Kralja Milana slovo. nVam, Srbi, moji uspohi, Mcni moje napake!" Kralj Milan. Čudae reči ae gode po avetu. Predao amo našo zadnjo številko izdali, šel je po avetu glaa, da se je Milaa, srbski kralj, odpovedal kroui ter so izklicali ajegovega aiaa, Alekaaadra za kralja male, ali ker je soaeda Avstrije, za ajo imeBitae Srbije. V sredo, dae 6. maroija je bila 7. obletaica, odkar je postala Srbija kraljeatvo in prav ta dea je odločil aje prvi kralj za to, da odloži kraljevo kroao raz avojo glavo ter jo položi aa glavo svojega aiaa. Kaj je pač gaalo Milaaa dotega? Staroat ne, aaj še šteje le 34 let ia stoji torej v aajboljši dobi moža. Uzrok za to tiči pau drugje. Kje pa, to se težko dožeae. Ako je resaica, kar ae poroča o tem, boleha Milaa ia ae čuti več moči v sebi, da še stoji dalje aa čelu domoviae, katero pravi, da Ijubi iz vsega srca. Ali mladi, še ae 14 let atari aia, aedaj Alek sander I, tudi aima moči, katerih je treba Srbiji, da se vzdrži ia razvija, kakor priatoja mladi kraljeviai. Najbrž tiči torej uzrok za slovo kralja Milaua drugje, v razmerab, v katerih se nahaja Srbija do avojib soaed, Avatrije. Bolgarije in — Rusije. Možj^, ki atoj<š sedaj aa čelu Srbije, Riatic, Protič ia Belimarkovfc, zatrjujejo, da čejo vee razmere, ki so jih aašli ob slovesu kralja Milana, vzdržati, ali to se jim verjame le težko, sicer pa izvemo prej ali slej, koliko da je Ba ajib besedab reaBice. V sredo tedaj, dae 6. marcija, povabil je kralj Milaa vae poalaace tujih držav k aebi ter ae je v pričo ajih ia vuaaajega miaistra Mijatovida odpovedal srbski kroai ia je tudi prvi, kleč6 priaegel zvestobo podložuika mlademu kralju, Aleksaadru I. To je bila gialjiva podoba, solztš so stopile možem, ki 80 bili v pričo, v oči in nihče si v tem treaotji ai stavil vprašaBja: ali pa je bilo tega treba? Po mestu, po Belem- gradu je šla ta aovica bliskoma, veadar pa ai Baatal aikjer aered ia tudi po deželi ao vzprejeli ljudje aovico hladue krvi ter so pozdravili mladega kralja z veseljem, ae da bi v tem veliko žalovali za starim. To ne more biti brez uzroka, ne tiči pa mead^ drugje, kakor v tem, da Milaa ni bil po volji ljudatvu ia če je imel kaj ljubezai v srci ljudstva, zadnja leta je bil sam veliko storil v to, da jo je sam vdušil, aajbolj pa meada s tem, da se je ločil od kraljice, Natalije. Ze samo to je ljudatvu zamrzelo, ae bolj pa to, da ai bilo pravega uzroka za razločeuje zakoBa. Milau je poatal kaez Srbije leta 1872. Bil je še jakcr-mliad ib pričakovali so veliko od njega. Nekaj je tudi storil. Srbija je pod njim dobila aekaj zemlje ia poatala je kraljestvo, toda uesrečaa vojaka z Bolgarijo je prepravila kralju tisto viaoko apoatovaBJe, ki povzdigne kralja v očeb Ijudi, poaebao Srbov, v juaaka. Ne, za juaaka se Milaa v oai vojski Bi skazal. Ustava, katero je v aovem 5asu dal Srbiji, prizaava sicer veliko pravic ljudatvu, toda Ijudstvo še je ae pozaa prav, potlej pa velja pri ljudstvu ustava sama le malo, ako aima zaupaaja do kralja, do mož, ki jib postavi kralj na čelo vlade. Iu ravno v tem kralj Milan ai imel areoe: BJegovi miaiatri so bili vse prej, kakor ljubi ljudatvu. So-li možje, ki jih je Milaa poklical v vlado, ter jim je izročil aajvišjo oblast v kraljeatvu, dokler Be dobi kralj Aleksaader I. let, v roke, pravi, to se težko reče, veadar pa je zdaj še vsa podoba za to, da so. Izlasti Risticu se poje hvala, da je mož, vea vaet za blagiaje ljudstva ia ob ima tudi brž vao o.blast v rokah, ajegova tovariša mu bota pa aa straai le za to, ker veleva tako ustava. Za ta čas se ae more reči več ia vse, kar se piše ali govori o pribodajib razmerab Srbije, izvira le bolj iz domišljije in ta je pri aekaterib ljudeb prav živa. Ravao toliko je pa torej vredao tudi to, kar se pravi, da atopi poslej Srbija zoper Avstrijo ia aa straa Rusije. Nam se dozdeva, da Ristic ae zaaluži avoje hvale, ako to stori, kajti Avstrija je uajbližja soseda, car — ruaki — pa je daleč. Vsakdo pa zaa, da je bližnja pomoč bolja, kakor pa dalnja.