Učiteljstvu bodi mesto tudi v parlamentu Že ponovno so se čuli v naših vrstah glasovi. da moramo dobiti svoje lastne zastoprtike v vseh javnih iri tudi zakonodainih korporacijah. Čedalje bolj se namreč pojavlja potreba, da učiteljstvo soodloča v vseh ustahovah, v katerih se kuje usoda šolstva, učiteljstva in narodne prosvete sploh. 1'n'to, kar je bilo doslej le naša želja, morda samo želja najdalekovidnejših v naših vrstah, naj po-stane danes zahteva vsega organiziranega učiteljstva. Pravico do take zahteva nam daje naše delo. '¦' ' Učiteljevo delo je razdeljeno y dve panogi. Prvo je delbv šoli. a drugo je delo med narodom. Eno je v zvezi z drugim, kajti ni ga menda učitelja. ki bi se omejeval zgolj na delo v šolski sobi. Odkar obstoja učiteljski stan je obstojalo tudi učiteljevo delo med narodom. Razlika med tem delom v prejšnjih časih in danes je le ta, da ie bilo poprej povsem prostovoljno in so se našli le pri posameznikih svetli primeri idealnega dela med narodom, a povečini ni bilo to delo nikjer priznano. Danes je stvar nekoliko drugačna. Z zakonom o narodnih šolah je priznano tudi učiteijevo delo izven šole in se to delo tu-di oceniuje. Delo ni malenkostno. kajti razvoj vsega narodovega prosvetnega življenja sloni skoraj edino na učiteljskih ramenih. Nikoli se ni učiteljstvo branilo dela in tudi sedaj ne iznašamo teh ugotovitev z namenom, da bi se tega dela otresli, marveč le v podkrepitev zahteve. Moralna dolžnost našega stanu nam nalaga delo med narodom in nešteto priznanj nam potrjuje. da je bilo to delo doslej vedno uspešno. — Tudi v zadnjem času slišimo razne aohvale. V banovinskem odboru je namestnik bana g. dr. Pirkmajer toplo in s polnim priznanjem govoril o učiteljskem delu med narodom. Tudi rninister za kfnetijstvo g. dr. Jankovič se je prav laskavo Izrazil napram zastopnikom JUU o delu učiteljstva za dobrobit naroda in napredek države. In prav te izjave naj podkrepljajo naše zahteve, da moramo dobiti svoje zastopnike v vseh javnih in tudi zakonodajnih korporacijah, torej tudi v parlamentu. Doslej se je smatral učitelj le za delavca, vča&ih se je tudi priznalo da je delo dobro, a danes postavl.jamo zahtevo, da bo učiteljstvo tudi svojemu ustvarjajočemu delu med narodom primerno zastopano povsod. kjer se odloča o šolstvu in prosveti. Nihoe1 ne more trditi. da so pri strokovnem delu strokovnjaki nepotrebni. Moderna današnja doba priznava in upošteva le strokovna mnenja, ker hoče, da je vsako delo čim popolnejše. Poglejmo v banovinski svet. — Niti enega učitelja ni v njem in vendar se ravno tu razpravlja o šolstvu in prosveti. Razpravlja in govori se mnogo in tudi sklepa se. Toda kdo bi dajal lažje pojasnila o stanju naših šol? Kdo bi bolje orisal kvarnost prenatrpanih razredov? Kdo bi lažje govoril o prosvetnem delu med narodom? Kdo boljc očrtal potrebe za kulturni napredek vasi itd. ako ne učitelj? In vendar ni v tej korporaciji nobenega učitelja. — Ali je bilo, vzemimo za orimero razpuščeni parlament, tam kaj bolie? Iz dravske banovine ni bil zastopan niti eden učitelj, in vendar mora priznati vsak objektiven človek, da ima' ravno učiteljstvo najtesnejše zvez-e z narodom, da je ravno učiteljstvo oni kulturni pionir, ki bi se moral v prvi vrati priznati tudi na zunaj za narodnega voditelja, kajti stvarno je on to že od nekdaj. Nove volitve so pred vratmi, in zopet se bo apeliralo na učiteljstvo. Mnogo dela in odgovornosti se bo nalagalo zopet učiteljstvu. a pri tem se poraja za nas vprašanje: »Ali se bo hotelo upoštevati upravičene zahteve učiteljstva?« Danes ni ta zahteva le glas posameznikov, marveč prihaja že iz širših učiteliskih krogov in mnoga društva so o tem vprašanju razoravljala in nekatera tudi že sklepala. Od več strani se čuje soglasna zahteva: »Učiteljstvo mora dobiti svoje zastopnike tudi v parlamentu!« Ta klic ne prihaja samo iz učiteljskih vrst marveč je tudi g. minister dr. Marušič izjavil, da je potrebno. da pride v parlament več zastopnikov učiteljstva. Poudaril je tudi, da je to njegova iskrena želja. To dragoceno priznanje naj nam bo potrdilo. koliko smo v pretekli dobi zamudili. Vedno in povsod ie bil učitelj le delavec. in dovršil je najvažnejša dela, toda odločati ni smel nikjer. In danes? Učiteljsko udruženje ie stanovska organizacija in kot taka ne more ooseaati v strankarsko politična vprašanja. Tudi bi bilo napačno in povsem nepravilno, da bi se stanovska organrzacija bavila s strankarsko politiko, če bi ii bilo to tudi dovoljeno. Zaradi tega ne more razpravljati o eventuelni kandidaturi svojih članov za poslanske mandate. Nekaj pa lahko naredi organizacija in z njo vse članstvo in sicer to. da pokaže na ogromno delo med narodom, ki ga učiteljstvo opravIja. To delo in nešteti uspehi dajejo učiteljstvu zadostno upravičenost zahtevati svoje pravice, zahtevati. da se mu prizna zmožnost narod fudi zastopati in ne zamj samo delati. Učiteljstvo je ravno s svojim dejom spoznalo narod in spoiznalo tudi njegove kulturne, gospodarske in socialne potrebe in prav zaradi tega je upravičeno zahtevati upoštevanja pri izbiri kandidatov za bodoče volitve. Ne bo lahko, a upajmo, da tudi težko ne, zagovarjati povsod to našo zahtevo. Ni prišla iz vodstva, članstvo samo jo je zahtevalo na svojih zborovan.jih, in prav zaradi tega moramo o njej razpravljati tudi tam, kjer še ni bilo govora o t-em vprašanju. V vseh naših društvih naj članstvo dobro pretrese to zahtevo, da bo ha6top vsega učiteljštva v tem pogledu' enoten. V vseh društvih, v vseh organizacijah, odborih in zadrugah je zastopano učiteljstvo. Povsod poznajo njegovo delo, in danes ko postavljamio svojo zahtevo po priznanju, da smo vredni biti tudi zastopniki naroda, naj nastopi prav vse učiteljstvo ehotno s poudarkom: Če smo dobri delavci med narodom, in to nam priznate. tedaj omogocite najboljšim med nami, da bodo mogli narod zastopati tudi v parlamentu. — ž.