Med revijami.                                                639
Časopis musea kralovstvi českeho 1904. Zvezek 1. in 2. Državni svetnik profesor Alois Kašpar priobčuje v teh zvezkih na straneh 115.—141. novo serijo pisem znamenitega pisatelja češkega Julia Zeve rja. Prvo serijo je ta list objavil 1. 1902. Kašpar, kateremu je Zeyer ta pisma pisal, je opremil objavo te korespondence s pojasnili in dodatki, tako da nam je čtivo pisem jako interesantno. Pisma so za Zevevja, ki je pred par leti umrl, jako značilna. Datovana so iz Vodnjan in iz Pariza iz let 1887. —1893. Dasi je to bila doba, v kateri je še odmeval boj za rokopise (kraljedvorski in zelenogorski), dasi so bili to časi najburnejših političnih sporov in agitacij, ko so Mladočehi pometli z enim mahljajem Staročehe s političnega poprišča, in dasi so se baš isti čas socijalna nasprotja na Češkem poostrovala, kakor še nikdar poprej, in čeprav so takrat ondi začeli vstajati energični modernisti v lepi literaturi, vendar ni Zeyer o tem zapisal niti besedice, dasi bi bile gotovo take aktualnosti zanimale prijatelja Kašparja, živečega v tujem kraju. Pač pa je poročal, kakšne sitnosti ima s svojimi dramami in romani, da mu jih ne zalagajo radi, ker ni čitateljev: „Nimam sreče niti pri občinstvu, niti v kritiki in radi tega niti pri založnikih. Najraje bi vse skupaj pustil. Tako mi je hudo, niti ne veš, kako." Rad bi bil potoval na Rusko, a ni zaslužil dovolj honorarja. Hodil je po Franciji in Španiji, zadolžil se in zopet ni mogel na Rusko, na Krim, kamor si je tako želel. Kaj pravi o Rusiji: „Da, sveta Rusija! Bože, to je tudi peza mojega življenja. Iz tega naroda tudi ne bode nič, kakor iz ostalih Slovanov. Država brez konca in kraja in vsak uličnik se iz nje norčuje . . . Življenje me ne veseli prav nič več. Pri nas je obupno, in v vseh drugih slovanskih deželah je isto ! Le Nemcem in Madjarom se godi sedaj dobro na svetu. Najbolje bi bilo že pod zemljo." Morda radi tega ni maral razpravljati nič o čeških internih zadevah, ker je bil prenežen in preobčutljiv značaj ter je pretemno videl vse. V istem pismu razmišlja, kako bi si uredil stanovanje v Vodnjanih s starimi cerkvenimi stvarmi, ikoni, svečniki, sve-tiljkami, posodami za kadilo, masnimi oblekami itd. Kupil bi kar cel ikonostas . . . Potem se zopet zanimlje za nesrečni zakon nekega Popova. In ko mu Kašpar poroča, da je na Ruskem na prodaj knjižnica švedskega profesorja, bi Zeyer rad dobil kakšne „sage", in če bi bil ondi na pr. Marquis de Sade, najnenravnejši pisatelj, čigar spisov ni nikjer dobiti, bi ga tudi rad kupil. Rad bi zvedel, kaj je neki tako groznega  mogel  napisati.    Glavni  njegov roman je,   „Justine". — Izkratka: pisma
so popolnoma točen odsev Zeyerjeve notranjosti.
A. D —a.
Živaja starina. Periodičeskoje izdanije otdelenija etnografiji Imp. russ. geograf. obščestva. Red. V. J. Lamanskij. God. XII. Vyp. 1—4. S.-Peterburgz 1902. — Polje, ki smo ga Slovenci do sedaj temeljito prezirali, je tu začel obdelovati Rus Al. Haruzin. Objavil je dvoje razprav, ki se med seboj popolnjujeta, namreč: „Krestjaninz Avstrijskoj Krainy i jego postrojki". Pisec podaje tu najprej kratek povestni pregled, opisuje prirodne, gospodarske in kulturne prilike Kranjske, a zatem preide na glavni svoj posel ter prikazuje razvoj in posebnosti kmetskih kranjskih zgradb.    Osobite  krajevne   prilike so   na  Kranjskem   dale znak tudi gospodarskim
640
Splošni pregled.
zgradbam. Tako tolmači stog (kozolc), skedenj, kočo i. t. d. — Druga razprava, ki ji je naslov „Žilišče Slovinca Verhnej Krajnv", je prvi prilog Haruzinovim „Materialom po istoriji razvitija slavjanskiha žilišči»". Tu je gorenjska koča točno in lepo popisana. — Obe razpravi pojasnjuje množina slik in načrtov, ki pojasnjujejo razlaganje. Slovenci moramo Haruzinu biti hvaležni, da nam popisuje naš dom in ga na slikah kaže širnemu svetu. (Po ..Zborniku za narodni život i običaje južnih Slavena".)                                                            Dr. Fr. Ilešič.
Simon Gregorčič, naš pesnik prvak, bo obhajal dne 15. oktobra svojo šest-desetletnico. Rojen je bil namreč dne 15. oktobra 1844. leta na Vršnem pod Krnom. S tem jubilejem je združena tudi štiridesetletnica njegovega književnega delovanja. Presrčno želimo, da bi temu delovanju še ne bilo konec, da bi temveč iznova vstal med nami oni Gregorčič, ki smo se mu tako divili, ki smo ga tako ljubili in častili! — Se mnogo let! —
Fran Podgornik f. Dne 16. t. m. je umrl na Dunaju, ne da bi se bilo culo prej kaj o njegovi bolezni, Fran Podgornik, pisatelj in izdajatelj časopisa „Slavisches Echo". Rajni Podgornik je bil znamenit publicist in jeklen značaj, ki se ni dal po nikakih ozirih odvrniti od svojega prepričanja. Da je mogel s tem večjim poudarkom zastopati svoje nazore, si je ustanovil svoj lastni časopis. Njegova velika požrtvovalna ljubezen do domovine je posnemanja vredna! — Sladek mir mu v tuji zemlji!
Brata Ladislav in Florentin Hrovat, znana književnika, sta dobila svojo spominsko ploščo. Odkrili so jo na slovesen način v nedeljo dne 4. septembra t. 1. v njijinem rojstnem kraju v Zgornjem Tuhinju v Kamniškem okraju.
Vega. Vegov izvrstni životopisec, stotnik Fridolin Kaučič,kisi neumorno prizadeva, da bi seznanil tudi tujce z velikimi duhovi slovenskega naroda ter mu tako pripomogel do zasluženega ugleda, je priobčil v listu „Armeezeitung" članek „Vega als Geschutzkonstrukteur", ki je izšel tudi v ruskem prevodu, in sicer v pe-trograjskem listu „Artillerijskij žurnal".
Slovanska razstava v Ameriki. Slovanska zveza v Clevelandu, ki se je ustanovila marca meseca lanskega leta, priredi v dneh od 21. do 27. novembra t. 1. »slovansko narodno in obrtno razstavo", ki ji je namen, seznaniti tudi Američane z narodno umetnostjo slovansko, zlasti pa zbližati v Ameriki živeča slovanska plemena. — Brošura, ki jo je zveza izdala tem povodom, se je tiskala v češkem, poljskem, slovaškem in — slovenskem jeziku, dokaz, da so tudi Slovenci že faktor, ki se vpošteva pri kulturnem delovanju ameriških Slovanov. Kdor bi hotel stopiti s »Slovansko zvezo" v dotiko, naj se posluži sledečega naslova: The slavic Alliance, 16 Hamlet Street, Cleveland, Ohio.
Listnica uredništva. Vse naše sotrudnike vljudno prosimo, naj nam vsako izpremembo v naslovu vselej takoj in natanko prijavijo.