402
Starozgodovinski pomenki.
Krakov in Šiška.
Razložil Davorin Terstenjak.
V   Rigveda-tu  *J, Daj staršem indiškem slovstvenem spominku se omenja   božanstvo   lludra,   in   M a ruti,  božanstva vetrov, se   velijo   njegovi   sinovi 2J.    Lassen   3J, Roth 4), Weber 5) naj izverstniši poznatelji staroindiškega basno- in starinoslovja imajo Rudra-ta za božanstvo bor, očeta vetrov, in izpeljujejo ime iz glagola rud, heulen, schallen, weinen,   ruski:   rydati,   staročeski:  ryd,   sin-gultus suspiriis   viscerum   pulsus.    Dr.   A. Weber 6)  piše od njega važne besede: „Die ungeziigelte Wuth des Stur-mes, sein Sausen und Brausen, sein Aufvvuhlen  des Him-mels und der Erde musste  in  den hohen Bergesthalern (v Kašmiru?), in vvelchen wir uns die arischen Inden injener alten Zeit zu denken haben,   auf  diese einen  gewaltigen, vernichtenden Eindrack machen,   und   es   war   also natur-lich, dass sie mit der Idee des Sturmgottes alies Schreck-liche und Grausige verbanden und ihn als   den Herrn   und Urheber jeglichen   UnheiU   ansahen;   unzahlbar   waren   ja diese luftigen Heerschaaren,   schvvarz,   nur   durchleuchtet von den zuckenden Strahlen des Biitzes, Grauen und Ent-eetzen iiberall  verbrcitend"  itd.    Zavoljo   svoje   izrovajoče lastnosti se je tedaj lludra tudi velel Varana = Ver-kombog, der glanzende  Eber des Himmels   po Lassenovi prestavi, dalje Kšajavira = Ludomor, Menschentodter.
Veli še seKapardin, der Fiechtentragende, in ostroumni dr. Roth 7) pravi, da Kapardin poznamlja: „die im Knaal sebalten dunkleu Woiken".
V  poznejših indiških spisih, kakor v Mahabharata-tu je Rudra postalo priime Shiva-tovo, kteri se veli tudi Gi-risha, Herr der Berge, Parvat, der Felsenspitzen-Be-herrscher, der Berggeborene od glagola par, vorrucken, zato parvatas, parvan, Vorsprung, Hervorragung, slovenski: pernica = podgorje, pernos, peruavsij = podgoršek. V severno-slovenski mitologii se vjema z imenom Parvat, Parvati, ime Pereslav, Pereslava, po metatezi Prešla v SJ. Pere 9J je samo ruskemu jeziku lastna prostesis — primeri: grad, grod in goro d.
Veli se tudi Kal a n gara, Felsenbewohner, od kala, Fels, slovenski kal, litvanslri k al nas, iu temu priimenu odgovarja slov. K ara nt, Karat 10J.
Da se je njegova lastnost — vihrenje iu rovanje bore — očevidno izrazovala, so Shiva-Rudra-ta obrazovaii 2 obiiimi, di v j e- visečimi lasmi, in dobil je po tem novo priime: Dhurdžati, eine grosse Last von Haaren tragend, dalje Gafadhara, Trager des Haarzopfes nJ-
Sanskritska beseda kapardin se najde v slovenski: koperda, koperded = baba ali ded s koštrovimi lasmi, dalje v ruski: čuprina, čuprun, litvanski: čuprina,    Schopf,   vordere   Kopfhaare,    latinski:    ca-
«) Rigveda II., 64, 2. 85, 1. 114, 6.
2)  V pesmi: „0 Igorovem polku1' se vetri velijo vnuki Stribožij, Striboga zž Stirboga. kar je tudi priime Šiva-ta. Šiva ima tudi priime Sarvavarna zL Vsevolod, Vsevlad znano ime v pesmi „o Igorovem polku".
3)  Lassen „Indische Alterthumskunde" I., 763.
4)  Roth „Zur Geschichte der Religionen" v. E. Zellerovih: „Theologische Jahrbiicher" 1846. V., stran 360.
5)  Dr. A. Weber „Indische Studien" II. B. I. Heft str. 19.
6)  Ravno tu str. 20.
7)  Roth na omenjenem mestu.
8)  Imena Pereslav, Preslav so zgodovini starih Slovanov dobro znane. Nahajajo se na kmetih in mestih, glej Safarikove „Slovansk. Starožitnosti" na doticnih mestih.
9)  Zato perestol 2S prestol, der Thron, po pravem „ein her-vorragender Thronsessel.
J0) Karat, znano ime koroškega vojvoda. Iz Karant je Ka-rantsko, a — o, Karantsko, ts zu s, koronško, ali pa pa Karat zr Karatsko — koroško, felsiges Land.
u) Glej: Lassen „Indische Alterthumskunde" I. 782, kjer Lassen pravi, da je Siva to priime dobil zavoljo svojega spokornega življenja, kar pa je krivo tolmačenje poznejih indiških basnoslov-cov, kteri so pervi pomen pozabili.
pronae. Si v a-ta z lasnimi kitami (Haarflechten) še sicer nisem našel na rimsko-slovenskih kamnih ali Sivo trikrat in sicer na kamnu, kteri je vzidan v severno stran turnske atene v Žavču *) blizo Cela, dalje v Ptuj i 2) in na rogaškem kamnu 3J, na kterem je Šiva viditi, kako otroka razseka.    (Konec sledi.)
v
!) Posnema te podobe je v moji zbirki. Ime Zave je najberže od zalo, Ufer, žalc (zave), Uferort, ker je tik Zavca tekla Sa-vina. Izpeljava o Sachs en — S as o v je basen, kakorFrie-sach od Friesen.
2)  Posnema je v moji zbirki.
3)  Kamen je zdaj v Gradcu v Johaneu; glej podobo pri Muharji „Gesch. der Šteierm." Tafel X. fig. XX. 2.                         Pis.
406
Starozgodovinski pomenki.
Krakov in Šiška,
Razložil Davorin Terstenjak. (Konec.) _ vTadi Indi so si Živo tako mislili, imenovavši jo Kali — Cerna, Mora, Mura. Zato jo nahajamo v ruski mitologij pod imenom: Kikimora, Kika, Kikuška, od Kika v slovenskem jezika der Zopf. v slovaškem pa „wyeoki wiasmi propleieoy cepec". Kykoša, kykaška, zlobna rozvvlasatela žena. V rasinskem pomena ky-koša dolgolasno kozo H. (Glej Kolar „Slava Bohvne" stran 294—295).
Iz kika je postala pomanišavna oblika kicka, po omehčanem glasniku k v c pa Čička, in č v š Šiška, zato slovenski na Štirskem: Šiška, presic z dolgimi še-tinami, ein iangborstiges Schwein, in tudi Šiška, vol z dolgo dlako, ein langhaariger Ochs. Ime predmestja lju-bijanskegaje toraj mitologiškega pocetka po bogu Si va-tu ali božiciSivi s priirnenom Ka p ar d i n, Gata dhara, Kika, Kikuška, Kieka, Čicka, Šiška, der Flechten-tragende, der Trager des Haarzopfes.
Šiva pa se je tudi velel Dhurdžati, eine grosse Last von Haaren tragend, in kot takošnega ga nahajamo na celjskem kamnu 2J , ženo njegovo pa na nekem sise-škem kamnu. Kdor ima dosti las, mu povsod v moji okolici pravijo (v lutomerski-šavniški), da je karkavec, ker-fcavec, in obiloim lasom: karke, kerke. V češkem jeziku imajo krakovat, buschicht, metatiški iz karko-vat, beschopft. Tako je tudi ime predmestja ljubljan-skegaKrakov dobilo ime po častji Kraka 3) — Š i v a Dhurdžati. Ker Šiva je po svoji černi strani tudi božanstvo pekla in se očituje s sanom, senom — dra-kom 4J, nam je to nov dokaz, da gerb ljubljanskega mesta je mitologiškega izvira.
Šiva pa se tudi veli Bhava = Baba in Bha-vany — Baba, zato v severno-slovanskem basnoslovji nahajamo belo ali dobro, in černo ali hudo stran — Zlato in Ježibabo. Ježibaba po etimologii pomeni hirsuta Baba od korenike ag, zusammendrucken, zuspitzen, zato agran, Spitze, nemški: Egge, Igel, slov. eg z digam. jeg, g — &, jež, toraj jež, žival sšpičasto kožo. Primeri: „lasi se mu jezijo", jezica, stachliche Schale. Jezica se tedaj euači z indiško Sivo-Bha vanv-o s priirnenom Kali, od ktere smo culi, da ima „hirsutos ca pil los". Bhavany-Kali pa je božiča pekla; zato v slovaški ljudski povesti se veli: „Jaz sem Je žibaba,
j) „Kikimora" — pravi Dobrovsky (Slavin 409.) — „stellen sich die Russen als fiirchterliehes Gespenst vor". Bandkie (str. 109) piše, da „Kikimora davi in mori"; Tkany (I. 160), da je „ein schreckliches Nachtgespenst weiblicher Gattung, das seine Kinder, bosartigeGespenster, iiber die schlafenden Menschen schickt, um sie mitvschweren Traumen zu angstigen"; — primeri, kar Paulin od Šive s priirnenom s Kali zz Cerna božiča, Mora, Mura piše: „Oculos habet hiantes et terribiles, faciem nigram ut carbo, dentes longos et prostantes, capillos instar caudae pavonis hor-ridos, arrectos et serpentibus multis arnictos". (Paulin svstema Brahm. str. 99.)
2)   Glej Gabriel Šeidl „Beitrage zu einem Namensverz. der rom. Procurator".    Tafel II. fig. 4, a.
3)  Da je oblika Krak stareja, kakor K rok, terdi Šafarik. kad-lubekova izpeljava imena Krak iz kerke, Rabe, ni resnična. Tudi jaz sem v članku „o božanstvu Skanda" ime Krak krivo izpeljeval in rekel, da Krok pomeni korak, in da je KrokzzrSkanda, kar tukaj popravim. Pri Rusih se je Krak velel Kaščej (Tkany I. 158.) od koščel, koštrav, košmidrast, koš mi der, einer, der zerraufte Haare hat, toraj ne od kost, Bein, kakor so nekteri terdili.
v
4)  Gori smo culi, da je na rogaškem kamnu Šiva Gatadhara — Kikuška — Šiška viditi razsekajoča dete, kakor se je tudi indiška Šiva predstavljala, od ktere Paulin piše — „ex his at-tribus videbis Šivam modo securi aut gladio infantes dissican-tem" (Svstem Brahm. 88). Znamenito je , da na drugem rogaškem kamnu je tudi san, sen, drak, Sivini simbol najti, (glej Muhar na omenjeni tabli.
407
ti češ iti do pekla" in da oa herbta d rak a se v pekel nesrečnež pelja. (Glej Koiar „Zpiewanky" I. 12.) P*«-lin piše od Šive Bhavany-Kali, da ima „dentes aprinos", drogi, da „drohend hervorstehende Zahne". Takošne ima tudi severno-slovanska Ježibaba 5), Po teh zobeh je gotovo dobila špičasta peč poleg Bleda na Gorenskem svoje ime „Babji zob".
Krak, od kterega Kadlobak piše, da je d rak a ubil, Ježibaba, Kikimora, Kikuška — Šiška  so zveste
V                                                                                                                        v              •
primere indiških božanstev Siva,Kopardin, Dhurdzati, Gatadhara, Bhavany-Kali. Rudra pa se vjema po pomenu s polabsko-slovanskem Rydogostu, kteri se dobro razločiti ima od Rade-Radogosta. Stari Ljobljan-čani so po takem bili posebni častitelji Šivata in Sive.
5) Ali ni Ježca Mizo Ljubljane sinonimno poznamljanje Krakova in Šiške?                                                                          Pis.