IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI DOBROVA
V slogi je moč
Predsednik občinske skupščine Maks Klanšek, predsednik izvršnega sveta Borut Mišica in predsed-nik občinske konference S/.DL Franci Kmmberger so pred kratkim obiskali krajevno skupnost Dobrova, da bi se na kraju samem seznanili z življenjem, razvojem in načrti krajanov, ki tu živijo. Tako so si ogledali cesto v Slranski vasi, ki je delno asfaltirana, pa naselje Selo, ki je v gradnji, pugledali so most na Sujiri, ki mu preti, da se bo vsak čas podrl, ler kmetijsko Brezje in Horjul. Ogledali so si tudi nov zbiralnik vode v Dobrovi.
V  razgovoru so predstavniki krajevne skupnosti goste seznanili s prizadevanjem krajanov za zagoto-vitev čimboljših življenjskih pogojev. V okviru kra-jevne skupnosti namreč deluje enajst vaških odbo-rov, ki že deset let uspešno rešujejo specifična vpra-šanja posameznih naselij.
V  tej krajevni skupnosti so v vseh povojnih letih dvigovali družbeni standard tako, da so družbena sredstva, namenjena zanj, oplajali s svojimi lastnimi sredstvi, s svojim delom in materialom. Rezultat te njihove zavzetosti je Zadružni dom, elektrifikacija, ceste. mostovi, kanalizacija, telefoni, gasilski domo-vi, največja pridobitev pa je nova osnovna šola, ki
prav zdaj praznuje desetletnico obstoja eelodnevne osnovne šole. Vse to je bilo seveda mogoče doseči le ob izredni enotnosti krajanov, tudi priseljencev, ki so se kaj hitro vključili v začrtan utrip ustvarjalnosti domačinov.
Skratka, že veliko je bilo narejenega, načrti pa so tudi še obsežni. Tako jih čaka še asfaltiranje ceste proti Stranski vasi in Šiški, ureditev pokopališča, napeljave telefonov v vas Brezje, še vcdno pa je velik poudarek dan elektrifikaciji, vodovodu, mostovom in cestam. Prav kmalu pa je treba tudi obnoviti dvorano v Zadružnem domu, ki je sedaj v tako slabem stanju, da so kulturne dejavnosti v njej prak-tično nemogoče. Načrti so veliki tudi na področju kmetijske proizvodnje, saj načrtujejo njeno 4,5 od-stotno rast ob dejstvu, da je 80 kmetij zašiitenh, na njih pa se ukvarjajo predvsem s poljcdeljstvom in živinorejo.
Da čaka krajane še veliko dela je sicer res, res pa je tudi, da, kot sta v pogovoru dejala predsednik skupščine in izvršnega sveta, moramo izvenmestna področja, kar zadeva infrastrukluro razviti na raven mesta. Tu bodo še vedno največjo vlogo odigrala družbena sredstva, kako pa jih bomo zbirali, se bo tudi potrebno čimprej dogovoriti in ob tem ne zane-mariti solidarjiostne komponente. Razvoj pa bo hi-trejši tudi ob realizaciji težnje, da se v oddaljena naselja postavi proizvodne objekte, ki bodo bistveno zmanjšali dnevno migracijo. Iz Dobrove se namreč dnevno vozi v Ljubljano kar 1000 delavcev na delo.
NINA ČOŽ