v e a a z r . Pisma iz domačih krajev jPrevalje. V našem industrijskem fcraju je vedno prav živahno. Dasiravno se poredkoma oglasamo v časopisju, ker ne obešamo radi vsake stvari na veliki zvon, vendar imamo včasih novice, ki so vredne, da jib. izvedo tudi po dru^od. — V sosednji Črni se je pretdkli teden zgodil silno žalosten slučaj. Neki financar, ki ]e bil svoječasno radi blaznosti že v umotoliiici, je nedavino v Črni, kjer je bil nazadnje nastavlje^™opet kazal znake umobolnosti. Ne- davno je hotel svojega tovariša napasti s piisko.V nedeljo je hodiil cell dan okrog po vasi ter grozeče gledal naokrog. V pandeljek pa se je zgodil naslednji slučaj: Financar je srečal župana iz črne ter po kratkih besedah navalil naaj. Izdrl je bodalo ter ga zasadil nič hudega sluteoemu županu z vso silo v hrbet, tako da ga je smrtno nevarno poškodoval. S smrtjo se borečega župana so prepeljali v slovenjgraško bolnico, financarja pa zapnla ter bo zopet prišel v blaznico, kamor spada. — Prevaljski konzum je znamenitost, s katero se lahko povsod postavimo. Ustanovljen je ibil leta 1919. Ko je prevzel vodstvo g. Jožef Vajncerl, se je pričel dvigati in danes stoji sigur.no v celi Sloveniji na prvem mestu. Presegel je sedaj že tukajanji socijalistični konzum, s katerim se socijalisti tako povsod postavliajo, češ, da mu ga v celi državi ni para. Naš konzum je imel lansko leto 1,800.000 Din prometa, letos pa je promet ž? samo v mesecu juniju znesel 170.000 Din. Vsak veletrgovec bi se dandanes postavljal s takšno trgovino. — Politično gibanje je pri nas zelo živahno. Za bodoče volitve v narodno skupšdino imamo novega kandidata g. Mikelna. Njegovo kandidaturo je prebivalstvo celega okraja pozdravilo z velikim navdušenjem. Poznamo ga vsi kot skrajno požrtvovallnega delavca, M bo potrebe okraja gotovo dobro zastopal. — Naš kraj obiskujejo razna potujoča zabavna podjetja. Pred kratkim smo imeli potujoce gledališče, ki je nudilo razne cirkuške točke, sedaj se nahaja tukaj potujoči »Elektro«-kino. Obisk je slab, ker ni denarja. — Presalitev Mohorjeve družbe v Celje bo prebivalstvo zelo občutilo. Tiskarna se je pri nas že jako udomačila, oskrbuje tudi tiskarska dela za celo koroško področje ter jo bodemo tudi radi tega težko pogrešali. Želimo pa ji v Cdju novega razjmaha, da bo zopet zavzela med Slovenci ono mesto, ki ji pripada. — Prebivalstvo prevaljskega okraja je zelo zavedno. To svedoci skrb, katero posvečajo naši ljudje turistiki, vedoč, da bodo tujci, ki obiščejo naše planine, razširili lepoto naših krajev širom cele države. S tem se bode dvignil poset naših planin in med ljudi bo zopet prišlo nekaj denarja. — Turistovska koea na Peoi bo kmalu gotova. Z brezprimemo požrtvova^lnositjo jo je zgradila podružnica SPS v Mežici. — V prevaljskem okraju so pričeli kmetje saditi hmelj, ki se bo dobro obnesel. Zopet nova panoga kmetijstva, ki bode prinesla lep dobiček, ako bodo s to občutljivo rastlino pravilno ravnali. — Naše tovarne odpuščajo delavstvo. Pri prihodnjih volitvah bo radi fega manj volilcev, kakor dosedaj. — Sooijalna beda je velika, 'brezposelno9t in silab zaslužek grenita delavcu življeBJe, zraven ga pa še razni socijalistični voditelji hujskajo in begajo. Hvala Bogu, pa je veoina delavstva dosedaj prišla do prepricanja, da je še najboljša krščansiko^socijalna stranka, kateori bo v prihodnjem volilnem boju pomagalo do odločilne zmage. Št. Vid pri Ptuju. Vsem našim cenjenim naročnikom in čitateljem v vednost. V uredni&tvu smo izpregledali in objavili dne 2. VI. 1927 v 22. št. našega lista sledeči dopis: >Sv. Vid pri Ptuju. Pred kratkim je cepil okrožni zdravnik. dr. Mrgole iz Ptuja tuikaj odrasle otroke proti osepnicam. Dva otroka sta za tem ceplenjem umrla. Otročja rokica je postala črna. Takih slučajev še tukaj ni bilo. Narod je razburjen!« Mi zeto obžalujemo, da se je v tej notici nezasluženo g. dr. Mrgoleta tako napadlo, kateri je zelo vesten zdravnik in uživa pri svojih strankah neomajano zaupanje. — Uredništvo. Sv. Marko niže Ptuja. Naše porocilo v »Gospodarju« št. 25 z dne 23. junija 1927 popravljamo v toliko, da gosp. Miikša ni iimel seboj kovača iz Borovec, ampak je bil navzoc drag kovač. — Dopisnik. Breg pri Ptuju. Neizproana smrt nam je pobrala po kratki mučni bolezni nasega župana g. Franca Fijan, sodarskega mojstra na Bregu, v 55. letu svoje starosti. Raujki je ibil veren katoličan, nepristranski, vsestransko priIjublijen, kar je pokazal njegov lep pogreb z večstotero nmožioo Ijudstva. Studenice. Tudi pri nas zadevajo uboge male kmefe letos zopet razne uime. Po ravni je meseca imaja povzročila islana občutno škodo, v hribih nas je obiskala dne 28» jmiija toča, zadnji čas pa se pojavlja v vinskih goricah plesen ali aidij v obilni meri, tako da bodemo imeli ietos zopet malo vinske kapljice. Zaupajmo v Boga! Studenice. Dne 2. t. m. smo spremljali k večnemu počitkti Amtoaiijo Bohak iz vasi Gldboko. Po kratki, mučni bodeizni je izdihnila svoje devi&ko, mlado življenje, previdena s sv. zakramenti. Bila je hoerka jx>štenih, krščamskih staršev, katerih verna vzgoja se je kazala na vzomem deMetu. Kot veoletna cerkvena pevka, clanica Marijine družbe, ter drugih venskih druištev, je bila pri vseh, ki so jo poznaii, splošno priljubljena, kar je prioalo obilno spreiastvo na njeni zadnji poti na gomilo pri Sv. Luciji. Sv. mašo ter pogrebne obrede je opravil nje brat c. g. Jakob Bohak, točasno provizor v Rimskih toplicab. Cerkveni pevski zbor je za slovo svoji sestrici pevki zapel pri odprtem gro bu ganljivo žalostinlco »Gomila«. Ne bomo Te zamogli pozabiti kmalu, draga nam Tonokal Bodi Ti zemljica lahka, ter Ti kličemo: Na svidenje nad zvezdami! Spoštovani rod¦bini Bohakovi pa izrekamo naše sožalje! — Namesto venca na grob rajnke so darovali gostje ina pogrebni pojedini 100 Din za dijaško semenišce. Šmiklavž pri Slovenjgradcu. V naši mali župniji, ki niti celo 500 duš ne šteje, umrje na leto inavadno le kakih sedem oseb. Letos pa, ker je v spomladi tukaj hudo razsajala hripa, je pa že v prvem polletju sedem oseb umrlo, med njmri vcč odličnih oseb. Tako je premimila dne 15. marca po daljši in zelo hudi bolezni Franciška Detečnik, p. d. Končička, čednostna žena našega velezaslužnega župana. Dne 15. maja pa je vsled nagle smrti umrl Franc Blatnik, p. d. stari Prijolič, zelo veren mož, zvest pristaš naše stranke in dolgoletoi načelnik šolskega sveta. Dne 26. maja pa je umrla Ivana Cemernik, p. d. Štihinja, velika naša cenkvena dobrotnica, zadnja posestnica velike Štihove kmetije iz te družine, ki se je tudi v svoji zadnji volji spominjala naše fame cerkve z lepo svoto. Bog daj vsem tem rajnim vecni mir in pokoj, preostalim sorodnikom pa izrekamo svoje iskreno sožalje. — Slednja, tki je bila neporočena, je imesec dni pred smrtjo svojo lepo kmetijo prodala za jeden mMijoin kron tukajšnjemu uglednemu posestniku Antonu Pritržniik, p. d. Spodnjemu Potovniku, ta pa je svojo dosedajno kmetijo z lepim gozdom prodal g. Fr. Casu, leanemu veletrgovcu v Dovržaih. — V nedeljo, dne 26. junija, je bilo v našo dekliško Marijino družbo sprejetih zopet šest deklet, družba šteje za našo malo župnijo častno število 37 dteinic, štiri petinke vseh tukajšnjih le'klet so v družbi včlanjene. — Zgoraj imeaiovana Ivana Čememik, ki je bila tudi vneta tretjerednica, je pred svojo amrtjo volila veliko svoto 5000 kron za napravo kipa «v. Franči&ka Asiškega. Ta kip, ki bo lep kinč naše župnijske oerkve, zdaj izdeluje slavnoznani podobar g. Ivan Cesar v Mozirju, in bo v nedeljo, dne 30. julija, ko se bo pri nas frudi obenem vrsila vizitacija tukajšnje tretjeredne skupečine, slovesno blagoslovljen. Vransko. Tam ob robu Savinjske doline ob vznožju Velike planine v prijaznem št. Juriju ob Taboru župnikuje že 35 let zaslužni mož č. g. svetnik Franc Zdolšek. Leta 1900 ga je talcratni okrajni zastop vranski izvolil svojim načelnikom in gotovo je dal to mesto najbolj sposobnemu in delavnenvu možu im tista izvolitev se pozna in se fbo še poznala nmogo let. Ko je prevzel č. g. svetnik Ziiolšek posle okrajnega odbora Vransko, so bili še vsi okrajni mostovi leseni in še tudi v slabem staira. Ker je poznal zaikon, ki je dovoljeval po elementarnih silah poškodovane objekte z gotovimi deželnimi in državnimi subvencijami podpirati, je začel, ko je v Letušu Savinja odmesla leseni most, z vsemi močmi delati ma to, da se zgradi nov betonski most. Prosil in zahteval je tozadevnih podpor tn v letih 1903—1904 je tvMka Kiipers i-z Gradca pod njegovim nadzorstvom postavila nov betonski most. Ker je bil takrat državni poslanec g. vitez Berks, se je g. načelnik večkrat manj obrnil in dosegel veliko podporo, tako da je svoje davkoplačevalce ščitil, da so prav malo plaoali, a imeli nov ikrasen most. — V Pa-rižljah, občina Braglovee, je bil na novi cesti, ki pelje na Polzelo, že ves trhli leseni most. Bil ije mnogo predolg, ker je pozneje Savinja prišla v drugo strugo. Tudi tega je okrajni zastop vranski pod vodstvom g. svetnika nadomestil z krajšim betonskim mostom. Ta stavba je posebne vrste in govorilo se je, da je na njej delal inlad inžener svojo skušnjo. — Nato se je lotil č. g. župnik Zdolšek stavbe velikega mostu čez Savinjo, ki vež-."; občine Polzela in Braslovče. Zopet se je g. načelnik posluževail vseh tujih dobrrot, katere je on na|bolj poznal in prosil iti zahteval, pritiskal na mnoge kljuke, katere so drugemu neznane, mogoče tudi nedostopne, in zopet leta 1909 zidal že tretji betonski most. Lesene ograje pri cestah je dal nadomestiti z železnimi im gledal vedno, da se je kljub fmančnim težavam postavilo nekaj trajnega. — Če pomislimo, koliko bi naprava takih dolgib. lesenih mostov danes stala in kakšne denarne težkoče še ima sedajni okrajni zastop kljub temu, da je č. g. Zdolšek napravil mnogo, kar danes rne obtežuje blagajne okrajnemu odboru, potem pač lahko recemo: Bog mu poplačaj njegovo delo in trud! — Mnogo več bi se dalo še zapisati o njegovih zaslugah. Naj nikdo ne misli, da so vsa njegova dela tukaj našteta. To se je vse zapisalo zafo, da se ve, da č. g. Zdolšek deluje med kulturnim ljudstvom, ki je hvaležno svojim javnim delavcem. Naj mu Vsegamogočni povraie, kar je storil za druge, še z mnogimi, najlepšimi in srečnJmi dnevi svojega življenja! Šmartno ob Paki. Cerlcvenemu ključarju in občinskemu odborniku Ivanu Podgoršek, p. d. Špancu, je umrla čez vse dobra in krščanska žena Julijana. TLho in skromno gospodinjo je spremila velika nmožica prijateljev k večnomu počitku, naši marljivi pevci so ji zapeli dve lepi žalostinki, domači duani pastir ji je govoril v slovo v srce segajoče besede. Velil«) solz je teklo ta dan v zapusčeni Špančevi hiši in na grobu. Naj v miru počiva. — Letos smo imeli tudi tukaj menda sploh prvokrat javno razstavo ročnih del naše osnovne in obrtno-nadaljevailne šole. Veliko pozornost so vzbujali nekateri mojstrsko izdelani predmeti obrtnib. vajencev ter fina in snažna rocna dela deklic. Vsa «5ast in priznanje vodtsvu in uciteljicam! — Naš poštni pečat in naš kolodvor ne nosita več stare oznacbe »Rečica ob Paki«, ampak, kar je edino pravilno in resnično: »Šmartno ob Paki«, tako se tudi imenuje župnija, občina in šola. — Obcinske volitve imamo razpisane, vložila se je le samo lista SLS. Naši demolcrati so imeli pred kratkim političnogospodarski shod v gostitai pri kolodvoru, menda je govoril par poslušalcem poslanec dr. Pivko. 0 takih in enakih dogodkih navadno me p<>ročamo javnosti, iso brezpomembni. — Prosvetno društvo se pridno pripravlja na svojo 30letnico, sedaj se stari oder temeljito popravlja. — Letina kaže letos nekaj bollje kot lani, le v soboto teden je bil mogočen naliv, tudi toče je nekaj padlo, hvala Bogu, le na ozkem pasu. Za pivce se obetajo »suhi« časi, ne bo sadjevca in malo vina. Tolažijo se: »Bo že ke kak!« Re^ica ob Savinji. Gospod urednik, malo kaj izveste o nas Rečičanih, sedaj pa vendar par vrstic. Kakor Vam je znano, so občioske valitve za gornjegrajski okraj razpisane, ki se bodo vršile dne 7. avgusta. Naša stranka je postavila kandidatno listo veeinoma iz dosedanjega obfiinskega odibora, kateri vodi občino v našo popolno zadovoljnost. Mislilo se je, da bo tu postavljena edino lista naše stranke, a so se zadnje dni razni zgagarji spomnili, da je tukaj y Rečici tudi potreiba, da zaonejo delati razpor, zato so postavili kandidatno listo pod firmo: »Gospodarska Msta«, a v resnici je ta lista samo lista liberalcev. Zapomnili si bo- mo te može, najpbolj žalostno pri tem je pa to, da so bili nekaj našai poštenih mož v abč&ni preslepljenih od liberalcev in jim listo podpisalo, a mislimo pa, da bodo ti možje toliko zavedni in bodo svoje podpise preklicali. Toliko že pač danes tukaj povemo, da lista Markota Banko ne bouspela. Imamo domačih raož dovolj, do katerih imaino polno zaupanje. Škofjaras. G. Dinko Puc, pristaš samostalne demokratske stranke, je rekel v ljubljanski oblastni skupščini, da je kvaliteta njegovih volikev boljša od ikvalitete voli-1cev SLS. S tem je povedal, da glas priprostega kmeta ali delavca ni toliko vreden, kakor glas kakšnega meščana ali uradnika. To izjavo si mora vsak kraet in delavec globoka vtisniti v spomin, da ga namireč ta stranka prišteva k manj vrednim državljanom. SLS takšne razredne kvalit&te volilcev ne pozna, ker ona je za vse stanove, ponosna pa je ravno zato najbolj, iker ima popolno zaupanje kmetskega in ddavskega stanu, zavedajoča se, da se bode vsa, tudi »boljsa kvaliteta« morala prilagoditi »manj vredni« in sp to ne bo nikdar dogodilo v obratnem smislu. Pri nas v Škofjivasi so samostalni demokratje kakor tudi radičevcl istega naziranja, kakor g. Puc. Ce kakšen mlad ali 3tar majhen posestnik ali delavec kaj reče, takoj pravijo, »kaj. bo takšen«, smatrajo ga za neprimerno manj vrednega od njih samih, sploh imajo neko bedasto navado, da vrednoie posamezmega človeka ocenjujejo ali po starosti, ali pa po njegovem premoženjskem stanju. Pač, sedaj, ko se bližajo volitve, se Obračajo tudi do <teh »manj vrednih« članov cloveške družbe, torej do kmetov in delavcev, da bi tudi ti oblizali -in zacelili roko, iz katere je bil iztrgan krvniški bič, ki je tepel skozi sedem let Slovenjo. Motite se, gospoda! Slovensko ljudstvo se, kakor še nikdar poprej, oklepa SLS in v najenih vrstah so vsi dobri in pošteni Slovenci! Rečica pri Laškem. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo priredi v nedeljo, dne 17. julija veliko vrtno veselico v gostilni g. Trbovca v Rečici. Čisti dobiček je namenjen za dobavo Jjrizgalne. Vsa sosedna društva in vsi prijatelji gasilcev, najvljudneje vabljeni. Igrala bo godba na pihala a na sporedu je tudi bogat srečolov s prelepimi dobitki. Pišece. Namesto venca na grob svojega prenaglo uairIega tstriea g. Ivana Ivanšek, višjega pisarniškega predstojnika pri okrožnem sodišču v Celju, je darovala g. Terezija Godec, sopiTOga trgovca iz Pišec, 100 Din za dijašiko semenišče v Maribaru. Naše isikreno sožalje! Pobrežje pri Mariboru. Zadnjo nedeljo je dobila požarna bramba na Pobrežju nov avtomobil, ki bo služil za prevažanje gasilnega orodja in predvsem brizgalne. Avto je prevzel gospod župan pobrežki in slavnosti so se udeležili zastopniki gasilnib društev: Studenci pri Mariboru, Št. Lenart in Sv. Trojica v Slov. goricah. „ Studenci pri Mariboru. Dne 26. junija se je vršila pri nais običajna procesija sv. Rešnjega telesa. Udeležba verBiikov je bila ogromna. Godba KatoUške Omladine igrala je prvovrstno. Zgražati pa se moramo, da so pnsli gotovi radovedneži, ne da ;bi pokleknili pred mimoidocun Najsvetejšim. Prav slabo zastopan je bil tfbčinski zastop, manjkal je tudi g. predstojnik, kateri je že večkrat lzrazil zeljo, da bi rad sodeloval, a mu vecina obcinskega zastopa tega ne dopušča. Zgražanja upravieeno je tudi, da je neki obcmski odboraik vzel tudi svojo ženo v vrsto obč. zastopa. Lajteršberg. V nedeljo popoldne ob četrti uri se je vršila na škofovem posestvu ob cesti proti Jarenini lepa cerkvena slovesnost. Slovesno je bil blagoslovljen križ, ki je postavljen pri viaduktu. Blagoslovitev je izvršil sam g. vladika s primernim nagovorom in ob asistenci mariborske duhovščine in g. župnika od Sv. Marjete. Govorila je še mala deklica in izročila krasen šopek svežih nageljčkov g. vladiki, zastopnik bralnega društva Lajteršberg, pele pevke frančiškanskega pevskega zbora iz Maribora. Udeležilo se je slovesnosti zelo veliko občinstva iz Maribora in Pesniške doline. Gornja Sv. Kungota. Dne 26. jnnija se je pomikala v Gotrnji Sv. Kungoti ob 9. uri dopoldne mogočna triunifalna procesija, kjer so mladenici iz Marijine fantovske družbc, ¦z belimi, širokimi trakovi »koli prs, nosili prekrasni kip presv. Srca. Ljudstva se je nabralo ogromno število, tudi iz sosednjih župnij. Po procesiji pa stopi na prižnieo preč. g. P. Leopold iz Celja, ki je najprej prebral velepomembno listino, s kojo se župnija zaveže vsako leto kar najbolj slovesno proslaviti praznik božjega Srca, nakar je govoril ognjevito o dobrotah in obljubah Presv. Srca. Pri procesiji si videl možke zastopane v ogromnem številu, torej ne ;bo nič z meksikanskimi razmerami! Ljudstvo je dokazalo, kako ljubi božje Srce Jezusovo. Dokler bode naše Ijudstvo stalo v vrstah ča^tilcev božjega Srca, se ne bo daIo tako lahko preslepiti po raznih govornikih, laži-mojstrih, ki našemu ljudstvu in kmetu ponujajo in obljubljajo zlato in srebro, ne dajo mu pa nie. Božjenm Srcu pa slava in čast na vekomaj! Sv. Jakob v Slov. goricah. V soboto, dne 25. junija, so pokopali pri Sv. Lenartu v Slov. gor. tukajšnjo vtIo posestnico vdovo Frančiško Knezar, staro 70 let. Ker je tudi njen mož bil tam pokopan, se je pred par meseci od tukaj preselila tja k sinu Francu in sedaj čaka vstajenja skupaj s svojim možem. Bog daj dobri ženi večno plačilo, njenim trem prudnim otrokom pa naše iskreno sožalje! Šmarjeta ob Pesnici. Domovinski dan. Že lani je slicna domoljubna svečanost pri Šmarjeti krasno uspela. Ni ¦bilo foiše v naši župniji, odkoder bi ne ibilo udeležencev. Zato tudi letos priredimo tako veselico in sicer v nedeljo, dne 10. julija, popoldne ob treh, na sadonosniku velepos. g. Schickerja. Najprej bodo učenci peli in deklamirali domoljubne pe&mi ter vprizorili igro »Materiaa god«. Nato nas bodo odrasli zabavali s šaljivimi prizori in peli v domačem mesanem zboru. Postrežba z jedjo in pijačo bode prvovrstna. Na sporedu je tudi srečolov s krasnimi darili. Domačini in okoličani se oiaprošajo, da poklonijo darove ea srečolov ia sicer v šoli. Ker je čisti dobiček namenjen za revne solarje in za Jugoslovansko Matico, prosimo za mnogo srečolovnih darov ter za mnogoštevilni obisk v nedeljo, dne 10 julija, od blizu in dalec! Vurberg. Dne 22. junija se je tukaj porocil mladenič Feliiks Rojko iiz Vumbaha z mladenko Jerico Čeh od Sv. Bolfenka v Slov. gor, ter nevestin brat Martin Čeh s CilLko Grajfoner iz Grajenšaka. V veseli družbi v gostilni g. Klomenčiča &e je nabraio za Dijaško semenišče 70 Din. Novim zakoncem obilo srece! Ljutomer. Proslava 151etnice Ijutomerskega Orla. — Ljuiomerska orlovska družina bo v nedeljo, dne 14. in v pondeljek, na praznik Marijinega vnebovzetja, dne 15. avgusta, priredlla veliko javno prireditev v proslavo 151etnice obstoja Ijutomerskega Orla. Ker je bil ljutomerski Orel prvi orlovski ods&k v ljutomersikem okraju, kateri je mogočno razvil katoliško knlturnovzgojno orlovsko idejo v celem okraju in tudi v naše sosednje slovensko Prekmurje, upamo, da se te pomembne jubilejne prireditve polnostevilno udeležijo vsa naša katoliška prosvetna, predvsem pa vsa orlovska društva v okrožju Ljutomera, Ptuja in Maribora. Vabimo že sedaj, da se društva vedo pripravljaii in ravnati. Za udeležence po železnici smo zaprosili polovično vožnjo. Ker bo to eha največjih in najlepsib prireditev v tem letu v ljutomerskem okraju, se tem potom prav uljudno obračamo do vseh domacih, kakor tudi okoliških društev s prošnjo, da uvažujejo to in na ta dva dneva nc prirejajo večjih prireditev. O vseh podrobnostih prLreditvo pa bomo pravočasno poročali v časopisju. Prijave naj se naslavljajo na naslov: Peter Potočnik, posojilnišM tajnik v Ljutomeru, kjer se dobijo tudi vsa tozadevna pojasnila. Torej na veselo svidenje diie 14. in 15. avgusta v Ljutomeru. Bog živi! — Pripravljalni odibor. Ivajnci-Negova. Veliti lepaki, vabeči na politično-gospodarski shod v gostilni g. Kozarja v Kunovi, so izvabili celih 14 ljudi, kateri so poslušali izvajanje g. dr. Pivka. Ker so bili lepaki nabiti po vseh okoliškdh občinah, so se te pač čutile dolžne, iposlati svoje zastopnike. Demokrati si vsled poraza pri zadnjib volitvah ne upajo pred svojega dr. Pivka, zato so šli drugi, ter so zato izmed vseh 14 zborovalcev bili po večini pristaši SLS. Mi občudujemo g. dr. Pivka, da je govorfl taki »množici«, škoda pa se nam zdi porabe avtomobila in bencina. G. dr. Pivko pa je lahko žc sedaj se&tel kroglice, oddane pri pribodnjih volitvah za SDS. Prrenci pri Moškanjcih. V miru Gospodovem je umrl dne 21. jimija 781etni starček Martin Janžekovič v PrvencLh. BU nam je vzgled ikrščanskega življenja; najbolj pa je castil presv. Srce Jezusovo. V tem Srcu je imel tudii v boIezni največjo tolažbo. Vedno so ga zanimaii politični dogodki, našega »Gospodarja« je čital nad 30 let. Priporočal ije rad, da bi se mogli trdno držati sv. cerkve in poslušati naše duhovnike. Naj v miru počiva! Borovci pri Ptuju. Kar dva sta planila po nas, pa se nio ne bojimo. Ne zinenimo se, kaj piše o nas »Jutro« in »Damorvina«, ne pustimo pa, da bi dogodek ob preteklih volitvah drugače popisovali, kakor se je zgodil. Pišete, da smo bili pijani! Kdo? Kdo je ob tistih volitvah več pil in dolgove delal, demokrati ali mi? Gospodje demokrati, ne vemo, ali ste bili pijani, ali pa tako zmedeni ob našejn odločnein nastopu, da ne veste, kdaj je bilo tisto med Čušem in Zemljaričem, česar mi nikakor ne odobravamo. Davno že ste jo demokrati popihali, ostali so sarai fantje in nekako dve uri potem se je zgodila omenjena fantov&ka reč, pri kateri se je eden prenaglil. Povzrocitelja vsega tega pa imamo iskati v drugih vrstah. Zakaj si je vaš g. Mikša naročil tako spremstvo? Mi vemo, kaj znajo ti ljudje politike, 5e še pa znabiti kaj drugega, pa tudi. Ko bi naši Ijudje ne bili tako pametni, bi se lahko zgodilo še kaj hujšega. Ako imata sedaj »Domovina« in »Jutro« pomilovanje za Čuša, vemo, da prihaja iz skodoželjnih ust. Takega pomilovanja od nas nikdo ne potrebuje. Gospodje, veokrat inora olovek pri svoji dobri stvarii trpeti in takega trpljenja nas ni nič sram. Vso vaše pomilovanje izgleda ravno tako, kakor sc čita včasih v smešnicah: Sejmarja napadejo, ko se vrača domov, napol pijani tolovaji. Sejmar se krepko brani, tolovaje prepodi in še jim da s seboj v plačilo za napad prav krepek spomin. Zaradi njega pride pred sodnijo in je obsojen radi prekoračenja silobrana. Zdaj pridejo sejmarjevi neprijatelji in ga poiriilujejo: »Zakaj si branil sebe in svoj denar?« Glede protidržavnih očitkov, radi katerih še teče sodnijska obravnava, se vi gotovo zavedate, da niso protidržavini, ker niso bili njej namenjeni, ampak Vam. Vaši stranki smo očitali iijene grehe in vas srao obsojali radi vaše politike. Kadar pa kdo vašo stranko napada in pobija, se vam zdi, da je že država v nevamosti, kakor da bi samo vaša stranka bila država. Zato pa sebe branite, kakor ibi državo branili ter ste ves dogodek temu primerno zasukali. Sv. Marjeta niže Ptuja. Že več let je tega, odkar ima orlovska srenja svoj sedež pri nas, pa do sedaj še ni dala glasu od sebe. Zdaj pa se sliši, da bo letos priredila javen telovadni nastop pri g. Muhiču. Nastopijo odseki: Sv. Marjeta, Sv. Lovrenc, Velika Nedelja, Ptuj, morda tudi Sv. Trojica v Halozah in Orlice od Velike Nedelje. Nastop bo. na šmarjetsko nedeljo, dne 17. julija, ob treh popoldne. Po telovadbi je srečolov in prosta zabava, pa samo do mraka, ker se tedaj prireditev konča. Prijatelji Orlov, pridite in posetite prireditev! Veržej. Častilce presv. Srea vabi Dekliška zveza dne 10. julija k proslavi petletaice svoje posvetitive presv. Srcu Jezusovemu. Ob enem se ta dan tudi Marijina družba posveti prem. Srcu našega Kralja. Spored je sledeči: Dopoldne: Ob 10. uri slovesna služba božja, skupno sv. obhajilo in posvetitev Srcu Jezusovemu. Popoldne po večernicah v prostorih Marijanišča: 1. Slavnostni govor. 2. Akademija v čast presv. Srcu Jezuisovemu. 3. »Fabiola«, igra v petih dejanjiili izza časa preganjanja kristjainov. Živelo Srce Jezusovo! Trbonje. Pri nas se je letošnja »lepa nedelja« preložila na peto nedeljo po binkoštih, to je dne 10. julija. Obhajali jo bomo letos še posebno slovesno in veselo. Ker pride navadno ta dan mnogo ljndstva tudi iz sosednih župnij, se sporoča, da se začne sv. opravilo ob 10. uri dopoldne. Najprej je procesija po polju; med procesijo svira domaca godba. Po procesiji je pridiga. Pridiguje c. g. Šparl, kaplan v Vuzenici. Nato pa bo slovesna asistirana sv. maša. Kakor druga leta, ste tudi letos vabljeni vemiki iz sosednjih župnij na lepo nedeljo k Sv. Križu v Trbonje. Šmartno v Rožni dolini. Pri nas je grajevredna razvada, da fantje naravnost tirjajo visoke svote od ženina, če pride fa iz druge župnije, ali pa če nevesta gre ven. Ta denar, ki ga nekako izsilijo, potem zapijejo. Kadar bomo tako daleč, da bodo fantje sami uvideli, da je to krivična in grda navada, tedaj bomo rekli, da iinamo olikane mladeniče. Prvi, ki je boljše naredil, je bil Franc Kugler, ki si je vzel nevesto iz ugledne Banove hiše. Ženin in nevesta sta namreč, mesto fantom za pijančevanje, dala 50 Din za Dijaško semenišče, 100 Din pa za novi oder, ki smo si ga napravili, a nimamo zanj še nobenega kritja. Hvala vrlima' novoporočencema. Bog jima daj obilo srece v novem stanu! Sv. Vid pri Grobelnem. Dne 20. junija je umrl po dolgi in inučni ibolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoce, obče spoštovani Janez Frišek, posestnik v Gornjivasi. Bil je pred vojno in po vojni veoletni cerkveni pevec, pristaš SLS ter naročnik »Gospodarja«. Kot zdrav in vesel fant je šel leta 1914 kar v začetku na bojno polje v Galicijo, je bil ranjen, tudi prvič kmalu ozdravel ter se podal drugič na bojno polje, kjer mu je leta 1915 granata odtrgala in zdrobila oko, kar mu je vedno bolj rahljalo zdravje, tako dolgo, da je podlegel. Koliko je on pretrpel po raznih ibolnicah in sedaj v dolgi bolezni, pa je vse potrpežIJivo prenašal, upajoč na sregno večnost. Zapušča mlado ženo in tri male fanteke, katerim gre naše iSjtreno sožalje za izgubo tako dobrega ateka! — Ustanovili smo tudi tu prostovoljno gasilno društvo, pa ne smemo pozabiti pridno zbirati darove za brizgalno. Nekaj imamo že nabranega, pa še mnogo premalo, torej prosimo in trkamo na dobra srca, da nam priskocijo na pomoč z darom kakoršnimkoli, samo da bi mogli si čim prej toliko v nesrečah vredni stroj naJcupiti! Ponikva ob južni žel. Dekleta Katoliškega prosvetnega društva na Ponikvi priredijo v nedeljo, dne 10. julija ter ponovijo v nedeljo, dne 17. julija, popoldne ob treb, pod Žličarjevim kozolcem igro s petjem »Izgubljeni raj«. Vsi, ki hočete vedeti, kje je prava sreča doma, se pošteaio nasmejati, pa tudi spoznati, kaj so naša dekleta v kratkem času s svojo delavnostjo in požrtvovalnostjo dosegle, pridite in poglejte! Sv. Rupert nad jLaškim. Ruperčani smo iniiriiii in zelo potrj^pzljivi Ijudje, a tega pa le ne moremo mirno na sebe vzeti, kar je zadnjič »Gospodar« o nas zapisal: da smo »bogata« župnija. A mič se oae bojte, g. urednik, da bi Vas radi tega obrekovanja sli tožit' na porctno sodnijo; saj vemo, tiskarski škrat je to napravil: bilo je napisano »gorati«, a roglač pa je napravil »ibogati«. Sicer pa naj bo: bogati smo na delu, bogati na trpljenju in težavah, kakor menda malokje drugod. In vendar nam razni škrati ne prizanašajo: zdaj nas je potegnil tiskarski škrat, a še hujšega in bolj trdovratnega imamo stalno v naši župnijd, ki dela večno zgago, prepir in sovraštvo. Ta škrat straši posebno sedaj pred dbčinskimi volitvami, hvali vraga in Radiča in vsakega, ki bi snedel prešmentane klerikaloe; dr. Korošca pa sovraži po dnevu in po noči, še v spanju in sanjah se ž n]im suva in cuka. Zavedni možje pa se premalo brigajo, da bi tega škrata pregnali. Prihodnjič pa še kaj več!