Brez pločevine v središču mesta
V Ijubljanskem klubu delegatovje bila srediprejšnjega tedna že tretja razprava o predlogu prometne ureditve ožjega sredi-šča mesta. Predlog, ki ga je izdelal komite za promet in zveze pri Ijubljanski mestni skupščini, je obravnavala posebna sek-cija, kijoje na pobudo sveta za urejanje prostora, komunalna vprašanja in varstvo okol/a ustanovilo predsedstvo občinske konference SZDL Ljubljana Center.
V razpravi so delegati sekcije za obravnavo predloga o prometni uredi-tvi ožjega središča mesta osvetlili ne-katera vprašanja, ki se zastavljajo ob tem predlogu. Kot vsaka stvar ima se-veda tudi ta predlog svoje dobre in slabe strani. Zato je pomembno, da ga delegati dobro pretehtajo in se šele ob upoštevanju razprav, pripomb in mnenj odločijo za najustreznejšo reši-tev, ki bo resnično koristila življenju mesta.
Predlog nove prometne ureditve v ožjem središču mesta predvideva omejitev osebnega motornega prome-ta, tako da bi Ljubljana dobila več no-vih površin za pešce, kakršna je na primer Čopova ulica. Za motorni pro-met bi zaprli še Wolfovo ulico, Prešer-nov trg, Miklošičevo cesto od Prešer-novega trga do Dalmatinove ulice, Trubarjevo ulico od Prešernovega trga do Obrežne steze, Tromostovje, Can-karjevo nabrežje, Stritarjevo in Mač-kovo ulico ter Pogačarjev, Mestni in Ciril-Metodov trg. Na teh prometnih površinah bi bil še vedno dovoljen promet za Viatorjeve avtobuse, do-stavna in urgentna vozila ter taksi. Da bi se izognili zmedi in mešanju pešcev, kolesarjev in drugega prometa, pre-dvideva novi predlog na teh površinah omejitev hitrosti na 30 ali 10 kilome-trov na uro.
Eden temeljnih prometnih proble-mov Ljubljane, ki najbolj pesti prav strogo mestno središče, je gotovo par-kiranje. Verjetno vsakdo izmed nas dobro pozna mučrio kroženje po me-stu in oprezanje za še nezasedenim' prostorčkom, kamor bi lahko postavili svoje vozilo. Resda je za vse premalo parkirišč, vendar pa bi bila zadrega
občutno manjša, če bi kdaj pustili avto doma ali pa stopili nekaj dlje do žele-nega cilja.
V ožjem središču mesta parkira dnevno okrog 9000 avtomobilov na 3000 parkirnih mestih. Dveh tretjin na-pačno parkiranih vozil praktično nih-če ne preganja: miličniki ne utegnejo, komunalne nadzornike pa smo obdr-žali le kot redarje pred magistratom. Ivo Krč, predsednik komiteja za pro-met in zveze pri skupščini mesta Ljub-ljane, je povedal, da bi morali imeti v središču Ljubljane več kot 10.000 par-kirnih mest, kar pa seveda ni niti ure-sničljivo, niti gospodarno. Edini izhod iz zadrege lahko iščemo v čim večji preusmeritvi na javni prevoz. Tudi de-lovni osnutek novega urbanističnega načrta v. okviru »Ljubljane 2000« pou-darja odločilni pomeri javnega prevoza in se zavzema za boljšo ureditev mest-nega potniškega prometa, predvsem z vozili na električni pogon.
Predlog prometne ureditve ožjega mestnega središča ukinja nekatere parkirne prostore in predlaga, da bi svoja vozila puščali na nekoliko bolj oddaljenih, za to urejenih površinah.
Razpravljalci so se s predlogi načel-no strinjali, hkrati pa izrazili bojazen, da bomo s prestavitvijo parkirnih pro-storov zunaj mestnega središča prene-sli stare probleme le tja, kjer jih sedaj še ne občutimo. S tem pa gotovo ne bi dosegli želenega učinka. Zato je reši-tev predvsem v rokah samih Ljubljan-čanov in v njihovi pripravljenosti od-povedati se uporabi lastnega avtomo-bila za vsako malenkost. So pa tudi izjeme. »Jasno je,« je dejal eden izmed razpravljalcev, »da bi na primer ma-ma, ki zjutraj pred službo pelje z av-tom enega otroka v vrtec, drugega pa v šolo, z mestnim javnim prevoznim sredstvom porabila precej več časa.« Toda koliko je primerov, ko niti po najnavadnejših opravkih ne zmoremo več peš, ampak se celo do vrat najbliž-je trgovine pripeljemo z avtom. Moto-riziranemu udobju se, kot kaže, tudi ob sedanjih cenah goriv nismo pri-pravljeni odpovedati. Avto je tako še vedno naš statusni simbol.
Delegat Društva arhitektov Ljublja-ne, arhitekt Janez Lajovic je menil, da predlog zapore prometa in premesti-tev parkirnih prostorov iz središča me-sta ne bo zaživel, ker bi najprej morali zgraditi parkirne hiše ali urediti dovolj parkirnih prostorov v mestu. Grajal je tudi zmotno mnenje, da naj bi avtomo: bilski pr6met v mesto prinašal življe-nje. Avto je nujno zlo, brez katerega, žal, še nekaj časa ne bomo shajali.
Bojan Šef je kritično ocenil zlasti predlagan sistem kolesarskih stez. Med drugim je dejal: »Had bi vedel, kdo od tistih, ki so načrtovali kolesar-sko stezo na Gosposvetski cesti, se vo-zi s kolesom?«
Delegat Lovro Štunn je menil, da je omejevanje prometa v ožjem središču mesta le eden od načinov urejanja ne-rešenih vprašanj, vendar ni gotovo, če je tudi najboljši. Cilj naših prizadevanj je humar.iziranje ožjega središča in izboljšanje življenjskih razmer. Odloč-no se je zavzel za prepoved vsakršnega parkiranja v meStu, saj po njegovem povzroča največ težav ravno tako ime-novani mirujoči promet. Menil je, da bi bilo z novo prometno ureditvijo predlagano zaporo mogoče uresničiti le, če bi bili vsi Ljubljančani skrajno disciplinirani. Toda kdo se je priprav-ljen odreči užitkom vožnje z avtom in se podrediti skupnim interesom? Lo-vro Šturm je tudi podvomil v smotr-nost skrajšanja parkirnega časa! Menil je, da je boljše, če je avto pod oknom parkiran ves dan, kot pa da se jih na istem prostoru dnevno izmenja dvaj-set. Opozoril je tudi na poseben primer invalidov in vprašal prisotne, kdo si
lahko predstavlja, kako naj se po ploč-niku ali celo cesti premika nekdo z invalidskim vozičkom. Poleg tega je zaradi obilice stopnic in robov invali-dom nedostopna tudi večina javnih ustanov.
Predlog nove prometne ureditve mestnega središča predvideva poseb-ne nalepke na intervencijskih in dru-gih vozilih, ki bi morala tudi tja, kamor drugi ne bi smeli. Vendar so imeli raz-pravljalci prav ob tem veliko pomisle-kov, saj še niso pozabili prepovedi par nepar in vseh nevšečnosti, ki jih je ta prepoved prinesla. Za primer je nekdo navedel projektante, ki prevažajo na-vadno le nekaj papirja, poslej pa bi to gotovo počeli tudi s službenim avto- • mobilom z nalepko.
Nekateri delegati so v razpravi opo-zorili na nezadostno varnost v prome-tu in navedli kot primer drznega in neodgovornega vedenja ljubljanske taksiste, pa tudi Viatorjevi vozniki po mnenju mnogih za njimi dosti ne zao-stajajo.
Ob vsem tem je jasno, da z novimi ukrepi vseh ne bo mogoče zadovoljiti. Gotovo je, da bomo morali za čisto, bolj urejeno in bolj varno mestno sre-dišče tudi nekaj žrtvovati. Avto nazad-nje mestu ni v poseben okras, izpušni plini pa škodijo tudi zdravju. • Delegati so posebej poudarili, da se lahko lotevamo preurejanja ožjega sre-dišča šele, ko bomo trdno prepričani, da bo nov prometni režim res zaživel, Za določene dele mestnega središča je bila že pred razpravo o predlogu nove prometne ureditve izdelana dokumen-tacija, ki se ravna po še nesprejetih tezah. Tak primer je gotovo izredno drago tlakovanje Prešernovega trga (tudi sama dokumentacija ni bila po-ceni). Eksperimentalne rešitve gotovo ne vodijo nikamor, je poudaril eden od delegatov. Nujno je prej pretehtati vse pripombe in mnenja, da bo prometna ureditev središča Ljubljane res prine-sla nove kvalitete v življenje mesta. Ali je bilo res potrebno, da smo lep tlak na Trgu osvoboditve zalili s črnim asfal-tom in ga namenili kraljestvu avtomo-bilov, še preden vemo, kako bo s pro-
metom v središču mesta, se je vprašal že na začetku razprave nekdo od pri-sotnih. Ta in podobna vprašanja kaže-jo, da usklajevanje različnih interesov ne bo lahko, predvsem pa že sedaj ter-ja od nas vseh dokončno mero strpno-sti in odgovornosti.
Nevenka Gajšek