Natisov 15.000. ~3fiii ere" izhaJ3 vsaki potk. dsliran 2 dnevom ftislednje nedelje. Karočnira velja za Av-aijo: za celo lelo ronc, za pol in Četrt »zmerno; za Ogr-IK 50 vin. za celo !ijo slane to !;io 5 kron, za gio pa 6 kron; __ inozemstvo se ai naročnino /. ožina risokost pošl-e. naročnino je pla-Tjwej. Posamezne ;seprodajajopo6v. |nišlvo in uprav-So se nahajata v ju, gledališko po-itev, 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratev) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za f, strani K 16, za '/, strani K 8, za »/„ strani K 4, za »/„ strani K 2, za '/«• strani KI. — Pri večkratnem oznanih se cena primerno zniža. Ster. 20. ju v nedeljo dne 14. maja 1911. XII. letnik. It* Današnja številka ima zopet 4 strani priloge in šteje torej skupaj 12 strani ter več slik. — ,01 a Drja •) k hiraj; lino v no Tolilci v okraju Zgornja Radgona pozor! stranka priredi v nedeljo, 14. maja volilna shoda, in sicer: J10. uri dopoldne v gostilni g. Krem pel v Črešnjevcu pri Zgornji Radgoni ; * * * . >b3. uri popoldne v gostilni g. Fekonja v Sulzdorfu. iTolilci! Kmetje! Udeležite se teh shodov folnoštevihio. Na shodih se predstavi naš kan-idat g. Franc Girstmayr. Govoril bodo pa |di nrednik „ Štajerca" K. Linhart. plilci v konjiškem okraju pozor! iš kandidat, posestnik Ludovik K r e- v nedeljo 14. maja sledeče volilne shode: j uri dopoldne v gostilni gospoda Aleks. |ra n d n e r prejo D o b n i k v Zrečah ; * * * 1. uri dopoldne v gostilni gosp. Urban v Konjicah; popoldne v gostilni gosp. Kunej v Oplotnici. ridite vsi! Volilci v sv. Martinu na Pohorju pozor! Neodvisni kmetski kandidat g. L n d o v i k K r e 3 n i k priredi i v okraju sv. Lenart si. g. pozor! Naš kandidat g,. FtaaG Glr.s.tttLO.v;': <^>i- v nedeljo, 21. maja 1911 volilni shod |^ ob 2. uri popoldne v gostilni g. Konrada Golob v Zgornji Senarski pri sv. Trojici. Na shoda govori tadi nrednik „Stajerca" (.Linhart. Pridite vsi! ki se vrši t nedeljo, 21. maja 1911 ob ',412. uri v gostilni g. Korena. Pridite vsi! Zaupniki! Kjer je še čas za rel-^trurati, tar& Poglejte volilne imenike. Delajte nev-trudljivo! V vročem boju. Sredi v volilnem boja se nahajamo in od vseh strani se širi med ljudstvom politična agitacija. Vsi dahovi so vznemirjeni in vsi 'einitelji se vpoštevajo. Volilni čas je tn, s svojimi škodami in z svojim veseljem. Nam napredno mislečim možem daje volilni čas v prvi vrsti priliko, da ljudstvo v političnem in gospodarskem ozira izobražujemo. In ko bi tudi v naprej vedeli, da ne dosežemo prav nobenega uspeha, veselili bi se vendar volilnega boja. Kajti na stotine kmetov bodemo zopet za našo stvar prepričali in navdušili. Ali to ni vse! V tem letošnjem volilnem boju ima „Stajerčeva stranka prav lepe uspehe pričakovati. Dokaz temu politično le malce izvežbanim ljudem ni treba prinašati. Dokaz temu je pa tudi resnično dejstvo, da se nas naši prvaški nasprotniki grozovito bojijo. Preje so vedno vpili in se rogali, češ da „otajerčeva" stranka nima nobene moči in nobene veljave. Zdaj pa nas presneto visoko cenijo, čisto naravno je, da narodnjaški listi „Stajerčeve" stranke zdaj par tednov sem nič več ne napadajo. ^ Kajti mi smo tudi v tistih okrajih, kjer ne 00-stavimo lastnih kandidatov, odločilni faktor. In vsi se nam dobrikajo, tudi tisti, ki so nas svoj Čas najstrupenejše napadali. Mislijo pač že naprej, tudi na eventnelne ožje volitve. Klerikalci seveda izlivajo zdaj ogenj in žveplo nad našo samostojno stranko. Prižnica in spo-vednica, listi in govorniki, farovške kuharice in agenti bevskajo in hnjskajo proti nam. Bojijo se nas, kor dobro vedo, da je ljudstvo na naši strani, v kolikor zna z lastnimi možganami misliti in v kolikor ni na ta ali oni način od klerikalstva odvisno. Bojijo se nas, — zato je tudi zadnjič »Slov. gospodar" prav milo našega Kresnika prosil, naj nikar „ne moti edinost" in naj raje ^odstopi". Tej otročji prošnji Kresnik in nobeden naših kandidatov seveda ne bodejo ustregli. Kajti nam se ne grč. za osebe, temveč za stvarno delo. In ker so letos razmere posebno ngodne, ker kažejo naši nasprotniki svoj strah pred „Stajerčevo" stranko posebno očitno, gremo s temvečjim veseljem v b oj! Vprašanje je le, zakaj se nas prvaki zdaj nakrat tako hudo bojijo? Bali so se nas sicer vedno, kajti z nami je resnica in ta premaga konečno tudi najmočnejšo laž. Ali preje so prvaki ta strah vedno tajili, zdaj ga pa očitno kažejo. In mi vendar svojega programa niti za trohico spremenili nismo. Mi smo ostali v svojih nazorih e d n a k i, odkar izdajamo svoj list in odkar eksistira sploh naša stranka. Zakaj smo prvaštvu zdaj nakrat veliko nevarnejši postali ? . . . Dva vzroka sta : prvič smo mi edini resni in vplivni nasprotniki našega ki. erikalizma in drugič je .p r vaška politika doživela tako velikanske polome, da ji vse ljudstvo ■ mora hrbet obračati . . . „Narodna stranka" je v par kratkih letih dokazala vso svojo nezmožnost; poskusila je politiknjočega farja s politikujočim advokatom nadomestiti. To je bilo vse in to je bilo tisočkrat premalo. Zato so klerikalci v najkrajšem času vrgli to »narodno stranko" ob tla in jo premagali brez vsacega posebnega napora. Mi „Stajercijanci" pa smo z vsem svojim delom vkoreninjeni v duši našega ljudstva, naše mišljenje in govorjenje je v vsakem ozira ednako onemu ljudstvu samega, mi smo vsled tega neodvisai od vseh političnih razmer. Zato smo m,i vkljub najhujšemu, dostikrat brezvestnemu iu zločinskemu nasprotovanju prvaštva, vkljub izrabljanju vere in narodnosti, vkljub gonji iu bojkotu, — ostali živi in močni in vedno večji in krepkejši! To „ šta-jercijanstvo" v našem ljudstvu ni taja rastlina, ki jo je vsadila umetno nevedna domišljava roka, — temveč je pravo mišljenje ljudstva samega, ki se ni in se ne bode nikdar privadilo tuje narodnjaške hujskanje, ki hrepeni edino po gospodarskemu zboljšanju svojega položaja... Iz teh vzrokov so „Štajercijan8tva" doslej ni moglo premagati, iz teh vzrokov pa so tudi vse srednje, umetno sestavljene stranke izginile. Danes sta v naših k ray h le dve stranki: klerikalno-temna, nazadnjaška, o&etuška attanka Vn — mi, mi „Štajercijanci", katerih program je jasen kot odprta knjiga! Vsako pošteno srce se mora to raj odločiti na eno ali drago straa : k političnim izkoriščevalcem vere ali pa k nam! Glavni vzrok našega napredovanja in našega vpliva pri sedanjih državnozborskih volitvah je prvaška politika sama. Kajti ta žalostna in nesrečna politika je ljudstvu grozovito škodovala in vaa naša temna prorokovanja naravnost prekosila. Vse prvaško gospodarstvo je v velikanskem, nebovpijočem polomu. Koliko je občin v izključno klerikalnih rokah, pri katerih se je od strani prvaških predstojnikov naravnost zločinsko na troške davkoplačevalcev gospodarilo ! In koliko je takih _ 2 — okrajnih zastopnikov! K temu pridejo še velikanski polomi v prvaških posojilnicah in zadrugah, katerim bodejo sledili še dragi in še hujši! Zato naše ljudstvo danes prav dobro razume, da izrabljajo prvaki vsa gospodarska društva, vse korporacije, občine, zastope in denarne zavode edino v svoje politične namene. Vsaki krajcar, ki ga daje naš vbogi kmet ali obrtnik v prvaške denarne zavode shraniti, je v veliki nevarnosti, da se ga vrže skozi okno v nenasitno žrelo prvaške brezvestne politike. To smo mi že skozi dolga leta pridigo-vali in to dokazujejo tudi sedanji prvaški polomi, pri katerih je izgubilo tisočero slovenskih kmetov na milijone svojega denarja . . . In v deželnem zboru so prvaški klerikalci igrali isto špekulantovsko politiko. Razbili so ta deželni zbor na komando čeških kričačev zgolj iz političnih vzrokov. In onemogočili so s tem gospodarski napredek, vstavili so podpore, preprečili regulacije, zadolžili deželo in zanikali potrebo najvažnejših zadev . . . Isto-tako so se zvezali v državnem zboru s češkimi kričači in na željo ožlindranega dr. Šušteršiča bo delali „ politiko", ki je bila proti ljudska in tudi |i r u 1 i ilr ž ii v n a, proti katori se je pa celo naš cesar opetovano z ojstrimi besedami izjavil . . . Pri tej »politiki" postajalo je naše ljudstvo z vsakim dnevom bolj revno in beraško, vedno več posestev se je eksekutivnim potom prodalo in vedno več kmetov ae je izselilo iz revne domovine. .. Kdo bi te resnice tajil? Kdo more reči, da nimamo prav? Klerikalni kmetje sami pravijo, da njih poslanci niso ničesar dosegli! Kaj drnzega tudi reči ne morejo! In ravno tako kakor kmetje so bili od prvaških poslancev tudi obrtniki in delavci zapuščeni, izdani in zanemarjeni ! Vse to se je dalo nekaj časa skrivati, — z lepimi besedami in s še lepšimi obljubami. Ali kadar potrka beda na vrata, takrat ne pomaga nobena lepa beseda in nobena medena obljuba. Ljudstvo odpira oči in se zgraža nad brezvestnostjo prvaških voditeljev; — ljudstvo pričenja tem slovenikim voditeljem hrbet obračati in se oprijema vedno tesneje naše stranke. V teh razmerah pač ni čudno, da ljudstvo s tako velikim veseljem in navdušenjem nastop naših kandidatov Orni g, Girstmayr in K r e b u i k pozdravlja. Ta imena so ljudstvu jamstvo nesebičnega, nestrankarskega dela! In staro naše geslo doni zopet po vseh okrajih: skupno gospodarsko delo nemškega in slovenskega ljudstva za boljšo bodočnost! Dama I 391 ki drži kaj na zdraro ne-goranje kože, ki hoče zlasti pege odstraniti ter mehko, nežno kožo in beli teint dobiti in obdržati, umiva se edino z ,Steckenpferd' lilije-nim mlečnim milom (inamka;nSteckenpferda) od Bergmans & C«. Tetschen a. E. Kos za bO h se dobi v vseh apotekah, drožerijah in trgovinah s parfumom itd. Politični pregled. Državni zbor bode glasom poročil od strani vlade mesec po volitvah, namreč dne 12. julija skupaj stopil. Zasedanje bode trajalo do 4. av-gQ8ta in se bode najnujnejše državne potrebščine sprejelo. Seveda je zdaj sploh še vprašanje, kakšni poslanci pridejo v državni zbor. Morda tudi nova zbornica ne bode dosti boljša od stare. Velikanski dobički. Nekateri kričači psujejo vedno kmete za krivce draginje. Alpinska montan-družba pa izkazuje za 1. 1910 kosmatega dobička 26,712.554 K, za 10 milijonov več kakor prejšno leto. Čistega dobička ima to kapitalistično podjetje čez 17 milijonov. Plačala bode akcijonarjem 19% dividende. Nobenega leta ni, da ne bi imela ta družba najmanje 14 milijonov kron dobička. Delavcem se seveda vedno slabše godi. V prenapetem kapitalističnem izkoriščanju leži mnogo krivde splošne draginje! Agrarna centrala, ki je najvažnejše središče avstrijske kmet. politike, izdala je posebni volilni oklic, v katerem pravi m. d.: Mi kmetje ne zahtevamo nobenega izjemnega stanja, temveč le polno ednakopravnost. Mi zahtevamo polno zagotovilo eksistence avstrijskega kmetijstva, ki je redilna in hranilna moč naše države". Mornarske potrebščine raznih važnejših držav za leto 1911/12 kažejo sledeče zanimive številke: n , leto 1910/11 leto 1911/18 ve« la Urzava milijon markov Anglija........8283 9056 + 77-3 Združ. drž Amerike . .561-7 5312 — 205 Nemčija.......4339 4502 4-16-3 Francoska......3005 3298 + 293 Rusija........194-3 2398 + 45-5 Japonska.......158-3 1808+ 225 Italija........139-0 153-9 + 24'9 Avstro-Ogrska . . 72-1 104 8 + 32-7 Pač velikanske svote, ki jih plačujejo davkoplačevalci s svojim krvavim delom! Upor na Kitajskem. Na južnem Kitajskem se pojavlja zopet upor, ki se obrača proti Mandžu-dinastiji. IlMiniki ropajo jn požigajo ter odpirajo ječe. V Tibetu divja več kot 10.000 stradajočih lačnih Kitajcev okoli. Ruski listi pravijo, da bodejo te razmere zanesljivo do vojske med Kitajsko in Rusijo dovedle. Dopisi. Ptuj. Dne 30. aprila imela je ptujska podružnica c. k. kmetijske družbe v Osterberger-jevem hotelu svoj shod. Predsedoval je dobro obiskovanemu zborovanju načelnik g. W i b m er, udeležil se je pa shoda tudi deželni poslanec in okrajni načelnik g. 0 r n i g. Po poročilu oskrbnika g. A r t z t sklenila je filijalka, da si nabavi mlatilni stroj s 3 PS in 20 q teže ter bencinski motor 10 q 50 kg. teže za. promet. Cela garnitura košta nekaj čez 6000 K. Poročevalec je dokazal na podlagi natančnih računov, da se bode ta stroj izborno obnesel iu da bode tudi družbi dobičke donašal. Ako bo mašina le 20 delavnikov v prometu, so vsi izdatki poplačani. Načelnik se je toplo poročevalcu in okrajnemu načelniku Ornigu zahvalil. — Nato je imel kletarski nadzornik g. Petovar prav Grad Oodollo. Naš cesar ni hotel sprejeti srbskega kralja, kakor je bilo to nameravano.Vsled tega se je podal 2. t. m. v BudimpeSto. Zdravniki pa so mu priporočali, da naj bode nekaj časa v poletju na cesarskem gradu GodOlio na Ogrskem. Naša slika kaže ta krasni grad, ki leži eno uro od ogrske prestolice Budimpešta. Grad je bil svoj čas lastnina družine Grossalko-v/icz in je šel potem v razne roke. Končno je kupila grad ogrska država, ki ga je 1. 1867 našemu cesarju in pokojni cesarici poklonila. .1 iMttiimNf hiliu zanimivo predavanje o ravnanju z vinom vinskih boleznih. Žal da imamo premalo štora, da bi predavanje ponatisnili. Zbori so se govorniku z dolgim ploskanjem zah1 — Načelnik g. Wibmer je potem pred! naj se izdaja v gotovih rokih pismena po o stanju vinskih cen za krčmarje. Ta predlog je bil ednoglasuo sprejet. Obravnava] je potem še o raznih važnih gospodarskih reh. Podružnica je pričela zdaj z jako ii zivnim delom. Tu se pač vidi, kako raza napredni možje gospodarsko delo! Opazo' Sv. Lenart si. g. Dne 13. maja bode let, odkar obstoji blagodejno delujoči nenfl „Schalverein". Na vseh njegovih šolah se b ta dan slavnostno obhajal. Tadi nemška sv. Lenartu ga bode praznovala. Da se pil vsem starišem priložnost, udeležiti se te i nosti, vrši se v nedeljo, dne 14. maja ob 3. popoldne v „Vereinshausu" poleg šole. 01 bodejo peli in deklamirali, učitelj g. R e i nI bode imel nagovor. Obenem se vrši razstava šolskih del, zvezkov, risarij in ročnih del 5. uri se slavnostno dvorano zatvori. Vsalfl ima prosti vstop. Prebivalstvo bode imelo t priliko, da opazuje samo krasne napredke t potrebne te nemške šole. Iz celjskega Okraja. Dovolite mi, g. nredi v Vašem cenjenem listu mali prostorček in javite sledeče: Kot katoliški kristijan sem k velikonočni spovedi h kapucinom v Celje. 1 letel sem pa na duhovniškega hujskača. Zal val je od mene, da opustim »Štajerca", H mi drugače ne da odveze. Rekel sem, da j cerkvi sveti kraj in ako se politiko uganja, tem ni to več sv. sakrament. Nato je vrt spovednice zalaputnil, brez da bi mi dal oj vora. Taki so naši politični katarji! Kam b prišli z našo vero? Kmet iz Novecerkn Podova. Dne 7. maja t. 1. se je blago vila orožnica in brizgalnica prost. po& brambe. Slavnosti se je udeležilo mnogo br bovcev. V posebno velikem številu nas je častilo zastopstvo pož. bramb iz Rač, Hoc" Pobreža. Mnogo ljudstva je bilo iz Boseduih « Blagoslovljenje so izvršili č. g. duhovni 8fl valeč Hirti, kateri so tudi v daljšem nagoi razložili navzočim pomen in dolžnosti pož« bramb. Za botro je prisostovala gč. & Bachler, hči račkega grajščaka g. Vinko B lerja. G. nadužitelj Achitsch se je v imena brambe zahvalil č. g. župniku in botri, PoS brambovci so se potem podali v gostilo« Sparovet«, kjer so se vršile med veselimi p vori in pesmimi razne napitnice. Govorili a Achitsch, kateri se je zahvalil sobratom bi bovcem za obilno udeležbo, in g. Pišek, Be Dikančič in Faleš iz Rač. Vse se je nS I najlepšem reda, akoravno je klerikalec Fia [ Franc izzival z slovensko zastavo. Vičanci pri Veliki nedelji. Velikonedej \ kmetijska podružnica priredi velik kmetako spodarski shod dne 21. maja t. 1. ob popoldan na vzornem posestvu gosp. Ške Vičancih, ter vabi spodnještajerske zeml posestnike, da se tega shoda udeležijo. Go1 bode več strokovnjakov i. s.: o načinu s kterimi sredstvi je mogoče kmetovalca pridelke pomnožiti; o raznih gospodars' vostih, ki se dandanes kmetu ponujajo ; o reji, oziroma napravi sadnih drevesnic ; o setvi s strojem ; o napravi novih breznih kov in napravi malih novih travnikov n neproduktivni zemlji. Na razgovor pride tti gnojenje in se bode razkazalo razna gosp orodja ter se podučevalo o deteljni najnovejšem načinu in kako je treba izkoristiti do zadnjega ara. Vičanski bode temeljito vse natanko razkazal, tet žil, zakaj mora biti ravno tako in ne urejeno ter se lahko vsak zborovalec z očmi o tozadevnih uspehih in o marsiki poskusu prepriča. Seveda se sme udeležiti tudi vsak gospod iz vsakega s brez razlike na narodnost. Podružnični načelnik: Senjor, stotnik komgliche Jagclschloss Godoilb in Ungarn. Pokončavajte maj-kebr, ki hočejo letos zopet velikansko škodo Vsi na delo, dokler je čas! KKKXKKfttt*KXK1 Pl'i hladnejšemu VremenU Be PriP°ro5a Straschill'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista, segreje prijetno traplo in prepreči prehlajenje. som m alo pro-orovalci | ahvalili. Volilni boj. poročila elevažni) ivalo se ih stva-l inten-imevajo) zovalecj ode 3: n se boi šola i pa te siv b 3 Oti inl .va vi del Vsaki Jo :e veli irednil in obj em Ije. Naj Zaht. češ d la je] ija, vratia od a bon rkve. lagos! požarnj . br je Hoc i vas sveti igovo. ožarri Emic Ba nu poi 'ožar, .ilno i p<| i 80 j H Beg rršilo i [•'ing idelji sko 2 srleca mljišk rovoril :ako . SVOJ ih ni> ) sa poljski travni ia pr imeta idarska tvi _zemljo rikerli razlc-IragaJ istnimi atere slu« Volilni okraj število 24 Maribor (levi breg). Sv. Lenart, Zgornja Radgona, Ljutomer voli: Franc Girstmayr veleposestnik, Leitersberg. Iz Leilersberga se nam piše: V nedeljo, 7. maja vršilo se je tukaj v gostilni gosp. Dreissiger volilno zborovanje, katerega se je [oddežilo več kot 100 volilcev iz Leitersberga, )vine, sv. Marjete in Pesnice. Naš kandidat g. Franc Girstmayrje v enournem govora javoje stališče glede raznih gospodarskih zadev pojasnil. Vsem vprašanjem od strani volilcev je ig. Girstmayr zadovoljivo odgovoril in je obljubil, Ida bode z vsemi močmi za interese svojih vo-lilcev deloval. Zlasti je naglašal kandidat, da K bode tudi nujnim in opravičenim željam delavstva pridružil in jih bode vedno krepko zastopal. Kakšno mnenje vlada v vrstah volilcev, lo kaže splošno priznanje, s katerim so zborovalo govor g. Girstmayra sprejeli. Splošno se |je pozdravilo njegovo kandidiranje in volilci so tsjarili navdušeno, da bodejo z vsemi močmi to kandidaturo podpirali. Ob dolgotrajnim odobravanjem se je shod zaključil. Slemen. Piše se nam: Tukaj se je vršil preteklo nedeljo, dne 7. maja v gostilni Feld-backer volilni shod, na katerem je kandidat g. JGirstmayr razvil gospodarski program „Sta-jerceve" stranke. Prišli so volilci vseh stanov in Tset strank iz občin Slemen, Celnica in Janže-vagora v jako velikem številu. V daljšem zanimivem govoru, katerega so zborovalci opetovano ji navdušenim ploskanjem pretrgali, razvil je kandidat svoje nazore. Njegovi nazori, ki niso obsegali nikakoršnih napadov na druge stranke, so splošno priznanje. Kandidat g. Girst-:yr odgovoril je še na razna vprašanja iz vrst wlilcev natančno in izvrstno. Zbrani volilci so litjavili, da bodejo za njegovo izvolitev z vsemi možmi delovali. Rošpoh pri Mariboru. V nedeljo, 30. aprila, imel je splošno spoštovani g. posestnik Franc Girstmay r svoj shod v bližnji Kamnici. Radi se bi mi udeležili shoda, pa nismo vedeli o njen. Neki prijatelj viničar, ki je tamkaj bil, se je imenitno izrazil o tem shodu. Vrlo je govoril kandidat g. Girstmayr in vrlo je odgovarjal na vprašanja. »Slov. gospodar" je seveda grosno lagal o shodu. Grda laž je, da je moral naš prijatelj na komando k shodu priti. Prav mnogo bi nas prišlo, ako bi o shodu kaj vedeli. G. Girstmayra smo že večkrat slišali na sejah kmetijske družbe. On je vedno tudi za nas reveže viničarje govoril in se potegoval, da je veliko število viničarjev dobilo lepe premije. S hvaležnostjo moramo viničarji za njega glasovati. Mi tndi dobro vemo, da on čisla svoje viničarje in posle ; vemo da od zaroda do zaroda viničarji pri njemu z zadovolj-nostjo služijo. Nehvaležni bi bili, če bi mi za klerikalca Roškarja glasovali. Kaj je pa Roškar za nas dosegel? Kaj je on dobrega domu iz Dunaja prinesel? On je pod komando dr. Korošca, kateri je razbil državni in deželni zbor INove volitve pa ljudstva milijone kron koštajo. Kdo jih mora plačati ? Mi vsi! Kmet, obrtnik in delavec! Tako delujejo klerikalci. Se svojega pravega imena se klerikalci sramujejo. Zato se imenujejo zdaj „kmetska zveza". Ali klerikalci imajo kmete za cigane. Tako je imenoval Roškarjev list „Slov. gospodar" nekega na Bhodu navzočega kmeta za cigana. Lumparija je to, kmeta, ki dela v kamniški grabi z žulja-vimi rokami, imenovati za cigana. Zato pa proč s klerikalci! Mi viničarji, delavci in neodvisni kmetje glasovali bodemo za posestnika Girstmayr. Zivio naš kandidat! Viničarji. Bresternica pri Mariboru. Pišejo nam: Pri obče spoštovanemu g. Wiesthaler smo imeli (kakor je „Stajerc" že poročal) volilni shod, na katerem je g. Girstmayr iz poštenega srca svoje nazore povedal. Nam je itak dobro znano, kako hrabro in temeljito g. Prane Girstmayr povsod za kmeta deluje. Srečni bi bili mi kmetje, ako bi bil on za poslanca izvoljen. Znano nam je, da kjer klerikalec vlada, tam se tudi resnico in pravico nniči. Kot izgled sledeče : V sosedni občini sv. K r i ž je preje vladala napredna stranka. Vrlo in pošteno se je uradovalo. Zadnje volitve pa so prinesle klerikalcem večino. Kako se pa zdaj gospodari, je splošno znano. V Bresterniški grabi je že mnogo let znana krčma „Schoberhof" tndi Taferne. Prejšni lastnik je umrl. Kupil je posestvo in krčmo neki pristni Kranjec po imenu Ivan Perko, kateri nemškega jezika ni zmožen. Njemu klerikalni občinski zastop ni dovolil krčme, ker nima navade pred župniki kolena brusiti. Takih ljudi ne marajo klerikalci, kčr želijo si le ponižne klečeplazce. Mi svobodni kmetje, delavci in viničarji pa bodemo za našega kandidata g. Girstmayr glasovali. Ta nas bo pravično in pošteno zastopal. Kaj je Roškar storil ? Kaj nam je pomagal ? Proč z njim ! Kmetje. Volilni okraj število 25 Maribor (desni breg), Slovenska Bistrica, Konjice voli: Ludvik. Kresnik posestnik, Črešnjevec. Kardinal Ledochowski. v p. re araviti Izza časa kulturah bojev na Nemškem je ime kardinala Ledo-choiski znano. Bil je nadškof v Gnesen-Poznu, ali cerkvena oblast ga je odstavila iz I političnih vzrokov. Leta 1902 jeunrlNadškofje imajo pravico, da se pustijo v stolni cerkvisvojih okrajev pokopati. Ali ker je bil Ledochowski odstavljen, je tudi to pravico izgubil. Vkljub temu se je zdaj po preteku 9 let od kralja doiolilo, da se mrliča izkoplje in v stolni cerkvi v Poienuslavnostno pokoplje. Naša slika kaže pokojnega kardinala in Kardinal Ledochowski Dcr Dom m Posen Zur Uberfuhrung Cerl&iOie Ces Iterdinals n fbr.c-i Tinje. Piše se nam : Zadnjo nedeljo vršilo se je tukaj zborovanje, katerega je sklical kmetski kandidat g. L. K r e s n i k. Vkljub temu, da se je hotelo zborovanje od neke strani preprečiti ali otežiti s tem, da se je razglas pri cerkvi prepovedal, prišli so volilci vendar v velikem številu, take da so bili gostilniški prostori g. Lnbeja napolnjeni. Kandidat Kresnik jo razložil natančno svoj kmetski program in svoje politične nazore, m. dr. tudi take, katerih naši vrli kmetje na Pohorju niti slišali niso. Volilci so govoru pazljivo in mirno poslušali ter mn navdušeno odobravali. Potem je klerikalni mladenič Dušej v mirnem glasu nekaj ugovarjal; razvidlo se je takoj, da ima fant trohico teorije, ali prav malo izkušnje. Napadal je slov. bistriški okrajni zastop zaradi dolgov. Kresnik mu je natanko odgovoril in dokazal, da so dolgov krive novo narejene ceste, ki so bile vele-potrebne in katerih bi še zdaj ne bi bilo, ako bi ne imeli g. Stiegerjaza okrajnega načelnika. DaŠej je takoj izprevidel, daje napačno podučen. Izrekel je kandidatu Kresniku vso čast in le obžaloval, da Kresnik ne pripada klerikalni stranki. Navzoča sta bila tndi g. župnik in g. nadučitelj; tudi ta dva se nista izrazila nezadovoljivo o Kresnikovem govoru. Kmetje in gospodje so imeli željo, da bi Kresnik še dalje časa ostal na Tinjah, kar pa zaradi kratkega časa ni bilo mogoče. Volilci so se zmenili, da bodejo vsi za neodvisnega kmeta Kresnika glasovali ! Iz Sv. Martina na Pohorju se nam piše: Zborovanje za pretočeno nedeljo, katerega je napovedal g. Kresnik iz Crešnjevca in katerega so se kmetje zelo veselili, se ni vršilo. V eni in isti gostilni g. Korena se je namreč vršila ustanovitev in zborovanje veteranskega društva. Ker pravila veterancev strogo prepovedujejo vaako politiko, se ni moglo obenem volilni shod napraviti. Zato se je Kresnikov shod preložil na nedeljo, 21. maja ob '/sil. uri po sv. maši in se bode vršil v Korenovi gostilni. Mi kmetje pridemo vsi, kajti nam se grč zato, da slišimo vrlega kmetskega kandidata. V Zgornji Pulskavi se je vršil volilni shod preteklo nedeljo popoldne ob 3. uri v gostilni g. Hermanna. Gostilniški prostori so bili natlačeno polni in je bilo najmanje 150 volilcev navzočih. Za predsednika je bil izvoljen g. usnjarski mojster Hrastnigg. Naš kandidat posestnik g. Ludvik Kresnik je razvil v zanimivih poljudnih besedah svoj gospodarski program. Večkrat so mu kmetje živahno in navdušeno ploskali. Nato je govoril urednik g. Kari Linhart v več kot l'/s urnem govoru o velikanski škodi, ki jo je nesrečna prvaška politika slovenskemu ljudstvu prizadela. Tudi temu govora je sledilo živahno odobravanje. V nadaljni govor so razni možje posegli. Tako je zastopal načela klerikalne stranke posestnik Potočnik. Moral je pa sam priznati, dabivši poslanec Pišek za kmete prav ničesar storil ni. Kandidat K r e s n i k in urednik Linhart sta mu kratko a jedrnato odgovarjala. Končno je nastopil še neki mladenič Janoslav Zupan iz Slov. Bistrice, ki se je čutil poklicanega, zagovarjati srbofilski prvaški list „ Jutroc. Prišlo je med kmeti do hudega viharja, kajti srbofilskih idej naše ljudstvo ne mara. Jako lepe besede o potrebi medsebojne ljubezni je govoril vrli posestnik H a j d n i k, zakar mu gre vsa hvala. Končno je bila kandidatura g. Kresnika z vsemi proti 4 glasovi sprejeta in to v velikem navdušenju. V naši občini je čisto gotovo, da dobi kmetski kandidat Kresnik skoraj vse glasove. Le na delo in držimo skopaj! Pragerhof. V nedeljo zvečer ob 8. uri se je vršil v Lipautzovi gostilni v Pragerhofu jako dobro obiskani shod. Udeležilo se ga je zlasti mnogo kmetov iz dravskega polja. Shoda je predsedoval g. Pototschnig iz Pragerhofa. Govorila pa sta zopet kandidat g. L. Kresnik ter urednik K. Linhart. Zborovalci so jima navdušeno ploskali. Nastopili so še posamezni kmetje, ki so zlasti izvrstno gospodarsko delo načelnika 0 r n i g a hvalili. Shod je sprejel potem ednoglasno kandidaturo g. K r e sn i k a za slovenje-bistriški in g. 0 r n i g a za ptojski volilni okraj. Mi volilci bodemo z vsemi močmi delali, da zmagajo naši kandidatje.' Socialni demokratje so postavili v 25. \\o- lilnem okraju železničarja Fečinina za kandidata. Seveda je to le števna kandidatura, kajti na kako zmago g. Pečinina pač nikdo ne misli. Volilni okraj število 26 Ptuj-Ormož voli: Josef Ornig okrajni načelnik Ptuj. BrenčiS iz Spuhlja hoče torej državni poslanec postati. Smeja se mu sicer ves svet in smejijo se mu zlasti tisti, ki tega možakarja poznajo. Kaj in kdo je Brenčič ? S tem da je gostilničar in kmet, menda še ni vse storjeno. Mi poznamo dosti kmetov, ki bi bili v vsakem oziru bolj primerni za poslaniški posel nego ta duševni revček Brenčič . . . Zakaj pač klerikalci ravno tega moža kandidirajo ? Zato ker bi bil v slučaju izvolitve edino orodje v roki klerikalne stranke. Korošec in Benkovič bi komandirala, Brenčič bi pa — kimal . . . Kmetje bi seveda od takega klavrnega zastopnika ne imeli ničesar. Zato majejo tudi že v najbolj klerikalnih občinah z glavami in povsod sečnje klic: Letos hočemo z Ornigom poizkusiti, — vsi bodemo Ornigu svoj glas oddali! Dr. Miroslav Ploj imel je preteklo nedeljo v Ptuju in v Sv. Marjeti dva shoda, na katerih so sklepali o prihodnjih državnozborskih volitvah. Glavno besedo sta imela na obeh shodih ptujski odvetnik dr. F e r m e v c in ormožki odvetnik dr. S e r n e c. Prigovarjala sta in prigovarjala, kakor se bolanemu konju prigovarja. Ali vse njih prigovarjanje je bilo brezuspešno in tudi častne diplome raznih občin so bile brezuspešne. Hofrat dr. Ploj je zopet odločno izjavil, da kandidature pod nobenim pogojem ne sprejme in da se hoče popolnoma političnemu življenju odtegniti. Mi ne razumemo, zakaj gotovi narodni dohtarji Ploja tako presneto silijo v poslaniški posel. Ti ljudje pač niso Ploju pravi prijatelji. Dr. Ploj je danes senatni predsednik in je v politiki dovolj let deloval. Naj se ga pusti torej v miru. Pa naj dr. Fermevc ali pa dr. Sernec kandidirata! Sicer pa je položaj zdaj že precej jasen : za poslanca v ptujsko-ormožkem okraju bode izvoljen okrajni načelnik O r n i g ali pa — spu-heljski Brenčič! Eden od teh dveh postane državni poslanec za naš okraj. Kdo bi bil boljši poslanec, tega nam pa pač ni treba posebej povdarjati. Brenčič je popolna ničla, mož brez znanja, zmožnosti in vpliva. Ornig pa je v gospodarstvu in politiki izvežbani, pri vladi in med poslanci velevplivni načelnik okrajnega zastopa. Kdor ima torej le količkaj pameti in zmisla za uspešno gospodarsko delo, ta bode moral svoj glas okrajnemu načelniku Ornigu oddati. S tem možem bi bilo mnogo pomagano, kajti on bi gotovo okraju mnogo koristil! Fajmoster in Ploj. JNajbolj zaljubljen v dr. Ploja je vendar fajmoster F. S. Šegula, nekdanji urednik „Slov. gospodarja". Ta možakar menda kar kleči in moli pred Plojem. Gotovo pa misli, da bo šlo vso slovensko ljudstvo kar rakom žvižkati, ako bi ne poslalo več Ploja v državni zbor. Vse kar je prav, ali Segulovo malikovanje pred Plojem je že precej ostudno in še bolj smešno. Za nedeljska plojaška shoda izdal je neki neznani „ odbor kmečkih volilcev ptujskega okraja" v Ljubljani tiskani letak, ki je napolnjen s „šegularijo". Ploj je vzor, edini zmožni človek, odrešitelj, bog, — res za poč't! Seveda, pomagalo dr. Ploju tudi to jokavo pridigovanje faj-moštra Šegule ne bode! Pomagati mu nikdo več ne more, kajti Ploju kot politiku je pač od-klenkalo! Strašen umor, v Stranicah. (IirifnPdopis). (Nadaljevanje in konec.) Predlogu zagovornikovemu se je tudi ugo-t dilo in Bukošekova srajca se je poslala takoj i na Dunaj. Na Dunaju so napravili velikanske ! poskuse. Učenjaki so skoraj pol leta potrebovali, ; tako natanko so vse preiskavali. Med tem časom so ljudje v Stranicah mnogo žlabudrali in orožniki so vse mogoče reči poročali sodniji. A iz vsega tega ni bilo nič, kajti Bukošek je nedolžen na umoru Lenike Juršetove. Bukošek je v preiskovalnem zaporu med tem nevarno zbolel, tako da so se zdravniki bali za njegovo življenje. Koncem marca tega leta pa je prišlo več pol obsegajoče mnenje iz Dunaja k sodniji. To mnenje, ki je bilo jednoglasno sprejeto, se glasi, da so se izvedenci in porotniki pri porotni obravnavi prav debelo zmotili. V tem mnenju pravijo gospodje na Dunaju, da ne more biti Streljanje v šolah. Kakor znano sklenila je naša vlada, vpeljati na srednjih šolah poduk v streljanju. S tem bi se pomagalo poznejšemu vojaškemu izvežbanju. Naša slika kaže izvrševanje tega poduka na državni realni gimnaziji na Dunaju - Floridsdorf. Vodstvo poduka ima neki stotnik 84.infanterijskega polka. Pomagajo mu dva podčastnika in en infan terist. Seveda nadzoruje poduk tud: profesor šole. Poduk v strelja- Scriiessunterrichl«an osterreichischenMillelschulen. nju vpeljan je že na 40 srednjih šolah na Dunaju in se ga udeleži 1300 učencev. Pravijo, da so dosedanji uspehi pav dobri. Vpeljalo se je ta poduk zlasti zaradi tega, ker se bode prej ali slej vendar dveletno vojaško sklenilo in bode potem treba vojake mnogo izvežbati. službo hitreje govora o tem, da so krvni madeži na Bol kovi srajci edino le od kake žile odvodnice. kapljice od kake žile odvodnice so popol drugačne. Tudi je zelo čudno, pravi mnenja] bi bila pri tako groznem umoru le srajca snažena, dočim je vsa druga obleka Bnko: popolnoma brez vsakega krvnega sledu. lahko je mogoče, da je Bukošek te krvne ljice na srajci dobil od rane na roki na katero rano si je pridobil takrat, ko je v obrezaval ročaj od motike. Po mnenju na Dunaju je tudi verojetno to, kar je Bn pravil o obrezovanju motičnega držaja. Po nju dunajnkega vseučilišča se je Bakošek lahko tako onesnažil s krvjo, kakor se sam zagovarjal. Tudi pri krvavenju iz nosa kaki drugi priložnosti so krvni . madeži l nastali. Konečno so dunajski učenjaki še izji| da je popolnoma napačno mnenje, kakor to[ profesor iz Gradca, da je stal Bnko brizgajoči žili odvodnici nasproti in madeži na srajci Janeza Bukošeka niso niki dokaz, da je Bukošek storilec. Gospodje v so se razveselili, ko so dobili to mnenje v Kajti noben sodnik ni bil o tem prepričan,; je Bukošek res kriv umora Lenike Jur: Nekaj pozneje je prišla brzojavka iz Gradca, se mora Janeza Bukošeka takoj izpustiti i: pora. Še istega dne so Bukošeka izpustil} zapora v navzočnosti njegovega zagovornika Zanggerja in mladi Bukošek se je kar od vi jokal. Več kakor celo leto prestal je ta n po nedolžnem v preiskovalnem zaporu. Prej bil popolnoma zdrav in krepek, sedaj pa je boten in bolehen, in njegovi sorodniki mi vedno paziti nanj. A tudi ni čuda, če je celo leto po nedolžnem zaprt, potem mora lehen postati, potem ni čuda, da če mu izmi kujejo duševne in telesne moči in sile. S je vsa ta zadeva končana, ki je vzbudila celem Spodnjem štajerskem toliko pozorni Cela ta kazenska zadeva je zelo poučljiva] vse porotnike, ki naj vedno prevdarjajo nab prej ko spoznajo kakega obtoženca krivim. se taki slučaji večkrat zgodijo, potem bi se rotnike moralo pomesti iz pozorišča. V Celja skovali o tej stvari pregovor, ki se »Nirgends wie in Stranitzen, tun die Al so spritzen" (Nikjer tako niso žile, Stranicah škropile). Seveda, danes se lahko smejimo, če pa mislimo, da bi lahko Bukošek sedem let Novice. Dr. Anton Korošec, kje si? Dr. Anton Korošec je šef-urednik c;: tnijš knjig prejel lege klice" i e 20C oravno borskih farških listov. On je torej za njih odgovoren. Prod nekaj tednov je pisal ski gospodar", da je vse laž, kar je „Štajei| glede polomov v slovenskem p jilništvu objavil. Opozarjal je tudi urednika, da naj ustmeno javno vse p kar je „Štajerc" glede slovenskih posojilnic sal. Naš urednik K. Linhart je bil pripravljen, da ugodi pobožni kleri želji. Rekel je, da hoče ustmeno na jaj shodu vse do pičice ponavljati, kar je glede lumparij v slovenskem po jilništvu. Na to Linhartovo izjavo pa molči zdaj »Slovenski gospodar" kakor Ali mi smo že takrat rekli, da te zadeve1 bodemo iz očij pustili. Vprašamo Vas tore dr. Korošec, kje ste? Zakaj ste 8»3 besedo snedli? Ali je res, da se Vi"i Vaše prvaške posojilnice s o d n i j e b oj. No, potem je tudi vse res, kar je „Štaj..^ glede slovenskih posojilnic in njih polomov piti' In to treba zapomniti! Iz Spodnje-Stajerskega. Napredna zmaga. Te dni so se vržilel litve v občini P o d o v a. Pri teh volitvah^ naprednjaki na celi črti zmagali, lzvoljsj so bili: V III. razredu 2 naprednjaka klerikalca; v II. razredu 4 naprednjaki in] ičino rodn v izil dr ;i ci gra < vese m Ali imate bolečine? Revmatične, gihtične,glavobol,zobobol r Ali stesi vsledprehlajenja, prepiha kaj pridobili? Poskusite vendar bolečineodstranjajoče, ozdravljajoče,oL čevalno sredstvo Fellerjev fluid z zn. »Elsafluid«. To je res dobro 1 To nisamo reklama ! Poskusni tucat 5 K franko. Izdelovateli samo apoteker Feller v Stubici. Elsaolatz Nr. 241 /HrnJ roreda istotako 4 naprednjaki. S tem je ob-| fina popolnoma v naprednih rokah! Čestitamo na tej sijajni zmagi ravno tako volilcem kakor (inoljencem. Mi gremo naprej! Živinski sejmi so torej pod gotovimi pogoji, ti smo jih že zadnjič pojasnili, v ptujskem okraja zopet dovoljeni. To je v gospodarskem ozira velike važnosti. Kajti dolge mesece so bili li sejmi zaradi nevarnosti živinske knge na |parkljih in gobcih zaprti. Trpeli so pri temu |ratno tako kmetje-živinorejci kakor meščani. Tistemu, ki je torej s svojim vplivom povzročil lotoritev živinskih sejmov, gre velika hvala. In |kdo je to? To je tisti mož, ki je v gospodarjem ozira v ptujskem okraju največ delal, — naš okrajni načelnik O r n i g. Mislili smo, da jtedejo prvaški listi vsaj toliko pošteni, da bo-|dejo to veliko Oruigovo zaslugo priznali. Ali |zmotili smo se; prvaki res ne poznajo niti iskrice htaležnosti in dostojnosti. Zato so sprožili po !«rojih listih neumno 1 a ž, da so — slovensko-jilerikaln: poslanci otvoritev sejmov dosegli. Ne-amna je ta laž in hudobna! Kajti slovensko-klerikalni poslanci niso niti mezinca ganili, da ti kmetu pomagali. Za gospodarsko delo itak jimajo preveč s svojo noareoao politiko opraviti. Saš Or ni g pa je prosil in prosil, zahteval in grozil in se pritoževal in zahteval, in na njegovo zadnjo brzojavno zahtevo je c. k. n a m e s t n i š t v o vendar o t v o-pitev sejmov zopet dovolilo. Zdaj pa ima propalo farško časopisje železno čelo, da pripisuje uspeh Ornigovega dela svojim po-Ja, zakaj pa Pišek v slov.-bistriškem n ni ničesar storil in ničesar dosegel, da tam sejmi zopet dovolili? Laži imajo pač e noge . . . Načelniku O r n i g u pa iz- i enkrat najtoplejšo zahvalo! Prvaški revizorji in posojilniČarji. „. . . zaje, da se je vrgel iz „Zadružne zveze", r tudi iz zvezinih gospodarskih podjetij letni trot F r a n j o Jošt, ki sedi v pijanskih zaporih baš od onega dneva, ko imel nastopiti kot ravnatelj klerikalne občin-i hranilnice ljubljanske in sicer potem, ko je v Celja ven vržen ... Dr. Kukovcu gre zada se je izbacnil Jošt iz svoje službe, je imel priliko povzročiti sloven-remu posojilništvu še večjo Sodo. Dr. Ben kovic pa prav dobro ve, imel z Joštom v Celju zaupna posvetova-ja in sicer komaj nekaj tednov poprej, nego je (ga Jošta dosegla roka pravice. S tem je do-dr. Benkovič, da se je bratil še do Bga časa s človekom, ki je v preiskavi ipoloma »Glavne posojilnice". jig .Glavne posojilnice" je pa razvidno, da le prejel dr. Benkovič od svojega nesrečnega dr. Hodnika iz blagajne „Glavne poso-Bnice" še komaj pol leta pred polomom 200 K nagrade, ker je izmešetaril, Boravno je klerikalni poslanec in katoliški od-lelnik, za baje liberalno posojilnico oziroma raščino Thai veliko posojilo pri nekem nemškem livodu v Gradcu. Znana stvar je pa, da je 1 dr. Benkovič vbogemu dr. Hudniku ob tej Iriliki celo s tožbo, da bi dobil še večjo agrado od njega. Da bode minilo dr. Benko-ifc veselje v volilnem boju dičiti se s pavovim njem glede „Glavne posojilnice", bi bilo zelo •-• "AM "dami. Isuv» — 5 — primerno, naj bi c. k. državni p r a v d n i k dopolnil preiskavo zoper dr. Hudnika in Jošta tudi gledč provizij, katere je dobil dr. Benkovič iz blagajne „Glavne posojilnice". Ben-kovičeva žrtev dr. Hudnik bode v svojo obrambo gotovo znal o temu poglavju mnogo povedati" . . . („Slov. narod", 8. maja 1911). Lepi gospodje so pač, ti prvaški posojilniški revizorji in advokati! Kmet pa plačuje tej oderuški gospodi, ki špekulira in si polni svoje žepe s tujim, krvavo zasluženim ljudskim denarjem ! Največji revež v Trbovljah je zdaj pač nekdanji mogočnež, župan, poslanec, sultan R o š. Denarja ima sicer še precej od tistega časa, ko so mu Nemci tako lepe zaslužke dajali. Ali — nikdo več Rosa ne mara. Zdaj ga celo njegovi nekdanji prijatelji v „Slov. naroda" prav hudo napadajo; mečejo mu dvojezičnost, hinavšČino in farizejstvo naprej . . . Ja, ja, vsi so tega poštenjaka Rosa izpoznali in lastna stranka ga je vrgla raz občinskega stolca ter iz deželne zbornice. Torej je imel pač „Štajerc" prav, ki je že pred leti vodil boj proti temu ošabnemu bogatažu, katerega ime je umazano, čeprav še tako visoko svojo glavo nosi. Sam je ostal Roš in edino pijani Uršič se morda še njega spominja . . . Gospodarska tečaja. Od 6. do 10. junija t. 1. vršita se v deželni sadjarski šoli v Mariboru tečaja i. s. prvi za vinogradništvo ter sadjarstvo, drugi za praktično izvežbanje viničarjev. Za dru-zega je tudi nekaj podpor določenih. Natančnejši pogoji so razvidni iz inzerata v današnji številki „ Štajerca". Vstavljena preiskava. Proti mizarskemu mojstro Schlachtitsch na Bregu pri Ptuju naperjeno preiskavo zaradi umora se je popolnoma vstavil, ker ni bilo nikakoršnih dokazov za ta sum. G. Schlachtitsch izvršuje zopet mizarsko obrt na Bregu. Prosta tobak-trafika.V Celju.Schmiedgassel 3, je tobačna trafika prosta in se bode konkurenčnim potom na novo oddala. Lani je donesla 1127'71 K dohodka. Prošnje je predložiti do 26. majnika na finančno okrajno direkcijo v Mariboru. Lepa mati! V Brenskigorci je posestnica Stacjko svojega težko bolanega sina na nečloveški način mučila. Hotela je, da sin kmalu umre, ker bi po njem nekaj denarja podedovala. Brezsrčno babnro so sodniji naznanili. Otroci zažgali so pri Gornemgradu škofovi gozd. Pogorelo je 50m smrekovega gozda. Vlomil je neznani tat pri posestniku Gor-šeku v Cretu pri Celjn. Tat je ukradel obleke za 150 K in tudi nekaj denarja. K sreči ni opazil hranilne knjižice za 1000 K. Gluhonemi morilec. V Vojniku stepla sta se gluhonemi Jože Smrečnik in Franc Boha. Prvi je drugega na tla vrgel in toliko časa davil, da je bil ta mrtev. Hudi boj se je vršil na hrvatski meji v Stari-vasi pri Bizeljskem med svinjskimi tihotapci in orožniki. Sleparji so hoteli v 5 vozovih svinje iz Hrvatskega na Štajersko pripeljati. Ko jih je orožnik vstavil, pričeli so nanj iz revolverja streljati. Potem je prišel še drugi orožnik. Vnel se je hudi boj, v katerem je bilo več kot 30 strelov oddanih. Več tihotapcev in tudi orožnikov je ranjenih. En konj je ustreljen. Zločinci so vendar z vozovi pobegnili. Tatvina. Tatovi so vlomili pri trgovcu Rain-hofer v Sevnici in ukradli 200 K denarja ter blaga za 70 K. Umor ali samomor? V rogaškem potoku pri Novicerkvi so našli mrtvo posestnico Zebek. Svoj čas je zapustila moža zaradi domačih prepirov. Sodilo se je, da si je vzela sama Življenje. Ali zdaj se sumi, da je bila umorjena. Moža pokoj-nice in njegovega brata so orožniki že zaprli. Neumna Šala. V Trbovljah sta se v žali obmetavala rudarja Celestina in Oberžan z apnom. Oberžan je bil pri temu na očesa tako hudo ranjen, da bode bržkone oslepil. Kolo ukradel je neznani tat M. Ropasu v Celju. Ljudje naj bi bili s kolesi tudi malo bolj previdni. Tz Koroškega. Bilčovo. Piše se nam: V nedeljo, 7. maja, obdržal je monsignore Podgorc tukaj svoj volilni shod. Izjavil je, da nima upanja, da bi zmagal, ali z njegovo kandidaturo se hoče moč klerikalne stranke dokazati. Podgorc je govoril mnogo o polomu „central-kase"; oprati je hotel duhovniška sleparja Weissa in Kayserja. Pomagalo pa ni nič. Priznal je tudi, da je Weissa svoj čas svaril; torej je Podgorc vedel o lnmparijah „central-kase". Nadalje je napadal Podgorc šolo, češ da je šola kriva pomanjkanju poslov (Imeli smo Podgorca za pametnejšega!). Našega kmetskega kandidata g. Lutschounig si sicer ni upal napadati; ali rekel je, da so naprednjaki premalo katoliški. To je baje vzrok draginje (Bog pomagaj!). Drugi govornik, neki dr. R o š n i k iz Celovca, šimfal je čez vse, čez deželni in državni zbor, čez Nemce in čez zatirane Slovence. Neki napredni volilec je klerikalcem hudo posvetil in je prinesel številke o kranjski deželi ter njenih dolgeh. Omenjeni prvaški dobtar je kričal, da so Nemci „banda", kar dokazuje pač njegovo izobrazbo. Ker je bil naprednjak že proč, zav-pil je dr. Rošnik: „Ako bi bil jaz domačin, vrgel bi ga že davno na glavo v blato!" Take ljudi vlači torej Podgorc seboj, brez da bi ga bilo sram. Ali kranjski dohtarji nas koroške može ne bodejo po blatu metali! Takim lumparijam farških podrepnikov bodemo že konec napravili! Kmetje ne bodejo šli hujskačem na lim! Živio naš kmetski kandidat Lutschounig! Za okraj Velikovec-Alhoten-Eberstein Jos. Nagele posestnik v Velikovcu. Okraj Celovec dežela voli: Jakob Lutschounig župan Maria Bain. Iz Podjunske doline se nam piše: Orglar Grafenaner in hujskajoči farji s svojimi podrep-niki obdržavajo zdaj vsako nedeljo v raznih krajih svoje volilne shode, lazijo od hiše do hiše ter lovijo glasove in gimpeljne. Da izgleda orglar Grafenaner resničnemu kmetu podoben, hodi s staro, ponošeno obleko okoli, nosi veliki kmetski dežnik in se celo po kmetski šegi vsekne. Ali vkljub temo se ljudstvo prav očitno od njega obrača. Grafenaner in njegovi priganjači sicer lažejo, da se kar kadi; kmetom se obljubuje, da se jim bode v graščinskih in celo klošterskih gozdovih servitntne pravice preskrbelo, oziroma tudi deleže itd. Takim neumnim lažem verujejo seveda le najneumnejši med kmeti. Vsi drugi vedo, da prvaki lažejo, kajti takih obljub ne more nikdo držati. Na nekem shodu vprašal je neki kmet Grafenauerja, kje da je bil skozi vsa leta od zadnje volitve sem, da se ga ni nikjer videlo, in kako to, da pride zopet zdaj pred novimi volitvami s svojim obljubam, katere je tudi pred leti delal, brez da bi jih držal. Delavcem obljubuje Grafenaner, da bode pomagal, da bodejo življenska sredstva cenejša; seveda ne pove, na katerih troške hoče to storiti. . . Kdor daje pri volitvah črnim lažnivim klerikalcem svoj glas, ta pač ni vreden, da ima sploh volilne pravice. Črni falotovski „Š-Mir" se je zdaj pred volitvami zopet v Ljubljano skril, da tam pod zaščito kranjskih porotnikov poštene koroške ljudi lažje obreknje in panje. Taka lumparija je pač častna za klerikalno stranko in njeni list. Mi napredni možje v Podjunski in v Rožni dolini, Nemci in Slovenci, že vemo, kaj imamo storiti, da zmagamo čez temo, da pridejo boljši časi za nas kmete, obrtnike in delavce! Samo edini moramo biti in skupaj moramo držati! Škofove tožbe. Dne 3. maja ee je končala pred celovško deželno sodnijo tožba banke Suppan proti bivšemu škofu dr. Kahnu, proti Jožefevemu društvu in proti opatu Egger v Tanzenbergu. Ti obtoženci so namreč za firmo — 6 — Kayser & Palese pri banki Sappan jamčili za I Ako je poletno vreme spremenljivo in deževno, 1 225.000 K. Potem seveda, ko je prišlo do veli- n»J ?e čas med posameznim škropljenjem ,na 14 dni kanskega poloma in je bilo treba plačati, ti črni poroki nakrat niso hoteli ničesar vedeti; opat ee je celo nakrat spomnil, da kot menih ,ne sme" imeti nobenega premoženja. Ali sodnija teh jezuvit8kih ugovorov ni sprejela. Obsodila je obtožence (škofa, draštvo sv. Jožefa in opata Egger), da morajo banki omenjeni denar plačati. Zdaj se bodeta škof in opat rubiti pustila . . . Vera s farji gor, vera s farji dol! Obesil se je v Beljaku 18 letni Alojz Kogler. Baje je nekaj denarja poneveril. Bal se je tako kazni, da si je raje življenje vzel. Vlomil je neznanec v gostilno Kunej v Beljaku. Dobil je le nekaj obleke in cigar. Požar. Pri kovaču Edlinger v Napplachn je pogorela hiša in gosp. poslopje. Škoda je velika. Gasilec Paul Weiser bi kmalu v plamenih svojo smrt našel. Moral je iz okna skočit, a pri temu se je vrli mož smrtnonevarno poškodoval. V pijanosti obkraden je bil rudar Jožef Kropar v Beljaku. Neki neznanec mu je namreč v pijanosti ukradel čevlje, uro in denar. Strela udarila je v Katundrovo posestvo v Krassniku pri Velikovcu. Pogorela jo hiša, gospodarsko poslopje, inventar, krma in 3 svinje. Škode je za 3000 K. Pazite na deco! V Beljaku se je igrala 5 letna hčerka slikarja Preissegger ob Dravi. Nakrat ji pade žoga v vodo. Otrok hoče žogo nazaj dobiti, pade v vodo in izgine v valovih. Mrliča male še niso našli. Strupeno „salat0", zbrano na travniku, je jedla neka družina pri Bodensdorfu. Vsi člani so zboleli in so jih zdravniki komaj rešili. Bržkone je bilo med to „salatoa tudi kaj strupenih rastlin. Škropite v vinogradih proti peronospori. (Naznanilo deželne sadjarske in vinogradniške šole v Mariboru). Mokro poletje lanskega leta pospeševalo je razvitek glivic peronospore na izredni način, tako da je napravila ne samo na listju marveč tudi na grozdju škode. Trta ni le oslabela zaradi tega, temveč se je tudi žetev v mnogih pokrajinah hudo znižala. Vkljub temu da so bili pogoji za razvitek glivice ugodni in so boj proti nje otežili, imamo vendar tavno iz lanskega leta slučaje, ki dokazujejo, da se zamore potom pravilnega škropljenja tudi proti tej bolezni pri omenjenih razmerah uspešno nastopali. Priporočamo torej zopet vinogradnikom škropljenje in omenjamo v tem oziru sledeče: M o č t e k o č i n e naj znaša za prvo škropi enje eno kilo bakrenega vitriola in ravno toliko gašeaega apna na 100 litrov vode. Da se to tekočino na njeno rabljivost poiskusi, rabi naj se fenolstalein-papir, ki je popolnoma bel, ki pa postane karminsko rdeč, ako se ga da v tekočino. Ako pomočiš papir v tekočino in ostane še bel, potem dodaj apna. Dobi se ta papir v drožerijah in apotekah. Za drugo in Ostalo škropljenje vzemimo l;/s% tekočino. Pokazalo se je namreč v preteklem letu, da 1% tekočina v mokrih letih ne zadostuje. Za nižje položaje, občutljive vrste (o. pr. Gutedel) se zamore celo za drugo škropljenje 2% tekočino vzeti. Tekočino naj se napravi vedno svežo; kajti ako je taka tekočina več kot dva dni stara, izgubi deloma svoj vpliv. Čas za prvo škropljenje je takrat dan, ako je večinoma zelenih trsnih pogank 15 do 20 centimetrov dolga, torej zdaj v sredini maja. Sorte z gladkim listjem (gutedel, portugiztr, muškatelec, silvanec) se pri močno solnčnatemu vremenu tudi s pravilno sestavljeno tekočino na špicah pogank poškoduje. Ali to se zopet izrasti in nima slabih posledic. Drugo skrop'jf nje naj se izvrši 14 dni do 3 tednov po prvemu, torej koncem maja ali začetkom junija. Poškropiti je treba tudi ie >gescheine«. Tretje škropljenje naj se vrši tri do štiri tedne po drugemu, torej sredi ali koncem junija in se ne sme tudi pri cvetenju vstaviti. Četrto škropljenje naj se izvrši zopet dva do tri tednov po tretjem, to je sredi do konca julija. Mladi, v spomladi posajeni vinogradi in trsne šole naj se vsaki teden, zadnje tudi, ako ležijo nizko, vsaki teden dvakrat škropijo. Ako je nastopno med škropljenjem deževno vreme, ki škropljeno tekočino na Ustji zopet odpere, se mora dotični del takoj po ponehanju dežja in posušenju listju zopet škropiti. škropi in to neposredno do srede avgusta (»gipfeln«). Kajti pri takem zlasti gorkem vremenu je nevarnost bolezni veliko večja. Listje treba posebno škropiti in tudi »geseheine« pred cventenjem. Čimbolj fino se tekočino razškropi, tembolj koristi to škropljenje. Trse morajo biti fino poškropljene, ne pa kakor da bi se jih pobelilo. Na ta način urejeno škropljenje je gotovo dobro varstvo proti peronospori. Druga sredstva so deloma predraga, deloma pa manj vplivna. Fr. Z w e i f 1 e r. Zanimiva železnica. V glavnem tirolskem mestu Innsbrucku pričeli so ravno prva dela za uresničenje nove železnice čez tirolske planine do gore Hafelckar, ki je 2334 m visoka Dasneue Jnnsi>ru6Ker Beraiu rgipahnprojckf Naša slika kaže pogled' na glavno cesto Innsbrucka. Zadaj vidimo gore, na katerih kaže črta progo nameravane nove železnice. **' r Loterijske številke. Gradec, dne 29. aprila: 21, 51, 57, 47, 3. Trst, dne 6. maja: 42, 84, 45, 16, 78. Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. čas za kopanja: na delavnikih od 12. ure do 2. ure popoldne (blagajna je od 12. do 1 ure laprta); na nedeljah in praznikih od 11. do 12. ore opoludne. I kopelj z vroči«a zrakom, paro ali „braueebad* z rjuho K —'60; postrežba K —"10. ±k*±±±±****±*±±**±±* 66" 116 šivalni stroj 20. stoletja. Kupujte le v našili prodajalnah, ali skozi — naše agente. = Singer Co, akc. dr. za šivalne stroje PtliJ, Hauptplatz 1. Svarilo pred posnetki! Vse od drugih prodajalen Šivalnih strojev pod imenom »Singer« ponujani stroji so izdelani po imenu naših starejših zistemov, ki zaostaja v tajnosti, delazmožnosti in konstrukciji daleč za našimi novejšimi zistemi. Na pr. vprašanja vsakokrat zaželjeno pojasnilo! Vzorci vezenja, šivanja in Štopfanja zastonj in franko. — Repa-rature vsake vrste se napravijo hitro in obračunajo najceneje. Priložnostni nat lili lesna uia 2 usittito K 3'SI 30.000 komadov kupljenih, zaraditcgn pošiljam 1 idoSo „Gloria" »rebrno anker-rem. kolesje z lepo gravir oklopjem, s i kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebr. verižico natančno i le K 3*00. Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno Ji6 ur ii ker-rem. prve vrste švic uro s poilac. verižico za K o— .1 pismeno jamstvo za vsako uro. Razp. proti' povzetju S. I razposiljalnica Švicarskih ur, Krakov St. 279. Nestevilnoi in naročil. Za neugajajoče denar nazaj. Več sto hektolitrov 424 vina domačega pridelka se proda. Natančneje pri oskrbništvu Nemška vas pri Krškem. w Grazer Kasse (r. G. m. b. H.), Gra*. Sack-»trasse N'r. 14, verleiht Geld — aaeh U sriiweren P«*ten — meh, ohne Vermittler-provision, ohne Lebensversi-cherungszwang und ohneZurang zu Gehaltsvormerkungen bei massiger Verzinsung gegen UUrgschafl oder gegen Gehalts-abzug mit Lebensvcrsicherunp. oder gegen grundbUcherlicbp oder sonstige enUprochende Sichcrheit im Persoiialltredit sweig zur RUckzahiuug in Wochenraten (von welchen auch mehrere zugleich gezahll werden konnen), so dass das Kapital in 6 oiler in 10 oder 16 Jahren rUckgezahlt wird. im »allgemeincn Zweig« abrr in beliebig zu vereinbarender Frist. Schuldscheinverfassung unentgeltlich. Schnellste Erle-di£un£. Ausiahlung der Vor-schussc nach Herstellung der Sicherhcit BOfort. Drucksortcn- versand. Ekonom oženjen, izvrsten vinogradar, sadjar in poljedelec z večletno prakso, išče kmalo trajno službo. — Naslov pri upravi ,.ota-jerca". 437 Gostilna, 1 uro od Ptuja oddaljena, se takoj proda Več pove uprava »Štajerca". 410 polovnjakov zelo dobrega zavrčkega vina iz lastnih goric (1910) tudi po „eimcrjih" proda U«ar Hotter v Ptuju. Špenglerski pomočnik in špenglerski učenec se takoj sprejmeta pri Joh. Widali jun., špenglerski mojster v Laškem trgu. 4*0 Maribor «w Domgasse 2, na oglu glavnega trga, kupuje se priznano najbolje in najceneje bluze, šose, predpasnike, perilo po meri. M. Wesiak. Zaslužek!! «» 2—4 K na dan in stalno skozi prevzetje lahke šlrikarije doma. Edino moja mašina za hitro Strikanje ,,Patenthfbei" ima izkuiene jeklene dele, Štrika zaneslj. nogavice, modne in športne izdelke. Prcdzn. nepotrebno. Poduk zastonj. Oddaljenost nič ne stori. TroŠki mali. Pismena ga rane, trajne služlie. Neodvisna eksistenca. Prospekt zastonj. Podjetje za pospeševanje domaČega dela, trg. sodn. protokol. Karl Wolf, Dunaj, Mariahilf, Nelkengas^e 1 06. Pozor! 50.000 parov čevelj! \ čevelj samo K 7-50. ] ust*vljen;a plačil razi jih fabrik se mi je i prodati večje število I globoko pod izdel. dan» torej vsakomur I moških in 2 '>;ira i Čevelj, usnje, ruj. ali č loš. Kapen-bezac, kovana usnjata tla, j najnov. fakcija, velik« št. Vsi 4 pari koštajo fe j Posije po povzetju C. I eksport čevelj, Krakorj Zmenjava dovoljena )"" nazaj. Kupim kmetsko pose kakor stoji in lezi, : sami gozd kupim, nudnik naj natančno j in ceno naznani. Naslov:? Vald, Slov. Bistrica, ] slante. Učenec se tako; sprejme. mora l>iti nemškega in| skega jezika, iz dobre o in z dobrimi šolskimi i vali. Kje? pove upran jerca". Prodajali lepa drevesa na pr. i mostne hruške, obeloatS črešnje, itd. — Cena f čilo po čogovoru. sec in polovico maj čas. Naslov: Gerjovieh Dobova, Ranil i/d; S Reparative na nih strojih izvršijo se v " riašvi hitro in =trokovnjasko.J Co., akc. dr. za i" Ptuj. Hauptplatz 1. in najstarejše podjetje j yalne stroje. Na vsako zaželjeno Muštri slikanja iu lin stonj in franko,] se takoj sprejmeta (rol povrne). Josef Mol" ' larski mojster, Law i Tirol. Učene delo, 3 leta brez takoj sprejme Krajne, Zan Kdor išče na j iskalca za vodnjake in yo_ piše na : Juliana Kr; Jjeibnitz, Schmie" 2 uri od Maribora, v deželne ceste, skupaj lov, 5 oralov sadoitt| oralov zozda, 9 in travnikov. Na] Vpraša ae pri Kurčovha št. 61 Reyirni = g o z d a r, = 38 let star, ož. brez otrok, podčastnik j z gozdarsko šolo, državno izkndojo 20 1. prakse, popolnoma verzi ran v vseh gah gozdarstva in postranskih obrti, poj lovec, prima-reference, hoče svoje neodpfl službo z ednako premestiti. Ponudbe vviseh sprechend" na upravo »Štajerci Gumi za trsje cepiti rantirano blago priporoča trgovina Brata SlaiMil 63 —11 — lepo 36 ar I m. uro, Sne. J s st'kundnnj nčno idoCoj ur tdujio | &•—. Trik) iu S. KiU rilno i Takoj proda se t Jezikovno mešani pokrajini \Vi BUiO kmetijstvo s H orali zemljišča. 13 kilometrov od Muibora; cena 8.500 K, bremena 8.200 K; IBIIjcKilno z okr. 10 orali zemlje in inventarjem, 2 kravi L bon itd; cena 16.000 K, bremena 1.600 K; noeeatvo s 26 orali zemlje z bogatim fundusom; cena »5.000 K, bremena 6.000 K; K kpo hiSo okr. 2 orala zemlje in gospodarska poslopja na meji mesta Maribor; cena 8.000 K; bremena 2.000 K. Več se izve pri Francu Hawlik, Leibnitz, (Grazerstr. 9.) in tudi v upravi tega lista. 441 t 2enskihL_ \ mladost močno in krasno lepoto posest: tančno pa ,u, strica, posti le. ,»to rab;te med. dr. A. Rix'ove garantirano ne«kodljive in ' K preparat«, ki so mnogokrat premiirani izredao pripo-_ .učeni in obstojijo že 50 let z velikim unprhora. Dr. A. Rix pasta pompadour post. var. tono proti pegam, vsaki nečistosti kože, gube izginejo. Edino zanesljiro vplivajoča krčma. 1 doza K 3'—. Dr. A. Rix pompadour-mleko, Muci poudre, krije vse nečistosti kože, 1 flagon K 3'—. » Dr. A. Ris biserna poudre-krema liiHiilo za poudre), brez maščobe najkrasnejsi, nevidni dnevni ■ti ni Šminka, krasni vpliv, beli roža ali krčmo, 1 doza K 3-—. Dr. A. Rix poudre marquise presega vse francoske preparate na finosti in vonju. 1 karton K 8—. Dr A. Rix savon de pompadour spravi arislokratično fine roke 1 karton s 3 kosi Kil neci *ega in slot dobri' dl )lskimi spr> uprava ,j a.] am • Pr- jab_,^ ibelost ini |'a Cena ■u. Zdaj laj co maja ji erjovleh 1 n u;d, Strt na trojih o. dr. A. Rix laboratorij Dunaj IX., Berggasse 17|K. šiljatev diskretno proti povzetju. si Razglas. Na deželni sadjarski in v i n o-n i š k i šoli v Mariboru se vrši v d 6. do vštevši 10. junija letni tečaj za vinogradništvo in sadjar-[ stvo ter taki tečaj za viničarje. Medtem ko se bode v prvem poletna dela riuogradriištva in sadjarstvu ter boj proti jtcdljivcein teoretično in praktično podučevalo, •njasko. S| im drogi za namen zlasti praktično izvežbanje iz't'M loncev. »djetje J Število udeležencev na vinarskem in sadjar-no* Poja! &m W^i11 Je vštevši po deželnemu šolskemu in šivanji trtta poslane učne osebe 40, ono na viničar-ečaju pa 20. Podučni denar se ne dviga. Prosilci za udeležbo na viničarskem tečaju bamorejo po razmerju danih sredstev podpore piti. Da take dobijo, morajo izredno omeniti 'inpo občinskemu predstojniku potrditi pustiti: 1. da 80 sami potrebni posestniki; 2. na očetovi posesti delujoči sinovi istih, ali 3. viničarji takih posestev. To potrdilo priložiti je že naznanilu k te- 'jftju pod opombo starosti. Prosilci za sprejem ki se ne potegujejo za Iporo, naj to v naznanilnem pismu izrečeno S0- Teoretični poduk za vinogradništvo in sadjarstvo prične dne 6. junija dopoldne ob 9. uri; |aleleženci viničarskega tečaja naj se isti dan ob 8. uri tnkaj snidejo. Naznanila vposlati je do 2. junija podpi-|memn mestu. Direkcija deželne sadjarske in vinogradniške sole v Mariboru. ■eta Morijo,"] Lana belf ■ol. snecj in ključi >rez plat" s prt I, Zavri, doseli i vod i vodO' za >ora, _ ;kupaj i~'.^ sadonosniB^ 9 oralorj apla&sk" i;™r; 61 pri 1 tnik V i ako dob) vseh .i, po| ki d povelj 5 pod ajerca". | him presenečenje! Nikdar v življenju la priložnost! 600 kom. le 3 K 80 h. 1 krasna pozi. prec. anker-ura z verižico, natančna, 3 letna garan- aji; 1 modema žirtana kravata za gospode; 3 ff. Žepni robci; 1 krasni prstan za gospode z iniit. biserom ; 1 krasna eleg. garnitura | Ittiskfga kinfa, ki obsega 1 krasni kolje it orient, biserov, mod. | iimjki kinč s patent-zaklepom, 2 eleg. dameka braceleta, 1 par | *jniov s patent-kaveljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo; X p tajila denarnica; 1 p. gumb ta manšete, 3 gradno duble-zlato | i jalect-iaklepom; 1 veleeleg. album ta. razglednice, najlepši raz* Htirela; 3 zabarni predmeti, velika veselost za mlado in staro, I I »to praktičen semamek ljub. pisem za gospode in dame, 20 ^■O. predmetov in se čez 500 rabnih predmetov, v hiSi neob- potrebnih. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, K 3*80. Pošlje po povzetju dunajska centralna razpošiljalnica Ch. Jungwirfh, Krekova št. B|II5. m I SB. Pri narocbi dveh paketov se priloži 1 prima angleška britev. Za kar ne dopade, denar nazaj. Priložnostni nakup. V občini Studenci (Brunndori), ki meji na mesto Maribor se v neposredni bližini mestne meje se nahajajočo posestvo 1. št. 57 kat. obč. Studenci, obstoječe iz hiše št. 42 v Studencih, iz gospodarskih poslopij in zemljiških parcel št. 23/1, 23/2 in 25, v konkurzn Karla Grilz glasom inventarskega protokola z dne 1. marca 1911 cenjeno na 36903 K 03 h ali čez cenilno vrednost iz proste roke vsled sklepa upniškega odbora proda. — Na hiši je bila pekarija in fijakerija in se s posestvom tudi na 2002 K inventirano pre-mičniuo lahko odda. '•— Na posestvu leži posojilni kapital občinske hranilnice v Mariboru za 8449 K 63 h, ki lahko ostane. — Vse nadaljne pogoje daje oskrbnik kon-kurzne mase dr. Heitl-rich Lorber, advokat v Mariboru, Burggasse št. 12. na tega vrv ki govori nemško in slovensko, ki zna dobro računati, se sprejme b 1. junijem pri g. i6B Franz Hutter y Ptuju. Veliki živinski sejem se vrši dne 26. majnika t. I. pri sv. Urbanu pri Ptuju. Predstojništvo sv. Urban dne 9. V. 1911.: 4oi Marinitsch 1. t. Dekla za sank, zmožna obeh deželnih jezikov, se takoj sprejme pri g. 3 Franz Hutter v Ptuju. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Pri graščinskemu oskrbništvu Zettling bei Graz, postaja Kalsdorf, sprejme se takoj zanesljivi konjski hlapec, ako mogoče oženjen in ki govori nemško; dobi dobro plačo, stanovanje, razveljavo, kurjavo. Ravnotako se sprejme tam nekaj ledičnih, ali dobro U|l#« nCf\\r za kmetijska dela UloipiiVi proti primerni letni rabljivih plači in prosti štaciji. Naslov: Gutsvenvaltung Zettling bei Graz. § XXXXXXXXXXXXXX50CXXXX Proda se takoj zaradi bolezni dobra gostilna 447 v mestu in je zraven 5 oralov zemlje; poslopje je vse novo zidano; kdor ima veselje, naj se hitro oglasi; proda se vse, kakor leži in stoji. Vpraša se pri g. Francu Ferk, Slovenji Gradec. Proda se jako dobičkanosni mlin in žago z močno, vedno ednako vodno močjo, ob južni železnici; okroglo 3 orali zemlje in gospodarska poslopja, v lepi dobri legi; proda se tudi pri plačilu polovice cene. Ponudbe pod ..Sicheres Brot" na upravo »Štajerca" 446 Proda se hiša in hlev vse novo zidano z opeko krito. Hiša s 4 sobami, v kuhinji dobra studenčna voda, 2 kleti, za vsako trgovino pripravno, zraven je tudi lep vrt z vinsko trto in sadnim drevjem zasajen. Posestvo je pri cesti 20 minut od Celja. Cena 6000 K. Ena hiša se da v najem z gostilno. Več pove Kašpar Kaluža, v Polulahu poita Celje. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Pri okrajni sodniji v Celju se vrši dne l m Ml mi razprodaja gostilniškega posestva 1. št. 102 k. obč. Forstwald; 20 minut pešpota od Celja, ob cesti ležeče; lepa hiša s posebnim gospodarskim poslopjem in s hlevi, senčnati vrt za sedeti, lep vrt za zelenjavo in eadje; vse v dobrem stavbenem stanju, na kar se interesenti posebno opozarjajo in k razprodaji vabijo. Sodnijska cenilna vrednost 11.177 K 60 h; najmanjša ponudba 5.691 K 74 h; vadij K 1118 —. Michael Wakonigg 448 Gosseling 12 pri Celovcu. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Proda se prav lepo in rodovitno pos estvo 117 oralov, 7 oralov lepega sadonosnika, žlahtno drevje, se napravi čez 20 polovnjakov sadnega mošta, 4 orali lepega vinograda, lepa trta, prinaša čez 40 polovnjakov vina, 8 oralov travnika ki se 3nrat na leto kosi, 7 oralov rodovitnih njiv, 2 vrta za zelenjavo, drugo so gozdi z mešanim lesom, kjer se lahko brez skrbi proda drv za 4000 K, potem 7 lepih poslopij, 1 velika lepa eno-nadstropna vila z 8 lepimi sobami, kuhinjo, Špeis, poleg vile mlin, 1 gospodarska hiša s 3 sobami, še ena goap. hiša zraven shramba za žito, preša spodaj 2 kleti, 1 riničarska hiša, zraven velika preža, spodaj lepa klel, veliki goveji in konjski hlesi za 20 glav živine, veliki svinjaki, vse velbano pri podrano, veliki kozolec, dobra vod«, poslopja vsa zidana in v dobrem stanu, posestvo jako lepo in rodovitno, vse leži skupaj na prijaznem in mirnem kraju, odaljeno '/* ure od železn. postaje in od okrajne ceste, primerno tudi za peiuijonista in živinorejca, ker zraste mnogo krme; k posestvu spada vinska posoda, 2 voza, plugi, brane itd. pripravno tudi za vsako obrt. Proda se zaradi smrti prav po nizki ceni za 28.000 K; polovica lahko oslane na posestvu vknjižena. Več se izve pri g. Josip Sajelšnik gostilničar, Sv. Jernej pri sv. Duhu-LoJe. 450 Meščanska parna žaga. Ha Mvem lentnem trgu (Lendplaiz) rcavwa klalnice in pli&arake hide Mva para* Saga va*k«»u v porabo. faake»« ce les hlodi, itd. po »ahtevi t*k«j nut- Saga. V»akdo pa sme tudi sam oblati, vrtati m •pahati i. t. d. 9085 1000 kron plačila za take, ki so plešasti in nimajo brade. Elegantno rast brade in las zamore se tekom 8 dnii z rabo Čara lasnega balzama povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh plešastih in redko z lasmi obrašenih oseb v rast. Čara je najboljši izdelek modeme zuauosti na tem polju in je priznan kot edini balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih) povzročiti. Čara lasni balzam se vsled tega tudi od vseh mladih in starih gospodov in dam po celem svetu rabi. Čara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in sicer po rabi malo dnij in dobi se vsled tega v jako kratkem času krepko rast las. Za neškodljivost se garantira I Ako to ni res, plačamo W" lOOO kron netto ""W vsem osebam, ki so plešaste, brez brade ali redko obraščene in ki so Čara balzam brez uspeha štiri tedne dolgo rabile. ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi. Cara-Haus, Kopenhagen. Za mi poslani zavoj Čara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj Vaše lasno sredstvo tekom 12 dnij in sicer z dobrim uspehom ; moji lasi ne izpadajo, marveč postajajo debelejši in težji; tudi niso tako malo rasli, odkar sem pričel Vas lasni balzam rabiti. Tudi moja brada postane brezdvomno krepkejša kakor preje. Jaz sem že mnogo lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha, in zahvaljujem se Vam torej iz vsega srca za Vaše krasno lasno sredstvo. V bodoče bodem to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo. Z najboljšo zahvalo ostajam Vaš O. V. M. Kopenhagen. Čara daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem lahko in mehko. Razpošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo specialno trgovino. Mi smo edina tvrdka, En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja 10 kron. 415 Wfi-ISUI (Pisma treba frankirati s 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji). lila Zastopnik: Rudolf Blum & Sohn "8 obrt za kleparstvo in pokrivanje streh Maribor, ogelj Carneri- in Hilariusstrasse. 5000 goldinarjev plačila = za osebe brez brade in za plešce = Lase in brado se dobi zanesljivo v 8 dneh po rabi pravega „Mos Balsama". Stari in mladi, gospodje in dame rabijo samo „Mos Balsam" za pridobitev las, obrv in brade, kajti dokazano je, dajo ta „Mos Balsam" edino sredstvo moderne znanosti, ki upliva med 8-14 dnevi na lasne papile tako, da prično lasi takoj rasti. Garantiramo neškodljivost. Ako to ni istina plačamo m 5000 goldinarjev v gotovini ■■ vsakomur ki je rabil „Mos Balsam" in ostal brez brade, = plešast ali z redkimi lasi. = Op. Mi smo edina tvrdka, ki prevzame tako jamstvo Zdravniški popisi in priporočila. Nujno svarimo pred pona-redbami! Oziraje se na moje poskuse z vašim ,Mos Balsamom«, vam lahko naznanim, da sem s njim popolnoma zadovoljen. Že po 8 dneh so se pojavili očitno lasi; ako ravno so bili lasi svitli in mehki, so'bili vendar krepki. Po 2 tednih dobila je brada svojo naravno barvo in tedaj Šele se je pokazal imenitni vpliv vašega balzama. Hvaležno ostajem I. C. Dr. Tverg. Kopenhagen. Podpisana lahko vsakomur pravi .Mos Balsam« kot zaneslivo sredstvo za pridobitev las priporočam. Trpela sem dalje časa na tem, da so mi izpadali in so se pojavili čisto goli prostori v laseh. Ko sem pa rabila 3 ledne »Mos Balsam«, pričeli so lasi zopet rasti in so postali težki ter polni. Gdč. M. C. Anderesen, Ny Vester-gade 5, Kopenhagen. 1 zavoj »Mos« gold. 5. Dobi se po povzetju ali s tem, da se plača naprej. Pišite na največjo specialno trgovino sveta: Mos-Magasinet, Copenhagen 399 Danemark. Dopisnice se frankirajo z 10 vin., pisma z 25 vin. 414 y\ Najlepše prašičke! Najkrepkejše živali! [Najplodovitejše plem-sk3 svinje! Naj izdatnejši pitani prašiči! imajo cd lastnikov a vedno oni,« dajo navadci še Fattin ,,Luciil in to stalna terr.u ostantjj nje vedno i in zrejo I Krmljenje t CUlIuS' Dt-j najvplivnej več tudi nejše, ker kg ■ Lucu! višanje žii za eno ki seže. n velike Cena obfli K 11-50« z vrečo labrike. cenik brezplačno od fabvike živalskih krn Fattinger & Co. z. z. Inzersdorf pri Dunaju. Čez 300O priznanj, več kot 350 prtih dobitk DODODODODDD Dl a O O O D O D O n o D O D O a ID DDDODOn< 60- Štajersko dobro deželno vino K 5i Štajersko namizno in iztočno vino K Štajersko krepko vino iz gore K 56-Terrano rdeče krvno vino, veleflno K 00-Silvanec, beli, fino namizno vino K Rizling, beli, fino namizno vino K pri 100 litrih prodaja in razpošilja vinska klet v veli poslopju šparkase Otto Kuster, Celje na Štajerskem.] oaooonODODOD o a oaoa^aonoji Graščinski uradnik] 29 let star. ozenjen, s krnel, srednjo šolo na Češkem s to$j travništvu, veSI. prakso v ekonomiji (kakor repa, žitje), ) karslvu, v živinoreji in pitanju, z znanjem v vinogradnii sadjarstvu ter kletarstvu, izvrstno pisarniško piakso, zmofc cije, govori nemško, češko, slovensko in hrvaško, išče šara celiranja graščinskega posestva drugo službo kot oskrbnik i jazne ponudbe pod „Prlma-Referenzen" na upravo I Pokrite skrbno vsako ranjeno mesto ker postane lahko vsled infekcije huda Že 40 let sem pokazalo se je omehkujoče, vlačilno i imenovano Prašku domače mazilo kot zanesljivo si za obveze. Varuje rane, pomanjša vnetje in bolečine, vpl hladilno in pospeši zaceljenje ter zdravljenje. W Poštna razpošiljatev vsaki i 1 doza 70 h. Pri naprej plačilu 3 K 16 h se 4 doze, za K 7— pa 10 doz franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije pošlje. Vsi deli embalaže nosijo postavno deponirano varstveno znamko. ---------Glavna zaloga ■ B. FRAGNER,i. loki. tonil« apoteka „pri črnemu orlu" Praga, Kleinseite, ogelj Xerudagasse štev. 203 -----------Zaloge v apotekah Avstro-Ogrske. ------ I 2!lS pri Mariboru n. D. priporoča od svojih izkušenih, kobranih (gekoti proti vremenu trdnih izdelkov iz ilovica« materijala mašinako, stensko, dimniško op nadalje rekontra Zackeaziegel, Pressfalz-, | larto po originalu Wienerberg), Stracgfaiz-Siadler in SteinbrOck) in Biberschwanzzii 15 kosov moje •DoppeI-PreGfa!z< in >StrangfaU." krijejo en kvadratni meter strešne plošče. — V i skemu vagonu se naloži 6000 kosov Biber, 5000 ka Strangfalz in 4000 kosov PreBfalz. Razpošilja se i varnost spremljevalca. Zastopstvo je v Mariboru [ Romanu Pachner, Edmund — Schrnidgasse, | Matschck, Triesterstrasse in Hansu Andraschitz, t Karntnerstrasse. — Hranišče v lastni hiši v Mariboru, Reisers št. 26. stavbinski no. in fabrični , nik. Telefon iti fji Sen lik XXXKKXXXXXXXXXXXi ladajatolj in odgovorni urednik: Kul Linhart Tiskal: W. Blanke v Ptuju B6C 17