Projekt UŽIVAJMO V ZDRAVJU Priročnik za promocijo telesne dejavnosti in zdrave prehrane v šolskem okolju Ljubljana, 2016 1 Priročnik za promocijo telesne dejavnosti in zdrave prehrane v šolskem okolju Urednika: Nika Berlic, Rok Poličnik – Nacionalni inštitut za javno zdravje Avtorji: Nika Berlic Branka Đukić, Mojca Bevc, Rok Poličnik, Matej Gregorič, Vesna Pucelj, Vida Fajdiga Turk, Jožica Maučec Zakotnik – Nacionalni inštitut za javno zdravje Zasnova in oblikovanje: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, Ljubljana Izdajatelj: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, Ljubljana Elektronski vir: http://www.uzivajmovzdravju.si/index.php/izdelki/izdelki-modeli/ Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2016 Za vsebino posameznega poglavja so odgovorni njegovi avtorji. Dokument je nastal v okviru projekta "Celostni inovativni model za zagotavljanje zdravega življenjskega sloga, s poudarkom na prehranjevanju, gibanju, preprečevanju in obravnavi debelosti pri otrocih, mladostnikih ter odraslih in zmanjševanju neenakosti v zdravju", akronim projekta »UŽIVAJMO V ZDRAVJU«s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino tega dokumenta je odgovoren izključno Nacionalni inštitut za javno zdravje in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča nosilca Programa Norveškega finančnega mehanizma. Vodja projekta: Zavod Republike Slovenije za šolstvo CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 613.2-053.2(082)(0.034.2) 613.7-053.2(082)(0.034.2) PRIROČNIK za promocijo telesne dejavnosti in zdrave prehrane v šolskem okolju [Elektronski vir] / avtorji Nika Berlic ... [et al.] ; urednika Nika Berlic, Rok Poličnik. - El. knjiga. - Ljubljana : Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2016. - (Projekt Uživajmo v zdravju) Način dostopa (URL): http://www.uzivajmovzdravju.si/index.php/izdelki/izdelki-modeli/ ISBN 978-961-7002-03-4 (pdf) 1. Berlic, Nika 285453824 2 SEZNAM KRATIC CATCH Projekt »Coordinated Aproach to Childhood Obesity« CORD »The Childhood Obesity Research Demonstration« CŠOD Center šolskih in obšolskih dejavnosti EPODE Mednarodna mreža, ki temelji na skupnostnem pristopu EU Evropska unija HBSC Raziskava Health Behaviour od School-Aged Children HEPA Health Enhancing Physical Acticity HEPCOM Učna platforma za preventivo debelosti med otroci v Evropi KNB Kronične-nenalezljive bolezni LS Lokalna skupnost MZ Ministrstvo za zdravje NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje NVO Nevladne organizacije OE Območne enote OPKP Odprta platforma za klinično prehrano OŠ Osnovna šola PDS Pijače z dodanim sladkorjem SHE »Schools for Health in Europe« SLOfit Športnovzogjni karton SZO/ WHO Svetovna zdravstvena organizacija/ World Health Organization VIZ Vzgojno-izobraževalni zavodi WAY Projekt »Wealness, Academics, You« ZD Zdravstveni dom ZRSŠ Zavod Republike Slovenije za šolstvo 3 KAZALO SEZNAM KRATIC ......................................................................................................................................... 3 KAZALO ........................................................................................................................................................... 4 1. KAKO UPORABLJATI PRIROČNIK? ................................................................................................ 5 2. KAJ JE DEBELOST? ............................................................................................................................ 6 3. EPIDEMIOLOGIJA DEBELOSTI MED OTROCI IN MLADOSTNIKI .................................... 8 4. OCENE POTREB ................................................................................................................................... 10 5. OPIS PRISTOPA K REŠEVANJU PROBLEMATIKE .................................................................... 11 A. Zakaj govorimo o promociji zdravja v VIZ? .......................................................................................... 11 B. Kdaj pristopiti k reševanju debelosti pri otrocih in mladostnikih? ...................................................... 12 C. Kako pristopiti k reševanju debelosti pri otrocih in mladostnikih? ..................................................... 12 1) Začetek ................................................................................................................................................ 13 2) Ocena izhodiščnega stanja .................................................................................................................. 15 3) Načrtovanje ukrepov ........................................................................................................................... 16 4) Ukrepanje ............................................................................................................................................ 17 5) Spremljanje in vrednotenje ................................................................................................................. 17 6. MODEL Z AKTIVNOSTMI IN PRAKTIČNIMI PRIMERI ......................................................... 19 7. PREGLED IN IZBOR PRIMEROV DOBRIH PRAKS ..................................................................... 24 A. SLOVENSKE DOBRE PRAKSE ...................................................................................................... 24 B. NEKATERI PRIMERI DOBRIH PRAKS IZ TUJINE ............................................................... 36 C. EVROPSKI PROGRAMI/MREŽE S PRIMERI DOBRIH PRAKS ............................................ 48 8. VIRI IN LITERATURA ...................................................................................................................... 50 4 1. KAKO UPORABLJATI PRIROČNIK? Priročnik je namenjen obravnavi debelosti otrok in mladostnikov ter njihovih staršev v vzgojno- izobraževalnem okolju. Vsebuje model s praktičnimi primeri, ki strokovnjakom v vzgojno-izobraževalnemu procesu (tj. uporabnikom) služi kot strokovna podpora pri vzgoji in izobraževanju otrok in mladostnikov o zdravem življenjskem slogu. Model združuje 3 ravni: raven razreda/skupine, raven šole/vrtca in raven lokalne skupnosti, ki je tesno povezana s šolami. Model je podprt tudi s področjem socialnega varstva. V zadnjem poglavju navaja tudi primere dobrih praks na področju prehrane in gibanja. V prvi vrsti gre za slovenske projekte in programe, v katere se lahko posamezni vzgojno-izobraževalni zavodi (VIZ) vključujejo. Sledijo tudi primeri dobrih praks iz tujine, ki so dobrodošli predvsem za širitev obzorja na področju vključevanja zdravega življenjskega sloga v vrtčevsko in šolsko okolje. Primeri dobrih praks iz tujine so koristni tudi za vzbuditev novih idej med strokovnjaki v vzgojno- izobraževalnem procesu, s pomočjo katerih lahko razvijajo lastne primere dobrih praks s svojo ekipo in v svojem okolju. Uporabnikom želimo, da jim ta priročnik dobro služi pri krepitvi zdravja otrok in mladostnikov v vzgojno-izobraževalnem procesu. 5 2. KAJ JE DEBELOST? Debelost je psihosomatska in hkrati sodobna civilizacijska bolezen, ki nastane kot posledica evolucijske neprilagojenosti na preobilje hrane in pomanjkanje telesne dejavnosti. Predstavlja dejavnik tveganja za številne kronične nenalezljive bolezni (KNB), kot so sladkorna bolezen tipa 2, koronarne bolezni srca, povišan krvni tlak, obolenja žolčnika, možganska kap, določene vrste raka, poveča pa se tudi pogostost kostno-mišičnih težav in težav z dihanjem. Prav tako pa je debelost uvrščena tudi na seznam bolezni. Leta 1997 je Svetovna zdravstvena organizacija (v nadaljevanju SZO) potrdila, da je debelost bolezen, ki se kaže kot zelo povečana telesna teža glede na telesno višino in spol (1). Debelost nastane kot posledica pozitivne energijske bilance, kar pomeni, da je energetski vnos s hrano večji, kot je poraba. To energijsko neravnovesje pri prebivalstvu je posledica spremenjenih prehranskih navad vključno z večjo porabo energetsko goste hrane, ki vsebuje večji delež maščob (zlasti nasičenih), enostavnih ogljikovih hidratov, ter gazirane brezalkoholne pijače, ki vsebujejo veliko dodanih sladkorjev. Debelost je mogoče opredeliti iz različnih zornih kotov, vendar pa se zlasti medicinski strokovnjaki strinjajo, da je debelost kompleksna, večvzročna kronična presnovna bolezen, za katero je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu (2). Eden izmed največjih globalnih javno-zdravstvenih izzivov 21. stoletja predstavlja debelost v otroški dobi. Otroci s prekomerno težo in debelostjo imajo večjo verjetnost, da ostanejo debeli v odrasli dobi. Poleg tveganja za prezgodnjo umrljivost in obolevnost pa so ti otroci tudi bolj podvrženi zbadanju, ustrahovanju in socialni izolaciji (3-4). Pomembni dejavniki za prekomerno telesno težo in debelost v otroškem obdobju in mladostništvu so tudi pomanjkanje telesne aktivnosti, preživljanje časa pred televizijo ter sama debelost staršev (5). Z vidika razvoja debelosti so še posebej ogroženi tisti iz nižjih socio-ekonomskih slojev. Tudi pri otrocih in mladostnikih je debelost izrazitejša pri tistih, ki prihajajo iz družin z nižjimi prihodki (6). Kritična obdobja otrok in mladostnikov za prekomerno pridobivanje na telesni teži so sledeča: prenatalno obdobje, zgodnje postnatalno obdobje, obdobje med četrtim in sedmim letom starosti in mladostniško obdobje. Ob rojstvu imajo otroci, ki so izpostavljeni maternalni debelosti, višje tveganje za debelost že v otroškem obdobju (7). Na debelost kot bolezen, ki ogroža in ruši zdravje posameznika bodisi na telesni, duševni ali družbeni ravni, vplivajo dedna predispozicija, življenjski slog oz. vedenjske navade in življenjski pogoji. Vpliv posameznika na dednost je zelo omejen, lahko pa izražanje dednega materiala usmerjamo z ostalima dvema dejavnikoma, ki sta medsebojno povezana. Na življenjski slog oz. vedenjske navade, kot so način prehranjevanja, telesna aktivnost, obvladovanje stresa, posameznik/otrok/njegovi starši oz. skrbniki lahko vplivajo v veliki meri. Življenjski pogoji pa se nanašajo na okolja, v katerih posameznik živi, dela in tudi na to, kako okolje in družba vplivata na življenje posameznika. Danes govorimo o t. i. obesogenem okolju, tj. okolju ki spodbuja razvoj debelosti (npr. sedeči življenjski slog), pri čemer telesna dejavnost ter zdrava in uravnotežena prehrana predstavljata ključna varovalna dejavnika pri preprečevanju njenega nastanka. Tako se v 6 vrtcu oz. šoli posveča pozornost temu, ali je prehrana usklajena s strokovnimi priporočili in ali je otrokom na razpolago dovolj primernih površin oz. ustreznega prostora za vsakodnevno telesno aktivnost. Na oblikovanje življenjskih pogojev vpliva posameznik posredno kot del okolja, v katerem biva, in kot soustvarjalec družbe, ki ga obdaja. Promocija zdravja tako vključuje vedenje posameznika (vključno s kakovostjo njegovih odnosov) in življenjske pogoje (8). 7 3. EPIDEMIOLOGIJA DEBELOSTI MED OTROCI IN MLADOSTNIKI Debelost postaja ena najpogostejših otroških bolezni, ki narašča po vsem svetu kot posledica nezdravega življenjskega sloga. Fakulteta za šport na podlagi podatkovne baze SLOFIT, ki vsako leto zajame več kot 95 % vseh slovenskih osnovnošolk in osnovnošolcev, že več kot 30 let spremlja spremembe prehranjenosti in telesne dejavnosti. Prekomerno težkih je nekaj več kot 21 % fantov in skoraj 19% deklet. V zadnjih dvajsetih letih se je delež debelih fantov povečal s 5,5 % na 13,6 %, pri dekletih pa s 3,3% na 8,0 %. Največje povečanje je bilo ugotovljeno v obdobju 2005−2008, za 2,4 % pri fantih in za 1,6 % pri dekletih. Tako pri fantih kot pri dekletih se je najbolj relativno povečalo število debelih v srednjih šolah. Zaradi debelosti je veliko bolj ogrožena populacija fantov, in sicer v starosti od 9. do 11. leta, kjer je po mednarodnih standardih že več kot 40 % debelih ali prekomerno težkih. Število debelih fantov in deklet se je v zadnjem obdobju 2009−2011 povečalo, toda bistveno manj kot v preteklih obdobjih, zlasti v obdobju 2005−2008, kar bi lahko bil znak stagnacije povečevanja. Pri deležu deklet in še posebej fantov, ki imajo prekomerno telesno težo, je treba opozoriti, da je določen del populacije (nekaj odstotkov – več pri fantih) uvrščen v to kategorijo (manj primerna telesna teža z vidika gibalne zmogljivosti in zdravja) zaradi specifične sestave telesa (razmerje med mišično maso in podkožnim maščevjem). Izrazito »atletska« sestava telesa je znak dobrega telesnega razvoja, a zaradi načina izračuna BMI so takšni fantje in dekleta uvrščeni v skupino tistih s prekomerno telesno težo (9). Podatki zbirke SLOfit (telesna višina, masa, kožna guba) za leto 2013/2014 kažejo, da se je odstotek debelih otrok in mladostnikov od konca 80-ih let 20. stoletja do danes povečal za 3-krat. Podatki te zbirke v zadnjem času pa kljub vsemu niso tako pesimistični, saj kažejo na to, da se je naraščanje prekomerne prehranjenosti v zadnjih petih letih ustavilo. Pozitiven učinek je bil opazen po vpeljavi programa Zdrav življenjski slog v slovenske osnovne šole (tj. v šolskem letu 2010/2011) (10). Odstotek debelih otrok in mladostnikov je po objektivno izmerjenih podatkih (SLOfit) za tretjino višji v primerjavi s podatki, pridobljenimi s samoporočanjem. Izsledki mednarodne raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji (HBSC 2011), ki temeljijo na samoporočanju, kažejo, da se Slovenija po deležu čezmerno hranjenih in debelih 15- letnikov uvršča na 5. mesto med 39. državami. Podatki (samoporočani) razkrivajo tudi, da je čezmerno hranjenih in debelih več fantov (23 %) kot deklet (13 %) (11). Rezultati raziskav tudi kažejo, da v Sloveniji otroci iz socialno-ekonomsko šibkejših družin manj pogosto redno zajtrkujejo, manj pogosto uživajo sadje in zelenjavo ter pogosteje uživajo sladkarije, hkrati pa so ti otroci tudi manj pogosto intenzivno telesno dejavni in telesno dejavni vseh sedem dni v tednu (12), kar vodi v nastanek čezmerne telesne teže in debelosti. Rezultati novejše HBSC raziskave iz leta 2014 kažejo, da se je v skupino čezmerno hranjenih in debelih uvrstilo 17,1 % mladostnikov, v primerjavi s 14,1 % v letu 2002. Odstotek čezmerno hranjenih in debelih je višji med fanti kot dekleti. Prvič po letu 2010 se je zmanjšal odstotek čezmerno hranjenih in debelih mladostnikov (11- in 15- letnikov). V 8 Sloveniji že tri desetletja beležimo resen javnozdravstveni problem naraščajočega odstotka čezmerno hranjenih in debelih otrok in mladostnikov, zato zadnji podatki vlivajo nekoliko optimizma. Neustrezna prehranjenost otrok in mladine se odraža tudi pri njihovi vse slabši gibalni učinkovitosti (13). Rezultati številnih raziskav potrjujejo, da je debelost v otroštvu in mladosti povezana z večjo obolevnostjo in umrljivostjo pri odraslih. Prekomerna telesna teža in debelost sta vzrok za približno 80 % vseh primerov diabetesa tipa II, 35 % vseh ishemičnih bolezni srca in 55 % vseh primerov povišanega krvnega tlaka med odraslimi (14). 9 4. OCENE POTREB Ker so epidemiološki podatki dovolj zgovorni in kažejo na potrebno spremembo življenjskega sloga otrok in mladostnikov ter njihovih družin/skrbnikov, je Nacionalni inštitut za javno zdravje v juniju 2015 izvedel tudi kvalitativno raziskavo (fokusne skupine) za ugotavljanje potreb z vidika uporabnikov in izvajalcev na področju zdravega življenjskega sloga in debelosti v urbanem in ruralnem okolju. Ocene potreb, ki so strnjene v poglobljenem poročilu (15), zajemajo vidik osnovnih šol, zdravstvenih domov in predstavnikov lokalne oblasti kot izvajalcev ter staršev otrok in mladostnikov, preko katerih je bil pridobljen pogled in mnenje uporabnikov. Izvajalci so se v fokusnih skupinah opredeljevali do naslednjih vsebinskih točk: 1. vpliv izvajalcev na krepitev zdravega življenjskega sloga med otroci in mladostniki, 2. prehrana otrok in mladostnikov, 3. telesna aktivnost otrok in mladostnikov, 4. vpliv družinske situacije na zdrav življenjski slog in 5. motiviranje za zdrav življenjski slog otrok in mladostnikov; medtem ko so bili uporabniki (starši otrok in mladostnikov) spodbujeni, naj izrazijo svoje mnenje v okviru naslednjih vidikov: 1. pomen zdrave prehrane in prehranjevalne navade družine, 2. nakupovalne navade glede zdrave prehrane, 3. redna telesna dejavnost otrok in mladostnikov, 4. institucionalna ponudba, 5. ocena strokovnih nasvetov glede zdrave prehrane in življenjskega sloga in 6. vpliv družbenega stanja: socialno-ekonomska situacija družine. Udeleženci v fokusnih skupinah so prepoznali vrsto ovir in predlagali kar nekaj rešitev. Kljub temu da so bile fokusne skupine v prvi vrsti namenjene identifikaciji vrzeli in pripravi ukrepov za odločevalce, pa so ti izsledki v veliki meri pripomogli tudi pri oblikovanju tega priročnika. Ob tem je bil upoštevano tudi, da fokusne skupine izražajo subjektivna mnenja udeležencev, ki niso nujno strokovnjaki na dotičnih področjih raziskovanja. V ta namen so bila njihova mnenja strokovno pregledana in upoštevana pri definiranju ukrepov. Nekateri vidiki zahtevajo sicer sistemske rešitve. Po drugi strani pa obstaja kar precej vrzeli, ki jih lahko zapolnimo z lastnim trudom in inovativnostjo. V naslednjem poglavju (5. poglavje) je nekaj besed namenjenih opisu pristopa k reševanju problematike debelosti ter ključnim korakom/fazam pri celostnem pristopu v okviru vrtcev in šol. Temu poglavju pa sledi model z aktivnostmi in praktičnimi primeri, ki je VIZ lahko v veliko oporo pri zagotavljanju zdravega življenjskega sloga v svoji instituciji (poglavje 6). 10 5. OPIS PRISTOPA K REŠEVANJU PROBLEMATIKE Učinkovito (nemedikamentozno) preprečevanje in spopadanje z otroško in mladostniško debelostjo je večplastno in zagotovo mora delovati na več ravneh. Te vključujejo posameznikovo spreminjanje vedenjskih navad, življenjskega sloga in podporo družine. Pri tem je ključnega pomena okolje, kjer otrok oz. mladostnik preživi večji del časa: vrtec, šola, in ostale javne površine, ki so namenjene za uporabo otrokom in mladostnikom (urejene zelene površine, varna igrišča, ustrezne kolesarske poti, vzdrževana infrastruktura za gibalne aktivnosti). Zdravje in učni uspeh sta medsebojno tesno povezana. VIZ, kamor vključujemo povečini vrtce in šole, ne morejo doseči svojega primarnega cilja, to je izobraževanje otrok, če tako učenci kot strokovno osebje niso dobrega zdravja. Potrebno pa se je zavedati, da se učinki ukrepov za preprečevanje debelosti, ki posegajo v vedenjske navade v zgodnjem obdobju otroštva oz. mladostništva, običajno kažejo na dolg rok (16, 17). Promocija zdravja v VIZ je eden izmed preventivnih in delno tudi kurativnih pristopov k reševanju problematike debelosti oz. preprečevanja in/ali zmanjševanja debelosti med otroci in mladostniki. Gre za vzpostavitev šolskega okolja, šolskih politik in učnega načrta, ki varujejo in krepijo zdravje otrok in mladostnikov in tudi zaposlenih v VIZ. Vključuje sistematičen, celosten in sodelovalen šolski pristop, ki krepi zmogljivosti, povezane z razvojem znanja, spretnosti in zavezanosti vseh članov šolske skupnosti za promocijo zdravja in dobrega počutja (18). A. Zakaj govorimo o promociji zdravja v VIZ? Zato, ker: - otroci in mladostniki preživijo približno tretjino dneva v vrtcih ali šolah, - se v tem življenjskem obdobju vzgajajo in učijo veščine, ki jih otrok potrebuje pri soočanju z izzivi v obdobju odraščanja in v odraslosti; - je pri zdravih otrocih in mladostnikih s primerno telesno težo in gibalno sposobnostjo večja verjetnost, da so tudi bolj zadovoljni, samozavestni, vzpostavljajo in ohranjajo uspešne in poglobljene medvrstniške in medgeneracijske odnose, imajo večjo učno zmogljivost in bolj pozitivne učne rezultate in so v šoli bolj prisotni, - je to stičišče različnih deležnikov (otroci, starši, stari starši, strokovno osebje), ki vstopajo v ta prostor in sodelujejo pri oblikovanju vedenjskih navad in življenjskega sloga otrok in mladostnikov, - promocija zdravja in dobrega počutja strokovnega osebja lahko vodi do večjega zadovoljstva pri delu in manjše odsotnosti z dela. 11 B. Kdaj pristopiti k reševanju debelosti pri otrocih in mladostnikih? Ko v VIZ ugotovijo, da je ta problematika za njih aktualna, bodisi ker pri svojih varovancih oz. učencih opažajo pojav debelosti, bodisi, ker želijo zaradi splošnega trenda naraščanja debelosti v Sloveniji in drugje po svetu delovati preventivno. Včasih pa so zunanji akterji tisti, ki sprožijo idejo o ukrepanju v VIZ: npr. nacionalne ali regionalne zdravstvene ustanove, ki sledijo državnemu programu na tem področju ali starši varovancev oz. učencev, ki so sprožili vprašanja o tej temi. C. Kako pristopiti k reševanju debelosti pri otrocih in mladostnikih? Korak za korakom, kot prikazuje spodnja slika. Pravzaprav gre za pristop, ki se uporablja pri vzpostavitvi VIZ, ki promovira zdravje in zdrav življenjski slog, kar je glavna značilnost programa »Slovenska mreža zdravih šol«, ki v Sloveniji teče že 20 let. Kot je bilo namreč že izpostavljeno, se celostni pristop pri reševanju problematike debelosti v vrtčevskem in šolskem okolju dotika različnih komponent življenjskega sloga (prehranjevanja, telesne aktivnosti, duševnega zdravja, ipd.) in določa optimalne pogoje v okolju, ki omogoča varovanje in krepitev zdravja otrok in mladostnikov in tudi odraslih, ki so neposredno vključeni v to okolje. Slika 1: Ključne faze za celostni vrtčevski in šolski pristop k reševanju debelosti pri otrocih in mladostnikih (18) 1. Začetek 2. Ocena 5. Spremljanje in izhodiščnega vrednotenje stanja 3. Načrtovanje 4. Ukrepanje ukrepov 12 1) Začetek Ne glede na razlog, zaradi katerega so se v VIZ odločili pristopiti k reševanju problematike, pomeni prvi korak ustvarjanje zaveze oz. prevzemanje odgovornosti pri ukrepanju na področju preprečevanja in zmanjševanja debelosti med otroci in mladostniki. Ključnega pomena pri tem je začetna podpora in trajna zavezanost vodstva VIZ in ostalih članov vrtčevske oz. šolske skupnosti. Uspeh bo večji, če je v celotni vrtčevski oz. šolski skupnosti prisoten občutek odgovornosti in vključenosti pri odločanju in če se ohranja začetna motivacija vseh vključenih akterjev. Ravnatelji imajo lahko pomembno vlogo pri motiviranju učiteljev in šolskega osebja. Pri tem pomaga tudi, da se vsi skupaj seznanijo z obstoječimi primeri dobre prakse na tem področju (18). Na uspešnost ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje debelosti otrok in mladostnikov zagotovo vpliva razpoložljivost človeških in finančnih virov. Človeške vire predstavljajo šolsko osebje, učenci, starši in/ali zunanji strokovnjaki, ki so že vključeni v določene dejavnosti v VIZ. Pri tem lahko VIZ ugotovijo, da trenutno nimajo dovolj virov in da je potrebno aktivirati človeški kapital in najti način za pridobite denarja ali zaprositi za financiranje; npr. prijava na razpise ali vključitev v morebitne že obstoječe programe in projekte v povezavi s problematiko (glej poglavje 7). Koristna je tudi informiranost o regionalnem ali nacionalnem razvojnem načrtu, ki lahko pomaga pri pridobivanju dodatnih virov. Verjetno pa bo potrebno vsaj na začetku dejavnost vrtca ali šole omejiti glede na trenutne vire (18). Utopično bi bilo pričakovati, da se bodo v VIZ sami spopadali s problematiko debelosti, zagotovo pa so ključno okolje in eden primarnih deležnikov, ki lahko pomembno prispevajo k preprečevanju in zmanjševanju tega naraščajočega javnozdravstvenega problema. Vsekakor je nujno povezovanje z ostalimi deležniki na tem področju (18). Deležniki (posamezniki ali skupine), ki so neposredno ali posredno povezani s problematiko debelosti pri otrocih in mladostnikih in so potencialni partnerji v boju proti otroški debelosti: a) Na ravni VIZ: - otroci in mladostniki; - strokovno osebje v VIZ (vzgojitelji, učitelji, vodstvo VIZ, organizatorji prehrane, kuharsko osebje, svetovalni delavci); - starši in ostali družinski člani oz. otrokovi skrbniki; - svet staršev, svet vrtca in svet šole; b) Na ravni zdravstvene službe: - izvajalke zdravstvene vzgoje in patronažne sestre v zdravstvenem domu, zdravniki otroškega ali šolskega dispanzerja; - strokovnjaki javnega zdravja; 13 c) Na ravni lokalne skupnosti: - javne (npr. zdravstvene, izobraževalne) institucije na lokalni in nacionalni ravni (Nacionalni inštitut za javno zdravje z območnimi enotami (NIJZ z OE), Zavod RS za šolstvo z OE (ZRSŠ z OE), občine); - občinski sveti, župan; - nevladne organizacije, ki se navezujejo na problematiko (strokovna združenja, društva) (17, 19); Kadar gre za sodelovanje in povezovanje več akterjev, je za učinkovito delo potrebno vzpostaviti delovno skupino (interdisciplinarni preventivni tim) in koordinatorja tima. Zaželeno je, da sodelujoči v timu predstavljajo vsakega izmed zgoraj navedenih deležnikov oz. predstavnika posamezne skupine deležnikov, da so pristojni ali posebej zainteresirani za področje debelosti, so motivirani za sodelovanje in uživajo ugled. Še zlasti to velja za koordinatorja tima, ki mora poleg omenjenega imeti na voljo dovolj časa (najbolje kot delovno obveznost) in je sposoben prevzeti vodilno vlogo. Pri delovanju tima je lahko v pomoč spodnja tabela iz »Šolskih akcijskih smernic«, dokumenta, ki se uporablja v programu »Slovenska mreža zdravih šol« (18, 20). Tabela 1: Določanje vlog in nalog sodelujočih v interdisciplinarnem preventivnem timu - primer Vloge in naloge: člani delovne skupine za šolo, ki promovirajo zdravje Ime Funkcija Vloga Naloge/obveznosti Potreben čas/ ur na šolsko leto (npr.) Oseba 1 koordinator šolska svetovalna sklicuje sestanke, odg. za komuniciranje, 5 ur/teden preventivnega delavka novačenje članov tima Oseba 2 član tima učitelj na šoli sodeluje pri izvajanju nalog s področja 15 gibanja ur/mesec Oseba 3 član tima predstavnik poročanje županu, sodelovanje pri 5 ur/mesec občine načrtovanju aktivnosti in pripravi finančnega načrta Oseba 4 član tima predstavnik izvedba preventivnih aktivnosti za 40 lokalne policijske spodbujanje varnega kolesarjenja ur/mesec uprave Oseba 5 član tima Predstavnik ZD, motiviranje otrok o zdravi prehrani in 35 npr. izvajalka gibanju, motiviranje staršev za zdrav ur/mesec zdravstvene življenjski slog vzgoje itd. … … … … Za učinkovito izvajanje ukrepov preprečevanja in zmanjševanja debelosti je dobrodošla vsaka podpora. Pri tem je pomembno uspešno komuniciranje glavnih akterjev na vsakem koraku, bodisi znotraj vrtčevske oz. šolske skupnosti kot tudi z zunanjimi deležniki. Na začetku, ko je glavni 14 namen pridobiti podporo čim širšega kroga deležnikov, je koristno pripraviti komunikacijski načrt, kjer so definirani komunikacijski cilji, sporočila, ki se bodo posredovala, ciljne skupine, ki so jim sporočila namenjena, metode komuniciranja in kanali za vsako ciljno skupino posebej. Pri tem se je pomembno zavedati, da je to zelo občutljivo področje, kjer je potrebna pazljivost pri naboru in obravnavi prekomerno težkih oz. debelih otrok. Aktivnosti morajo biti zastavljene tako celostno, da zajamejo cel vrtec ali šolo in ne izpostavljajo le prekomerno težkih oz. debelih otrok, ki se bodo tako dodatno počutili stigmatizirane. V aktivnosti za preprečevanje in zmanjševanje debelosti je potrebno vključiti tudi vse ostale otroke, prekomerno težkim oz. debelim otrokom pa se aktivnosti prilagodijo glede na njihove sposobnosti (18, 20). 2) Ocena izhodiščnega stanja Naslednji korak k reševanju problematike debelosti v vrtcu ali šoli je ocena dejanskega stanja in potreb vrtca oz. šole na tem področju. Tukaj lahko vsak vrtec oz. šola izbere lastno strategijo. Pri tem so lahko v pomoč naslednja vprašanja: - Koliko je debelost dejansko razširjena med otroci oz. mladostniki v vrtcu oz. šoli? (kot metoda se lahko uporabi kombinacija subjektivne ocene, podatkov iz zdravstveno- vzgojnega kartona pri zdravstveni službi in športno-vzgojnega kartona) - Kakšna je verjetnost, da se bo problematika pojavila v vrtcu ali šoli, v kolikor še ni razširjena v večjem obsegu? - Kakšna je osveščenost otrok in šolskega osebja glede zdravja, prehranjevanja, gibanja in debelosti? - Kateri dejavniki v vrtcu oz. šoli podpirajo pojav debelosti na ravni posameznika (vedenje, prepričanje otrok in mladostnikov, razpoložljiv čas, vzor učiteljev in ostalega osebja) in kateri okoljski dejavniki prispevajo k temu (vrtčevska oz. šolska prehranska ponudba, primernost jedilnice, telovadnice, vrtčevskega ali šolskega igrišča)? - S katerimi ukrepi je mogoče preprečevati oz. zmanjšati pojav debelosti pri otrocih in mladostnikih? Kdo naj bi jih izvajal? - Ali vrtec oz. šola že izvaja ukrepe na tem področju? Kdo jih izvaja? Ali ti vključujejo celotno vrtčevsko oz. šolsko skupnost? - Je debelost pri otrocih in mladostnikih prednostna naloga v vrtcu ali šoli? - Koliko človeških in finančnih virov je na razpolago, za prizadevanja na tem področju? - Kakšen je odnos staršev otrok in mladostnikov do te problematike? Je pričakovati njihovo podporo pri izvajanju ukrepov? - Kje vrtec ali šola vključuje vsebine promocije zdravja (npr. učni načrt, prikrit učni načrt, različne dejavnosti)? Pri oceni stanja in potreb v vrtcu ali šoli je mogoče uporabiti določene podatke, ki so na razpolago v nacionalnih oz. regijskih podatkovnih bazah (npr. zdravstveno-vzgojni karton, športno-vzgojni karton, določene raziskave-npr. »Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju«) ali na ravni posameznega vrtca ali šole (športno-vzgojni karton, rezultati internih anket za zaposleno osebje, 15 rezultati anket za učence in starše). Pogosto pa gre pri tem za predvidevanja oz. ocene verjetnosti obravnavane problematike ter za upoštevanje nacionalnih trendov in strokovnih priporočil. 3) Načrtovanje ukrepov Ko se oceni izhodiščno stanje in potrebe v vrtcu oz. šoli, se lahko na osnovi ocene pripravi akcijski načrt vrtca oz. šole za preprečevanje in zmanjševanje debelosti pri otrocih in mladostnikih v vrtčevskem oz. šolskem okolju. Akcijski načrt je osnova za načrtovanje in izvajanje ukrepov na tem področju (18). V akcijskem načrtu se člani vrtčevske oz. šolske skupnosti v sodelovanju z ostalimi deležniki odločijo, kaj je njihov glavni namen, kaj želijo doseči (cilji), kako (pristopi in metode dela), na kaj se bodo osredotočili (prednostne naloge), v kakšnem času (časovnica) in kako bodo ocenili uspeh ukrepov, ki jih bodo izvajali (evalvacija). Priporočljivo se je osredotočiti na toliko nalog, kot jih je vrtec ali šola v skladu z zmožnostmi sposoben izpeljati ali na splošno na eno prednostno nalogo na šolsko leto. V drugem šolskem letu se aktivnosti, povezane s to prednostno nalogo, še naprej izvajajo in začnejo izvajati nove dejavnosti in podobno v naslednjem letu itd (18, 20). Tabela 2: Primer - akcijski načrt za preprečevanje in zmanjševanje otroške debelosti na šoli Prednostna naloga Izboljšanje prehranjevalnih in gibalnih navad učencev Nameni: A. zagotavljanje šolske prehranske ponudbe, ki je v skladu s prehranskimi smernicami; B. izboljšanje osveščenosti učencev, zaposlenih in staršev o zdravem prehranjevanju; C. aktivno spodbujanje učencev k zdravemu prehranjevanju; D. aktivno vključevanje učencev v prehransko oskrbo; E. zagotavljanje/omogočanje pogojev za več gibanja v času pouka; F. spodbujanje prostočasnih dejavnosti s področja gibanja; Cilji prednostne naloge: A. vključitev v sistem strokovnega spremljanja šolske prehrane (pridobiti strokovno mnenje ustreznosti šolske prehrane); B. izvedba delavnic, predavanj, ogledov, demonstracij, športnih in tehniških dni za učence; C. izvedba delavnic, predavanj, demonstracij za učitelje in kuharsko osebje v šoli; D. izvedba delavnic, predavanj, demonstracij za starše, obravnava tematike na roditeljskih sestankih in svetu staršev; E. prisotnost dežurnega učitelja v šolski jedilnici, ki otroke spodbuja pri uživanju šolskih obrokov in tudi sam zaužije šolski obrok; F. ureditev šolskega zeliščnega eko vrtička, ki ga učenci obdelujejo pri urah gospodinjstva, razrednih urah ipd.; G. vključitev aktivnih metod za spodbujanje gibanja (npr. minute za zdravje v učne ure, rekreativnega odmora, učenje s pomočjo gibanja, prepletanje športne vzgoje z drugimi vsebinami); H. organizacija prostočasnih interesnih dejavnosti s področja gibanja (npr. plezanje, ples, badminton, namizni tenis,socialne igre s področja gibanja); 16 Tako kot smo že omenili v začetni fazi, je komuniciranje sestavni del vsakega koraka, zato ga je potrebno načrtovati tudi pri pripravi in izvedbi ukrepov. Zlasti je potrebno natančno komunicirati pri določanju odgovornosti za posamezne osebe, ki sodelujejo pri določenih aktivnostih. Pri tem je potrebno oblikovati jasna in kratka sporočila za posamezne ciljne skupine. Kot del akcijskega načrta je potrebno načrtovati tudi vrednotenje (evalvacijo) ukrepov (aktivnosti, nalog, dogodkov) za zmanjševanje debelosti pri otrocih in mladostnikih. Več o vrednotenju v točki 5 tega poglavja (18, 20). 4) Ukrepanje Delovanje vrtca ali šole v smeri zagotavljanja okolja, ki ohranja in krepi zdravje ter omogoča izvajanje zdravega življenjskega sloga s poudarkom na zdravem prehranjevanju in zadostnem gibanju ter v smeri krepitve osveščenosti na ravni posameznika (otroka, mladostnika, strokovnega kadra, starša) je proces sodelovanja v okviru celotne vrtčevske oz. šolske skupnosti. Najbolj praktično je, da se glavni cilji poskusijo doseči skozi formalni učni načrt in tudi preko skritega učnega načrta. Tako je posamezne aktivnosti oz. naloge iz akcijskega načrta lažje prenesti v vsakdanjo prakso. Kljub temu je za učinkovito usklajevanje, komuniciranje in ukrepanje zaželena in potrebna dodatna podpora učencev, staršev in lokalnih deležnikov, ki se vključijo v ukrepanje, priskočijo na pomoč tam, kjer je to nujno, izmenjujejo izkušnje in primere dobre prakse. Pri tem je pomembno, da so vsi dobro seznanjeni z vizijo, procesom in rezultati (18). 5) Spremljanje in vrednotenje Vrednotenje omogoča sprotno spremljanje, kako se uresničujejo zastavljeni cilji, kje je potrebno ukrep dopolniti ali spremeniti, kakšen napredek je dosežen in omogoča tudi upravičiti uporabo človeških in finančnih virov. Pri merjenju napredka pri izvajanju določenega ukrepa si pomagamo s kazalniki (pokazatelji spremembe stanja). Ti odražajo razvoj aktivnosti/nalog in proces izvajanja ali učinke (rezultate) (18). Vrednotenje razlikujemo glede na proces, učinke in rezultate. Tako govorimo o procesnem vrednotenju, o vrednotenju učinkov in vrednotenju rezultatov. Procesno vrednotenje meri, v kolikšni meri se izvajajo aktivnosti glede na zastavljen akcijski načrt. Pri vrednotenju učinkov se je možno osredotočiti na naslednje: - vrtec oz. šola ponuja obroke, ki so skladni s smernicami za zdravo prehranjevanje; - večina učencev na predmetni stopnji sodeluje pri obdelovanju šolskega eko vrtička; - vrtec je sprejel politiko praznovanja rojstnih dni otrok brez sladkarij, sladkih pijač in ostalih odsvetovanih živil; - v šoli so vsi odmori rekreativni odmori; 17 Pri vrednotenju rezultatov si pomagamo s kazalniki, s pomočjo katerih merimo v kolikšni meri so bili doseženi predvideni rezultati. Ti kazalniki so lahko npr. : • % povečanega števila otrok, ki v šoli zaužijejo vse obroke, • % povečane porabe zelenjave oz. % zmanjšane količine ostankov zelenjave pri kosilu, • % povečane udeležbe staršev na predavanjih o zdravem prehranjevanju, • % povečanega števila otrok, ki v šolo pridejo peš ali s kolesom. Smiselno je izbrati tiste kazalnike, ki so relativno enostavno merljivi in ki dejansko odražajo spremembo pri izvajanju ukrepa. 18 6. MODEL Z AKTIVNOSTMI IN PRAKTIČNIMI PRIMERI Slika 2: Koncept skupnostnega pristopa, katerega del je VIZ AKTIVNOSTI, v katere se lahko vključijo VIZ: na ravni razreda/skupine, na ravni VIZ, na ravni lokalne skupnosti. 19 Tabela 3: Aktivnosti na ravni razreda/ skupine PREHRANA GIBANJE NA RAVNI RAZREDA/SKUPINE • ŠOLE/VRTCI: Z lastnim pozitivnim zgledom • ŠOLE/VRTCI: z lastnim pozitivnim zgledom vplivati na prehranjevalne navade vplivati na gibalne navade otrok/mladostnikov. otrok/mladostnikov. • ŠOLE/VRTCI: Vodenje individualnih • VRTCI/ŠOLE: Izbor/kreiranje koledarjev z zaužitim sadjem in zelenjavo, razredne/skupinske pesmi (himne) in plesne na koncu tedna pregled in združitev v koreografije na to pesem. razredni koledar (plakati se razobesijo in • ŠOLE/VRTCI: Izvajanje Minute za gibanje primerjajo tekom sezonskih obdobij – med šolskimi urami povezava do zloženke. pridobitev vpogleda, kaj se v posameznih • ŠOLE/VRTCI: Učenje skozi gibanje (v času obdobjih največ poje). učnega procesa ali odmora) skozi posebni • ŠOLE/VRTCI: Zbiranje zdravih etno-lokalnih didaktični pristop, ki temelji na konceptu, receptov, izdelava razredne/skupinske da je učenje veliko bolj učinkovito skozi kuharice. gibanje (t. i. »brainbreaks« didaktični • ŠOLE/VRTCI: Vključevanje učencev v pristop). priprave in pokušine (npr. zelenjavnih • ŠOLE: Razredni koledar z gibalno- namazov). Pripravljanje degustacij pred sprostitvenimi aktivnostmi med poukom roditeljskimi sestanki, govorilnimi urami, (vsak teden nove aktivnosti med poukom). srečanji s starši. • ŠOLE: Pred vsakim pričetkom pouka se • ŠOLE/VRTCI: Učenje o pomenu sadja in nameni 5 min za razgibavanje oz. zelenjave z uporabo igralnih kart Sadja in sprostitvene vaje (ponovitev 1-2x med zelenjave ter Sadno-zelenjavne križanke: poukom). Kot demonstratorji vaj se lahko povezava do spletne strani. vključijo tudi učenci – vsak učenec naj • ŠOLE/VRTCI: Zanimive predstavitve pripravi nekaj vaj, ki jih bo predstavil svojim pridelovanja živil pri lokalnih pridelovalcih sošolcem (vsak dan predstavljata 1-2 (obisk kmetije). učenca). • ŠOLE/VRTCI: Obisk lokalne tržnice in/ali • ŠOLE: Vsak učenec vodi svoj koledar živilske trgovine, s poudarkom na praktičnih popoldanskih aktivnosti. Na koncu tedna veščinah za pravilni izbor živil (Učna ura: nekateri učenci predstavijo svoje tedenske Izbirajmo zdravo in z glavo - Označevanje aktivnosti, drugič pridejo na vrsto drugi. živil). • ŠOLE:Ss pravilnimi in pozitivnimi • ŠOLE/VRTCI:Obisk in predstavitev didaktičnimi pristopi učence motivirati k slovenskih kmetijskih zadrug. sodelovanju pri urah športne vzgoje s • ŠOLE: V (ne)obvezne učne predmete ciljem, da bodo uživali v urah športne vzgoje (naravoslovje, gospodinjstvo, biologija, in prepoznali pomen le-te za življenje. kuharski krožek) dati večji poudarek • ŠOLE: Oblikovati celovit/ interdisciplinaren uživanju sadja in zelenjave. kurikulum za učitelje višjih razredov OŠ kot • ZA VIŠJE RAZREDE: Preračunavanje vnosa in pomoč pri približanju posameznih porabe kalorij, pomen uravnotežene elementov zdravega življenja z gibanjem prehrane za telesni in duševni razvoj. učencem: predstaviti telesno aktivnost in (delovanje hrane na telo in telesni razvoj, zdravo prehrano (z vpeljavo tega v učni 20 ob sočasni telesni aktivnosti oz. proces – druge učne ure). neaktivnosti). • ŠOLE/VRTCI: Oblikovanje pogojev v okolju VIZ za izvajanje zdravega življenja z gibanjem. Tabela 4: Aktivnosti na ravni VIZ PREHRANA GIBANJE NA RAVNI VIZ • ŠOLE/VRTCI: Vključevanje v projekte in • VRTCI: Vključevanje v projekte in programe, programe, kot so: kot so: o Tradicionalni slovenski zajtrk (tu) o Mali sonček (tu). o Šolski lonec (tu) • ŠOLE/VRTCI: Vključevanje v projekte in o E-dietetik (tu) programe, kot so: o Voda zmaga (tu) o Hura, prosti čas (tu) o Eko šolski vrtovi (tu) o Naučimo se plavati (tu). o OPKP (odprta platforma za klinično • ŠOLE: Vključevanje v projekte in programe, prehrano) (tu). kot so: • ŠOLE: Vključevanje v projekte in programe, o Zlati sonček (tu) kot so: o Krpan (tu) o Shema šolskega sadja in zelenjave o Zdrav življenjski slog (tu). (tu) • ŠOLE/VRTCI: Ozaveščanje o Zdrav življenjski slog v šoli (tu) staršev/skrbnikovo pomenu telesne o Slovenska mreža zdravih šol (tu). aktivnosti za krepitev zdravja (in možnosti vključevanja otrok v različne aktivnosti • ŠOLE/VRTCI:Ozaveščanje staršev/skrbnikov povezane s tem): o pomenu zdrave in uravnotežene prehrane o razdeljevanje zgibank in drugega (in možnosti vključevanja otrok v različne reklamnega gradiva aktivnosti povezane s tem): o objava informacij na o Razdeljevanje zgibank in drugega šolskih/vrtčevskih spletnih straneh reklamnega gradiva o pošiljanje elektronskih sporočil o Objava informacij na o organiziranje roditeljskih sestankov šolskih/vrtčevskih spletnih straneh, o organiziranje tematskih predavanj. o Pošiljanje elektronskih sporočil • ŠOLE/VRTCI: Izobraževanje strokovnega o Organiziranje roditeljskih sestankov osebja – ravnateljev, vodij prehrane, o Organiziranje tematskih predavanj. kuharjev, učiteljev, vzgojiteljev o pomenu • ŠOLE/VRTCI: Izobraževanje strokovnega telesne aktivnosti za krepitev zdravja: osebja –ravnateljev, vodij prehrane, o predavanja/ delavnice z zunanjimi kuharjev, učiteljev, vzgojiteljev o pomenu (vabljenimi) strokovnjaki, ki pridejo zdrave prehrane: v vrtec/šolo o predavanja/ delavnice z zunanjimi o napotitev zaposlenih 21 (vabljenimi) strokovnjaki, ki pridejo (vzgojiteljev/učiteljev) na v vrtec/šolo. izobraževanja, povezana s telesno o napotitev zaposlenih dejavnostjo za krepitev zdravja (vzgojiteljev/učiteljev) na o organiziranje internih izobraževanj/ izobraževanja, v povezavi z zdravo delavnic in izmenjava izkušenj in prehrano. dobrih praks med zaposlenimi o organiziranje internih izobraževanj/ (izmenjava idej za izvedbo delavnic in izmenjava izkušenj in vzgojnih/učnih ur – npr. vsak primerov dobrih praks med vzgojitelj/učitelj predstavi tri zaposlenimi (izmenjava idej za predloge za vključitev gibanja v izvedbo vzgojnih/učnih ur – npr. vzgojni/učni načrt). vsak vzgojitelj/učitelj predstavi tri • ŠOLE/VRTCI: Spodbujati zaposlene k predloge za vključevanje zdrave zdravemu življenjskemu slogu in jih prehrane v vzgojni/učni načrt). spodbujati, da s pozitivnim zgledom • ŠOLE/VRTCI: Sprememba jedilnika, iz pripomorejo k zdravemu življenjskemu katerega so izvzete sladkane pijače in živila slogu otrok in mladostnikov ter njihovih z visoko vsebnostjo sladkorja ali umetnih staršev/skrbnikov. sladil ter odsvetovanih maščob. • ŠOLE/ VRTCI: Medrazredna/ medskupinska • ŠOLE/VRTCI: Vsakodnevno vpletanje predstavitev razrednih pesmi in plesov ob različnih priporočenih živil v zaključku leta šolsko/vrtčevsko prehrano otrok(ki • ŠOLE/VRTCI: Pohod (z baklami) na bližnji vključujejo sadje, zelenjavo ipd.). hrib (otroci, učitelji/vzgojitelji, • ŠOLE/ VRTCI: Dosledna ponudba starši/skrbniki) – večkrat na leto šolske/vrtčevske prehrane po Prehranskih • ŠOLE/ VRTCI: Spodbujanje smernicah – sistem spremljanja planinskega/pohodniškega krožka vrtčevske/šolske prehrane s strani NIJZ. • ŠOLE/ VRTCI: odprta šolska/vrtčevska • ŠOLE/ VRTCI: Spodbujanje VIZ, da se vključi igrišča, telovadnice tudi v popoldanskih v sistemsko urejene brezplačne urah, v soboto in nedeljo spremljevalne ukrepe SŠSZ (projektne • ŠOLE/VRTCI: Zabavne športne igre z otroki, vsebine v okviru CŠOD, Šolski vrtovi, starši/skrbniki, učitelji/vzgojitelji – večkrat delavnice za kuharje ipd.). na leto • ŠOLE/VRTCI: Vse zaposlene v VIZ pozvati k • ŠOLE: Izvajanje socialnih iger oz. sprostilnih motiviranju otrok in mladostnikov k zdravi aktivnosti med rekreativnim oz. daljšim prehrani. odmorom (lahko pred poukom, po pouku, v • ŠOLE/VRTCI: Spodbujati zaposlene k času PB, interesnih dejavnosti). Dejavnosti zdravemu življenjskemu slogu in jih izvajajo starejši učenci pod vodstvom spodbujati, da s pozitivnim zgledom mentorja pripomorejo k zdravemu življenjskemu • ŠOLE: Ponudba različnih gibalnih aktivnosti slogu otrok in mladostnikov ter njihovih med rekreativnim odmorom – znotraj ali staršev/skrbnikov. zunaj šole (namizni tenis, igre z žogo, • ŠOLE/ VRTCI: Spodbujanje pravilne badbinton, ples, igre z gumico, kolebnico hidracije, ponudbe nesladkanih pijač (vode, ipd.). čajev) preko celega dne. • ŠOLE: Spodbujanje učiteljev, da vključijo v • ŠOLE/ VRTCI: Spodbujanje praznovanj s svoj predmet tudi modelne ure za gibanje 22 sadjem (brez odsvetovanih živil:sladkarije, oz. naredijo svojo (Model zdrav življenjski slani prigrizki, pijače z dodanimi sladkorji). slog : povezava do spletne strani). • ŠOLE: Spodbujanje učiteljev, da vključijo v • ŠOLE: Spodbujanje udeležbe otrok na svoj predmet tudi modelne ure za prehrano športnih tekmovanjih, s poudarkom na oz. naredijo svojo modelno uro (Model »važno je sodelovati, ne zmagati«. zdrav življenjski slog : (povezava do spletne • ŠOLA/ VRTCI: Organiziranje tečajev oz. šole strani). v naravi (za učenje smučanja, plavanja). • ŠOLE: Redno (1-2-krat letno) izvajanje • ŠOLA/ VRTCI: Organiziranje športnih dni in ankete med učenci ter samoevalacija šolske pohodov. prehrane glede skladnosti s prehranskimi smernicami, sodelovanje z izvajalci strokovnega spremljanja vrtčevske in šolske prehrane z NIJZ. Tabela 5: Aktivnosti na ravni lokalne skupnosti PREHRANA GIBANJE NA RAVNI LOKALNE SKUPNOSTI • ŠOLE/ VRTCI: Organiziranje kuharskih • ŠOLE/VRTCI: Sodelovanje z NVO-ji, ki delavnic (preprosti, zdravi recepti, spodbujajo gibalne dejavnosti oz. vključevanje zelenjave) v sodelovanju z dejavnosti v naravi (športna društva, gasilci, gostinskimi šolami. taborniki, ples ipd.). • ŠOLE/ VRTCI: Obiski lokalnih kmetij, • ŠOLE/VRTCI: V okviru lokalne skupnosti – seznanjanje in sodelovanje pri obdelavi, skupno urejanje parkov, prostorov za predelavi, sušenju sadja in zelenjave. druženje, sprehajalnih poti, otokov za razgibavanje – postavljanje različnih orodij ipd. • ŠOLE/VRTCI: V okviru lokalne skupnosti – sodelovanje pri družbeno koristih dogodkih kot so – pobiranje starega papirja, pobiranje odpadkov v naravi ipd. 23 7. PREGLED IN IZBOR PRIMEROV DOBRIH PRAKS A. SLOVENSKE DOBRE PRAKSE PODROČJE CILJNA DOBRA Aktivnosti znotraj dobre Nosilec/kontakt Kratek opis in dostop do spletne strani (prehrana/gibanj SKUPIN PRAKSA prakse e) A (šole, vrtci) Prehrana in Šole Zdrav • Modelne ure s NIJZ Spletna stran je nastala v okviru modela Zdrav življenjski gibanje življenjski področja prehrane slog v osnovni šoli, ki ga je financirala Evropska Unija iz slog v šoli (Tradicionalni Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in slovenski zajtrk, šport (2008 - 2010). Portal je oblikovan kot pripomoček modelne ure tudi za učiteljem, saj vključuje modelne učne ure s področij srednje šole, zdravega življenjskega sloga - duševnega zdravja, zdrave označevanje živil ipd.) prehrane, gibanja, tobaka in alkohola. Vsebuje opise • Modelne ure s področij, strategije dela v razredu, modelne učne ure in področja gibanja zanimive povezave ter dodatno literaturo o tem, kako • Priročnik za učitelje približati skrb za zdravje in zdrav življenjski slog že od Minute za gibanje v zgodnjega otroštva naprej. razredu (I. in II. triada) http://www.zdravjevsoli.si/ • Usmeritve za razvoj programa na šoli in njegovo implementacijo 24 PODROČJE CILJNA DOBRA Aktivnosti znotraj dobre Nosilec/kontakt Kratek opis in dostop do spletne strani (prehrana/gibanj SKUPIN PRAKSA prakse e) A (šole, vrtci) Prehrana in Šole Slovenska Promocija zdravja v šolskem NIJZ Koncept mreže šol, ki promovirajo zdravje, se je razvil že gibanje mreža okolju Mojca Bevc: v 80. letih prejšnjega stoletja. K temu so pripomogli zdravih šol mojca.bevc@nijz.si, strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), 01 2441 468 Sveta Evrope in Evropske komisije, ki so se zavedali, da lahko načrtno in sistematično zasnovani programi pomembno vplivajo na zadovoljstvo učencev, njihovo samopodobo, vedenje v zvezi z zdravjem, odnos do zdravja in življenja nasploh. Oblikovala se je Evropska mreža zdravih šol - SHE (Schools for Health in Europe), ki se odziva na probleme v zvezi z zdravjem otrok in mladostnikov. Usmerila se je k razvojnim programom za promocijo, v zadnjem času predvsem na področje zdrave prehrane in gibanja, duševnega zdravja kot zelo pomembnih varovalnih dejavnikov, evalvacijo učinkov preventivnih šolskih programov, dejavno vključevanje učencev/dijakov, lokalno in regionalno sodelovanje, izobraževanje učiteljev, konceptualni razvoj mreže in kakovost standardov. Pri delovanju vključene članice sledijo splošnim vrednotam in stebrom SHE. Zdrave šole delujejo celostno. Celostni pogled na zdravje pomeni zdravje na vseh področjih za vse vključene deležnike, poti vplivanja pa se iščejo z različnimi možnostmi. Pomembni so tako vsebine zdravja v učnem načrtu, kontinuirano izobraževanja učiteljev, ponudba zdravju naklonjenih dejavnosti na šoli, dobra organizacija, pravila, kot tudi 25 PODROČJE CILJNA DOBRA Aktivnosti znotraj dobre Nosilec/kontakt Kratek opis in dostop do spletne strani (prehrana/gibanj SKUPIN PRAKSA prakse e) A (šole, vrtci) kakovostna komunikacija med zaposlenimi, učenci, starši, sodelovanje z lokalno skupnostjo; torej je pomembno vse, kar lahko izboljšuje življenje na šoli. Ustvarjanje pozitivne šolske klime pomembno vpliva na oblikovanje vrednot pri posamezniku ter na njegove odločitve za vedenje. Obstaja močna povezava med odnosom do šole, učnim uspehom in vedenjem v zvezi z zdravjem. Raziskave ugotavljajo, da mladi, ki so bolj povezani s šolo, manj pogosto razvijejo tvegano vedenje. http://www.nijz.si/slovenska-mreza-zdravih-sol (Slovenska mreža zdravih šol) http://www.schoolsforhealth.eu (Evropska mreža zdravih šol – SHE mreža) Uradna spletna stran spletnega priročnika Pet korakov do šole, ki promovirajo zdravje: http://www.schools-for- health.eu/for-schools nudi učiteljem in šolskemu osebju različne praktične informacije. Spletni priročnik je na voljo tudi v slovenskem jeziku: http://www.schools-for- health.eu/si/for-schools/prironik Prehrana in Šole in Šolski Portal, ki nudi vsebine in e- NIJZ, Rok Poličnik, mag. Portal nudi vsebine in e-orodja na temo organizirane gibanje vrtci lonec orodja na temo organizirane diet., spec. klin. diet., prehrane in telesne dejavnosti v šolah, vrtcih in drugih prehrane in telesne rok.policnik@nijz.si vzgojno-izobraževalnih zavodih na enem mestu. Vsebine dejavnosti v VIZ pokrivajo področja pravne ureditve, strokovne urejenosti 26 PODROČJE CILJNA DOBRA Aktivnosti znotraj dobre Nosilec/kontakt Kratek opis in dostop do spletne strani (prehrana/gibanj SKUPIN PRAKSA prakse e) A (šole, vrtci) in smernic zdrave prehrane otrok in mladostnikov. Spletna stran je namenjena organizatorjem prehrane v vrtcih, vodjem šolske prehrane, vodjem kuhinj, učiteljem gospodinjstva in ostalim učiteljem, srednjim šolam, dijaškim domovom, staršem in skrbnikom otrok, strokovnjakom s področja javnega zdravja ter ostalim, ki jih področje vsebinsko zanima. Portal Šolski lonec nudi/omogoča: • informacije o projektih in programih, ki se v Sloveniji izvajajo; • e-kuharsko knjigo z zdravimi recepti, ki jih lahko organizatorji prehrane uporabijo v VIZ; e- kuharska knjiga omogoča tudi e-orodje oz. e- načrtovalec šolskih obrokov; • preverjanje kakovosti šolskega jedilnika in • zbirko e-seminarjev. http://solskilonec.si/ Prehrana Šole in E-dietetik Mobilna aplikacija za otroke, Institut "Jožef Stefan" Mobilna aplikacija E-dietetik odlična storitev za vse, ki se vrtci (mobilni učitelje ali vzgojitelje doc. dr. Barbara soočajo s celiakijo, sladkorno boleznijo, fenilketonurijo, dietni Koroušić Seljak zvišanim krvnim tlakom ali uživajo probiotike in vodnik) prebiotike. Odslej lahko s pametnim telefonom odčitate črtno kodo živilskega izdelka in eDietetik vas bo informiral o sestavinah, ki so lahko v prekomernih količinah za vas ali vašega otroka kritične. http://edietetik.si/ 27 PODROČJE CILJNA DOBRA Aktivnosti znotraj dobre Nosilec/kontakt Kratek opis in dostop do spletne strani (prehrana/gibanj SKUPIN PRAKSA prakse e) A (šole, vrtci) Prehrana Šole Shema Zagotavljanje šolarjem Ministrstvo za Shema šolskega sadja in zelenjave je ukrep EU kmetijske šolskega brezplačno sadje in zelenjavo kmetijstvo in okolje politike, ki šolarjem zagotavlja brezplačno sadje in sadja in Tanja Polak, zelenjavo. Vključuje različne izobraževalne dejavnosti in zelenjave tanja.polak@gov.si, dejavnosti za ozaveščanje o pomenu sadja in zelenjave v 01 478 90 45 prehrani. Shema šolskega sadja spodbuja zdrave prehranske navade pri mladih. V evropskem prostoru je v ukrep vključenih 8 milijonov otrok EU iz 54.000 osnovnih šol. Slovenija je v ukrep prvič vstopila v šolskem letu 2009/10. Shema šolskega sadja in zelenjave je odličen primer medsektorskega sodelovanja kmetijstva, šolstva in zdravstva. http://www.shemasolskegasadja.si/ Prehrana Šole Voda • Komunikacijska Pediatrična klinika Strokovnjaki s Pediatrične klinike Univerzitetnega zmaga intervencija Ljubljana kliničnega centra v Ljubljani ugotavljajo, da otroci in (ozaveščanje) prof. dr. Nataša Fidler mladostniki v Sloveniji popijejo prevelike količine pijač z • Vodna intervencija Mis dodanim sladkorjem (PDS), kot bi bilo še varno za njihovo (sprememba natasa.fidler@kclj.si zdravje. Na Fakulteti za družbene vede je pod jedilnika) 01 522 37 39 mentorstvom doc. dr. Tanje Kamin nastal tržnokomunikacijski načrt za pilotno intervencijo na štirih ljubljanskih osnovnih šolah, kjer si želimo spodbuditi otroke, da namesto sladkih pijač pogosteje posežejo po vodi (predvsem priporočano je pitje vode iz pipe), ozavestiti starše in otroke o posledicah prekomernega pitja PDS in prednostih pitja vode ter spodbuditi šole k izboljšanju jedilnikov. 28 PODROČJE CILJNA DOBRA Aktivnosti znotraj dobre Nosilec/kontakt Kratek opis in dostop do spletne strani (prehrana/gibanj SKUPIN PRAKSA prakse e) A (šole, vrtci) http://vodazmaga.si/ Vrtci Jem zdravo Delavnice in predavanja za Nacionalni inštitut za Projekt Jem zdravo – gibam se neprestano je program, s Prehrana in – gibam se otroke, starše in zaposlene javno zdravje Območna katerim preko delavnic, predavanj, igre, ogledov na gibanje neprestan enota Novo Mesto terenu in reševanja didaktičnih nalog ciljni populaciji o Tea Kordiš približamo zdrave prehranske in gibalne navade. Z 07 393 41 95 izvajanjem navedenih aktivnosti gre za osveščanje o pomenu zdrave in uravnotežene prehrane, lokalno pridelane in predelane hrane, ekološke hrane, samooskrbe in telesne dejavnosti in hkrati za povečano vedenje o zdravi prehrani, lokalni samooskrbi in ekoloških živilih. Pri otrocih se spodbuja gibalno znanje in razvoj, gibalne sposobnosti in kompetence, regulacijo energije in gibanja otrok. Gibanje Vrtci Mali Gibalni programi, ki se delijo ZAVOD ZA ŠPORT RS Gibalni program Mali sonček je namenjen otrokom od sonček na 4 stopnje (delitev po PLANICA, Interesni drugega do šestega leta starosti. Sestavljen je iz štirih starosti otrok) programi športa otrok in stopenj. mladine Mateja Reberšak Cizelj Mali sonček – modri: za otroke od 2. do 3. leta starosti mali.soncek@sport.si Mali sonček – zeleni: za otroke od 3. do 4. leta starosti 01 43 42 391, Mali sonček – oranžni: za otroke od 4. do 5. leta 051 666 321 starosti Mali sonček – rumeni: za otroke od 5. do 6. leta starosti Njegov namen je obogatiti program na področju gibanja v 29 PODROČJE CILJNA DOBRA Aktivnosti znotraj dobre Nosilec/kontakt Kratek opis in dostop do spletne strani (prehrana/gibanj SKUPIN PRAKSA prakse e) A (šole, vrtci) vrtcu s sodobnimi gibalnimi/športnimi vsebinami. Poudarek daje igri in vadbi, ki naj bo prijetna in prilagojena otroku. Ker se posamezne stopnje programa med seboj dopolnjujejo, povezujejo in nadgrajujejo, priporočamo, da otroci predelajo vse štiri stopnje oziroma celoten program. Z gibanjem otrok zaznava in odkriva svoje telo, preizkuša, kaj telo zmore, doživlja veselje in ponos ob razvijajočih se sposobnostih in spretnostih ter gradi zaupanje vase. Gibanje daje otroku občutek ugodja, varnosti, veselja, skratka dobrega počutja. Mali sonček otroka nagradil z nalepko za vsako opravljeno nalogo, za opravljeno stopnjo programa pa s priznanjem (diploma). http://www.sportmladih.net/programi_som/mali_sonce k Gibanje Šole Zlati Gibalni programi, ki ZAVOD ZA ŠPORT RS Športni program Zlati sonček je namenjen našim (otroci sonček vključujejo vsebine kot so: PLANICA, Interesni najmlajšim, starim 6 do 8 let. Izvajajo ga osnovne šole v od 6-8 rolanje, smučanje, drsanje, programi športa otrok in popoldanskem času, pa tudi društva ali zasebniki. Gibanje let) plavanje, pohodništvo, mladine je lahko učenje novih spretnosti, osebno ustvarjanje, spretnosti z žogo Mateja Reberšak Cizelj način uresničevanja svojih želja, razvijanje in primerjanje mali.soncek@sport.si gibalnih sposobnosti, ohranjanje zdravja. Športni 01 43 42 391, program Zlati sonček pri najmlajših ponujata možnost za 051 666 321 uresničevanje vsega tega. Namen programa je najmlajše 30 PODROČJE CILJNA DOBRA Aktivnosti znotraj dobre Nosilec/kontakt Kratek opis in dostop do spletne strani (prehrana/gibanj SKUPIN PRAKSA prakse e) A (šole, vrtci) motivirati za gibalno dejavnost predvsem pa v njih spodbuditi željo, potrebo, navado po športni igrivosti v vseh starostnih obdobjih. http://www.sportmladih.net/programi_som/zlati_soncek Gibanje Šole Krpan Gibalni programi (pozornost ZAVOD ZA ŠPORT RS (otroci ni na tekmovanju, ampak na PLANICA, Interesni Športni program Krpan je namenjen otrokom starim 9 do od 9-11 igri) programi športa otrok in 11 let. Izvajajo ga osnovne šole, v popoldanskem času pa let) mladine tudi društva ali zasebniki. Cilj programa je v bogatenju Mateja Reberšak Cizelj življenja z raznovrstnimi športnimi vsebinami v vseh mali.soncek@sport.si letnih časih. Program ni tekmovanje, temveč igra, pravi 01 43 42 391, cilj ni osvajanje medalje, ampak dejavnost sama. 051 666 321 Pomembno je sodelovanje v programu in ne storilnost, zato je program zasnovan tako, da je vabljiv in uresničljiv tudi za manj zmogljive. http://www.sportmladih.net/programi_som/krpan Gibanje Vrtci, Hura, Gibalni programi – interesne ZAVOD ZA ŠPORT RS Športni program »Hura, prosti čas« je namenjen mladim šole prosti čas dejavnosti PLANICA, Interesni od predšolskega obdobja do študija, ki želijo svoj prosti programi športa otrok in čas po pouku, ob koncu tedna in med počitnicami mladine preživljati v družbi vrstnikov na športnih površinah. S Mateja Reberšak Cizelj programom se želi ponuditi mladim kakovostno športno mali.soncek@sport.si ponudbo, ki v ospredje postavlja množičnost, druženje in 01 43 42 391, pestro ponudbo športnih vsebin. Cilji programa so: 051 666 321 povečati število aktivnih udeležencev v interesnih programih športa otrok in mladine v prostem času; 31 PODROČJE CILJNA DOBRA Aktivnosti znotraj dobre Nosilec/kontakt Kratek opis in dostop do spletne strani (prehrana/gibanj SKUPIN PRAKSA prakse e) A (šole, vrtci) povečati število odprtih javnih športnih površin in skrbeti za ustrezno posodabljanje; povečati sodelovanje institucij, ki delujejo na področju programov športa otrok in mladine (šole, društva, panožne zveze, lokalne skupnosti...) in zagotavljati ustrezna finančna sredstva. http://www.sportmladih.net/programi_som/hura_prosti _cas Gibanje Vrtci, Naučimo Plavalni program – 10-urni ZAVOD ZA ŠPORT RS Znanje plavanja ima velik nacionalni pomen, kar se šole (1. se plavati tečaj PLANICA, Interesni odraža tudi v državnem sofinanciranju nekaterih Razred) programi športa otrok in plavalnih vsebin in programov, s čimer imajo slovenski mladine otroci v obdobju odraščanja kar nekaj možnosti naučiti se Gašper Plestenjak plavati. Že v predšolskem obdobju in prvem razredu os- gasper.plestenjak@spor novne šole je otrokom na voljo deseturni plavalni tečaj t.si prilagajanja na vodo v okviru Zlatega sončka. V šoli lahko 01 43 42 391, nudijo veliko pestrih plavalnih vsebin, in sicer obvezni 040 242 900 dvajseturni tečaj v drugem ali tretjem razredu, šolo v naravi v petem razredu, preverjanje znanja plavanja v šestem razredu, petnajsturni plavalni tečaj za neplavalce v šestem razredu in zadnjem triletju devetletke ter športne dneve s plavalno vsebino. Če kakšen dijak še ni osvojil bronastega delfina, kriterija za znanje plavanja, lahko srednja šola izvede petnajsturni plavalni tečaj za neplavalce in tako nauči plavati tudi tiste, ki so zaradi kakršnih koli razlogov padli skozi rešeto celotnega procesa učenja plavanja. 32 PODROČJE CILJNA DOBRA Aktivnosti znotraj dobre Nosilec/kontakt Kratek opis in dostop do spletne strani (prehrana/gibanj SKUPIN PRAKSA prakse e) A (šole, vrtci) http://www.sportmladih.net/programi_som/naucimo_se _plavati Gibanje Šole Zdrav Gibalni program ZAVOD ZA ŠPORT RS Cilj je dodatno spodbuditi osnovnošolske otroke k (otroci življenjski PLANICA, Interesni oblikovanju zdravega življenjskega sloga. S pomočjo od 6 do slog programi športa otrok in dodatne športne aktivnosti, ki jo ponuja program, aktivno 15 let) mladine vključiti 20 do 30 % osnovnošolske populacije na OŠ, Boštjan Vintar vključenih v program, zagotoviti zainteresiranim bostjan.vintar@sport.si učencem 5 ur športne aktivnosti na teden, odpravljati 01 434 2390 posledice negativnih vplivov sodobnega načina življenja (vadba za primerno telesno držo, odpravljanje ploskosti stopal, odpravljanje debelosti, razvoj splošne vzdržljivosti). S programom želimo zagotoviti otrokom, vključenim v program, priporočeno vsakodnevno strokovno vodeno vadbo, v skladu s priporočili EU smernic za telesno dejavnost (sprejetih novembra 2008 v Biarritzu) in v skladu s Strategijo Vlade RS na področju telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja od 2007 do 2012, ki ima pozitivne učinke na zdravje otrok. http://www.sportmladih.net/programi_som/zdrav_zvivlj enjski_slog Prehrana Vrtci, Slovenski Aktivnosti zagotavljanja ČEBELARSKA ZVEZA Vseslovenski projekt Tradicionalni slovenski zajtrk se šole tradicional hrane, pridelane v lokalnem SLOVENIJE S PARTNERJI izvaja z namenom, da bi izboljšali zavedanje o namenu in ni zajtrk okolju tradicionalni- razlogih za lokalno samooskrbo, domačo pridelavo in 33 PODROČJE CILJNA DOBRA Aktivnosti znotraj dobre Nosilec/kontakt Kratek opis in dostop do spletne strani (prehrana/gibanj SKUPIN PRAKSA prakse e) A (šole, vrtci) zajtrk.mko@gov.si predelavo ter v okviru sistema javnega naročanja spodbudili aktivnosti zagotavljanja hrane, pridelane v lokalnem okolju. Javnosti se predstavlja pomen kmetijstva in čebelarstva ter spodbuja k pravilni in zdravi prehrani. Ozavešča se o pomenu živilsko-predelovalne industrije. Posebno pozornost projekta je namenjena pomenu gibanja in ohranjanja čistega okolja. http://tradicionalni-zajtrk.si/ Prehrana Vrtci, Eko šolski • Načrtovanje vrta, INŠTITUT ZA Program Šolski ekovrtovi nudi strokovno in informacijsko šole vrtovi delo na vrtu in skrb za TRAJNOSTNI RAZVOJ podporo vsem šolam, vrtcem, dijaškim domovom ipd. v (letna vrt (otroci) Sloveniji, ki vzpostavljajo ali negujejo svoj šolski članarina • Sodelovanje na ekovrt(iček). Program obsega bogat nabor dejavnosti, v 50 EUR) seminarjih (šole), katerem lahko sodelujejo vsi člani Mreže šolskih • Prejemanje ekovrtov. informacij in strokovna potreba pri http://www.solskiekovrt.si/ individualnih potrebah – načrtovanjih ekovrta (šole) Prehrana Vrtci, OPKP Spletno orodje za spremljanje Institut »Jožef Stefan«, OPKP je spletno orodje za spremljanje prehranskih navad Šole (odprta prehranskih navad Odsek za računalniške in načrtovanje prehrane. Uporabniki spletnega orodja platforma sisteme lahko v obširni bazi (leksikonu jedi) poiščejo jedi, ki so jih za klinično ali jih nameravajo zaužiti in preverijo njihove prehranske prehrano) vrednosti. Najdene jedi lahko sestavljajo v obroke in 34 PODROČJE CILJNA DOBRA Aktivnosti znotraj dobre Nosilec/kontakt Kratek opis in dostop do spletne strani (prehrana/gibanj SKUPIN PRAKSA prakse e) A (šole, vrtci) vodijo svoj prehranski dnevnik oziroma načrtujejo svoj jedilnik. Orodje je v prvi vrsti namenjeno bolnikom in kliničnim dietetikom ter zdravnikom Pediatrične klinike ter Onkološkega inštituta kot pomoč pri ugotavljanju prehranskih navad bolnikov, oblikovanju prehranskih načrtov in načrtovanju jedilnikov v procesu zdravljenja. info@opkp.si 35 B. NEKATERI PRIMERI DOBRIH PRAKS IZ TUJINE PODROČJE CILJNA DOBRA Aktivnosti Nosilec/Kontakt Kratek opis in dostop do spletne strani (prehrana/g SKUPI PRAKSA znotraj ibanje) NA dobre (šole, prakse vrtci) Gibanje Šole, Brain Učenje skozi Michigan Department of Education Univerza v Michiganu je ustvarila spletno stran, na kateri vrtci Breaks gibanje (v so dostopne ideje, na kakšen način lahko vzgojitelji in času učnega učitelji izvajajo gibanje pri učenju. To je didaktična procesa ali metoda, ki temelji na konceptu, da je učenje veliko bolj odmora) učinkovito skozi gibanje. T. i. »brain breaks« (možganski odmor) je zasnovan na način, da usmerja otrokovo pozornost in poveča možnost usvajanja novih vsebin (učenja). T. i. »brain breaks« didaktična metoda poveča možnost pomnjenja in uresničuje 3 cilje: a) osveži otroke/učence, b) usmeri otroke/ učence k učenju in c) otrokom/učencem da nov zagon, svežo energijo. http://emc.cmich.edu/EMC_Orchard/brain-breaks Gibanje Šole, Take 10! Vpeljava ILSI Research Foundation, Washington Program »Take 10!« vključuje starosti primerne različne vrtci telesne telesne aktivnosti v šolske učne cilje. Program: aktivnosti v • Omogoča učiteljem, da krepijo razredne učni in koncepte z uporabo alternativnih metod učenja, vzgojni • Spodbuja matematiko in bralne sposobnosti tudi proces in predvsem med otroci, ki se ne vključujejo tako zelo dobro v šolsko okolje, • Povezuje telesno aktivnost s ključnimi razrednimi koncepti v jezikih, znanosti, matematiki, družbenih študijah in psihologiji; 36 PODROČJE CILJNA DOBRA Aktivnosti Nosilec/Kontakt Kratek opis in dostop do spletne strani (prehrana/g SKUPI PRAKSA znotraj ibanje) NA dobre (šole, prakse vrtci) • Omogoča učencem, da so v omejenem okolju učilnice lahko aktivni, • Ne zahteva uporabe specifične opreme ali orodij ter • Vključuje vizualno privlačne učne materiale –tako za učitelje kot učence. Program je namenjen tako šolam kot vrtcem. Primer vsebine (seznam možnih aktivnosti, ki je namenjen vrtcem): http://www.take10.net/pdf/K-Content.pdf Prehrana, Šole, CATCH Holističen University of Texas School of Public Health CATCH program (tj. Coordinated Approach to Child Health gibanje vrtci pristop http://catchinfo.org/contact/ – koordinativni pristop do otrokovega zdravja) sodi med promocije dokazano najbolj učinkovite programe, ki pomagajo zdravja v preprečevati debelost med otroci in mladostniki ter jih šolskem/vrtč spodbujajo (skupaj s celotno lokalno skupnostjo), da evskem poskušajo izboljšati oz. ohranjati zdrav način življenja. okolju CATCH program vključuje tako prehrano kot gibanje in je v Ameriki razširjen že med 10.000 različnimi šolami in lokalnimi skupnostmi. Razširil se je iz študije, ki promovira zdravje v šolskem okolju in kot program teče že 25 let. Njegov namen je ustvariti okolje, ki omogoča zdrave izbire. CATCH program uporablja holistični pristop k promociji zdravja med otroci in mladostniki, cilja pa na različne vrste šolskega okolja: učilnico, šolsko prehransko službo, športno vzgojo, starše/skrbnike in širšo šolsko 37 PODROČJE CILJNA DOBRA Aktivnosti Nosilec/Kontakt Kratek opis in dostop do spletne strani (prehrana/g SKUPI PRAKSA znotraj ibanje) NA dobre (šole, prakse vrtci) skupnost. Program vodijo zdravstveni strokovnjaki, skupaj s šolskimi administratorji. T. i. CATCH ekipa organizira izobraževanja in zagotavlja orodja in materiale za različne pod-programe (tj. vrtčevski program, osnovnošolski program, po-šolski program) http://catchinfo.org/programs/ Opisi posameznih programov/delavnic: Izobraževanje: http://catchinfo.org/programs/training/ Po-šolski program: http://catchinfo.org/programs/after- school/ Program za 6. do 8. razreda. http://catchinfo.org/programs/grades-6-8/ Program od 1. do 5. razreda: http://catchinfo.org/programs/grades-k-5/ Vrtčevski program: http://catchinfo.org/programs/pre-k/ Primer učne ure (za 1. razred OŠ): http://catchinfo.org/wp- content/uploads/2014/10/Grade1SampleLesson1-1.pdf Prehrana, Šole, SPARK Različni Heart, Lung, and Blood Institute of the National SPARK je raziskovalna, javno-zdravstvena organizacija, ki gibanje vrtci programi, s Institutes of Health and San Diego State se s svojimi programi posveča ustvarjanju, izvajanju in ciljem University evalvaciji programov, ki promovirajo vseživljenjsko zagotoviti blaginjo (zdrav življenjski slog). SPARK teži k izboljšanju vedenjske zdravja otrok in mladostnikov (ter odraslih), in sicer preko 38 PODROČJE CILJNA DOBRA Aktivnosti Nosilec/Kontakt Kratek opis in dostop do spletne strani (prehrana/g SKUPI PRAKSA znotraj ibanje) NA dobre (šole, prakse vrtci) spremembe različnih programov, ki so usmerjeni v: športno vzgojo, po- in okoljske šolsko dejavnost, zgodnje otroštvo in koordinativno šolsko spremembe zdravje; namenjen je učiteljem in vadbenim voditeljem; (tj. Vsak program vključuje vsebine s področja prehrane in ustvarjanje gibanja in je usmerjen v različne stopnje – predšolski, zdravega šolski – glede na starost otrok. Ti programi spodbujajo okolja, oz. okoljske in vedenjske spremembe, in sicer na način, da okolja, ki zagotavljajo dobro premišljen, usklajen in kakovosten spodbuja kurikul, usposabljanja učiteljev na delovnem mestu, zdrav razširjeno podporo nadaljnjega ukrepanja in primerno življenjski opremo. slog) http://www.sparkpe.org/what-is-spark/ Več o posameznih programih: Physical education: http://www.sparkpe.org/physical- education/ After school: http://www.sparkpe.org/after-school/ Early childhood: http://www.sparkpe.org/early-childhood/ Coordinated School Health: http://www.sparkpe.org/coordinated-school-health/ Prehrana/ Šole Eat well Celovit/ Harvard School of Public Health »Eat Well and Keep Moving« je celovit kurikul, ki pomaga gibanje (višji & keep interdisciplin akademskim učiteljem, učiteljem športne vzgoje in razredi moving aren Več o snovalcih programa: učiteljem na področju zdravja, da vodijo otroke skozi OŠ) kurikulum za http://www.eatwellandkeepmoving.org/pdf/Ab sledeča področja/življenjske tematike: 39 PODROČJE CILJNA DOBRA Aktivnosti Nosilec/Kontakt Kratek opis in dostop do spletne strani (prehrana/g SKUPI PRAKSA znotraj ibanje) NA dobre (šole, prakse vrtci) učitelje višjih out%20the%20Authors.pdf • Učenje o prehrani in telesni dejavnosti, medtem razredov OŠ ko gradijo znanje na področju jezika, umetnosti, kot pomoč matematike, znanosti in družbenih ved; pri • Razumevanje medsebojne povezanosti približanju zdravstvenih vedenj, posameznih • Izbiranje zdrave hrane, povečanje telesne elementov aktivnosti, omejevanje sedenja pred TV in drugimi zdravega pripomočki (računalniki ipd.) življenja http://www.eatwellandkeepmoving.org/ učencem: predstaviti Primer lekcije: telesno http://www.eatwellandkeepmoving.org/pdf/Sample%20L aktivnost in esson%20Plans/Lesson%201.pdf zdravo prehrano (z vpeljavo tega v učni proces – druge učne ure); Prehrana/ Srednj Planet Celovit/ Harvard School of Public Health »Planet Health« je programa s povsem enakim konceptom gibanje a šola Health interdisciplin in cilji kot »Eat Well and Keep Moving«, s to razliko, da je aren namenjen srednjim šolam. kurikulum za http://www.planet-health.org/ učitelje http://www.planet-health.org/programOverview.cfm srednjih šol 40 PODROČJE CILJNA DOBRA Aktivnosti Nosilec/Kontakt Kratek opis in dostop do spletne strani (prehrana/g SKUPI PRAKSA znotraj ibanje) NA dobre (šole, prakse vrtci) kot pomoč pri približanju posameznih elementov zdravega življenja učencem: predstaviti telesno aktivnost in zdravo prehrano (z vpeljavo tega v učni proces – druge učne ure); Prehrana/ Vrtec, Childhoo Promocija Massachusetts Department of Public Health, the Projekt »The Childhood Obesity Research Demonstration gibanje šola (2 d Obesity zdravega Harvard School of Public Health, Massachusetts (CORD)« cilja na zmanjševanje debelosti med otroci, – 12 Research prehranjeva General Hospital for Children/Harvard Medical starimi od 2 do 12 let, ki za debelostjo obolevajo. Prav let) Demonst nja in School, the National Initiative for Children’s tako cilja na zmanjševanje prevalence kroničnih bolezni, ki ration telesne HealthCare Quality and the cities of so povezane z nezdravim prehranjevanjem in Project aktivnosti Fitchburgand New Bedford pomanjkanjem telesne dejavnosti. Steve Gortmaker and Kirsten Davison (Harvard Strokovna ekipa s Harvardske šole o javnem zdravju 41 PODROČJE CILJNA DOBRA Aktivnosti Nosilec/Kontakt Kratek opis in dostop do spletne strani (prehrana/g SKUPI PRAKSA znotraj ibanje) NA dobre (šole, prakse vrtci) School of Public Health) nadzira implementacijo intervencij v šolskem sektorju (vključno s kurikulom), podpira šolsko politiko dobrega počutja ter šolski kurikul. http://www.hsph.harvard.edu/prc/projects/communities- research/childhood-obesity-research-demonstration- project/ Gibanje/ Otroci, Healthy 12-tedenski YMCA of Northwest North Carolina 12-tedenski program, ki se izvaja 2-krat letno in je prehrana mlados Fit And program, ki namenjen zdravemu življenjskemu slogu (zdravi prehrani tniki Strong se izvaja 2- Breanca Leach (Youth Wellness Director) in gibanju). V okviru tega programa se mladostniki (10-15 krat letno in b.leach@ymcanwnc.org spoznajo pravilno in zdravo prehrano ter se ukvarjajo s let) je namenjen telesno aktivnostjo (skozi zabavo/igro). S pomočjo zdravemu programa razvijejo zdrave življenjske navade in krepijo življenjskem samozavest. u slogu (zdravi http://ymcanwnc.org/healthy-fit-and-strong/ prehrani in gibanju) Prehrana Šole National Program za USDA Food and Nutrition Service, US »The National School Lunch Program« je program malic, ki School malice, ki se vključuje v javne in zasebne neprofitne šole ter vzgojne Lunch dnevno nudi zavode (vrtce). Zagotavlja prehransko uravnoteženo, Program otrokom cenovno ugodne ali brezplačne obroke otrokov vsak šolski (NSLP) prehransko dan. Program je bil ustanovljen v okviru Nacionalnega uravnotežen zakona za šolsko malico, pod predsednikom Trumanom e, cenovno (leta 1946). 42 PODROČJE CILJNA DOBRA Aktivnosti Nosilec/Kontakt Kratek opis in dostop do spletne strani (prehrana/g SKUPI PRAKSA znotraj ibanje) NA dobre (šole, prakse vrtci) ugodne ali brezplačne http://www.fns.usda.gov/nslp/national-school-lunch- obroke. program-nslp Prehrana/ Vrtci/ Good For Program je Hunter New England PopulationHealth, UK »The Good for Kids, Good For Life« program je namenjen gibanje Šole Kids, namenjen podpori vrtcem in šolam pri promociji zdrave prehrane in Good for vrtcem in telesne dejavnosti. Life šolam kot http://www.goodforkids.nsw.gov.au/about-us/ podpora pri promociji Primer za podporo pri promociji telesne zdrave dejavnosti:http://www.goodforkids.nsw.gov.au/early- prehrane in childhood-services/physical-activity/ gibanja. V okviru te povezave se najde več orodij, npr. http://www.healthykids.nsw.gov.au/campaigns- programs/munch-move-resources.aspx Prehrana/ Vrtci/ Let's go Različna The Barbara Bush Children’s Hospital at »Let's go« nacionalni preventivni program za gibanje šole orodja, ki Maine Medical Center, Portland, Maine preprečevanje debelosti med otroci. Njegov namen je pomagajo rogerv@mmc.org povečati telesno aktivnost in zdravo prehrano med otroci zdrav 207-662-3734 in mladostniki (od rojstva do 18 let), in sicer skozi življenjski spremembo politike in okolja. Deluje v 6 nastavkih, preko slog približati katerih skuša vplivati na družine v njihovem lastnem otrokom in okolju (tj. kjer živijo, se izobražujejo, delajo in igrajo). Ti mladostniko nastavki so: zgodnje otroštvo, šola, lokalna skupnost, m delovno okolje, obšolske dejavnosti, zdravstveno varstvo. Njegovo sporočilo je 5-2-1-0, ki pomeni: • 5: jesti sadje in zelenjavo vsaj 5-krat na dan 43 PODROČJE CILJNA DOBRA Aktivnosti Nosilec/Kontakt Kratek opis in dostop do spletne strani (prehrana/g SKUPI PRAKSA znotraj ibanje) NA dobre (šole, prakse vrtci) • 2: zmanjšati čas, preživet pred ekranom za 2 uri na dan • 1: gibati se vsaj 1 uro na dan (tj. zmerna do intenzivna telesna dejavnost) • 0: omejiti sladke pijače in namesto tega piti vodo http://www.letsgo.org/about-us/ Za vsako programsko področje so bila v okviru tega programa razvita posebna orodja, ki vsebujejo informacije o tem, kako integrirati »Let's go« strategijo in »5-2-1-0« sporočilo v specifična okolja (šole, zunajšolski prostor, vrtce, zdravstveno okolje in delovno okolje). http://www.letsgo.org/toolkits/ Primer orodja (za vrtce): http://www.letsgo.org/toolkits/k5toolkits/ Prehrana/ Vrtci/ Let's Iniciativa Iniciativa s strani Michelle Obama gibanje šole move namenjena »Let's Move!« je celovita iniciativa iz leta 2010, ki jo je otrokom, sprožila prva dama v Ameriki, tj. Michelle Obama. staršem, Namenjena je reševanju problematike debelosti med šolam (da v generacijami, njen cilj pa je omogočiti današnjim otrokom, načrtovano da bodo odrasli v zdrave odrasle in bodo lahko uresničili učno uro svoje cilje. vključijo Iniciativa je usmerjena tudi na starše, ki jim nudi koristne zdrav informacije v zvezi z zdravim načinom življenja, kot tudi na 44 PODROČJE CILJNA DOBRA Aktivnosti Nosilec/Kontakt Kratek opis in dostop do spletne strani (prehrana/g SKUPI PRAKSA znotraj ibanje) NA dobre (šole, prakse vrtci) življenjski okolja z vidika zdravih izbir. Njen cilj je zagotavljati zdravo slog), hrano v šolah, družinam pa omogočiti dostop do zdravih skupnosti in izbir. Hkrati pa iniciativa spodbuja otroke tudi k pogostejši zdravstveni telesni aktivnosti. m Akcijski načrt v okviru iniciative vključuje 5 ključnih ciljev, strokovnjako ki so podkrepljeni s 70 različnimi priporočili. Ti cilji so m. sledeči: • Omogočiti otrokom zdrav začetek življenja, • Opolnomočiti starše in skrbnike, • Zagotoviti zdravo hrano v šolah, • Izboljšati dostop do zdrave hrane, ki bo dostopna vsem (tudi ljudem iz nižjih socio-ekonomskih slojev), • Spodbuditi otroke, da so bolj telesno aktivni. http://www.letsmove.gov/about Prehrana/ Otroci Join for Program United Health Center for Health Reform and »Join for me« je program, ki se osredotoča na uravnavanje gibanje in me uravnavanja Modernization telesne teže med otroci in mladostniki. V program mlados telesne teže otrokovega uravnavanja teže se vključi cela družina, ki se s tniki (skupinska pomočjo skupinskih srečanj/obravnava poskuša soočiti z (6-17 srečanja). otrokovo prekomerno telesno težo/debelostjo. Namen let) skupinskih srečanj je doseči optimalno telesno maso, in sicer s pomočjo uživanja zdrave hrane, povečane telesne dejavnosti. Vsako srečanje/obravnava temelji na učenju praktičnih strategij in spoznavanju, kako vključiti zdrave spremembe v družinski vsakdan. 45 PODROČJE CILJNA DOBRA Aktivnosti Nosilec/Kontakt Kratek opis in dostop do spletne strani (prehrana/g SKUPI PRAKSA znotraj ibanje) NA dobre (šole, prakse vrtci) http://www.unitedhealthgroup.com/programs/joinforme. aspx Prehrana/ Vrtci/ Wellness, Niz WAY (Wellness, Academics, &You) organization, WAY je zdravstveni in akademski niz programov dobrega gibanje šole Academic multidiscipli Atlanta počutja, ki se namenjen vrtcem in prvim petim razredom s narnih OŠ. Njegov primarni cilj vključuje: povečati otrokovo &You programov, info@colorful-way.com fizično aktivnost, izboljšati prehransko izbiro, okrepiti (WAY) ki se akademsko delo, zagotoviti učiteljem vire, omogočiti program poskušajo strokovni razvoj in podporo. Niz programov vključuje integrirati v starše, družino in lokalno skupnost. Otrokom nudi različne šole in vrtce vire, ki se nanašajo na razumevanje koncepta lastnega ter med dobrega počutja in zdravja, raziskovanja lastnega zdravja otroci in navad, učenja, kako sprejemati informirane odločitve, spodbuditi kako se soočiti s pritiskom vrstnikov in oglaševanja ter telesno hkrati naučiti se prenesti vso to znanje in informacije v dejavnost, družinsko okolje. zdravo Niz programov WAY se s konceptom telesne dejavnosti za prehrano in krepitev zdravja in zdrave in uravnotežene prehrane skrb za poskuša integrirati v vzgojni proces v skupini ter v učni dobro proces v razredu. počutje. http://healthy-america.org/wp-content/uploads/WAY- Series-One-Pager.pdf http://colorful-way.com/ Gibanje/ šole Project Vsaka šola, Waikato District Health Board, New Zeland Projekt »Energize« se je začel leta 2005 in je trajal do prehrana Energize vključena v 2011. V projekt, ki se še nadaljuje, je vključenih 244 šol, projekt, ključni partnerji pri projektu pa je 27 koordinatorjev, t.i. 46 PODROČJE CILJNA DOBRA Aktivnosti Nosilec/Kontakt Kratek opis in dostop do spletne strani (prehrana/g SKUPI PRAKSA znotraj ibanje) NA dobre (šole, prakse vrtci) vsebuje energizerjev (po poklicu učitelji, dietetiki, specialisti s koordinatorj področja kineziologije in gibanja ipd.), ki sodelujejo s šolo, a, ki učitelji in starši pri vsebinah, ki so povezane z gibanje in promovira zdravo prehrano. zdravo http://www.waikatodhb.health.nz/public-health- prehrano in advice/project-energize/ gibanje med otroci: tj. Na voljo je tudi brošura, ki podrobneje opisuje cilje aktivni projekta, na strani 11 pa so aktivnosti projekta tudi transport, nekoliko podrobneje minute navedene:http://www.waikatodhb.health.nz/assets/publi gibanja med c-health-advice/project-energize/What-is-Project- odmori, Energize.pdf podpora učiteljem, nudenje informacije o zdravi prehrani staršem ipd. 47 C. EVROPSKI PROGRAMI/MREŽE S PRIMERI DOBRIH PRAKS Naziv Dobre prakse Opis Viri informacije programa HEPA / Več dobrih Evropska / HEPA Europe je evropska mreža za promocijo telesne dejavnosti za krepitev zdravja. Europe praks mreža za Povezuje več držav članic znotraj Evrope in med drugim omogoča tudi prenos dobrih promocijo praks med državami. V nadaljevanju je povezava do publikacije, v kateri je na strani 36 telesne (Aneks) navedenih več dobrih praks posameznih držav. dejavnosti za Te dobre prakse so npr.: krepitev • Sports Adventure around the Globe (Finska) zdravja, ki • Strreet Games (Velika Britanja) omogoča • Union of Physical Education Teachers in France ipd. prenos dobrih Veš o tem v publikaciji: praks. http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0005/175325/e96697.pdf?ua=1 EPODE / Več dobrih EPODE je / EPODE je koordiniran pristop, ki je usmerjen na zmanjšanje debelosti med otroci in pristop praks: koordiniran mladostniki. Skozi družbeni proces, ki vključuje lokalna okolja, otroke in družine, poskuša pristop, ki je spodbuditi sprejetje zdravega življenjskega sloga med otroci in mladostniki. Bistvo tega EPODE-5 usmerjen na pristopa je, da se te vsebine otrokom približajo na prijazen način, skozi igro in vzbuditev Pasis (5 steps zmanjšanje veselja v otrocih do tovrstnih vsebine – tj. gibanja, zdrave prehrane ipd. Pristop je for your debelosti med naravnav na odpravljanje neenakosti in se osredotoča na otroke stare med 0 do 12 let (in health) itd. otroci in njihove družine) in jemlje v obzir njihov družbeno-ekonomski status. Kljub temu da so mladostniki. primarna ciljna skupina v tem pristopu otroci in njihovi starši/skrbniki, pa ta pristop cilja VIASANO Gre za tudi na lokalne deležnike (oz. vodje lokalnih skupnosti), katerih naloga je, da promovirajo (Belgija) evropsko zdrav življenjski slog. mrežo, ki EPODE uporablja V okviru tega se je razvila EPODE evropska mreža, ki vključuje več držav članic Evrope. (Francija) skupno Vsaka od teh članic izvaja projekte, ki so usmerjene v zmanjševanje debelosti in temeljijo metodologijo na EPODE pristopu in metodologiji. Thao (tj. EPODE http://www.epode-european-network.com/ 48 (Španija) metodologijo), na podlagi Več o EPODE programih na spletni strani: http://www.epode-european- PAIDEIATROFI katere network.com/index.php?option=com_content&view=article&id=105&Itemid=62&lang=en (Grčija) posamezne in na spletni strani: http://epode-international-network.com/programmes države oblikujejo svoje programe. HEPCOM / Več dobrih Evropska / HEPCOM je evropski projekt, katerega namen je bil razvoj platforme, kjer bodo projekt praks (ni v platforma z predstavljene dobre prakse v evropskem prostoru na temo telesne dejavnosti in prehrane angl.) dobrimi med otroci in mladostniki. Na spletni strani so zbrane dobre prakse/orodja po državah, ki praksami na pa so navedena v njihovem nacionalnem jeziku: http://www.hepcom.eu/en/the- temo telesne project/national-tools/ dejavnosti in prehrane med Evropski projekt je nastal v okviru programa EU Health Program (tj. Zdravstveni program otroci in EU) 2008 – 2013. mladostniki. 49 8. VIRI IN LITERATURA 1. WHO (1997). Obesity: Preventing and managing the Global Epidemic–Report of a WHO Consultation on Obesity, 3-5 June 1997, Geneva, WHO/NUT/NCD/98.1. Dostopno na: http://www.who.int/nutrition/publications/obesity_executive_summary.pdf (16.7.2015) 2. WHO (2015). Obesity and overweight. Dostopno na: http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs311/en/ (16.7.2015) 3. WHO. Childhood overweight and obesity. Dostopno na: http://www.who.int/dietphysicalactivity/childhood/en/ (16.7.2015) 4. WHO (2012). Population-based approaches to childhood obesity prevention. Dostopno na: http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/80149/1/9789241504782_eng.pdf?ua=1 (16.7.2015) 5. Owen CG etal. (2005). Effect of infant feeding on the risk of obesity across the lifecours – A quantitative review of published evidence. Pediatrics; 115: 1367-1377 6. Stamatacis E. etal. (2005). Overweight and obesity trends from 1974 to 2003 in English children: what is the role of socioeconomic factors? ArchDisChild: 90:999-1004. 7. Boney CM etal. (2005). Metabolic sindrome in childhood: Association with birth weight, maternal obesity and gestational diabetes mellitus. Pediatrics;115:290-296 8. Health Promoting schools. SHE_Schools for Health in Europe. Dostopno na: http://www.schools-for-health.eu/she-network/health-promoting-schools (16.7.2015) 9. Strel J., Starc G., Kovač M. (2011). SLOFIT sistem – analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2010/2011. Ljubljana, UL Fakulteta za šport. 10. Starc, G., Strel, J., Kovač, M. (2014). SLOFit 2014 - Analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2013/2014. Ljubljana, Fakulteta za šport. 11. Ahluwalia N. Bodyweight: overweight and obesity. In: Currie C, Zanotti C, Morgan A, Currie D, de Looze M, Roberts C e tal, editors. Social determinants of health and well-being among young people. Health Behaviour in School-aged Children (HBSC) study: international report from the 2009/2010 survey. Health Policy for Children and Adolescents, No. 6. Geneva: World Health Organization, 2012: 89 – 92; 234. 12. Jeriček Klanšček H. idr. (2011). Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju HBSC. NIJZ, Slovenija. Dostopno na: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/hbsc_2010_0.pdf (28.7.2015). 13. Jeriček Klanšček in sod. (2015). Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji. Ljubljana, NIJZ. 14. WHO (2007). Prevention of cardiovascular disease. Pocket Guidelines for Assessment and Management of Cardiovascular Risk. Geneva, World Health Organization. 15. Lamut U. (2016): Ocena potreb za izboljšanje stanja na področju zdravega življenjskega sloga, debelosti in zmanjševanja neenakosti – Povzetki ključnih ugotovitev v okviru fokusnih skupin z izvajalci ter uporabniki (starši otrok in mladostnikov). Poročilo fokusnih skupin. Ljubljana, NIJZ. Dostopno na: http://www.uzivajmovzdravju.si/index.php/izdelki/analiza-stanja-in-ocena-potreb/ (6.7.2016). 16. Lobstein T. (2013). Preventing Child Obesity and Promoting Child Health. IOTF, UK. Dostopno na: 50 http://www.emro.who.int/images/stories/hed/documents/Preventing_child_obesity_and_promoti ng_child_health_Revised.pdf (14.8.2015) 17. Lobstein T, Kestens M, Logstrup S. (2006). Policy options to prevent childhood obesity. European Heart Network. Dostopno na: http://www.zdruzenje-nutricionisti-dietetiki.si/EHN%20- %20Policy%20options%20to%20prevent%20child%20obesity.pdf (14.8.2015) 18. Safarjan E., Buijs G., de Ruiter S. (2014). Strokovni pregled: Scagnetti N, Bevc M. Spletni šolski priročnik Evropske mreže zdravih šol. Ljubljana, NIJZ. Dostopno na: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/solski_prirocnik_evropske_mreze_zdravih_sol. pdf (14.8.2015) 19. Wechsler H, McKenna ML, Lee SM, Dietz WH (2004). The role of Schools in Preventing Childhood Obesity. The State Education Standard, CDC. Dostopno na: http://www.cdc.gov/healthyyouth/physicalactivity/pdf/roleofschools_obesity.pdf (14.8.2015) 20. Safarjan E., Buijs G., de Ruiter S. Strokovni pregled: Scagnetti N, Bevc M (2015). Šolske akcijske smernice. Ljubljana, NIJZ. Dostopno na: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/she_akcijske_smernice.pdf (14.8.2015) 51