— 342 — Slavia Centralis 2/2023 Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports Heinz-Helmut LÜGER, Hana BERGEROVÁ, Georg SCHUPPE- NER (ur.), 2021: Phraseme und ihr kommunikatives Potential. Landau: Verlag Empirische Pädago- gik. (Beiträge zur Fremdsprachen- vermittlung, Sonderheft 28). 262 str. Besedila, zbrana v predstavljeni mo- nografiji, se ukvarjajo s sporočanjsko - -pragmatično zmožnostjo nemškega, francoskega in poljskega frazeološke- ga izrazja. S tem se monografija uvr- šča med razmeroma številne objave iz zadnjega obdobja, ki obravnavajo izsledke preučevanja sodobne frazeo - loške besedilne rabe v različnih bese - dilnih vrstah. Smiselno je razdeljena na dva dela: v prvem, ki nosi naslov Phraseme und ihre Produktivität, so predstavljene kvalitativne analize iz- branega nemškega in francoskega fra- zeološkega izrazja glede na njegovo učinkovitost v vsakdanjem sporazu - mevanju, v drugem delu z naslovom Phraseme im Text und Diskurs gre za interpretativne razlage pragmatično - -slogovnega potenciala posameznih nemških in poljskih frazemov v iz- branih besedilnih vrstah. Uvodni prispevek se posveča vpra - šanju frazeološke pomensko-skla- denjske modelnosti (N. M. Iglesias Iglesias: Produktivität und Kreativität sprachlicher Muster. Am Beispiel der Phrasemkonstruktion [DET nächste N kommt bestimmt]). Z vidikov kon- struktivistične slovnice, ki je prevladu - joče teoretično-metodološko izhodišče najnovejših frazeoloških raziskav in na osnovi korpusnih jezikovnih po- datkov avtorica prepričljivo predstavi zmožnost tovrstnih raziskovalnih pri - stopov. Poudari možnost odkrivanja novega oziroma tistega frazeološkega izrazja, ki je doslej raziskovalno manj obravnavano – v prvi vrsti so to mo- delne frazeološke tvorbe (nem. Phra- sem-Konstruktionen) tipa knjiga vseh knjig, šola vseh šol, šport vseh športov – in nakaže možnosti za sistematično pomensko-pragmatično in skladenjsko analizo njihove besedilne rabe. Opisa- ni pristopi obetajo kakovostnejšo (ali sploh prvo) slovarsko obravnavo tovr- stnih frazeoloških zgradb. Študija nemško-francoske razisko- valke F. Hammer se posveča francoske - mu dvojničnemu frazeološkemu izrazu bel et bien (Das Wortpaar bel et bien in Pressetexten. Zum kommunikativen Po- tential adverbialer Phraseme). Opazuje njegovo rabo v publicističnih besedilih in z ozirom na funkcionalnost ugotavlja, da sporočanjsko-pragmatične zmožno - sti posameznih prislovnih frazeolo- ških izrazov neredko presegajo okvire stavka oziroma povedi; v konkretnem primeru opazovani frazem služi zbliže - vanju pisca in bralca časopisa. Čeprav je analiza eksemplarična in empirično omejena, daje dragocen vpogled v be- sedilno vpetost frazeologije in spodbuja nadaljnje primerljive raziskave. Prispevek S. Steina (Zum Zusam- menhang von metaphorischer Prägung und kommunikativer Leistung von Phrasemen. Am Beispiel von Licht am Ende des Tunnels sehen im Corona- -Diskurs) v ospredje postavlja koncep- tualno metaforiko, izraženo v frazemu Licht am Ende des Tunnels sehen in opazuje sporočanjski potencial v javni razpravi o koronavirusu. Od številnih primerljivih raziskav funkcionalno- -pragmatičnih zmožnosti frazeologije v besedilni rabi se Steinov prispe- vek razlikuje po tem, da ne izhaja iz — 343 — Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports posamične besedilne vrste in njenih značilnosti, temveč iz posameznega frazeološkega izraza, ki ga opazuje in analizira medbesedilno in glede na rabo v izbranih tematskih okvirih. Raziskava, ki temelji na pragmatič - nodiskurzni in kognitivni teoretski osnovi, prinaša spoznanje, da je lahko raba posameznega frazeološkega izra- za z ozirom na njegovo slikovitost in konceptualno metaforičnost pragma - tično zelo spremenljiva in posledično polifunkcionalna ter da potencialno ustvarja diskurzivne povezave. Pandemija in raba frazeologije sta obravnavani tudi v prispevku Z. Gašo- ve (Inwieweit prägt Corona den phra- seologischen Bestand des Deutschen? Oder: Zu Möglichkeiten der innovati- ven Phraseologismenforschung). V ši- rokih teoretsko-metodoloških okvirih avtorica išče poti do novosti v (nemški) frazeologiji, ki jih lahko razumemo kot odziv na intenzivno javno razpravo o koroni. Na osnovi vzorčne zbirke dotičnih nemških politično-publicistič - nih izjav, ki vsebujejo leksem Coro- na(-virus), dodatnega preverjanja nje- gove pogostnosti na spletu in izjemno kompleksne analize gradiva ugotavlja, da leksem prototipično izraža aktivno, težko obvladljivo in negativno konoti - rano entiteto. Če leksem nastopa kot sestavina frazemov, se v prvi vrsti izkazuje navezava na pomenske kon- cepte ‘moč’, ‘vpliv’, ‘pritisk’, ‘prepre - čevanje’, ‘čustvenost’ in ‘okrepitev’. Pet razprav v drugem delu monogra- fije obravnava besedilno in diskurziv- no rabo frazeologije. V metodoloških ozirih gre predvsem za interpretacijo potencialnih pomensko-pragmatičnih funkcij frazeološkega izražanja v raz- nolikih besedilnih vrstah. N. Rentel izhaja iz hitrega spremi - njanja sodobnih medijev in opazuje ne- katera vrednotenjska spletna besedila, in sicer kritiške zapise o restavracijah, ocene prodajalcev in vinske predstavit- ve (Phraseologismen als Authentizi- tätsstrategie in bewertenden Online- -Texten des Deutschen. Dargestellt am Beispiel von Online-Restaurantkriti- ken, Video-Rezensionen auf You Tu- be und virtuellen Weinvorstellungen). Zanima jo, kako avtorji jezikovno ure- sničujejo pristnost in verodostojnost. S posameznimi primeri ilustrira, kako tej funkciji sledi frazeologija in katere pragmatične cilje potencialno dosega. Ugotavlja, da med drugim približuje govorca in bralca, omogoča večjo pri - stnost pozitivnih oz. negativnih sodb in jih hkrati krepi, izrecno legitimi- ra vrednotenje, razlaga ali nadome- šča strokovno izrazje in s tem viša razumljivost besedila. Izjave/besedila posledično izkazujejo višjo stopnjo prepričevalnosti, razvidno pa je tudi, da pragmatične funkcije frazeologije pogosto prehajajo druga v drugo. Frazeologija v medijih je obravnava- na tudi v prispevku K. Gyuricze (Phra- seologismen aus interdisziplinärer Perspektive. Funktionen in unterschie- dlichen Textsorten der Medienkom- munikation). Avtorica si prizadeva za t. i. integrativno obravnavo in izhaja iz besediloslovnih perspektiv. Poroča o izsledkih raziskave frazeološke rabe v treh izbranih večmodalnih medijskih besedilih (reklamni oglas, spletno ča - sopisno poročilo, objava na spletnem omrežju) in nazorno prikaže, kako lahko s pomočjo frazeologije vzpo - stavljamo medbesedilne povezave. S tem poudarja medbesedilnost kot po- glavitno lastnost modernih medijskih — 344 — Slavia Centralis 2/2023 Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports besedil, ki odpira nove funkcionalno- -pragmatične vidike v raziskovanju frazeološke rabe. G. Zenderowska-Korpus se posveča frazeologiji v političnih nastopih treh poljskih predsedniških kandidatov v volilnem letu 2020 ( P hr a s e m g e br a u c h in der polnischen Präsidentschaft- skampagne). Analizira rabo tipološko različnega frazeološkega izrazja (ko - lokacije, pragmatični frazemi, idiomi) in na osnovi 75 stavčnih oziroma be - sedilnih primerov ugotavlja njegove pragmatične in slogovne učinke. Ti so naslednji: frazemi soustvarjajo bese- dilno zgradbo, implicitno ali ekspli- citno vrednotijo, prispevajo k (etično - -moralni) samopredstavitvi govorca. Izpostaviti je treba, da je pomensko- -pragmatična jezikoslovna interpre - tacija rabe posameznih frazeoloških izrazov enostranska, saj ne zajame na- slovnikovega pogleda oziroma njegove interpretacije, ki je lahko tudi deloma ali v celoti drugačna. Prispevek C. Schatte je kontrastivno naravnan; z nemško-poljskih vidikov opazuje rabo pragmatičnih frazemov v oglaševalskih besedilnih vrstah, v ho- roskopu in beletristiki, tj. v besedilih, ki jim je lastna inscenacija (Pragma- tische Phraseologismen in ausgewähl- ten Textsorten des Deutschen und des Polnischen. Dargestellt aus kommu- nikativer und translatorischer Sicht). Izkazuje se, da se možnost frazeološke modifikacije tako v nemškem kot tu- di v poljskem oglaševanju izrablja kot sredstvo za doseganje tipičnih oglaše - valskih ciljev, kot sta npr. usmerjanje pozornosti ali vzpostavljanje stika. Ob opazovanju horoskopskih besedil se nakazujejo jezikovne razlike med nem- ščino in poljščino: nemška besedila s pomočjo frazeologije pogosteje izraža - jo opozorila, spodbude ali priporočila, v poljskih pa je tovrstna praksa red- kejša. Primerjava nemških literarnih besedil in njihovih poljskih prevodov ponovno pokaže, da je funkcionalnost pragmatičnih frazemov praviloma be - sedilno oz. sobesedilno pogojena, kar pogosto predstavlja prevajalski izziv. Končno se raziskava G. Schmale - ja nanaša na pragmatične, tj. sporo - čanjsko-pogovorne funkcije frazeolo - gije v naravnih dialoških pogovorih (Zum kommunikativen Potenzial von Idiomen in Gesprächen). Prispevek uvaja obsežna kritična obravnava doslejšnjega raziskovanja sporočanj - skega potenciala frazeološkega nači - na izražanja, nato pa avtor prevzame znano predpostavko, da so idiomi kot jedrni del frazeologije specifični gle - de na sporočanjski potencial in da se v tem razlikujejo od nefrazeološkega izražanja. Posledično velja, da lahko ustvarjalna raba frazeologije, tj. fra- zeoloških ponovitev in medsebojnega parafraziranja frazeoloških in nefra- zeoloških izrazov ter besednih iger s frazemi tvorno prispeva k oblikovanju naravnih dialoških pogovorov. Poleg frazeološko tipičnih funkcij, kot sta izražanje kompleksnih stanj ali prispe - vek k jezikovni ekonomičnosti opazo - vani primeri izkazujejo tudi zmožnost usmerjanja pozornosti, demonstracije sporočanjskih kompetenc govorca, za - gotavljanja razumljivosti ipd. Obravnavana publikacija s prispev- ki o sporočanjskem potencialu frazeo - loškega načina izražanja v nemščini, francoščini in poljščini prinaša za - nimive in dragocene uvide v rabo in funkcije frazeologije v sodobnih me- dijskih besedilih ter predstavi relativno — 345 — Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports nove korpusne teoretsko-metodološke pristope k njenemu proučevanju. Če - tudi so besedila mestoma vsebinsko redundantna (tako so recimo daljši uvodi v pojmovnost frazeološke ve- de ob izjemni vitalnosti frazeološke- ga raziskovanja nepotrebni), jih lahko označimo za pomemben prispevek k funkcionalno-pragmatični obravnavi frazeologije, ki nakazuje možnosti za nadaljnje raziskave v različnih jezikih, tudi v slovenščini. Vida Jesenšek, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, vida.jesensek@um.si Druga Poletna šola slovenskega jezika kot drugega in tujega jezika Slovenščina na prvi pogled Oddelek za slovanske jezike in knji- ževnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je letos že drugič organizi - ral Poletno šolo slovenskega jezika kot drugega in tujega jezika Slovenščina na prvi pogled, ki je potekala od 28. avgusta do 8. septembra 2023 na Filo- zofski fakulteti Univerze v Mariboru, in sicer v sodelovanju z Mednarodno pisarno Univerze v Mariboru ter s Cen- trom Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS). Namenjena je bila študentkam in študentom, ki se slovenščino kot obvezni ali izbirni predmet učijo na partnerskih univer - zah, članicah mreže CEEPUS Slavic Philology and Its Cultural Contexts. Poletne šole se je udeležilo triin - trideset študentk in študentov ter tri predavateljice s partnerskih univerz v Beogradu, Bratislavi, Bukarešti, No- vem Sadu, Pragi, Skopju, Sofiji, Za- dru in Zagrebu. Slavnostna otvoritev je potekala v ponedeljek, 28. avgusta 2023, ko so udeleženke in udeležence pozdravile Mihaela Koletnik, prorek- torica za študijsko dejavnost Univerze v Mariboru, Irena Stramljič Breznik, prodekanica za kakovost in kadre Filo- zofske fakultete UM, Branislava Vičar, predstojnica Oddelka za slovanske je- zike in književnosti FF UM, ter Gjoko Nikolovski, vodja poletne šole. Pro- gram poletne šole je zajemal lektorske vaje in konverzacije v slovenščini ter sklop slovenističnih predavanj, ki so jih pripravile predavateljice in preda- vatelji s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Filozofske fakultete Uni- verze v Zagrebu ter Filozofske fakul- tete Univerze v Bratislavi. V prvem tednu so udeleženke in ude - leženci poslušali predavanja s področja slovenskega jezika in književnosti. Jo- žica Čeh Steger je sklop slovenistič - nih predavanj odprla s predavanjem o literarnih konstruktih krhke ženske v slovenski književnosti, Melita Zem- ljak Jontes pa je predstavila osnove slovenske fonetike. V nadaljevanju sta predavali Irena Stramljič Breznik, ki je izpostavila obrazilno variantnost izbranih feminativov v slovenščini in južnoslovanskih jezikih, ter Ivana Latković, ki je osvetlila južnoslovan - sko medliterarno recepcijo slovenske književnosti. Sledilo je predavanje Alenke Valh Lopert in Tatjane