJ — Geodetska uprava v Črnomlju, ki velja za obe belokranjski občini, se že nekaj časa srečuje s problemi. Kadrovskega jim je pred kratkim sicer uspelo rešiti, sedaj pa jih tare prostorska stiska.
Geodetska uprava je v skladu s svojimi potrebami štipendirala dva geometra in dva inženirja geodezije, ki so na upravi tudi opravili pripravništvo, potem pa so nastopile težave z zaposlitvijo. Geodetska uprava namreč pripada občinski upravi, kjer so si prizadevali zmanjšati število zaposlenih. Vendar se geodetska uprava 60-odst. sama financira, poleg tega so nove ljudi močno potrebovali, saj so že pred dvema letoma prevzeli ureditev registra območij teritorialnih enot in podeljevanje hišnih številk, a dela zaradi pomanjkanja kadrov niso izvajali. S kadrovsko okrepitvijo so že opravili dela v Črnomlju in delu Metlike, v Geodetski upravi pa ježe moč
NAMESTO 6 LE 3 ODDELKI
ČRNOMELJ — Črnomaljska srednja šola usmerjenega izobraževanja „Edvard Kardelj” je za šolsko leto 1984/85 razpisala 6 oddelkov, in sicer 3 kovinarske, 2 družboslovno-jezikovna ter enega metalurškega srednjega. Vendar bodo prihodnji ponedeljek odprli vrata le treh oddelkov: dveh kovinarskih ter družboslovnega. Za metalušrki oddelek se je prijavil samo en učenec. Kadre, ki bodo zaradi tega manj zasedeni, bodo zaposlili pri organizaciji proizvodnega dela in delovne prakse, delno pa tudi v okviru izobraževalnega centra Beti, s katerim imajo sklenjen samoupravni sporazum o sodelovanju.
SINDIKAT O AKTUALNIH NALOGAH
ČRNOMELJ — Pred kratkim je bil v Črnomlju posvet predsednikov izvršnih odborov osnovnih organizacij Zveze sindikatov. Prisotni — bilo jih je 40 — so razpravljali o aktivnostih ZS ob obravnavi smernic za dolgoročni razvoj republike, o oceni uveljavljanja delavskih svetov v OZD in delovnih skupnostih ter povezovanju dela in sredstev. Beseda je tekla tudi o delu krajevne samouprave, aktivnosti ZS pri obravnavi polletnih rezultatov gospodarjenja ter o treh ključnih vprašanjih v ZS, torej o proizvodni, problematiki cen in osebnem dohodku.
I omšičevo, 1 rubarjevo, Nazorjevo, Pri stadionu. Ulico Danila Bučarju in Ulico heroja Mihelčiča.
Še vedno pa bi na upravi potrebovali delavca, ki bi vodil podzemni kataster,torej kataster vodovoda, kanalizacije in telefona, ki so ga po zakonu dolžni voditi, a še ni jasno, kdo naj bi ga financiral. Nujno bi potrebovali tudi figurama, a so težave pri zaposlovanju tudi zato. ker so omejeni v masi za osebne dohodke.
Zadnje štiri mesece, odkar so zaposlili štiri nove delavce, jih pesti tudi prostorska stiska. Prostora jim primanjkuje celo že za opremo, saj so sorazmerno dobro opremljeni. Možnosti za razširitev pa v hiši, kjer so sedaj, ni. Težave so še toliko večje, ker morajo biti delavci zaradi narave dela skupaj, tako da pisarne na več koncih niso možne. Zaenkrat pa. po besedah vodje uprave inž. Petra Guština, v vsem Črnomlju ne vidijo ustreznih prostorov za njihovo delo.
M.BEZEK
Naročila do konca leta
Proizvodnja v semiški Iskri se iz meseca v mesec veča — Izvozne cene pod načrtovanimi
SEMIČ — Semiška Iskra, s 1.600 zaposlenimi največja delovna organizacija v črnomaljski občini, v prvi polovici letošnjega leta sicer ni dosegla načrtovane proizvodnje za to obdobje — za planom so zaostali za 3 odst. — vendar so kljub temu s poslovanjem v tem obdobju dokaj zadovoljni. Ne samo da je proizvodnja v prvem polletju za 22 odst. ve-
jili, kjer bi bila napeljava takega ogrevanja predraga ali nemogoča, pa naj bi predvideli tudi gradnjo blokov z lastnim ogrevanjem na trda goriva.
J. P.
Bliža se vroča jesen
V Kočevju bo spet vroča jesen zaradi razprav o ogrevanju
KOČEVJE — Bliža se jesen in z njo tudi vroče razprave okoli ogrevanja oz. centralnih kurjav v Kočevju, saj je znano, da je v hladnem kočevskem podnebju potrebno kurjenje že v septembru ali najkasneje v začetku oktobra. Že v minulih letih, predvsem pa lani, se je izkazalo, da je centralno ogrevanje na tekoča goriva drago in slabo.
Stanovanjska skupnost je pred kratkim opozorila občinski izvršni svet, naj predvidi tudi lokacijo za družbene stanovanjske bloke, ki ne bodo vezani na daljinsko ogrevanje, ampak bodo imeli ogrevanje na trda goriva (drva). Vzrok je, da družine z nizkimi osebnimi dohodki ne zmorejo plačevati velikih stroškov za centralno ogrevanje in da tudi stanovalci želijo stanovanja s klasičnim ogrevanjem.
O zadevi je pred kratkim razpravljal izvršni svet in sklenil, naj bo večina stanovanjskih blokov priključena na centralno daljinsko ogrevanje, ki bo za Kočevje zgrajeno in bo veljalo okoli 90 milijonov dinarjev, bo pa na trda goriva in lesne odpadke. Na takih kra-
KOČEVJE JE ŽITU ŽE POMAGALO
KOČEVJE — Delovna cfrganizaci-ja Žito Ljubljana je opozorila 25 občin, da zaradi nizkih cen kruha in težav pri nabavi surovin ne more zagotoviti redne preskrbe občanov s kruhom in moko. Predlagala je, naj bi občine dodelile Žitu posojila iz svojih skladov skupnih rezerv ali drugih virov, da bi tako zagotovile nemoteno oskrbo s kruhom.
Kočevski izvršni svet je o tČm razpravljal in ugotovil, da v občini ni denarja za te namene. Kočevska občina je Žitu že pri gradnji nove pekarne dala milijon (100 starih milijonov) dinarjev, ki jih je Žito namenilo predvsem za svoja obratna sredstva. To je bila gotovo precejšnja pomoč Žitu, zdaj pa naj bi se s podobno pomočjo izkazale tudi druge občine.
DOBRNIČ: „ZA” SAMOPRISPEVEK
DOBRNIČ — Na referendumu o uvedbi krajevpega samoprispevka je kar 85,4 odst. krajanov glasovalo za samoprispevek. V nekaterih vaseh, kot recimo v Šahovcu, so se vsi volilci odločili za krajevni samoprispevek. Tako bodo krajani krajevne skupnosti Dobrnič naslednjih pet let zbirali denar za ceste.'
Mir in lepota
Tilka in Anton Prelogar uživata pokoj na Homu
HOM — „0 tem, kakšne so razlike med življenjem v Trbovljah in tu na Preži pri Homu, skoraj ni mogoče govoriti. Tam nas je bilo v bloku kot v čebeljem panju, tuje mir, tišina, zelenje. Ko pridejo k nam naši znanci in prijatelji, se ne morejo načuditi lepotam pokrajine," pripoveduje bolj zgovorna Tilka Prelogar, medtem ko mož Anton ravnokar pospravlja otep opojno dišeče otave.
Oba sta doma iz Šentjanža, kmalu po vojni pa sta odšla s trebuhom za kruhom v Trbovlje. Anton se je zaposlil v jami. „Ko sem prišel v jamo, sem si rekel, da
Tilka in Anton Prelogar: tu gori nama je lepo.
od tam ne gfem več ven.” pripoveduje Anton in pravi, da si lepšega dela ne bi mogel najti. Takega tovarištva in tako poštenega odnosa do dela, kakršnega je videl tam, namreč zunaj ni niti toliko, kot je črnega za nohtom. Zato ni nič čudnega, daje v jami zdržal kar 35 let. In ker je delal z veseljem, to delo ni načelo njegovih telesnih moči in življenjskih sil. Zdaj živita na Homu v prijazni hiši in uživata zaslužen pokoj. ,.Tu gori rediva zajce, intava nekaj ovac, tudi dva prašička sta vsako leto godna za zakol. Lepo nama je," pravi Tilka in dodaja, da zase bolj malo porabita. Veliko teh dobrot, ki jih pridelata na skopi in strmi zemlji, gre potem k sinu in hčerki v Trbovlje. Zato pa je tembolj živo, ko se zberejo v novem domu staršev in na zemlji, ki jo je Anton podedoval po svoji teti.
J. S.
čja kot v enakem lanskem obdobju, marveč je za 11 odst. večja, kot so jo dosegli v lanski drugi polovici, poleg tega se proizvodnja iz meseca v mesec veča.
Za domači trg so v tem obdobju naredili malo več, kot so načrtovali, medtem ko proizvodnja, namenjena za izvoz, za 7 odst. zaostaja za načrtovano. Nasploh v Iskri trdijo, da plana proizvodnje v prvem polletju niso izpolnili zaradi slabe oskrbe z domačimi in_nekaterimi uvoznimi surovinami. skromnih investicijskih vlaganj in izrabljene oziroma zastarele opreme. Prodaja v prvem polletju je malo nad planirano, kar pa je posledica višjih prodajnih cen, medtem ko so izvozne cene kar za 7 odst. nižje od načrtovanih. S prodajo Iskra nasploh nima težav, saj ima tozd Elektronski kondenzatorji dovolj naročil do konca leta, pa tudi tozda Energetski kondenzatorji in Elementi za odpravo motenj imata naročil za nekaj mesecev.
Celotni prihodek v prvem polletju v .višini 1,966 milijarde dinarjev je za 94 odst. večji kot v enakem lanskem, obdobju in za 8 odst. večji od načrtovanega. Amortizacija je pod načrtovano, in čeprav je za 42 odst. večja od lanske, zaradi visoke rasti cen ne zadošča niti za enostavno reprodukcijo opreme. Dohodek, ki znaša 765,5 milijona dinarjev, je kar za 96 odst. večji kot v enakem lanskem obdobju in za 39 odst. večji od načrtovanega. Tudi čisti dohodek, ki znaša dobrih 523,5 milijona dinarjev, je več kot za četrtino nad načrtovanim za to obdobje. Povprečni osebni dohodek v prvem polletju pa znaša 19.731 dinarjev in jeza 53 odst. večji kot v lanskem prvem polletju.
A. B.
Gradbišče
vsredišču
Črnomlja
Prenova vodovoda in kanalizacije ter nov vod za PTT in elektriko pod Kolodvorsko cesto
ČRNOMELJ — 16. avgusta je središče Črnomlja postalo veliko gradbišče. Od odcepa ceste za Semič do bifeja Rog, torej v dolžini 220 metrov, črnomaljski Begrad prekopava Kolodvorsko cesto.
Gre za prenovo vodovodnega omrežja in kanalizacije ter položitev novega voda za elektriko in PTT. Begrad bo opravil zemeljska dela in uredil omrežje, izvajalec del in investitor pri ureditvi zgornjega pol metra cestišča pri je Cestno podjetje. Sicer pa je investitor zemeljskih del, električne napeljave, vodovoda in kanalizacije občinska komunalna skupnost, ki bo za delo odštela okrog 13 milijonov dinarjev, ptt omrežje pa bo investirala PTT Ljubljana in bo veljalo okrog 8.6 milijona dinarjev. Cestno podjetje pa bodo dela veljala še nadaljnjih okrog 10 milijonov dinarjev.
Begrad mora dela končati v 50 dneh, tako da je moč pričakovati, da bo promet po Kolodvorski cesti znova stekel v sredini oktobra. Dela pri polaganju ptt kabla, ki ga bodo potegnili še 900 metrov po Semiški cesti, pa morajo biti zaključena do 15. decembra.
B. M.
Ribničani spet dobro gospodarili
Izgub ni — Povprečni osebni dohodek 23.673 din
RIBNICA — Ribniško gospodarstvo je poslovalo v prvem polletju letos brez izgub, spet so porasli vsi temeljni kazalci gospodarjenja (gospodarnost za 5 odst., donosnost za 11 odst., akumulativna in reproduktivna sposobnost pa za 50 oz. za 33 odst.), spoštovalo je resolucijo o razporejanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev. Žal je bilo zelo odvisno od posojil, zelo pa je povečalo uporabo čekov in menic, zlasti prejetih.
Po analizi podružnice SDK v Kočevju, ki jo je izdelal dipl. ekonomist Filip Šporčič, povzemamo, da je v prvem polletju letos ribniško gospodarstvo uspešno poslovalo, saj je doseglo za 52 odst. večji oelotni prihodek kot v istem obdobju lani, za 73 odst. večji dohodek, število zaposlenih je večje za 6 odst., povprečni čisti osebni dohodek na zaposlenega pa je znašal 23.673 din (indeks 151).
Kar občutno, in sioer za 55 odst., seje v letu dni povečal delež dohodka za obresti in je znašal 205 milijonov dinarjev.
V prvem polletju letos je gospodarstvo namenilo za osebne dohodke 56 odst. več kot lani, za skupno porabo delavcev 63 odst. več. za razširitev materialne osnove dela 122 odst. več, za rezervni sklad pa celo 229 odst. več. Akumulacija je bila tako večja za 133 odst., sredstva za reproducijo pa za 108 odst.
Ob vseh teh zelo ugodnih rezultatih pri moramo upoštevati, da so bili doseženi ob visoki rasti cen. ki so bile v Sloveniji v prime-tjavi z k-tom prej za industrijske proizvode pri proizvajalcih za 59 odst. višje, cene na drobno so bile za 54 odst. višje, življenjske potrebščine pa so bile dražje za 53 odst.
J. B.
Kočevje: trikrat več izgube
Zgubarji obetajo, da bodo izgube zmanjšali
da se bodo prizadevali, da bi do konca septembra izgubo zmanjšali.
Celotni prihodek kočevskega gospodarstva je v prvem polletju letos porastel za 52 odst., dohodek pa le za 41 odst. Število zaposlenih je poraslo za 3 odst., povprečni osebni dohodek pa je znašal 22.055 din (indeks 146). Za obresti je letos kočevsko gospodarstvo namenijo že 444 milijonov dinarjev ali dve tretjini več kot v istem obdobju lani.
Tudi ostalipodatkio gospodarjenju v glavnem niso razveseljivi.
J. P.
KOČEVJE — Za poslovanje kočevskega gospodarstva v prvem polletju letos je po analizi SDK značilno, da so se izgube v letu dni povečale za nad 3-krat (v primerjavi s prvim četrtletjem letos pa so manjše za 40 odst.), padec temeljnih kazalcev poslovanja (le donosnost je ostala na lanski ravni), velika odvisnost od posojil razširitev uporabe čekov in menic (predvsem prejetih), nespoštovanje družbenih usmeritev pri razporejanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev.
Izgubo so izkazali štirje tozdi: od tega trije ITAS (GOIP, Pirče in PIN) in en Zidarjev (Strojni obrati) v skupnem znesku 82 milijonov dinarjev. V teh tozdih je zaposlenih 585 delavcev ali 9 odst. vseh zaposlenih v kočevskem gospodarstvu. ITAS navaja za izgubo svojih tozdov nesorazmerje med nabavnimi in prodajnimi cenami, visoke obresti za kratkoročna posojila in neenakomerno proizvodnjo, Zidar pa zastarelo mehanizacijo, pomanjkanje rezervnih delov, zapoznelo gradbeno sezono in neustrezne prodajne cene njihovih prikolic. Vsi tozdi navajajo.
SVET ZA KADRE
KOČEVJE — Pobudo za ustanovitev družbenega sveta za kadrovska vprašanja so dali pred kratkim zbori občinske skupščine Kočevje, zdaj pa že poteka razprava o dopolnitvi dogovora o družbenih svetih v občini Kočevje. V dosedanjih razpravah je bilo med drugim poudarjeno, da je ta družbeni svet potreben zaradi boljše kadrovske politike v občini, saj tudi rezultati gospodarjenja kažejo, da sedanja kadrovska politika ni dobra.
Trebnje peče najboljši kruh
Trebanjska pekarna je dobila priznanje za najboljši kruh v Žitu
TREBNJE — Trebanjska pekarna deluje komaj tri leta, pa si je že pridobila sloves najboljše med vsemi 17 pekarnami ljubljanskega Žita. Taka je ocena strokovnjakov iz Žita. Nič manj pa niso z njim zadovoljni tudi porabniki. Zato ni nič čudnega, da morajo trebanjski peki ob koncu tedna speči še enkrat več kruha, saj ga močno cenijo tudi vikendarji iz Ljubljane in od drugod.
Stevo Radakovič, ki je pek že 27 let in vodi trebanjsko pekarno vsa tri leta. je povedal, da se' pri njih trikrat v letu oglasijo ocenjevalci iz Žita. Po njihovi oceni so lani najboljši kruh peldi v Trebnjem. Letos junija so dobili za to tudi pokal in priznanje. ,.V naši pekarni je 15 zaposlenih in vsi po vrsti se trudimo, da bi kar najbolje zadovoljili kupce. Zakvaliteto kruha je odločilen čas mešanja, temperatura testa, kakovost moke in podobno. In reči moram, da nam je uspelo peči kvaliteten kruh tudi zaradi tega. ker smo hoteli konkurirati zasebnemu peku z Mirne. Zdaj pa bo s peko kruha malo težje. Medlem ko smo doslej dobivali moko iz vreč. jo bomo zdaj skladiščili v silosih. Ko smo dobivali moko iz vrče, smo lahko iz dveh slabih mok naredili dober kruh. Zdaj bo to težje, saj bomo dobivali moko enotne kvalitete. Odločilno pa je bilo tudi ročno delo. Toda ob takih cenah kruha bo ročnega dela vse manj. Dejstvo je namreč, da nas pri nekaterih \rstah kruha več velja
moka, kot pa potem prodamo kruha. Tako je z ajdovim kruhom, kjer nas 30
PRIZNANJE ZA DOBER KRUH — Stevo Radakovič s ponosom pokaže priznanje, ki ga je dobila trebanjska pekarna za svoj kruh.
dkg moke velja 47 din, kruh pa prodajamo po 50 din kilogram. Če k težavam prištejem še nizke osebnedohodke naših pekov, težko delo. pomanjkanje denarja za krušne dodatke, potem lahko rečemo, da ne bomo mogli peči tako dobrega kruha, kot smo ga doslej," pravi Stevo Radakovič.
Kljub takim, malce črnogledim izjavam je kruh iz trebanjske pekarne še vedno dober ali vsaj boljši kot iz drugih pekarn. To pomeni, da kvaliteta kruha le ni odvisna samo od ročnega dela in dodatkov, ampak tudi od drugih kvalitet. Težave, s katerimi sc srečujejo peki, katerih izdelki še niso prav cenjeni, so pa tako splošne.
J. SIMČIČ
OBRAVNAVALI SO POLLETNE REZULTATE
TREBNJE — Pretekli ponedeljek se je tu sestal občinski komite ZK. Na seji so obravnavali rezultate polletnega poslovanja trebanjskega gospodarstva in nekatera aktualna vprašanja splošnega ljudskega odpora ter družbene samozaščite. Poleg tega pa so obravnavali tudi poročilo o škodi, ki sojih povzročile ujme in o ukrepih za njih odpravo.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
C
Kakovosti ne spodbujamo, ker je ne cenimo
Življenjska izkušnja Ivana Pšeničnika
Pridni delavci, ki znajo in hočejo delati, pri nas niso najbolj zadovoljni. Ojtlačilu po deluje preveč govorjenja in premalo dejanj. Niti kvaliteta nima cene in ljudi, ki so delali v tujini, to najbolj moti. Tudi Ivan Pšeničnik z Bojsnega meni, da delo pri nas ni plačano. Prepričanje, da bi morali upoštevati oboje, količino in kakovost. Ko je kot mlad kovinar prišel v Nemčijo, mu je delodajalec v prvem tednu trikrat povečal zaslužek. Bil je zadovoljen, da drugi to opazijo in priznajp z boljšim plačilom.
Pšeničnikova prva zaposlitev je bila v Kovini na Bizeljskem. Štirje so začeli delati skupaj. Dobro jim je šlo. Potem je Ivana zamikal svet in v letih 1958 in 1959 je odšel vtu-
Ivan Pšeničnik
jino. V Nemčiji je v prvih šestih mesecih opravil varilni tečaj, in ko se je vrnil, je to znanje s pridom uporabil v Kovini. Postal je vodja delavnice. ..Kovina" seje medtem razširila, vendar ni bilo več pravega zaslužka, zato sta Pšeničnika pustila hčerko pri stari mami in ponovno odšla z doma. Delo sta dobila v Rachensburgu v pokrajini Baden-Wuertemberg. Ivanje 11 let delal kot strojni ključavničar v tovarni orodja za izdelovanje avtomobilskih delov. Bil je sku-pinovodja. Strokovno je veliko pridobil. S sodelavcem sta obšla več avtomobilskih tovarn (BMW, Mercedes), da sta preizkusila orodje. Svoje znanje je Pšeničnik precej izpopolnil tudi v tistih dveh letih, ko je bil obratni ključavničar v papirničarski industriji. Tam se je uveljavil kot inovator. Izboljšal je stroj za obdelavo papirja in povečal njegovo dnevno zmogljivost od 3 tisoč na 13 tisoč kosov. Za to izboljšavo je dobil nagrado in stalno dovoljenje za delo v ZRN.
Tudi tukaj vedno poskuša kaj izboljšati in upa, da bo lahko kmalu kaj patentiral. V Jugoslaviji po njegovem mnenju za to ni dovolj zanimanja in človeka čudno gledajo, če se ukvarja s takimi stvarmi. Zadnje čase se led na tem področju sicer odtaljuje, vendar še vedno manjka posluha za izboljšave, predvsem pa spodbude, čeprav o tem vsak dan veliko slišimo in beremo.
Pšeničnik se je po vrtnitvi iz tujine zaposlil v brežiški bolnišnici, kjer je zadnje leto vodja tehničnih služb.
Že od vsega začetka je mislil na vrnitev. Ko sta z ženo dogradila hišo in ko je hčerka prišla do poklica, sta prišla nazaj.
J. TEPPEV
Novi zidovi po volji občanov
Učenci šole s prilagojenim učnim programom v novih učilnicah — Za 1060 šolarjev povečujejo tudi šolsko kuhinjo, sicer bi jo morali zapreti
BREŽICE — Del osnovne šole so to poletje zasedli gradbeniki. Po pogodbi naj bi Pionir končal dograditev in adaptacijo do 20. novembra. Iz pogovora z ravnateljico Mileno Jesenko smo zvedeli, da so se za to investicijo občani odločili na četrtem referendumu 1979 in dajo financirajo izključno s samoprispevkom.
Za vrstni red izglasovanih investicij v šolstvu so se v občini dogovorili že ob referendumu. Časovno so se nekoliko zavlekle in zaradi podražitev so v brežiški osnovni šoli skrčili naložbo za eno učilnico. Predračunska vrednost investicije je 25 milijonov dinarjev.
Dograjujemo prostore za osnovno šolo s prilagojenim učnim programom ter obenem adaptiramo šolsko kuhinjo — je razlagala Jesenkova. Laže prizadeti učenci so imeli do zdaj pouk v zelo slabih razmerah, v opuščeni šolski zgradbi, ki sojo leta močno načela in kjer se upravičeno počutijo zapos-
tavljene. Še bolj kot otroci se tega zavedajo njihovi starši, zato komaj čakajo na uresničenje referendumske obljube. Osnovna šola s prilagojenim učnim programom bodobila 8 učilnic, kabinet in sanitarije. Pripravljeno imamo tudi vso opremo.
— Omenili ste, da preurejate šolsko kuhinjo. Kaj vas je napeljalo k tej odločitvi?
— Velika prostorska stiska, saj meri kuhinja za 1060 učencev komanj 48 kvadratnih metrov. Lani so v njej na primer pripravljali nad tisoč malic in 580 kosil. Zaradi utesnjenosti ni bilo mogoče upoštevati vseh sanitarno-higienskih predpisov in bili samo v
ŠOLA BO KMALU POD STREHO — V Brežicah gradijo osem učilnic za učence posebne šole in povečujejo šolsko kuhinjo, v kateri se hrani nad tisoč otrok. Investicijo financirajo v celoti občani s samoprispevkom. (Foto: J. T.)
PREMOGA SE NI
BREŽICE — V prodajalni Gozdne-gu gospodarstva s kurivom so do zdaj izpolnili naročila za premog iz letošnjega februarja. Približno 1500 ljudi še čaka nanj. Pri GG računajo, da bodo tiste, ki so se do zdaj prijavili, lahko oskrbeli s premogom do konca decembra. Dobave so majhne in trenutno izpolnjene 40-odst.
ZAMENJAVA OSEBNIH IZKAZNIC
KRŠKO — Le do 12. oktobra letos lahko občani še uporabljajo osebne izkaznice, izdana pred 1. 7. 1981, kot dokaz istovetnosti. Zato občinski sekretariat za notranje zadeve Krško poziva občane, naj pohitijo z zamenjavo osebnih izkaznic. Zahtevo za izdajo izkaznice vložijo občani pri pristojnem krajevnem uradu, občani iz krajevnih skupnosti Krško, Zdole, Dolenja vas in Gora pa na sedežu sekretariata. Priložiti je potrebno tudi dve enaki fotografiji.
KMETICE V BELIH HALJAH?
KRŠKO — Na krški tržnici, ki še ni prav zaživela, naj ne bi imeli prekupčevalcev, zato terjajo od prodajalcev potrdilo o proizvodnji. Krčani menijo, da ne bi smeli preveč strogo vztrajati pri tržnem redu. ki so ga sicer potrdili z občinskim odlokom. Bojijo se namreč inšpektorja, ki bi do pičice natančno hotel vse. kol je zapisano, kmetice pa verjetno ne bodo prihajale na tržnice v belih haljah in rokavčkih...
Gasilci sučejo kolo napredka
V krajevni skupnosti Veliki Podlog zelo dejavni gasilci, DPM, v zadnjem času pa tudi Rdeči križ in mladina — Zdaj poteka velika akcija za telefonijo
VELIKI PODLOG — Letos se izteka krajevni samoprispevek. S tako zbranim detjarjem ter udarniškim delom pridnih rok so v krajevni skupnosti Veliki Podlog v zadnjih letih precej spremenili podobo šestih vasi. Vaščani so zvečine zadovoljni z naredkom, seveda pa ne manjka pomislekov glede raznih pomanjkljivosti.
Lepo so prenovili (tudi ob pomoči krške kulturne skupnosti) gasilsko dvorano v središču krajevne skupnosti. kupili gasilne cevi in drugo najnujnejšo gasilno opremo za vse vasi. Nabavili so kontejnerje za smeti, te pa odvaža kržki Kostak. Načrtovali so, da bodo položili še zaporno plast asfalta od Malega Podloga do Gorice, a zaenkrat za 3 kilometre te ceste ne bo denarja. To je. kot pravijo, .občinska" cesta,.saj vozijo po njej tudi delavski in šolski avtobus, zato pričakujejo pomoč komunalne skupnosti.
Gorica, Gržcča vas, Mali in Veliki Podlog si te dni urejajo javno razsvetljavo, Jelše naj bi jo dobile jeseni, kasneje pa še Pristava. Stroškov za vzdrževanje in obnovo vaških cest in poti ter za odvoz smeti in javno razsvetljavo verjetno ne bodo zmogli drugače kot s trajnejšim virom, kar pa je lahko čeprav to povedo nekoliko zadržano, sramežljivo) le samoprispevek.
Ducat telefonov naj bi v bližnji prihodnosti nadomestili z razvitim
telefonskim omrežjem. Po celotni trasi je že položen glavni kabel in vsako gospodinjstvo je za trenutno največjo
Jože Urbanč
akcijo prispevalo že 35 tisočakov. Zemeljska dela so ponekod opravili strojno, vaščani pa so se izkazali tudi s prostovoljnim delom. Upajo, da jim
Končno plavanje v novem bazenu
Letos poskusno obratovanje, uradna otvoritev za novo sezono — Varčni z vodo — Šola v naravi za sevniške tretješoice in šolarje iz Tržišča
SEVNICA — Mladi se že od vsega začetka niso dali odpraviti. Ko so gradbinci za preizkus natočili prvo vodo v grobo zabetonirani bazen, je nova naprava imela že tudi prve kopalce.'
Te dni so pri Gostinskem podjetju	je treba le okrog 20 kubikov vode za
(ABC Pomurka) dobili tudi uradno	pranje filtrov,” pojasnjuje,
anali/o o neoporečnosti vode ob nizki	Izkušnje so pokazale, daje prvotno
stopi.*i kloriranosti. Kopalni mojstr	nabavljeni sesalec premajhen. Na-
M.ia.. Tipanje bil sicer zadržan, pri i/ javah o novi napravi, ker odpravljajo hkrati tudi začetne pomanjkljivosti.
Čeprav jc bila vinjeni vodu rni-vni teden še na odgovorno11 ■ . ibir.ee c. so organizirali sluz > reševanj: iz vode. Izmenoma sta čila pri bazenu Brane Teraž in Bojan Drnovšek, oba z ustreznim izpitom.
Pri Gostinskem poi bazen ne bo posl e-: vodo, kot sc nek. ...i Rado llmek pravi: sezoni popolnoma z. rat. Samo en filter je gre skozenj vsa voda : 3 urah in dvajsetih ni
o
o. da sta z •klor to v
i. jean, .la na v pičlih t. Dnevno
ali
MILAN PIPAN — ..Trudili se boino ustreči ljudem, navsezadnje so delavci za ta lepi in za mesto prepotrebni objekt dolgo namenjali denar.”
ročenega imajo večjega, za čiščenje minuli teden pa so si izposodili brestaniškega. Vodo bodo dogrevali iz Kopitarne. Kljub hladnim dnem je minuli teden voda imela 22°C. Med prvimi organiziranimi kopalci bodo v bazenu te dni učenci lanskih 3. razredov sevniške osnovne šole Sava Kladnika in 4. razredov iz Tržišča v šoli v naravi. Za prihodnje leto napoveduje Milan Pipan tudi razmah plavalnega športa.
A. ŽELEZNIK
DRAŽJE STANARINE
SEVNICA — V stanovanjski skupnosti so delegati podražitev stanarin odložili v času dopustov. Sedaj se ta čas izteka.. Po 1. septembru bodo v občini stanarine podražili za 30 odst. Tisti, katerim ni vseeno, da stanovanja propadajo, menijo, da je še to mnogo premalo. Po drugi strani je malo prosilcev za subvencije pri stanarinah.
bodo šli pri novomeškem PTT podjetju bolj na roko kot na začetku akcije
• Letos so vaščani dokončali Titov park „88 dreves”, pri čemer so jim pomagali nekateri krški delovni kolektivi. V vseh vaseh, razen v Pristavi, so uredili otroška igrišča. „Še vedno se borimo za odstotek, ki se iz kosmatih osebnih dohodkov združuje zdaj pri komunalni skupnosti v Krškem, od tega pa dobimo le okoli 15 odst. sredstev. Naša KS je dobila najmanj od vseh, zato hočemo najprej denar, potem pa šele solidarno združevati sredstva,” poudarja vodja delegacije za občinski zbor krajevnih skupnosti Jože Urbanč.
za telefonijo, ko so .oddali" okrog 160 številk.
Iz starega novo
Pridobitev trgovine
SEVNICA — Čas ni primeren za nove zidove, v trgovini še posebno ne. Sicer pa jih marsikje, kjer so pred časom širokopotezno zidali blagovnice, sedaj boli glava zaradi visokih stroškov.
Sevniška trgovina je lep čas uživala sloves zaradi novih prodajaln, pri čemer so jih zadnja leta drugi prehiteli. Seveda se tudi z obstoječimi prodajalnami s kančkom dobre volje da marsikaj storiti. Prav to so pri Mercatorju—tozdu Trgovina tudi naredili s trgovino s tehničnim materialom.
Velike kletne prostore nekdanjega skladišča so lepo preuredili, ključavničar Ribič je postavil notranje stopnice. Tako so pridobili kar 370 kvadratnih metrov prodajnih prostorov.
Predelave je bila deležna vsa trgovina. Podrli so vmesno steno, kjer so bili včasih žeblji, barve in podobne stvari. V enotnem prostoru bo, ne več kot poseben lokal, prostor za kozmetiko, seveda lično urejen, kjer bodo na voljo ostale lepe stvari, kot na primer kristal.
SPOSOJENO TRNJE
• Našemu sistemu je treba več sistematičnosti.
/Iz Svijeta/
• Marx, daj nam malo kapitala!
/Iz Svijeta/
neprestanem strahu, da bo inšpekcija zaprla kuhinjo. To bi bil velik udarec za učence in za starše, ki želijo, da bi njihovi otroci jedli v šoli, saj je večina mater in očetov zaposlenih. Ukinitev šolske prehrane bi pomenila tudi ogrožanje zdravja mladega rodu. Zdaj šolsko kuhinjo povečujemo in zamenjali bomo tudi vso izrabljeno opremo.
— To pomeni, da trenutno v njej ne boste mogli pripravljati hrane za učence. Kako boste premostili izpad?)
— Dokler nova kuhinja ne bo začela obratovati, bomo omogočili kosila samo učencem v oddelkih podaljšanega bivanja. Po 200 obrokov jim bodo pripravljali v Domu učencev, 200 v Blagovnici. Oboji so sprejeli našo prošnjo z velikim razumevanjem in gotovo pri tem ne bodo iskali dobička. Malice bomo še vedno pripravljali v šoli, vendar bodo nekoliko okrnjene: učenci bodo dobivali samo kruh z namazi in sadjem, ne pa tudi toplega napitka.
— Večkrat je bilo slišati, da boste to jesen morali vpeljati drugo izmeno, ker imate premalo učilnic. Kako ste rešili ta problem?
— V soglasju s svetom staršev in svetom šole smo se dogovorili za najetje treh učilnic v Domu učencev. To je začasna rešitev, staršem pa veliko pomeni, ker se z drugo izmeno nikakor ne morejo sprijazniti.
J. TEPPEY
Usoda huda ura nad Jatno
Nekatere kmetijske površine v KS Šentjanž uničene za vedno
ŠENTJANŽ — Niti najstarejši ljudje v teh krajih ne pomnijo takega neurja, kot je bilo 9. avgusta, ko se je nad Jatno domnevno utrgal oblak.
Da je šlo za res izjemno silovito ujmo, navaja predsednik sveta KS Janez Šušteršič vrsto mlinov, ki so bili hudo prizadeti. „Potok Češnjevec je nanesel hudo razdejanje vasici Rožen berg, v večini hiš je voda tekla skoz okna. Kmetje so ob ves pridelek. V dolino okrog Podkala bo treba poslati bager kombi-nirko, saj je okrog 400 m struge tamkajšnjega potoka popolnoma zasutih. Voda si sedaj utira p<*t po nekdanjih njivah in travnikih. V višinskih predelih okrog Malega Cirnika, Cirnika in Svinjskega so ljudje prizadeti zaradi plazov. Zasute so bile prav vse poti, ni bilo mogoče iti ne na njive ne v vas. Ti plazovi so uničili okrog 25 hektarov obdelovalne zemlje, nekaj je ne bo mogoče nikoli več usposobiti za obdelavo," skrušeno pripoveduje Šušteršič in nadaljuje: _Od 80 km krajevnih cest jih je bila polovica tako poškodovanih, da sploh niso bile prevozne. Ni nam preostalo drugega, kot da smo na prizadeta območja že drugi dan poslali buldožer proti Cirniku, kije po petih dneh dela očistil poti do Svinjskega, Podboršta in Rožen-berga. Cesta Šentjanž — Veliki
Janez Šušteršič
Cirnik je bila tako očiščena že prvi dan po ujmi. Pohvalili moram delavce Cestnega podjetja. S tovornjakom in grederjem so bili v Podborštu že prvo jutro ob 5. uri in odstranjevali podrti oreh. ko v Šentjanžu sploh še nismo vedeli, kako je tam. Pred pričetkom šolskega pouka bi morali za silo usposobiti za avtobusni prevoz cesto na Kal. Plazovi so cestišče odtrgali petkrat.
Kot sem že dejal, kmetje marsikje z njiv nimajo več kaj pospravljati, ravno tako tod ne bo drugega odkosa. Najhuje je na domačijah, kamor je v hiše pridrla voda z muljeni. Tako je dvema gospodinjstvoma v Rožcnbcrgu uničilo vse Naša socialna komisija se bo nemudoma sestala in se odločila, komu tudi denarno pomagati.”
A. Ž.
Novo v Brežicah
NEVARNOST IZ STARIH, PRETESNIH KUHINJ — Inšpektorji opozarjajo na slabe higienske razmere v tistih gostinskih obratih, kjer kuhajo več obrokov, kot jim dovoljujejo prostorske in druge razmere. Tudi osebje je pogosto preobremenjeno. Med kuhinje, kjer se zaradi utesnjenosti križajo čista in nečista kuhinjska opravila, sodita predvsem Kolodvorska restavracija in Hotel Turist. Nobena od omenjenih kuhinj nima dovolj pomožnih prostorov in pri pregledih so ugotovili oporečnost živil. V restavraciji Blagovniceje kuhinja sodobno urejena in bi po mnenju inšpekcije lahko razbremenila hotelsko kuhinjo ter s tem preprečila, da ne bi prišlo do nevšečih infekcij, kot se je letos že zgodilo.
TURISTI IZ OBMORSKIH KRAJEV HVALIJO ZALOŽENOST — Kdo bi si mislil, da imajo obiskovalci Posavja iz Opatije in drugih mest ob Jadranu toliko pohvalnih besed za izbiro tukajšnjih trgovin, predvsem tistih s čevlji in tekstilom. Nekateri so celo tako navdušeni, da pridejo nakupovat vsako leto. Privablja jih tudi,' razlika v ceni. Razen tega je Brežicam" napravila sloves tudi kava. Medtem ko je po vsej Sloveniji primanjkujejo imajo Brežičani dovolj, zato se vozijo ponjo kupci iz Zasavja, Ljubljane in drugih oddaljenih krajev.
11 BR«IŠK£<k*3
POKODNlSNICf
V času od 10. do 17. avgusta so v brežiški porodnišnici rodile: Branka Otmačič iz Male Jazbine — Tomislava, Anica Bučar iz Bušeče vasi : Simono, Snježana Glaser — Samobo-ra — Ozrena, Cvetka Šinko iz Perišča
— Dejana, Jožica Sikošek iz Raven — Natalijo, Silva Barkovič iz Ribnice — Marino, Slavica Zupan z Gradišča — Vesno, Sadila Senjič iz Zaprešiča — Kristino, Milena Erjavec iz Brezja — Aleša, Majda Vovk z Vel. Doline — Sandija, Višnja Juri n ec iz Strmca — Renata^ Ljubica Žveglič iz Sevnice — Nika, Štefica Horvatin iz Goljaka — Dražena, Alenka Judež iz Krškega — deklico, Magda Žarn iz Gržečevasi — Klemena, Jožica Klobasa iz Pavlove vasi — Mateja, Andreja Tomič iz Krškega — Majo/Danica Kos iz Rud
— Mihaelo, Jožica Priveršek iz Mosteca — Jasmino, Štefanija Albert iz Piršenbrega — deklico, Danica Salmič iz Gornje vasi — Sebastijana, Jasna Trkeš iz Breganc — deklico in Marija Ocvirek iz Vel. Jazbine — Moniko. Čestitamo!
Krške novice
NAKUPOVALNI CENTER NIKOLI IZPLAČAN? — Vse kaže, da Nakupovalni center M—Preskrbe ne bo nikdar izplačan. Od sozda Mercator so Krčani „dobili" 28 milijonov dinarjev za NC, in čeprav so že vrnili 10 milijonov, se to sploh ne pozna pri višini dolga. Ta še vedno znaša 28 milijonov, za kar ima „zasluge" vsakoletna revalorizacija...
DELJENI DELOVNI ČAS REŠITEV? — Kar okrog 1.800 kvadratnih metrov poslovnih prostorov premorejo krški trgovci, kar je več, kot jih imajo Brežičani in Sevničani skupaj. Trgovci pravijo, da jc še veliko mrtvega hoda pri delovnem času, kar pomeni, da so tod še notranje rezerve. Če bi lahko šli na deljeni delovni čas, bi prišli z osebnimi dohodki na zeleno vejo, povejo trgovci. Moti jih, ker je trgovina zmeraj peto kolo, le stežka bi jo zasledili v kakšnih listinah, kot da so trgovci sami ..ravbarji”...
SERVIS SPLAVAL — Odkar je temeljna organizacija združenega dela Slovenija avta DO Zastava avto—T-OZD Servis Krško (nalašč smo zapisali popolno ime firme!) .nazadovala” iz tozda v delovno enoto, je napredovala z osebnimi dohodki. Mehaniki, kleparji in drugi zaposleni delavci niso imeli nič proti degradaciji in zmanjšanju režije, ker so se zdaj znebili tudi rdečih številk.
Sevniški paberki
POSPRAVLJALI — Hvalevredno je, da tudi posamezna društva in skupine pomagajo pri novem sevniškem bazenu. Tako so v nedeljo mladi rokometaši še zadnjič čistili zgradbo in opremo v gostinskem lokalu in garderobah pred prevzemom v ponedeljek.
RAJE S KOLESI — Po načrtuje ob bazenu predvidenih le 20 mest za kolesa in nekaj nad sto za avtomobile. Prvi dnevi kopanja minuli teden pa so pokazali, da bi moralo biti vsaj obratno. Če že greš na rekreacijsko plavanje.se spodobi tako tudi pripeljati.
HVALEŽNI ZDOMCI — Na dopustu v domovini je tudi Franci Kolman, predsednik društva naših delavcev v Augsburgu, kisi je nadelo ime Drava. Hvaležen je oktetu Boštanjski fantje za gostovanje na jubileju društva, enako sevniškim# kolektivom Jutranjki, Lisci in Kopitarni za praktična darila, s katerimi so popestrili srečelov.
SEVNIČANI NA SEJMU
SEVNICA — Najprej so se predzadnji torek odpeljali z avtobusom na radgonski kmetijski sejem vinogradniki. V četrtek je na isto pot odpeljal še en avtobus, tokrat s člani temeljnega obrata za kooperacijo. Vinogradniki so bili na sejmu ravno pravi čas, tisti dan je bil namreč na sejmu dan vinogradnikov.
METLIKA — V petek zvečer so v likovnem razstavišču Alojz Gangl v metliškem gradu odprli razstavo pod naslovom Jikovna razmerja”, ki jo je pripravil poseben odbor, v glavnem sestavljen iz mladincev, ki se zbirajo okoli Razmerij, glasila metliške mladinske organizacije. Na razstavi, ki bo trajala do 10. septembra, se predstavljajo Gabrijel Stupica, Zvonko Čoh, Milan Erič, Erancc Griden, Zoran Hočevar, Zdenko Huzjan, Sergej Kapus, Karel Plemenitaš, Andraž Šalamun, Tugo Sušnik, Jernej Vilfan, Žarko Vrezec in Boris Zaplati!.
Ob tej priložnosti so izdali tudi katalog, katerega izdajo je omogočila Mladinska knjiga, razstavo pa so denarno podrle v glavnem metliške delovne organizacije. Kot je razvidno že iz uvodnih stavkov v katalogu, hoče ta razstava (ali njeni pripravljalci)
..provocirati, zbudili odpor, navdušiti." tn dalje hočejo likovna razmerja
sprovocirali ustvarjalno ozračje v Metliki in prispevati k zaživetju zares kulturnega dogajanja, ki ne temelji na kurtoaznih prireditvah zaradi videza".
Dokaj pogumne in samozavestne zahteve, a po mojem mnenju tudi dosedanje (drugačno) kulturno delovanje v Metliki izključujoče izjave.
POLNO LIKOVNO RAZSTAVIŠČE — Otvoritve razstave Jikovna razmerja” se je v petek zvečer v likovnem razstavišču Alojz Gangl v Metliki udeležilo veliko Metličanov in drugih prebivalcev Bele krajine, razstava pa po besedah dr. Leva Menašeja predstavlja širok pregled dogajanja v sodobni slovenski likovni umetnosti. (Foto: A. B.)
Prve sledi s čopičem
NAVRATILOVCI V VARESE
METLIKA — 22.. 23. in 24. septembra se bodo tamburaši in folkloristi metliškega društva Ivan Navratil udeležili mednarodnega folklornega festivala v Varese-ju blizu Milana. Italijanski organizatorji so jih povabili nastopat, ko so videli njihov uspeli nastop v Loreti nedaleč od Ancone. V Varese bo odšlo štirideset mladih Metličanov, ki jih vodita Stanko Križ in Janči Bračika. avtobusne stroške bodo krili sami, bivanje, hrano in vse drugo pa pripravljalci festivala. Za udeležbo bodo prejeli milijon italijanskih lir.
Metliška likovna razmerja
Razstava del predstavnikov sodobne slovenske likovne umetnosti v Metliki
Zaključek 11. začetne izobraževalne kolonije
Ostro o strupljenju Krupe
Posebna izdaja Razmerij namenjena „ekološki katastrofi >}CB — Zgovorna govorica dokumentacije
Vsekakor drži, da je ta razstava nekaj novega, drugega, drugačnega, kot so bili v Metliki vajeni doslej, pa ne samo v Metliki, kot je moč razbrati iz uvoda umetnostnega zgodovinarja in likovnega kritika dr. Leva Menašeja, ki je med drugim dejal, da ta razstava ..kljub relativno skromnemu obsegu predstavlja širok pregled dogajanja v sodobni slovenski likovni umetnosti. Srečanja, kakršno je metliško, so umetnikom. ki ob njih preverjajo sadove svojega dela in si jasnijo ter ostrijo ideje, nujno potrebna."
Skupina metliških mladincev, ki je razstavo pripravila, je v uuvodni besedi pred številnim občinstvom na grajskem dvorišču ponudila tudi nadaljnjo organizacijo poletnih slikarskih kolonij v Metliki, pogoj naj bi bil le, da jim dajo na razpolago primerne prostore, predlagali so obnovljene prostore stare metliške šole.
Kakorkoli že, prireditev razstave .likovna razmerja" in njena otvoritev, na kateri so se predstavili metliška ansambla Groteska in B. B. Shop ter avtorja risank Zvonko Čoh in Milan Erič. je za Metliko in celo Belo krajino lep kulturni dogodek, žal eden redkih v letošnjem metliškem poletnem mrtvilu.
A. BARTELJ
Filmi dobri, obisk siab
Filmska štafeta „Pula po Puli” v Novem mestu končana
NOVO MESTO — Včeraj se je v novomeškem Domu kulture odvrtel poslednji od izbranih enajstih filmov iz letošnje filmske bere, prikazane na nedavnem puljskem festivalu. Tako so ljubitelji filma imeli lepo pri/ošnosl videti skoraj polovicofilmske žetve, predvsem seveda Jilme. ki so prejeti važnejše nagrade in je zanje značilen utrip sodobnosti.
V Novem mestu se je kot v prvem od dvanajstih mest v Sloveniji zaključila manifestacija ..Tula po Puli", nekakšna filmska štafeta, s katero so organizatorji širši slovenski javnosti omogočili ogled izbora novih jugoslovanskih filmov in z njim bplj strnjen in celovitejši pregled novosti domače filmske ustvarjalnosti. Domači film se sicer v rednih kinematograf skih sporedih nekako izgubi pod plevelom, ki tudi sicer duši kvalitetne Jilme.
Čeprav so dolenjski ljubitelji filmov pokazali malo zanimanja za to izredno priložnost (dvorana je bita v poprečju slabo zasedena), pa je vseeno mogoče zapistai. da predstavlja ..Pulapo Puli" v takšni obliki, kot se je uveljavila letos, enega od tistih mostov, ki vodijo filmsko kulturo z bregov tarnanja na bregove udejanjanja.
Obisk bo mogoče prihodnje leto (resnično škoda bi bilo. če takšne manifestacije ne bi bilo!) popraviti s pravočasnimi propagandnimi akcijami, boljšim seznanjanjem javnosti, z reklamo med samim potekom manifestacije, pa z abonmaji, ki bodo cenovno privlačni in dostopni ljubiteljem filma tudi. denimo, v delovnih organizacijah, skratka z vrsto prijemov, ki jih morajo kinematografi uporabljali in poznati, ker so pač ekonomskim zakonom bolj zavezane enote. Tako si bodo pridobili več gledalcev, tistih, ki so ljubiteljiJilma. ne pa preganjalci dolgčasa po kinematografskih dvoranah. Samo takšni gledalci so trden temelj filmske kulture v najširšem smislu.
M. M A RK El J
NOVO MESTO — V soboto se jc z otvoritvi in razstave v prijetnem okolju Krkinega hrama na Trški gor končala II. začetna izobraževal 11 slikarska kolonija, k: jo vsako leto pripravi Združenje likovnih skupin Slovenije.
Dvaindvajset mladih likovnikov iz raznih kraj -v Slovenije jc od 16. do" 26. avgusta pod vodstvom akademskega slikarja Lojzeta Za-volovška ustvarjalo svoja prva ..študijska ' dela. Predsednik Združenja likovnih skupin Slovenije. Novomeščan Toni J/ovko, je najbolj zaslužen, da je kolonija že četrto leto v Novem mestu in je vsako leto vzorno pripravljena. O namenu izobraževalnih kolonij je Vovko povedal: ..Začetnike, ki v večini često posnemajo komercialno uspešne slikarje, poizkuša kolonija prepričati, da slikarstvo ni zaslužkarstvo, ampak likovna izpoved, za katero jc potiebno veliko teoretičnega znanja. Mislim, da nam jc to v celoti uspelo. To so mentorji in udeleženci ugotovili na otvoritvi razstave Zdravka Matkoviča v Dolenjski galeriji. Kritično so se postavili proti takemu načinu slikanja in ugotovili,da tako kot omenjeni slikar ne smejo ustvarjati."
Po mnenju sogovornika je interes za kolonije vsako leto večji, saj mnogi mladi želijo strokovno izpopolniti svoje znanje, mnogi med njimi pa bodo zagotovo postali bodoči kadri pri likovni vzgoji, predvsem v likovnih društvih po Sloveniji.
Mladi slikarji so v desetih dneh slikali predvsem v akvarel tehniki, in sicer motive Novega mesta, ogledali so . si Kostanjevico in Formo vivo, Pleterje, muzej. Dolenjsko galerijo in film .Ljudje ob Krki". Pomembno poslanstvo kolonije je bilo tudi usposabljanje ljudi za organizacijsko in vsebinsko delo \ društvih in na področju ljubiteljske kulture nasploh.
J. PAVLIN
Složno do širše ceste proti Dolžu
DOLŽ — Makadamska cesta proti Dolžu je že preozka za potrebe vse gostejšega prometa na tem območju. Posebno ozka je menda pozimi ob velikem snegu. Prometnim težavam so v krajevni skupnosti Dolž odločno napovedali konec, ko so pred kakšnim mesecem začeli cesto širiti.
„Na razpolago imamo okrog 300 starih milijonov. Delali bomo toliko časa, da ne bomo denarja porabili. Upamo pa, da bomo s tem denarjem razširili cesto vse od Zajčjega vrha do Velikega Cerovca. kar je več kot 6 kilometrov.
Cestno podjetje bi s temi sredstvi najbrž naredilo precej krajši kos poti. Za gradbena dela nam je dala občinska cestna skupnost 250 starih milijonov namensko za cesto. Sredstva zbiramo v krajevni skupnosti tudi z 2-odstotnim samoprispevkom," je povedal Franc Zorc, predsednik sveta KS Dolž, sicer pa že več kot dvajset let učitelj nižjih razredov osemletke na dolski osnovni šoli.
Pogovor s Francem Zorcem, Janezom Saškom in Francijem Bačarjem, predsednikom skupščine KS Dolž, kaže, da so v tamkajšnji krajevni skupnosti naleteli na precej trd oreh. ko so se odločili v teh nerožnatih časih izboljšati cesto. „, Veli ko manj pa bo stroškov, ker ljudje odstopajo svoja
zemljišča za obnovljeno cesto zastonj.,, meni Franc Zorc.
M. LUZAR
* i i.Ld, <<tiiiiiuiMr<!(()rk<i v SC,P Pionir: .Nad kolonijo sem navdušena, saj sem šele sedaj spoznala vsebino mojega preteklega in bodočega dela na tem področju. Naredila sem 10 akvarelov, doma pa bom delo z največjim zadovoljstvom nadaljevala?'
KARLA GAČNIK, dijakinja 3. letnika srednje šole pedagoške usmeritve iz Novega mesta: .Vse znanje, ki sem si ga v tem zelo natrpanem programu pridobila, bo verjetno prišlo za menoj šele čez nekaj časa. Naredila sem 18 akvarelov. Marsikdo bi rekel, da je kakšno naše delo packarija, vendar ne ve. da je vse presneto načrtno narejeno in se je bilo potrebno zanj potiti."
r METLIKA — Te dni je moč kupiti prve pn cimo izdajo Razmerij. Gre za sicer znano glasilo osnovne organizacije /.SMS Metlika, saj jc izšlo doslej že dvanajst številk, ki so bile v hipu razgrabljene, pri varuhih morale in pravilnih samoupravnih potih mladih pa kritizirane zavoljo odkritosti in člankov, ki ne poznajo dlake na jeziku.
In kaj je še drugače jezne mladeniče (in dekleta) tako razpihnilo, da so se odločili Z6 posebno izdajo? To. kar bi moralaše marsikoga, pa jc veliko lažje stali ob strani, se ne izpostavljali zaradi ljubega miru in kruhka, ki tako prija našim želodcem. Mladi so se z zbrano dokumentacijo spravili nad zastrupitev Krupe, na „ekološko katastrofo FCB". Njihovo pisanje v posebni izdaji Razmerij je dokaj zadržano, izogibajo se lastnim mnenjem, gotovo zato, ker so prepričani. du dovolj močno delujejo že z zbrano in objavljeno dokumentacijo. To je tudi res: bralcu posebne izdaje Razmerij se ob dejstvih ježijo lasje, raste mu krvni pri-
TONI GAŠPERIČ
Za mostom ostali le spomini
Reportažni zapis, ki je nastal ob rušenju starega mostu v Kužlju
■	Kuželj — Mlado in staro iz okoli-
N	ških vasi na slovenski in hrvaški st-
I	rani Kolpe se je 6. avgusta letos šteti	kalo h kuželjskem mostu. Razvedelo
I	se je. da ga bodo tisti dan zaminirali,
S	na miniranje pa ga je že več dni pri-
I	previjala ekipa Geološkega zavoda
N	iz Ljubljane. Most. star že preko 60
ft	let, je bil preozek za sedanja vozila,
S	pa tudi dostop do mostu je narasla
I	Kolpa poplavljala.
N	..Naš most so začeli gradili leta
|	1918. dokončali pa 1922," je začel
S	razlagati zgodovino mostu Anton
|	Škvarč iz bližnje Gladloke. .Gradil
S	ga je lani umrli mojster Ivan Ule iz
I	Kočevja s svojo ekipo. Kot so vedeli
N	povedati starejši ljudje, bi moral biti
I	most zgrajen naravnost, se pravi
S	proti šoli, a so zavili sem, proti gos-
J	tilni in trgovini. Nekateri so govo-
i	ričili. da je to zaradi strankarskih
c	vzrokov, drugi pa. da je najbrž dal
"	gostilničar graditeljem za pijačo, pa
?	so mu most in z njim stranke speljali
I	tako rekoč pred hišo. Most je bil
c	dolg okoli 70 m. širok 2.40 m in je bil
1	primeren le za vprežne vozove in peš
2	promet."
S	Med zadnjo vojno, oktobra 1943,
|	se pravi med nemško ofenzivo s Hr-
V	vatske proti Kočevju, so partizani
|	most zaminirali. Minerca sta bila
^	partizana iz bližnje okolice Lojze
|	Rauh in Slave Ferbežar. Podrlo gaje
^	med dvema nosilnima stebroma oz.
|	.babama”, kot rečejo domačini. K>
\	vojni so tu vstavili lesen vložek, da je
|	bil spet uporaben za promet.
N	Med vojno porušeni del mostu so
|	pod vodstvom inž. Mihe Papiča po-
N	pravili šele	okoli	leta 1970. Anton
|	Škvarč je	dobil	takrat za most
N	primerne traverze kar pri Odpadu,
|	zvarili pa so jih delavci Elektra
N	Kočevje.
Narasla Kolpa je dostop na most s S	hrvaške in	tudi	slovenske strani
večkrat poplavila. Leta 1956 je moral takratni predsednik kočevske občine Grm v Kuželj na zbor volilcev. Zaradi poplave pa ni mogel preko. V Kuželj ga je nato preko vode prenesel pokojni Jože Križ. Vaščani so ob poplavah morali pogosto obuti ribiške škornje in so nosili na hrbtih otroke, ki so morali v šolo ali domov.
Marija Vardijan, ki ima hišo blizu mostu, je vedela povedati še marsikaj zanimivega. Prav v njeni hiši je bila prva šola v Kužlju. V njej je poučeval praded njenega moža. brihten možak, financar in učitelj-samouk, kot je dejala. On je bil ustanovitelj šole, ki je bila nato dolgo v njihovi hiši.
Financarji pa so bili v Kužlju potrebni takrat, pred 100 leti, zato, ker je bila tu meja in sp ljudje preko Kolpe tihotapili sol, tobak in kar so potrebovali. Takrat seveda še ni bilo mostu in je ljudi preko Kolpe vozil brod oz. čoln.
Kuželjski most so uporabljale vasi Kuželj, Gladloka, Laze pri Kostelu, Srobotnik in Rake ter Rački potok. V prvih štirih vaseh je bilo leta 1931 skupno 226 ljudi (največ, 142, v Kužlju), 40 let kasneje pa le še 97. Zadnji dve vasici sta bili med vojno požgani, oz. prebivalci razseljeni. V zadnjih letih se ljudje vračajo sem, oz. grade tu tudi vikende.
Vendar je malo verjetno, da bodo ti kraji spet imeli toliko prebivalcev kot med obema vojnama*. Anton Škvarč se spominja, da so bile samo v Kužlju včasih štiri trgovine in dve gostilni, do pred 15 leti pa tudi šola. Vsega tega danes ni več. Nanovo pa so pred leti pridobili gasilski dom in gasilsko desetino.
Medtem so potekala zadnja dela pred miniranjem. V izvrtane luknje
na mostu je bilo že položenega 50 kg razstreliva, ki je bilo med seboj povezano s 400 m žice za električni vžig. Delavci so oblagali most z balami sena, da ne bi leteli ostanki mostu predaleč oz. proti vasi. Prihajalo je vedno več gledalcev. Nekateri so šli še zadnjič na most in se pri tem zapletali v žice za vžig min. da so imeli potrpežljivi minerji kar precej dela, da so žice spet povezali, če so jih gledalci prekinili.
Ivan Pugelj, član odbora za gradnjo mostu, ki je tisto jutro ob 7. uri zadnji pred miniranjem zapeljal svoj avto preko mostu, je povedal, da se najbolj veseli novega mostu, saj je bil stari ovira za tovornjake, zato pa ni bilo možno asfaltirati ceste po Kužlju niti voziti lesa in večjih ter težjih tovorov.
* ■
Med čakajočimi na dogodek smo naleteli na gluhega 80-letnega Antona Čolnarja, zadnjega še živečega domačina, ki je sodeloval kot delavec pri gradnji mostu. Povedal je, da so izkopali tako velike jame za temelje „bab" (nosilcev mostu), da bi lahko konja zakopali vanje. Potem so mu misli ubrale kar drugo pot: preselil seje v september leta 1943, ko je kot partizan napadalTu-rjak in je prav njega izbrala partizanska komanda, da je šel prvi v grad in pozval bele, ki jih je bilo tam 650, iaj se vdajo.
Sekretar občinske SIS za komunalno in cestno dejavnost Vinko Zajc je povedal, da bo novi most dolg okoli 50 m, širok 4 m( dograjen bo, če bo vreme dopuščalo v dveh mesecih. Gradnja naj bi veljala okoli 9 milijonov dinarjev, gradil pa ga bo tozd Strojni obrati SGP Zidar Kočevje.
J. PRIMC J
tisk. še posebno, ker lahko prebere, kako se obnašajo ob življenjsko resnem problemu posamezniki, ki v blatu, v katerem so se znašli, tte morejo skriti svoje nesposobnosti in preko nje izhajajočega cinizma. Posebna izdaja Razmerij razkriva tudi to. da je bito izrečenih ob odkritju ..ekološke katastrofe PCB" veliko laži. češ da vode iz Krupe in Lahinje ne uporablja nihče za pitje ali napajanje živine. Izjave ob rečicah živečih ljudigovpre ravno o nasprotnem. To potrjujeta tudi fotokopiji dokumenta gasilskega društva Stranska vas, ki pričata, da so samo lani člani tega društva načrpali r Krupi 1.512.000 litrov vode, ki je še vedno v vodnjakih. Še veliko podobnega je napisanega, podkrepljenega z izjavami, dokazili. in če bo posebna izdaja Razmerij premaknila zadevo Krupa samo za milimeter, bo trud. vložen v zbiranje podatkov, poplačan. Uspeh pa bo dosežen že, če bo pričel sleherni krajan gledati na okolje ž drugačnimi očmi kot doslej.
BIL JE VEČ KOT SAMO MOST — Stari most v Kužlju ni bil le prehod čez reko, marveč tudi zbirališče tamkajšnje mladine. Na njem ali ob njem seje spočela marsikatera ljubezen. Nanj so vezani najlepši spomini Kuželjcev in okoličanov. (Foto: J. Primc)
7
[št. 35 (1829) 30. avgusta 1984
DOLENJSKI LIST
foto slisal: Jože Primc
ME
TU BI PA ŽE LAHKO DALI OČISTITI DIMNIK!
.*■
m
SVETU OKOLI
dolenjski list pred 20 leti
>---------------------—: ------------------------
Ostro proti podražitvam	|
Ne s cenami do višje življenjske ravni — Novo mesto j brez pitne vode — Gneča za kruh v Ribnici	j
ŽIVLJENJSKE RAVNI ne moremo zviševati z zviše- j vanjem cen, čeprav je bila podražitev kmetijskih in pre- j hrambenih izdelkov ter premoga in elektrike nujna. Tržni j inšpektorji so povedali, da se cene vin niso znižale, čeprav se ! je znižal prometni davek. Tako pridobljena sredstva so ! ponekod porabljali za višanje osebnih dohodkov, čeprav bi I jih morali nameniti za dvig gostinstva in turizma. Se naprej je j treba ostro ukrepati proti tistim, ki bodo zviševali cene. j Gospodarske organizacije naj bi povišale osebne dohodke za j okrog 3.000 din kot nadomestilo za povišanje cen.
V NOČI od 19. na 20. avgust je nenadoma del Novega mes- I ta ostal brez pitne vode, ker je počila cev na kandijskem mos- j tu. To je povzročilo gibanje mostu, ki povzroča stalne težave, j Težak promet je prav gotovo eden izmed krivcev, da je bilo ] Novo mesto pretekli petek brez vode, zato je toliko bolj upra- i vičena zahteva, da bi zgradili konzolni most, ki bi vsaj delno j razbremenil most čez Krko.
V RIBNICI in Sodražici bi bilo potrebno povečati zmogljivosti pekarti. V Ribnici sta dve zasebni pekarni, ki ne moreta zadostiti vsem potrebam, zato je v prodajalnah pogostokrat huda gneča. Največji naval je ob sobotah in praznikih. V Sodražici imajo podjetje Pekarna, vendar je zelo majhno.
KMETIJSKA ZADRUGA v Sevnici se že vse poletje pripravlja na jesensko setev. Umetna gnojila in semenje je pripravila za setev na svojih poljih in na poljih kooperantov. Težave pa bodo s strojno obdelavo, ker primanjkuje traktorjev in raznih poljedelskih strojev. Kmetijska zadruga bi jih nabavila, vendar nima dovotj sredstev za udeležbo pri kreditih za nakup.
• (Iz DOLENJSKEGA LISTA 27. avgusta 1964)
Kaj so pred	80 leti	pis Dolenjske Novice.
Velika beda gleda v deželo
Letos je bilo grozno leto: suše, požari, toča — Vlada prepovedala vsak izvoz krme — Kako Japonci uživajo umetniške podobe
di so prišle v zavod nove učne moči za poduk francoščine in italijanščine.
(Kranjski) deželni zbor se baje zopet snide. Liberalci so doslej vedno ljudstvo slepili: „Glejte, koliko vam požre obštrukcija”, ko deželni zbor ni hotel deliti podpor raznim ponesrečencem in poškodovanim. Ravno letos pa je bilo grozno leto: na vseh krajih požar, toča, silna suša in beda gleda z velikimi očmi v deželo. Tu hoče deželni zbor pomagati, in tudi mora! A zaslug liberalci pri tem nimajo prav nobenih, čujte, prav nobenih! Da se deželni zbor ni že prej sestal in delil podpor, so krivi ‘samo oni.
(Šola) za gluhoneme deklice pri osem-razredni samostanski dekliški šoli v Šmihelu je z letošnjim letom prenehala, ker je ves poduk gluhonemu, otrok prevzela ljubljanska gluhonemnica. Ostane pa šeosemrazrednica z vzgojevalno šolo. Zato se ob tej priliki naznanja p. n. občinstvu.da bodo za naprej zmogle prečastite sestre d. N. D. vsprejemati večje število gojenk, ker imajo.sedaj vt‘č prostora. Tu-
(P r e p o v e d a n) je izvoz krme in sicer: turščice, ovsa, konjske bodovine, krompirja, detelje, sena itd. Vlada utemeljuje ta korak s tem, da je letos malo krme in nevarnost, da ne bode mogoče prekrmiti poljedelcu in armadi živine! Izjeme ta odlok ne dopušča nobene.
(U m e t nos t.) Japonci imajo za umetniško lepoto drugačne oči kot Evropejci. Razobesit po stenah podobe se zdi Japoncu barbarstvo. Ako ima Japonec zbirko lepih slik, zaklene jih, kamor ne more priti ogenj. Vsak dan prinese po eno podobo v posebno v ta namen pripravljeno sobico, kjer si jo ogleduje en dan od vseh stranij, potem pa roma nazaj v varno čumnato. Slika, ki ni strogo po naravi narejena, nima zanj nobene veljave.
(1/ DOLENJSKIM NOVIC L septembra 1904)
PROTIOFENZIVA — Evropski nudisti ali naturisti, kakor se že reče ljubiteljem golega poležavanja rta soncu in kopanja, so krenili v protiofenzivo. Dolga leta so se predajali svojemu nagnjenju na posebnih plažah, kjer je bilo dovoljeno kopanje brez tekstila, zdaj pa zahtevajo popolno svobodo pri izbiri prostorov. Na nedavnem kongresu so zahtevali, da se posebej določi le tiste dele kopališč in plaž, kjer je obvezno nositi kopalke, povsod drugod pa naj bi se ljudje kopali, kot jim to veli srce, goli, polgoli, tudi v zimskem plašču, če hočete.
BOLJ ZAUPAJO — Ženske so bolj zaupljiva bitja kot moški. To so ugotovili raziskovalci, ki so analizirali pripravljenost ljudi, da se zdravijo s tako imenovano alternativno medicino, kamor spadajo akupunktura, zeliščarstvo, homeopatija in podobne stvari. Ženske so bolj pripravljene na vsakovrstne načine zdravle-nja, ker bolj zaupajo vsemu. Ali pa niso zares bolne?
TELEGRAFOVO LJUBEZEN — Vsekakor pa je bil telegrafist RAF, britanskega vojnega letalstva, ki so ga pred kratkirn obsodili, izjema v moškem svetu. Zaljubil se je v lepo Evo Jaffar in ji iz Svoje baze pošiljal telegrafska poročila, ki pa niso bila strogo osebna, saj so ugotovili, da izdaja tudi vojaške skrivnosti. Tako je prišlo na dan, da je Eva vohunka, ki je v ljubezenske mreže ujela preveč zaupljivega telegrafista. Tega primera raziskovalci, omenjeni prej, niso analizirali.
NEŽNA BITJA — Odveč je prehuda nezaupljivost do krokodilov. To nikakor niso grozna, požrešna bitja, kot jih prikazuje ljudski glas, temveč so nežne kreature, ki se hranijo predvsem z mehkužci in žuželkami, ne pa z živino in ljudmi. Tako ugotavljajo raziskovalci z indijske univerze v New Delhiju. Tu, na Dolenjskem, jim lahko mirne duše zaupamo in verjamemo, tisti, ki se znajdejo na štiri oči z nežnim krokodilom, pa naj sami presodijo.
Ameriški lovec F—15 ponese protisatelitsko raketo v veliko višino in jotam izstreli, nato pa se raketa razdeli in sama usmerja k cilju.
Bogu Marsu se hoče v vesolje
Velesili preskušata nova protisatelitska orožja — Ranljivi predvsem nizko leteči sateliti — Vesoljske mine in sateliti prestrezniki
Silovit razvoj znanosti se je krepko odrazil tudi v silovitem razvoju vojaške tehnologije. In če 'je bilo pred štirimi desetletji še neimogoce razmišljati o tem, da bi ena vesesila lahko povsem prevladala drugo in zavzela premoč nad vsem svetom, se dandanašnji vse bolj jasno kaže grozljiva možnost, da ena od obeh velesil ali kar obe hkrati povsem uničita vse človeštvo, ne v dolgotrajnem uničevanju, temveč v nekaj urah. Zemeljski sateliti so bili ena redkih pridobitev vojaške tehnologije, s katero se nevarnost uničenja ni povečala, ampak so omogočili ravnovesje med velesilama, ker so pač omogočili natančnejši nadzor nad vsemi pomembnimi premiki in oskrbeli množino drugih podatkov o nasprotni strani, ki tako ni mogla dobiti odločilne prednosti. Zal so tudi sateliti izgubili svojo miroljubno vlogo.
Ker so postali tako izjemno pomembni za vohunjenje, prenos komunikacij in usmerjanje ne samo .miru, marveč še bolj v možni vojni, so postali nadvse zanimiva tarča. Kakor hitro bi izbruhnil vojaški obračun med velesilama, bi si vsaka od v spopad zapletenih strani prizadevala uničiti važna komunikacijska in obveščevalna vozlišča visoko gori nad Zemljo.
In tako sta velesili začeli razvijati protisatelitsko orožje. Že v šestdesetih letih sta imeli obe velesili, ZDA in Sovjetska zveza, izdelana protisatelitska orožja. Kot trdijo ameriški viri, so Američani ostali pri osnovnem protisate-litskem sistemu, medlem ko naj bi Rusi še naprej preskušali nova in nova orožja za uničevanje nasprotnikovih satelitov in hkrati za vojaško uporabo svojih. V zadnjem času tudi Američani ne morejo nastopati kot golobi v vesoljski vojni, saj so glasovi o njihovih novih orožjih v vesolju vse glasnejši. Sumljivo pa je tudi, da ZDA ni odgovorila na sovjet-
Kdaj je bilo križanje?
Znanstvenika ugotovila natančen datum:
3- 4. 33
Stoletja so se pametne glave mučile z odkrivanjem točnega datuma, ko so, kot govore zgodovinska izročila, v Jeruzalemu križali Jezusa. Najnovejši podatek o tem starodavnem dogodku, ki se je globoko zapisal v zgodovino, pravi, daje bilo križanje 3. aprila leta 33.
Ta datum sta izračunata znanstvenika iz Oxforda Colin Humphrev in Graeme VVad-dington. Ključ do rešitve sta poiskala v štirih evangelijih in dobila obdobje od leta 26 do leta 36, v tem času je bil prokurator Judeja Poncij Pilat, kot so zgodovinarji že natančno določili. Tudi dan je bil znan, prvi dan židovskega praznika opresnikov, petek. Po židovskem koledarju je bil to 14. ali 15. dan luninega meseca nisana, ki pride na naš marec in april. Raziskovalca sta preračunala za vse Pilatovo obdobje, kdaj je petek prišel na 14. ali 15. dan nisana, in ugotovila, da je bilo to le štirikrat: v letih 27, 30, 33 in 34.
Nadaljnje vodilo pri izbiri datuma jima je bila astronomska opazka v enem od apokrifov, kjer je pisalo, da je bila noč na dan križanja luna rdeča kot kri, kar je možno, če je prišlo do delnega mrka. Izračun luninih mrkov za obravnavano obdobje prvega stoletja je pokazal, daje bilo mogoče videti 60-odstotni mrk v Jeruzalemu 3. aprila 33. leta.
(Vir: Discovcr)
ske pobude v OZN, naj bi dosegli svetovni sporazum o nadzoru nad orožjem v vesolju pred tremi leti in ponovno lani. Reaganovi načrti o uporabi satelitov za vodenje protiraketnega sistema pa so preveč očitno naravnani v vojaško uporabo vesolja.
Ta čas se nad nami prepletajo poti številnih vojaških satelitov, ki jih strokovnjaki delijo v glavnem na štiri vrste. Geostacionarni sateliti lebdijo stalno nad istim območjem zemeljske krogle, kar pomeni, da se gibljejo z enako hitrostjo, kot se vrti naš planet. Uporabljajo jih predvsem za komunikacije in za fotografiranje zanimivih območij. Sateliti, ki obkrožijo Zemljo v razpotegnjenih elipsah, približajo se določeni točki na vsega nekaj sto kilometrov, nato pa se dvignejo visoko v vesolje, do 40.000 kilometrov. Poleg teh dveh poglavitnih vrst poznajo še satelite z nizko orbito in satelite z visoko orbito. Eni in drugi so namenjeni elektronskemu nadzoru, komunikacijam, pomorski navigaciji in zgodnjemu odkrivanju možnih izstrelkov balističnih celinskih raket.
Sedanja protisatelitska orožja lahko uničijo predvsem satelite z nizko orbito, medtem ko so ostali še nedotakljivi. Sovjeti so zaradi tega malce v podrejenem položaju, saj je večina njihovih satelitov na nizkih orbitah, povrhu tega pa nimajo tako močno razvite sodobne elektronske opreme, njihovi sateliti so manj trajni, težji, pogosto v okvarah in morajo jih pogosteje menjati, kot to počenjajo Američani. Ker zaradi slabše tehnologije Sovjeti pošiljajo več vojaških satelitov v vesolje, je videti, kot da so na tem področju močnejši, vendar zaradi že omenjenih pomanjkljivosti ni povsem tako.
Protisatelitska orožja so različna. Sovjeti- uporabljajo tako imenovane satelite prestreznike. Izstelijo jih v isto orbito, kot jo ima satelit, katerega žele uničiti. Ko se satelit prestreznik približa svoji tarči, eksplodira in tako
uniči sebe in nasprotnikov satelit, -A meričani pa so izdelali protisate-' " litske rakete, ki jih v velikih višinah izstrele rz letal, nato pa raketa, izsledi nasprotnikov satelit in ga direktno zadene.
Novosti v vesoljskem oboroževanju so vesoljske mine. To so z eksplozivom napolnjeni manjši sateliti, ki spremljajo pomemben nasprotnikov satelit tedne in mesece, dokler ga na Zemlji ne sprožijo z daljinskim ukazom in nato uniči sovražni satelit podobno kot sovjetski satelit prestreznik.
Druga novost so laserska orožja, ki jih izstreljujejo bodisi iz zemeljskih središč ali z letal in drugih satelitov.
Zanimivo je, da nobeno od teh orožij ni izdelano na osnovi jedrskega eksploziva, čeprav ne bi bila nobena težava v vesoljsko mini ali satelit prestreznik vdelati atomsko bojno glavo. Toda jedrska eksplozija v vesolju bi imela preveč nezaželenih posledic, predvsem bi elektromagnetni udar uničil tako sovražnikovo kot lastno komunikacijsko satelitsko mrežo, kar bi pomenilo, da bi obe strani oslepeli.
Sovjeti so izvedli že več poskusov s svojimi sateliti prestrezniki, zato so znane zmogljivosti njihovega protisatelitskega orožja. Ameriški strokovnjaki so ugotovili, da je večina najpomembne- ; jših ameriških satelitov varnih, saj krožijo v višinah, ki jih sovjetske rakete, ki uničevalni satelit pone- j sejo v vesolje, ne morejo doseči.
Prvi ameriški, poskus protisate-litske rakete pa so izvedli šele 21. januarja letos. Ni znano, do kakšnih višin eksplozivni del rakete deluje, verjetno pa je, da doseže večje višine, saj raketo nosilko izstrele iz letala. Izkazalo se je tudi, da je zaradi lastnega sistema usmerjanja (Sovjeti krmilijo svoje uničevalne satelite z Zemlje) učinkovitejša in manj občutljiva za morebitne motnje pri zasledovanju cilja.
MiM
(Vir: Scientific American)
Ne vemo, ali je nemški novinar, čigar ime je ostalo neznano, zašel tudi na plaže ob našem modrem Jadranu, bi pa svojo malo študijo lahko opravil tudi pri nas, saj so se letošnje poletje na plažah kar trle lepe in manj lepe mladenke ter tudi ženske srednjih let, ki so pogumno razkrile prsi soncu. Novinar je dlje časa obiskoval evropske plaže in proučeval, kako se narodne posebnosti odražajo pri nošenju monokinija, kot se reče kopalkam ..zgoraj brez". Se posebno pozornost je posvetil trenutku, ko ženske odlože gornji del kopalk. Kaj je odkril?
Francozinje slačijo gornji del kopalk počasi in čutno, zavedajoč se svoje privlačnosti in zapeljive
Monokini ali ..zgoraj brez”postaja vsakdanji na plažah, za radovedneža pa odkriva tudi nacionalne posebnosti. (Foto: MiM)
»Zgoraj brez” po evropsko
S čim se je sladko pozabaval neki novinar? — Najbolj hladno slečejo gornji del kopalk Švedinje
moči. Nemke se prt tem dejanju, ki ga opravijo hitro, glasno in malce v zadregi, smejijo, medtem ko Švedinje vse skupaj opravijo I zelo rutinsko, podobno mirno in | hladno, kot bi si, denimo, postrigle nohte. Še najbolj sramežljivo se slačijo Angležinje, hihitajo se in zavlačujejo kritični trenutek, ko se prsi razpro soncu, zraku in tipajočim moškim očem.
O naših ženskah omenjeni novinar ni spregovoril besede, zato si naj vsakdo sam poskuša razložiti, kako se obnašajo. Da pa jih na plažah ni bilo malo ..zgoraj brez", je zanesljivo. In kaže, da jih bo iz leta v leto več, morda le manj hihitajočih in sramežljivih.
£**********>
a****,«*«*	JimS
tozd TEMENICA Trebnje
Čestitamo za praznik občine
Kolinska
tozd Tovarna za predelavo krompirja
— BEBI RIŽ
— BEBI KAKAV
— BEBI ČOKOLEŠNIK
— BEBI NEVTRAL
— PIRE KROMPIR
KOOPERANTOM, OBČANOM, IN DRUGIM POSLOVNIM PRIJATELJEM
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE TREBNJE	j
DOLENJSKI UST
Danes izkoristiti	nal
Trebanjska občina praznuje svoj praznik v spomin na ustanovitev Gubčeve brigade na Trebelnem. Še vsako leto so na ta dan v občini predali namenu šole, tovarne ali druge pomembne objekte. Letos že drugič zapored ne bo otvoritve takega objekta. A to seveda še zdaleč ne zmanjša pomena praznika, prav tako pa tudi ni merilo delavnosti trebanjskih občanov. Časi so pač taki, da niso naklonjeni gradnji Židov. Potrebno bo pač iz dosedanjih tovarn in
strojev potegniti čimveč ter tako opravičiti velike naložbe v preteklih letih.
Da so bile te naložbe v resnici velike, ni nobenega dvoma. V nekdaj izrazito kmetijski občini, kjer pa tudi kmetijskih pridelkov ni bilo na pretek, je nastala močna industrija, razvila se je obrt, za njima ne zaostaja niti kmetijstvo. V tem času se je bistveno povečal narodni dohodek,- izboljšala življenjska raven prebivalcev. K temu so gotovo veliko pripomogle tudi na- .
Program praznovanja letošnjega občinskega praznika je dokaj skromen. V primerjavi z leti nazaj, ko smo tako pri nas kot v vsej državi ob takih priložnostih odpirali nove proizvodne hale, gospodarske in negospodarske objekte, je danes vse zelo skromno. Zakaj, nam je vsem jasno.
Tako sedaj ne usmerjamo moči v gradnjo novih objektov, temveč stremimo za boljšo izkoriščenostjo obstoječih proizvodnih zmogljivosti. Nabava repro-materiala predstavlja dnevno problematiko in za to so ugodni polletni rezultati še bolj*azveseljivi. Celotni prihodek v občini se je povečal za 53%, dohodek pa za 63%. Ta dva podatka kažeta na dobro poslovanje organizacije IGK Račje selo in IMV Mirna, ki še vedno poslujeta z izgubo.
Z doseženimi rezultati pa ne moremo biti zadovoljni pri izvozu. Za realizacijo planov se bo potrebno bolj angažirati, saj se moramo zavedati, da je naša materialna bilanca odvisna od izvoza, kar pa nam omogoča tudi uvoz vse bolj potrebnega reproma-teriala.
Gospodarske razmere nas počasi silijo k večji produktivnosti, disciplini pri delu in odgovornosti posameznikov. Zavedati se moramo, da tujega kupca naši problemi prav-nič ne zanimajo. Zanj sta pomembni le kvaliteta in cena, mi pa vsi vemo, da smo še vedno predragi. Rešitev je le v večji produktivnosti, pozitivnem odnosu do dela, pogoj za to pa je realne nagrajevanje po delu.
Vsem delovnim Ijudejp in občanom čestitam k občinskemu prazniku.
Predsednik skupščine občine IVAN GOLE
ložbe v šolstvo, kulturo in komunalne naprave.
Slejkoprej je največja tovarna v občini Trimo, ki je sicer v zadnjem času nekoliko prizadeta zaradi zmanjšanih naložb, a se iz težav z veliko mero prizadevnosti le uspešno uveljavlja na tujem trgu. Zlasti pomemben je zanjo trg v manj razvitih državah, kot so Angola, Irak in zlasti v zadnjem času tudi Alžirija, kjer Trimo uspešno sodeluje pri gradnji tovarn. Čeprav ne bi mogli reči, da so druge kovinsko-predelovalne tovarne v dosti boljšem položaju, je vendarle res, da po začetni več kot pesimistični naravnanosti mnoge iščejo izhod iz težav. In ne neuspešno. Na vidiku so novi programi, novi prijemi pri prodiranju na trg, zlasti pa spoznanja, da z zapiranjem v domače loge ne bo uspeha t/ gospodarstvu.
Z manj težav se srečujejo v drugih vejah industrije,
kjer velja našteti med uspešnimi Tovarno za predelavo krompirja, Dano paTesnila, ki se vse bolj uspešno uveljavljajo na zunanjem trgu, hkrati pa jim precej denarja ostaja tudi za akumulacijo.
Čeprav časi niso rožnati niti za kmetijstvo, je vendarle res, da so v občini z dobro razvito kooperacijo med KZ Trebnje in njenimi kooperanti dosegli spodbudne proizvodne rezultate: Vsako leto zapored se povečuje molža rrrteka, reja živine in pridelava krompirja. Vse to pa je plod intenzi-fikacijskih ukrepov in dela pospeševalne službe v zadrugi.
V občini je bila obrt že doslej kar razvita — čeprav je manjkalo in še manjka storitvene obrti — še večji razmah pa pričakujejo od novo ustanovljene obrtne zadruge. Zadruga naj bi zlasti opravila pomembno povezovalno vlogo med dro-
bnim gospodarstvom in zd-ruženini delom, ki je za take povezave zainteresirano.
V trebanjski občini je bila slabo razvita infrastruktura. Ni bilo pravih cest, slaba je bila oskrba z vodo, šole so bile stare in vse prej kot primerne Za pouk mladeži. Velika vlaganja v gradnjo vodovodnega omrežja, cest, šol in drugih podobnih objektov so obrodila bogate sadove. Zdaj skoraj ni kraja v občini, ki ne bi imel vode iz vodovoda, glavne ceste so asfaltirane, šole pa so dobile take prostore, ki bodo zadostovali za dolgo časa.
£akaj je potrebno vse to naštevanje? Prav gotovo ne zaradi tega, da bi se kdo kitil s temi objekti, ki so bili zgrajeni v dobro vseh občanov. Gre za to, da se ponovno obudi spomin na velika vlaganja v preteklosti. Zdaj pa je priložnost, da tudi v trebanjski občini preidejo z ekstenzivne gospodarske rasti na intenzivno. Vendar čisto brez naložb tudi letos ne bo šlo.
Ena izmed prednostnih naložb bo gradnja hladilnice v Dani ter povečanje zmogljivosti. Pomembnejše posodobitve opreme se lotevajo tudi v HP Kolinski Tovarni za predelavo krompirja. Gradili bodo tudi v obratu Kemije impex v Velikem Gabru. Torej lahko rečemo, da se razvoj v smeri investicij le ni čisto ustavil.
Kot kažejo podatki o poslovanju združenega dela v občini v prvem polletju, bi lahko rekli, da bodo tudi te naložbe upravičene. Po dokaj pesimističnih napovedih in slabih rezultatih v prvem četrtletju si je gospodarstvo opomoglo, na kar kažejo povečani prihodki, dohodki, in pa rentabilnost in ekonomičnost.
Pri vsem tem pa ne kaže pozabiti tudi na skrb za boljšo založenost trga v občini, ki jo komita za družbeno planiranje in gospodarstvo redno spremlja in tudi pomaga reševati zagate. Seveda bodo občanom prav prišle tudi izb-., oljšave v električnem omrežju, PTT povezavah, cestah in drugih napravah. Najbolj pomembno pa je, da se v občini trudijo zagotoviti enakomeren razvoj vseh krajev in krajevnih skupnosti. Še posebno pozornost pa bodo posvečali manj razvitim območjem, zlasti trebanjskega dela Suhe krajine.
Čeprav tu nismo navajali številk in risali diagramov,k je vendarle moč priznati, da je bilo v preteklih letih veliko opravljenega. Pravzaprav so bili postavljeni temelji za nadaljnji razvoj občine, ki je bila še do včeraj med nerazvitimi. Malo pa je območij v republiki in še kje, ki bi tako hitro in na vsakem koraku očitno opravila z nerazvito' preteklostjo.
To pa je tudi dovolj močan motiv za delo v prihodnje.
tovarna rastlinskih dana specialitet
MIRNA na Dolenjskem
DELAVCI DANE ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE
trimo
TREBANJSKA INDUSTRIJA MONTAŽNIH OBJEKTOV n. sol. o. 68210 Trebnje, Jugoslavija — telefon: N. C. (068) 44-560,44-321, telex: 35735 yu TRIMO
— projektira'
— izdeluje in montira jeklene konstrukcije montažnih objektov po tipskih sistemih ali individualnih zahtevah
— izdeluje in montira lahke gradbene plošče za strešne kritine, fasadne konstrukcije, predelne stene, in medetažne konstrukcije
•_ nudi celotni inženiring za montažne objekte
■GRADI OBJEKTE DOMA IN V TUJINI
— objekte za kmetijstvo
— industrijsko-proizvodne hale
— skladišča
— garaže
— servisne in tehnične delavnice
— športne in rekreacijske objekte
razstaviščne dvorane trgovske objekte upravne zgradbe bivalne prostore kontejnerje cisterne
Čestitamo za praznik občine vsem delovnim ljudem in občanom ter
POSLQVNIM PRIJATELJEM
TOZD Industrija gradbene keramike Trebnje — Račje selo
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE
G
novoles
W
■ H
novoles
TOZD Tovarna akrilnih proizvodov Trebnje
Naš proizvodni program vsebuje:
— zahtevni tesnilni material — elastometal.
— tesnila vseh vrst za vso jugoslovansko motorno industrijo (osebna vozila,' -tovorna vozila, traktorji)
— tesnila vseh vrst za potrebe zunanjega trga
— industrijska tesnila za potrebe petrokemije, živilske industrije in druge
— teflon (palice, cevi) in izdelke iz teflona
— orodja za izsekavanje in oblikovanje
KOLEKTIV ISKRE - TOZD ELEKTROLITI MOKRONOG ČESTITA ZA PRAZNIK OBČINE TREBNJE VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM!
ISKRA
INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO LJUBLJANA
TOZD »ELEKTROLITI” MOKRONOG
KIT-KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE
KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE ČESTITA VSEM KOOPERANTOM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN OSTALIM OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE!
elma
tovarna
gospodinjskih aparatov in elektromateriala ljubljana, n. sol. o.
TOZD „PEM” ČATEŽ
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE!
PODJETJE ZA IZDELOVANJE POHIŠTVENE OPREME VSEH VRST
TREBNJE
68210 TREBNJE	TELEFON: 44 038
Telegr.: TRELES-TREBNJE, ž. rač.: 52120-601-12071
TRELES TREBNJE — Poizvodnja individualne opreme po naročilu. Občanom občine Trebnje in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik občine.
TRELES
TOZD TOVARNA OPREME MIRNA
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE
Mercator
Mercator, tozd »GRADIŠČE” Trebnje Gradbeno in komunalno podjetje Trebnje
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE
/O ljubljanska banka
Temeljna dolenjska banka Novo mesto
Občanom in delovnim ljudem občine Trebnje čestitamo ob prazniku in se priporočamo s storitvami v enotah naše banke v Trebnjem, na Mirni in Mokronogu
___________ NOVOTEHNA	NOVO	MESTO
PE TRGOVINA TREBNJE
PE AVTOMOBILSKI SERVIS ZASTAVA TREBNJE ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE
Gradbeno	in
podjetje
a
Izvršujemo splošna gradbena dela, vodovodne, strojne in prevozne usluge ter komunalna dela.
Občanom in delovnim ljudem občine Trebnje čestitamo ob prazniku in se priporočamo
HRAST
MIZARSKO PODJETJE ŠENTLOVRENC « 68212 VELIKA LOKA
Občanom občine Trebnje in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik občine.
Občamm občine Trebnje in poslovnim ■	Brankam čestitamo ob prazniku občine
CKNOI^IlO Trebnje in se priporočamo!
Obvestilo o deratizaciji
(zastrupljanju podgan in miši)
v občini Črnomelj
•
Po odloku o obvezni splošni deratizaciji v občini Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 2/71) bo Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto opravil obvezno deratizacijo (nastavljanje zastrupljenih vab) na območju naselij Vinica. Semič in Črnomelj v dneh od 4. 9. do 11.9. 1984
Točna navodila in opozo-gla bodo objavljena povsod, kjer bomo izvajali deratizacijo
595 35-84
„Novoles”, lesni kombinat Novo mesto—Straža, n. sol. o.
‘'Delavski svet DO razpisuje prosta dela in naloge direktorja delovne skupnosti
pod naslednjimi pogoji:
— visoka strokovna izobrazba ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del in nalog
— najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornejših del
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— osebnostne lastnosti, določene v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili v 15 dneh podne-^vu objave na naslov: Novoles. lesni kombinat, "kadrovsko socialna služba. 68351 Straža.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneie v 60 dneh po končanem zbiranju vlog.
597 35-84
i
PROIZVAJALCI SE PREDSTAVLJAJO
Z 20 — 40% POPUSTOM NA PROIZVAJALČEVE CENE v za kg
MERX Celje
kunčje meso
EMONA MIZ Zalog
svinjski kare
PIVOVARNA UNION
pivo Grand 0,33 — 6 kom. pivo Ležak 0,50
KRAS Zagreb
Lotos keks 450 g Florida čajno pecivo 425g
SLOVIN Brežice
vino cviček Marvin	1	I
vino Bizeljčan rdeč	1	I
FRUCTAL Ajdovščina
kompot slivov 720 g
emona dolenjka
Vyii novo mesto
torek 4.9.84 v prodajalni market Semič________________________
	422, 18
21%	399,90
40%	243,84
30%	34,50
30%	63,42
30%	65,76
30%	89, 80
26%	99, 79
	45,99
	
	
i	m
	
i
Dežjjrne trgovine ob sobotah do 19. ure od 1. 9. do 31.12.1984
20. 10., 29. 12.,
27. 10. 3. 11.
1. 9., 10. 11. 8. 9., 17. 11. 15. 9., 24. 11. 22. 9., 1. 12 29. 9., 8. 12. 6. 10., 15. 12. 13. 10:, 22. 12.
V NOVEM MESTU
KIT KZ KRKA TOZD OSKRBA Blagovnica Žabja vas MERCATOR TOZD STANDARD Potrošniški center Ločna Potrošniški center Zagrebška EMONA DOLENJKA TOZD ENGRO—DETAJL Market Drska Samopostrežba pri mostu Market Ljubljanska Market Ragovska Market Cesta herojev Market Kristanova Samopostrežba Šmihel
V ŠENTJERNEJU
Mercator Blagovnical. 9., 15. 9., 29. 9., 13.10.,27. 10., 10. TL, 21. 11., E. 12., 22.12. Emona Dolenjka, Market8. 9., 22. 9., 6.10., 20.10., 3.11., 17.11., 1.12., 15.12., 29.12.
V DOLENJSKIH TOPLICAH
KZ Krka prod. Vrelecl. 9., 15: 9., 29. 9., 13. 10., 27.10., 10.11., 24.11., 8.12., 22.12. Mercator prod. Rog8. 9., 22. 9., 6. 10., 20. 10., 3. 11., 17. 11., 1. 12., 15.11., 29.12.
V ŽUŽEMBERKU
Emona Dol. prod. Gradi. 9., 15. 9., 29. 9., 13.10., 27.10., 10.11., 24.11., 8.12.,22.12. KZ Krka prod. Žužemberk8. 9., 22. 9., 6.10., 20.10., 3.11., 17.11., 1.12., 15.12., 29.12.
V STRAŽI
KZ Krka prod Stražal. 9., 15. 9., 29. 9., 13. 10., 27. 10., 10. 11., 24.11., 8.12., 22.12 Emona Dolenjka, Market8. 9., 22. 9., 6.10., 20.10., 3.11., 17.11., 1.12., 15.12., 29.12.
Trgovine z živili bodo ob delovnih sobotah (1. 9., 22. 9., 13. 10. 3. 11., in 8.12) odprte do 15. ure, ostale sobote pa do 13. ure.
NAGRADA V LJUBLJANO
Za rešitev predzadnje nagradne križanke bo prejela lepo knjižno nagrado NADA RINK iz Ljubljane. Upamo, da ji bo branje romana »Koncert v črnem” italijanskega pisatelja Gina Nogara lepo bralno doživetje. Rešite današnjo križanko in žreb bo med reševalci ponovno izbral dobitnika lepe knjige. Rešitev pošljite na naslov:	Uredništvo
Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA.
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA
SAMICA PRI KONJU
Pot. Iskanje miru nas vodi v višine. Tam gori, tam je pri-atdjstvo. je pesem, tam človek postane človek. Po prestanih aporih smo si daleč od ravnine vsi prijatelji. Roka najde oko, srce se vtopi v srce.
Hodimo. Težak nahrbtnik upočasnjuje korak. Ut-ujenost se pretaka po telesu. Kje je cilj? Naveličani zaradi rujenosti se usedemo in sprašujemo: »Po kaj tja gor?” Roka neznanca ti ponudi pomoč. Vztrajaš na začeti po-Hvala ti, človek, ta trenutek sva si brata. Skupna pot aju je spoprijateljila. Klepetamo in pozabimo na ut-jenost. Sele prvi pogled na kočo nas spomni na počitek, j ali hladno pivo. Se nekaj korakov in na cilju smo. Ko si oddahnemo, pozabimo na napore. Srce si želi na-ej v višave. Po počitku in okrepčilu se odločimo za nad-jevanje poti. Ostala bi pri koči, ker si ne zaupam. A ob ijaznem povabilu si zaželim na vrh. Zaupam komaj odk-im prijateljem, priteguje me višina. Hočem premagati rah, hočem se potrditi. Nahrbtnike zložimo v kot in nad-ujcmo pot ob pozdravih in spodbudnih besedah ostalih anincev.
Še zadnje dvome potlačim vase ob prepričevanju pri-ateljev. Kako vabljiva je pot! Cvetje ob nji, pravi vrtovi aninskega cvetja. Najraje bi sedla med to krasoto in gle-ala, vonjala, gledala... Kako lepa si, mati Zemlja.
Pot se z&čenja vzpenjati. Ne mislim več nase. Vztrajam ne pomislim na vračanje. Čez čas se ustavimo in počimo. Planinec, ki nas je del poti spremljal, nas pozdravlja vrha. Njegov glasni vrisk nas spodbudi, da nadaljujemo
Za počitek je še čas, vrh nas vabi. Na težkih predelih je ka prijatelja vedno v pomoč. Kakšno prijateljstvo! Če bi adalo tudi spodaj tako prijateljstvo, v kakšni harmoniji >i živelo človeštvo!
Dosegli smo vrh. Obsedimo in zremo v daljavo. Srečni, »onosni. Klepetamo, nato molčimo in zremo okoli. Tu na fiu vlada spokojnost, ki me vklepa v samo sebe. Višina, daljenost od sveta me zavede v nekakšno za-aknjenost. Kot bi bila sama s seboj med vrhovi. Stegnem ko, a nebo je daleč. Zavem se, kako neznatna sem tu na hu, kot pikica.
Cas — tudi tuje čas neusmiljen — nas priganja v dolino.
enkrat pogled zajame ves svet pod nami, potem čnemo počasi sestopati nazaj v dolino.
Ko pridemo do koče, se v nas prebudi žeja. Nacejamo se vročine, utrujeni smo od sonca. Ležemo v senco in remo gor na goro. Kaj vse skriva? Koliko prepotenih dla-je božalo njene skale, koliko ljubezni je v njenem kam-em jedru, koliko žalosti, veselja in naporov!
Dolina. Srce si želi nazaj, tja gor, kjer je doma pri-ateljstvo. Stisk rok ob slovesu. Na skorajšnje svidenje! Na denje, kmalu, kmalu...
Spokojnost srca in nemir sta v meni. Kmalu se vrnem k
e°ra?	CVETKA ILOVAR
Kamni potok
ZIM.
VOZILO
NEM.
FILOZOF
NESTRO
KOVNJAK/
PROTEST.
DUHOVNIK
JAP. BISMARCK/ DEL TELESA
VRSTA
SIRA/
TAJSKA
TATINSKA
PTICA
bogove.
B. GRABNAR ; Vse' se mora povrniti ob pravem času..
I. /IOELDERL/N Resnična svoboda je tudi i’ razumevanju in spoštovanju drugih. B POGORELEC Ljubezen poskrbi za slepila.
A. STRINDBERG Smeh. ki ni vesel, je slabši od joka.	M.	BOR
Slabiči se ne spuščajo v velika tveganja.
P! N D AR
POSTAVA
GROBO
DOMAČE
SUKNO
8/ ALEKSANDER FLEMING
VODJA
PALESTIN-
CEV
TUR
GOSTIŠČE
Zgovorni novorojenčkov jok
Burtonovi
spomini
Resne šale
Ali je vekanje bolnih novorojenčkov res drugačno od joka zdravih — Vreščanje je okno v otroka
Vdori v računalnike
Pokojni igralec je pisal spominski dnevnik
Ko novorojenček priveka na svet, se materi topi srce v sočutju. Fiesorodnikom se trgajo živci, za dobrega strokovnjaka pa naj bi Lila to primerna priložnost, da ugotovi, kako je z otrokovim zdravjem. Jok in vrišč dojenčkov je namreč »okno v otrokov biološki sistem”, kot ugotavlja Sand Ze-skind, ki povzema spoznanja nekaj psihologov, da je mogoče iz dojenčkovega vreščanja odkriti, ali je zdrav ali bo pri njem nastopil sindrom neenadne smrti (SlDŠ), ki skrivnostno mori otročičke v zibelkah.
Pediatri tudi že nekaj Jet vedo, da otroci s poškodovanimi mo-' žgani dajejo od sebe drugačne glasove kot zdravi dojenčki. Ni treba imeti prav iz.vežbano uho, da človek lahko loči kratko Vekanje bolnega dojenčka od glasov zdravega. Psihiater pa menda' lahko dobro loči od vseh glasov '
prav tisti jok, ki kaže na L)ownov . sindrom.
Zeskin je ta nedokazana odkritja preveril v praksi in ugotovil, da res nastopa pri otročičkih, ki imajo »bolno vreščanje", več telesnih nepravilnosti, od nepravilnega srčnega utripa in nepravilnega ritma dihanja do neurejenega ritma spanja in prebujanja. Še najbolj 'nevarno je hitro in silovito spreminjanje srčnega utripa brez pravega razloga. Zeskin domneva, da je prav slednji kriv skrivnostnih nenadnih smrti dojenčkov med spanjem.
Strokovnjaki domnevajo, da jokanje novorojenčkov odseva stanje osrednjega živčnega sistema, ker izvirajo živci, ki kontrolirajo napetost glasilk in dolžino iz-diha, v centralnem živčevju. Nepravilno razvito centralno živčevje opravi te funkcije in tako je mogoče nepravičnosti odkriti že prvi trenutek samostojnega otrokovega življenja, ko z jokom naznani svpj prihod na svet.
S tem zanimivim pojavom se bodo strokovnjaki še ukvarjali.in če se bo izkazalo, daje v vsem tem dovolj zanesljivega, potem najbrž ni- več daleč dan, ko bodo pri porodu obvezno imeli vključene magnetofone za analizo novorojenčkovega vekanja.
MiM
(Vir: Newsweek)
Odkar so v ZDA s precejšnjim uspehom vrteli film o fantu, ki si je vtrl dostop do računalnika v Pentagonu in skoraj zanetil tretjo svetovno vojno, so zabeležili že nekaj deset resničnih bolj ali manj uspešnih poskusov na to temo.
Dokaj nedolžno vmešavanje v delo računalnika si je privoščil neki maturant, katerega so zalotili, ko je popravljal slabe ocene, ki sojih on in njegovi sošolci dobili, shranjene pa so bile v šolskem računalniku.
Bolj resna je bila afera pred mesecem dni, ko so morali v iskanje stopiti ce|oagenti FBI. Med, uslužbenci NASA je nastala prava panika,, ko so iz dveh poglavitnih računalnikov za kontrolo vesoljskih poletov prihajala čudna sporočila, nekakšne šale in neumnosti. Kmqlii so odkrili, da so nenavadnemu obnašanju računalnika botrovali štirje najstniki iz Huntsvflla. Njihova »šala" je bila hudo nevarna, saj so zaradi svojega vmešavanja uničili nekaj dragocenih posnetkov.
Vse skupaj kaže, kako krhka je varnost pomembnih računalniških središč.
Komaj so dobro pokopali slavnega Filmskega in gledališkega igralca Richarda Burtona, že se je začela grda gonja za tem, kateremu založniku bo uspelo prvemu dobiti vse pravice za natis njegovih spominov. Domnevajo namreč, da se bo cena za te pravice vrtela okrog dobre četrtine milijona dolarjev.
Prijatelji pokojnega igralca dobro in zanesljivo vedo, da je Burton pisal spomine. Vestno in redno je beležil, kaj vse se mu je pripetilo v sicer ne preveč dolgem, zato pa zelo burnem življenju. Nekaterim je igralec celo dovolil, da so prebrali posamezne odlomke iz rokopisov, celote pa zaenkrat nihče ne pozna. Prav tako ni nič znanega, kdaj in kje se bodo pojavili mamljivi spominski zapisi.
Možno pa je seveda, da že deluje z vso paro finančni stroj, ki bo iz slavnega igralca zdaj, ko se temu niti upreti več ne more, skušal iztisniti čimveč zalenih dolarjev. Kdo ve, če niso spomini že natisnjeni in čakajo, da v pravšnjem trenutku pridejo na dan. Menda bodo marsikomu neprijetni.
Boljši kot postelja
Počivalnik, stol in po stelja vse v enem
Bolezen ali težja operacija lahko bolnika za dolgo položita v bolniško posteljo in prostor, sicer namenjen počitku, postane mučna nujnost za bolnika samega, nič manj pa tudi za ljudi, ki mu morajo streči/ spreminjati legO Postelje, da se ne odpro ležalne Fane. Pri tem si poskušajo pomagati na razne načine, med naj-novejšimi pa je ležalnik, ki ga je 'zdelala vodilna nizozemska tvrdka za bolnišnično opremo Kembo B. V.
Ležalnik, kije dejansko premi-čna postelja in stol hkrati, je na štirih koleščkih. Mogoče ga je Poljubno spreminjati dd pravega Pokončnega stola do čisto vodoravne površine, prav tako je mogoče le s pritiskom na gumb bolniku menjati naklonski kot oblikovanega ležišča ali stola, s čimer lahko pospešuje krvni obtok. Na ležalniku je mogoče opravljati tudi telesne vaje za krepitev udov, z malo spretnosti pa se bolnik lahko postavi skoraj poceni pokonci, kar koristi pri Preoblačenju.
Ob vrhunskih dosežkih medicinskega inženiringa je takle ležal-n,k sicer manj atraktiven, za marsikoga pa bo pomenil veliko olajšanje pri prenašanju dolgotrajnega ležanja.
S trpljenjem se vse očisti. F. M. DOSTOJEVS
PRIHODNJI TEDEN NOV PODLISTEK PRIHODNJI TEDEN NOV PODLISTEK
MOJA NAJLJUDŠA POT
Človek mora biti le dovolj potrpežljiv, skromen in odprt za novo, pa gre.
Za razliko od turističnih potovanj, pri katerih jata turistov leta od ene znamenitosti do druge, od enega hotela do drugega in pri tem doživlja stike le sama s seboj, Križnar zagovarja potovanje posameznika. On vedno potuje sam, le na nekaj potovanjih je imel sopotnika. Izkusil je. da ima popotnik, če je samoten.
pripetilo, da bi me okradli, kot se rado dogaja turistom, ki razkazujejo svoje premoženje in se tako nekako postavljajo nad domačine. Kaj pa je potovanje, na katerem ne najdeš stika z ljudmi? Brez teh srečanj in doživetij bi bilo mnogobolj prazno in manj zanimivo,” pojasnjuje Križnar svoje potovalne navade in izkušnje.
Edini ljudje, s katerimi ni imel rad stikov, a jih je moral imeti, so biliičokčaei vseh barv in ras. Med njimi je odkril pokupljivost in stalnosumičenje. Nikakor niso mogli razumeti, da je le popotnik. Po vsi sili so hoteli zvedeti, kdo ga je poslal, s kakšnimi nameni, kakšno je njegovo poslanstvo ipd. V nerazvitih deželah je edino birokracija razvita in z njo se je moral Križnar dolge ure ubadati. Če bi ne bil že po naravi miren značaj in potrpežljiv človek, bi mu spopadi z birokracijo hudo zagrenili popotovanja. On pa je tudi iz teh doživetij črpal le koristne izkušnje, slabe pa pozabil.
Tomo Križnar je videl veliko sveta, a najraje ima Afriko.
.Zaljubljen sem vanjo,” pravi. »Ljudje tam so topli, človeški. Res je v Afriki doma revščina, vendar se, če gledamo širše, nimajo tako slabo, kot mislimo mi. Namesto materialnih dobrin imajo druge, morda vrednejše od naših. Pri nas opažam, da materialne dobrine nadomeščajo tisto praznino v ljudeh, ki bi jo morali zapolniti prisotni medčloveški odnosi. Afričani, kolikor jih poznam jaz. so v tem pogledu bogatejši od nas. Mi jih vidimo uboge in za turiste, ki gledajo z očmi evropskega udobja, je povsod sama revščina in obup, jaz pa sem jih videl v drugačni luči. Ti ljudje žive pristno, v tesno povezani družbi, uravnano in skladno z okoljem.”
Kdor veliko doživi, želi svoja spoznanja posredovati tudi drugim. Tudi Tomo Križnar je tak. Svoje vtise zapisuje, kar zanimivega na popotovanju opazi, tudi fotografira. In tako se mu j nabralo dovolj zanimivega gradiva, da seje lotil pisanja potopisa, s katerim se bodo bralci Dolenjskega lista teden za tednom srečevali. Upamo, da jim bo v prijetno in zanimivo branje. «
M. MARKELJ
Avtor našega novega podlistka Tomo Križnar pripoveduje o svojih potovanjih po svetu
Prihodnji teden bomo na tem mestu začeli objavljati potopis »Moje afriške poti”, ki ga je napisal Tomo Križnar, tridesetletni diplimirani ekonomist iz Kranja. V njem popisuje svoja doživetja med potovanjem po Sudanu in bivanjem med črnskim plemenom Nuba. Na pot se je odpravil kar peš, saj bi po brezpotjih puščave nobeno vozilo ne hasnilo kaj prida brez drage in precejšnje opreme, zalog goriva in drugih potrebnih reči. Povrhu vsega pa človek, ki hodi peš, več vidi, se sreča z več ljudmi in je na neki način svobodnejši. Na poti ga je spremljal le osel kot nosač, so'drug in domačin.
Tomo Križnar potuje po svetu že od svojih najstniških let, se pravi od tistega dne, ko so mu izročili potni list. Mladostnike široki svet sploh privlači, in tako se je Križnar podal že na svojem prvem potovanju kar daleč. Z avtostopom je prepotoval Evropo, potem pa se je odločil še za oddaljene kraje Bližnjega Vzhoda, Severne Afrike. Kot študent je svoja potovanja še podaljšal in obiskal Tajsko, Indijo, Pakistan, Centralno Afriko, Južno Ameriko. Se lani je kljub službi potoval z motorjem po Afriki.
Toda med vsemi svojimi potovanji hrani v najlepšem spominu prav potovanje, o katerem piše v podlistku, ki ga bo Dolenjski list objavljal kot edini časopis v Jugoslaviji.
In kaj ga vleče v svet, v čem ječar dolgih potovanj?
»Mislim, da je to nekakšno hrepenenje po življenju. Hočem čim intenzivneje živeti. Iščem stike z ralični-mi okolji, z različnimi ljudmi. Ta doživetjaln vtisi so tisto, kar mi polni življenje. Ne verjamem v alkohol in mamila ter v intenzivnost življenja, ki naj bi jo prinašala. Potovanja so človekova zorenja, pri njih osebnostno bogatiš, če seveda potuješ odprtih oči in zbran," premišlja Križnar. Dodaja pa, da potovanja niso tako zelo naporna, kot si ljudje predstavljajo.
DOLENJSKI ANSAMBLI V PTUJU
PIUJ — 7. septembra letos-bodo °6 19. uri na letnem prireditvenem Prostoru v Ptuju na XV. festivalu domače zabavne glasbe ..Ptuj 84" nusto-P'li tudi štirje dolenjski ansambli. Za Bronasto, srebrno in zlato Orfejevo /načko sc bodo med 26 ansambli Potegovali Fantje z vseh vetrov, plavček iz Novega mesta. Objem i/ Šentjerneja in »Toni I lervol" i/ Brežic. Lan kasneje, 8. septembra, ho v hole-Pctovia posvetovanje o domači glasbi v slovenski kulturi.
več podpore pri ljudeh, s katerimi se srečuje, ne boje se ga in bolj so mu pripravljeni pomagati Pomembno pa se mu zdi tudi, da je človek na poto-vanju skromen. Ko je hodil po Afriki in drugod, je imel s seboj vedno le malo denarja (veliko ga tako nikoli ni imel), ni bil zahteven in nepotrpežljiv.
»Prisiljen sem bil živeti skromno. Odkril pa sem, da sem tako lažje navezal stike z ljudmi. Ni se mi tudi
POTA IX STfl^
Za dva razreda smrti
Premalo se zavedamo, kako pomembno je naše sodelovanje pri prometnem varstvu otrok — Napotki ob začetku šole
Vsako leto umre pri nas v prometu za dva razreda otrok, več sto jih je ranjenih, veliko jih ostane invalidnih za vse življenje. Na območju LINZ Novo mesto se je v letošnjem prvem polletju zgodilo 137 prometnih nesreč, v kar 37 so bili udeleženi otroci ali mladoletniki.
£	Murni _ X •	
l	oračaji	
OB BENCIN — Martinu Strašku iz Dobrave je te dni nekdo iz avta, ki je bil parkiran v odprti garaži, iztočil 15 litrov bencina.
PO STROJČEK — Med 10. in 13. avgusto je prišel v klet Alojza Reclja v Dol. Maharovcu tat. Odnesel je vrtalni stroj in svedre v vrednosti 15.000 din.
PRIROČNA ČRPALKA — V noči na 24. avgust je neznan tat iz kombija PGD Gor. Jesenice iztočil 15 litrov bencina.
VROČA KRI .— Novomeški miličniki so 25. avgusta pridržali do iztrez-nitve Sulja Omeroviča iz Mirne peči. Omerovič se je pretepal v restavraciji na železniški postaji v Bršljinu. Ko so ga od tam odgnali, je s tepežem nadaljeval v samskem domu v Bršljinu.
Mladenka umrla pod traktorjem
Stroj se je dvakrat prevrnil, Nataši Kotar ni biio pomoči
NOVO MESTO — 23. avgusta popoldne je !7-letna Nataša Kotar z Roj vozila traktor s priključenim obračalnikom za seno po krajevni cesti od Roj proti Škovcu. Ko je zapeljala po klancu navzdol v ostri ovinek, je skrenila na nasip, traktor'se je dvakrat prevrnil in voznico pokopal pod seboj. Nataša je bila tako hudo ranjena, da je umrla na kraju nesreče.
Takšni in podobni podatki potrjujejo, da se žal premalo zavedamo, kako pomembno je sodelovanje nas vseh pri prometnem varstvu-4 otrok, največkrat niti ne vemo, kakšno naj bo to sodelovanje. Naj zato ob začetku šolskega leta ponovimo nekaj temeljnih navodil in nasvetov, ki bi jih vsekakor veljalo upoštevati.
Otrok je odličen opazovalec, največ lahko storite z osebnim zglednim obnašanjem v prometu, in to tako, da upoštevate cestnoprometne predpise kot tudi splošna pravila o kulturnem vedenju. Za varnost otroka pa je treba tudi posebej poskrbeti. Malčkom, ki obiskujejo malo šolo, in otrokom prvega razreda osnovne šole zavežite okrog vratu rumeno rutico.
Dvakrat ogenj iz svinjske kuhinje
V Malem Gabru je škode za milijon, v Kanižarici
reševalna prisebnost
TREBNJE — V ponedeljek, 20. avgusta zjutraj, je začelo goreli v hiši in gospodarskem poslopju Alojza Kastelca v Malem Gabru. Hiša in gospodarsko poslopje sta zgrajena skupaj. Ogenj se je pojavil v svinjski kuhinji, se hitro razširil na ostrešje hiše in ga uničil. Pogorelo je tudi gospodarsko poslopje s pšenico in koruzo. Škode je za milijon dinarjev. Gasili so-gasilci iz Trebnjega in vaščani.
V noči na 21. avgust pa je gorelo leseno gospodarsko poslopje Branka Laknerja v Kanižarici. V poslopju so imeli svinjsko kuhinjo, ko so dali zvečer kuhati krmo za prašiče, so iskre zašle na seno in ga vžgale. Požar so pravočasno opazili in omejili lastnik ter sosedje. Škode je na srečo le za nekaj tisočakov.	„
V OGRAJO — Anton Smolič iz Zagorice je 20. avgusta peljal z motorčkom od Velikega Gabra proti Pluski. Pri Medvedjeku je zapeljal v desno, trčil v steber cestne ograje in bil laže ranjen. Pomoč so mu nudili v trebanjskem zdravstvenem domu.
V LEVO — Ljubljančan Franc Pincolič je 25. avgusta vozil s fičkom od Šentruperta proti Mirni. V ovinku pri Straži mu je nasproti pripeljal z osebnim avtom Franc Marolt iz Ravnika. Pred srečanjem je Marolt zaviral. pri čemer ga je zaneslo v levo. Avtomobila sta trčiča, Marija Pincolič je bila laže ranjena. Gmotne škode je ža 50.000 din
PREUTRUJENOST — Novica Ne-šič iz Svilanjca je 26. avgusta peljal od Ljubljane proti Zagrebu. Pri Jesenicah je zaradi utrujenosti zapeljal na bankino in prevrnil na njivo, nato pa
Po dolenjski deželi
• A. P. z Zagrebške v Novem mestu je ugotovil, daje imel v kleti tatinski obisk. Nekdo je vdrl in odnesel tlačilko, orodje za ponv ekspres in jekleno žico za zavore. Podobnih tatvin je na Dolenjskem vsak dan več, nepridiprave pa je treba iskati predvsem med najstniki, ki jim zmanjkuje rezervnih delov za njihove motorčke in kolesa.
• V noči na 21. avgust so domačijo L. P. v Podgori obiskali tatovi in ukradli 6 zajcev in priklenjenega psa, ki naj bi jih med drugim čuval.
• Stanovanje v Ulici Majde Šilc v Novem mestu je obiskal tat. Kaj vse je izginilo, bodo preiskovalci zvedeli od lastnika, ki se ta čas še brezskrbno sonči na jadranski obali.
• V noči na 22. avgust seje nepridiprav lotil tovornjaka KZ Črnomelj, ki je stal pri skladišču na Železniški cesti. Tat je odvil nič manj in nič več kot rezervno kolo vredno 60.000 din, in izginil v noč. Tatovi res niso več izbirčni.
• S terase gostišča Marije Cugelj na Odrgi sta izginila dva stola, kar kaže, da bi tatovi radi sedeli. Roka pravice naj jim ne odreče te želje.
Ob zmanjšani vidljivosti jim pripnite v desni žep vrvico, na kateri visi svetlobno-odsevni obesek — kresnička. Tako opremljenega otroka stalno spremljajte na poti v vrtec, v osnovno šolo in iz nje. Od otrok je treba zahtevati, da se ravnajo po prometnih znakih in drugih oznakah. Spoznavanje prometnih znakov in predpisov naj ne bo mučna obveznost, ampak igra. Veliko žrtev v prometu -je zlasti med mladimi kolesarji. Otroka pustite s kolesom samostojno na cesto le. če je naredil kolesarski izpit in če ima brezhibno kolo. Otroke do 12 let starosti posadite v avtomobilu na zadnje sedeže.
BOMBE SE VEDNO LAHKO EKSPLODIRAJO
BREŽICE — Zemlja skrita veliko nevarnih predmetov iz vojnih dni. Večina jih pride na plan poleti, ko ljudje in stroji največ kopljejo po njej. Veliko zarjavelega orožja so na primer odkrili letos pri agromelioracijah. Nanj so naleteli tudi pri gradnji mrliške vežice na Bizeljskem, pri izlivu Krke v Savo, na Prilipah, lani pa v Dobovi, na obrežju Save in v Skopicah. V letošnji zbirki tovrstnih najdb je 40 letalskih bomb, 60 strelskih nabojev, pekaj ročnih in protitankovskih bomb ter streliva.
Ljudje naj bo taki najdbi sami ničesar ne ukrepajo, ampak naj takoj ustavijo delo ter obvestijo postajo milice ali sekretariat za ljudsko obrambo. Miličniki v takih primerih zavarujejo nevarni kraj, sekretariat za ljudsko obrambo pa poskrbi, da pirotehnik orožje strokovno uniči.
nazaj na cesto. Huje so bili ranjeni voznik in sopotnici. Vse tri so odpeljalibrežiško bolnišnico. Gmotne škode je za 100.000 din.
'STAROST NA KOLESU — Anton Šobar (77 let) iz Kloštra seje 26. avgusta peljal s kolesom od Metlike proti domu. Ko je v Gradcu peljal po klancu navzdol, mu je nasproti pripeljal avtomobilist Roman Macele iz Kota pri Semiču. Ko je voznik opazil, da kolesar zavija čez cesto, se mu je umikal na rob ceste, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Kolesarje padel in se laže ranil. Macele je med umikanjem poškodoval osebni avto, ki je stal na parkirišču pred Rakarjevo gostilno. Gmotne škode je za 15.000 din.
MOTORČEK BREZ MOTORJA
ŠENTRUPERT — V nedeljo, 10. avgusta, je tat odpeljal Martini Kovačič iz Kostanjevice pri Dolah motorno kolo. Lastnica se je zadrževala na veselici. Kolo z motorjem so pozneje našli pri kulturnem domti v Šentrupertu. Bilo je brez motorja, vplinjača in menjalnika. Škode je za 25.000 din.
NESREČA PRI DELU
NOVO MESTO — V sredo, 22. avgusta, seje v Novolesu pri delu na kro- ’ žni žagi poškodovala Ana Dukanovič z Vinkovega vrha. Žaga ji je prerezala podlaht. Dukanovičevo so odpeljali v bolnišnico.
VLOM NA POSTAJI
B1RČNA VAS — Prodajalno vozovnic na železniški postaji v Birčni vasi je 21. avgusta popoldne obiskal nepridiprav. Ko blagajničarke ni bilo, je vdrl skozi okence in iz predala vzel 260 din. Dejanja je osumljen mladoletnik.
TAT NA KOPALIŠČU
DOL. TOPLICE — V Dolenjskih Toplicah seje 23. avgusta kopal Janez Juvančič iz Dol. Podpoljanc. Ko je bil v zunanjem bazenu, mu je tat iz. obleke ukradel denarnico z 10.000 dinarji, 100 markami in boni za 80 litrov bencina.
TATVINA
LESA
TREBNJE — Vinko Grabnar iz Velikega Gabra je 22. avgusta trebanjskim miličnikom prijavil tatvino lesa. Grabnarjevi imajo pri Vel. Gabru gozdno parcelo. V začetku julija, ko so bili v gozdu, ni še nič manjkalo, ob naslednjem obisku pa so ugotovili, da je nekdo posekal in odpeljal precej listavcev. Kolikšna je škoda, bo ugotovil logar, kriminalisti pa bodo skušali najti tatu.
NAD DRUŽBENO LASTNINO
ČRNOMELJ — Z buldožerja črnomaljske Komunale, kije stal pri smetišču v Vranovičih. so tatovi sneli akumulator in ga odnesli. Škode je za 12.00(1 din. Iz delovnega stroja istega podjetja, ki je stal ob gozdni cesti med Maverlenom in Zagradcem, pa so dolgoprstneži v noči na 23. avgust iztočili 50 litrov plinskega olja.
IMV OTROŠKO IGRIŠČE?
NOVO MESTO — Varnostnik v IM V je 28. junija na parkirnem prostoru zalotil dečka, ki sta z osebnim avtomobilom vozila po travniku pri parkirišču. Med igro sta poškodovala šest avtomobilov in naredila za 100.000 din škode. Med večvprašanji.kise porode ob tej novici, zastavimo vsaj enega. Kako to, da se je za zadevo razvedelo šele dva meseca po dogodku4.’
STRELJANJE V SEVNICI
SEVNICA — V nedeljo je bilo v Sevnici regijsko prvenstvo v streljanju z vojaško in malokalibrsko puško, ki so se ga udeležile ekipe iz Sevnice, Btiežic in Krškega. V streljanju z vojaško puško je zmagal MilanSerdar iz Brežic pred Slavkom Zakoškom iz Sevnice in Milanom Robalom iz Brežic, ekipno pa je zmagal Stilles iz Sevnice pred Partizanom iz Leskovca in Brežicami. V streljanju z malokalibrsko puško je bil spet najboljši Ser-dar (Brežice), 2. je bil Manojlovič in 3. Sotošek (oba Leskovec). Žal imajo posavski strelci slabe razmere za vadbo, saj ne v Brežicah ne v Krškem nimajo primernega strelišča za streljanje z vojaško in malokalibrsko puško.
J. ARH
Zmagovalec iz ozadja
NOVO MESTO — Zmaga Roberta Šikonje. člana novomeškega Atletskega kluba, v teku na 800 metrov na posamičnem državnem prvenstvu v Sarajevu je bila za večino komentatorjev in celo nekatere atletske strokovnjake prvovrstno presenečenje. Mladi novomeški atlet je suvereno in prepričljivo ugnal vse tekmece, med katerimi so kot favorite šteli Sav iča, Huklja, Ankoviča in še koga. Od najboljših osemstomet-rašev je na Startu v Sarajevu manjkal1 samo poškodovani Slobodan Popovič, zato je Robertov uspeh, doslej največji v njegovi atletski karieri, šc toliko večji. Šikonja je tako eden od štirih slovenskih atletov, ki so v Sarajevu osvojili naslov državnega prvaka.
„Res me pred dirko niso šteli za favorita, niti za uvrstitev med prve tri, čeprav sem imel pred nastopom na državnem prvenstvu od II tekmovalcev, kolikor nas je teklo, drugi najboljši letošnji časi hitreje je tekel samo Savič,44 je takoj po vrnitvi iz Sarajeva povedal Robert. „Pa tudi nasploh sem to
WmL —
Robert Sikonja, državni prvak v teku na 800 metrov
sezono dobro pripravljen in sem v glavnem na Vseh dirkah dobro tekel. Prvih 400 m smo tekli dokaj počasi 57 sekund, kar pa je meni odgovarjalo, ker sem vfinišu med hitrejšimi. Ostali so očitno taktizirali in računali na tiniš, a so se ušteli. Vseskozi sem tekel na drugem mestu in pazil, da me ne bi zaprli, tako sem lahko dobro kontroliral tek in držal dober položaj za Tiniš. Ko sem 200 m pred ciljem potegnil, sem bil pripravljen na napad ostalih, Savič je sicer šel za mano, a me ni več mogel ujeti."
Robert je zmagal z rezultatom 1:50,36, kar je njegov drugi najboljši čas sploh. Tako je lanskemu naslovu mladinskega državnega prvaka in letošnjemu naslovu slovenskega prvaka dodal še najvrednejšega in sedaj upravičeno pričakuje, da ga bo zvezni selektor Korica uvrstil v državno reprezentanco za nastop na balkanskih igrah v Atenah. „Rad bi se udeležil močnejših mednarodnih mitingov, kjer bi v kakšni hitrejši dirki lahko izboljšal slovenski rekord 1:48,78, kar sem sedaj že sposoben, kajti V vseh zadnjih dirkah zmagujem z " dolgim finišem po počasnem prvem krogu, kar je sicer dobro za zmago, ne pa za rezultat, zato za , dober rezultat potrebujem močnejšo konkurenco in hitro dirko, kakršne so na mednarodnih mitingih'4.
Tudi Robertov trener Janez Penca pravi, da ima Sikonja še sekundo do sekundo in pol rezerve.
V novi sezoni se namerava Šikonja, ki je letos končal srednjo tehnično strojno šolo, povsem posvetiti atletiki in računa, da bo v prihodnji tekmovalni sezoni sposoben teči 1:47,00 ali še hitreje, to so-pa že rezultati evropske veljave.
A. BARTELJ
Svetovni prvak za Novomeščani
Lep uspeh novomeških modelarjev v Mostarju in Livnem
NOVO M ESTO — Prejšnji teden so se novomeški modelarji udeležili dveh mednarodnih tekmovanj in državnega prvenstva v Mostarju in Livnem. Zaradi pomanjkanja denarja je odšla na pot zelo okrnjena ekipa, kljub temu pa so v močni mednarodni konkurenci dosegli nekaj zelo dobrih uspehov. Na tekmovanjih so sodelovale tudi,rei. prezentance držav, ki se bodo ta teden pomerile na evropskem prvenstvu v Livnem. Da so v dobri formi, so do- . kazali reprezentant Grošelj pa tudi Bauer in Žulič, ki sta obakrat premagala tudi svetovnega prvaka, Američana Gewaina.
V razredu F-l-A (jadralni modeli) je v Mostarju zmagal Žulič, Bauer je bil 5., v F-l-B (gumenjaki) je bil Grešak 22., v F-l-C (motorni modeli) pa jt bil Grošelj 2. Na državnem prvenstvu v Livnem ie v F- 1-A Bauer zasedel 12. mesto, Žulič pa je bil 19. med 58 tekmovalci, v F-l-B je bil Grešak 25., v F-l-C pa Grošelj 4. Na mednarodnem tekmovanju v Livnem pa je bil v F-l-A Bauer 5., Žulič pa 9., v F-l-B je Grešak zasedel 32 mesto, v F-I-C pa je bil Grošelj 6.
Robert Šikonja državni prvak
Uspešen nastop novomeških atletov na državnem prvenstvu v Sarajevu — Šikonja zmagal v teku na 800 m, Cujnik in Primc z bronastima medaljama
Na istem stadionu v Sarajevu, kjer je lani Robertu Šikonji, dvakratnemu mladinskemu državnemu prvaku, pripadla čast, daje kot najuspešnejši udeleženec ob koncu prvenstva spustil z droga jugoslovansko zastavo, je letos 20-letni sprinter in srednjeprogaš dosegel največ, kar lahko doseže atlet v zveznem merilu: postal je članski prvak Jugoslavije v teku na 800 m, v disciplini, v kateri je bil pred desetimi leti Luciano Sušanj evropski prvak in strah in trepet celo za tako slavne tekače kot so Steve Ovett, Mike Boit in Marcello Fiasconaro.
Šikonja je na poti k zmagi prehitel tudi Šušnjevega naslednika, večkratnega balkanskega prvaka in pred leti celo zmagovalca nad Sebom
Coejem in Johnom Walkerjem, Milovana Saviča. Pravzaprav ga sploh ni bilo treba prehiteti, kajti Robert je bil ves čas na drugem ali tretjem mestu.
Smole ugnal olimpijce
Okoli 350 kolesarjev na dnevih kolesarstva v Novem mestu — velik uspeh novomeških kolesarjev
NOVO MESTO — Na prireditvi, imenovani ..dnevi kolesarstva v Novem mestu", je zadnji petek, soboto in nedeljo na dirkah po ulicah Drske, okoli Grma ter na 7. mednarodni dirki za memorial Milana Novaka nastopilo okoli 350 kolesarjev iz jugoslovanskih klubov ter gostje iz Češkoslovaške in Avstrije. Na nedeljski mednarodni dirki so seza republiške naslove pomerili vsi najboljši sloVenski kolesarji s člani olimpijskega moštva na čelu. To je ena najdaljših in najtežjih dirk v Jugoslaviji. Novomeški kolesarji so sc odlično odrezali, saj so v petih kategorijah štirikrat zmagali, največji uspeh pa
0 kolesarski balkaniadi na Dolenjskem
V Metliki so za prijavo na razpis za organizacijo kolesarskega bal-kanskega prvenstva
METLIKA — Predstavniki metliške občine, telesnokulturne skupnosti, TVD Partizan ter kolesarskega društva so pred kratkim razpravljali o možnostih za kandidaturo balkanskega kolesarskega prvenstva, ki naj bi ga prihodnje leto pripravile novomeška, črnomaljska in metliška občina. Poudarili so, da se morejo zavedati težkega gospodarskega položaja, zlasti pa dati prednost dvema pomembnima investicijama na področju športa: gradnji metliške telovadnice in rekreacijskega smučarskega centra Gače.
Sicer pa so sprejeli načelno stališče, da podpirajo organizacijo kolesarske balkaniadc, če se tako odločita tudi ostali dve občini. Prijava na konkurz res še ne pomeni tudi tega. da bo Dolenjska prihodnje leto sprejela kolesarje, vendar pa morajo o tem odločati tudi v društvih v občini, kajti zavedati se morajo, da bodo morda tudi na račun tekmovanja dobili kakšen dinar manj v svoje blagajne, so menili prisotni. Vsekakor pa so si bili na jasnem, da je več argumentov „za" kot ..proti” prvenstvu, zlasti še, ker bo pomenilo popularizacijo kolesarstva, kar je za Metliko, kjer se je ta šport začel pred kratkim razvijati, še toliko bolj pomembno.
je gotovo dosegel Jože Smole, ki je prepričljivo zmagal pri članih. Papež pa je bil tretji. 166 km dolga in naporna dirka je zahtevala hud davek, saj je startalo 60 tekmovalcev, na cilj pa jih je prišlo le 19.
Rezultati: po ulicah Drske: ml. mladinci: 1. Šmajdek (Nm), st. mladinci:
1. Lavrič (Nm), člani: L Papež(Nm). II. mednarodna dirka okoli Grma: rekreativci do 20 let: I. Poljšak. 2. Gorjanec, 3. Baškovič, rekreativci nad 20 let: 1. Pavišič, 2. Štih, 3. Bojane, pionirji B: L Fink(Nm), 2. Pintarič (Rog), 3. Vajda (Metlika), pionirji A: I. Turk,
2. Krevs. 3. Pečnik (vsi Nm), ml. mladinci: I Štangelj (Nm), 2. Lapanje, 3. Bonča (oba Idrija), st. mladinci: L Božič, 2. Lavrič (oba Nm), J. Milenkovič (Bg), člani: I. Tyleček (ČSSR),2. Papež, 3. Bojane (oba Nm). 7. mednarodna dirka za memorial Milana Novaka: pionirji B: L Fink (Nm) 1:02,10. 2. Vajda (Metlika) 1:03.10,3. Pintarič (Rog) 1:03,20, pionirji A: 1. P. Judež 1:10,58, 2. Zaletel 1:11,25, 3. R. Judež (vsi Nm) 1:11,45, ml. mladinci: L Štangelj (Nm) 1:52,56, 2. Golob (Rog) isti čas, 3. Cvet (Hrastnik) isti čas; st. mladinci: 1. Ugrenovič (Rog) 2:59,48, 2. Pavlovič (Bg) isti čas, 3. Lavrič (Nm) isti čas, člani: 1. Smole (N m)4:12,05,2. Kleparnik (ČSSR) isti čas, 3. Papež (Nm) 4:13,44.
DIRKA V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA
MI RN A — Motoklub Trebnje je v počastitev občinskega praznika preteklo soboto pripravil hitrostno preizkušnjo motoristov na progi od Mirne do Debenca. Dirke se je udeležilo 35 tekmovalcev, pokrovitelj dirke pa je občinski odbor ZZB Trebnje. Rezultati v kategoriji do 50 ccm: 1. mesto Stanc Novak, 2. Igor Paucer, 3. Martin Ajdišek. V kategoriji od 50 do 650 ccm so bili: L Branko Rokavec, Motoklub Trebnje, 2. Stane Pančur, AMD Slovenija avto, 3. Drago Kreč, FAM l.ukvica. Tekmovalci so se pomerili tudi v kategoriji nad 650ccm. 1. mesto je zasedel Edi Juvan AMD IzlakiL 2. Janez Prosenik, Motoklub Trebnje. 3. Jože Rakib AMD Izlake. Najhitrejši čas na progi je dosegel Branko Rokavec, ki je progo prevozil veni minuti, 11 sekundah in 74 stotinkah.
zadnjih 200 m teka pa je po silovitem pospešku vodil sam. Njegova zmaga ni srečno naključje. Tek, v katerem Je osvojil najvišji naslov, je sam pametno skrojil tako. da je tekmece ugnal ,z lastnostjo, kije oni nimajo, s hitrostjo pravega sprinterja.
Sicer pa se je vseh pet Novo-meščanov, ki so nastopili na 40. državnem prvenstvu, uvrstilo v finale. Trije so stopili na zmagovalne stopničke. Darko Cujnik je bil tretji v metu kopja zdobrim rezultatom 71,04 m. Njegov glavni letošnji cilj je bil po dolgotrajni poškodbi predvsem vtv nitev v normalen ritem treningov in tekmovanj. Gotovo pa bodo še prišli časi, ko bo njegovo kopje spet letelo preko 80 m in ko bo znova ogrožal državni rekord. Cujniku je namrue šele 25 let kopje pa je disciplina, kjer je razvoj dolgotrajen.
Igor Primc je letos spet osvojil medaljo v metu diska v seniorski konkurenci. S svojim drugim najboljšim metom doslej je bil tretji. Rezultat 50,10 m ostali meti na meji 50 m obetajo uspešen drugi tekmovalni vrh njegove sezone, ko sta na sporedu še mladinski atletski pokal republik in pokrajin ter srečanje državne reprezentance z Veliko Britanijo.
Drugi mladinec, kije nastopil v Sarajevu, Gabrijel, je le za stotinko zgrešil 5. mesto v teku na 400 m z ovins-mi in dosegel dober čas 54,89 s. SrebrJ ni medalji z mladinskih balkanskih iger in naslovu ml. drž. prvaka bo prav tako kot Primc poskusil dodati šc zmago na mladinskem atletskem pokalu republik in pokrajin in doseči čim boljši rezultat v dvoboju z odličnimi mladimi Britanci.
V teku na 400 m z. ovirami je pri dekletih nastopila Borja Eržen, ki jc prišla v finale in tant zasedla dobro 6. mesto.
J. P.
PAVLIČ ZMAGAL-V SLAVONSKI POŽEGI
SLAVONSKA POŽEGA — Novomeško zastopstvo se je na 3. dirki za cestno-hitrostno državno prvenstvo v motociklizmu zelo dobro odrezalo. V razredu do 125 ccm je Pavlič zmagal, Hmeljak pa je bil tretji. Pavlič je vozil izvrstno in le za sekundo zaostal za novim rekordom steze, ki ga je postavil Janežič v razredu do 250 ccm. Po treh dirkah sta v kategoriji do 125 ccm v vodstvu član AMD Novo mesto Hmeljak in Kranjčan Pintar z enakim številom točk, tako da bo o naslovu odločil njun dvoboj na zadnji dirki 16. septembra na Grobniku.
OMERZEL IN ŽIBERT PRED ODLOČITVIJO?
KRŠKO — V nedeljo, 2. septembra, ob 16. uri bodo na stadionu Matija Gubca v Krškem dirke za državno prvenstvo posameznikov v spcedwayu. Krešo Omcrzel, letošnji slovenski prvak, in Jože Žibert, lanskoletni državni prvak v speedwayu, sc bosta pred domačim občinstvom gotovo posebej potrudila, da bi se morebiti povzpela na sam vrh. Člani avto-moto društva Krško pričakujejo od številnega občinstva podporo trenutno najboljšima tekmovalcema.
TELEVIZIJSKI SPORED
31. VIII.
petek'
17.50	— 23.15 TELETEKST
18.05	POROČILA
18.10 DOMAČI ANSAMBLI: Ansambel Franca Miheliča
18.40	TRNOV GRAD, madržarska otroška nadaljevanka
19.10 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	KONDORJEV LET: Led, veter >n ogenj, angleška dokumentarna serija
Andi so najdaljša in najmlajša, najbrž pa tudi najzanimivejša gorska veriga, ki se' razteza ob zahodni obali Južne Amerike. Puščava in rob celine
1.	IX.
sobota
15.40	— 22.40 TELETEKST
15.55 POROČILA
16.00	CICIBAN, DOBER DAN: Morski zakladi
16.15	JEKLENEC, otroška serija
16.55 ZGODBE IZ NEPRIČAVE, °troška serija
17.05	MODROST TELESA: Pokvarljivo blago, angleška dokumentarna serija
17.55 ŽENSKA ZA PULTOM, češkoslovaška nadaljevanka
18-45 ČUDEŽI NARAVE: Skrivnostni svet opic, kanadska poljudnoz-nanstvena serija '9.10 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
— prizorišče večnega spopada, a Tihi ocean tukaj ne uničuje narave, marveč ji daje življenje. Puščava Atacama se razteza ob 3.200 km zahodne obale Južne Amerike in je tako gola in brez življenja kot Mesec. Poleg galebov je kondor edino bitje, čigar senca se riše na puščavskem pesku. Ob ekvatorju se vijuga mogočna Amazonka, visoko nad njo pa se dviguje v led okovani vulkan Cotopaxi, ki ni bruhal že sto let. Resnični gospodarji Andov pa so mogočni kondorji, ptice, ki čez krila merijo kar tri metre. Ta enkratna angleška dokumentarna serija v treh delih predstavlja čudoviti pogled ostrega kondorjevega očesa na Ande.
21.00	NE PREZRITE
21.15	B. Binns: PROTI VETRU — Vprašanje krivde, avstralska nadalje-nja
22.05	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	MOČNEJŠI OD MAFIJE, ameriški film
Vsestranski uspeh producenta filmov Francoska zveza in Bulije mladega Philipa D Antonija spodbudil, da se je še sam lotil režije. Tako je nastal film „Močnejši od mafije”, kjer je režiser pokazal zlasti smisel za akcijo. Dirke z avtomobili veljajo za enega najbolje posnetih tovrstnih prizorov. Sicer pa zgodba predstavlja že dolgo uveljavljen žanr gangstrskega filma in boj policije proti velemestnemu podzemlju. 21.45 ZRCALO TEDNA
22.05	V DRUŽBI Z JADRANKO STOJAKOVIČ, zabavnoglasbena odda-
22.35	POROČILA
DRUGI PROGRAM
16.45	Test — 17.00 Rokomet Metalo-
22.20 M. Dolenc: GORENČEV VRAG. nadaljevanje in konec
DRUGI PROGRAM
17.45	Test — 18.00 Dnevnik — 18.15 Avtogrami — 18.45 Narodna glasba
— 19.30 Dnevnik — 20.00 Ohridsko poletje 84 — 20.45 Poročila — 20.50 Vidiki — 21.25 Mesečeva mavrica (sovjetski film)
TV ZAGREB
15.50	Videostrani — Poletno popoldne: 16.00 Gore sveta, 17.00 Risanka
— 17.05 Umor kita — 18.00 Poročila
— 18.05 TV koledar — 18.15 Avtogrami — 18.45 Narodna glasba —
19.30	Dnevnik — 20.00 Derrick (serijski film) — 21.05 Zabava vas Miki Jevremovič — 21.50 Dnevnik — 22.05 V petek ob 22h
plastika:Steaua — 18.20 Festival otroka Šibenik 84: Otroška plesna skupina iz Highlanda (Škotska) — 19.00 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik —
20.00	Shod doma (glasbena oddaja) — 20.30 Zimovanje na Mollorci (feljton) — 21.15 Poročila — 21.20 Športna sobota — 21.45 Cervantes (španska nadaljevanka) — 22.40 Poezija
TV ZAGREB
Poletno popoldne: 14.15 Moj pes King (japonski otroški film), 15.00 Zabava vas Bonney M, 15.45 Reka Krka (potopisna reportaža) — 16.15 Sedem TV dni — 16.45 Poročila — 15.50TV koledar — 17.00 Rokomet Metalo-plastika:Steaua — 18.15 Mali koncert — 18.30 Prisrčno vaši — 19.30 Dnevnik — 20.00 Kdo čuva trgovino (ameriški film) — 21.45 Za konec tedna
2.	IX.
nedelja
9.30	— 13.05 in 15.45 — 22.10
teletekst
9-25 POROČILA
9-30 ŽIV ŽAV, otroška matineja
'0.15 TRNOV GRAD, madžarska
otroška nadaljevanka
'0.50 J. Austen: PREVZETNOST IN
PRISTRANOST, ponovitev angleške
nadaljevanke
11-45 625, napoved tedenskega sporeda ■2.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
16.00 MOSTOVI
16.30 OB JUBILEJU ZBORA „MO-STARSKE KIŠE”, zabavnoglasbena oddaja
17.30 BULDOGI IN ČEŠNJE, češkoslovaški film
.Buldogi in češnje” sodi zlasti zaradi burleskne realizacije zgodbe v okvir tradicije češke filmske komedije. Zgodba govori o italijanski mafiji, ki bi rada razpredla mrežo za razpečevanje mamil od Prage do Amsterdama. Obračuni med konkurenti pa še zapleti s češkimi nepridipravi ustvarijo vrsto nepričakovanih burlesknih zamenjav in nesporazumov.
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 GABRIJEL, nadaljevanka TV Zagreb
21.05 PORTRET: Janez Vipotnik
21.35	ŠPORTNI PREGLED
22.05 POROČILA
DRUGI PROGRAM
9.00 Oddaje za JLA — 17.10 Mednarodni rokometni turnir Doboj 84 —
18.25	Neobvezno — 19.10 Na štirih kolesih — 19.30 Dnevnik — 20.00 Mesta: Toronto (kanadska dokumentarna oddaja) — 20.50 Poročila —
21.00 Pričevanja (sovjetski film)
3. IX. _	____
Ponedeljek 1 ~
17.05	— 22.10 TELETEKST l7-20 POROČILA
>7.25 ZGODBE IZ NEPRIČAVE. °tfoška serija
17.55 VARČEVANJE
18.15 SPEKTER, izobraževalni oddaji
18.40	PET MINUT ZA REKRACIJO
18.45	VAM, oddaja za mlade
19.15 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	Predrag Golubovič: PREGON,
L del drame TV Novi Sad
20.55 STUDIO 2
Za prvo jesensko oddajo razgovorov o kulturi in umetnosti v TV studiu pripravlja Sandi Čolnik pogovor z akademikom Josipom Vidmarjem ob , izidu njegove knjige „Slovensko pismo”.
21.55 DNEVNIK
< IX.
torek 1
17.15	— 22.30 TELETEKST >7.30 POROČILA 17-35 JEKLENEC, otroška serija | 17.55 KOPRSKA SREČANJA: Otrobe folklorne skupine
18.25 SEVERNOPRIMORSKI OBZORNIK
18.40	PISANI SVET: Prva ljubezen
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	A. J. Cronin: CITADELLA, angleška nadaljevanka V romanu .Citadella” opisuje an-
gleški pisatelj Cronin bedno stanje zdravniškega poklica v Veliki Britaniji v
1.	polovici tega stol. To je delno avtobiografska zgodba človekovega boja za poštenost in obstanek. Nadaljevanka ima deset delov.
20.55 AKTUALNO
21.40	DNEVNIK
21.55 IZ KONCERTNIH DVORAN — R. Schumann: Koncert za klavir in orkester, F. Liszt: Ples palčkov
s. IX.
sreda 1
>7.50 — 23.00 TELETESKST '8.05 POROČILA
'8.10 CICIBAN, DOBER DAN: 'čtko raste ciciban ‘8.25 GORENJSKI OBZORNIK '8.45 MOZAIK KRATKEGA FILMA: DEMAGOG, NEVERJETNA ^GODBA, DAN, KO SEM prenehal KADITI, EN DAN ŽIVLJENJA (jugoslovanski filmi)
I III T -HIMMIIl—1
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	Film tedna: ZADEVA PA RADINE, ameriški film To je še en iz vrste Hitchcockovih filmov. Zelo uspešen odvetnik, član angleške visoke družbe, sprejme obrambo privlačne in skrivnostnega umora obdolžene ženske. Klientka ga očara, čustva premagajo njegov razum in verjeti hoče, da je njegova klientka nedolžna. Na tej predpostavki gradi zagovor, ki ga utemeljuje le na dejstvih, ki govore v njen prid, in ne
upošteva tistih, ki so zanjo obremenjujoča. Njegova čustva postajajo vse bolj očitna in začno ogrožati njegov dotlej urejen in srečen zakon.
21.45	DNEVNIK
21.55	OMIZJE
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Najdaljši dan v letu (otroška drama) — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Prijatelji glasbe — 19.30 Dnevnik — 20.00 Est-radna sreda: Mo-Bo trend — 21.05 Zagrebška panorama — 21.20 Dnevi kosovske glasbe
6.	IX.
četrtek
I
j7-1S — 22.50 TELETEKST 7-30 POROČILA
'7-35 TRAPOLLO H H 33: 1001 jjfoblem za Ritleta, mladinska nadaljevanka
I 8.25 ZASAVSKI OBZORNIK [8-40 ČAS, KI ŽIVI: V partizanski Rsedi
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	TEDNIK
21.05	MARTIN LUTHER, vzhodnonemška nadaljevanka Ob 500-letnici Luthrovega rojstva je vzhodnonemška televizija posnela enega najambicioznejših projektov, nadaljevanko o življenju in delu velikega reformatorja in humanista, moža. ki je v svojem času razburil in pretresel svetovno javnost. Luther je redstavljen v petdeini drami, vsak del traja okoli uro in pol.
22.35	DNEVNIK
n
DRUGI PROGRAM
15.35 Dnevnik — 15.55 Zajec s petimi nogami — 16.25 Nogomet Žcljezničar : Radnički — 18.15 Znanost— 1K.45> Portreti glasbenikov — 19.30 Dnevnik — 20.00 Umetniški večer — 21.55 Zagrebška panorama
Sevničani drugi
Močan 13. Lovrekov memorial
SEVNICA — Lovrekov memorial je že dvanajst let priložnost, da se med seboj pred začetkom ligaških tekmovanj pomerijo najmočnejša slovenska rokometna moštva. Tradicionalno ta srečanja privabijo tudi mnogo gledalcev.
Lanski zmagovalec, ribniški Inles, tokrat ni obranil pokala. Kot negativno presenečenje turnirja so bili celo zadnji. Kolinska — Slovan je kot nesporni favorit upravičila pričakovanja. Njen trener, dobri prijatelj Sev-ničanov Jože Šilc je sicer trdil, da igralci še nimajo dobro žoge v rokah, ker so priprave stekle šele pred desetimi dnevi, vendar je optimist in upa, da bodo spet prišli v vrste zveznih ligašev. Sevničani so šele v igri s Kolinsko klonili in si zasluženo priborili odlično drugo mesto. Pozna se povratek nekdanjih igralcev iz JLA. Moštvo Šoštanja se je prizadevno borilo za tretje mesto, Ribničani pa so bili tokrat zadnji.
Za najboljšega igralca turnirja so proglasili Šumeja (Kolinska Slovan), sicer sevniškega rojaka. Najboljši strelec je bil domačin Špan, najboljši vratar pa Inlesovec Gelze. Najboljši med domačini je bil Novšak. Posebno priznanje za slovo od aktivne igre sta prejela Svažič in vratar Možic. Lepe pokale je tudi tokrat prispevala družina Lovrekovih, Kopitarna pa praktične nagrade.
A. Ž.
KOŠARKARJI NAJBOLJŠI
NOGOMETAŠI
DOBOVA — Rokometni klub Dobova je zadnjo soboto priredil nočni turnir v malem nogometu, ki se ga je udeležilo 24 ekip iz Slovenije in sosednje Hrvaške. Presenetljivo je zmagala ekipa košarkarjev iz Podbočja, 2. so bili nogometaši Kobre s Hrvaškega in 3. ekipa Zanatstva iz Ključa.
USNJAR ZMAGAL V DOBOVI
DOBOVA — Prejšnjo soboto, 18. avgusta, so v Dobovi pripravili rokometni turnir, ki so se ga udeležili RK Usnjar iz Šoštanja, Brežice in Dobova. Zmagala je ekipa usnjarja, 2. mesto je zasedla Dobova in 3. Brežice.
M. F.
LOVCI ZA POKAL MERCATORJA
DOBRAVA — Za nedeljo, 2. septembra,pripravljata Mercator in Zveza lovskih družin Posavje na strelišču LD Brežice na Dobravi lovsko strelsko tekmovanje za prehodni pokal Mercatorja. Tekmovanje, ki postaja tradicionalno, je na republiški ravni in računajo, da se ga bo udeležilo več kot 300 tekmovalcev, ki se bodo ekipno in posamezno pomerili v streljanju na tarčo srnjaka, na glinaste golobe in z malokalibrsko puško. Najboljše čaka 14 pokalov, najvrednejši pa je gotovo 15., prehodni pokal Mercatorja, ki ga je lani osvojila ekipa lovske družine Artiče. Po tekmovanju bo lovska veselica.
PRIJAVE ZA OBČINSKO LIGO V MALEM NOGOMETU
NOVO MESTO — Vse ekipe, ki bi rade nastopale v občinski ligi v malem nogometu, naj do 5. septembra pošljejo pismene prijave z naslovom predstavnika ekipe na naslov: NK Elan, Partizanska 16 a, Novo mesto.
h "S"
L Ljubečna Celje
hlevit
tlak za hleve
(063) 33—421, 31—866
£1 Ljubečna Celje
klinker
keramične pioščice
(063) 33-421, 31—866
Dom za učence Majde Šilc, p. o. Ulica Milke Šobar 24 68000 Novo mesto
razpisuje
za nedoločen čas prosta dela in naloge
KV kuharice
Pogoji: gostinska šola — smer kuharstvo, delo v izmeni, enomesečno poizkusno delo.
Prijave sprejemamo do zasedbe delovnega mesta.
590/35-84
Komisija za delovna razmerja Vzgojnovarstvenega zavoda Krško
razpisuje
prosta dela in naloge
hišnika, 1 izvajalec
Pogoji:
KV mizar
3 leta prakse
izpit B kategorije
delo je v popoldanski izmeni
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Razpisni rok je 8 dni. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po preteku razpisnega roka. Prijave pošljite na komisijo za DR VVZ Krško, Šolska ul. 1 a, Krško.
591/35-84
„Metalka”, n. sol. o. TOZD »Trgovina”, n. sol. o. Prodajno skladišče Metlika
objavlja
prosta dela oz. naloge
prodaja blaga — 1 delavec
Pogoji:
— poklicna šola trgovske stroke oz. ustrezne strokovne smeri
— poskusno delo 1 mesec
Pismene ponudbe sprejema ,.Metalka”, n. sol. o., Kadrovska služba, Ljubljana, Dalmatinova 2, 8 dni po objavi.
577/35-84
Nuklearna elektrarna Krško, p. o., Vrbina 12, 68270 Krško,
objavlja
prosta dela in naloge
operaterja alarmnega sistema — dva vršilca
Pogoji:
— opravljena srednja strokovna izobrazba elektro smeri, šibki tok,
—15 mesecev ustrezne prakse
— delo v izmenah
— poskusno delo 2 meseca.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 10 dneh po dnevu objave.
Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
600/35-84
Vse za vaše stanovanje v novi hiši opreme
EXl>OKTDKVO
SOLIDARNOST 11MLKA
ADRIA
Novo mesto, Cesta herojev (Plava laguna) Brezplačna dostava, montaža in šivanje zaves.
0m@8@ i&ttfe/msefoš
m
30. JUBILEJNI MEDNARODNI VINOGRADNIŠKO VINARSKI SEJEM VINO 84
OD 27. AVGUSTA DO 1. SEPTEMBRA 1984 POKUŠNJA NAGRAJENIH VIN IZ VSEGA SVETA, IZBRANE GASTRONOMSKE SPECIALITETE, ZABAVA, PLESNA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI ODPRTO: ZABAVIŠČNI PROSTOR OD 10. do 24. URE RAZSTAVA IN MEDNARODNA DEGUSTACIJA OD 10. DO 19. URE
l_			
r			
I			v*
\ 	JI				
Na zagrebškem velesejmu razstavljamo
na odprtem prostoru št. IX. razstavni prostor 77. vabljeni'
0
Q
'R0IZV0DNI 'ROGRAM: iketirke lakladalci lomunalna oprema itališka oprema lozdarska oprema iestna mehanizacija
RIBNIŠKA KOVINSKA INDUSTRIJA 61310 RIBNICA na Dol.
telefon:
(061) 861-611, 861-147, 861-146 telex: YU RIKO 31482
I,		
		
1
Emona Posavje n. sol. o. Brežice 68250 Brežice, Cesta prvih borcev 35 TOZD Gostinstvo Brežice, o. sub. o.
Komisija za delovna razmerja
objavljamo
prosta dela in naloge:
|L
vodja Turist hotela
Pogoji:
— končana srednja šola gostinske smeri ali srednja hotelska šola in 3 leta delovnih izkušenj
— končana VK gostinska šola in 3 leta delovnih izkušenj
— končana KV gostinska šola in 5 let delovnih izkušenj
— da kandidat ni kaznovan zaradi kaznivih dejanj iz 511 čl. ZZD
— da ima smisel za delo z ljudmi
— da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti ter moralno- politične kvalitete
— da pozna predpise in uzance gostinstva, kakor tudi samoupravne sporazume in družbene dogovore s področja gostinstva'
— znanje enega tujega jezika
— poskusno delo traja 2 meseca
— za vojaške obveznike odslužen vojaški rok
— delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
— delo se opravlja deljeno po potrebi v dnevnem in nočnem času ter ob nedeljah in praznikih.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v splošni sektor delovne organizacije Emona-Posavje, Cesta prvih borcev 35. Brežice, v roku 8 dni.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem izboru.
576/35-84
Družboslovna in Ekonomska srednja šola Novo mesto
objavlja razpis za šolsko leto 1984/85 za vpis v oddelke za izobraževanje ob delu:
1. v 1, letnik VIP za poslovno finančno in administrativno dejavnost
2. v 2. letnik VIP za poslovno finančno dejavnost
3. v ekonomsko šolo — oddelek za organizirano samoizobraževanje, program za šolsko leto 1984/85
Poleg navedenih programov za pridobitev izobrazbe bomo vpisovali kandidate tudi v naslednje tečaje:
— tečaj strojepisja, začetni in nadaljevalni
— tečaj stenografije, začetni in nadaljevalni
— tečaj za tajnicp
Prijavo za vpis, kolkovano s kolkom za 8,00 din, je treba vložiti v tajništvu šole najkasneje do 20. 9. 1984 in priložiti:
— spričevalo 8. razreda osnovne šole oziroma zadnje končane šole
— izpisek iz rojstne oziroma poročne matične knjige
— potrdilo o zaposlitvi,
Sestanek z vpisanimi slušatelji bo v prostorih Družboslovne in ekonomske srednje šole Novo mesto, Ulica talcev 3/a, po naslednjem razporedu:
— za 1. letnik: 20. 9. 1984 ob 16. uri
— ostali oddelki: 20. 9. 1984 ob 17. uri.
Gozdno gospodarstvo Brežice — TOZD gozdarstvo Mokronog po sklepu delavskega sveta in na podlagi 15. č. pravilnika o delovnih razmerjih
objavlja
prosta dela in naloge
revirnega gozdarja
Pogoji: srednja gozdarska šola, opravljen strokovni izpit in 3 leta delovnih izkušenj v neposredni proizvodnji. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Gozdno gospodarstvo Brežice — Tozd Gozdarstvo Mokronog. Puščava 8, 68230 Mokronog.
O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni pisno v 15 dneh po preteku objavnega roka.
582/35-84
DO Novoles
TOZD Industrija gradbene keramike Račje selo — Trebnje
objavlja javno licitacijo
zg prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
■ osebni avto VW, letnik 1973 (neregistriran), izklicna cena 20.000,00 din tovorni kombi IMV 1600, letnik 1975, izklicna cena 120.000,00 din tovorna kiper prikolica IT AS 5 ton, nekompletna in neregistrirana, izklicna cena 50.000,00 din
Licitacija bo v soboto, dne 5.9.1984. ob 9. uri v prostorih TOZD IGK Trebnje.
Interesenti si lahkoogledajolicitiranaosnovnasredstva dve uri pred pričetkom javne licitacije in morajo plačati varščino (10% od izklicne cene) na dan licitacije do 9. ure.
Davčne obveznosti plača kupec.
575/35-84
Srednja šola tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič, Novo mesto Ulica Milke Šobar 30
razpisuje
vpis v izobraževanje odraslih v šolskem letu 1984/85
v naslednje vzgojno-izobraževalne programe:
1.) obratni strojni tehnik (nad)
smer: tehnolog V. 30 slušateljev za slušatelje s končano 3-letno poklicno šolo kovinarske smeri in 1 letom delovnih izkušenj.
2.) elektrotehnik elektronik (nad)
smer: elektrotehnik elektronik V. 30 slušateljev za slušatelje s končano 3-letno poklicno šolo elektro smeri
3.) kemik (nad)
smer: kemijski tehnik V. 30 slušateljev za slušatelje s končano šolo za kemijske procesničarje
4.) pripravljalec kemikalij in opravljatec kemijskih naprav (skr)
smer: pripravljalec kemikalij in opravljalec kemijskih naprav II. 30 slušateljev za slušatelje z zaključeno OŠ obveznostjo in uspešno končanim najmanj 6. razredom osnovne šole
5.) opravljalec farmacavtskih naprav (skr)
smer: opravljalec farmacevtskih naprav II. 30slušateljev za sjušatelje z zaključeno OŠ obveznostjo in uspešno končanim najmanj 6. razredom osnovne šole
6.) vožnja motornega vozila (skr)
smer: voznik II.
a) SŠTZU Boris Kidrič Novo mesto 60 slušateljev
b) na DE Srednja šola kovinarske in elektrotehniške usmeritve Krško 30 slušateljev Hočevarjev trg 1
c) na DE Zavod za kulturo Brežice — DU
Brežice trg dr. Ivana Ribarja 12 30 slušateljev za slušatelje z zaključeno OŠ obveznostjo in uspešno končanim najmanj 6. razredom osnovne šole ter ustrezno psihofizično sposobnostjo za voznika C in EkC kat.
K prijavi za vpis je potrebno priložiti:
— izpisek iz rojstne matične knjige
— dokazila o izobrazbi
— potrdilo o zaposlitvi oziroma delovnih izkušnjah Kandidati se lahko še vpišejo v navedene programe do 15. 9. 1984.
Podrobnejše informacije po telefonu 25-207 int. 13.
596/35-84
Vzgojnovarstvena organizacija Novo mesto, p. o.
Ragovska 18, 68000 Novo mesto Komisija za medsebojna delovna razmerja
razpisuje prosta dela in naloge:
— varuhinj s šolo za varuhe in dopolnjenim 18. letom, za nedoločen čas
— več varuhinj za določen čas s šolo drugih usmeritev in dopolnjenim 18. letom (prednost imajo pedagoške in zdravstvene usmeritve)
— varuhinje in čistilke za VVE Lešnica — Otočec (4 ure opravlja dela in naloge varuhinje ter4 ure dela in naloge čistilke),
— čistilke za VVE Kandija s krajšim delovnim časom (4 ure).
Prijave pošljite na gornji naslov do 6. septembra 1984.
598/35-84
Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti Krško
razpisuje
prosta dela in naloge
za opravljanje del in nalog tajnika za področje Kulturne skupnosti in Zveze kulturnih organizacij Krško za določen čas.
Delavec, ki želi opravljati to delo, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— imeti mora višjo izobrazbo pravne ali druge ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj pri vodstvenih delih
— srednjo izobrazbo splošne smeri in 10 let delovnih izkušenj pri vodstvenih delih.
Prošnje s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo Komisiji za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih strokovnih služb SIS, Cesta krških žrtev 63, Krško, v 8 dneh po objavi. Nepopolnih prijav komisija ne bo obravnavala. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po zaključenem razpisu.
579/35-84
Novoteks, tekstilna tovarna, n. sol. o., Novo mesto Foersterjeva 10
komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb
objavlja
dela in naloge v prodajnem sektorju:
1. vodenje in organiziranje dela v oddelku prodaje konfekcije
2. samostojno sklepanje prodajnih poslov (pro-daja tkanin)
3. opravljanje zunanjetrgovinskih poslov izvoza
Pogoji: pod 1:
— visokošolska izobrazba ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj ali
— višješolska izobrazba ekonomske smeri in 6 let delovnih izkušenj
— poskusni čas: 3 mesece
pod 2:
— višješolska izobrazba ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj
poskusni čas: 2 meseca
pod 3:
— višješolska izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali
— srednješolska izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj
— poskusni čas: 3 mesece
— zaželen vozniški izpit
— kandidat mora imeti opravljen izpit iz zunanjetrgovinske registracije ter obvladati en tuj jezik
v obratu družbene prehrane:
— vodenje, organiziranje in izvajanje dela v kuhinji
Pogoji:
— VKV kuhar in 2 leti delovnih izkušenj
— poskusni čas: 2 meseca
Zaposlitev je za nedoločen čas. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Novoteks. tekstilna tovarna, n. sol. o., Novo mesto, Foersterjeva 10, kadrovski oddelek. Kandidate bomo o izidu izbire pisno obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
601/35-84
Iskra, Industrija za avtomatiko Ljubljana, n. sub. o. Tozd Tovarna napajalnih naprav Novo mesto, o. sub. o. Novo mesto, Bršljin 63 Komisija za delovna razmerja tozd
objavlja
prosta dela in naloge:
— kontrolor II v končni kontroli
Pogoji:
— višja šola elektro smeri
— tri leta delovnih izkušenj s področja kontrole, konstrukcije, tehnologije ali proizvodnje
— poskusno delo 60 dni
— kv kuharica — za določen čas, nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom
Pogoji:
KV kuharica
eno leto delovnih izkušenj poskusno delo 30 dni
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi kadrovski službi temeljne organizacije.
Vsi kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Dodatne informacije lahko dobite v kadrovski službi ali po telefonu 21-050.
580/35-84
to
Zavarovalna skupnost Triglav Območna skupnost Krško Delavski svet
razpisuje
eno štipendijo za šolsko leto 1984/85 za
prvi letnik višje ekonomske šole
*
• Pisne ponudbe naj kandidati pošljejo na predpisanem obrazcu z dokazilom o vpisu na višjo ekonomsko šolo v * 8 dneh po objavi na naslov:
Zavarovalna skupnost Triglav, Območna skupnost Krško, Odbor za izobraževanje, Trg Matije Gubca 3, 68270 Krško.
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
578/35-84
„SOP” Krško, specializirano podjetje za industrijsko opremo, tozd IKON Kostanjevica na Krki, Krška c. 6.
Razpisna komisija DS TOZD IKON
razpisuje _	*
delovna opravila oz. naloge
vodje tozd Ikon Kostanjevica na Krki
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da ima višjo ali srednjo strokovno izobrazbo ekonomske ali strojne smeri
— da ima 5 let ustreznih delovnih izkušenj na področju dejavnosti, Ki jo opravlja
— da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti
— da aktivno obvlada en svetovni jezik.
Kandidati morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati tudi pogoje, določene z družbenim dogovorom o kadrovski politiki (25. člen).
Navedena delovna opravila razpisujemo za štiri leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: „SOP" Krško, kadrovska služba, CKŽ 141, z oznako „Za razpisno komisijo TOZD IKON”.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku razpisnega roka.
581/35-84
Opekarna Zalog, p. o. Novo mesto, Zalog 21
razpisuje
naslednja dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. vodja finančno-računovodske službe — reelekcija
2. vodja komercialno-prodajne službe — reelekcija
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
Pod 1:	*
— višja ekonomska šola in 4 leta delovnih izkušenj v finančni stroki
— srednja ekonomska šola in 5 let delovnih izkušenj v finančni stroki.
Pod 2:
— srednja ekonomsko-komercialna šola in 4 leta delovnih izkušenj na področju komercialnega poslovanja
— poklicna trgovska šola in 6 let delovnih izkušenj na področju komercialnega poslovanja.
Rok za prijavo je 15 dni po razpisu. Izbira kandidata bo opravljena v 10-ih dneh po izteku razpisnega roka. Delo in naloge se združujejo za dobo štirih let.
Prijave zbira kadrovsko-splošna služba. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni.
593/35-84
Svet Centra za socialno delo Trebnje na podlagi 61. člena statuta
razpisuje dela in naloge
individualnega poslovodnega organa
za dobo 4 let
Individualni poslovodni organ poleg razpisanih del opravlja tudi naloge na področju neposrednega socialnega dela.
Poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon o združenem delu, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da je državljan SFRJ
— da ima višjo šolsko izobrazbo družboslovne usmeritve in najmanj 5 let delovnih izkušenj pri podobnih nalogah ali visoko šolsko izobrazbo in najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih nalogah
— da ima opravljen strokovni izpit za delo v socialnem skrbstvu
— da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti
— da ima ustrezne moralne in družbenopolitične lastnosti
— da pripravi razvojni program Centra
Kandidati naj pismene prijave z dokazili pošljejo v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: Center za socialno delo, Trebnje, Kidričeva ulica 2. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku razpisnega roka.
602/35-84
Srednja šola kovinarske in elektrotehnične usmeritve Krško, p. o. Krško, Hočevarjev trg 1
Komisija za medsebojna delovna razmerja
razpisuje
prosta dela in naloge:
1. učitelja praktičnega pouka — kovinarske stroke
2. učitelja praktičnega pouka — elektronika
3. učitelja praktičnega pouka — elektroenergetika
Kandidati morajo imeti ustrezno višjo izobrazbo in najmanj tri leta ustreznih delovnih izkušenj.
4. predstojnika kovinarske in strojniške usmeritve
5. predstojnika elektrotehnične usmeritve
6. pomočnika ravnatelja
7. vodje praktičnega pouka — delavnic
Kandidata pod 4. in 5. točko morata imeti visoko izobrazbo ustrezne stroke ali pa morata izpolnjevati pogoje za učitelja srednje šole skladno z 226. členom 1 odstavek, ZUI.
Kandidati pod točko 6 mora izpolnjevati poaoie za učitelja na srednji šoli.	9	’
Kandidat pod točko 7 mora imeti višjo izobrazbo kovinarske ali elektro smeri.
Kandidati pod 4., 5., 6. in 7. točko morajo imeti najmanj 5 let delovne prakse v pedagoški stroki, opravljen strokovni in pedagoški izpit ter biti družbenopolitično aktivni.
Za kandidate pod točko 1., 2 in 3 razpisujemo dela in naloge za nedoločen čas, za kandidate pod točko 4, 5,6 in 7 pa za dobo štirih let, nakar pride do reelekcije. Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili o izobrazbi v petnajstih dneh po objavi razpisa.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v petnajstih dneh po izteku razpisnega roka.
592/35-84
Opekarna Zalog, p. o. Novo mesto, Zalog 21
razpisuje
naslednja dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. vodja finančno-računovodslte službe — reelekcija
2. vodja komercialno-prodajne službe — reelekcija
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
Pod 1:
— višja ekonomska šola in 4 leta delovnih izkušenj v finančni stroki
— srednja ekonomska šola in 5 let delovnih izkušenj v finančni stroki.
Pod 2:
— srednja ekonomsko-komercialna šola in 4 leta delovnih izkušenj na področju komercialnega poslovanja
— poklicna trgovska šola in 6 let delovnih izkušenj na področju komercialnega poslovanja.
Rok za prijavo je 15 dni po razpisu. Izbira kandidata bo opravljena v 10-ih dneh po izteku razpisnega roka. Delo in naloge se združujejo za dobo štirih let.
Prijave zbira kadrovsko-splošna služba. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni.
593/35-84
Dolenjski informativni in tiskarski center — tozd Časopis Dolenjski list Novo mesto Germova 3
razpisuje
prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa vodje tozd, ki je hkrati tudi glavni urednik
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje:
— da ima najmanj srednjo izobrazbo
— najmanj 5 let prakse v stroki
— da je dosegel pri svojem prejšnjem delu pomembne organizacijsko- vodstvene uspehe
— da ima družbenopolitične vrline in pozitiven odnos do samoupravljanja in je državljan SFRJ
Mandat za razpisana dela in naloge traja štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 20 dneh po razpisu na naslov: Dolenjski informativni in tiskarski center, Novo mesto, Glavni trg 24, splošna in kadrovska služba. Kandidati bodo obveščeni o izidu v 30 dneh po izteku razpisa.
594/35-84
Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Mirana Jarca
Črnomelj razpisuje naslednja dela in naloge:
— 3 učitelji razrednega pouka za 2., 3. in 4. razred za delo v oddelku PB za določen čas
Kandidati morajo izpolnjevati 95. člen zakona o osnovni šoli. Sola stahovanja nima.
Prijave z dokazili sprejemamo 8 dni po objavi.
603/35-84
17
35 (1829) 30. avgusta 1984
DOLENJSKI LIST
tedcnsK6led
Četrtek, 30. avgusta - Feliks Petek, 31. avgusta — Rajko Sobota. 1. septembra — Egidij Nedelja. 2. septembra — Doroteja Ponedeljek, 3. septembra — Gregor Torek. 4. septembra — Rozalija Sreda, S. septembra — Lovrenc Četrtek, 6. septembra — Ljuba
LUNINE MENE
2.	septembra ob 11.29 — prvi krajec
BREŽICE: 31. 8. in L 9. nemški film Pohiti, zabava se pričenja. 2. in 3. 9. ameriški film Južnjaška uteha. 4. in 5. 9. hongkonški film Meč.
ČRNOMELJ: 30. 8. in 2. 9. hongkonški film Veličastni. 31.8. in 2. 9. ameriški film Ubijalec iz slušalke. 4. 9. ameriški film Orkan. 6. 9. film Emmanuelcc.
DOLENJSKE TOPLICE: 31. 8. in 2.9. francoski film Zadnji metro. 5.9. angleški film Skrivnostna dediščina.
KOSTANJEVICA: L 9. ameriški film Vaba. 2. 9. ameriški film Blago v izgubljenem av ionu
KRŠKO: 31.8. ameriški film Petkova predstava.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 30. in 31. 8. italijanski film Mračna ljubezen. 1. in 2. 9. ameriški barvni film Nostradamus — človek, ki je videl bodočnost. 4. in 5. 9. ameriško-indijski film Gandhv. 6. 9. filmsko gledališče Gandhv.
SEVNICA: L 9. ameriški film Poštar zvoni vedno dvakrat. 2- 9. jugoslovanski film Halo. taksi. 5. in 6.
9.	ameriški film Smrt na meji.
S TA N O VAN J A
SOBO ali stanovanjc \ Krškem išče diplomirani inženir. Jo/o Udovičič. 41 (XX) Zagreb, Cesaričeva 63.
DVOSOBNO STANOVANJE proti predplačilu oddam. Naslov \ upravi lista (4979/84).
NUiNO iščemo stanovanje (neopremljeno). Družina Stanič. Mačkovec 14. Novo mesto.
SMO MLADA, srečna družinica. Potrebujemo majhno, ne predrago stanovanje (lahko tudi opremljeno) v Novem mestu. Naslov v upravi lista (4983/84).
Motorna vozila
FIAT 126 P, letnik 1977 prodam /a
120.000	din. Tel.: 25-747.
Z 101, letnik 1976. prodam. Igor Turk, Straža 159. telefon 21-661, dopoldne.
ŠKODO 100 1. (zadelo spredaj), letnik 1973, po delih ali celo prodam. Tel. 25-339.
PO UGODNI CENI prodam zapor-ožca in EM Z 250. letnik 1978. Anton Plantan, Veliki Cerovec 9. Novo mesto.
126 P, letnik 1978. dobro ohranjen, prodam. Cena II M. Informacije na telefon 43-708.
JUGO 55, letnik april 1984, .prodam. Telefon 23-293.
ZASTAVO 750 SC\ letnik 1979, prodam. Telefon 24-820. v petek in soboto od 16. do 19. ure.
126 P, letnik 1982, prodam. Cena 20 M. Pod Trško goro 49, Novo mesto.
CITROEN GSX karavan, star 5 let, dobro ohranjen, registriran do maja 1985, z dodatno opremo prodam. Informacije po telefonu 25-970. od 7. do 15. ure.
ZASTAVO 128, letnik 1982. prodam. Krivec, C esta herojev 38. Novo mesto, telefon 23-306.
ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam. Makuc, Majde Sile 21. Novo mesto, telefon 23-927.
Z 101 lux, letnik 1978. v zelo dobrem stanju prodam ali zamenjam /a 126 P. star dve leti. Tel. (068) 67-
008.
VVV 1300, letnik 1966. po delih ali v celoti prodam. Telefon (068) 56-754. popoldne.
ŠKODO coupe. letnik 1980. pro-
dam. Jože Poče k. Dcčno selo 65 a. Brežice, telefon 69-444.
Z 750. letnik 1978. in havbo /a PZ prodani. Peter Reba. Ragoi>ka 10 a. Novo mesto telefon 24-337.
TOMOS AVTOMVIIC. kot mn. ugodno prodam. Slavko Mišmaš. Budeanja vas 14. Žužemberk.
PRODAM El AT 126 P; letnik 1981: R 4. letnik 1977. in ŠKODO, letnik 1972. Šinkovec. Družinska vas 9. Šmarješke Toplice.
126 P. generalno poprav ljen, letnik ^1978. registriran do maja 1985. prodam. Drska 49. Novo mesto, telefon 22-953.
ETAT 126 P. letnik 1979. prodam, lelelon 23-696. od 18.'do 20. ure.
ZASTAVO 856. letnik 1981. prodam. Črnomelj, tel. 51-637.
R 5 ugodno prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Turk. Verdun 10. Stopiče.
ZELO UGODNO prodam rdeč R 4 GTE. letnik september 1981. prevoženih 34000 km. Telefon (068) 25-392.
PRODAM ZASTAVO 756, letnik 1980. in NSU 1200. neregistriran, po ugodni ceni. Naslov v upravi lista (4981/84).
ZASTAVO 750. letnik 1974. prodam. Ogled v nedeljo. Dušan Kerroc. Drska 46. Novo mesto.
PRODA.M motor za ZASTAVO 750. Meglič, telefon 24-792.
GOLF JGL, letnik 1980. prodam. Telefon 44-446. popoldne.
GOLE' J L. letnik 1979. prodam. Peter Sever. Tomšičeva 5. Trebnje.
ZASTAVO 161. letnik 1974. registrirano. karambolirano. prodam. Informacije: Bife Pešič. Do Išče pri Kostanjevici.
TOMOS APN 4 prodam. Dolinar. Šentjernej 209 a.
ZASTAV O 756 L, letnik 1978. prodam. Franc Grčman. Mačji dol 16. 68212 Velika Loka.
PRODAM avlo R 4 TLS. letnik 1983. in FIAT 850 spccial. Bohte. Vinja vas 38. Novo mesto.
VW 1266 J. letnik 1976. prodam. Lubšina. Artiče 37. ali telefon 71-703. zvečer.
UGODNO PRODAM 8 let staro ŠKODO, neregistrirano, lahko tudi po delih. Naslov v upravi lista (4982/84).
PRODAM ponv ekspresavtomatik. Roman Okršlar. Tolsti vrh 24. Šentjernej.
R 4, letnik 1979. prodam. Cena 16 SM. Miklič. Gor. Kamence 9. Novo mesto.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA:občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj. Kočevje, Krško. Metlika. Novo mesto. Ribnica. Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (v. d. glavnega urednika in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik). Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge). Mirjam Bezek. Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj. Pavel Perc. Jože Primc, Jože Simčič. Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič, Ekonomska propaganda: Janko Saje. Iztok Gačnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 20din. Letna naročnina 900 din — Za delovne in družbene organizacije 1.800din.za inozemstvo 15 ameriških dolarjev oz. 40 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti). — Devizni račun52100—620—970—257300 —128—4405/9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 325 din, za razpise, licitacije ipd. 455 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 495 din, 1 cm na prvi strani 650 din. Vsak mali oglas do 10 besed 180 din. vsaka nadaljnja beseda 18 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št 421—1/72od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnicei SDK v Novem mestu 52100—603—30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto. Germova 3, p. p. 33, telefon (068) 23—606 — Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka Jenkova 1. p p. 33, telefon (068) 24—006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC. tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica. Ljubljana.
18
ZASTAVO 101 GTL 1983. registrirano do maja 1985. ugodno prodam. Pokličite na telefon 25-84J po 14. uri. , PRODVM Z 750. letnik 1970. na noto registrirano. Anton Novak. Loka 22. Šentjernej.
AUDI 80 prodam. -Nadu. Hrastulje 48. Škocjan.
PRODAM garažiran 125 P. letnik 1979. Džankovič. Gor. Straža 53 (blok prt silosu).
ZASTAVA 101 GTL. not o,še neregistrirano. in Z 750. letnik 1976. prodam. Telefon 20-584.
DIANO, letnik 1976. dobro ohranjeno. ugodno prodam. Vesna I lorva-tič. Vel. Malcnce 2 pri Brežicah.
PRODAM avto Z 101. letnik 1978. registriran do januarja. Bukovec, Ur-šna sela 85.
ZASTAVO 101. letnik 1978, prodam. Mušič. Semič 37.
Z 101 SC, letnik 1979. garažirano. dobro ohranjeno, prodam. Naslov: Pol na Veselico 14. Metlika, telelon 58-249 Ido 14. ure).
PO UGODNI ceni prodam osebni avto KADETT. letnik 1976. Gregor Tratar. Šentjernej 244. tel. (068) 32-<M0.
LADO 1200 karavan, letnik 1983. karambolirano. prodam. Ogled: Metlika. Cankarjeva 32. telefon 58-393.
ZASTAVO 101. letnik 1979. dobro ohranjeno, registrirano do aprila 1985. prodam. Jože Geržina. Stolov-nik 13. 68280 Brestanica.
ŠKODO 105. letnik 1982. pi odam. Žibcit. Drska 46. Novo mesto.
ZASTAVO 1300. letnik 1977. registrirano. vozno, potrebno lakiranja, prodam za 3 M. Troha. Brezovica 13, Šmarješke Toplice., telefon 84-993.
R 4, prva registracija 1976. prodam. Viktor Hiti. Družinska vas I. Šmarješke Toplice.
ŠKODO UM) L. letnik 1970. prodam. Anton Renko. Tržišče 7.
. PRODAM JLEP FORD G P VV. registriran do 3. februarja 1985. in kotel za žganjekuho. Franc Gole star.. Dom starejših občanov. Šmihel 1. 68000 Novo mesto.
VV \RTBURG. letnik 1973. v celoti obnovljen, ugodno prodam. Darovcc. Gorenja Straža 153. Novo niesto.
»VR1BLRG. osebni, prodam. Jože Kic. Škocjan 6 a.
FIAT 127. letnik 1976. odlično ohranjen, ugodno prodane Alojz Hočevar. Dule 3. Bučka. Škocjan. Ogled po 15. uri.
ZARADI odhoda v inozemstvo prodam avlo MINI MORISv voznem stanju. registriran za leto 1984. Ogled ob nedeljah popoldne. Naslov v upravi lista 14980/84).
FIAT 85* spori coupe. letnik 1971, prodam. Telefon (068) 71-889.
ZASTAVO 1(1 1, letnik 1978. prodam. Kebe. Cesta herojev 31. Novo mesto.
| Kmetijski stroji |
PROD \M traktorsko koso Granit, ki sc priključi na \sak traktor. Franc Mlakar. Zalog 20. Škocjan.
PRODAM nakladalko /a seno in hletski gnoj. Stjcpan Benda. Otok 65. Samobor.
PRODAM traktor IMT 542 (42 KSL 100 ddo\nih ur. s kabino in kompresorjem in motorno kosilnico FERARI. 17 nožev. Diesel, z žetveno napravo, skoraj nova. Ivan Cigič, Jaškov o 51 e. Ozclj.
PRODAM traktor Ursus 335, 1500 delovnih ur. Jože Zupančič. Goriška vas 4. Mirna peč.
UGODNO prodam novri rotacijsko kosilnico SIP RBK 1350. Poznič, Brezje 10. 682X1 Senovo.
PRODANI traktor ŠTORE 402 super s kabino, v odličnem stanju. Dušan Vidmar, Straža 16. 68232 Šentrupert
PRODAM kosilnico Figaro, letnik 1975. Franc Urbanč. Vihre 30. Leskovec. telefon 72-794.
PRODAM plug za izkopavanje krompirja. Prečna 30, Novo mesto.
PRODAM Ferguson 35. Mrgole, Klenovik 35. Škocjan.
P R O O A M
PRODA.M regal za dnevno sobo. Informacije na id. 24-810. po 19. uri.
PRODAM traktorski obračalnik, motorno žago Stihi 050 in suhe hrastove deske. Bevc. Gorenja vas 24, Šmarješke Toplice.
PRODAM spalnico in otroško sobo. Lebanova 31. Novo mesto, telefon 22-252.
PROD AM žrcbico. staro 6 mesecev. Anton Pavlič. Orehovica 18. 68310 Šentjernej.
PRODANI svinjo, brejo tri mesece. Ivan Turk. Gor. Mokro polje 5. Šentjernej.
PRODAA1 leto staro 80-basno harmoniko DELIC1A. Kraševec, Jelše 4. Otočec
OSTREŠJE (grušt) v dobrem stanju. pokriva 8 v 17 m. kritina brežkil, prodam. Franc Zorko. Dule 6, Bučka. ŠkiKjan.
KUNCE — velika činčila, deset samic. starih 8 mesecev, po 1.000 din prodam. Štefka Frlič. Titova 86. Senovo.
PRODANI dve večji mali rabljeni vinski kadi m sod. Albert Lorber. Vel. Male Ilce 17. Krška vas.
GARAŽNA VRATA. nova. hrastova. obojestransko letvana. toplotno iz-
NEMSKO OVČARKO z. rodovnikom, staro dve leti, z odlično oceno in vzrejnim dovoljenjem, šolano, zaradi služenja JLA prodam. Ivančevič, Ragovo 7 a. Novo niesto.
PRODAM cisterno za gnojnico (3000 I), 5 novih gum 7,50 — 20, majhno prešo za grozdje in suhe hrastove deske (2,5_em). Stanko Mosta, Sela 16, 68310 Šentjernej.
NOVO športno kolo Maraton prodam. Košak, Rotarjeva 7, Novo mesto.
PRODAM kompresor za zamrzovalno skrinjo (345 1) v dobrem stanju in infra peč, novo. Cena po dogovoru. Blaž Koncilja, Vrbovec 1, Dobrnič.
SEDEŽNO GARNITURO (kavč in dva fotelja) prodam. Pirc, Majde Šilc 2, Novo mesto.
PLAVUTI Mares Sub (št. 39/40) ter masko Nemrod prodam. Telefon (068) 25-806.
VEZANA okna, zastekljena, dobro ohranjena (5 kos 120 x 140, I kos 80 x 140. 1 kos 380 x 140). in balkonska vrata 120 x 230 prodamo. Telefon 21-602.
PRODAM etažno centralno peč (20000 kalorij( za I2000din in dve peči (Kuepersbusch), rabljene. Telefon 23-529.
BARVNI TELEVIZOR prodam za 3 M. Tel. (068) 24-259.
PRODAM strešno konstrukcijo in opeko biber za 100 nr. Informacije po 15. uri. Ivo Maričič, Župančičeva 7, Brežice.
UGODNO PRODAM dobro ohranjena 80-litrska električna bojlerja. Eden je ležeč, drugi pokončen. Informacije po telefonu 22-656.
PRODAM brejo telico. Milka Šega, Veliki Orehek, tel. 43-755.
PRODAM vhodna in balkonska vrata. Jože Jakše, Lobetova 17, Novo mesto, telefon 25-736.
KUPIM
KUPIM črno-beli televizor, star do 6 let. Tel. 24-259.
KUPIM kakršnokoli parcelo do 15 km iz Novega mesta. Lahko je star vinograd, sadovnjak ali starina s starim objektom ali brez njega. Šifra: GOTOVINA DO 55 SM.
KUPIM za Z 101 GTL naslednje dele: notranji blatnik ter čelno steno (masko — pločevinasto). Roman Škrjanc, Krška 2 a, Kostanjevica, telefon (068) 69-725.
KUPIM rastoča drevesa za kurjavo v gozdovih v okolici Metlike. Informacije na telefon 58-410.
KUPIM gradbeno parcelo v Metliki v velikosti od 600do 1200 m2 z urejeno
dokumentacijo za gradnjo stanovanjske hiše. V poštev pride tudi začeta gradnja do prve plošče. Plačilo vgoto-vini. Plačam takoj. Janez Kobetič, Zadružna 21, 68340 Črnomelj.
JRSOJCt^
ALBIN SALMIČ iz Stare Bučke 35,
POSEST
Škocjan, opozarjam Antona KO-MLANCA in Mira LIBERŠERJA iz
olirana, dimenzije 2,20 x 2,45, prodam. Rems, Ragovska 34, Novo mesto.
PRODAM 800 kosov nove temno-rjave strešne opeke Novoteks. Telelon 32-156, od 20. ure dalje.
POSAVSKE GONIČE / rodovnikom, stare dva meseca, prodam. Telefon (068) 44-446, popoldne.
PRODAM dveletno kobilo, pol-krvno lipicanko. Meglič, telefon 24-792.
PRODAM dve leti staro spalnico. Unetič, Nad mlini 22, Novo mesto, telefon 21-451.
PRODAM nov „rost.frei” štedilnik za vzidavo, desni, z bojlerjem za gretje vode. l elelon (068) 40-134.
PRODAM barako (4x6 m). Franc Golob. Šentjernej 162.
PRODAM kombiniran štedilnik — 4 elektrika, 2 plin. Gradišar Marija, Trdinova 5 a. Tel.: (068) 20-24^.
ZARADI SELITVE prodam hladilnik (120 I), termoakumulacijske peči (2 in 4 KW), čoln Elah za 4 osebe, pol-kavč, avto R 4 eksport, letnik 1976, ZASTAVO 101, letnik 1981, registrirano do I. aprila 1985. like Vaštetove 23. Novo mesto, telefon 25-483.
HITACHI HI-FI ojačevalec prodam. Telefon 24-022 (od 15. do 18. ure).
AKUSTIČNO KITARO znamke Ovation ugodno prodam. Telefon 24-022 (od 15. do 18. ure).
PRODAM cisterno (4000 1, železno). nov gorilec ITC in vzamem'v varstvo otroka. Telefon 25-492.
NAPRODAJ je sadovnjak in njiva (ena parcela), 5641 m2. Ugodna lega ob cesti Zalog — Vinica pri Šmarjeških Toplicah. Poizve se na telefon (068) 22-215, od 10. do 15. septembra, od 16. ure dalje.
NE LEPF.M kraju prodam večja zazidljivo parcelo za hišo ali vikend. Vuica, Straža 163 (novi blok).
PRODAM 10 let star vinograd z zidanico na Vinjem vrhu nad Dobruško vasjo. Jože Vodopivec, Mokronog 203. Informacije 114,telefon 49-962 (od
19.	do 20. ure).
V LJUBLJANI v Stožicah takoj prodam novo stanovanjsko hišo (polovico dvojčka). Informacije na telefon (068) 25-178.
Zaboršta pri Bučki, naj ne širita neresničnih govoric in naj mi ne grozita. V nasprotnem primeru ju bom sodno preganjal.
ANTONIJA BOŽIČ, Črmošnjice I, Stopiče, prepovedujem pašo kokoši in vsako drugo škodo po mojih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
MARIJA KRALJ, Jelendol 2, Škocjan. opozarjam vse, ki dajejo ali prodajajo alkoholne pijače mojemu možu ALOJZU KRALJU, naj tega ne delajo. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
HIŠO z gostilno in.mesarijo, 1000 m- zemlje, velik parkirni prostor, primerno za vsako obrt, v predmestju Kočevja ugodno prodam z delnim obročnim odplačevanjem. Naslov v upravi lista (4812/84).
PRODAM posestvo z gospodarskim poslopjem in vseljivo hišo v velikosti približno 4 ha na lepi sončni legi v Presladolu 40 pri Brestanici. Cena po dogovoru. Marija Temistokle, Celje, Kraigherjeva 30, telefon (063) 35-443. zvečer.
PRODAM domačijo z inventarjem, zemljo, vinograd. Zelo primerno za zdomca obrtnika, ki bi tukaj živel. V poštev pride tudi poštena družina, ki naju prevzame, po smrti so tu lastniki. Jože Vizler. Velika vas 8, 68273 Leskovec.
KATI HENIGMAN, Stara Cerkev 43, prepovedujem Zdenku JUGU iz Stare Cerkve 34 vožnjo in hojo po mojem zemljišču in parkirišču. Opozarjam ga tudi, naj ponoči ne izziva, ker kali nočni mir družini Henigman, in sosedom. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Iz KS Kostel
K A Z N O
Ljubitelju živali oddam psa (terier — pritlikavi pinč). Tel.: 25-747.
27. julija 1984 sem v samopostrežbi KZ KRKA v Trebnjem izgubila masivno zlato verižico. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na naslov: Marta Sternad, Puščava 13, Mokronog.
CIVILIZACIJA NA POHODU — Mladina in odrasli iz Kolpske doline so v šolah ali zaposleni predvsem po drugih krajih, domov pa prihajajo le ob koncu tedna. S seboj prinašajo tudi sodobne navade, dobre in slabe. Med slabimi je najbolj vidna tista, da so po vsej KS polomljeni skoraj vsi prometni znaki.
NA AKUPUNKTURO — Zdravstvena postaja v Vasi ima dober obisk, in to od blizu in daleč. Veliko pacientov prihaja sem tudi na akupunk-' turo, ki jo izvaja dr. Stanko Nikolič, j
NA MORJE PO BLIŽNJICI — Magistralna cesta Škofljica^— Kočevje— Delnice je tudi bližnjica za srednji Jadran. Zato je na njej vedno več avtomobilov, predvsem v turistični sezoni. Med tujimi jih je največ z nemško in nizozemsko registracijo, med domačimi pa razen z ljubljansko še s celjsko in novomeško.
V SLUŽBO sprejmem dva fanta, ki sta končala skrajšani ali triletni program usmerjenega izobraževanja	kovinarske stroke.
Stanovanje preskrbljeno, plača dobra. Martin MLAKAR, splošno kleparstvo, Ljubljana, Tacenska 94, Telefon (061) 52-027.
ODDAM v najem 300 m2 prostora za vsako obrt. Alojz Novosel, Breg 17, Novo mesto.
ČISTIM talne obloge raznih vrst. Telefon: (068) 24-012.
NASTAVLJAM TV antene. Telefon 23-369.
BELE, TEŽKE, 10 tednov stare piščance imamo še na zalogi. Šmarjeta 15, Šmarješke Toplice.
V času od 18. do 24. avgusta so v brežiški porodnišnici rodile: Bariča Barkovič iz Brezja— Bernarda, Lidija Šekoranja iz Podgorja — Ksenijo, ' Dragica Lapuh iz Brežic — Majo, Anica Kulišak s Stojanskega vrha -— Aleksandra, Marjana Mišič iz Ot-ruševca — Natalijo, Marina Leh-pamer iz Slave Gore — Ivo,' Nevenka Petravič iz Strmca — Ano, Nada Ma-tijaščič iz Samobora — Marijo, Dragica Čuk iz Rozganskega Bobovca — Krunoslava, Dragica lljaš iz Brežic — dečka, Marta Župevc iz Sotelskega — Danijela, Bariča Grgos iz Vratnika — Ivano in Vlasta Molan z Malega Kamna — Dejana. Čestitamo!
mo o
M
/mm
NOVO
m\j
mu
Ljubila si zemljo, ljubila si (lom.
In v lem lihem cvetočem poletju odšla si v večni dom.
Z A II V A L A
Nepričakovano nas je v 48. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, hčerka, sestra in teta
PEPCA VIDMAR
Sadinja vas 33, Dvor
Ob nenadni in boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi kolektivom Novoles, Iskri Žužemberk, Gorjancem iz Straže, pevcem za zapete žalostinke ob grobu in župniku za lepo opravljeni obred. Se enkrat vsem iskrena hvala!
ŽALUJOČI: mož Slavko, sinova Bojan in Slavko, mama Angela, sestri Olga in Angela z družinama,
brat Stane z družino in ostalo sorodstvo
DOLENJSKI UST
...•-C.
Št. 35 (1829) 30. avgusta 1984
		
		ZAHVALA
		Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata. brata
		FRANCA
		GAČNIKA
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje, dr. Vodniku za dolgoletno zdravljenje, zdravnikom in osebju oddelka v Novem mestu za skrb in nego do zadnjega dneva življenja, govorniku tov. Kersniku iz tozda Keramika za poslovilni govor, pevcem, proštu Lapu za lepo opravljeni obred in vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala!		
		Vsi njegovi
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustila naša draga teta, sestra, botra in
svakinja
JOŽEFA LESJAK
iz Birčne vasi 25
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in znancem, ki ste pokojni darovali vence in cvetje, jo spremili na njeni zadnji poti in počastili njen spomin, Splošni bolnišnici Novo mesto, KUD Ruperč vrh in župniku za poslovilni obred.
Vide z družino in ostali
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in sestre
ALOJZIJE MIKLIČ *
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste pokojno spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se zdravstvenem^ osebju Splošne bolnišnice Novo mesto, dr. Gliicksu dr. Vodniku, govorniku R. Hrvatinu za poslovilne besede, pevcem ter župniku za pogrebno svečanost. Hvala tudi sodelavcem ZD Novo mesto, DMDPŠ in Industriji usnja Vrhnika za izražene sožalne besede in vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
VSI NJENI Novo mesto, dne 25. avgusta 1984
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta, starega očeta in brata
FRANCA
SPREICERJA
iz Lokev pri Črnomlju
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, posebno Lozarjevim in Butalovim za vsestransko pomoč v najtežjih trenutkih, delovnim organizacijam Kovinar Črnomelj, Belt Črnomelj — tozd DSSS, osnovna šola Podzemelj, Feralit Žalec, Gasilskemu društvu in Zvezi borcev Petrova vas ter osebju Splošne bolnišnice Novo mesto, posebno prim. dr. Novakovi in dr. Janežu, ter dr. Strmčevi iz ZD Črnomelj. Posebej se zahvaljujemo govornikoma za poslovilne besede, godbi iz Črnomlja in župniku za opravljeni obred ter vsem, ki ste pokojnemu podarili cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: sinova Jože in Vinko, hčerke Tončka, Anica in Marija z družinami, brat Jože, sestri Kariča,
Micka in Fana ter ostalo sorodstvo
SAJ NI SMRTI,
SAMO TIŠINA JE PREGLOBOKA...
ZAHVALA
V 38. let starosti nas je tragično zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, stric, zet, svak
FRANCE SIMONČIČ
s Sel 19 pri Šentjerneju
Zahvaljujemo se vsem, ki so nas v teh težkih trenutkih tolažili, obiskovali in nam kakorkoli pomagali. Posebno se zahvaljujemo duhovnikom za opravljeni obred, pevcem v cerkvi, mešanemu pevskemu zboru, pihalnemu orkestru Iskra, tozdoma Upori in Hipot Iskre Šentjernej in vsem sovaščanom. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega
JANEZA GORENCA
z Rake	•
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali toliko lepega cvetja. Posebno zahvalo smo dolžni GD Raka, družini Novak, župniku za lepo opravljeni obred in govorniku Zvonetu Pevcu za prelepe poslovilne besede.
Žalujoči: žena Ivica, sin Gorazd, sestre Marica, Ivica, Fanika, Majda z družinami, svakinja Iva s
sinovoma ter ostalo sorodstvo
Raka, Krško, Brežice, Škotja Loka, Ljubljana
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je za vedno zapustila mama in stara mama
NEZA
BOBNAR
Rdeči kal 25, Dobrnič
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancert) in prijateljem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala velja Cestnemu podjetju Novo mesto. Tesnilom iz Velike Loke, pevcem in duhovniku za opravljehi obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 75. letu nas je zapustila naša draga sestra, svakinja in teta
ANGELA
PIRC
Gor. Mraševo 8
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom za pomoč, posebno Pepci Bukovec, in vsem, ki ste pokojni darovali cvetje in vence, jo spremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala velja kaplanu za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
OSMRTNICA
Umrl je moj dragi brat
FERDINAND BUTALA
iz Gradaca 35
Sestra Anica z družino Maribor, 22. avgusta 1984
ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, babice, sestre, tašče, sestrične, tete in svakinje
MARIJE ZAJC
roj. PETROVČIČ
iz D. Pake 1 pri Črnomlju
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sosedom D. Pake, sorodnikom in prijateljem za vso pomoč, sočustvovanje in izrečeno sožalje, za podarjeno cvetje in vence ter tako številno spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni DO Belt, ZB NOV, Sekciji za vleko Novo mesto, Rudiju Grabrijanu za poslovilne besede pri odprtem grobu, godbi na pihala iz Črnomlja in župniku za opravljeni obred.
ŽALUJOČI: vsi njeni
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 88. letu starosti zapustil oče, ded, praded in boter
JOŽE
JERAK
Površje 3 pri Raki
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in sosedom za pomoč in darovano cvetje. Hvala tudi kirurškemu oddelku novomeške bolnišnice za nego v času bolezni. Hvala župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: otroci z družinami in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
‘Vsem, ki ste ob izgubi našega sina, strica, brata in svaka
FRANCA ZAGORCA
Petane 6, Novo mesto
sočustvovali z nami, nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih, se prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala velja govornikoma, pevcem in duhovniku za lepo opravljeni obred.
VSI NJEGOVI
19
35 (1829) 30. avgusta 1984
DOLENJSKI LIST
IGNAC
Za Ignaca Škodo so značilne vse tiste redke človeške lastnosti, ki jih ljudje cenimo: delavnost, preprostost, odkritost. Nemara je tudi zato tako priljubljen med trebanjskimi občani. Zagotovo pa si je pridobil z njimi veliko prijateljev in izrazov zaupanja. Dolgo vrsto let je bil predsednik pihalnega orkestra občine Trebnje, predsednik obrtnega združenja, član komiteja ZK, raznih odborov pri bankah in drugod. Vendar si teh funkcij in dolžnosti ni nabiral zaradi posebne ljubezni do njih, ampak je zmeraj prišel „zraven ", kadar je bito potrebno kaj narediti. Če ni rezultatov, je Ignacu Škodi žal sleherne minute. Na njem sicer ni opaziti tiste mrzličnosti, ki se tako rada skriva za „ ni mam časa", a s časom mora ravnati hudo gospodarno, da opravi vse, kar mora.
Delo zasebnega obrtnika, posebej elektroinstalaterja, ki pride zadnji v hišo in mora nadoknaditi zamude, ki so jih zagrešili gradbeniki, je ob pomanjkanju materiala in drugih težavah še posebno zahtevno. Zlasti je to delo pomembno, če je povežimo z nič kaj preprosto nalogo_ uveljavljanja osebnega dela. Škoda se zaveda, da so bite pri nas sprejete v.ve temeljne politične usmeritve, s katerimi naj bi dali pravi zamah obrti in drobnemu gospodarstvu. Toda v vsakdanjem življenju in
ravnanju je še toliko zavor in ovir, da taka naloga terja celega človeka. In tak je bil Skoda tudi tedaj, ko je sprejema!funkcijo predsednika društva obrtnikov v občini, pa potem v Obrtnem združenju,, tak pa je tudi sedaj, ko skuša uveljavili komaj porojeno obrtno zadrugo Trebnje. „Saj nič ne rečem, obrtnih zadrug je povsod dovolj in tudi trebanjski obrtniki smo v njih, toda povsod smo se čutili tujce, hkrati pa je manjkala tista vez med nami in združenim delom. Upam, da bomo zdaj to vez vzpostavili, od nje pa pričakujemo v občini tudi nov razmah gospodarstva," pripoveduje.
Poleg delovanja na gospodarskem in političnem področju je zanj značilno, da je našel čas tudi za kulturno delovanje. Že 37 let je član občinskega pihalnega orkestra Trebnje, v njem pa sta člana tudi njegova dva sinova. A skrb za mlade se ni končala na domačem pragu. Poleg tega, da je orkester v času svojega osemletnega predsednikovanja organizacijsko utrdil, je veliko moči vložil v ustanovitev glasbene _ šole, iz katere prihajajo v orkester vedno novi in novi godbeniki.
„ Slovenci radi delamo in z našo že prislovično pridnostjo bi lahko dosegli še več, "pravi, a po njegovem mnenju pri nas delo še nima prave cene. Zato je tudi kot komunist zaskrbljen nad takim odnosom do nekoč temeljne vrednote. A sam se ne ozira kaj dosti na splošni družbeni odnos do dela. Poleg elektroinstalaterstva se ukvarja še z vinogradništvom in pridela okoli 15 tisoč litrov vina, s sadjarstvom, lani pa je hektar veliko njivo zasadil tudi z bezgom.
Za svoje delovanje na številnih področjih je Ignac Skoda preje! doslej priznanje OF, to soboto pa bo ob občinskem prazniku v prenovljenem domu kulture prejel tudi priznanje občine Trebnje. Priznanje — zanj ga je predlagalo Obrtno .združenje Trebnje — bo prišlo v prave roke.
JOŽE SIMČIČ
Teden v znamenju turizma
Bogat program Tedna turizma na Dolenjskem od 1. do 9. septembra
NOVO MESTO — Dolenjska turistična zveza in Turistično društvo pod pokroviteljstvom novomeškega izvršnega sveta in Tovarne zdravil Krka pripravlja od 1. do 9. septembra 2. teden turizma na Dolenjskem.
Teden turizma se bo pričel v soboto, I. septembra, ob 9. uri na Glavnem trgu s promenadnim koncertom novomeške godbe na pihala. Uro kasneje bo v Dalmatinovi 1 (nasproti poštnega poslopja) otvoritev prostorov Dolenjskega turističnega informativnega centra. Istega dne se bo ob 19. uri pri gostilni ..Prešeren" v Kronovem pričel lov na trofejno ribo za pokal RD Novo mesto. Ribiči pripravljajo Dan ribičev in čolnarjev v nedeljo, 2. septembra. Praznik se bo pričel na Krki v Kronovem z lovom rib s plovcem za prehodni pokal ..Krke”. Za mnoge bo zanimiv slalom na Krki pri Gostišču Loka s pričetkom ob 16. uri in kviz ..Vse o Krki”, prav tako v Gostišču Loka.
Proti večeru bo prava paša za oči. Od Loke do Kandijskega mostu se bo pozibavalo več kot 50 čolnov, okrašenih z lampijončki in baklami. Organizator pa obljublja tudi rakete in domači bengalični ogenj. Po zaključku baklade bo na Loki ..Ribiški večer” s plesom. V torek, 4. septembra, se bodo
• Organizator največje turistične prireditve na Dolenjskem naproša vse, da v dneh od 1. do 9. septembra poskrbe za čisto okolje in lepši videz svojih poslopij.
pionirji iz o. s. Grm ..pomerili" v risanju cvetja, v sredo, 5. septembra, pa bo ob 10. uri prav tako v o. š. Grm Milan Eržen iz ..Krke" pripravil predavanje z diapozitivi „Cvetje in gobe”. Istega dne bo ob 11. uri y prostorih Mercatorja—Turista v Ljubljani otvoritev stalne razstave ..Dolenjska vabi 's prikazom celotne turistične ponudbe
SEVNICANI V LIECHTENSTEINU
SEVNICA — Tukajšnji planinci, mladinki Vojka Zupančič in Helena Gradišar ter planinski vodnik Tone Šeško, soedini-zastopali naše barve na mladinskem taboru v Liechtensteinu, posvečenem 75-letnici tamkajšnje planinske zveze.
Veliko vojvodstvo so v pičlem tednu dni prehodili po dolgem in počez. Šeško večino vzponov primerja po težavnostih z našimi potmi na Vršiču in Kamniških planinah, višine so zmerne, od 1.500 metrov do njihovega najvišjega vrha — Naafkopfa z 2.570 metri. Tri planinske koče, ki jih premorejo, so vse oskrbovane po cestah.
Ob letu bo ta mednarodni tabor v gosteh pri naši planinski zvezi. Po vsej verjetnosti na Vršiču.
Ribniški semenj
V soboto bo v Ribnici razstava plemenske govedi, v nedeljo pa semenj
RIBNICA — V soboto in nedeljo bo v Ribnici živahno: L septembra bo tu razstava plemenske govedi rjave pasme, 2. septembra pa tradicionalni, že 9. po vrsti, ..Ribniški semenj suhe robe, lončarstva in obrti„.
Letošnja razstava plemenske govedi bo posvečena 75-letnici zadružništva v Ribniški dolini, organizira pa jo KZ Ribnica v sodelovanju z Živinorejsko poslovno skupnostjo Slovenije in KIT Kmetijskim zavodpm Ljubljana. Pokrovitelja razstave sta Zadružna zveza Slovenije in RIKO Ribnica. Hkrati bodo odprli razstavo o razvoju zadružništva in živinoreje v ribniški občini.
V nedeljo, 2. septembra, sc bo ob 9. uri začel s parado godbenikov, . krošnjarjev, zdomarjev, piščalkarjev, narodnih noš in dru-
• RIBNICA — V okviru prireditev ob letošnjem ..Ribniškem semnju”, ki bo 2. septembra, bosta tudi dve pomembnejši kulturni prireditvi. V soboto, 1. septembra, bo ob
20.	uri v letnem gledališču v ribniškem gradu „Večer šansonov Svetlane Makarovič”. (V primeru dežja bo ta prireditev dan kasneje, če pa bi še takrat deževalo, pa teden dni kasneje.)
Na sam semanji dan, v nedeljo, 2. septembra, pa bodo ob 10. uri v domu JLA v Ribnici odprli razstavo slik, ki so jih ustvarili udeleženci letošnjih ribniških „I.ikovnih dne-
gih letošnji ..Ribniški semenj". Ob
10.	uri bodo odprli več že tradicionalnih razstav, med katerimi naj omenimo likovno, ki bo v domu JLA, in gobarsko, ki bo v prostorih bivšega zdravstvenega doma. Ob 11. uri bo v gradu nagradno kviz tekmovanje „Ročne spretnosti in kranjska zdrava pamet”, ki ga organizira ČGP Delo in se ga bo lahko udeležil vsak občan, ki bo imel s seboj sobotno Delo. Organizator semnja je kot običajnoTu-ristično društvo Ribnica, pokrovitelj pa Zveza obrtnih združenj Slovenije.	J.	P.
9. septembra k Miklavžu
Slovenski planinci bodo počastili svoj praznik na Gorjancih — Slavnostni govornik F. Šetinc
NOVO MESTO — V nedeljo, 9. septembra, bo ob 11. uri pri Miklavžu na Gorjancih dan slovenskih planincev. Pokrovitelj letošnjega zbora slovenskih planincev je Tovarna zdravil Krka iz Novega mesta. Slavnostni govornik na tem srečanju bo Franc Šetinc, predsednik republiške konference SZDL Slovenije. V kulturnem programu bodo sodelovali Folklorno društvo Kres iz Novega mesta ter pevci in recitatorji novomeških in okoliških šol. Dovolj bo glasbe, pijač in jedi. Obiskovalci bodo lahko kupili planinsko literaturo in razglednice z Miklavžem, Gospodično in Trdinovim vrhom. Na Trdinovem vrhu pri starem razglednem stolpu bo na voljo kontrolni žig vrha.
Do prireditvenega prostora je mogoče priti po gozdnih cestah iz treh smeri. Od prevala Vahta (615 m) na magistralni cesti Novo mesto — Metlika je do Miklavža 12 kilometrov. Približno toliko je do Miklavža z Rat-eža, od odcepa na cesti Novo mesto — Šentjernej. Tretja pot do Miklavža vodi sceste proti Šentjerneju skozi Cerov log in Pendirjevko. Obiskovalci planinskega praznika, ki bodo do Novega mesta pripotovali s posebnimi vlaki, bodo izstopili na novomeški železniški postaji Kandija. Od tam bodo avtobusi vozili le v Pendirjevko. Vsak potnik bo plačal vozovnico le v Novem mestu. Za 120 dinarjev se bo mogoče peljati na Gorjance in nazaj na železniško postajo. Ista cena bo veljala za avtobuse, ki bodo vozili obiskovalce z novomeške avtobusne postaje v Gabrje in nazaj. Avtobusi
DOLENJCI OSVOJILI TRIGLAV
NOVO MESTO — 25. in 26. avgusta je bilo na našem najvišjem vrhu več kot sto Dolenjcev. Na gprskega očaka se je namreč povzpelo 60 planincev iz Laboda in 63 planincev iz Pionirja. Vsi so krenili z Rudnega polja in kljub neugodnemu vremenu je večina udeležencev stopila na vrh. Med. njimi je bilo veliko takšnih, kiso bili na Triglavu prvič. Oba pohoda pa sta pripravili sindikalni organizaciji Laboda in Pionirja.	G.	R.
Dolenjske in Zasavja. Za vrtnarje in drevesničarje bo zanimivo predavanje v četrtek, 6. septembra, ob 10,30 v novomeški Vrtnariji. Predaval bo Slavko Zgonc o ..Varstvu rastlin pred boleznimi, škodljivci in škodljivimi pleveli".
Klub za vzrejo športnih in službenih psov Novo mesto bo v petek, 7. septembra, ob 16. uri na Loki pripravil nastop šolanih psov. Istega dne ob 17. uri pa se bo pričelo na tenis igrišču v Portovaldu odprto prvenstvo za pokal Dolenjske turistične zveze. Angelca Rostan nad Prečno pa za zvečer pripravlja polharsko in gobarsko noč.
' | GU—GU NA LOKI!
|
Vsem ljubiteljem disco glasbe se v soboto 1. 9. 1984 obeta prava poslastica. Na ta dan bo v gostišču na Loki gostovala trenutno najbolj popularna slovenska skupina Gu-gu iz Ljubljane. Čarli Novak in ostali obljubljajo zares pravi shovv, saj bo. to njihov prvi nastop na Dolenjskem, vso ostalo Slovenijo so namreč že dodobra osvojili. Zabava se bo pričela ob j 19. uri, vstopnice po 150 din pa lahko v predprodaji dobite na MTP.
_______________;_________________j
bodo odpeljali z hovomeške avtobusne postaje ob 7.30 v Gabrje, od tam pa bodo odpeljali ob 17. uri v Novo mesto.
Na dan prireditve bodo promet urejali miličniki in redarji. Zaradi nekaterih zapor na lokalnih cestah bodo obiskovalci planinskega praznovanja iz ljubljanske smeri zavili z magistralne ceste Ljubljana — Zagreb v Karteljevem in vozili skozi Novo mesto in naprej po cesti proti Šentjerneju. Iz zagrebške smeri bo zadnji odcep z avtoceste Ljubljana— Zagreb na Drnovem. Od tam naprej bodo obiskovalci peljali skozi Kostanjevico in Šentjernej proti Novemu mestu. Na dan prireditve bo na Gorjancih potekal promet krožno. V neposredno bližino prireditvenega prostora bo moč ta dan priti ie preko Vahte, v dolino pa bo mogoče priti le po cesti proti Gabrju. Izjema bodo samo vozniki s posebnimi prepustnicami.
Avtobusi bodo vozili obiskovalce do Miklavža, v dolino bodo odpeljali s postajališča v peskokopu. Prireditelji priporočajo obiskovalcem, naj svoja vozila pustijo v Gabrju ali v Pendirjev-ki in se peš povzpnejo na Gorjance.
Ameriška sirena
Trebanjski rešilec preizkuša novo vrsto sirene
TRliBNJ L — Že nekaj mesecev ima reševalni avtomobil Zdravstvenega doma Trebnje kot edini na Dolenjskem na svojem reševalnem vozilu novo sireno, ki se po zvoku precej razlikuje od siren, ki jih na svojih nujnih vožnjah dajejo, ostala reševalna vozila.
h—1
Dane Štremfelj: „Nova sirena ne moti ne voznika ne bolnika in jo je slišati na velike razdalje.”
Nova sirena z glasom, ki je še najbolj podoben tistemu, ki smo ga vajeni slišati v ameriških filmih, je nov izdelek Tegrada iz Ljubljane, narejen po ameriški licenci. Medtem ko so bile dosedanje razne oblike siren konstruirane tako kot običajne avtomobilske, je nova naprava elektronska, ki ima 200 W ojačevalni del pri vozniku, zvočnik in svetlobna rotacijska luč pa sta v enem kosu na strehi avtomobila. Jakost glasu je moč poljubno regulirati. ..Nova sirena ne moti ne voznika ne bolnika, slišati pa jo je na velike razdalje, saj ima visok in prodoren glas. Napravo je moč med vožnjo ali na kraju nesreče uporabljati tudi kot zvočnik tako,"da lahko voznik z besedo opozarja in daje navodila,” je povedal voznik trebanjskega rešilca Dane Štremfelj, ki je že šesto leto voznik reševalnega avtomobila na enem najbolj nevarnih odsekov avtoceste Ljubljana—Zagreb.
J. P.
Pestro obarvana bo spet sobota, 8. septembra: promenadni koncert godbe na pihala ob 8. uri bo na Glavnem trgu, ob 9. uri pa slovesna otvoritev VIL razstave ..Gozd-gobe-cvetjc" na o. š. Grm. Pred otvoritvijo bo sprevod vseh nastopajočih skozi Glavni trg (lovci, gobarji, ribiči, čolnarji...). Za mnoge bo zanimiva tudi modna revija ob 10. uri pred trgovino ..Julija” na Glavnem trgu. Uro kasneje bo na trgu sprejem kolesarjev—kurirjev TV-15 in pionirjev v Domu starejših občanov. Ob tej priložnosti bodo oskrbovanci doma pripravili razstavo svojih ročnih del.
Posebna atrakcija bo popoldne in zvečer na Glavnem trgu. Ob 16. uri bo prikaz jamarskih veščin, zatem pa bodo nastopili zasavski lovci—rogisti s koncertom skladb za rogove. Zvečer bodo lovci pokazali lovski krst. Večer bo popestril ansambel „Slavček”. Teden turizma se bo zaključil v nedeljo, 9. septembra, z Dnevom lovcev. Ta dan bo na Gorjancih pri Miklavžu veliki zbor planincev Slovenije, lovci pa bodo svoj praznik počastili v Škrjančah na tekmovanju v stre-
• Na Dolenjskem bodo v času Tedna turizma nudili svoje specialitete in skrbeli za prijetno počutje gostov tudi mnogi gostinski obrati. Obiskovalcem bodo v tem času na voljo ogledi muzejev, turističnih krajev, ogled vrtnarije, ogled najdebelejše, preko 300 let stare jelke v Kočevskem Rogu in drugo, zanimiva pa bo tudi turistična ponudba po znižanih cenah novomeških tekstilnih delovnih organizacij in Dane z Mirne.
Ijanju na glinaste golobe za pokal Turističnega društva Novo mesto. Dan se bo zaključil v Hotelu Kandija s tradicionalnim Gobarskim plesom.
J. P.
PLEZANJE V FRANCIJI IN ŠVICI USPELO
NOVO MESTO — 22. avgusta letos se je s plezanja v Franciji in Švici vrnilo Novo mesto pet alpinistov iz novega mesta. Peterica je plezala na Mt. Blanc du Tacul, ha veza Koštomaj-Mihalič je preplezala 900 metrov visoki ozebnik Giervasuti. Pet novomeških alpinistov je po obisku Zermatta opravilo še vzpon na 4477 metrov visoki Matterhern. Člani omenjene novomeške alpinistične odprave ocenjujejo, da so bili v tujini uspešni, čeprav so morali zaradi slabega vremena štiri dni čakati v Chamonixu.
D. BREZOVAR
Igre privabile
Uspele brestaniške „lgre brez meja”
BRESTANICA — Še sprva nekoli-kan kislo vreme se je v soboto uneslo in je prizadevnim brestaniškim turističnim delavcem omogočilo vzorno organizacijo 3. športrio-zabavnih iger. Ob brestaniškem olimpijskem plavalnem bazenu se je zbrala več kot tisočglava množica, zvečine seveda ki-bicev in navijačev.
Tekmovalci so bili pri vseh igrah, razen pri ribolovu, v vodi, oziroma so morali pokazati veliko spretnosti, če so se hoteli obdržati na gladini, kot, denimo, pri oblačenju na miniaturnih otočkih. Sila težavno in zabavno je bilo snemanje šunke z drsečega, z milom premazanega stebra, pa tudi reševanje princese iz gradu, obstreljevanje gradu, sestavljanje grba in košarka. Po vzoru televizijskih Iger brez meja so marljivi brestaniški organizatorji poskrbeli, da se je tudi v premorih med glavnimi igrami nekaj dogajalo, kot rdeča nit seje vlekla skozi celotno prireditev igra Rdeča kapica in volk. Ko so naposled sešteli točke, se je na vrh povzpelo moštvo krajevne skupnosti Brestanica pred Tesom in Sigmatom. Prijetno razpoloženje se je ob zvokih ansambla ter pijači in jedači zavleklo pozno v noč.
P. P.
Lovec našel hudo ponesrečenega nabiralca gob
Previdnost ni nikoli odveč — Gobar naj bo primerno obut
K RAKOVO — Zvonko Fakin, železniški premikač iz Sevnice, v prostem času pa lovec in gobar, je v začetku avgusta odšel v svoj revir, pot pa se je končala>povsem drugače, kot je mislil.
Ko je iskal gobe kot marsikdo te poletne dni na strmem hribu na drugi strani Sevnične pri Rrako-vem je zaslišal krik in tarnanje. Odhitel je za glasom in ugledal kakšnih 15 metrov nižje človeka z odprtim zlomom desne roke. Ko je prišel do njega je videl, da je nekaj narobe tudi z nogami. Uvidel je, daje ponesrečenca treba odnes-‘ ti. čemur sam ni bil kos. Odhitel je s hriba proti cesti, da bi ustalil kakšen avtomobil.	r	-
ZVONKO FAKIN — „Kot lovec srečujem na takih pohodih ponavadi povsem neprimerno obute gobarje.”
Toda tisto dopoldne, kot bi bilo vse zaklelo, ni hotelo biti nobenega! Tako je pretekel vso pot do Šmarja. Tu je srečal sodelavca prometnika Jožeta Cimperška, doklical pa je tudi rešilca in zdravnika. Dr. Božidar Groboljšek je povedel s seboj še brata Romana. Družno z reševalcem Slavkom Stoparjem so ponesrečenca Vilija Kinka odnesli iz. gozda z nosili.
Skromni železničar Fakin nam je povedal vso zgodbo v opozorilo. da je treba biti previden, tudi če gre človek v hosto po gobe. Predvsem pa bi rad izrekel zahvalo zdravniku in reševaleu. Na svoj delež, ker je nesrečnega gobarja našel in tako prizadevno iskal pomoč, je le zamahnil z roko. češ da je sočloveku pač treba pomagati.
A. Ž.
TURNIR V VINICI
VINICA — Nogometni klub Vinica je zadnjo nedeljo priredil turnir v malem nogometu za prehodni pokal. Prvo mesto je osvojila ekipa NK Banat, drugi so bili domačini in tretji NK Šmarjeta.
PTUJSKI FESTIVAL ZABAVNE GLASBE *
PTUJ — 7. in 8. septembra bo v Ptuju na letnem prireditvenem prostoru XV. festival domače zabavne glasbe ..Ptuj 84”. V okviru festivala, ki ga organizirajo zavod Radio — Tednik Ptuj, Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Radio Ljubljana in Harmonija Maribor — slednja je hkrati pokrovitelj festivala — bo posvetovanje o domači zabavni glasbi. Uvodne misli bo povedal predsednik republiškega komiteja za kulturo dr. Matjaž Kmecl. V okviru festivalske prireditve bodo podpisali samoupravni sporazum o programskem, strokovnem in organizacijskem sodelovanju na področju domače zabavne glasbe.
XV. festivala domače zabavne glasbe v Ptuju se bo udeležilo tudi nekaj znanih narodno zabavnih ansamblov iz Dolenjske.
• POT DO REPISKEGA AVTOKAMPA
Človek z najboljšim spomi-® nom se ne bi mogel spomniti, # kdaj so pričeli Repičani prvič £ govoriti o izgradnji avtokampa.
„To bi zadržalo tujce na naših tleh," je imel ob tem navadno reči tovariš Mozgič. „Pu še devize bi prijetno žvenkljale,” je ovrednotil zadevo tovariš Fun-kcič.
Petkrat so najeli in dobro plačali strokovnjaka, ki je ugotovil, da bi bilo najpametneje, če bi stal avtokamp ob Zeleni reki. ..Ljudje se po dolgi in naporni vožnji radi okopljejo," je bil
globok kol vodnjak. Občinske repiške veličine pa so kimale ob sijajni zamisli.
Stosedemnajstkrat se je odpeljala devetindvajsetčlanska občinska komisija na mesto, kjer naj bi se po zamisli strokovnjaka trli tujci, in ravno tolikokrat je tovariš Mozgič vzdihoval: ..Prekrasno, prečudovito!"
Ustanovljenih je bilo petnajst odborov, sedem pododborov in devet komisij z nalogo, da spravijo zapisano s papirja v življenje. Toda vedno znova so naleteli na debel zid, ki mu navadno pravimo: denar.
oocnia je bila revna kot cerkvena miš, gostinske organizacije pa o avtokampu niso hotele i.iti slišati, saj so se bale prevelikega dela, ki so ga slutile, strici pa so že davno prenehali pošiljati dolarje iz daljne Amerike.
Kljub temu nepremostljivemu dejstvu pa so odbori, pododbori in komisije vneto razpravljali, celo vsi trije zbori repiške občinske skupščine so na treh sejah govorili o avtokampu. Delegat iz Hitrotkalase je zavzel za takojšnjo izgraditev, delegatka iz Hitrošiva pa je
podčrtala, da je avtokamp potreben Repičevi dragi tako kot človeku voda. Drugi prisotni delegati pa so ploskali, da se je slišalo na cesto, po kateri so vozili avtomobili s tujimi registrskimi tablicami: mimo občinske bajte, po mostu čez Zeleno reko, dalje proti morju.
Glej ga, spaka: nihče ni ustavil svojega železnega konjička, nihče ni izstopil, da bi mu lahko tovariš Mozgič pokazal pet debelih map spisov o tem, kako nujno bi bilo zgraditi v Repiče-vini avtokamp.
TONI GAŠPERIČ
•|