Narodna in univerzitetna knjižnica
v Ljubljani

94928

ROMARSKA PALICA

p o

Ir

poti v večnost.

Mi Vrl

I, Del.

> ■

Z juternimi, večernimi, mcšnimi, spovednimi
in obhajilnimi molitvami,

Prepisal

Oroslav Caf.

V Gradci 1853.

Na prodaj pri Jožefa Sirolla, bukvovczarji na
velikem tergu Nr, 231.


Velike bukve se razgernejo, ino sodba se začne.

Navzočnemu slovenskemu prestavku vsega
priporočanja vrednih nemških bukvic: ,,2)c§ Qfi)xU
ften 5pi((]Ctftab" se s tem Cirkveno dovoljenje v
lisk podeli.

Knezovladičko Sekovsko svetovavstvo,

V Gradci  10. listopada 1852,

Dan. VII. 10.

Jožef Kramar v.r.,

stolni propšt,

/ 'v\

svet. tajuik.

Predgovor/

* /»

„HTa Slovenskem smo, kar je meni znano’
imeli, bodi ga Bog zahvaljen! vže četiri mi-
sione (poslanstva, obhodnice) ino sicer: V
C ir k ovci  h na Ptujskem Polji 5. velikega
travna 1850, kder je bilo 2510 obhajancev ;
na Cern i Gori  pri Ptuju 12. velikega trav -
na 1850, kder je bilo obhajanih 7800 ; vFr au-
heimu  9. rožnika 1850, kder je bilo 2200
obhajanih. (Glej „Zgodnja Danica“ leta 1850
na stranih 86, 122, 114), ino potler v Pon-
kvi  8. rožnika 1851, kder je biloblizo 7000
obhajancev. (Glej „Zgodnja Danica“ 1851 st.
111). Povsodi je ta neprehvaljiva pobožnost
osem dni terpela; pak v Ponkvi se je navzoči
in od milostivnega Labodskega knezovladike
gosp. A. M. S1 o m s e k a opravljala! — Pri
teh misionih, ob kterih je sveti Duh s svojimi
milostmi toliko močno vel, sem tako vživo

X *

IV

občutil, koliko da premišljevanje v lepo ver-
sto spravljenih večnih resnic inokerščanskih
dolžnosti k obnovi človečkegaduha opravlja,
da sem kčasutudisklcnol, kaj ednakega spi¬
sati v osebujni vedni mision ali vsej v spomin
na mision — kar mi k sreči na misel pride.,
sledečo knigo: S)e§ (Sjjtifiert ^tjgerjkb auf ber
dteife tn bie ©migfeit. ©cbrartgter Snlmlt ber
t>cr$ugltdjeren aRijftonSprebigten (za zdaj kakor
1 del) nebjl Unterridjt uitb ©ebeteit fKtr gotttie*
behbe uub ^eUžbegtertge ©eeleu (po času kor
II. Del). 33on P. Slntou 2Jler! $riefier oiu§
ber 33erfammtung bež aderljeiltgjteit Grlofcrž.
Bicblfte Sluftage. Grinftebeltt 1850. — poslove¬
niti. Temu prestavku sem zadi še dve svoji
propovedi dodal.

Vredno ali potrebno sc mi je zdelo, tudi
predgovor imenovane izverstne knižice, ker
razloži, k a j j e m is i o n, prestaviti ino sicer:“

Ako v sveto pismo pogledamo, se prepri¬
čamo., da je Bog vže od začetka sveta ino z
mirom neprenehama skozi vse veke delavcev
v svoj vinograd pošiljal. V stari zavezi je po-
časoma prerokom naročeval, izvol jcncmuljud-
stvu jegovo postavo (zakon) oznanjevati ino
je podbujati,;se teiste zvesto deržati. V do-
veršku časa jc prišel edinorojcni Sin, Jezus
Kristus sam, jc propovedoval (predgal), učil

v

ljudi, ino jim kazal namene Božje, je je vpel¬
jal v novo zavezo milosti, ino je, naj vekše
opravilo Odrešenja doveršivši, svojim apo-
steljnom (poslom) poslanstvo ali mision dal,
po vsem svetu evangelj oznanjevati. Kako
skerbno ino zvesto, s kolikimi prizadevami
ino žertvamifcso to visoko naročilo izverši-
vali, nam pravijo sveti listo vi. Po uku naše
svete vere je s podeljenim duhovskim posve¬
čenjem tudi vsem naslednikom ali namestni¬
kom aposteljnov ravno tako poslanstvo izro¬
čeno, uk Gospoda Jezusa Kristusa oznanje¬
vati, hudih nevarnosti z gorečo resnostjo va¬
rovati, ino serdcavseh za krepost ino pobož¬
nost užigati. Zato je tudi od svetega Duha
vladana Cirkva, od svojega pervega postanka
do dnešnjega dne toto bitstveno dolžnost, ko
jo po svojem visokem poklicu ima, spoznavši,
si ob vsakem času, po pričevanji dogodov-
ščine, prizadevala, svoje duhovnike po ce¬
lem svetu razpošiljati, da bi vsem narodom uk
vzveličanja oznanjevali.

Kar za dnešnjega dne navadne misiooe
zadene, se ne malokda nekaj čudno uprašanjc
stavi! Kaki namen da oni v vže katoljških
derželah še imajo, kder je evangelj vže dav¬
no oznanjen ino vsaka občina svojega vlast-

VI

I

nega dušnega pastirja ima? Na to je prosti
odgovor: Kakor so med izvoljenim ljudstvom,
ktero je neprenehoma svoje žerce (duhovni¬
ke) imelo, počasoma preroki vstajali, da bi
ono za Gospodovo postavo iznova nadušili;
ravno tako tudi v kerščanskih občinah mi-
sionarji svoj glas vzdignejo, d&vže razznan-
jeni uk svetega evangelja poterdijo ino novo
gorečnost, se ga zvesto deržati, vnemejo
(užgejo). V ti namen prednašajo v deljši ali
kratši verstidnev alitednev, kakor okolščine
nanesejo, vernikom naj gibajočnejše resnice
svete vere, jim kažejo važnost (imenitnost)
ino nevarnosti večnega vzveličanja, vzroke,
pogone ino žalostne nasledke greha, je pod-
bujajo k'ljubezni Božji, k novi skerbnosti za
kerščansko popolnost, k molitvi ino k več¬
kratnemu prijimanju svetih sakramentov, ka¬
kor k dvema poglavitnima studencema milo¬
sti, ino jim sploh k sveti stanovitnosti po¬
trebne sredke ino pomočke ponudijo. Ni ni-
kake dvojbe, da so izredna prikazen misionar-
jev v kaki občini (župi), novost ino nenavad¬
nost gibajoče slovesnosti, vsaki den po dve
ali trikrat deržane propovedi ino premišljave
o naj pretresajočnejših resnicah naše svete
vere, kterih bi eden sam dušni pastir zavoljo
drugih opravil malokda ali nikoli tako izčista

VII

dognano ino tako hitro po versti zaedno dru-
goj imeti ne mogel, neprenehano spovedanje
od ranega jutra do pozdnega večera, nena¬
vadni shod ljudstva z bližnjih ino deljnih kra¬
jev, v serdce segajoči obredi (ceremonie) ob
ponovljenji kerstnih obljub, priporoka bla¬
ženi Devici Marii, postavljenje misionskega
križa, blagoslovljenje svetinj, prenesenje kri¬
ža s propovednice, zvonjenje ob mraku k mo¬
litvi za grešnike, obhajilo z gorečimi sveča¬
mi i. t. d. — gotovo pripravni nagibi, serdca
vseh do živega pretresti, grešnika vzveličav-
no prestrašiti, lenega iz njegovega spanja
predramiti, ino bogaboječega v pričeti go¬
rečnosti ohraniti. To izkušnja poterdi: ker
se povsodi vidi, kder so se take duhovne
vaje imele, da se dolge leta oterpli grešniki,
prostoverci ino zasmehači vere, nad k tori h
poboljšanjem je vže vse upanje izginolo,
kmalu ino resnično spreobračajo, da padši
svoje grešne priložnosti ino razvade za¬
puščajo, da nekteri vezi nečistega znanja
za vseli tergajo, da se hudi izgledi, pohuj¬
šanja ino nespodobe odpravljajo, da sc so¬
vražniki z eden drugim očitno spravljajo, da
krivičniki tuje blago z učinjenim kvarom
vred pravemu vlastniku povračajo, da sploh
nravnost ali lepo, počteno, kerščansko za-

VIII

deržanje in ugodnost v Božji službi dobi¬
vate novo ino blagoslovljeno rast. Toliko o
namenu in koristi misionov; dalje o tem go¬
voriti, ne pripuste granice predgovora. —

Bog daj vsem, kterim te bukvice v ro¬
ke pridejo, pravo sveto gorečnost za cest
Božjo ino skerb za svoje večno vzveličanje,
ter nepremakljivo stanovitnost v dobrem po
poti v večnost! Bodi jim ta kniga varna ro¬
marska palica v raj neskončnega veselja!!

;

9

1. Namen, dl ino konec človeka.

Človek ni samo zato ustvarjen, da bi le
nekoliko let na svetu živel, potier pak kakor
druge pozemcljske stvari drugoč v nič raz¬
padel; ne! —jegov namen seže vun ta vdel-
jave neskončne večnosti; življenje tukaj na
zemlji se mu le k temu podari, (Ta bi Boga,
svojega stvarnika, čegar podobo v sebi nosi,
tu spoznaval, ljubil, cesti!, ino tako nekda
večno vzveličan bil. Ce se človek neutrudo-
ma za totim visokim cilom poganja in upira,
ino če preminljivo posvetno Blago le na to
obrača, da bi svoj večni namenležej dosegel!
te si skerbi za svoje dušno  vzveličanje,
ino bode na onem svetu veselja deležen,
„kterega še nijedno oko ni videlo,
nijedno uho ni čulo ino kterega še
n ij e dne ga človeka serdce ni'obču¬
til  o.“ Ce si pak toti svoj visoki cil ino ko¬
nec izpred svojih oči izgubi,, če si priveže
svoje serdce na pozemeljsko grudje, nakrat-
koterpeče veselosti ino dobre volje tega sveta,

10

na zaklade, ktere erja sne ino tatje ukradejo,
če pozabi, Boga spoznavati ino ljubiti, — joj
ino gorje takemu nesrečnežu! te ga čaka
neizmerjenoterpljenje,ondi,ko ,,je jok ino
škripanje  z zobmi.“

Dušno vzveličanje je tedaj naj imenitnejše
in edino opravilo, ktero človek na zemlji na
skerbi ima.

1. Naj imenitnejše opravilo; ker ima naj
imenitnejše nasledke, ker od njega večna sre¬
ča ali nesreča duše visi, ino ker se, ako se
ednokrat zamudi, nikoli ino na vekoma več
popraviti ne more.. To nadalje previdimo iz
svojega odrešenja, ker „je Bog svet to¬
liko ljubil, da je svojega edinoro-
jenega sinu dal, da bi duše rešil."
„Mi smo,“  kakor sveti apostelj pravi, „za
drago ceno odkupljeni,"  ino Vzveli-
čar zavzet praša: „K a j ima le človek
dati, da bi si svojo dušo drugoč
vmenil?"  —Glej Jezusa, Odrešnika, koliko
strašnih bolečin na sramotnejn križu med raz¬
bojnikoma terpi ino kako grozne smerti umi¬
ra; odrešenje tvoje duše je, za česar voljo on
naj Svetejši, naj Nedolžnejši, tako neizrečen-
ski terpi, k ervavi, umre! Poglej toliko jezer
(tisoč) močenikov iz pervih časov, ki so se
z neprestrašeno serdčnostjo v grozovitno mo¬
čenje ino trapljenje tezavnice, bičevanja, og-

11

uja, križanja, obglavljenja vdali, da bi pravo
vero poterdili ino svoje duše oteli! Glej to¬
liko jezer spokornikov, ki so močnodušno
staršem, otrokom, prijateljem slovo dali, ino
so v hudih puščavah svoje meso križali, da
bi le svojegavzveličanja ne izgubili! Glej iz-
glede toliko jezer kristjanov, kteri so odnek-
da v zatajevanji samih sebe, v stradanji, v pre¬
ganjanji preživeli, da bi si vzveličanje svoje
duše zavarovali! Glej, koliko si hudič priza¬
deva ino se trudi, da bi te zapeljal, te v greš¬
ne zamke vlovil, ino tako tvojo dušo v svojo
oblast dobil! K zadnjemu posluhniaposteljna,
kako močno ino goreče vpije: „Prosimo
vas, bratje, imejte da na skerbi
vzveličanje svoje  duše.“

2. Edino opravilo; zakaj „le e dno je
potrebno!“ Ali „k a j p o m a g a č 1 o v e k u,
če celi svet dobi, svojo dušo pak
izgubi?' 4  Ako  ravno si moj brat! moja se¬
stra ! na ti revni zemlji ubog ino zaničevan,
zasramovan ino preganjan; če si pak vendar
za svojo dušo skerbiš, boš skratkim sreče
ino vzveličanja deležen, kterega vse zlato ino
srebro tega sveta nikdar prevagati ne more.
Če pak skerb za svojo dušo v nemar pustiš
ino boš pogubljen; kaj bo ti te v pekli poma¬
galo, če si na zemlji bogat, čestit, imeniten
bil? Ne prošnja, ne vzdihovanje, ne tožba,

12

ne žalovanje ino kes ne pomaga več uboge¬
mu, kteri si je svoje posvečenje zamudil, ino
ko bi tudi miljone ponujal. Ako je duša edno-
krat izgubljena, — o Bog! tedaj je na vse
večne čase izgubljena. Ako bi imel človek
več kakor le edno dušo, bi še mu edna ostala,
ko bi drugo izgubil; on jjak ima le samo edno
edino dušo,  ino če toto edino  izgubi, te
je vse — vse izgubil. . . . Ako bi jo le na
toliko let izgubil, kakor je zvezd na nebi, ka¬
kor je peska na zemlji, kakor je kapelj v
morji; te bi še ne bilo vse izgubljeno, ker bi
še mu upanje ostalo, da bi jo kde kda drugod
dobil; ali pak, tu gre za večnost, ino če se
človeku edina duša pogubi, se pogubi na vse
večne čase. — Ah! kako malo skerbimo za to
svoje vzveličanje! Ce rečem k posvetnjaku:
Razgovarjaj se večkrat z Bogom v sveti mo¬
litvi ; priimlji večkrat svete sakramente; daj
večkrat v Boga ime po svojem premoženji;
stvori vsaki den vsej za edno četert ure po¬
božno premišljevanje; mi odgovori: N e imam
časa za take reči, jaz moram delati; molitva
ino premišljevanje mine prinese kruha; imam
ženo, otroke, rokodelstvo, službo, tedaj dru¬
gih skerbi. Pak moj Bog! ali pak ne imaš tu-
de duše? Ali ti bodo nekda žena ino otroci
pomagati mogli, ko boš zavoljo njih vpeklen-
skem ognji gorel? Pač marsikteri med vami,

13

ki to besedo Božjo slišite, si moreda pri sam
sebi misli: Zdaj še ne bom za svojo dušo
skerbel, moram še popred svojim mesenim
željam postreči, svoje serdčno pohotenje na¬
sititi ino uzadovoljiti, ko bo pak starost prišla,
ko se ne bom več s svetom motil, tedaj bom
se spreobernol, te bom še skerbno molil, v
cirkev hodil, sam sebe zatajeval, pokoro de¬
lal. Pak neumnež! veš li, dokle vsmiljenje
Božje seže? Edno ali dve uri še ti odpusti,
tretjo pak more biti ne več, zakaj „v poln o-
sti grehov bo k azili 1.“ Ali veš, da boš
še pred svojo smertjo čas imel, pravo obža¬
lovanje ino kes nad svojimi grehi obuditi, brez
kterega si pogubljen? Se le v svoji starosti
hočeš začeti, za svojo dušo skerbeti? Kdo
pak ti pove, da boš star! Kako neki je vz-
večer zdrav v posteljo legel, ino se je vže
vz-jutro v večnosti prebudil? Kako marsi-
kterega je vže kaplja, voda ali ogenj umoril!
Ali se tebi ne more kaj takega zgoditi?

Pak postavimo, da boš star. Zdaj strežeš
svetu, mesu, pohotljivosti; ali si misliš, da
bo.te tako lehko stalo, se pozdneje od vsega
tega drugoč odtergati? Toliko let si bil od
svojega Boga tako daleč ločen, ino te, ko se
bodo vže tvoje kosti tresle, misliš na naglici
dolgi pot od hudiča k Bogu preskočiti? Naj
lepše leta svojega življenja hočeš v poželjivo-

14

sti ino razuzdanosti potrošiti, revno sterniš-
če, gerde smeti, grozne ogrizke svojega pre-
pravljenega življenja pak še Bogu ponuditi?
Misli se na Božje mesto; ti sam bi takemu
človeku gotovo ne dal nebes!

„Pripravljajte si s strahom ino
trepetom svoje v zveličanj  e,“  nas
opomina apostelj. Padec angelov, padec per-
vih človekov, padec Davida ino Salomona bi
imeli naše serdca s vzveličavnim strahom na¬
polniti ino nas učiti, koliko lehko se večno
vzveličanje zapravi; trepetati bi imeli, kedar
se spomnemo na toliko ljudi, kteri so v svetosti
živeli, v hipu pak padli ino potler — na vekoma
poginoli. Ali če so se vže močni cedri poderli
kaj bo še se le s slabim terstjem zgodilo!
„Ce bode pravični le težko vzveli-
čan,“  pravi sv. pismo, kaka bo še z
grešnikom!^

Razporedi zato svoje življenje tako, da boš
skerb za svojo neumerljivo dušo pred vse
druge še tako imenitne opravila stavil; čuj
nad sam seboj; vadi se v čednosti, v molit¬
vi; imej pri vsem karkoli misliš, govoriš,
delaš, edini namen, Bogu dopusti! Posveti si
s tem namenom vse svoje dela, da boš vre¬
den spoznan, za nje v večnosti nebeško pla¬
čilo zadobiti.

15

2. Vrednost časa.

Bog; postavi človeka na zemljo ino mn na
voljo pusti, dolžnosti, ktere so mu k njego¬
vemu dušnemu vzveličanju naročene, zvesto
izpolnjevati ino si tako svete nebesa zaslu¬
žiti; če pak namen svojega Boga spači, ga
čaka večno pogubljenje v peklenskem ognju.
Pervi ino naj imenitnejši pomoček, ko nam ga
Gospod da, da bi si večno vzveličanje pripra¬
vili, je čas. Res! važen ino drag zaklad!
„Eden sam hip časa je toliko vre¬
den, kolikor Bog sam, ker si člo¬
vek lehko vvsakemhipu skoz obu-
dek kesa ali ljubezni Božjo milost
ino večno vzveliča n j e priprav  i.“ Sv.
Bernard. Zato nas prerok opomina: „Spom-
ni se na s voj e ga S t varnika, preden
solnce ino svetloba otemni.“  Ko bo¬
do leta našega življenja pri kraju, ino ko bo¬
mo na pragu večnosti stali, tedaj se nam, ako
bi tude bogatstvo celega sveta ponudili, edna
edina minuta več ne poda. O kolik pogon, da
bi malo let svojega življenja dobro ino sveto
obračali, si pripravljali vzveličanje svojih duš,
„preden taista večna noč priide,
ko ne bo nikdor več kaj delati  mo-
gel.“ Ako bi solze oči svetnikov v nebesih

16

močiti mogle, resnično — jezero med njimi
bi objokovalo, da. so marsikter dragi hip ča¬
sa, s kterim bi si lehko bili sc višo stopinjo
vzveličanja zaslužili,vnemamoprepravili. Je¬
zera, miljoni glasov hrume po strahovitnih pe¬
klenskih globočinah: Ah! izgubljeno življenje!
Ah! izgubljeni čas! Ah! izgubijeue leta! v
kterih bi se bili imeli posvetiti! Le ednokrat
še edno uro — ja le še eden sam edini hip!
— Pak vroči vzdihljeji pogubljenih ne naj¬
dejo vekoma več nikakega uslišanja, ker si
časa, dokler še jim je bil dan, neso k vzve-
ličanju obernoli. Potler: „H u d i č p r i i d e,.
^.pok. XII. 12.

Kako nezapopadljivo je tedaj oslepljenje
ljudi, če čas, kteri ima neizmerno vrednost,
tako vnemamo zapravljajo! Poglejte vuu po
širokem svetu! eden troši svoje leta, ker si
nive obdeluje, travnike popravlja iuo vino¬
grade zasaja, vktere je jegova cela duša po-
greznola; drugi, ker se s krivicami pri meri
ino vagi bogati; tretji, ker nemarno govori
iuo kratek čas dela, igra ino je pri dobrih .
voljah, leno postopa ino svo je premoženje za¬
pravlja. Ah! vi neumneži! le prehitro vam bo
ves vaš čas dotekel. Samo da premislite, da
bo nekda za vsaki hip oster odgovor terjan,
ino da je vsaka ura lehko zadnja vašega živ¬
ljenja. Ako bi leta vašega življenja tude sto-

17

line presegle, bi to še vendar kratek čas bil,
si ž njim nebesa zaslužiti, dokler sv. Auguš-
tin pravi: „datudevečnapokora pre¬
dolgo ne te rpi, če se ž njo gotova
posest Boga kupiti  da.“ 4

Zastonj si bodo nekda trepasti otroci te¬
ga sveta na smertni postelji izgubljenega časa
nazad želeli, bodo zastonj vzdihavali: Le ed-
no leto še — le eden mesec še, le eden den
še! Oh, koliko bi tokrat vsaki izmed njih za
eden mesec, eden sam den rad platil, da bi si
svojo vest v boljši red spraviti mogel!

Spoznaj tedaj moj brat! moja sestra! smi-
lečnost Božjo, ktera seti čas da, si svoje duš¬
no vzveličanje v red spraviti. Ce še si v cvetu
svojih let, ino ti zapeljivost v serdce šepeta,
da se Bogu lehko še pozdneje daš; te se
spomni na opominanje sv. pisma, ktero preti:
„Iščite Gospoda, dokler še se naiti
da.“ „Bodite pripravljeni; zakaj člo¬
vekov sin bo ob uri prišel, obkteri
si najmenj e mislite.^ „lskali me
boste,  pak  ne  našli.“ „Ker ste se
mudili, ko sem vas zval, —se bom
kvaši pogubi smejal.^ „D e n Gospo¬
da bo prišel, kakor tat po noči.“
Spomni se na one nespametne device, ktere
so do ženinovega prihoda spale,Ano potler iz
gostovanjaizklenene bile; spomni se na onega

2

18

lenega hlapca, kterega je gospodar, ko
ga je naiiaglem na odgovor poklical, za
nemarnega spoznal ino v izvunešnje tem¬
nice pahnol; spomni se na ono smokvo,
ko jo je Gospod preklel, ker ni sadu prinesla,
ako ravno še čas dozorenja inobratve ni pri¬
šel. Tako prekolne tude tegaistega, kterega
skoz marsiktere iznotrešnje milosti, nagovore
ino nagibe k sebi kliče, če se mu pak soper-
stavi. Ne imej delj misli, da nikaj hudega ne
činiš, če čas z opravili trošiš, ktere pak za
večnost nikake vrednosti ne imajo. Oni de¬
lavci, ko so na tcrgu brez dela stali, tudi ne-
so ničesar hudegaučinili, kakor, daneso časa
na dobro obračali, ino vemdar jih je gospodar
ostro v strah vzel. „Vsak hip, kteri se
za Boga ne oberue,“  pravi sv. Auguš-
tin, „je večno izgubljen  čas.“ Kako
neko drago uro si si vže s prazdnimi željami,
s streženjem svojim grešnim pohotam, s žal¬
jenjem svojega Boga pogubil! Vže davno si
si zaslužil, v peklensko žarjavico verženbiti,
ino glej! tvoj Bog še ti skoz čas ponuja, da
bi se ž njim spravil, za svoje vzveličanje sker-
bel. Ne mudi se delj, ne odloži svojega po-
boljšanja na jutre; ker ti morebiti tvoj čas še
nocor doteče, ino tebi se ne bode več nijedno
jutro prisvitalo. Zato, „Ko dne s j egov

19

glas slišite,... Ps. XCIV. 8. Pretečeni
čas ni več tvoj, prihodnji ne v tvoji oblasti...

3. Milost,

Ker človek neskončnega vzveličanja sve¬
tili nebes, za ktero je vstvarjen skoz ino iz
šara sebe ne more doseči; mu Božja očinska
dobrotljivost zato podeli svojo pomoč, ali svojo
milost,  ino le če si to v svoj prid obrača,
zamore svoj večni namen doseči. Milost pak
je posvečujoča ino čineča ali nagi¬
bajoča.  Posvečujočo milost dobivamo skoz
vredno prijemanje svetih sakramentov, ino ta
prebiva v naši duši dotle, dokler smo v stanu
opravičenja. „0na  je, (po bfesedah sv. To¬
maža) veliko vekša dobrota, kakor
vsaki drugi dar, kterega koli ka¬
ka stvar zadobiti more, ker se ona
mora za delež Božjega bitja  imeti.“
Ona nas stori prijatelje, otroke in dediče
Božje; opravi našo dušo z lepoto ktera do-
padenje Božje ino vseh svetnikov budi; je ve-
zilo, ktero stvarnika nebes ino zemlje z nami
červmi v prahu terdno zveže, ino gotovo po-
ročtvo za večno vzveličanje poda, ino ker se
nam Bog skož njo sam podari, ima ravno tako
neskončno, nezmerno vrednost, kakor Bog
sam.

Ž*

20

Nagibajoča milost ne prebivlje zmi-
rom v nas, ona se nam le hipoma dari. Njo
imamo zahvaliti za vse pobožne občutke, za
vse vzveličavne misli, za vse dobre nagovore,
ki nas k Bogu dopadljivim sklepom, k oprav¬
ljanju dobrih del podbujajo, za vse razsve-
čenja pameti ino za vsako podpiranje volje,
da se tega preimemo ino deržimo, kar nam k
našemu večnemu vzveličanju služi. Vsaka še
tude tako mala nagibajoča milost ima nepre-
cenjeno, neizrečeno vrednost. Sv. Duh sam
nas skož njo uči, vodi, opomina, tolaži ino
krepi. Nagibajoče milosti zasade seme Božjih
ino nravskih čednosti v naše serdce, peljajo
grešnika proti nebesem, ter krepijo pravič¬
nega v ljubezni Božji. Ja, naj menjšapogiba-
joča milost je imenitnejša, kakor tude dar pre¬
rokovanja ino zameknenja, ker ti poslednji ne
pripravite človeku ne zasluženja, ni plačila,
kakor sv. Pavel uči, temoč ste le za pove¬
ličevanje Božje, ino zamorete v drugih sadje
vzveličanja roditi.' Sveti Basilj, Hieronym,
Ambrozij, Hrysostom, Avguštin i. t. d. uče,
operti na pričevanje sv. pisma, da je Bog za
vsakega človeka gotovo število grehov po¬
stavil, ktero mu odpustiti hoče, ino da mu, ko
je to število polno, nijednega vsmiljenja več
ne izkaže. „Je tedaj,“ pravi neki izkušeni
duhovnik, »število, vagaino mera  gre-

21

hov ktera ne sme p olna biti; ino ka¬
kor se ima vsak greh za nezvesto¬
bo (s o p er s tv o) proti milosti Božji
deržati, je tude gotovo število, go¬
tova vaga ino mera milosti, s kte-
rimi človek delovati mora, če ne
hoče večno pogubljen biti. Ce se
človek edne močne (odločne) milo¬
sti ne preime, se mu morebiti še
'druga, tretja, četerta, ino potler
— nijedna več ne ponudi.“

Kakor zvesto obračanje edne edine milo¬
sti veliko drugih za zeboj prinese, tako stori
tudi vnemar puščenje edne edine vekšo sla¬
bost ino nagnenje khudemu vserdci,inonek-
da bomo ne samo za vnemar puščenje edne
edine milosti, temoč tudi za vse druge, ktere
bi se k tiisti bile priverstile, ko bi se nje bili
prejeli, odgovor dali. Dostikrat vse le na tem
leži, da človek pri mali rečiiznotrešnji nago¬
vor posluhne, da se pri tej ali onej reči pre¬
maga. Nekemu velikemu grešniku, kir je dru-
gači svoje celo življenje v razgaljenjih Božjih
preživel, seje na smertni postelji le zatega
voljo milost spreobernenja podelila, ker je
morebiti ednokrat cdno edino dobro delo sto¬
ril, ktero je v očeh Božjih posebno vrednost
imelo. Ako bi se tokrat milosti, ko ga je k

22

temu nagovarjala, ne bil prejel, bi bil veko¬
ma poginol!

Milost, moj brat! moja sestra! je tedaj edi¬
ni ino naj dražejši pomoček, tvoje prizade¬
vanje ž njo pak tude edina pogodba, če hočeš
večno vzveličanje doseči. „Tvoj Bog te
j e,“ pravi sv. Auguštin, ,,brez tvojega
prizadevanja vstvaril; brez tvoje¬
ga prizadevanja  pak  te  ne  bo  v z ve¬
li  čal.“ Opomenem te za to z aposteljnom,
„da milosti zastonj ne preimeš,“je
v nemar ne pustiš, ji svojega serdca ne za-
preš, temoč jeno klicanje poslušaš, ino stvo-
riš, k čemur te nagovarja. Glej! ondi nesejo
mladeniča, ko ga je razuzdanost umorila, pred
časom k grobu; tu ti stopi misel pred dušo :
Tako plača greli svojim služebnikom! Zdaj
čuješ besedo Božjo, ktera te opomina, to ali
ono grešno prliožnost, družbo, znanje, pri¬
jaznost pustiti. Zdaj opre nekaj tvoje misli
na kratkost življenja, na negotovost smertne
ure, napotrebnost pokore. Zdaj dobiš posvar-
jenje od svojega spovednika, zdaj od dobre¬
ga prijatelja. Zdaj se ti nagodi kaka časna
nesreča, ktera ti prazdnosti vsega posvetne¬
ga blaga ino bogatstva pred oči postavi. Zdaj
paziš na bogaboječega človeka, čutiš pri nje¬
govem pogledu iznotrešnje očitanje, ker po
kerščanskih potih nchodiš,pokterib on hodi.

28

Zdaj čutiš nagibanje, temu ali onemu bliž¬
njemu kako dobroto storiti. Zdaj te zgrabi
silna izkušnjava, ino iznotrenji glas ti kliče,
da bi se proti njej zaobarovauje svoje nedolž¬
nosti stanovitno vojskoval. Vse to so milosti,
ktere ti Bog v doseženje vzveličanja ponuja,
milosti, za ktere boš nekda Gospodi oster od¬
govor dal. Mnogo let si morebiti vže svoje
serdce,na prazdnosti sveta pripinal, mnogo
let vže v službi greha ino razberzdanosti pre¬
živel, mnogo let vže toliko milosti ino izno-
trenjib nagovorov v nemar puščal, ino zdaj v
tem hipu, ko se ta beseda Božja na tvoje uše¬
sa razlega ino ti potrebnost delovanja z mi¬
lostjo Božjo na serdce polaga, te Bog kliče,
da bi se vže vendar svojemu mlačnemu, greš¬
nemu življenju odpovedal, ino na pot resnič¬
nega, popolnega poboljševanja stopil. Ja to
je glas Božji, morebiti — morebiti posledpje
opominanje k pokori; ako se muupreš, ino
jegovega nagovora tudi totokrat ne posluh-
neš; — ah! te bi se lehko tudi za tebe vrata
vsmiljenja na večno zaperle !

Skleni za to, moj dragi človek! jegovo
opominanje posluhnoti ; on je morebiti sklep
velike verige (Janca) milosti, naktero jetvoje
večno vzveličanje prikleneno; ino če zdaj ž
njo terdno deluješ, bo mnogo drugih milosti

24

s soboj prinesla, ktere tibodohojenje po poti
k popolnosti lehčale in sladile. ,

L  Smertni greh,

Veliko napotje, ktero vzveličanje naše
duše pači, obstoji v smertnem grehu; on je
radovoljno preloinljenje Božje zapovedi pri
veliki reči, ino tedaj popravem soperstav-
ljenje, zaničevanje naj višnjega Boga. Bog je
naš Stvarnik, Gospod ino Kralj, ino terja po
pravici podložnost našo; človek pak, ker
smertni greh stvori, reče k njemu kakorti:
„Jaz te ne hočem p oslušati, zasme¬
hujem tvoje zapovedi, zaničujem
tvoje prijateljstvo,pozabim natvoje
jobrotc, se smejim  tvoje.mu serdu;
daz te hočem raji žaliti, ko pak da
bi s v o j i p o ž e 1 j i v os t i n e stregel;jaz
hočem rajši vpekel priiti, ko pak
da bi tvoje zapovedi deržal.^  Moj
brat! ti morebiti nad takim bogokletjem stre-
pečeš; pak le poglej v svoje serdce ino v njem
preišči, ali ne delaš kaj takega v svojem za-
deržanji. Bog ti pravi skoz glas tvoje vesti:
Beži proč od človeka, ko ž njim v grešnem
znanji živiš: ti pak mu skoz svoje dejanje re¬
češ : n e h o č e m! On te opomina, se tehistih
krajev, družb, shodov ino priložnosti ogibati,

25

iz kterih nikoli brez kvara na svoji duši ne
priidiš: ti pak, ko drugoč v te nevarnosti
greš: odgovoriš:ne hočem se jih ogi¬
bati!  On te svari. Vari se, nečistost delati,
pijančevati, kleti, bližnjega žaliti, poverili kri¬
vično blago, ko je imaš, ti pak rečeš: tega
ne stvorim.  Koliko gerda nepokorščina!
Kedaj pak se staviš tako proti Bogu? Ravno
v hipu, ko te Bog s svojimi dobrotami osi-
pavlje, ko ti življenje, zdravje, živež, obleko
ino toliko druga dobrega dava. S čem ga ža¬
liš? Z darmi, ktere ti je on iz ljubezni dal: s
svojim umom, s svojo prosto voljo s svojimi
udmi. Zakaj ga zaničuješ? „Zavoljo e dne
pesti ječmena, zavolj o e dne ga kos-
čeka kruha, zavoljo kratkoterpeče
slasti, zavoljo malega dobička . 44  Ah!
Kako močno mora tako tvoje zadevanje Boga
boleti! Vsej ti on ni nikedar kaj žalega stvo-
ril, marveč te je zmirom z dobrotami obdaval,
ino ti mu huje zadevaš, kakor svojemu naj vek-
šemu sovražniku! Kolika prederznost!

Dobro si premisli! Vse, kar koli so pra¬
vični keda velikega stvorili, ne more Bogu
nikdar toliko česti dati, kolikor mu je eden
sam smertni greh odvzeme; ker je počešenje
pravičnih končno, razžaljenje po smertnem
grehu pak neskončno. V ti misli pravi sv. Av¬
guštin: Bolje bi bilo, akobinebo ino

26

zemlja ino vse vkonec šlo, kakor
da se Bog razžali, ino bodi si tude
samo po ednem odpustljivem gre¬
hu/* Ino drug sv. očak terdi:  „da je po¬
gled greha sinu Božjemu več bole¬
čin napravil, kakor vše rane jego-
vega telesa/*

Po smertnem grehu si človek sovražtvo
Božje ino dušno smert nakloni. V pismi se
pravi:  „Vaše hudobije vas od Boga
ločijo/* Bog ne more več grešnika pogle¬
dati, tako gnjusen je greh v njegovih očeh:
„grešnik Boga razserdi ino njego¬
vega svetega Duba razžali.** Kajn je
od Boga preklet ino na zemlji preganjan; stra¬
šen potop je celi svet pokončal; ogenj ino
žveplo kaplje z neba na štiri nečiste mesta;
žerjave kače požrejo trumo nepokornih Ju¬
dov; Savla, Jezabelo in Antioha doleti ostra
šiba; cela vojska Izrheicev se zavoljo edncga
plena lakomnega Ahama pobije; 50,000 *)
ljudi se nagloma pomori, samo za to, iker so
skrinjo zaveze nepočtljivo pogledali, ino ko¬
liko drugih izgiedov nam ne kaže, koliko da
Bog grehčerti ino tepe. Miljone angelov po¬
gubi brez vsmiljenja za voljo edncga edinega
greha. Abraham, Mozes, Elias so bili prijatelji

*) Petdeset jezer,

27

Božji; ino vendar binebili oni,nitikteridrugi
pravični]keda vzveličani, ako bi bili v ednem
smertnem grehu umerli.

Drugi nasledek smertnega greha je smert
duše. „Ktera duša greši, ima umreti,“
ino sv. Pavl pravi: „plačilo greha  je
smert.“ Življenje duše obstoji v posveču¬
joči milosti. Če padeš v smerten greh, neha
to življenje, pogrezneš v smerti eduak stan,
vse tvoje molitve, posti, milostinje, pokore
kratko nič nikar za nebesa ne pomagajo. Ta
terda beseda pak te vendar ne odverni, tude
v stanu smertnega greha dobre dela opravljati,
zakaj sv. Tomaž pravi: „One ysej k temu
pomagajo, da človek časne dobrote
dobiva, ino pripravljajo grešnika
k m i 1 o s t i pokor  e.“

Zadnjič napravi smertni greli grozno pe¬
čenje vesti.

„Kteri hudo delajo, bodo trepe¬
tali ino se od straha tresli.^  Gloda->
joči červ ino svareči glas vesti grenita greš¬
niku vsako posvetno veselje. Redar si nazad
misli na leta svoje nedolžnosti, se joče; če
gleda v prihodnost, trepeče; ako se na nebo
ozre, mu reče iznotrenji glas; ondi prebiva
Bog, tvoj sovražnik; če oči povesi na zemljo,
čuje tu v n jeni drobovini ogenj persketatiino si.
misli: tukaj gori peklenski ogenj, kir na me
čaka. Vsaki udarek smertnega zvona, vsaki

28

merlič, kterega mimo njegove hiše nesejo, ga
opomina na smert, na sodbo, na večnost. To
je grenki strupeni sad smertnega greha!

Ah! dobro si to premisli,moj brat! ino ko
še dalje grešiti meniš, si ja ne misli: Bom se
vže vsega tega skesal ino spovedal. Bog te
more biti vtakem strašnem stanu umreti pusti.
Jezera jih vže v peklu ječe — tude oni so si
upanje delali, da se bodo še spokorili; ali
pak smert je je neprevidoma pobrala. Stori
ino ohrani zato resnični, sveti sklep, rajši vso
posvetno nesrečo, celo tudi izgubo svojega
življenja preterpeti, ko pak Boga le z ednim
sinertnim grehom razžaliti ino si potakem
svoje večno vzveličanje zapraviti!

5. Odpustljivi liTčli.

„Le e dne reči, a  pravi po pravici sv*
Chrystostom,“ se je na tem svetu bati,
naimer greha, bodi si te kakoršnji
koli; on je edino hudo, ino vsa ne¬
sreča ni nič v primeri proti nje¬
ni u.“ Odpustljivi greh, od kterega tukaj svet¬
nik tudi govori, se nam ob pervem hipu sicer
ne zdi kaj toliko hudega, ker naše duše ne
umori, niti nas ob Božjo prijaznost ne pripra¬
vi. To izvunešnje videnje se pak kmalu skrije,
ako sijegovo ostudnost pred Božjimi očmi ino

29

kvare, ko iz njega izvirajo, nekaj globlje v
misli vzememo.

Odpustljivih grehov ste dve plemeni; ed-
ne delamo zavoljo svoje prirojene slabosti ino
skažene nravi in od teh govori sv. pismo z
besedami :„V si se marsikterokrat spo¬
tikamo,“  potler „Rečemo li, danika-
kega greha ne imamo, se motimo sa¬
mi sebe, ino resnice  ni  v nas,“ ino
še: ,,Pravični pade sedemkrat  na
den.“ Drugi se pak vendar iz neke naše
vlastne hudobe plodijo, ker je prostovoljno
delamo ino ravno od totih je tu beseda. Dela¬
mo je skoz prostovoljne raztresenosti v mo¬
litvah, skoz nespočtljivosti v cirkvi, skoz
mlačnost pri Božji službi, skoz počasnost pri
odbijanji nespodobnih misli, zkoz male nepo-
terpljivosti, skoz nevoljnosti proti bližnjemu,
skoz prazdne želje, skoz prilizljivosti, skoz
maljheno radovednost, skoz prebirljivost v
obleki, v hodu, zkoz hvalo samih sebe, skoz
malo merzljivost, prezirljivost, krivljivost
proti drugim, skoz nespodobne smehe, skoz
salne laži, zavidljivost, lenobo, i. t. d. Vsi ti
odpustljivi grehi so, posebno če je človek ve¬
likokrat ponovi ino se jih kakor navadi, moč¬
no grozna hudoba. Po njih žalimo vsegamo-
gočnega, večnega, nepremenljivega, neskonč¬
nega Gospoda nad časom ino večnostjo, veli-

3 °

kega kralja angelov ino ljudi, svojega ljubez¬
nivega Boga in očo, sramotimo edinorojenega
Simi, kir je iz ljubezni do nas svojo kerv do
zadnje kaplje prelil, in žalostimo sv. Duha,
kir v naših serdcih prebiva, ino najmenjše
hudo neskončno čerti. „Kedar odpustlji¬
vi greh  stvorimo,“pravisv.Tomaž, Raz¬
žalimo neskončno veličastvo Bož¬
je; namesti, da bi se jegovi sveti
volji podvergli, se ji ustavimo, na¬
mesti, da bi jegovo ime počestili,
je ogerdimo; namesti da bi mu slu¬
žili, mu krivice zadevamo; namesti,
da bi j ego v e večne zapovedi poslu¬
šali, je zasmehuj emo.“ Naj menjši od¬
pustljivi greh je razžaljenje Božje ino se pri¬
kaže zavoljo tega v njegovih naj svetejših
očeh kakor neskončna gnusoba in ostuda. Ah!
ta edina beseda bi vže imela naše serdce z
nedopovedljivm ostermenenjem pred njim pre-
tresnoti.

Razžaljenje Božje! — On je tedaj vekše
uvaženje (obrajtanje) revnih pOzemeljskih re¬
či; kakor naj svetejšega, nezapopadljivega
Božanstva, — je neskončnemu veličanstvu
prizadeta krivica, — je vzdignenje ino soper-
postavljenje proti vsegainogočnemn oblastni¬
ku nebes ino zemlje, — je zaničevanje večne,
brezkončne dobrote ino ljubezni, — je Božji

31

Svetosti neizrečeno soprotivna hudoba, — je
zaverženje nepremenljive resnice, — je čer-
na nehvaležnost proti neizgovorljivi vsmileč-
nosti, potler je krivičnost proti temu istemu,
ko ho nekda grehe celega sveta po svoji pra¬
vičnosti obsodil. Ako hi mineizmerjeno veli¬
kost ino svetost Božjo ino vso malost ino niz¬
kost samih sebe zapopasti mogli, te hi še le
prav spoznali, kako ostudna grozna hudoba
da je vsak odpustljiv greh, hi zapopadli, da,
ko hi tudi z najmenjšim odpustljivim grehom
vse bolezni, sovražtva, žalosti, nesreče kmalu
iz sveta odpraviti, kmalu vse verne duše iz
čistiliša ino vse pogubljene duše iz pekla
v nebesa prestaviti mogli, bi Bog to de¬
janje, kako lepo ino imenitno se tude zdi,
vemdar kakor strahovitim, neizrečensko gnu¬
sobo čertel, — da hi boljše bilo, da bi zemlja,
solnce ino mesec, ja da hi celi svet v konec
šel, kakor da se Bog, postavim tudi le skoz
najmenjšo laž razžali.

Drug, važen vzrok, kir nas ima zvzveli-
čavnim strahom pred odpustljivim grehom na¬
polniti, je ti, da so jega učinki nekako onem
smertnega greha, pak le samo v nižši stopnji
ednaki. Spravljajo nam dvoji časni ino du¬
hovni livar. Za ednega radovednega pogleda
voljo seje Lotova žena nagloma v grudo sbli
spreobernola; zavoljo malega nezaupanja, da
bi iz terde pečine voda privrela, je bil Mozes

32

iz obljubljene deržele izklenen; Judovsko
kraljevstvo je bilo zavoljo Davidove prevzet¬
nosti, kir je hotel vedeti moč svojega ljudstva
za vojsko , po grozni kugi veliko — veliko
preterpelo; Ozoje, samo zato, ker je skrinjo
zaveze, ko jo je peljal, z roko poprijel, nagla ,
smert zadela; kralj Ecehia je bil zavoljo male
dobrote proti tujim poslancem do tretjega ro¬
da tepen; dva medveda iz bližnjega loga sta
42*) otrok, ker so preroka Elizea zaplešiv-
ca osmehovali, razcesala. Skoz vsak odpust¬
ljivi greh si časne kazni služimo, ino če
umremo v stanu milosti, preden je na tem svetu
preterpimo, je moramo še v čistilišči dostati,
kderje tei'plenje toliko, tako nezmerno, da se
naj hujše bolečine, naj grozovitnejše moke
na zemlji ž njim ne dajo primeriti, ino kder se
prebivanje le ednega dne zdi kakor dolgih —
dolgih sto let. Res je, da nas odpustljivi greh
Boga celo ne loči; pak počasoma nas ob nje¬
gove posebne milosti pripravlja, kruši poča¬
soma jegovo prijaznost do nas; mu počasoma
brani, nam znamenite dobrote deliti; učini,
da nas bolje poredkem usliši, kedarga za kaj
prosimo ; nam sicer ne vzeme oblačila posve¬
čujoče milosti, pak potemni jega lepi lesk z
gnusnimi pegami, slabi, pači, preči in odvrača

') Dva ino štirdeset.

33

posebno pomoč, ktere tolikokrat potrebuje¬
mo, nas dela mlačne ino lene v molitvi, v o-
pravljanji dobrih del, jemlje uteho (tolažbo)
ino iznotrenjo radost oh prijemi svetih sa-
kramentov, zaplodi počasoma v nas nekako
nevarno leno merzloto do našega dušnega
stana ino našega večnega vzveličanja, nas čem
dalje bolje od nebes umika, ino nas, česar še
ne čutimo nikar, postavi na rob večnega po¬
gubljenja; — ino če smo ednokratdo teh dob
prišli, — ah! kako malo je še le trebe, da se
v neznani prepad vderemo. Pač po pravici se
zato odpustljivi greh most k smertnemu grehu
imenuje. Gospod je ednokrat sveti Terezii v
prikazni naj strašnejši kraj v pekli pokazal,
kamor bi bila prišla, ako hi svojih odpustljivih
grehov ne bila prenehala. Ne čudimo se nad
tem: „Kdor je pri malem nezvest/'
pravi sv. Duh, „bo tudi pri velikem,"
ino: „Kdor za male reči ne mara, gre
počasu  v ko  n e c." Človek ne postane
kmalu hudobnež, ampak le pregreho ponavlja¬
je. Izvekšega je začetek mal ino neznameuit,
neizrečeno strahoviten pak je konec.

Zapiši si to važno resnico z neizbrisljivi¬
mi čertami v svoje serdce, ljubi moj brat! ino
ne imej nikdar več odpustljivega greha za
maličkost. Slišal si, koliko gnusobo da vBož-
jih očeh dela, koliki kvar da ti pripravlja, v

a  -

34

kako grozno nevarščino da te stavi, čuj tedaj
ze vso skerlbjo nad soboj ino nad svojimi nag-
nenji! Premaguj se! Ogiblji se od sega dob
vsake se tako male laži, vsakega šalnega go¬
vora, vsake prostovoljne raztrošenosti pri
molitvi, vsakega iznotrenjega merzenja na
bližnjega, vsake nemarnosti pri Božji službi,
pri opravljanji svojih stanovskih dolžnosti,
ino vsega tega, za kar te vest svariti mora. Pri¬
peti li se, da si po nesreči drugoč v tak greh
padel, ponižaj se hitro pred Bogom, ino gaza
odpuščenje prosi, da ti iž njega še kak vek-
ši kvar ne nastane. „Nikoli grešiti,“  je
pripovest, ,Je po angelskem,“ „v ča¬
sih grešiti, po k er š č anskem; v gre¬
hu pak ostati, po hudičevem.“  Prosi
neprenehama Boga, da ti milost ino razsve-
čenje dati rači, da bi naj menjše hudo spo¬
znati ino se ga stanovitno braniti mogel.

6. Pokora,

Pokora je čednost, po kteri greh v sebi
končamo, duha ino serdce hudega odvajamo,
ino za stvorjene grehe prostovoljno pravične
pokorila (kazni) sprijemamo. Kdor koli je ta¬
ko nesrečen bil, da si je pri sv.kerstudobve-
no oblačilo nedolžnosti skoze smerten greh
umazal, se je mora prijeti, če ne hoče pogub-

35

ljen biti. To resnico ti dokažejo izreki svetega
pisma, svetih očakov in o razsodba tvoje vlast-
ne pameti. „A k o h u d o b ni p o k o r o del a , 44
govori Gospod, „se jegovih hudob ne
bom več spomnol, ino pravične de¬
la, ko je opravi, mu bodo življenje,
ko so mn je j e go vi poprej sni grehi
vzeli, vzpetpovernol  e . 44  Nadalje: „Ce
pokore ne s tv or im o, pademo v roke
razžaljenega serditega Boga , 44  t.j.
jegova ostra pravičnost bo nas v večni ogenj
sunola. Skoro celi evangelj govori od samih
križev, težav, solz, postov, zatajevanja same¬
ga sebe, Jezus tolikokrat ponavlja, ,,D e-
lajte pokoro , 44  ino: ,,Ce pokore ne
stvorite, boste vsi kmalu v konec
šli . 44  „Kdo pak je grešnik ? 44  praša
Tertuljan, in odgovori: „Clovck, k ir je k
pokori ino zatajevanju samega se¬
be rojeni 4  „Ako kdo ne hoče poko¬
re delati , 44  pravi sv: Chrysostom: „žali
Boga bolje, kakor greh  sam . 44  Sv.
Hieronym imenuje, „n e sp okorno st edi¬
no pregreho, ktere Bog ne odpu¬
sti , 44  ino Tridentski zbor pravi, „da je
kerščansko življenje neprenehana
pokora . 44  Vemo, da Božjo pravičnost  za
vsaki stvorjeni greh primerjeno za-
dostitVo terja, kterase ali tu skoz radovoljno

3 *

36

pokorjenje, ali na onem svetu skoz prisiljeno
terpljenje opraviti mora; hočemo li se tedaj
kaznem v večnosti ugenoti, smo primorani, se
zdaj pokoriti. „Ce ne hočeš od Boga
k a ž n j e n b i t ipravi  sv. Auguštin, „s e
sam sebe  kazni.“ Upanje večnega vzve-
ličanja si smeš le toliko delati, kolikor po po¬
tih hodiš, ko so po njih tvoj Vzveličar ino je-
govi svetniki pred tohoj šli. Naj svetejši, ne¬
dolžni Jezus pak je od Betlehemskih jasel no¬
ter do zadnjega izdihljeja na Golgoti naj os¬
trejšo pokoro delal. Kaj pak so jegovi svet¬
niki stvorili. Nato ti apostelj odgovori: „Edni
so zasramovanje, tepenje, ječo pre¬
stali; drugi so bili razsekani ka¬
ni enovani, bičeva ni, z ognjem ino
mečem morjeni; ino drugi so v sol¬
zah ino v z dih o vanji svoj e živi j enj e
končali.^  Med miljoni svetnikov vnehesih
ni eden, kteri bi za svoje grehe ne bil pokore
storil. Hočeš li tedaj sladosti jihovega vzve-
ličanja uživati; okušaj tukaj popred gren-
kostijihovih pokoril.

Pak ne le grešnik, tude pravični potrebuje
pokore, da v milosti do konca ostati zamore.
„Le dotle je duša,“  piše sv. Auguštin,
„od milosti podpirana, dokler se v
pokorjenji  vadi.“ Kako ostre pokore ni
delal sv. Joannez Kerstnik.  Ino vendar

37

pravi evangelj, da na svetu ni nikdar vekši
svetnik od žene rojen bil. Ino postavimo, ti
bi bil pravičnejši od njega, se moraš vendar
pokori podvreči, ker si kerstjan, iuo ker se
vse kerščanstvo na pokoro ino zatajevanje
samega sebe opira. Zbesedoj, nebesa nad tvojo
glavoj, pekel pod tvojimi nogami, smert v mali
delji, sodba, večnost, sv.pismo,izgledi svet¬
nikov, vse, vse te k pokori priganja.

Da bi tipakona vzveličavna ino Bogu pri -
jetna bila,mora bita hitra, ostra, sploš¬
na ino stanovitna. Hitra,  kmalu, ravno

1. Kčašu, ino sicer še to uro se imaš dela
svojega spreobernenja lotiti, se s svetoj siloj
iz stanu grešnostiumeknoti: „Vže dolgo 44
pravi sv. Pavl, „te je Bog k p okori kli¬
cal, ino te k hitremu spre ob er ne nju
op o min al, pak vseli zastonj. 44  „Ako
pa  k se, 44  pravi dalje, „tvoja oterpnost
ino nespokornost tvojega serdca
še le zmirom narašča, si sam sebi
spravljaš kazen nad hazen za den
serda, ko bo sepravičnasodbaBožja
razodela. 44  Ne pravi delj: „Jutre  se
s p r e o b e r n e m,  j u t r e b o m p o k o r o de¬
lal! 44  Ali ne veš, da te smert lehko še nocor
zaleze? dajutre ni v tvoji oblasti?da vže je¬
zera v pekli vpijejo ino z zobmi škripljejo, ki
so svoje spreobernenje na jutre odlagali ?

38

„Skoz so se na jutre zanašali,“ piše
sv. Auguštin,  „pak za nje ni bilo več
jutrnšnjega dne.“ Ko bi David ne bil
glasa preroka pervokrat, ko mn je jegovo
pregreho oponesel, posluhnol; ko bi Peter
zatajenja Jezusa ne bil kčasu objokal, ko bi
si Magdalena ne bila hipa kmalu obernola, ko
se je nagnena čutila, pri Vzveličarjevih nogah
odpuščcnja iskati, bi bili ti trije veliki greš¬
niki — morebiti eden sam hip pozdneje, na¬
mesti vzveličani, vekoma pogubljeni. Bog te je
vže marsikako k pokori klical, morebiti je bra¬
nje teh bukvic zadnji opomen do tebe ; ino joj
tebi, če še se dalj mudiš! —

2. Ostra.  Kedar sv. očaki od pokore go¬
vore, jo imenujejo težavni kerst, časni pekel,
dobrotljivi bič, stanovitno solzno darovanje.
Ako si Boga hudo razžalil, moraš tudi hudo
pokoro delati, da bo grehuprimerjena poko¬
ra — zadostitva. „P r a z d n e p r o š n j e,“  ka¬
kor sv. Cyprian pravi, „n e so zadosti;
trebe je solz, vzdihovanja, d o l-
gega p osta, velikih milostinj.“  Po¬
kora ne sme menjša, kakor greh biti; potler
mora biti v primeri z množinoj pregreh ino
dolgosti časa, ko si ga v njem preživel. Kaka
neumnost! če si ti, kir si več let v grehu
ino sovražtvi Božjem živel, misliš, z dvo-
alitridenjo pokor oj vže vse splantati (popra-

39

viti)! K zadnjemu mora pokorakakosti (po-
sebnostem) greha primerjena biti; t. j. od
sega dob moraš namesti raztresenosti zbra¬
nost duha, namesti gizdosti ponižnost, na¬
mesti pohujšanja izglednost, namesti žlabra-
vosti molčanje, namesti nezmernosti post ino
zatajevanje samega sebe na skerbi imeti.
Preprijazaa družba z otroki tega sveta je
tvojo dušo smertno urahila, za naprej se je
imaš tedaj varovati. Svojega bližnjega si
okradel in ukanil; krivično blago moraš te¬
daj povernoti ino si svoje premoženje z mi-
lostinjami posvetiti. Bližnjemu si poštenje ino
dobro ime počernil, si ogovarjal; imaš tedaj
to skoz preklicanje, skoz dela ljubezni ino
dobrotljivosti popraviti.

3. Splošna.  Ravno kakor nesi bil na-
vzpol grešnik, ne smeš tudi navzpol spokor¬
nik biti. Jezero ino jezero grešnih misli je
dozdaj tvojega duha motilo ino ga na krive
poti vodilo. Spominaj se zato vprihodno le
takih reči, ktere tvoj napuh podirajo ! Misli
si na svoje brezštevilne razžaljenja Božje,
na smert, na sodbo na strašne kazni večnosti!
Stavi si, kakor David,  svojo pregreho noč
ino den pred oči! Tvoje serdcc je dosihmal tru¬
mam gerdih strasti streglo ino slasti greha
uživalo; občuti da zdaj tudi ostrost pokore.
Umori jega neporedne želje ino nagnenja;

40

napolni sije z ljubeznjoBožjoino sčertenjem
proti vsakemu, tude naj menjšemu grehu, s
kesom, pobitostjo, trepetom ino ponižnostjo !
Tako pokoro tvojega serdcahoče Bog od te¬
be. Spoznaj svoje grehe z naj vekšo odkri¬
tostjo, kakor Pavel;  razčesni svoje oblačila
ino žaluj pred celim svetom, kakor Ahab;
delaj Bogu naj svetejše obljube, kakor An-
tio h; verni zadnji, krivični penez ubogemu,
kakor je J u d a I šk a r i o t 30 srebernikov od
sebe vergel — : če tvoje serdce ne ima pra¬
vega kesa, ne more tudi od Boga vsmiljenja
doseči. Kakor duh ino serdce, tako mora tudi
truplo, deležnik greha, pokoro delati. Skoz
oči se je do sega dob naj več hudega v tebe
vlezlo. Zapri — zagati je tedaj pred vsako
nevarno rečjo od sega mal, ino jim brani tudi
pripuščcne reči gledati! Na svoje uši si do-
sih mal nesramne besede, hudobno ogovar¬
janje vlekel; nagiblji je od sedanje ure zato
k oznanjevanju besede Božje! Dozdaj si si
neko drago uro zapravil, si svoje vlasi giz-
davo popravljavši; ostrizi je zato ino je po¬
spravi v meje ponižnosti! Svoj jezik si do¬
zdaj obračal na pohujšljive besede, nesramne
pesmi, laži, ogovarjanje, preklinanje i. t. d.;
naloži mu zato od sega dob molčanje, ino ga
le obračaj, da se pobožno meniš, svete pesmi
poješ, dobro od teh govoriš, kteri te razna-

41

šajo in opravljajo! S svojimi rokami si dosih-
dob po prepovedanih rečih segal, ž njimi tuje
blago k sebi vlekel; od zdaj pak ž njimi dru¬
gim dobro stvori ino krivice popravljaj. Tvoje
noge so te dozdaj na grešne kraje, vhudobne
družbe, vnevarščine nosile; imajo pak te zato
od sih čas pogosto v cirkev, v spovednico, k
mizi Gospodovi spravljati.

4. Stanovitna. „Življenje kerst-
jana, kteri Bogu resnično zadosti¬
ti hoče, 44  pravi Tridentski zbor; „mora
neprenehana pokora biti; 44  ker „ni
nijednega časa 44  po izgovoru svetega Au-
guština, „ko bi mu pripuščeno bilo,
žreblje, kteri ga kkrižu zatajevanj a
samega sebe derže, izbiti/ 4  Jezus ni
s križa stopil, dokler ni zadnje kaplje kervi
prelil. Peter, Matthej, Magdalena,
ktere je Vzveličar najprej v milost sprijelino
jim grehe odpustil, so ostali do smerti v po¬
kori. Mi ne vemo, keda se pravičnost Božja
potolaži. Ni tedaj zadosti, da se grehu le na
nekoliko ur odpoveš; jemu moraš večno čer-
tenje priseči. Ni zadosti, da svoje zmote le
samo ednemesece objokuješ; svoje celo živ¬
ljenje imaš nad njimi žalovati. Ni zadosti, da
pokoro le začneš; v njej moraš tudi umreti.
„Kdor je stanoviten do kpnca, bo
vzveličan. 44

42

Ne misli si, da sem le edno edino besedo
od te reči preveč povedel. Kakor grešnik ino
pravičnik si dolžen pokoro delati, in ako za-
znamenovanih vlastnosti greša, ne bode niti
od Boga prijeta, niti ne bo vzveličanjaprinesla.

7. lalo število izvoljenih.

Matth. XX. 16.

Tu govorim opert na nauk vere in izre¬
ke cirkvenih očakov, od naj strahovitnejših
resnic naše svete vere, s toboj, moj predragi!
— od resnice, ktera mora naj terdovrat-
n ej še ga grešnika  z vzveličavnim stra¬
hom, pak tude naj i z k u š e n e j š e g a p r a v i č-
nik a še z vekšo skerbijo za doseženje svo¬
jega večnega ^zveličanja napolniti; — odres-
nice: da bode izmed vseh ljudi le
malo — malo vzveličanih!  Ah! pekel
je tako grozno strahoviten kraj, večni ogenj
tako neizrečenska moka (terplenje), da, ko
bi med vsemi ljudmi le eden edini pogubljen
bil, bi se vsaki bojati imel da bi lehkič onitoti
nesrečni bil! Nebesa so tako neskončna sre¬
ča, večno vzveličanjetako nedopovedana do¬
brota, da ko bi med vsemi ljudmi le eden edini
iž njih izklenen bil, bi vsaki pri ti misli tre¬
petati imel, da bi se ta grozovitna nesreča
lehko njemu zgodila. Ino vemdar ne bo le sa¬
mo eden človek, temoč vekši del ljudi v pe-

43

kel verzen, ne le eden človek, ampak vekši
del ljudi bo iz nebes izklenen.

Sv. Pavel nam zagotovo pove, da so se nam
vse imenitne resnice sv. evangeljavže v stari
zavezi po podobah ino prilikah razodele. Da
ti rečeno resnico dokažem, ti tukaj le teiste
prilike, ktere kakor sveti očaki uče, malo šte¬
vilo izvoljenih znamenujejo, na kratkem po¬
vem.

Splošni potop  pomeni veliko sodbo ob
konci sveta, ino koliko jih se mu je otelo?
Samo osemosob. Ogenj,  ko je ostudne me¬
sta Sodomo inGomorho pokončal, je bil po¬
doba večnega pogubljenja; ino koliko jih ga
je bilo rešenih? Samo mala Lotova družina.

Zaveza,  ktero je Bog s človečkim ro¬
dom skoz obrezo stvoril, je bila prilika izvol-
jenja, ino po kom jo je Bog stvoril? Po edi¬
nem Abrahamu ino njegovem pokolenji. Ob¬
ljubljena derželaje bila,  kep nebes;
ino koliko jih je med 600,000 *) Izraela v njo
prišlo? Samo dva: Jozue ino Kaleb. Raz¬
dejanje mesta Jeriha  je bilo spodoba
konca sveta; ino koliko ljudi je bilo tu reše¬
nih? Samo Rahabova hiša. 30,000 **) m o ž i
močna vojska Gedeona  je  bila prilika
tehistih, ko se za nebesa vojskujejo; inoko-

0 Šejtojezer. **) Tridesetjezer, ali tisoč.

44

liko jih je doseglo obladni venec? Ne več,
kakor 300 *)jih. Ob času Elija  jebilo Ju¬
dov več kakor 1,000,000 **), iuo koliko teh
ni pred maliki svojih kolen pripogibalo? Sa¬
mo 7,000***) Kdo je bil med groznim števi¬
lom ljudstva, ko pred stolpomkraljaNa-
buhodonosorjanipoklekoval?  Sveto pi¬
smo imenuje samo tri mladeniče. Kdo ob času
Mak a b e j c e v ni vere svojih očakov zapu¬
stil? Samo Juda ino nekoliko jegovih zvestih
tovaršev. Prerok Izaia pravi, da je število
teh, ko bodo vzveličani, tako malo, kolikor
olikinih polutkov  še se po spravljenji
na drevesi nagodi; j« tako malo, kolikor
klasja  še se po žetvi na nivi nabere; tako
malo, kolikor paberkov  še se po bratvi
na vinskih tertah naide. Kdo je bil vreden ob
času hude lakote od Elia hranjen  biti?
Samo edna edina uboga vdovica. Kdo je bil
med tolikimi gobavci od Elizea  očiš¬
čen? Naaman  sam iz Sirie. Kdo je bil
med tolikimi bolniki v o v č j i k o p e 1 j i zvra-
čen? Samo eden, kteri je najprej v vodo zle¬
zel. Koliko semena,  ko ga je sejavec v
znani priliki usejal, je sad obrodilo. Samo
šterti del. Koliko povabljenih gosti  je
na nebeški pir (gostovanje) prišlo: Ne eden

*) Tristo. **) En miljon. ***) Sedem jezer.

mu eut

45

(celo med desetimi devicami  samo petjih)
temoc le samo nekoliko slepih, ino hromih,
ino celo med temi je bil eden zavoljo nepra¬
vega oblačila izveržen. Pak proč s podobami.

Očitnejše ino jasnejše od teh prilik so
besede Jezusove: Veliko jih je pokli¬
canih, malo pak izvoljenih / 4  Ino:
»Prizadeva j ti si, skoz ozke vrata
vniti; ker povemvam: Velikosejih
bo trudilo noter priiti, pak ne bo¬
do mogli / 4  PotJer; „Vrata so prostor¬
ji e ino pot je široka, ko k p o g u-
bljenju petja, ino mnogo jih po nji
hodi. Pak kako tesne so vrata, ino
kako ozka je steza, ko k življenju
pelja, ino kako malo jih je, ko jo
najdejo ? 44  V skrivnem razodenji se pravi,
da bo ob sodbi veliko  knig za grešni¬
ke, ino le edna za pravične razgernena. Pa¬
vel piše:  „Vsi sicer tečejo po cilu;
pak le eden do stane ceno / 4  Peter za-
terdi:  „da  bodo še pravični težko
vzveličani , 44  ino sv, Hrysostom je edno-
krat prebivavcem Antiohie, ednegatoistokrat
izmed naj vekših mest sveta zaterdil, „da
med njimi ne bo, sto vzveličanih . 44

Strašna resnica! —

Ker se naj več ljudi na zemlji krivovere,
nevere ino malikovanja derži, bi se dalo mis-

46

liti, da kat olj š ki ker st j a ni, kakor menjši
del, k izvoljenim slišijo. Jaz to popolnoma
dodam, ko bi po svoji veri živeli; ker se pak
jih življenje od življenja drugih tako malo lo¬
či, je to mišljenje krivo. Cista resnica je ino
sicer Božja, „da nič nečistega v ne¬
besa ne more,“  ino da se le po nedolž¬
nosti ali pokori k potrebni čistosti pride. So
li pak vsi katoljški kristjani nedolžni? Za¬
res ne! Ali so vsi, ko so si nedolžnost
zapravili, spokorniki? Se menje! Kde pak
najdeš spokornike ? P r i b o g a t c i h i n ime¬
nitnih  ljudeh kali? Ohlvže  Jezus je re¬
kel, „d a k a m e 1 a (v e 1 b 1 o d) 1 e ž e j s k o z
iglino uho priide, kakor bogatecv
nebes  a,“ ino Pavel terdi, „da je malo
bogatih ino gospodskih poklica-
nih.“ Moreda pri prostem ljudstvi?  O
ne! le pomisli na toliko svaj ino sovražtv,
požertnosti, kletv, nečistosti, tatbin, hudih
izgledov mednjim! Morebiti v zako  nu?  Pak
pred oči si postavi toliko nezvestob, pregovar¬
janja ino besedovanja, nemarnosti pri izrejenji
otrok, v pohištvi! Misliš li pri mladosti?
Pak poglej nje nepokorščino do starših ino
predpostavljenih, na razuzdanosti, skrivne
grešne znanja, nečistosti! Lehkič pri sta¬
rosti?  Pak premisli, da sijih naj več svojo
pokoro na smertnoposteljo odlaga! Mi rečeš
primožili, kteri molitvo, hojenje v cirkev,

47

spoved in obhajilo le ženam nehajo ? — Ali
pri ženah?  Pak kako malo jih ima le samo
izvunenje videnje spokornic! Tedaj le res¬
nica ostane, da jetude medkatoljškimikerst-
jani malo izvoljenih, ker se med njimi malo
nedolžnih ino še menje spokornikov naide.

Tu mi neka misel nepokoj dela, ktere ti,
ljubi moj brat! ne smem prikriti. Bojim senai-
mer, dahi seti po prebranji te reči vobupanje
podal, da ti, ker je število izvoljenih tako
malo, najberžej nesi med njimi. Akotako so¬
diš, — te izbriši Bog uro, ko v njej to pišem,
iz mojega življenja ino jo ukončaj!!! Pak ne!
tako ne smeš soditi ino tudi ne boš; zakaj
kakor nepremekljiva je resnica, da bo le malo
vzveličanih, ravno tako gotovo je tudi, daBog
vse ljudi vzveličati hoče, da k temu vsem po¬
trebne pomočke ponuja , da je za odrešenje
vseh svojo kerv prelil, ino ne hoče, da bi eden
v konec šel; da potem le od tebe visi, ako
med število izvoljenih slišati hočeš. Božja
volja pak še ni zadosti; k temu je tude tvoje
volje treba, ino ta se mora v opravljanji vsega
tega, kar Bog terja, razodevati, mora terd-
na ino stanovitna  biti, t. j. za zdaj ino za
Vseli se moraš vsakega greha, vsake prilož¬
nosti k njemu skerbno varovati, prijateljstva
Božjega iskati, ino v opravljanji dobrih del
obstati. Glej! vže dolgo živiš v grešni na¬
vadi, deržiš krivično, po golufii ali tatbini

48

dobleno blago v svojih rokah, vže dolgo no¬
siš serd ino sovražtvo proti svojemu bližnje¬
mu v serdci; strežeš napuhu, nečistosti, si
len pri Božji službi, pri prijemanji svetih sa-
kramentov: če boš dalje naprej tako živel, te
se sam sebe  prostovoljno staviš med ve¬
like verste zaverženih, ki se po široki cesti
v pekel udirajo; če pak hočeš med malo šte¬
vilo izvoljenih slišati, zateri brez pomude hu¬
do navado, poverili k času pred ko moreš
tuje blago ; pusti službo, če ti priložnost k
grehu dava, spravi se s svojim sovražnikom,
skerbi si za ponižnost, za zatajevanje same¬
ga sebe, vojskuj se soper gnusno pregreho
nečistosti, bodi zvest pri Božji službi, primlji
večkrat svete sakramente, vadi se v pokori
ino sklepa, se poboljšati, ne tišči na smertno
uro ; zakaj vže miljoni so se s takimi sklepi
v pekel pogrozili. Ako hočeš med število iz¬
voljenih slišati, se ne ogiblji samo hudega,
temoč opravljaj skerbno tude dobre dela.
Komu je Jezus, po besedah evangelja, vzve-
ličanje obljubil? Onemu zvestemu slu-
žebniku,  ko je ti čas, ko gospodarja ni
bilo doma, pridno hiševal ino je ob vsaki uri
pripravljen bil, odgovor dati; — onim mar¬
ljivim delavcem,  ko so v gospodovem
vinogradu težavo ino vročino dneva prenesli;
onemu hlapcu,  ko si je s zaupanimi penezi
veliko dobička spravil; — onim slepcem

49

i d o  h r o ra c e ra, ko so si prizadevali, s sva¬
tovskimi oblačili na gostovanje priiti; — onim
petim pametnim devicam,  kososkerb
imele, da je v njih svetilnicah zmirom olja
hiio; nasproti pak je vse iz nebes izklenol,
kteri se le s prazdnimi željami motijo.

Ce hočeš med izvoljene slišati, se vemdar
k menjšemu številu pridruži. Kakor Vzveli-
čar pravi, jih mnogo — mnogo po cesti po¬
gubljenja ino le malo po stezi večnega živ¬
ljenja hodi. Ako se zato med veliko trumo
mešaš, če glede na svoje večno vzveličanje
tako vnemamo ino brez skerbi živiš, kakor
jih naj več dela, ako se pokore braniš, se v
čednostih ne vadiš; te hodiš po široki cesti.
Ako ti pak tvoje vzveličanje na serdci leži,
moraš z menjšim številom potegnoti ino tude
vleči, jih izglede nasledovati ino nikar ne za¬
meriti, če te zato za svetnika — nico
imajo.  Jemlji si to resnico dostikrat ?e vso
skerbjo k serdcu ino dobro premisli, da le
od tebe visi, če boš ali i z volj en al j
zaveržeu.

8. Smeri.

Ilebr. IX. 27.

„Na zemlji ne imamo o s tanka,“
ali prej ali slej — eduokrat bo za nas vsa¬
kega osodna ura udarila, ktera bo mu nit je-

4  '

50

govega življenja utergala; nmerli bomo —
vsaka stopinja, kojostvorimo; vsaki hip, ko
nam preteče, nas bliže grobaporiva, naspri-
mika bliže vrat večnosti, ktera bo nam ali
večno srečna, ali večno nesrečna. Tolaža,
pak tucle groze polna resnica, ravno taka,
da nas predrami, ino iz navadne mlačnosti
oplaši! Pretehtajmo to resno misel nekoliko
natenje — ednokratbomoumerli, pak
za uro svoje smerti ne vemo.

„Kde li je človek, kir živi ino
se smerti ne st raši?“  Moral bom umreti

— ne oča pak ne mati, ne brat, pak tudi
ne sestra mi ne bodo mogli več pomagati

— moral bom slovo dati vsemu, kar koli'
mi je na svetu ljubo ino drago bdo;  stopil
bom v večnost, ne vedoč, kaj me onkraj
groba čaka. Peklenski čert mi bo velikost
grehov pred oči stavil, ko sem je v živ¬
ljenji za maličkosti imel. — Moja žlahta se
bo okoli moje smertne postelje jokala; moje
truplo bo se z razpadanjem borilo — oko
bo ostermenelo — jezik uterpnol, — usta se
bodo stisnole, — kerv bo ohladnola, — telo
obledelo — umerlo. Od vsega svojega pre¬
moženja mi bodo samo štiri uboge deske o-
stale, v kterih me v zemljo pokopljejo, da bo
moje gnilo meso červom živež, — ali še mo¬
rebiti kak napis na mojem križu, kteri bo

51

pak bravcu le rekel, da sem bil ino me ni
več — iuo kteri bo še lehkič čednosti le¬
gal, na ktere v življenji nikdar mislil ne¬
sem. — Tilde spomin na me pri ljudeh bo
počasoma minol, kakor žalostni glasi zvo¬
nov, ko me k grobn spreimejo. — Moralbom
se pred pravičnim, ostrim sodnikom prika¬
zati, da odgovor dam za vsaki hip svojega
življenja, — ino joj meni, če ne bom za do¬
brega zvestega hišnika najden. ,,C u j t e,
ker ne veste ne za d en, ne za uro,
keda bo smert prišla.“  Tako Kristus:
„Kakor tat po noči, bo vas spod-
lezla.“  Tako Pavel: Strašna negotovost!

— Ali ne vidiš vsaki den otroke ino starce
pokopat nesti? Ali še se nesi solzil na
smertni postelji svojega ljubega oče, — svoje
spreljubljene matere — še nesi nijednega
dobrega prijatelja ali znanca kpogrebuspre¬
jemal, ali še nesi nijednemu sosedu po¬
slednjega pota posodil, ob času, ko bi si
kaj takega ne bil mislil? Kar se je vže to¬
likim zgodilo, bo se tudi tebi pripetilo....
Edna kaplja kervi, ko ti v serdce pade, ed-
na žila, ko ti poči; — zadušenje od kašlja,

— nagli kervotok; strupena stvarca, ko te
agrizne ali pikne; — merzlica — eden bo¬
deč, edna rana, blisk te lehko naglo umo¬
ri, kakor voda, ogenj ali eden padec. Ali

52

boš morebiti v milosti, ali v grehu umerel ?
Ali boš še utegnol, se pripraviti, ali te smert
neprevedoma, moreda še to noč pobere?
Kaka osoda čaka tebe na onem svetu? —
Nebesa ali pekel? Ali se boš s svetniki ra-
doval, ali s pogubljenimi žaloval? Ali boš
otrok Božji, ali rob vražji? Srečen si, če
si zdaj za vzveličanje svoje duše skerbiš,
ino se vsako uro na smert pripravljaš. Tvoje
oko bo se v mini štisnolo, ino tvoja duša
bo k presrečnemu gledanju Boga hitela. —
Ali pri tvoji smertni postelji bi jkz ne bil
rad poleg, ako bi ti neumno v grehu ostal;
bi ne hotel rad priča biti, ko bo ti tvoja,
zdaj od tebe potlačena in upokojena, pak
na kraju groba s tem strašneje predramljena
vest vpila: „T i s a m si si bil umori v ec
svoje vlastne duše,“  bi ne hotel rad
priča biti, če boš še le te začel, na svoje
vzveličanje, na sodbo, na večnost misliti,
ko boš vže kmalu pred ostro sodbo moral;
— bi ne hotel zadnjič priča biti, ko se tvoj
razžaljeni angelc varuh oddaleča joče, ko
strašni pekel pred tvojimi očmi zine, ino te
truma hudičev obstopi, da tvojo dušo sso-
boj v večne globočine pogubljenja uderejo!

0 moj brat! na smertni postelji, v zad¬
njem ternotki, o te se vse veselje tega sveta

53

nmekne ; te ležiš na ozki meji med kratkim
pretečenim časom, ino neskončno večnostjo,
med stiskavami svoje obujene grešne vesti,
ino med stralii bližnje sodbe Božje. Ja! na
smertni postelji, boš, pak morebiti da se
Bogu vsmili! prepozdno spoznal, kaj to po¬
meni: Nebeško kraljevstvo, pekel, izgubljeno
vzveličanje, greh, razžaljeni Bog, na spo¬
vedi zamolčani greh, nepoverneno tuje blago,
odlaganje pokore ino poboljšanja. Kako bo
ti toistokrat pri serdci? Kaj boš si želel,
da bi bil stvoril?

Premišljavaj to strahovitno resnico ino te
važne uprašanja pogosto. Ogiblji se onega
posvetnega veselja, ko ti milost Božjo jem¬
lje ; ne veži svojega serdca na užitek krat¬
kega hipa, ko preteče; ne spravljaj si bla¬
ga, ko se ga erja preime ino mol gloda,
ino ktero ob smerti za toboj ostane; vadi
se y čednosti, v dobrih delih, ktere ti ve¬
selo smeri ino večuo vzveličanje pripravijo.
Bodi tudi vsako uro na prihod Gospodov
pripravljen. Ako si še v stanu greha, spravi
se predse skoz dobro spoved z Bogom. „Uči
se mreti dokle'r še živiš, ino smert
bo za te srečna

54

9. Sodba.

„Velika sodba se začne ino bukve se razgemejo."

Dan. VII. 10.

„Vsi moramo/' po besedi aposteljna,
„pred sodni stol Kristusa priti," ino
sicer ravno v onem hipu, ko se duša tele¬
sa loči. Kristus bo tedaj tvoj sodnik,
kterega si toliko krat ino tako močno raz¬
žalil ; hudič,  kteremn si se zapeljati dal,
tvoj tožnik;  — predmet sodbe, tvoji ve¬
liki grehi ino hudobe. — Razsodba,
ktera se črez tebe sklene, bo in ostane ve¬
koma nespremenljiva. Nikdor tene bo za¬
govoril,  nikdor se za te potegnol; — oča
in mati te bosta zapustila, ti sam — mo¬
raš odgovor dati za vsaki hip svojega živ¬
ljenja; — ti sam — tebi nasproti večni sod¬
nik! Strašna samota! Tvoje čednosti ino
grehi se na vago denejo; koliko neizreče¬
na groza za tebe, če grehi čednosti pre¬
lagajo !

Razve posebne sodbe bo nekda trobenta an¬
gelov ob konci sveta vse ljudi v dolino Jožafata
k občinski sodbi poklicala, ino „vi d eli b o-
do človekovega sina priti v oblaku
z veliko močjo ino čestj  o." — S stra-
hovitnimi sarmi (farbami) nam sv. pismo zna-

55

m e nuj e na tolikih mestih prikazni, ko se bo-
do pred onim dnem serda Božjega godile:
solnce ino mesec otemnita, — terda noč
zemljo pokrije, — ljudje vzdihujejo ino jo¬
čejo, — vetrovi strašno divjajo, — hurje ino
vihri ulijo ino vse razdirajo, — žeroči ogenj
z neha pade, ino lesovi ino gore, polja ino
pečine se spepele; —morje se v svojih glo¬
bočinah vzburka, ino vse moči neba se stre¬
sejo. — Kraljevstva vstanejo soper kraljev-
stva; — sin ubije svojega očeta, — dči za¬
davi svojo vlastno mater, — vsi pogreznejo
v strašno zmočenje, ino najdejo svojo smert
nekaj v ognji, nekaj pod razvalinami; — tro¬
benta grozovitno zagermi: „V s tani te, vi
lhertvi! ino prit  e p r e d s o db  o!“ „An-
ge li r azločijo dobre  od  hudih.“ Sin
se loči očeta, dči matere, mož svoje žene,
brat sestre, prijatelj prijatelja, nedolžni svo¬
jega sovražnika. — Zdaj se obcrne sodnik
k pravičnim, razodene vse jihove čednosti
ino dobre dela, ktere so ali očitno ali skriv¬
no opravili, ino jim reče: ,,Prite, vi bla¬
goslovljeni mojega oče! ino pose-
dit e kr alj e vstv o,kt e r o vam j e o d za¬
četka sveta pripravljeno.^  Prite vi
ubogi v duhu; vi krotki; vi preganjani; vi
čisti, vi žalostni; vi milostljivi; vi mirovit-
ni! Le prite zdaj, za svoje kratko bojevanje

56

ino terpljenje se večne krone v nebesih ve¬
selit! Za vse naj menjše dobro, kar ste za¬
voljo mene stvorili, vas bom skoze celo ne¬
skončno večnost plačeval. —

Potem se sodnik, Jezus Kr., s serditim
obličjem proti pogubljenim oberne, ino jim
očita  jih skrivne in očitne grehe. Oj pr e -
grozovitih pregled! Vse, vse, kar sc je v
temi ino na skrivnih krajih zgodilo; kar se
je na sprehodih, v družbah, po kerčmah,
na deli, doma, pri igri ino vseh dobrih vol¬
jah mislilo, želelo, govorilo, stvorilo, se
zdaj pred vsem svetom razgerne. Videle se
bodo vse hude navade, vse grešne znanja
ino dejanja, vsi ostudni grehi, kteri so se
stvorili s sam seboj ino z drugimi, vsi hudi
nameni, skrivne tatbine iuo ukanjenja pri
kupih ino predajih, vsa skazljivost, hinjav-
ščina ino zvitost serdca, vse krivice, vsa
nečistost ino vsi prelomi zakona, vse v ue-
inar puščenja dolžnosti proti otrokom, pod¬
ložnim ino drugim ljudem. — Sodnik bo od¬
govor terjal za toliko podeljenih milosti
ino nagovorov  k dobremu, za prijeme
sv. sakramentov ino za toliko drugih da¬
rov ino dobrot; duše  bo nazaj terjal, ko
so bile pohujšane, zapeljane, ob svojo ne¬
dolžnost spravljene ino so postale plen (rop)
pekla.— Gorje očetu, joj materi,  ktera

57

svojih otrok nesta skerbno hudega varo¬
vala? je v lenobi ino jnlačnosti redila, jim
grešne družbe, kerčme ino plese, ponočne
shode, grešne prijaznosti ino kvarljive igre
pripuščala! Joj mladeniču, kteri si je
svoje dni v razuzdanostih , v pasenji svojih
grešnih želj v pozabvenji na Boga prebavil!
Gorje c|čeri! ktera je v skrivnih ljubeznih
bila, ino si bolje prizadevala za gizdo svo¬
jega telesa, kakor za vzveličanje svoje du¬
še! Oh! kake solze se bodo prepozdno iz
miljonov oči uderie! Kako vpitje bo zastonj
hrumelo! Kako obupanje bo zastonj toliko
jezer duš zastonj zgrabilo! Ino — za vse ni
niednega vsmiljenja, niedne |»oinoči, med¬
nega rešenja, niedne milosti več!

Pogubljeni bodo sodnikp res rekli: vsej
smo molili, čednosti opravljali, pokoro de¬
lali, se spovedovali, se obhajali i. t. d. On
jim pak odgovori: Jaz sem pregledal vaše
serdca; molili ste, pak le iz hinjavščine;
v Boga ime ste davali, pak le zavoljo člo¬
večke hvale; čednosti ste opravljali, pak v,
grešnem stanu; spovedavali ste se, pakbrez
skesanja, brez resničnega sklepa se pobolj¬
šati, ino ste si le takih spovednikov iskali,
kteri so vašim strastem (nagnenjem) preveč
prenašali; obhajali ste se, pak brez prave
priprave, brez vere, upanja ino ljubezni, brez

58

sklepa, se poprejšnjih navad ino priložnosti
k grehu ogibati. — Kaka moka (martra) za
nesrečne, ko bodo morali poslušati žarke
oponose svojega Boga, angelov, svetnikov,
ja celo hudih čertov! Kolika žalost! ko jim
bo Vzveličar križ, rane, kerv očital, kar vse
je za nje zastonj bilo.

Ko bo sodnik vesti vseh preiskal, ho k
pogubljenim z gromovitnim glasom izrekel:
„Proč od mene, vi prekleti! v več¬
ni  o ge  n j,“ terpite za svoje grehe: zval
sem vas, pak me neste poslušali; čas mi¬
losti je preminol ino za vas ni vsmiljenja več!
— Tedaj bo se grozovitno vpitje ino kričanje
po vsi dolini razlagalo; jezerojezerkrat bo¬
do klicali: „Gore! padite na nas! hri¬
bi pokrijte  nas!“ O lepe nebesa! ve
ste tedaj za nas vekoma izgubljene! — 0
večni Bog! da smo tebe pozabiti mogli! Lo¬
čiti se moram od tebe, moj preljubeznivi Je¬
zus! kir si, da bi mojo dušo odrešil, za me
na križu umerel! — Večno slovo moram tebi
dati, spreljubljena mati Maria! ktere pomoč
sem zmirom zametaval; — ločiti se moram
od tebe, moj zvesti angelc varuh, ko si me
toliko let varoval pak kterega nagovore k
dobremu sem od sebe odbijal; — ločiti se
moram od vas, svetniki Božji! — ločiti se od
vas, ljubi moj oča! ljuba moja mati! kterih

59

opominanja nesem poslušal; — ločiti se od
vas, ljubljeni bratje — ljubljeni sestre moje;
— pak tudi ločiti se od tebe, dober prija¬
telj! — ločiti se na vekoma! —

Na besedo Vsegamogočnosti Božje se od¬
prejo peklenski prepadi, ino pogubljeni se
vderejo v strašne temnice, v neskončne mo¬
ke, v večno noč, kder je vpitje ino nevolja
ino terpljenje ino bolenje ino žalovanje ino
jokanje ino tuljenje ino škripanje s zobmi!

Strahovitim resnica!

Koliko grozovitim nesreča za te moj brat!
ko bi tudi ti imel tisti den na levi kraj
postavljen biti! Prehiti toliko revo; ne o-
stajaj delj v grehu: spreoberni se zdaj k
Bogu; ker še so dnevi vzveličanja, še nai-
deš pomočke, da večnemu pogubljenju ui¬
deš, še je Gospod pripravljen, ti odpustiti,
te drugoč za svojega otroka sprijeti. Ne za¬
metuj jegove milosti; začni še dnes prei-
mi se dela svojega spreobernenja ino po-
boljšanja, pozdneje bi lehkič k temu časa
ne imel. Premisli si, da le od tebe visi, si
svojo edino, ubogo dušo ali na vekoma
vzveličati ali jo na vekoma pogubiti. —

60

10. Pekel.

„Oča Abraham! vsmili sc me, iiio pošlji Lazarja
tla pomoči konec svojega persta v votlo in
S ohladi moj jezik, ker grozovitno terpim v lem
plameni.“

Luk. XIV. 24.

1. Po razsodbi pravičnega sodnika bodo
prekleti „šli v večne  moke. 44  Tako terja
Božja pravičnost, tako hoče Božja svetost.
Kar koli trepasti zasmehači svete vere
za naših dni sopcr blebetajo, — pogubljeni
bodo po izreku Jezusa Kristusa ino celega
sv. pisma ,,verženi v izvunešnjo te¬
in o, k d e r je jok ino š k r i p a n j e s z ob¬
rni/ 4  „bodo pahneni v večni ogenj,
ko je od začetka hudiču ino jego-
vim služebnikom pripravljen/ 4  ino
„kder červ, ko jim s er d c e glo da, ni¬
koli ne umre/ 4  oni so po besedah pro-
rokov „v studenci pogube/ 4  „v kraju,
ko je s s m e r t n i m i temami p o v s od i
pokrit ino poln večnih gr o z, čegar
tla so iz žareče smole/ 4  ,,kder se
žvepleni plameni pretekajo, kder
trupla pogubljenih ostudni červje
žro, kder je oge n j, žveplo ino vi h t a
jih k er in a, ino zmijski žolč ino gadji
strup jih napoj,“ so, kakor aposteljterdi,

61

,.v g 1 o b o k i, p o d z e m e 1 j s k i o z i (ječi),“
„v gor e či j arai, ko smole gori,“ „v
neizmernem studenci, iz kteregase
čad jihovih mok od vekoma do ve¬
koma v a 1 i.“ — Tukaj teže tedaj neumerlji-
ve  duše v kraju večne smerti, ino tuljenje
jihovega terplenja se vzdiguje, pak ne naide
več vsmiljenja pred Bogom. Tukaj žre stra-
hovitni ogenj toisto bahato ino nasladno tru¬
plo,  ko je toliko pohujšanja dalo ino dušo
pogubilo; ino uevsmiljeno žge teiste ude,
ko so tolikokrat grehu stregli; tukaj se zdaj
iskri toisto oko pravih pak peklenskih pla-
menev, joče kervave solze, ko se je nekda
s prederznimi, nesramnimi pogledi oziralo
ino sramotljivo na ubožnejšega bližnjega gle¬
dalo; tukaj gori-od žeje tisti jezik  veko¬
ma zastonj po edni kaplji vode, ko se je
nekda od bogokletja, preklinanja ino izda-
vanja, opravljanja ino raznašanja, laži ino
klafanja zmirom penil; tukaj pali zdaj divji
serd peklenega ognja teiste tatinske roke,
ko so nekda tuje, krivično blago, premo¬
ženje vdov ino sirot k sebi grabile; tukaj
se zdaj trapijo ino krušijo teiste grešne no¬
ge, ko so nekda tolikokrat v prepovedane
družbe, v ponočne shode, v hude priložnosti,
ino le nerade v cirkvo, k Božji službi no¬
sile ; tukaj se trapi tisti n o s z gnusnim smra-

62

dom za svoje ničemurne povohe ino dišave;
toisto zaljubljeno oko z groznim pogledom
zlodejev ino pekla, teiste usta  ino toisto
uho za svoje nečiste pogovore, za pijan-
ščine ino požertnosti s strašno lakotoj ino
žejoj ino s vpitjem pogubljenih. — S kratkim,
kar koli je obdava, vse je moči ino trapi.
Oni ne vidijo nič, kakor ogenj, ne požirajo
nič, kor ogenj, se ne dotikajo ničesar, kor
ognja, ne čutijo nič kor ogenj. Vse je na-
polnjava z grozoj ino strahom; oni ne vi¬
di j o nič, kor ostudne spake, neznane pri¬
kazni ino pošasti, strašne kače ino divje po-
zoje. Oni ne čujejo  nič kor jokanje, tul¬
jenje, grozovitno erjovenje, krič ino klepe¬
tanje z zobmi. Jih vpitje je tako močno, da
bi pečine kalalo, jih bolečine so tolike, da
je hujše stane, nje samo edno uro prebivati,
kor dvajsti let naj groznejšo bolezen na zem¬
lji. Vonjanje jih trupel je tako gerdo , da bi,
kar sv. Bonaventura terdi, samo edno ta¬
ko truplo lehko celi svet okužilo!

2. Ino še druga moka trapi duše pogub¬
ljenih! Celo večnost stoje sodba ino gro-
movit ne  besede jihovega prekletja pred nji¬
hovim duhom: „Poberite se proč, vi
prekleti! v večni ogenj;“  goreče bi
želeli, Boga  še le ednosamokrat videti; pak
on se jim po besedah prerokov vidi: „Ka-

63

kor sovražnik, kakor lačen lev,
kteri jim jihovo drobovino cesa,“
„kteri si svoje meso z mesom ubitih
siti ino svoje strele vnjihovi ker-
vi poji.“ Pri grozovitnem vpitji nad veli¬
kostjo jiliove nevolje se jim Bog posmehuje,
ino je sramotljivo praša:  „Kde so zdaj
vaši bogovi, kde svet, za ktereste
bolje marali, kakor za mene? Jaz
sem vas tolikokrat svaril, opomi-
nal, klical, sem se vam tolikokrat
s peklom grozil; pak vi ste šemi
smejali, zdaj pak se jaz hočem k
vaši pogubi smejati; vpijte, tuli¬
te, e r j u j t e ino kričite, d o k 1 e r s e
vam zdi, jaz vas na vekoma več ne
poznam.^ — Zmirom stoje  nebesa pred
temi nesrečnimi, oni poznajo jih vzveličanje;
pak ga ne morejo uživati; vidijo tisti čestiti
Jeruzalem, ko so v njega tudi oni pokli¬
cani bili; vidijo toliko  svetnikov, kteri
so menje milosti kakor oni, prijeli, so more¬
biti še v vekše grehe padli, kakor oni, kteri
so se pak še ob pravem času skoz pravo
pokoro spreobernoli. Toti pogled ino misel,
da bi si skoz premaganje svojega nagnenja
k igri ino plesu, skoz malokročenje svojega
telesa, skoz nekaj več skerbi ino stanovit¬
nosti v molitvi, v Boga ime davanji, v delih

64

milosti tudi. oni lehko bili ravno toisto vzve-
ličanje zaslužili, jim podvoji peklensko ter-
pljenje.

3. Tukaj tedaj leže te uboge duše v go¬
rečem — gorečem ognjenem morji, ino nič
druga več ne morejo, kakor Boga sovražiti,
svoje bolečine spoznavati ino ncvsmiljeuo
čutiti, same sebe'čerteti ino preklinati. Hu¬
doba jihovih grehov jim neprenehama pred
očmi stoji, ino jim dela ono strahovitno oči¬
tanje: Oh! zavoljo posvetnih reči,
k t e r e so le kratek h i p t e r p e 1 e, se m
si nebesa zapravil! 0 kako močno
zdaj p rek linam svoje grehe! Koliko
rad bi zdaj vso revščino ino nevo-
1 j o ter p el, ko bi še !e e dno samo
uro časa i m el, pokoro delati! P a k!
p r e p o z d no j e, z a m e n e n i več v s m i I -
jenja —jaz  sem izgubljen ino po¬
gub 1 j e n — ino sem si tega s a m k r i v!
— sem izgubljen ino pogubljen na
vse v e č n e — v e č n e č a s e — i z g u b 1 j e n
ino pogubljen, ino prav se mi je
zgodilo, ker sem sam V pogubljenj  e
d er  el!  — O pregrozna misel!

4. Na svetu dostikrat čutimo, da nam
naše terpljenje lehča, če vidimo, da drugi
ravno tako terpeti imajo; v pekli pak to po¬
gubljenim ne da nikake polehčice. Nasproti

65

mora jihova družba moke le povekšavati. Oj
s kakimi očmi se morajo onde ljudje eden
druga gledati, kteri so tukaj v grešnem znanji
živeli, in o so se tako v pogubljenje spravili!
Kako močno se morajo ondi zapeljavci ino
zapeljani — zapeljane čerteti! S koliko ser-
ditostjo bodo ondi pogubljeni otroci na svoje
pogubljene starše gledali ino jim s tuljenjem
oponašali: Vi ste krivi našega več¬
nega pogubljenja, ker ste našeiz-
rejenje vnemar pustili, ino nas ne-
ste zavoljo naših pregreškov hitro
izpervega strahovali!  V kaki gnusni
družbi morajo ondi vkuper prebivati vsi ba¬
hači, lakomniki, nečistniki, golufi, jezljivci,
pijanci, lenuhi, vsak v svojem morji terpljenja,
v svojem obupanji, kder jezera edendruga s
škripanjem s zobmi rote, kder iz njihovega
žarečega goltanca tuljenje jihovega tože-
vanja, jihovega divjanja, jihovega serda do¬
ni; kder vsak uro preklina, v kteri je rojen
bil! — zapeljan bil — grešil!!

5. Naj vekšo nevoljo pogubljenih dela
zadnjič večnost jihovega terpljenja. Pred
svojega duha si postavi one grozne prebi¬
vališča gorečega ognja,  one studne
ino s pogubljenimi napolnjene ječe, v kterih
večna tema ino groza  leži, — oni ne-
prenesljivi smrad, kir vse okuži; oni gro¬
fi

66

zovitni pogled  peklenskih vragov, ono
puhlo tuljenje, erjovenje, škripanje z zobmi,
ono grozno lakoto ino žejo, ono neizrečeno
trapljenje duše ino telesa; vse to si v misel
vzemi, ino poglej pogubljene na sredi vsega
tega; — o kako radi bi oni vse to terpeli,
ko bi le upati mogli, da bi tegale ednokrat re¬
šeni bili! Pak če ravno jezer jezera let pre¬
tečejo , — ino če ravno miljoni ino pa mil-
joni let preminejo — let terpljenja, kolikor
je zvezd na nebi, kolikor je peska na zem¬
lji, kolikor je kapljic vode v morji — ne pri¬
de vemdar nič, kakor le začetek novega ter¬
pljenja; neznana večnost stoji pred njimi ka¬
kor železna gora; ogenj žre s zmirom novo
serditostjo jihove telesa, červ grize s zmi¬
rom novo lakotoj jihove serdca, gori pekel
vekoma nad njihovimi glavami. Vže skoro
šest jezer let gori Kain  v pekli, ino on še
v svoji večnosti ni dalje naprej, kakor pervi
den. Vže delj kakor osemnajst sto ino pet¬
deset let terpi tuljenje onega bogatca,
ko je bil nasredo pekla pokopan, ino jegovo
milo vpitje še mu ni edne kaplice vode spra¬
vilo! — O grozovitim večnost! Ali bi se ti
ne prestrašil, ko bi le edno minuto dolgo v
roki deržati moral žarjavo železo? Ali bi ne
»trepetal, ako bi tudi samo deset let nepre¬
nehoma na mehki blazini ležati imel! Ino glej!

67

ondi leže pogubljeni nasredi žarečega morja,
polnega terpljenja ino mrik brez upanja, brez
prenehanja, brez odrešenja, ino bodo terpeli
ino tulili ino kričali ino žalovali in obupo¬
vali, ko tudi miljoni ino miljoni jezer let pre¬
minejo.

To je pekel, ino še veliko več, kakor
sem ti povedel. To je kraj, kamor nespo-
korjeni grešnik pride; to taista strašna je-
č a, kamor se hudobni kerstjani veržejo, kteri
po šegi zdanjega časa čednost ino vero za¬
smehujejo ; to tisti serditi o g e n j, v kterega
se oni nesrečni očetje ino matere pahnejo,
ko svojih otrok grešnih priložnosti ne var-
jejo, jim hude izglede davajo, ino jim ne¬
varne znanja pripuščajo; to so teiste grozne
temnice,  vkterih bodo nekda nepokorni
otroci tulili; to potler ostudno prebiva¬
lišče  vseh kurvarjev ino prešestnikov, vseh
ogovarjavcev ino raznašavcev, vseh lažuikov,
ino tatov, kteri brez prave pokore umrejo! —
Moj brat! Ali se ti hoče, še delj grešiti? Ne!
misli si na pekel, kedar te nečiste misli, kedar
te izkušnjave, kedar te hudi izgledi v greh za¬
peljati hočejo! Nikedar ne pozabi, da sta po
smerti le dva kraja, — ali presrečne nebesa —
ali večno grozovitih pekel. — Prekletje ino
večno pogubljenje čaka tega, kir vnespokor-

5 *

68

n osti ostane! mir ino vzveličatije pak tega,
kir se še za časa k Bogu spreoberne.

11. Vsmiljenje Božje.

Kakor močno premišljevanje strašnega
sodnega dne ino neizrečenega peklenskega
terpljenja dušo pretresne, toliko jo potelaži
ino upokoji pak tudi prepričanje, da ,,j e pri
Bogu vsmiljenje ino preobilno od¬
rešenje,“ „da Bog ne hoče smerti
grešnika, temoč da se tisti spreo¬
berne  ino  živi,“ „da se, če hudobni
pokoro stvori, navse jegove hudo¬
bije več ne spomne,“ ino „da ske¬
sanega ino pobitega  ser  d ca  ne  za¬
ve  r ž e.“ Tedaj zaupaj! moj brat! Ako si
svojemu Bogu dosle nezvest bil, „se le
knj emu spre o b er ni, ino tudi on bo se
drugoč k tebi obernol.“  Ako bi šte¬
vilo tvojih grehov vlasi tvoje glave preseglo;
ko bi ti bil tudi v naj hujših pregrehah za-
popaden, ktere koli ljudje učiniti zamorejo,
ja, ko bi bil tudi več grehov doprinesel, ka¬
kor je kapljic vode v morji — je Bog vsako
uro pripravljen, ti je še odpustiti, te drugoč
za svojega otroka sprijeti, če se le po pravi
dobri spovedi ino resničnem poboljšanji ž
njim spraviš. Vedi, da se po Jezusovih be-

69

sedah: „angeli v nebesih nadspreo-
bernenjem ednega samega grešni¬
ka bolj vesele, kakor nad stanovit¬
nostjo devet in o devetdesetih pra¬
vičnih/*

Vari pak se prederznega zaupanja na Božjo
milost;  „Ker tako upanje je gnuso¬
ba,“ miljoni so po takem v večno pogub¬
ljenje prišli! „Bog,“ pravi sv. Pavel:  „se
a e da zasmehovati,“ „on prekolne
lega, kteri v upanji na odpuščenje
greši/* Dokler serdčnega obžalovanja svo¬
jih grehov, terdnega sklepa ino resnične volje
ne imaš, se poboljšati; dokler se greha, ino
nevarnosti ino priložnosti k grehu skerbno
ne ogiblješ; dokler svojemu sovražniku ino
razžalniku iz serdca ne odpustiš, dokler po¬
hujšanja ne popraviš, krivičnega blaga ne
poverneš ; dotle ne smeš upati Božjega vsmil-
jeuja. „Moj  sin!** pravi sv. Duh, „če si
grešil, ne greši več, temoč prosi
zavoljo stvorjenega za odpuščen-
j e/* Ce si v grehih, o te se ja ne mudi ne
hipa več, se z Bogom spraviti; ker zdaj še
naideš milost, odpuščenje, vsmiljenje; —
pozdneje morebiti ne več. „1 š č i G o s p o d a,
dokler še se naiti  da.“ „Glej,** pravi
sv. Avguštin, „da si skoz svojo mo¬
dnost in odlaganje za vselej ne za-

70

praviš odpuščenja, ktero še ti Bog
zdaj ponuja.“ Čem bolj sedanje milosti
odbijaš, tem nevredneji se delaš, nje za pri¬
hodnost dobivati; tvoje serdce postaja oterp-
neje, ino železje, ko te k grehu veže, bo
delj bolj težej streti. Vzemi še si k serdcu
velevažne besede sv. Ligorja: „Š te vil o
pregreh, ktero Bog preterpi, ni za
vse ednako; ednomu odpusti sto
grehov, drugemu jezero, dokler
tretjega vže po drugem grehu vpe-
kel sune.“

Do tih dob si, ljubi moj! premišljeval,
za kterega čila ino konca voljo je Bog tebe na
ti svet postavil, kake poraočke da ti poda¬
va, da bi ti vzveličanje dosegel; si videl,
kako žalostne nasledke da greh za soboj
ima, ino koliko da je Božje vsmiljenje še
kredu, ti odpustiti; si zadnjič slišal, da bo
te smert neprevedoma zgrabila, — da se pred
svojim večnim sodnikom prikazati moraš, da
boš po svojih delih ali v večno vzveličanje
sprejet ali v pekel veržen.

„Veliko jih je poklicanih,“  pravi
sv. pismo, ,,pak malo bo jih izvolje-
nih.“ Ino: Široke so vrata, ino pro¬
storen je pot, ko k večnemu pogub¬
ljenju pelja, ino veliko jih po njem
hodi.“ Ah! Pač žalostno bi bilo, ko bi ti
svoje dušno vzveličanje v nemar pustivši

prišel med verste neizvoljenih, med množino
teh, kterih bo konec večna poguba! Žalost¬
no bi bilo, ko bi ti po tem revnem življenji,
ko je vže tako polno terpljenja ino nadlog
še tudi na onem svetu v strašni ogenj ver-
žen bil, ko gaje Gospod v svojem serdu už-
gal! — Da se ti tolika nesreča ne prigodi,
bo dobro, da se za časa varješ. Ker sem ti
pekel ino jegove moke pokazal, te hočem
tudi, kor dober prijatelj, na poti obernoti,
kteri ta peljajo, da še se, če še ti je kaj za
dušo ino vzveličanje, jih obarješ in ubraniš.

12. Bogokletje.

Edno pervih ino naj groznejših pregreh,
ktera človeka ob milost ino nebesa spravi,
ti moram Bogokletje kakor takošnje pove-
deti. Bogokletje se stvori, če se soper Boga,
svetnike ino posvečene reči kaj nespodob¬
nega misli, govori ali dela; če post. Boga
grozovitneža imenuješ, jegove popolnosti ta¬
jiš, ljudem prisvajaš, kar samo njemu gre; sv.
vero zasmehuješ, sv. sakramente preklinaš,
posebno s kletvicami; sakerment i. t. d. Po
pravici grozovitim pregreha v Božjih očeh,
ino vemdar je mnogi za kaj tolikega ne der-
že! — Ti červič v prahu! kolneš ino psuješ
Najvišnjega, Najsvetejšega vseh svetih, kte-
rega Seraf s trepetom moli; tega, včegar

72

roči cela večnost počiva, kteri te v hipu na
dno pekla lehko sune; — tega, kteri je iz
same ljubezni do tebe, ino za tvojega odre¬
šenja voljo sedež svojega večnega veličan¬
stva zapustil, ino na križu zadnjo kaplico
svoje kervi prelil. Cuj, kaj sv. Duh v pismi
govori: „Kdor Gospodovo ime kolne,
ima smerti umreti, s kamenjem ga
ima cela o b čina  p o biti.“ „Ak o eden
človeksoperdrugegagreši,  muBo'g
zamore odpustiti; če se pakčlovek
soper Gospoda pregreši; kdo bo za
njega prosil?“ „Prekleti bodijo ti¬
sti, kteri tebe,  (Boga) preklinajo;
pogubljenje črez teiste, kteri te
kolnejo.^ Poslušaj sv. Hieronyma: „Vsak
greh se mal zdi v primeri z Bogo-
kletvoj; ona je vekša od v tatbine,
odzakonolomainumor a.“ Cuj sv. Hry-
sostoma:  „Ni  geršega greha od Bo-
gokletve, ker se v njej zedini vse
hudo ino vse kazni.“ Poslušaj sv. Ef-
rema:  „Kristus je bil s šibami od Ju¬
dov raztepen; ali pak krivi kerst-
j a n i ga nikar me n j e zBogokletva-
mi ne r a z t e p a j o.“Zadnjič še sik serdcu vze¬
mi besede sv. Tomaža:  „B  o g o p r e k 1 i n a n j e
je le hudičem samim ino pogubljeu-
cem vlastna pregrehah

73

Velikost tega greha še izvekšega to po¬
množi, da se bližnjemu pohujšanje da, ker
se po navadi navzoči drugih dela. Tako se ta
hudoba dostikrat v edni hiši plodi na sinove,
služebnike, vnučeta ino celi rod. — Ino ko¬
liko ostro ni Bog Bogopreklinavcev vseli
tepel? Izvedi ino trepeči: Sennaherib je Go¬
spoda preklel, ino na naglici — v edni noči
na to je angel na ednokrat sto pet ino osem
jezer možijegove vojske ubil; njega samega
pak je njegov vlastni sin z mečem umoril. —
Nikanor je Boga preklel, ino njemu so gla¬
vo ino roko odbili ino jegov jezik na drob¬
no razsekali. — Cesar Justinian je Bogopre-
klinavce k smerti obsodil; sv. Ljudevit,Fran-
cožki kralj jim je ukazal jezik prebosti ino
čelo z žerjavim železom ožgati; ino po na-
redbi Gregorja XIV. jim je celo kerščanski
pogreb prepovedan bil. Lakota, zemlje po¬
tres, pomor ino kuga so mimo tega zadosti-
krat nasledki te pregrehe. Ako ravno Bog v
novi zavezi milosti Bogokletja nikar več ta¬
ko očivestno ne kazni, se sme vemdar po
pravici prašati, ali ni nesreča, ktera na po-
jedinih družinah, celih občinah ino derželah
leži, njega nastopek?

Premisli to s sveto resnostjo, moj brat!
ino se varuj te prestrašne pregrehe bolj, ka¬
kor naj strupnejše spake (zveri); ta po-

74

slednja ti lehko le tvoje telo rani, pervapak
stvori, da Bog tvojo neizmerljivo dušo za-
verže, čerti, prekolne. Ogiblji se takih ljudi,
kteri imajo to pregreho v navadi, kteri kmalu
pri naj menjšem prigodku zasakermentujejo;
postavi jim, kakor koli znaš ino moreš, ji-
hovo pregrešnost pred oči, ino se sam vari,
da imena svojega Boga nikoli obnečestiš.
Pr o si mnogokrat s prerokom: Posta vi Gos¬
pod! stražo na moje usta ino dveri
ob moje ustnice!“  Ce si oča ali mati,
ino naideš, da se tvoj otrok, tvoj služebnik
Bogokletja kriv stvori; svari, opominaj, tepi
ino pokori brez prenašanja. Obračaj svoj je¬
zik samo k temu, da Boga hvališ ino čestiš
za toliko dobrega, kar ti je vže podaril;
tako boš tedaj vreden, da ga tude v nebe¬
sih celo večnost slaviš ino dičiš.

13. Zavist ino nevoščljivost.

Pred vsem drugim ti moram na znanje
dati, da se pregreha zavisti v dvojem oziru
vzeme. Pervič kakor greli s o p e r sv. Du¬
ha je žaljenje ino čerteuje bližnjega, ker
je pri Bogu v milosti ino ker čreznravne
dobrote od njega dobiva; potler kakor eden
izmed sedmih naglavnih grehov  ob¬
stoji v nevoščljivosti proti bližnjemu, ker

75

ima posvetnih dobrot. Ali se more človek
če ni ravno hudič v človečki podobi nad
duhovnimi dobrotami svojega bližnjega ža¬
liti, ino se nasproti veseliti, če je tisti pri
Bogu v nemilosti, če v smertne grehe kaplje
ino se v pekel udira? O ne! Pač res, ni pre¬
grehe, kterabi vekša bila, ino kdor ji je
podveržen, vže na tem svetu hudiču sliši.
Nad njoj reče sv. pismo : „da ne bode ne
n ate m, n e na onem svetu odpuščena / 4
— Kar zavist, kakor naglavni greh zadene,
si besede sv. Basilja k serdcu vzemi: „da
je ona ukaz kače,iznaidenje vraga,
iznebvenje nebes, pot v pekel / 4  Pot
v pekel? Ja, to ti kmalu dokažem. „Nad
tem bo se spoznalo, da ste moji u-
č e nci,  pravi Jezus, „če se med s o b o j
ljubite , 44  ino po aposteljni „obstoji vsa
postava v ljubezni , 44  ker „je vez po¬
polnosti / 4  — Ne da bi sreče ali nesreče
svojega bližnjega bratovski sam čutil, se
nevoščljivec veseli nad nesrečoj ino tepta
naj svetejšo zapoved svete vere. Pogled
ljudske sreče napoljnjava jegovo serdce s
strupom ino žolčem; bogatstvo, časti ino
visoke službe bi sam rad imel; vsi drugi
ljudje bi imeli ubogi ino revni, on sampak
zdrav ino srečen biti; bližnjega polja bi

76

imele samo oset ino ternje roditi, jegove
pak se dragega silja zibati.

Zavist je tedaj sovražnica nravi celega
človečtva, ino še verh tega izvirek vseh
nasledkov, kteri iz strasti jeze ino mestlji-
vosti (serdljivosti) pritekajo. — Iz zavisti
je hudobni Kajn svojega nedolžnega brata
Abeljna ubil; iz nevoščljivosti je bil Jožef
od svojih bratov predan; iz nevoščljivosti je
bil prerok Samuel preganjan; iz zavisti je
Savi s kopjem mlademu Davidu po življenji
stregel; iz zavisti je Judovski zbor Jezusa
k smerti obsodil. Iz nevoščljivosti postaja
potler toliko prepirov v družinah, krivic,
ubojev, naj grozovitnejših hudob. Celo po
pravici imenuje zato sv. Hrjsostom zavist
„mater vsega hudega, strupeno pre¬
greho, ktera človeka hudiču edna-
kega stori;“  sv. Augustin: „greh k
smerti, pregreho peklenskega voj-
voda,“  ino sv. Hrjsolog: „začetek ino
konec vseh pregreh inosramot-“  —
Sv. Augustin še pravi: Zavistljivi člo¬
vek še je veliko hudobnejši, ka¬
kor satan s a m, I e t i j e s a m o 1 j u d e m,
ne pak tudi svojim tovaršem ne¬
voščljiv, ti pak o človeče! si ne¬
voščljiv celo svojemu bližnjemu,
čertiš svojo vlastno nrav, svoj

77

vlastni rod; ino kaj takega še celo
zlodej ne stvori; kako boš potem
odpuščenja svojih grehov od Boga
upati mogel? 0 nesrečni! kteri se
toj pregrehi vladeti daš, kako ves
slep le hitiš v svojo večno pogu¬
bo! Kako strašna bo nekda tvoja
osoda v večnosti, ko bo razserjeni
sodnik celo črez teiste razsodbo
p o gublj e nj a z a ge rmel, kt eri svojim
bližnjim neso nič dobrega stvorili,
neso lačnega nasitili, neso žedne-
ga napojili! Kaka razsodba bo še
pak črez tebe prišla, kterisi razve
tegasvojemubližnjemuubogih cunj,
ko se ž njimi oblači, kosčeka čer-
nega kruha, ko si ga v potu svo¬
jega lica služi, nevoščli.v!“

Ni tedaj pomišljevati, da nevošljivost več
kakor vsaka druga pregreha podlogo kerš-
čanstva — ljubezen — razdira, da človeka
počasoma k naj strašnejšim delom napel¬
java, ga moti, si kako koli potrebno čed¬
nost doseči, ga skoz bolj ino bolj od Boga
dali ino z velikimi stopinjami proti peklu
vleče.

Za to, moj ljubi! brani se tej hudičevi
pregrehi, da ne boš v nevarnosti večnega
zaverženja, čuti velikoveč srečo ali nesrečo

78

svojega bližnjega po bratovskem, prizade¬
vaj si, ga, po zapovedi Vzveličarja ino apo-
steljnov, ljubiti, podpirati, se ž njim vese¬
liti, ž njim jokati, ino mu k vsemu dobremu
pomagati. To je keršcanska dolžnost, ino
kdor jo dopolnjuje, si spravlja drage za¬
klade v nebesih.

14. Nečistost

Druga široka velika cesta v večno po¬
gubo je pregreha nečistosti ali neporedno
poželenje po mesenih slastih — prava gnu¬
soba pred Bogom! Ta se stvori ne samo
skoz ostudne dela, ampak tudi skoz doti¬
kanje, šlatanje, z usti, z očmi, ino pri tem
grehu ni maličkosti; vže tudi najmenjša pro¬
stovoljna želja je smertni greh. „Tempelj
Božji ste,“  pravi sv. Pavl, „vaši udje
so udje Jezusa Kristusa. u  Kolikor koli
krat kako nečistost stvoriš, zapodiš sv.
Duha iz sebe. — Tvoja duša je podoba Božja,
ino kolikor kolikrat se s to nespodoboj u-
mažeš, njo ogerdiš, ker se med živino po¬
nižaš. — Kako strašno da Bog nečistost te¬
pe ino kazni ti sv. pismo pove. Zavoljo nje
je skoz splošni potop posebno ljudi ino ži¬
vali pokončal; zavoljo nje je četiri mesta
skoz ogenj razdel; zavoljo uje Hera ino

79

Onana umoril; zavoljo nje četiri ino dvajsti
jezer Judov pobiti velel. Po nauku sv.
Pavla: „n e ima nijeden kurver ali
nečistnik upanja, da bi kralj ev-
stvo Jezusa Kristusa posedel.“  Pri
sv. Cvprianuberemo, „da hudič po pre¬
dre hi n eč is t o st i človekovo telo
ino dušo oblada,“ ino pri sv. Hiero¬
nimu,  ,,d  a tiisti, kteri se nečistosti
navadi, j o le v pekli pustfe“ K temu
priloži drug svetnik: „da naj več l judi,
kteri v pekli gore, izvekšega za¬
voljo mesene p o ž e lj i v o st i, ne¬
čistosti s sami seboj ino kurvanja
ta p ri dej o.“

Ta prekleta pregreha pahne človeka v
časno ino večno nesrečo; mu ukonča moči
jegove duše: mu pobije pamet (pomnež) ino
počasoma razum; razdene moči jegovega te¬
lesa, iz česar trepetava slabost ino vedlost,
velikokrat naj gerše bolezni, gnijenje živega
života, padavica, gnusni trodi ino tvori, pak
tudi nagla ino predčasna sinert vstajajo. Ko
se človek tega nesramnega greha razvadi,
postane uboga duša jetnica (oznica) divjih
slasti; skoz večkratne padce se zmirom
terdneje k grehu veže; vsak pogled je te
zakonolom vserdci; vsaka beseda zadeva
nečistost, ktera mu kakor vže iz ust smerdi;

80

vsaka misel, vsaka želja se z  njegovo strastjo
obira ino gnusi; celo v hiši Božji, ktere se
vragovi sami le s trepetom bližajo, pase
svoje premišljave z mesenim poželenjem. Ta¬
ko nečistnik počasu izgublja veselje nad Bo¬
gom, nad molitvoj, nad čednostjo. Ce pak
ravno včasu iz pristojnosti ali prisiljen sa-
krament sv. pokore prime, se v nevaršdino
poda, si najberžej po zamolčanji svojega
grešnega stanu prekletvo Božjega ropa na¬
ložiti; pretnje, prošnje in opomine spoved¬
nika bo sicer poslušal, pak si je kmalu dru-
goč iz glave izbil, naj svetejše obljube in
obete bo delal, pak deržal jih ne bo; uka¬
zane pomočke, se poboljšati, bo sprejel, pak
je s kratkim drugoč v nemar pustil; jegova
volja, se popraviti, ne bode nikoli res¬
nična, pokora bo vseli na videz, ino ka-
panje v stare grehe bo zmirom nepreneha-
no. Po pravici reče tedaj sv. pismo: „Ji-
hovi poti  so  po  ti  v pekel.“ Drugočni
padci v staro pregreho so po besedah sv.
evangelja gotovi pot v večno pogubljenje;
tisti pak se pri niednem grehu tolikokrat
ne ponovijo, kakor ravno pri nečistosti. Po
nesramni navadi oslepi nečistni oslastnik to¬
liko, da se mu —- pak to je naj strahovit-
nejša kazen, ko jo Bog črez njega pošlje
— greh več to ne zdi, kar je v resnici;

81

jegovo serdce se iznebi vsakega občutka
sramežljivosti ino spočtljivosti — ino tako
na duši slep, na životu medel se vlači od
a dne gnusobe do druge: Jemu se ne mili ne
zdravje, življenje ino premoženje, jega serdce
ne boli, če še jih ravno toliko ob nedolž¬
nost in v sramoto ino nesrečo spravi, jega
ne gene vekanje ubogih sirotic, kterim ne
hoče oča biti, ker mu je le samo za ži¬
vinsko uživanje.

Izgledi tega za naših dni neso redki.
Neki taki razberzdani poživinjenci, kteri te¬
žavo vidijo, svoje ogabne navade pustiti, iz¬
gube serdce, ino se brez skerbi izroče me¬
senim slastem. Sv. Pavl je vže take poznal,
ino je Efešanom z besedami naznamenal:
„Kteri se kakor obupani nečistosti
vdajo . 44  — Drugi hočejo oponose svoje ve¬
sti zadušiti, te pak padejo v nevero, ino za-
veržejo vero; ino o teh govori prerok Ozea,
rekoč: „Duh nečistosti je nasredi

med njimi ino oni več Gospoda ne
poznajo / 4  Drugi pak se s tein tolažijo, da
se bodo na smertni postelji vsega skesali,
ino o takošnjih pravi sv. Bernard: „da je
izvekšega ne pokora, temoč konec
jihovega življenja, tndi konec ji-
hove pregrehe / 4  Toti so svoje duše vže
na tem svetu peklu prodali; ino ker je, ka-

6

82

kor sv. Cjprian pravi, „nečistost mati
n e s p o k o r n o s t i,“ so pri volji, v svojih gre¬
hih umreti, če jih le nikaj ne moti, v njih
živeti. — Zato so izgledi, da so ljudje, ko
so vže na robu večnosti stali, pomoč, ktero
cirkva umirajočim grešnikom ponuja, od sebe
odbili, se nebesem ino vzveličanju na glas
in očitno odpovedeli, ino tako v jamo več¬
nega pogubljenja vgreznoli, da bi ondi za
svoje kratke, živinske užitke skoz ne¬
skončno večnost trapljeni, močeni bili.

Koliko ostudna pregreha! Koliko grozni
nasledki! Ce hočeš svojo dušo te pregrehe
obarovati, le najpred na sam sebe nič sta¬
novitnega zaupanja ne imej ; pribeži pri naj-
rnenjši izkušnjavi k Bogu skoz molitvo ; prosi
Mario, mater prečisto, nikdar ne opusti, vsak
den tri Cesena si Marie k njej moliti, da bi
po njeni prošnji v nedolžnosti ostal, vsaki
nečisti misli se hitro iz pcrvega v bran po¬
stavi: ako se iskra v slamo padša, kmalu
ne ugasi, postane požar; ino tako se leh-
ko to, kar je od začetka le slaba izkuš-
njava, po dremotnosti ali kesnosti k času v
smerteu greh sprevcrže. Čuj nad svojim du¬
hom; če pred njega kaka nečista prikazen
pride, oberni hitro — hitro svoje misli na
kaj druga. Misli si: Bog me vidi, je pri meni,
moj sv. angel varuh mi na strani stoji. V

83

strahu imej svoje oko, nikdar ne gledaj ne¬
varnih reči; ne beri nikoli opolzlih knig,
te so kakor kuga, ktera serdce ino pamet
okuži. Ne poslušaj nečistih pogorov, ne¬
sramnih smehov ino šal; bodi pred sam so-
boj sramežljiv ino boječ; tvoje telo je tem¬
pelj sv. Duha; nikoli ničesar ne učini, če¬
sar hi se navzoči drugih sramovati moral.
Ogiblji se lenega postopanja; ker je stu¬
denec  ino  j a m a m e s e n i h že  lj , 44  kakor
sv. Bernard pravi. Spomni se na Davidov,
Salamonov padec. Varuj sc nezmernosti;
„iz nje izvira / 4  pravi sv. Pavel, ne¬
čistost . 44  Umikaj se hudobnim družtvom,
somnljivim hišam, ponočnim shodom, kerč-
mam, plesom. Koliko duš je vže pri takih
prilikah čednost, nedolžnost, dušo ino vžve-
ličanje izgubilo ?! Primi večkrat sv. sakra-
menta pokore ino sv. R. Telesa; to bo tvojo
dušo krepilo proti vsaki izkušnjavi. S krat¬
kim : bedi, beri, moli, delaj, misli na smert,
sodbo, nebesa ino pekel, na plačilo nedolž¬
nosti, na kazni pregrehe; ino obladal boš
srečno vsako izkušnjavo ino čistost nepo-
gnušeno ohranil.

15. Nezmernost.

Ne morem opustiti, moj bi-ate! da hiše
ti kmalu drugega izvirka ne pokazal, jz

6 *

84

kterega toliko nesreč za dušo ino telo iz¬
vira: menim nezmernost pri jedi ino pitji.
— „Joj vam,“ pravi sv. pismo, „kteri
ste sil ni, vi n opit i, ino krepki mož¬
je, z eden drugim žreti; gorje vam
kteri vzjutro vstanete, da bi pijan-
čevat šli ino žcrli do večera, jočite
ino tulite nad razsodboj, ko vas ča¬
ka !“ „V solz ah,“ pravi Apostelj, ime¬
nujem sovražnike križa Jezusa Kri¬
stusa, kteri h konec je pogubljenje,
kterih Bog je trebuh.“ Ne brez vzroka
govori sv. pismo s toliko ostrostjo od te
pregrehe, ker ima prej ali slej naj hujše
nasledke za soboj. Po njej si človek svoje
zdravje zapravi, se v časno revščino pahne,
si pomrači svojo pamet, si pokvari svoje
serdce, in se ncspokornosti v roke da.

Ino res! Koliko grozovitne, nezvračlji-
ve bolezni postajajo iz požertnosti? Koliko
mladih ljudi je po žertji sok svojega živ¬
ljenja ino ž njim zdravje za vseli izgubilo?
Koliko jih za voljo tega leži v naj revnej¬
ših težavah, v suhoti? Koliko jih je vže sinert
naglo pobrala? Kako neka družina, ktera je po
svojih predcihlepo premoženje dobila, po ne¬
zmernosti v nadlogah teči? Kako neki ro-
kodelavec po pijanščini ženo in otroke v
grozno stradanje potisne. Uprašaj siromake

85

v ubožnicah, uprašaj hudobnika v ozi, u-
prašaj berača na cesti, uprašaj toliko po¬
tepuhov, ko se po svetu klatijo, uprašaj go-
lufe ino tate, uprašaj obsojenca na moriš¬
či, kako je vsak med njimi tako daleč pri¬
šel, ino naj več ti jih mora reči, da jim
je požretnost tega kriva.

Pak to so le samo časni nasledki; še
veliko vekši so za dušo. — Skoz nezmer¬
nost je Satan naše perve starše zapeljal v
nepokorščino proti Bogu, ino kaki nasledki
da so iz te prišli, sam dobro veš. Nezmer¬
nost z nečistostjo vred je Sodomljane v po¬
gubo spravila. Nezmernost je Izraelce v naj
hujšo pregreho — v malikovanje pogrozila.
Po nezmernosti je Absolon svojega brata
umoril; po njej je Herodež sv. Joanezu
glavo usekal. — Za kaj li požertniki ino pi¬
janci neso podobni? Povej mi: ali se Boga-
preklinanje, ročenje, izdavanje, preklinanje,
klafanje, nečistost, kurvanje, prešestvo, lom¬
ljenje zakona, pohujševanje, prepiranje, tat-
bina, bahanje, krivo priseganje, tepenje,
morjenje, pijanščine ne derži kakor neraz-
ločljivo? Ali raji od sam sebe povej, ali si
bil keda pri nezmernem žertji, ino nesi ne¬
čistih pogovorov imel, nesi mesenih oslast-
nih misli ino želj redil, nesi soper sv. vero
ino cirkvo brezbožno govoril, nesi bližnjega

88

hudobno opravljal, nesi sam s soboj ali z
drugimi grešil? „Nikoli , 44  pravi sv. Hie-
ronvm, „ne bom veroval, da bi po¬
žeruh čist  bil / 4  ino k njegovim besedam
še pridenem: nikedar ne bo človek, kteri
se v pijanščino poda, pri tem ostal, da bi
se nikar tudi kmalu v imenovane pregrehe
ne zamotal.

Ino koliko strahovitne moke čakajo še
le v prih o dni večnosti nezmerneža? Uprašaj
bogatega moža, ko vže črez osemnajst sto
let v peklenskem ognju ječi, ino mu ven¬
dar nikdor jegovega zažganega suhega je¬
zika z edno samo kaplicoj merzle vode ne
pohladi — on te lehko poduči. Grozovitna
žeja, neznana lakota, strašno obupanje, ne¬
izrečeno terpljenje morajo ino bodo nekda
moke nezmernikov celo večnost množile.
Ali se ti moj brate! meniš v tako grozno
nesrečo sunoti? Ne! gotovo ne! Zato te
opomenem z besedami Vzveličarja: „Vari
se, da si svojega serdca nikar ne
obložiš z nesmernostj  o ino  pij  an-
š čin  o j / 4  Vsako neporedno poželenje je iz-
perva malo ino slabo; če pak se ne zate-
re, potegne človeka nevedoma v pogubo.
Tako tudi nezmernost. Človek ne postane
na ednokrat pijanec, požeruh, ampak le po-
dasoma. Zato se vari vsake nezmernosti pri

87

.jedi ino pitji; ne terpi zrenja v svoji hiši,
pak ga tudi v kerčmah ne išči. Premisli, da
bi naj gerša hudoba bila, Stvarnika ž nje¬
govimi vlastnimi darmi žaliti. Spomni se, da
pri svoji mizi zmirom nevidnega nadzornika
bnaš, naimer oko svojega Boga. Spomni sc,
»da si pobožen kerstjan,“  kakor sv.
Basilij pravi, „svojega gladu nikoli
celo nasititi  ne  sme.“ Ne pripusti si
nikedar več, kakor za silo potrebuješ; pri-
terguj si sam kder bodi kaj potrebnega, za
to boš na onem svetu imel obilni dostavek.
Nazadnje še se opomeni na besede apo-
steljna: „Kraljevstvo Božje ne ob¬
stoji v jedi ino pitji, temoč v pra¬
vičnosti, v miru ino veselji, ktero
od sv. Duha pride.“

10. Krivičnost.

Težko je kaka pregreha, ktera bi se
mnogoterneje (na več načinov) delala, ino
ktera bi zavoljo žalostnih nasledkov, ko iž
nje izhajajo, dušnemu vzveličanju kvarlji-
vejša bila, kakor — krivičnost. Ona v tem
obstoji, da se tuje blago ali ukrade ali za-
derži, ali skazi ino pogubi. Načini, na ktere
se človek pri tem lehko kriv stvori, so ja¬
ko razni, ino sicer so duhovne ino po-

88

svetne, hišne ino ljudske krivice ino
tathine. Kdor na posvečenem kraju, v cirkvi
kaj ukrade, stvori vseli dvoji greh, ino si¬
cer soper pravico ino vero. Posvetne tat-
bine se stvorijo, če se gospodska pri da¬
čah, mitih, desetinah i. t. d. ukani. Pohišne
kraje se delajo, če mož ino žena, starši in
otroci, predpostavljeni ino podložni nezve¬
sto gospodarijo, zapravljajo, svoje opravila
v nemar puščajo. Ljudska tatbina na zadnje
je, ako po svoji dolžnosti drugim premi¬
kati, krasti, ukanjevati, tujo vlastino kaziti,
ne hraniš, ako tatem stajo dajaš, ukrade-
nino kupuješ ino skrivaš. Tatje ali krivič¬
niki so mimo tega vsi ukanljivi umelci (ka-
zimojstri), leni, nezvesti delavci, težaki, po¬
stopači, kteri plačilo, ko si ga ne zaslu¬
žijo, terjajo ino jemljejo, potler nepotrebni
berači.

Kako strašno da Bog to pregreho nad
krivci strahuje, pravi vže modri Sirah: „K d o r
svojemu oči ali svoji materi kaj vze-
me, ino reče, da to ni greh,  je  to-
var  š ub  ij  a v c a . 44  Ino prerok: „G orj e lij e-
mu, kteri si krivično blago sprav¬
lja / 4  ino ap o steli: „N'c tatje ino ne ro¬
parje ne bodo kraijevstva Božjega
posedli . 44  — Ah! ino vemdar se vsakošnje
krivice tako zlo delajo! Kako neki jemlje

89

na skrivnem, terja visoke obresti za po-
sodbe, se bogati s krivično samoprodajoj,
golufa pri razpisanji dedine (talengi), pri
vagi ino meri, pri kupu ino prodaji, pri
pravdi?! Kako neki mejnike prestavi, potere
cepnike, pokvari drevje po goščah, pokaži
travnike, verte, vinograde, se plačati brani,
priseže krivo pred sodboj, ne da rokopi-
sem, plačilnih listov od sebe? Kako neki
očevi zapravijo skoz zrenje, skoz nepo¬
trebne stroške svojim otrokom premoženje,
ali kteremu v poslednjem razročili krivico
storijo? Kako neki gospodarje prikratijo
svojim mlajšem potrebnega živeža, težko za¬
služenega plačila? Kaki časni ino duhovni
kvar pak ne postane za vse te krivce!?

Krivično blago ne ima teka. „To je
p rekle  tj  e,“ govori Gospod skoz prero¬
ka, „ktero pride črez celo derželo;
ino se viezi v tatovo  hišo.“ Eden kri¬
vični penez sne devet pravičnih. Ako svo¬
jim otrokom zapustiš krivično blago, bo
tvoje vlastno, pošteno pripravljeno premo¬
ženje ukončalo, ino bo tebe ino tvoje o-
troke v nesrečo potisnolo. — Ce se tat ali
krivičnik k Bogu spreobernoti hoče, ni za¬
dosti, da se svojega greha serdčno skesa
in izpove; on mora najpred tuje, krivično
blago, kvar, ko gaje bližnjemu učinil, vlast-

90

niku, ali če je toti uže umerel, njegovim
dedičem, kakor najpred more, na tem istem
mesti, kder ga je premekuol, povernoti.
Ali koliko težavno je tako povračilo? Ti
post. Pretekneš mejnike, orješ prek črez
mejo po zemlji svojega bližnjega, ukaniš pri
meri ino vagi, skriviš tovare (blago sfal-
šaš); povzdigneš vrednost kake reči, iz¬
delaš kaj za drago plačilo, premeniš kaj v
plačilnih listih, pustiš sebi izročeno, zau¬
pano ljudsko reč v konec iti; izrečeš ceno
kake reči, ktera je bližnjemu v kvar; kako
hočeš le vsem pokrivičenim učinjeno urazo
ino skazo popraviti? Ino če tega po koli-
korkolišnji mogočnosti ne stvoriš, si tudi
na nikako spravo z Bogom misliti ne mo¬
reš. Kakor izkušnja kaže, se tatov ino kri¬
vičnikov celo malo spreoberne. — Eden sam
pogled Vzveličarjev je sv. Petra  k kesu
nagnol; Magdalena ga je le videla ino kmalu
je kakor spokornica k njegovim nogam pad¬
la; edna sama beseda Odrešnikova je pre-
menila mitarja Mattheja; ali pak ne Juda
Iškariot, ne kteri Farizej se ni spreober-
nol. Zakaj ne!? Ker so tatje ino krivičniki
bili. „Ako bi ti tudi toliko solz pre¬
lil, kolikor jih vsi pokorni grešni¬
ki vkuper preliti zamorejo, se ti
vemdartvoje krivičnosti na vekoma

91

ne odpuste, če k r i v i č n e g a b 1 a g a n e
verneš;“ ker „iie bo nijeden krivič¬
ni p enez v neb eško kraljevstvo vpu-
ščen.“ Ako ti je kakor koli mogoče, kvar
popraviti, ali blago vernoti, si k temu pod
kaznjo vlečnega pogubljenja zavezan, če je
reč kake vrednosti. „Ako,“ kakor Jezus
pravi: „velblod (kamela) ležej skoz
šivankino uho gre, kakor bogateč
(s svojim pravičnim premoženjem)
v nebeško kraljevstvo pride;“ ko¬
liko težej bo še le za tata ino krivičnika,
kteri je s tujim, krivičnim blagom obložen?
Človeku je vže prirojeno, da se posvetnega
blaga preveč deržij ino k spravi z Bogom
potrebno povračanje mu jezero (tavžent, ti¬
soč) težav dela, ravno zavoljo tega pak tu¬
di izvekšega vsi krivičniki svoje spreober-
nenje na kraj svojega življenja tišce, pak
pred, ko se svoje dolžnosti le zlotijo, je
neprevidena smert zgrabi — ino v večno po¬
gubljenje porine.

Premisli za to, moj brat! žalostne na¬
sledke, ktere krivičnost za soboj ima, ino
terdno skleni, od sih dob vsakemu pustiti
ino dati, kar je njegovega, kar mu gre. Ce
si kedaj tako nesrečen bil, da si se s kako
krivičnostjo zadolžil, verni vlastniku, ukan¬
jenemu premekneno blago brez pomude^

92

prosi svojega spovednika za to za svet, da
ti zamore poti ino pomočke pokazati, kako
imaš dolžno popravilo ino povračilo stvo-
riti. Ako v tem hipu ne moreš, svoji dol¬
žnosti zadostiti, pak bodi hranljiv, skerben,
gospodarljiv, ustavi nepotrebne stroške, krati
sebi ino svojcem celo kaj potrebnega; ker
je boljše, da si zdaj kaj priterguješ ino ter-
piš, da si le krivico popraviš, kakor da bi
nekda za to vekoma v pekli goreti moral.

17. Pohujšanje.

Pohujšanje je govorjenje ali dejanje, po
kterem je kdo kriv, da jegov bližnji hudo
učini v  (stori) ino svojo dušo v pogubo du-
ne. C e vpričo drugih klafaš, nesnažne reči
golčiš, ktere srainež spotikajo; če nesram¬
ne pesmi poješ; osmehuješ vero, cirkvo,
duhovnike i. t. d., če kolneš ino se rotiš
navzoči drugih, ino je potakem napeljaš,
da slej kaj ednakega stvorijo; davaš pohuj¬
šanje, ino si vseh grehov kriv, — celo ke-
dar boš vže umerel — ktere bodo oni za-
tega voljo činili, ko so tebe čuli. — Sv.
Bernard pravi: „da, če sv. pismo o dru¬
gih grešnikih govori, še zmirom u-
panje odpuščenja ino poboljšanja
dava, ako pak o tehistih govori,

93

kteri pohujšanje davajo, ima ljudi
v mislih, kteri so Boga ločeni, kte-
rih vzveličanje je brez vsegaupan-
ja izgubljeno.^ Odtoda one kost ino mozg
pretresajoče besede pri preroku Ecehielu:
„Ako kdo pred mojimi očmi pohuj¬
šanje da,tega bom izmed srede svo¬
jega ljudstva iztrebil,“ ino pri Mat-
theji:  „Gorje človeku, po kterem po¬
hujšanje pride.“

Koliko lehko ta pregreha človeka v več¬
no pogubljenje spravi, se iz tega razvidi,
ker popolno spreoberuenje pohujšanih skoro
nemogoče stvori ino potrebno popravilo po-
hujšavca samega, če nikar celo ne ovre,
vemdar močno otežavi. Ce si oča, mati,
predpostavljeni ali učitelj, ino si si pred
svojimi podložnimi klafati, ogovarjati, legati,
svoje dolžnosti v nemar pustiti i. t. d. upal;
bodo oni ob svojem času ravno to učinili,
ino se bodo potler težko več pregovoriti
dali, da bi kaj takega pred Bogom greh
bilo, ker se bodo na tvoj izgled zanašali.
Povej onemu mladeniču, onej dčeri, onemu
družinčeti, da so jihove spovedi in obhajila
vže dolgo let Božji ropi, ker so berž iz
sramežljivosti kaki greh na spovedi zata¬
jili; ino ti bodo rekli, da jihovi predpo¬
stavljeni ino to* arši tudi vsega ne razode-

94

vajo, ino kar je ovim pripuščeno, je tudi jim
pripuščeno. Oh! toti ino tako mnogi drugi
se bodo na tuji izgled opirali, priučeno hu¬
dobo zmirom brez skerbi doprinašali, ino
po poti pogube napred tekli. Ino pri tem bi
še upanje spreobernenja bilo? Veliko je si¬
cer vsmiljenje Božje, ono zamore čudeže
delati; ali pak taki čudeži so redki, ino za
to je tudi spreobernenje takošnjih grešni¬
kov tilde odviše redko. ,,Joj tebi, ti de¬
re ča reka človečke nravi,  o p o huj¬
šanj  e!“ vpije sv. Avguštin, „ker Abra¬
hamove otroke neustanovljivo s so¬
bo j v pogubo vlečeš, ino jih iz svo¬
jega vertinca nikar več vun ne iz¬
pustiš na pot kreposti  (čednosti).**
Kar spreobernenje pohujšavca odviše tež¬
ko, ino le prevečkrat nemogoče stori, ob¬
stoji v tem, ker potrebne poprave dopri¬
nesti ne more. On ne ve, kako jepohujšai:
ker človek ne napelja ravno v take grehe,
kakoršnje sam stvori. On ne ve, koliko jih je
pohujšai. Postavimo si, da je svoje pohuj¬
šanje večkrat, na raznih večih krajih, pred
mnogimi ljudmi ponovil, ino da so očitne
pohujšanja, na primer, opravljanje počtenih
ljudi, gerdo psovanje soper Boga, soper
cirkvo ino posvečene osobe i. t. d. — vse te
pohujšanja se razlezejo od hiše do hiše, od

95

vesi do vesi, od mesta do mesta, postanejo
občinske ino dobijo nekako nepreminočnost.
Ali tedaj za grešnika ni gola nemogočnost,
vsem ovim, skoz njega zapeljanim dušam
kvar vernoti? Poleg tega tudi ne ve, koli¬
ko da je pohujšal. Bilo je moreda samo ed-
no pohujšanje; pak mnogo jih je po totem
pogubljenih, ali so v hudo razvado zabredli,
ktere nikaka izkušnja, nikakošnja sila več
razdejali ne more. Potler on ne ve, ali mo¬
re zapeljane drugoč spreohernoti ali ne. On
poidi k vsem, ktere je pohujšal, prosi, opo-
minaj, roti je, da si danega pohujšanja več
v misli ne vzemejo ino njega v poboljšanji
posnemajo. Ali ga bodo poslušali? Težko!
Magdalena je pred celim Jeruzalemom očitno
pokoro delala; pak nijeden po njej zapel¬
jani ni jenega izgleda nasledoval. Cahej je
krivično blago četverno vernol; pak jegovi
somitarje so vemdar odertniki ostali. Ljudje,
ko so vže zapeljani, se malo kaj nad po-
koroj svojih zapeljavcev izgledujejo. Dok¬
ler si tedaj pohujšavec ni svest, da so jegove
pohujšanja celoma ukončane, mu mora stra¬
hovitim misel na njegovi duši težko ležati.
Ovi greh, ko ga zdaj drugi delajo, ove kri¬
ve nauke, ovo zametavanje ino psovanje
vere, ove klelvice, ove nespodobnosti, sem
jaz skoze svoje govore ino zasramovanje

06

začel, jaz učil, jaz razširil; jaz sem kriv
večnega pogubljenja toliko jezer duš! To-
tega sem jaz za vseli skvaril, ino skoz njega
jezera, miljone!! Oni šeme  na svoji smertni
postelji prekolne, ino bo pred Božjim pre¬
stolom ne kakega hudiča, temoč mene za¬
tožil, ino mest (meščevanje), sedmerno mest
za pogubo svoje duše terjal! Tota strašna
misel ga mora kakor mlinski kamen na nje¬
govem serdci tiščati ino mu vse tolažbe po¬
kore ogreniti; od velikosti svojih pregreh
bo še si težko upal, odpuščenje od Boga
zadobiti; oponosi, ko jegovo dušo stiskajo,
mu bodo težko na spravo z Bogom misliti
dali, on bo umerel — bo v svojem grehu u-
mei*el, ino v večno pogubljenje vgreznol.

Da taki grozni nesreči uideš, skerbi, moj
brate! da ne daš ne z govorjenjem, ni z de¬
janjem svojemu bližnjemu pogona k hudemu.
Zmirom na misli imej, da on dušico ima,
ktera je tvojega spočtovanja, tvoje ljubezni
ino pomoči vredna ino potrebna. Prizadevlji
si, skoz lepe izglede, prijazne opomene, lju¬
beznive svaritve, goreče molitve vsakega od
hudobe vračati ino ga Bogu bližati. Posebno
se habaj (vari), vpričo nedolžnih otrok kaj
govoriti ali dejati, kar bi v njihovih serdcih
lehko grešne misli obudilo. Sploh bodi za
vse izgled kreposti, ino pokojno ino zaupljivo
smeš le čakati — svoje smertne ure!

97

18. Laž.

Legati se pravi, se proti svoji vlastni
svesti, ali drugači, kakor si misli, z bese¬
dami ali znamenji izraziti (razodeti), z na¬
menom, druge skoz to spodlezti (omamiti
— ukaniti — golufati).

Dva nagiba sta posebno, ljubi moj! ktera
te imata odvernoti, da bi se, kolikor naj
bolje moreš, zvesto varoval tega, od mno¬
gih ljudi tako malo čislanega (premišlje¬
nega) greha, — jegova gnusnost ino jegovi
žalostni nastopki. „Kdor laže,“ pravi sv.
Tomaž, „nosi hudičevo podobo na se¬
bi, kteri je od začetka lažnik  bil.
Oni, kteri ga nasledujejo, so pona¬
rejenim penezem ednaki, ino te kri¬
ve p ene z e bo, k e dar na sodni de n
na svetlo pridejo, sodnik uprašal,
čegava je ta podoba? Ino ko bo se
reklo: hudičeva podoba, — bo kma¬
lu govoril: Dajte tedaj hudiču, kar
je hudičevega.^

Ino res! ali se da kaj geršega in merž-
jega misliti, kakor če skoz sv. Rešnjo Kerv
Jezusa Kristusa, SinuBožjega odrešeni kerst-
jan hudičevo podobo na sebi nosi? Po pra¬
vici tedaj govori modri mož: „Ogabna

7

S8

umaza na človeku je laž,“ potler „Za-
deržanje lažnivih ljudi je zasram-
ljivo, ino jihova ostuda je povsodi
naslednje.^ Ako ravno so paganje v svo¬
jih mislih in ukih močno blodili ino v njih
pokvarjeni bili, se jim je laž vendar toliko
merzka zdela, da je cesar Klavdij, moževi,
kteri je za očitnega lažnika spoznan bil,
pokop skratil, jegovo hišo do tel razdreti
velel, ino jegovo rodbino na večne čase iz
Rima pahnol. Naj jasneje se gnusoba tega
greha iz Jezusovih besed pokaže, ker laž¬
nivce naravnost Satanove otroke imenuje:
„Vi imate hudiča za očo, ker on je
lažnivec  ino  oča  laži.“

V vseh rečeh je, kakor sam veš, zače¬
tek nekaj težek; nekako tudi pri leganji;
ker se mu v vže prirojeni občutek v serdci
soprotivi. Ce pak se po večkratnem po-
novljenji toti občutek uduši, te napredovanje
po tej nesrečni poti naide malo, ali nič več,
zaderžkov. Perva, druga ino tretja laž, kte-
ra še grešnika s kervjo polije, bo ga skoro
v deseto, stoto, v nepreštete zapeljala; po
teh pak postane navadni grešnik ino hiti v
večno pogubljenje. Skoz bolje derznejši ho
postajal pri poterjevanji, pri ukanjevanji, bo
se z obličnicoj (larvoj) hinjavšcine pokril,
bližnjega v važnih rečeh spodlezel, si s kri-

99

vimi rotami ino prisegami iz vsake stiske
ino zmotnjave pomagal, ino pri vsaki še
bodi kaki maličkosti Boga za pričo svoje
laži jemal. Prepričanje, da se skoz laži leh-
ko zasluženi kazni umekne, bo ga v marsi-
ktere grehe ino hudobe zapeljalo, ino posled¬
njič se mu ne bo tudi pred naj vekšimi pre¬
grehami grozilo. Oh! kako mora počasoma
v njegovem serdci videti hiti! Kako prepre-
denje zvijač, kovarstv, spodlez, prestreg,
hudob mora jegovo vest pačiti, tlačiti, da¬
viti? Kako močno se mora izrek sv. Duha
nad njim uresničiti, „da lažnive usta du¬
šo umore.“

Sv. evangelj nam pove, da Vzveličarni
nikogar toliko ostro v strah vzel, kakor rav¬
no hinjavce ino skazljivce svojega časa, ino
da jim je večkrat grozovitno gorje ino sodbo
brez vsmiljenja popretil. Oni nam tudi še
dalje pokaže, da so vsi grešniki, kteri so
se resnično skesali ino poholjšanje skle-
noli, pri njem odpušcenje ino milost našli.
On je Magdaleno, po vsem mesti razkriča¬
no grešnico, ljubeznivo sprijel, prešestnice
ni zavergel, ino je svojemu Petru gerdo za-
tajenje odpustil. Nikder pak ne naidemo iz-
gleda, da bi kteri lažnik ali hinjavec od nje¬
ga bil v milost sprijet. — S kako strašnim,
neskončnim gnnšenjem mora tedaj Bog na

100

ti greh gledati? Kako zaznamenjan z'raz-
sodkom večnega pogubljenja si tedaj, o laž-
nik! vže na tem svetu. Kako težko mora
ono gorje vže v tem življenji na tvoji duši
ležati, ktero je Odrešnik lažnivcem užugal!
Kake večnosti se imaš učakati? Jaz sam te
ne hočem pogubiti, pak v sv. pismi berem:
„Kdor laži govori,  ne  bo  (sodbiBožji)
ušel ; 44  potler, „Ti čertiš, o Bog! vse,
kteri hudo delajo, pogubiš vse, kte-
ri laži govore / 4  inoše: „Kdo bopre-
bival v tvojem svetem šatri, o Go¬
spod?... kir reshico golči, ino ni
krivičnosti na njegovem jeziku ! 44

Vari, oj vari se tedaj, ljubi moj ! tega
gerdega greha? Reci večkrat z modrim mo¬
žem: „Za dve reči te prosim, o Go¬
spod! ne odreci mi ju nikar,preden
umrem; daj, da boste prevzetnost
ino lažnivost daleč proč od mene ! 44
Habaj se vsake, tudi naj menjše laži, ker
bi si počasoma v strašno razvado zašel,
da bi se krive prisege več ne zbal. Ne po¬
slušaj onih prekletih govorov nekterih lju¬
di, kteri pravijo: Edna laž iz šale, ali za
kratek čas, ali za smeh, ali pak mala laž,
da se hišni mir obderži, ni kaj takega. Sv.
pismo, sveti očaki, um overžejo take be¬
sede. Iz šale legati, se ne pravi druga, ka-

101

kor neskončno veličanstvo Božje iz šale ža¬
liti, ino se sam sebe težkih časnih kazni
kriv delati. Leganje, da bi se boje hišni
mir obaroval, je ravno tako ostro prepove¬
dano; ker apostelj govori: „Nič hudega
11  e smemo s tvor iti, da bi iž njega
kaj dobrega prišlo.^  Naj menjša neres¬
nica je Bogu soper, ker je on večna res¬
nica; ino bilo bi tedaj jezerokrat boljše,
»da bi,“ po besedah nekega svetnika, »raj¬
ši nebo ino zemlja naj v konec šla,
kakor da bi Bog le tudi skoz  naj-
menjšo laž imel razžaljen  biti.“ K
koncu še ti opominanje aposteljna na serd-
ce položim: »Pomeči vse, karkoli je
lažnivega, od sebe, ino ne govoriz
bližnjim nič, kakor resnico.^

19. Obrčka.

Z ničim drugim se ne pregreši toliko¬
krat ino tako grobo proti bližnjemu dolžni
ljubezni, kakor z obrekoj — opravljanjem —
raznašanjem, t. j. če se na skrivnem poš¬
tenje ino dobro ime koga drugega krivično
urazi. Kolikorkrat kak pogrešek svojega
bližnjega jrazodeneš, jegove slabosti drugim
praviš, kolikorkrat jegovim dobrim delom
hude namene podtekneš, kar je na njem do-

102

brega, potlačiš ino mu zasluženo hvalo ukra-
tiš, si obrekanja kriv. Tako so stvorili
Kore, Dathan in Abiron, rekši, da je Mo-
zes ljudstvo le za to iz Egjpta peljal, da
bi nad njim vladal; tako Fariseji, kteri so
Jezusove čudeže poglavarju hudičev pripi¬
sovali. Obrekavec išče, kakor tat, skrivne
kote, da bi svojo hudobo delal, ino meče
izvekšega, kakor žaba sternišcnica iz zalez
svoj strup iz sebe. On pravi post: „Kvar
(škoda!) ovi človek je drugače priden, ima
ovo in ono dobro vlastnost na sebi, le v tej
in oni reči je pogrešen. Kvar! oni mož je
sicer marljiv ino delaven, pak — pak.“ —
Ovi prekleti pak pove neskončno veliko,
ino stvori v drugih, da si od obrekanega
veliko več hudega mislijo, kakor je res.
Ta gerda pregreha zaverženih duš, pred
kteroj nas sv. pisino tako ostro svari, vse¬
ka kmalu jezero težko zaceljivih ran, temu,
ko obreka, onemu, ko se obreka, ino pot-
ler poslušavcu.

Pač malokda se zgodi, da bi iz obreke
ne postal smerten greh; ker je uraženje
nravne postave, pravičnosti ino ljubezni.
Kdor svojemu bližnjemu življenje vzeme,
stvori res velik greh; ker pak je počtenje
ino dobro ime večini tako ljubo kakor živ-

103

ljenje; se obrekavec kriv stvori ne menjše
pregrehe, kakor je uboj. Ti si toliko rad,
ako se tvoje slabosti pregledajo, ino se
tvoji pregreški prikrivajo. Kako težko pak
ti dene, če seti totipovsodi raznašajo, ino
se tvoje ime pri ljudeh gerdi? Oj kako te
vpiješ nad hudobnostjo, nad spačenostjo, nad
krivičnostjo? Kako ti serd v tvojem serdci
vre? Glej ravno tako, kakor tebi, se tudi
drugim godi.

Nekdo je morebiti iz naglice pregrešek
učinil. Obrekavec pak razpove učinjeno po
vsi krajini, ino še najberžej kaj pristavi.
Počtenje padšega je izgubljeno. Brez upanja,
da bi si ga drugoč dostati mogel, kaplje
zdaj iz edne gnusne pregrehe v drugo. Jaz
ne morem, si misli, nič več izgubiti; za to
je naj boljše, da še si zadnji ostanek sra¬
mežljivosti popolnoma odpravim, ino sem
očiten grešnik. Tako spravlja gnusobe na
gnusobe ino postane ves, kolikor ga je, hu¬
dobnež. Ko bo ga ob konci jegovega živ¬
ljenja pravičnost Božja kazuiti morala, ka¬
ko desetkrat ostreje mora obrekavca kaz-
niti, kteri je pervi pogon k njegovim zmo¬
tam dal? Večkrat misli na ti izgled, to je
zgodba jezera nesrečnih, kteri v očitni brez-

104

čestnosti ali v opupanji svoje revno živ¬
ljenje sklenejo.

Kakor se pohujšanje brez števila duš
prime, tako se tudi obreka med jezera raz¬
širi. Ti postavim v kako hišo stopiš, pri¬
deš v kako družtvo, ino kterega bližnjega
obrečeš; poslušajo te z dopadenjem, širijo
pak slišano tudi dalje, moreda po vsi vesi,
po celem mesti, ino kdor koli k tvojemu go¬
voru privoli, se tvoje pregrehe udeleži. Ko¬
liko težek bo nekda tvoj odgovor, ko bO 1 '
dolg toliko zapeljanih na tvoji duši ležal?
Kako boš obstal pred Bogom, kteri ti nekda
reče: „Kdor se vas dotekne, preime
za zenico mojega očesa?“

Nijedeu greh proti pravičnosti ne more
potler brez povračila odpuščen biti. Kakor
tat ukradeno blago, tako mora tudi obre-
kavec vzeto počtenje z učinjenim kvarom
vred vernoti. On mora svojo vlastno lju¬
bezen, svoj napuh zatreti, se k vsem po¬
dati, kteri so jegovo obrekanje poslušali,
ino jim reči, da je lažnivec, hudobnež bil,
da je svojemu bližnjemu krivico stvoril, da
je lažnivo, ali le samo dopolu resnično, kar
je povedel, on mora svoje besede prekli¬
cati. Koliko ponižanje! Kdor se pak temu
ponižanju, temu dolžnemupreklicanju ne pod-
verže, ali ga ne more prestati, ne ima ino

105

tudi ne sme nijednegaodpuščenja svojih gre¬
hov od Boga upati!

Pak postavimo, da se obrekavec potreb¬
nemu ponižanju podvreči zamore, kdo pak
nesrečnemu obrekancu prestani kvar, jegovo
žalost, bolest ino terpljenje poverne? Kde
li bo obrekavec vse, kteri so jegovega gre¬
ha deležni postali, ino kteri so se morebiti
na jezera pomnožili, naiti mogel? Ali bo se
mu verjelo, ko bo na naglici svojega bliž¬
njega hvalil, ko ga je pred kratkim ob poč-
tenje spravil? Ali bo hude vtiske iz serdc
ljudi izbrisati mogel? Kolika teža, kakor
gora bo mu nekda na dušo legla, v onem
strahovitnem hipu na smertni postelji! Ali
bo si milosti srečne smerti od Boga upal?
Vzrok imamo, da se Bogu usmili, nad tem
dvojiti. „Clovek, kteri se gerdega go¬
vorjenja navadi, šene bo vse svoje
žive dni spreobernol.“  Vsak den vidi¬
mo, kako se nečistniki, zasmehovavci vere,
pijanci ino drugi poboljšujejo; obrekavcipak,
kteri bi se resnično spreobernoli, so hitro
prečteti.

Spomni se tedaj večkrat onih resnih be¬
sed aposteljna: „Obrekavci ne bodo
nebeškega kraljevstva posedli.“Ce
vidiš druge grešiti, misli na svojo vlastno
slabost ino na one besede, ktere je nekda

106

Vzvoličar k Judom govoril, ko so prešest-
nico pred njega pripeljali? „Kdor vas je

brezdolga, verzipervikamenvnj  o.“

Vzemi si k serdcu nravni nauk: „Cesar ne
hočeš, dabisetebizgodilo,nestvori
tudi nijednemu drugemu.“ Ogiblji se
onih ljudi, kteri tako radi pogreške svojega
bližnjega raznašajo. Posebno se vari, da ne
boš nikoli slabosti svojih staršev ino pred¬
postavljenih razodeval, po takem bi tvoj
greh še veliko vekši bil, ker si jim poseb¬
no ljubezen dolžen. Pomni si nazadnjič iz¬
rek sv. Pavla: „Črez svojega bližnje¬
ga ne imate govoriti.^  Sploh se navadi,
bolje molčati, kakor govoriti; malokeda bo
ti molčanje, velikokrat pak govorjenje žal.

18. Sovražtvo.

Ljubezen je velika zapoved naše sv. ve¬
re. Ljubezen je učil ino propovedoval Vzve-
ličar; ljubezen je poglavitni značaj (zna¬
menje) pravega kerstjana; po ljubezni se u-
čenec Jezusov spozna. To te uče sv.
očaki na vsaki strani. Kako hudoben ne-
kcrščanski ino nebes ves nevreden si te¬
daj, če svojemu bližnjemu, ako te je mo-
rcda razžalil, ljubezen odpoveš, ino mu od¬
pustiti ne hočeš? Da to jasneje previdiš,

107

premisli, kdo si ti sam, kdo je tvoj so¬
vražnik, ino kaj je toisto hudo, kar ti je
on zadel. — Ti si grešnik, ino si kakor taki
zaslužiš na vekoma v pekel verzen hiti. Ko¬
liko strahovitna nesreča za tebe, če ti Božje
vsmiljenje tvojih grehov ne odpusti? „Ker/,
pravi apostelj, „sodba brez vsmijenja
tega čaka, kdor ni vsmiljenja ska-
zal.“ Tvoj sovražnik je tvoj skoz sv. R.
Kri Jez. Kristusa odrešeni sobrat, kteri je
pri Bogu morebiti v vekši milosti, kakor ti;
če njega sovražiš, sovražiš tudi njegovega
ino svojega Vzveličarja; ker toti govori:
„Kar ste naj menjšemu izmed mojih
bratov učinili, to ste meni učinili.“
Kako gerdo pak ravnaš, če si Vzveličarju,
ko je iz ljubezni do tebe naj grozovitnejše
smerti umerel, sovraž? Ino kaj hudega ti
je tvoj bližnji zadel? Morebiti te je ob ne¬
kaj blaga, penez pripravil, brez kterih še
vemdar lehko živiš, ino kteri ti za večnost
nič ne pomagajo; morebiti je na tvoj na¬
puh stopil, je tvojo prevzetnost osramotil;
morebiti mu je kaka beseda soper tvoje
poštenje ušla; ino zavoljo tega meniš so¬
vražiti, si zavoljo tega milost Božjo ino več¬
no vzveličanje zapraviti? O pregrozna hu¬
doba! Ali še ti svojemu bližnjemu nesi ni-
kake krivice učinil? Ali še svojega bliž-

108

njega nesi nikdar razžalil? Ali še si s svo¬
jimi grehi nesi nikoli pekla zaslužil? Ako
bi pak Božja pravičnost ravno tako ravna¬
la, kakor ti s svojini bližnjim, kaj hudega
te po takem čaka ? Ce si pak si uže ravno
dostikrat pekel zaslužil, še je Bog vemdar
pripravljen, ti prenesti, ako se s svojim
sovražnikom spraviš; ker sv. pismo govori:
„Odpustite ino tudi vam bo se od¬
pustilo / 4  Kdor  se  t e d a j , 44  pravi sv. Av¬
guštin, „brani, si po tako lehkem po-
močki svoje dolge izbrisati, ne ima
nebes upati . 44  Ti pako moreda porečeš:
„Jaz svojemu sovražniku nikakor
ne morem odpustiti; ker mi je pre¬
veliko krivico stvoril . 44  Ali pak ni Od-
rešnik, kterega naslednik ti biti imaš, svo¬
jim naj grozovitnejšim sovražnikom celo na
križu, ko je za tebe umiral, odpustil? Vedi,
da si pri takošnjih mislih vsaki den v Otče-
naši svoje vlastno pogubljenje od Boga na
svojo dušo rotiš, ker prosiš v tej molitvi,
da bi on tebi ravno tako tvoje dolge od¬
pustil, kakor ti svojemu sovražniku odpu¬
stiš. Vedi, da ti v stanu sovražtva tvoje mo¬
litve, bedenje, terpljenje, posti, vbogaime-
davanja, vse dobre dela, za nebesa nič ne
pomagajo. Vedi, da je Jezus terdo rekel:
„Ako kde kak dar na žer tvenik  (al-

109

tar) položiš, ino se spomnes, da tvoj
brat nekaj soper tebe ima, pusti svoj
dar, poidi popred ino se ž njim spra¬
vi. . — „Ko bi kteri drugi bil, bi

mu rad odpustil.^ Ali pak ni vsak člo¬
vek otrok Božji, dedič nebeškega kraljev-
stva? Ko bi tudi on tvoje ljubezni vreden
ne bil, pak je Jezus  sam, kteri te prosi,
celo ti zapove, da bi se ž njim spravil; ino
kakovo hudičevo serdce bi ti moral imeti,
ako bi Bogu odpuščenje odrekel? „Le sa¬
mo totokrat še mu odpustim, drugo-
krat  pak  ne  več.“ Ne le ednokrat, pravi
Jezus, imaš odpustiti, ampak sedemkrat se-
demdesetkrat, to se pravi, vseli, dokler si
živ. Ker sam zmirom vsrailjenja Bežjega po¬
trebuješ, moraš tudi vedno svojemu bližnje¬
mu vsmiljenje skazovati.

K koncu še ti besede Jezusove v spo¬
min pokličem: „Ljubite svoje sovraž¬
nike, dobro činite tem, kteri vas
preganjajo ino žalijo.“  Ako si do sihmal
v sovražtvi s svojimi starši, brati ino se¬
strami, z žlahtoj, s sosedi, z domačimi ali tu¬
jimi živel; te te prosim pri ljubezni tvojega
ino mojega Vzveličarja, — te te zarotim pri
ostri pravičnosti tvojega ino mojega prihod-
nega sodnika; ukroti si serdce, p o deri svoj
napuh, ne poslušaj Satanovih nagovorov, ino

110

poidi k dosihdob sovraženim, spravi se ž nji¬
mi, podaj jim prijazno roko le samo reci, da
ti odpuste, da ti je žal, da si do te ure tak
serd deržal, daje tvoja resnična volja, stvor-
jeno za napred po mogočnosti p opraviti! Bodi
prepričan, da bodo nad to tvojo sprav oj hu¬
diči v pekli s zobmi škripali, angeli v nebesih
veselo zapeli, ino sam sebi boš si milost ino
mir na zemlji, ino srečo ino vzveličanje on¬
kraj groba spravil.

21. Spoved.

Do sega dob sem ti, ljubi moj! na kratkem
poglavitne pregrehe razložil, iz kterih se
skoro vekšina vseh drugih grehov plodi, ino
kteri, ker se toliko mnogo činijo, naj več lju¬
di v večno pogubljenje spravljajo. Ako si bil
tako nesrečen, da si se morebiti ovimpregre¬
ham, ali kaki drugi hudobi zapeljati dal, ino si
milost ino prijaznost Božjo izgubil; o te ni¬
kar ne zdvoji (obupaj)! Božja dobrotljivost
še ti ponuja sakramentvsmiljenja,sv. spoved,
kakor pomoček, da od smerti svoje duše vsta¬
neš, ino drugoč v dedinske pravice Božjih o-
irok vstopiš. Vzveličar je le predobro previ-
del, da bo jih veliko pri sv. kerstu dobito mi¬
lost drugoč izgubilo; da bi tedaj nje otel, je
povzdignol pokoro v sakrament ino je podelil
aposteljnom ino po njih jihovim nastopnikom,

111

mešnikom, oblast, grehe odpuščati z bese¬
dami: „Kakor je mene oča poslal, ta¬
ko tudi jaz vas pošljem.... Primite
sv. Duha; kterim bostje grehe odpu¬
stili, jim bodo odpščeni, inokterim
jebostezaderžali, tembodo tudi za-
d e r ž a n i.“ Pak Bogu bodipotoženo! da prije¬
ma tega sakramenta nikar vsem opravičenja ne
prinese, ino sicer za tega voljo, ker vsi k temu
potrebnih p o godb ne dopolnijo. Da bi pakti ti
sv. sakrament vredno ino k svojemu večnemu
vzveličanju prijemal, ti na kratkem, kolikor naj
bolj morem, bitstveno potrebne dele razložim.

1. Izpraševanje vesti.  Pokliči naj-
popred skoz serdčno molitvico sv. Duha na
pomoč, da te razsveti, ino ti tvoje učinjene
grehe ino zmote spoznati da. Potlcr začni iz¬
praševanje vesti, to je: premišljuj, koliko¬
krat si se soper Božje zapovedi, soper cirk-
vene zapovedi, z mislimi, željami, besedami,
deli, zamudami in opušdami dobrih del pre¬
grešil. Da si to opravilo polegotiš, se lehko
v spovednem ogledali, ktero sem tembukvi-
cam pridal,pogledaš.*) — Potlcr pride kes,

2. Obžalovanje svojih grehov, ktero je k
pokori ravno toliko potrebno, kolikor voda k
kerstu. Ako bi ti tudi naj ostrejše pokorila
opravil, bi bil molil, se postil, v Boga ime da-

*) V n. molitvenem delu.

112

val; ko bi bil tudi z naj vekšo natenčnostjo
vse svoje grehe spovedniku razodel; ako bi
tudi stokrat odvezo zadobil, če pak skesanja
ne imaš, bi ti vse to nič ne pomagalo. Bog ne
hoče ino ne more ino te tudi ne bo brez onega
nikedar v svojo milost sprijel. Ravno tako
malo bi ti pomagalo, ko bi le zavoljo tega kes
imel, ker si naj beržej po svojih grehih v
sramoto prišel, v nesrečo zabredel. Popolni
kes (popolnoma grivinga) se opira na ljube¬
zen Božjo, ker greh Boga žali. Brez ljubezni
Božje ni pravega kesa, ino brež njega tudi ne
sprave z Bogom. Po nauku cirkve doide sicer
tudi nepopolni kes k vrednemu prijemu sa-
kramenta sv. pokore, to je, če greh zavoljo
tega studiš ino čertiš, ino ti je žal, ker te
je ob nebesa spravil ino ti pekel pripravil,
pak vemdar si imaš vedno prizadevati, da
si strah z ljubeznjo uterdiš, brez ktere še
pokora ni prava pokora.

Vlastnosti, ktere kes (grivinga)imetimora,
obstoje v tem, da je 1. n o trenj a, serdč-
na, 2. čreznrava  (čreznaturna), 3. črez
vse, 4. splošna. 1. „Iz scrdca,“  pravi
Jezus, „pridejo hude misli, uboji,
prešestva, kurvanja, tatbine, kri¬
vo pričevanje, kletve.“  Serdce mora
i ^- J?  ^- v i re k ino selo pravega kesa

kervavega, prelij potoke

113

solz, moli iz bukvic še tolikokrat kes, ko¬
likor hočeš, ti vse te izvunešnjosti malo ali
nič ne pomagajo, če tvoje serdce resnič¬
nega kesa nad tvojimi grehi ne občuti. 2.
Gre z nravna.  Misel pri kesu nad tvojimi
grehi mora samo na Boga obernena biti; žal
ti mox*a biti, ker si njega, naj vekšo do¬
broto, razžalil, jegovo milost izgubil, jegov
serd zaslužil. „Žalost, ktera do Boga
vstane,“  pravi sv. Pavl, „stvori poko¬
ro, ktera ima stanovitnost vzveli-
eanja za seboj; posvetno žalovanje
pak stvori smert.“ Crez  vse. Žalovanje,
kterega zavoljo svojih grehov čutiš, mora
vsako drugo žalovanje prevagati (preseči),
nijedna časna nesreča, nijedna sopernost,
nijedna pozemeljska hudost te ne sme to¬
liko boleti ino težko stati, kakor razžal-
jenje Božje in izguba milosti; ker je greh
zmirom uraženje ino zasramovanje naj vek-
šega veličanstva Božjega, ino se tedaj ka¬
kor tako ne more z nijedno časno nesrečoj
meriti. Da pak tak kes obudiš, ni trebe, da
na glas jokaš, lice pačiš, spreobračaš, ino
občutljivo žalost v svojem serdci čuješ; am¬
pak zadosti je, če si terdno sklenol, rajši
kri ino življenje izgubiti, kakor radovoljno
eden sam greh več stvoriti. 4.) Splošna,
voja žalost mora zadnjič vse stvorjene

S

114

grehe obseči; ker vsak od Boga loči ino
zasluži jegovo čertenje. Ako bi navlašč le
eden sam greh objokati opustil, bi nikakor
ne mogel posvečujoče milosti zadobiti. Iz
pravega kesa izvira kmalu terdni

Sklep,  se zanapred greha ino grešne
priložnosti ogibati, ino sploh svoje celo živ¬
ljenje spreobernoti. On se izkaže prav ino
dober,, ako je 1. ter d en, 2., resničen,
3. stanoviten.  1. Ter  d e n. Tudi ni tre¬
ba, da bi ti imel gorečnost kralja Davida,
živo serdčnost sv. Pavla, kir je nebo ino
zemljo nudil, jegov sklep preiskati, pak vem-
dar moraš imeti nepremekljivo voljo, da nik¬
dar več nič nespodobnega ne počneš, ako
ravno bi si tako svoje prihodno oskerb-
Ijenje zapravil; da nikoli več ne golufaš,
ako ravno bi zavoljo tega tvoje gospodar¬
stvo v konec šlo; da nikdar več po nede¬
ljah ino prazdnikih ne delaš, ako ravno bi
ti tako nepripušceno delo kaj dobička verg-
lo; da nikoli več nijedne krivice, nijedne
laži ne stvoriš; da nikdar več ne prekolneš,
se ne opijaniš i. t. d. Poprekoma nijeden do¬
biček, nikaki strah, nikako upanje te ne sme
več nagnoti k nezvestobi do svojega sklepa.
Sklep je potler 2. resničen, četo  kakor
naj hitreje moreš, opraviš, kar si si naprej-
vzel. Delaj si silo, premaguj se, če te ravno

115

težko stane, da se svojemu naj ljubšemu nag-
nenju upreš, se svojim naj prijetnejšim gre¬
hom za vsekdar odpoveš. Ne delaj si tako
poverhoma sklepa, se sploh greha ogibati,
temoč posebi tega ali onega greha, v kteri
naj pogošce (pogoje) kaplješ, kteri je pri te¬
bi izvirek veliko drugih postal; pred pogoni,
priložnostmi k njimposebno bežati. Cesiklel,
opravljal, obrekal, pohujšanje daval, sovraž-
tvo deržal, krivico delal, kradel, golufal, te
moraš hude besede preklicati, zamero izpro¬
siti, se spraviti, povernoti, drugače bi ti sklep
s spovedjo vred nič ne pomagal. Ce si terdno
sklenol, po spravljenji z Bogom, vse svoje
žive dni ne več v greh ne vpasti, te bo k zad-
njemu tvoj sklep tudi 3. stanoviten;  ni-
jedna prilika, nijedna ne varščina, nikaki pri-
godek, nijedna premena časov ga ne bo več
razdreti mogla.

Izpovedanje grehov.  Kakor vraču,
če imaš kako trupelsko bolezen, vse o-
kolščine svoje nadloge razložiti moraš, da
tipotrebne zdravila dati more; ravno tako mo¬
raš tude duhovniku na Božjem mesti v spo¬
vednici rane svoje duše, to je: grehespove-
deti, zato, da on razsoditi zamore, ali si od¬
veze vreden, ino pak, da ti prave, pripravne
pomočke podati ve, da sev stare grehe več ne
poverneš. Obtožba svojih grehov ali sjioved

116

mora  skesana, ponižna, odkrita ino
popolna biti. Brez skesanosti spoved dru¬
ga nič ni,kakor prazdno pravljenje tvojih zmot,
tako ne boš ne milosti, ni vsmiljenja zadobil,
ako nesi pobitega serdca. Ponižna.  Svojo
ubožnost, revnost, svojo nadložnost moraš
spoznati, se moraš le svojih vlastnih grehov,
ino ne tujih tožiti, ne smeš ne izkušnjav, ni
nagovorov svojih zapeljavcev dolžiti svojih
pregreh, moraš: da s kratkim povem, kakor
hudodelnik pred svojim sodnikam, s poniž¬
nostjo, svojo vest razodeti. Odkritost  v
tem obstoji, da spovedniku grešni stan svoje
duše ravno tako razkriješ, kakor se pred Bo¬
gom dolžen naideš; da mu hude navade, bliž¬
nje ino daljnje priložnosti, vkterih si, nevar¬
nosti, ktere te k padcu mikajo, čisto ino na
tenko, kolikor naj bolje zamoreš, razodeneš.
Ako pak to opustiš, ukaniš namestnika Kri¬
stusovega, ino se sam sebe Božjega ropa kriv
stvoriš. — Da bo spoved k slednjemu p o-
polna,  se moraš vseh smertnih grehov ob¬
tožiti, ino jih število, kakost in okolščine,
ktere je povekšajo ali pomenjšajo, razločno
povedeti. Razodeti moraš tedaj vse grešne
misli, želje,besede, dela, opušče svojih dolž¬
nosti, vse vlastne ino tuje grehe, kterih si se
udeležil; (zamolčanje eclnega samega smert-
nega greha bi stvorilo Božji rop); tedaj, ko-

117

likokrat si toti ali oni greh stvoril; tedaj ktere
verste (sorte) grehov si se kriv napravil; te¬
daj ktere okolščine so tvoje hude dela spre¬
jemale, ali si postavim notre ali izvune cirk-
ve kaj ukradel, ali si svoje starše ali prijatelje
kudo imel, ali si se zžlahtoj, zakonskimi, Bo¬
gu posvečenimi ali z drugimi osohami proti
čistosti pregrešil, ali si v stanu strasti, pija¬
nosti, ali premišljeno preklinal, se rotil, izda-
val i. t. d. Te so celo na kratkem k pravi spo¬
vedi potrebne pogodbe; jezerokrat raji hi ti
je v njihovem celem zapopadkn razkladal!

Tega odstavka ne morem sklenoti, da hi
še ti opomina sv. Frančiška Salešana ne pri-
del. Opusti v svoji spovedi one nepotrebne
obtožbe, ktere so pri mnogih malovrednana-
vada, kakor postavimr „Boga nesem to¬
liko ljubil, kolikor bi ga bi imel;
nesem tako pobožno molil, kakor
bi bil imel; svojega bližnjega ne¬
sem toliko ljubil, kolikor bi gabil
imel  i. t. d.“ Tako bi le samo čas gubil, ino
spovedniku nič ne povedel, kar bi mu tvoj
dušni stan bolje spoznati dalo. Karpak k kon¬
cu odpustljive grehe zadene, pravi ravno isti
svetnik: „Nesmo zavezani, se jih spo-
vedati, če ne hočemo; če se jihpak
spovemo, moramo terdno sklenoti,
se jih varovati; sicer bi razvada

118

bila, se jih sp o vedati.“ Kersepakčlo¬
vek le prepogosto sam moti, ino neko za kaj
malega derži,kar je veliko; ti svetujem kve-
či mirnosti, da se, kakor koli se le moreš tudi
odpustljivih grehov spovedaš.

O ne mudi se tedaj, moj brat! če siv greš¬
nem stanu, svojo dušo skoz toti sv. sakrament
očistiti ino jo drugoč z Bogom spraviti. Raz¬
krij spovedniku, namestniku Božjemu, tajne
rane svojega serdca, ino se nikar ne sramuj;
ker je on tvoj prijatelj, tvoj brat, istim-sla-
bostem, kakor ti, podveržen, ino zato tudi le-
žej s toboj vsmiljenje ima. Nikoli ne odlagaj
sv. spovedi predolgo; ker se ti drugači iz-
kušnjave ino nevarnosti nabirajo, serdce ti
počasoma mlačno postaja, za dobro menje go¬
reče, grehu podverženejše, ino milost kpre-
maganju se umika; po večkratni spovedi pak
boš nasproti temu resničen sovražnik greha;
boš nevarnosti vzveličanja svoje duše zmirom
bolj spoznaval, in obilne milosti dobival, po
poti kreposti stanovitno napredovati.

22. Obhajilo.

Neskončna ljubezen ino vsmilečnost Gos¬
podova ni samo pri tem ostala, da nam je v
sakramentu pokore pomočekpodala, kako bi
po kerstu izgubljeno, posvečujočo milost dru-

119

goč zadobiti mogli, temoč je tako daleč šla,
da se je našim dušam celo v užitek ino po-
krepčico v naj svetejšem oltarskem sakra-
mentu zapustila. Ja, ona nas zavezuje, ino se
nam celo z izguboj našega večnega življenja
grozi, ako se ga ne udeležujemo; ker: „Res-
nično, resnično vam povem;“  govori
Jezus. „ako ne boste mesa sinu člo¬
vekovega jedli, ino jegove kervi
pili, ne boste življenja v sebi  imeli.“
Kakor naše telo od časa do časa pozeineljske
brane potrebuje, da obstati more, ravno tako
potrebuje tudi naša duša Božje jedi tega sa-
kramenta, da v prijaznosti Božji ostane ino se
vedno z novo milostjo ino krepkostjo proti
stoterim zaderžkom po poti vzveličanja ob~
ladno vojskuje. „Kdor moje meso  j e,“
so Jezusove besede, „inomojo kri pije,
ima večno življenje, ino jaz ga bom
obudil na sodni  den.“ Toti sakrament
je studenec naj vekših milosti, zaklad preo¬
bilnega bogatstva, naj višja skrivnost lju¬
bezni Božje, gotov pomoček soper vse pe¬
klenske napasti, ščit proti vsaki izkušnjavi,
varen vodnik po blodni poti tega življenja,
poročtvo, zastava prihodnega vzveličanja.
„Pod krušno  p o dob  oj,“ pravi sv. Bona¬
ventura, „p r i j e m 1 j e m o t e g a i s t e g a, k t e-
ri je od Device po čudeži meso na

120

se vzel, kir je rojen bil, za nas
sraert prestal, od smerti vstal, če-
stito v nebesa šel ino zdaj na des¬
nici večnega oč e sedi,“ tegaistega, od
kterega oblasti večno blaženstvo visi, vkte-
rega oblasti je, nam nekda večno vzveličanje
ali večno pogubljenje prisoditi, sodnika sve¬
ta, sinu živega Boga, „pr e d k ter e ga im e-
n e m se vsekole nav nebesih ino na
zemlji prip  o gib  lj  ej  o.“ Kaj li more svet,
meso, satan še soper nas, ako naj svetejšega
v serdci nosimo ? Kdo li nas more še motiti,
pačiti, ako naj višja modrost v nas prebiva?
Kdo li nas more obladati, ako je neskončna
vsegamogočnost sama v nas? S kratkim, v
tem sv. sakramentu prijemamo vse poredne
milosti, vso potrebno moč ino krepost, vse le
mogoče tolažbe, goreče poželenje do popol¬
nosti in odkrito čertenje greha ino vsega hu¬
dega. Koliko svetnikov si je po njem v vzve¬
ličanje pomagalo? Koliko vernikov bi v službi
Božji ohladnolo, koliko jih v grešno življenje
zagazilo, ko bi se včasih s tem „kruhom
močnih“  nikar ne okrepili? Pak milosten
Bog! ne čisto vsi nikar ne zajemljejo duhov-
skih preobilnih zakladov ino večnega življenja
iz tega presvetega sakramenta, temoč lepre-
dostikrati še vekše pogubljenje. Ino zakaj ?
Ker se mu brez prave priprave bližajo ino na ,

121

aposteljnov opomin pozabijo, da se mora člo¬
vek popred izkusiti, pred ko se tega svetega
mala (jedi) udeleži.

Da se tedaj prebogatih, blaženih užitkov
v sv. obhajili udeležiš, imej skerb kolikor
moreš, da se vsakokrat vredno k prijemi te¬
ga sv. sakramenta pripraviš. Prosi Boga vže
pred v večer, da ti rači milost podeliti, da bi
ti naj svetejši kruhzevso mogočo vrednostjo
užil. Sam se uprašaj: Kdo pride k meni? —
Gospod vseh nebeških trum, Najsvetejši, Vse-
gamogočni, kteremu so nebo ino zemlja, čas
ino večnost pokorni. Kdo sem jaz, k kteremu
on pride? — revna stvar, hudoben grešnik,
kir si je vže stokrat pekel zaslužil. V jutro
obhajilnega dne si misli, kakor da bite Jezus,
kakor nekda Caheja, klical: „Zlezi hitro
dol; ker dne s moram pri tebi pre¬
bivati; dnes bo tvoji duši vzveli-
čanje došlo.“  Očisti še jednokrat svoje
serdce ne le smertnega greha, ampak tudi vsa¬
kega pravega nagnenja do njega, ino kolikor
moreš,tudeodpustljivihgrehov. “ „0či Gos¬
podove  so  čiste‘“ govori prerok, „ino
ne morejo hudobe gledati.“  O koliko
grozna nesreča za tebe, ko bi še s kakim taj¬
nim nagnenjem do mesenih slasti (nečistosti),
do sovražtva i. t. d., k Gospodevi mizi šel, ino
bi tako Jezusa, Najsvetejšega, k hudemu vragu

122

v svojem serdci sprijeti hotel! Rekel sem, da
se imaš tudi odpustljivih grehov očistiti, ker
so, če ravno obhajila nevrednega nestvorijo,
vemdar veliko napotje, da sesakramentovska
milost nikar po vsi svoji moči v nas ne raz¬
širi. Cem čistejše ko je tvoje serdce, tem o-
bilnejše milosti boš prijel. Potler obudi živo
vero na to visoko skrivnost, terdno upanje,
gorečo ljubezen. Ponižuj se pred Gospodem,
spomni se na njegovo vsegamogočnost ino
svojo nizkost, na njegovo svetost ino svoje
grehe. Vadi se v kesu nad svojimi pregrehami,
prosi za njih odpuščenje, ino stopi tedaj spočt-
ljivo k sv. mizi, da tega primeš, predkterega
prestolom cele nebesa v naj ponižnejšem mol-
jenji kleče!

Ako so se tisti, ko so se le Jezusovega
oblačila doteknoli, vže zazdravili, kaj še le ti
smeš upati ino čakati, ker si Gospoda Same¬
ga prijel? Oberni zato one hipe po sv. obha¬
jili (gotovo naj blaženejše svojega življenja!)
na to, da svojega Vzveličarja zahvališ, mu
svoje reve ino nadloge potožiš; ni kterega
drugega časa, kedar bi pripravljeneji bil, ti
tvoje želje dopolniti, on prebiva ze vsem bo-
gatstvom svojih milosti v tebi, ino željno ča¬
ka, da ga za kaj prosiš. Reci za tega delo z
gobavcem: „Gospod! če hočeš, m e 1 e li¬
li o ozdraviš.“ Izroči mu svoje telo, svojo

123

dušo, vse svoje moči. Ponovi vže pri kerstu
stvorjeno obljubo, da mu boš zanapred zvest,
potler pak tudi v vsem svojem zaderzanji, v
svojih delih kaži. da si starega, grešnega A-
dama slekel, ino novo življenje s Kristusom
začel. Prizadevlji si, kolikor le premoreš, se
prav pogostoma k svetemu obhajilu bližati;
ker je naj krepši pomoček v milosti ino pri¬
jaznosti Božji ostati. „Kdor moje meso
je,“ pravi Jezus, „živi v meni,  ino  jaz
v njem.“ — Na ti način boš namen tega sa-
kramenta popolnoma dosegel, in obilo duhov-
skega blaga k večnemu življenju za svojo du¬
šo iz njega zajemal.

Pristavek,  Sv. Frančišk Salešan pra¬
vi, da imajo dvoji ljudje večkrat k obhajilu
iti: popolni, da bi se z izvirkom vseh popol¬
nosti tesneje zedinili; ino nepopolni, da bi k
popolnosti prispeli (prišli); močni, da bi ne
oslabeli, ino slabi, da bi ne zboleli, izkuš¬
nja je poterdila in vže um nam pra¬
vi, 1 “ piše sv. Alfons Ligori, „da bo duša,
ktera dolgo te Božje hrane greš a,
težko zadosti moči imela, da bi v
izkušnjavah ne obnemogla, da leh-
ko — lehko v grehe pade ino svoje
vzveličanje zapravi.“  Sicer ne hočem
onega pogubiti, kir poredko ali vsako leto
le ednokrat sv. obhajilo prime, pak moram

224

obstati, daje njenra malo kaj za njegovo duš¬
no vzveličanje, da za želje svoje sv. cirkve
zlo malo mara, ino pervim kerstjanom celo
nasproti živi. Da pokažem, koliko močno da
sv.cirkva želi, da se večkrat sv. obhajilu bli¬
žamo, hočem še nekaj besed črez to reč iz
bogoslovske knige ravno zdaj imenovanega
svetnika pristaviti. „V pervih časih cerkve
so verniki vsaki den sv. obhajilo prijemali;
kakor vže sv. Luka ino za njim sv. sv. očaki
svedočijo. Tudi sv. Toma terdi, da so vsi
kerstjani v pervih stoletjih, kteri so pri sv.
mesi bili, tudi sv. R. Telo prijeli. Ravno tako
tudi sv. Hieronvin v svojih listih do Luciana
ino Pammahia piše, da je ta pobožna navada
za njegovega časa še v Rimu inonaSpanjskem
bila. Pozdneje se je pobožnost vernikov o-
hladila, ino foliko umerznola, daje papež Fa¬
bian prisiljen bil, vse kerstjane zavezati (jim
dolžnost naložiti), vsako leto najmenje vsej
trikrat ino sicer ob velikinoči, ob finkoštih
(rusalih - Duhovem) in ob božiči sakrament
presv. R. Telesa prijeti. Potler se je lenost
ino mlačnost tolika narastla, daje papež Ino¬
cenc III. ovo zavezanje ponehal, in ukazal, da
se vernim zapoved naloži, vsako leto vsej
ednokrat k sv. obhajilu iti, ino je prestopnike
z izobčenjem iz cerkve ustrahovati! To na-
redbo je Tridentski zbor poterdil.“

125

23. Nevrčdiio obhajilo.

Kakor odviše so dobitki in užitki obilni
ino blagi, ktere iz vrednega prijemanja sv.
obhajila zajemljemo, ravno tako kvarni ino
strašni so učinki (effectus), ktere si po ne¬
vrednem obhajili napeljamo. „Kdor koli/ 4
pišesv.Pavl, ^nevredno ti kruh jeino
to kupico (kelih) pije, se pregreši
nad telesem ino kervjo Gospoda,...
si sam je ino pije sodbo (pogub-
1 j e n j e)!“ Strahovitne besede! Vzemi si je
dobro k serdcu, moj brat! po nevrednem u-
žitji ednega samega obhajila se suneš v straš¬
no, nezmerno prepast vsega hudega; ti te ne
primeš Boga ljubezni ino vsmiljenja, temoč
ostrega, serditega sodnika; mu ne prineseš
prijetnega daru, temoč stvoriš Božji rop; si
ne dobiš iz njega milosti, temoč žerjavo vo-
gelje, ktero te bo v pekli vekoma žgalo; ne
užiješ kruha angelov, temoč smertni strup,
kir ti dušo umori. Resnično! Ako bi se ktera
pregreha na zemlji naiti mogla, ktera ima vse
znamenja naj zločestejše hudobe na sebi ino
človeku pripravlja naj grozovitnejše kazni,
te je nevredno obhajilo!  Neznanastra-
hota brezbožnosti! Ono je grozno uskver-
njenje, prederznablazen, gerda nehvaležnost,
zlobno Bogoumorstvo.

126

„Božji rop je,“ po nauku sv. Toma¬
ža,  „t  e m v e k š i,  č e m s v e t e j š i j e p r e d-
met (reč), kteri se oskverni (one-
česti).“ Ako tedaj vedoma s kakim grehom
v serdci Telo Gospodovo primes; oskverniš
najvekše, najsvetejše, najvišejše naše sv. ve¬
re. Prederzni brezdušnež ! Prideri v tempelj
(vežo) Gospodov, razlomi podobe svetnikov,
razdeni oltarje, pomeči spovednice vun na
cesto, poteri posvečene posode, stopi k sv.
tab er nakeljuu, verzi sv. hostio po tleh, po¬
teptaj jo s svojimi nogami, oberni svetišče v
smetišče — v jamo razbojnikov, — kakor
strašno bi tudi tako počinanje bilo, je nevred¬
no obhajilo še vemdar daleč vekše oskver-
njenje; Jnzus se menje zasramuje, če pod
tvojimi nogami pohojen leži, kakor če ga si¬
liš, poleg satana v tvojem serdci prebivati. Po
nevrednem obhajili učiniš potler brezbožno
blazen; te zlobe pak lle storiš po noči ino v
temi, kakor je kurverjevino prešestnikov na¬
vada, ampak med obhajanjem naj svetejših
skrivnosti naše sv. vere, jo doprineseš v tem
času v tempeljni, kedar se vsi združijo, Je¬
zusu svoje češčenje doprinašati, jo doprine¬
seš na stopnici oltarja, kder herubini ino se-
rafini od trepeta ino spočtljivosti medle ino
pod kruhovo podoboj skritega Boga molijo;
ino ti tiščiš, drug Judaž, k sv. mizi, da svoje

121

se groznejše zločinstvo učiniš. Ali še je ktera
blazen gerša? Verh tega šetudinaj gnusnej-
so nezahvalnost pokažeš. V sv. obhajili ti da
Jezus naj svetlejši dokaz svoje ljubezni, ino
ti zaklade svojih milosti, svoje vsegamogoč-
uosti ino modrosti ponudi. Ne zadovoljen, da
je za tvoje odrešenje ino vžveličanje neizre¬
čeno veliko prestal ino naj grozovitnejšo
smert preterpel, še ti hoče tu tudi svoje vlast-
»o meso za dušni živež dati. Prost svetlobe
svojega neskončnega veličanstva, skrit pod
kruhovo podoboj, te kliče: Moj sin! moja
dči! Pridi ino pokrepi se z mojim mesom ino
z mojo kervjo ! pridi ino primi milosti vpreo-
bilji! Kde lije oča, kde limati, ktera bi svo¬
jim otrokom toliko ljubezen skazala? Ali te¬
daj ni naj gerša nehvaležnost, ako tega pre-
Ijubeznivega Vzveličarjapo nevrednem v svoje
serdce primes? Dobro premisli, nesrečnik!
To je tvoj Bog in oča, tvoj prijatelj ino Vzve-
ličar, ko se poniža, k tebi priti, te z milostmi
obogatit, ino ti se mu s hudičevo hudoboj u-
preš, ga zbiješ od sebe ino jegovo ljubezen
zasramuješ! Ti se nehvaležnosti Zidov čudiš,
kteri so mu kakor razbojniku zadevali, ga po
zemlji suvali, k sramotnemu stebru pripeli, s
šibami bičevali, na križ pribili, ko jim je vem-
dar bil toliko dobrot skazal; pak desetkrat

128

ostudnejša še je tvoja nehvaležnost, če ga po
nevrednem pri sv. obhajili prhneš.

Ako človek, po izreku aposteljna, skoz
vsaki smertni greh Sinu Božjega nanovo kri¬
ža, mu drugo smert pripravi, te se to gotovo
posebno pri nevrednem obhajili zgodi, ker je
naj grozovitnejša pregreha. Ko se je Jezus
na križu ločil, si je po pravici upal, da je zdaj
vse dokončano — da je vse prestal. Pak je¬
zero krivic, jezero mok, nova gora Kalvaria,
jezerokrat zasramljivejša, kakor perva ino no¬
va smert se mu v tvojem serdci pripravi, če
ga nevredno v sv. R. Telesi primes. Na gori
Kalvarii ga je truma oslepljenih Židov kri¬
žala ; ti pak ga umoriš skoz njegovo sv. Reš-
njo Kri odrešeni kerstjan. Ona jegova smert
na križu je bila vzveličavna ino draga; v tvo¬
jem serdci pak je zastonj, ino stvori namesti
odrešenja le pogubljenje. — Strašno oskver-
njenje — grozna blazen — gerda nehvalež¬
nost — zločesto Bogoumorstvo! Oh! koliko
grozovitna hudoba pri ednem samem nevred¬
nem obhajili! Ino kdo premore neizrečeno
nesrečo zapopasti,ktera toliko gerdo dejanje
nasleduje ? 0 deseterno gorje Iškariotski du¬
ši, ktera se podstopi, vedoma s smertnim gre¬
hom k sv. obhajilu pristopiti! Njej bi boljše
bilo, da bi zemlja zinola, ino bi jo peklenski
prepad požerel, kakor da Najsvetejšega, še

129

vsa Satanova, v se priime! Joj tudi tebi,
inoj brate! moja sestra! ko bi ti z nesna¬
žnim serdcem, s staro ljubeznjo do greha,
do hudih navad, brez prave priprave sv.
Rešuje Telo prijel! Levit Oza se je nekda
s  svojo rokoj samo skrinje zaveze dotek-
nol^ dvainopetdeset Betsamljanov se je pod-
stopilo, jo le razkriti; ino nagla smert je
je pobrala. Kralj Ozia se je samo kadilnice
zadel, Baltasar je le svete posode oskver-
nil, in obadva s(a bila kmalu ob življenje.

Ce je kralj v evangeljski priliki onega
človeka za roke ino noge zvezati ino v naj
izvunešnjo temo pahnoti ukazal, ker je brez
svatovskega oblačila na gostovanje prišel,
ali ne meniš, da si ti desetkrat vekso ka¬
zen zapadeš, ako Najsvetejšega celo ne¬
vredno užiješ? Ne dvoji! Gospodova roka
še ni prikradena, tako zločinstvo z nevsmi-
ljenim serdom pokazniti (pomstiti).

Pcrvi učinek (nasledek) nevrednega ob¬
hajila je časna kazen. Vže Pavl pripisuje
splošno nesrečo Korinčanov nevrednemu u-
živanju sv. R. Telesa. Sv. Cyprian terdi, da
je s svojimi očmi veliko brezbožnih kerst-
janov videl, kteri so po nevrednem prijemu
sv. obhajila z naglo smertjo pokažnjeni bili,
ino sv. Hrysostom pravi, da skoro vsa ne¬
sreča samo iz nevrednega obhajila izvira:

9  ^_.

1:30

prepiri v družinah, izgube posvetnega bla¬
ga, nerodovitnost polj, dragota ino lakota,
pomor ino kuga, izginenje celih narodov,
nevera ino razkol cirkve, vojska ino jezero
rev. — Drugi učinek je večna smert ino več¬
no pogubljenje. „kdor Telo Gospodovo
nevredno je, ino njegovo Kerv ne¬
vredno pije, si sam sebi je ino pi¬
je sodbo.“  Ako nevreden k mizi Gospo¬
dovi pristopiš, se sodbe svojega vlastnega
pogubljenja naješ; ta se naimer, da tako
rečem, v tvoje žile razlije, stopi v mozg
tvojih kosti, ino si na naglici od vraga ob¬
seden. Juda Iškariot, tvoj izgled (predna-
mestnik) ti lehko za dokaz tega služi. Ker
je ravno te, ko je bil iz Jezusovih rok sv.
K. Telo prijel, zlodej, kakor sv. evangelj
pravi, v njega vlezel. Ino kako prekletstvo
preganja od sega dob tvojo dušo? „Gorje
človeku,“je  Vzveličar reke, ‘,p o kterem
se človekov Sin izda; j e mu bi bolj¬
še bilo, da bi nikoli rojen  ne  bil!“
Jezus tedaj ravno tako tudi tebi pravi: Poidi,
nezvesti izdavec! jaz ne hočem nič s toboj
imeti, jaz te prekolnem ino te Satanu prepu¬
stim. Ino zdaj, — od Boga zaveržen, ž nje¬
govim prekletjem obložen, od hudiča obseden
moraš po sili vpopolno oterpnenje serdca pa¬
sti, Oh! če pak si ednokrat tako globoko

131

pogrezuol, da za strah, ko ti ga pervo ne¬
vredno obhajilo dela, več ne maraš, če se ne
stersneš včč, svojega Boga v svojem serdci
umoriti — te te nič več pred hudim ne va¬
ruje, te je uzda raztergana, je ograja razne¬
sena, je jez razdren, te ti naj hujša pregreha
nikakega premagovanja več ne zadene, te le
2  velikimi stopinjami hitiš proti peklu. Ko
boš na smertno posteljo legel, boš kakor Kajn
oa Božjem vsmiljenji obupal, boš kakor Ju-
daž vnespokornostiostal, boš, kakor on nek-
da vpil: Jaz sem grešil, sem kri pravičnega
izdal! O nesrečna strahovitna smert! vredna,
da se s kervavimi solzami objoče!

Bog daj! da tete besedevzveličavnopre¬
tresejo, moj brate! moja sestra! ino ti ne-
preminljivi strah — neizrečeno grozo pred
nevrednim obhajilom napravijo! Druge želje
ne imam pristaviti.

24. Stanovitnost.

Če si se, moj brat! kakor si mislim,
skoz pokoro z Bogom spravil, si nevarne
poti greha ino hudobe, po kterih si popred
hodil, bridko objokalino preklel; si ter dni,
ncpremekljivi sklep stvoril, raji vse, ja celo
življenje izgubiti, kakor se drugoč v stare
pregrehe vernoti; si potler Vzveličarja v

9 *

132

svoje serdce sprijel, ino mu zvestobo pri¬
segel, večno nepremenljivo zvestobo dokon¬
ča svojega pozemeljskega življenja. Lep če-
stit sklep, nad kterim pekel žaluje ino škri¬
plje, nebesa pak se vesele ino radujo! Zdaj
pak še Gospod nekaj od tebe terja, brez če¬
sar bi vsi tvoji sklepi svojo vrednost izgu¬
bili; on naimer hoče, da v novo začetem,
kerščanskem življenji zvest ino terden osta¬
neš. Zato ti pravi: „Kdor zvest ostane
do konca, bo vzveličan.“ „Veliko
jih sicer dobro začne,  piše sv. Hiero-
nym, „malo pak jih v dobrem osta¬
li e.“ Savi, Judaž, Tertullian so tudi dobro
začeli, pak žalostno končali, ker jim je sta¬
novitnosti v dobrem vzmenjkalo. Ne bodi
tedaj brez skerbi, pripravljaj si po apostelj-
novem opominu s strahom ino trepetom svoje
vzveličanje! Ko si ednokrat novo življenje
v Kristusi začel, si uže roko na plug del,
pak hodi nepremekljivo po začeti poti na-
pred, ino ne ogledni se večuazad, druga-
Či bi za nebeško kraljevstvo nespodoben
postal. Oj nikar ne verimi, da te bodo za-
naprčd svet, meso, satan pri miru pustili;
nasproti temu se te bodo s podvojeno ser-
ditostjo lotili, ti bodo še več zamk nasta¬
vili, si bodo prizadevali, te drugoč še zvi-
tčje ukaniti, te v greh zapeljati.

133

Kaj pak tedaj imaš stvoriti, da v stanovit¬
nosti terdno ino nepremekljivo prebiješ ? Po¬
slušaj Vzveličarja, on ti dva sredka (po¬
točka) ponuja, s kteru rabljenjem (obra¬
čanjem) si posvečujočo milost gotovo neu-
r aženo ohraniš; pravita se: Bedi  ino  mo-
11! Bedi, to je: ogiblji se vsake priložno¬
sti, beži pred vsako nevarnostjo greha, ino
bodi zvest v izpolnjevanji svojih dolžnosti.
Moli to je: pritekaj vizkušnjavi k Jezusu ino
Marii, priiinlji večkrat svete sakrameate, o-
pravljaj svoje dela le iz namena, da Bogu
dopades. Ker sta ta dva sredka toliko ime¬
nitna, bom ti oba bolje na tenko razložil.

25. Beg pred hudimi priložnostmi.

Priložnost k grehu je za tebe postavim:
človek, kraj, hiša, služba, shod, ples, kteri
sicer sami za se neso nepripusčeni, v ogledu
na tebe so pak ne /arni, ker ti k hudemu po¬
gon davujo. Brez bezanja pred hudimi prilož¬
nostmi ne boš v dobrem nikdar stanoviten
ostal. „Ali more kdo črez žerjav o
ogelje iti,“  upraša sv. pismo. „iuo si
podplatov ne ožge?  Ali more kdo raz¬
beljeno železo v roko vzeti, ino si kože ne
urazi? Ne! Ravno tako ne moreš tudi ti hude
priložnosti ljubiti ino kmalu v dobrem zvesl;

134

ostati. Sv. Duh ino hudič se z eden drugim
nikoli ne pogajata. Cuj sv. Bernardina Sien-
skega, kteri govori: „Naj važnejši med
vsemi svetmi, ja podi oga cele vere
je svet, s e g v e š n i h p r i 1 o ž n o s t i o g i-
bati.“  Sv. Alfons Ligori piše, da je hudič
ednokrat, ko je bil skoz zaroto k temu primo¬
ran, obstal, da mumed vsemi propovedmi (pre-
digami), kterese koli imajo, na nijedno toliko
ne merzi, kakor na ovo o bezanji pred hudi¬
mi priložnostmi. Ino v resnici! hudič se smeji
vsem sklepom in obljubam, ktere spokorni
grešnik stvori, če pak se grešne priložnosti
vemdar nikar ne umika.

Beži tedaj pred onim človekom, v ktere-
ga znanji si popred nedolžnost,mir, pokoj svoje
duše izgubil; raznesi dozdašnjo grešno pri¬
jaznost, če hočeš Bogu ino nebesem bolje ka¬
kor hudiču služiti. Ne zanašaj se preveč na
svojo krepost; ker ,,Kdor si misli da
terdno stoji, gledaj, da ne pade,“
Ne moti sam sebe z miseljo: ovi človek je
pobožen, je svet, ino se ga ne imam nikakor
bati, če sva si ravno dobra. To je navdehno-
vanje pekla. Ravno naj svetejše osobe naj
bolje mikajo; izkušnjava se v duhu začne ino
v mesi neha. Uči se, moj prijatelj! da se tudi
pod izvunenjo podoboj angela hudiča habaš
(bojiš). Ne hodi blizo one hiše, kder se raz-

135

tizdani, pohnjšljivi pogovori imajo, se črez
vero ino krepost (kerščansko zaderžanje)
smeji, ino kar je svetega, skverai ino psuje ;
kakor koli krepek se sebi zdiš, bo vemdar
vseli kvari jivi vtisk v tvojem serdci ostal, ino
te počasu v lenost, mlačnost, merzlost ino
v stare grehe spravil.

Uidi iz one službe, iz onega ureda, kteri
ti je uže večkrat kriv bil, da si grehe učinil.
Ako bi tudi zavoljo tega ob kruh prišel, bi
svojo družino v ubožtvo spravil, — Bog, kir
mlade vranove hrani, ino do kterega iz lju¬
bezni to žertvo (dar) prineseš, ti ne bo dal
od glada umreti. Varuj se ponočnih shodov;
pri takih se nečiste, razuzdane besede govo -
re, ktere te k hudemu premišljevanju ino pot-
ler v smertno pogubo napeljavajo. Vseli po-
pačenejši boš se od njih vernol, kakor si ta
šel. Satan se raduje, če te poleg vidi: se ve¬
seli globokih ran, ktere ti zavdati, ino smert-
nega strupa, kterega te navdati lepo prilož¬
nost ima. — Umikaj se nevarnim sprehodom;
ondi serdce k serdcu govori, ino ponočna te¬
ma dela prederznost, dela činiti, od kterih
angeli svoje obličje proč obračajo, kterih te¬
be samega v hipu mirnega premišljevanja mo¬
ra sram biti. Prežalostna izkušnja uči, v ko¬
liko grozno jamo nespodobnosti jo vže ve-

136

liko otrok zabredlo, kteri so se bedečemu
očesi svojih staršev utergnoli. —

Brani se prazdnih plesov; ako ravno so
sami na sebi prosto dejanje, so vemdar za¬
voljo polegšnjih okolščin, posebno med o-
sobami obojega spola nevarni; ino redko se
brez uraze ino skaze nedolžnosti od njih proč
pride. Posluhni, kaj ti sv. Duh skoz usta mo¬
drega moža govori: „Vari se, š plesav-
koj kaj imeti, ja še poslušaj nje ni¬
kar, iz strahu, da bi zavoljo njene
mičnosti v konec  ne  šel.“ — Občuvaj
potler svoje počutke; skož nje se najhitreje
greh v serdce vleze. Ah! samo eden neza¬
varovani pogled, edna sama nečista beseda
je vže mnogo duš umorila, vže brez števila
veliko žalostnih nasledkov učinila. Ako pak
se ti hoče težko zdeti, se tehsredkov popri¬
jeti, premisli maogotehtne besede Jezusa:
„Nebesko kraljevstvo silo terpi,
ino le silni je k sebi zgrabijo.^  Ino,
„N i k d o r ne bo ovenčan (kronan),
kteri se ni popravem vojskoval,“
pravi sv. Pavl.

28 . Molilva.

Človek, slaba, pomoči potrebna stvar,
ne more iz sam sebe nič za uebesa učiniti,

137

tudi vzveličavne misli ne more imeti, še ime¬
na Jezusa ne more izreči brez pomoči sv.
Duha,

Pri Bogu pak je bogatstva ino preobilja
vsega dobrega. Hočeš li tedaj v dobrem ob-
stojoč biti, obračaj se skoz molitvo k Bogu;
on ti ne obljubi samo, te s svojo milostjo pod¬
pirati, ako ga le prosiš, ampak te tudi pri¬
ganja ga prositi, česar koli ti je trebe. »Kli¬
či me, ino te uslišim/ 4  „Bedite ino
molite, da v izkušnjavone padete."
»Prosite, ino se vam da; ker vsak,
ko prosi, dobi." »Ino zakar koli bo¬
ste Očeta v mojem imeni prosili,
to  vam  da.“ „Greša li kdo izmed vas
modrosti, izprosi si jo od Boga,
kteri vsem obilnodaje iuonikomur
nič ne oponese." „Moiite brez pre¬
nehanja— ostanite v goreči molit¬
vi/' Ali more za te slajša dolžnost biti, ka¬
kor da Boga za dobrote prosis?

Obstojočnost v dobrem do konca je po¬
seben dar milosti Božje, ino je ves v durež-
Ijivosti Božji položen, ino kterega si z dobri¬
mi deli ne moremo zaslužiti. Po nauku svetih
očakov si ga zamoremo samo z molitvo j do¬
biti. „N ek o lik o milosti,"  piše sv. Av¬
guštin, „kakor začetek vere, dava Bo
tudi onim, kteri ga nikar za nje n

(B crq

138

prosijo; nekoliko jih pak, kakor
stanovitnost do konca, podeli samo
temistim, kteri ga za njo prosijo.“
Iz teh besed pak sv. Toma skleplje;  „Ko j e
kdo skoz milost opravičen, še mo¬
ra tudi zamilost stanovitnosti pro-
siti, da bo do konca svojega živ¬
ljenja obvarovan, ker d os tim se mi¬
lost, pak ne obstojočnost v do¬
brem, da.“

Molitva je tedaj ključ, kir ti nebesa od¬
pre ;je naj terdnejše orožje, ktero te izkušnjav,
napadov hudega sovražnika varuje. Ce se
v molitvi vadiš, si peklu strašen in ostaneš
v milosti; če pak molitvo opuščaš, boš go¬
tovo pogubljen. Po ednoglasnem terjenji bo¬
goslovcev je tisti, kteri predse časa molitvo
opusti, vže v stanu smertnega greha. Opo-
menem ino zarotim te tedaj ze vso ostrostjo,
da se kolikor moreš, goreče te vaje primeš.
Ne daj se zavoljo tega odstrašiti, če vže svo¬
jih potrebščin ne znaš v lepo razporejenem
govoru Bogu povedeti. „Molitva,“  pravi
nek duhovni učitelj, „n e potreb uj e ne
vednosti, re reda; tudi ne lomljen¬
ja glave; paktrebe jenekoliko ča¬
sa in občutkov serdca.“ „Kedar mo¬
lite,^  pravi Jezus,“ „nikar veliko ne
govorit e; ne delajte kakor paganj e

139

C a  j d j e), kteri menijo, da bojo, če
le p r a v v e 1 i k o besed i z r e k a j o, u s 1 i-
šani.“ Eden sam izdihljej iz prostega serd-
ca izgovorjen; Gospod! vsmili se me! Daj
mi milost, da ti vedno zvest ostanem! Daj mi,
da te ljubim! — ti lcliko neprecenjeno do¬
broto spravi. Grešna Samarianka je samo
rekla: „Gospod daj mi te vode milo¬
sti piti; 44  — ponižni mitar: „Gospod!

bodimeni,ubogemugrešnikumilost-

1 j i v;“ desni razbojnik na križu: „G o s p o d,
spomni se na me v svojem kralj  ev-
st  vi, 44  — ino so kčasu milost in opravičen¬
je našli.

Ce se ti včasu zdi, kakor da bi Bog tvoje
prošnje ne uslišal, ne izgubi serdca ino ne
zdvoji; nijeden „Oča  naš! 44  ne ostane ne¬
uslišan; ino če včasih ravno tega, zakar pro¬
siš, ne dobiš, ti Bog gotovo vseli drugo mi¬
lost podeli,ktero za tvoje vzveličanje zabolj-
šo spozna, Moli s spočtljivostjo, s zaupan¬
jem, z vdanjem v Božjo presveto voljo, sta¬
novitno. Moli, kolikor krat te izkušnjava mo¬
ti, se ti nevarnost grozi, ali imaš važno opra¬
vilo. Zapomni si k sklepu tega nauka besede
nekega svetnika: „Kdor moli, bo goto¬
vo vzveličan; kdor pak ne moli,bo
gotovo pogubljen. 44  Vsi, kteri so vzve-
ličani, so po molitvi vzveličani; vsi, kteri so

140

v večni pekel prišli, so pogubljeni, ker so
molitve nehali. Ta misel bo tedaj tudi v pekli
uboge pogubljence v naj vekse obupovanje
spravila, da bi naimer skoz molitvo toliko leh-
ko bili vzveličani, ino da za uje ni več časa,
si skoz njo vzveličanje pridobiti.

27. Verneuje v greli.

„Kakor je verneuje v trupeljsko
bolezen, ktere se človek vže za-
zdravi, veliko huje, kakor popred-
šnja bolezen,^  piše sv. Bernard, »rav¬
no tako je tudi s povratkom v sta¬
re grehe.“  Če si si postavim roko ali nogo
sterel, ti jo umen vrač iehko drugoč popravi;
če pak se se ednokrat uloini, je ulomek, da
tako rečem, nezaceijiv. Ako po svoji spravi
z Bogom vzpet v stare grehe padeš, bo stan
tvoje duše daleč nevarnejši, ko je popred bil.
Ni dvojiti, daje  povratek v ove grene, ktere
je človek objokai ino preklel, daleč veksa
ino hujša pregreha. To terdi sv. Hrysostom
celo posebno, rekoč: »Užesaino na sebi
je velika pregreha, če človek, ko
je črez dobrotljivost Božjo, črez
nebeško veselje, črez peklenske
kazni ino druge vazne resnice sv.
vere podučen, ve m dar s m er ten greh

141

stvori; pak odpušcenje ravno tega
gr eh a o d B o ga za d obiti, ino ga dru¬
god ponoviti, je še veliko vekša
pregreha.“ Grešnik, kteri se drugoc v
greh verne, kaže naimer grozno nehvalež¬
nost ino gerdo hudobnost; „ker,“ pravi star
cerkveni učitelj: „gr e sni k, kteri, k o je
vže odpušcenje svojih pregreh od
Boga prijel, pak se vemdar v nje
drugod verne, hudiču samemu pred
Bogom prednost da; ker je B^og po
posvečujoči milosti v serdce spo¬
kornega grešnika, po besedah sv.
evangelja, na stajo prišel, učini ta¬
ki, kteri Boga nanovo razžalitime-
ni, kakorti primerjanje med Bogom
ino hudičem, ino ko je reč premi¬
slil,  razsodipoleg svojega sklepa;
„Eden med njima, kterega si izbe¬
re, mora boljši biti.“ Ravno isti cerk¬
veni učitelj na drugem kraju piše:  „Ko  bi
človek v svojem celem življenji le
eden sam greh stvoril, bi to zado¬
sti bilo, vse svoje žive dni v sol¬
zah ne le prebavljati, temoč celo
večnost nad njim jokati.“

Kolika je potem tvoja hudobnost, če,
namesti da bi stare grehe objokoval, le dru¬
god zmirom nove činiš! Vedi, da tako svojo

142

dušo v najvekšo nevarnost staviš. Ako nad
tem dvojiš, pakrazgernisv.knige. Cem več¬
krat ko v greh drugoč padeš, tem oterpnejše
postane tvoje serdce, tem težej bo tvoj sklep
k novemu spreobernenju, tem bolje se Bog od
tebe udali, tem bolj poredko dobiš milosti,
tem slabejši postane tvoja moč, se sopersta-
viti, pak tem krepša moč hudiča črez tebe.
„N e čisti duh bo se s sedmimi dru¬
gimi, še hujšimi duhi, v tvoje serd¬
ce vernol.“ ,,Kdor od pravičnosti k
grehu prestop  i,“ govori sv. Duh, — „ta-
kegajcBog  z a m e č o d 1 o č i 1in  apo-
steljpiše: „Ni mogoče, da bi se tisti,
kteri so ednokrat od milosti raz-
svečeni bili, pak so drugoč padli,
še ednokrat po pokori  ponovili.* 4
„Na skerbi ti bodi zato, moj brati¬
te opominam s sv. Bernardom, „č e si mi¬
lost i n o p r i j a z n o s t B o ž j o p r i j el; še
b olje ti na skerbi bodi, če si jo iz-
gubij, pak najbolje ti na skerbi bo¬
di; če si jo, ko si jo izgubil,
drugoč prijel; zato ker je, če si jo
drugo ino tretjo krat izgubil, mo¬
rebiti nikdar več ne dobiš!“ Zname-
nitne besede. Ako milost drugo ino tretjo
krat izgubiš, je moreda nikoli več ne primes!
— da bi te vzveiičavno genole, ino tvoje

143

serdce s strahom iuo grozoj pred pover-
uenjem v greh napolnile.

28. Poslušanje sv. meše.

Dolžnost in potrebnost, Gospodi darovati,
je tako stara, kakor človečki rod. Už e Abel j
iuo za njim očaki so mu dari (žertve) prina¬
šali. Bitstvene opravila Izraelske Bož je slu¬
žbe so tudi žertve bile, kakoršnje je Gospod
sam Mozesu ukazal. Te pak so le slabe po¬
dobe one neskončne, presvete daritve bile,
ktero je Jezus ob dovcx'šku časa skoz svoje
voljno vdanje v smert na križu za grehe,
ljudi nebeškemu Očeti prinesel, ino ktero je
pri vpostavljenji sv. Rešnjega Telesa ponav¬
ljati velel, kakor se vsak den ponckervavem
pri sv. mesi godi.

Jezus, naš Vzveličar, kteri se je na ol¬
tarji križa le edno krat na kervavi način
daroval (žertvoval), se pri sv. meši še zmi-
rom k neprenehanemu spominu na neker-
vavi način daruje. Daritva na križu ino da-
ritva sv. meše je tedaj ravno taista, le z
razločkom, da se poslednja nekervavo oprav¬
lja. Tudi eden ino tisti je darovavec (že-
rec), Kristus, Gospod. Zakaj mešniki, kteri
sv. mešo služijo, preimejo osobo (peršono)
Kristusa, kedar kruh ino vino v Njegovo

144

meso ino kerv spreobračajo. Oni pri spre-
menjanji ne rečejo: To je Telo Kristusa!
temoč: ,,To je moje  T el  o ! 44  Kolika neiz¬
rečena sreča za nas, da imamo ne le sen¬
co ino podobo, ampak bitstvo, ovo presveto
daritvo samo, iz ktere nam zasluge odre¬
šenja vedno izvirajo!

Da preimenitnost sv. mesne daritve jas¬
neje previdimo, bomo neprecenjene, blago-
vite dobitke, ko so ž njo zvezani, premotrili
(premislili). Po njej zamoremo I. Boga vred¬
no čestiti, ino jegove naj višje veličanstvo
spoznavati, II. joga zavoljo svojih grehov to¬
lažiti, III. jemu za prijete dobrote vredno
hvalo davati, ino IV. jega za vse potrebne
milosti prositi. — „Te četverne dolgo¬
ve, ktere Gospodi plačati imamo,
lehko . 44  kakor sv. Toma piše, „skoz sve¬
to mesno daritvo popolnoma pla-
timo . 44

k I. Zavezan si, Bogu neskončno čest iz¬
kazovati, ker je on neskončno veličanstvo.
„Hvalite njega / 4  poje kronani pevec,
„po nezmernosti jegove velikosti . 44
Kaj mupak hočeš prinesti, kar bi njega vred¬
no bilo? Sam sebe pred njim v prah ponižati
kajli? Pak kako malo je itakovo čcšcenjeza
Vladarja, kterega kraljevstvo celo večnost
preseže? — Moreda jemu vse stvari tega

145

sveta v dar dati? Ali pak kde so stvari, ko
bi bile zadosti snažne, ga vredno čestiti?
Nikder na zemlji! Jezus, edinorojeni Sin
Božji, to sam zamore ino tudi čini, ko se
kakor zaklani dar neskončne vrednosti na
»ase oltarje stavi. Hočeš li tedaj Boga po
Mogočnosti vredno čestiti, hodi k sv. me¬
šam, ker edna sama sv. meša mu več česti
da, kakor mu je vsi angeli, vsi svetniki
ino vsi ljudje skoz svoje češčenje ino za-
služenje izkazati morejo.

II. Dolžen si, Gospodov serd tolažiti
(toliti). Ah! kolikokrat ino k ako hudobno
si le svojega Boga vže razžalil; kako ne¬
hvaležno ino gerdo soper njega ravnal!
Kako nespodobno jegove dari na hudo o-
bračal, jegove opomine odbijal! Koliko se
skoz greh ponižal ino v hudičevo hlapstvo
prestopil! Kako li zdaj hočeš pravični serd
Gospodov potolažiti ? Skoz sam sebe tega
ne moreš. Jezus, Sin Božji je skoz svojo
smert na križu za grehe ljudi zadostil. Ako
hočeš, da ti nebeški Oča zavoljo zasluženja
svojega Sina odpusti, hodi k sv. meši; ker
tu kri odrešenja še zmirom za tebe za vsmil-
jeuje k prestolu večnega Boga kliče; tuše
prikazuje Jezus kakor tvoj srednik ino za¬
govornik pred večno pravičnostjo, ravno
kakai*G-Q®ktla-na Golgoti, Daruj tedaj z mes¬
il)

146

nikom jagne sprave nebeškemu Očeti, očisti
si svoje serdce z občutki kesa iuo žalosti
nad svojimi grehi, ino bodi si svest, da ti
Gospod rad odpusti.

III. Dolžen si, vse milosti, kterih potre¬
buješ, si od Boga izprositi, ,,Kliči me na
de n težave,“ pravi Gospod, „ino bom
te uslišal.“ Ali pak te, če z veliko težoj
svojih grehov obložen pred njega prideš,
kčasu usliši? Če si želiš tega svest biti, oj
hodi k sv. meši! V njej se ti neskončni zaklad
milosti poda. Tu, kder se neskončna ljube¬
zen, edinorojeni Sin, za tebe daruje, za tebe
prosi, imaš pravico, od nebeškega Očeta vse
dobiti, kar k tvojemu vzveličanju ino k tvoji
sreči služi, ker mu je nemogoče, svojega
Božjega Sinu, kteri mu tvoje potrebe pred-
naša, neuslišanega pustiti. .,Skleplji te¬
daj svoje prošnje s prošnjami Je¬
zusa. ino boš izkusil,  da  je,“ kakor
sv. Hrysostom pravi. „čas meše drag,
srečen čas, čas preobilnih milosti
ino blagodati.“

IV. Bogu si za prijete dobrote neskonč¬
no zahvalo dolžen, pak skoz sam sebe ne
moreš tej dolžnosti popolnoma zadostiti. On
ti je dal pred tolikimi miljoni v samovzveli-
čajoči veri rojenemu biti, ti je dal kerščan-
ske starše iuo kersčansko vzrejenje, ti je

147

odločil sv. angela varuha za vodnika, je vže
toliko tvoje pogreške itio slabosti prenesel,
•J e  dal svojega Sina za tebe v smert, ino še
te 1" onkraj groba hoče prav osrečiti. Ho¬
češ li zato svojo Gospodi dolžno zahvalo prav
opraviti, hodi k sv. raeši; ker v njej imamo
srednika, kakor sv. Irenej pravi, „kt e rina-
s o nehvaležnost protiN a j viš njemu
briše.“ Skleplji poleg svojo zahvalno rao-
litvo z višnjim mešnikom Jezusom, ino on bo
po prinašanji svojih zaslug tvoj dolg platil.

Glej ! toliko dragih zakladov se ti pri sv.
meši v daritvi nove zaveze ponuja! Oj pri¬
zadevaj si zato, vsak deri, če le moreš, pri
njej biti. Prav se pripravi, da boš pri njej
vseli s pobožnim ino skesanim serdcem. Mi¬
sli si, kedar se v cirkvo podaš, da greš ka-
korti na goro Kalvario, smerti Jezusove ob¬
hajat, ino v zaupanji na njegove zasluge, od
Boga vsmiljenja ino milosti prijemat. Pazi
posebno na poglavitne dele sv. meše. Odbi¬
jaj si vse raztresajoče misli, ino svoje po¬
glede vpiraj na križ. Premisli, da Herubiui
ino Serafini s trepetom ino spočtljivostjo
žertvenik (oltar) obdavajo ino pod kruhovo
podoboj skritega Boga molijo, prizadevaj
si zato, da svoje moljenje Boga ž njimi
sklcplješ.

148

29. Poslušanje besede Božje.

Ne menjša dolžnost vsakega kerstjana je
poslušanje besede Božje. Ako bi sami sebi
ino svojim popačenim nagnenjem prepuščeni
bili; ko bi ne bili podučevani, pokterih potih
hoditi, kakih sredkov se deržati imamo, bi
pač težko koda vzveličani bili. Zdaj pak ljubi
Jezus naše potrebe prestrega, ker nam od
roda do roda po svojih pravih namestnikih
svojo besedo Božjo oznanjevati da, ktera ka¬
kor nebeško svetilo, teme našega razuma raz¬
ganja, ino naše stopinje po poti vzvcličanja
vodi. Ona nas nairner uči: Naj svetejše skriv¬
nosti naše sv. vere, edinost Božjo ino Troj¬
stvo osob Božjih, Božjo vsegamogočnost, mo¬
drost, previdnost, dobrotljivost, pravičnost
ino vsmilečnost, dobroto odrešenja po včlo-
večenji Sinu Božjega, jegovo terpljenje ino
Smert, vstanenje ino vnebohod, začetek in
osnovo sv. cirkve ino jene naprave milosti;
poslanje sv. Daha ino drugi prihod Jezusa ob
konci sveta. Potler nam kaže važne resnice
naše vere, važnost dušnega vzvcličanja, ino
žalostne nasledke jegovega zanemarjenja,
potrebnost pokore, lepoto kreposti, ino če-
stito plačilo, ko jo čaka, ostudnost greha ino
strahovjtjie kazni, ktere so mu zažugane, smert

149

ino prihodno sodbo, grozovitne strahove pe¬
kla ino mične radosti nebes. K zadnjemu še
»as opomina na naše dolžnosti, kakor so Bo¬
ga ino bližnjega ljubiti, svet ino jegaukanlji-
v e dobrote zaničevati, po Jezusovem izgledu
križ na se jemati, se zatajevati ino se vedno
po kreposti poganjati. Opomina duhovne ino
posvetne, starše ino predpostavljene, otroke
ino služebnike na posebne zavezanosti (dolž¬
nosti) jihovega poklica ino jim kaže, kako
.je naj ležej dopolnjujejo.

Iz tega izvira, da si imaš poslušanje besede
Božje kolikor naj bolj moreš goreče k serdcu
vzeti, ino to tem bolje, ker tu za naj imenit-
nejše, za dušno vzveličanje gre. „Kdor je
iz Boga,“  pravi Jezus, „posluša bese¬
do Božjo.“  Brez poslušanja besede Božje
ostaneš v nevednosti, ne veš, kaj bi veroval,
ali tvoja vera je pogrešila, kriva ino s prazd-
no veroj pomešana, ino verh tega še po ta¬
kem grešiš soper cirkveno zapoved. Obljube
Božje ti ostanejo, kakor nameni in učinki sve¬
tih sakramentov neznani, tako boš pak tudi
malo poželenja do njih čutil. Ravno tako ne
boš moči molitve spoznal, ino boš tako po¬
glavitni sredek k vzveličanju v nernar pustil.
Če ti kerščanska popolnost na serdci leži,
poslušaj skerbno Božje namestnike, „vkte-
rihustaGospod svoj e besede vlaga.“

150

Jezus je jč poslal, „po vsem svetu eva li¬
ge lj a oznanjevat;" jim je pomoč sv.
Duha obljubil z besedami: „Neste vi, kte-
ri govorite, ampak sv. Duh," ino jim
obečal, „da bo do konca sveta pri
njih ostal."

Nikoli propovedi (predge) ne opusti z
izgovorom, kakor da bi bil vže zadosti pod¬
učen. Kako lehko pozabiš v hrupu ino šu¬
mu posvetnih opravil na to, kar si se v
mladosti naj beržej le slabo ino silama nau¬
čil. Ali ne potrebuješ zmirom novega obu¬
janja ino podbadanja, da po naučenem tudi
v dejanji ravnaš? Ne pravi, da ti propovedi
ni trebe, ker moreda doma imaš duhovne
knige ino razlaganje sv. pisma; ker to bi
se reklo, da svojo misel namesto Božje mi¬
sli staviš. Od sv. Duha razsvečena ino voje-
na (vladana) cirkva sama nezmotljivo spo¬
zna pravo misel (pomen) sv. pisma. „N e
pravi  mi," piše sv. Toma Vilanovljan, „jaz
sem učen, imam doma bukve sv. Au-
guština, Bernarda i. t d. Cerka je
mertva, glas je živ. Propovednikje
živi glas Božji."  V pismih sv. Ambrozja
se naide: „N ik d o r, b o d i še si t u d i t o-
liko učen, ni tako moder, da bi pod-
učcnja ne potreboval;  ino sv. Avguš¬
tin prav.: „Kakor serec ino veliko

151

let škof (vladika) sem pripravljen,
se od mladega moža učiti." Tej svet¬
nik je pred svojim preobernenjem dostikrat
pri propovedih sv. Ambrozja v Milani bil. Ko je
edenkrat besede oznanjevati cul: „Ne s m e-
mo vžertjiiuo pijančevanji, ne v

ncčistostiinopohotnostiživeti,“  je
bil močno presuuen, ino je svoje serdce
resnici odperel. Ravno tako je slišal sv.
Antonij ove besede Jezusove propovedati:
„Ako hočeš popoln biti, poidi, pro¬
daj vse, ino hodi za menoj;  sv. Nik-
lauž pak one besede pri Janezu: „Ne lju¬
bite sveta, ne tega, kar je na sve¬
tu/' in oba sta genena šla ino se posvetila.

Kcrstjan, če sv. pismo doma bere, leh-
ko iz tega res zlo veliko korist zajemlje;
Gospod pak s pravim oznanjevanjem svoje
besede celo posebne milosti druži, kterih
drugači ne deli. Kniga preroka Izaia je bila
za zakladnika (šacmojstra) Zamorske kra¬
ljice nekaj nerazumljivega; kakor hitro pak
mu jo je apostelj Filip razkladel, je bila za
njega beseda življenja ino vzveličanja. Ti
si svojemu vlastnemu, dušnemu vzveličanju,
lepemu izgledovanju svojega bližnjega, spoč-
tovanju do cirkve, svetosti besede Božje,
duhu mira ino ednakosti dolžen, propovedi
poslušati.

Kakor se zemlja očisti, ktera se ima s
semenem obrodovititr, ravno tako moramo
tudi serdce predpropovedjo vsega pozemelj-
skega osnažiti, ino z dobrim namenom pri¬
praviti, kes obuditi ino Boga za razsvečenje
prositi; ker nebeška modrost ne pride v
serdce, ktero je grehu podverženo. Molit-
va je kakor rosa, ktera k rasti besede Božje
pripomaga. Med propovedjo ne pusti nikdar
misli iz glave, da Gospod k tebi skoz svoje
namestnike govori. „Mi smo posli Kri¬
stusovi, 1 ^ govori Pavl, „Gospod skoz
nas tako  oporni  n a. u  Ne sodi propoved-
nika po njegovem izgovarjanji in obnašanji,
ne lovi po lepih, umno stavljenih besedah,
ino rečenega nikoli na druge ne obračaj,
temoč na sam sebe, ker apostelj pravi: „P a-
zi na sebe!“  Potler rečeno skerbno'ino
marljivo premišljava), ino stvori močen sklep,
se slišanega nauka ali opomina zvesto der-
žati; ker, „so ne poslušavci postave
pred Bogom pravični,,  kakor Pavl pi¬
še, „ampak leje izp olnj e vavci bodo
opravičeni.  “

30. Dolžnosti kerdeljanov do svojih dušnih
pastirjev.

Da bi nikoli ne pozabil, moj brat, daje
za tebe velika ino sveta dolžnost, svojemu

15-3

pravemu dušnemu pastirju vedno ljubezen,
spočtovanje ino pokornost izkazovati! Ta
dolžnost se opira na mnogo zlo važnih na¬
gibov. „Bratje!“ piše sv. Pavl, „pr o si¬
mo vas,pazite na te,kteri se zavas
voljo trudijo, da vas v Gosp odi vla¬
dajo in opominajo! Ljubite je še go¬
reč e j e zavoljo tega, kar nad vami
»tvorijo,“  gotler: „Duhovnikj, kteri
občino dobro vladajo, imajo za
dvojne česti vredne d er Žani biti,
posebno oni, kteri se z učenjem ino
propovedo vanjem toliko trudovit-
no obavljajo.“ Ino zadnjič:  „Poslušaj-
te svoje predpostavljene ino bo¬
dite jim p o dlo žili,  ker imaj o za sker-
bno čuvanje nad vašimi dušami od¬
govor dati, da svojo dolžnost z ve¬
seljem izpolnjujejo ino se nad va¬
mi ne imajo tožiti,ker bi vam to ni-
kake sreče ne prineslo / 4  Tvoj dušni
pastir te je po sv. kerstu spoznavcem
prave vere, otrokom Božjim ino dedičem
nebes stvoril; te je v resnicah samovzveli-
čajoče vere podučil; te otema (prosti, re¬
šuje) po sebi dani oblasti v spovednici skoz
greh zasluženi večni smerti; daruje za tebe
vsak den presveto, nekervavo daritvo no¬
vega zakona; te uči, izobražuje, opomina

154

vedno skoz svoje nauke ino propovedi; ti
lomi, kolikorkrat si le želiš, na mizi Gospo¬
dovi kruh angeljski; ti dava ob vseh najvaž¬
nejših prilikah tvojega Žitka svet ino to¬
lažbo, ino bo nekda tvoji duši na smertni po¬
stelji pomagal. Kakor mešnik ima pred¬
nost (cest, oblast), ktera  je,“ po iz¬
razu sv. Gregorja, „celo angelom stra-
hovitna;“  „čest,“ kakor sv Hrjsostom
pravi, „kakoranje kralji ino celo an¬
geli ne imajo.“  Kdor mešnika posluša,
posluša Boga, ino kdor njega zaničuje, za¬
ničuje Boga samega. Zato opomina sv. Duh:
„Pred velikaši sveta glavo nagiba¬
ti; pred duhovnikom pak dušo  po-
niž ati.“

Misli potler na skerbi, ktere dušnega
pastirja habijo ino trudijo, na odgovor, ko
bo ga nekda za voljo tebe Bogu dati moral,
na težave v spovednici, pri deljenji sakra-
mentov, pri oznanjevanji besede Božje, pri
podpiranji ubogih, pri obiskovanji bolnikov
ino nadlužnikov, kterim mora po dne ino po
noči, celo z nevarnostjo svojega zdravja, ja
svojega življenja na pomoč priti; na priza¬
devanje, pohujšanje ino razuzdanosti zavirati
ino zatirati, ino složnost, pobožnost ino
keršcansko zaderžanje povsodi razširjati ino
podpirati.

155

Ne stani te tedaj težko, svojo dožnost
proti dušnemu pastirju zvesto izpolnjevati.
Ljubi ga v besedi ino dejanji; postavi na
njega vse svoje zaupanje, ino se ga z od¬
kritim serdcem derži. Skaži mu pri vsaki
priložnosti slišno (dolžno) cest; ne govori
nikoli drugači od njega, kakor z spoštovan-
' jem; ogiblji se takih ljudi, ali zapovej jim
molčati, kteri toliko radi slabosti svojega
dušnega pastirja razgrinajo ino njegovo po¬
štenje podkapljejo. Bodi pokoren jegovim
poveljam, poslušaj jegove besede in opo¬
mine, kteri te k kreposti, bogaboječnosti
ino vzveličanju tvoje duše priganjajo. Bodi
tudi, kolikor koli moreš, s časnimi dobrota¬
mi proti njemu darežljiv; Bog bo ti deseterim
vernol. „Kdor v veri Kristusovi po-
dučenje prijemlje,“  pravi apostelj :
„d e 1 i temu, ko mu nauk dava, od
svojega premoženja.“  Ako pak včasu
posvarjenje od njega dobiš, premisli, da ga
visoka dolžnost k temu veže, nad tvojim živ¬
ljenjem čuti ino da bode za tonekda odgovor
dati moral. Če  ti razuzdanje tvojih otrok ino
podložnih razkrije, bodi ti to najvekša do¬
brota, ktero  ti izkazati zamere, ino ti bi, ko
bi mu to zameril, sam sebi na kvar bil. V-
kleplji poslednjič svojega dušnega pastirja
v svojo vsakdenjo molitvo, da mu od Boga

156

potrebnih milosti k zvestemu spolnjevanju
jegovega svetega pozvanja izprosiš.

31. Dolžnosti liišnlh očcv iito hišnih mater.

Nič se bolje pogosto ne godi, kakor da
se ljudje v zakon podavajo, ino nič ni bolje
redko, kakor pravo spočtovanje ino dopol¬
njevanje dolžnosti tega stanu, ko ga je Kri¬
stus k vrednosti (cesti) sakramenta po-
vzdignol. Ako si vže po tem sv. pasu k dru-
žeti privezan, nikoli ne pozabi, kaj ti Božje
pismo tako močno na serdce polaga: „M o ž-
je! ljubite svoje žene, kakor je
Kristus cirkev ljubil. Možje mora¬
jo svoje žene, kakor svoje vlastno
telo ljubiti, vsej ninikdor svojemu
vlast^emu  m e s u s o p e r.“ Potler: „P r e d
vsem bodi zakonski stan v cesti,
ino zakonska postelja čista ohran¬
jena/*  Ino: „Možje! pametno ravnaj¬
te s svojimi ženami; spgčtujte ino
prenašajte j e kakor slab e ji spol;
ker so tudi one sodediči nebeške¬
ga kraljevstva. 4 *  Na zadnje: „Žena

ima pod oblastjo moža biti, in on
bo ji gospod/*  Ljubezen ima podstava
(zakladni steber) zakonskega stanu biti;
kder se ta greša, mora ovi zavoljo mnog-

157

ternih sitnosti, ktere se toliko pogostoma
uamerjajo, skoro peklom postati; zvestoba
ino vzajemna (medsobna) pomoč imate mil¬
ino srečo zakonskih založiti. Ako bi se kteri
druže nezvestobe kriv učinil ino bi druge¬
mu svojo pomoč ukratil, bi moralo prekletje
namesto blagoslova, ino reva namesto sreče
priti..

Cc te je Bog v zakonu z otroki obdaril,
se sponmi, da bo je nekda ravno tako nedol¬
žne iz tvojih rok nazad terjal, kakor ti je
je zaupal. Ostra, sveta dolžnost, da bi jo le
prav zapopadel! je za tebe, skerbeti, da
tvoji otroci nikar samo časnega živeža ino
speha ne prijemajo, ampak se tudi po znanji
ino dejanji vere krepostni kerstjani izobra¬
zijo. Jiliove telesne ino duhovne potreb¬
ščine ti morajo tedaj, kolikor naj bolje, na
serdci ležati. Prizadevaj si, jim, dokler še
tvoje pomoči potrebujejo, svojemu stanu
primerni živež in obleč spravljati. Otroci,
kteri večkrat stradajo, radi izvekšega male
reči izmikajo, iz česar pozdneje huda navada
ino mnogo žalostnih nasledkov izvira; če je
puščaš nespodobno, navzpol nage ali v cun¬
jah hoditi, si kriv, da uže rano svojo sra¬
mežljivost ino stersljivost (čut za čest) iz¬
gubijo, pervemu razuzdancu, kakor se na¬
meri, svojo nedolžnost ino krepost predajo

158

ino brezbožno živeti začnejo. Nasproti temu
bi pak ti nikar menjše pogrehe ne učinil,
ako bi jim gizdave, nespodobne oblačila
pripuščal; pohujšanje, hudi izgledi ino toliko
drugih grehov, kteri bi iz tega privreli, bi
moralo nekda tvoj odgovor pred svetim sod¬
nim stolom Božjim strašno obtežiti. Imej pak
tudi ravno toliko dušno vzveličanje svojih
otrok na skerbi. IJči je, kčasu ko se jim
um obudi, sv. križ delati, vero, očanaš ino
češcenasimario moliti; podučaj je v dese¬
tih zapovedih Božjih; pravi jim večkrat od
Jezusa, jihovega Vzveličarja, od Marie, ji-
hove nebeške matere, in od sv. angela va¬
ruha; vadije kreposti hitre pokorščine, po-
hlebnosti, hvaležnosti ino sramežljivosti; po¬
šiljaj je skerbno v učilnico ino cirkvo, ne
privoli jim nikdar prevelike prijaznosti s
popačenimi tovarši. Pervi vtiski ostanejo po
navadi za celo življenje; ino ker je človek
od mladosti bolje k hudemu, kakor k dobre¬
mu nagnen, se otroci v družtvi z razberz-
danimi (prostopašnimi) le prevečkrat za ves
svoj žitek lehko pokvarijo. Ne pregreši se
nikoli vpričo njih z dvojnimi, pobujšljivi-
mi pogovori, kteri bi v njih nevarno pre¬
mišljevanje obuditi utegnoli. Gorje tebi, ko
bi ti sam bil — zapeljavec svojih vlastuih
otrok l

150

Sveti jim vseli ino povsotli z lepim iz-
gledom, to več pomaga, kakor prazdne be¬
sede. Živiš li pobožno ino kerščanski, bo je
tvoj izgled k ednakcmu življenju nagibal;
si li pak mlačen ino len, tudi nje za soboj
potegneš v nemarnost. Jabolko, pravi pri-
povest (prigovor) ne pade daleč od jablane,
ino: Kakor oča, tako sir.. Dobro izrejeni
otroci bodo dobri kristjani; ino ko bodo oni
sami starši (roditelji), bodo svoje otroke
sveto redili, ino tako bo se krepost od roda
do roda plodila. Nemarno vzrejeni otroci pak
bodo nekda svoje, toti drugoč svoje potomke
(otroke, zarod) nemarno redili ino tako bo
se pregrešnost od veka do veka plemenila.
„Redi je,“ po aposteljnovem ukazu: „v
strahu  in  o p o m i n a n j i G o s p o d o v e m.“
Učinijo li včasu predse velike pregreške,
kazni je po pameti, ker: „Kdor svoje
otroke ljubi, je s šiboj tepe (stra¬
huj  e).“ Boljše je, da si ti zdaj oster proti
njim, kakor da bi nekda zavoljo svojega
pregledanja jihovih popak ž njimi vred po¬
gubljen bil. Glej posebno na nje, k kakim
osobam, v kake tovaršije, na kake kraje da
zahajajo; varuj je hudih, ino spravljaj je k
dobrim; po noči jih nikdar ne puščaj izvune
hiše ino jim ne dodaj ponočnih shodov. —

160

Kedar hlapce ino dekle v službo najemlješ,
ne glej toliko na njih urnost, ampak veliko
bolje na njih kerščansko pravednost (poš¬
tenost). Dobri posli spravijo blagoslov ne¬
beški, hudobni pak prekletje ino pogubo na
vso družino. Daj jim spodobni živež ino za¬
služeni najem (plačilo); prideržanje tega
je v nebo vpijoči greh. Občuvaj jih, kakor
svoje vlastne otroke na skerbi imaš", ker
boš tudi za nje nekda oster odgovor dati
imel. Velevaj jim po nedeljah ino svetkih
pri Božji službi propovedi (predgi), kerš-
canskem nauku ino večernicah biti. Brani
jim nečisto znanje, ponočno letanje ino take
nespodobnosti. Opomeni je dva ali trikrat,
ino če ne posluhnejo, jim daj plačo, ino je
iz svoje hiše odpravi. Oh! ko bi v tvoje
A r arstvo izročeni otroci ino posli za voljo
tvoje nemarnosti v greh, razuzdanjc, po¬
gubljenje zabredli; kolik odgovor za tebe
pred Bogom, kteri si je je po svoji podobi
ustvaril; pred Jezusom, kteri je je tako
drago na križu odkupil ; pred svetim Duhom,
kteri je je po svoji milosti posvetil! Redi
je tedaj uže izperva v strahu Gospodovem,
da boš nad njimi na' tem svetu veselje ino.

pomoč, ino tudi nekda pred večnim sodnim
stolom, tolažbo., ino' spokojenje. žeti utogek.

161

32. Dolžnosti otrok ino služebnikov.

Poleg- na Sinai dane zapovedi ti Gospod
veli, tvoje starše ljubiti, spoštovati ino jih
poslušati (jim pokornemu biti); zapoved, od
ktere izpolnjevanja te ne starost, stan, ni
druge okoljšcine ne razvežejo. Ce uže po,
°d prirode ti v serdce položenem nagnenji,
svojega bližnjega ljubiš, koliko bolje imaš
svoje starše ljubiti, ker si „meso od nji¬
hovega mesa ino kost od njihove
kosti“!  Oni so te ze vsem prizadevanjem
popred ljubili, ali zato ne imajo pravice do
tvoje nasprotne ljubezni? „Koliko je,“
pravi sv. Ambrozfj;' ,",tvoj a mati pri tvo¬
jem spočetji v dar prinesla? Kako
s k e r b n o ino strašljivo te je pod
svojim serdcem nosila? Kako ga¬
bi j e n j e (g n u š e n j e) pred v s e m i j e d-
mi, kako nemirne noči ino težavne
dni je zavoljo  t e b e p r e st  tila. S ko¬
likimi bolečinami te je porodila?
Koliko trudnih noči je za voljo
tebe prebedela; kolikokrat zavo¬
ljo tebe milo jokdla; iz ljubezni
do tebe se je nekih jedi, se je ne¬
kih pijač ogibati morala. Koliko¬
krat si je mati svojim ustom pri-

11

162

tergala, in o tebi dala!“ Ti si v zibeli
mirno počival, dokler je tvojemu oči pot
po čeli tekel; mnogokrat si je želel po
trudovitnem dnevi počinoti, pak tvoje ve-
kanje ino vreščanje mu je sen (spanje) ino
pokoj jemalo; ino vemdar ni bil nevoljen,
se vemdar ni jegova ljubezen do tebe po-
menjšala.

Iz ust svojih staršev si čnl perve res¬
nice naše sv. vere; jibove roke so te obla¬
čile ; za njihovo mizoj si se lehko do sitosti
najedal; jihovo dobro sčrdce ti je one ne¬
dolžne veselice mladosti pripravljalo, kterih
spomin ti skoz celo življenje pač neko gren¬
ko uro posladi. Njihova skerb se ni samo
na sedašnjost (zdanjost, pričujočnost) raz¬
tezala; oni so hotli, da bi ti tudi še tedaj
srečen bil, ko bi uže oni davno v grobu
perhki bili. Kolikokrat so padli v svojem
tihem hrameu, ali v hiši Božji na svoje ko¬
lena! Za tebe so molili, da bi te tvoj Bog
dobrega ino srečnega učinil. Kako divje,
skaženo serdce bi moralo tedaj v tebi tolči,
ako bi svojim staršem dobro zasluženo na¬
sprotno ljubezen odrekel!

Po opomeneni zapovedi si dalje zavezan,
je spočtovati, jim pokoren biti. Bog ti je je
dal za rednike; oni so za tebe namestniki
Božji. Po ustih modrega moža govori sveti

163

^wh: „Bog hoče, da otroci svojega
°čo spočtujejo, iti o hoče ino po¬
trdi materni strah nad njenimi o-
ti oki / 4  Tudi sv. Pavl piše  : „Otroci! b o-
dite v Gospodi svojim staršem po¬
korni; zakaj to terja pravičnost.«
Koliko da Bog teiste otroke blagoslavlja in
obdaruje, kteri imenovane dolžnosti do svo¬
jih staršev izpolnjujejo, nam sv. pismo kaže
oad Semom, Jafetom, Tobiern, Samuelom,
Egvptovskim Jožefom ino drugimi. Kako
strašita pak je bila smert napačnega Absa-
loua! Kako nesrečna sta bila sinova Helieva,
ker nesta glasu svojega oče poslušala!
Vzemi si tedaj v skerb, da boš svoji dol¬
žnosti zadostil. Ljubi svoje starše v besedi
ino dejanji; vzemi teiste v svojo hižo, ko
so te nek da pod svojim serdcem nosili; pod¬
piraj  teiste roke, ko so te nekda v plenice
zavijale, ko so noč ino den za tvojo srečo
delale. Prenašaj z otročjim pregledanjemsla¬
bosti svojih staršev, ko so toliko zana¬
šanja ino poterpljenja s pogreški tvoje mla¬
dosti imeli, ino so si iz ljubezni do tebe pač
nek kos pritergali. Bodi proti njim poln spoč-
tovanja ino stersljivosti; ne počni ničesar
brez njih vedenja ino svetovanja, naj menje
pak stopi v kak stan, da bi ne bil popred
za njihovo privoljenje prosil. Nikoli ne pridi

11 *

164

iz tvojih ust groba, prevzetna, terda beseda
proti njim; nikdar se ne prederzni, jih pri
drugih zasmehovati. „Oko,“ pravi sveto
pismo: „ko svojega očo zasmehuje,
ino porod svoje matere zaničuje,
to imajo vranovi za potokom iz¬
kljuvati, ino orliči zžreti;“ ino:
„Kdor svojega očo ali svojo mater
prekolne, ima umreti.“ Zvesto oprav¬
ljaj jihove ukaze; če nje poslušaš, Boga po¬
slušaš ; ako pak nje zaničuješ, se ravno tako
soper Boga staviš. Ako te včasu pokaijajo ino
kaznijo, imej to za dobroto; oni te strahu¬
je jo, ker te ljubijo, ino bi morali nekda težko
odgovoriti, ako bi ti tvojih pregreškov ne
karali (te svarili ). Pristopaj jim v bolezni,
v silah (potrebah), v starosti; moli zanje,
dokler žive ino tudi, ko vže jihov prah v
grobu počiva. — Ako te tvoj stan sili, v
kako službo stopiti, ali če si vže v kteri,
premisli večkrat opomin aposteljna: ,,Vi
hlapci ino dekle! bodite pokorni
svojim posvetnim (svetskim) go¬
spo d emv prostosti s v o j e g a s e r d c a,
kakor Kristusu,... kakor kteri ni¬
kar ljudem, ampak Gospodi služi¬
te  1 “  Misli si, da so tvoja gospoda kakor
tvoji starši. Pogajaj se ž njimi v spočto-
vanji, pokornosti, ino izkazuj jim natenčno

165

Zvestobo. Tudi oni morajo nekda, kakor
starši za tebe odgovor pred Bogom dati.
Ne gondraj nad njihovimi poveljami, ako
ravno so včasu tudi terdi; misli si, da ho¬
češ Boga poslušati, kteri ti po njih vele¬
vati da. Grajajo (kregajo) li te, prenesi
liho ino poterpljivo; to se le k tvoji sreči
godi. Bodi skerben v opravljanji svojih del,
hio trohe ne premekni od tega, kar ti je
zaupano, da ne bo greh krivičnosti na tvojo
dušo legel. Potler ne stopi v nieduo služ¬
bo, kder bi bil nevarnosti k grešenju pod-
veržen, ino kder gospodarje kerščanski ino
pobožno ne žive, dasiravno se ti vekša
plača ponuja. Kaj bi ti penezi pomagali,
ko bi si pak poleg svojo dušo zapravil!
Dostikrat premišljiij te dolžnosti, ino veri-
mi, dopolnjevaje vse to, kar sem ti pove¬
del, boš srečen na zemlji, ino boš obilno
plačilo zadobil na onem svetu v boljši do¬
movini.

33. Izvolja stanti.

Kakor, če meniš, kako posvetno le ne¬
koliko važno opravilo početi, je popred
dobro premisliš, izkušene ljudi za svet pro¬
siš, ino vse marljivo pretehtaš, kar bi ti
k pospehu služiti utegnolo; ravno tako,

166

pak še veliko skerbneje si imaš, o mla¬
denič! o devica! popred premisliti, se po¬
svetovati ino izkusiti, preden se v kak od¬
ločen stan podaš, ker od njega ne le tvoja
časna sreča, temoč tudi tvoje večno vzve-
ličanje visi. Po soglasnem uku svetih oča¬
kov je Bog vsakega človeka za poseben
stan namenil, ino ž njim kmalu tudi po¬
sebne milosti ino pomoči združil. Ne preime
li se človek ovega stanu, v kterga je od¬
ločen, mu Gospod tudi za njega namenjene
milosti škrati, brez teh bo pak vzveličanje
ali celo nikar ali le z najvekšo težavoj do¬
segel. „0n je p o dob en ,“  pravi sv. Li-
gori: „iz sklepa previnenemu udu,
kteri le revno ino med velikimi te¬
žavami prav živeti more.“  Eden paz¬
ljivi pogled v razločne stanove življenja ti
kaže, da jih le malo pravi mir svojega serdca,
upovano srečo ino srečen konec v svojem
stanu nahaja; ino to samo iz tega vzroka
(pričine), ker so v njega brez premišljen-
ja, ino ne gledaje na voljo Božjo ino svoje
večno vzveličanje, stopili. Zakaj, „kdo se
je Gospodi ustavil, ino je mir(sre-
čo) imel?“  Eden je za vojščaka vzveli-
čan, kteri bi v duhovskem stanu pogubljen
bil. Drugi pride v samostanu (kloštru) v
pekel, kteri bi v svetu vzveličan bil. Ino

167

se drugi gre v zakonu v pogubo, kteri bi
v samostanu bil svetnik postal. Iz tega te¬
daj vidiš, kako močno važna da je izvolja
stanu ino s koliko skerbjo da se more po¬
leg ravnati.

Premišljuj včasih vže v svojih mladih
letih, v kteri stan te je Gospod najberžej
poklical. Mnogo mladencev ino devic pri¬
ganja v pervi mladosti k vzveličavnemu po¬
klicu; ako pak jegov glas preslišijo, je
pozdneje le prepogostoma zapusti.

Ko je nevesta na svojem loži (počiva¬
lišči) ostala, ino je zamudila, terkajočemu
ženinu dveri odpreti, je tej mimo šel. (Vi¬
sok. pesni. 5,)

„Ne vsem kerstjanom,“  pravi sv.
Gregorij: „je ednaki stan koristen
ino vzveličaven.“  Ne! samo tiisti je, v
kterem človek voljo Božjo izpolnjevati ino
si svoje vzveličanje gotoviti more. Sicer si
lehko v duhovskem, v samskem (prostem)
ino zakonskem stanu vzveličan; pak pred
se moraš izkusiti, k kteremu da vekše nag-
nenje čutiš, za kterega naj več prirojenih
sposobnosti imaš (za kterga se ti zdi, ka¬
kor da bi rojen bil), premišljevati, v kte¬
rem bi te naj menje nevarnosti za tvoje
vzveličanje sredo, v kterem več prilik nai-
deš, Bogu služiti ino v nebesa priiti. Z edno

168

besedoj, ne čestitost, ne sitnost, ne pri¬
jetnost, ne sopernost tega ali onega stanu
te ne ima, k njega prijetju ali odbitju na-
gnoti, ampak samo vzrok, ker bi v njem
svoje večno vzveličanje ali našel, ali iz¬
gubil. Naj pervo tehtaj (vagaj), potler va-
gaj (se podstopi); naj pervo premisli, po¬
tler stvori; pravi star pregovor. Kedar je
vže stvorjeno, je obžalovanje prepozdno.
Varuj se posebno, da ne boš v stanu gor¬
ljivosti, razdraženja, žalosti, o hupanja, stra¬
sti, pri veselicah, pri pirih (dobrih voljah)
i. t. d. izvolje svojega stanu sklenol, zakaj
pri takih priložnostih se glas Božji pona-
vadama nikar na znanje ne dava; ker je
serdce skoz počutkovske reči zmočeno in o
blizo greha,

Ker Bog naj bolje ve, kde ino kako ti
svoj naj višji cil naj varneje dosežeš, ga
moraš pred vsem drugim goreče ino po¬
božno prositi v serdčni molitvi, da te raz-
sveti, ti pravi poklic po iznotrenjem na¬
govoru spoznati da, ino te pri voljenji stanu
vodi. „N aj ug o d n e j š a doba ino prili¬
ka, voljo Božjo glede stanu izve¬
deti, je te,“  kakor nek pobožen pisa-
vec pravi: „kedar smo se po sakra-
mentu sv. pokore zBogom spravili,
ino po sv. obhajili zedinili; ker jo

169

t<HBog s svojo Božjo in o človeško
nravjo (naturoj) v nas pričujoč, ino
lehko zaupljivo sSamuelom rečemo:
„„Govori, o Gospod! ker tvoj sluga
posluša!““

Potler bo tudi koristno (dobro), ako
mnogič razne stanove pretehtavaš, k ktere-
mu da se pozvan čutiš, to, kar ti dosego
.tvojega čila speši ali pači, bi rekel, navago
deneš, dostikrat premisliš, zapišeš ino sker-
bno prebiraš. Ne opusti, se včasu sam sebe
uprašati: ,.Kaj bom si ob smertni uri
želel, da bi bil stvoril? Ob uri, ko
bom starše, brate inosestre, ž 1 a h-
to, premoženje, svet zapustiti, ino
se pred večnegasodnikaprikazati
moral, da zavsaki hip svoj e ga živ¬
ljenja oster odgovor dam?“

Ne morem ti še zadosti priporočiti, da
se vsaki zmotnjavi, kolikor moreš, ugeneš,
da pametne ino izkušene ljudi, posebno svo¬
jega spovednika za svet prosiš, ker nam
Gospod velikokrat svojo voljo po drugih
razodeva, ino ker tvoj spovednik tvoje nag-
nenja ino sposobnosti (prikladnosti) naj¬
bolje razsoditi umi. „P o p r a š uj t e posta-
rih stezah, ino po naj boljšem poti,
i n o h o d i t e p o n j e m. Per. 6. Ko j e P a vi
zaklical: „Gospod! kaj hočeš, daimam

no

stvor iti ? 44  je ovi k njemu rekel: „V s ta¬
ni, ino poidivmesto, ondi seti po¬
reče, kaj imaš storiti / 4

„Ako si pak od Bo g-a poklican,
pravi sv. Ligori:  „svet zapustiti in o
v samostan iti, se dobro vari, tej
sklep sv oj im staršem aližlahtiraz-
odeti ! 44  Sv. Toma opomina vse v redovni
stan pozvane sploh, da se imajo vsega po¬
svetovanja za voljo svojega poklica z žlah-
toj varovati; ker se ta skoro vseli dopol¬
njevanju takih sklepov ustavlja, ker jo strast¬
na ljubezen do otrok izvekšega slepi ino
moti. Veliko število svetnikov, kteri so od
Boga poklicani bili, svet zapustiti, so bez
pomude iz očine hiše izbezali, ino ne, da bi
bili svoj namen popred staršem razkrili,
kakor na pr. sv. Toma Akvinjan, Frančišk
Ksaverjan, Filip Neri, Ljudevit Bertrand, Pe¬
ter Alkantarjan i. t. d. Zadnjič še reče sv.
Toma glede izvaljanja stanu mladih ljudi:
„Ce h o č ej o v z akonski stan stopiti,
ali devičtvo ohraniti, neso dolžni
ne hlapci svojim gospodarjem, ne
otroci svojim staršem pokorni  bi¬
ti , 44  ako imajo leta (so polnoletni) ino se
starši iz neumnih vzrokov soperstavijo.

K sklepu ti dam opomin modrega moža,
kakor nekda Tobia svojemu sinovi: „Moj

ITI

s in! prosi Boga, da tvoje poti rav-
11  n, in o se ti vsi tvoji sklepi do-
P o lilij o.“

34. Kerščanski dnevni red.

Zlo razgernena med ljudmi je kriva misel
(mnenje), da se za vzveličanje morajo same
velike ino črezredne reči opravljati. To pak
vendar ni tako. Ce ravno Bog včasu neko
dušo k posebni stopnji svetosti pokliče, ven¬
dar ne smemo, po njenih čreznavadnih po¬
tih ne hodeč, iz tega sklepati, da nas ne
hoče k ravno tolikemu vzveličanju pripeljati,
»ko le zvesto dopolnjujemo, kar smo svoje¬
mu stanu ino poklicu dolžni. Res da nebeško
kraljevstvo silo terpi, ino da je le silni na
se zgrabijo; pak dobre duše, ker Gospod
nič nemogočega ne terja, je vemdarlehko
k sebi potegnejo. — Tu ti želim, prost na-
vod (nauk) dati, kako imaš vsaki den pre¬
biti, ino te uverim (verimi mi), da, če se
ga stanovitno deržiš, si si lehko brez vse
dvojbe gotove dosege vzveličanja napred
svest.

Začni den z Bogom, ino boš ga tudi
lehko z Bogom končal. Premisli, da je neki
črez noč v bolezen, v grehe padel, od smerti
prenagljen ino moreda v pekel pahnen bil,

172

ino da je tebe Bog do te ure tako očinski
varoval. Vzdigni tedaj svoje serdce ob per-
vera prebujenji k njemu, prekrižaj se, o-
pravi kolikor utegneš, zbrano, kakor naj
bolj moreš, nekoliko kratkih molitvic k
Bogu, k prečisti Devici, k svetemu angelu
varuhu ino k svetim pomočnikom (patro-
nom). Prebudiv se, kmalu posteljo zapusti,
ino tako prinesi skoz to premaganje Bogu
rani dar. Nič ni nevarnejšega, kakor če
človek se prebudivši še delj v postelji osta¬
ne, ker mu izvekšega hudi občutki, ne¬
čiste misli ino želje vstajajo ino k grehu
vabijo. Obleci se ze vso sramežljivostjo ino
pristojnostjo (spodobnostjo), ter ne poza¬
bi, da si sam sebi počtovanje dolžen. Obudi
dober namen, kteri neizrečeno veliko velja,
ino kteri v tem obstoji, da Bogu vse svoje
misli, besede, dela, opravila ino početja,
pak tudi sopernosti, ktere te čakajo, celega
dne izročiš, da bi le k njegovi česti ino
k tvojemu vzveličanju bile. Po njem bodo
tvoji naj menjši posli (opravila) posvečeni,
ino so kakor neprenehana molitva. Bodi,
ako le kolikor moreš, pri edni sv. meši,
ali bar (vsej) svoje otroke k njej pošlji,
ino bodi si svest, da bode Gospod tebe ino
tvojo družino za uro, ko si jo njegovi službi

173

posvetil, črez den z obilnim blagoslovom
obdaroval.

Začni svoje delo vseli s pobožnim iz¬
rekom: Moj Bog! Vse, kar bom dnes delal
ino terpel, se ima le iz ljubezni do tebe,
le k česti tvojega presvetega imena, k spo-
korjenju mojih grehov ino k vzveličanju
moje uboge duše zgoditi! Vzdigni med de¬
lom večkrat svoje serdee k nebesem; po¬
misli včasu: Kar se za voljo Boga nezgodi,
je bez zasluženja ino na vekoma izgubljeno;
misli si: Jaz sem samo za to na zemlji,
da si kratke dni svojega življenja dušo z
zaslugami obogatim; meni so dobrote tega
sveta le za to dane, da svoje telo prehra¬
nim. Misli si: Nekda moram umreti, pred
svojega večnega sodnika stopiti, ino za
vsako misel, za vsako prazdno besedo oster
odgovor dati! Misli si: Le samo edno dušo
imam; ako to izgubim, je vse — vse izgub¬
ljeno ! Obudi večkrat dejanje ljubezni Božje,
n. pr. z besedami! Moj Gospod ino moj
Bog! jaz te črez vse ljubim! Daj mi svojo
ljubezen! Tako se ti mnogo odpustljivih
grehov odpusti ino tvoja duša se v milosti
skoz bolje krepi! Ako bi tako nesrečen
bil, v odpustljive grehe pasti, ponovi kčasu
v jutro stvorjeni, dober namen, ker se toti
skoz vsaki, tudi naj menjši radovoljni greh

174

spodnese ino ob moč spravi, kakor je
mnenje (misel) naj večih Bogoslovcev. Stavi
se vseli ino povsodi v navzočnost Božjo;
ta je močen ščit (branba) soper vse hudo.
Ce te je vže sram, pred kterim grešnim
človekom kaj nespodobnega stvoriti; boš si
kaj takega toliko menje v navzočnosti svo¬
jega Boga ino pritiodnega sodnika upal. Ako
včasih nečiste, opravljive pogovore čuješ,
ako te delo v serd, v nepoterpežljivost spra¬
viti hoče, ako hude misli, nesramne želje
tvoje serdce napadajo, pomisli: Bog ino sv.
angel varuh stojita pred menoj, ino kako bi
le pred njunimi svetimi očmi kaki greh
stvoril! Reci ob takih hipih: Moj Bog! raj.!
jezerokrat umreti, kakor toti greh stvoriti
Oberni se k materi Božji, pozdravi jo r
edno češeenasimarioj, ino če še te iz"
kušnjava ne pusti, zapusti raji delo, kraj
kder si, ino se upiraj kaj misliti, ali kaj
govoriti, ali delati, kar je popredšnjemu
ravno nasproti ino tako, da ti tvoj razum
obavlja (mudi). Če si nesrečo imel, smer-
ten greh stvoriti, se hitro pred Bogom po¬
nižaj, obudi kes in obžalovanje, ino se pač
ne mudi, kmalu, kakor hitro se ti prilož¬
nost ponudi, k sv. spovedi iti. Kakor sem
ti vže gore povedel, ti od ovega hipa, ko
si smerten greh stvoril, tvoje molitve, po-

175

korila, posti ino druge dobre dela za ne¬
besa nič ne pomagajo. Moreš se sicer skoz
popolni kes, kteri sklep, se spovedeti, v
s ebi zapopade, drugoč opravičiti; ker se
pok tiisti ne da ob vsakem hipu tako lehko
obuditi; ravnaš vseli modreje, če se berž
k sv. spovedi sami podaš.

Pred ino po jedi vzdigni svoje roke
proseč ino hvaleč k Gospodi, ino se tega,
c e ali doma, ali kde drugde ješ, ne sra-
01 uj, kakor je zdaj šega nekih kerstjanov.
Bog ti poda, kar užiješ, ino za to se tudi
pač spodobi, da svojo prožno ino hvalno
oiolitvo pred ino po vsakem malu (jedi —
obedu) k njemu pošlješ. Vari se vsake nez¬
mernosti pri jedi ino pitji, vsakega ne¬
snažnega, grešnega pogovora ; premisli, da
hi naj gerša nehvaležnost bila, ko bi ti
svojega stvarnika skoz ino pri uživanji nje¬
govih darov žalil, ino ne pozabi, da pri
svoji mizi nevidnega gledavca imaš.

Kar nedelje ino zapovedane praznike
zadeva, vedi, da so oni celo posebno k
Božji česti ino k blaženstvu (sreči, vzve-
liČanju) postavljeni; da si pod smertnim
grehom zavezan, ob njih pri velikem opra¬
vili, ali bar (vsej) pri edni sv. meši biti,
ako ti bolezen ali drugi važni vzroki ne
branijo; daje vsako hlapčevsko delo, razve

176

sile, ostro prepovedano; ino da si te svetke
tudi na svoje posvečenje obračaš. Poslušaj
tedaj kolikor koli moreš, pobožno sv. mešo;
pazi na sv. prepoved (predimo), pomni si
je posebno nekoliko poglavitnih reči, ino
je skoz teden pri deli premišljuj. Hodi tudi
k popoldenji službi Božji, k kerščanske-
mu nauku ino večernicam; pri kerščanskem
nauku imej posebno pazko, da si naj važ¬
nejše nauke ino dolžnosti na svojo pamet
jemlješ. Izberi si, ako tega tudi ob delav¬
nikih ne utegneš, v nedeljo vsej pol ure
za premišljavanje večnih resnic, ali nekte-
rih čednosti; ker „bez premišljevanja
je,  po uku nekega svetnika, „skoro ne¬
mogoče, vzveličanemubiti; človek
naimer po temi hodi, ne vidi nevar¬
nosti, se potrebnih sredkov  ne
prelme, ino gre tako v pogubo.“  Ce
pak se večkrat v premišljavanje podaš, ne
boš tako lehko v smerten greh padel, „ker a
kakor nek pobožen služebnik Božji pravi,
„pr emisije vanje ino smerten greh
nemoretapolegedendruga  o bs  tati.“
Potler obračaj te dni še na to, da kake
dela milosti opravljaš, kakor: da bolnike
obiskavaš, tolažiš, s kakim darom razve¬
seliš, za svoje rajne starše, prijatelje ino
dobrotnike moliš; ogiblji se opakih družb,

m

plesov, iger, razuzdanih shodov iuo spre¬
hodov ino vsega, kar bi te v zbranosti duha
motiti ino pačiti utegnolo. S tem pak ni
rečeno, da se imaš počtenim razveseljenjem
umikati; ne! one so, kakor sveti Frančišk
Salešan piše, sol življenja. Ni nikakor v duhu
kerščanstva, žalostno iuo dreselo življenje
baviti (v žalosti ino pobitosti živeti). Po¬
bitost je delo hudičevo. „S luž it e Go¬
spodi z veseljem,^  pravi sv. pismo:
»ker on veselega darovnika ljubi.“
Le veseli ino krepi se, dokler ino kakor
daleč je kerstjanu pripušceno.

Po dokončanem dnevi zahvali Boga, za
milosti, ktere ti je podelil. Izprašaj si svojo
vest črez stvorjene grehe, ponovi sklep,
se jih z anapred varovati; obudi kes, moli,
če le moreš, sveti rožni kranec, ino k skepu
še češčenasikraljico k blaženi Devici za
milost stanovitnosti v dobrem. Lezi z mi-
seljo v posteljo, da je ta noč morebiti po¬
slednja tvojega življenja, ino da se lehkič
zautra v večnosti prebudiš. Bavi se (mudi
se) s pobožnimi mislimi, dokler ti spanje
oči ne zatisne.

35. Ljubezen Božja.

V tej knigi sem ti vže nekoliko krati
ljubezen Božjo kakor naj močnejši nagib k

12

178

ostudi pred vsakim smertnim in odpustljivim
grehom kazal; pak opustiti ne morem, da hi
o njej še bolje na* tenko s toboj ne govoril-
Ljubezen tirja nasprotno ljubezen, ino
serdce se s hvaležnostjo do svojih dobrot¬
nikov polni. Bog pak ti je neskončno lju¬
bezen ino nezmerne dobrote izkazal, ino sme
tedaj upati, da ga nikar z grehi ne žališ ino
serdiš. „Z večno ljubeznjo,“  pravi on,
„te jaz ljubim; zato se te vsrnilim
ino te k sebi vi e čem.“  Jegova ljubezen
ti je bez tvojega zasluženja življenje dala, te
je soudom (v souda) samovzveličajoče Cink-
ve odločila, odločila dedičem večnih nebes;
ona je za tvojo voljo zemljo ino jene mnog-
terne lepote, nebo z veličanstvenim solncem
stvarila; ona ti je vže tolike milosti ino na¬
govore, vže toliko dobrega podarila. Ti si
izgubljen bil, si si za vsekdar ino navčko¬
ma pekel zapadel; vse pozemeljske močite
neso mogle več pogubljenju oteti ino glej¬
te ti je poslal Bog svojega edinega Sinu,
da te je skozi svoje terpljenje, skozi smert
odrešil. Pred svojega duha si postavi, kako
je bil Jezus v razpadlem hlevu vzravno neum J -
nih živali rojen, v ubožne plenice povit, ka¬
ko so mu vže rano po življenji stregli, pre¬
misli veliko ubožtvo, glad, nagoto, revščino,
ktera ga je povsodi sledila; glej ga v nje-

179

govih mokah (uiartrah); glej strašni stud, ne¬
izgovorljive bolečine, naj vekše ostermenet-
je, naj gerše ponižanje, ,s kterim ga je groz¬
na teža tvojih, mojih ino vseh ljudi grehov
»a Oljski gori potlačila; poglej ga od izne¬
verjenega Judaža prodanega; glej !kako gro-
zovitni nevsmilneži jegovo moljenja vredno
sv. Telo močijo (martrajo), vežejo, pačijo,
bijejo, z biči ino šibami mesarijo; glej! ka¬
ko ga od ednega krivičnega sodnika k dru¬
gemu vlačijo, kako ga z ranami pokritega, s
ternjem ovenčanega z berljuzgami (zaušni¬
cami) tepenega k sramotnemu stebru pri¬
klenejo, ga v lice pljuvajo, kakor hudodel-
nika na morišče ženejo; glej ga na zadnje
na križ pribijati; čuj grozovitne udarce kla¬
diva, kteri j ego ve svete roke ino noge z
žreblji predirajo; glej kerv, ko se iž nje¬
govih ran prelivlje, — on umira, rokami raz¬
pet, na strani preboden, z osmehi obsut, od
vseh, celo od svojega nebeškega Očeta za¬
puščen, ti z medlim glasom kliče: Moj sin!
moja dči! iz ljubezni do tebe umiram; umrem,
da bi tvoje grehe izbrisal, jaz umrem, da bi
ti živel! ino ko bi jaz imel še jezerokrat
take smerti umreti — jaz bi jo rad stvoril iz
ljubezni do tebe! „Kaj bi li še ti jaz
bil imel učiniti, ino nesem učinil!“

12 *

180

Najsvetejši, Najnedolžnejšije tedaj za tebe
umerel, umerel naj grozovitnejše smerti, da
t>i te svoje ljubezni presvedočil (prepričal)-
Se več! pred svojim terpljenjem je verh te¬
ga ustanovil preveliko skrivnost sv. altar-
skega sakramenta, v kterem ti svoje vlastno
meso ino kri v dušno hrano zapusti, da ti
vedni spomin na preobilje svoje ljubezni pred
oči postavi. V tem le ti podari vse še več,
kakor si le sam želeti moreš. Ali je kda
kteri oča, ali ktera mati svojemu otroku to¬
liko učinila, kolikor je Bog tebi učinil ? Ino
za vse te dobrote ne tirja ničesar druga,
kakor da ga ljubiš ino več ne žališ; celo
za to ljubezen še ti večno vzveličanje obr
ljubi. Koliko hudobna, gerda, hudičeva ne¬
hvaležnost, koliko divja oterplost (bezčut-
nost), bi tedaj pri tebi bila, ako bi jegovo
ljubezen zavergel, ino z grehi jegovo močno
terpljenje na sebi ob moč ino sad del (spra¬
vil)! Ti si vsej celo do svojih sovražni¬
kov hvaležen, ako ti kako dobrotico izka¬
žejo in obdariš neumno živinče (stvar), če
ti je zvesto, ino se ti prilizava; zakaj pak
Jezusa ne hočeš ljubiti, kteri te z neob-
mejeno ljubeznjo ljubi ino ti dobrote ne¬
skončne vrednosti deli? Zakaj pak hočeš
samo njemu s tako sramotljivo merzlostjo

181

i«o terdostjo soperovati, ko ti je skoz svojo
s mert pravice do večnega vzveličanja pri¬
pravil? Zakaj pak ga hočeš s zmirom no-
vimi grehi žaliti, dokler se iz ljubezni do
tebe po dne ino po noči v sv. taberna-
keljni zapirati da, ino ti ob vsaki uri svoje
meso ino svojo kri v živež ponuja? Po-
sluhui izrek aposteljna: „Preklet bodi,
kdor našega Gospoda Jezusa Kri¬
stusa ne ljubi!“

Oh!  nehaj da vemdar, z nehvaležnostjo
se skverniti, ktere bi se same sirove (terde)
pečine sramovati imele! Reci s Petrom:
»Gospod, ti veš, da te ljub  im!“ ino
s Pavlom: „Nič me ne loči ljubezni
Kristusove!“  Bodi pripravljen, raji vse,
celo življenje izgubiti, kakor si z ednim
smertnim grehom prijaznost Božjo zapra¬
viti. Moli večkrat za ljubezen, delaj, trudi
se iz ljubezni, učini vse iz ljubezni, da tako
Gospodi zmirom prijetnejši prihajaš. V ter-
pljenji, preganjanji, v nesreči, v izkušnja-
vali se oziraj proti nebesem, ino se iz na¬
sprotne ljubezni do svojega Odrešnika uči
terpeti, stanoviten biti, se vojskovati, grehu
soper stati, premagati, obladati, ljubiti. Živi
v ljubezni, umri v ljubezni, ino vzveličan
boš skoze celo večnost!

182

36. Češdenje Marie.

Še mi ostaja, edoo besedo o reči s to-
boj govoriti, ktera je za vzveličanje tvoje
duše najvekše važnosti, ino ktero so od-
nekda za znamenje (izkusili kamen) prave
katoljškosti imeli; jaz menim češcenje blar
žene Device Marie. Kako globoko da je to
češcenje vterjeno, ino koliko da je imaš
na skerbi imeti, lebko iz sledečega posne-
meš.

Nijeden človek si za človeštvo ni to¬
liko zaslug pridobil, nikdor ni bil od Boga
toliko povišan, kakor Maria. Le z visokim
navdehnotjem so preroci od nje govorili,
ino so jo napovedavali „za čestito ju-
terno zarjo, ktera bo pred solncem
pravičnosti prišla,“ za „lesketočo
zvezdo iz Jakoba, ktera se pred
dnevom vzveličanja prisveti,“ za
„svete vrata, skoz ktere se v sve¬
tišče priide.“  Pervi med angeli, Gabriel,
je od večnega Očeta samega poslan, da bi
ji materstvo Sinu Božjega oznanil; sv. Duh
jo je z Božanstvom napolnil; večni Sin, kte-
rega nebesa nebes ne zapopadajo, v kte-
rega roki cela večnost počiva, je, da tako
rečem, zapustil prestol svojega veličanstva,

183

pred kterim ga railjoni angelov moli, da bi
pod njenim devičkira serdcem počival. Ona
je porodila, brez uraze (skaze) devičtva,
svetu Vzveličarja, ino je tako postala mati
edinorojenega Sinu Božjega, kteri ji je do
sinerti pokoren ino podložen ostal. Kri, ko
je na križu za naše odrešenje tekla, se je
iz njene vlastne kervl stvorila. Njo imamo
vzravno Boga naj več za svoje odrešenje
zahvaliti. Ona je druga, pak nebeška Eva,
ko je kači glavo zdruzgnola; ona je slavo
vseh junakov zgodovine potemnila; ona je
kraljica nebes ino zemlje, ino ne samo mati
Božja, temoč tudi naša mati, ker nam jo je
Jezus po sv. Janezu za tako dal; ona je naj
čistejša ino naj svetejša med vsemi devi¬
cami, naj krasnejši razgled vseh kreposti
ino popolnosti; ona je mati lepe ljubezni;
vse terpljenje, preganjanje, oni sedmerni
meč, ko je jeno dušo presunol, je ona iz
ljubezni do našega odrešenja prestala; ona
je pri Bogu po svoji vsemogoči prošnji naša
naj veča dobrotnica ino žleb, po kterem
vse milosti nebes k nam pritekajo; ona je
zadnjič za Bogom naša naj terdnejša upazen
(upanje) ino podpora.

To pretehtavši, si je pak tudi prava
cirkva od začetka do dnešnjega dne priza¬
devala, po maogterih sredkih češdenje ino

184

pobožnost do Marie med verniki vseh dežel
razširiti; so jo sveti očaki vže od pervih
vekov s hvalami povzdigovali, so se obla¬
stniki, narodi, pod njeno varstvo izročali,
se je mnogo duhovskih redov, nepreštetib
dražb ino bratovščin v njeno češčenje o-
snovalo, ino do se ure jeno mogočno varstvo
ino pomoč vidoma čutili.

Ono tedaj, ko so jo preroci vže pred
njenim rojstvom visoko hvalili, ko jo je ver-
hangel polno milosti imenoval, ko jo je sama
sveta Trojica s tako čudovitnimi prednost¬
mi ukrasila, ko so jo sv. Elizabeta, pobožni
stari Simeon, sveti aposteljni, po njih sveta
cirkva, sveti očaki, celi narodovi vže osem¬
najst stolelij čestili, imamo tudi mi po pra¬
vici s posebnim češčenjem slaviti ino dičiti.

Visoka čest, oblast ino dobrotljivost Ma¬
riina nam, kakor se spodobi, dodava ne¬
zmerno zaupanje na njeno prošnjo za nas.
„Molitva Božje porodnice , 44  pravi sv.
Antoniu, „je ednaka zapovedi, ino za
tega delo je nemogoče, da bi ne bi
la uslišana . 44  K temu pristavi sv. Ligori:
„Ker so Mariine prošnje matere, za
to so za Jezusa Kristusa nekak or
povelje; za tega voljo pakjetudi
nemogoče, da bi, ko bi prosila,  ne
bila uslišana . 44  Kdor se tedaj s zaupan-

185

jem k njeni prošnji uteče, bodi si tudi naj
hujši grešnik na svetu, si ima svest biti,
da milost in uslišanje naide. „Maria,“piše
sv. Bonaventura, „tega ne more, ino
tudi nikoli ni mogla, kakoršnjemu
koli revežu, česejek njej obernol,
svojo milostljivost ino pomoč o d-
feči;“ino: ,,Tiisti molči od tvoje
vsmilečnosti, o Devica! kteri se
spomnoti more, da je tebe keda v
svojih ne voljah zastonj na pomoč
klical!“ — Jaz tu nič ne omenem od naj
očitnejših čudežev, nič od bez številnih spre-
obernenj terdovratnih grešnikov, ktere je
Bog po njeni prošnji stvoril, nič od toliko
jezer (tisoč) duš, ktere je ona s poti po¬
gube zavernola, nič od toliko izkušanih ino
padših, ktere je ona podperla ino vzdigno-
la, nič od toliko žalostnih, revnih, zapuš¬
čenih, ktere je ona potolažila, osrečila, spri¬
jela, nič od toliko umirajočih, ktere je ona
»a vratih večnosti iz rok hudega vraga otela
ino v krilo večnega vzveličanja pripeljala;
miljoni so si jeno ljubezen, dobrotljivost,
milostljivost ino vsmilečnost izkusili; javni
spomeniki, prestari spisi ino letniki (letopisi)
bodo tega do konca časa govoreče priče
ostali.

186

Prizadevaj si tedaj, moj brat! moja sestra!
v versto pravih čestivcev Marie Device
stopiti, da boš tudi ti po njeni prošnji to¬
lažbo v šalosteh, polehčanje v težavah, moč
v izkušnjavah, ljubezen do Boga, ino pomoč
na smertni postelji dobil. Trudi se pred vsem
jene visoke kreposti, ponižnost, vdanost v
Božjo sv. voljo, čistost, pokorščino ino
gorečnost v službi Božji nasledovati; to je
in ostane vseli naj lepše češčenje. V ne-
voljah ino potrebah, v veselji ino dreselji
(žalosti, terpljenji), v izkušnjavah ino ne-
varnosteh se k Marii pritekaj, kliči Mario,
moli k Marii, stavi vzravno Boga svoje ti¬
panje, svoje zaupanje na njo. Kedar se vz-
jutro prebudiš, se vzvečer k pokoju podaš,
iz hiše ali domu greš, začneš ali nehaš svoje
delo, pozdravi Mario. v  Vsako delo, vsako
opravilo, ktero se s Ceščenasimarioj začne
ali konča, spravi gotovo blagoslov nebeške
kraljice. Pesme v njeno hvalo imajo tvoje
trude sladiti, pogovori od njenih prednosti
tebi kratek čas delati. Sveti jene prazdnike
s posebno pobožnostjo; priimlji svete sa-
kramente; beri ali premišljuj jene kreposti
(čednosti); opravljaj kake dela milosti. Po¬
svečuj posebno sobote v njeno službo, bodi
pri sv. meši, posti se, ali si vsej nekaj te
ali one jedi priterguj. Daj se v bratov-

187

šcino, ktera je k njenemu češcenju, zapi¬
sati. Nikdar ne opusti, vsaki den trikrat
angelsko češcenje ino če le utegneš, sv.
rožni kranec petih skrivnosti moliti. Ako
vse to deržiš, smeš prepričan biti, da boš
jeno mogočno pomoč ino varstvo, v živ¬
ljenji, ino posebno ob uri svoje smerti prijel _

37. Nebeški poti.

Da tem gotoveje nebeško vzveličanje
zadobiš, ti tu nektere poti pokažem, kteri
te, če po njih hodiš naravnost v lepe ne¬
besa pripeljajo. Pervi teh poti imenujem:

I. Ponižnost.

Jezus, naš Odrešnik, naš izgled je za¬
pustil sedež svojega veličanstva, da bi nas
v prijeti podobi hlapca to imenitno krepost,
na ktero se vsa stava kerščanske popol¬
nosti opira, sam učil. „Učite  se  od  me¬
ne / 4  je rekel, „ker jaz sem krotek
ino ponižnega serdca.“  Potler: „Ako
nebodete,kakormali otroci, nem o-
rete v nebeško kraljevstvo priti / 4
ino zadnjič: „Kdorhočezamenojpriti,
z a t aj  i sam  s e b e ..  , 44  „P o n i ž n o s t j e / 4
po besedah sv. Bernarda, „podstavavseh
drugih kreposti ; 44  zakaj „če ona / 4

188

kakor sv. Avguštin piše: „pred dragi¬
mi ne gre, jih nesprejemlje (spre¬
vaja), za njimi ne hodi, bodo plen
(rop) napuha.“ Slednjič beremo pri a-
posteljniPetri:  „B  o g s e p r e v z e t n i m s o-

f erstavi, ponižnim pak dava mi-
ost.“ Maria, prečista Devica, bi nikdar
ne bila v cest matere Božje vzdignena, ko
bi ne bila po poti ponižnosti hodila, ino v
nebesih ni ednega svetnika, kteri bi se v
tej kreposti ne bil vadil (uril-učil).

Hočeš li tedaj jene sreče deležen po¬
stati, stopi tudi po njenemu izgledn na pot
ponižnosti. Stavi pred vsem vedno neza¬
upanje na sain sebe, na svoje moči ino
sklepe. Derži se zmirom za revno, ubogo
stvar, ktera ne more druga nič, ko hudo
delati. Nikoli se ne hvali s svojim stanom,
svojim znanjem ino s svojo urnostjo. Ne
govori ne kaj dobrega ne hudega od sam
sebe; razve ko bi pervo k izgledovanjn
bližnjega ino k Božji česti služilo, ino bi
ti nektere okoljšciue pogon dale, da bi po
opominanji evangelja „svojo luč pred
ljudmi svetiti pusti  l, u  Pak tudi teda
se varuj, ker se prepogostoma ob takih
hipih skrivni hudič prevzetnosti rad vserdce
vleze. Ako hodiš (živiš) bez spodtik, ino
vidiš druge kapati, si nič kaj velikega ne

189

domišljaj za tega delo, temoč ponižuj se
pred Gospodem, ino hvali ga za milost, ko
te pred padci derži. Priimlji z veseljem
vsako zametovanje ino zaničevanje od dru¬
gih. „Resnično ponižni / 4  pravi sveti
Bernard: „se ima samsebe za reveža,
ino hoče, da bi ga tudidrugi zata-
kega imeli . 44  Ce kako ponižanje ino za¬
ničevanje poterpljivo preneseš, dobiš več
zaslug, kakor bi se deset dni pri kruhu
ino vodi postil. „Kdor zasramovanja
svojegabližnjega ne more prestati,
ti je, ko bi.tudi čudeže delal, le
o tla posoda , 44  kakor nek svetnik uči.
S pravo ponižnostjo je krepost

II. Zatajevanja

Naj terdneje združena. Ta v tem obstoji,
da si prizadevaš, svoje mesene želje ino
nagnenja, posebno prevladajoče premaguješ.
,, Ti isti, kteri so Jezusa Kristusa , 44
pravi Pavl, „so svoje meso ž njego¬
vimi slastmi vre d križ  ali . 44  Tvoje telo
ino jegove neporcdne želje te vseli naj-
pred v največ zablodkov ino grehov za-
peljavajo. Ce pak hočeš po poti popol¬
nosti napredovati, moraš nje po vsi sili
pod jam zatajevanja spraviti, mu moraš ne

190

le, kar je nepripušceno, temoč včasu tudi
celo to, kar je pripuščeno, odrekati.

Stvori tedaj, kakor Job, zavezo s svo¬
jimi očmi; one so vrata, črez ktere greh v
serdce leze. Nikoli na reči ne gledaj, ktere
bi ti pogon k hudim mislem dale, varuj se
posebno, osobe drugega spola, z radovolj-
nim dopadenjem gledati. Eden neprevidni
pogled na Uriasovo ženo je napravil, da
je kralj David, mož po volji Božji, prešest-
nik in umorivec postal, sv. Frančišk Sale-
šan pravi: „Kdor ne hoče, da bi so¬
vražniki v grad p r i 4 e r 1 i, mora
vrata dobro z a var o vati;“  to se pravi:
kdor hoče greha prost biti, mora pred vsem
drugim svoje oči zavarovati. Tako skerb
na varovanje svojih oči so imeli vsi izvo¬
ljenci, ino življenjepis sv. Alovzja nam pravi,
da si on celo ni upal, lice svoje vlastne
matere pogledati. — Derži tudi nemenje
svoj jezik na uzdi, nikdar se ne pogovarjaj
od pogreškov ino slabosti svojega bliž¬
njega; še veliko menje se podstopi na dve
plati pomenljivih šal (smehov, glumov);
edna sama, nepremišljena beseda je mno¬
gokrat užagalica (vnetilo) za brezštevilne
grehe. Habaj se (vari se) nekih govorov,
s kterimi meniš svojo bistroumnost na o-
gled staviti, ino kteri imajo po samohvali

191

duh. Premagaj se včasih, kedar silen nagon
čutiš, kako novico, veselo šalo povedeti.
Edno samo tako premaganje samega sehe
ti dostikrat lehko včč koristi (pomaga),
kakor ko bi celo uro v cirkvi pobožno
molil. Potler si tudi usta zataji: „Jej (ino
pij) da živiš, ino ne živi,  da  bi  je¬
del  (ino pil),“ kakor te sv. Frančišk Sale-
san opomina. Pritergaj si te pak te kako
jed, ktera ti posebno diši, ino skerbno derži
od cirkve zapovedane poste. Ogiblji se zad¬
njič vsake veselice (dobre volje), kder se
nemarne, grešne reči, sovražno sojenje
bližnjega i. t. d. pogovarja, ino išči, z edno
besedoj, bolje v pametni samoti, ktera je
tvojemu stanu primerna, živeti, kakor v
raztresenji. — Drug pot v nebesa je:

III. Poterpežljivost.

„Kdor hoče za menoj priiti / 4  go¬
vori Jezus : „se sam sebe zataji, vze¬
mi svoj križ na se ino hodi  za  me¬
no  j.“ Dognano je, „da samo skoz mno¬
go težav ino stiskav moramo v ne¬
beško kraljevstvo iti,“  zakaj, „le če
s Kristusom terpimo.  piše apostelj:
bomo ž njim kraljevali.^ „Kristus
je moral terpeti, ino tako v svoje
veličanstvo vniti,“ ali pak ti, jegov

192

učenec ino nasledovnik bi hotel drugak
(drugim načinom) večno vzveličanje do¬
seči? Terpljenje ti je pač potrebno; ono
te krepi v veri, v upanji ino ljubezni; te
v sreči in ošabnosti sopet k Bogu oberne;
ono lomi tvoj napuh, tvoje strasti, ino ti
je posredek, pokoro delati. — Da pak po
poti križa, stiskav zastonj vendar ne tečeš,
se moraš z zlato krepostjo poterpežljivosti
orožiti. „Poterpežljivosti vam je tre¬
ba, a  se v pismi veli, „da boste, voljo
Božjo dopolnivši, jegovih obljub
d e 1 e 1 n i;“ ino „v poterpežljivosti si
boste svoje duše ovarovali.“  Prav
lepo o tej reči sveti Ligori sledeče piše:
„Na zemlji je vsakemu svoj delež
terpljenja odmerjen; kdor poter-
p e ž 1 j i v o t e r p i, t e r p i m e n j e, ino si
vzveličanje služi; kdor z nevoljoj
terpi, terpi težej ino si pekel za¬
služi.  Gospod nam križ pošilja, ne iz na¬
mena, da bi nas skoz njega pogubil, am¬
pak da bi ga voljno noseč se posvetili ino
viššo stopnjo vzveličanja dosegli. Poter-
pljivo prestano terpljenje, sopernosti, merz-
kosti ino sile se nam bodo nekda v nebesih
kakor naj lepši biseri v venci našega
vzveličanja svetile. Si li tedaj z nadloga¬
ma obdan; bodi potolažen ino zahvali Go-

193

s poda. Zakaj to ti ima znamenje biti, da ti
hoče v nebesa pomagati, ako te na tem
svetu, kder je vse terpljenje le kratkega
terpeža, tepe ino strahuje, da ti v onem
življenji, kder so kazni neprimerno straš-
nejše ino večne, prenese. „Kogar Go-
sod ljubi, tega tepe / 4  se pravi v sv.
pismi, ino: „Nijednega križa ne ime¬
ti / 4  pravi sv. Avguštin, „je velik križ / 4
Zakaj to pomeni, da Bog grešniku zaslu¬
žene kazni za večnost prihrani. Sv. Am¬
brozij je nekda hišo zapustil, ker si jeni
vlastnik ni nikdar kake nesreče izkusil, ino
je pri odhodu rekel: „P o i m o proč o d-
tod;tahiša bo v konec  šla, ker je
vsake nesreče prosta . 44  Ino res! ravno
jo je bil zapustil, in vže je vkup hrula ino
vlastnika ubila.

Prestajaj tedaj, kakor učenec ino nasle-
dovnik Jezusa, sebi odločeno terpljenje ino
stiskave s stanovitno poterpljivostjo ino vda¬
nostjo v Božjo sv. voljo. Bodi si tudi, da si
zaničevan, preganjan, krivljen, zametovali,
osmehovan, da ti vsaki početek (lotitva,
počinanje, opravilo) spodleti, da ti sovraž¬
niki tvoje počtenje ino dobro ime, tatje tvoje
prihranjeno premoženje kradejo, da te hude
(močne) bolezni v posteljo položijo, te u-
božtvo ino reva povsodi zalezate: terpi, pre-

13

194

našaj, prestajaj stanovitno! Misli si, „dati
nijeden vlas bez volje nebeškega
Oče s tvoje glave ne pade;“ da te po
kratkem terpljenji za večno vzveličanje pri¬
praviti hoče! — Hočeš li nebesa v^vlast do¬
biti, hodi zadnjič po poti

IV. Zaničevanja sveta.

S tem pak se vemdar ne reče, da imaš
stavo sveta (mir), ampak le posvetnega du¬
ha: duha prezvetnosti, lakomnosti, nečistosti
ino drugih pregreh, ko na njem vladajo, čer-
teti. Sv. pismo nam kliče: „Ne ljubite
sveta, ni tega, kar je na svetu, za¬
kaj kdor svet  ljubi, v temistem ni
ljubezni  neb  ešk  e ga  Oč  e,“ ino: „Kdor
hoče prijatelj svetabiti, bo sovraž¬
nik Božji / 4  Celo življenje Jezusovo, po
kterem imaš svoje ravnati, je bilo neprene-
liano zaničevanje sveta; on je vedno le to lju¬
bil, kar je svet zaničeval, kakor: ubožtvo,
zasramovanje, zametovanje, terpljenje, trude,
križ i. t. d.; ravno tako so delali jegovi u-
čenci ino vsi svetniki, kteri se zdaj ž njim
v nebesih radujo.

Ako pak ti svet visoko počitaš (obraj-
taš), bodo jegovi kvarljivi nauki tvoje serdce
skoro omrežili, bodo jegovi hudi izgledi te

195

kmalu v občinsko strugo potegnoli, razuz¬
danosti ino pregrehe te počasoina v zamke
hudega sovražnika zamotale; veselje nad
dobrim ino lepim bo se iz tvojega serd-
ca izgubilo, ljubezen do Boga ino tvojega
vzveličanja te ostavila, ino červ hude vesti
te glodal. Umikaj se zato, kolikor le koli mo¬
reš, obhodu s svetom, ino živi kakorti od¬
cepljen pri opravilih svojega stanu. Komur
svoje dušno vzveličanje na serdci leži, se
ogiblje vsakega nepotrebnega družtva, vsa¬
kega občenja s svetom *), vsake zabave (ra¬
dosti), ktera ne meri na kaj dobrega ino
pametnega. Po pravici pravi nekdi nek po¬
božni pisatar (pisavec) : „K o lik or krat
sem med ljudmi  bil, sem menje člo¬
vek se iž njihove družbe vernol.“
Varovaj se vseh nesnažnih veselosti ino ra¬
dosti, ktere bez žaljenja Božjega ino bez
uraženja tvoje kreposti ne morejo obstati.

*) Sploh pak vemdar ni podobriti, če se tisti, ktere je Bog
na to poklical, v svetu živeti, vsakega počtenega ino
svojini zadevam primernega družtva ogibati hočejo.
Zli (Hudobni) se skrivajte, ako se hočejo, svet ne bo
poleg ničesar izgubil, če jih ne vidi; pak počteni vže
dostikrat samo s tem, da se prikažejo, koristijo. Dru-
gači pak je tudi dobro, ako svet izve, da človeku, da
bi uk Kristusov nasledoval, ni trebe, se v puščavo za¬
kopati, ino da učenci Jezusovi, ne da bi posvetni po¬
stali, lehko na sredi med svetom žive. Ouadrupani.

13 *

196

Kruši svoje serdce proč od dobrot tega sve¬
ta, ktere nekda ob smerti za toboj ostanejo;
Gospod bo te za to onkraj groba z neskonč¬
nim bogatstvom platil. Stoj sladkim vabam
mesenih slasti, željam svoje pokažene nravi,
mikanju telesa soper, z edno besedoj: „Iš-
či tega, kar je gore, kder Kristus
na desnici Božji sedi, ino nikar te¬
ga, kar je na zemlji.^  Tako boš tedaj
po teh zlatili potih hodeč, varno ino gotovo
zaželeni cil, kraj nesmerteljnosti, prebiva¬
lišče izvoljenikov Božjih dosegel.

38. Nebesa.

Neobladljiveji se vojščak v gomotu boja
čuti, ako se na bližnjo oblado spomina. Serdč-
neje ima tudi kerstjan v pogledu bližnjega
vzveličanja boj s peklom bojevati. Da tedaj
v svojih dobrih sklepih obstojiš, še ti k kon¬
cu nebeško veselje pred dušo postavim.

Tisti, kteri bodo na sodni den na desni
stali, bodo s Kristusom v uživanje večnega
življenja, vstanovališča nebes všli. Kaka ra¬
dost, kaka zamekuenost, kako vzveličanje
bo ondi jihov delež! Oh! našemu pozemelj-
skemu razumu je naravnost nemogoče, si o
tem prave ume delati (zapopasti); ino kar
ti jaz povem, ljubi moj! je le slaba, senčna,

197

ja temna podoba tega,  kar se ondi v res¬
nici naide. Kronani pevec prepeva! ^Ka¬
ko ljub eznive so tvoj e prebivališč a,
o Gospod vojaških trum ! 44  „Ko bo
n ek da tvoja čestitost prišla, o Bog!
te se bom nasitil / 4  Ino:  „Svoje pri¬
jatelje boš z rekoj radosti napa¬
jal / 4  Radovali se bomo, veselje, za ktero
naš jezik nijednega imena ne ima, se bo¬
de v naših presrečnih nedrih prelivalo; ču¬
tili bomo, kako neizrečenski srečni da smo;
pak izreči ga ne bomo mogli. „Jaz  sam, <(
govori Bog. „bodem tvoje nezmerno
veliko plačilo . 44  „Pravični se bodo
svetili, kakor solace, vkraljev-
sti svojega Oče / 4  „Vi boste na pre¬
stolih sedeli ino dvanajst rodov
Izraelovih sodili / 4  „Vi imate zdaj
sicer žalost; pak jaz vas bom v ne¬
besih na vekoma drugoč videl, ino
vašega veselja nikdo od vas ne
vzeme / 4  „Jaz jim dam večno živi j en-
j e, ino n a ve k e n e bodo v k oji e c šli .* 4
Tako Jezus.  „Mi  dobimo n ep r e minlji¬
vo, neurazljivo, nezvenljivo dedino
(odvetš cino )/ 4  Tako Peter. „Šli  bomo
vnebeškijeruzaiem, k m n o ž i n i mno¬
gih jezer angelov, v zbor pervin-
ccv,  ko so v nebesih zapisani , 44  ino

198

„niedno oko še ni videlo, niedno ti¬
ho slišalo, ino še nijednega člove¬
ka serdce ni občutilo, kar je Bog
tem pripravil, ko ga ljubijo.^ Tako
Pavl.  „Ali hočeš vedeti, kaj je v ne¬
besi h?“ praša sv. Auguštin;  „ondi ne
naideš ničesar, kar bi ne hotel;
ondi naideš vse, česar si le želiš.“

0 blagor, blagor srečnemu, ko bo nekda
na veliki sodni den na desno postavljen!
Hipe je jegovo bojevanje terpelo, neskonč¬
no bo obhajanje (prazdnovanje) jegove pre-
mage! Bodi na vekoma neumerljivj mu bo
Bog rekel; sveti se v čestiti krasi (lepo¬
ti), v nebeški mladosti, bez strahu pred
spremenoj ali smertjo! Bodi na vse večne
čase srečen, ker si se mi na zemlji daro¬
val! Krone postavim na tvojo glavo, ktere
nikoli ne preminejo ; te s čestmi ogernem?
ktere nikdar ne zvenejo; moje cele nebe¬
sa, ze vsemi svojimi veselostmi ino vzveli-
čanostmi so tvoje, vsi ti izvoljeni tvoji pri¬
jatelji, ino mir ino radovanje ino veselje ino
zameknenje vas imajo na vse večne čase
družiti!

0 ko bo ono vzveličanje tebi v del pri¬
šlo, moj brat! o kako boš se teda radoval
vsemu dobremu, kar si stvoril, vsemu hu¬
demu, česar si se ognol! Kako boš svoje-

mu Vzveličarju ves zameknen pravil: Pre¬
več je, moj Bog! Moje vzveličanje je
preveliko za malo dobrega, kar sem u-
čiuil! Kaj so solze, ko sem je nezadol-
ženo jokati moral? Kaj je kratko ter-
pljenje, ko sem je iz ljubezni do tebe volj¬
no prebil ? Kaj so male usluge ljubezni, ko
sem je svojemu bližnjemu izkazal? Kaj je
moje vojskovanje s svojimi nečistimi nagibi,
izkušnjavami, s hudimi izgledi, z grehom,
proti neskončnemu vzveličanju, ko bo odsih-
dob moj večni delež?

Toliko plačilo, tolika sreča te v nebe¬
sih čaka, če se zdaj trudiš, se jih vreden
učiniti. Misli na nje ob uri izkušnjave, v
terpljenji ino v nevoijah. Glej! ljudj*e so sta¬
novitni, so poterpežljivi, delavni, marljivi,
pretakajo pot, dostikrat kerv, žertvdjejo
toliko, da bi se za čas ino večnost nesrečni
stvorili! ino ti bi za večno vzveličanje to¬
liko ne stvoril? Ne mudi se dolže (delj);
bojuj se, brani se, obladaj greh ino strast;
derži se kreposti, terpi, delaj, dopolnjuj
svojo dolžnost, prestajaj; vsej Bog nič ne¬
mogočega od tebe ne terja! Serdčno se loti
lepega tega (delaj! Troho časa terpi voj¬
ska na zemlji, nikdar ino nikoli oblada v
nebesih ne mine! Hitro prptečejo ure živ¬
ljenja; večno obstoji nebeško veselje!

200

39. Edino prava vera in edino prava cirkva.

Eden je Bog od vekoma, kteri je v ča¬
su po svoji vsegamogočnosti nebo ino zem¬
ljo stvari!, vse po svoji modrosti vlada, ino
bo nekda vsakemu po njegovih delili pla¬
čo dal.

Toti večni, vsegamogočni Bog je nes¬
končen v svojih popolnostih, neodvisen, ne-
premenljiv, vsegavedoč, vsevideč, povsodi
navzoč en; on zna ino tehta naj skrivnejše
misli naših serdc.

Ob stvarjenji je izobrazil človeka iz te¬
lesa ino duše; po telesi smo živalem ed-
naki, duša pak nas visoko nad nje povzdigu¬
je ino nas čini popodobami (vzravnopo-
dobe) našega stvarnika.

Po duhovnem delu samih sebe, t. j. po
duši zamoremo Boga spoznavati, ljubiti, mo¬
liti, mu služiti, ino tako po smerti plačilo
zadobiti, po kterem naša si neumerljivosti
svesta duša hrepeni.

Te nam vže po pameti podeljene pogla¬
vitne resnice je Bog po razodenji poterdil,
t. j. on je je, pred ko je postava zapisana
bila, sam v svoji vlastni osobi očakom po¬
dal, potler Mozesu ino prerokom, ino zad-

201

njič v doveršku časa nas je po svojem vlast-
»iem sinu Jezusi Kristusi učil.

Razodenje zapopada mimo tega mnogo
drugih resnic, kterili naj bistrejši um ne
more umeti (zapopasti); skrivnosti se jim
pravi (tajne). Kaže pak nam slednjič tudi
sredke, ktere Božje neskončno vsmiljenje
nam, po grehu zadolženim ljudem ponuja, da
bi v stan milosti stopili, večnemu pogubljen¬
ju ušli, ino venec vzveličanju dosegli.

Bog stvarnik nebes ino zemlje ino po-
davec razodenja, obstoji iz treh resnično
od edna druge razločnih osob, naimer: iz
Oče, Sinu ino sv. Duha. Vse tri so si po
Božjem bitstvi ednake, niedna ni starša ali
mogočnejša od druge; vse so od vekoma.

Druga osoba Božanstva je v blaženem
krili prečiste Device Marie po pripomoči
svetega Duha telo ino dušo sprijela, ino je
človek postala, ednak nam.

Ti Bogočlovek je bil osmi den po svo¬
jem rojstvi Jezus, t, j. Vzveličar imenovan,
ker je na zemljo iz namena prišel, da bi
ljudi iz hlapstva greha ino peklenskih mrik
(marter) odrešil.

Jezus Kristus, Bog ino človek vkuper,
se je prikazal, po sprijeti človečki nravi
(naturi), na zemlji kakor drugi človečki o-
troci. Potem, ko je trideset let skrivno

202

življenje prebavil, ktero je za nas ne raenje
zaslužno bilo, kakor čas, ko je čudeže de¬
lal, je začel javno svoje opravilo kakor
Vzveličar, je oznanjeval svoj Božji uk, ga
je poterdil z neslišanimi čudeži, je svetil
kakor razgled vseh kreposti, je postavil
svetstva (sakramente) k našemu posvečen¬
ju, je ustanovil sveto, do konca sveta ob¬
stoječo cirkvo ino je umerel za odrešenje
vseh ljudi na križu. Tretji den po svoji
smerti je iz vlastne moči čestito iz groba
vstal, kakor je predpovedel, ino četirdeset
dni pozdueje je iz e dudke moči navzoči
svojih aposteljnov ino velike množine učen¬
cev v nebesa šel. Na desnici svojega ne¬
beškega Oče sede, je vedno srednik za lju¬
di, dokler nekda ne pride sodit živih ino
mertvih.

Deset dni po svojem vnebohodu je po¬
slal svojim učencem obljubljenega svetega
Duha, tretjo osobo Božanstva, da bi ž njega
razsvečenjem ino močjo prevideni, prijeto
naročilo, celemu svetu evangelj oznanjevati,
spodobno izveršiti mogli.

Jezus Kristus se ni samo zadovoljil s
tem, da je za nas zadosti stvoril, ino nam
je skoz svojo kerv milost zadobil, teiuoč
on še je verh tega sedem svetstv posta¬
vil, ktere nam imajo v raznih potrebščinah

203

našega življenja, kakor ravno toliko stu¬
dencev preobilnih milosti ino blagodati slu¬
žiti. Pravi se jim: Kerst, poterda (firma),
sv. Rešnje Telo”, pokora, poslednje olje, red
(mešnikov posvečevanje) ino zakon.

Kerst nas čini, ker se zavoljo greha,
ko sta ga naša perva starša, Adam in Eva
stvorila, kakor otroci serda narodimo, o-
trokmi Božjimi ino cerkve; izbriše v malih
kteri še neso k pameti prišli, izvirni greh,
ino v doraslih razve tega tudi vse popred
učinjene, dejanjske grehe.

Po tem sv. sakramenti postanemo kerst-
jani, ali kar je vse edno, učenci Jezusa
Kristusa. Pri njega prijemi se odpovemo
hudiču, jegovemu napuhu, prazdnostem sve¬
ta, grehu ino spreimemo dolžnost, nauk Je¬
zusov spoznavati ino po njegovi postavi živeti.

Sakrament firme (poterde) nas stvori
popolnimi kerstjani, ino nam dodeli moč ino
serdčnost, sveto vero, ako bi treba bilo,
tudi z izguboj življenja spoznati (izpovedeti).

Svetstvo altarja zapopada resnično ino
bitstveno pravo Telo, pravo Kerv, dušo ino
Božtvo našega Gospoda Jezusa Kristusa pod
podobama kruha ino vina, ktera po duhov¬
nikovem posvečenji premineta ino se v Telo
ino Kri Jezusa Kristusa premenita. Vzveli-
čar je hotel s tem, da nam je svoje pravo,
na križu za nas umerše, zdaj v nebesih o-

204

slavljeno Telo, ino svojo za nas prelito Kri
zapustil, našim dušam v duhovno (dušno)
hrano hiti, nas terdno s soboj združiti ino
nam poročtvo čestitega vstanenja založiti.

Svetstvo altarja pak je verh tega prava
žertva (daritva, ofer), v kteri se Jezus Kri¬
stus, žerec (darovnik, mešnik) ino žert¬
va (daritva) vkuper, še vsaki den po du¬
hovnikih pri sv. mesi svojemu nebeškemu
Očeti daruje. Razloček med daritvoj v sveti
meši samo v tem obstoji, da se poslednja
nekervavo opravlja.

Svetstvo pokore je bilo od Jezusa Kri¬
stusa v odpuščenje vseh po kerstu stvor-
jenih grehov postavljeno. Jega bitstveni deli
so: resnični kes ino žal, natenčna obtožba
vseh grehov, ino primerna zadostitva.

Svetstvo poslednjega olja služi bolni¬
kom v krepčanje telesa ino duše.

Svetstvo svetega reda (mešnikov po¬
svečevanja) dodeli temistim, kteri se v du¬
hovnike posvetijo, oblast ravno tako do pra¬
vega Telesa Jezusa Kristusa, kakor tudi do
duhovnega, ktero verniki činijo.

Svetstvo zakona je nerazvezljivo zdru¬
ženje, po kterem se dve samski, kerščan-
ski osobi, mož ino žena, redovno vzeineta,
k čemur jima Bog po tem sakramenti milost
da, da bi v svojem zakonskem stanu do sinerti

205

pobožno ostala, ino svoje otroke keršcan-
ski vzredila.

Vsi trudi ino dela Jezusove na zemlji,
vsi narejeni vzveličavni posredki so imeli
ustanovljenje jelove svete Cerkve za na¬
men. On je hotel, da bi se ljudje vseh ča¬
sov ino krajev v njenem krili kakor vidno
družtvo zedinili ino se tako zaslug jegove
smerti in odrešitve udeležili, ino zavoljo
tega ji je obljubil obstanje do konca časov.
K Petru obernen, je Jezus te večno zname-
nitne besede govoril: „Ti si Peter  (Skal-
nik, Pečečnik), ino na ti skali  (pečini)
postavim svojo Cirkvo, ino peklen¬
ske vrata je ne imajo premagati;^
ino: „Tebi dam ključe nebeškega
kraljevstva; kar koliboš na zemlji
razvezal, bo tudi v nebesih razve¬
zano, ino kar boš na zemlji za¬
vezal, bo tudi v nebesih zaveza¬
li o.“ Po svojem vstanenji je tudi apostelj-
uu Petru naročil, skerbeti za čredo, ko
jo je s svojo kervjo odkupil, velel mu je,
„ovce ino j agnetapasti.“  (Jan. 21. 15.).
Preden je v nebesa šel, je tolažil svoje
učence s sledečimi besedami: „Zapustim
vas ne kakor sirote, pri vas osta¬
nem do konca sveta. —Pošljem vam
Tolažnika, sv. Duha, on bo vas vse
učil. — Poite, učite vse narode, ino

206

je kerstite v imeni Oče, Sinu ino
svetega Duha. — Učite je, vseder-
žati, karsemvam zapovedel. — Kdor
veruje ino bo kerščen, bo vzveli-
čan; kdor pak ne veruje, bo pogub¬
ljen. Primite svetega Duha, kterim
grehe odpustite, tem so odpuščeni,
ino kterim je zaderžite, tem so za-
deržani. — Kdor vas posluša, mene
posluša, ino kdor vas zaničuje, me¬
ne zaničuje. Kakor je Oča mene po¬
slal, tako tudi jaz vas pošljem. u

Vse te znamenite, krasne pravice in ob¬
ljube bi pak lažnive ino prazdne bile, ako
bi se le samo na aposteljne, kterih življenje
je skoro grozovitim smert ukončala, raz-
gernole bile. Ker pak ima Cirkva po iz¬
razni volji Jezusa do konca sveta obstati,
ker ima dotle po predstojnikih vladana biti,
in ovi ravno teh pravic in obljub ne menje
potrebujejo; je razvidno, da se tudi vsem
pravim naslednikom sv. Petra ino drugih a-
posteljnov podele. Ti nasledniki so: v Ri¬
mu na Petrovem stolu Cirkvo vladajoči pa¬
pež, ino po vsem svetu razpostavljeni vla¬
dike (škofje).

S papežem združeni katoljški vladike
činijo tedaj učečo Cirkvo,  o kteri Od-
rešnik govori: „Kdor Cirkve ne poslu¬
ša, vam bodi kakor pogdn (ajd) in

207

očiten grešnik!^ Ino dalje: „Kdor vas
posluša, mene posluša,ino kdorvas
zaničuje, mene zaničuje/* Ta Cirkva
je tedaj samo edino prava, zakaj to, kar
ona uči, je nezmotljivo, ker le iz navdiho¬
vanja svetega Duha uči, ino tej, kakor sa¬
ma večna Resnica, ne golufa, ino ne more
golufan hiti. Tegaistega je tedaj samo za
pravega kcrstjana imeti, kdor naslednika sv.
Petra, Rimskega papeža, ino ž njim zedin¬
jene katoljške vladike posluša, ino jihove
izreke veruje. Kdor pak od tega odstopi,
ino se drugega nauka preime, neha, ud (člen)
samovzveličajoče Cirkve biti, ino je ali kri¬
voverec ali razkolnik (ločenec).

Jezus je le predobro previdel, da se bo¬
do v preteku časov mnogi nad njegovim u-
kom pohujšali, od njega odstopili, ino nove
cirkve stanovili. Zato je dal svoji nekoli¬
ko posebnih znamenj, po kterih se od dru¬
gih loči ino se kakor edino prava kaže.
Te znamenja so: »Edinost.** „Jaz sem
jim svetlobo dal, ktero si ti meni
dal, da bi vsi edno bili, kakor sva
ma dva edno.** Ino: „Le eden pastir,
ino le edna čreda.** 2. Svetost. „Jaz
sam se za nje posvetim, da bi tudi
oni posvečeni bili v resnici.** Ino
Pavl: »Kristus je svojo Cirkvo ljubil,

208

ino se sam sebe za njo dal, da bi jo
posvetil.^ 3. Splošnost (občinskost, ka-
toljškost). „Poite po vsem svetu in
oznanjujte evangelj i. t. d.“ 4. Izvir¬
nost (aposteljnskost) to je: prava Cirkva
mora naslednike aposteljnov ino jih uk imeti.

Med vsemi cirkvami pak je ravno Rim-
sko-katoljška edina, ktera te znamenja ima.
Ona je edina:  zakaj vsi katoljčani na ce¬
lem svetu izpovedajo (spoznavajo) le ravno
teiste verske resnice, ino kdor koli jih je
le nekoličko tajil, je bil iž njeuega krila
izpahnen.

Pazka:  Te edinosti ne naidemo v nied-
ni teh cirkev, ktere so se Rimske ločile.
Vse so si edna drugi soper. Post. edni ve¬
rujejo, da je Jezus pravi Bog, ino drugi, da
je le samo človek bil* edni terdijo, da je
v obhajili vsej pri uživanji pričujoč, ino drugi
imajo vse to za prazdne obrede (šege).
Martina Lutera verske pisma mergole naj
očitnejših sopergovorov; pri njem se o naj
važnejši reči, o sakramenti sv. oltarja črez
tri ino trideset takih načteva.

Cirkva je sveta  v svojem ustanovniki,
Jezusi Kristusi, v svojem uku, v svojih svet-
stvih, v svojih udih. Samo Rimska Cirkva je
ob vseh časih svetnike imela, ino niedna

209

druga, ko se je od nje ločila, jih je keda
več v svoji sredi imela.

Pazka. Pregrehe ino oslepljenje so od
uekda nagibi bili, zakar so se razkolniki
od prave cirkve ločili. Simon, čarovnik (co-
pernik), se je od nje ločil, ker ni mogel
darov svetega Daha z zlatom kupiti; Valen¬
tu, ker poželenega vladičtva (škofstva) ni
dobil; Marcion, Arij, Nestorij nekaj iz na¬
puha, nekaj iz naklonosti do ostudnih pre¬
greh. Kaki snažni nagibi da so tako ime-
uovanim obnavljavcem (popravljačem vere)
k ločenju pogon dali, je vsema svetu zna¬
no. Jih priverženci (nasledovniki) ne bodo,
dokler v zmoti ostanejo, nikdar k svetosti
dospeli (prišli).

Cirkva je splošna  (vesvoljna, občin¬
ska) t. j. katoljška; zakaj ona je Cirkva
vseh časov ino vekov, ker se je ona sama
edina po vsem sveta razširila. Tega značaja
(znamenja) ji neso mogli ne ločenci ino ne
krivoverci nikoli tajiti.

Pazka,  Med neprečtetimi, od Matere
Cirkve odpadšimi ločinami (razkoli) se do-
sihčas še ni niedna po vsem sveta razširila,
ino se tude zanapred ne bode mogla, ker Bog,
večna resnica, zmote ne more podpirati.

Cirkva je aposteljnska;  ona uči in
oznanjuje vse, kar so aposteljni učili in o -

U

210

znanjevali, ona sama segne v svojem usta'
novljenji, v svojem duhovstvi nazatl do apo-
steljnov.

Pazka. Kako malo da ločene cirkva
pravico do aposteljnskosti imajo, je iz tega
jasno, ker so v pozdnejših stoletjih postale?
tedaj pravega duhovstva več ne imajo, be¬
sedno izročilo zametujejo ino z naj bistve¬
nejšimi verskimi členi perve Cirkvc narav¬
nost v soperstavi stoje.

Vero, ko jo Cirkva izpoveda, so svet¬
niki s svojimi krepostmi, očaki v svojih pis¬
mih, močeniki s svojo kervjo, ino Bog z naj
kras n ej širni čudeži poterdili. S kratkim, jeni
nauk ne nosi od nikakega zapeljavca svo¬
jega imena; ona ne ima nikakega popravlja-
ča za svojega ustanovnika; ona ne obstoji
še le nekoliko stoletij, temoč izvira čista
ino nepokvarjena ravno od aposteljnov samih.

Rimsko-katolška Cirkva je tedaj, kakor
vsak le troho podučeni prevideti mora, pra¬
va Cirkva Kristusova, dokler samo oua gore
navedene znamenja prave cirkvc ima. Samo
ona je edinost v veri ino v svetstvih (sa-
kramentih) ob vseh časih ino na vseh kra¬
jih obvarovala iuo je od vidnega poglavarja,
naslednika sv. Petra na Rimskem stolu, pa¬
peža vladana. Sa no ona prcizhaja od apo¬
steljnov, ino to proizhajauje Ieliko tako v
svojem uku, kakor v nasledovanji papežev

211

hio škofov dokaže. Samo ona ima vse vzve-
ličateljne (vzveličavne) posredke (pomoči),
bio samo iž nje so svetniki proizšli. Zad¬
njič samo ona obsega vse veke, sama sija,
kakor sv. Auguštin reče, od soinčnega vzho¬
da do zapada v svetlobi edne in ednake vere,
Vse v svoje krilo vabeč, da bi je k Kr -
stusu pripeljala; ona objema vidni ino ne¬
vidni svet, svetnike v nebesih, kteri se
o sla vij ena,  duše umerših v čistilišč (v
icah), kteri se terpeča,  pravoverce na
zemlji, kteri se vojskujoča,  cirkva ime-
nnjejo.

Te znamenja se ne naidejo ne poedi-
nem, ino tudi ne sploh pri kteri koli kerš-
canski ločini (krivi veri).

Kdor sc tedaj te vere ino te Cirkve ne
dcrži, tega je za pogana (ajda) ino krivo¬
verca deržati.

Mertva vera, ali vera bez dobrih del še
pak tli zadosti; ona bi nas še nasproti te-
mu v Božjih očeh le kaznivejše stvorila.
Jezus Kristus je prišel na svet, ne samo,
da bi naš um podučil, ampak tudi, da bi
naše serdce poboljšal ino požlahtnil. On
nam je zapovedel, „se vsi grehoti, vsem
posvetnim željam odpovedati, ino
v zmerno sti, pravičnosti inopobož-
nosti živeti / 4  da bi po dobrih delih, je-

U*

212

mn prijetno, ugodno ljudstvo postali, i> l0
bi nam on nekda na veliki dcn, ko bo pri'
šel sodit živih ino mertvih, reči mogel :
,,Prite; vi blagoslovljeni mojega 0-
četa, ino posedite kralj e v s tv o, kte-
r o vam je o d z a č e t k a s v e t a p r i p r a v-
ljeno.“

--

J. Dod&vck za pokušnjo *).

„Toti grešnike sprijemlje ino je ž nji'
m i. 4 ' Luk. XV. 2.

Ako ravno so učenci Jezusovi ž njim v
prijaznem družtvi živeli, akoravno so vsak
den jegovo krotkost videli, akoravno so je -
gove nauke čuli, so vemdar jegovega duha
— duha inilostivosti ino ljubezni do greš¬
nikov malo sprijeli. Oni so videli kako lju¬
beznivo je Vzveličar grešnike sprijemal-
Oni so videli, kako ljubeznivo je Vzve¬
ličar grešnico na Jakobovem studenci — ka¬
ko milostivo razkričano Mario Magdaleno
sprijet; so videli, kako vsmilečno je pre-

*)  Propoved, od prepipavca te knižice, govorjena ob za¬
četka misiona v Frauheimu 9. rožnika 1850.

213

sestnico iz rok kamenovavcev otel; so culi
'ž njegovih ust milostne prilike od izgublje¬
ne ovčice, od izgubljenega sinu, od izgublje¬
na peneza; čutili so, da se je k grešnikom
toliko rad družil, da so celo prevzetni pi-
Smarje ino farizeji s perstom na njega kazali
gondrajoč: „Toti grešnike sprijem-
l j e ino je ž njimi.“ Pak vse to jegove
nezmerne ljubezni do grešnikov ni moglo
poinenjšati, ampak je še le bolj terdil, da je
zavoljo grešnikov na svet prišel. — Ino vem-
dar so se učenci Jezusovi jegove krotkosti
malo navzeli tako, da jih je nektero, ko jih
Samarianjc neso hotli sprijeti, reklo : go¬
spod, hočeš 1 i, ino rečemo, da o-
g e n j z neba pade  i n o j e p o ž r e ?“ Ino
Petru samemu se je zdelo, da je prek Božje
Vzmilečnosti, ko bi nesrečnemu grešniku se¬
demkrat grehe odpustil.

Oh kako težko dene to vsmiljenemu Vzve-
ličarju, on mora v serdcih teh, ki so na¬
menjeni, jegovo milost deliti, toliko terdobo
videti! „Vi ne veste, kterega duha
otroci  da  ste,“ jim je zavzet rekel, ino
jim ukazal, da imajo ne sedemkrat, temoč
sedemdeset krat sedemkrat grešnikom od¬
pustiti. — Bogatstvo te neutrudljive milostiv-
nosti Božje vam želim tedaj to sveto uro
razkriti ino vas z Božjo pomočjo na-
gnoti, da si to lepo priložnost (misiona)

214

s zaupanjem k svojemu duhovnemu obnovljen-
ju obernete. (Namen misiona, kakor je naiti
v predgovoru k tem bukvicam). — Tudi to
je milost Božja... Ves poln čudovanja tedaj
izkličem s svetim Pavlom: „0 globoči¬
na bogatstva Božjega, kteri je bo¬
gat na milosteh po svoji preveliki
ljubezni, s kteroj nas je ljubil, ki
smo v grehih mertvi  bili!“ Da

I. On je bogat na milosteh do grešni¬
kov, kterih spreobernenje previdi.

II. On še je veliko bogatejši na milosteh
do grešnikov, kterih terdovratnost previdi.

I.

1. Bog bi bil lehko, da besede svetega
Hrysostoma govorim, vam v tisti noči vaših
pregreh zvezde na nebi v požirajoče plame¬
ne peklenskega ognja premenil; — bi bil
lehko nagloma zemljo pod vašimi nogami
odperel, da bivaš pogoltnola; — bi bil leh¬
ko iz černega oblaka gromsko strelo vcr-
gel, da bi vas raznesla; ja on hi vas bil
lehko pri vašem pervem grehu pahnol na
sredo večne žerjavice — ako bi vaše po¬
gubljenje hotel. Pak Bog pravi: „Proč s
takim serdom, jaz imam misli miru
ino ne grenkosti.“  Jer.

215

Ko je Absolon soper svojega očo meč
potegnol, so Davidu vojvode svetovali, da
puntarja ukonča. Fak oča — od občutkov
ui vedel, kaj začeti—je govoril: „Na no-
8' e s e r d č n i v oj v  o d e! p o i t e s o p e r n j e-
8a na vojsko, če je treba, jaz ne
branim. Pak če o čine prošnje pri
v as kaj opravijo — zanesite jego-
v  e m u ž i v 1 j e n j u. S t e r i t e mu n a p u h
Vzemite mu orožje, i no prisilite ga,
da bo za milost prosil, —pak jego-
vemu življenju zanesite/ 4  — Premi¬
slite grešniki, kaj ste si vi zaslužili, ka¬
kor sveti Avguštin pravi, ko ste se vzdi-
gnoli soper Boga, soper svojega Očo, so-
per Gospoda celega sveta. Ali ste vredni
bili, jega še eden hip ljubiti? Vse stvari
tirjajo scrdite od Boga vaše časno ino več¬
no pogubljenje: Nebo bi vas rado zgrom-
sko streloj udarilo, ogenj bi vaš rad po¬
žgal, voda bi vas rada zalila, zverina po-
žerla, zemlja v perst spreobernola. Pak vaš
nebeški Oča vas brani ino jezne stvari to¬
laži: „Varujte mi mojega sinu, va¬
rujte  mi  ga.“ Oh ako bi mu zdaj življen¬
je vzele, bi bil grabež (rop, plen) pekla,
ko mu zdaj služi. Pak jaz hočem toti gra¬
bež, to dušo za se: „Jaz imam misli
miru, ino ne grenkosti/ 4

216

2. Ne samo s tem zadovoljen, da Bog
grešnika zmirom varuje, on jega tudi po
vseh odročnih poteh sprejema ino sprevaja,
da ga nazadnje v svoje naročje pripelja.
Ti grešnik si se Boga ogibal — pred njim
bežal, ino skerbno vsaki sled svojega po¬
bega pred njim skrival, pak vsmiljenje Božje
te je vedno sledilo ino nasledovalo — ono
te je preganjalo s tepenjem — veselilo z
dobrotami — te je zdaj z obetanjem pro¬
silo, se ti zdaj s pretnjami grozilo — se
je tvojim namenom (nakanom) soperposta-
vilo — pretergalo ino spodneslo tvoje skle¬
pe; ti je vlivalo pelinovec v tvoje grešne
radosti — pošiljalo uime na tvoje polje,
točo v vinograde, kugo nad tvojo živad,
pomor tvojim otrokom, — ono je razbijalo
tvoje lotitve (počinanja, naprejvzetja). Ono
je, o deklič! lepoto tvojega lica, s kterim
si se bahala ino gizdila, pomračilo ; je tebe,
o hlapčič! v sramoto in izgubo pitisnolo;
je tebe, o pijanec! v posteljo medlega po¬
ložilo ; je tebi, o kradljivec! tvojo izmika -
vost razodelo; tebe, o hudojezičnik! v za¬
mere zalučilo. — Ono je tebe, o grešnik!
iskalo v tvojem spanji, ktero ti je nepo-
kojno, v tvojem veselji, ktero ti je brid¬
ko, v tvojih grehih samih, v kterih ti je
nevarnost delalo. Hrjsost.

217

3. Pak ležej se dapotzaznamenati, ktero
orel po nebnem stropu preleti, kakor ta,
ktero zvesto vsmiljenje Božje k tvejemu
vzveiičanju pregre. Ravno zdaj, ko govo¬
rim, ali m' res, ono nad vami plava? Ali
ne terka na vase serdca? Ali ga ne dela
nemirnega? Ali vam ne sili solz? Ne! ne
mislite si, da bi to moje besede tvorile
(delale) — vsmiljenje Božje vase serdca
trese! — Na križu, ko je za vas sedež
milosti, za njega pak selo terpljenja, vas
Jezus čaka; ino ker vidi, da mu vsaki den
uhajate, se s prerokom Jeremiem toži: „Ka-
ko dolgo bom za bežečim gledal?^
Vsej jaz tvoje vzveličanje hočem: ali je
mogoče, da bi ti na grešnih poteh vekši
mir našel, kakor na krili svojega dobrega
Oče, kakor v naročji svojega razpetega
Odrešnika? O moja izpeljana golobi-
ca,vernisevteodperterane,ktere
so za te pribežališče.^  — Več mese¬
cev je preteklo, kar se je mladi Tobia v
tuj kraj podal — ino mati ga je težko ča¬
kala, oj! čakala ino milo vpila: „Ah moj
Sin! ti luč mojih oči, kaj odlagaš
tako dolgo?“  Pretekala je vse steze,
ktere z Ragesa v Ninive derže — dirja na
naj vekše višave ino tenko gleda v tem-
račno deljavo — da bi ga videla — objela;

218

iiio ker ga m', ko je sobice vže davno zašlo,
se je vračala žalostna v grenkih solzah.
— Ravno tako nebeški Oča vse poli, po
kterih bi se grešnik utegnol vernoti, poti
molitve, vbogaimedavanja, besede Božje,
ozira ino vas čaka: in o vi se le mudite?
Vem, da vas, kakor je Tobija Rahela mu¬
dila, vaši grešni tovarši, vaše dobre volje,
vaše radosti motijo ino pravijo: „0 sta ni
še tu, ostani  še  tu!“ Pak  tudi vem, da
imate vi, kakor Tobia k Raheli, k njim go¬
voriti: „Moj oča dni čte, ino če

se le eden d en d el j mudim, bo jcgo-
va duša  žal  ost  na.“ Ja! moj nebeški Oča
ure težko čteje, ktere se pri igri, pri krat¬
kočasil, pri plesu, v grehu i. t. d. obav-
Ijam (drežim).

4. Ako bi vas skerbelo , se v njegovo
naročje vernoti, ker bi se bojali, od Boga
odpuščenje svojih grehov zadobiti, o te mu
ne delajte take žalosti, ktere si on ne za¬
služi. Ne! ne pravite, da ne morete vzve-
ličani biti, ker ste tako grozno v globoko
—■ globoko mužo gnusnega greha zabredli,
Oj ne pravite kaj takega! Bog Oča, kir je
svojega Sinu Jezusa, kakor nedolžno jagne
na gori Kalvarii za naše grehe zaklal. —
On to premore. To Jagne je vzelo vse gre¬
he celega sveta na svoje ramena: „Glejte

219

Jagne Božje, ktcro o d j e ml j e grehe
sveta/ 4  .... Pak jaz ne imam zadovolje
besed, da bi vam prebogatstvo ljubezni,
ktero On črez grešnika, kir se vredno k
njegovim nogam verne, obilno siplje, le ne-
količko dopovedel. „Nc bojte  se,“ pravi
sv. Ilrjsoslom: „da bo Bog spokorne¬
mu grešniku jegovo razuzdano ž i v-
ljenje oponesel/ 4  Ne!  On zabl na vsako
krivico, se z očinsko ljubeznjo jcgovega
vratu oklene, ino ga sladko poljubi. — Tudi
spovednikov se nikar ne bojte, da bi vas
s preveliko ostrostjo žalili, vsej so tudi oni
z angeli vred od Jezusa povabljeni, se nad
njegovo srečoj, daje izgubljena ovčica dru¬
god naidena, ko jo je Jezus tako zvesto
sledil, veseliti: „V e s elit e se z menoj,
zakaj svojo ovco sem našel, ko je
izgubljena  bila. 44  Na to pravi sv. Toma
Akvin: „Kdo li more sladkost teh
besed zapopasti, vsej se iž njih
vidi, kakor bi Bog sv oj o vlastno vz-
veličanje naidel, če ovco drugod
n a i d e, da je volkovi v gozdu  n e s o
r a z tur  g ali. 44

5. Ja taka je! Tudi Gospod Bog, pravi
nek sv. očak, ima svoje dneve, kteri so za
njega dnevi veselja, ob kterih, da tako re¬
čem, novo posebno veselje čuti! Den ve-

220

selja je za Boga, če se ti, naslastnik — ne¬
čistnik! iz smerdljive kaluže svojih nespo¬
dobnih pohot (poželenja) izkoplješ, ino se
k njemu kakor spokorjeni sin poverneš.
Den veselja je za njega, četi, teržec! pu¬
stiš svoje golufanje, ino kakor Cahej uka¬
njenim četverno verneš. Den veselja je za
njega, če se ti, gizdavo dekle, svojega po-
hujšljivega lišpa znebiš, ino se k njegovim
gr nogam, kakor spokorna Magdalena, od ža¬
losti prijočeš.

Prerok Jereinia je na razvalinah ople¬
njenega (obropanega) ino požganega tem-
peljna od žalosti jokal: StoJpovi (turni) so
razdejani na zemlji ležali — visoko pogo-
reto zidovje še se je drobilo ino kadilo ;
popred toliko lepo mesto Jeruzalem je bilo
zdaj v puščo razverženo — ino nič druga
se m čulo, kakor žvižganje kač ino glasno
jokanje preroka. Pak Bog je svojega ža¬
lostnega služebnika potolažil: „Na tem
mesti bo še se slišal glas veselja
ino vriska; glas ženina ino neveste;
glas tehistih, ki pravijo: Gospod
je dobrotljiv.«

Ti, o grešnik! tvoje grehov gerdo serdce
je ta grozna pušča ino razdertina, v kteri
peklenski modrosi, ostudne pregrehe si-
ketajo (siče). Pak če se spreoberneš, bo

221

si Bog v tej pušči drugoč lepo vežo (tem¬
pelj) postavil. On bo se s tvojo dušoj po¬
rodil, ino ti vse krivice, ko si mu je za¬
del, pozabil. On bo ti svetli venec svoje
milosti na glavo del, da bo tvoja duša ka¬
kor jegova ljubljena nevesta jegovega več¬
nega vzveličanja deležna. „Na tem mesti
bo še se slišal glas veselja ino

vriska; glas ženina  ino _“ Ino kteri

glas je veselejši, kakor te, s kteriin ti Bog
po dobri spovedi, v globočini tvoje vesti,
zakliče: „Zaupaj moj sin! moja dči!
tvoji grehi so ti odpuščeni; poidi
v miru!“

6. Da pak vam spominauje na dobrote,
ktere ste si skoz greh zapravili, tega či¬
stega miru ne pokali, slišite, kaj Gospod
Bog k vašemu razveseljenju govori: „Jaz
vam povernem leta, ktere so vam
kobilice, gosenice in uiine  po¬
žel* le.“ Bog bo učinil, da se vam du¬
hovno bogatstvo, duhovsko blago, vsa bo¬
gata žetva zasluženj, ktere so vam vaši
grehi pogoltnoli, k vašemu večnemu živ¬
ljenju drugoč razcvete. Ino vi boste dru¬
goč, kar ste popred bili: drugoč boste bo¬
gati zasluženj, če ste si je ravno skoz
grehe raznesli; boste Bogu sopet prijetni,
če ste se mu ravno sopemo uperli.

222

Oh vi pravični, kteri zdaj moje besede
slišite, ne zaničujte nesrečnih grešnikov,
kterih razberzdano življenje vam je znano:
ne imejte jih v svojih serdcih za pogub¬
ljene — more biti čas priide, da bodo po
svoji pokori Bogu doprijetnejši, kakor ste
vi. Jezus pravi: „Veliki grešniki  (kur-
ve) bodo še p r e d v k r a 1 j e v s t v o B o ž j e
prišli, kakor  vi.“ Farizej Simon si je
od Jezusa mislil, da on tie ve, kaka greš-
nica da je Magdalena, ino se je zavzel, da
ji Jezus pusti, se jegovih nog dotikati.
Pak on je bil neumen ino m' vedel, kaj bo
še iz te grešnice, ktera je popred pohuj¬
ševala celo mesto, zdaj od te ure pak je
Bogu toliko prijetna postala.

7. Oj le vzdignite svoje oči k nebe-
sein! Poglejte ondi preroke — poglejte
ondi aposteljue, kakor perve dvornike v
hiši nebeškega Očeta! Kteri pak je ondi
naj imenitnejši med preroki ? Ali ne David ?
ko je popred Boga toliko razžalil s pre-
šestvom in umorstvom? Kterega med apo-
steljni pak spoznate za poglavarja, za toi-
sto pečino, ko je Jezus !ia njo Cirkvo po¬
stavil? Ali ne tegaistega Petra, ko je po¬
pred svojega Gospoda trikrat zatajil? Ko¬
ga ondi čestimo kakor izvoljeno posodo
veličanstva Božjega? Ali ne svetega Pavla,

223

ko je popred kakor stekel sveto Cirkvo
preganjal ?

N a g i b i.

Kdo bomo, ljube duše! boljše serdce
našli, kakor serdce Božje? Kde ii milost,
ktcra bi sc k njegovi primeriti dala? Za¬
kaj se tedaj mudimo, ino kmalu k njemu
ne hitimo?'Oj hitimo k Jezusu: Tote blede
usta; one so zaperte za svareče besede*
tota glava ona sc nagiblje k odpnš-
čcnju; tote roke — one so razprosterte
k objetju. Jezus, Vzveličar vaš; vas vže
tako dolgo ssa križu čaka, jcnm težej dene,
da vas groša, kakor da tcrpi. On s križa
kliče: „Vzemite si, vi grešniki!  k
s e r d c u,  p r i i t e vsi  k m e n i.“ In ali ga
bomo še delj časa pustili, na nas težko
čakati? — Ja Oča! jaz sem grešil, — pak
jaz se k tebi vernem: pri tvojem ljubez¬
nivem serdci hočem še svoje dni preživeti
— svoje življenje končati, da me vzemeš
v svoj raj!

II.

Drugi del moje dnešnje besede bo pak
steni kratši, sčem bolj ko se tolažim, da
med vami, ki me zdaj slišite, tcrdovratnih
grešnikov ni — vsej ste bar (končemar)
zdaj prišli, da se k Bogu vernete.

224

1, Ako bi vzveličanje grešnika samo na
Božji volji ležeče bilo, bi ne bil nijeden
pogubljen; zakaj Gospod skoz preroka go¬
vori : „ J a z ne hočem s m e r t i grešni¬
ka, temoč da se spreoberne ino ve¬
koma  živi.“ Ker pak je vzveličanje tudi
na voljo grešnikov dano, za to jih ostane
toliko v svojih pregrehah. Sv. Pavl: do¬
brotljivost Božja te k pokori na¬
peljava, pak tvoja ter dovratnost
si nabira serd za den sodbe.“  Rečem
za tega delo, da Bog več milosti nad ter-
dovratnimi grešniki troši, (zapravlja), ka¬
kor nad temi, kterih spreobernenje previdi.
Grešniku dobrote deliti, od ktorega se na¬
zadnje jegova hvaležnost previdi, je kaj
velikega; pak hudobnežu, od kterega se
preve, da bo vedno hudoben ostal ino k
slednjemu pogubljen: to je milost, ktero
le sam Bog deliti premore. Zdaj Bog greš¬
nika z nevoljami tepe — zdaj ga z dobro¬
tami osipavlje, ino si ga k sebi obrača:
„K r a 1 j F a r a o n j e bil posoda Božje¬
ga serdii, ino vemdar ga je Bog z
naj vekšimi čudeži k sebi vlekel,
in ako ravno je k slednjemu vem¬
dar pugubljen bil, se je to le za te¬
ga voljo zgodilo, ker se je Božje¬
mu vsmiljenju soperstavil.

Ilrjsostom.

225

Posoda Božjega scrda je bil Jnda Iška-
r iot; ali kaj je zamogel Jezus še več za
njegovo dušo stvoriti? Ali bi bil mogel za
dušo, od ktere je prevedel, da bode edna
naj svetejših, včč učiuiti, kakor je za tega
izdajavca učinil? Jezus je pred Judaževi-
mi očim' smokovo (figovo) drevo preklel
ino mu usehnoti ukazal, da bi ga sveta
groza spreletela; Jezus je pred Judaževi-
mi očmi spokorni Magdaleni jene grehe
odpustil, da bi ga s tem izgledom genolr
on mu je noge umil, mu je svoje Telo za¬
užiti dal; mu je jegovo hinjašcino razkril
ino posvaril; ga je prijatelja imenoval, ga
je na persi pritisnol, ga je načelo poljubil,
ino ko ga je v njega oterplosti videl v
strašno jamo večnega pogubljenja leteti,
„se je v svojem duhu užalil.“

2. Oh terdovratni grešniki, če. ste v
sramoto Božjega vsmiljenja, v sramoto svete
Rešnje Kervf sklenoli, se v pekel vdreti,
boste tudi ta pogreznoli; pak na sredi večne
žgalfne boste vekoma obstati (poterditi)
morali, koliko sije  Bog prizadeval ino kako
dolgih dvajsti — trideset — petdeset —
sedemdeset let, da bi vas spreobernol. Ino
če ravno Bog previdi, da boste zaverženi,
pak še vas vemdar na svetu terpi. Ali to
ni neizmeijena poterpljivost Božja, terpetj

226

grešnika na sveta, ko je bližnjnemu le k
pohujšanju, do njegove sive starosti ga
rediti s toliko skerbjo: „Da! Bog terpi
posode svojega serda, ktere se za
pogubljenje pripravljene.“

B. Vemdar, če vas, terdovratneži! toli¬
ko prenesljivo vsmiljenje k poboljšanju ne
more nagnoti, pak bo člen prišel, ko bo se
Božja beseda v svetli luči prikazala: „Jaz
ne hočem smerti grešnika/ 4  Prišel
bo den, da bodete spoznali, da ste pogub¬
ljeni, pak ne po Božji milostljivi, temoč po
svoji hudobni volji. Oh koliko nedopoved¬
ljiva žalost za vas, ko bo Gospod prisiljen,
vas kazniti, k vam rekel: „0pomeni me
ino se hočeva pravdati; povej mi,
ako imaš kaj k svojemu opravi¬
čenju/ 4  Izaia.

Povej! meni je po volji, povej, če mo¬
reš mojo ljubezen tožiti: jaz pač ne vem
kaj več bi še bil imel k tvojemu vzveli-
čanju stvoriti. Toliko let sem na tvoje spre-
obernenje čakal, tolikokrat te spodbadal,
da bi se ti povernol, tako svetlo sem ti
pravi pot kazal, tako skerbno ga za tebe
nadelaval, ti ga toliko lepotil; sem ti to¬
liko napotkov na tvojem begu proti metal.
Ako si kde moje neprenehane milosti le

221

količkor grešal ,„o pomeni  m e.“ Kaj  boste,
0  grešniki! na take besede Božje rekli?

Če vas to, ljube duše, kar ste v tem
Hauku culi, straši, pak še zdaj prehitite
tako strašno pravdo Božjo — zdaj še je
čas! Zdaj še ljubi Jezus svojo milost raz¬
liva na vas — posebno toti čas!

Ko bo pak Jezus svojo milost pred vami
zaperel, bo razlil nad vas svoj serd na ve¬
koma. Amen.

II. Dodavek *).

Tedaj bodo videli Sinu človekovega
pri iti v oblakih z veliko oblastjo
ino čestjo. w  Luk. XXI. 28.

S temi besedami nam je Jezus svoj drugi
prihod ob konci sveta napove,del* kedar bo¬
de prišel „sodit živih ino mertvih.“
Toti jegov drugi prihod bo pak s tem očit¬
nejši, čestitejši ino strahovitejši, s čem
skrivnejši, pohlebnejši ino veselješi je
pervi bil. — Tedaj bode prišel, pak ne več
v podobi hlapca, ampak kakor vsegamo-
gočni Gospod in Kralj večnega neskonč¬
nega veličanstva; —• ne več kakor mož bo-

*)  Propoved, od prepisavca te knižice, govorjena ob mi-
lionu na Ponkri 10. rožnika 1861. Poglej predi 21.
izpraševanje.

15 *

228

ledin ino kakor izveržek ljudstva, ampak
kakor sam svoj oblastnik nebes ino zem¬
lje; — ne včč kakor k smerti obsojeni pre-
grešnik, ampak kakor naj višji sodnik vseh
živih ino mertvih; — ne več od vseh zapuš¬
čen ino na križu umirajoč, ampak od brezčte-
vilnih trum nebeških angelov ino svetni¬
kov sprejeman, na oblaku sede ino s cest-
jo in oblastjo obdan; — ne več kakorkrot-
ko jagne, ampak kakor serdit lev, ino ne
da bi med nebesi ino zemljoj mir ino spra¬
vo naredil, ampak da svet, ino kar je vstva-
ril, drugoč razdene; ne več, da bi za greš¬
nike iz vsmiljenja terpel in umerel, ampak
da je obsodi po pravičnosti; — ino nadalje
ne da bi grešnike rešil iz sožanjstva hu¬
diča, ampak da mu je kakor večne sožni-
ke (oznike — robe) verže v neizrečeno ter-
pljenje: „Tedaj bodo videli Sinu člo¬
vekovega priti.

Ino kdo — kdo bo ga videl tako priti?
Mi kerstjani moji! Mi vsi, ko smo tukaj
vkuper zbrani ino kteri še slišimo toliko
mili glas Božji, ko nas zdaj tako močno k
pokori vabi; — ino vsi ljudje, kteri so pred
nami od začetka sveta živeli, ino kteri še
bodo za nami do konca sveta živeli. „Vsi,“
nam pravi sv. apostelj Pavl, „m o r a m o pred
sodnim stolom Jezusa Kristusa raz-

229

°deti biti.“ — Razodeti — razkriti mo-
r amo biti! O strašna beseda! ta pometli: vse
oaše misli — vse naše želje — vse naše be¬
sede — vse naše dela — vse naše zamude
i' 1  opušce dobrih del morajo nekda pred
Božjim sodnim stolom razodete biti — ra¬
zodete vsem ljudem sploh ino vsakemu sle-
dernemu človeku! — O pravična, vzveli-
oavna pak strahovitim naredba našega Bo¬
ga! Kdo to veruje, ino ves ne trepeče?

Nekda bom tedaj vsegavedočemu, vse-
gamogočnemu ino neskončno pravičnemu
sodniku od vsega tega, kar koli sem vse
svoje žive dni od malih nog do groba mi¬
slil, želel, govoril, stvoril ino ne stvoril
celo natenko čist odgovor dati moral — ino
bom od njega razsodbo svoje zaslužene
večnosti prijel. Ino kdo ve, kako bo to raz-
sojenje za mene! Ako se tedaj ne morem
zadosti zagovoriti, te pak joj ino gorje me¬
ni! te sem navekoma — navčkoma izgu¬
bljen — sem navekoma ob nebesa, sem na¬
včkoma ob družtvo svetnikov — navčkoma
ob gledanje in uživanje Boga; — te sem
navčkoma v žarjavico peklenske jame, navč¬
koma v družtvo hudičev ino pogubljencev
pahuen — obsojen na vse večne čase k jo¬
ku ino stoku, k tuljenju ino škripanju s

2.10

zobmi! Oj groza!! Ob strahota!!! — Tolik 0
strašno je, v roke pravičnega Boga pasti.

Ljubljeni bratje ino sestre moje! Ali pak
grešnikom ni več za pomagati? Ali za nje
ni nikake poti včč, po kteri bi se jim več¬
nega pogubljenja oteti dalo? O pač! Ozna¬
nim vam na Božjem mesti, izvoljeni kerst-
jani! pomoč, strašni obsodbi — grozni več¬
nosti uiti — pak samo, ako vi sami resnič¬
no hočete, če si, dokler glas Božji slišite,
svojega serdca ne uterdite: Sveti apostelj
Pavl nas naimer tolaži rekoč: „Če se

sami sodimo, ne bomo obsojeni.“  Oh
kako dobrotljiv je naš Bog! On nam sa¬
mim na voljo pusti, da se vže tu na zem¬
lji sami sodimo, ino tako Božjo pravično
sodbo prestrežemo.— Nosimo naimer v sa¬
mi sebi sodnika, potolažimo si tega — uči-
nimo si ga za svojega prijatelja: toti bo
nam pomagal, vse v nas presoditi — spo¬
znati in odpraviti, kar bi nekda pred vsem
svetom Božji sodnik nad nami grajati ino
pokoriti moral. — Ino kdo je le ti sodnik
v nas samih? — ]\ T aša VČSt! ! Sveti Bernard
pravi: „Našavest je naš sodnik, pak
tudi naš tožnik, svedok (priča) ino
berič.“  Kako lehko se tedaj sami sebe
sodimo? — Ino to sodbo s sami seboj vam
želim z dnešnjim naukom polehčati: ali že-

131

fini vam pokazati, kako si imate svojo vest
izpraševati, da si tega Božjega namestnega
s odaika v svojem serdci utolažite skozi sa-
krament svete pokore, ktero je Jezus Kri¬
stus, naš vsmiljeni Vzveličar kakor varno
lestvico s petimi klini ubogim grešnikom v
nebesa postavil. — Stopimo tedaj, ino sicer
le srečne dni, kteri so še nam posebno k
Vzveličanju od milosti Božje ponujeni, s sa¬
mi seboj na sodbo. —

Sveti Duh! ti .milostljivi delivec nebeš¬
kih darov, razsveti mi moj um, posveti moje
serdce in očisti moje ustnice, da bom sam
v serdci genen ino presunen ti nauk vred¬
no oznaniti mogel. Podeli tedaj moji slabi
besedi potrebno moč, ktera, kakor troben¬
ta sodnega dne, grobe grehov predira ino
vesti budi. Poslušajte . . .

L

1. Kaj je vest?  Vest je hrum iz več¬
nosti v naše serdca — je glas Božji v nas,
kir nas za dobre dela hvali ino za hude
graja — kir nas pred hudimi deli varuje ino
k dobrim opomina; — vest je toisto goreče
svetilo, s kterim se Jeruzalem, naša duša,
preišče ino spozna; — vest je tenka vaga,
ktera tehta vrednost naših najskrivnej-

232

ših misli ino še toliko tajenih del ino je
dobro pozna: ona pozna vse novo ino sta¬
ro — vsi grehi, ktere smo ali ob juterni zarji
svojih mladih let ali v svoji sivi starosti u-
čiiiili, so celo pri čisli v predelih našega serd-
ca hranjeni. — Vest je kakor hranilo, vkte-
rem se vse — vse brez izgube varuje: o-
blaki izgube svoje kaplje—drevje izgubi svoje
listje — naše telo izgubi svoje premoženje
ino življenje — ali pak človek svoje vesti
ne izgubi, kakor tudi vest ničesar ne izgu¬
bi. Ako se človek s hudo vestjo nazaj ogle¬
da, sejegove pregrehe kakor mertvečke ko¬
sti iz groba pretečenosti grozovitno soper
njega vzdignejo, ino če se naprej ozre, vidi

v prihodnosti nad seboj ostri meč pravice
Božje. — Ali podaj se grešnik, kamor koli
se hoče, grožnjam svoje vesti se ne bo u-
meknol. Ako se v nebo vzdigne, pak ondi je
pravični Sodnik s svojim serdom nad njim —
če sev pekel vdere, se v juterni kraj popelja,
kder sc mladi den rodi, če beži na rob va¬
lovitega morja: ob svojo vestne bo — ona
bo jemu jegove grehe vseli ino povsodi oči¬
tala; — Kajn sije svoje roke v nedolžniker-

vi svojega brata oskvernil — ino vest mu
več miru ne da; da bi si jo udušil ino potla¬
čil, začne veliko mesto staviti — po pušča¬
vah tekati: pak on le vedno vidi svojega brata

233

v kervi plavati, jemu le zmirora grozni glas
&u>zg ino kosti pretresa: „Kaj si stvo-
r il?“ dokler sam ustreljen ne pade. —Hu¬
da vest Herodežu kaže odsekano glavo Jo-
haneza kerstnika. — Huda vest piše kralju
Baltazarju med naj večim hrupom posvetne¬
ga veselja jegove grehe ino jih kazen na ste¬
no. — Od hude vesti pečen, David ječi: „Ni
ga miru v mojih kosteh pred moji¬
mi grčhi.“.  . . .

, Tako je huda vest meč, kterisi nikdar ne
utopi (skerhta), je ogenj, kteri nikoli ne u-
gasne, je glas, kteri nikoli ne umolkne.
Sveti Hieronym pravi: „Vest grešni¬

ku peklenske verige in okovi  ko¬
va!" Oj hudo vest imeti, je vže na zemlji
po peklenski terpeti. Nesrečni grešnik si
svojo vest sicer duši ino davi, pak zadušiti
— zadaviti je nikar ne more. — Za hudo vest
druge pomoči, drugega zdravila ni, kakor sa-
krament svete pokore, ktere začetek kakor
pervi del je: izpraševanje vesti ali
pokora razuma ino pameti.  — Po vsi
pravici učeni pogan Seneka pravi: „C e se
hočeš poboljšati, spoznaj popred
svoje pregrehe. Zato se sam sebe,
svoje serdce preišči; bodi svoj
vlastni tožnik, ino potler si lehko
sam svoj pravični sodnik,“

234

2. Kaj se pravi vest izpraševa¬
ti? Se pravi, po vseh koteh svojega serdca
preiskavati, kaj smo od teh dob,  ko smo
ali začeli svoj greh spoznavati, ali kaj smo
od svoje zadaje dobre spovedi, ali od
tegaistega časa, od kterega se spovedeti
želimo, grešili soper Boga, soper svojega
bližojcgu ino soper sami sebe — kaj smo
pregrešili z dušoj ino telesem — z glavoj
iuo serdcem — z umom, pametjo ino voljoj,
ter s petimi počutki svojega života, skriv¬
no ali očitno — s sami seboj ali z drugimi
— ali kaj smo grešili z mislemi, z željami,
z besedami, z deli, z zamudami in opušcami
dobrega. V tem nam kronani prerok David
lep izgled da: „Po noči sem v svojem
serdci poiskaval, ino si svojega
duha — svojo dušo pometal.^

3. Ali nam je treba, si vest iz¬
praševati?  Oh ljubi kerstjani! pač mar-
sikteri med nami ima veliko listov v bukvah
večne pravice s svojimi grehi zapisanih; ino
vemdar se sami sebi toliki grešniki ne zdi¬
mo, ino se imamo vseli le malo grehov spo¬
vedeti. — Sedemkrat pade pravični,
ino toliko nas je med nami, kteri, če se
vsako leto le samo ednokrat ali dve krati
spovedajo, s težavoj sedem grehov vkup spra¬
vijo. Zakaj pak to? Ker jihovo izpraševanje

235

vesti ni za nič. Ako Bog na svojih ange¬
lih skve rn a  (pege, madeže) vidi,  ino
a® pravični sedemkrat na den pade: za¬
kaj pak se jmamo mi tako malo grehov
spovedeti? Ce bomo za vsako prazdno
besedo,  za vsaki krivični penez,  za
vsako krivo  nit  odgovor dali, zakaj pak
se imamo le tako malo spovedeti? Čudno
ja! Tisti, kteri skoz leto večkrat k spo¬
vedi gredo, se imajo izvekšega veliko gre¬
hov obtožiti, nasproti pak tisti, kteri ma-
Iokda, ali celo vsako leto le ednokrat k
spovedi gredo, so čistejši, kakor angeli, so
pravičnejši kakor pravični! — Oj kako tčž-
ko to spovedniku dene, če si mora pri onih,
kteri se poredko spovedajo, zavoljo njiho¬
vih treh ali četireh grehov po pravici misliti,
da je jihovo izpraševanje vesti slabo bilo —
ja! da je jihova vest vže sama slaba, gluha
ino topa, taka, da se jim smertni grehi le
kakor maljhene človečke slabosti zde. —
Joj takim! Kako se jim bodo nekda jiho-
ve slepe oči odperle, ko bo je pravični
Sodnik pred se poklical ino jim dolge verste
jihovih pregreh v knigi večnega povračila
pokazal. — Veste vi? kteri imaste po svo¬
jih mislih tako malo grehov na sebi — na
sodni den, ko bo den plačila ino bo se
zemlja v prah zdrobila, bode Bog sam vašo

236

vest preiskal, pak navzoči vseh angelov,
svetnikov ino vseh ljudi sveta — tedaj vam
bo debela mrena z vaših oči padla, ko bo
vže večni pekel pod vami zijal, da vas po¬
žre. Ako nas kdo razžali, si to do naj menj-
še trohe pomnimo, razžalje pak, ktere Bogu
učinimo, kmalu pozabimo, ino si mislimo, da
je tudi Bog pozabi. 0 neumnost! Bog vse-
gavedoči ino naj pravičnejši, kteri vsak po¬
žirek merzle vode, ko je žejnemu damo, pla¬
ča, ve za naš naj menjši greh, ino bo ga tu¬
di po vsi svoji pravičnosti tepel. Prehitimo
tedaj sodbo Božjo, ino si sami svojo vest pre¬
mislimo — izprašajmo! Pak

4. Kako imamoizpraševanjesvo-
je vesti začeti?  Z Božjo pomočjo! Je¬
zus pravi: „Jaz sem vinska terta, vi
ste pak rozge; kakor rozga, če ni
na'terti, nikar ne rodi, tako tudi vi
brez mene nič ne morete."  Ino ker
smo skoz greh Boga Očeta, Sitni ino svete¬
ga Duha razžalili, moramo tudi, če hočemo
pravo pokoro začeti, Boga najpred na po¬
moč klicati ino prositi, da nam vse naše gre¬
he svetlo pred oči pokaže, kakor so v več¬
nih bukvah zapisani. — Taista žena v evan-
geiji, ko je od svojih desetih penezev ed-
nega izgubila, je celo hišo premetla, da bi
ga drugoč nalezla. Pak kaj počne uajpopre d

237

Ona ne vzorne najpred metle, temoč popred
luč užge ino te še le pometa. O ljubi bratje
ino sestre ! vzdignimo tudi mi pred premišlje¬
vanjem svoje vesti svoje težko serdce ino
svoje grešne roke proti nebesem ino molimo :
„Pridi sveti Duh! razsveti mi mojo pamet,
geni moje serdce, da svoje grehe spoznam
ino milo objočem.“ Vpijmo z venčanim pre¬
rokom: „Ti o Gospod! si moja luč; o
Bog! razsvetli mi mojo temo!“  ino
svesti si bodimo, da bomo uslišani. Jezus
pravi: „N e b e š k i O č a bo dal dobrega
Duha tem, kteri ga prosijo. Le pro¬
site ino boste  dobili.“ Ino Izaia pre¬
rok terdi: „Da se Bogu serdce gene,
kakor hitro grešnik vzdihuje.^ Ino
„Ako boš za pomoč vpil, ne bodeš
dolgo vpil, ker on bo se te skoro
vsmilil.“

5. Strasti.  Ko  smo svetega Duha na
pomoč poklicali, zdaj pak obernimo oči svo¬
jega duha na sami sebe — na svojo vest —
preiščimo v njej, kteri med sedmimi naglav¬
nimi grehi da je v našem serdci kakor po¬
glavar ino vojvoda, kteremu so vse naše na-
gnenja z grehi vred podložne — kteri med
njimi da je v nas kakor korenina ino deblo,
ino so drugi grehi le kakor panoge ino veje
— kterega greha da se vsi drugi le kakor

kite ino žile glave derže: ino našli bomo,
ali smo posebno podverženi napuhu, lakom-
nosti, nečistosti, nevoščljivosti, požertnosti,
jezi ino lenobi. — Toti svoj poglavitni greh,
ko je v našem serdci na vse kraje razraščen,
pak nalezemo, če premislimo: v čem večkrat
ino naj rajši pregrešimo, na kaj naj večkrat
mislimo, ino kaj naj večkrat ino naj bolje po¬
želimo, kaj pred ljudmi naj skerbneje skrivlje-
mo ino tajimo, kaj se naj bolje bojimo, da bi
se ne razvedelo, ino kaj nam naj hujše težko de¬
ne, ako nas kdo s tem draži, nas tega dolži
ali v strah vzeme.

6. Potler pak, ko smo spoznali, v kterem
grehu da smo naj bolje zapopadeni, stopimo,
kakor smo si bodi černi, na svetlo solnce de¬
setih Božjih zapovedi ino petih cirkvenih za¬
povedi, da nas od vseh krajev obsija, da vi¬
dimo, kako smo se proti vsaki pregrešili:
ino gledali bomo, kakor na jasnem nebesi v
nebeški zarji Božjo presveto voljo ino svoje
pregrehe. — Pri taki svetlobi preglednimo
nadalje zvesto ino natenko vse verste sed¬
mih naglavnih grehov; — šestih grehov so-
per svetega Duha; — četireh vnebovpijočih
grehov ino devetih tujih grehov: ino kakor
hitro na kterega zadenemo, ko smo ga tudi
stvorili, bo nas vest nanagloma zažgala, ka¬
kor da bi peklenski dgelj na njo padel, ino

bo milo zaječala: „Tukaj postdj, in o
pod križem p r e m i š 1 j u j svoj d o 1 g!“

7. Ker so pak tudi zamude in opušce do¬
brih del grehi, premislimo dalje osem vzve-
ličanosti; — šest posebnih dolžnosti; —ter
sedem dušnih ino sedem telesnih del milosti,
da se spomnimo, ali nesmo kterega dobrega
dela opustili, ktero bi bili lehko stvorili.
Oh premislimo, koliko priložnosti nam je
vsmiljeni Bog podaval, pak si jih nesmo o-
bračali na Božjo cest, k svojemu ino svojega
bližnjega vzveličanju!!

8. Tedaj še imamo posebno premisliti,
kako smo svoje stanovske dolžnosti dopol¬
njevali. Premislite zato vi predpostavljeni, ka¬
ko ste se proti svojim podložnim zaderžali; —
vi starši — otroci; vi gospodarji, gospodinje
— hlapci, dekle, zakonski; delavci, rokodel¬
ci, kerčmarji, teržci i. t. d.

II. Pristavki.

a. Hude misli ino želje. „Karko-
li je greli učiniti, to je tudi greh
mislit  i.P Pravi sv. Hieronjm. Kar pak iz¬
praševanje hudih misli ino želj zadene, ima¬
mo dobro premisliti, ali smo nad hudimi mi-
slemi radovoljno dopadenje imeli ali ne, ino
če smo se v njih pomudili; ino ako smo v
hude želje privolili, ali ne, če se ravno v

dejanji nič ni zgodilo. Jezus naj svetejši
pravi: „Ako kdo drugi spol le s po-
ž el enj e m p o gl e da, stvori vže ne¬
čistost pri sam sebi v svojem serd-
ci.“ — Grešne misli, ktere sveti Nilo po
pravici „hudičevo seme“  imenuje, lepo
loči sveti Auguštin: „da so kakor

žarjavica: če roko kmalu odmek-
nete, kakor hitro se žarjavice ali
živega čiglja doteknete, vam nične
dene; če pakga količkaj v rocipo-
deržite, se opečete: ravno takajes
hudimi mislemi; nič vam ne stvo-
rijo, če si je hitite odbijati, če pak
je količkaj v serdei pomudite, bo¬
ste na duši ranjeni.^

b. Da svoje smertne grehe prav preteh¬
tamo, še imamo

I. jihove okoljščine
H. jihove nasledke, ino
III. jih število premisliti,

I. Imamo okoljščine, ktere gi'eh ali po-
vekšajo ali ga celo premene, ali ga tudi na-
sobatnega stvorijo, premisliti ino na spovedi
povedeti. Postavim: Tako je razloček, če
grešnik na spovedi pove: Nečiste misli sem
imel, pak mi neso po volji bile, temoč sem
si je odbijal; to je zasluženje, ker se izkuš-

241

Piava premaga. Če pak grešnik reče: Ne¬
sem sicer grešnega poželenja imel, vemdar
sem si grešne misli le kesno — počasn od¬
pravljal; je odpustljiv greh. Akosepak spo¬
kornik spove: V nečistih misleh sem se pro¬
stovoljno ino s poželenjem zaderžaval, te je
to smertni greh. — Tako je odpustljivi greh,
če kdo komu le malo reč premekne; če še
se pak okoljšcina pristavi: da se je ta mala
reč večkrat vzela, tako, da je je vsega vku-
per vže velika vrednost, te je tudi greh ve¬
lik. Tako je razloček med kletvicoj, če iz
liaglosti kakor nevedoina zakolnete; ali pak
če od serda kolnete, ino to še vpričo drugih
ljudi. Vekšije greli, če post prelomiš ino
prepovedane dni navzoči ljudi meso ješ, ka¬
kor če doma skrivši sam post prelomiš, ker
je v onih primerkih vseli pohujšanje poleg.
Vekša je tatbina v cirkvi, vekša nepokorš¬
čina do duhovnikov: ja vsaki greh v nedeljo
ali prazdnik učiti jen je vekši, ker so ti dnevi
posebno k Božji česti posvečeni. Tako je
razloček, ako grešnik na spovedi reče: Toti
greh sem pet ali šest krat stvoril, kar živim,
ali če okolšeino pristavi: Od svoje zadnje
spovedi sem toti greh pet ali šest krat uči-
nil; ali celo: S tein grehom uže pet ali šest
let k vsaki spovedi pridem.

IG

242

Natan prerok stopi pred Davida kralja ino
ga upraša: Kaj si človek zasluži, kir je svo¬
jemu bližnjemu edno ovco ukradel? Ko bi til
prerok to kralju brez vse okolščine povedel?
bi bil on po Božji postavi razsodil in ukažal?
ukradeno ovco četverno povernoti. Natan pak
še je tudi to okolščino pristavil: da je toti
človek ubog ino ta vzeta ovca jegovo edino
premoženje. Zavoljo te okolščine pak je Da¬
vid še ostrejšo sodbo sklenol: Človek?

ko je to stvoril, si smert zasluži!^
— Glejte! Kako potrebno je tedaj, da si po¬
sebne okoljščine svojih grehov dobro pre¬
mislimo, da more spovednik pravo težo na¬
ših grehov spoznati. Gorje pak lažnivemu
grešniku, kteri svoje grehe navlašč v take
okoljščine zavija, da se spovedniku ležej pri¬
krije! jemu je, kakor da bi svoje grehe sa¬
me zamolčal.

II. Nasledki, Potler imamo tudi nasledke
svojih grehov ali toisto hudo, kar je iz naših
grehov izviralo nam ali drugim vkvar, po mo¬
gočnosti premisliti. — Čem hujši ko so na¬
sledki naših grehov ino čem bolje ko smo je
prevideli, ali bi je lehko bili prevideli, tem
vekši so tudi naši grehi sami.

V stari zavezi (zakonu) je Bog zapeve-
del, da mora človek, kteri svojega studenca
ne zadela, ino je tako kriv, da živinče je-

213

govega soseda noter pade, svojemu bližnje¬
mu kvar povernoti. — Ce pak Bog pri po¬
svetnih rečeh tako sodi, koliko več pri du¬
hovnih, če bližnji iz našega greha kvar ima.
Post: Ako bližnjega navlašč z žarko besedoj
pikneš, ker pak preveš, da bo iz tega jeza
ino zamera prišla, imaš smertni greh. Ta¬
ko nečisti pogovori (klafanje), nesramne
oblačila v drugih dostikrat gerde misli ino
želje bude, ino ti nasledki, ker se na¬
ravnost previdijo, so smertni greh. Ino kaj
bi rekel od staršev, kteri svoje otroke sa¬
mi preklinati uče! Velikokrat so gospo¬
dinje krive, da je družina kradljiva, zato,
ker so one preskope. — Pak tudi za nas
same imajo naši grehi hude nasledke, kte-
re smo premisliti dolžni: Tako pride iz pi-
janščine opuščanje svojih dolžnosti, ker pi¬
jani ni za delo, ne za molitvo; pride pre¬
piranje, preklinanje, tepenje, nečistost ino
še veliko druga hudega, — Zato če le ne¬
koliko nesrečne nasledke svojih grehov
post: svoje prevzetnosti, skoposti, nezder-
žljivosti, nevoščljivosti, požertnosti, serd-
Ijivosti, nemarnosti premislite, se vam mo¬
ra serdce tergati od groze tako velikih
pregreh]

IH. Ctevilo.  Nazadnje še smo dolžni
čtevilo svojih smertnih grehov premisliti,

16  *

244

ino sicer tako pričistem, kolikor naj bolje
moremo. Ako čtevila ob ednem ne vemo, pak
se poprek (sploh) spomnimo, kolikokrat
smo greh najberžej ponovili vsak mesec, vsak
teden ali vsak den. Kratko nikar ni tedaj
zadosti, če kdo na spovedi pove, da je so-
vražtvo imel, temoč premisliti ino povedeti
mora, kolikokrat je v tem sovražtvi bližnje¬
mu kaj hudega poželel ali si do njega serd
ponovil. Pač slabo je izpraševanje vesti, ako
se grešnik na spovedi obtoži: sem te pa tč
molitvico opustil; nesem vseli pri Božji slu¬
žbi bil; ali če celo pravi: To ali to sem pet
ali desetkrat več ali menje stvorih čtevifo
se mora povedeti.

c. Pole liČanje izpraševanja ve¬
sti.  Da si izpraševanje svoje vesti polehča-
mo, ino se na svoje grebe, na njih okoljšci-
ne, nasledke ino čtevilo spomnimo, le pre¬
mislimo kraje, kako smo se vcirkvi, nameš-
nem peti, na drugih potih, doma, na deli, pri
dobrih voljah, sami ali v družtvi zaderžali;
— le premislimo ljudi, s kterimi živimo ali
s kterimi se shajamo — starše — duhovne
ino posvetne predpostavljene — učitelje —
otroke — mlajše — družino — žlahto — pri¬
jatelje— znance, sesede, sovražnike, ubož¬
ce, tujce i. t. d.

245

d. Ali si imamo pri izpraševanji
svoje vesti veliko prizadevati?Sveti
cirkveni učitelji nas uče, da s tako skerbjo,
kakoršnjo imamo pri kakor koli drugem ime¬
nitnem ino težkem opravili. Sveti Toma Vil-
lanovljan pravi: „K i z p r a š e v a n j u vesti
je trebe tem več ali menje skerbi,
tem več ali menje časa, pred čem
deljšim ali kratšim časom je člo¬
vek pri spovedi bil, ino čem več
ali menje je bogaboječ / 4  — Človek,
kteri vsak mesec ino še večkrat k spovedi
hodi, si svojo vest hitreje premisli, kakor
mlačni, leni kerstjan, kteri le ob leti k spo¬
vedi gre. — Hiša, ktera se vsak den pome-
.ta, se hitreje oznaži, kakor taista, ktera se
le vsako leto edno ali dve krati očedi. —
Potler bogaboječa duša, kteri nič hujše ne
merzi, kakor greh, ino ktera se tudi ničesar
bolje ne varuje kakor grešne prilož¬
nosti ino nevarnosti, si svojo vest lehko ino
kčasu premisli: ali pak veliko si ima leni,
raztreseni grešnik prizadevati, kteri grebe
na vse kraje s svojimi počutki v se požira,
kakor morska goba vodo. — V hiši, v kteri
so vrata vedno zaperte, ino nišcer noter ne
more, razve da ga uprašajo, kam ino kaj bi
rad, v taki hiši se vz-večer lehko prečteje,
koliko ljudi da je celi den noter prišlo. Dru-

240

gači postavim je pri veliki kerčmi, kder so
vrata vsakemu odperte. Kdo ve za vse ljudi,
kteri celi den noter ino vun grejo ?

e. Zlo lehko bode človeku si za spoved
svojo vest izprašati, ako jo vsaki den izpra¬
šuje ino sicer v večer pred spanjem, kedarje
dolžen popolni kes obuditi, da se kde z gre¬
hom na onem svetu pred večno sodboj ne
prebudi. — Vsak den vz-večer je pak tudi
res naj boljša doba, glas svoje vesti čuti. Ke-
dar se zmrači, izgine svet ino posvetna sle-
paria. Te nehajo hišne skerbi ino posvetne
opravila; — pogovarjanje ino družtvo z ljud¬
mi mine, tudi naše strasti ino nagnenja sp
začnejo hladiti. To je tedaj tisti srečni čas,
ko se s svojim serdcem lehko pomenimo, ino
glas svoje vesti lehko poslušamo. — Tega
sije Adam pervi grešnik izkusil. Po dnevi
ga Eva izkuša, da bi prepovedani sad jedel.
Jegova vest mu sicer pravi: „Nikar ne stvori
tega, to je greh!“ Pak tega glasa svoje vesti
še teda Adam ni čul, pohotenje, da bi Bogu
ednak bil, ino da bi se svoji ženi ne za¬
meril, mu je glas vesti oglušilo. Pak vz-ve¬
čer zasliši šum med drevjem in občuti, da
Bog nad njega pride. Tedaj seje le spoznal,
daje Božjo zapoved prelomil, da je grešil.
„Vz-večer je spoznal svoj greh / 4
pravi sv. Ambrož. Vže pagan Seneka nam da

247

v  tem lep izgled, on od sam sebe piše: „Jaz
s em sklenol, vsak den svojo vest
premisliti. Redar vz-večer luči
Ugasnejo in o moji ljudje zaspijo,
teda preiščem vse svoje besede in/O
dela celega dne. Tako k sam sebi
lehko rečem: Glej! da tega ali one¬
ga nikar več ne stvoriš! za dnesti
odpustim 1 “  Ino res! kdor hoče sam sebe
spoznati, učinjene grehe popraviti ino se no¬
vih varovati, mora vsak den svojo vest izpra¬
šati, kmalu kes obuditi ino terdni sklep stvo-
viti, se poboljšati, kar (izpraševanje vesti
vsak den vz-večer) sveti Hrysostom močno
priporoča. Sv. Frančišk Borgia je vsaki den
po dve uri svojo vest izpraševal.

f. Komupak je k svojemu vzveličanju tre¬
be , si vse grehe svojega celega življenju
premisliti, si vse svoje leta vgrenkosti svoje
duše premisliti, ino zdaj ob tako lepi prilož¬
nosti splošno ali dolgo spoved od svojega
celega življenja stvoriti? ’*)

Tisti, komur poprešnje spovedi nikar
ne veljajo:

1. Kdor se je le poverhoma ino vnemar-
no izpraševal, ino se je najberžej nevredno
spovedal.

*) Narod k temu naideš v knigali: Napeljevanje dojgo
spoved storiti: „Duhovni Tovaršj“ „Dusua Paša$“
„Clov^ko Serdce‘ c  i. t. d.

248

2. Kdor se je bez serdčnega kesa nad
grehi ino bez terdnoga napredvzetja, se po¬
boljšati spovedal.

3. Kdor je kak greh, ali kako potrebno
okoljšcino ali znamenit nasledek ali čtevi-
lo greha iz sramežljivosti ali strašljivosti sam
rad prikril ali zamolčal.

4. Kdor je sam rad v bližnji grešni pri¬
ložnosti ino v svojih grešnih navadah po spo¬
vedi ostal ali ostajal.

5. Kdor je imel tuje blago ali počtenje
vernoti, pak si na spovedi ni terdno napred-
vzel, to stvoriti, ali tega tudi ni stvoril, ako
bi bil ravno lchko.

6. Kdor je s svojim bližnjim v sovražtvi
živel ino se ž njim ni spravil, ali spraviti
hotel.

Ce so toti ravno na spovedi odvezo za-
dobili, jim vemdar nič ne velja, ker jim Bog
v takem stanu grehov ni odpustil; dolžni so
tedaj, ako hočejo vzveličani biti, se od svo¬
jega celega življenja, ali od teiste spovedi,
ko jim je nevredna bila, premisliti ino spo-
vedeti, drugači umrejo v Božjih ropih.

Sklep.

Oh ubogi grešniki! če ste si ti nauk k
serdcu vzeli, se vam berž tako godi, kakor
se v svetem pismi od Eglona bere, da „je

249

Ehuu med vstran vpehnol ino ga v
njegovi dobrovini tečati pustil.“
Tudi v vašem serdci teči meč predramljene,
preplašene hude vesti: oj izderite si ga s
zvestim izpraševanjem svoje vesti ino skoz
dobro spoved, da se vam v peklenskem o-
gnji za neskončno večnost ne ožari. — Ober-
nite si te milostljive vzveličanjske dni na
pravo spreobernenje svojega življenja! Zdaj
še je prijetni čas! Zdaj še vam sija rumeno
solnce milosti Božje — zdaj še čujete mili
glas nebeškega Oče, ko vas tako močno k
poboljšanju kliče. Zdaj še vsmiljenega Je¬
zusa vidite na svetem križu, kako svoje pre¬
bodene kervave roke proti vam razpina, da

bi vas spokorne objel.Vaše leta vam

naglo tečejo ino vam bodo tudi do zadnje ure
dotekle — ino Jezus ne bo več za vas Jezus
— Vzveličar — ampak on bode vaš nepre-
prosljivi, neskončno pravični sodnik. — Pre¬
hitite tedaj sodbo Božjo: sodite se sami se¬
be — dajte se svojemu spovedniku, namest¬
niku Božjemu obsoditi. — Oh obernite se na¬
zaj k svojemu nebeškemu Očeti, kteri vas
zdaj toliko na glas k sebi vabi, in on bo vam,
kakor tisti evangeljski oča svojemu iz gublj e-
mu sinu, proti prišel, vam bo vse odpustil
ino vas drugoč za svoje otroke sprijel. Vsej
nebeški Oča sam pravi: „da bo ležej

250

mati na dete, ko ga je rodila, po¬
zabila, kakor jaz na človeka, ko
sem ga ustvaril.**' Ja, nebeški Oča je
grešnikom celo pri sam sebi prisegel,  da
„ne hoče smerti grešnika, temoč da
se spokori in o vekoma živi.** Oj ne
protivite se zato svetemu Duhu, ko se zdaj
s svojimi darmi ino milostmi preobiloma nad
vas razliva, vam serdca maja ino k pokori
nagiblje. — Glejte! ljubi bratje ino sestre!
Božji angelci se nad spreobernenimi greš¬
niki toliko vesele, o učinite jim tudi vi ino
izvlasti te srečne dni mnogo veselja: ja
razveselite skozi svoje pravo spokorjenje
svetnike Božje ino vse pravične ljudi. —
Oj pomagajte si — pomagajti si še zdaj v
nebesa, dokler so še vam odperte — da ne
boste teda, kedar bode nebo ino zemlja ino
morje nad vašimi glavami vkup hriilo, ob¬
upani vpili: „Za nas ni več pomoči — za
nas ni več vsmiljenja, mi smo izgubljeni —
pogubljeni — izgubljeni: ino smo si tega
sami krivi; smo izgubljeni — pogubljeni na
vse večne — večne čase — smo izgubljeni
— pogubljeni, ino prav se nam je zgodilo,
ker smo sami v pogubljenje derli: nam na
vekoma druga ne ostane, kakor jok, tul¬
jenje, erjutje ino škripanje z zobmi!!! —
Jezus, ino Maria ino sveti Jožef!!! Vari nas

251

tega večni Bog, ti naš preljubi Oča nebeš¬
ki! -Oh Maria, ljuba Roža Devica, na¬

ša mila Mati, ti pribežališče grešnikov,
prosi, oj prosi za nas zclaj, zdaj te dni na¬
šega spreobračanja: oli izprosi nam pravo,
stanovitno pokoro. Pak še tudi k tebi se
obernemo sveti Martin! ti mogočni pomoč¬
nik ino zavetnik te toliko srečne fare, iz¬
prosi nam, da svoje terde grešne serdca
Božji milosti odpremo, da si svojo vest
dobro preiščemo, jo spovedniku natenko
razkrijemo, ino da tako po sakramenti svete
pokore zadobimo svoji duši mir — zastavo
večnega vzveličanja, da bodemo čisti ino
veseli Jezusu proti šli, ko „b o prišel v
oblakih z oblastjo ino čestjo so¬
dit živih ino mertvih. a  Amen.


252


Juterna moli Iv a.

Moj oča nebeški! Ogledni se na svoje¬
ga ubogega otroka, kir pred križem tvo¬
jega preljubljenega Sinu kleči ino pošlji mi
svojega svetega Duha, da dnes moje misli
posvečuje, moje serdce s tvojo ljubeznjo
užaga, moje noge po tvoji sveti volji rav¬
na, moj jezik po tvoji zapovedi ljubezni
vodi, moje poglede k tebi obrača, moje ro¬
ke k tvojemu veselju giblje! — Odpusti mi
vse grehe, ko sem te ž njimi včera ali sno-
či, v mislih, v željah, ali kakor koli raz¬
žalil. Pomagaj mi o Bog! da jih dnes ne
ponovim ino nikake priložnosti ne opustim,
ob kteri ti pokazati zamorem, koliko te
ljubim.

Posebni sklepi.

Dnes se hočem tega_ogibati; se tej

... družbi umikati. — Ponovim li ti..  . greli,
si bom kmalu to pokoro ... naložil. — V
tem...  se hočem dnes posebno vaditi.

0 Jezus! tebi živim; o Jezus! tebi u-
mrem; o Jezus! tvoj hočem biti dnes ino
vseli živ ino mertev. Amen.

253

Večerna molitva.

Kedaj sem dnes vstal? — Kaj sem od
ure svojega vstanenja dozdaj delal — go¬
voril — želel — mislil? — S kora sem dnes
v družtvi bil? Kako sem se do svojih star¬
šev, bratov ino sester, predpostavljenih,
podložnih ali drugih ljudi zaderžaval? —
Kak sem bil v cirkvi — po poti —,na deli

— doma? — Ino zakaj sem bil tak?....

Drugoč me moja vest toži, da sem se

pred toboj, o Bog! dnes velikokrat pre¬
grešil. Le predobro spoznavam, kako slab
da sem, ino kako kmalu da se mi moji stor¬
jeni sklepi skrušijo. — Resnično bi moral
vse upanje izgubiti, ako se svoje reve spo-
raenem, ko bi ne vedel, da siti, o Gospod
Bog! milostljiv oča do svojih skesanih o-
trok. Ozri se na mojo dobro voljo, ino me
ne zaverzi izpred svojega obličja. Odpusti
mi zavoljo neskončnega zasluženja svojega
preljubljenega Sinu, Jesuza Kristusa, kir je
tudi za mene na križu umeri in obaruj me
nocor vsakega greha. — Postavi mi svojega
svetega angela na stran, da mene, moje
prijatelje ino sovražnike, ino posebno teis¬
te, kterih duše boš nekda od mene terjal,

— varuje ino brani, — Podeli vsem vernim

254

dušam večni mir; za to te prosim, po Je¬
zusu Kristusu, Gospodi našem. Amen.

Jezus, Maria ino sv. Jožef! Vam serdce
ino dušo dam ! — Pomagajte mi ob posled¬
nji vojski! — K vam v večni raj doidi du¬
ša moja. Amen.

Mešiie molitve.

Molitva pred sveto mešoj.

0 vsegamogočni, sveti Bog! Jaz ubog
grešnik se prikažem pred tvojim oltarjem
k neskončnemu darovanju svete meše. Ti
dar samo je tvojega neskončnega veličan¬
stva vreden, ker je tvoj edinorojeni, večni
Sin sam, kir se daruje. V zedinjenji z onim
naj popolnejšim namenom, s kterim se ti je
tvoj preljubeznivi Sin v daritvo za nas dal,
ti to sveto mešo poročam, v moljenje ino
češčenje tvojega naj svetejšega ime¬
na, v zahvalo za vse meni do zdaj podel¬
jene milosti, v zadostitvo za vse svoje u-
činjene grehe, v dosego vseli mi potrebnih
milosti, izvlasti te . .. \  pomoč ino to¬

lažbo tem, za ktere sem posebno moliti
dolžen, posebno tem le živim — ino totim
mertvim.-

255

Pripravi, o Bog! moje serdce, očisti mo¬
jega duha, izbriši moje grehe; da se pri
ti presveti daritvi vreden prikažem.

Ino zdaj hočem s sveto pobožnostjo te¬
be, moj Vzveličar! po poti tvojega gren¬
kega terpljenja moliti, hočem s tvojo mi¬
lostjo, o Jezus, tvoje terpljenje in umrenje
premišljevati, ktero se zdaj nekervavo ob¬
haja.

Mešnik gre k oltarju.

Kristus gre s svojimi učenci na oljsko goro.

Ljubeznivi Vzveličar! Vse terpljenje, ko
je imelo nad te priti, si dobro predvedel,
ino vemdar 'si mu serdčno proti šel. To si
iz ljubezni do mene storil, ino jaz nehva¬
ležen otrok se iz ljubezni do tebe ne ho¬
čem premagati, da bi greh zapustil? — Pak
odzdaj, o Jezus! hočem svoje grešno ži¬
vljenje zapustiti, če me še ravno toliko tež¬
ko stane, ker si ti iz ljubezni do mene to¬
likemu terpljenju rad proti šel.

Pričetek svete mcše.

Mesni k moli pri vznožji oltarja.

Jezus na Oljski gori kervavi pot poti.

Žalostna do smerti je bila tvoja duša,
o 'Gospod! ker si videl grehe celega sveta

256

ino večno pogubljenje grešnikov; vedel pak
si tude neizrečeno terpljenje, ko si je imel
za grehe prestati, ino da se jih še toliko
ne bo dalo spreobernoti in oteti! — To je
tvojo dušo žalostilo; trikrat si na Oljski
gori molil, ino se ves v voljo svojega več¬
nega Očeta vdal; stiskave so ti kerv ka¬
kor pot iztlačile, in angel je moral tebe
Sin Božji! krepiti. — Jaz čertiin ino obža¬
lujem svoje grehe, ko so ti toliko težavo
učiniii. Oča! za svojega Simi voljo me vzpet
v milost sprimi; in ako mi terpljenja po¬
šlješ, ino če me nadloge obidejo, pošlji mi
tude tolaža ino pomoči.

Me sni k poljubi oltar ino gre na stran
b e r i 1 n o.

Jezus je od Judaža izdan ino k Anažu peljan.

0 Jezus! bil si toliko dober do kri¬
vičnega, nehvaležnega Judaža, si si voljno
dal roke zvezati ino se k Anažu peljati,
kder si se tudi v lice biti pustil, da bi za
moj napuh terpel. — S tvojo milostjo, o
Gospod! hočem od sega dob do vseh lju¬
di dober ino pri vseh krivicah iz ljubezni
flo tebe poterpljiv biti,

257

M e s n i k ide na sredo o 11 a r j a, m o I i K y r i e
c I e i s o n i n o G 1 o r i a.

Kristus je k Kaj faz u poljan, od Judov za¬
sramovan, od Petra zatajen,

O Gospod! koliko si le ono noč v ječi
prestal, ko si od svojih učencev zapuščen,
v rokah uesinilečnih hlapcev bil? — To
skrivno terpljenje si za mojo voljo prebil,
zakaj jaz sem te s svojimi grebi pač večkrat
izdal kakor Peter; oj dostikrat sem te po
grešnih mislih, po nespodobnih pogovorih
iuo hudih delili zatajil. Da bi se drugim l ju¬
dem ne zameril, sem grešil ino tebe zapu¬
stil ! pak tebe, o Vzveliear se ne hočem ni¬
kdar več sramovati, ino hočem vseli kazati,
da sem tvoj ino ne svetov.

M e .s n i is se k ljudstvu  občni c ino reče:

Gospod z vami,

Kristus sc k Petru obernc, 'ga pogleda ino k
kesu nagne.

Oberni svoje milostljive oči tude na me,
o Gospod! Jaz sem veliko več grešil, ka¬
kor Peter ino bi iz celega serdca rad svoje
mnoge grehe objokoval. Dodeli mi k temu
svojo milost.

17

258

Mešnik gre na borilno stran ino moli.

Kristus je zvezan k Pilatužu peljati ino kri¬
vo tožen.

Ti, o Gospod! si pred sodni stol človeka
prišel, ino krivo tožbo prestal, da bi jaz greš¬
nik pred Božjim sodnim stolom po pravični
tožbi v večno pogubljenje obsojen ne bil. Ko
bom nekda pred toboj, pravični sodnik, od
svojega celega življenja odgovor dati moral,
— te mi bodi milostljiv! — Zdaj pak mi da-
vaj milost, tako živeti, da mi nekda ne bo
trebalo trepetati.

Mešnik gre na sredo, ino n a d r u g i stra¬
ni bere c v a n g e 1 j.

Kristus je od Pilatuža k Herodežu poslan, in
od tega zasmehovan ino zaničevan.

V svojem življenji na zemlji si nam, o
Gospod! po svojem svetem obnašanji ino po
svojem nebeškem nauku pokazal, kako po
Božji vol ji živeti imamo. Cinil si le vse do¬
bro, ino vemdar so te zasramljivo ino zanič¬
ljivo po mesti od sodnika pred sodnika vo¬
dili; v zasmehovanje šoti belo oblačilo oger-
noli. — Vse te je zasramovalo, ino k vsem
tem velikim krivicam si molčal. — Ino jaz bi
iz ljubezni do tebe ne molčal ino z voljoj ne
terpel ?

259

^®shik moli na sredi, in o sc potlcr s o-
pet k ljudstvu ob er ne.

. . Kristus je drugo« k Pilatužu poljan ino raz¬
bojniku zadpostavljen.

Zahvaljujem te, preljubljeni Vzveličar! .

toliko stopinj, ko si jih za me stvoril. Iz
hvaležnosti ti hočem tudi vse svoje stopinje
jzročati. Zahvaljujem te tudi za poterpljivost,
her si krive tožbe ino toliko krivic, ino po¬
sebno ovo sramoto preterpel, da so te raz¬
bojniku zadpostavili. Tude jaz sem te veli-
hfat zadpostavljal, sem kaj druga bolje ljubil
hi iskal, kakor tebe, daleč raji na kaj dru¬
ga mislil, kakor na tebe. Od sega dob mi imaš
Ua .j ljubša misel biti; ne dodaj, da bi jaz
kar koli na svetu tebi predstavljal; ker si
li moj Gospod ino Bog, moja naj viša dobro¬
ta. Kaj bi meni le pomagalo, ako bi ravno
celi svet dobil, tebe j tak ne ljubil, kterega
sem črez vse ljubiti dolžen.

' Ob darovanji.

Mesnik kupico (kelih) odkrije ino da¬
ruje kruh ino vino.

Kristus je svojega oblačila slečen, k stebru
Priklenen, grozovitim bičevan ino venca«.

Vsegamogočni Oča nebeški! kir si svo¬
jega Simi za nas dal, da bi po svojem gren-

17 *

260

kem terpljeiiji in umrenji tvoji Božji pravič¬
nosti za naše grehe zadostil: spriimi mi¬
lostljivo ti dar, kir ho se kmalu v naj sve¬
tejšo daritvo Telesa jno Kervi tvojega Si ati
spremenil.

Voljno si šel, Jagne Božje! v smert, rad
si prestal vsako moko (martro), da hi mi ubogi
grešniki večnih mrik rešeni bili, ko smo si
jih s svojimi grehi zaslužili. K stebru pri¬
klenem si naklonjen stal in ob strahovitnem
bicevanji svojo drago Kcrv prelival. Tvojim
ranam ni števila! Resnično, naš dolg si no¬
sil ino naše bolečine na se vzel. Ves v ra¬
nah si še bil zasramovan; z neizrečeno div¬
jostjo so te hlapci po ternjevi kroni tolkli,
ko so ti jo pritisnoli, tako da so terni v
tvojo sveto glavo derli ino se ti je Kri po
obličji ulivala. — Oh! ino vsega tega ter-
pljenja je le greh kriv! O, prosim te, va¬
ruj da me vsakošnjega greha!

M e š n i k si roke  u m i v a.

Pilaluž Kristusovo nedolžnost izreče.

Ja, ti si Sveti ino Nedolžni — jaz pak
dolžni. Jaz sem si to kazen zaslužil, ino ti
jo za me terpiš! Ti kazen namesto mene
tako terpiš, kakor da bi jo jaz res sam
prestal. Ne dopusti, da bi to terpljenje nad

n aiai ubogimi grešniki v izgubo šlo. Umij nas
s  svojo Kervjo, da lepo dnšino oblačilo, ko
Sl >io je pri svetem kerstu dobili, v novi snagi
»ašo goloto pokrije.

lešnik reče k ljudstvu: Molite bratje!

Pilatuž pokaže Jezusa ljudstvu.

Molim te, o Bog! v tvojih nezapopadljivih
sklepih; tvoj Sin, Bog ino človek vkuper, je
z a nas grešnike terpel. Vse polno ran ino
kervi je bilo jegovo sveto Telo, razbito, o-
pljuvano ino kervavo jegovo sveto obličje
ino ternjeva krona na glavi. 0 kolika gro-
z ovitnost! Ino venular je tako smert ino pe¬
kel obladal! Tu in ondi te hočemo, Odrcš-
nik, slaviti!

M e š n i k moli ali poje p r c d gl a s j e.

Kristus je k smerti obsojen.

Vsegamogočni, večni Oča! iz celega serd-
ca (i hvalo davam za brezštevilne dobrote,
ko si mi jih izkazal, izvlasti pak za tvojega
Simi Jezusa, skoz kterega si nam vse mi¬
losti dal. Hvala bodi tebi, o Vzveličar! za
tvojo neskončno ljubezen, s ktcro si tako
poterpljivo sprijelobsojenje k smerti, da bi mi
ubogi grešniki obsojenja v pekel zaslišati
ne morali, če le po tvoji' sveti volji živimo. —

262

Zapisi, o Gospod! tvoj sveti Duh besedo
tvojo v mojo dušo, iuo daj mi moč, da tudi
vseli po njej živim, da nekda V družbo vseli
tvojih svetnikov pridem, kteri v večnem
vzveličanji tvojo neskončno ljubezen hva¬
leč ino moleč pojejo: Svet, svet, svet je Go¬
spod Bog nebeških trum! Ves svet je jogo-
vc časti poln!

Pod tilm me,voj.

M e š n i k tiho moli.

Jezus nese svoj težki križ na Golgoto,

Vsegamogočni Bog, Oča nebeški! Ne
glej na naše grehe, temoč na svojega Simi,
kir je bil kakor pravo velikonočno jagne v
mesnico peljan. S serdčno žalostjo nad svo¬
jimi grehi, premišljujem, o Jezus! kako volj¬
no si križ na svoje razmesarjene rame vzel
ino na morišče nesel. Brez vse tožbe si križ
za me nesel, iuo jaz ne hočem iz ljubezni d«
tebe svojega križa nositi? liso kaj je pač
moje terpljenje proti tvojemu groznemu ter-
pljenjn? — Rad hočem svoje terpljenje, ko
sem si je vže davno zaslužil, prenašati ino
tebe nasledovati. Vse hočem iz ljubezni do
tebe terpeti, ker si ti iz ljubezni do mene to-,
liko prestal. Res, nikak drug pot v nebesa
ne pelja, kakor pot terpljenja ino križa.

263

Zato me krepi, o Bog! Brez tebe ne rao-
r em nič, skoz tebe vse; ker ti si moj Go¬
spod ino moj Bog.

.Blagoslovi mene, o moj Bog! blagoslo¬
vi vse mojce ino vse ljudi; blagoslovi po¬
sebno 1.1., ko sem za nje posebno moliti
dolžen; daj vsem milost, pobožno živeti ino
srečno umreti.

Sveto povzdigovanje.

M c s n i k posveti kruh ino vino.

Jezus Kristus je na križ pribit.

Kristus Jezus! po neizrečenih bolečinah,
ko si je na gori Kalvarii prestal, ko so ti
tvoje oblačila posilama slekli, ino ti tako
tvoje mnoge rane sopet uderli, ko so ti
tvoje roke ino noge z ostrimi železnimi
žrcblji na križ pribijali, po tvoji dragi Ker-
vi, ko si jo poleg prelil, te prosim: Od¬
pusti nam naše grehe. Na tebe, zaupamo,
Božji Vzveličar!

M c š n i k povzdigne  h o s t i o.

Kristus je na križu povzdignen.

0 Jezus! na tebe verujem, na tebe za¬
upam, tebe ljubim iz cele duše. Tebe mo¬
lim ves ponižen, zakaj ti si tu resnično

264

navzoči, iuo se svojemu nebeškemu Očeti
j)0 nekem avem ravno tako daruješ, kakor
si se v svoji Kervi na križu viseč za nas
grešnike daroval.

M e š n i k povzdigne kupic o.

Mnogo Kervi je iz Jezusovih ran teklo,

O Jezus! tebi živim, iz ljubezni do tebe
terpim ino živim, tvoj bočem biti tu in on¬
di; tebe molim, To je tvoja prava Kri, ko
si jo na križu prelil. Ne pusti svoje drage
Kervi nad nami ubogimi grešniki v izgubo iti.

Sprhni, o Oča nebeški! to naj čistejšo
ino naj svetejšo d ari tvo, svojega Simi, mo¬
jega Vzveličarja, k svoji časti, v slavo svo¬
jega imena in odrešenje vseh ljudi.

Po povzdigovanji.

M e s n i k liho  mo  1 i,

Kristus je tri ure dolgo ves v bolečinah na
križu visel.

Jagne Božje! Jezus Kristus pravi Bog'
ino človek skupej! Zdaj sena  oltarji svo¬
jemu Očetu nebeškemu za nas daruješ, ka¬
kor si nekda na križu visel, da bi Božji
pravici za naše grebe zadostil. Ondi si tri
ure v naj hujših bolečinah med zasramo¬
vanjem ljudstva visel, ino si naj groznejše

sfiiertne stiskave za nas grešnike terpel. O
Gospod! kako ti morem tvojo ljubezen po-
vernoti? Kako ti zadosti hvale dati? Glej s
toboj se tvojemu Očetu nebeškemu darujem!

Za tvoje ljubezni voljo te prosim, smili

posebno vseh, ki so smerti naj bliže in
udeleži vse verne duše sadu svojega naj sve¬
tejšega mesnega darovanja. Smili sc izvlasti
teh 1.1. ino zapuščenih duš v cistilišci; vze¬
mi je k sebi iz njihovega terpljenja v nebe¬
sa. Nam pak daj, o Gospod! milost, zdaj ta¬
ko živeti, da nas nekdo tvoje rane ne bodo
tožile.

Kako me mora sram biti, ko tvoje rane
premišljavam ! Roke ino noge si. si pustil pre¬
bosti, ino jaz sem toliko len pri molitvi, pri
dobrih delih ino pri svojih opravilih! pri
prazdnih ino grešnih rečeh pak so moje ro¬
ke tako hitre; noge šemi nesomilile, ko sem
za posvetnim ali celo za grehom liodil; kako
počasen ino uraden pak sem bil pri polnjenji
svojih dolžnosti. Tisi terpel, da so te v tvo¬
jo sveto obličjekervavo tepli ino pljuvali, da
bi .ti za moj napuh, ino za grehe mojih ust,
oči in ušes kazen terpel.

Polno ran ino bolečin je bilo tvoje telo, o
dobrotljivi Vzveličar! ino vemdar jeterpljen-
je tvoje duše še veče bilo; ker si hotel tude
za vse grešne misli ino želje moje duše ter-

266

peti. O kolikokrat sem svoj um, svojo pa¬
met ino voljo na praztlne reči ino greh hudo
obračal? Odzdaj si hočem dušo ino telo hu¬
dega varovati. Zato ti izročam svoje moči
duše ino telesa. Hočem tude skerbno bede¬
ti, moliti ino delati, da se lenobe ino meh-
kužnosti ognem. Daj mi svojo milost, da si
vsako strast tlačim ino da mi truplo duše ne
premaguje. Tebi, o Bog! priporočam dušo
ino telo.

M e š n i k moli,  O č a naš

Kristus jc sedem besed govoril.

Na križu si, o Jezus? za svoje sovraž¬
nike molil; iz ljubezni do tebe odpustim tu¬
de jaz vsem, ki so me razžalili. Daj mi spo¬
korno serdce, ino me nekda tude vzemi v
sveti raj. Izroči me varstvu svoje ljubeznive
Matere, kakor si ji sv. Janeza izročil. Skoz
svoje smcrtne težave me rešistiskav ob moji
smertniuri. Po tvoji veliki žeji te prosim, obudi
v mojem serdci gorečo žejo ino močno željo,
iz ljubezni do tebe vse činiti ino terpeti. Tvojo
božjo voljo si želim vseli tude tako polniti,
kakor si ti voljo svojega nebeškega Oče
spolnil. Stoboj o Gospod! bi jaz rad ob svoji
smertni uri rekel: „Oča! v tvoje roke iz¬
ročam svojega duha !“ Vse je dopolnjeno!

267

Mešnik razdeli hostio,

Kristus je na križu umercl ino daritve odre¬
šenja opravil.

Nebo ino zemlja se tresete ob tvoji smer-
ti, o Bog Jezus! odrešil si ljudi večne po¬
gube, raztergal dolžno pismo naših grehov
na križu. Skoz svojo smert si nam večno
izvoljenje prikupil; nam grešnikom, ki bi bili
nesrečno izgubljeni, si po svoji Kervi greh
ino večno smert zaterel. Slavite vi angeli ino
vsi rodovi neskončno ljubezen Gospoda,
mojega Odrešnika!

Mešnik terka na svoje p er si, ko A gnus
D e i govori.

Veliko se jih je ob Gospodovi smerti sprc-
obernolo.

Ja, resnično! ti si edinorojeni Sin več¬
nega Oče! Si Jagne Božje, ktero grehe od-
jemlje ino vsakega reši, kir se le rešiti da.
Poglej o Gospod! na mene ubogega greš¬
nika; tude jaz verujem v tebe; tude jaz bi
rad skoz tvojo smert rešen bil; tude jaz
ti obljubim, tako živeti, kakor hočeš ti
imeti. Ali ne imam iz ljubezni vsega črniti,
ker si ti za me umerei ino še si svoje
sveto serdce odpreti dal? — Ja, moj Go¬
spod! vse rad zapustim za tvoje ljubezni

'268

voljo. Daj mi serdce polno ljubezni do te¬
be, da me na svetu nikaj od tebe ne loči.
Spreoberm vse, ki še v svojih grehih ne¬
srečno žive; spreoberni nas vse k pravi
pokori, ino ne daj nad niednim sadu svoje
smerti v izgubo iti, kir si nas s svojo Kerv-
jo odkupil.

Ob svetem obhajili.

M o š n i k se o b h a j a.

Kristus je pokopan.

O, da bi tudi moji grehi s vsemi mo¬
jimi hudimi nagibi — s starim človekom na
vekoma pokopani bili, da bi jaz s čistim sertl-
cem poln ljubezni svojega Vzveličarja pri¬
jeti mogel! O kako srečni so bili pervi
kerstjani, ki so vsak den k obhajilu ,iti
vredni bili! Stvori tude mene vrednega, o
Jezus! vsej v sebi ničesar dobrega ne na¬
hajam; jaz kratko nikar nesem vreden, da
bi ti k meni prišel, pak reci le edno be¬
sedo, ino zdrava bo moja duša. Ti si moje
življenje, moja ljubezen, o Gospod! pridi
ino pripravi si v mojem serdci vredno pre¬
bivališče, da bom ves tvoj, ino da ne več
jaz, temoe ti sam v meni živiš. Dodeli mi
tude pred mojo smertjo veliko milost, tebe

269

y svetem Obhajili prijeti, da se s toboj zdru¬
žen pred tvojim nebeškim Očetom prikažem.

M e k  n i k moli zadnje molitve.

Kristus je od smerti vstal, se svojcem prika¬
zal ino še 40  dni na zemlji ostal.

Ko si očake ino vse pobožne starega
veka bil v večno veselje vpeljal, si česti-
to iz groba vstal, sc svojim učencem pri¬
kazal ino je podučiva!. Ostani tude pri me¬
ni, o Jezus! s svojim ukom ino tolažem;
na tebe, o premagavec pekla ino smerti,
sc vse moje upanje opira! Na tvoje pokli-
canje nekda tude jaz iz groba vstanem, da
večno plačilo ali večno kazen primem. Ka¬
ko veseli pobožni k tebi pridejo ino se bo¬
do radovali, v družtvo vseli vzveličanih v
nebesih vniti, kder se svojcem v svoji sla¬
vi vekoma razodevaš! Ne imam li se tedaj
vže zdaj k dobrim družiti?

Mcšnik da blagoslov ino bere cvangelj.

Kristus je v nebesa šel, ino sv, Duha poslal.

Na ravno temistem hribu, kder si neiz¬
govorljivo veliko preterpcl, si, Božji Vzve-
ličar! na sredi med svojimi stal! Krog tebe
so bili tvoji sveti aposteljni, tvoja devička
Mati, vsi učenci ino pobožne žene zbrani;

270

kakor dober oča si, jepotalaživ, od njih
slovo vzel, ino jim svoj blagoslov dal. —
O srečni pogled! Blagoslavljaš je, ino greš
blagoslavljaj«? v nebesa. Blagoslovi tude mene,
o Gospod! daj tude meni tu in onde med
tvojci biti, ko me z zemlje, iz te doline solz,
proč k sebi zakličeš.

Dobrotljivi Jezus! svojcev nesi kakor
ubogih sirot na zemlji zapustil; ostal si s
svojo milostjo pri njih, ino si poslal sv. Du¬
ha, Tolažnika, nebeškega učitelja, kir je je
razsvetil in okrepil, kir še vedno tvojo sveto
Cirkvo vlada ino varuje. Tude mene je sv.
Duh pri kerstu v tempelj Božji posvetil; pak
oli! tolikrati sem se dal v hudo zapeljati.
Smili se me, o Gospod! pošlji mi sv. Duha,
da v moje serdce ogenj Božje ljubezni vlo¬
ži, da ti sveti plamen vsako grešno nagnenje
ino vse hudo požre. Ta ljubezen me vodi,
da bode moje celo življenje neprenehana
služba Božja. Varuj me, o Gospod! lenobe
'ino manj osti. —

Moliti ino delati ima od sili mal moje ve¬
selje biti!

K tvoji česti, o Bog! si prosim živeti ino
umreti.

Za tega voljo ti izročam vse svoje de¬
janje ino nehanje. Blagoslovi me po tem naj
svetejšem mešnem darovanji, da se svojih

271

sklepov tude deržim. Dnes se hočem izvla-
sd v tej čednosti (post. v skerbni delavno-
sti, v voljni pokorščini, v molčanji, v poter-
pljivosti), vaditi ino se posebno tega greha
varovati, da ti presveti Oča nebeški! u-
S°den postanem, po Jezusu, mojem Vzveličarji!

Blažena Devica! sveti angel varuh moj!
v si svetniki Božji! prosite za me zdaj ino
smertno uro, da nekda v Gospodi umrem.
Amen.

Spovedne molitve.

Pred izpraševanjem vesti,

O moj Bog! kir vse ljudi razsvečuješ, ki
Da ti svet prihajajo, razsveti tude moje ubo¬
ge serdce, da vse grehe, ko sem te ž njimi
razžalil, prav spoznam, resnično obžalujem
iuo čisto izpovem. Ne dodaj, da bi me vlast-
na ljubezen oslepila. Daj mi vse mnoge ino
velike prestopke — tude tuje grehe tako na
tenko spoznati, kakor bom je ob smertni uri
ino pred tvojo ostro sodboj o Bog! spo¬
znal. — Sveti Duh razsveti me! Mati Božja,
prosi zdaj za me ubogega grešnika.

Po izpraševanji vesti.

Vsegamogočni, večni Sodnik živih ino
mertvih! kir vse vidiš ino veš, kar je v mo-

jem serilci skritega: smem li si upati, s e
pred toboj prikazati, kteremu sem toliko ne¬
zvest bil, kterega sem zaničeval ? Fak kaj
imam učiniti? Kamo morem pred toboj ube¬
žati? Kdč li se skriti? K komu imam iti,
dokler si Je samo ti neskončno dobrotljiv'
ino milostljiv? Ne zaverzi mene ubogega
grešnika; vsej mi je v serdci žal, ker sem
tebe, svojega naj ljubeznivejšega Boga, naj
višo, neskončno dobroto, ko jo iz serdca
ljubim, razžalil. Tcrcluo sklenem, s tvojo
milostjo svojo življenje poboljšati, ino raji
vse, tude smert samo prestati, kakor tebe,
svojega Boga, naj višo dobroto, z ednini
grehom več razžaliti. Daj mi milost, ti svoj
sklep spolniti; za to te prosim po neskonč¬
nem zasluženji tvojega Božjega Simi, naše¬
ga Gospoda in Odrešnika Jezusa Kristusa. —

Po spovedi.

llvali Gospoda, moja duša, ino vse, kar
je v meni, slavi jegovo presveto ime!

Ti, moj Vzveličar, si dnes mojo dušo s
svojo Kervjo grehov očistil, ino mi tude
odpušcenje večnih kazni, milost Božjo ino
mir vesti podelil. Za vse te zahvaljujem!
upam, nekda v nebesa priti, onde tvojega
smiljenja vekoma slavit. Moj Bog! če sem

273

^aviio do zdaj toliko pregrešil, vprihodno
'eiudar ne hočem več grešiti, da te sopet
1)e  razžalim. — Od dncšnjega dne hočem
8y oje življenje resnično poboljševati, ino sc
* 2 vlasti tega greha * * *  ali te priložnosti
v  greli * * * ogibati, ino se teh sredkov ino
Pomočkov * *  * deržati.

Ne daj mi, o Gospod ! na milost odpuš¬
čanja svojih grehov nikoli ne pozabiti. Tvoja
ljubezen ino prijaznost, mir ino radost do-
bi’e vesti mi bodi črez vse, kar bi me v
greh zavoditi ntegnolo. Mnogoterno terpljen-
•I® tega življenja hočem voljno prenašati;
hočem bedeti, ino moliti, da v skušnjavi
v eč ne padem. Nič, nič me ne ima tebe, o
^og! ločiti! — O Jezus! kir si me po meš-
»ikovi odvezi s svojo sveto Rešnjo Kervjo
očistil, daj mi svoj blagoslov Božji, da v
odru poidem ino več ne grešim. Amen.

Sklep resničnega poboljšavaiija pred Jezu¬
sovim križem.

Jezus, ti Sin živega Boga ino Vzveličav
sveta! premišljavanje tvojega terpljeuja ino
tvoje nezmerne ljubezni do mene budi moje
serdco k hvaležnim občutkom do tebe. Ka¬
ko bi še le dalje svoji svojeglavnosti —
svoji gizdosti — svoji meseni poželjivosti —

274

svoji lehkomiseluosti — svoji naslado osti "
svoji lakomnosti, svoji jezljivosti, svoji lenosti
hotel podveržen biti, ko tebe na križu gl c '
dani, tvoje mnoge rane čtejem, ko si je z a
mojo voljo prijel, na besede mislim, ko S*
ž njimi svoje bolečine razodel ino ker si
za voljo mene terpeti moral — ino premi'
šljujem, koliko grozovitno da si zavoljo gre¬
hov trapljen bil? Jokaje, s pravo serdčim
žalostjo ino z občutkom naj grenšega kesa
moram spoznati in obstati, da sem, kar ži¬
vim, marsikako neumnost učinil, marsiktero
hudobo ino nespodobo stvoril, toliko gre¬
hov doprinesel! — 0 Bog! Vzveličar i»°
moj Jezus! koliko imam objokovati? Kako
nehvaležen — kako grozoviteu sem proti
tebi bil, o večna ljubezen, križani Jezus!

Odpusti mi, o moj Odrešnik! kar se jo
zgodilo; k tebi se hočem, pod znamenje
tvojega križa vernoti, ino svojega pobolj-
šanja ne več dalje odlagati. Zdi se mi, ka¬
kor da bi mi ti z glasom smiljenja ino lju¬
bezni govoril: O človek! glej, kako sem te
jaz ljubil, kako sem kerv ino življenje z a
te dal! Za tvojo voljo sem v tolikih revah
živel, za tvojo voljo sem umerel, da bi ti
živeti mogel! Ne bodi delj nehvaležen proti
meni ino grozoviten proti sebi; v svoje
vzveličanje te hočem pripeljati; ne teci delj

275

sam vati slep v svojo pogubo. Jaz sem pri¬
pravljen, ti odpustiti; le k meni se verni,
pridi k svojemu Bogu, kir tvoje sreče želi.
—• Otrok pridi k svojemu Očetu! — Pridi k
svojemu lešniku — pridi k svojemu zdrav¬
niku! Pridi kakor ubogo dete v moje raz-
prosterte roke — pridi; hočem te poživiti,
hočem te na svojo stransko rano pritisnoti,
hio ti svoje od ljubezni do tebe goreče
serdce pokazati! Pridi ino se ne mudi! —
tako govoriš, o moj terpeči Vzveličar! k
mojemu serdcu. Glej, moj Jezus! jaz sem
tukaj, jaz te več ne zapustim; obimljemtvoj
križ; sem vekoma tvoj; sprhni me v milost
ino ne pusti,' da bi me kaj več tebe lo¬
čilo. Amen.

Obhajilne molitve*

Kratke premišljave pred svetim obhajilom.

Kde je Jezus, moje poželenje, — moj
ljubljenec ino moj prijatelj! Oh, kamo je
šel? — Nikder ga ni sledu. — Moja duša je
močno žalostna — zavoljo grešne teže, ko
me tlači! — kde je Jezus, ko ga ljubi? --
Po njem medli noč ino den.

Oh! v žalosti ino stiskavi vpijem: po¬
vejte mi, kde je moj Jezus? — Ni pokoja

18 *__

2TG

v mojem senlci, ako ne imam Jezusa. Ali'
kclo mi da kriloti golobinje, da morem vsak
čas črez hribe iuo doline iskati, kde j e
moj Jezus ? — On odganja žalost ino revo,
ino sladi vsako ino skerb. — On je mojo
varstvo v življenji in ob smertni uri. Nik¬
dar ne opustim, jega iskati po gozdih i»°
ulicah.

Sladki Jezus! daj se uaiti: moja duša
za toboj kriči — ne serdi se nad njenimi
grehi. Oh odpusti, oh odpusti mi! — Daj mi
milost naiti, o preljubi Jezus moj! Sprimi
moje revno serdce — večno hoče tvoje biti-

O veselje, o radovanje! Glejte Jezusa,
mojega ljubega. Rad vse posvetno zapustim,
da le Jezusa imam. Jezus je moja ljubezen
— našlo ga je moje srečno serdce.

Molitva.

Presveti Bog! k meni hočeš priti ino me
s svojim vlastnim Telesom nahraniti, ko je
je spreljuba roža Devica Maria spočela ino
rodila; ktero je na križu umerlo in na tretji
den od smerti vstalo ino se zdaj v nebe¬
sih čestito sveti. O moj Bog! nebesa tene
zapopadajo, iuo k naj revnejši stvari — k
meni — hočeš priti? Ako bi jaz tudi sve¬
tost Joaneza kerstnika imel, bi vemdar ne

277

bil vreden, da pod mojo streho prideš. O
Jaz hi si nikdar ne upal, se k tebi pribli¬
žati, ko bi ti ne bil vseh nadložnih k sebi
povabil ino je oživiti obljubil. Zato priha¬
jam tude polu kesa ino žalosti, s strahom
hto trepetom, s vso težoj svojih grehov ino
ti jo k nogam položim. Zateri ino pokončaj
jo, o moj Vzvcličar! kterega tukaj ljube¬
zen do mene s podobama kruha ino vina
prikriva; kteri si tukaj kakor Bog ino člo¬
vek z dušoj ino telesom navzoči. Očisti, o
moj Jezus! moje serdco vsakega greha ino
vsakega nagnenja k grehu. Potler pridi k
meni s vsemi svojimi milostmi, napolni me
dobrot, ko si mi je obečal, da večno ži¬
vim ino v tebi ostanem; o le pridi berž!

Po svetem obhajili.

Zdaj ga ima n, ko si ga je moja duša
želela — Jezusa, svojega Gospoda ino svo¬
jega Boga! O Jezus! ostani pri meni ino
mene ubogega več ne zapusti. Ostani pri
meni, o Jagne Božje! ves se ti vdam ino
hočem le tebi živeti; kajti brez tebe ne
imam na zemlji nikakega veselja, nikake
tolažbe, nikakega pokoja, in ako me ti za¬
pustiš, kaj bo tedaj iz mene?—Zato osta¬
ni pri meni, o Sin Božji! stvori, da vse

278

terdno ino živo verujem, kar po svoji sveti
Cirkvi verovati zapovedaš; da čem dalje
zaupljiveje čakam, kar si obljubil, ino da
tebe, o naj viša dobrota čem dalje bolje
ljubim; čini me čem bolje modrejšega, zmer¬
nejšega, pravičnejšega ino krepšega po tvo¬
jih svetih potih. Uči me, svet ino jegove
dobrote ino vcselotc čem več spoznavati
ino zaničevati. Daj mi od dne do dne bolje
priznavati, da človeku nič ne pomaga, ako
ravno celi svet dobi, svojo dušo pak po¬
gubi. Kaži mi vseli edino potrebno. — Tu-
de za svoje starše, prijatelje, dobrotnike
ino sovražnike, za neverce ino grešnike
prosim v tem imenitnem hipu, dokler ti v
meni prebivaš. Uči je, tvoje poti spozna¬
vati, vodi je vse s svojo rokoj po poti ne¬
dolžnosti, spoznavanja ino pravega resnič¬
nega kesa. In izviasti ob času skušnjave
nas vse opomeni, da medno oko ni videlo,
niedno uho slišalo, niedno serdce občulo,
kar je Bog tem pripravil, ki ga ljubijo.

ipissasa

pred misionsbim križci«.

1.

Sveti križ! mi te častimo,
Smertni oder Jezusa!

Nekda v Mišu te gledimo,

Kedar svet se v prah skouča.

(Z ustmi, scrdcem te častimo,
Smertni oder Jezusa!)

2 .

Križ, spomin njega terpljenja,
Nagni nas, ga ljubiti,

Da se ognemo grešenja,

Kar nanovo ga mori.

(Z ustmi, i. t. d.J

3 .

Križ! ti si bandera naša
V sili ino v bojih vseli;

Cini, da nas ne spodnaša

Naš sovražnik k padcu v greh.

(Z ustmi i. t. d.)

280

4 .

Križ, znamenje ti obladc!

Srečen, kdor zaupa v te,

V vojski on nikar ne pade,
Kir se verno v te ozre.

(Z ustmi, i. t. d.J

\

k*

Sveti križ! o tvoja hvala —
Razgledala milosti! —

Nam ne ho nikdar nehala —
Budi nas k pobožnosti.

(Z ustmi, i. t. d.)

(i.

Za to milost se prosimo —

O Gospod Bog nam jo daj
Da še v smerti te častimo,
Ker nam svetiš v večni raj
(Z ustmi, i. t. d.)

281

Zbirčica

nekterih menje znaniIt besed.

Bar -bareni - konci - kon-
čemar-vsej, umit g#
ftertb, bocf).

Baviti, <iufT;aften, t>efd)af<=
tigett, se.

Bolest, Sdtmerj, bef, in-
ncvlid)cr.

Boriti se, fčmbfett.

Blagodat f. 6cgen, -tni
fegmdveid).

Blagoviti, oermoglid), (e«
gendretd).

Blazen f'., ^KOel, XI)OV«
Ijcit.

Ceder, tako drevo, (šc<

v  berbaum.

Cert, §a(j, Sieiifek

Ciniti, Ujtltt — uciniti.

Čerta, 3ug, C inie — čara.

Cistilisče — očisfec, —
ice; gegefeuer.

Črezredni— izredni, cilij*
fembenttid).

(' r e z i ii' av n iti Inv n a t ii r li cf>.

Dedina, bab (šibe; De¬
dič, ter Srbe.

Dediti, erben,— dedovati.

Duhovo — rusali, ^Pfittgs
fteti.

Doveršek, SSottcuDltttg,
— časa giiUe.

Dreseli, betriibt; Dre-
selje — žalost.

Drezati —zim, jauberit,
obavljati se,

Drnže gen. eta ni., (š'[)e*

I)alftc,

Dvojiti, jtvcifeltt: Dvoj-
ba, 3 >«cifc(.

Gizda — gizdost, ipof*
fari; $rad)f.

Golčati — govoriti — ro-
moniti, reben.

Gomot m., ©enuil)(; go-
motati sc, toimtneln.

Habati, l)iitf)en, beto«!)*
ren; loarnen.

Habiti, fd) it) ti d) e n; O e v*
bevbett.

Hip— ternotek, ?(ltgett*
blicf.

Hlapstvo — sožSnjstvo,

^ned)tfd)nft.

282

izobčiti, mommunijivett,

— čenje.

Izraz, jdičtsntcf; — ni,
auSbrucfltdfj.

Izraziti, aučbviirtcn.
Izredni—črezredni, auf*
fcrovbentUd).

Jezero — tisoča, taufenb.
Kaplja, gutta, 53(ut(cf)(ag
— Božji žlak.

Kazen f., ©trnfe, 23ujje;

— zniti, firafett.
Kazniv, ftrnfbar, firaf?

Itd).

Kes m , Sftcue; kesati sc
bevcuctt.

Kep — kip m., 23iIb; ki¬
par, 33dbl)aucr.
Kerdelo — čreda, ,f)ev*
bc, ©d) ar, *j}f(ivr$ge*
m c i n b c;—ij im, f a n’d--
ra ann.

Knezovladika , u r ft b i =

frfjof.

Kor — kakor, ude.
Korist, 9ju§cn; jfviegd-
beutc.

Krasiti, fdjtnuifeu ; — sni
pvac()ttg. ^

Krepost — čednost, %w-
gettb.

Krivljiv.ost — somnežlji-
vost, SSerbadjtigung.
K var, ©d)«be ;  — ni, —
Ijivi, fdjdbfid).

Lanec — veriga, belit i
©trfef.

Mal m., @emaibe;$DM)f,
BeUpituft, SKa()(jcit;
— lic, @cnd)t, ©peife.

Mcrzljivost, Slbnciguitg.

Mest f., 9?ctd)e; — lji*
vost, 3tnd)fud)t.

Milostinja, SUmofert.

Mnogotehfni, W id) lig —
važni.

Močiti, mavlent; -čenjc ;
Marfer.

Močni, guaboll; moče-
nik, Mfimjm.

Moka, SRarterj Me()l.

Način —• čin , 2lrt uitb
SBeife.

Nadzornik. 2fuffel)ev.

Najem, S el) it; Mie tl) e,
s jiacl)t.

Nasobatni, bo^clt, melj tv
fiiltig.

Nrav f., ©itte, iftatuv.

Nravnost, ©;tt(id)feit.

Nravski, ©ittert*

Obliva, SBefdjaftignttg.

Obavljati koga, befdjaf*
ti gen, se,

Obči aitgemein; -čina,
©emelnbe.

Obličnica, SatPe b-
čina.

Obred m , (Scremonic;

Obreda,obhajilo,pričestje,

Oča, Stoter;-črnski,
terltd).

Ogabni, ecfefl)aft.

Ohabli, fdjtvacf), — otcr-
pli, ftarv.

Oskvernili, bcfubelit,
fcl)dnbcn.

Oscbujni, prhnit.

Osoba, $cvfott.

Ostuda, ©efcl, 9l6fdjeu.
Padavica, bi e eftinfah
Icnbc.

Pagan — pogan — hajd,
Apcibc.

Pega, €ommcrfprofic,
SRatfel.

Pir, Shinfgelage, $ocf)=
jeit (pirog—pirh).
.Plen, 53eute, fliinbenntg
— rop.

Plantnti — spiantati, aO*
Inifjeit.

Podobni — sposobni,

W« 9 -

Pogoditi-gajati sc, ftcf)
Derg(eid)cn.

Pocitati, bead)tcrt/ ithir*
bigen.

Poniesfiti, reidjett.

Pohota - tenje - tnost,
Suft, ©cilljett.
Pokorilo, Su^iterf.
Polutek —pobirek, 9 ta cfp

lefc.

Pozoj — zmij, (Dračje,

283

Poroctvo, Siirgfd)aft;
porok, Siirge.

Potrošiti — trošiti, Pet*'
$ef)rett, branjen.

Prečiti — zaprečifi — pa¬
čiti,. Ijinbevn.

Prebaviti — čas, jubvin*
gen; »cvbauen.

Premišljava, Setveni)*
tung.

Premotriti, betvarbtcit.

Prestreči — stregati, 3U*
»orfommen.

Pretehtati, todgen, imun
bigen.

Prezirljivost, ©erutg*
fd)iit)ung.

Pričina — vzrok, Urfetdj c.

Prilika, ©leieljnif, Stlb.

Pristojnost, Vluftanb.

Prosti, frči, lofc;-sto-
vcrec, grelbenfer.

Propoved H3rfbigt-nica,
Štanjel.

Račiti, beliebetthoteti.

Razrocilo, £eftament.

Razni — razločni, »er*

fdjiebcn.

Redovni, ovbcnlltcf) J te-

guleir.

Rob — soženj, Sclnbe,

Samostan, it i o ft er.

Sklep, CSntfd)tu9; ©e*
»Dolbe, itetteruing.

Sen m,, Setjlflf.

Skverniti, befubellt, ptO'

faniren.

Slišni, l)ovf>ar; gefjorig,
C-sluga - slu(i).
Smokva, gefge.

Sodedič, 9)iitev6cj soud,
9)iifgUct>.

Somnljiv — liežljiv —
kri vij iv, »ert)dd)tig.
Sožcnj, ©clave, — rob.
Speli, ®cbctf)en; pospeh
23eforbenutg.

Spodleza, ^tntcrgeljung.
Sredek, posredek, po-
moček, SJilttet.
Slvorifi, storiti, — tvo¬
riti, tt)lltt, činiti.
Strast, f. iietbenfdjaff.
Stersnoti se, erfdjrecfen.
Svedočiti, jctigen, svc-
dok •—■ priča.

Šala, ©cpcvh ©pici; —
.. •«' ©djm>

Sar m., garUe; — roga
gcfkcft 2d)tfr.

Telita, vaga; tehtni, važ¬
ni, u>icl)tig.

Te, teda, bnmt; ter lttlb
batin.

Teg, £cigeU>erI, ?lvt>eit;

težak, delavec.
Ternotck — ternljej, hip,

Slttgenbltcf.

Tezavnica, goltcvbiutf-
Tisoča, jezero, tanfettb.

Tovar, SBaave —■ teržno
blago.

Trapiti, močiti, martevih
Trod, £>urd)fatt;
fd)Wnmm.

Trositi, braudmt, je^reit.
Učinek, SBirfung, Grfotg

- činiti.

Ugoditi komu, nad) ®t’*
fattert tl) itn.

Umclec, jhtnfHer, —u-
metnik.

Uraza — ženje, SeUibt*
gung.

ITred Slint; - nik SSeamte.
Uteha, 3doft.

Uvaga —•uvažcnjCjSBuv«
bigung.

Uže — herbcvbt, že,
fdjon — vže.

Važni — tehtni, l»id)tlg ;

važiti, hnivbigcn.
Velevažni, fyod)tt)id)tig.
Veti, n>et;er».

Vedli, tvdf, fdjUHld).
Veriga— lanec, Jtette

— lanculi.

Vislipe, ®atgcn.

Vtisk, (šinbvucf.

Vladika, .gevrfdjet ; 23 1 «

fdjof.

Vrač, Sir j t.

Vzrok, pričina, llrfad)C.
Zabava, llnterl)fl(tung,
9?edmi.

Zaklad (E d) a k - nik,
©dja^tneifter.

Zasluga, aSerbienft.
Zavist f., 9?eib , (Šiftt;
fudjt.

Zavidljivost, 9ieib,
Zenica, Slitgnpfcl.
Zdvojiti, obupali,
jfteifeltt.

Zmij, pozoj, 3)radje.

285

Znak, značaj,
djeti.

Znameniti, auSgejetd)*
net.

Žercc, ©pfevpriefter.

Žertva Dpfev ; -tvenik,
Šiftar.

Župa spfarve; -nik,
$farw.

Zapopadeh.

26. Molitva.  136

27. Vernenje v greli.140

28. Poslušanje sv. mcše • • 143

29. Poslušanje besede Božje . • • • • 148

30. Dolžnosti kerdeljanov do svojih dušnih

pastirjev.132

31. Dolžnosti hišnih ocetov*ino mater • • 156

32. Dolžnosti otrok ino služcbnikov • • 161

'33. Izvolja stanu •  163

34. Keršeanski dnevni red.171

35. Ljubezen Božja •,.177

36. Češčenje Maric.182

37. Nebeški poti.187

38. Nebesa.107

39. Prava vera ino prava Cirkva • • • 200

40. Dodavek I. Opomin k pokori • • • 212

41. Dodavek II. Izpraševanje vesti • • • 227

Molitve.  252

Mesne molitve.254

Spovedne molitve.271

Obhajilne molitve 275

Pesem pred misionskim križem • • - • 279

Zbirčica.281









liOHARSKS PALICA

P 0

poti v večnost.

II. Del.

Popolne molitvene bukvicc s poduki iuo
molitvami.

Prepisal ino sostavil

O r o slav Caf.

V Gradci 1854.

JV a prodaj pri Jožefu Sirolla, bukvovczarji na
velikem tergu Nr, 231,

Navzocoj slovenskoj prestavi priporočenja
vre'dne nemške molitvene knige: ,,Romarska Pa-
lica‘‘ se s tim cirkveno dovoljenje daje.

Knezovladieko Sekovsko svetovavstvo.

V Gradci  10. listopada 1852.

Jožef Bvramar v.r.,

stolni propst.


Ign. IVeinhandl v. r.,

svet. tajnik.

I. Jutcrna pobožnost.

Podučenjc v juterni pobožnosti.

Po sv. Frančiški S a 16s.

Kadar se v jirtro zbudiš, povzdigni svojega
voha k Bogu, prekrižaj se, poidi brez pomude iz
Postelje, ino po tem malem premaganji prinesi Go¬
spodi juterni dar.

Iz globočine svojega serdca moli sveto Tro¬
jico, ino jo goreče zahvali, da te je preteklo noč
obvarovala; ino ko bi se to noc bil morebiti z ed-
nim ali drugim grehom ognusil, prosi svojega vsihi-
•ečnega Boga ponižno za odpuščenje! Po lem
premisli, da ti je dnešnji den od ljubega Boga za
d veliki namen odločen, da bi si ž njim srečno
večnost služil, ino živo skleni, vse ure tega dne
obernuti za svoje zveličanje.

Obleci se s vso sramežljivostjo, ino nikar da
bi pozabil, da si navzoči svojega Boga, ino da
tvoj sveti angel varuh pred toboj stoji.

Potler pomisli na svoje opravke, na družtvo
z drugimi, ino na priložnosti, ko se titoti den po¬
nudijo, da pri njih Bogu služiš. Obudi resnični
sklep, se vseh mogočih pomočkov poprijeti, da
Boga z nijednim prostovoljnim grehom ne razža¬
liš, ino se v vseh rečeh Jezusov popoln učenec
skažeš. Kakor bi svoje vlastno serdce v roki der-

4

žal, je daj v dar s vsemi svojimi dobrimi nameni)
svojimi sklepi božjemu veličanstvu, ino mu oblju-
bi, vse misli, besede, dela in opravila le k njego¬
vi časti obračati! Tedaj še se v varstvo blažene
Device Marie, svojega svetega angela varuha, go-
dovnika ino vseh svetnikov priporoči.

interna molitva.

V imeni Boga Očcfta, Sifna ino sve¬
tega Dufha. Amen.

Molj cilje..

P o s v. A1 f o n s u L i g u o r.

0 najsvetejša ino nerazdeljiva Trojica!
Moj Gospod ino Bog v treh osobah (per-
šonaft)! Jaz verujem, da si tu navzočen,
molim te v vsi ponižnosti, ino te ljubim iz
celega serdca črez vse.

Zalival a.

Zahvalim te, o naj darežljivejši Bog ino
Gospod! za vse milosti ino dobrote, kter.c
si mi že do zdaj skazal; posebno pak, ker
si me to noč drugoč milostljivo ohranil in
obvaroval.

Sklep.

Terdno sklenem, se dnes vseh grehov
poprek, posebno pak onih pogreškov ino
hudih priložnosti ogibati ino varovati, skoz

5

ktere sem clozdaj tvojo dobrotljivost že to¬
likokrat razžalil; vdam se dnes sopet ves
v  tvojo sveto voljo iuo močno sklenem, vse
sopernosti tega dne s popolnim vdanjem v
tvojo sveto voljo sprijeti iuo prebiti.

Kadar sc oblačiš.

Po sv. Bonaventuri.

Vsmili se me, o Bog! iuo mi vse grehe
odvzemi! Ogerni me tudi dnes drugoc z o-
blačilom ljubezni! Natekni mi perstau žive
vere! Obuj mi noge z obutilom upanja, da
oie k tebi prinesejo ino me s toboj zedi¬
nijo v času ino v večnosti.

Kadar se t  blagoslovljeno vodoj kropiš.

Od sv. Elizabete Šonavske.

Blagoslovi *j* me Bog Oča! Obaruj me
1' Jezus Kristus! Razsveti me j-sveti Duh!
Pomagaj mi, moj Gospod iuo moj Bog! Vsej
sem le po tvoji milosti, kar sem; Tebi bo¬
di čast ino hvala, o presveta, vekoma pre¬
lista Trojica !

Dober namen.

Od sv. AI f o n s a L i»uo r.

0 Gospod! Vse ti v dar prinesem, kar
bom dnes storil iuo prestal, ino je zedinim

6

s vsemi djanji, deli ino terpljenji Jezusa i»°
njegove devičke Matere Marie,. Serdčno tu¬
di želim, vseh dobrih del ktere se po vsem
svetu opravljajo, se udeležiti, ino vse od¬
pustke zadobiti, za ktere sem sposoben.

Izročenje \  Mariino varstvo.

Od sv. Al oj z j a.

Sveta Devica Maria, Mati božja, ti moja
kraljica ino vodnica. Glej! tudi k tvojemu
Serdcu se obernem, ker si milosti polna,
ino priporočim od dneš svojo dušo ino te¬
lo ino vse svoje ljudi v tvoje varstvo ino
v tvojo posebno hrambo! Tebi izročim, v
tvoje roke dam vse svoje upanje ino tola¬
ženje, križe ino težave svoje celo poze-
meljsko popotovanje ino svojo smertno uro,
da bi po tvojih zaslugah ino prošnjah, iz
edinega namena dnes svoje dela opravljati
mogel, da bi dopadenje tvojega božjega Si¬
na pridobile.

K svetemu angelu varuhu.

O sveti angel varuh, ti moj prijatelj ino
vodnik po nevarnem poti tega življenja!
Izprosi mi milost, zmirom po božjih zapo¬
vedih živeti. Vodi moje stopinje, da si nik¬
dar na široko cesto ne zaidejo, ktera v po¬
gubljenje pelja.

7

R svetemu godovuiku.

Častiti moj godovnik (imenik), svetil.,
kuli ti mi dues pomagaj ino prosi za me,
da vedno pred Bogom tako hodim, kakor
s i ti pred njim hodil, ino si po takem za¬
služim, ga nekda v tvojem družtvi vekoma
hvaliti ino častiti!

Sklep.

Hvaljeno ino češceno bodi presveto
Resno Telo! Gospod podeli vsem vernim
dušam pokoj ino večni mir.

II. Havudi ino molitve, kako
den sveto preživeti.

Tri božje kreposti ali čednosti.

V era.

0 Bog! terdnO verujem v tebe, da si e-
din v bitji ino trojn v osobah, Oče, Sin
ino sveti Duh! verujem, da si nebo ino
zemljo stvaril, ino vse modro vladaš, da
dobro plačuješ ino hudo kaznuješ: verujem,
da je tvoj edinorojeni Sin Jezus Kristus iz

8

ljubezni do nas človek postal, za nas na
križu vmerl ino je v svetem Resnem Te¬
lesi resnično nazočen: verujem, da je na¬
ša duša nevmerjoča ino tvoja milost vsem
ljudem k zveličanju potrebna. To ino vse,
kar sveta katolška Cirkva, ktera je steber
ino podstava resnice, verovati zapoveda,
verujem, ker si ti o Bog- večna modrost
ino nezmotljiva Resnica, to razodel ino ve¬
rovati vkazal.

V ti veri hočem živeti ino vmreti. Amen.

U p a n j e.

Na tebe, naj miiostljiv.ši Oče vsmiljenja
ino Bog vsega tolaženja, stavim svoje terd-
no zavupanje, in upam od tebe, po zaslu-
ženji Jezusa Kristusa, svojega Zveličarja,
ino po svojem vlastnem prizadevanji od-
pušcenje svojih grehov, tvojo milost k do¬
bremu ino nazadnjič večno zveličanje, ker
si mi ti, vsemogočni, neskončno dobrotljivi
ino zvesti Bog vse to sam obljubil.

V tem upanji hočem živeti in vmreti.
Amen.

L j u b e z e n.

Ljubim te, o moj Gospod ino Bog! iz
celega serdca črez vse stvarjene reči, ne
le zato, ker si me ti popred ljubil, me iz

9

Milosti opravičil ino z nepreštetimi dobro-
^ a, ni obdaril, temoč zlasti, ker si naj viša,
,la J lepša Dobrota, ino si zavoljo sam sebe
Vs č ljubezni neskončno vreden. Iz ljubezni
( 1° tebe ljubim tudi svoje bližnje, prijatelje
kakor sovražnike, ravno tako, kakor sam
Se be ino tebe v njih.

V ti ljubezni hočem živeti ino vmreti.
Auien.

Dober namen.

Naj svetejši Bog! v dar ti prinesem vse
svoje misli, besede ino dela; zedinim je z
Neskončnimi zaslugami Jezusa Kristusa!
Sprejmi je k svojemu naj večemn češčenju
bio moljenju; tudi k časti Marie, Matere
božje, vseli ljubih angelov ino svetnikov;
v zahvalo za vse prijete dobrote; v zado-
stitvo za moje grehe; v doseženje tvoje
Milosti, po kteri me vseh težkih grehov
varovati rači (hoti); v pomoč ino tolažbo
vernih duš; v časno ino večno srečo vseh
ljudi, posebno onih, za ktere sem iz pra¬
vice, ljubezni ino hvaležnosti moliti dolžen.
O da bi te jaz skoz svoje dela tako čas¬
titi ino slaviti mogel, kakor si jaz želim
ino si ti zaslužiš! Ker pa ne morem tega
storiti, te prosim, o neskončno dobrotljivi
Bog, da moje vbožtvo ino moje potrebe z
bogatstvom svojih svetnikov ino z neskonč-

10

niiu zakladom zaslug Jezusa Kristusa do¬
staviš. — Naj ljubeznivejši Serdci Jezusa
ino Marie! vnemite naše serdca s svojo
ljub e znj o! Amen.

Gospod Bog nas blagoslovi, varuj vse¬
ga hudega ino nas peljaj v večno življenje;
ino duše vernih kerstjanov naj po milosti
božji v miru počivajo. Amen.

Molitva papeža Klementa XI.

O moj Bog! verujem na tebe; pomno-
žaj mi mojo vero; upam na tebe, poterdi
mi moje upanje; ljubim te, užigaj mi mojo
ljubezen; žal mi je, da sem te kada raz¬
žalil; povekšaj mi moje žalovanje.

Molim te, kakor svoj pervi začetek in
izvirek, po tebi želim, kakor po svojem
poslednjem cilu ino konci, hvalim te, kakor
svojega večnega dobrotnika; kličem te, ka¬
kor svojega vsemogočnega varovnika ino
ohranika.

Moj Bog! vladaj me po svoji modrosti;
kroti me posvoji pravičnosti; tolaži me po
svojem vsmiljenji ino varuj me po svoji vse¬
mogočnosti.

V dar ti prinesem vse svoje misli ino
želje, vse svoje besede, dela ino terpljen-
je; da za napred zmirom na tebe mislim,

11

po tebi želim, se od tebe razgovarjam, po
tvojem dopadenji živim ino za tebe terpim.

Jaz hočem, o Gospod! vse, kar ti ho-
°eš, ker ti hočeš, kakor ti hočeš, kadar
>'>o kder ti hočeš.

Prosim te, razsvečuj mi moj razum, pod¬
žigaj mi mojo voJjo, čisti mi moje serdce
ioo sveti mi mojo dušo.

Moj Bog! pomagaj mi, da se svojih u-
vinjenih grehov spokorim, izkušnjave pre¬
magujem, svoje naglavne hude nagone za¬
tiram ino se v vsaki kreposti po Jezuso¬
vem izgledu vadim.

Napolnjuj moje serdce s hvaležno lju¬
beznijo do tvoje dobrote, s svetim čerten-
jem proti mojim pregreham; z gorečnostjo
do zveličanja mojega bližnjega, ino z za¬
ničevanjem hudobnega sveta.

Ne pusti me pozabiti, da sem svojim
predstojnim pokorščino, svojim sovražnikom
ljubezen, svojim prijateljem zvestobo, ino
svojim podložnim poterpljenjc dolžen.

Pomagaj mi, o Bog! da napuh s poniž¬
nostjo, nečistost s zatajevanjem, skopost z
darežljivostjo, sei’d s krotkostjo, lenobo z
gorečnostjo vedno premagujem.

Moj Bog! daj mi varnost ino stanovit¬
nost v opravilih; serdčnost v nevarnostih;

12

v sopernostih poterpljivost ino ponižnost
v sreči.

O da bi jaz nikoli ne pozabil, dober na¬
men obuditi pred svojini djanjem ino ter-
pljenjem; nikoli ne pozabil, zvest pri mo¬
litvi, zmeren pri jedi ino pijači; natenčen
pri svojih stanovskih opravkih ino stano¬
viten v svojih dobrih sklepih biti.

Daj mi, o Gospod! da si močno v skerb
jemljem, zmirom dobro vest, lepo zader-
žanje, izgledno ino redno življenje imeti;
da si nenehoma prizadevam, sam sebe pre¬
magovati, z milostjo božjo dobre dela o-
pravljati, zapovedi deržati ino si zveličanje
služiti.

Moj Bog! daj mi spoznati malovrčdnost
pozemeljščine, visoko vrednost nebes, krat¬
kost časa, dolgost večnosti; hudobo greha
ino velikost tvoje ljubezni.

Daj mi, da se k smerti lepo pripravljam;
se tvoje sodbe bojim; se pekla ognem ino
nebesa dosežem; po zasluženji našega Go¬
spoda Jezusa Kristusa. Amen.

Pri deli.

Vse k naj veči časti božji. (Sv. Ignac.)
Gospod uči me, po tvoji volji ravnati, ker
si ti moj Bog. (Ps. 113.) —■ Kaj pomaga
človeku ako celi svet dobi, na svoji duši

13

Pa kvar ima. (Mat, XVI.) — Vse premorem
v  lem, ko me krepi. (Fil. IV.) — Kar člo—
v °k seja, to ho tudi žel. Opravljajmo tedaj
dobre dela iuo se ne utrudimo. (Gal. V.)

Če ali jeste ali pijete, ali kar koli druga
delate, delajte vse v božjo čast. (1. Kor. X.)

Po deli.

Od sv. Ignac j a.

Čast iuo hvala bodi Bogu, mojemu stvar¬
niku, iz kterega neskončne dobrotljivosti
iuo milostljivosti nam vse dobrote ino mi¬
losti izvirajo! Amen.

Kadar ara bije.

Od sv. AI f o n s a L i g u o r.

0 moj naj dobrotljivejši Jezus! ljubim
te črez vse. Nedopusti, da bi jaz kda dru-
,goč grešil. Pomagaj mi, da se vsako uro
zemlje bolje ločim, ino se tim terdnejo te-
he oklepam. Amen.

Opominanjc.

Od sv. AI f o n s a L i g u o r.

Kder koli si, živi nazoči Boga, ino si
nikdar nič ne dovoli, kar bi pred jegovi-
mi naj svetejšimi očmi utegnulo merzko
biti. '

14

(Ob času skušnjave, zlasti soper sveto
čistost, se hitro prekrižaj, ino ne nehaj,
tako dolgo naj svetejši imeni: Jezus ino
Maria klicati, dokler se skušnjava ne u-
mekne ino ne premaga. Ce si v kak od¬
pustljiv greh privolil, ga kmalo tako ob¬
žaluj),:

0 moj Bog! v serdci mi je žal, da sem
te sopet razžalil, kteri si vemdar neskonč¬
na dobrota sama. Ali, nikdar več, nikdar
več ne hočem soper tebe grešiti!

(Ako si tako nesrečen bil, v smerten
greh padnuti, obudi, ker zvune stanu mi¬
losti božje nikakih Bogu ugodnih ino za-
služljivih del opravljati ne moreš, tako ali
cdnako kes ino žal (grivengo) ino skerbi,
se kakor hitro moreš, spovedeti) :

Pravični ino vsmiljerii Bog! Glej! tvojo
dobroto, ktera je meni revežu že toliko¬
krat odpustila, sem drugoč z novim gre¬
hom razžalil. Oh, da bi jaz svojo pregrd- •
ho s potokom spokornih solz umiti mogel!
V globočini mojega serdca mi je žal, da
sem tebe, naj višjo dobroto razžalil. Skle¬
nem, tebe ne več razžaliti, te gorečejc lju¬
biti ino za svojo pregreho pokoro delati!

(Ako se ti skoz den kaka nesreča ali
nevolja dogodi, se ne podaj ne v jezo, iuo
ne v žalost, Spomni se, da si učenec Je-

15

z usa, ker te opomina, njegov križ za njim
Nositi, iuo da ti je, kakor sveti Pavel pra-
v b le po mnogih stiskavah k slavi božji
priti. Reci tedaj) :

Skoz križ ino terpljenje si, o Jezus!
Za  me zapravljene nebesa drugod pripravil.
^ a j, da po tvojem izgledu težave tega krat¬
kega pozemcljskega življenja, voljno ter-
Pim, ino po njih svoje zveličanje dosežem!

Ce imaš priliko, komu kaj v Boga ime
dati, ali mu v čem postreči, se spomni Je¬
zusovih besed: „Kar ste komu naj inenj-
šemu izmed mojih storili, to ste meni sa¬
memu storili!“ Ino: „Kdor žejnemu v mo¬
jem imeni požirek merzle vode poda; —
resnično, on dobi svoje plačilo.“

V dvojnih primerkih (kadar kaj dvojiš.)

Govori o Gospod! zakaj tvoj ldapecpo-
sluša. (1. Kralj. III.) Gospod! kaj hočeš,
da storim? (Dej. Apost. IX.) Pokaži mi, po
ktcrem poti da hoditi imam: k tebi po¬
vzdignem svojo dušo. (Psalm 142.) Uči me
tvojo voljo izpolnjevati; zakaj ti si moj
Bog. (Ordi.) Moje serdce je pripravljeno, o
Bog! moje serdce je pripravljeno. (Ps. 65.)

16

V tcrpljenji.

Gospod je dal, Gospod je vzel, kakor
se je Gospodi poljubilo, tako se je zgo¬
dilo. Ime Gospodovo bodi češčeno. (Tob-
I.) Oče, ako ti hočeš, vzemi to terpljenje
od mene; pa vemdar ne moja, temoč tvoja
volja se naj zgodi. (Luk. XXII.)

V Skušnjavah.

Kako morem kaj tako hudega storiti
ino soper svojega Boga grešiti? (Gen. XXXIX.)
Moj Bog ino moj Gospod! krepi me to uro
. (Jud. XIII.) — Gospod pazi na mojo pomoč,
Gospod teci mi pomagat. (Ps. 69.) Vsmili
se me, o Gospod! zakaj jaz sem slab. (Ps.
6.) — S tvojo pomočjo, o Bog! se hočem
proti vsaki skušnjavi bojevati. (Ps. 17.)

V žalosti ino ncvolji.

Če je kdo med vami žalosten, naj mo¬
li. (Jak. V.) — Zakaj žaluješ moja duša,
zakaj mi skerb delaš? Zaupaj na Boga: jaz
bom še ga hvalil. On je moje zveličanje
ino moj Bog. (Ps. 42.) 0 Bog! daruj mi
dru goč radost svojega odrešenja. (Ps. 50.)
— Jaz sem ubog ino reven, o Bog! poma¬
gaj mi; moj pomočnik ino moj odrešnik si
ti: Gospod! nikar se ne mudi. (Ps. 69.)

17

"T Kdor obstoji do konca, bo zveličan.
(Mat. XXIV.)

V preganjanji

Kristus je za nas terpel, ino nam je iz-
?led zapustil, da njegove stopinje naste¬
ljemo. (1. Petr. II.) Naša zdajna nevolj¬
nost, ktera je kratka ino lehka, stori o-
eilno, večno, nepresegljivo častitost v nas.
(2: Kor. IV.) - Obudi se, o Gospod! po¬
lagaj nam ino reši nas zavoljo svojega
haena. (Ps. 56.) — Pomagaj nam, o Bog!
n aš zveličar! ino zavoljo časti svojega imena
»as reši, o Gospod! ino bodi milostljiv na-
sim grehom za voljo svojega imena. fPs.78.)

Pobožne misli skoz den.

Vse bodi k božji časti ino hvali! — Vse
hočem začeti ino doveršiti v tvojem imeni,
0  Jezus! in iz ljubezni do tebe! Odvzemi
y se od mene, kar ti je na meni sopemo:
daj mi vse, kar me tebi dopadljivega dela.
— Sveta Maria, ino vsi svetniki božji, pro¬
site za me, da v ljubezni ino milosti božji
živim ino vmerjem. O ljubeznivi Bog! ko¬
lika je tvoja ljubezen do mene, ino kako
malo te jaz ljubim! Moj Bog! kolikoKrat
sem te razžalil, te zapustil ino pozabil: o

a

18

bodi mi milostljiv sprimi me drugoč za svo¬
jega otroka, ino mi daj te vekoma ljubiti'

Radar v cirkvo greš.

Gospod! V zaupanji na tvoje veliko
vsmiljenje grem v tvojo hišo; ponižno t e
hočem v tvojem tempeljni moliti ino tvoje
ime hvaliti.

Molitve pred ino po jedi.

Kolikorkrat za mizo v sedeš, spomni se
opomena aposteljna: „Ce ali jeste ali pi¬
jete, ali kaj druga delate, storite vse na
božjo čast.“ Ino premisli besede Jezusa:
„Varujte se, da si svojih serdc ne preob-
ložite skoz požertnost ino pijanšcino ino s
skerbmi tega življenja.^ Nikdar ne sedi k
jedi, ali od nje proč ne poidi, da bi po-
pred navadne molitvice ne opravil. Zveličar
je, kolikorkrat je sam sebe ali druge na¬
sitil, jed blagoslovil ino zahvalil, ino sveti
Hrisostom nam terdi, „da se pri mizi, za
kteroj se pred ino po jedi moli, stradalo
ne bo.“

Molitva pred jedjo. (Ps. 144, 16. 17.)

Vseh oči čakajo na tebe, o Gospod!
ino ti jim daš jesti ob pravem času, Ti od-

19

preš svojo roko, ino s svojim blagoslovom
v se, kar živi, nasitiš.

Čast bodi Očetu, Sinu . . . Gospod!
Rinili se črez nas! Kristus vslišinas! 0-
če naš . . .

Gospod! blagoslovi nas ino te svoje da-
r |; ktere od tvoje darovitnosti primemo. Po
Kristusu, našem Gospodi. Amen.

Molitva po jedi. (Iz Rimsk. breviara.)

Zahvalimo te vsemogočni Bog! za vse
tvoje dobrote, kteri živiš ino kraljuješ na
y se večne čase. Amen.

Gospod! vsmili se črez nas! Kristus
vsliši nas! Oče naš . . .

V. Ime Gospodovo bodi češčeno:

0. Od zdaj na vekomaj.

Daj o Gospod! vsem našim dobrotni¬
kom za svojega imena voljo večno življenje
v povračilo. Amen,

V. Verne duše naj po božji milosti po¬
čivajo v večnem miru:

0. Amen.

2 *

20

III. Večerna pobožnost

Podučenje v večerni pobožnosti.

Od sv. Alfonsa Liguor.

Ni zadosti, den' kerščanski začeti, tudi sc
kerščanski sklenuti mora. Koliko milosti ino do¬
brih nagovorov nesi dnes drugoč od Boga prijel.
Kolikim nevarnostim je tvoje telo, je tvoja duša
podveržena, kterih te On to moč obvarovati inia.
Edno kakor drugo ti mora mogočen pogon biti, da
svojo večerno molitvo po mogočnosti pobožno o-
praviš.

Naj boljša večerna molitva je izpraševanje,
vesti, serdčno obžalovanje vseh skoz den učinje-
nih pregreškov, ino terdni sklep, se jih za napred
varovati. ,,Pervo,“ pravi sv. Bernard, ,,kar na ve¬
čer storiti imaš, je, da v sam sebe greš, se zbe¬
reš, ker si se skoz den veliko raztresel, ino svojo
vest izprašaš. Uči se, svojo dušo presoditi. Pre¬
misli, kak si, kak si bil, kak bi bil imel biti, ino
glej, kak zanaj red biti misliš. u  Ne opusti tedaj te
zlo koristne ino potrebne pobožnosti nikdar,  ako
še te toliko težko stane.

Obilni ino vidni blagoslov, ko ga Gospod črez
tolikih pobožnih družin razliva, v kterih se vsak
den večerna molitva vkuper opravlja, te ima pod-
badati, da tudi ti tako sveto navado v svojo hišo

vpelješ, „Kder jih je dvoje ali troje v mojem imeni

zbranih,“ pravi Jezus, „ondi sem jaz na sredi

med njimi,“

21

Kadar se slačiš, bodi sramežljiv, moti se s
Pobožnimi mislimi ino na smert si misli, ktera bo
e  nekda vsega, kar zdaj imaš, nemilo ločila. Pred

v posteljo ležeš, poškropi se z blagoslovljenoj
!°d°j, prekrižaj se, ino pomisli, da bo.š se enkrat,
oe tega ravno napred ne veš na večer v posteljo
P°dal, ino se v jutro v večnosti zbudil.

Večerne molitve.

Od sv. A1 f o n s a L i g u o r,

V imeni Boga Oče-fta . . .

0 veliki ino vsemogočni Bog! Ob konci
tega dne padem drugoč z dolžnim spošto¬
vanjem k tvojim nogam. Verujem na tebe,
kakor na večno resnico. Zavupam na tebe,
kakor na nezapopadljivo dobroto. Ljubim te
iz celega serdca, ker si ti vse ljubezni ne¬
skončno vreden. Za voljo tebe ljubim tudi
svojega bližnjega, kakor sam sebe.

I  a I) v a 1 a.

Dobrotljivi Oče! Koliko dobrega sem
dnes ino celi čas svojega življenja od tebe
že prijel! Od vekoma si na mene mislil.
Iz ničesa si me stvaril; si mi Jezusa, svo¬
jega Sinu za »rednika, ino svojo božjo Ma¬
ter za zagovornico dal; si me po njegovi
grozovitni ino bolestni smerti odkupil; ino
še vsak, den mi obilorna svojih nestevilnih

22

milosti deliš. O Bog! kako li te imam z a
vse te dobrote vredno zahvaliti. O vi zve¬
ličani duhovi! pomagajte mi Gospoda vse
dobrotljivosti ino vsmiljenosti brez nehanja
hvaliti ino častiti.

Klicanje svetega Duha.

(Iz Rimskega breviara.)

O Bog! kteri si serdca svojih vernih
po razsvcčcnji svetega Duha učil, dodeli
nam po tem Duhu, da to, kar je prav, spo¬
znamo, ino se njegovega tolaženja vseli ve¬
selimo. Po Kristusu, našem Gospodi. Amen.

O sveti Duh! Ti večni izvirek vse luči,
razžcni teme mojega uma, da hudobo ino
gnusobo 'svojih grehov prav spoznam, je v
serdci obžalujem, črez vse čertim; ino se
jih bolje, kakor vsega hudega, bolje, ka¬
kor smerti same bojim. Ceščena si.

(Tu začni svojo vest izpraševati; premišlujj
kako si skoz grešil:

Soper Boga:  če si opustil ali mudno
ino leno opravil dobre dela; če si se v
molitvi sam rad raztresal; sc v cirkvi ne-
spočtljivo zaderžal. Pomisli, če si v vsem,
kar si dnes storil, govoril, terpcl, prestal,
mislil, dober, čist namen imel? Če se mi¬
losti ino dobrim nagovorom nesi sopersta-

23

vil? - Ce si se jezil, nepoterpežljiv bil,
^1®! ino se rotil?

Soper bližnjega:  če si koga krivo
sodil — zaničeval — čertel — mu nevošljiv
"il — nad njim svoj serd razliti hotel — se
prepiral — zmerjal — preklinal — hudiča
izdaval — opravljal — krivo tožil — golufal
pohujševal — nepokoren ino nezvest bil.
S op er sam s e b e: če si bil prevze-
i°n v govorjenji, v oblačilih — če si la¬
gal — kaj nečistega mislil, govoril ino
storil — če si bil nezmeren — nepoterpljiv
len v opravljanji svojih stanovskih dolž¬
nosti — če si čas v družtvih tratil i. t. d.

Pri tem izpraševanji vesti glej posebno
tenko na one svoje grehe ino pogreške,
kteri so ti, ker v nje naj večkrat padeš,
kakor v navadi. Sledi za njihovim pogla¬
vitnim korenom, ino si posebno naprej vze¬
mi, si prihodnega dne vse prizadeti, da ga
izkerčiš. Tedaj si sam, številu ino kakosti
storjenih grehov primerjeno pokoro naloži,
ino z objokanim serdcem vzdihuj k Bogu
Za njegovo milost, pomoč ino branbo.

Res ino žalovanje.

0 kako močno osramovau se čutim pri
pogledu svojih grehov, pogreškov ino ne¬
popolnosti! O Gospod! spoznam in obzalu-

24

jem je pred tvojim svetim obličjem v brid¬
kosti svojega serdca.

Ljubeznivi Zveličar! ti si me ljubil;
si iz ljubezni do mene svojo Kri prelil. Iu°
kaj je do zdaj moje povračilo za to bilo ?
— Merzlota — černa nezahvalnost — neza-
govorljiva nezvestoba! Pravični Bog! Ne-
skončljiva je sicer moja hudobnost; — pak
daleč neskončljivše, neizčerplivše je morje
tvoje očinske dobrotljivosti. V tem prepri¬
čanji si upam, iz pralni svoje revnosti k
tebi za milost, za odpušeenje, za večno za-
nesenje vzdihavatj.

Sklep.

Tvoja dobrota mi je že tolikokrat za¬
nesla, o Gospod! Oh, dodeli mi se le to¬
krat milost, tla od zdaj do svoje smerti vse
učinjene grehe resnično obžalujem ino za
nje pokoro delam. Vsej je moja resnična
volja ino terdni sklep, zanapred ne več gre¬
šiti, ker se vsega hudega ino vsake pri¬
ložnosti k hudemu, zdaj ino za vse čase
svetecno odpovem.

Oča naš . . .

Priporoka v varstvo Boga, Marie ino vseh svetnikov.

Zdaj se k pokoju podam, da si oslablje¬
ne (opehane) telesne moči dostavim, da

25

tebi, o Gospod! jutro tem ležej slu-
ziti mogel. Daj mi k temu svoj božji bla¬
goslov. Ko bo morebiti ta poslednja noč
mojega življenja, mi daj, božji Zveličar! v
la, ii svojega Serdca večni mir naiti.

Moiitva cirkve.

Prosimo te, o Gospod! obisči to pre¬
bivališče, in izženi iz njega vse zaleze ino
zasede hudega vraga! Daj svojim angelom
v  »jem prebivati, da nas v miru variijejo;
itio tvoj blagoslov bodi vseli nad nami. Po
Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, našem Go-
s podi. Amen.

Preblažena Devica Maria! ko si po svo¬
jem Sinu moje naj vekše upanje ino pribe¬
žališče ; sveti angel varuh! sveti pomočni¬
ki ino vsi svetniki božji! prosite za me to
noč, ino celi čas mojega življenja, da bom
vsakega kvara na duši ino na telesi obva¬
rovan, nekda srečno smertno uro doseči
mogel. Amen.

Moiitva za žive ino mertve.

Daj o Gospod! svoj božji blagoslov vsem
mojim rojakom ino znancem, dobrotnikom,
prijateljem ino sovražnikom! Varuj moje du-
hovske ino posvetne predpostavljene; po¬
magaj ubogim, vjetim, žalostnim, popotnim,

26

bolnim in umirajočim; spreoberni grešnike
ino krivoverce; razsveti pagane (hajde) in°
nevernike.

O vsmilečni Bog! bodi tudi v čistiliši
terpečiin dušam milostljiv; končaj njihove
bolečine, ino poljaj vse, za ktere sem jaz
dolžen moliti, skoro, oj le skoro, v večni
pokoj ino v nebeško veselje. Amen.

(Na zadnje moli, ako utegneš, sveti rožni kra-
nec petih skrivnosti, če se ga skoz den nesi mo¬
lil, ino češčena si kraljica k blaženi Devici za mi¬
lost svete stanovitnosti.)

IV. Mešna Ino predfžna po¬
božnost.

Razloženje (Inkovskega oblačila.

Tridentski Cirkveni zbor pravi, da se skoz
nekervavo daritvo (žertvo) svete meše ona ker-
vava daritva ponavlja ino navzočava, ko jo je
Kristus na oltarji križa svojemu večnemu Očetu
za zveličanje sveta prinesel, ino jo je v spomin
svojega terpljenja in umrenja ponavljati ukazal.
(F. Kor. XI. 26.) Za to je tudi po pravici duhov-
sko oblačilo v znamenovanje Kristusovega terpljen¬
ja in umretja Cirkva odločila.

1. Poram niča  (naplečnica, humeral); bel pert
pomeni pert, ko je z njim obličje Kristusovo
zakrito bilo, (Luk. 22, 64.)

27

2- Mesna sracica ali d o p e t n i c a (alba)
navzočava ono oblačilo, ko je Herodež ž
njim Zveličarja obleči rekel, ino v kterem
je on s svojimi ljudmi Kristusa zasramoval
ino k Pilatužu nazaj poslal.

3. Nad r a m n i c a (štola), n a r o č niča  (mani-
pelj) ino pas (cingul) spominajo na vervi
ino vezi, s kterimi je Kristus ves čas zve¬
zan ino kakor prcgrešnik skoz Jeruzalem
peljan bil. (Joan. 18 , 12  )

4. Mesni  p 1 a š (kazala) očita čcrleni ali šker-
latni pla.š, ko je bil Zveličar ž njim ogernen.

5. Lisa  (pleša, strižina, kavka), v podobi kro¬
ne v mešnikovih vlaseh izstrižena opomina
na tcrnjevo krono, ko so jo vojšaki spletli
ino jo na Jezusovo glavo pritisnoli, (Joan.

19 > 2 -) ' „

6. Križ na mesnem oblačili  nas spomina

na križ, ko ga je Kristus na svojih rarnih
nesel, ino ko je Jezus na njem umrel. (Mat.
27 , 50 .)

7. Oltar,  ko se na njem zdaj Kristus kakor
nekervava daritva Bogu Očetu daruje, na¬
vzočava goro Kalvario, na kteri se je Zve¬
ličar, naš Gospod Jezus Kristus, sam sebe
v kcrvavo daritvo vdal, da bi svet večnega
pogubljenja odrešil.

8. Kelišni pcrtiči  pomenijo platno, ko je v
nje Kristusovo Telo povilo bilo.

9. Znamenje križa,  ko ga mešnik večkrat
stori, opomina na mnoge moke (martre) Zve¬
ličarja.

28

Perva mešna pobožnost.

Priprava k sveti mesi.

Gospod Jezus Kristus, Zveličar človeč-
kega rodu! mi smo s tolikimi velikimi do¬
brotami od tebe obsuti, da nad tvojo božjo
ljubeznijo proti nam ubogim grešnikom ni¬
kakor dvojiti ne imamo; to kaže vedni spo¬
min tvoje svete ino zveličajoče smerti. Da
bi se tvoje terpljenje in umrenje pri nas
pozabljivih ljudeh zmirom v spominu hra¬
nilo, si božjo daritvo svojega Mesa ino
svoje Kervi pri zadnji večerji postavil, ino
jo duhovnikom prinašati ino vzravno svojo
smert oznanjevati ukazal. 0 Gospod Jezus!
stori me vrednega, da to božjo skrivnost
spodobno spočtujem ino jo z mešnikom v
spomin tvojega grenkega terpljenja in u-
mrenja, v dolžno zahvalo za vse prijete
dobrote, v izbrisanje svojih dolgov, v po¬
moč ino tolažbo živih ino mertvih, ino v
nas vseh časno ino večno srečo pobožno
darujem Amen.

(Sledeče molitve se lehko tudi zvune svete
meše v čast Jezusovega terplienia pobožno .
pravljajo.)

29

Pristopna molitva.

(^lešnik pristopijo k oltarju ino začnejo sveto me-
So i premisli, kako se je Jezus na Oljsko goro
podal ino k svojemu Očetu molil.)

0 Gospod Jezus Kristus, ti Sin živega
^°ga, kir si, ko se je tvoje bridko ter-
pljenje približalo, strah ino žalost prestati
ln oral, ino si, v svoji molitvi od angela po¬
krepčan, se popolnoma v voljo nebeškega
Očeta vdal; dodeli mi, da me v vseh mo¬
jih težavah ino nadlogah tvoj angel po¬
krepča, ino se ves v voljo božjo vdam.
Amen.

Radar se očitna spoved .ali Kontiteor moli.

(Mešnik se priklonijo k očitni spovedi; premisli,
kako ie Kristus od smertnih težav kervavi pot
potil.)

0 božji Zveličar! kir si na Oljski gori
°b pogledu na moje grehe ino na grehe
celega sveta v toliko smertno stiskavo pri¬
šel, da je tvoj pot, kakor srage kervi, na
zemljo tekel; daj, da svoje grehe ino hu¬
dobe v življenji serdčno obžalujem, da se
ob svoji smertni uri zavoljo njih ne bom nič
v eč bati imel. Amen.

30

Tli Inlroitii.

(Mešnik gredo gor, poljubijo oltar ino se podajo
s srede na njegovo pravo stran; premisli, kako j e
Kristus od Judaža skoz poljubec (kušljej) predan
in od Judov odpeljan bil.)

Naj ljubeznivejši Zveličar! kir si od svo¬
jega vlastnega učenca, Judaža, izdan, hu¬
dobno svojim sovražnikom izročen in od
njih kakor pregrešnik zvezan k Anažu pel-
jan, in od Petra trikrat zatajen bil.

Naj nedolžnejši Jezus !  kir si se v Kaj-
faževi hiši močno užalil, ker te jetvojlju- *
bljeni učenec Peter trikrat zatajil; podeli
mi svojo milost, da se vseh hudih družtv
ino nevarnosti k grehu ogibljem, ino tebe,
svojega ljubega Boga, nikoli ne z besedo),
ne z dejanjem ne zatajim. Amen.

Pri incsnikovib molitvah.

(Mcsnik se obernejo ino rečejo : Dominus vobis-
cum; prfemisli, kako se je Kristus k Petru obernol )

O Gospod Jezus Kristus ! kir si Petra
po njegovem padci z milostljivimi očmi po¬
gledal, ino ga k serdčni žalosti ino pokori
genol; poglej tudi na mene z očmi svoje¬
ga neskončnega vsmiljenja; da svoje grehe
pred tvojim obličjem prav objokujem ino

31

tebe, svoje naj više Dobrote, nikdar več
ne  razžalim. Amen.

Po berili.

(lešnik gredo na stran oltarja ino berejo epistelj ;
Pomisli kako je bil Kristus k Pilalažu peljan.)

Naj poterpežljivši ino naj krotši Jezus,
£j r  si kakor naj hujši pregrešnik vjet k
' ilatu peljan bil in od svojih smertnih so-
'1'ažnikov samih krivih (lažnivih) pregreh
°bdolžen; dodeli mi, da vse opravljanje in
°govarjanje hudobnih za voljo tebe poter-
pljivo prestojim, ino v vsem pričevanje do¬
bre ino čiste vesti imam ino ohranim. Amen.

Pri evangelji.

(Mešnik gredo na drugo stran oltarja ino berejo
e vangelj; premisli, kako jo bil Kristus od Pilata
k Herodežu peljan.)

Moljenja naj vrednejši Zveličar! kir si
pred Herodeža postavljen toliko prekletvie
hio psovk prestal ino na nje nesi ne be¬
sedice rekel; daj mi milost, da krivice, za¬
sramovanje ino zaničevanje brezbožnikov
ponižno ino voljno preterpim, si serd po¬
tolažim ino nikomu hudega s hudim ne po-
vernem. Amen.

32

Pri Kredo.

(Mešnik se podajo drugoč na sredo oltarja, k } 0
molijo Kredo; vzemi si k serdcu, kako je bil Kri¬
stus od Herodeža sapet k Pilatuču poslan.)

0 Gospod Jezus Kristus! kir si od He¬
rodeža v belo oblačilo oblečen ino zasra¬
movan, drugoč k Pilatu poslan bil ino med
njima prijateljstvo vzročil; daj mi milost,
da naklepom svojih sovražnikov vseli vji-
dein, hudo z dobrim povernera, in tako po¬
polnejši ino tebi podobnejši prihajam. Amen

Pri Offcrtorji.

(Mešnik kupo (kelih) odkrijejo; premišljuj , kako
je Kristus svojih oblačil slečen ino bičevan bil)

Naj milostljivejši Odrešenik! kir si vseh
svojih oblačil obropan, v najvekše zasra¬
movanje slečen, k stebru priklenen ino gro¬
zovitim bičevan bil; dodeli mi milostljivo
da vse grehe, ktere sem kde kada proti
sveti sramežljivosti storil, resnično objo-
čem, da biče tvojega očinskega pokorjenja
poterpljivo sprimem, ino te z novimi pre¬
grehami več ne bičujcm.

(Kupa se pokrije; premišluj, kako je Kristus kro¬
nan bil.)

0 Gospod Jezus Kristus! kir si v vekše
zasramovanje od serditih Judov s ternjcm

33

1 ^'onan bil: prosim te, odvzemi mi bodeče
želo hude vesti, da bom, po pravi pokori
sprekesan, potler s častjo ino slavoj v ne¬
besih venčan. Amen.

HMešnik si roke umivajo; premišljuj, kako si je
* 'laluž roke umil, Kristusa za nedolžnega spo¬
znal ino ga pred ljudstvo postavil.)

Terpeči Zveličar! kir si od sodnika Pi¬
tata sicer za nedolžnega spoznan, pak vem-
‘tar s starim čerlenim plašem ogernen, s
trnjevo kronoj na glavi, s terstom v roki,
°d njega pred Jude postavljen, njim izdan
‘00 menje, kakor razbojnik Baraba, cenjen
bil; podeli mi milostljivo, da tebe, svojega
ljubega Gospoda ino Boga, nikdar menje,
kakor svet, ali satana, ali poželjivost me¬
sa ne čislam, temoč skoz tako živim, da
se na sodni den s svatovskim oblačilom
oblečen pred tvojim obličjem častit prika¬
žem. Amen.

Pri Praefationi.

(Mešnik berejo praefation ali predglasje: Sursum
Korda i. t. d.; premisli, kako je Kristus k smerti
obsojen bil.)

O Gospod Jezus Kristus! kir si po ne¬
dolžnem obsodbo k smerti za mene ubo¬
gega grešnika sprijeti hotel: podpiraj me
s svojo božjo pomočjo, da se po kerščan-

3

34

skem življenji tako k časni smerti pripra¬
vim, da nepreklicljivi obsodbi k večni smerti
uidem. Amen.

Pri Kanonu.

(Mesnik na tihem molijo ino delajo spomin za ži¬
ve ; pomisli, kako je Kristus svoj križ nesel.)

Nedolžno Jagne? ko si grozno težo kri¬
ža samo na goro Kalvario donesti moralo,
ino si na tem strašnem poti žene, ko so
te objokovale, dobrotljivo opomnotlo, da se
nikar naj nad toboj, ampak same nad so-
boj jočejo; dodeli mi milostljivo, da vse
svoje križe ino težave iz tvoje roke volj¬
no prijemam, ino nje iz ljubezni do tebe
vsaki den voljno nosim, daj tudi, o vsmi-
lečni Jezus! meni to milost, da na tem sve¬
tu ničesar bolje ne objokujem, se nad ni¬
čem bolje ne žalim, kakor da sem tebe
tvojega preljubeznivega Gospoda ino Boga
razžalil. 0 Jezus! bodi meni ubogemu greš¬
niku milostljiv. Amen.

(Mesnik blagoslovijo ino posvetijo daritvo; pre¬
misli, kako je Kristus na križ pribit bil.)

0 Gospod Jezus Kristus! kir si za na¬
ših grehov,voljo oj nevsmiljeno z žreblji
na križ pribit bil; dodeli mi milostljivo, da
bo skoz tebe svet meni, ino jaz svetu kri-

Za, b iuo da svoje meso z grehi iuo hudimi
2e ljami vred tako križam, da tebe, svoje¬
ga ljubega Gospoda iuo Boga, nikoli več s
Sv ’ojo hudoboj, iuo ž njo j sam sebe ne kri¬
zam. Amen.

Pri povzdigovanji.

(Mešnik povzdignejo sveto hostio ; vzemi si kserd-
cu, kako je Kristus s križem povzdignen.)

Naj svetejši iuo moljenja naj vrednejši
Zveličar! kir si za me križan, od zemlje
hotel povišan biti; potegni mene ino vse
kar imam, k sebi, da s toboj na križ pri¬
bit, od zdaj ne jaz, temoč ti sam v meni,
hio jaz v tebi živim, ino vsega posvetnega
ločen, s svojim serdcem v nebesih prebi¬
vam. Amen.

(Mešnik povzdignejo kupico ; premisli, kako je iz
Kristusovih ran sveta Kri tekla )

Neskončno ljubeznivi Odrešnik! kir si
iz svojih svetih ran obilo Kervi v odpuš-
čenje naših grehov prelil; vmij mojo s to¬
likimi težkimi grehi umazano dušo v svoji
Kervi: le samo edno kapljico svoje drage
Kervi oberni za moje zveličanje, da vseh
svojih grehov očiščen, sad tvojega bridke¬
ga tcrpljenja in vmrenja občutim. Amen, .

36

(Mesnik delajo spomin za mertve: pomisli, kako
je Kristus na križu za zveličanje ljudi molil.)

Neizrečeno dobrotljivi Spravnik! kir si
na križu viseč za ves človečki rod, tudi
za te, ki so te križali, k svojemu nebeš¬
kemu Očetu molil; užgi moje serdce v ti
svoji ljubezni, da po tvojem uku in izgle-
du tudi svoje sovražnike resnično ljubim,
njim iz serdca odpustim, in onim, ko me
čcrtijo, dobrote skažujem. Amen.

(Mesnik terkajo na svoje persi, ino prosijo za od-
puščcnje grehov; premisli, kako se je desni raz¬
bojnik na križu k Kristusu spreobernol.)

0 Gospod Jezus Kristus! kir si razboj¬
niku, ko je svojo krivičnost ponižno spo¬
znal in obžalil, slavo svetega raja dobro¬
tljivo obljubil; prosim te, oglej se na me
z očmi svoje neskončne vsmilečnosti, da
ob svojem zadnjem smertnem prijemanji od
tebe, svojega dobrotljivega Zveličarja za¬
želene besede slišim: Dnes boš z menoj
v raju. Amen.

Pri Pater nostri.

(Mesnik molijo Oea naš; premisli sedem besed
Kristusovih na križu.)

Božji Zveličar! kir si med drugimi be¬
sedami na križu, mojo Mater svetemu Ja-

37

»ezu, ino njega svoji Materi izročil; izro-
c uu se ti, sebe ino vse svoje v zedinjenji
zvestobe ino ljubezni, s kteroj si nju
'kup združil, ino te prosim, daj mi po mo¬
ri take ljubezni k popolnosti tvoje ljubezni
Priti, da me ne bo nič več na svetu tvoje
ljubezni ločiti moglo. Amen.

(Mešnik ulomijo sveto hostio, ino je košček v ku-
P° spustijo; vzemi si k serdcu, kako je Kristus
lla  križu umeri, ino kako je njegova duša vpred-
pekel šla.)

Moljenja naj vrednejši Zveličar! kir si
svojega duha v roke svojega nebeškega
Očeta izročivši iz ljubezni do nas revnih
ljudi umeri, skoz svojo smert Satanovo moč
pokončal ino v predpekel šel, da bi dušam
starih očakov veseli glas odrešenja sam
prinesel; prosim te po bolečinah tvoje smer-
ti, da meni ubogemu grešniku srečno smert-
uo uro dodeliš, ino zasluženja svojega ter-
pljenja tudi terpeče duše v čistilišči delež-
ue učiniš, da se skoro svojih mok otmejo.
Amen.

Pri Agnus Dci.

(Mešnik rečejo trikrat: o ti Jagnc božje i. t. d.
pomisli, koliko se jih je ob Kristusovi smerti spre-
obernolo ino na svoje persi terkalo.

O Gospod Jezus Kristus! kir si skoz
svoje voljno terpljenje ino blaženo umrenje

38

jih mnogo spreobernol ino k spoznanju svo¬
jega božanstva spravil: dodeli mi milostljivo
po zaslugah svojega grenkega terpljenja
umrenja, da svoje grebe serdčno objoku¬
jem ino te zanapred več ne žalim. Amen.

(Mešnik zauživajo sveto Resno Telo; navzoči sij
kako je Kristus s križa vzet ino pokopan bil.)

Naj svetejši Zveličar! kir si s križa vzet
v nov grob položcnbil: vstvari v meni no¬
vo ino čisto serdce, v ktero naj tvoje sve¬
to Resno Telo v spomin tvoje smerti vseli
vredno primem, da mi bo časno prijemanje
tvojega svetega Telesa gotovo zastava pri-
hodne slave. Amen.

(Mešnik izpijejo oplalmenje ino pakrijejo kupo;
premisli, kako je Kristus po smerti pomazan bil.)

O Gospod Jezus Kristus! kir si od svoje
žalostne Matere ino drugih prijateljev med
velikim žalovanjem pomazan, v snažno plat¬
no zavit ino pokopan bil: podeli mi milo¬
stljivo, da kolikorkrat te pri svetem obha¬
jili primem, te tudi v čistem serdci ohra¬
nim, da ti v meni, ino jaz v tebi ostanem,
ino zavoljo tebe večno življenje imam.
Amen.

39

Po obhajili.

(Mesnik gredo na stran oltarja, ino molijo pooliha-
Jdtio niolitvo; premisli, kako je Kristus ed smerti
vstal.J

Vsemogočni premagavcc smerti ino gro¬
ba! kir si čestito od smerti vstal: dodeli
jailostljivo, da, kakor ti, za naše grehe en¬
krat umerši, več ne umreš, temoč si ži-
yljonje sam, ravno tako tudi jaz, po pomo¬
li tvoje božje milosti grehu popolnoma u-
m crši, zanapred v novem življenji hodim,
hio tebi, živemu Bogu, samemu živim. Amen.

Pri zadnjih molitvah.

(Mešnik se k ljudstvu obernejo, ino rečejo: Do-
•ninus vobiscutn; misli si, kako se je Kristus svo¬
jim učencem prikazal.)

0 Gospod Jezus Kristus! kir si se po
ovojem čestitem vstanenji svoji presveti Ma¬
teri ino svojim ljubim učencem prikazal:
pomagaj moji slabosti s svojo milostjo, da
na tem svetu s toboj terpim, da nekda tu¬
di s toboj vstanem, ino tvojemu preobra¬
ženemu telesu podoben učinjen, te od obli¬
čja do obličja na vse večne čase gledam,
hvalim ino častim. Amen.

40

(Mešnik molijo poslednje molitve; pomisli, kakoj c

Kristus štirdeset dni s svojimi učenci bil.)

Naj svetejši Zveličar! kir sipo svojem
vstanenji štirdeset dni pri svojih učencih
bil, ino je vseh skrivnosti svete vere učil'
prosim te, uči me, po svoji božji volji ži¬
veti; poterdi tudi s svojim duhom mojo ve¬
ro, da nikdar ob kaki reči ne dvojim, da
v tvoji sveti Cirkvi do svojega zadnjega
konca ostanem ino po svojem upanji večno
življenje zadobim. Amen.

(Mešnik še se drugoč k ljudstvu oberncjo, ino rc -
čejo: Dominus vobiskum ; vzemi si k serdcu, ka¬
ko se je Kristus svojim učencem zadnjokrat pri¬
kazal ino v nebesa šel.J

Preobraženi Zveličar! Jezus Kristus! kir
si navzoči svojih učencev čestito v nebe¬
sa šel, in ondi na desnici svojega nebeš¬
kega Očeta sediš; daj mi svojo božjo mi¬
lost, da svet s svojim serdcem zapustim,
vse posvetno resnično zaničujem, po tebi
samem želim, tebe samega iščem, da morem
nekda tudi za toboj v tvojo slavo priti.
Amen.

Pri zadnjem blagoslovu,

(Mešnik dajo blagoslov; pomisli, kako je Kristus
svetega Duha poslal)

O Gospod Jezus Kristus! kir si po s
jem vstanenji svojim učencem svetega Duha

41

poslal; prosim te, očisti moje serdce, da
sveti Duh vredno prebivališče v njem nai-
me s svojimi božjimi dari ino milostmi
°pi’avi, tolaži ino v vsem dobrem krepča k
Ve čnemu življenju. Amen.

Pri zadnjem evangelji.

Moljenja naj vrednejši Gospod ino Zve-
ličar, Jezus Kristus! kir si nam v naj sve¬
tejši daritvi svete ineše spomin svojega
grenkega terpljenja in umrenja zapustil:
dodeli milostljivo, da skrivnosti te svete
daritve tako častim, da se sadu tvojega od¬
rešenja tudi udeležim, kteri živiš ino kra¬
ljuješ z Bogom Očetom, v edinosti svetega
Duha od vekoma do vekoma. Amen.

Druga mesna pobožnost.

Priprava.

Naj Ijubeznivši Jezus ! prikažem se pred tvo¬
jim naj svetejšim oltarjem, da bi naj svetešo da-
r 'tvo obhajal, ko si jo v zveličanje ljudi postavil.
Daj mi, o moj Gospod ino Bog! milost, to sveto
mešo s tako gorečnostjo, s toliko pobožnostjo ino
s toliko bolestjo ino žalostjo nad svojimi grehi sli¬
šati, kolikoršnjo bi pogled tvoje smerti na križu v
meni obudil. Oživi mojo vero, potcrdi moje upanje,

42

užgi v meni ogenj svete ljubezni do tebe. Zedi¬
nim se s toboj, da bi jaz Boga molil, za njegove
neskončne dobrote ga hvalil, si odpuščenje svo¬
jih gre'hov in one dari ino milosti od njega izpro¬
sil, ko so mi k dopolnjevanju njegove volje po¬
trebne. Priporočim ti tudi potrebšine svojih star¬
šev, rodbincev, dobrotnikov, prijateljev, Cirkvcino
deržave, vseh grešnikov ino vernih duš v cisti—
lisci. Daj nam vsem sadu. ino zasluženja te darit¬
ve obilo deležnim postati. Amen.

Ob pristopu^

Naj dobrotljivši Jezus ! Zahvalim te iz cele¬
ga serdca za neskončno ljubezen, kote  je nagno-
la, se včlovečiti, naše bitje (naturo) na se vzeti*
ino skoz svoje presveto terpljenje ino svojo dra¬
go smert naše grehe izbrisati,

Nebeški Oča! Oglej se milostljivo na svojega
ljubljenega Sinu, kir se je pred tvojim božjim ve¬
ličanstvom toliko ponižal. Z njim se združim. Izpo¬
vem se ti ino skešem pred nebesi ino zemljoj
grehov, ktere sem v mislih, željah, besedah, de¬
lih ino zamudah dobrega učinil. Oh! da bi jih le
nikdar ne bil učinil! — Prosim te po solzah ino
Kervi tvojega edinorojenega Sina, mojega Gospo¬
da ino Zveličarja Jezusa Kristusa, da mojega po¬
nižanega ino pobitega serdca ne zaveržeš, ampak
mi odpuščenje vseh mojih grehov po njegovem za-
služenji, po prošnji prečiste Device Marie ino vseh
svetnikov milostljivo podeliš. Očisti, o Gospod!
moje serdce, moje ustnice, moje telo, moje življen¬
je, Dostavi, kar kesa ino žalovanja grešam, ino
presuni moje serdce z zveličavnim strahom, z ži¬
vim čertenjem vsega hudega.

43

K Kyrie cleison.

O vsega mogočni Oča, moj Bog ino Slvar-
11  k) vsmili se mene ino mi odpusti, o večna Be-
,s eda Očeta, ko si me odrešila, vsmili se me in
0( 'pusti mi; sveti Buli, kir me sam posvetiti pre¬
tres, vsmili se me in odpusti mi vse moje gre-
' le ! Troedini Bog! vsmili se črez mene, ino za-
"esi mi zavoljo svojega naj svetejšega imena vse
'Hoje grehe!

K Gloria.

v* f  t  1

Čast Bogu na višinah ino mir ljudetn na ze¬
mlji, kteri so svete volje! Hvalimo te; častimo te;
'bolimo te; slavimo te. Hvalo ti davamo za voljo
!. V °j u ga veličanstva, Gospod, Bog, nebeški kralj,
^°g, vsemogočni Oča! Gospod, edinorojeni Sin,
, e zus Kristus! Gospod Bog, Jagnc božje, Sin 0-
Ji el a! kteri odjemlješ grehe svetil, vsmili se nas.
Kteri odjemlješ grehe svetil, Sprimi našo molitvo.
Kteri sediš na desnici Očeta, vsmili se nas! 'Z* a-
j. a j ti sam si svet; ti sam Gospod; ti sam naj vi-
S1 » Jezus Kristus s svetim Duhom v slavi Boga
°če. Amen.

Ob molHvah.

O mogočni Bog! pridi k nam in ostani vedno
pri svojem skoz Jezusovo terpljenje in umrenjc
°drešenem ljudstvi. Ostani pri nas s svojo vse¬
mogočno milostjo, da nam pamet razsvečuješ ino
serdca oživljaš. Napolni s svojim Duhom svoje
službenike, ino je nadehni svete gorečnosti ino
skerbi za zveličanje naših duš. Sprimi milostljivo
molitve, kterc tvoja v Kervi tvojega Sinu posve¬
čena Cirkva to uro k tebi opravlja! Dodeli nam
milost, ko je potrebujemo, da te na tem svetu Iju-

44

bimo ino ti služimo ino potem večno zveličanje
dosegnemo. Vsmili se toliko duš, ktere po p 0 }'
pogubljenja hodijo. Zadelaj izvirke tolikih nesreč,
ktere tvojo sveto Cirkvo žalijo ino tvojo sveto
vero motijo; obvaruj nam naj dražo vseh milost',
vero ino daj, da se med nami sopet oživi ino ži-
vi sad prinese; odpri svoje očinsko Serdce vse)'
našim prošnjam, da te zamoremo tu in ondi hva¬
liti ino častiti. Amen.

01) epistcljni. (Iz lista sv. Pavla.)

Božji izvoljeni, sveti ino ljubi, oblecite pri—
serdčno vsmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, krot-
kost, poterpljivost. Prenašajte eden druga in od¬
puščajte si med soboj, če se ima kdo črez koga
priložiti : ravno kakor je Gospod vam odpustil,
tako tudi vi. Verh vsega tega pak imejte ljube¬
zen do eden druga, ktera je zaveza popolnosti.
Ino v vaših serdcih gospoduj mir Kristusov, k
ktcremu ste tudi poklicani kakor udje ednegatela.
Bodite za to hvaležni. Beseda Kristusova obilno
prebivaj med vami s vso modrostjo, učite in opo-
minajte se med soboj s psalmi, s hvalnimi ino du¬
hovnimi pesmi; pojte Bogu veseli v svojih serd¬
cih, ino vse, kar koli delate z besedoj ali z de¬
janjem, vse činite v imeni Gospoda Jezusa Kri¬
stusa, ino hvalo davajte Bogu in Očetu skoz Nje¬
ga. (Kološ. III, 12—17.)

K evangelji.

Zveličani so ubogi v duhu; jih je nebeško
kralj evstvo.

Zveličani so krotki, ker zemljo posedejo.

Zveličani so žalostni, ker bodo razveseljeni.

45

Zveličani so pravice lačni ino žejni; ker bo-
0  nasitjeni.

Zveličani so milostljivi; ker bodo milost do¬

segli.

Zveličani so čistega serdca; ker bodo Boga
gledali.

Zveličani so mirovitni; ker bodo otroci božji
^enovani.

'eličani so, kteri zavoljo pravice preganjanje
»® r P*j°; zakaj jih je nebeško kraljevstvo. (Mat.
V * 1—11  )

,, Vaša luč naj sveti pred ljudmi, da bodo va-
‘ c  dobre dela videli ino Očeta hvalili, kteri je v
nc besih. (Mat. V. 15.) Kdor koli mene pred Ijud-
011 s pozna, tega bom tudi jaz pred svojim Očetom
v  nebesih spoznal. (Mat. X. 32 )

K Kredo.

(^lešnik molijo na sredi oltarja z razprestertimi
rokami vero. Moli tudi ti.)

. Verujem na ednega Boga, vsemogočnega 0-
Cc la, Stvarnika nebes ino zemlje, vseh vidnih ino
nevidnih reči. Ino na Jezusa Kristusa, edinore-
Jenega Sinu božjega, ino kteri je od Očeta rojen
vekoma; Boga od Boga, luč od luči, pravega
“°ga od pravega Boga, rojenega, ne ustvarjene-
§ a , ednakega bitja z Očetom ; skoz kterega je
Vs e ustvarjeno; kteri je zavoljo nas ljudi ino ža¬
lijo našega zveličanja z nebes prišel, ino je skoz
svetega Duha iz Marie Device meso na sc vzel
! n ° človek postal. On je tudi za nas bil križan,
J® terpel pod Poncjem Pilatužem ino je pokopan
“d; ino je na tretji den drugoč od smerti vstal,
*akor so pisma predpovedele, ino je v nebesa šel.

46

kder sedi na desnici Očeta. Ino bo drugoč prišel
s častjo sodit živih ino mertvih, njegovemu kra
ljevstvu ne bode konca, Ino — verujem — na sve¬
tega Duha, Gospoda ino Oživljavca; kferi od 0-
četa ino Sinu izhaja, kteri se s Očetom ino Sinom
kmalu moli ino časti; kteri je skoz preroke govo¬
ril. Ino —verujem — na sveto katolško in apostol¬
sko Cirkvo. Spoznam kerst v odpuščenje grehov.
In upam vstanenja mertvih ino življenja prihodne-
ga sveta. Amen.

K darovanj« krnita ino vinil-

Sveti Oča! vsemogočni, večni Bog! Og lej sc
milostljivo na ti neoskvernjeni dar, kterega tebi,
živemu ino pravemu Bogu prinesemo v slavo tvo¬
jega neskončnega veličanstva, ino v spravo brez¬
številnih prestopkov tvojih zapovedi. Prinesemo ti
ga za se, ino za svoje — za navzočne ino ne-
navzočne, za vse verne kerstjane, žive ino mertve.

Poglej radostno na ti prineseni dar, o Go¬
spod, ino ga blagoslovi; vzemi ga iz roke svojega
pomazanega služebnika milostljivo, ino nam dodeli,
vsemogočni Bog ino Gospod! da ravno kakor je
Jezus človečko bitje s soboj zedinil, da bi je po¬
novil, tako tudi mi skoz fote skrivnosti božjega bit¬
ja deležni postanemo. Daj, nebeški Oča! da nam
ino vsem, za ktere te prosimo, vsi tvoji sveti Cirk-
vi, ino celemu svetu k zveličanju pomaga.

Ob umivanji rok.

Ne zaslužimo si, o Bog! da bi našo prošnje
uslišal; zakaj naše serdca, ustnice ino roke, ko je
k tebi molimo, so nesnažne, mnogoterega greha ino
prestopka tvoje yolje gnusne. Pak ti, kteri serdce

47

'J 1  obisti — vse skrivno izkušaš ino poznaš, ti veš,
( ' a  goreče poželenje imamo, da bi čisti bili, čiste
s erdca ino roke k tebi povzdigavati. O le umij nas
' Se h nesnag : zato ie prosimo za voljo terpljenja
tv °jega Sinu.

Ob Fracfation ino Sanklus.

p Svoje serdce k tebi povzdignemo, o večni
°g! Hvalimo ino častimo te, vsemogočni Oča,
' s koz Jezusa Kristusa, ino te hočemo povsodi ino
'sc)i s k oz  Jezusa Kristusa hvaliti ino častiti, kajti
a ka hvala je tebi neskončno prijetna ino nam zve-
■eavna. Skoz ravno tega našega Gospoda Jezusa
^'istusa te hvalijo ino častijo neprečlete množice
^ v eličanih duhov, angeli ino verhangeli, prestoli ino
faljevstva, Kerubi ino Serafi.

Z njimi ti pojemo iz celega serdcat Svet, svet,
■ Sv et si ti, o Bog, Gospod Sabaot! Nebo inozem-
J a  ste tvoje časti polni! Tebi bodi večna zahvala^-
c ast ino slava, ker si se s vsmilečnim pogledom na
nas grešnike ozerel, ino svojega ljubljenega Sinu
P°slal, da bi očiščeni, odre'šeni, posvečeni ino več-
n ^ga kraljevstva udeleženi bili: Cast bodi tebi v
yišinah —ino na zemlji—od vseh ljudi — od vseh
Jezikov ino časov !

K Kanonu.

Prosimo le, dobrotljivi Oča po zaslugah ravno
lega tvojega Sinu, našega Gospoda ino Zveličar-
J a , z naj vekšo ponižnostjo, da ti dar, to svojo
s veto žertvo sprijeti ino blagosloviti ničiš, posebno
ker ti j 0  darujemo za tvojo sveto katolško Cirkvo,
Za tvojega služebipka ino namestnika, papeža I.,
Za  našega Škofa 1. — za verne kerstjane, za vse

varovnike, spočtevavcc, deržavce svete katolške

"goiilao j o in »(/ionelav .apionnu m »(uomnet

48

in apostolske vere, ino izvlasti za teiste, za
ktere sem jaz posebno moliti dolžen.

(Memento : Spomni se posebno teh, za ktere
liti misliš.)

Varuj je vse, o milostljivi Oča! v svetem mi-;
ru, brani ino vodi je; ohrani v njih edinost, odverm
ločenje ino j-azkol ino napolni je s svojem sve¬
tim Duhom; oprosti je teme ino grešne nevolje,
dodeli jim tudi posvetne dobrote za telo ino dušo,
ko jih potrebujejo, da ti zvesto ino stanovitno slu¬
žijo, tvojo čast množijo ino svoje zveličanje do¬
sežejo.

Prosimo te, nebeški Oča! da nas v vsem va¬
ruješ po zasluženji blažene Device ino Matere na¬
šega Gospoda. Jezusa Kristusa ; po zaslugah sve¬
tih aposteljnov ino močencev, ko so za svojo ve¬
ro kri prelili. Oča, sliši nas! naj dobrotljivši, vsmi-
lečni Oča, usliši naše ponižne prošnje. Amen.

Ob povzdigovanji.

Ob povzdigovanji svete  ho  s ti  e.

O Jezus! verujem na tebe, upam na tebe,
ljubim tebe samega črez vse!'Bodi milostljiv meni
ubogemu grešniku. Amen.

Ob povzdigovanji svete kupe.

Naj svetejša Rešna Kri, prelita za moje gre¬
he ino za grehe celega sveta! umij, posveti ino
obvari mojo dušo k večnemu življenju. Amen.

Po povzdigovanji.

Dokler se o Gospod! visokih skrivnosti brid¬
kega terpljenja in umrenja, vstaneiya ino čestitega

49

vnebohoda našega Gospoda Jezusa Kristusa spo¬
znamo, prinašamo združeni s vsem tvojim, v nje¬
govi Kervi, posvečenim ljudstvom, tvojemu ne¬
skončno visokemu veličanstvu darov, kteri si nam
Podelil, čisto, sveto ino neoskvernjeno daritvo,

1  sveti kruh življenja, ino kupo večnega zveličanja.

Ozri se, naj dobrotljivejši Oča, milostljivo na
Zse dare ino je sprimi z ono ugodnostjo, kakor
?* svojega služebnika Abeljna, dar očaka Ahra-
bama ino svojega duhovnika Melhisedeha sprijeti
r ačil (hotel.)

Pošlji, prosimo te ponižno vsemogočni večni
”°g! pošlji svoje svete angele, ino daj te dare
I* 0  njihovih neoskvernjenih rokah na svoj čestiti
oltar pred obličje svojega božjega veličanstva po¬
ložiti, da se vsi, kteri na duhovni ali resnični na-
c ‘n Jezusa Kristusa primejo, skoz njega vsega
"ebeskega blagoslova napolnijo. Amen.

Spomni se o Gospod! tudi vseh svojih slu¬
žabnikov ino služebnic, kteri so se v veri ločili,
'no v Jezusu Kristusu zaspali ino dodeli jim pre¬
bivati v deželi luči, miru, večnega pokoja ino zve¬
ličanja, izvlasti te prosim za I. I.

Pak tudi nam, svojim služebnikom, nikar ne
plačaj po našem zasluženji, temoč po velikosti
svoje ljubezni ino milosti, s kteroj skesanega spri-
Jemlješ, nikar nas iz svojega kraljevstva ne iz-
kleni, temoč nas vdeleži večne časti ino nas u-
Peljaj v družtvo vseh svojih svetnikov in izvol-
J e nih ino svetih aposteljnov ino močenikov (mar-
ternikov), spoznavcev ino devic.

Za to te prosimo po Jezusu Kristusu, našem
Gospodi, skoz kterega ti vse čase vse opravljaš,
vse posvečuješ, vsemu dihanje ino življenje vdi¬
huješ, ino nam vse dobro deliš. Skoz kterega, s

50

kterim ino v kterem tebi, vsemogočni Oča! v e-
dinosti svetega Duha vsa čast ino hvala bodi.
Amen.

K Pater noster ino Aginis Del.

Podbujeni skoz zveličavni ukaz Jezusa Kri¬
stusa ino skoz njegov božji nauk naučeni, si u-
pamo iz polnosti serdca k tebi govoriti,: Oča naŠ,
kteri si v nebesih i. t. d. Amen.

Oj resi nas, prosimo te, o Gospod, vsega zle¬
ga pretečenega, zdajnega ino prihodnega časa, in°
dodeli nam po prošnji blažene Device Marie, sve¬
tih aposteljnov Petra ino Paula ino vseh svetni¬
kov milostljivo mir, da se skoz pomoč tvojega
vsmiljenja podpirani vsakega greha varujemo, ino
proti vsega nepokoja le tebi služimo — skoz Je*
zusa Kristusa, Gospoda našega, Sinu tvojega,
kteri s toboj živi ino kraljuje v edinosti svetega
Duha skoz vse večnosti. Amen.

O Jagne božje, ktero odjemlješ grehe sveta:
vsmili se nas!

O Jagne božje, ktero odjemlješ grehe sveta:
vsmili se nas!

O Jagne božje, ktero odjemlješ grehe sveta:

daj nam miri

K svetemu obhajilu.

(Mešnik zavžijejo sveto Resno Telo — namert
svete daritve — Jezus se ž njimi zedini. — Nek-
da so vsi verni kerstjani, kteri so pri sveti mesni
daritvi bili, prijemali kruh življenja. Obhajaj se
tudi ti vsej na duhovni način z žalostjo nad grehi
ino z željami do svetega Obhajila.)

O dobrotljivejši Jezus! da bi živež našim du¬
šam biti ino v nas vekoma ostati mogel, si hotel

51

c |ovek postali ino darovanje križa na naših daril—
n| kih vsaki den ponavljati ukazal. Oh! da bi te
!'"]* jaz, svojega Odre.šnika, v svoje serdce spri¬
jeli mogel! Ti vidiš moje poželenje, želje moje
ouše, tebe posesti! — Pak o Gospod! jaz spo-
Zn »m svojo nevrednost. — Moji grehi, vsakdenji
Prestopki, kterih se kriv delam, mi branijo, se k
tv °ji mizi približali, Oh! da bi jih le ne bil slo-
r 'P da bi bil bolje skerbno ino goreče tvoje za-
Povedi deržal! Gospod! ti vidiš moje žalovanje,
"Sledni se milostljivo na moje ponižano ino ske¬
sano serdce, ino ne zaverzi me spred svojega
obličja. Če  ravno nesem vreden, s tvojimi slu-
z pbniki nebeškega kruha pri mizi tvojih otrok u-
z 'vati, mi ga vsej drobtine podeli! Pridi v moje
Serdce s svojo milostjo s preobilnim sadom svoje
ljubezni ino vsmilečnosti, posedi navčkoma mi je
Posedi, da ne bo nič več mojega serdca mikalo,
kakor tvoja ljubezen, ino nič več moje volje k do¬
bremu podžagalo, kakor misel: sc tebi dopasti.
Razsveti moj um k spoznanju dobrega, poterdi
mojo voljo k izpeljavanju ino stanovitnemu do¬
polnjevanju tvoje spoznane volje, če me ravno
"apuh ino meseno poželenje, svet ino pekel k ne¬
zvestobi proti Bogu dražijo ino mi večkratni padci
v  vsakdenjc slabosti serdce jemljejo.

Molim te, o večni, resnično navzočni Bog ! ve¬
rujem na tebe, včlovecena Resnica! upam na te¬
be ino te ljubim, o neizmerna Ljubezen! po tebi
samem vekoma želim. Ti si zaklad (šac) mojega
serdca, ti moja ljubezen, moja radost, moj pokoj,
moje opravilo, moje vse v času ino v večnosti!
Tebi se v dar dam, sebe, vse moči duše ino te¬
lesa, vse svoje misli ino dela, tebi ponudim vse,
kar imam, po svoji naj svetejši volji. Tvoj sem

4  *

52

ino tvoj hočem ostati na vekoma. Daj mi veliko
ljubezen do tebe! navdehni me svete groze pred
naj menjšim grehom, ino nenasitljivega poželenja)
se tebi dopasti. Daj mi skerbno gorečnost do iz¬
polnjevanja mojih dolžnosti, poterpežljivost v so-
pernostih, krotkost ino ljubezen do bližnjega, po¬
nižnost, čistost, pobožnost v vseh mojih duhovnih
opravilih ino vajah, ino voljno pokorščino do mo¬
jih predpostavljenih.— Oslobodi (Reši) moje serd-
ce one neporedne ljubezni do dobrot, radosti ino
časti tega sveta; dodeli mi duha spokornusti, za¬
tajevanja samega sebe, nasledovanja tvojega sve¬
tega izgleda ; posebno pak mi daj milost, se so-
per pregreške I; 1. vojskovati, se v nasprotni čed¬
nosti vaditi, da bom tebi zmirom bolje enak, ino
po skoz vekši enakosti tu na zemlji zmirom terd-
neje s toboj sklenen, nekda neizgovorljivo srečo
dosežem, s toboj, o izvirek blaženstva! vekoma
zedinjen biti.

Hlolitva p« obhajili.

Prosimo te, o Gospod, da nas z večnim li¬
ži vanjem svojega božanstva napolniš, ktero je skoz
časno prijemanje tvojega Telesa ino tvoje Kervi
prcdpodobljeno. Kteri živiš' ino kraljuješ z Bogom
Očetom v edinosti svetega Duha, Bog od veko¬
ma do vekoma. Amen.

K blagoslovu.

Sama sveta Trojica! Bog vse dobrotljivosti
ino vsega tolaženja. Zahvalim te iz globočine svo¬
jega serdca za neprecenljivo milost, ktero si mi
dnes skazal, ker si me vrednega storil, pri naj
svetejšem darovanji biti. Sprimi je milostljivo ino

53

dodeli, da bode meni ino vsem, za ktere sem k
e bi molil, zveličavno ino koristno. Daj, da na
* Vo je zapovedi nikoli ne pozabim, temoč ti zmi-
*oin zvesto ino stanovitno služim. Blagoslovi me,
® presveta Troj edinost! o Oča, Sin ino sveti Duh.
Anten.

Jezus! moja ljubezen, ostani pri meni! ino
pripusti, da bi me kaj od tebe ločilo. Tebi ho-
Ce |tt živeti ino umreti! O Maria! ti naj blaženejša,
Jdj čistejša nevesta naj Višega! Moja Mati ino
Zagovornica! ino vi vsi svetniki božji, moji po¬
dočniki ino prijatelje! pomagajte mi s svojo mo¬
gočno prošnjoj, da v veri, upanji ino ljubezni ži-
v ‘na, se proti sovražnikom zveličanja srečno voj¬
skujem, ino nekda v vaše sveto ino blaženo dru-
z tvo pridem! Prosite Boga izvlasti za te ljudi,
kterih zveličanje mi je naj bolj na skerbi: za 1.1.
Izprosite mi blagoslov posebno za to početje —
z a to opravilo — da se vse k naj vekši časti božji, v
povišanje jegove svete Cirkve ino v zveličanje
nas vseh godi.

V imeni Očeta, Simi ino svetega Duha. Amen,

Tretja mesna pobožnost.

O vsemogočni večni Bog! ti veš, daje
tvoj edinorojeni Sin; Jezus Kristus, to naj
svetejšo mešno daritvo k tvoji naj vekši
časti, v vedni spomin na svoje bridko ter-
pljenje in umrenje, ino v korist svoje Cirk¬
ve postavil. Glej, to sveto mešo ti daru-

54

jem ino jeno poslušanje; tudi vso svojo po¬
božnost na to obernem, da tvoje božje ve¬
ličanstvo častim, slavim, veselim ino te za
vse dobrote hvalim. Dodeli vsem vernim
kerstjanom odpuščenje grehov, pomnoženje
svoje božje milosti, časno ino večno sreč¬
nost, vernim dušam tolažbo in odrešenje.
Skoz Jezusa Kristusa, tvojega Simi, našega
Gospoda. Amen.

K Gloria.

Čast bodi Bogu na višinah, ino mir na
zemlji ljudem, kteri so dobre svete volje.
Tebe hvalimo, tebe častimo, tebe molimo?
tebe slavimo, tebi hvalo davamo zavoljo
tvoje velike časti; Gospod! Bog! nebeški
Oča! Gospod Jezus Kristus, ti edinorojeni
Sin! Gospod Bog! Jagne božje! Sin Očeta.
Kteri odjemaš grehe sveta, vsraili se nas!
Kteri odjemaš grehe sveta, vsmili se nas!
Kteri odjemaš grehe sveta, usliši našo mo¬
litve ! Kteri na desnici Očeta sediš, vsmili
se nas! Ker si ti sam svet; ti sam Go¬
spod; ti sam si naj Viši, Jezus Kristus! s
svetim Duhom v slavi Boga Očeta. Amen.

Pri molitvah.

Vsemogočni, večni Bog! vsliši inolitvo
svojega ljudstva; ino če smo ravno sami

55

grešniki, vemdar ne odverni svojega oblič¬
ja ob času nevolje od nas; temoč sliši na¬
se prošnje, ino prošnje duhovnika, svojega
slnžebuika, kteri za zveličanje tvojega ljud¬
stva prosi. To nam podeli, o Gospod! skoz
Jezusa Kristusa, tvojega Simi, našega Go¬
spoda. Amen.

Epistelji, cvangclj ino Kredo.

Dodaj o Gospod! da važni uki, ktcre
uii po svoji sveti veri davaš, moje serdce
vseli dosegajo ino mi pred očmi ostanejo!

Od začetka do te ure nesi nehal, me
učiti ino me za sebe ino večno življenje
rediti. 0 koliko si želim, da bi tvoji očin-
ski trudi ne bili zastonj; posebno, da bi
jez besede ino dela tvojega ljubega Sinu
Jezusa Kristusa, kteri je toliko časa med
'Umu prebival, posnemal, ino jegovo podo¬
bo v svoji duši popodobil. Moja vera me
vladaj; moje upanje terdi, ino moja ljube¬
zen me grej!

0 Jezus, božji učitelj ino božji izgled!
tvoj evangelj me vodi, tvoje dejanje ino ne¬
hanje mi ogledale bodi! 0 da bi jaz le za
te živel; o da bi jaz le za te umerel, ino
si življenje ino domovino zaslužil, ltder ti
živiš ino kraljuješ od vekoma do vekoma.
Amen.

56

Darovanje. (Pervi glavni del svete meše.)

Neskončno sveti, vsemogočni, večni Bog-
kakor nevreden sem tudi, se pred tobo.l
prikazati, si vemdar upam, ti toti kruh ino
to vino, ko bosta skoro v Telo ino KerV
Jezusa Kristusa spremenjena, po mešniko-
vih rokah z ravno tem namenom v daritvo
prinesti, ko ga je Jezus Kristus imel, ka¬
dar je to darovanje postavil, ino kterega
še zdaj ima, se za nas darujoč.

Darujem ti, o Bog! v zadostitvo za svo¬
je grehe ino v zahvalo za vse milosti ino
dobrote, ko si mi je podelil. Oglej se na
njo o Oča, na to nekervavo daritvo, ino
sprimi tudi moje telo ino mojo dušo v dar.

Prinesem ti zadnjič ti naj vekši dar, o
moj Bog! da od tvoje neskončne dobrote
za sebe, za svoje starše ino rodbince, za
svoje dobrotnike, za svoje prijatelje ino
sovražnike, za žive ino mertve, vse te ne-
precenjene zveličavne milosti dosežem, kte-
re mi grešni ljudje le po zasluženji tvoje¬
ga, se tebi darujočega Sinu zadobiti pre¬
moremo. Amen.

K. Pracfationu.

Svet, svet, svet je Gospod Bog nebeš¬
kih trum! nebo ino zemlja ste jegove časti

57

polni! Hosana na višinah Blagoslovljen bo-
% ko pride v Gospodovem imeni! ITosana
na  višinah.

Povzdigovanje. (Drugi glavni del svete meše.)

Zdaj se hip bliža, da edino pravični, pri¬
čakovanje ljudstv na zemljo pride. Kmalu
»o oltar prestol (tron) božjega veličanstva.

0 le pridi, Gospod Jezus! le pridi, in
'/čini po svoji ljubezni do nas to spremen-
J e nje, ktero je daleč čudovitnejše, kakor
stvarjenje sveta. Moja duša, zberi si vse
svoje moči; nebesa se tvojim željam odprejo.

Pri povzdigovanji sv. hostie.

0 Jezus, pravi živi Bog ino človek! ve¬
tjem, da si tukaj pod kruhovo podoboj
desnično navzočen. Molim te; ves skesan
odarim na svoje persi, ino k tebi kričim:

0 Jezus! bodi milostljiv! 0 Jezus! vsmili
se me! 0 najdobrotljivejši Jezus, odpusti
Nd moje grehe!

Pri povzdigovanji svetega keliha.

0 sveta Resna Kri Jezusa Kristusa! ve¬
tjem, da si pod vinsko podoboj resnično
navzočen. Molim te; ves skesan udarim na
S( >je persi, ino k tebi kričim:

58

O sveta Kri, umij me mojih grehov! 0
draga Kri, reši me mojih zasluženih kazni
(štrajfeng)! O milostljiva Kri, dobij mi p 1 ’*
Bogu milost ino vsmiljenje!

Po povzdigovanji.

Spomiuamo se, o Gospod! terpljenja in
umrenja Jezusa Kristusa, tvojega Sinu, na¬
šega Gospoda, kakor tudi njegovega vsta-
nenja ino častitega vnebohoda: ino prine¬
semo tvojemu veličanstvu od tvojih da¬
rov sveto čisto ino neoskvernjeno daro¬
vanje, ktero vse daritve tvojega slu-
žebnika Abeljna, Abrahama ino Mellnzedc-
ha neskončno presega, — našega Gospoda,
Jezusa Kristusa, tvojega Sinu, nad kterim
dopadenje imaš. Podeli nam, o dobrotljivi
Oča! svoj nebeški blagoslov ino vse dobro,
skoz ravno tega, svojega Sinu, našega Go¬
spoda. Amen.

Prošnja za mertve.

Spomni se o Gospod! tudi svojih slu-
žcbnikov ino služebnic i. I., ko so z zna¬
menjem vere pred nami šli, ino zdaj v mi¬
ru počivajo. Tem, o Gospod! ino vsem, ko
v Kristusu počivajo, dodeli kraj polehčice,
luči ino miru, skoz ravno tega Kristusa,
našega Gospoda. Amen.

59

Pri Pater noster. (Moli pobožno sveti Oča naš.)

Agnus Dei.

O Jagne božje, ktero odjemlješ grehe
Sv eta: vsmili se nas!

0 Jagne božje, ktero odjemljcš grebe
sveta; vsmili se nas!

0 Jagne božje! ktero odjemlješ grehe
Sv eta: daj nam mil'

O Jezus! daj nam mir, ko nam ga svet
‘tati ne more — mir z Bogom, mir s toboj,
ttbr s samimi soboj — ti mir, o Jezus! ko
ga z nebes prinesel, ino so ga angeli
Ze  ob tvojem rojstvi oznanili.

Obhajilo. (Tretji glavni del svete meše.)

(Reci trikrat z mcšnikom.)

0 Gospod! jaz nesem vreden, da ti greš
pod mojo streho, pak reci le eno samo be¬
sedo, ino zdrava bo moja duša.

Telo našega Gospoda Jezusa Kristusa
obvaruj mojo dušo k večnemu življenju.
Amen.

Kri našega Gospoda Jezusa Kristusa
obvaruj mojo dušo k večnemu življenju.
Amen.

Duhovno obhajilo.

Jezus, moj Gospod ino Bog! daj mi, te
vseli izkati, naiti ino obdcržati, ti pože-

60

lenje moje duše! Daj se mi vseli ljubiti? ti
edini Zveličar ljudi! Daj mi um, kteri vseli
lia te misli; serdce, kteru vedno po tebi
vzdihuje; počutke, kteri te skoz iščejo;
pamet, ktera te zmirom bolje spoznava;
voljo, ktera se po tebi ino po tvoji sveti
postavi ravna!

Ti kruh življenja! Ti živež angelov! po¬
deli se mi, ino spremeni me v se! Ino če
sem ravno zdaj nevreden, te resnično pri¬
jeti, se mi daj vsej na duhovni način užiti-

Duša Kristusova posveti me! Tvoje Telo
Odrešenik! ozdravi me!

S svojo Kervjo vmij me! Iz svojih ran
napoji me!

Terpljenje Kristusovo pokrepčaj me!
Prosim te, usliši me!

V svojo stran me skrij! Ne smert, ne
terpljenje me ne loči

Od tebe! O Gospod! vari me! Hudega
sovražnika! — Pokliči me

K sebi ob moji zadnji sili! Povzdigni
k sebi nas, o Bog!

Da te s tvojimi svetniki, častimo, hva¬
limo ino slavimo,

V kraljevstvi tvoje časti, od vekoma do
vekoma. Amen.

Božji Zveličar! ti si se za me daroval.
Kaj se zdaj bolje spodobi, ko da se ti tudi

61

Jaz ves v dar dam? Na vsekdar se zato
°dpovem vsemu, kar ti merzi; s popolnim
'datljem hočem za tvojo voljo terpeti, kar
^ ti, k moji sreči terpeti naložiš. —

f ri  zadnjih molitvah ino pri mesnikovcm blagoslovu.

Zdaj je, o Gospod! naj vckše ino naj
* v etejše opravilo naše svete vere dover-
s cno. Jezus Kristus, tvoj preljubljeni Sin,
Se  je tebi za nas daroval, ino se, kakor
''parno, pri svetem mešnikovem obhajili tu¬
di nam podelil. Daj da, vsmilečni Oča! da
Se  sad in učinek te nezapopadljive skriv¬
nosti tvoje ino njegove ljubezni nad nami
v idi! Blagoslovi mene, blagoslovi nas vse
Pričujoče, blagoslovi svoje celo keršcan-
s ko ljudstvo, izvlasti vse moje rodbince ino
z nancc, vse, kteri so mi že na duši ali na
telesi kaj dobroga storili, vse, kterim sem
2{ >bvalo ino molitvo dolžen; blagoslovi pak
tudi vse moje sovražnike, kterim, kakor ti
na križu, iz serdca odpustim! Blagoslovi,
0  Soljenja vredna sveta Trojica, Bog Oča,
Sin ino sveti Duh! naše osobe, naše dela,
naše sklepe ino naše terpljenje, da v tvojo
°ast ino v naše večno zveličanje služijo.

Amen.

62

Pobožnost pred ino po predgi.

Molitva pred predgoj. (Od sv, Augustina.)

Kličem k tebi, o moj Bog! kličem k
tebi, kteri si blizo vseh, ko te v resnici
kličejo; zakaj jaz si želim, tebe ino tvoje
svete zapovedi skoz bolj ljubiti, zato te
ponižno prosim, ti blažena Resnica! da roC
učiš. Modrost zvune tebe je — neumnost;
tebe spoznati pak je prava modrost. Uči
me o božja modrost! da tvojo postavo spo¬
znam. Zakaj jaz verujem: „Da bo ti zve¬
ličan, kterega ti svoje postave učiš.“ Vsej
je tvoja beseda večna Resnica!

Molitva po predgi. (Od sv. Gala.)

Vsemogočni Bog! kteri hočeš, da bi vsi
ljudje zveličani bili ino k spoznanju resni¬
ce prišli, ino kteri si dodal, da so se te
zveličavne, besede po mešnikovih ustih k
mojim ušesom priglasile: dodeli, da one s
tvojo milostjo v mojem serdci sad prine¬
sejo — po zasluženji našega Gospoda, Je¬
zusa Kristusa ino po pripomoči svetega
Duha. Amen.

63

V. Spovedne pobožnosti.

1. Pred spovedjo.

Klicanje svetega Duha na pomoč.

0 Bog- in Oča luči! kteri vse ljudi raz¬
pečuješ, kteri na ti svet pridejo, pošlji v
J^ogo serdce žarek svete luči ljubezni ino
, sa  (grivinge) ? da zamorem grehe, ko
S( hn jih soper tebe učinil, prav spoznati,
kesati (obžaliti) ino izpovedeti.

Ti pak, o porodnica mojega Boga! ko
Sl  toliko ljubezniva proti grešnikom kteri
Se  svojih grehov resnično spokoriti žele,
pomagaj mi s sveto vsepremagočo milostjo
*»o prošnjoj, ti moje naj ljubše Upanje,
Maria!

Moj sveti angel varuh! priteči mi s svojo
pomočjo, da vse razžalje spoznam, ko sem
Jih soper Boga kriv.

Vsi nebeški svetniki in izvoljeni! pro¬
site za me, da vredni sad pokore prine¬
sem. Amen. Oča naš . . . Cešdena si . . .

Zdaj pak lehko svojo vest izprašuješ. Pri o-
®°bah (peršonah) ktere so boječega serdca, ino
ktere večkrat svete sakramente prijemajo, mora to
spraševanje kratko, ne bojezljivo ino brez dvojb

64

ino dvoumnosti biti. Za take duše je zadosti, da
pametno ino nepopolnosti pogledajo , v ktere p®
navadi kapljejo. Bolje si morajo v skerb vzeti,
sakrament svete pokore s popolno skesanostjo, 21
žalostjo iz ljubezni ino s pobožnostjo prijeti, ker
jim drugači nič vredna strašljivost ino prazdna
bojezljivost naj več pači ino naj menje krepča.
Kdor se pak nasproti po redkem izpoveda, obra¬
čaj na izpraševanje svoje vesti toliko časa, koli¬
kor ga je po pameti za tako važno opravilo za¬
dosti, da se kakosti (plemena) ino števila svojil'
smertnih grehov po mogočnosti spomni.

Spovedno ogledalo ali izpraševanje vesti-

(Tudi dobro za spoved celega življenja.)

Opomin.  Pri smertnih grehih se morajo
število ino okolščinc, ktere greh bitstveno pre¬
mene, po vsi mogočnosti povedeti. Tudi se ne
sme zatajiti, če se drugi v greli zapeljajo, ali sC
pohujšanje da.

I. Božja zapoved.

Jaz sem Gospod tvoj Bog; ti ne ima®
nikakih drugih tujih bogov vzravno mene
imeti; ne imaš si rezane podobe delati, da
bi jo molil.

Jaz sem se (tolikokrat) nevredno spovedcl,
ker sem vedoma eden ali več smertnih grehov za¬
molčal, ali nesem nikakega kesa ino nikakega skle¬
pa obudil, se resnično poboljšati. V tem stanu
božjih ropov sem (tolikokrat) pri svetem obha¬
jili bil.

Sem nad kako versko resnicoj sam rad ve-
( l°>na dvojil (cviblal) ino se temu dvojenju ne n-
Perel. (Kolikokrat?)

Sem krivoverske, prazduoverske, prepoveda-

bukvice bral, ali drugim brati daval. (Koli-

Sem prazdnoverske reci verjel, se jih poslu-
z d, druge k temu napeljal ...

Sem uad mogočnostjo svojega poboljšanja ali
|'ad dosegnenjem odpuščenja svojih grehov dvo-
j'l- Sem svojo spoved do smertne nevarščine do-
la gal. Sem proti Bogu gondral, ga klel

Sem med kletjem svete imena, svete sakra-
0'ente, rane Kristusove objokal.

Sem se kakega učinjenega greha veselil, ali
Se  ž njim hvalil.

Sem se z darmi milosti ino nravi (nature) ba¬
hal, ino sem je svojim zaslugam ino ne božji mi¬
losti pripisoval.

H. Božja zapoved.

Ne imaš imena Boga, svojega Gospoda,
po nevrednem imenovati.

Jaz sem krivo prisegal (ali nad resnicoj dvo¬
jo) pri Bogu, pri svoji duši, pri svoji veri i. t, d.

Sem prisegel, kaj hudega storiti, (Taka pri-
Se ga se ne ima, ne sme deržati.)

Sem kaj pripuščenega s prisegoj obljubil, pak
ft o volje imel, obljubo deržati.

Sem kaj lažljivega poterdil, postavil; Bog me!
Naj božjega obličja ne vidim i. t. d.

Sem kako obljubo storil, pak je ne deržal.

5

60

Sem svete besede pri šalnih (špasnih), si»°'
snih ali nespodobnih pogovorih golčal (izrekal.)

Sem božje ime brez spočtovanja izgovarjal - 1

IH. Božja zapoved.

Spomni se, da prazdnike prazdmiješ.

Jaz sem sveto meso kako nedeljo ali kak
prazdnik opustil, če sem ravno priliko imel, a '
sem jo zamudil, sem še le po evangelji prišel-
Sem se med njoj pogovarjal; sem sam rad raZ'
tresen bil; sem druge v pobožnosti motil.

Sem po nedeljah ino prazdnikih hlapčevska
dela opravljal; sem teiste priigrali, pojedinah, do¬
brih voljah, hudih pogovorih, posvetnih opravili ' 1
zavoljo dobička bil. sem predgo opustil i. t. d. Sel 11
kaj takega svojim ljudem pripustil ali zapovedal-

Ni pak še zadosti te dni le delo nehati:
božjo čast ino svoje zveličanje je posebno skerbeti-

IV. Božja zapoved.

Imaš očeta ino mater spoetovati, da bo*
dolgo živ na zemlji.

Sem svoje starše ali predpostavljene razžal>|
(kako?) . . . sem je tepel, je klel, jim smeri'
želel; jim v dolžnih rečeh nepokoren bil. i. t. d.

Nesem svojih staršev podpiral, ko bi bil ra¬
vno lehko; nesem jihovega poslednjega sporočila
ali jihove zadnje volje izpolnil.

Starši pak imajo premisliti, ali ne'so svojih o-
trok tudi k serdu dražiti, ali njih ali svojih mlajših
(družine) od božje službe odvračali.

87

V. Božja zapoved.

Ne imaš ubijati.

Jaz sem koga sovražil (kako dolgo?), sem
v °jega bližnjega ranil ali drugači ovredil, ali sem
Uciniti hotel; se ž njim nesem spravil, ko sem
* spovedi ino k obhajilu sel.

Sem drugim smerti ali kake nesreče želel;

se jihove smerti ali jihovega preterpetega
u ’ara veselil.

Sem se nad njihovo srečoj žalil.

Sem druge žalil, zasramoval, psoval i t.d.

med njimi skoz šepetanje ino skoz lažnine
“ e sede ali kakor koli drugači svajo delal. Ubogim
' s ili nesem pomagal, ako ravno bi bil lehko.

Vf. ino IX. Božja zapoved.

v  Ne imaš nečistosti delati. Ne imaš po¬
leti svojega bližnjega žene.

, Zakonski se imajo premisliti, ali se neso ka-
*° r  koli proti počtenosti tega stanu pregrešili.

Sem se v nečistih mislih sam rad mudil, se
J'*' radoval, sem imel poželenje, s samičnimi ali
Zakonskimi osobami grešiti.

Sem se skoz poljubce (kuševanje), poglede
?** nečiste dotike (tako ali drugači?) proti sam se-
ali z drugimi grešil.

Sem druge skoz dare, priližave i. t. d. k gre-
nu napplja.val. Take grehe delam (kako dolgo?)

Kuko se kdo v teh rečeh pregreši, vsakemu
'daistna vest povč; vse se inora jasno, kratko ino
s Počt!jivo razodeti, dokler so na ti način duši naj
nevarnejše rano sekajo.

5 *

68

VIL ino X. Božja zapoved.

Ne imaš krasti. Ne imaš poželiti svO'
jega bližnjega blaga.

Jaz sem bližnjemu skoz tatbino, golufio ajj
na drug nepripuščen način kvar napravil (koji*
cene?); še kvara nesem popravil, ko bi ga veni'
dar leliko bil.

Sem hotel kaj pokazili, pak priložnosti neS etl>
dobil. Sem tujega blaga želel. Sem drugim
biček kratil.

Sem skoz igranje, pijančevanje, postopanje ali J> a
enak način svoje vlastno premoženje svojih s ta*"
sev; otrok i. t. d. zapravljal.

Sem krivične pravde spocinal ali podpiral.
Nesem naidenih reči vernol, ko bi ravno lebko bi;

Sem dolge plačati odlagal, v nemar puščal, a* 1
ne hotel.

Premisli: Ce ukradenega ali tujega ne vel"
neš, se ti tudi greh ne odpusti, ako premoreš ve« - '
noti: brez povračila je pokora laž.

Vlil. Božja zapoved.

Ne imaš krive priče govoriti soper svo¬
jega bližnjega.

Sem legal v kvar bližnjega (koliko?} na sod¬
bi, ali drugde, nepremišljeno, iz prilizavanja, lZ
navade.

Sem drugim počtenje jemal, bližnjemu kako
pregreho primislil, ali skrivno, če ravno resnično
razodel, da je po tem bližnji v hudo slutje pri¬
šel; sem skrivnosti razkrival.

Sem druge krivo sodil,


69

s > Sem raznašanje in ogovarjanje rad poslušal;
j 6 /* 1  *ako govorjenje podpiral, hvalil; ino ko bije
oko odvernol, tega vemdar nesem storil i, t. d,

' e *ti se prilizaval.

i. (Vzeto počtenje se mora kakor ukradeno
V vernoti.)

: Sem šepetal, to je pošte nosil. Ta pregreha

Htočno ostudna.

Dobro bo, še sledeče pristaviti
Pet cirkvcnih zapovedi.

Imaš zapovedane prazdnike prazdnovati.
Imaš vsako nedeljo ino vsak prazdnik
sveto meso pobožno slišati.

’ ’ Se imaš zapovedane poste postiti.

* Se imaš vsako leto naj menje enkrat
svojemu predpostavljenemu spovedniku
spovedeti, ob velikonočnem času pak
sv. Resno Telo prijeti.
v ; Ob prepovedanih časih ne imaš svatov-
služiti.

Sedem naglavnih grehov.

1. Napuh. 2. Lakomnost. 3. Nečistost.
4- Nevošljivost. 5. Požertnost. 6. Serd.
Lenoba.

Sest grehov soper svetega Duha.

1. Prederzno na božjo milost grešiti.
Na božji milosti obupati. 3. Se spo-

70

znani resnici sopcrstaviti; 4. Bližnjemu božj e
milosti nevošljiv biti. 5. Proti kerščan-
skemu opominanju oterpno sordce imeti. *’•
V nespokornosti ostati.

Štirje vnebovpijoči grehi.

i. Radovoljni poboj. 2. Mutasti ali So-
domski greh. 3. Zatiranje ubogih, vdov in°
sirot. 4. Zaderžanje delavcem zasluženega
plačila.

Devet tujih grahov.

1. Greh svetovati. 2. Velevati. 3. Pri'
voliti. 4. Napeljati. 3. Hvaliti. 6. Mol¬
čati. 7. Pregledati. 8. Se udeležiti tuje¬
ga greha. 9. Drugih grehe zagovarjati.

Po dobro premišljeni vesti moli.

Kčs lno žalovanje ino obudi terdni sklep-

Vsmiljeni Oča! Kaj li ti imam povedeti?
Obmolkuoti moram jaz grešnik pri pogledu
svojih grehov, ktere sčm k Ijnbu močnim
obljubam, ko sčm je tebi svojemu Bogu ino
Gospodi storil, drugoč tako nehvaležno ino
prederzno učinil. Oh! Gospod vsmili še se
svoje uboge stvari, ino daj mi pobitost
serdcu ino milo obžalovanje mojih grehov!

Daj solze mojim očem, da svojo nezvestobo

71

P r oti tebi objokujem. Glej! v serdci mi je
Za k da sčm tebe, o večna Popolnost, raz¬
bil, si svojo dušo oskvernil, tvojega sve-
* e ga Duba v sebi užalostil, ino Kerv tvo-
J e ga edinorojenega Sinuobnečastil! Jaz spo¬
nam svoj veliki dolg pred tvojim duhov¬
nikom objokano ino ponižno obtožiti, ino
'se opraviti, kar tvoja božja pravičnost
iirja, da očinsko ljubezen tvojega Serdca
?°pet zadobim. V dar tudi prinesem tvo¬
jemu božjemu veličanstvu v zadostitvo za
svoje mnogotere vedne ino nevedne grehe
‘no v dostavo za svoj zlo pogrešni ino ne¬
popolni kes, vzdihljeje, solze ino Kerv tvo-
J e ga božjega Sinu, svojega Gospoda Jezu¬
sa Kristusa, ko jo je v svojem bridkem
trpljenji- in umiranji za moje grehe na kri¬
žu prelil. O večni Oča! vsmili se zavoljo
Jezusa, ino bodi meni nehvaležnemu greš-
oiku milostljiv!

Ozri se na me, o Gospod, s svojim vsmil-
jenjem, ino blagoslovi moj novi ino terdni
sklep, ko ga storim v tvoji naj svetejši
Navzočnosti, tvoje božje ljubezni nikdar več
s kakim grehom ne razžaliti; ampak se
vsega skerbno ino resnično ogibati, kar bi
pred tvojimi neskončno čistimi očmi mer¬
sko bilo. 0 moj nebeški Oča! ne odpusti,
da bi se jaz kde keda več od tebe ločil;

72

pošlji raji vse nadloge nad me, ino me raji
s tega grešnega življenja vzemi, če tvoja
vsegavedočnost previdi, da bi jaz naj draži
tvojih darov, svojo prosto voljo keda na
hudo obračal, tebe, svojega Očeta, svojega
Stvarnika ino naj višega Gospoda žalil.

Ko si si vest dobro premislil, grehe resnično
skesal ino krepki sklep, se poboljšati, storil, se
podaj k sodnici svete spovedi! Pristojno, kakor
se za človeka spodobi, kir se pregrehe, daje  naj
vise veličanstvo razžalil, kriv spozna, ponižno, s
prostim serdcem, z znotrenjim pokojem ino terd-
nim zaupanjem brez vse bojezljivosti, ko bi tikaj
od premišljevanja vesti pameti izpadlo, opravi pred
navzočnim sodnikom svoje vesti obtožbo samega
sebe, ino pazi s pripravljenim serdcem na spo¬
vednikovo opominanje ino svarjenje. Glej v njem
le samega Jezusa Kristusa, ino zaderži se, dok¬
ler ž njim govoriš, ravno tako, kakor bi s Kristu¬
som samim govoril. — Če se imaš greha obdol¬
žiti, ko si drugoč v njega padel, stori celo po¬
sebni sklep v njega ne več pasti, s terdnim obe-
čanjem, se tudi priložnosti ogibati, in od spoved¬
nika naročene pomočke, ali ktere za svoje pobolj-
šanje sam za naj boljše spoznaš, gotovo na do¬
bro obračati,

2. Po spovedi

Zahvala.

Moljenje, češčenje ino hvaljenje bodi
tebi, o dobrotljivi ino milostljivi Bog! Mo¬
jega kesa (grivinge) nesi zavergel, temoč

73

flte drugoč z očetovsko ljubeznjo sprijel,
1110  mi po sakramentu svete pokore vse
j®°je grehe odpustil. Raztergaue so vezi,
*° so me k pogubljenju priklepale; dru¬
goč sem v prostosti tvojih otrok, in obra-
j|°van s tvojim nebeškim mirom; moji gre¬
bi so mi odpuščeni! O moja prepomilova-
duša! slavi Gospoda, ino vse, kar je v
toeni, hvali njegovo sveto ime! —

Kako nezaslužena je milost, ko sem jo
0( 1 tebe, o dobrotljivi Gospod! prijel. Ka¬
to očinski me k preobernenju ino pobolj-
fonju vabil! Ino zdaj, ko sem se, kakor
Zgubljeni sin, skesano in objokano svojih
grehov pred toboj ino tvojim namestnikom
•zpovedel, kako hitro, kako milostljivo si
Se  me vsmilil, ino mi mojo grešno težo
preložil! — O Bog! Tebe je sama ljube-
2e n, ino vsmiliti se ino zveličati je tvoje
v 'eselje! Smerti grešnika ne hočeš, temoč
'ijegovo spreobernenje, da vekoma živi! —
9 G večna nedopovedljiva ljubezen! pre¬
jmi mojo dušo ino vzplameni moje serdce
te nasproti ljubim, da se iz ljubezni do
tebe za napred greha ino vsega hudega o-
gibijem; ino vse, kar ti merzi, studim ino
čertim. —

Ja, — od tega hipa, o moj vsmiljeni
Oča! te hočem vekoma ljubiti, ino kolikor

74 -

le zamorem, po svoji goreči skerbnosti, po
pravi počtenosti, po otročji pokornosti po
vednem spominu na tebe, po pobožni vda¬
nosti v tvojo sveto očinsko voljo po nc-
prenehanem čuvanji nad sam soboj ino nad
svojimi počutki, ino po zvestem izpolnje¬
vanji' vseh svojih dolžnosti to dostaviti, kal'
sem si po svoji dozdanji oslcpljenosti ino
veliki nemarnosti zamudil. Ti v moje serd-
ce vidiš; ti veš. vse reči; o Gospod! ti
tudi veš, da te jaz ljubim, da se resnično
za poboljšanjem ino posvečenjem svojega
življenja upiram: o pridi moji slabosti na
pomoč: podpiraj me v vojski soper greha;
krepčaj me, da si silo storim; nebeško kral-
jevstvo na se potegnoti; povzdigni mojo
dušo, da to iščem, ino se po tem ženem,
kar je gore; daj mi, o nepočerpljivi izvi¬
rek vseh dobrih darov; daj mi stanovitnost
v dobrem, da ti v zvesti ljubezni vekoma
služim. Amen.

VI. Obhajilne pobožnosti.

I. Pred svetim obhajilom.

Ver a.

Kdo mi da, o naj slajši Jezus! da za-
•aorera pod zagrinalom kruhove podobe tvo¬
je obličje videti, v ktero si tudi angelci
gledati žele; kdo mi da, tu zveličavne vrel¬
ce tvojih ran spoznati, ktere z očmi svoje
vere na tvojem svetem Telesi vidim, te stu¬
dence žive vode' v očiščenje moje duše!
1’ordno verujem, o moj Jezus! da si ti v
tej naj vekši skrivnosti svojega Telesa ino
svoje Kervi resnično ino bitstveno navzo-
Čen. Tu je tvoje ostavljeno, čestito Telo,
svetlejše, kakor rumeno solnce, z ednako
popolnostjo ino z ono čestito lepotoj, ka¬
kor v nebesih prestolnje (prebiva). Tu je
tvoja Kri, ko je nekda za naše zveličanje
}, a križu tekla; tii je tvoja duša, polna mi¬
losti ino modrosti; tu je tvoje Božanstvo
(Božtvo), vsemogočna Beseda; ino ker si
ti v Očeti ino je Oča v tebi, za to je tu¬
di Oča, tebe, svojo Besedo vekoma rodeč,
bio sveti Duh, Očino ino Sinovo medsobno

76

(vzajmno) Zedinjenje ino Ljubezen tukaj v
oltarskem sakraraentu pričujoč. Pa sveta
večerja je zapopadek vseh tvojih čudežev,
to neblodna resnica, ktere se hočem s tvo¬
jo pomočjo deržati ino jo do smerti terditi.

II p a n j e.

Ino kako bi si jaz mogel upati, se k
tebi približati, tebe prijeti, ko bi ne bil ti,
o naj slajši Jezus! moje odrešenje ino mo¬
ja moč, moje pribežališč ino moje zaupanje,
kteri mi sam veliš ino me opomneš, k te¬
bi priti! Zanesem se tedaj na tvojo do¬
broto ino pridem, kakor bolna ovčica k svo¬
jemu pastirju; hitim k tebi, kakor tisti, ko
si je smert zaslužil, k svojemu mogočne¬
mu branivcu. V neskončni vrednosti tvoje
Kervi je vse moje zaupanje, ino dobro so
mi zdi, da v sam sebi ničesar ne naidem,
ne kar bi se zanesti mogel, da tem terd-
neje na tebe zaupam. Vsmili seme in otmi
me, kteri teh nikoli ne zapustiš, ko na te¬
be zaupajo.

Ljubezen.

O Gospod! čudež tvoje ljubezni je, da
si se udostojil, naše človečko bitje (natu¬
ro) na se vzeti: pa še veči je čudež, da

77

si, pred ko si svet zapustil ino k Očetu
sel, svoje Telo ino svojo Kerv v jed ino
pitje nam zapustil: kajti v onein čudeži si
da se človečanstvo na se vzel, v tem pak
nam deliš svoje Božanstvo. Ino tako si nam
vso polnost svojih milosti ponudil, da bi
si mi iz vseh moči prizadevali, te ljubiti.
0 prava in edina tolažba v tej tuji deželi, o
naj viša dobrota, ko se na ti zemlji najti da!
Ti vse moči moje duše k sebi vlečeš, ker
se mi sam sebe v dar daš, ker mojo dušo
s sam soboj nahraniš, da si jo osvojiš ino
v sebe spreimeš! O sveti živež! ker lju¬
bezen vnemlješ, užgi tudi v meni ljubezen,
da ti nebeški plamen, ko si ga ti o Jezus
Ha zemljo prinesel, tudi v mojem serdci
plane. Cern obilnejše milosti mi podeliš,
tem gorečeje bom te ljubil; nikdar pak te
ne bom tako ljubil, kakor si ti zaslužiš,
ljubljen biti.

Ponižnost.

O Gospod ino kralj strahovitega viso-
čanstva, neumerljivi ino sveti Bog! kir v
nepristopni luči prebivaš, kako reven se
jaz pred toboj prikažem, jaz — nesnažna
stvar, kerhka ino rahla, od neumnih strasti
znotre preburjana, vsakemu napuhu podver-

18

žena, ino brez tvojega vsmiljenja nič druga*
kakor vreča pregreli iuo zablodkov, poso-
da sramote, otrok serdu ino teme! Oinoja
tema proti tvoji luči! S kakim zaupanjem
smem k tebi pristopiti, k naj pravičnejše'
mu sodniku, pred kterega pogledom nebni
stebrovi trepečejo; ker sem ti za tvoje
vsmiljenje le neizrečeno nehvaležnost v po'
vračilo dal? Vemdar me na novo ljubezni¬
vo vabiš, k tebi priti, zvune kterega ni ne
zveličanja, ne življenja. Ino jaz pridem iuo
k tebi kličem! »Oživi in obari me, o Go¬
spod, ker sem na te zaupal: moj Bog si
ti, ker mojega nič ne potrebuješ.“ (Ps. 15.)

Mfllitva svetega Tomaža Akviujana.

Vsemogočni večni Bog! glej, jaz pridem
k Sakramentu tvojega edinorojenega Sinu,
našega Gospoda Jezusa Kristusa. Pridem
kakor bolnik k svojemu zdravečemu vrač-
uiku; kakor nesnažni k studencu vsmiljen-
ja; kakor slepec k luči večne svetlobe;
kakor potrebni ubožec k Gospodi nebes
ino zemlje. Prosim te tedaj po preobilno¬
sti tvoje neskončne darežljivosti, ozdravi
milostljivo mojo bolezen, umij mojo nesna¬
go ; razsveti mojo slepoto, obogati moje u-
božtvo, in obleci mojo goloto, da kruh an-

£®lor, kralja kraljev ino Gospoda gospo-
dovavcev s toliko spočtljivostjo ino poniž¬
nostjo, s toliko skesanostjo ino pobožnost¬
jo* s tako čistim ino vernim serdcem ino
n takim namenom prijeti zamorem, kakor
J e  za zveličanje moje dušo dobro. Dodeli
•oi, o Gospod! da nikar le zvunenje Sa-
kramenta Telesa ino Kervi Jezusa ne pri¬
dem; temoč tudi znoternje sadu ino moči
^ega sakramenta deležen postanem. 0 Bog
ljubezni ino milosti, daj mi, Telesa tvojega
edinorojenega Sinu, ko je je iz Marie De¬
vice na se uzel, tako užiti, da se tako v
ujegovo duhovno Telo vtelesim ino k nje¬
govim udom prištet biti zamorem. — Naj
ljubeznivši Oča, podeli mi, da tvojega lju¬
bljenega Sinu, kterega se zdaj na tem ži-
v ljenjskem popotovanji pod kruhovo podo-
boj zagernenega prijeti pripravljam, nekda
z razgernenim obličjem vekoma gledam;
kteri s toboj ino svetim Duhom živi ino
kraljuje Bog od vekoma do vekoma. Amen.

Ob prijemanji svete hostie.

(Kadar mcšnik sveto hostio kažejo, red ž njimi
sledeče besede trikrat.)

O Gospod! jaz nesem vreden, dati greš
pod mojo streho, temoč reci le eno samo
besedo, ino zdrava bo moja duša.

80

(Potler oči spočtljivo povesi, odpri usta, če¬
dno zini, poderži jezik nekaj malega na spodnje
ustnice ino primi brez naglega gibanja z ustm’
sveto Resno Telo, ne grizi ino si samo z jezi¬
kom pomagaj.

2. Po svetem obhajili.

Ni molitve, ktera bi Bogu prijetnejša ino na¬
šim dušam koristnejša bila, kolikor je ta, ko
kakor zahvala po svetem obhajili opravlja. Kri¬
stus, nas Odrešnik, ostane v nas, dokler se p°'
dobe ne povžijejo. Misliti si je, kakor da bi
iz ust Jezusa Kristusa samega one besede, koJ c
je k svojim učencem govoril, slišale : „Mene p 8 * 4
ne imate zmirom pri sebi.“

Po svetem obhajili, se ne ima k malu v ka¬
kih bukvicah brati; daleč boljše je, če se vsej p°
svetem obhajili v svetih premišljavah ino ljube¬
zenskih vzdililjejih vadiš ino se nekoliko časa 1 >
Jezusom Kristusom, kir je ravno zdaj v tvojem
serdci pričujoč ino kakor Bog ino človek navzo-
čen, skrivno ino zaupljivo pogovarjaš. Toži m u
zdaj svoje nezvestobe, izkušnjave ino nadlog®}
prosi ga zdaj za to ali ono čednost I. I.

O kolike zaklade milosti lehko pobožna duša
zadobi, ako se po svetem obhajili vsej pol ure z
dobrim Jezusom v duhu bavi (razgovarja.)

Drugi čas tega srečnega dne ima pobožna
duša dostikrat na tega velikega gosta misliti, ko
ga je pri obhajili prijela.

Hvalna molitva.

Hvalite tedaj vse stvari Gospoda: ča¬
stite ino slavite ga z menoj na vekoma. —

81

Vi angeli ino verbangeli, hvalite Gospoda:
častite ino slavite ga na vekoma. — Ve
Moči ino Gospodstva, ve Kraljevstva in 0-
Masti hvalite Gospoda: častite ino slavite
?a na vekoma. —- Vi blaženi Prestoli, na
kterih Gospod sedi ino svetove sodi, vi
Gerubi ino Serafi, ki od ljubezni da svo¬
jega stvarnika plamenite, hvalita Gospoda:
°astite ino slavite ga na vekoma. — Vi a-
1'osteljni in evangelisti: častiti založniki
svete Kristusove Cirkve, hvalite Gospoda :
častite ino slavite ga na vekoma. O slavna
"možica mučenikov (marternikov) ino sve¬
tih spoznavcev, hvalite Gospoda: častite
mo slavite ga, na vekoma. Ve pobožne ino
čiste device ino vsi prebivavci svetega Sio-
"a, hvalite ino častite Gospoda na vse več-
" e  čase. Amen.

Zahvalna molitva.

O Jezus, moj Bog, moje večno veselje,
G zdaj v meni živiš, ino jaz v tebi! Kako
G imam, o Gospod! dobroto tvojega vsmi-
lečnega obiskanja povernoti, ko si s vsemi
|mgatstvi svoje slave v mojo dušo prišel ino
Ji svoje neizmerne zasluge tako deliš, da
P° njih nebes vredna postane! Zato to hvali
v ečna ljubezen tvojega božjega Serdcaj

6

82

vse verste zveličanih duhov ti zato hvalno
pesem pejte in iz serdc vseh svetnikov v
nebesih ino vseh pravičnih na zemlji se
hvalni darovi in ljubezenski plameni k tebi
vzdigajte. Z njimi združen te hočem tudi
jaz hvaliti ino častiti vse svoje žive dni
ino vse svoje misli, besede ino dela brez
razdelbe ino preklica tvoji službi posve¬
čevati.

Ljubezen.

O Jezus, Bog večne ljubezni, kir zdaj
v mojem serdci počivaš, oh da bi te ja z
iz cele duše ljubiti mogel ino toliko koli¬
kor si ti ljubezni vreden! da bi te ljubiti
mogel s tako gorečo ljubeznjo, kakor te
v nebesih Maria, tvoja blažena Mati ino vsi
sveti angeli ino izvoljenci božji ljubijo! Pro¬
sim te, užgi ino raztopi moje serdce z o-
gnjem svoje božje ljubezni! — O Jezus, ti
si pri meni! o Jezus, ti si v meni! O Bog
mojega serdca! ljubim te črez vse, ljubim
te edino za hojo samo voljo, ino ne ho¬
čem zanapred tudi ničesar kakor tebe sa¬
mega ljubiti. Za tega voljo te prosim, da
me s svojo milostjo krepiti ino moje serd¬
ce v svoji ljubezni ohraniti račiš (hočeš).

83

[ z r o c c n j e.

Moj Bog ino moje vse, glej, kar koli
s $m in imam, to sem in imam skoz tebe!
Ivoj sem! ker si ti moj Stvarnik, moj Za-
Povedhik in Obderžavec; sam rad izročim
| e bi z otročjo ljubcznjo skoz voljno po¬
korščino vse, kar sem od tvoje dobrote
Prijel. Oj vzemi me kakor svojo vlastino,
mo vodi ino vladaj me po svojem svetem
dopadenji. V svetem Sakramentu svoje lju-
kezni si se mi dnes ves dal, brez vsega
P r ideržka izročim tudi jaz popolnoma vse
‘ Sv oje bitstvo v tvoje roke. V dar ti pri-
Oesem vse moči svojega telesa ino svoje
duše, svoje serdce ino svojo voljo. 0 daj,
da bo ti dar mene samega tebi prijeten;
Posveti ga ino zedini ga z velikim darom,
k° si ga svojemu nebeškemu Očetu na kri-
Zu  prinesel v popoln žgaven dar svoje božje
Mave! Ne pripusti, o moj božji Odrešnik!
da bi me greh ino svet drugoč premagala,
P°kler si me ti s svojim Mesom ino s svojo
Kervjo nahranil ino moje serdce v vlast
v zel. Ščiti (varuj) me s svojo krepko ro-
koj da sovražnik ničesar do mene ne o-
Pravi, ino jaz v sveti zvestobi za tebe ži-
vin » in umrem. Amen,

6  *

84

Prošnja.

0 Jezus! ti večno izvirališče vsega do-
brega, kir si iz ljubezni do mene ino d* 1
bi mi svojih milosti obilo podelil, v moje
serdce prišel: prosim te, da svojo daro'
vitno roko odpreš, ino mi vse to podeliš?
kar bi ti mojo dušo prav prijetno storilo-
Izpodi iz mojega scrdca vse, kar se ti gnu¬
si; očisti moje telo, posveti mojo dušo, i* 1
udeleži me zaslug svojega terpjjenja in u '
nrenja. Zedini se popolnoma z menoj, oj
ti ljubljeučič moje duše, ino živi sam v me¬
ni, da tudi jaz v tebi ostanem ino vseli l e
tebi živim. Daj meni ino vsem, za kterc
sem dolžen moliti, milosti, kterih naj bolje
potrebujemo. Dodeli, da vse skušnjave »up
hude želje stanovitno premagujem, posebno
one, k kterim sem največ nagnjen. Poma¬
gaj mi, o naj milši Jezus, da v vsem do¬
brem neprenehoma rastem ino se tvoje lju¬
bezni nikoli več ne ločim. Amen.

ljubezenski vzdehi ino prošnje.

(Od sv, Franc. Sal. in Alf. Lig.)

Tcrdna je moja vera na tebe, o neblod-
ljiva Resnica! nepremekljivo moje upanje
na tebe, o neskončna Dobrota; serdčna in

85

Sterna moja ljubezen do tebe, naj više,
lla j ljubeznivejše Bitje! Bog ino vedni Do¬
bitnik! tebi hočem vdan biti, tebe ljubiti
11,0  slaviti vse svoje žive dni ino na več-
,le  čase.

Jaz sem Njega našel, kterega moja du-
Sa  ljubi. Deržim ga ino ga več ne izpu-
s tim, da zamorem po pravici reči: „Jaz ži-
yin>, pak vsej ne jaz, temoč Jezus Kristus
z ivi v meni!“

Zdaj o Jezus! moj pokoj, moje edino
yeselje, moje blaženstvozdaj odpustiš svo-
J e ga službenika v miru, ker so moje oči
tv 'oje zveličanje videle. Moje serdce se te¬
be veseli: v tebi se raduje moja duša. O
j*°g mojega serdea, da bi jaz zdaj v tvo-
l e m svetem objetji, z gotovostjo tvoje lju¬
bezni srečno umreti mogel!

O preobilje ljubezni! naj ponižnejši Jc-
yus! skriti Bog! molim te v sebi. Preslabo
Je edno serdce, te ljubiti, premalo eden je-
z *k, te hvaliti.

O moj Zveličar! koliko ln-alo sem ti
dolžen, da si mene, ubogo stvarco, tako
čudežno obiskal! Ne menjše, kakor da se
sam sebe v dar prinesem ino prosim, da
ii sam v meni živiš.

O moj Bog! ti k meni prideš, da me s
s oboj zediniš, da mi zasluge svojega ter-

86

pljenja obilno podeliš ino me posvetiš. 0'
pravljaj tedaj v meni vse to, za česar volj 0
si prišel ino ne dopusti, da bi sad tvoje'
ga prihoda nad menoj zastonj bil.

O Jezus! ti veš, česa grešam ino ]>°'
znaš moje slabosti: daj mi ponižnost, ci'
stost serdca, ednakost s tvojo sveto vdljol?
krepost proti budim razvadam ino poter'
pežljivost, da vse hudo, kar se mi dogodi?
za tvoje ljubezni voljo terpim.

O moj Zveličar! po ti neskončni lj u '
bežni, ko te je na zemlju potegnola ino te
na križu umreti nagnola, daj tudi meni v
tebi zamreti, da ti v vekoma živiš.

O Bog moje duše, spočitam ino ljubi' 0
te črez vse dobrote tega sveta ino tudi
bolje kakor sam sebe. Za to se tebi ves
prepustim, ino se z ljubeznjo ino spočto-
vanjem vsem tvojim pravičnim odlokam pod-
veržem, da se vse, kar si črez mene v ča¬
su ino večnosti odsodil, dopolni; vemdar
upam nekda tvoje božje obličje, ino tvojo
popolno lepoto v nebesih gledati.

Moj Bog ino moje vse, ničesar ne ho¬
čem iskati razve tebe, zakaj le samo v te¬
bi zamorem vse naiti. O naj ljubeznivejši
Oča, daj, da bo moja naj vekša skerb, tebi
vredno služiti, kakor si tudi ti za moje od¬
rešenje preobilno skerb imel.

O včlovečena Beseda večnega Očeta. Je-
zus Kristus, ti nesi iz mednega drugega vzro¬
ka na svet prišel, kakor da bi v serdcih lju¬
di prebival, ko si je s svojo Kervjo odre¬
ci : moje serdce bodi zato celo tvoje; po¬
sedi je, razsveti je ino je učini pripravno,
ty ojo presveto voljo izpolnjevati.

Vsemogočni Jezus, vzemi vse proč od
mene, kar delovanje tvoje mogočnosti ino
dobrotljivosti v meni pači, ozdravi me vse
Nečistosti ino nezvestobe, ino napolni me
svoje milosti ino modrosti.

0 sveti Duh, napolni mojo voljo onega
svetega poželenja, ktero se v čednostih
r azplodi, ino ne daj ji druge svobode, (pro¬
stosti), razve te, da se ti vsa vda.

Moj Bog! daj da te gledam skoz živo
vero, da te spoznam ino ljubim. Pokaži mi
svojo voljo, da jo dopulnjujem; pokaži mi
mene samega, da se ponižam ino zaniču¬
jem; pokaži mi k zadnjemu v večnosti svoje
božje ino zveličavno obličje, da te ljubim
ino se nikdar tvoje ljubezni ne ločim.

Gospod, svoj čas ino svoje moči sem
si zapravil, kakor izgubljeni Sin, ino vem-
dar nesem mogel tvojega vsmiljenja utru¬
diti! Daj, da bo odsihdob ne sleparia ob¬
čutkov, ne strah pred ljudmi, ampak tvoja
volja vodilo mojega življenja; vpiši v moje

88

serdce z neizbrisljivimi čertaini postavo
svoje ljubezni.

Moj Bog! ko bi tudi pekla in o terpljdn-
ja za grešnike ne bilo, bi te jaz vemdar
ljubil ino rad za te terpcl. Daj, o Gospod-
da bom nenehoma po tvoji volji. Pusti mi
to serdce, le, da te slušam, to truplo, da
ti je v dar prinesem, to življenje, da ti jo
posvetim.

Neskončna mogočnost, podpiraj mojo
nemoč; večna modrost razsvečuj moje te¬
me; neizmerna dobrota, zanašaj moji hudo¬
bi. O dobrotljivost, o ljubezen, o modrost!
ah kak pozdno sem te spoznal! kako pozd-
no sem te ljubiti začel! Preblažena Devi¬
ca, ti božja ljubljenka, naj ljubeznivša! do-
bij mi pri svojem Sinu, da vse njegove na¬
govore slušam, in uči me vse čednosti, kte-
rih vajenje ti je na zemlji božje dopadenje
doseglo. O naj dobrotljivejša Devica, prosi
svojega Sinu, da s svojo sakramentovsko
navzočnostjo nikar pred od mene ne odi¬
de, dokler v moji duši obilja svojih bla¬
goslovov ne založi.

Molitva svetega Ignacja.

Duša Kristusova posveti me;

Telo Kristusovo obvari me;

Kri Kristusova napoji me;

Voda Kristusove rane na strani umij me:

Terpljenje Kristusovo krepi me;

0 dobri Jezus! usliši me;

V tvojih svetili ranah skrijem se;

Oh, ne daj, od tebe ločiti se!

Hudega sovražnika vari me;

V moji smertni uri pokliči me;

Ino k sebi daj priti mi,

Da te s tvojimi angeli ino svetniki hva-
b«i na vekoma. Amen.

3. Duhovno obhajilo.

Po nauku svetega Tomaža je duhovno
°hhajilo goreče poželenje, Jezusa Kristusa
v  svetem Resnem Telesi prijeti, ino je lju¬
beznivo objetje v duhu, kakor bi ga res¬
nično prijel. Veliko svetnikov uči,, da, če
Se  dobro opravi, nekakor ravno te milosti
buši dodeli, kakor resnično prijetje svete
bostie. Sveti Tridentski Cirkveni zbor po-
v zdiguje to duhovno obhajilo z naj lepšo
hvaloj in opomina sve vernike, ga večkrat,
bi izvlasti pri sveti meši, če ga resnično
ne uživajo, opravljati.

90

Podoba duhovnoga obhajila.

Od sv. Alfonsa Ligu or.

Moljenja naj vrednejši Jezus terdno ve¬
rujem da si ti v naj svetejšem oltarskem
sakramentu resnično navzocen. — Ljubil^
te črez vse. — Iz ljubezni do tebe so n * 1
vsi moji grehi žal. — Na vekoma ne ho¬
čem več grešiti. — Moja duša želi te pri'
jeti. Ker te pak zdaj bitstveno v sakrfl'
mentu ne morem prijeti, pridi na duhovi ' 1
način s svojo milostjo v moje serdce.

CTu obudi željo, Jezusa v svetem Resne 111
Telesi prijeti)

Objemem te, o moj Jezus! kakor že re¬
snično navzočnega! Ves se s toboj zedinim*
ne pripusti, da se te keda ločim.

4. Ponovljcnje kerslne obljube.

Od sv. Franc. S a 1 e s.

Ko sem zdaj navzoči tebe, o Bog! pre¬
mislil, kako sem na den svojegu svetega
kersta tebi tako veselo v dar prinesen in°
posvečen bil, da bi tvoj otrok bil, pak sem
k ljubu tej v mojem imeni tistokrat storjeni
sveti obljubi, svojo dušo tolikokrat z grehi
soper tvoje veličanstvo pognusil, vemdar

91

drugoč v se grem ino se veržem pola ke-
Sa  ino sramote v roke tvoje neskončne
vsmilečnosti. Ponižno prosim za milost, za-
•'esenje in odpusčenje, ja za popolno od-
Ve zo svojega dolga, skoz moč terpljenja in
korenja Jezusa Kristusa, Zveličarja moje
duše. Ino na njega, na večno podstavo mo-
Jega upanja naslonjen, poterdim ino pono¬
sni sveto zavezo zvestobe, ko je bila pri
kerstu v mojem imeni s toboj, o moj Bog!
sklenena. r -  Odpovem se hudiču, svetu ino
mesu ino prekolnem jih nesrečne nagovo¬
re, zaleze, prazdnosti ino želje za vse svoje
žive dni ino za vse večne čase! Ino k te¬
bi, svojemu dobrotljivemu, milostljivemu Bo¬
ga obernem, poželim, izvolim ino sklenem
''epreklicljivo, zdaj — ino vekoma — tebi
služiti ino tebe ljubiti! V ti namen daru¬
jem, prepustim ino tebi svojo dušo s vsemi
jenimi močmi, svojega duha s vsemi jego-
virni krepostmi, svoje serdce s vsemi je¬
lovimi počutki! Zarotim se potem, da ne
bom nikdar več kterega dela svojega bitja
Ila  hudo obračal ino tvojo božjo voljo ino
tvoje najviše veličanstvo žalil! V ponižno¬
sti se ti ves, kar me je, v dar pi*inesem,
da na večno tvoja dobra, pokorna, ino zve¬
sta stvar ostanem, ino se nikoli več tebe
oe ločim ali tudi nikoli mi ne bo ta zaveza

92

žal dela! — Pak oh! ko bi se mi po na¬
peljevanji Imdega sovražnika ali človečje
slabosti keda dogodilo, da bi jaz tej svet’
obljubi ino zavezi soper ravnal kakor koli;
se proti temu svetečno ino naprej zdaj iz¬
rečem ino sklenem, s pomočjo svetega J) u '
ha, kakor hitro svoj padec zapazim, na no¬
vo brez odloga ino pomude k tvoji vsiui'
lečnosti, o moj Bog! povernoti.

To je moja volja, moja misel, hepre-
lomljivi ino nepreklicljivi sklep, kterega jaz.
brez prideržka in iznemka zdaj zagotovim
ino poterdiiu v tvoji sveti navzočnosti, °
moj Bog, ino pred očmi vseh vzeličanih ino
v pričo svete Cirkve, moje dobre matere.

Ti pak, o moj Bog! večni vsemogočni
Oča, Sin ino sveti Duh, pokrepi dobrotlji¬
vo ti moj sklep in udostoji me (me vred¬
nega stori) da ti moj serdčni dar sprimeš,
da se s sladkim dišaujem k tebi vzdigne!
Ino kakor si mi razsvečenje iuo voljo dati
račil, da ti ti dar svoje obljube prinesem,
tako mi tudi moč iuo milost podeli, ktere
potrebujem, da jo tudi resnično v tvojo čast
ino v svoje zveličanje dopolnim.

O sama sveta Trojica ti si moj Bog,
Bog mojega duha, Bog moje cele duše; za

*° te spoznam ino molim; ino to se zgodi
^aj ino vekoma. Amen.

Vil. Molitve za odpustke.

Odpustkovska inolitva od papeža Pia Vili

0 moj naj ljubcznivši ino d poroti) i vsi Je-
*us! glej. v tvoji naj svetejši navzočnosti
kleče te iz globočine svoje duše prosim,
( | a  v moje serdce občutke vere, upanja,
ljubezni ino terdnega sklepa, tebe nikoli
v eč ne razžaliti, vtisneš; dokler s serdč-
uini pomilovanjem tvojih svetih pet kerva-
vih -ran premišljavam ino poleg mislim, kar
J e  od tebe, o moj Jezus! sveti kralj Da-
vi d prerokoval: Jnoji roki ino nogi so
prebodli, so vse moje kosti prečteli!“

(.Pij VII. dodeli vsem, kteri po spovedi in ob-
' 1a jili to molitvico pred križanim Zveličarjem opra-
Vl J.°. popoln odpustek.)

Splošne odpustkovske molitve.

0 Jezus! kir si na ti svet prišel, da
bi mi življenje ino ga obilno imeli; terdno
v erujem, da si ti iz tega namena svoji sveti
Cirkvi ključe nebeškega kraljevstva %  ob-*

94

ljubof izročil, da bo vse, kar bo ona na
zemlji zavezala ali razvezala, tudi v nebe¬
sih zavezano ino razvezano. Dalje verujem,
da Cirkva to veliko oblast na dvojni na¬
čin izveršava, naimer skoz sveti sakrament
pokore, v kterem nas vozil naših grehov
rešuje; ino skoz odpustke, po kterih nam
časne kazni (štrafeuge) za grehe odpušča,
ktere bi imeli ali na tem ali na onem sve¬
tu tudi teda sploh prestati, ko bi nam bili
naši grehi sami, ino po njih zaslužene več¬
ne kazni že resnično odpuščene. Verujem
to, o Jezus! ker si je ti razodel, ino mi
je tvoja Cirkva verovati zapoveda. Ta lju¬
bezniva mati odpre dnes svoje zaupane za¬
klade milosti. Ona ponuja iž njih popoln
odpustek vsem onim, kteri po spovedi ino
svetem obhajili, skesani ino v serdci ob¬
jokani, kmalu tudi kakor hvaležni otroci
za njeno povišanje na zemlji, za iztrebljenje
krivoverstva, za ohranjenje miru ino sloge
med kerščanskimi vladarji, ino za blažfen-
stvo jenega vidnega poglavarja ponižno k
tebi molijo. En del teh pogodb sem jaz, o
Jezus! izveršil, svojih grehov ino krivic
sem se mešniku, tvojemu namestniku izpo-
vedel. Bil sem pri tvoji mizi ino se skriv¬
nosti tvojega svetega Rešnega Telesa ino
tvoje Kervi udeležil, 0 da bi bil jaz to le

95

tudi vredno storil! Da bi k čtevilu onih
^pokorjenih ino spravljenih grešnikov sli-
na ktere ti z dopadenjem gledaš ino
obilo svojih milosti deliš ! Zaupam o moj
^Orešnik! kakor sam velevaš da imamo za-
^Pati ino s tem zaupanjem se pred toboj
Pokažem, da še zadnjo pogodbo dopolnim,
. nam jo je Cirkva postavila, da ti njene
!' 10  velike potrebe celega keršcanstva po¬
lzim.

1. O Bog! ti naj viši pastir in Oča vseh
Ver »ih! kteri skoz svojega svetega Duha
?elo telo Cirkve vladaš ino svetiš, ino skoz
' Je zusa Kristusa slavo svojega imena vsem
prodom oznanjuješ, ohrani ino podpiraj de-
0  svojega vsmiljenja, da tvoja sveta Cirkva
r aste v vsem dobrem, ino se širi po vsi
z emlji, ino v spoznanji tvojega svetega ime-
na  stanovitna ostane.

Da svojo sveto Cirkvo ohraniš in ob¬
držiš : prosimo te, usliši nas. Oče naš . ..
Peščena si . . .

2. Vsemogočni večni Bog! kteri vse k
zveličanju kličeš, ino ne hočeš, da bi eden
r Izgubo šel, poglej milostno na duše, ko
J e  je zvijača hudega vraga zmotila. Dodeli
kerstjanom, da vse razkole zaterejo, vse
zmote pustijo, se k edinosti tvoje resnice
vernejo, jo zvesto dopolnjujejo mo vetrno

96

življenje dosegnejo skoz Kristusa našega
Gospoda.

Da sovražnike svoje svete Cirkve p°'
nižati ino spreobernoti račiš; prosimo te,
usliši nas! Oča naš . . . Češčena si . • •

3. O Bog ! kteri mir dajaš, ino složnost
ljubiš, dodeli vsem kerščauskim oblastni¬
kom, svojim služebnikom, popolno edinstvo
v dobrem, odpravi vse vojske nepokoje ino
prepire, da ti tvoji Verniki v popolni svo¬
bodi vere služijo.

Da kerščauskim kraljem ino poglavar¬
jem mir ino pravo edinstvo dati račiš; pro¬
simo te, usliši nas. Oča naš . . . Cešče-

na«jgiifrtk|!-toq oni bundo t Ž9jmp8tiso moboi® 1

4. Naj viši ino večni pastir, Jezus Kri¬
stus! priporočim ti našega svetega očeta,
papeža I., tvojega namestnika na zemlji. U-
sliši njihove molitve ino dopolni njihove
želje, ktere so k tvoji časti ino k sreči
svete Cirkve. Vladaj, razsvečuj, krepčaj,
brani ino podpiraj jih, da bodo vseli vre¬
den predstojnik Cirkve.

Da naj višega apostolskega pastirja ino
vse Cirkvene stanove v svoji sveti veri
ohraniš: prosimo te, usliši nas! Oča naš
. . r  Češčena si . . . Verujem na Boga 0-
$MfiRne&i >ero7l Deofrfba A  s* .oiiiKj/u oJom:

97

Končna molilva. -

O Bog vsmiljenja! zdaj sem po svojih
slabih močeh vse doveršil, kar je za do-
Javo odpustka ukazano bilo: udeleži me
(ali dušo I.) ga tedaj po svoji neskončni
dobrotljivosti, ino kar še mi drugači po¬
sebne spokorne gorečnosti menjka (fali),
dostavi po neskončnih zaslugah svojega Si-
ab Jezusa Kristusa, po zadostitvah ino pro¬
gah ljube Rože Device Marie ino vseh
8v etnikov; ino daj mi zanapred prostemu
y se grešne teže ti zvesto služiti ino v tvoji
ablosti do konca stanovitnemu ostati. Amen.

Hvalite Gospoda, vsi narodi, hvalite nje¬
ga* vse ljudstva. Zakaj nad nami je nje¬
gova vsmilečnost uterjena, ino Gospodova
l ' e snica ostane na vekoma. — Čast bodi
Očetu . . .

1. Molitve ino vaje s 100 dni odpustkov.

(Kdor ktero teh molitvic vsak den moli, za-
dobi loo dni odpustek; ino če jo vsak den skoz
c dli mesec opravlja, k spovedi ino k obhajilu gre,
l )0 poln odpustek.)

1. Vz jutro se prekrižaj  ino  re¬
ci:  Oča nebeški! Lepo te zahvalim, da si
ate ohranil nočojšnjo noč;' ovarovaj me tudi

7

98 :

dnešnji deu. Vse bodi k tvoji časti, ino k
mojemu zveličanju. Amen.

2. 0 Bog! jaz verujem, da si pri meni?
ino te ponižno molim.

Jaz upam, da me ne bos zapustil, iu°
te prelepo prosim.

Jaz tebe ljubim, ino ti vse svoje misli?
besede ino dela izročim.

3. O Maria, moja ljuba mati, moje zau-
panje ino pribežališe! v tvojem varstvi ho¬
čem živeti in umreti. Ovaruj me greha, in°
mi izprosi božjo pomoč.

4. Preljubi angel varuh moj, povsodi uh
na strani stoj!

5. Dober namen.  0 moj Bog! vse k
tvoji vekši časti, vse; vse iz ljubezni do
tebe moj Jezus!

6. Svet, svet, svet je Gospod, Bog ne¬
beških trum! zemlja je njegove časti pol¬
na! — Čast bodi Očetu, Sinu ino svetemu

Duhu!

7. Angelsko češčenje:  Angel Go¬
spodov je Marii češčenje prinesel . v . •

8. Predjedjo.  Oča naš . . . Češče-
na si . . . Blagoslovi o Gospod nas ino
te svoje dare, ktere bomo od tvoje do¬
brote zaužili, kir živiš ino kraljuješ veko¬
ma. Amen.

99

9. Po jedi. Zahvalimo te, vsemogočni
J'® eni Bog! za vse dobrote tvoje, po Jezusu
Kristusu, Gospodi našem. Amen. Oča naš
• • • Češčena si . . . Čast bodi Bogu . . .

10. Hvaljeno ino češčeno bodi presve-
Rešuje Telo!

11. Kedar koga srečaš, reci:
Hvaljen bodi Jezus Kristus !Odgovoripak
tQ di:  Amen na vekoma!

12. V izkušnjavi sopersveto či¬
stost reci:  O Jezus, Mai-ia ino sveti Jo-
2 ®f! Vam izročim svojo dušo ino telo. Raji
hočem umreti, kakor grešiti.

13. Kedar te jeza preime, reci:
P Jezus ves pohleben ino v serdci poni-
z ®n, daj mi voljno poterpeti. O Maria! pro¬
si za me, da se rie razjezim.

14. V z večer pred posteljo po¬
klekni rekoč:  Oča nebeški! lepo te za¬
hvalim za vse dobrote tvoje; prosim te, od¬
pusti mi grehe moje, ino daj mi ljubo leh-
ko noč. — Maria, ljuba moja Mati, tvojemu
sv etemu varstvu se priporočim. Spreljubi
atl gel varuh moj, varovaj me nocoj. — Bog
daj vernim mertvim večni pokoj, ino večna
huč jim sveti naj! Amen.

15. Po noči v postelji pomisli,
rekoč:  Enkrat moram umreti, — pak ne
vem kadaj, ino ne vem kdej, ino ne kako,

7 *

100

pak to dobro vem, da če v smertnem gr®'
hu umrem, bom pogubljen vekomaj. Oh te'
ga Bog ne daj! Sveta Maria Mati božja'
prosi za me ubogega grešnika zdaj in ob
uri moje srnerti. Amen.

16. Po opravljeni molitvi skleni*
rekoč:  Oča nebeški! sprimi mojo slabo
molitvo; ino kar moja pobožnost ne velja*
naj moj vsmiljeni Jezus doda! Amen.

17. hiaj se zgodi, visoko hvali ino ve¬
koma časti naj pravičnejša, naj viša, ino
naj ljubeznivša volja božja v vseh rečeh-
Amen.

%  Molitve ino vaje 8 BOO dni odpustkom

1. Vseli, kedar koli sledeče tri molitvice o-
praviš :

Jezus, Maria, Jožef! vam izročim svoje
serdce vam svoje življenje.

Jezus, Maria, Jožef! prite mi na pomoč
ob moji smertni uri.

Jezus, Maria, Jožef! da bi jaz z vami
svoje življenje mirno sklenol!

2. če za duše vernih, kteri ravno umirajo,
skesano tri Oča naše v spomin na terpljenje in u-
mrenje Jezusa Kristusa, ino tri Češčena si v spo¬
min terpljenja Marie pod Jezusovim križem mo¬
liš. Kdor to vsak den stori, dobi enkrat v mescu
popoln odpustek.

101

r sej s skesanim sevdcem vseli en-
den za verne duše 5 Oča našev ino
zmoli, z dostavkom:

Prosimo te, o Gospod! pomagaj svojim
s lužebnikom ino služebnicam, ktere si skoz
Sv ojo drago Kerv odrešil.

0. Daj jim Bog večni pokoj.

V. Ino večna luč jim sveti naj. Amen.

4. Kolikor krat Lauretansko Iitanio pobožno
lll <> skesano zmoliš. Kdor to vsak den stori, leh-

ob petih velikih prazdnikih Matere božje vseli
P°poln odpustek zadobi.

5. Če eno uro pred svetim Rešnjim Telesom
Premoliš, vsak četertek v leti. Popoln odpustek
z odobiš na veliki četertek.

Vsak den v Mariinem meseci (maju) če jej
v rast kako molitvico opraviš.

7. Kdor pobožno sladki imeni Jezus ino Ma-
r *tt izgovarja, dobi 2» dni odpustek ino v smertni
Ori popoln odpustek, če toistokrat ti sveti imeni
v sej v serdci na pomoč zove.

IMolitva ino vaje s 5 leti ino 5 kvadra'
geiiaini

Če sveto Rešuje Telo, kadar se k bolniku
'lese sprejemaš.

d. Molitve ino vaje s 7  leti ino 7  kvadra-
genaini odpustkov.

1. Ako svelo Rešuje Telo z gorečo svečoj

sprejemaš.

. 3. Kdor

ali vsaki
'' Češčenasih

102

2. Kolikor krat tri božje čednosti vere, upanj®
ino ljubezni obudiš. K tem ni posebne molitve u-
kazal. Kdor te čednosti vsak den obudi, zadob*
popoln odpustek v vsakem meseci, ako se vred " 0
spove ino k obhajilu gre, kteri se lehko tudi ver¬
nim dušam v prid oberne; ravno tako popoln od'
pustek v smertni uri, če te čednosti vsej v serd-
ci obudi.

3. Kdor sledečo molitve svetega Kajetana vsak

četertek pred svetim Rešnjim Telesom opravi.
Ysak drugi den da ona sto dni odpustek. Za vsak
pervi četertek meseca, če se sakrament svete p°'
kore ino svetega Rešnjega Telesa prime, ino tai¬
sta pred svetim Rešnjim Telesom moli, je popol"
odpustek podeljen. ✓

Ozri .se o Gospod! s svojega svetišča
ino s svojega visokega sedeža v nebesi ! 1
ino poglej to presveto hostio, ktero nas
veliki viši duhovnik tvoj sveti Sin naš Go¬
spod Jezus tebi za grehe svojih bratov da¬
ruje ino daj se potolažiti nad innožtvora na¬
ših pregreh. Glej, glas Kervi Jezusa, na¬
šega brata kriči k tebi s križa. Usliši 11
Gospod! bodi milostljiv o Gospod! sliši in
usliši. Zavoljo sam sebe se ne mudi, o moj
Bog! ker je tvoje ime klicano nad tem me¬
stom ino nad tem ljudstvom, ino ravnaj z
nami po svojem vsmiljenji, Amen.

103

5. Popolni odpustki enkrat'v meseci.

1. Ako vsakdcn vsej eno četert uro duhovne
'eši premišlavas, ino kteri koli den sakramenta
Pokore ino svetega R. Telesa primes.

2. Za več pobožnosti', kakor postavim: K
Serdcu Jezusa, k Serdeu Maric, za pobožnosti
Svetega rožnega kranca, svetega skapulirja, sve-
* e ga križevega pota i. t. d., so od vccili papežev
veliki in obilni odpustki ..podeljeni, kakor se pri
'tticnovanlh pobožnostih v teh bukvicah naide.

Vlil. Večeriildne pobožnosti.

1. Večeniicne duhovne pesmi.

I. (Ps. 109.) Gospod je mojemu Gospo¬
di rekel: * Sedi na mojo desnico.

Dokler ne položim tvojih sovražnikov*
z a podnožje tvojih nog.

Žezlo tvoje oblasti ho Gospod iz Siona
izslal: * vladaj na sredi med svojimi so¬
vražniki.

Tvoje gospodstvo ho se na den. tvoje
moči v svetlobi svetnikov prikazalo: * pred
juterniepj sem te jaz iz sebe rodil.

Gospod je prisegel, ino ne bo mu žal:

Ti si inešnik na vekoma po redu Mel-
hisedehovem.

104

Gospod na tvoji desnici * bo kralje po-
bil na den svojega serda.

On bo narode sodil, vse s pobitimi na¬
polnil : *  veliko glav zdrnznol na zemlji-

On bo iz potoka za potom pil: * zato
bo glavo mogočno vzdignol.

(Čast bodi Očetu ino Sinu, * ino sve¬
temu Dulia.

Kakor je bilo v začetku, ino zdaj, ino
vseli; ino na veke. Amen.)

(Ps. 110.) Hvalil bom tebe, Gospod! iz
svojega celega serdca: * v svetu pravič¬
nih ino zboru.

Velike so Gospodove dela; *  izbrane
po vsi njegovi volji.

Hvale vredno ino častito je njegovo de¬
lo ; * ino njegova pravica ostane na ve¬
koma.

Spomin svojih čudežev je postavil mi¬
lostljivi ino vsmilečni Gospod: * jed je dal
boječim se ga.

Pomnil bo vekoma na svojo zavezo: *
svoje mogočne dela bo svojemu ljudstvu
oznanil.

Da jim da delež nevernikov: * dela nje¬
govih rok so resnica ino pravica.

Resnične so vse njegove zapovedi; po-
terjene za vseli ino vekoma: *  učinjenc v
resnici ino pravici.

105

* Odrešenje je poslal svojemu ljudstvu;

poročil na večno svojo zavezo.
v  Sveto ino strašno je njegdvo ime: *  za-
c ®tek modrosti je strah božji.

Dobro pamet imajo vsi, kteri potem ra¬
vnajo: * njegova hvala ostane od vekoma
119  vekoma.

(Čast bodi Očetu i. t. d.)
lil. (Ps. 111.) Srečen človek, kteri se
u g'a boji; * v njegovih zapovedih bo svojo
vekšo radost imel.

Mogočno bo na zemlji njegovo seme;
vod pravičnih bo blagoslovljen.

Čast ino bogatstvo bo v njegovi hiši;
hio njegova pravica ostane vekoma.

V temah zasveti luč pobožnim: * Milo¬
stljivi, Vsmiljeni, ino Pravični

Dober je človek, kteri se vsinili ino po-
‘S«di; poravnal bo svoje opravke na sodbi:
ker se na vekoma ne premekne.

V večnem spominu bo pravični: *  hu-
( ! e ga slutja se ne bo bal.

Pripravljeno je njegovo serdcc upati na
Gospoda, ukrepljeno je njegovo serdce; *
,,e  gene se, dokler ne gleda nad svojimi

sovražniki.

On raztresa, deli ubožcem; njegova pra-
vica  ostane na vekoma; * njegov rog se
v  slavi povzdigne.

106

Grešnik bo videl ino se serdil, s svo¬
jimi zobmi bo škripal ino hiral; *  pože¬
lenje grešnikov pogine.

(Čast bodi Očetu i. t. d.)

IV. (Ps. 112.) Hvalite Gospoda, vi hlap¬
ci; * hvalite ime Gospodovo.

Bodi ime Gospodovo blagoslovljeno,
od zdaj ino vekoma!

Od solnčnega vzhoda do zahoda *  bodi
hvaljeno ime Gospodovo.

Visok črez vse narode je Gospod, *  in°
črez nebesa njegova slava.

Kdo je kakor Gospod naš, kima viši¬
nah prebiva, *  ino na naj menjšo reč gle¬
da na nebi ino na zemlji?

Kteri iz persti vzdigne ubogega, * i"
iz blata poviša siromaka.

Da ga postavi vzravno poglavarjev, 0<
vzravno poglavarjev svojega ljudstva.

Kteri učini, da nerodovitna v hiši pre¬
biva, *  kakor mati otrok vesela.

(Čast bodi Bogu i. t. d.)

V. (Ps. 113.) Po nedeljah.

Ko je Izrael šel iz Egvpta, * Jakobov
rod izmed tujega ljuda de postala Judea
njegovo posvečenje, *  Izrael njegovo go¬
sp od stvo.

Morje je videlo ino bežalo: *  Jordan
se je nazad vernol.

107

. G°re so skakale kakor ovni, * ino hol-
1,11  kakor jagueta.

,. Ko.) je tebi morje, da si bežalo, * ino
1  Jordan, ker si se nazad vernol?

, Ste gore poskakovale kakor ovni, * ino
kakor jagneta?

Pred Gospodovim obličjem se je zemlja
lp sla, *  pred obličjem Jakobovega Boga.

Kteri spremenja pečine v jezera vod, *
1110  skalovje v izvirke vod.

Ne nam o Gospod, ne nam; * ampak
‘ Sv ’ojemu imeni daj čast!

Zavoljo svoje vsmilečnosti ino svoje res-
U ! ce 5 * da neverniki ne rečejo: Kde je
“1'hov Bog?

, Ali naš Bog je v nebesih : *  vse, kar
Mi je hotel, je ustvaril.

Maliki nevernikov so srebro ino zlato,
Jela človečkih rok.

Usta imajo, ino ne govore, * oči ima-
•l°j ino ne vidijo.

Pšesa imajo ino ne slišijo. * noše imajo,
‘"o ne ohajo/

Roke imajo; ino ne tipajo, noge imajo,
1110  ne hodijo : * ne imajo g-lasii v svojem
gerli. J 6

Enaki jim hodijo, kteri je delajo; * ino
'si, kteri mi nje zaupajo.

108

Izraelova hiša upa na Gospoda: on j 0
njihov pomočnik ino varuh.

Aaronova hiša upa na Gospoda; *  00
je njihov pomočnik ino varuh.

Kteri se Gospoda hoje, upajo na Go-
spoda: *  on je njihov pomočnik ino varuh«

Gospod pomni na nas, *  ino nas bla¬
goslovi.

On blagoslovi hišo Izraelovo, * blago¬
slovi hišo Aaronovo.

On blagoslovi vse, kteri se Gospoda
boje, * male ino velike.

Blagoslovi vas Gospod čem dalje bolj?

* vas ino vaše otroke.

Blagoslovljeni ste vi od Gospoda : * kn'
je stvoril nebo ino zemljo.

Nebes nebesa so Gospodove; * zemljo
pak je dal otrokom človečkim.

Mortvi te ne bodo hvalili, Gospod; *
tudi ne vsi, kteri pridejo v pekel.

Mi pak, kteri živimo, hvalimo Gospoda,

*  od zdaj ino na vekoma.

(Čast bodi Očetu i. t. d.)

V. (Ps. 116.) Po prazdnikih.

Hvalite Gospoda vsi narodi; * hvalite
ga vsi ljudje.

K.er je uterjeno nad nami njegovo vsmil-
jenje, *  ino resnica Gospodova ostane na
vekoma.

109

Hvalna pesem Device Marie, (Luk. I.)

Poveličava *  duša moja Gospoda.

. Pio duh moj se raduje *  v Bogu, mo-
'J ei o Zveličarji.

, Ker se je ozerel na nizkost svoje de-
e - *  zakaj glej! od sih dob me bodo
,Sle cno imenovali vsi narodi.

Zakaj storil mi je velike reči on, kije.
mogočen: in o sveto njegovo ime.

Ono njegovo vsmiljenje je od roda do
l oda; * boječim se ga.

Moč kaže s svojo rokoj; *  napuhnene
škraplja po misli svojega serdca.

Mogočne meče s prestola: * ino ponižne
P°vzdigaya.

Lačne napolnjava z dobrim, *  ino bo-
Satce prazdne pftša.

Sprijel je Izraela svojega služebnika: *
1110  se spomnil svojega vsmiljenja.

Kakor je obečal našim očakom: * Abra-
la mu v ino njegovemu zarodu na vekoma.
(Čast bodi Očetu i. t. d.)

2. Ob prazdnikih Device Marie.

L (Ps. 109.) Gospod je mojemu Gospo-
re kel, (kakor gore str. 103.)

. (Ps. 112.) Hvalite Gospoda vi hlap-

Cl > (kakor gore str. 106 .)

110

III. (Ps. 121.) Veselim se tega, ako s e
mi reče: *  v hišo Gospodovo poidemo.

Naše noge stoje, *  v tvojih dvorili, J e '
ruzalem.

Jeruzalem, kir je zidan kakor mesto;
ktero se vkup derži.

Zakaj onam hodijo rodi, rodi Gospodo¬
vi, *  Izraelovi svedriki imena Gospodovega
častit.

Zakaj ondi stoje stolovi za sodbo,
stolovi nad hišoj Davidovo.

Prosite, kar je v mir Jeruzalemu; *  i"
obilje ljubečim te.

Bodi mir v moči tvoji; *  in obilnost v
tvojih gradeh.

Zavoljo bratov svojih ino bližnjih svo¬
jih * prosim ti za mir.

Zavoljo hiše Gospoda Boga našega, *
prosim te za srečo.

(Čast bodi Očetu i. t. d.)

IV. (Ps. 126.) Ako Gospod ne zida hi¬
še, * zastonj delajo, ki jo zidajo.

Ako Gospod ne varuje mesta, * zastonj
bedi, kir je straži.

Zastonj vam je, pred svitom vstajati: ''
vstajajte, kadar ste se najedli, kterijedate
kruh žalosti.

Ko bo dal svojim ljubljenim sen, *  glej •
dar Gospodov so otroci, plačilo sad telesa.

111

% Kar so strele (šipi) v roki močnega,
*° sinovi mladih.

Srečen človek, ker si je ž njim svoj
, u * napolnil * on ne bo na sramoti ostal,
! ° W s svojimi sovražniki govoril na vratih.

(Čast bodi Očetu i. t. d.)

%  V. (p s , 147 .) Hvali Jeruzalem Gospoda;

hvali Boga svojega, Sion.

, Ker je ukrepil zapore tvojih vrat; *  ino
' a goslovil tvoje otroke v tebi.

Kir dava tvojim mejam mir; *  ino te z
2 taim mozgom siti.

Kir pošilja svojo besedo zemlji: *  hi-
l '° teče njegov golč.

Kir dava sneg, kakor volno: * trese
,lle glo kakor pepel.

. Meče led svoj kakor kosove: *  pred
J1 J e govim mrazom kdo obstoji?

Izšlje besedo svojo ino raztopi ono: *
u Jegov duh popihne, ino vode tečejo.

Kir oznanjuje besedo svojo Jakobu: *
‘ Sv °je pravice ino zakone Izraela.

Tako ni učinil vsakemu narodu: * ino

' Sv °jih sodb jim ni razodel.

(Čast bodi Očetu i. t. d.)

Poveličava * duša moja. (Kakor na stra

“i 110.)

112

Odpevki k blaženi Devici Marii.

(Od perve adventne nedelje do božiča.)

Vsmiljena Mati Zveličarjeva, ko osta¬
neš vrata nebeške ino zgodnja Devica! po¬
magaj ljudstvu, ko je padlo, pak vstati že¬
li; ti, ko si svojega Stvarnika prečudno
rodila, Devica pred ino potle ostala.

Ko si iz Gabrielovih ust prijela češ-
čenje, vsmili se grešnikov.

V. Augel Gospodov je Marii češčenje
prinesel.

0. Ino je spočela od svetega Duha.

\

Molimo.

Svojo milost prosimo Gospod! v naše
serdca vlij, da ko smo po angelovem o-
znanjenji včlovečenje Kristusa tvojega Sina
spoznali, po njegovem terpljenji ino križu
častito vstaneuje dosežemo skoz tega Go¬
spoda.

(Od božiča do svečnice.)

Vsmiljena Mati Zveličarjeva i. t. d. Ka¬
kor gore.

V. Po porodu si Devica čista ostala.

0. Prosi za nas božja Porodnica!

U3

Molimo.

Bog! kteri si po rodovitnem devičtvi
svete Marie človečkemu rodu dar učnega
2v eličanja dodelil; daj prosimo, dajo  za
aa « prositi občutimo, po kteri nam je sre-
^ a  došla, prijeti življenja začetnika, Gospo¬
di 1  našega Jezusa Kristusa, Sinu tvojega.

(Od svečnice do velike noči.)

Bodi češčena, nebes Kraljica, češcena
a,1 gelov Gospa; češčena korenina, češcena
B, ko si svetu pravo Luč rodila! Bodi po¬
pravljena Devica častita, mimo vseh lepa;
bodi pozdravljena, preljubezniva, ino prosi
2a  nas Kristusa!

V. Hvalimo te, Devica presveta.

0. Daj nam moč sope# svoje sovražnike.

Moli  m o.

Vsmiljeni Bog! pridi naši slabosti na po-
m °č, da, ki svete božje Porodnice spomin
?jdiajamo, s pomočjo jenih prošenj, se svo-
Jih grehov oprostimo, skoz Kristusa, na-
^ega Gospoda.

(Od velike noči do pcrve nedelje po iinkošlih)

Veseli se Kraljica nebeška, aleluja! Kte-
1>e ga si vredna bila nositi, aleluja! je vstal

8

114

od smerti, kakor je rekel, aleluja! Prosi
Boga za nas, aleluja!

V. Veseli ino raduj se Devica Maria?
aleluja!

0. Ker je res vstal, Gospod, aleluja!

Molimo.

Gospod! kir si po vstanenji svojega Si¬
nu Gospoda našega Jezusa Kristusa svet
razveselil; dodeli, prosimo, da po njegovi
Materi, Devici Marii dosežemo večnega ži¬
vljenja veselje.

(Od perve nedelje po finkoštih do perve advent¬
ne nedelje.)

Ceščena bodi Kraljica, Mati milosti, ži¬
vljenje, sladkost ino upanje naše, bodi češ-
cena. K tebi vpijemo mi zapuščeni Evini
otroci; k tebi vzdihujemo žalostni in objo¬
kani v tej dolini solz. Oh oberni tedaj, na¬
ša pomočnica! svoje milostive oči na nas;
ino pokaži nam potem revnem življenji Je¬
zusa, blaženi sad svojega telesa o milo¬
stljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Maria.

V. Prosi za nas sveta božja Porodnica!

0. Da vredni p ostanemo obljub Kristusovih.

115

Molim  o.

Vsemogočni večni Bog! kir si dušo ino
e *° častite Device Matere Marie, da bi
^ e duo prebivališe tvojega Sinu biti zaslu-
( p a > s pripomočjo svetega Duha pripravil;
bomo, ki se jenega spomina vese-
o njenih milostljivih prošnjah pri-
nesreč ino večne smerti rešeni, skoz
Kristusa, našega Gospoda. Amen.

Pobožnosti k sami sveti
Trojici.

Moljenjc ino zahvala.

, Troedini Bog, f Oča, Sin j* ino sveti
1  Duh! moj poslednji cil ino konec? Mo-
' la  te ponižno spočtljivo; hvalim te s vse-
"V ljudmi na zemlji, kteri tvoje sveto ime
P°znajo. Globoko genen ino presunen od
ueprečtetih ino neizmernih dobrot, ko si
je od perve dobe mojega postanka do
Nadnje ure skazal, ti hvalo dam iz vseh
* v ojih moči. Zahvalim tebe, nebeški 0-
® a , ker si me po svoji podobi ustvaril, ino
hraniš, da tebe ino tvojega Sinu ino

8 *

. J uu

biuo, p
Jodnih
Je zusa

116

svetega Duha tukaj spoznani ino ljubim, t 1)1
pak v večuosti posedem ino slavim, s tvo¬
jimi svetimi angeli. Zahvalim tebe, več 11 '
Sin božji,  ker si iz ljubezni do mef' c
človečjo nrav (naturo) na se vzel, svoj 0
Kerv za me prelil, ino naj greuso smeri
prestal, da bi me večne smerti rešil ino >s
svojim Očetom spravil. Zahvalim tebe, s ve-
ti Duh,  ker si me po svetem kerstu z °
prebivališe vzel, mojo dušo posvetil ino me
za prejemnika nebeškega kraljcvstva uči'
nil. Kako ti imam za to, presveta Trojic 0 ’
vredno hvalo dati? Vi sveti duhovi, viJ z '
voljeni božji ino posebno ti od vseh rodov
blažena, ti blagoslovljena med ženami, de-
vičja Mati Maria, prinesite n j oj, namesto
mene Gospodi svoje hvale ino pesmi;
kaj ko bi jaz tudi toliko jezikov, kakor
udov imel, bi vemdar ne premogel, svoje¬
mu Bogu spodobno hvalo dati. Amen.

Vaja ljubezni. (Od sv. Augu.stina )

O moja sladka ljubezen, moja edina do¬
brota ino pohota! Kako li je mogoče, da
bi pametna stvar bila, ktera bi tebe ne lju¬
bila? Jaz te ljubim, moj Bog! iz cele du¬
še , iz celega serdca, iz vseli svojih mo¬
či te ljubim; ino za to se veselim tvoje

117

s lave Liio tvojega veličanstva. Jaz bi rad
'; Se  dal, kar sem in imam, vse svoje bitje
voljno dal, ako bi tvojo čast pomnožiti
j ali to je nemogoče, ker si tipervi
jzvirek, iz kterega vse dobro, kar je kdaj
7I0, je ino bode, izteka. Kdo li bi te ne
ljubil, ti sladka ljubezen? ti popolna in edi-
lla  dobrota, ktera je sama ljubezniva! O
° 5 ?enj, kir vedno gori, ino nikdar ne uga-
S’ 1 «, vnemi me, ino bom polel (gorel):; po-
* e l bom, da popolno — tebe samega — v
vsem — ino črcz vse — ljubim. Zakaj ti¬
si! tebe ne ljubi, kdor kaj druga poleg te-
)e  ljubi ino tega zavoljo tebe ne ljubi.

V d a a j c.

Moj Bog ino Gospod! ves se izročim
'ttvnanju tvoje mile previdnosti ino sc ve¬
selim, če se \se po tvoji naj sv etejši volji
Sodi. Vladaj in obračaj moje življenje ino
v «e moje reči, kakor v svojo vekšo čast
Zi|  dobro naideš. Ne dopusti, da se kdaj
°d lebc ločim; pred pusti vsej nesreči nad
'nene priti, kakor da bi ti jaz merzek po¬
slal. Obudi tedaj in obrani v meni živo ve-
r, k terdno upanje ino gorečo ljubezen, ino
y odi me po stezah svojih zapovedi, dokler
srečno ta ne dospem v tvoje prebivališč,
v sveti raj. Amen.

118

Prošnja za božji blagoslov.

Blagoslovi mene, svojega nevredneg 8
služebnika Bog j* Oča, Bog •j' Sin ino Bo#
■f  sveti Duh. Amen.

Vsemogočnost Očeta me ohrani! ®°'
drost Sinu me uči! ljubezen svetega Dul ) 8
me užagaj! da tebe, v bitstvi edinega, v
osobah trojnega Boga tu na zemlji spozna®?
ljubim ino častim, ino v nebesih veko ® 8
gledam in uživam. Amen.

litania k sami sveti Trojici.

Gospod! vsmili se črez nas! Kristus vsffliB
se črez nas! Gospod! vsmili se čres
nas!

Sveta Trojica, sliši nas!

Sveta Trojica, usliši nas!

Bog Oča nebeški, vsmili se črez nas!

Bog Sin odrešnik sveta, vsmili se črez nas •
Bog sveti Duh, vsmili se črez nas!

Sveta Trojica en sam Bog,

Bog, edini v bitstvi,

Bog, trojni v osobah,

Bog Oča, Sin ino sveti Duh,

Bog Oča, ti vsemogočni Stvarnik,

Bog Sin, ti milostljivi Odrešnik,

Bog sveti Duh, ti oživljajoči Tolažnik,

119

<

OB

3

OB

CD

CD

N

kveti, sveti, sveti Bog 1 ,

Sveti, mogočni, sveti neumerljivi Bog,

Bog, kterega nebes nebesa ne zapo-
padejo,

Bog, iz kterega, v kterem ino po kte-
Tem je vse,

Bog, v kterem živimo, se gibljemo ino
smo,

Bog, kteri si, si bil, ino boš vekoma,

Bog, kteri svojo roko odpreš, ino vse,
kar živi, z blagoslovom napolniš,

Bodi nam milostljiva, zanesi nam, o sveta
Trojica!

Bodi nam milostljiva, usliši nas, o sveta
Trojica!

Od vsega hudega, reši nas, o sveta Tro-

ftI  J ica!

'Jd vsega greha,

Od napuha ino prevzetnosti, l g;

Od nezmernosti ino grešne ljubezni do
posvetnega,

Od neverstva ino prazdnoverstva,

Od lenobe v tvoji službi,

Od vse nečistosti v mislih, besedah ino/«
delih,

Bo svoji nezmerni vsemogočnosti, . HJ -
Po svoji neskončni vsegavedočnosti inol<2,
modrosti, ] g

Po obilnosti svoje dobrote ino ljubezni, j

sa

H

išo

Po nedopovedljivi velikosti svoje smilec-
nosti ino poterpljivosti, reši nas, o sveta
Trojica!

Na den sodbe, reši nas o sveta Trojica!
Mi ubogi grešniki, te prosimo usliši nas!
Da tebe, sveta Trojica, samo molimo,

Da tebi sami vse svoje žive dni služimo, j
Da tvojega presvetega imena nikoli po
nevredno ne imenujemo,

Da tebi posvečene dni spodobno pra-
zdnujemo, ,

Da svoje starše, predpostavljene ino
gospodske spočtujemo ino slušamo,

Da nikomur krivice ne delamo, ne na'
duši, ni na telesi,

Da nikogar ne ukanimo, ne tujega bla-l
ga ne poželimo, '

Da svoje serdca vseh nečistih želj va-/
rujemo,

Da bližnjemu nikoli počtenja ne jem-1
ljemo,

Da tebe, o troedini Bog, črez vse ino]
bližnjega kakor sami sebe ljubimo,'

Da nikdar obilnosti tvoje dobrote ino
poterpežljivosti na hudo ne obra¬
čamo,

Da ti svoje telo vseli v živ, svet, tebi
prijeten dar davamo,

Sveta Trojica,

te prosimo usliši naši

121

O Jagne božje, ktero odjemiješ grehe sve¬
ta, spravi nas s svojini Očetom!

0 Jagne božje, ktero odjemiješ grebe sve¬
ta, vsmili se nas ubogih grešnikov!

0 Jagne božje, ktero odjemiješ grehe sve¬
ta, daj nam svetega Duha!

■Veta Trojica, sliši nas!

Sveta Trojica, usliši nas ! Oča naš ...

V. Hvalimo Očeta, Sinu ino svetega

■Duha!

0. Hvalimo ga ino častimo na vekoma!
Moli m o.

Vsemogočni, večni Bog! kir si nam,
svojim služebnikom, milost dal, da v luči
prave vere veličanstvo večne Trojice spo¬
znamo ino v tvojem vsemogočnem bitstvi
Edinost molimo: dodeli nam tudi, da po
trdnosti te vere tudi v naj večih soper-
Uosteh čednosti zvesti ostanemo, da nas
nič tvoje ljubezni ne loči. Skoz Jezusa
Kristusa i. t. d.

122

X. Pobožnosti k Bogu Očetu

Oča nas.

Prosn  j a.

0 nebeški Oča! kir si po Jezusu Kri¬
stusu, svoji s toboj enaki večni modrosti
človeka iz ničesa ustvaril ino po grehu iz¬
gubljenega vsmilečno drugoč odrešil, pro¬
simo te, da po ti modrosti naše serdce
užgeš, da te ljubimo ino ti s celim serd-
cem služimo. Vladaj, o večni Oča! naše
dela po svoji naj svetejši volji, da si '
imeni tvojega ljubljenega Sinu zaslužim«?
dobirh del obiloma imeti. Vsemogočni več¬
ni Bog! od kterega vse dobro pride, usliši
naše prošnje, da po tvojem nadihovanji mi¬
slimo, kar je prav, ino po tvoji pomoči tu¬
di opravljamo. Skoz našega Gospoda, Je¬
zusa Kristusa. Amen.

Molitva k Bogu Očetu-

Moj Gospod ino Bog! Ti si naj više
veličanstvo ino vemdar tudi moj Oča j za¬
kaj ti me nesi samo po svoji božji podobi
ustvaril, temoč me tudi ljubiš kakor svo¬
jega naj dražega otroka.

123

Kes da sem grešnik ino bi si ne imel
Up ati, tebe Očeta imenovati. Pak Jezus Kri¬
stus, tvoj Sin, mi zaupanje dodava ino jaz
učinim le po njegovem ukazu, ako te Očeta
imenujem. V njegovem naj svetejšem imeni
Pribežim tedaj, o Oča, večni vsemogočni
Bog! k tebi, ino da pred tvoje sveto obličje
prazden nepridem, ti prinesem zasluge ter-
pljenja in umrenja Jezusa Kristusa, tvojega
s toboj enako večnega božjega Sinu kakor
prijeten duh. Poglej tedaj, o nebeški Oča
s svojega svetišča na tega svojega Simi,
kteri ti je pokoren bil do smerti na križu,
iu odpusti mi zavoljo njega moje grehe.

Bog ino Gospod! Ti si moj Oča. Koli¬
bo sladka beseda! Koliko množtvo veselja
Je v tem imeni! Ker si moj Oča, ino sicer
prav mili Oča, ne pozabiš na mene, svo¬
jega otroka. Ti veš za moje sile; poznaš
vse moje potrebe; tebi so znane vse moje
skerbi. Ti si vlasi moje glave prečtel, ino
erez tvoje volje nieden ne izpade. Ti re¬
diš ptice v zraku; oblačiš rožice na polji;
ino si do vseh stvari vsinilečen. Ti tudi
za me skerbiš, ino me v težavi samega ne
pustiš. Vsej sam praviš; ako bi tudi mati
na svoje dete pozabila, vemdar ne morem
jaz na človeka pozabiti. Zato, o Bog, ho¬
čem na tebe zaupati ino v vsaki sili k tebi

124

pribežati. Vsej si ti moj naj boljši, naj lju¬
beznivejši Oča; ti ne zaveržeš otroka, kir
iz globočine k tebi za pomoč vpije. Bog?
moj Oča! pazi na mojo pomoč! Gospod!
hiti mi pomagat! Amen.

Zalivala za pravo vero.

O Bog, Stvarnik in Oča vseli ljudi, kil’
hočeš, da bi vsi k spoznanju resnice pri¬
šli ino zveličani bili; — zahvalim te z ge-
nenitn serdcem, da si nam resnice zveli¬
čanja tako čisto ino jasno razodel, ino nam
je po svoji sveti, neblodljivi katolški Cir-
kvi verovati zapovedaš. Čast ino hvala ti
bodi, da si tudi mene, brez mojega zaslu-
ženja iz same milosti poklical k luči te
edino prave ino zveličajoče vere. Ivako sre¬
čen sem ino kako varno ino mirno lehko
zdaj v luči te vere po poti čednosti ho¬
dim, veselo, serdčno ino krepko vse nad¬
loge terpim ino zaupljivo proti večnosti gle¬
dam. Pomnožaj v meni, o Bog! spočtovanjc
ino ljubezen do svojega razodenja, ino da
v naši sveti katolški Cirkvi od tebe po¬
stavljenega neblodljivega učiteljstva: varuj
me hladnosti proti veri; brani me z očiu-
sko rokoj, da se prepadov zmot ino brez-
božnosti zmirom ogibljem. Daj, da se s
prostim serdcem verskim ukom podveržem,

125

■lih stanovitno varujem, je serdčno izpove-
'lam ino v svojem celem življenji nasledn¬
jem : da te, pokler sem te tu poveri spo¬
znal ino počastil, nekda v nebesih gledam
h)o posedam vekoma. Amen.

Xl. Pobožnosti k Bogu Sinu.

i- Obiskovanje svetega Eešnjega Telesa.

O d s  v. A 1 fo n s a L i gu o r.

„Tu je moje počivališe na vekoma; tu
hočem prebivati, ker sem si nje izvolil .“
(Ps. 131, 41.)

Tako slišim tebe, moj naj ljubeznivši
Jezus! tukaj v tem tabernakeljni govoriti.
Ker si si tedaj ti oltar za svoje stanova-
hšde med nami izbral, ino si tu v naj sve¬
tejšem Rešujem Telesi navzočen; ker te je
ljubezen nagnola, si tu svoje počivališče
izvoliti: kako bi se tedaj tudi naše serdca
s  svojimi mislimi ne imele tukaj k tebi dru¬
žiti, vseli pri tebi prebivati, si tu svojega
pokoja ino veselja iskati, kder si se ti iz¬
virek vseli radosti, stanovati udostojil? O!
kako srečne ste ve, ljubeče duše! kteriiH

126

na tem svetu ni nikder prijetneje prebivati,
kakor v navzočnosti ino bližavi Jezusa v
presvetem Sakramentu! fno kako srečen bi
tudi jaz bil, o dobrotljivi Zveličar! ko bi
od dnešnjega dne nikder veselja ne našel,
kakor le v tvojem družtv/, ali v stanovit¬
nem premišljavanji tvoje nazočnost v sve¬
tem Rešujem Telesi, kder ti je moje zve¬
ličanje noč ino den edino na misli! O do¬
bri Jezns! uekda moj sodnik v dolini Jo-
žafata, ino zdaj naj milši prijatelj moje du¬
še! Oh! koliko let svojega življenja sem
jaz, daleč od tvoje ljubezni izgubil! O da
bi nje veradar, te nesrečne ure, iz vcrste
svojega življenja izbrisati mogel! Tebe pak,
o nezapopodljiva Poterpljivost, neskončna
zanesljivost mojega Boga častim; tebe za¬
hvalim, da si mene proti svoji ljubezni ta¬
ko nehvaležno stvar, toliko časa prenesel,
ino sicer iz nikakega drugega vzroka, ka¬
kor samo, da bi vemdar enkrat od tvoje
vsmilečnosti ino ljubezni obladan ino vjet,
ves tvoj postal. Gospod! jaz čertim ino stu¬
dim zdaj svojo upornost, svojo nehvaležnost;
v mojem serdci mi po sih mal te ne imate
več biti! Ostanek svojih še živih dni, bodi
jih veliko ali malo, hočem popolnoma tvoji
naj svetejši službi posvetiti! Od tebe pri-

127

č&kujem k temu potrebne pomoči; svest
s^m si, da mi je ne ukratiš.

Ti ljubljenčič moje duše! si z delitva¬
mi svojih milosti poterpljivo za menoj ho¬
dil, dokler sem pred toboj bežal, ino od
predsodkov sveta vjet, ponudbe tvoje lju¬
bezni zaničeval; koliko bolje smem zdaj
bpati, ker te slušam tebe samega iščem ino
ljubiti želim! Podeli mi tedaj milost, tebe,
0  neskončne ljubezni vredni Bog! po vseh
močeh ljubiti. Ja, tebe ljubiti, si želim,
ljubiti iz celega serdca, ljubiti črez vse.
lebe bolje ljubim, kakor sam sebe, bolj,
^ukor svoje življenje, bolj, kakor vse bo-
Sutstvo sveta; jaz sem pripravljen, iz lju-
!' e zui do tebe umreti! V globočini duše mi
J® žal, da sem te že toliko krat, tako hu¬
dobno razžalil, zaničeval! O da bi jaz vem-
dar z morjem grenkih spokornih solz svoje
hudobe, razžalje, svojo nczahvalnost izgla-
djti, izbrisati mogel! 0 neomejena dobro¬
tljivost! daj o daj mi odpušcenje ino ž njim
y red, milost naiti, tebe tako, kakor si za¬
služiš, v času ino večnosti ljubiti. Pokaži,
0  vsemogočni Oča! pokaži čudo svoje vse¬
mogočnosti ino daj vsemu svetu spoznati,
da je duša, ktera je proti tebi tako ne¬
hvaležna bila, kakor je moja, po moči tvoje
milosti, v tako prestvarjena, ktera po sega

128

dob v svoji ljubezni do tebe ni eni drugi i' c
ustopi. Za to te prosim po zasluženji J e '
zusa, tvojega Simi; to edino želim v svo'
jem življenji, ino le za to se hočem do svo,j e
smertne ure poganjati. Ti si to poželenj 6
v meni obudil; pomnožaj tedaj tudi moč, d*
je doversim.

Vroči v zdeli. 0 Jezus! tebi živim?
tebi umrem, tvoj sem živ ino mertev!

(Obiskuj tildi Mater božjo; zato imaš pobož¬
nosti zadi k Devici Marii poglej stran 190.)

Utama od svo toga floSisjoga Telesa.

Gospod! vsmili se nas! Kristus vsmili
uas! Gospod vsmili se nas! Kristus
sliši nas! Kristus usliši nas!

Bog Oča nebeški,

Bog Sin, Odrešnik sveta, I

Bog sveti Duh, j 4

S,veta Trojica, en sam Bog, I §

Jezus, kir si v svetem Rešujem Telesi) Ž
kakor Bog ino človek navzočen,
Jezus, ti živi kruli, kir je z nebes prišel,
Jezus, ti prikriti Bog itio Zveličar,

Jezus, ti vedna daritva nove zaveze,

Jezus, ti naj vrednejša daritva moljenja

ino zahvale,

129

■ ®zns, ti prava spravna daritva za žive
- ino mertve,

•J e zus, ti neoskvernjeno Jagne božje,
j e zus, ti kruh angelov,

■J e zus, ti naš naj draži dušni živež,
^zus, ti pas ljubezni ino mini,

': e ziis, ti krepost ino radost čistih duš,!
"©zus, ti izvirek vseh milosti,
j e ziis, ti veselje žalostnih,

'J e zus, ti pribežališe grešnikov,

'Jezus, ti moč slabih ino medlih,

•Jezus, ti zdravilo bolnih,

Jezus, ti brašno v Gospodi umirajočih,
Jezus, ti večno zveličanje izvoljenih,
Jezus, ti zastava častitega vstanenja,
JJ°di nam milostljiv, zanesi nam o Jezus
JJ°di nam milostljiv, usliši nas o Jezus!
^'ed nevrednim uživanjem svojega sve¬
tega Mesa ino svoje Kervi,

JJeed poželjivostjo mesa,

J*’ e d poželjivostjo oči,
i red vsem napuhom življenja,

Pred vso nevarnostjo ino priložnostjo
k grehu, )

|red veternostjo serdca,

Jh-ed vso merzkostjo proti bližnjemu,

1 red vsem grehom,

Pred večno smertjo,

Po svojem svetem včlovečenji,

vsmili se nas! _ vari nas o Gospod! ;

130

Po svojem bridkem terpljenji in umrenji, \
Po svojem serdčnem poželenji, svojim I
učencem ino nam svoje sveto Me- I
so ino Kerv v dušno hrano dati, / P
Po svoji goreči ljubezni, s kteroj si svo-l r "
jim učencem ino nam svoje sveto p
Meso v jed ino svojo božjo Kerv J
v  poj dal, ^ ( °

Po globoki ponižnosti, s kteroj si po- ©
pred svojim učencem noge umil, S-g
Po petih ranah svojega svetega ter-l ^
pljenja, ktere si za nas prijel,

Po svoji dragi Kervi, ko si nam jo na j
oltarji zapustil, /

Mi ubogi grešniki, te prosimo usliši nas!
Da vero, spočtovanje ino pobožnost do l
tega presvetega Sakramenta v nas j
zmirom ohraniti ino množiti račiš, i «T
Da vse, kar je pregrešno ino tebi so-|-=
perno, v nas umoriti in iztrebiti ra-f ®
čiš (hočeš.) j g'

Da nas v svoji milosti obderžati ino kre- ®
piti račiš, / a

Da nas vseh zalez hudega Duha otcmatil
račiš, 1 “

Da naše serdce po svoji milosti očistiti! %

ino posvetiti račiš, ] *

Da dragi nebeški sad tega naj svetejšega
Sakramenta  v nas razliti račiš,

131

Da po tem svetem Sakramentu ljubezni;
nas z eden drugim v sveti ljubezni t
čem dalje bolj združiti račiš, J

Da svete želje, tebe dostikrat pri sve- J ^
tem obhajili prijeti, v nas užgati|
račiš,

Da nam milost podeliti račiš, se k tej! |
sveti večerji vseli po pravi pokori' 3
vredno pripraviti,

Da nas na naši smertni postelji s to ne¬
beško popotnicoj previdetiin ukre-
piti račiš,

Da nas v smertni vojski ne zapustiš, I

Da nam srečno smertno uro dodeliti račiš,

Da nas k večnemu častitemu življenju
vzbuditi račiš,

Sin božji,

D Jagne božje, ktero grehe sveta odjem-
Jješ; zanesi nam o Jezus!

D Jagne božje, ktero grehe sveta odjem-
Ijcš ; reši nas o Jezus!

D Jagne božje, ktero grehe sveta odjem-
Iješ; vsmili se nas, o Jezus!

Kristus sliši nas! Kristus usliši nas!

Dospod! vsmili se nas! Kristus vsmili se
nas! Oča naš ...

0 sveta gostba, v kteri se Kristus uži¬
va ino se opomin na njegovo sveto ter-
pljenje obhaja!

9  *

usliši nas!

132

0. Tu se duša z milostmi napolni ino pri¬
me zastavo prihodne slave!

V. Ti, o Gospod! si nam kruh z nebes dal!
0. Kteri ima vso slast v sebi!

Moli  m o.

O Bog! kteri si nam v čudežnem Sa-
kramentu spomin svojega terpljenja zapu¬
stil: prosimo te, dodeli nam, svete skri¬
vnosti tvojega Telesa ino tvoje Kervi tako
častiti, da sad tvojega odrešenja v sebi ne¬
nehoma občutimo. Kteri z Očetom ino sve¬
tim Duhom enaki Bog živiš ino kraljuješ
vekoma. Amen.

2. IMoIjeiije naj svetejšega Senica Jezusa-

Pobožnost knaj svetejšemu Jezusovemu Serd-
cu je sicer tako stara, kakor kerščanska Cirkva,
vseji se je že na križu, s sulicoj prebodeno vsem
pobožnim v pribežiše odperlo; vemdar sc j e še
le v pretečenih vekih po bogoljubni redovnici Mar¬
gareti Alacoque močno razširila. Njej sc je Je¬
zus sam prikazal ino ji to pobožnost naročil, ka¬
kor tudi, da se ima po Telovi osmini pervi petek
posebni prazdnik, v čast njegovega božjega Serd-
ca svetiti.

Prosni vzdelii k svetemu Jezusovemu Senicu.

Želje Jezusovega Serdca! gibljite me!
Božji plameni Jezusovega Serdca ! vnemljite

133

me! Poterpežljivost Jezusovega Serdca! pre¬
našaj me! Ubožtvo Jezusovega Serdca! bo¬
gati me! Terpljenje Jezusovega Serdca! de¬
laj me stanovitnega! Pobitost Jezusovega
Serdca! ponižuj me! Previdnost Jezusovega
Serdca! čaj nad menoj! Ljubeznivost Je¬
zusovega Serdca! miči me k sebi! Svetost
Jezusovega Serdca, vtisni se v me! Neiz¬
mernost Jezusovega Serdca! napolni me!
Nepremekljivost Jezusovega Serdca! krepi
me! Bogatstvo Jezusovega Serdca! zado-
voli me! Pokornost Jezusovega Serdca!
podverzi mo! Čistost Jezusovega Serdca!
posveti me! Vsmilečnost Jezusovega Serd¬
ca! pomiluj me!

Pobožni pozdrav svetega Serdca Jezusa.

0 d sv. Bernarda.

O moj Jezus! že tolikokrat sem si k
svojemu miru izkusil, kako sladko se po¬
čiva, ako se v tvojem Serdci počiva! Zato
hočem vse svoje misli ino vse genotke
svoje serdca v tvoje Serdce, ti moj lju¬
bljeni Zveličar, pogrdziti! V ti veži, vtem
satru, v ti skrinji nove Zaveze te hočem,
o Jezus! vedno moliti ino v tvoje častito
ime klicati, dokler se s kronanim prerokom
radujem: „Svoje serdce sem našel, kder

134

Boga lehko prosim!“ ino jaz sem našel
Serdce kralja brata, prijatelja, ali, naj bolj¬
še Serdce svojega premilostljivega Jezusa!
Ker sem zdaj tvoje ino svoje serdce na¬
šel, te hočem, o Jezus, tebe svojega Boga
vedno moliti! Daj le moji ponižni molitvi v
svetiše tvojega uslišanja pridreti; ja, le vse¬
ga me v svoje Serdce potegni, ino me v
njem čem dalje bolj trebi vseh mojih po-
pak, in jih v meni vsako umazo čisto iz¬
briši, da po tebi naj čistejšem očiščen, —•
v tvojem Serdci še vse svoje žive dni pre¬
bivam ino v njem kmalu tvojo voljo spo¬
znavam ino dopolnjavam! Amen.

Prošnja za odpusčcnje naj svetejšemu Jezusovemu
Senicu ueinjenih krivic.

O moljenja naj vrednejše Serdce mojega
Odrešenika! Od žive bolesti zavoljo razžalj
presunen, ktere so se tebi v Sakramentn
tvoje ljubezni nčiniie ino še se vsak den
činijo, se pred oltarjem na tla veržem, da
te zamere po dolžnosti izprosim. 0 da bi
jaz po svojem poklanjanji ino naj globšem
ponižavanji tvojo toliko krat uraženo čast
povernoti mogel! da bi vemdar toliko o-
skvernjenj ino božjih ropov, s kterimi se
tvoje neskončno Veličanstvo osramuje, s
pretakanjem svojih solz ino s prebivanjem

135

svoje kervi zatreti mogel! Kako na dobro
hi bilo moje življenje oberneno ; ko bi mi
dopuščeno bilo, nje zakaj toliko imenitne¬
ga dati! Žal mi je, moj Bog! da sem te
kila žalil; dodeli mi odpuščenje vseh ne-
2 vestosti, nehvaležnosti ino nezpodobnosti
kterih sem se proti tvojemu naj višemu ve-
fičanstvu kriv storil. Spomni se žalosti svo¬
jega Serdca, ino ne dodaj, da bi tvoje ter-
pljenje in umreuje nad menoj na izgubi bi¬
ki! Razdel i moje pregrešno serdce ino daj
Oii serdce po Svojemi, čisto, tebi celo vda-
>‘o, iu od ljubezni do tebe goreče serdce.
ko sili dob hočem vse svoje žive dni po-
hlebno v tvojih svetih vežah, po večkrat¬
nem obiskovanji tvojega božjega Serdca,
Po svoji pobožnosti, po poželevanji, tebe
prijeti, nečasti ino božje rope drugoč po¬
praviti, si prizadevati ino je v bridkosti
svojega serdca objokovati. Da ti svoje češ-
eenje prijetneje storim, je hočem z onim
svetih angelov ino tvoje devičje Matere ze¬
diniti. Usliši te moje želje, o Bog! ino bo¬
di v ljubezni svojega Serdca od mene ino
vseh ljudi zdaj ino vekoma slavljen. Amen.

136

Litania h naj svetejšemu Serdcu Jezusa.

Gospod, vsmili se nas! Kristus vsnrili se
nas! Gospod vsmili se nas! Kristus
sliši nas! Kristus usliši nas!

Bog Oča nebeški, vsmili se nas!

Bog Sin, Odrešnik sveta,

Bog sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,

0 naj svetejše Jezusovo serdce,

Serdce Jezusa, z večno Besedoj zedin¬
jeno,

Serdce Jezusa, ti stanovitni sedež božjci
ljubezni,

Serdce Jezusa, ti brezdiio morje vse
dobrote,

Serdce Jezusa, ti začetek našega zve-',
ličanja,

Serdce Jezusa, ti studenec žive vode,

Serdce Jezusa, ti neusehljivi izvirek bož¬
jih milosti,

Serdce Jezusa, ti oltar, duhovnik ino
vzravno žgavni dar ljubezni,

Serdce Jezusa, med vsemi serdci naj
ponižnejše,

Serdce Jezusa, med vsemi serdci naj
poterpežljivejše,

Serdce Jezusa, med vsemi serdci naj
krotkejše, I

vsmili se nas!

137

Serdce Jezusa, med vsemi serdci naj
pokornejše,

Serdce Jezusa, med vsemi serdci naj
zvestejše,

^erdee Jezusa, med vsemi serdci naj
milejše,

Serdce Jezusa, v kterem se vsebogat-
stvo modrosti in učenosti naide,
Senice Jezusa, v kterem polnota Bo¬
žanstva telesno prebiva,

Serdce Jezusa, ktero je nebeškemu 0-
četu naj ljubše,

Serdce Jezusa, ktero nas je z Očetom
spravilo,

Serdce Jezusa, ti hranilo vseh dobrot,
Serdce Jezusa, ti veselje vseh angelov,
Serdce Jezusa, ti počivališe pobožnih,
Serdce Jezusa, ti cvetenjak čistih duš,
Serdce Jezusa, ti pribežališe grešnikov,
Serdce Jezusa, ti bramba pobitih in iz¬
kušanih,

Serdce Jezusa, ti upazen (upanje) bo-
c

Serdce Jezusa, ti večna radost izvoljenih,
Serdce Jezusa, ti tolaž umirajočih, ,
Bodi nam milostiven, zanesi nam o Jezus!
Bodi nam milostiven, usliši nas o Jezus!
Od vsega hudega, reši nas o Jezus!

Od vsega greha, reši nas o Jezus!

vsmili se nas!

138

Od svojega serda,

Od nespokornega serdca,

Od zaslepljenega serdca,

Od krivili listnic ino dvojega serdca,

Po ljubezni, s kteroj si se zavoljo nas]
včlovečil, j

Po ljubezni, s kteroj si za voljo nas
tri ino trideset let vse nadloge
terpel,

Po ljubezni, s kteroj si si zavoljo nas,
svoje naj slajše Serdce na križu s
sulieoj odpreti pustil, 1

Po ljubezni, s kteroj si svojemu Očetu]
svoje ranjeno Serdce za naše gre-]
lie pokazal,

Po ljubezni, s kteroj vsem svetnikom
večno veselje deliš,

Prosimo te, usliši nas!

Da svojemu bližnjemu vse zasrambe ino
razžalje iz serdca odpuščamo, J
Da tebe iz celega serdca, iz cele dušel
in iz vseli moči ljubimo,

Da smo po tvojem izgledu vseli krotki!

ino ponižnega serdca,

Da smo po izgledu pervih kerstjanov v
pasu keršdanske ljubezni le enol
serdce ino le ena duša, 1

Da z voljnim serdcem tvojo sveto voljo j
izveršavaiuo, i

reši nas o Jezusi te prosimo, usliši nas!

139

Da vsi grešniki, žalostni, izkušani ino j
boječi v tvojem svetem Serdci mi- j g-
lost ino polekčanje zadobijo, L
Da mi vsi pri tvojem svetem Serdci v| 3
življenji ino smerti pomoč iuo to-j |-
lažbo naidemo, ?

Da se nam zadnjič po tem težavnem po- g
potovanji veseli svit ino prijazna' —
denica večne slave v naših serdcih
prikaže,

Jezus, ti mogočni kralj vseh serdc,

Jezus, ti sladki obladavec vseh serdc,

^ Jagne božje, ktero odjemlješ grehe sve¬
ta: zanesi nam, o Jezus!

0 Jagne božje, ktero odjemlješ grehe sve¬
ta : usliši nas, o Jezus!

D Jagne božje, ktero odjemlješ grehe sve¬
ta: vsmili se nas, o Jezus!

Kristus sliši nas! Kristus usliši nas!
Kospod! vsmili se nas! Kristus! vsmili se
nas! Gospod! vsmili se nas! Oča naš
i. t. d.

0 Bog! vstvari v nas čisto serdce!

0- Ino ponovi v nas pravega duha!

Moli  m o.

Tebe o Gospod! ki v tvojem naj sve¬
tejšem Serdci celo posebne dobrote tvoje

140

ljubezni proti nam slavno častimo, ponižno
prosimo, da ti, kir si krotkega ino poniž¬
nega Serdca, naše serdca vse nesnage pre¬
greh očistiti ino sebi prijetne učiniti ra-
čiš (hočeš). Večni, vsmilečui Bog! prosi¬
mo te po Serdci Jezusa, tvojega ljubljene¬
ga Sinu, nad kterim posebno dopadenje
imaš, ino po njegovih bolečinah, ktere j e
za nas prestal, dodeli nam zavoljo naj vre¬
dnejših zadostitv ravno tega božjega Serd¬
ca, resnično skesano serdce in odpuščenje
naših grehov, da do tebe prav gorečo lju¬
bezen dokler živimo, imamo, po smerti pak
k tebi v sveti raj pridemo.

O Bog! kir si naj svetejše Serdce Je¬
zusa Kristusa, svojega Sinu, našega Go¬
spoda, vernim odviše ljubeznivo storil, do¬
deli nam milostljivo, nje na zemlji tako ča¬
stiti ino ljubiti, da po njem in v njem te¬
be in ono ljubimo ino si tudi tvojo ino te¬
ga Serdca večno ljubezen zaslužimo, po ra¬
vno tem Gospodi Jezusu Kristusu. Amen.

Pesem k sladkemu Serdcu Jezusa.

3. Cešcenje naj svetejšega Imena Jezusa.

O d S v. Bern a r d a.

Tvoje naj svetejše Ime, o moj Zveli¬
čar! je resnično ščit (hramba) proti vse-

141

llv u hudemu. Zakaj nič bolje ne kroti ža-
rei \ja serda ino prevzetnosti napuha; nič
močneje ne duši plamenov nečistega pože¬
lenja; nič popolneje ne gasi žeje pohoten-
po posvetnem blagi ino celo ne odvra-
Ca  vseh pregreh, kakor branilo tega tvo-
J e ga naj svetejšega Imena. Zakaj, če to
^veto Ime izrečem, moram na tebe, Boga-
c Weka, misliti; ino s svojimi znoternjimi
°čmi vidim Človeka, kteri je ponižen ino
krotkega Serdca, kteri je zmeren, čist,
Vf nnilečen, kteri je poln naj častitejših nra¬
vi ino s svetostjo odet, ino je verh tega
ysemogočni Bog sam; ino kteri me po svo-
J®m svetlem izgledu vrači, ino — s svojo
Pomočjo — k opravljanju vsega dobrega
mojo voljo krepi ino podpira! Ino na to
morje vsega slavnega ino zveličavnega se
yseli spomnim, kadar tvoje Ime o Jezus!
imenovati slišim, — ali če jo sam izgovo¬
rim! 0 naj boljše zdravilo za mojo dušo je
meni, kakor v kaki posodi v tvojem čas¬
titem Imeni hranjeno! Ino pač dobro je to
zdravilo za mojo bolno dušo, ktera take
pomoči nikder drugde ne naide.

Zatega voljo hočem to sveto Ime ved¬
no v svojem serdci ohraniti, je hočem ne¬
prenehoma kakor v svojih rokah nositi, ino
vse moje mišljenje, želenje ino dejanje ima

142

od sih mal edino k tebi, o moj Jezus! o-
berneno biti! Ob, daj mi, da to svojo ob¬
ljubo vsako uro deržim.

Zmirom bodi Jezus v mojem Senici, iuo
nikoli mi ne mini podoba Križanega iz moje
misli! Jezus! bodi moja jed ino moj poj
(pijača). Jezus, bodi moje radovanje ino to¬
laženje! Jezus bodi moje duhovno berilo
ino moja premišljava! Jezus bodi moje po¬
želenje in oživljenje! Jezus bodi moje o-
gledalo ino moja molitva! Jezus bodi moje
življenje in umrenje ino vstanenje-! Amen.

Oča naš . . . Ceščena si . . . Hva¬
ljen bodi Jezus Kristus! Navčkoma. Amen.

Litania od naj svetejšega (mena Jezusa.

Gospod, vsmili se nas! Kristus, vsmili se
nas! Gospod, vsmili se nas!

Kristus sliši nas! Kristus usliši nas!

Bog Oča nebeški, vsmili se nas!

Bog Sin Odrešenik sveta,

Bog sveti Duh,

Sveta Trojica en sam Bog,

Jezus, ti Sin živega Boga,

Jezus, ti Sin Davidov,

Jezus, ti Sin Device Marie,

Ti naj svetejši Jezus,

Ti vsemogočni Jezus,

143

Ti naj popolnejši Jezus, j

Ti naj krepčejši Jezus,

Ti naj slavitnejši Jezus,
li naj dobrotljivejši Jezus,

Ti naj ljubeznivejši Jezus,
li naj slajši Jezus, j

li naj čudovitnejši Jezus, j

li naj milejši Jezus,

Ti naj častitejši Jezus,

Jezus, ti Zveličar sveta,

Jezus, ti srednik med Bogom ino ljudiniJ
Jezus ti dobri pastir,

Jezus, naše pribežališče, I

li naj milostljiveši Jezus, ,

Ti izvoljeni Jezus,

li naj krotši Jezus,

Jezus, ti naj zvestejši ljubeč,

Jezus, ti prava luč,

Jezus, ti večna resnica,

Jezus, ti neskončna dobrotljivost,

Jezus, ti ogledalo popolnosti,

Jezus, ti izgled čednosti,

Jezus, ti oča ubogib,

Jezus, ti tolažnik žalostnih,

Jezus, ti veselje angelov,

Jezus, ti kralj očakov,

Jezus, ti učitelj aposteljnov,

Jezus, ti porok evangelistov,

vsmili se nas

144

Jezus, ti krepost močenikov, (marter- I
nikov) |

Jezus, ti svet spoznavcev, /

Jezus, ti ženin devic, i

Jezus, ti venec vseh svetnikov, )

Bodi nam milostljiv, zanesi nam o Jezus
Bodi nam milostljiv, odreši nas o Jezus!
Od vse nevarnosti, \

Od zvitih zalez hudega Duha, I

Od kuge, lakote ino vojske,

Od prelomljenja tvojih zapovedi,

Od nevolj ino nesreč,

Po svojem včlovečenji,

Po svojem prihodu,

Po svojem rojstvi, 1

Po svojih bolečinah, j

Po svojem bičevanji, . j

Po svoji smerti,

Po svojem vstanenji |

Po svojem vnebohodu, I

Po svoji slavi, 1

Po svoji nebeški časti
Po svoji Materi, sladki Devici Marii,

Po prošnji vseh svojih svetnikov, j
0 Jagne božje, ktero odjemlješ grehe sveta,
zanesi nam o Jezus!

0 Jagne božje, ktero odjemlješ grehe sveta,
usliši nas, o Jezus 1

\snz3f o seu is a j — \seu as t\iuis-v

145

O Jagne božje! ktero odjemlješ grehe sveta,
vsmili se nas, o Jezus!

Jezus Kristus, sliši nas! Jezus Kristus u-
sliši nas!

Gospod, vsmili se nas! Kristus, vsmili se
nas! Gospod, vsinili se nas!

Uča naš . . .

V. Slavi Gospoda, moja duša,

0* Iuo vse, kar je v meni, hvali njegovo
v Ime!

V. Cešdeno bodi Gospodovo Ime,

0- Od zdaj na vekoma!

V. Naša pomoč je v Gospodovem Imeni,

0. Kteri je nebo ino zemljo ustvaril.

V. Gospod! usliši mojo molitvo:

Ino moj glas pridi k tebi.

Molimo.

Vsemogočni, večni Bog! vladaj naše de¬
je po svojem dopadenji, da si v Imeni tvo¬
jega ljubljenega Sirni zaslužimo v dobrem
lasti.

Napravi, o Gospod! da se tvojega naj
svetejšega Imena vseli bojimo ino je ljubi¬
mo, ker ti nikoli ne nehaš te voditi, ktere
v  stanovitnosti svoje ljubezni učiš:

0 Bog vseh čednosti! Vse, kar je do¬
brega, je tvojo vlastno; vlij vero ino strah

10

146

božji, da v nas, kar je dobrega podpiraš
ino po svojem zveličavnem strahu obaruješ.

Cisti, o Gospod, ino varuj svojo Cirkvo
po svoji neprenehani vsmilečnosti, ino ker
brez tebe čista obstati ne more, dodeli, d a
bo vedno po tebi vladana.

O Bog! kteri si naj slavitnejše Ime Je¬
zusa Kristusa, svojega Simi, našega Go¬
spoda, svojim vernikom celo ljubeznivo ino
prijetno, hudim duhom pak celo strašno ino
grozovitno učinil, podeli milostljivo, da vsi,
kteri to Ime Jezusovo na zemlji pobožno
časte, sladkosti svetih tolažb v tem ži¬
vljenji prijemajo in ondi na onem sveto
večno veselje ino zveličanje v nebesih do-
segnejo in uživajo; po ravno tem Jezusu
Kristusu, tvojem Simi, kteri s toboj živi
ino kraljuje v edinosti svetega Duha, pra¬
vi Bog, na vekoma. Amen.

4. Molenje drage Kervi Jezusa Kristusa*

Jezus je Sin božji, kir je človek postal, <j a
bi nas pogubljenja odrešil, ino je za nas svojo
Kerv do zadnje kapljice prelil; zdaj je z Mesom
ino Kervjo, s Telesom ino Dušoj, kakor Bog ino
človek v nebesih ino v naj svetejšem oltarskem
Sakramentu navzočen. On živi ino več ne umre.
Kder je Jezusova Kri ondi je tudi Jezus sam:
pravi Bog ino pravi človek. Kdor Jezusovo sveto

147

Rešnjo Kerv moli, moli svojega Boga, svojega

Po tem pobožnost k sveti Resnji kervi Je-
z *tsa Kristusa ni nova, temoč je z našo sveto ve-
j’°j samoj postala; le izvunenja prikazen te po¬
božnosti je nova. Tako častimo sveto Rešnjc Te_
'°5  sladko Ime Jezusa, božje Serdce Jezusa, Je¬
zusove rane posebi zavoljo spomina posebnih mi-

•osti

ino vemdar je vseli ino povsodi ravno tisti

7  - . --*-- jv

Je zus, naš Gospod ino Bog, naša ljubezen.

Terracinski škof. Fr. Albertini je posebno bra¬
tovščino v češčenje sveto Rešnje Kervi začel,
ktero je papež Pij VII. poterdilino. z odpustki po—
delil. Ta bratovščina obsega tri reči:

1. Pobožnost k sveti Resnji Kervi;

2. Češčenje Marie z rožnim krancem: ^Po¬
močnica kerstjanov !“■

^ 3. Rešenje vernih duš. Vsak častivec svete
Rešnje Kervi si pak pripravlja srečno poslednjo uro.

Molitva k sveti Resnji Iiervi Jezusa Kri¬
stusu.

Od sv, Katarine Sienske.

0 moj Jezus! ker pravo bogatstvo bož-
J e ga blagoslova iz tvoje svete Rešuje Kervi
Priteka, zakaj bi si tedaj jaz s spominom
n a njo vse svoje pameti ne polnil? Res!
v edno si jo hočem pred oči svoje duše sta¬
vili, da pred vsem drugim mojo dušo z naj
svetejšo ljubeznjo do tebe obroditi, ktera
bo potle vse drage kamene svetih čednosti,

10  *

148

ktere si ti sam veršil, iuo ktere so ti to¬
liko prijetne, v meni vkupe spravljala! Ja •
od sih dob hočem pod tvojim svetim kri¬
žem vse svoje žive dni tako preživeti, da
se s temi pravimi drugimi kameni navesijo,
za ktere ti tvoji pravi služebniki vse pre¬
dajo, kar imajo, naimer svojo voljo! Data
tako dopolnim, te lepo prosim, moj križani
Jezus! Oh, kako srečna bo moja duša, če
na popotovanji tu na zemlji svojega časa
ne izgubi, ampak z blagoslovom tvoje Ker-
vi, v vinogradu svoje znoternjine vse ter-
nje napuha izkerči, ino globoko, v njo tvoje
čednosti, kakor drage Kamene, vkoplje'
Ino gotovo ona že okuša občutek večnega
življenja, če vsak den čem bolje spoznava
ino previda, da je od tebe, o Jezus, neiz-
dolžnosti, temoč iz milosti — ceno ino bla¬
goslov tvoje svete Kervi prijela! potem pak
je svojo voljo s tvojoj voljoj v slogo spra¬
vila, za ktero si ji, ako v njej obstoji, svoje
večno gledanje ondi gori obljubil.

0 moj Bog! zažgi da vse moje grehe
v ognjeni peči svoje božje ljubezni, ino daj
mi milost, da tudi jaz, v poslavljenje tvoje
svete Kervi, tebi vse svoje serdce v dar
dam, ino da ladjica mojega življenja uekda
v pristan večnega življenja vplove! Da pak
moj križani Jezus ! to mojo prošnjo uslišiš,

149

SC hočem v odperto rano tvoje strani skriti
ino tu poterkati na tvojo vsmilečnost. Amen.

Gospod! vsmili se nas! Kristus vsmili se
nas! Gospod, vsmili se nas!

Kristus, sliši nas! Kristus usliši nas!

Gog Oča nebeški, vsmili se nas!

Bog Sin, Odrešnik sveta, vsmili se nas!
Bog sveti Duh, vsmili se nas!

Sveta Trojica en sam Bog, vsmili se nas!
Draga Kri našega Zveličarja, očisti nas, o
sveta Rešnja Kri!
li Kri nove, večne zaveze,
li cena našega odrešenja,

Tr izvirek božjih milosti,

Ti studenec žive vode,
li drago rešilo za grešnike,
li zastava večnega zveličanja,
fi žertva (dar) za večno pravico,

Ti ključ nebeških vrat,

Ti čiščenje naših duš,
li odprava naše nevolje,

Ti zdravilo uaših ran,

Ti sredstvo za odpušcenje naših grehov,

Litania h sveti Rešnji itervi.

ril. 1  ,r

li plačilo naših dolgov,

r l"'» 1  , T Tv - > v

‘i odpustek zasluženih ka&ni.

Ti živi vrelec za žejne zveličanja,

očisti nas, o sveta Rešnja Kri!

150

Ti upazen (upanje) ubogih,

Ti tolažba žalostnih,

Ti poživek slabih,

Ti vračtvo bolnikov,

Ti sprava grešnikov,

Ti radost pravičnih,

Ti pribežališče kcrstjanov,

Ti čudo vanje angelov,

Ti vesolje očakov,

Ti poželenje prerokov,

Ti moč aposteljnov,

Ti zaupanje močcnikov (marternikov),

Ti opravičenje spoznavcev,

Ti posvečenje devic,

Ti zveličanje svetnikov,

Bodi nam milostljiv; zanesi nam o Jezus
Bodi nam milostljiv; odreši nas, o Jezus
Od vsega hudega,

Od vsake krivičnosti,

Od napuha ino prevzetnosti,

Od nezmernosti,

Od serda ino sovražtva,

Od skoposti ino nevošljivosti,

Od lenobo pri dobrih delili,

Od razkola ino vojske,

Od lakote ino dragote, ,

Od pomora ino bolezni,

Od kvarljive ga vremena!

Od nagle ino hude smerti,

očisti nas, o sveta Režnja Kril ~ reši nas o Jezus!

151

Od večnega pogubljenja,

Po svoji dragi, sveti Rešuji Kervi,

Po tej veliki ceni našega Odrešenja,

Po sveti Kervi, ko si jo pri svoji obrezi
prelil,

Po svoji Kervi, ko si jo pred svojim
terpljenjein izpotil,

Po svoji Kervi, ko si jo na Oljski gori
iz vseli svojih žil prelil,

Po svoji Kervi, ko si jo med tepenjem
svojih sovražnikov prelil,

Po svoji Kervi, ko si jo v svojem bi¬
če vanji prelil,

Po svoji Kervi, ko si jo v svojem kro¬
nanji prelil,

Po svoji Kervi, ko si jo pri svojem ne¬
senji križa prelil,

Po svoji Kervi, ko si jo pri slečenji
svoje obleke prelil,

P° svoji Kervi, ko si na križu prelil,

Po sveti Kervi, ko si jo pri zadnji ve¬
čerji svojim učencem podal,

Po sveti Kervi, na ktero se vsak den
pri sveti mesi vino preoberne,

Mi ubogi grešniki; te prosimo, usliši nas!
^a nam zaneseš, te prosimo, usliši nas!
*^a nam odpustiš, te prosimo, usliši nas!
^a nam pravo pobožnost podeliš, te pro¬
simo, usliši nas!

reši nas o Jezus!

152

Da nam sveti strah pred toboj daš,

Da nam hvaležno serdce do tebe daš,
Da nam gorečo ljubezen do tebe daš,
Da nam urno pokornost do tvojih za¬
povedi daš,

Da nam močno poželenje po dobrih de
lih daš,

Da nam pravo grozo preti hudim daš,
Da nam pravo obžalovanje naših gre-,
hov daš,

Da nam pomagaš, naše življenje po¬
boljšati,

Da nas s svojo sveto Rešnjo Kevvjo o-
čistiš,

Da ž njoj naše duše poživiš,

Da nas po njej v nedlogah tolažiš,

Da nas po njej z Bogom spraviš,

Da nas po njej k čednosti podžgeš,
Da nas po njej v svoji ljubezni usta-
novitiš,

Da nas po njej v izkušaj avali krepčaš
Da nam po njej naše grehe odpustiš,
Da nam po njej zaslužene kazni pri-
nehaš,

Da nas po njej ob smerti podpreš,

Da nam po njej srečen konec daš,

Da nas po njej terpljenja v čistilišči
oprostiš,

H

O

W

usliši nas \

153

Da po njej terpeče duše v čistilišči osvo¬
bodiš, te prosimo, usliši nas!

Da nam vsmiljenje skažeš, te prosimo, u-
sliši nas!

0 Jagne božje, ktero odjemlješ grehe sveta,
zanesi nam o Jezus!

0 Jag-ne božje, ktero odjemlješ grehe sveta,
usliši nas o Jezus !

0 Jagne božje, ktero odjemlješ grehe sveta,
vsmili se nas, o Jezus!

Kristus sliši nas! Kristus usliši nas! Oča
naš . . . Cešc'ena si , . .

Molim  o.

O moj vsmilečni Zveličar! dodeli, da se
po vrednosti tvoje za me prelite Kervi ino
po zaslugah tvojega svetega terpljenja mo¬
ja duša vseli grehov očisti ino daj mi mi¬
lost, da moje serdce čem delj vekšo hva¬
ležnost ino ljubezen proti tebi občuti ino
si močno prizadeva, pobožnem ino tebi pri¬
jetnem življenji v ono čast priti, ko si nam
jo z darovanjem svoje Kervi ino svojega
življenja tako drago ino ljubeznivo kupil.
Amen.

154

5. Pobožnost k križanemu Jezusu.

Če sečnje svetih petih ran.

(Od sv. Alfonsa Liguor.)

1. K rani desne noge.

Moj Gospod, Jezus Kristus ! jaz molim
rano tvoje prave noge! Zahvalim te, da si
jo za me terpeti hotel med tako strašnimi
bolečinami ino s toliko ljubeznjo! Vsmil-
jenje imam s tvojimi bolečinami ino z bo¬
lečinami tvoje otožne Matere! — Zavoljo
zaslug te svete rane te prosim, da mi od-
puščenje mojih grehov dodeliš, kterih se
iz celega serdea ino več kakor vsega dru¬
ga hudega kešem, ker sem ž njim tebe, o
neskončna dobrota, razžalil! Ino tudi ti, o
žalostna Mati božja, prosi Jezusa za me!
Amen. Oča naš . . . Češčena si . . .

K rani leve noge.

Moj Gospod, Jezus Kristus! jaz molim
rano tvoje leve noge! Zahvalim te, da si
jo za me terpeti hotel med tako strašnimi
bolečinami ino s toliko ljubeznjo! Vsmil-
jenjc imam s tvojimi bolečinami ino z bo¬
lečinami tvoje otožne Matere! — Zavoljo
zaslug te svete rane te prosim, da mi moč

155

dodeliš, po sega dob ne več v smertne
grehe pasti, ampak v milosti božji do smerti
ostati! Ti, o žalostna Mati božja, prosi v  Je¬
zusa za me! Amen. Oča naš . . . Češ-
eena si . . .

3. K rani prave roke.

Moj Gospod, Jezus Kristus! jaz molim
rano tvoje desne roke! Zahvalim te, da si
jo za me terpeti hotel med tako strašnimi bo¬
lečinami ino s toliko ljubeznjo! Vsmiljenje i-
mam s tvojimi bolečinami ino z bolečinami tvo¬
je otožne Matere! —Zavoljo zaslug te svete
rane te prosim, da me pekla rešiš, ko sem
si ga toliko krat zaslužil, ino kder bi ti
več ljubiti ne mogel! Ti, o žalostna Mati
božja, prosi Jezusa za me! Amen. Oča
naš . . . Ceščena si . . .

4. K rani leve roke.

Moj Gospod, Jezus Kristus! jaz molim
rano tvoje leve roke! Zahvalim te, da si
jo za me terpeti hotel med tako strašnimi
bolečinami ino s toliko ljubeznjo! Vsmil¬
jenje imam s tvojimi bolečinami ino z bo¬
lečinami tvoje otožne matere. — Zav®ljo
zaslug te svete rane te prosim, da mi sveti

156

raj dodeliš, kder bom te popolnoma in iz
vseli moči ljubil! Ti, o žalostna Mati božja,
prosi Jezusa za me! Amen. Oča naš . . •
Cešcena si . . .

5, K rani na strani.

Moj Gospod, Jezus Kristus! jaz molim
tvojo sveto rano na strani. Zahvalim te, da
si celo po svoji smerti še to razžaljenje
prestati hotel, ktero si z naj vekšo lju-
beznjo preterpel, ako ravno ti ni nikake
bolečine več učinilo. Vsmiljenje imam tudi
s tvojo otožno materjo, ktera je toda sa¬
ma bolečino od tega prestati morala! —
Zavoljo zaslug te svete rane te prosim, da
te na zemlji vedno ljubim, da te tudi nek-
da na onem svetu od obličja do obličja
skoz celo večnost ljubiti zamorem. Amen.
Oča naš . . . Cešcena si . . .

Pobožna molitva k Kristusovemu terpljenju*

Od sv. August,

O Bog! kir si za odrešenje sveta ho¬
tel rojen, obrezan, od Judov zaveržen, od
Judaža po poljubci izdan, z vervmi zvezan,
kakor nedolžno jagne v mesnico peljan,
pred Anasa ino Kajfasa, Pilatuža ino He-

157

rodeža nespodobno postavljen, od krivih
prid tožen, bičevan, zasramovan, opljuvan,
• s  ternjem kronan, s pestmi ino terstom bit,
zakrit, slečen, z žreblji na križ pribit, k
razbojnikoma pridružen, z žolčem ino ki¬
som (jesihom) napojen, ino s sulicoj (kop¬
jem) preboden biti: prosim te, o Gospod!
po teli tvojih naj svetejših bolečinah, ktere
jaz nevredni zdaj sopet premišljavam, ino
po svojem svetem križu ino svoji smerti,
da me peklenskih kazni otmeš ino ta pel-
jas, kamor si s toboj križanega razbojnika
pripeljal. Kteri z Očetom ino svetim Du¬
hom živiš ino kraljuješ na vekoma. Amen.

Litauia od križanega Jezusa.

Gospod, vsmili se nas! Kristus, vsmili se
nas! Gospod, vsmili se nas!

Ji križani Jezus, sliši nas ! Ti križani Je¬
zus, usliši nas!

Oča nebeški, vsmili se nas!

Bog Sin, Odrešnik sveta,

Bog sveti Duh, i |

Sveta Trojica en sam Bog, ?

Jezus, kir si k smerti križa obsojen bil, ' »
Jezus, kir si križ z veseljem nesel, i _

Jezus, kir si sedem krat oslabljen pod| S

križem padel, J

158

Jezus, kir si grozno na križ verzen bil,,
Jezus, kir si bolestno na križu razpet
bil,

Jezus, kir si na križu za svoje sovraž¬
nike prosil,

Jezus, kir si na križu spokornemu raz¬
bojniku raj obljubil,

Jezus, kir si na križu s svojo Materjo
vsmiljcnje imel,

Jezus, kir si se na križu potožil, tla si
od Očeta zapuščen bil,

Jezus, kir si na križu z žolčem ino ki¬
som napojen bil,

Jezus, kir si na križu vse dopolnil, V
Jezus, kir si na križu svojega duha v/
roke svojega Očeta izročil,

Jezus, kir si z močnim vpitjem Očeta zal
nas prosil, 1

Jezus, kir si dolžno pismo naših gre-|
hov na križ pribil, I

Jezus, kir si do svoje smerti na križu I
pokoren bil,

Jezus, kir si s svojim križem naše gre¬
he zaterel,

Jezus, kir si na križu vse na se po- j
tegnol, I

Jezus, kir si po križu v svojo čast šel, /
Bodi nam milostljiv, zanesi nam o Jezus!
Bodi nam milostljiv, usliši nas o Jezus!

vsmili se nas \

150

Od vsega hudega, reši nas o Jezus!

Od vse nevarnosti ino priložnosti k grehu,

Od vseh hudičevih zased (zalez),

Od vseh grehov,

Od vsega dolga ino vse kazni greha,

Od vse bridkosti smerti,

Od vsega strahu pred sodboj ino peklom,

Po svojem svetem križu,

Po svojih svetih sedmih besedah na križu.

Po svojih svetih kosteh, ko so bile na!

križu grozovitno raztegnene,

Po svetih petih ranah, ko si je na kri
’ "  žu dobil,

Po svoji sveti Rešnji Kervi, ko si jo
na križu prelil,

Po vseh mokah (martrah) ino bolečinah,
ko si je na križu prestal,

Po svoji triurni težavi ino sili na križu,

Po svojih kervavih solzah ino serdčnih
vzdehih na križu,

Po svoji naj bridši smerti na križu,

Po svoji na križu ranjeni strani,

P° otožnem snemanji s križa,

^ smertni uri,

N® den sodbe,

Mi ubogi grešniki, te prosimo, usliši nas!
Da nas po svojem svetem križu uslišiš, te
prosimo, usliši nas!

reši nas o Jezus!

160

Da nam po svojem svetem križu vse\
grehe odpustiš,

Da nas po svojem svetem križu vseh
grehov varuješ,

Da nas stanovitne prijatelje križa učiniš,

Da nam sad križa podeliti račiš (hočeš),

Da nam milost podeliš, da svoj križ radi
za toboj vsak den nosimo,

Da nam moč daš, da svoje meso s hu¬
dimi željami vred križamo,

Da nam po svojem križu v svojo slavo
uiti pustiš,

Jezus Kristus, kir si za nas križan bil,

O Jagne božje, ktero odjemlješ grehe sveta,
zanesi nam o Jezus!

O Jagne božje, ktero odjemlješ grehe sveta,
usliši nas o Jezus!

O Jagne božje, ktero odjemlješ grehe sveta,
vsmili se nas o Jezus!

Jezus, vsmili se nas! Jezus, vsmili se nas!
Oča naš . . .

Molitva. (Od sv. Margante.)

O moj Zveličar! Kir si za me na debli
svetega križa umerel, ne pusti da moji u-
bogi duši v izgubo iti, kakor si tudi dušo
spokornice Marie Magdalene milostno spri-
jel! O Jezus! kir sime scenoj svoje Kervi

te prosimo, usliši nas 1 .

161

°drešil ?  ne zapusti me v mojem grešnem
^atm, temoč se vsmili črez me! Amen.

6. Pobožnost svetega križevega pota.

Od sv. Alfonsa Liguor,
Nauk.

Od Jezusove smerti so skoz vse veke mnogi
ycrnj(ki Jeruzalem ino svete mesta obiskovali, kder
J e  Jezus Kristus, božji Zveličar, za nas terpe),
»no svojo drago Kcrv prelil. Veliko Rimskih pa¬
pežev je, da bi to pobožnost podpirali, ob raznih
c asih mnogo odpustkov podelilo. Ker pak se ne
morejo vsi verniki na tako daljni božji pot podati,
J e  Rimska stolica v pozdnejih časih dovolila, to
Pobožnost tudi na drugih krajih opravljati, ino je
"nenovane odpustke tudi za teiste raztegnola. Da
Pak se odpustki zadobijo, je treba, v stanu milo¬
sti, t. j, brez smertnega greha biti, popred namen
nčiniti, da se odpustki ali za se ali za verne du¬
še obernejo, ino da se pri vsakem postoju moka
(niartra) nekaj pazljivo premišljuje.

Štlrnajst postojev.

I. Pervi postoj.

Jezus je k smerti obsojen.

Pozdrava:  Molim te, o moj Jezus!
kio te hvalim ino častim! — Ker si po svoji
grenki smerti na križu celi svet odrešil.

11

162

Premišljava: Premisli, kako je Je¬
zus Kristus, pokler je bičevan ino s ter-
lijem kronan bil, krivično od Pilatuža k
smerti obsojen bil.

Moli  tv  a. 0 moljenja naj vrednejši Je¬
zus ! Ne Pilatuž, ampak moji grehi so bilk
ko so te k smerti obsodili! Za zasluženja
voljo, ko si je na tem bridkem poti pri¬
pravil, mi vemdar pomagaj po poti, ko moja
duša po njem nekda v večnost iti mora!

O Jezus, moja ljubezen, jaz te bolje lju¬
bim, kakor sam sebe. V serdci mi je žal?
da sem te žalil! Ne dopusti, da bi se te
jaz kedaj več ločil! Daj, da te vedno lju¬
bim, ino tedaj ravnaj z menoj, kakor ti je
drago; jaz vse sprimem, kar koli črez me¬
ne pošlješ. Oča naš . . . Ceščena si . • •

O moj Jezus! iz ljubezni do mene si v
smert šel; zato daj tudi meni s toboj umreti,
da se življenja v tebi udeležim. Amen. Čast
bodi . . .

It. Drugi postoj.

Jezus s križem obložen.

Pozdrava:  Molim te o moj Jezus! (ka¬
kor gore I. postoj.)

Premišljava:  Premišljuj, kako je Je¬
zus Kristus s križem obložen na tem bo-

163

Jestuem poti na tebe mislil, ino je smert,
ko ji je na proti šel, za tebe Bogu daroval.

Molitva: O naj ljubeznivejši Jezus!
y sako terpljenje voljno sprejmem, ko si mi
§a do moje smerti odločil, daimačrezme-
lle  priti; ino te prosim po zaslugah onih
bolečin, ko si je prestal, dokler si svoj
križ nesel: pomagaj mi, da tudi jaz svoje
križe ino težave z voljoj ino vdanostjo
Nosim.

O Jezus, moja ljubezen . . . (kakor pri
k postoju.)

O moj Jezus, iz ljubezni . . . (kakor
pri I. postoju.)

HI. Tretji postoj.

Jezus pade pervokrat pod križem.

Pozdrava:  Molim te . . .

Premišljava:  Premišljuj*toti pervi
padec Jezusa Kristusa pod križem. Jegovo
sveto mesu je bilo po bičevanji celo raz¬
trgano, jegova sveta glava je bila s ter-
,l jem kronana; prelil je mnogo Kervi, ino
je bil za tega delo toliko oslabljen, da je
s težavoj več iti mogel; verh tega je ne¬
sel grozno težo, ino vojaki so ga suvali,
hio on je večkrat padel na tem grenkem
poti na zemljo.

11  *

164

Molitva: Ne teža tvojega križa, o moj
preljubljeni Jezus, ampak teža mojih gre¬
hov je tebi tolike bolečine napravila! Za¬
voljo zasluženja tega svojega pei'vega pad¬
ca ne dodaj, da bi jaz kdaj drugoč v smer-
ten greh padel!

O Jezus moja ljubezen . . .

O moj Jezus, iz ljubezni . . .

IV. Čcterti po stoj.

Jezus sreča svojo žalostno Mater.

Pozdrava:  Molim te . . .

Premišljava:  K serdcu si vzemi sre-
tcnje Simi ino Matere: Jezus ino Maria se
eden druga zagledata: njujui pogled so
ravno toliko strel, ktere jujni ljubeči Serd-
ci ranijo.

Molitva:  O moj ljubljeni Jezus! Za
svojih bolesti voljo, ko si je ob tem sre-
tenji prestal, mi daj milost prave serdčne
pobožnosti do svoje preblažene Matere! Ino
ti Kraljica bolesti, prosi za me, da se polu
ljubezni posihdob terpljenja tvojega Sinu
spominam.

O Jezus, moja ljubezen . . .

O moj Jezus iz ljubezni ...

165

V. Peti postoj.

Simon Cirenjan pomaga Kristusu križ
nesti.

Pozdrava: Molim te . . .

Premišljava: Pomišljava), kako so
Judje, ko so videli, da je Jezns toliko o-
»acdlel, iao se mn je pri vsaki stopinji vi¬
delo, da bi utegnol že na poti umreti, Si¬
dona Cirenskega prisilili, za Gospodom križ
»testi.

Molitva: O moj naj slajši Jezus! ne
kako toti Cirenjan si ne hočem tvojega
križa odbiti; jaz ga objemem, si ga zade-
"em, ino spreimem posebno smert, ko si
*ttt jo odločil, ino tudi vse nadloge, ko so
z  njoj združene; njo sklenem s tvojo smertjo,
'ao ti jo v dar prinesem! Ti si iz ljubezni
do mene umerel: iz ljubezni do tebe, ino
da se ti prijeten učinim, hočem tudi jaz
»»mreti.

0 Jezus, moja ljubezen . . .

O moj Jezus, iz ljubezni . . .

IV. Šesti postoj.

Sveta Veronika Jezusu lice obriše.

Pozdrava: Molim te . . .

Premišljava: Premišljuj, kako je sve¬
ta Veronika, ko je Jezusa v tolikih teža-

166

vah s Kervjo ino potom oblitega videla,
mu platnen pert ponudila, s kterim se je
naš Zveličar obrisal ino svoje sveto obličja
v njega vtisnol.

Molitva:  O moj preljubljeni Jezus'
tvoje obličje je bilo drugda tako lepo, pa k
zdaj se ne vidi več lepo, ker je od ran
ino Kervi celo opačeno! Ko jenekdamoja
duša pri svetem kerstu tvojo milost zado-
bila, je tudi lepa bila; pak s svojimi grehi
sem si jo opačil. Samo ti, moj Zveličar, j*
moreš poprejšnjo lepoto sopet dati. 0 u-
čini to, za svojega terpljenja voljo!

0 Jezus, moja ljubezen . . .

O moj Jezus, iz ljubezni . . .

VII. Sedmi posluj

Jezus p a dne drugo k ral pod križem.

Pozdrava:  Molim te . . .

Premišljava:  Premišljavaj drugo pa-
denje Jezusa Kristusa pod križem, ktero je
bolečine, ktere so mu že rane njegove svete
glave ino jegovih drugih udov delale, še
zdaj pomnožilo.

Molitva.  Kolikokrat si mi, o naj krotši
Jezus! že odpustil, ino sem te na novo raz¬
žalil! Za zasluženja tega svojega drugega
padenja voljo, mi pomagaj, da do svoje

187

siaerti v tvoji milosti ostanem; ino krepi
da se v vseh izkušnjavah, ktere še
črez mene pridejo, vseli tebi priporočim.

0 Jezus, moja ljubezen . . .

O moj Jezus, iz ljubezni . . .

Vlil. Osmi postoj.

Jezus govori kjočocim ženam.

Pozdrava:  Molim te . . .

Premišljava:  Premišljuj, kako so one
žene, ko so Jezusa v tolikih bolečinah za¬
gledale, ino ko so videle, kako je pot s
svojo liervjo močil, iz vsiniljenja jokale:
bio kako je potler Jezus k njim rekel: „Ne
Jočite nad menoj, marveč jočite nad same
soboj ino nad svojimi otroki 1 “

M o lit v a. O moj boleči Jezusi jaz ob-
Jočem vse razžalje, ko sem ti je učinil, za
kazni voljo, ktere so mi zaslužile; pak še
bolje za merzenja voljo, ktero so tebi, kir
si me toliko ljubil, učinilc! Svoje grehe
obžalujem ne le, ker sem si pekel zaslu¬
žil, temoč, ker sem proti tebi,  večna do¬
brota, nehvaležen bil.

0 Jezus, moja ljubezen . . .

O moj Jezus, iz ljubezni . . .

168

IX. Deveti postoj.

Jezus pade tretjo kr at.

Pozdrava: Molim  te  . . .

Premišljava: Premišljuj tretji padec
Jezusa Kristusa. Njegova slabost in okrot-
nost beričev, kteri so hoteli, da bi jim hi¬
treje stopal, ker je vemdar še le z veliko
težavoj iti mogel — ste bile krivi, da je
treljokrat na zemljo padel.

M o lit v a. O bolestni Jeztts! Za zaslu-
ženja te slabosti voljo, ko si jo na poti
na goro Kalvario preterpeti hotel, mi daj
moč, da od sih mal vse človečke ozire ino
vse lmde nagibe, ko so me popred zapel¬
jali, da sem se tvojega prijatclstva odpo-
vedel, premagujem!

O Jezus, moja ljubezen . . .

O moj Jezus, iz ljubezni . . .

X. Deseti postoj.

Jezusa slečejo.

Pozdrava:  Molim te . . .

Premišljava:  Premišljavaj, kako so
trinogi (beriči, kati), ko so Odrešniku s
siloj oblačila zderli, kmalu rane ko je je
ob bičevanji prijel, grozno navrazili ino z

169

Raztepeno kožoj vred oderli! Imej vsmil-
jenje s svojim Zveličarjem, ino moli:

Molitva.  0 moj nedolžni Jezus! za bo-
lačin voljo, ko si je teda prestal, mi po¬
lagaj, da, vsega nagnenja k pozemeljskim
r ečem prost, le tebe ljubim, kir si toliko
v se moje ljubezni vreden; ino si jo tako
aiočno zaslužil.

0 Jezus, moja ljubezen . . .

O moj Jezus, iz ljubezni . . .

XI, Ednajsti posloj.

Jezusa na križ pribijajo.

Pozdrava:  Molim te . . .

P r e mi š lj a v a: Premišljuj, kako je Je¬
zus, na križ veržen, svoje roke voljno iz-
tergnol, da bi na njem večnemu Očetu svoje
življenje za naše odrešenje v dar dal. Oni
grozovitneži so ga na križ pribili, kterega
s ? potler kvišku potegnoli, da bi ga ua
n jem umreti videli.

Molitva:  O moj Jezus! o ti moj za¬
ničevani, zaverženi Jezus! pripni moje serd-
Ce  k svojim nogam, da zmirom pri tebi o-
stanem, da te ljubim, ino te nikdar več ne

zapustim!

0 Jezus, moja ljubezen . . •

O moj Jezus, iz ljubezni . , ,

170

XII. Dvanajsti postoj.

Jezus umre na križu.

Pozdrava: Molim  te  . . .

Premišljava: Premišljuj, kako je tvoj
Jezus, pokler je bil tri strašne ure umiral,
ino se z bridko smertjo boril, truplo po¬
pustil, ino glavo nagnol ino teda umerel!

Molitva:  O moj, na križu za me u-
merli Jezus, s serdčno bolestjo ino žalostjo
poljubim križ, ko si ti na njem za me ume¬
rel! Za svoje grebe sem si jaz nesrečno
smert zaslužil, ali pak tvoja smert je moja
upazen! Daj mi, zavoljo svoje smerti, mi¬
lost, k tvojim nogam pribitemu, iz ljubezni
do tebe umreti! Ino v tvoje roke izročim
svojo dušo.

0 Jezus, moja ljubezen . , .

O moj Jezus, iz ljubezni . . .

XIII. Trinajsti postoj.

Jezusa skriža sne m e j o.

Pozdrava:  Molim te . . .

Premišljava:  Premis jl juj, k ako sta,
pokler je bil nas Zveličar svojega Duha
izročil, dvu jegovih učencev, .Jožef Arima-
tejan ino Nikodem, ga s križa vzela ino ga
jegovi prežalostni Materi v krilo položila,

171

ktera ga je s sveto skerbnostjo prijela ino
(| a svoje objokano Serdce pritiskala.

Molitva:  Vzemi me, o ti moja preo-
ložna Mati, iz ljubezni do Jezusa, za svo¬
jega služebnika ino prosi — svojega bla¬
goslovljenega Sinu — za me! Ino ti, moj
Odrešnik, kir si za me umreti radii, daj,
da te ljubim, ino ničesar ne želim, kakor
lebe samega,

0 Jezus, moja ljubezen . . .

0 moj Jezus, iz ljubezni . . .

XIV. Stirnajsfi postoj.

Jezus jc v grob p olo ž e n.

Pozdrava:  Molim te . . .

P r e m i š 1 j a v a: PremisiIjavaj, kako so
učenci, od Marie sprevajani, mertvega Je¬
zusa v grob nesli! Ah njegova vlastna Mati
ga je svojimi vlastnimi rokami v grob po¬
ložila.

Molitva:  0 moj v grob dejani Jezus!
& vso scrdčnostjo svete ljubezni do tebe,
poljubim (kusnem) grob, ko ti v njem po¬
čivaš! Po treh dneh boš pak sopet vstal!
Za svojega vstanenja voljo — daj tudi me-
oi na sodni den častito od smerti vstati,
da te, za vseli s toboj združen, v nebesih
celo večnost hvalim ino ljubim.

112

O Jezus, moja ljubezen . . .

O moj Jezus, iz ljubezni . . .

Pobožni vzdchi k Jezusu.

Od sv. B o n a v e n t u r.

O moj Jezus, bodi moj Zveličar in Od-
rešnik v tem ubogem revnem življenji! 0-
čisti me napak sveta, ko me izkuša. Otmi
me zvijač hudega duha, ko me zaleza, ino
rahlosti mesa, ko me trapi! 0 moj Jezus,
ti Zveličar sveta, ubrani me, kir si me po
svojem križu ino svoji Kervi odrešil! Po¬
magaj mi, o naj slajši Jezus! ino mene sla¬
bega krepi, me ubogega tolaži, me kerh-
kega podpiraj, ter me vertkega ino vagu-
tavega derži! 0 Bog, usliši mojo prošnjo,
ino mi telo ino dušo prederi s svojimi bo¬
lečinami, da s toboj, s svojim Zveličarjem
na križevem debli v ljubezni visim. Amen.

Duše vseli vernih naj po milosti božji
v miru počivajo. Amen.

K sklepu še moli 5 Očanašev, 5 Češčenasih,
vero ino s Čast bodi Očetu ... da odpustke za-
dobiš.

173

XII. Pobožnosti b l*ogu sve¬
temu »ulm.

Sedem prošenj za sedem darov svetega
Duha.

Pridi, o Duh modrosti, in uči moje
serdce, da svoj poslednji cil iuo konec ved-
»o pred očmi imam, ino se pri vseh svo¬
jih delih čistemu namenu voditi dam! Daj
mi pozemeljske reči le toliko na mislih
»meti in iskati, kolikor so moji duši ko¬
ristne ino za to moje življenje potrebne.
Nebeške dobrote pak mi daj vedno bolje
spoznati ino v mar jemati. Kaži mi tudi pot,
po kterem je naj varneje dosežem ino ve¬
koma imam. Amen. Oča naš . . .

Pridi, o Duh razuma!  razsveti mojo
dušo, da skrivnosti odrešenja po veri prav
spoznavam, je s hvaležno ljubeznjo obje¬
mam, ino nekda v tvoji luči večno luč za¬
gledam, ino k tvojemu kakor tudi popol¬
nemu spoznanju Očeta ino Simi pridem.
Amen. Oča naš . . .

Pridi, o Duh sveta!  podpiraj me v
vseli opravilih tega neobstoječega življen¬
ja; nagiblji moje serdce k dobremu, straši

114

je hudega, ino me v vseh dvojih primerkih
vodi; da po pravem poti tvojih zapovedi
zaželeni cil večnega življenja dosežem-
Amen. Oča naš . . .

Pridi, o Duh kreposti!  daj mojemu
serdcu moč; varuj ga v vsaki zmotnjavi
ino sopernosti; podeli mi serdčnost ino hra¬
brost proti vsem hudobnim napadom mojih
sovražnikov; da me nikdar ne zapeljajo,
tebe, o naj viša dobrota, nezvesto zapu¬
stiti. Amen. Oča naš . . .

Pridi, o Duh vednosti!  vodi mojo ra-
doveduost, da si ničesar vedeti ino znati
ne prizadevam, kar mi je zastonj ali kvar¬
no. Daj mi malovrednost vsega posvetnega
živo spoznati. Daj mi pravo gorečnost, da
svoje verske ino stanovske dolžnosti čem-
dalje bolj spoznavam ino deržim; uči me
tudi, kako je, da bo tebi prijetno, dopol¬
njevati imam. Amen. Oča naš . . .

Pridi, o D u h pobožnosti!  giblji moje
serdce k pravi pobožnosti ino k sveti lju¬
bezni do Boga, mojega Gospoda; da ga v
vseh svojih pobožnosteh zmirorn iščem, ino
po pravi ljubezni tudi naitlem. Amen. Oča
naš . . .

Pridi, o Duh straha božjega!  pre¬
suni moje serdce s svojim zveličavnim stra¬
hom; da tebe, svojega Boga ino Gospoda

m

zniirom pred očrni imam, iao se skerbno
ogibljem vsega, kar bi naj čistejšim očem
tvojega božjega veličanstva merzelo. Amen.
Oča naš . . .

Litania od svetega Duha.

Gospod vsmili se nas! Kristus vsmili se
nas! Gospod vsmili se nas!

Kristus sliši nas ! Kristus usliši nas!

Bog Oča nebeški, vsmili se nas!

Bog Sin, Odrešnik sveta, vsmili se nas!

B°g

sveti Duh, vsmili se nas!

Sveta Trojica en sam Bog,

Duh razuma ino kreposti,

Duh pobožnosti ino dobrega sveta,

Duh vere ino upanja, j

Duh svetega strahu ino ljubezni,

Duh veselja ino miru
Duh dobrotljivosti, krotkosti ino peter-
pežljivosti,

Duh zderžnosti ino čistosti,

Duh ponižnosti ino zatajevanja,

Duh življenja ino zveličanja, 1

Duh čednosti ino posvečujočih milosti,!

Ti Duh vseh božjih otrok, '

Ti učitelj ino vladavec svete katolške'
Cirkve,

Ti preiskavec misli ino serdc,

vsmili se nas!

176

Ti tolaž žalostnih ino moč pobožnih duš,
Ti krona vseh pravičnih,

Ti veselje angelov,

Ti razsvečavcc očakov,

Ti nadihavec prerokov,

Ti modrost aposteljnov,

Ti oblada močenikov (marternikov) ino!

spoznavcev,
čistost devic,

05

CP

so

50

sveti

Ti

Ti pomaganje vseh svetnikov,

Bodi nam milostljiv; zanesi nam, o

Duh! ' ■ '

Bodi nam milostljiv, usliši nas, o sveti Duh.
Od duha zamotljivosti, reši nas o sveti Duh!
Od duha bogokletja,

Od vsega greha, ino grešne izkušnjave,

Od soperstave proti spoznanim keršcan-
skim resnicam,

Od prederznega upanja na božjo milost,

Od obupanja na božji milosti,

Od hudobe, zavisti ino vse terdosti proti
bližnjemu,

Od oterplosti ino nespokornosti.

Od vse nemarnosti ino lenobe v dobrem,

Od vseh hudih, nečistih ino nesnažnih
misli ino del,

Od nagle ino nesrečne smerti,

Od večnega pogubljenja, j

Mi ubogi grešniki, te prosimo, usliši uas.

’

CP


Da sveto katolško Cirkvo povišati, jene \
pastirje razsvetiti, ino vse jene ude |
posvetiti račiš (hočeš), j

Da nam milost podeliti račiš, da te ni- j
koli ne žalimo. j

Da v nas pobožnost ino vdanost v božjo J
voljo pomnožiti račiš, I

Da v nas, kakor v aposteljne, krotkostf
ino ljubezen vliti račiš, I

Da vse naše misli, besede ino dela vi
sebi zediniti ino posvetiti račiš, |

Da nas skoz ino skoz očistiti ino v svo¬
je. prebivališče posvetiti račiš, >
Da naše telo ino našo dušo kakor svojo,
vežo neoskvernjeno ohraniti račiš,

Da nas v terpljenji tolažiti ino krepiti!

račiš, |

Da nam mir vesti ino pravo bogaboječ-s
nost podeliti račiš, g

Da nas v svoji milosti nterditi ino zve¬
ličati račiš,

Da bledele razsvetiti ino v krilo svoje
svete Cirkve pripeljati račiš,

Da nas vse v družbo izvoljenih sprijeti
račiš, ^

0 Jagne božje, ktero odjemlješ grehe sveta;

zanesi nam o sveti Duh!

0 Jagne božje, ktero odjemlješ grehe sveta;
usliši nas o sveti Duhi

te prosimo, usliši nas!

178

O Jagne, božje, ktero odjemlješgrehe sveta;

vsmili se nas o sveti Duh!

Kristus sliši nas! Kristus usliši nas!
Gospod, vsmili se nas! Kristus, vsiuili sc
nas! Gospod, vsmili se nas! Očanaš. • •

M o 1 i t v a.

0 sveti Duh, Duh Gospodov, pridi, te
prosimo, s svojimi razsvečenji ino tolaženji
ljubeznivo čreznas; razjasni um, ino si na¬
še od tebe posvečeno serdce v svojo ve¬
žo (tempelj) blagoslovi! 0 sveti Duh! pri¬
di ino nam prinesi božji blagoslov ino Je¬
zusov mir! Tolaži nas ino vse žalostne,
obujaj ino krepčaj slabe, uči ino podpiraj
omahle! predrami in ustraši grešnike, geni
jih merzle serdca k pokori ino obudi v
njih ljubezen in otročko zaupanje do sebe,
da te vsi ljudje v veselji ino miru častijo
ino molijo, tebe in Očeta, kakor tudi Si¬
mi, našega Gospoda, kakor troedinega, sve¬
tega Boga, od vekoma do vekoma. Amen.

179

XIII. Premtšljave Oda naša
na vse dni v tedni z ozirom na
sedem Kristusovih besed na
križu.

1. Premišljava za nedeljo.

Oča naš, kir si v nebesih! Po¬
svečeno bodi tvoje ime! 0 Gospod
•fezus, naj svetejši vseli svetili, enakega
?ospodstva ino veličanstva z Očetom v ne¬
besih! V svojem celem življenji, dokler si
"a zemlji viden bil ino se z ljudmi družil,
•zvlasti pak ob smerti je bila tvoja edina
skerb, vseli ino povsodi časti svojega ne¬
beškega Očeta iskati ino slaviti. Zdelo se
je sicer, kakor da bi v svojih naj hujših
sjnertnih teža\ah zapuščen bil, ker si vpil:
Moj Bog! Moj Bog! zakaj si me za¬
pustil!  (moč tvojega Božanstva ino Go-
spodstva je nekoliko prenehala, dabitvoje
c lovečje bitje, sebi samemu prepuščeno,
suiertno žalo tem bolestneje občutiti rao-
&lo), pak ta zapuščenost je tvojo ino tvo-
| e g'a Očeta čast pomnožila. Zakaj ti si po¬
ševen postal do smerti, ino zato te je Bog
Povišal ino ti je ime dal, ktero je črez vse

v a rv sb

180

imena. Kako sem pak po tvojem izgledu,
o moj Odrešnik! do segadob jaz Bog-a svo¬
jega Očeta spoznaval, ljubil ino jegovo čast
razmnažal (spešil)! — Ali sem zmirom ta¬
ko živel, kakor se za otroka nebeškega
Očeta spodobi! — Ali pak se nesem po
grešnem življenji tega lepega imena nevre¬
den storil! — Sem li jegovo ime tako ča¬
stil, kakor je moja dolžnost, ali se ga ber-
žej sramoval, kakor toliko nesrečnih na-
zvikerstjanov (kteri so le po imeni kerst-
jani)! — Sem li vsak den vse misli, be¬
sede ino dela le k temu cilu, obračal, da
bi k veči časti jegovega svetega imena bi¬
le? Ali sem le sam sebe ino posvetnega
iskal ? —

O Gospod! imej vsmiljenje z menoj sla¬
bim, ino odpusti mi moje pregreške. Krepi
me s svojo milostjo, da od sih mal kakor
otrok ino prejemnik zveličanja pred toboj
hodim, te ljubim, ino v vsem le čast tvo¬
jega svetega imena razmnažam! —

2. Premišljava za ponedeljek.

Pridi k nam tvoje kraljevstvo,
ono kraljevstvo, o Jezus! za kterega Go¬
spoda te je desni razbojnik spoznaj ko je
s toboj križan bil, ker je rekel: Spomni

181

Se  »a me, kadar v svcje kraljevstvo pri¬
deš! ino kterega delež si mu ti kmalu ob¬
ljubil z besedami: Še dne s boš s in e-
11  oj v raju.

Ono kraljevstvo je tudi za mene pri¬
pravljeno ; za njim se imam edino pogan¬
jati. Ne na kraljevstvo tega sveta, ne na
dobrote te zemlje, ktere se prej ali slej v
!'ič razpadejo ino razkade, ne smem svo¬
jega serdca vezati. Jaz sčin le samo po¬
potnik, romar tukaj in imam le po čedno¬
sti ino zaslugah v raj zveličanja doiti. Ino
kako sem li se dosihmal za tem cilom gnal?
*kli sem po aposteljnovem opoinenu iskal,
kar je gore v nebesih, ali marveč kar je
dole na zemlji? Ali so bile nebesa ali je
olik zemlja s svojimi dobrotami, za kterimi
,Ue  je poželenje mikalo? Nesem li tako ži¬
vel, kakor da bi moral vekoma tu dole o-
•'stati? Ali se nesem v svet toliko zaljubil,
(li > po nebeškem kraljevsti nienc pohote več
°hčutil nesem? Ino kde li so moje čcdno-
s ti, kde li moje dobre dela, s kterimi sem
s i kako pravico do njega spravil?

0 Gospod! kir si onokrat za mene med
dvema razbojnikoma na križu visel, ino zdaj
s svetniki v nebesih kraljuješ, vnemi —
užg-i v meni goreče poželenje po svojem
božjem kraljevstvi ino me s svojo milostjo

182

podpiraj, da se po čednostih ino zaslugah
vreden učinim, se nekda večne večerje v
tvojem kraljevstvi srečno udeležiti.

3. Premišljava za vtorek.

Zgodi se tvoja volja, kakor v
nebesih, tako na zemlji.  O naj po-
koniejši Jezus! Ti si za nas Bogu Očetu
pokoren postal do smerti, ja do smerti na
križu. Zato si zavpil: „Doveršeno je!“ nai-
mer terdo ino težko delo človečjega od¬
rešenja, ktero ti je Oča naročil. Ti si za
nas voljo svojo voljo čisto dopadenju svo¬
jega Očeta podvergel, ino si pokoren po¬
stal na Oljski gori, kder je tvoje Serdce
tolika težava stiskala, da je tvoj pot ka¬
kor kri s celega života kapljal.

Kakor ti, ne imšm tudi jaz v vsem ni¬
česar druga iskati, kakor, da voljo svojega
nebeškega Očeta veršim. On mi jo ozna¬
njuje po molitvah, svetih, v nagovorih, vde-
hih, dobrih izgledih, po ukazih teh, ko sem
jim v njegovem imeni v strahu. Ali pak ko¬
liko terduovratuo se nesem njegovi volji
že upiral! Kako težko me stane, če imam
po božji volji kak križ, kako terpljenje,
kako sopernost, kako zaničevanje preter-
peti! — Vsak deumolim, zgodi se tvoja

183

v  °lja! ino če se  Gospodi poljubi, nekako
* R žko izkušnjo poslati, oj kako se te v
'•ajdovske nevolje razložim? — Kako hitro
Pozabim, da tukaj na zemlji ne imam niče-
k delu, kakor voljo svojega Boga do¬
polnjevati, ktera ni kaj druga, kakor moje
posvečenje!

0 Jezus! pomagaj mi, da se vesel v
v »e, kar bo volja nebeškega Očeta črez
•'•ene poslala, voljno vdam, veselje ino ter-
pljenje z voljoj iz njegove roke prijemljem,
mi, vem, vse le k moji sreči obra¬
ba; zakaj če jaz činim, kar mi on zapo-
v eda, bo tudi on dopolnil, kar mi je obečal.

4. Premišljava za sredo.

D a j nam d n e s naš v s a k d e n j i k r u h.
9 Jezus, goreči podpiravec našega odre¬
šenja ! ko si na križu vise zavpil: „Ž e-
J e n s e m,“ česa si li bil žejen, ali česa
druga željen, kakor našega Odrešenja! Go¬
tovo se ti je močno hotelo, to jed jesti ino
to kupico (kelih) piti. O da bi ti meni dal,
da bi jaz svojega vlastnega zveličanja to¬
liko jezen bil, kakor si ti tujega bil! Za¬
kaj, kaj ti je Je pomagalo, kaj koristilo,
d_a si mene odrešil? Tvoja nepovernljiva
ljubezen je v tebi ono žejo obudila. 0 da

148

bi jaz le vreden bil ino zveličanja svoje
uboge duše v nemar ne pustil!- "

Dokler si Ti, o Gospod! neizrečeno veliko
preterpel ino prestal, da bi mojo dušo od¬
rešil, sem jo jaz za puhlo veselje, za krat¬
ke užitke nespodobne slasti ino za grehe
hudiča predal. - Ti si mi v svoji sveti
Cirkvi toliko pomočkov ino posredkov k
posvečenju ino popolnjenju moje duše za¬
pustil, pak jaz sem je merzko iz misli po¬
stil, molitvo, prijemanje svetih sakramen-
tov, delanje pokore i. t. d. zanemaril! —
— — Odpri, o Gospod! moje oči, da pre-
vidim, kar je k mojemu zveličanju, krepi
me s svojo milostjo, da doveršim, kar m«
je v pospeh (podporo); užgi v meni res¬
nično poželenje, da se po svojih močeh
tudi za zveličanje svojih bližnjih upi nam!

5. Premišljava /a Merfek.

In odpusti nam naše dolge, ka¬
kor mi odpuščamo svojim dolžni¬
kom.  O naj dobrotljivejši Jezus! Ti šibil
ranjen in umorjen zavoljo naših pregreh ino
ne hočeš smerti grešnika, temoč da se spre-
oberne ino živi, najuč (celo) krivcem svoje
smerti ino svojim križaveem nesi tega vsmil-
jenja skratiti hotel, ampak si za nje molil

185

bio rekel: O č a o d p us ti j im k er n e ve¬
jo, kaj delajo. O nečiiia dobrota! O ne¬
dopovedljiva vsmilečnost! po njej prosim,
odpusti mi moje grehe.

Jaz sem se zablodil! kakor ovca, ko je
' izgubo prišla. Še v svetu svojega ži¬
vljenja sem bil, kar sem se že tvoje slu¬
žbe navoljil, ino se svetu ino jegovim hu¬
dim izgledom zavoditi dal. Počasoma sem
'se veselje nad molitvoj izgubil, kakor nad
poslušanjem božje besede, ino sem se če
dalje bolj v posvetno zaljubil; sem tvoje
Napovedi tolikokrat prelomil, oblačilo ne¬
dolžnosti, ko sem ž njim pri svetem ker-
s *u oblečen bil, z neprečtetimi gerdimi
skvernami (umazami) ognusil, ino se po to-
(|kib grehih ino prestopkih od tebe udal-
jil, tvojo milost ino prijaznost, pravico do
oebes zapravil. — — —

. Ob, odpusti mi, o Gospod! kakor si svo-
|im umorcem odpustil. Glej! tudi jaz sem
lz  serdca pripravljen, po tvoji besedi ino
gojeni izgledu vsem, kteri so me kakor
bodi užalili, odpustiti, ker dobro vem, da
zastonj vsmiljenja prosim, ako svojim
ra zžalnikom popred ne odpustim.

186

<>. Premišljava za petek.

Iti o nas u e peljaj v izkušnja v o.
0 Jezus! ti sam si pri vsem izkušan bik
razve greha; ti sam pak nikogar ne izku¬
šaš, ampak si pribežališč ino krepost vseh
izkušanih, pomočnik v nadlogah. To si za¬
dosti še na križu dokazal, ko si za svojo
Mater, kakor za učenca Johaueza posker-
bel, ino ju eden drugemu izročil z bese¬
dami: ,,Zena, glej svojega Sinu, — glej
svojo mater“ ; da bi pri eden drugem po¬
moč ino tolaž v nevoljah ino podporo v iz-
kušnjavah imela.

Ti božji Zveličar! si na svet prižel, da
bi grešnike sprijet ino z iskušanimi vsmil-
jenje imel! Rekel, si, da zdravi vrača ne
potrebujejo, temoč boleni. Glej, vsmiljeni
Samaijan! tu za potom ležim, med razboj¬
nike padši. Glej, v moji hiši leži mertvou-
den, moja lena duša, ino vsa medla ni za
dela pobožnosti. Svet s svojimi tisočerimi
(tauženterimi) zapeljiva mi, pekel s svojim*
neprečtetimi zvijačami, meso s svojimi div¬
jimi slastmi ino strastmi, serdce s svo¬
jimi opolzlimi željami se toliko grozno
v me zaganjajo, da moram po sili padnoti,
ako mi ti ne pomagaš. Sicer dobro vem,
da nad nikogar izkušnjave črez njegove

187

moči ne pustiš, iao da čednost brez iz¬
kušnje biti ne more, da je tedaj izkušnja-
' a  za me potrebna; vemdar te milo prosim,
jo od mene, kolikor je mogoče, odvra¬
čaš, in ako jo nad me pustiš, mi pomagaš
s  svojo milostjo, da se iz boja s svojimi
sovražniki z obladoj vesel vernem.

7 .  Premišljava za soboto (prednedeljek.)

T e m o č nas reši zlega.  Amen. Lju¬
bezen je tebe o božji Odrešnik obladala,
si uinerel; pak ona je tudi smert in o
v se hudo premagala. Imel si vseh nadlog
»no težav tega preminljivega življenja re¬
šen biti ino si zato na križu rekel: ,Oča!
v  tvoje roke izročim svojega  Du-
b a,“ ter si telo ino dušu sam rad temu
kakor vernol, od kterega si jo prijel, ker
8 » dobro vedel, da te je lehko sopet k no-
v ’eiuu življenju obudil, ktero pak ni več ne
snierti ne drugim stiskavam podverženo.

Daj mi o Jezus! kazni (štrajfenge) ne-
v °lje, nadloge ino težave tega življenja ta¬
ko prenašati, da ti teda, kadar bom na kraju
svojega pozemeljska romanja stal, svojo du¬
šo nazaj dam. Podpiraj me v vojskovanji
soper greh, on je edino ino naj vekše hu-

188

do, kar me doleteti more, on je nedogle-
dljiva jama vse nesreče, je vzrok zaver-
ženja spred tvojega obličja, Oh! koliko ne¬
umno ino nehvaležno sem do zdaj ravnal,
da sem grehoto v serdci ljubil, da sem se
v mnoge priložnosti, v mnoge nevarnosti?
jo učiniti, sam rad podaval, da sem si tako
malo prizadeval, svojo nedolžnost proti njej
hraniti, da sem jo tvojo ljubezen ino milost
zavergši, tolikokrat učinil! Razsveti mi moj
razum, o Gospod! ino krepi mojo voljo, da
neizbrisljiv stud ino čert proti vsemu v
serdci nosim, kar je tebi merzko ino mo¬
jemu zveličanju protivno; da se vsake ne-
varščiiie ino priložnosti k hudemu skcrbuo
ogibljem, divje strasti svojega serdca ved¬
no brez vsega vsmiljenja zatiram, dober boj
bijem, srečno ino zaslužljivo svoje romanje
dokončam, ino tiekda ta pridem; kder se
izvoljenci vekoma tvojega gledanja in uži¬
vanja vesele. Amen.

(Pazita: Za premišljave se lehko priloženi
Misionski govori verstoma jemljejo.)

189

v

XlV. Pobožnosti fe svetni kom.

i

Podlih od cesčeiija svetnikov.

Sveta katoliška Cirkva uči, da je dobro hvale
vredno ino zveličavno, svetnike častiti, nje v
pomoč klicati ino se v njihovo varstvo izročati:
P a k poleg pač ne prazdne misli imeti, kakor da bi
•''Vetniki iz svoje vlastne moči pomagati mogli, ali
kakor da bi kaj izprositi ali dovolj iti hoteli, kar je
“ a j svetejši volji božji soper. Vsa pomoč pride od
gospoda; on sam je neusehljivi izvirek vseh do-
orib ino popolnih darov. Svoje dobrote pak on rad
“ e Ji, ako ga njegovi naj ljubši prijatelji, njegovi
r,a i zaslugovitnejši svetniki, z nami združeni za
“je prosijo. Tota vera je v nauku od občinstva
svetnikov vstanovljena. Med vsemi udmi Cirkve
“aimer je, ker so udje ednega telesa Kristusa,
*erdno duhovno združenje, po kterem se duhovnih
'l°brot ednega uda tudi drugi deležijo ino vsiBo-
8“ neprenehoma za eden druga prosijo. Dalje ve¬
mo, da ljubezen svetnikov do bližnjega ktera je
J® že na zemlji premogla, za svojega bližnjega
y s e, dostikrat celo življenje dati, ž njihovo smert-
ni prenehala, ampak, da so si jo s soboj vne-
“esa vzeli, ino nas zdaj tem bolje ljubjo, čem bliže
so Boga, ino po ti ljubezni za nas prosijo.

Vedi pak vemdar ljubi moj kerstjan, da le to¬
da svetnike vredno častiti ino se na dopolnjenje
svojih prošenj zanašati zamoreš, ce si prizade¬
vaš, lepe izglede njihovih čednosti posnemati. Pre¬
misli tedaj večkrat, kaj so na zemlji storili ino za
svojega Boga prestali?

190

Svetniki so bili ljudje, kakor si ti človek, |°
je: mnogim slabostem, hudim nagibom, strastem m
izkušnjavam podverženi. Enake nevarnosti ino te¬
žave, pod kterimi ti vzdihavaš, so tudi oni pre-
našali. Le pomisli, kako so živeli, delali, terpeh
se borili, da bi nebeško kraljevstvo dosegli. Ka¬
kor zvesti Gospodovi služebniki so pred božjim
obličjem hodili; so goreče, otročki, s vsem zau¬
panjem njega na pomoč klicali; so mu svoje mi¬
sli ino dela, svoje dejanje ino nehanje, vse svoje
žive dni izročali. So bili vsi naj terdneje s Kri¬
stusom, kakor rozga s tersorn, zedinjeni, tako da
so s Pavlom reči mogli: „lVikar jaz ne živim, te-
inoč Kristus živi v meni.“ Vzemi si k serdcu h
lepi razgled in ogledalo ino si prizadevaj, se mu
enačiti, teda bo tvoje česčenje svetnikov hvalo-
vitna, umna ino Bogu prijetna pobožnost.

A. Pobožnosti k ilevicki Materi božji-

I. Češčcnjc preciste Device Marie. *)

Pozdrava blažene Device Maric. (Od sv. Efrema.)

0 preoblažena iuo vsa neoskvernjetia
Devica! Mati mojega kralja! Kraljica luči!
ti si zlo mogočna ino dobrotljiva; si čas-
titejša, kakor vsi angelski ino človečki du¬
hovi, čistejša kakor solnčni žarki, slavit-

Ta ino- sledeča molitva se lehko po obisko¬
vanji svetega Resnjega Telesa opravlja, po¬
glej stran 125.

191

' v le jsa kakor Serafini, brez primere svetlej-
* a  kakor vse verste svetih nebes. O sveta
J ° s pa! ti upanje očakov, ti poželenje pre-
r °kov, ti krasa (lepota) aposteljnov ino sla-
' a  (čast) močenikov (marternikov), ti ve-
8e l)e pravičnih, ti venec devic! Po tebi smo
s strahovitnim veličanstvom večne pra¬
vičnosti tvojega ino našega Stvarnika spra¬
vljeni. Mati božja! sprimi nas ino varaj nas
svoji mogočnosti ino dobrotljivosti. Vsmili
Se  nas, ki smo ubogi grešniki ino z ne-
s,,a goj svojih pregreh, s kterimi smo Je-
2 nsa Kristusa, svojega Boga ino Sodnika
jazžalili, pognušeni. Za Bogom, svojim Zve¬
ličarjem ne imamo nikakega drugega upan¬
ja kakor na tebe, o presveta Devica! 'li
k* naš naj varnejši pristan med nevihtoj iuo
burjcj na morji tega življenja, li si naša
nramba ino naše pribežališče, kder lehko
^ l ‘ez strahu počivamo. Z gorečimi željami
svojih serdc ino s solznatiini lici se ver-
2e mo k tvojim nogam ino te za tvojo po-
v^oč prosimo, da po tvoji prošnji od Je-
2a «a Kristusa, tvojega Simi, kir je začet¬
nik našega življenja, dobimo, da nas za na¬
ših grehov voljo ne zaverže. O Maria, ti
2 ačetek našega veselja, prosi za nas !

192

Vsakdenja mo h (va. da se varstvo iuo pf®'
suj a Marie zadobi.

O d s v. A1 f o n s a Lig u o r.

Naj sveteša, neoskvernjena Devica, mo-
ja preljubezniva Mati Maria! ti si Mati mo¬
jega Gospoda in Odrešnika! Kraljica sveta•
Zagovornica, >  upazen ino pribežališe greš¬
nikom! K tebi hitim dnes bežati — naj
revnejši med vsemi grešniki. Pred tvojimi
nogami, velika Kraljica! položim s spo¬
dobno spoštljivostjo svoj ponižni poklon
iuo svoje eešcenje ino z iskernjim občut¬
kom svoje duše te zahvalim za toliko mi
do te ure skazanih dobrot, izvlasti pak za
to, ker si me po svojem ljubeznivem po¬
sredovanji zavoljo mojih grehov tolikokrat
zasluženega pekla otela. Jaz tebe ljubim,
o ljubezni naj vrednejša Gospa in oblastni-
ca! in iz naj čistejše ljubezni do tebe ter-
den sklep storim, tebe vseli služiti ino si
po mogočnosti prizadevati, da ti tudi dru¬
gi služijo. Na tebe za Jezusom, tvojem Si¬
nu, stavim vse svoje upanje, ino zveličanj®
svoje duše. Sprimi me za svojega služeb-
nika, o vsmilečna Mati! in ohrani me v svo¬
jem mogočnem varstvi.

193

Ker vem, da ti pri Boga vse premoreš,
to vzdihavam k tebi ino vpijem s stis-
* a, bm serdcem: brani me vseh izkušnjav,
mi vsej dovoljno krepost do bij, da je
o° konca svojega življenja zmirom prema-
tptjem. Tebe prosim za pravo ljubezen do
Je zusa! Po tebi tudi upam nekda srečno
U| »reti! O moja ljubezniva Mati! prosim te
P° tvoji ljubezni do Boga, bodi mi vseli k
Pomoči, posebno pak v poslednjem hipu
Mojega življenja. Ne zapusti me, dokler še
1(10  med zveličanimi v nebesih ne vidiš; —
a,1 di bom te hvalil, ondi bom tvoji vsmi-
' e čnosti večno slavo popeval. Tako upam
ta ko bodi.

2- Češcenje naj svetejšega ino neoskvernje-
nega Mariinega Serdca.

V češčenje Mariinega Serdca jc posebna bra¬
tovščina, ktera se je v Parizu v leti 1836 začela.
X leti 1838 so jo papež Gregorij XVI. poterdili
1,10  ji veliko odpustkov dodelili. Širila se je čem
aa lje bolj ino še se po vsem svetu širi.

K ti bratovščini je treba:

l v Da se ime zapiše; 2. Da se vsak den moli
cn a.: Oeščena  si  . . . za spreoberncnje greš¬
nikov  na čast Mariinemu Serdcu.

13

194

Molitva k sladkemu Mariinemu Scrdcu.

Od sv. Vilhelma.

0 sveta Maria! Mati mojega Boga, k
tebi pribežim ino te prosim, da mene — i« 0
vseh ubogih grešnikov — po dobrotljivo'
sti svojega neposkvernjenega Serdca ne za-
veržeš, ker te cela Cirkva Mater milost
imenuje ino kakor tako časti! Ti si ta,
ktera je vseli uslišana, ker je naj Višem«
— po svojem nedolžnem Serdci toliko lju'
ba! Vsej še tvoja vsmilečnost ni nikomur
ukračena bila. Velika vsmiljenost božja še
tudi ni grešnika — pravega spokornika od¬
bila, če je njegovih grehov še tudi toliko
bilo, ako se je le tebi priporočil! Ali bi
te zdaj cela sveta Cirkva morebiti brez
vzroka svojo zagovornico ino pribežališče
revnih imenovala? Ali bi mogoče bilo, da
bi ti moji grehi branili, svoje veliko vsmil'
jeuje deliti, po kterera si zagovornica, sred-
niča miru, edino upanje ino pribežališe
v grehu toliko nesrečnih postala ? Ali bi
pak mogoče bilo, da bi Mati božja, ktera
je v zveličanje celega sveta začetnika vsmil'
jenja porodila, svoje vsmiljenje kterem«
grešniku odreči zamogla, če k njej za po¬
moč priteče? Vsej je to, o Maria! tvoja
služba (ured), mir med Bogom ino ljudmi

, 195

delati 5  naj te zato tvoja velika vsrailečnost,
Ktera je vekša, kakor so moji grehi, ge-
Jle > meni ino vsem ubogim grešnikom, po
dobrotljivosti svojega neosk vernjenega Serci-
Ca  ino po svoji prošnji pri Bogu — poma-
pti, da se mene ino vsebvsmili! Ah, ka-
Ko srečne bodo naše serdca, če mi ubogi
lešniki, na spokornike spreobernjeniino tu¬
di opravičeni, Bogu drugoč služimo ino te¬
be hvalimo, o sveta Maria, za to od Jezusa
Kristusa nam izprošeno dobroto! Amen.

Molitva svetega Bernarda.

Spomni se, o naj dobrotljivša Devica
Maria! da še ni nikdar čuti bilo, da bi ti
Koga zapustila, kteri je v tvoje varstvo pri¬
bežal, ali te pomoči ino priporoke pri Bo¬
go prosil. Po tem zaupanji ukrepljen, se
h tebi utečem, o Devica vseh devic ino
Mati Jezusova! ino če sem ravno tolik greš¬
nik, si vemdar upam k tebi privzdihavati.
0 Mati mojega Boga! ne zaverzi mojih po¬
nižnih prošenj, temoč je milostno sprimi,
Osliši je ino prosi za me pri svojem Sinu.
Amen. Češčeno bodi sveto ino neoskver
n j en o spočetje preblažene Device Marie!

(Papež Pij VI. so 100 dni odpustek za vsako
krat, kadar se ta molitvica opravi, dodelili.)

13  *

196

Ljubezenski vzdehi k najsvetejsenm Mariinemu Scrdcu*

Tvoje Serdce o Maria! odpri se!
Tvoja moč brani me,

Tvoja ponižnost ponižaj me.

Tvoje ubožtvo obogati me.

Tvoja poterpljivost prenesi me.

Svoji pokornosti podverzi me.

Tvoja nedolžnost razsvetli me.

Tvoja ljubezen razplameni me.

Tvoja vsmilečnost obdavaj me.

Tvoja ljubeznivost zamekni me.

Tvoja lepota naduši me.

Tvoji nagibi vladajte me.

Tvoje solze mehčajte me.

Tvoje terpljenje presuni me.

Tvoje žalosti oranijo me.

Tvoje radosti zveličajo me.

0 Devica Maria usliši me.

V svoje sladko Serdce zapri me.

V življenji ino smerti vari me.

Da čem dalje bolj ljubim te,

Tu ino večne čase vse.

3* Pobožnost svetega rožnega kranca.

N a u k.

Papež Gregorij XIII. pravijo, da je sv. Do¬
minik v zatrenjc krivoverstva po božjem navdeh-

197

Juriji sveti rožni kranec na čast Devici Marii vpe-
J a b Sikst IV. dodelijo vsem, kteri tretji del roš-
tle ga kranca izmolijo, za vsako krat pet let ino
P e t kvadragen odpustek. Tudi bratovščina svete¬
ga rožnega kranca je z velikimi odpustki. Nikdar
tle  opusti, če utegneš, vsak den sveti rožni kra-
Acc moliti, bodisi med delom, ali pred ko spat lg-
2e š, ino bodi pri njem vsako nedeljo v cirkvi. Če
s * oča ali mati, uči svoje otroke rano rožni kra-
n ec moliti ino je daj za časa v rožnokrančko bra¬
tovščino popisati.

Dobri namen pred svetim rožnim krancem.

Toti sveti rožni kranec mislim (ali mi¬
slimo) zdaj, o moj naj dobro tljivši Jezus!
Goliti, da samo sveto Trojico ponižno molim,

se skrivnosti tvojega življenja, terpljen- -
J a  in umrenja hvaležno spominam, — da
tvoje sveto včlovečenje ino tvojo devičko
Mater počastim, ino njeni prošnji sebe, tvoje
c elo kerščanstvo ino vse verne duše go-
l ’eče priporočim. —

Želim (ali želimo) tudi vseh svetih od¬
pustkov deležen postati, ino je za se, za svoje
starše ino rodbince ino za vse žive ino mertve
brate ino sestre svete rožnokrančke bra¬
tovščine obernoti.

I. Skrivnosti veselega rožnega kranca.

(V adventu ino do posta.)

1. Ko si ga od svetega Dvdia spočela.

Ko si ga k Elizabeti nesla. 3. Ko si ga

198

rodila. 4. Ko si,ga v templu darovala. S.
Ko si ga v templu našla.

II, Skrivnosti žalostnega rožnega kranca.

(V postu.)

1. Ko je za nas kervavi pot potil. 2.
Ko je za nas bičevan bil. 3. Ko je za nas
križan s ternjem kronan bil. 4. Ko je za
nas težki križ nesel. o. Ko je za nas kri¬
žan bil.

III. Skrivnosti častitega rožnega kranca.

(Od velike noči do adventa )

1. Kir je od smerti vstal. 2. Kir je v
nebesa šel. 3. Nam je svetega Duha po¬
slal. 4. Kir je tebe v nebesa vzel. 5. Kir
je tebe v nebesih kronal.

(Po vsakem delu še moli za verne du.še.)

K I. delu s začetka še se moli:

1. Kir nam oživi pravo vero. 2. Kir nam
da terduo upanje. 3. Kir nam užge serdc-
no ljubezen.

K II. delu s začetka še se moli:

1. Kir nam poterdi spomin. 2. Kimam
razsveti pamet. 3. Kir nam nagne voljo.

199

K III. delu s začetka še se moli:

1. Kir nam vodi naše misli. 2. Kir nam
v odi naše besede. 3. Kir nam vodi naše
dela.

Friporoka po svetem rožnem krami

O ti častita Kraljica svetega rožnega
klanca, Maria! v tvoje materno krilo de¬
jemo to svojo slabo molitvo. Prosimo te,
da jo sami sveti Trojici izročiš za vse ži¬
ve ino mertve, da po nji pravo obžalovanje
uio pobolšanje vseh svojih grehov, stano¬
vitnost v dobrem poslednjo milost ob svoji
s mertni uri ino skoro odrešenje iz čisti-
^snih mok (marter) zadobimo, Amen,

Cirkvena molitva

Vsemogočni večni Bog! kterega edinoro-
jeni Sin nam je po svojem življenji, umren-
ji ino vstanenji dobrote večnega zveličanja
Pripravil; prosimo te, da nam, kir te skriv¬
nosti v svetem rožnem kranci preblažene
Bevice Marie nanovo pobožno premišljava-
ino častimo, milost dodeliš, da to na-
sledujemo, kar zapopadajo, ino k temu pri¬
demo, kar nam obečajo. Po ravno tem Je¬
zusu Kristusu, Gospodi. Amen.

200

4. Pobožnost svetega škapulirja.

Skapulir je verhnje oblačilo, ktero so nekda
redovniki (menihi) pri svojih dedih verh svojega
redovnega oblačila nosili. Potler se je podoba te¬
ga premenila, ko so jo kakor posebno znamenje
ceščenja Matere božje tudi posvetni ljudje nosit*
zaceli: udje bratovščine svetega škapulirja.

Molilva k Materi ino krasi (slavi) svetega škapulirja-

Genen od tvoje ljubezni ino milostivo-
sti, o častita nebeška Kraljica! sem se,
vzemši sveti skapulir, tebi toliko prijetno
oblačilo nedolžnosti, pridružil v bratovšči¬
no tvojih gorečih častivcev, s terdnim skle¬
pom, ko ga v navzočnosti svojega angela
varuha ino vsega nebeškega dvora dnes po¬
novim, tebe vedno kakor svojo posebno
zagovornico ino Mater ljubiti, tebi služiti,
ino po svojih močeh še druge nagibati, da
so ti tudi oni v ljubezni ino zvestobi vda¬
ni. Prosim te, o dobrotljiva ino vsmilečna
Mati! zavoljo za me prelite Kervi tvojega
božjega Sinu, da me v čtevilo svojih čas¬
tivcev ino stanovitnih služebnikov sprimeš.
Bodi mi k pomoči pri vseh mojih mislih,
besedah ino delih, v vseh trenotkih (hi¬
pih) mojega življenja, tako da mi vse moje
stopinje, vsi moji delmotki (dchljeji) le v

201

služijo, da čast svojega Boga ino zve¬
ličanje svoje duše množim. Učini, o do¬
brotljiva Mati Maria! po svoji veliki pomo-
c i? da jaz svojega ljubljenega Jezusa nikoli
več ne razžalim, temoč ga v tem življenji
ljubim ino hvalim; da tudi tebe, o naj žlaht¬
nejša Mati, ljubim, ino da te nekda v ne¬
besih vso večnost ljubim ino častim. Amen.

Lauietansha lilauia.

Gospod, vsmili se nas! Kristus, vsmili se
nas ! Gospod, vsmili se nas !

Kristus, sliši nas! Kristus, usliši nas!

Kog Oča nebeški, vsmili se nas!

Kog Sin Odrešenik sveta, vsmili se nas!
K°g sveti Duh, vsmili se nas!

Sveta Trojica en sam Bog, vsmili se nas •
Sveta Maria, 1

Sveta Mati božja,

Sveta Devica vseh devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti božje,

Mati naj čistejša,

Mati nedolžna,

Mati neoskvernjena,

Mati presveta,

Mati ljubezniva,

Mati čudovitim,

►cs

H

o

TU

202

Mati našega stvarnika,

Mati našega odrešenika,
Divica modra,

Divica častita,

Divica časti vredna,

Divica mogočna,

Divica vsmiljena,

Divica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti,

Začetek našega veselja,
Posodba duhovna,

Posodba časti vredna,
Posodba vse svetosti,

Roža skrivnosti,

Turen (Stolp)kralja Davida,
Turen slonokosteni,

Hiša zlata,

Skrinja miru ino sprave,
Vrata nebeška,

Zgodna deniea,

Zdravje bolenikov,
Pribežališče grešnikov,
Tolažnica žalostnih,

Pomoč kerstjanov,

Kraljica angelov,

Kraljica očakov,

Kraljica prerokov,

Kraljica aposteljuov,

203

Kraljica močencev (marteruikov),

Kraljica spoznavcev, r g

Kraljica devic, ) n

Kraljica vseli svetnikov, i %

Kraljica svetega rožnega kranca, \

O Jagne božje, ktero grehe sveta odjemleš,
zanesi nam, o Gospod!

0 Jagne božje, ktero grehe sveta odjemleš,
usliši nas, o Gospod!

0 Jagne božje, ktero grehe sveta odjemleš,
vsmili se nas, o Gospod!

Kristus, sliši nas! Kristus, usliši nas!
Kospod, vsmili se nas! Kristus, vsmili se

Oč

nas! Gospod, vsmili se nas!

a nas

Cešcena si

Moll m o.

Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta božja
porodnica! ne zaverzi naših prošenj v naših
potrebah, temoč nas vseli reši vseh ne¬
varnosti. O častljiva ino blagoslovljena De¬
vica, naša Gospa, naša srednica, naša be¬
sednica, naša pomočnica. S svojim Sinom
“as spravi, svojemu Sinu nas priporoči, svo¬
jemu Sinu nas izroči.

Prosi za nas, sveta božja Porodnica!

Da vredni postanemo Kristusovih obljub.

204

Molimo.

Svojo milost, prosimo Gospod! v naše
serdca vlij, da ki smo po angelovem ozna¬
njenji včlovečenje Kristusa, tvojega Sinu
spoznali, po njegovem terpljenji ino križu
častito vstanenje dosežemo, skoz tega Kri¬
stusa, Gospoda našega. Amen.

(Druge odpevke k blaženi Devici Marii poiši

stran 109.)

K svetemu Jožefu.

Glejte, zvesti ino modri hlapec, kterega
je postavil Gospod črez svojo družino.

V. Prosi za nas sveti Jožef!

0. Da vredni postanemo Kristusovih
obljub.

Prosimo te o Gospod! da nam zaslu-
ženje ženina tvoje presvete Matere Marie
pomaga, da, kar naša slabost ne premore,
nam bode po njegovih prošnjah dodeljeno.

Pri božji službi za vse potrebe.

Ponižno, Gospod! te prosimo, razveži
po svoji milosti naših grehov vezi in o-
hrani po prošnjah svoje izvoljene Matere,
ljube Device Marie ino vseh svojih svet¬
nikov nas svoje služebnike, naše dobrotni-

205

he ino naše pohištvo v vsi svetosti; tudi
°čisti vso našo rodbino ino naše prijatelje
hudobe ino grehov, ino je napolni lepih čed¬
nosti ; dodeli nam mir ino zdravje, odverni od
nas vidne ino nevidne sovražnike,in odženi vse
hude želje; daj nam zdravo vreme ino dobro le¬
pilo, skaži milost našim prijateljem ino sovra¬
žnikom in obari to župo (faro) s vsemi, ko v
ujej prebivajo, kuge, lakote, vojske, ognja,
potresa, povodnji, ino dodeli milostljivo vsem
v ernim keršcenikom, živim ino mertvim, v
uebeskem kraljevstvi večno življenje, mir
Uio pokoj. Obaruj našega papeža L, naše¬
ga vladika (škofa) I., našega svetlega ce-
s arja I., ino vso našo duhovsko ino dežel¬
sko gospodsko ino vse keršcanske ljud¬
stva vseh nadlog ino vsega zlega. Ino tvoj
blagoslov (žegen) pridi z nebes dol na nas
ino bodi vseli uad nami. Po Gospodi na¬
šem, Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, kteri s
ioboj živi ino kraljuje v edinosti svetega
Duha Bog od vekoma do vekoma. Amen.

Za srečno smcrt.

O ljubezniva, milostljiva ino od vekoma
izvoljena Devica, Mati Jezusova, Maria! pro¬
simo te po tisti tvoji ino tvojega ljubega
Simi Jezusa Kristusa bridkosti, ko sta jo
v i dva imela, ti pod križem, on pak na s ve-

206

tem križu; naj več pak ob tisti uri, ko se
je njegova Duša njegovega Telesa ločila,
da nam na pomoč prideš, kadar se bodo
naše uboge duše jele našega telesa ločiti,
ino nje v svoje milostljive roke primes, ino
našemu Zveličarju, svojemu ljubeznivemu
Sinu Jezusu Kristusu izročiš. Zdaj mi tebi
svoje duše za toisto uro priporočamo ; ne
zapusti nas o Maria!

V. Božja pomoč ostani vseli pri nas!
0. Amen.

K. Pobožnosti k raznim svetnikom.

Litania k svetim angelom.

Gospod, vsmili se nas! Kristus, vsmili se
nas! Gospod vsmili se nas!

Kristus, sliši nas! Kristus, usliši nas!

Bog Oča nebeški, vsmili se nas!

Bog Sin, Odrešenik sveta, vsmili se nas!
Bog sveti Duh, vsmili se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, vsmili se nas!
Sveta Maria, Kraljica angelov, prosi za nas!
Sveti Mihael, prosi za nas!

Sveti Gabriel, prosi za nas!

Sveti Rafael, prosi za nas!

Sveti Herubi prosite za nas!

Sveti Serafi, prosite za nas!

207

Sveti Prestoli,

Svete Gospodstva,

Svete Moči,

Sveti Vladavci,

Svete Oblasti,

Sveti verhangcli,

Sveti angeli,

^ s e svete verste Duhov,

Kteri Bogu, Gospodi vedno svet, svet,
svet! pojete,

Kteri naše serdce ino našo pamet raz-
svečujete, (

Kteri naše molitve pred Boga prinašate,\
Kteri nam v vseh nadlogah pomagate,
Kteri nas hudega vm jete,

Kteri se naše pokore veselite,

Kteri ste Lota grešne kazni oteli,

Kteri ste Kristusovo rojstvo svetu ozna- l
nili,

Kteri ste Kristusu na zemlji stregli, |
Kteri ste Lazara v Abrahamovo krilo!
nesli,

Kteri boste ob konci sveta pravične hu- j
dobnih ločili,

Kteri nas boste pred božji sedež po¬
stavili, /

O Jagne božje, ktero odjemlješ grehe sveta,
zanesi nam o Gospod!

Prosite za nas!

208

O Jagne božje, ktero odjemlješ grehe sveta
usliši nas, o Gospod!

O Jagne božje, ktero odjemlješ grehe sveta,
vsmili se nas, o Gospod!

Kristus sliši nas! Kristus usliši nas! Oča
naš . . .

Cirkvcna Molitva,

O Bog! kir nam po svoji neizgovorljivi
previdnosti svoje svete angele v naše var¬
stvo ljubeznivo pošiljaš; dodeli nam, ki te
milo prosimo, da nas vseli vsega hudega
obarujejo, ino da v njihovo veselo družtvo
na vekoma pridemo. Amen.

Molitva k svetemu angelu varuhu.

Zvesti prijatelj ino tovariš na tem ži-
vljenskem poti, sveti angel, od nebeškega
Očeta v moje varstvo odločen; zahvalim te
za vso ljubezen ino skerb, s kteroj za moje
dušno zveličanje čuješ; prosim te, bodi moj
posebni prošnik, ino nosi vse moje potre¬
be pred božji sedež. Varuj me po moči, ko
ti jo je Bog podelil, vseh telesnih ino duš¬
nih nevarnosti; brani me pred sovražniki
mojega zveličanja; pomagaj mi, da vse greš¬
ne izkušnjave srečno obladam; izprosi mi
milost, vedno v bojezni ino navzočnosti

209

božji živeti, da tebi, čistemu duhu, enak
Oeuehama čistega serdca ostanem; napravi,
bom bedljiv ino se previdno varoval, da
lle  pohujšam ne z besedami, ne z deli nie-
! le ga onih malih, ki na Jezusa verujejo ino
bterih angeli zmirom obličje nebeškega 0-
četa gledajo. Bodi moj pomočnik v križih
o*o težavah. Krepčaj me v poslednjem smert-
Oem boru (boju), ino pripeljaj mojo dušo
°isto ino neoskvernjeno k Bogu, njenemu
'očnemu Sodniku. Amen.

Molitva k svetemu imeniku (godovniku)

Od sv. Franc. S a 1 e s

♦

O veliki sveti I., kterega ime nositi sre-
oo imam, tebi je dobrotljivi Bog skerb za
'ooje večno zveličanje izročil, kadar me je
P° svetem kerstu v čtevilo svojih otrok
sprijel; spravi mi tedaj po svoji prošnji mi¬
lost, da tako živim, kakor se po duhu pra-
^, e ga kerščanstva spodobi! Pomagaj mi, o
ljubeznivi varovnik moje duše, da milost
svetega kersta, ko sem si jo po svojih gre¬
hih zapravil, sopet naidem ino dosežem!
Izprosi mi po svoji molitvi pri Bogu, da mi
^udi milost podeli, tvoje čednosti skerbno
Zasledovati. Varuj me vse moje nevarne

14

210

žive dni ino ne zapusti me v moji smertni
uri. Amen.

Molitva k svetemu Joliaiiesu Kerstniku-

Častiti napovednik ino predhodnik Jezusa Kri'
stusa, sveti Johanez! kir si vsem ljudem pot v
nebeško kralj evstvo kazal; prosi Gospoda, dame'
ni za voljo tvojih zaslug milost podeli, da cisto,
spokorno živim, svet iz misli pustim ino se
večnimi dobrotami poganjam. Amen.

Molitva k svetemu Joaliimu.

O sveti Joahim! po pravici je tebi ifltO
dano, ktero pripravljanje Gospodovo pome¬
ni. Ti si naimer od Boga odbran bil, živo
vežo (tempelj) božjo pripraviti, v kteri se
je njegovemu edinorojenemu Sinu prebivati
račilo (dopadlo.) O blaženi Oča! od tebe
je ona dci izšla, ko je Mati božja ino Kra¬
ljica nebes ino zemlje postala. O s koliko
ljubeznjo ino spoštljivostjo si jo sprijeli č
kako skerbno ino lepo si jo redil! S kako
krasnim (lepim) izgledom ponižnosti, bo¬
gaboječnosti ino pobožnosti si pred svojo
preljubljeno dčerjo ino vsemi ljudmi sve¬
til! O sveti Joahim! pomagaj mi s svojo
prošnjoj, da Gospodi v svojem serdci pri¬
jetno stanovanje pripravim, ino je s sta-

I

211

n °vitn 0  ljubeznjo do pobožnosti krasnim,
(eiram, rešim.) Amen.

Molitva Ic svetemu Jožefu.

Od sv. Franc. Sales.

0 ti veliki svetec! kir si oni zvesti ino
m odri hlapec bil, ko mu je Bog skerb za
s Vojo družino izročil, ko ga je izbral za
'tilnika ino branniKa življenja Jezusa Kri-
s ^a, za tolažnika ino pomočnika njegove
Presvete Matere ino za daljnega opravnika
Velikega dela človečkega odrešenja ; kir si
Sl 'eče užival, z Jezusom ino Marij oj živeti;
? ti naj čistejši Ženih naj čistejše Matere
° z je, o ti svetli razgled ino mogočni po -
kočnik vsem čistim ponižnim, poterpežlj*-
vim  ino v duhu zbranim kerstjanom! daj se
Senoti po zaupanji, ko je na tebe stavim,
l, \° skoz moje pobožnosti dobrotljivo spri-
P 11 - — Boga zahvalim za vse posebne mi-
° s ti, ko te je ž njimi obilno podelil, ino te
Prosim, da mi od njega, po svoji mogočni
prošnji, milost dobiš, da tvoje čednosti mar-
Jivo nasledujem! Prosi tedaj za me, o ve-
x ki svetnik! ino po oni ljubezni, ko si jo
1° Jezusa ino Marie imel ino ko sta ti jo
e zus ino Maria vračala, mi dosezi neiz-

_ 14 *

212

rekljivo srečnost, da živim in umrem v lju¬
bezni Jezusa ino Marie.

Litania h svetemu Jožefu.

Gospod! vsmili se nas! Kristus vsmili se
nas! Gospod! vsmili se nas!

Kristus sliši nas! Kristus usliši nas!

Bog Oča nebeški, vsmili se nas!

Bog Sin odrešnik sveta, vsmili se nas!

Bog sveti Duh, vsmili se nas!

Sveta Trojica en sam Bog, vsmili se nas!
Sveta Maria, nevesta svetega Jožefa, prosi
za nas!

Sveti Jožef, ženim prečiste Device Marie,
Sveti Jožef, devički zaročnik devičke
Matere,

Sveti Jožef, varovnik Mariinega devičtva,
Sveti Jožef, rednik Sinu božjega,

Sveti Jožef, pestun (varovavec) Detete
Jezusa,

Sveti Jožef, namestnik molčečega Sinu
božjega,

Sveti Jožef, brannik našega Zveličarja,
Sveti Jožef, osvobodnik (rešnik) našega
Odrešnika,

Sveti Jožef, vodnik Jezusov na pobegu
v Egipt,

Sveti Jožef, strežnik Boga,

\snu nz \soid

213

Sveti Jožef, hrannik včlovečene Mo¬
drosti,

Sveti Jožef, pomočnik sklepa,

Sveti Jožef, varuh nebeškega zaklada

* .O ca )> , ,

°veti Jožef, ubog rokodelec, visi kakor
vsi kralje,

Sveti Jožef, popolnoma pravičen mož,

Sveti Jožef, izgled popolne pokoršine,
Sveti Jožef, lilja neoskvernjene čistosti,
Sveti Jožef, goreč za zveličanje naših
duš,

^veti Jožef, čuvar (varuh) pobožnosti
družin,

Sveti Jožef, veliki pomočnik v smertni
o wi,

‘’veti Jožef, mogočni pomočnik,

0 Jagne božje, ktero odjemlješ grehe sv e ta,
zanesi nam, o Gospod!

0 Jagne božje, ktero odjemlješ grehe sveta,
usliši nas, o Gospod!

0 Jagne božje, ktero odjemlješ grehe sveta,
vsmili se nas, o Gospod!

Kristus sliši nas! Kristus usliši nas. Oča
naš ...

V. Prosi za nas, o sveti Jožef!

R. Da vredni postanemo Kristusovih ob-

(Molitva kakor stran 204.)

214

Molitva h svetima aposteljnoma Petru ino
Paulu.

O sveta aposteljna Peter ino Pavl! ko
sta toliko v razširjanje prave vere ino raz-
mnažanje časti božje na zemlji učinila, iz¬
prosita mi živo vero, terdno upanje, po¬
polno ljubezen, čisto zatajenje mene same¬
ga, zaničevanje sveta, poterpljivost v nad¬
logah, ponižnost v sreči, zbranost duha pri
pobožnosti, čistost serdca, nabožni namen
pri vsem mojem dejanji ino nehanji, skerb-
nost v dopolnjevanji mojih stanovskih dolž¬
nosti, stanovitnost v mojih dobrih sklepih,
vdanost v voljo božjo, ino stalnost v mi¬
losti božji do smerti, da bom nekda vre¬
den, Boga z vama v nebesih vekoma hva¬
liti ino častiti. Amen.

Molitva k svetemu Sebastianu.

Pozdravim ino počastim te, o sveti Boštjan,
ti junački (serdčni) brannik svete vere ino ne-
prestrašeni (hrabri) svedok ino močenikKristusov!
hvalim neskončno dobrotljivost božjo, ko ti je to¬
liko milost dodelila, ino te s toliko častito marter-
ničko kronoj ovenčala. O sveti Baštjan! ti sla¬
va katolške Cirkve, ti ogledalo lepih čednosti, bla¬
žen med svetimi močeniki! Ozri so sem doli z
nebes, ino poglej stiskave ljudstva, ktero pravični
Bog s strelami (psicami) svojega serda hudo rani.

215

P veliki svetec! pokaži mu kervave strele, ko si
J® iz ljubezni do njega prestal; razodej mu toliko
ra n, ko si je zavoljo vere dobil; postavi pred nje¬
ga drago kri, ko si je za njega prelil; razgerni
'tu zadnjic svoje čisto serdcc, ko je do njega
vedno polno ljubezni bilo. Verzi se mu v serdite
!'oke in izderi mu s krotko siloj zažugane strele
jz njegovih svetih rok, da bomo po tvoji prošnji
'to zaslugi kuge, vojske ino hudih časov milostno
Prosti ino varni. Amen.

lolilva k svetemu Frančišku Ksaverju.

O častiti Frančiško Ksaverij, ti posebni (iz-
verstni) častivec križanega Jezusa! prosim te po
hudih ino delili, po neprenehanih stiskavah, pre¬
gonih ino smertnih nevarnosteh, ktere si deset let
"a suhem ino na morji med divjimi narodi za Je¬
zusove ljubezni voljo preterpel; dobij mi po svoji
tiogočni prošnji jpri mojem križanem Zveličarji,
ta se navzočne sile ino težave srečno otmem.

Ko bi se pak Bogu račilo ino bi za moje zve¬
ličanje koristilo, (pomagalo), da še delj svoj križ
t°sim ino ne dosežem, za kar prosim, te pak se
j' priporočim, da mi potrebno krepost dobiš, da to
'to vse druge težave za svojim križanim Jezusom
voljno nosim, tebe tudi v čistosti, ljubezni do Bo¬
ga ino bližnjega nasledujem, ino potler po tvo-
Jem izgledu v naročji križanega Odrešnika ino med
klieanjem sladkega Imena Jezusa srečno umrem.
Amen.

Molitva k svetemu Alojzjn.

0 sveti Alojzij! kir si z angelsko čis¬
tostjo ukrašen (obciran), jaz, tvoj nevredni

216

častivec, izročim tvojemu varstvu čistost
svojega telesa ino svoje duše, ino te po
tvoji angelski nedolžnosti prosim, da me
nedolžnemu Jagnetu Jezusu Kristusu ino svoji
presveti Materi, Devici vseh devic pripo¬
ročiš ino me vsakega težkega greha varu¬
ješ ; ne dopusti, da se z naj menjšo skver-
noj (pegoj) nečistoste ne ognusim, ampak
če me v kaki izkušnjavi vidiš, ali v ne¬
varnosti grešiti, naženi iz mojega serdca
vse nesramne misli ino želje; obudi teda v
meni misel na večnost, ino na mojega kri¬
žanega Jezusa; vtisni občutek strahu bož¬
jega globoko v moje serdce; užgi v meni
božjo ljubezen, da te na zemlji posnernljem
ino nekda v nebesa s toboj k uživanju Bo¬
ga pridem. Amen.

Oča naš . . . Ceščena si . . .

(Kdor to molitvico vsej po obujenem kesu
(grivengi) ino s pobožnostjo z enim Očanašem in
eno Ceščenasi Marioj opravi, dobi enkrat skoz den
odpustek 100 dni, kteri se tudi za verne duše leh-
ko oberne, Pij VII. 1802.)

Litania v čast svetemu Alojzjn.

Gospod! vsmili se nas! Kristus vsmili se
nas! Gospod vsmili se nas! Kristus
sliši nas! Kristus usliši nas!

217

Bog Oča nebeški, vsmili se nas!

Bog Sin, Odrešnik sveta, vsmili se nas!
Bog sveti Duh, vsmili se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, vsmili se nas!
Sveta Maria, prosi za nas!

Sveta Mati božja,

Sveta Devica vseh devic,

Sveti Jožef,

Sveti Frančišk Ksaverij,

Sveti Stanislav,

Sveti Karol Boromej, I

Sveti Frančišk Šaleški,

Sveti Vicencij Pavijan,

Sveti Alojzij Goncažki,

Sveti Alojzij, kir si po svetem kerstu
bolje nebesem, kakor zemlji ro-|
jen bil,

Sveti Alojzij, kir si si milost nedolžno-;

sti do smerti ohranil, 1

Sveti Alojzij, kir si, da bi si nedolž¬
nost ohranil, tudi pred podoboj gre¬
ha bežal,

Sveti Alojzij, kir si si svoje počutke
varno občuval,

Sveti Alojzij, kir si svoje meso po o-
strem zatajevanji križal,

Sveti Alojzij, kir si v duhu pokore vse
sopernosti poterpljivo prestal, j

prosi za nas!

218

Sveti Alojzji, kir si svoje življenje v naj
ostrejši pokori sklenol,

Sveti Alojzij, kir si po svojem poklicu
z junačko stanovitnostjo živel,
Sveti Alojzij, kir si svet ino vse nje¬
gove dobrote velikodušno iz misli
ino v nemar pustil,

Sveti Alojzij, kir si ponižnosti križa
predstvo pred bliščem kron dal,
Sveti Alojzij, kir si svojo naj večo ra-j
dost v molitvi ino v premišljavi
božjih reči našel,

Sveti Alojzji, ti izgled angelske nedolž¬
nosti,

Spokornik brez greha,

Čudo zatajevanja,

Ogledalo sramežljivosti ino spočtljivosti,
Ti pravi častivec Boga,

Ti izverstni prijatelj molitve ino po¬
božnosti,

Ti goreči hvalivec križanega Jezusa,

Ti skerbni molivec presvetega Rešnje-
ga Telesa,

Ti zvesti rejenčič Marie Device,

Ti lepa lilja čistosti,

Ti nekervavi močenik (marternik) lju¬
bezni,

Ti klavni dar ljubezni do blišnjega,

Ti l-adovoljni ubožec,

prosi za nas!

o

co

fr ponižni nasledovnik Jezusa,
fr prijatelj čistih duš,
fr posebni pomočnik kerščanske mla-
deži,

fr pribežališče spokornih grešnikov,
fr gotovi svetovavec v izvolji stanu,
fr varovavec nedolžnosti,
fr krepki prošnik za vse, kteri v tebe
kličejo,

0 Jagne božje, ktero odjemlješ grehe sv e ta,
zanesi nam o Gospod!

0 Jagne božje, ktero odjemlješ grehe sveta,
usliši nas, o Gospod!

0 Jagne božje, ktero odjemlješ grehe sveta,
vsmili se nas, o Gospod!

Kristus sliši nas! Kristus usliši nas!
Gospod, vsmili se nas! Kristus vsmili se
nas! Gospod vsmili se nas!

V. Prosi za nas sveti Alojzij!

R. Da vredni postanemo Kristusovih
obljub.

Cirkvena Molitva.

0 Bog, ti delivec nebeških darov! kir si
v  angelskem mladenči Alojzji čudovitno ne¬
dolžnost z ravno toliko spokornostjo zdru-
zi fr dodeli nam po njegovih zaslugah ino
Prošnjah, da tega v spokornostiposnemamo,

220

kterega v nedolžnosti nesrao nasledovali.
Po Jezusu Kristusu, Gospodi našem. Amen-

(Papež Klement XII. so dodelili vsem ver¬
nim kerstjanom obojega spola popoln odpustek,
ako šest nedelj zaporedoma po skesani spovedi
sveto obhajilo primejo, šest Oeanašev, C eš če na¬
ših ino Čast bodi Očetu i. t. d. na namen svete
Cirkve molijo ino nekaj iz življenja svetega AIoj-
zja berejo ali premišljavajo. Ti odpustek se da
vsako nedeljo, na vsakem mesti ino od vsakega
vernika, kteri podpisane pogodbe dopolni, dobiti.

K svetemu Joliaiiezu Nepomučanu.

O Bog! kir si po stanovitnem varovanj*
spovedne skrivnosti svetega Johaneza svo¬
jo Cirkvo z novo marterničko kronoj ukra-
sil (obciral, uresil); dodeli, da po njego¬
vem izgledu ino po njegovi prošnji svojo
usta vedno uzdarno, ino v družtvo onih zve¬
ličanih, kteri se z jezikom neso pregre¬
šili, pridemo. Po našem Gospodi Jezusu
Kristusu. Amen.

Molitva k štiruajstim svetim pomočnikom

Ti sploh češčeni svetci so: Dionizij, Blaž,
Erazem, Jurij, Kristofor, Pantaleon, Vit, Ahacij,
Eustahij, Ciriak, II, (ligo, Egidij), Katarina, Bar¬
bara, Margarita.

O vi sveti knezi v svetili nebesih! ki
ste vse, kar ste na tu zemlji v vlasti imeli,

221

bogatstvo, časti ino celo življenje Bogu v

prinesli, ino zdaj zveličani, bogati ve¬
selja ino radosti ino v posesti večne kro¬
ne, ktero ste si po svojih zaslugah pri¬
pravili, v nebesih kraljujete; imejte vsmil-
,jetije z menoj, ubogim grešnikom v ti do¬
lini solz, in izprosite od onega Gospoda,
ko ste vi za njega vse dali ino kir vas
zdaj toliko ljubi, da tudi meni krepost do¬
deli, težave tega življenja voljno prestati,
Vse izkušnjave hudega duha srečno pre¬
magati, ino do smerti obstati, da nekda tu¬
di jaz v vašo družbo pridem, naj više do¬
brote hvalit ino častit, pred kterega oblič¬
jem vi stojite ino se vekoma radujete. Amen.

Molitva k materi sveti Ani.

O milostiva gospa! o blagoslovljena ma¬
ti sveta Ana! po pravici ti je ime Ana,
ktero milost pomeni, dano bilo; kajti tebi
je Bog milost dodelil, da si žive nebesa,
ktere so vekše, kakor vse nebesa, v svo¬
jem blagoslovljenem telesi nosila, kterega
naimer nebes nebesa zapopasti neso mo¬
gle, tega je tvoja neoskvernjena dči v svo¬
jem krili objela. Ti, o izvoljena mati! si
ona korenina Jesejeve veje, iz ktere je naj
lepša roža pricvetla, naj slajši sad našega

222

življenja, Jezus Kristus, prirastel. Radu) se,
o sveta Ana! zakaj iz tvoje dčeri nam je
Sin rojen bil, kterega Ime je: angel veli¬
kega sklepa, to je: angel odrešenja sveta.
Udeleži me, o blažena mati! milosti, ktero
si iz izvirka vseh milosti obilo zajemala,
da v ljubezni tvojega preljubi]enega vnuka
Jezusa ino v varstvi tvoje preljubeznive
dčere Marie živim in umrem. Oh, usliši ine,
sveta mati Ana, babica Jezusova! Amen.

Moiitva Ic sveti spokoniici, Marii Magdaleni.

O sveta Maria Magdalena! tvoja poko¬
ra je bila Bogu tako prijetna in ugodna, da
ti je ne le tvoje grehe odpustil, temoč tudi
tvojo dušo s sladko lučjo razsvetil. Po tvo¬
jih bridkih spokornih solzah ino po tvoji
serdčni ljubezni do Jezusa te prosim, do-
sezi tudi meni milost, učinjenih grehov se
pred smertjo vredno skesati ino spokoriti,
da pred Bogom popolno odpušcenje zado-
bim. Amen.

Molitva k sveti Barbari.

Slavovita prijateljica večnega Boga, sve¬
ta Barbara! ko si z dvojim obladnim ven¬
cem devičje čistosti ino močeničke (mar-
terničke) smerti v njegovo nebeško kra-

22a

Ijcvstvo šla: prosi za me, da s stanovit¬
no Ijubeznjo do svojega Zveličarja vse pre¬
magujem, kar je hudega, ino se samo čed¬
nosti deržim; da tudi jaz v oni raj miru
Poidem, kder se ti ino vsi kerščanski ju¬
naki vekoma vesele. Amen.

Vsemogočni, večni Bog! tvojo milo do¬
brotljivost prosimo, da nam za voljo za¬
slug iuo prošenj blažene device ino moče-
nice (marternice) Barbare milost daruješ,
z dušoj ino teiesem čisto ino radostno
lužiti, ne drugači, kakor dobro pripravlje¬
nim umreti, ino še pred svojim ločenjem
presveto Rešuje Telo tvojega Sinu vredno
Prijeti, da po ti nebeški jedi ukrepi j eni, v
Sv eto nebo srečno pridemo. Amen.

Molitva k sveti Katarini.

O sveta Katarina! ko sc za svoje čednosti
mo zasluge, za svojo čistost na duši ino telesi,
2a  junačko stalnost s kteroj si za Jezusovo vero
Vs ako terpljenje ino tudi smcrt prestala, zdaj ve¬
koma v božjem raju veseliš; izprosi mi milost,
! v °jc slavne čednosti junački posnemati, za božjo
P a st se neutrudoma poganjati ino terpcti, kar mi
J® poslati namenil; da nekda tudi mene lepo pla-
mlo razveseli, ko je je dobrotljivi Bog svojcem
°Pljubil. Amen.

224

Molitva k sveti Terezti.

O visokohvaljena ino naj čistejša ne¬
vesta božjega Zveličarja, sveta Terezia L ka
si skoz svoje celo življenje na zemlj 1
zveličanja grešnikov tako goreče žejna bi¬
la, ino po svojih ljubeznivih pismih še ve¬
dno Cirkvo razsvečuješ ino veseliš; ozri
se milostno na mojo molitvo ino verzi l e
iskrico žerjavice svoje Serafske ljubezni v
moje serdce, da tvojega preljubljenega ne¬
beškega ženina iz vse moči svoje duše lju¬
bim. O sveta, serdčno ljubljena pomočnica
vseh duš, ktere si Jezusove ljubezni žele,
izprosi mi od njega, kteri je tvojo prošnjo
že na zemlji toliko milostivo uslišaval, dar
zaničevanja tega sveta ino zbranosti v du¬
hu, da brez vse zmotnjave božje reči pre-
mišljavam, svojo ljubezen od vseh poze-
meljskih reči odvračam ino jo samo na
dolgo večnost ravnam! Daj mi moč tvoje
svete prošnje občutiti, ktera je že toliko
duš na pot duhovskega življenja zavernola,
da mi po njej svojo nebeško milost dodeli
Jezus Kristus, krona vseh svetnikov. Amen.

Molitva k sveti Elizabeti.

O Bog! kir si sveti Elizabeti posebno milost
ponižnosti ino vsmilečnosti podelil! daj nam po

225

"jeni dobrotljivi prošnji, da se po njenem izgledu
v  sreči ino v častili tega sveta nikdar ne prevze-
n>emo ino smo proti ubogim zmirom vsmiljeni. Po
Kristusu, našemu Gospodi. Amen.

kitama od vseh svetnikov.

Gospod, vsraili se nas! Kristus, smili se
nas! Gospod, smili se nas!

Kristus, sliši nas! Kristus, usliši nas!

Gog Oča nebeški, vsmili se nas!

Gog Sin, Odrešenik sveta, vsmili se nas!
Gog sveti Duh, vsmili se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, vsmili se nas!
Sveta Maria, >

Sveta Mati božja,

Sveta devic Devica,

Sveti Mihael,

Sveti Gabriel,

Sveti Rafael,

Vsi sveti angeli ino verhangeli, pro s ite
za nas!

Sveti Johanez kerstnik, prosi za nas!
Sveti Jožef, prosi za nas!

Vsi sveti očaki ino proroki, prosite za nas!
Sveti Peter,

Sveti Pavl,

Sveti Andrej,

Sveti Jakob, . a

Sveti Johanez, ' *

15

-c

O

cc

226

Sveti Tomaž,

Sveti Jakob,

Sveti Filip,

Sveti Arnej,

Sveti Matej,

Sveti Simon,

Sveti Tadej,

Sveti Matia,

Sveti Barnaba,

Sveti Lukež,

Sveti Marko,

Vsi sveti aposteljni in evangelisti, prosil
za nas!

Vsi sveti učenci Gospodovi, prosite za nas-'
Vsi sveti nedolžni otročiči, prosite za nas!
Sveti Stefan, prosi za nas!

Sveti Lovrenc, prosi za nas!

Sveti Vincenc, prosi za nas!

Sveti Fabian ino Sebastian, prosita za nas!
Sveti Johanez ino Pavl, prosita za nas!
Sveti Kozma ino Damian, prosita za nas!
Sveti Gervazij ino Protazij, prosita za nas •
Vsi sveti močeniki (marterniki), prosite
za nas!

Sveti Silvester,

Sveti Gregorij,

Sveti Ambrozij,

Sveti Auguštin,

Sveti Hieronim,

227

Sveti Martin, prosi za nas!

Sveti Niklauž, prosi za nas!

Vsi sveti školje ino spoznavci, prosite za
nas!

v si sveti učitelje, prosite za nas!

Sveti Antonij,

Sveti Benedikt,

Sveti Bernard,

Sveti Dominik,

Sveti Frančišk,

Vsi sveti mešniki ino leviti, prosite
Vsi sveti menihi ino puščavniki,
za nas!

Sveta Maria Magdalena,

Sveta Agata,

Sveta Lucia,

Sveta Neža,

Sveta Cecilia,

Sveta Katarina,

Sveta Anastazia,

Vse svete device ino vdove, prosite
Vsi svetniki ino svetnice božje,
za nas!

Bodi nam milostljiv, zanesi nam, o Gospod!
Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Gospod!
Od vsega hudega, odreši nas, o Gospod!
Od vsega greha, odreši nas, o Gospod!

Od svojega serda, odreši nas, o Gospod!

15 *

vg

o

OD

N

S»

ES

5

'=t

za nas:
prosite

O

rji

*-!•

N

&

53

OD

za nas:
prosite

n

n

52 -'

O

o

$

o

P-

Od nagle ino neprevidene smerti,

Od jeze, sovražtva iao vse hude volje,

Od duha nečistosti,

Od bliska ino hudega vremena,

Od večne smrti,

Po skrivnosti svojega svetega včlove-[ %
čenje,

Po svojem prihodu,

Po svojem kerstu ino svojem svetem
postu,

Po svojem križu ino terplenji,

Po svoji smerti ino pokopu,

Po svojem svetem vstanenji,

Po prihodu tolažnika svetega Duha,

Na den sodbe,

Mi vbogi grešniki, te prosimo, usliši nas!
Da nam zaneseš,

Da nam odpustiš,

Da nas k pravi pokori spraviš,

Da sveto Cirkvo vladati in ohraniti ra-
čiš (hočeš)

Da višega pastirja, ino vse Cirkvene stano¬
ve v svoji sveti veri obderžati račiš,

Da sovražnike svete Cirkve ponižati
račiš,

Da krščanskim kraljem in oblastnikom
mir ino pravo slogo podeliti račiš,

Da naše misli k nebeškim željam po¬
vzdigneš,

a

k)

*

O

w

Is

o

229

Da vsem našim dobrotnikom z večnimi a
dobrotami poverneš,

Da duše naše ino naših bratov, prija-1 o
teljev ino dobrotnikov večnega po- g'
gublenja obaruješ, i ®

Da nam sad zemlje dati in ohraniti a

n rači ®’ • 1 !r

Ga vsem vernim dušam večni pokoj po -1

deliti račiš, \  g

Da nas uslišati račiš, | —

D Jagne božje, ktero odjemleš grehe sveta,
zanesi nam, o Gospod!

D Jagne božje, ktero odjemleš grehe sveta,
uslisi nas, o Gospod!

D Jagne božje, ktero odjemleš grehe sveta,
vsmili se nas, o Gospod!

Kristus, sliši nas! Kristus, usliši nas!
Gospod, vsmili se nas! Kristus, smili se
nas! Gospod, vsmili se nas!

Oča naš . . . Češcena si . . .

0 Bog! ko ti je vlastno, vsmiliti se vseli
zanesti, usliši naše pohlebne prošnje,
jja nas ino vse tvoje služebnike, ktere gre¬
hov veriga zvezane drži, milost tvoje dobrote
razveže.

Usliši, te prosimo, o Gospod! našo po¬
nižno molitvo in odpusti nam grehe, ko se
G jih obtožimo, da nam dobrotljivo z odpu , >
sčenjem vred mir dodeliš.

230

Skazi nam dobrotljivo, o Gospod! svojo
neizrečeno milost, da nas vseh grehov od¬
vežeš, ino kazni (štrajfing), ko je za nje
zaslužimo, rešiš.

O Bog! ko te greh razžali ino pokora
potolaži, ogledni se milostivno na prošnjo
k tebi vpijočega ljudstva, ino šibe svoje
jeze, ko smo jih za svoje grehe vredni, od
nas odverni.

Vsemogočni večni Bog, vsmili se svo¬
jega služebnika I. našega papeža, ino vodi
jih po poti večnega živlenja, da bodo s
tvojo pomočjo, kar je tebi prijetno, želeli?
ino s vso močjo opravljali.

O Bog! od kterega pridejo svete želje?
daj svojim služebnikom tak mir, ko ga svet
nemore dati,da bodo naše serdca tvojim za¬
povedim vdane, ino po zatertem strahu na¬
ših sovražnikov časi s tvojo pomočjo varni
ino mirni.

O Bog! užgi naše serdca z ognjem sve¬
tega Duha, da ti bomo s čistim telesom
služili ino z nedolžnim serdcem dopadli.
Bog! Stvarnik in Odrešnik vseh vernikov,
dodeli dušam svojih služebnikov ino slu-
žebnic vseh grehov, da milostljivo odpuš-
čenje, kterega so vseli želeli, po pobožnih
prošnjah dosežejo.

231

Začni, prosimo, Gospod! s svojim Du¬
hom naše dela, ino sprejemlji je s svojo
pomočjo, da se vse naše molitve in opra¬
vila vseli iz tebe začete, tudi v tebi kon-
oajo.

Vsemogočni večni Bog! kir gospoduješ
črez žive ino mertve, ino se vsmiliš vseli,
ktere iz vere ino dobrih del za svoje spo¬
znaš ; prosimo te pohlebno, da vsi, za kte-
re smo se namenili moliti, kteri so še pri
živlenji ali pak so se uže sveta ločili, po
prošnjah vseh svojih svetnikov od tvoje do¬
brote odpušdenje vseli svojih grehov dose¬
žejo. Po Gospodi našem Jezusu Kristusu Si¬
nu tvojem, kteri s toboj živi ino kraljuje
v  edinosti svetega Duha Bog od vekoma do
Vekoma. Amen.

Bog usliši mojo molitvo.

0. Ino moje vpitje do tebe pridi!

V. Vsemogočni ino vsmiljeni Bog nas usliši,
0. Amen.

'V. Ino vernih duše naj po milosti božji po¬
čivajo v miru.

0. Amen.

V* Božja pomoč ostani vseli pri nas.

0. Amen.

(Pred temi molitvami se v den svetega Mar¬
ka ino križev teden sledeči 69. Psalm moli.)

232

O Bog - ! hiti me otet;

Gospod! teci mi pomagat.

Omočeiii in osramovani hodijo kteri mi stre¬
žejo po življenji.

Odstopijo naj ino sram je hodi, kteri mi ho¬
čejo hudo.

Obernejo naj se k času zasramovani, kteri
se mi posmehujejo.

Vsi pak, kteri tebe iščejo, naj se vesele
ino radujejo.

Vedno naj pravijo: „Hvaljen bodi Bog!^
kteri ljubijo tvoje odrešenje.

Jaz sem pak revež ino siromak, o Bog?
hiti k meni!

Moj pomočnik ino moj odrešnik, Bog! nikar
se ne mudi. Čast bodi Očetu i. t. d.

V. Pomagaj svojim služebnikom,

0. Ki v te zaupajo, moj Bog!

V. Bodi nam Gospod! močen tura (stolp)*

0. Pred sovražnikom.

V. Nič ne opravi sovražnik soper nas.

0. In otrok krivice naj se ne loti nam kvar
delati

V. Gospod! ne ravnaj s nami po naših
grehih.

0. Ino ne povračuj nam po naših hudobah.

V. Molimo za svojega papeža I.

0. Ohrani jih Gospod! oživljaj in osreči

233

jih na zemlji, ino ne daj jih v voljo
njihovih sovražnikov.

Molimo za svoje dobrotnike.

Poverni, Gospod! milostivo zavoljo svo¬
jega imena večno življenje vsem, kteri
nam kaj dobrega storijo.

*• Molimo za verne mertve,

Gospod! daj jim večni mir ino pokoj, ino
večna luč jim sveti naj.

Naj počivajo v miru.

0- Amen.

'• Molimo za svoje brate, kterih ni tukaj,

0* Pomagaj svojim služebnikom, ki v te za-
upajo,' moj Bog!

'• Pošli jim Gospod! pomoč iz svetiša,

Ino varuj je s Siona.

'• Gospod usliši mojo molitvo.

0* Ino moje vpitje naj do tebe pride.

Molitve.

O Bog, ko ti je vlastno i. t. d. str. 229.

Za vse potrebe-

Vsemogočni večni Bog, nebeški Oča! po-
§I e j s očmi svoje neskončne milosti naše
^ eve  ino nadloge. Vsmili se vseh vernih
kerstjanov, za ktere se je tvoj edinorojeni
kin, naš Gospod, ino Zveličar Jezus Kri-

234

stus, voljno grešnikom v roke dal, ino J e
tudi svojo drago Kerv na lesu svetega kri¬
ža prelil. Po tem Gospodi Jezusu Kristusu
odverni, milostivi Oča! zaslužene šibe, se¬
danje ino prihodne nervarnosti, punte, voj¬
ske, kugo, lakato, dragočo, bolezni ino ža¬
lostne, revne čase.

Razsveti tudi ino poterdi v vsem do¬
brem duhovske ino deželske oblastnike ino
gospodske, da nas bodo na vse to napel-
javali, kar zamore k tvoji božji časti k na¬
šemu zveličanju ino k miru ino sreči vse¬
ga keršdanstva pripomoči.

Prosimo tudi, kakor hočeš, da nam je
prositi, za svoje prijatelje ino sovražnike,
za zdrave ino bolene, za vse žalostne ino
revne kerstjane za žive ino mertve.

Vsemogočni večni Bog! kir gospodu¬
ješ . . . stran 230.

Dodeli nam, o Bog miru! pravo edinost
v veri brez vsega razdertja ino ločenja.
Preoberni naše serdca k pravi pokori ino
k poboljšanju našega življenja. Vnemi v nas
ogenj svoje ljubezni. Daj nam goreče želje
po vsi pravičnosti, da ti bomo kakor tvoji
pokorni otroci v življenji ino smerti pri¬
jetni ino dopadljivi.

Tebi bodi vedno priporočeno, o Go¬
spod! vse naše dejanje ino nehanje, naše

235

^ e lo in opravilo, naše življenje ino naša
s mert. Daj nam tvojo milost tukaj uživati
j* 1  ondi s vsemi izvoljenimi doseči, da te
bomo v večnem veselji ino zveličanji hva-

ino molili. To nam dodeli o Gospod!
J* e beski Oča! po Jezusu Kristusu, svojem
Sinu, Gospodi našem in Odrešniku, kteri s
i°boj živi ino kraljuje v edinosti svetega
”Uha, Bog od vekoma do vekoma. Amen.

(Po litanii še se pred molitvoj: Razsveti tu¬
di • . . sledeče tri molitve opravljajo:)

* Vsemogočni, večni Bog! vsmili se svo¬
jega služebnika, našega papeža I., ino vodi
Jih po poti večnega življenja, da bodo, s
tv ojo pomočjo, kar je tebi prijetno, želeli
8  vso močjo opravljali.

* O Bog pastir ino vladavec vseh ver-
nikov, glej milostljivo na svojega služeb-
a*ka, našega škofa I., ko si jih pastirja na-
8e  postavil; dodeli jim, da tem, črez ktere
fkofie so postavljeni, z besedoj ino z de¬
janjem k dobremu služijo, ino tako s čre-
^oj, sebi izročenoj, večno življenje dosežejo.

* Bog, varuh vseh kraljevstv, dodeli
sv ojemu služebniku, našemu cesarju I., svojo

s kteroj se sovražnik premaga, spo-
znati ino častiti, da bodo, ker so iz tvoje
v °lje cesar postali, tudi v tvojem varstvi
v seli mogočni.

236

XV. Molitve za razne stanove
Ino razne potrebe.

Molit va pri iz volji stamt

Od sv. Ignac. Loj.

Vsemogočni Gospod, ino naj visi Kralj!
če ravno ves nevreden, vemdar na tvojo
milost ino pomoč se zanašaje, se ti vdam
ino izročim popolnoma ves, vse, kar imam,
podveržem čisto tvoji volji, izpovem se tu¬
di tvoji neskončni dobroti, pred častito De'
vicoj Marioj, ino pred vsem nebeškim dvo¬
rom, da je moja volja ino moj terdni sklep
— če le k tvoji časti ino k zveličanju moje
duše služi — tebe kolikor naj bolj mo¬
rem blizo nasledovati, ino v prenašanji kri¬
vic ino sopernosti tebi enak postati, ino se
ne le ubožtva duha temoč tudi resničnega
časnega ubožtva prijeti, ako se tvojemu ve¬
ličanstvu rači (hoče, poljubi), me v tak
stan pozvati. Amen.

Molitva za dušnega pastirja.

Od svete Veronike Juliani.

0 moj Jezus! prosim te za tega tvoje¬
ga služebnika I. milosti, da mu, moj Go-

237

spod! ozir na samega sebe ino na vse vze-
toes, kar bi pri njem delavnost v tvojem
vinogradu ino zveličanje duš moliti ino pre-
c iti vtegnolo, da za se ino za vse duše, ko
s ° njegovemu duhovnemu vodstvu izroče¬
ne, prav tečno činiti zamore! 0 moj Bog!
dodeli mu, da bo ves po tvojem serdci, ino
P r i vseh svojih opravilih le tvoje časti is¬
kal ino po tvoji naj svetejši volji živel. O
*noj Jezus! izročim ti ga v tvojo sveto
stransko rano, oj ne dopusti, da bi se ke-
da več tvojega serdca ločil; daj mu mar-
v eč, da vedno v tvojih svetih ranah osta¬
ne. Amen.

Molitva za spovednika.

Od svete Veronike Juliani.

0 moj Gospod ino moj Bog! Jezus Kri¬
stus! prosim te, blagoslovi mojega spoved¬
nika, po kterega zveličavnem opominanji
Podbadana želim kakor večna žgavna ino
klavna daritva ljubezni z ono daritvoj vsa
zedinjena biti, ko si jo na oltarji križa v
naše odrešenje opravil: ino zato se ti, v
znamenje svoje ljubezni do tebe, s to ob-
tjuboj ponudim, da s toboj vedno križana
ostati hočem! 0 moj Gospod in Odrešnik!
daj da mojemu spovedniku popolno vdanje

238

v tvojo voljo; ino zato derznem v poniž¬
nosti v njegovem imeni ino s tvojim serd-
cem ino s tvojimi ranami — njegove duš¬
ne moči, njegovo serdce ino njega samega?
njegovo telo ino njegovo dušo, tebi — v
njegovo zveličanje izročiti. Amen.

Molitva staršev za svoje otroke.

Bog! občutekotčinske ino materne lju¬
bezni, kakor tudi tvoja zapoved me na dolž¬
nost opomina, da svoje otroke po naukih
svete vere za čednost ino zveličanje re¬
dim. — Oni so bolje tvoji, kakor moji; i z
mojih rok boš je nekda tirjal. Kdor z a
svoje ne skerbi, pravi tvoja beseda, je huj¬
ši kakor nevernik. Kaj pak bi jim poma¬
galo, ko bi jim jaz samo za trupelske po-
trebe, za njihovo posvetno srečo ino ne
tudi za omiko ino posvečenje njihovih dus
skerbel? — K temu mi je tvoje mogočne
pomoči treba, da iž njih dobre ljudi* in®
px*ave kerstjane vzredim. 0 Bog! Daj meni
um za to opravilo ino njim poslužnost ino
pokornost, da ga ne spačijo. Ne prosim
jim bogatstva. Daj jim moč ino veselje de¬
lu da nekda v stanu, v kterega si je na¬
menil, svojo potrebno hrano naidejo. Obari
jih serdce robstva (sužnosti) hudih strasti;

239

! Uo  jih nedolžnost zapeljivih zamk. Ne daj
Jim pregrehe drugači, kakor k temu kon-
spoznati, da jo kakor naj vekše hudo
Ce rtij°, ino pred misijo, se ž njoj keda o-
s kverniti, vztrepečejo.

Druži k njim dobre ljudi, kterih izgled
Je k marljivosti, pobožnosti ino k lepemu
2 aderžanju podbuja. Daj se jim lehkomisel-
*'ih ogibati ino se le dobrih ino počtenih
držati.

Vsegavedoči Bog! če vidiš, da se nek-
da izveržejo, hudo delajo, pregreham stre¬
sejo: o te pak je k sebi vzemi, pred ko
svojo nedolžnost zapravijo! Ako pak vi¬
diš, da bodo počteni, jim jihove žive dni
nategni, da bodo svetu v svojem poklicu
P r av koristni.

Ohrani za tega voljo, ako se ti rači,
*ndi moje v  življenje, da njih vzrejenje do-
v eršim. Če si pak drugači sklenol, se vem-
dar ne prestrašim. V njihove mehke serd-
c a bom vero, spočtovanje do tebe ino do
i^ojih svetih zapovedi vtiskal; da se tvoje
dobrote, ko si jo izvlasti pobožnim oblju¬
bi, vredni učinijo. Pomnoži po njih tukaj
rtevilo dobrih, pridnih, čednostnih ljudi, in
°ndi čtevilo izvoljenih.

Daj mi uže tu na zemlji v veselem u-

panji živeti, da bom nekda k tebi reči srnčl:

240

Gospod! teh, kar si mi jih izročil, nesem
nienega izgubil. Amen.

Molitva otrok za svoje starše.

Bog! zahvalim te, ker si mi tako do¬
bre starše, ko jim je moja sreča toliko na
skerbi dal. Kako li jim zamorem ljubezen
povernoti, ino jim spočtovanje, ko sem jim
ga dolžen, ino si mi je ti sam, o Bog! v
serdce položil, skazati? Ti imaš očeta ino
mater spočtovati! to je tvoja zapoved. Ino
jaz bi te zapovedi rad ino natenko ne do¬
polnjeval, ktere dopolnjevanje meni ino mo¬
jim staršem življenje legoti (polehčava)>
njim ino meni srečo snuje? Ne, o moj Bog!
vedno bom v mislih imel, da spočtovanje
ino ljubezen do staršev ne sme nikakih mej
imeti. Ona je del spočtovanja ino ljubezni,
ko sem jo tebi, o Bog! skazovati dolžen.
Cuj tedaj moj terdni sklep:

Nikoli ne hočem svojim staršem nepo¬
koren biti; vedno hočem to činiti, kar mi
svetujejo ali zapovedujejo, ino nehati, kar
mi prepovedujejo. Oni so pobožni; nikdar
mi ne bodo kaj zapovedali, kar je tvoji po¬
stavi soper. Oni so moji naj boljši prija¬
telje. Kdo li me more bolje ljubiti, kakor
oni meni tako dobro hoteti, kakor oni, meni

241

boljše svetovati, kakor oni? Oni so ra-
z Umneji kakor jaz; oni vejo, kaj je za me
koristno ali kvarno. Pokorščina, ko jim jo
ukazujem, me varuje pregreškov, zablod-
kov, neumnosti ino nevarnosti moje mla¬
dosti. Brez te pokorščine ne morem dobro
Vz rejen biti, ne to postati, kar imam po¬
stati ; počten človek ino dober kerstjan.
Njihove dobre nauke in izglede bom tedaj
P° otročko častil, njihove ukaze in opo¬
jne za tvoje ukaze in opomene imel, da
>) e  tem zvesteji veršim. Pak tudi teda, o
“°g! ko ne bom več ravno v njihovem stra¬
hu živel kedar bom sam svoj, ne hočem
Oikdar pozabiti, kaj so otroci svojim star¬
am dolžni.

Zmirom bom njih svet hvaležno sprije¬
la!, je v njihovi starosti podpiral, se nik¬
dar za pametnejšega zdel, kakor so oni,
iio se nikoli jihovemu družtvu umikal; am¬
pak si bom prizadeval, jim veselje delati.
0 Bog! velikokrat se bom v molitvi k lju¬
bezni ino pokorščini proti njim krepil. U-
deleži tudi mene blagoslova, ko si ga v
svoji zapovedi temobečal, kteri svoje star¬
še časte. Amen.

16

242

Molilva ubogih sirot.

Moj Oča nebeški! ni več nasvetu mo¬
jih ljubih staršev! nikdar jih več na ti zem¬
lji ne vidim! Obupal bi, ako bi ne vedel,
da si ti Oča ubogim sirotam. Bodi tedaj D
moj Oča vse moje žive dni. Daj mi vseli
v tvoji milosti živeti ino varuj me vseh ne¬
varnosti ua duši ino na telesi, ino veliko¬
krat me opomni na opomene, ko so mi j e
moj oča (moja mati) v življenji dali, — da
nekda sladko upanje imam, s toboj, svojim
Očetom združen vekoma živeti. Amen.

Molitva zakonskih.

Velike so, o Bog! dolžnosti moje, veli¬
ko od mene tirjaš! Ta misel me k tebi,
vsemogočni Oča! s prošnjoj povzdigne: Da
mi milost podeliš, da po duhu Kristusa ino
njegove Cirkve v svojem zakonskem stana
mislim, želim, govorim ino činim, ino svoje
zakonske dolžnosti zvesto opravljam, svoje
otroke po tvoji sveti volji redim, svoje
podložne s kerščansko ljubeznjo na tvoje
očinsko Serdce opominam, ino tako v svo¬
jem težkem poklicu vesel obstojim, dokler
ti posvečene zaveze skoz smert ne raz¬
rešiš, da naju po svojem vsmiljenji v večne

243

prebivališča vzemcš; zato te prosim po Je¬
zusu Kristusu, Sinu tvojem, Gospodi na-
Se m. Amen.

lolitva posla (družinčeta.)

0 Bog! ti hočeš, da se imam po slu¬
tnji posvetiti. S stanom ko si me ti v
pjega postavil, sem ves zadovoljen. Vsej
J® tvoj Sin sam podobo hlapca na se vzel,
mo je na svet prišel, ne da bi se njemu
streglo, ampak da bi on drugim služil. Daj
m* mojo gospodo tako slušati, kakor da bi
mi ti sam veleval, ko bi me še toliko te-
z ko stalo; navdajaj me s počtljivo ljube¬
čo do nje. Daj mi pak milost, o moj naj
v isi Gospod! da te črez vse ljubim ino se
bojim, ino rajši ljubezen svojih predpo¬
stavljenih, kakor tvojo izgubim. Daj mi mi¬
lost, da bom proti njim zvest, ino njihovo
hlago kakor svoje varoval. Daj, da vem
°b pravem času molčati. Obaruj me ne-
v °šljivosti do mojih tovarišev. Dodeli, da
Se  proti svojim predpostavljenim popolno¬
ma tako zaderžim, kakor se dober otrok
Proti svojim ljubim staršem zaderži. Daj mi
J lfl d njimi tebe samega častiti ino jim iz lju-
nezni do tebe služiti ino podložnemu biti.

to te prosim po Jezusu Kristusu Go¬
spodi našem. Amen.

16 *

244

Molitva ubogega.

Moj Bog! res sem ubog, pak vemdar
ne obupam. Pri svojem ubožtvi sem zado¬
sti bogat, ker si ti moj Oča, Stvarnik in®
hrannik iuo sem jaz tvoj otrok. Daj mi
vseli takih misli biti ino pri vseh težavah
ino nadlogah misliti: Moj Oča mi je to po¬
slal, hvaljeno bodi njegovo Ime, ino njego¬
va volja se izidi, kakor v nebesih, tako
tudi na zemlji. Za to te prosim po Jezusu
Kristusu, Gospodi našem. Amen.

Molitva učenca.

Vsemogočni, večni Bog! odkterega vsa¬
ka dobrota ino vsak popoln dar pride, do¬
deli tudi meni pravo spoznanje tvojega bit—
stva ino tvoje besede, čem dalje bolj mi
daj tvojo sveto voljo razumevati. Pomagaj
mi vedno pri mojem uku, ino nikdar ne do¬
daj, da bi se jaz krivi vednosti, ktera 1°
napihuje, zapeljati dal, ali se v čem drugem
hvalil, kakor v Jezusu, križanem. — Vari
me vsake lehkomiselnosti ino zapeljave, na-
dihuj me prave ljubezni do tvoje svete Cir-
kve ino daj mi zmirom po poti prave mo¬
drosti hoditi ino nekda obljube deležnemu
biti, ko si jo tem dal, kteri zaupane da-

245

r °ve do konca na dobro obračajo; za to te
prosim po Jezusu Kristusu, Gospodi na-
* e m. Amen.

Molitva za žive ino mertve dobrotnike.

0 naj darovitnejši Bog, božji Zveličar!
ti povi-ačnik vsega dobrega, kir si sam
rekel: „Zveličani so milostljivi, ker bojo
°ni milost dosegli,“ dopolni, te goreče za
to prosim, to svojo božjo obljubo nad vse¬
mi mojimi mertvimi, ino še živimi dobrot¬
niki, kteri so mi kako koli dobroto ška¬
tli. Daj živim svojo božjo milost ino obilo
blagoslov, da svoje posvetno blago k tvoji
c asti ino k svojemu večnemu zveličanju
v edno dobro obračajo! Mertve pak ohladi v
njihovem terpljenji, če še so v njem, ino
s e ne mudi, je tega popolnoma rešiti. Za
to te prosim po preobilni zadostitvi, ko si
J° na lesu svetega križa svojemu nebeške¬
mu Očetu za naše grehe opravil, ino kte-
ro ti jaz sam v tem hipu za svoje pokojne
dobrotnike v dar prinesem. Amen.

Popolna molitva.

V imeni Jezusa se hočem na ti pot po¬
dati. Njegova vsemogočnost me varuj, —

246

njegova modrost me vodi, — njegova mi'
lostljivost mi pomagaj, — njegova ljubezen
me krepi, ino njegova dobrotljivost me spre-
vajaj, da na ti pot k njegovi časti, k svoje¬
mu dušnemu zveličanju, k tolažbi ino iz-
gledu bližnjega grem ino srečno opravim.
Amen.

Molitva ob suši.

Bog! v kterem živimo, se gibljemo ino
smo, podeli nam potrebnega dežja ino ze¬
mlje suho obličje z nebeškimi potoki mi¬
lostljivo namoči; da v časnih rečeh po¬
trebno pomoč dosežemo, ino s toliko ve-
čim zavupanjem nebeških prosimo. Po Go¬
spodi našem i. t. d.

Molitva za lepo vremč.

K tebi, Gospod! vpijoče usliši, ino do¬
deli nam, te prosimo, lepo vreme, da, ker
za svoje grehe po pravici terpimo, s po¬
močjo tvoje milosti tvojo dobroto občutimu.

Prosimo, vsemogočni Bog! za tvojo do¬
broto, da nalive dežja ustanoviš, ino nam
svoje jasno obličje dobrotljivo pokažeš. Po
Gospodi našem i. t. d.

247

Moiitva ob hndi uri.

Gospod Jezus! kir si vetrovom ino mor-
J 11  zapovedal, ino je bila velika tihota, u-
®kši prošnje svojega ljudstva, ino dodeli,
( j a  po tem znamenji svetega križa f prei¬
de vse divjanje hudega vremena. Po Go¬
vedi našem i. t. d.

Molitva ob slabi letini ino lakoti.

Tebi podverženo ljudstvo, ko zavoljo
Sv °jih grehov lakoto terpi, Gospod ! milo-
stljivo k sebi spreoberni, kir si rekel, da
bo temistem vse priverženo, kteri tvojega
kraljevstva iščejo. Kteri živiš ino kralju¬
ješ i. t. d.

Ob pomoru ino kugi.

Usliši, prosimo, Gospod! naše pohle¬
pne prošnje, ino kugo ino mrenje milosti-
v ° odverni, da umerljivi človek spozna, da
P° tvojem serdu take šibe pridejo ino po
* v °ji milosti preidejo. Po Gospodi našem
t. d.

Ob živinski kugi.

O Bog! kteri si človeku tudi neumno
živino pri deli v pomoč dal, pohlebno pro-

248

simo, da nam stvari, brez kterih se člo¬
večki rod ne more živiti, pri naših potre¬
bah ne pustiš poginoti. Po Gospodi na¬
šem i. t. d.

Ob vojski.

Bog! kteri vojske potiraš, ino soper-
nike teh, kteri v te zaupajo, z močjo svojo
hrambe prevladaš, pomagaj svojim služebni-
kom, ki tvoje milosti prosijo, da svojih so¬
vražnikov silo zateremo ino tebe z nepre-
nehano zahvaloj častimo. Po Gospodi na¬
šem i. t. d.

01) sleherni nadlogi.

Ne zaverzi, vsemogočni Bog! svojega
ljudstva, ko v nadlogi vzdiliava; temoč za¬
voljo slave svojega imena stiskanim vsmil-
jen pridi na pomoč. Po Gospodi našem

Za mir.

O Bog! od kterega pridejo i. t.d. (glej
stran 230.)

Ob kaki zalivali.

Bog! kterega vsmiljenje ne ima čtevila,
ino kterega dobrote bogatstvo je neskonč¬
no, zahvalimo tvoje veličanstvo za dodel-

249

Jene dari, ino vedno prosimo tvojo milost
H8, kir prošnikom dodeliš, kar žele, jih ne
Za pustiš, temoč pripeljaš k prihodnemu
plačilu. Po Gospodi našem i. t. d.

Molitve za vse potrebe sploh.

(Glej stran 215, 233.)

^Vl. Molitve oh prazdnikih
Gospodovih, ino svetih časih.

Advent.

Beseda advent pomeni prihod Jezusa Kristu-
Sa . Adventni čas terpi štiri tedne in opomina na
4000 let, ktere so ljudje rojstva Jezusovoga ča-
i ai*. — Derži ukazane poste v tem času na ten¬
ko zatajuj sam sebe, moli večkrat veseli del sve-
te ga rožnega kranca, preberi večkrat pazljivo pe-
v em:  „V r i oblaki ga rosite,“ ali „Maria bodi češ-
Ce,) a,“ in opravljaj dobre dela iz ljubezni do Je-
zusa. — (j em  boljša ko bo tvoja priprava k bo¬
žičnemu prazdniku, tem večih milosti boš prijel.

M o I i t v ti.

Razsveti o Gospod! mojega duha, da prav
spoznam, koliko da si svet ljubil, ker si
nam svojega cdinorojenega Sinu poslal, —-

in ° krepi  mojo slab 0  voljo, da se svojih
u injenih grehov re sn ^ n0  skešem, navzoč-
ne prav čertim, in 0 se  pohodnih skerbno
varujem, da se na rojstveno godovanje tvo¬
jega Simi viedno pripravljen, vseh onih mi¬
losti udelež 1 m, k 0 so  ^ era  obljubljene, kteri
so dobre sv ete volje; za to te prosim po za-
slugah tvojega preljubljenega Simi, svoje¬
ga Zveličarja. Amen.

p . ' —- puuuzme uuauvnme pru»n*‘

rosi udi ti te dni Boga, da pobožne duhovnike
v svojo službo pokliče ino skleni svojo molitvo S
treba mJ za ^ a J P°božnih ino razumnih mešnikov je

Molitva za pobožne duhovnike.

O Bog! kir si v ohrano ino razširo svoje
Cirkve duhovstvo postavil, prosimo te, daj
nam vredne duhovnike. Gospod žetve, ti
veš, kolika da je žetva, ino kako malo da
je delavcev. Pošlji delavcev na njo. Ne daj
nienemu nepoklicanemu v pastirstvo priti.
Izobrazi ino pripravi ti sam po svoji milo¬
sti teiste, ktere v toliko imenitni ured (čast)

Kvaterni dnevi.

-- • r — — * ‘j 7

te  dni, ob kterih so nekda duhovnike po-

za dobre, pobožne duhovnike prosili-

251

s lnžebnike svoje Cirkve izvoliš. Daj jim
? Ze  zdaj veselja s premišlavanji tvoje svete
be sede naiti; daj jim prav natenko tvoje
Postave razumeti. Daj jim nekda le tvoj
Sv eti nauk nam razlagati: daj jim čednost
* vednostjo sklepati; navdihuj je ljubezni
p tebe ino do tvoje Cirkve, daj, da neu-
.pidoma v tvojem vinogradu delajo; napolni
J 6  z modro, stanovitno gorečnostjo; daj jim
Ponižnost, krotkost ino vsmiljenost do sla-
. o ino blodečih; daj jim po besedi, po
^§jedih ino po molitvi čredi koristnim biti.
f j 4  to te prosimo po naj višem pastirji svo-
-Pn duš, po Jezusu Kristusu, Gospodi svo-
Jem. Amen.

Božič.

Božični svetek je eden naj veselejših. Ti sve-
, elt  je zavoljo tega postavljen, da se spomnimo,
p je druga božja osoba (peršona) človek posta-
da bi nas po svoji smerti na križu odrešila ino
v ®cno zveličala. Reci na ti den večkrat besede:
»Beseda je meso postala ino med nami prebivala 44
.če posebno pobožno. Moli tudi s nekolikim po-
^'sljavanjem angelov češčenje, potli beri božič-
n ° pesem: ,,Ti den je vsega veselja i. t. d.“ Po¬
svečuj prazdnih kakor katolške kerstjan. —Pra-
se; Kaj bi bili ljudje brez Jezusa? Kaj so z
ezusom? Daj ubogim več v Boga ime iz lju—

• ° Zn i do novrorojenega Odrešnika, zakaj Kristus
Je z avoljo nas ubog postal. Delaj dobre sklepe.

252

M o 1 i t v a.

Solze samega veselja mora moje serd-
ce jokati, o Bog! ako dnes pazljivo pr®'
mislim, kaj je tvoja ljubezen, da bi nas greš¬
nike odrešila, storila. Svete radosti pol 11
kličem dnes: Čast bodi Bogu na višanah?
zakaj ti sam si naj viši, ti sam svet; san 1
vse ljubezni vreden. Z otročjo prostostjo
hočem dnes svojega novorojenega Odreš-
nika, tvojega ljubljenega Simi moliti, p r *
jaslih hočem tvojo ljubezen premišljevati?
svoje serdce s sveto ljubeznjo vnemati, i»°
z resničnim sklepom ubožni hlev zapustiti?
da bom tvojega Sinu v živi veri, v nepre-
mekljivem upanji, delavni ljubezni ino v pra¬
vi ponižnosti nasledoval, ino vseli po nj e '
govem svetem izgledu živel; da bom nekda
ž njim vekoma ljubil, kder on s toboj ia°
s svetim Duhom vekoma kraljuje. Amen.

Na starega leta den.

Misli na pretečene leto, poklekni v cirkvi ali
doma pred razpelo (božjo martro) ino se resno
prašaj: Kako terpljenje — kako veselje sem v
preteklem leti od Boga prijel? — Kako sem J e
sprijemal? Kaj sem ti celi čas za večnost opra-j
vil ? — Kako bom novo začel ? — Moj kerstjan -
kako kratko je eno leto, ob konci premišljeno •
Kako kratko je naše celo življenje v primeri k

253

Ve cnosti? — Kaj je 100 let proti večnosti? Moli
? a hvalno pesem: „Hvala bodi Gospod Bogu,“ —
1,10  zahvalno molitvo pazljivo. Ako imaš Filoteo
0 f* svetega Frančiška Salezja, preberi 5. del ino
si °er pervih osem glav ino premišljavo na poko¬
pališči.

M o 1 i t v a.

Spoznam, o moj Bog! posebno ob kraju
Poživljenega leta, da si meni nevrednemu
Sv °jih dobrot preobiloma podelil. Odpusti
moj vsmilečni Oča! zavoljo svojega Si-
vse moje grehe, ko sem te ž njimi to
leto razžalil, ino daj mi milost, da nepo¬
pravljive izgube pretečenega ino nedosta-
^jivo vrednost svojega življenskega časa,
**r toliko naglo preteka, ino tvojo Ijube-
2e n do mene prav spoznam, tvoje dobrote
v isoko počitam, sebi zaupane darove tako
°bračam; da nekda pred toboj ino tvojim
Sinom vesel odgovor dam, ino se te teda
v ®koma veselim. Amen.

Novega leta den.

To je den, ob kterem je Kristus po postavi
°prezan ino Jezus imenovan bil. Novo leto zač-
v imeni Jezusa. Skleni za celo leto tako ži-
Vet h da bo tvoje življenje Jezusu vedna hvala.

254

M o 1 i t v a.

S toboj, o Jezus, ino v tvojem Imeni za®'
nem leto I. Daj da bo to novo leto za va e
leto sreče. Bodi mi tudi v tem leti pomoč'
nik, Odrešnik ino Zveličar. Krepi me, ak<>
oslabim, tolaži me, ako me žalost obide?
pomagaj mi, ako terpim, stoj mi na strani?
ako sem bolen, daj mi prav spoznati, da si
ti moja naj viša dobrota, moje edino — moj®
vse! ino me ne zapusti, če umrem; da tebi
živim, tebi umrem, da sem tvoj živ ino mer-
tev. Zato pred toboj ponovim (glej na križa"
nega Jezusa) v v novem leti uže storjeno sve-
to zavezo: Ce živim, tebi živim; če um'
rem, tebi umrem; tvoj hočem, o Jezus! vseli
ino vekoma biti. Amen.

Razglašcnjc Gospodovo,
ali prazdnik svetih treh kraljev
Kašpara, Melhiora ino Baltazara.

Ti svetek nas opomni, da je rojstvo Jezusa
Kristusa zvezda trem kraljem v juterni derželi o-
znanila, ino da so trije modri v Betlehem prišli?
Jezusa Kristusa kakor Boga ino človeka, svojega
Gospoda ino kralja molili, ino mu kadilo, miro in°
zlato v dar prinesli. Premisli čudovitno pozvanja
hajdov k veri. Kolikokrat te je Bog uže razsve-
til ino klical, ino ga ndsi poslušal? Kaj pak Je-

255

, Zu ' Su  v  j ar  p r j nese g 2 Kadilo molitve, miro po¬
vezljivosti, ino zlato ljubezni ino dobrih del
Ponesi.

M o 1 i t v a.

0 Bog! tir si svojega edinorojenega Si-
lll b Jezusa Kristusa na ti den po svetli zve-
z di hajdem (paganom) razodel, dodeli tudi
nai *i milost, ravno tega Jezusa Kristusa, ko
£ a  po veri spoznamo ino molimo, nekda od
°Mičja do obličja gledamo ino brez konca
bivamo. Za to te prosimo po ravno tem Je-
Za su Kristusu, kteri s toboj ino svetim Du¬
hom živi ino kraljuje od vekoma do ve¬
koma. Amen.

Sveti post.

Postni čas je svet čas ino je bil od katolš-
**ih kcrsljanov že od pervih časov kerščanstva
posvečevan. Postni čas terpi štirdeset dni. Ti čas
* e  mora človek vsega luupečega veselja zder-
Zat h da se v duhu ne raztresa, ampak prav re-
sno crez sam sebe ino črez to, za kaj jena tem
Sv etu, premišljava. Odgovori si. moj kerstjan! po-
8< ®i čas večkrat na sledeče vprašanja: K čemu
Sc m jaz na svetu ? Kaj sem do segadob za dol-
go neskončno večnost učinil ? Kako imamka-
k°r kerstjan živeti? Kaj pak bom zanapred sto-
r il ? — J} er i VS ak den ako le vtegneš, nekaj iz ter-
P*J e nja Jezusa Kristusa ino evangelj dneva; moli
^ e čkrat sveti križev pot, žalostni del svetega ro-
zne ga kranca; pritergaj si kako veselje ino jedi

256

ino se pripravljaj k vredni prijemi velikonoc» e
spovedi in obhajila s posebno pobožnostjo.

M o 1 i t v a.

Dodeli mi, o Bog! milost, da ti sveti
postni čas dobro premišljavam, k čemu da
je tvoja ljubezen mene ubogega grešnika u-
stvarila, ino se prav izkušam, kako sem do-
zdaj živel. Daj mi, da svoje grebe prav spo¬
znam, je resnično objokujem ino se jih od¬
krito ino popolnoma izpovem. Vtisni ter-
pljenje in umrenje svojega mnogoljubljeneg 3
Sinu globoko v moje Serdce, da resnično z a '
čnem, tebe ljubiti, ino tedaj prav pripravlja 1
pravo Meso ino pravo Kerv tvojega mnogo-
ljubljenega Simi vredno primem, v tvoji mi¬
losti do konca obstojim, ino nekda z upan¬
jem umrem, tebe od obličja gledati ino ve¬
koma uživati. Amen.

Molitva na pepelnično sredo.

0 Bog! kdor se pred toboj poniža, nai-
de pri tebi milost, ino kdor za svoje gre-
he pokoro dela, potolaži tvoj serd. Ušli® 1
naše prošnje, in izlij črez svoje služebni-
ke, kteri si zdaj glavo s pepelom potresti
dajo, obilni blagoslov svoje milosti. Napol¬
ni nas z duhom skesanja ino dodeli na®

257

°dpušccnje naših grehov. Ukrepi, o Go-
s pod! svoje verne, da sveti post vredno zač-
Jl e mo iuo v svoje zveličanje doveršimo, po
^Ustusu, našem Gospodi. Amen.

Na cvetno nedeljo.

Ti dcn se presneci blagoslovijo ino sc sve-
! ec ni obhod okoli cirkve sprevaja, da bi se kerst-
J^ai na prazdnički vjezd Jezusov v Jerusalem
s PomnoIi. Hodi pri tem obhajili s ponižnostjo ino
Pobožnostjo navzočen,

M o 1 i t v a.

Vsemogočni, večni Bog! kir si našega
Zveličarja po njegovem človečenji ino ter-
pljenji človečjemu rodu v izgled ponižno¬
sti ino poterpežljivosti postavil; dodeli nam
Milost, da se nad njegovo ponižnostjo ino po-
^rpljivostjo razgledujemo. Amen.

•‘remišljavanje veliki teden, posebno veliki
petek pred križem.

Moj otrok, kaj ti je keda tvoj Zveličar u-
einill' Povej, s čem te je kdaj razžalil? Ko-
liko mdk (marter) ti njemu po svojih grehih
zadevaš ? Koliko krat tega na križ pribijaš,
ko te tako milo ljubi? Po svoji smerti te je
011  vseh grehov oprostil: te je varoval na

17

258

vseh tvojih potih. Te je s svojim Mesom ino
s svojo Kervjo redil, ti je vseli na pomoč
bil, ino ti mu tako nehvaležno vse to vra¬
čaš? Kaj bi še le nad toboj več učiniti mo¬
gel? On je za te skerbel, te je s svojo mi¬
lostjo nadaroval; on je hotel, da bi ti nek-
da na njegovi strani počival, ti pak si g a
z žolčem ino kisom (jesihom) napajal! On
je teiste v strah vzel, ko so te stiskali*
Tebe je varoval s tvojimi prijatelji; ino
zdaj razčesneš jegovo oblačilo, ga bičujes
ino ga v svoji neumnosti njegovim sovraž¬
nikom izdaš!

On te je k nebeškemu zveličanju pokli"
cal, blagoslavlja delo tvojih rok, ti pak ga
s ternjem venčaš ino ga z bridkostmi obla¬
gaš ino hočeš, da bi iznova svoje življenje
na križu končal.

Moj otrok! kaj ti je tvoj Jezus učinil?
. . . Spoznaj svoje grehe, svojo nezahval-
nost, njegovo ljubezen, ino spreoberni se
resnično k Gospodi svojemu Bogu. Objoči
tu pred križem svoje življenje, svojo sle¬
poto, vpij za vsmiljenje. — Se je čas — ne
odlagaj zato.

Molitva na veliki četertek.

Dobrotljivi Jezus! kir si nam po po-
stavljenji naj svetejšega Sakramenta naj

259

^itnejši dokaz svoje ljubezni, ino naj krep¬
ki spominek svojega terpljenja zapustil: daj,
!~ a  skrivnosti tvojega terpljenja ino tvoje
, e rvi nikdar ne uživamo, brez hvaležne vza-
-) e mne ljubezni ino voljne pokornosti proti
* v °jim zapovedim. Daj, da se sveti evan¬
geljski nauki, ko si je s svojo Kervjo za¬
pečatil, po vrednem uživanji te dušne hra-
ne  v nas oživljajo ino rodovitijo. Daj nam
P°tler še milost, da nam užitek tega ljub¬
ezenskega kosila ne bode k obsodbi ino
P°gubi, ampak k večnemu zveličanju. Amen.

Molitva na veliki petek.

Tuka vidim križev les, na kterem je
^ej Odrcšnik visel, tu vidim višega duhov¬
nika novega zakona (testamenta), ko nas
J e  z razserdjenim Očetom spravil. S kolikim
^upanjem smem o Jezus pred predstol (se-
^ež) tvoje milosti priti! Če so moji grehi
1>av no še toliki, ti ini je odpustiš, ako te
2a  to skesan prosim. Ti si Jagne božje, kte-
j" 0  odjemlje grehe sveta! Spočtljivo polju-
”hn tvoje roke, ko so me ustvarile, varo-
Va le ino blagoslovile; poljubim tvoje noge,
s  kterimi si me pri mojih zablodkih tako
a °lgo iskal; poljubim tvojo sveto stran, ko
si si  jo odpreti dal, da lehko v tvoje ljubeče

■ M «1<

260 .

Serdce vidim. Molim te, o Gospod Jezus Kri'
stusi iuo te hvalim; ker si po svojem sve¬
tem križu celi svet odrešil. Moj Bog! Moj
Odrešnik! bodi meni ubogemu grešniku mi'
lostljiv! V tvoje na križu prevertane roke
izročim svojega duha. Amen.

Prošnje pred križem.

Pred križem le spoznam: svojo prazd-
nost ino tvoje veličanstvo. —

Jaz nesem nič, ino ti vse; jaz sem re¬
ven, ino ti si vsmilečen,

Jaz sem grešnik ino ti si milostljiv; jaz
sem ubog ino ti si darežljiv,

Jaz sem slab, ino ti si mogočen: ču-
dovitue so tvoje dela.

Strašne so tvoje grožnje — gnusni so
moji grebi!

Resnične so tvoje besede, zveste so
tvoje obljube.

Ukrasi (obciraj) me, o Jezus! s vsem,
kar ti je prijetno.

Učini me stanovitnega v veri, veselega
v upazni (upanji),

Gorečega v ljubezni, voljnega v poniž¬
nosti,

Skerbnega v molitvi, gotovega v po¬
korščini;

261

Otročjega v strahu. Pomagaj! da vseli
ls čem, kar je gore.

Molitva pred božjim grobom.

O Jezus! Odrešnik sveta! kterega mert-
v ° Telo, po prestanih sraertnih bolečinah
^ grobu počivlje, ino bližnjega vstanenja
Ca ka, zahvalim te za vse dobro, kar si mi
T11 °d svojim pozemelskim življenjem skazal,

1.1 0 za vse moke (martre) ko si je v od-
f e senje človečtva preterpel. Daj mi voljo

1.10  moč, tvoje stopinje nasledovati, ino na¬
učilo življenje tako dokončati, da mi srn er t
ino grob ne bosta strahovitim, ampak le ka-
*° r  zaželeni prehod v boljše življenje. Am.

letnice ali velikonočni prazdulk.

Obhajaj dnes serdčno radostjo spomin na sla-
'| tl0  vstanenje Jezusovo. S čestjo ino slavoj je
J*cs i z  g,'oba j {  novemu življenju proizšel, kakor
•J 0  prcdrekcl. Jegovo prerokovanje je dopolnjeno,
11  Jc resnično nas Odrešnik, Sin božji, kir nas je
P° svoji smerti greha odkupil, ino nam po svojem
sjanenji porečtvo (zastavo) dal, da bodo nekda
Ul U naše trupla vstale. Hvali božjega srednika za
j ' So  milosti, ino sc veseli njegove obladc smerti
n° groba. Vstani od svojih grehov po vredni ve-
1  °uočni spovedi, ino prični novo življenje.

262

M o 1 i t v a.

Vstal si teda od smerti, o Jezus! Ko¬
liko radostna je zame  ta resnica! Tudi ja z
ne bom zmirom v grobu ostal. Vstal bo®
ino bom s toboj poveličan, ako se zdaj tvo¬
jega terpljenja deležim. To si ti obljubil?
ino s svojim vstanenjem zapečatil (poter-
dil). To verujem, ino sem vesel te vere. —
Slavno od smerti vstavši Zveličar! bodi tu¬
di moj razgled. Kakor si ti smert prema¬
gal, ino v novem neumerljivem življenji so¬
diš, tako hočem tudi jaz starega človeka,
to je, nagnenje k grehu križati, ino novo,
pobožno življenje začeti. 0 Jezus! Prela-
davec smerti ino pekla! podeli mi k temu
svojo milost. Amen.

D en svetega Marka.

Ti dcn se obhod (procesja) sprevaja, v od-
vernenje raznih nesreč in uim. V leti 580 je re¬
ka Tiber pri Rimu veliko povodenj napravila, i z
ktere se je mnogo hudih bole'zni razplodilo. Zato
so papež Gregorij Veliki ti den prošnje ino po¬
kore odločili. Moli ti den litanio od vseh svetni¬
kov, z molitvami vred; obudi kes nad svojimi gre¬
hi,'prosi za odverncnje časnega ino večnega zla.

M o 1 i t V a.

Oča nebeški! Oči tvojih otrok gledajo
na tebe, da jim jesti daš ob pravem’časa,

263

^ a .j dobrotljivši Bog! na tebe stavimo vse
Sv °je upaoje. Ti nam daješ vsakdenjikruh;
^ odpiraš svojo milo roko, ino vse je tvo¬
jega blagoslova polno. Kar nieden človek
,le  more datj, to zamoreš ti, Vsemogočni!
tiaj nam tedaj, te prosimo, rahlo roso, ro¬
doviten dež, topli solnčni soj (sijanje) ob
pravi dobi. Odvračaj po svoji ljubeznivi mo¬
drosti vsako uimo od polj ino vinogradov,
da obilni sad donašajo. Vse, kar nam da¬
rovati račiš, hočemo zadovoljno ino zmer-
110  uživati, tega darežljivo svojim bratom
deliti, ino ti v pobožnem življenji čast ino
'rvalo davati. Amen.

Križevi dnevi.

Tri dni pred vneboliodom Kristusovim je Cir-
*'Va molitvi posebno posvetila. Sv. škof Maniert
v  Vieni na Francoskem je to pobožnost v šestem
v eku po Kristusu vpeljal, ker so ob njegovi dobi
Pogori ino potresi, kakor tudi divje zveri veliko
Oesreče ino strahu učinile. Cirkva hoče, da te dni
ouha pokore obudimo; v obhodih se litania vseh
jetnikov opravlja ino za srečno rast silja ino sad¬
ja moli.

Molitvft. (Kakor na svetega Marka.)

Vnebohod Kristusov.

Kristus je v nebesa šel, glej za njim, kakor
^posteljni, z očmi ljubezni ino hrepenenja. Nebesa

264

so (voj dom, nebesa so tvoja otčina. Kristus j e
pred toboj šel, da li ondi mesto pripravi. 0 kako
lepe so nebesa! Prizadevaj si, je doseči. Nebeš¬
ko kraljevstvo silo terpi, ino le kteri silo delajo,
je na se potegnejo. Odkruši svoje serdce od po-
zemeljskih dobrot, in išči, kar je gore, kder j e
Kristus na desnici Očeta.

M O 1 i t V a.

Slavni premagavec greha, smerti ino pe¬
kla! vidim te dnes častito v nebesa iti,
ktere si po posluženji svojega terpljenja i»
umrenja grešnim ljudem sopet odperel. Z
Oljske gore se vzdigneš v prebivališa več¬
nega veselja, z one gore, ko si smertne
težave na nji imel ino kervavi pot potil-
Kako jasno me po svojem izgledu učiš, da
le pot terpljenja ino križa v nebesa derži-
Ti si pred menoj šel, jaz te hočem nasle-
dovati, ino se nienega truda, niene nadlo¬
ge ustrašiti, da se le nebeškega zveličanja
udeležim. Uže zdaj hočem s svojim duhom
v nebesih bivati ino se po tem gnati, kar
je gore, kder ti o Gospod Jezus Kristus!
na desnici Očeta sede živiš ino kraljuješ
vekoma. Amen.

Duhovo ali binkošti.

Duhov prazdnik jc izvlasti za to postavljen,
da se na to spomnimo, da j c na ti den sveti Duh

265

v *dno nad aposteljne prišel ino jim svoje milosti
Podelil, Spomni se dncs, da je sveti Duh tretja
. °žja osoba, ino da nam Jezus Kristus vse mi-
°sti p 0  svetem Duhu deli.

blitva. (Poglej: Pobožnosti k sv. Duhu. str. 173.)

Prazdnik svete Trojice. (Glej stran 115.)

T e 1 o v o.

Na veliki cetcrtck sc obhaja postavljenje naj
svetejšega oltarskega Sakramenta, bi rekel, v tihi
? a losti, kakor spomin na zadnjo večerjo, od ktere
Jezus v svoje tcrpljcnje šel. Dncs pak se Cir¬
ila v vsi radosti veseli, ino kaže v slavnem ob¬
udit sveto Rešnje Telo, kfero se po mestnih u-
‘ Ca h ino po poljih ino travnikih nese. — Bodi po¬
božno (ne iz radovednosti) pri obhodu ; zahvali Bo¬
ka za postavljenje naj svetejšega Sakramenta ino
dohovstva, prosi Boga za odpuščenje vseh raz-
Za jj, ktere se mu v tem Sakramentu delajo, ino
Poidi v osmini tega prazdnika večkrat svetega
“ešnjega Telesa molit. (Poglej stran 125.)

Molitva pred obhodom.

l)nes, o Bog! je veliki den, kteri se
u ebo iuo zemlja združita, da bi tvojega Si-
pk pod podoboj kruha hvalile iuo častile,
j °terdi tudi mojo vero na pravo, resnično,
bitstveno navzočnost Jezusa, mojega Zve-
hčarja v kruhovi podobi, da nič druga ne

2G6

spoznam, kakor pravo Jagno božje, ktero
grehe sveta odjemlje, — da z živim zau¬
panjem na svoje slabo serdce udarim ino
kličem: 0 Gospod! 0 Jezus! Ti Sin Davi¬
dov! vsmili se mene, reci le eno besedo,
ino moja uboga duša bo popolnoma zdra¬
va; ino da z gorečo ljubeznjo sHerubiin 0
Serafi ino vsemi zveličanimi duhovi brez
konca pojem: Visoko češ cen bodi Jezus
Kristus v naj svetejšem Sakramentu brez
konca. Amen.

Prazdnik cirkvenega posvečenja.

Premisli toliko velikih milosti, ko se ti v hi¬
ši božji dele. Tukaj slišiš besedo božjo; tu bi¬
vaš pri daritvi sveto meše; tu prijemlješ odpuš-
čenje svojih grehov ; tu uživaš Jezusovo Telo ino
Kerv. Obžaluj, da si teh neprečtetih milosti prav
ne obračaš v svojo korist. — Hodi poln spočtlji-
vosti v cirkvo, kajti je tu pravi živi Bog, Jezus
Kristus, resnično navzočen, ne samo v svojem
Božanstvi, temoč tudi v svojem svetem človečtvh
— Spomni se, da je tudi tvoje telo tempelj božji,
ino se vari, ga s kakim težkim grehom oskvernif*-

M o 1 i t v a.

0 Bog! kir nam vsako leto posvečenj-
ski den tega svojega tempeljna ponoviš,
ino nas svojih svetih skrivnosti vesele ude¬
ležiš; usliši prošnje svojega ljudstva, ino

267

podeli, da se vsi, kteri v ti tempelj za tvo¬
jo milost prosit pridejo, dobrotljivega usli-
S0 nja razvesele. Po Kristusu našem Go-
s Podi. Amen.

Molitva po četcrtkih.

Jezus je v nevarnosti svojega življenja k
Nebeškemu Očetu molil. Oča naš . . .

Oča! če je mogoče, naj me mine ta te-
z ava, vemdar ne po moji, temoč po tvoji
v °lji se izidi. Oča naš . . .

Jezus je kervavi pot potil, ino radovolj-
110  za nas terpel. Oča naš . . .

Gospod! vsmili se nas! Kristus! vsmili
Se  nas! Gospod! vsmili se nas!

O Jezus ! kir si se zavoljo naših gre¬
hov s smertjo boril (rinjal) ino kervavi pot
Potil: prosimo te, dodeli nam milost, da vso
te žave z vdanostjo v božjo voljo prenaša-
ni0 > ino da nas izvlasti v smertni stiskavi
* v °j sveti angel okrepi. Amen.

Molitva po petkih.

Ko so Judje Jezusa križali, je na zem-
',)i tema postala. Oča naš . . .

Ob deveti uri je Jezus na križu vpil:
M°j Bog! Moj Bog! Zakaj si ine zapustil?
Oča naš . . .

268

Jezus je drugoč na glas zavpil: Oča!
v tvoje roke izročim svojega Duha. Je gla¬
vo nagnol, iuo se je ločil. Oča nas . . .

Gospod, vsmili se nas! Kristus vsmil*
se nas! Gospod vsmili se nas!

Prosimo te, o Goospod! ozri se milo¬
stljivo na kerščansko družino, za ktero se
je tvoj edinorojeni Sin, Jezus Kristus volj¬
no grešnikom v roke dal, ino strašno smeri
na križu prestal. Dodeli nam, da po po¬
nižnosti ino poterpljivosti njegovega ter-
pl jeti ja in umrenja deležni, ino večnega ži¬
vljenja vredni postanemo. Amen.

Molilva v sohoto.

Razsvčti me, o Gospod! da ob kraju
tedna na tenko spoznam, kako veliko sem
zavoljo ljudi ino kako malo iz ljubezni do
tebe, o Bog! učinii! Daj mi milost, da ra-
zumim, kako hitro čas preteka, ino kako
malo da mi pomaga, ako me tudi vsi lju¬
dje hvalijo, tebi pak sem merzek. O odpu¬
sti mi vse, kar sem ti teden iz lenobe v
svojem poklicu zamudil, pomagaj mi, da do¬
bro, kar sem opustil, sopet popravim, da
me nekda vrednega naideš, me k svojim
zvestim služebnikom v sveti raj poklicati?
obhajat večne nedelje. Amen.

269

Kerščansko posvečevanje nedelj.

Nedelja je od časov aposteljnov v spomin
''stanenja Jezusa Kristusa ino prihoda svetega
Puha namesto Judovske sobote v svelek odmen-
J«na. Premišljuj ti den, kako si pretekli teden pre¬
živel j ne opravljaj brez potrebe ali pravega do-
Puščenja nikakih hlapčevskih del! ne opuščaj o-
c 'tne predpoklenjc ino popoldenje službe božje;
u°di zvesto k predigam, ino prebiraj evangelj ali
druge duhovne bukvicc; obudi tri božje čednosti,
l «o ne pozabi na besede: „Kaj pomaga človeku
a ko celi svet dobi, svojo dušo pak izgubi?" —
Obiskuj bolnike, uči nevedne in opravljaj druge
dobre dela ino pogosto premisli, da čas, ko ga za
"°ga ino bližnjega oberneš, ni izgubljen.

MolUva v nedeljo.

Blagoslovi, o Jezusi dues mojo dobro
v °ljo, da v prihodnem tedni popravim ino
dostavim, kar sem zamudil! pomagaj mi, da
nikoli ne pozabim, da v svojih predposta¬
vljenih tebi služim, ino da so oni tvoji na¬
mestniki; stoj mina strani, da te moje serd-
Ce > dokler moje roke delajo, hvali, da ta¬
ko sv.oje predpostavljene podpiram, ino se
'mkda, kakor tvoj služebnik, s toboj, tvo¬
jim Sinom ino svetim Duhom slave udele¬
žim, ko si jo tem pripravil, kteri te res¬
nično ljubijo. Amen.

270

B. Molitve oI> svetkili Device Marie*

Svetek čistega spočetja Device Marie.

(8. grudna.)

Prav si v misel vzemi neprimerljivo čistost,
po kteri je Maria nad vsemi človečjimi otroki po-
višana, in od svojega spočetja v posebni ljubezni
same svete Trojice bila. Pokaži ji svoje veselje nad
njenimi prednostmi; — zahvali za nje serdčno Bo¬
ga. Derži na večer zapovedani post na tenko. Ako
si obljubo čistosti storil, jo ti prazdnik ponovi; kli¬
či to osmino v Mario večkrat z angelovim Češčer-
jem. Prosi Mario za njeno pomoč po njenem ci¬
stern spočetji, da boš po nedolžnem, spokornem
življenji vreden, blagoslovljeni Sad jenega telesa
v nebesih vekoma gledati.

M o 1 i t v a.

K tebi, o prečista Devica! pribežališč
grešnikov, se dues obernem usliši, o Kra¬
ljica devic! prošnjo svojega služebnika.
Sprijemlji milostljivo zapuščene, kakor lju¬
ba Mati, izprosi grešnikom skoro odpuš-
eenje, pridi nesrečnim na pomoč, tolaži pla¬
he, krepi ohable (slabe), prosi za polk, po¬
magaj duhovnikom, ne pozabi nikdar na
svoj spol, obaruj me na lepem poti nedolž¬
nosti, skazi vsem svojo milostivost, kteri
prazdnik tvojega čistega spočetja z dobro
voljoj ino s čistim serdcem obhajajo.

271

Prazdnik svečničfei. (2. svečna.)

„ Spomin na Mariino očiščevanje je bil svetim
®°akom ino vsem kerstjanom pod imenom Gospo¬
dovega dohoda vže davno svet. Papež Sergij so
Pak jegovo obhajanje še z obhodom (procesjoj),
k° se ti svetek sprevaja, pomnožili. Cirkva nas ti
l J er * na Mariino očiščevanje ino darovanje deteta
. e znsa spomina. Prosi dnes Boga za milost, vse
j e gove zapovedi ino zapovedi jegove svete Cirkve
'spolnjevati; daruj mu sebe ino svojce; skleni ž
Njegovo milostjo, sc posebno ti čas (pust) vsake-
greha soper zmernost v jedi ino pitji ino so-
P er  čistost ogibati; ako ne, bi po takem Jezuso-
v ° ino Mariino Serdce, kakor z mečem prepeh-
d°k Oberni nekoliko svojih penez na čast Boga
ln ° Marie, ali za uboge; učini več takega, česar
lisi ravno dolžen učiniti, ker je tudi blažena De-
'ica več storila, kakor je dolžna bila. Ne opusti
klenega dobrega dela iz strahu pred ljudmi. Pusti
P° Jezusovem uku svojo luč svetiti pred ljudmi,
bodo tvoje dobre dela videli ino nebeškega
Uc eta hvalili.

M o I i t v a.

Vsemogočni, večni Bog! ponižno pro-
Sln, o tvoje veličanstvo, da, kakor ti je dnes
v °j edinorojeni Sin, kakor pravi človek v
e| opeljnu v dar prinesen bil, tudi nas s či-
serdcem v dar sprijeti račiš (hočeš);
P° ravno tem Kristusu, Gospodi našem,
Amen, ? r

272

Prazduik oznanjenja Devici Marii. (25. sušca.)

To je srečni den, po kterem so stari očaki
tako močno hrepeneli, po kterem je ves svet ta¬
ko dolgo vzdih a val. Dnes je Beseda Meso po¬
stala, je Sin božji človek postal. — Ti den se j c
vže davno pred velikimi veki ne samo na ozna¬
njenje Devici Marii temoč tudi na včlovečenje Je¬
zusa Kristusa spominalo. — Ti prazduik te vabi,
pomišljati: Kaj je en sam greli pred Bog - om, ino
kolike vrednost ncvmcrljiva duša pred božjimi o-
čmi ima.

M o 1 i t v a.

0 Bog ! kir si hotel, da je tvoj Sio na
angelovo oznanjenje s telesa preblažene De¬
vice meso na se vzel, usliši naše pohlebne
prošnje, da nam ona, ko jo za pravo Ma¬
ter božjo spoznavamo, s svojo priporokoj pri
tebi na pomoč pride; po ravno tem Jezu¬
su Kristusu, našem Gospodi, kir s toboj ži¬
vi ino kraljtije v edinosti svetega Duha, Bog
od vekoma do vekoma. Amen,

Molitva v čast sedem žalosti Device Marie-

(Na cvetni petek.)

O Bog Muti me otet; Gospod! teci mi
pomagat! Čast bodi Bogu.

1. Serdčno vsmiljenje imam s toboj, o
prežalostna Mati božja! zavoljo žalosti, kte-

273

r ° je tvoje nežno (milo) Serdce ob Simeo¬
novem prerokovanji, občutilo. O ljuba moja
Mati! za voljo svojega otožnega Serdca mi
( iobij čednost pohiebnosti ino dar strahu
težjega. — Češeena si...  .

2. Serdčno vsmiljenje imam s toboj, o
prežalostna Mati božja! za voljo skerbi, ko
J° je tvoje materno Serdce ob pobegu v
Egipt ino med ondesnjem prebivanjem ob¬
čutilo. 0 ljuba moja Mati! zavoljo svojega
težkega Serdca mi doseži čednost darežlji-
v °sti, izlasti proti ubogim, ino dar pobož¬
nosti. Cešcena si . . .

3. Serdčno vsmiljenje imam s toboj, o
l )r ežalostna Mati božja! zavoljo prepadenja,
v  ktero je tvoje skerbljivo Serdce ob iz¬
gubi tvojega Jezusa pogreznolo. 0 ljuba
'noja Mati! zavoljo svojega prepadenega
Serdca mi dobavi čednost čistosti ino dar
Modnosti. — Češčena si . . .

4. Serdčno vsmiljenje imam s toboj, o
pfežalostna Mati božja! zavoljo prestrašen-
J a ) ktero je tvoje ljubeče Serdce ob sre¬
dnji Jezusa s križem prejelo. 0 ljuba moja
Mati! zavoljo tvojega od strahu oterplega
Serdca mi izprosi čednost poterpljivosti ino
dur kreposti. — Česčena si . . •

3. Serdčno vsmiljenje imam s toboj, o
prežalostna Mati! zavoljo smertne težave,

18

274

ko jo je tvoje krepko Serdee, ob križanji
ino smerti Jezusa prestalo. O ljuba moj 0
Mati! Zavoljo svojega v morje žalosti vto-
pljenega Serdca mi dosezi čednost zmer¬
nosti ino dar svetovanja. — Cescena si • * •

6. Serdčno vsmiljenje imam s toboj, 0
prežalostna Mati! zavoljo globoke rane, ko
jo je odpertje Jezusove strani v tvoje vsmi-
lečno Serdee vsekalo. O ljuba moja Mati!
zavoljo svojega od bolesti razterganega Serd¬
ca mi izprosi čednost bliženske ljubezni in°
dar razuma. — Cescena si . . .

7. Serdčno vsmiljenje imam s toboj, 0
prežalostna Mati! zavoljo tihe toge, ko j°
je tvoje terpljenja utrudjeno Serdee ob po¬
grebu Jezusa prebilo. O ljuba moja Mati!
zavoljo svojega prežalostnega Serdca mi iz¬
prosi čednost stanovitnosti ino dar modro¬
sti. — Češčena si . . .

0. Prosi za nas, o prežalostna Mati!

V. Da vredni postanemo Kristusovih
obljub.

O Maria! preotožna Mati! Kraljica mo-
čenikov (marternikov) ! sprimi milostljivo
to pobožnost, ko sem v njej tvoje neizre¬
čene žalosti (pr emisij aval, ino mi izprosi mi¬
lost pravega skesanja in odpušcenje mojih
grehov! Moji grehi, oh res! to spoznam!
so tvojemu božjemu Sinu tako globoke ran e

275

^sekali ino tvoje materno Serdce z mečem
žalosti presunoli. O vsmiljena Mati! o pri-i
bežališče grešnikov, ne serdi se nad ne¬
redno stvarjo! ko ti je toliko serdčnega
Negovanja učinila, pak se zdaj spreober-
ll oti iuo poboljšati želi. Daruj zasluženje
svojih žalosti za mene ubogega grešnika,

odsihdob pravo pokoro delam, ino vsak
Zvunenji ino znotrenji križ, ko mi ga Bog
v  svoji milosti pošlje, voljno nosim, v od-
Pnšcenje svojih grehov ino v dosegnenje
večnega zveličanja. Amen.

Piazdnik velike gospodnice. (15. vel.šerp.)

Ti svetck nas ima na to opomenoti, da je Ma-
lla  od Jezusa v nebesa vzeta bila. — Ti dcn mi¬
sli pobožno na radost Marie ino vseh svetnikov.
~~ Prosi Mario, da ona ^a nas prosi, da se v nas
oebeske želje užgcjo. Moli častiti del svetega rož¬
nega kranca, - - Premišljuj besede: ti se trudiš za
veliko reči, le edno je potrebno; Maria si je naj
Boljši del izvolila, kteri ji ne bo odvzet.

M 0 1  i t v ,1.'

0 Bog! kir si preblaženo Devico Ma-
1- io za Mater svojega Sinu izvolil, ino dnes
s  posebno častjo kronal, dodeli nam svojo
milost, da po izglcdu jenih čednost ino je-
bega svetega življenja ravnamo, po tem Go-
s podi Jezusu Kristusu, Amen,

18 *

276

Prazdiiik male gospodnice. (8. kimovca.)

Na ti svetek se spomni na dobo za vse Ijud'
veselo, ob kteri je Maria rojena bila. Zalivali Bo¬
ga za velike milosti, ktere je po Mai ii celemu člo-
večtvu skazal. — Prosi Mario posebno za milosti
da za te pri Bogu za posebno pomoč prosi, da t*
svojo kerstno obljubo po redu dopolnjuješ.

M o 1 i t v a.

0 Bog! kir si iz ljubezni svet s soboj
spraviti hotel, daj, da mi, ki s sveto ra¬
dostjo rojstvo Marie, preblažene Device ino
Matere Jezusa Kristusa obhajamo, po njeni
prošnji zveličanje dosežemo, ko nam je je¬
ni božji Sin po svoji Kervi zaslužil; po ra¬
vno tem Jezusu Kristusu, Gospodi našem-
Amen.

Na prazdiiik svetega imena Device Marie.

Na ti svetek sc tem, kteri se skesano izpo¬
vejo, sveto llešnje Telo vredno primejo, ino med
velikim opravilom (sveto mešoj) svojo molitvo po
namenu Cirkve pobožno opravijo, popoln odpustek
podeli.

M o 1 i t v a.

Prosimo te, vsemogočni Bog! pomagaj,
da bodo tvoji verniki, kteri pod imeuem
ino varstvom preblažene Device Marie živijo,

277

po njeni prošnji tu na zemlji vseh nadlog
prosti ino nekda veselja svetih nebes de-
ložni; po Jezusu Kristusu, Gospodi našem.
Amen.

XVII. Uostavek.

Duhovno orožje.

Splošni posredki proti grehom so;

1. Večkrat ino dobro sc pri cdnem go¬
tovem spovedniku svojih grehov spoveduj,

* »no svojo dušo s svetim Obhajilom okrepi.

2. Vsak deu si svojo vest izprašaj, in
obudi popolni kes.

3. Beži pred lenoboj ino hudo družboj.

4. Poslušaj pazljivo predige.

5. Prebiraj duhovne knige.

6. Moli marljivo ino tudi med dnem po¬
kliči Boga večkrat na pomoč.

7. Misli pazno na navzočnost Boga ino
svetega angela varuha.

8. Cetiri poslednje reči: smert, sodbo-
pokel, nebesa si večkrat v misel vzemi.

9. Premišljavaj Kristusovo terpljenje, v
c asih vsej pazno na križanega Zveličarja
poglej.

278

10. Posti ino zatajuj se, varuj si oči?
ušesa, jezik, roke.

11. Opravljaj dela milosti ino ljubezni-

12. Izkušnjavam se hitro od kraja so-
perstavi.

Posebni pomočki soper nečistost, ktera
zmirom bolje zemljo topi, so:

Upri se kmalu nečistim mislem ino žel¬
jam; kajti so te vže težek greh, ako se v
njih radovoljno mudiš. Kedar te taka iz-
kušnjava obide, ogledni se proti nebesem
ino k sam sebi reči: Nič nečistega ne mo¬
re v nebesa vniti. Ne! rajši umreti, kakor
grešiti! Jezus, Maria! pomagajta mi ! — Va¬
ruj svoje oči, da ne bodo radovidno ino po¬
željivo okoli gledale, ino ti izkušnjave na¬
birale; varuj svoje ušesa; da klafanja »e
poslušajo; varuj svoj jezik, da nič nespo¬
dobnega ne govori; varuj svoje roke, da
nič nesramnega ne učinijo. Zakaj nečisti
pogledi, pogovori, poljubci, potipki inopri-
lizave so že grehi ino skoro spravijo še v
hujše grehe, — Ne pej nesramnih pesmi?
ne beri gerdih bukvic; ne hodi v igrališca
ino na plese; zakaj tu piješ sladek strup?
kir dušo umori. Bodi proti osobam drugega
spola moder ino zlo sramežljiv; varuj se
deljših ino posebno prijaznih razgovorov ž
njimi; ne jemlji nikakih darov; ne dopusti

279

ttieue nespodobe; zakaj Bog je pri tebi, kir
v «e vidi! — Umikaj se priložnosti ino ne-
varšine k grehu; ogiblji se ponočnih sho¬
dov, sprehodov ino samote z osebami dru¬
gega spola! grešno znanje kmalu pusti; za¬
kaj kdor nevarnost ljubi, vzeme v nevar¬
nosti tudi konec. — Bodi do sam sebe sra¬
mežljiv ino se spominaj, da je tvoj angel
varuh povsodi pri tebi; bodi čeden v svoji
obleki; zakaj napuh gre pred padcem. Pre¬
mišljuj večkrat terpljenje Kristusovo, ali
neso ravno grehi nečistosti njegovega de-
vičjega Telesa ako grozovitno razmesari¬
li? — Prav se Materi božji priporočaj, naj
čistejši Devici; učini od časa do časa z do-
v °ljenjem svojega spovednika obljubo čis¬
tosti; časti tudi svetega Jožefo; svetega
Jolianeza evangelista in angelskega mlade-
deniča Alojzja kakor, pomočnike čistosti.
— Premišljavaj večkrat veliko slavo, kte-
i’o čisti v nebesih uživajo. Oni so pervi pri
božjem prestolu; hodijo za Jagnetom, ka¬
mor koli gre; pojejo novo pesem, ktere
drugi svetniki ne morejo peti. — V misli
si  vzemi, strahovitne moke (martre), kte-
re  nečistniki v pekli terpijo. Njihov ogenj
nikdar ne ugasne; nikoli ne umre jih červ!
Oh zavoljo enega hipa nesramnega užitka
~~ vekoma v plamenih. — Poidi na poko-

280

palisce! poglej grobe! koliko trupel tu
pcrhni, ktere so nekda nečiste grehe či-
nile; zdaj so pak živež gerdim červom! —
Ino kde pak so duše? Pred božji sodili
stol so prišle ino strašno obsojene bile!

Da ti tej grozni obsodbi uideš, vojskuj s®
soper meso ino kerv, strahuj svoje truplo,
ino spokorno živi. Zakaj mehkožnost, ne¬
zmernost ino posvetne razuzdanosti so
napeljavke v nečistost. Varujte se ne¬
čistosti ! Nič nečistega v nebesa ne pride!
Ne nečisti, ne prešestniki ne bodo nebeš¬
kega kraljevstva videli! Zveličani so, kteri
1  so čistega serdca; ker bodo Boga gledali.

Prosta, pak gotova pomoč, svoje življenje
popolnoma poboljšali.

Izversten pomoček, pregrehe ino hude
razvade izkerčiti ino namesto njih kerš-
čanske čednosti vsadati, je tako imenova¬
no posebno izpraševanje vesti. To v tem
obstoji, da se človek črcz kteri poedini,
posamezni greh ali črez zamudo kake go¬
tove čednosti izprašuje. Sveti Hrizostom
pravi: „Vsakega med vami prosim, kteri
čuti, da jo od k'tere pregrehe bolje kakor
od kake druge nadlegovali, da si posebno

181

niočno prizadeva; to pregreho iz svojega
s erdca odpraviti/ 4  Drugod pravi: Odpra¬
vljamo si ti mesec eno pregreho, ino sle¬
deči mesec drugo; tako se bomo počaso-
nia poboljšali ino kakor po klinih Jakobo¬
ve lestvice v nebesa šli/ 4  Kajti proti vsem
grehom se na eno krat vojskovati, je pre¬
težko ; za en drugim po versti si je mo¬
ramo odpraviti. Tako so uže nekteri po¬
ganski moderci delali. Vzeli so si naprej,
postavim, vina ne piti. Teda so se mese¬
nim slastem odpovedeli. Teda so si pri¬
zadevali, ne nikake šalne laži ne govoriti,
l ak o so vse svoje pregreške premagali ino
v  dobrem rastli. Oh! kliče pobožni Tomaž
Kempčan; ako bi si ljudje vsako leto le
e »o pregreho odpravili, bi bili skoro po¬
polni!

Kako je tedaj to izpraševanje vesti o-
snovati? — Vz jutro, kadar vstaneš, skle¬
ni* se enega greha, ki v njega pogostomapa-
deš, prav skerbno ogibati, ino se naspro¬
tne čednosti vaditi. K temu prosi Boga za
nhlost ino pomoč. Ponavljaj tudi skoz den
»voj sklep, in ob poldne se kratko izpra¬
šaj. V pamet si vzemi, koliko krat si svoj
dobri sklep prelomil, ino^ si prizadevaj, da
n° se čtevila prestopkov od dne do dne
nienjšalo, ino vaja čednosti množila. Pri-

282

raerjuj navzočni dea s podpredšnjim, ti te¬
den s preteklim, ino glej, koliko se po¬
pravljaš ali pačiš. Ako je pervo, zahvali
Boga, ino to njegovi milosti pripiši; če pak
je drugo, objoči svojo mlačnost, in učiid
terden sklep, se poboljšati. Naloži si tudi
za vseli kako pokoro, ako svoj sklep pre¬
lomiš. Od vsega pak davaj odgovor svoje¬
mu spovedniku.

Premišljuj večkrat sledeče besede na grobu
svojega prijatelja ali svoje prijateljice.

1. Tukaj, o človek! tu se uči, kaj si-
Tukaj se uči, kaj je naše življenje! Truga
iz desek ino mertvečko oblačilo nam od
vsega našega premoženja ostane.

2. Zdaj je toti ubog, oni pak bogat, v
grobu bomo vsi enaki. Ogiblji se napuha
ino gizdosti, ako si gospod ali hlapec.

3. Kdo ve, kako skoro Bog tudi tebe
v jamo pokliče, Gospod življenja ino srner-
ti! ? — Zato bodi vseli na smert ino več¬
nost pripravljen!

4. Gospod! vsmili se, kadar se nekda
sodnik celega sveta prikažeš! Tvoji hoče¬
mo biti, vekoma tvoji, živi ino mertvi.

3. Pravični Bog! pred tvojo sodbo mo¬
ra ves svet! vpričo njega boš tudi meni

283

Prisodil, kar mi gre. Ti vidiš s svojega
visokega prestola vse človečje otroke, od¬
ločiš vsakemu povračilo, pobožnemu ino
grešniku.

6. Gospod! uči me pri grobih pa neti.
Kaj je življenje človekovo? Dim ino prazd-
Oost na zemlji! Veliko je na pobožni smerti
ležeče, še več na pobožnem življenji: ta
obšel ima moje serdce na tem grobu, k te¬
bi, o Bog povzdignoti.

„Kdor je do konca stanoviten, bo zve¬
ličan.« „]Sieno oko še ni videlo, nieno uho
oi čulo, v nienega človeka serdce še ni
prišlo, kar je Bog tem pripravil, ki ga lju¬
bijo.«

Sedem pribežališč.

1. Sama sveta Trojica. 2. Sveto Rešuje
lelo. 3. Križani Jezus. 4. Mati božja. 5.
Sveti angeli. 6. Svetniki božji. 7. Verne
duše v čistilišci. s

Litania od vdanosti v voljo božjo.

Gospod vsmili se nas! Kristus vsmili se
nas! Gospod vsmili se nas!

Kog Oča, Sin ino sveti Duh, na te zaupamo !
Hog, naš naj boljši Oča, na te zaupamo!
Vsemogočni ino sveti Bog, na te zaupamo !

284

O Bog, naš naj boljši prijatelj ino va-
rovnik,

0 Bog, naš pomočnik ino tolažnik,

Kir vse neskončno modro ino ljubezni¬
vo vladaš,

Kir ptice pod nebom rediš,

Kir cvetico na polji oblačiš,

Kir za A r se, kar si ustvaril, skerbiš,

Kir veš, kaj je tvojim otrokom dobro
ino koristno,

Kir življenje vsakega človeka tako mo¬
dro, kakor celi svet vladaš,

Od nezaupnosti v nadlogah,

Od nepoterpežljivosti v terpljenji,

Od toževanja ino gondranja soper tvoje
naj modrejše naredbe,

Od prevelikih skerbi za posvetno,

Od prevelikega zaupanja na bogatstvo ino
človečjo prijaznost,

V vseh rečeh ino dogodkih, izidi se volja

tvoja, o Bog!

V vseh okolšinah ino primerkih, izidi se

volja tvoja, o Bog!

V mojem stanu ino v moji službi, izidi se

volja tvoja, o Bog!

V mojih delih in opravilih, izidi se volja

tvoja, o Bog!

V mojem dejanji ino nehanji, izidi se volja

tvoja, o Bog!

s

I

I

O

O

o

QC

285

j^'i mojem premoženji in imenji, i

p r | moji časti in oblasti,

mojem zdravji ino pri mojih močeh,
mojem telesi ino na moji duši,

^ mojem življenji ino v moji smerti,

Aa meni ino na mojih ljudeh,

A a vseh ljudeh in angelih,

Aa vseh stvareh sveta,

A a vseh kraj eh sveta,

~h Aseh časih ino vekih,

Aa vse večne čase,

Ako ravno se moje scrdce soper stavi,j
Ako ravno je mojemu samoljubju ino ču¬
tenju soper,

G® samo za voljo tebe ino tvojega do-
padenja, v  ,

j? vsemi pravičnimi ino svetniki kličem:

£ devičko Materjo Marioj kličem:

^ Jezusom na Oijski gori kličem: ■

0 Jagne božje, ktero odjemlješ grehe sveta,
zanesi nam o Jezus!

0 Jagne božje, ktero odjemlješ grehe sveta,
usliši nas, o Jezus!

O Jagne božje, ktero odjemlješ grehe sveta,
vsmili se nas, o Gospod!

Gospod, vsmili se i. t. d,

Oča naš . . . Cešcena si . . .

izidi se volja tvoja, o Bog!

286

Utama v oživljenje uclnjcnib sklepov.

Gospod, vsmili se nas! Kristus, vsmili
nas!

Da se v molitvi ne raztresamo,

Da nam nikdar serdce ne opade,

Da nikoli nepoterpljivi soper Boga ne
mermramo,

Da nikoli hudega poželenja ne redimo,
Da nikoli sveta ino njegovih dobrot vise
ne počitamo, kakor tebe,

Da nikoli preveč ne govorimo,

Da nikogar ne ogovarjamo,

Da tebe, o Bog! nikdar ne kolnemo,
Da nikdar drugih v greh ne napelja¬
vam o,

Da nikdar tvoji sveti volji soper ne
ravnamo,

Da nikdar kaj dobrega ne opustimo,

se

Od vse lekhomiselnosti,

Od vse samopašnosti ino svojevoljnosti,
Od vse prevzetnosti ino gizdosti,

Od vse mehkužnosti ino poželjivosti,
Od vse nepremišljenosti,

Od vse krivičnosti,

Od vse brezbožnosti,

Od vse vnemarnosti proti sveti veri.
Od vse nečistosti,

287

Od vse jeze, \

Od vse nevošljivosti, j

Od vse požertnosti ino pijanščine,

Od vse lenobe, /

Od vsega vestnega spanja, I

Od vse prikupljivosti, ]

Jezus, ti dobri pastir, vsmili sc nas!
Jezus, ti pravi tolažnik grešnikov,

Jezus, ti zaupanje plahoserdčnih,

Jezus, ti pravi dušni vrač, j

Jezus, ti gotova nadeja (upanje) spo-f
komikov,

Jezus, ti večna podpora nedolžnosti, I

Jezus, ti obstoječi živež pravice lačnim,,
Jezus, ti sladko plačilo serdčnih vojs-i
kovavcev,

Jezus, ti edino pribežališče pokoro de-|
lajočih, |

Jezus ti vsemogočni sodnik, j

Jezus, ti naj slajši, !

' r  vojski s svetom, s hudobnimi ino nji- \

hovim posmehom,

V boru s hudičem ino njegovimi po-,

močniki,

Ob času znotrenje suhote,

Ob času znotrenje zapuščenosti,

' izkušnja vi proti veri na tvojo besedo,

V izkušnjavi proti upanju na tvoje ob¬

ljube,

obvarinas o G.! vsmili se nas nezapusti nas, o Gos.!

288

V izkušnjavi proti ljubezni do tebe, ne za-

zapusti nas, o Gospod!

V izkušnjah svojega spovednika, nezapusti

nas, o Gospod!

0 Jagne božje, i. t. d.

Gospod, vsrnili se nas! Kristus, vsmili se
nas!

Oča naš . . , Ceščena si . . . Vera.

Litania od pokore.

Gospod, vsmili se nas! Kristus, vsmili se
nas! Gospod, smili se nas!

Bog Oča nebeški, vsmili se nas!

Bog Sin, Odrešenik sveta, vsmili se nas!
Bog sveti Duh, vsmili se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, vsmili se nas!
0 Bog, ktcri ne hočeš smerti grešnika, J
temoč da bi se spokoril, ino več-j
no živel, I

0 Bog, kteri svojo mogočnost ino do-F
broto s vsmiljenim zanašanjem ska-\
zuješ, /

0 Bog, kteri tako poterpljivo spreober-/
nenja grešnikov čakaš, I

0 Bog, kteri grešnike tako ljubeznivo!
k pokori vabiš,

0 Bog, kteri kakor vsmiljen pastir svojo /

vsmili se nas'.

289

izgubljeno ovčico tako dolgo iščeš,
dokler je ne naideš,

O Bog, kteri se spreobernenega greš¬
nika bolj veseliš, kakor devet ino
devetdesetih pravičnih,

O Bog, dobrotljivi Oča, kteri svojega
zgubljenega sinu, kedar se verne, z
veseljem sprimeš,

0 Bog, kteri si svojega edinorojenega
Sinu na svet poslal, da je terpel
in umerel za odpuščenje naših gre¬
hov,

Da sem grešil,

Da sem tolikokrat ino tako hudo ve-
doma ino radovoljno grešil, j

Da sem z misijo, z besedoj, ino zdeli |
grešil, I

Da sem z zamudo) in opušoj veliko do-|
brili del grešil,

Da sem tvoje svete zapovedi tolikokrat
prestopil,

Da se tvoje strašne sodbe nesem bal,

Da se tvoje vsemogočnosti nesem bal,

Da na tvojo posodi navzočnost nesem
mislil,

Da sem tvojo milost ino ljubezen tako
iz misli puščal,

Da sem rane ino bolesti tvojega ljubega

19

vsmili se nas! nam je v serdci žal, o Gospod

290

53

P

3

o*

*

vi

o

h

P-

o

>—•

N<

£5

Simi Jezusa s svojimi grehi tako re¬
koč ponavljal,

Da sem ga nanovič križal,

Da sem Tolažnika, svetega Duha s svo¬
jimi grehi žalil,

Da sem ga iz svojega serdca, ko je nje¬
gov tempelj, pregnal,

Da sem se tvoje pravične kazni (štraj-
fenge) na tem ino na onem svetu
vreden storil,

Ker sem tebe, svojega Stvarnika ino naj
boljšega Očeta razžalil,

Ker sem tebe, svojega dobrotljivega Od¬
rešenika ino Zveličarja razžalil,

Ker sem tebe, svojega Posvečevavca,
pomočnika ino delivca vseh božjih'
milosti razžalil,

Ker sem tebe, o moj Bog, kir si sam
na sebi vse časti, hvale ino lju¬
bezni vreden, s svojimi grehi raz¬
žalil,

Ker sem tvojo milost ino ljubezen iz¬
gubil,

S tako sveto ljubeznjo ino priserdčno ža¬
lostjo,ko sta jo imela sveti Peterino sveta
Magdalena, želimo obžalovati svoje
grehe!

S tako grenko žalostjo, s kakoršujoj so vsi

O

O

o

m

N

P

l N<

>B-

P

Gfi

3

O

O

291

sveti spokorniki svoje grehe obžalo¬
vali, želimo obžalovati svoje grehe!

S takim čertenjem naj menjšega greha, ko
je imela presveta Devica Maria, želi¬
mo obžalovati svoje grehe!

S takim žalostnim serdcem, kakor je Je¬
zus na Oljski gori naše grehe obža¬
loval, želimo obžalovati svoje grehe!
Jaz ubogi grešni človek,

Da mi odpustiš,

Da mi zaneseš,

Da me k pravi pokori spraviš,

Da mi s svojo milostjo pomagaš, da bi
vreden sad pokore prinesel,

Da bi starega človeka slekel, ino no¬
vega oblekel v pravici ino pravi
svetosti,

Da bi se vsemu pregrešnemu posvetne-' §L
mu veselju odpovedal,

Da bi zanapred zmirom v tvojem strahu
živel,

Da bi se zanapred vseli slabih prilož¬
nosti prav skerbno varovati za-'
mogel,

Da bi svojo hudobno voljo ukrotil ino
tvoji sveti postavi podvergel,

Da bi svoje meso z grehi ino željami
vred križal,

o

O

cc

GC<

19  *

292

Da bi zanapred bolj želel, tebi služiti,'
kakor svetu dopasti,

Da bi na govorjenje ino posmehovanje
posvetnih ljudi nikoli nič ne po-j
slušal, j

Da bi zamogel s popolno ljubeznjo do|
tebe obilno čtevilo svojih grehov
zakriti, /

Da bi zmirom s strahom ino s terpetom
delo svojega zveličanja opravljal,S
Da bi v pokori do konca zvest ino sta-l
noviten ostal, 1

Da bi nekda po poti resnične ino sta- j
novitne pokore v nebesa prišel, /

O Jagne božje, i. t. d.

Kristus sliši nas! . . . Oča naš . . . Ceš-
cena si . . .

XVIII. Pobožnosti za bolne
in umirajoče.

Nauk za bolnike.

1. Spomni se, ljubi moj kersljan ! da po uku
božjega Zveličarja, brez volje nebeškega Očeta,
nicn vlas s tvoje glave ne pade, ino da ti tedaj
le tudi njegova sveta volja^bolezen* ko si v njej,

te prosimo, usliši nas o Gospod!

293

pošlje. Ker pakBog, naj dobrofljivši Oča, v vsem
le tvoje prave sreče išče, z a to tudi pri ti tvoji
bolezni nič druga v misli ne ima, kakor tvojo sre¬
čo. Sprimi jo tedaj s popolno vdanostjo v nje¬
govo voljo božjo, in ako te v časih tvoje trupel-
ske bolečine v nepoterpežljivost napeljavajo ino te
tako ob obilno zasluženje, ko si ga po poterplji-
vosti lehko nabiraš, pripraviti hočejo ; si terpeče-
ga Jezusa na Oljski gori pred oči postavi ino re¬
ci ž njim vred: Gospod ne moja volja se izidi,
temoč tvoja!

2. Božji Zveličar je iz ljubezni do tebe toli¬
ko strašnih mok (marter) prestal; ali bi ne imel
tudi ti kaj iz ljubezni do njega terpeti?

3. Sveti Ambrozij pravi, da je telesno bole¬
zen zazdravljanje duše; ino sveti Gregorij: bol¬
niki imajo premisliti, koliko drag dar da je tru-
pelska bolezen, ker, če se z voljoj terpi, po gre¬
hih zaslužene časne kazni (štrajfenge) izbriše, ino
mnogega hudega obaruje. Bolezni so dostikrat ši¬
be zavoljo naših grehov, s kterimi Bog nič drugo
ne hoče, kakor nas poboljšati. M ras se tedaj na
svoje ucinjene grehe spominati, svoje bolečine z
veselo poterpljivostjo prenašati, vredno pokoro de¬
lati, ino tega nasledovati, ko je rekel: „Gospodov
serd hočem nositi, ker sem ga razžalil, u  (Mih.
7. 9.) Vsej je ležej, tukaj z boleznimi, kakor na
onem svetu s terpljenjem v čistilišči popravljati,

4. V bolezni si veliko bliže Boga, kakor dru¬
ge krati, ino mu svojo ljubezen lehko daleč bolj
na znanje davaš. Ce si iz železa, bo te ogenj
bolezni erje očistil; če si zlato, boš se lepše sve¬
til. Mnogo tisoč (jezer, taužent) se jih je v ka¬
ki bolezni spreobernolo, kterim bi drugači ne bilo
na misel prišlo, se k Bogu obernoti,

294

5. Tvoja dolžnost je sicer, od vrača predpi¬
sane zdravila (leke) jemati; vse svoje zaupanje
pak moraš vemdar na Boga staviti, kteri naj bol¬
je ve, če si bolezen ali zdravje k zveličanju. Ne
toži se ino ne mermraj zavoljo bridkih zdravil,
ino ne serdi z nevoljnostjo svojega strežnika, ker
je jegovo tern Ij e nje s toboj brez tega uže veliko.

6. Ker je sleherna bolezen lehko zadnja tvo¬
jega življenja, imej skerb, da še se ob pravem
času s prijemoj svetih sakramentov na pot v več¬
nost vredno pripraviš. Žalostna izkušnja, da je
uže toliko, kteri so v svojih boleznih to prijemo
od dne do dne odlagali, takih brez nje umerlo, ti
bodi v dober nauk, da si svojega zveličanja ne
zaigraš. Oj ne verimi, da bi moral, ako se ti sve¬
to poslednje olje podeli, uže zavoljo tega umreti;
zakaj Cirkva uči, da se po tem sakramentu v ča¬
sih telesno zdravje zadobi, če je k dušnemu zve¬
ličanju.

7. Ko si si po prijemi svetih sakramentov
svojo dušo v red spravil, tako tudi učini posled¬
njo postavno razporoko (testament), ali svojo zad¬
njo voljo zastran svojega časnega imetka, kteri je,
ako ni očitne ra«poroke, velikokrat izvirek naj vek-
ših prepirov ino sovražtv. Verni vse tuje blago,
ves učinjeni kvar popravi, spravi se s svojimi so¬
vražniki da ne bo kde človečko preklctje za to¬
boj šlo do božjega sodnega stola. — Ker pak i-
maš za sam sebe naj bolje skerbeti, ne pozabij v
svoji razporoki na cirkvo ino na uboge, da tvoja
duša po smerti po pobožni molitvi skoro božjemu
gledanju pride.

8. Ogiblji se v bolezni nepotrebnih pogovo¬
rov o posvetnih rečeh; poglej pogosto na križa¬
nega Jezusa; obudi večkrat serdčne pobožne vzdih-

295

ljeje; beri te pak te v kakih duhovnih bukvih, ali
si daj iž njih prebirati; moli litanio od terpljenja
in umrenja Jezusa Kristusa, sveti rožni kranec,
psalme od pokore i, t. d.

Nauk, kako kolnike ok skovati ioo njim
streči.

„Naj ti ne merzi, u  pravi modri Sirah: „bol-
nike obiskavati; kajti tako boš se v ljubezni u-
terdil.“ (7. 35 ) Daije piše sv. Ambrozij: „Za ter-
pečega je velika tolažba, če koga pri sebi ima,
kteri ž njim vsmiljenje ima ;‘ £  ino k temu še sv.
Bernard pristavi: ,,Pomagaj svojemu bolnemu bra¬
tu s tako vsmilečnim serdcem, kakor .si želiš, da
bi se tebi pomagalo, kedar zboliš.

2. Ako si bolnemu iz dobrega namena na po¬
moč, si enak vsmilečnem Samarjanu, kteri je ran¬
jenemu olje ino vino v rane vlil; Jezus Kristus
vzeme to celo za delo ljubezni, ktero si njemu
samemu skazal ino bo ti na veliki sodni den re¬
kel : „Pridi, o blagoslovljena duša! ino posedi moje
kraljevstvo; zakaj jaz sem bil bolen, ino ti si me
obiskaval i. t. d. Kar si naj menjšemu med mo¬
jimi storil, si meni samemu storil,“ Ali še veš za
lepše nagibe, kakor so ti, da si prizadevaš, bol¬
nike obiskovati ino jim pomagati?

3. Skerbi, da se ob pravem času učen vrač
(zdravnik) pokliče, ino davaj bolnemu po predpi¬
su odločene zdravila. Ne delaj mu prevelikega u-
panja, da bo še se zazdravil, ino tudi ga s smert-
jo ne plaši. Eno ali drugo lehko pri večih stori,
da si ali svoje vesti vred ne spravijo, ali da pre¬
strašeni naglo umrejo,

296

4, Opomni bolnika, da se po prijemi svetih
sakramentev še o pravem času na smert pripravi.
Ne govori mu veliko o posvetnih rečeh, temoč mu
s pogovori od Boga ino dušnega zveličanja nje¬
govega duha krepi ino mu za to v časih kaj iz
duhovnih bukv beri, posebno od Kristusovega ler-
pljenja. Ne dopusti osobam blizo njega, s kteri-
mi je popred v nečistosti ali v sovražtvi živel, da
se njegovo serdce ob njihovem pogledu k grehu
ne podraži,

5. Zadnjič imej skerb, da bodo v hiši slede¬
če reči: 1. Duhovna kniga; 2. Podoba križanega
Jezusa, 3. Blagoslovljena voda, 4. Mertvečka sveča.

Nauk za umirajoče.

1. Vedi, moj kerstjan! da bo hudi duh, ko bo
tvoja smertna ura prišla, vse svoje zvijače ino za¬
leze podvojil, da bi tvoja dušo v svojo oblast do¬
bil ino k temu ima dva pomočka,! Pervo, da si pri¬
zadeva, tebe v sveti veri zmotiti, ino drugo: da ti
tvoje upanje podbije.

2. Da se zmotnjavam svete vere obraniš, je
nič dalje ne preiskuj, temoč večkrat besede po¬
novi: „Verujem vse, kar sveta rimska, kerščan-
skokatolška Cirkva veruje, v tej veri hočem ži¬
veti in umreti!“

3. Izkušnjave soper upanje so troje. Hudi duh
bo te ali pačil, da so tvoje spovedi nevredne bile,
ali da ne imaš nikakega vsmiljenja upati, ali on
bo te k prederznemu zaupanju na tvoje dobre de¬
la pripravljal. Kar izkušnjave soper spovedi tiče,
razodeni spovedniku, kaj ti kako skerb dela, ino
se po njegovi besedi upokoji, ker jo imaš toliko
v časti imeti, kakor besedo Jezusa Kristusa sa»

297

mega. Pr! izkušnjavah nezaupnosti do božjega
vsmiljenja se spomni, da Gospod potertega ino po¬
nižanega serdca ne zaverže, da tisti, kteri na nje¬
ga zaupa, k sramoti ne postane, da nam ob hipu,
ob kterem svoje grehe objočemo ino se k njemu
vernemo, z veseljem vse odpusti. Pravi si mno¬
gokrat, če ne z usti, pak vsej v serdci: „Moj Bog! !
v zaupanji na zasluženje Jezusa upam popolno
odpuščenjo svojih grehov. Terdi v meni o Bog!
to zaupanje, da v njem umrem ino se zveličam ! lt
Izkušnjave k prederznemu zaupanju na svoje do¬
bre dela bos naj bolje tako premagal, če se res¬
nic spomniš, da človek naimer ne ve, ali je lju¬
bezni ali serda vreden, ino da smo, če tudi vse
storimo, le malo pridni hlapci.

4. Obudi večkrat v serdci vero, upanje, lju¬
bezen ino kes (grivengn) nad svojimi grehi, re¬
koč: Gospod! verujem na tebe, ljubim te črez
vse; žal so mi moji grehi in upam, da mi je za¬
voljo zasluženja Jezusa Kristusa odpustiš. Vsak
človek je za svojega zveličanja voljo dolžen po¬
polno ljubezen do Boga ino popotni ljubezen do
Boga ino popolni kes nad svojimi grehi na svoji
smertni postelji obujati,

5. Jemlji večkrat sveti križ, na kterega je
smertni odpustek podeljen, v roko, pritiskaj ga k
ustom ljubi ga (kušuj) pobožno, ino kliči s celo
posebnim otročjim zaupanjem prečisto Devico Ma¬
rio v pomoč, ktera je za Bogom naše pervo pri¬
bežališče ino ktere še nikdar nikdo ni zastonj kli¬
cal, ino svetega Jožefa.

298

Molitve za bolne in umirajoče.

Molitva za vdanost v božjo voljo.

Dobrotljivi ino vsmiljeni Jezus! pridi mi
na pomoč v moji bolezni ino prinesi za me
svojemu nebeškemu Očetu svoje terpljenje
in umrenje v dar. Naj milši Jezus! moja
nadeja ino zaupanje, na zasluge tvoje smerti
se ves zanesem; svojo dušo pogrozim v
tvojih pet svetih ran. Naj ljubeznivši Je¬
zus! daj, da s poterpežljivostjo ino popol¬
no vdanostjo v tvojo sveto voljo vse te¬
žave svoje bolezni poterpim, da ti zmirom
bolje prijeten postajam, ino dodeli, da bo
tvoje sveto Rešuje Telo ino tvoja sveta
Rešnja Kri moj poslednji živež, tvoje sve¬
to terpljenje moja poslednja misel. Naj do¬
brotljivejši J^zus! tvoj sveti križ hočem z
ljubeznjo objeti, da mi bo moja bramba proti
vsem navalam (napadom) hudega duha. V
tvoje roke izročim svojega duha. Vsmili se
me v moji smertni uri.

O Jezus! tebi živim. 0 Jezus! tebi um¬
rem. 0 Jezus! tvoj sem živ ino mertev.

O Maria! Mati milosti! Mati vsmiljenja!
varuj me pred hudim duhom, ino ne zapu¬
sti me ob uri mojega ločeuja.

299

Sveti Jožef! rednik Jezusa! Ženin Ma¬
ric ! ti zvesti pomočnik v sili! pridi mi tu¬
di v zadnji vojski na pomoč!

Sveta zarota za sniertno uro.

Od sv. Alfonsa Liguor.

Moj Bog 1 ! ker je moja smert gotova ino
za njo ne vem, keda bo prišla, pak se ho¬
čem uže dnes na njo pripraviti. Zarotim se
tedaj, da vse verujem, kar sveta katolska
Cirkva veruje; ino celo posebno skrivnost
same svete Trojice, včlovečenje, smert ino
vstanenje Jezusa Kristusa, na nebesa ino
pekel, ker si ti vse te resnice razodel, ino
si ti sam večna resnica. Jezero (tisoč, tau-
žent) krat sem si pekel zaslužil, pak od
tvoje neskončne dobrote upam, da mi za¬
voljo zasluženja Jezusa Kristusa moje gre¬
he odpustiš, mi milost stanovitnosti pode¬
liš, ino me vzemeš v sveti raj.

Zarotim se, da te črez vse ljubim, ker
si neskončno dober, ino za te ljubezni vol¬
jo, ko jo do tebe imam, objokujem vse raz-
žalje, ko sem ti je učinil; ino sklenem,
raji naj hujšo smert prestati, kakor tebe
še enkrat razžaliti.

Zahvalim te, o moj Jezus! za vse bo¬
lečine, ktere si ti iz ijubezni do mene pre-

300

stal. Zahvalim te za vso vsmilečnost, ko si
jo že meni nevrednemu skazal. Dobro se
mi zdi, o Jezus! da si ti tako neskončno
milostljiv ino si druga ne želim, kakor da
bi te s vsemi izvoljenimi vekoma ljubiti mo¬
gel. Zarotim se, da iz ljubezni do tebe, o
moj Jezus! vsem, kteri so me kedaj raz¬
žalili, iz serdca odpustim, ino te prosim,
da bi se tebi račilo (hotelo), njim vse do¬
bro skazovati. Zarotim se, da hočem, do¬
kler še živim, ino pred svojo smertjo, svete
sakramente prijemati, in obljubim namen, da
hočem uže zdaj sveto odvezo svojih gre¬
hov prijeti, ako bi v smertni uri ne mogel,
za njo prositi. Smert ino vse težave, ko
so ž njoj združene, voljno sprimem, ino je
z bolečinami ino smertjo Jezusa na križu
sklenem.

Preljubezniva Mati Maria! pomagaj mi,
izvlasti ob uri moje smerti, ino tudi zdaj,
da v stanu milosti ostanem. Ti si moje ti¬
panje; pod tvojim varstvom hočem živeti
in umreti.

Sveti Jožef, sveti verhangel Mihael ino
moj sveti angel varuh! o nikar me ne za¬
pustite v mojem smertnem boru (boju)! Za¬
voljo tvoje drage, na križu prelite Kervi,
upam, o moj Jezus! v tvoji milosti ino lju¬
bezni umreti. Svojo dušo izročim v tvoje

301

svete roke, ktere si si z žreblji prevertati
dal, da bi mene zveličal. Usliši, o vsmil-
jeni Jezus! mojo otročko molitvo ino mi
milost dodeli, da te po svoji smerti v ne¬
besih s vsemi angeli ino svetniki večno hva¬
lim, častim ino ljubim. Amen.

Duhovna razporoka (testament.)

V imeni Boga j- Očeta, ino f Sina ino
svetega *j* Duha. Amen.

Jaz poročim svojo dušo Bogu, svojemu
Stvarniku, ino svoje telo zemlji iz ktei-e je
vzeto. — lz svoje proste volje zapustim
vse veselosti tega življenja ino vse poze-
meljske reči. Vse grehe obžalujem iz ce¬
lega serdca. Zaveržem je ino čertim, ker
lebi, o naj ljubeznivejši Bog! merze. — Iz
ljubezni do tebe, o Bog! odpustim vsem svo¬
jim sovražnikom iz globočine svojega serd¬
ca. Želim ino prosim jim vsega dobrega.
Verujem na troedinega Boga, Odeta, Sina
ino svetega Duha! svojega Stvarnika, Od¬
rešenika ino Posvečavca; svojega neskon¬
čno mogočnega, dobrotljivega ino modrega
Boga ino Gospoda. Vse terdno verujem, kar
mi prava katolška Cirkva verovati veli. Za¬
nesljivo upam od božje dobrote odpušcenje
vseh svojih grehov, milost k dobremu ino

302

večno življenje. Ljubim svojega Boga iz ce¬
lega serdca, iz cele duše, in iz vseh moči.
Podveržem se ves ino popolnoma naj sve¬
tejši, naj modrejši, naj ljubeznivejši ino m ol¬
jenja naj vrednejši volji božji. Pripravljen
sem, od tebe, o Bog! vse prijeti; — bo¬
lezen ali zdravje; življenje ali smert; tvoja
naj svetejša volja se nad menoj izide! Am.

Svoje telo ino svojo dušo priporočim
prošnji blažene Device Marie, ljube moje
Matere, svetega Jožefa, svete Barbare, svete
Katarine Sienske, svetega Frančiška, svete
Ane ino svojega svetega godovnika I., svo¬
jega svetega angela varuha ino vseh svet¬
nikov, ktere zdaj ponižno prosim, da bi mi
pomagali ob uri moje smerti. — Moje zad¬
nje besede bodijo: „Jezus, Maria, Jožef!
v vaših rokah hočem živeti in umreti.“ —
Ce ne bodo moje usta teh besed izreči mo¬
gle, je pak moje serdce izreči. Ker bom
pak ob svoji smertni uri moreda ob pamet,
pak je hočem zdaj za ono imenitno dobo,
ino sicer kolikor naj bolj morem ponižno,
goreče ino spočtljivo izreči: „Jezus, Ma¬
ria, Jožef! v tvoje roke izročim svojega
duha, svoje serdce ino svoje telo. O Bog!
bodi meni ubogemu grešniku milostljiv ino
vsmiljeu! Amen! Amen!“

303

Molitva za srečno smcrt.

(Poglej tudi stran 205.)

O veliki Bog:! vsak pretekajoči den mi
oznanjuje, da na ti zemlji ne bom ostal,
ampak da proti grobu ino pred tvoj sodni
stol hitim. Skoro, oj skoro bom tvojo be¬
sedo zaslišal, ktera vso mojo večnost od¬
loči. Trepečem, ko na to pomislim. O moj
Oča! ne daj mi, nepripravljenemu umreti.
IS e pusti mi v življenji nikdar pozabiti, da
mora keršc'anski živeti, kdor hoče srečno
umreti. Tolaži me ob moji smerti, kakor si
svojo ljubo Mater ino svojega ljubljenega
učenca Johaneza potolažil, krepi me, kakor
si svojega aposteljna Petra ino svojo služ-
benico Barbaro pokrepil, pridi k moji smert-
ni postelji, in obari me nedopovedljive ne¬
sreče, da bi jaz brez prijeme svetega ob¬
hajila ino svetega olja ti svet zapustiti mo-
rai. Pomagaj mi, da bojo moje zadnje be¬
sede: Jezus, Maria ino Jožef! ino da tako
vesel svojega duha v tvoje roke izročim
ino v tebi mirno umrem. Amen.

Kadar se ob umiranji (pojemanji, v cug)
zvoni.

Zdaj se uže drugoč eden mojih bratov
« smertjo bori (umira). O moj Oča 1 daj mu

304

v veri v tebe, v upanji na tebe ino v lju¬
bezni do tebe umreti. — Tudi mene bo ver-
sta zadela. Daj mi o Bog ! tako živeti, ka¬
kor si bom nekda želel, da bi bil živel. —
O Gospod Jezus! po svojih smertnih teža¬
vah ino po svoji smerti podeli tudi meni
srečno smertno uro. Amen.

Molitva za bolnika.

V zaupanji na tvojo obljubo, o Jezus!
ko si jo svojim aposteljnom dal: Vse, za
kar boste Očeta v mojem imeni prosili, vam
bo dal; molim dnes za bolnega (bolno) I.,
ino te ponižno prosim, da mu v terpljcnji
poterpežljivost podeliti, njegovo vero po¬
množiti, njegovo upanje poterditi, ino nje¬
govo ljubezen do tebe vneti račiš (hočeš),
da mu bo ta bolezen v dušno zdravje, ino
da se on, ako je tvoja sveta volja tudi na
telesi drugoč zazdravi, da bo na ti zemlji
še več dobrega učiniti, za svoje grehe po¬
polnoma zadostiti, ino nekda, bogat dobrih
del v tvoj raj vniti mogel, kteri je za te
gotov, kteri v tvoji sveti službi do konca
obstoje. Amen.

(Kadar duhovnika sreteš, kteri s svetim Re-
šnjim Telesein k bolniku gredo, ponižno poklekni,
udari spoštljivo na svojo persi ino reci: „Vsmili

305

se, o Jezus ! mene ino bolnika ko zdaj k njemu
prideš, da se na telesi ino duši zazdraviva. Am.)“

Molitva za bolnega očeta ali za bolno
mater.

O ljubi Oča dobrih otrok! z otročjim
zaupanjem se clues k prestolu tvoje milo¬
sti približam, za svojega bolnega očeta (bol¬
no mater) prosit. Ozri se dol na njcgovoo
(njeno) bolno posteljo, ino polehčaj nje¬
gove bolečine, potolaži ga v njegovi žalo¬
sti, daj mu popolnoma vdanemu, tvojo vol¬
jo terpcti, ino mu dodeli skoro drugod
zdravje. Ne daj mi osiroteti, ampak mi ga
vsej dotle pusti za svojega namestnika, do¬
kler tebe prav ne spoznam ino Jezusa Kri¬
stusa, kterega si poslal ; za to te prosim
po ravno tem Jezusu Kristusu, Gospodi na¬
šem. Amen.

Molitva za bolnega brata ali za bolno
sestro.

Dnes, o moj Bog! pridem z žalostnim
serdcem k tebi, te za tvojo mogočno po¬
moč prosit. Kterega ti, o moj Oča! ljubiš,
ino kterega jaz posebno ljubim, moj brat
(moja sestra) je bolen. Vsinili se ga (nje),
daj mu v bolezni poterpežljivost ino popol-

306

no vdanost v tvojo sveto voljo; daj mu skoro
drugoč ljubo zdravje. S pravim serdčnim
veseljem hočeva teda vkuper tebe v tvoji
hiši zahvaliti, ino si vse svoje živi dni pri¬
zadevati, dragi čas po tvoji sveti volji o-
bračati, da nekda zaslug bogata na tvoje
poklicanje vesela greva ino se vdeleživa
večnega veselja s tvojim Sinom ino sve¬
tim Duhom. Amen.

linijiui liofeilliii.

Moj Bog!, ti si mi to ljubezen poslal.
Ti me vidiš, veš za moje terpljenje; ja,
tvoja ljubezen tudi zdaj nad menoj čuje.
Te težave si mi le iz same ljubezni poslal,
da preminljivost vsega pozemeljskega prav
spoznam, ino svoje serdce k tebi, o večna
ljubezen, vzdignem.

Koliko vse drugači se mi zdaj svet zdi,
kakor v zdravih dneh! Kaj mi pomagajo
vse pozemeljske veselosti! Onemi zdravja
ne morejo dati. — Zdaj si moram mnogo
želj ino del spočitati, s kterimi sem se v
zdravih dneh nepremišljeno pregrešil. Moja
vest glasno govori, ino moja sila me k mo¬
litvi žene.

Ja, jaz spoznam, da me je tvoja ljube¬
zen, o Bog! na bolno posteljo položila. Kaj

307

bi li iz mene bilo, ako bi neprenehama v
posvetno raztresen v nemar živel! Jaz bi
bil umerel, ino bi še morebiti eno samo
krat ne bil prav na smert mislil! Po tej
bolezni pak me učiš vse posvetne dobrote
iz misli pustiti ino svoji duši za večno zve¬
ličanje skerbeti.

Zahvalim te ljubi nebeški Oča! za tvojo
ljubezen ino ne bom gondral soper tvojo
naredbo, temoč se veselil, da iz ljubezni do
tebe terpeti smem. Vsej sem uže toliko
zdravih dni iz tvoje dobrotljive roke prijel,
zakaj bi tedaj tudi bolnih dni hvaležno ne
prijel: Ne hočem reci: ne morem moliti;
vsej lehko na tebe mislim, si lehko ter-
pljenje tvojega Simi pred oči stavim, po
izgledu svojega Zveličarja lehko s tiho po-
terpljivostjo terpim ino se tebi darujem.

To je tebi prijetno, če se z otročkim
zaupanjem v tvojo naredbo voljno vdam, ino
to hočem tudi storiti. Tvoja vsmilečnost
cuje nad menoj, ino če moja molitva od bol¬
ne postelje k tebi gor gre, pride tudi tvoja
pomoč k meni dol.

Daj mi svojo milost, da te dni tvojega
obiskanja k tvoji časti, ino k svojemu zve¬
ličanju prebijem.

308

Molitva k svetim štirnajstim pomočnikom.

Ne palmi me spred sebe, o Gospod!
ker se v zaupanji na prošnjo svetili štir-
najstih pomočnikov: Sv. sv. Jurja, Blaža,
Vita, Dionizja, Ahacja, Euštahja, Margarete,
Barbare, Iljna, Katarine, Krištofa, Erazma,
Pantaleona, Ciriaka, k tebi piubližam ino po¬
deli mi pomoč v moji preveliki težavi. Go¬
spod! k komu li imam iti, če ne k tebi,
kteremu ni nič nemogoče; za čegavo pro¬
šnjo se imam bolj upinati, ako ne za pro¬
šnjo teh, kterih velike pomoči si jih je uže
toliko izkusilo? Upam teda, da naše mo¬
litve ne boš preslišal; za to te prosim po
Jezusu Kristusu, Gospodi našem. Amen.

Molitva za zdravje.

Moj Bog in Oča! poglej me na moji te¬
žavni postelji, ino se me vsmili. Odpusti mi
ponižno prošnjo mojega serdca ino mi sko-
ro drugoč zdravje mojega telesa podeli.
Vsej ti rad hočem s spokornim življenjem
še dalje na zemlji služiti, se večnega pla¬
čila vredneji delati ino s tvojo milostjo pra¬
ve zaklade (šace) nabirati; kajti do zdaj
še nesem veliko storil, kar bi me pred tvo¬
jim sodnim stolom zagovoriti in oteti moglo.

309

Usliši tedaj prošnje mojih ljudi ino vzdehe
mojega žalostnega serdca ino daj mi skoro
drugod zdravemu v tvoji sveti hiši ti slu¬
žiti ino te z mojimi brati hvaliti. Pak ne
kakor jaz hočem, ampak kakor ti hočeš.
Za to te prosim po Jezusu Kristusu, Go¬
spodi našem. Amen.

Molitva za poterpežljivost.

Z otročkim zaupanjem kličem tebe, o
Bog! v svoji sili, ino te vsmiljenja prosim,
Ti veš, koliko se imam z nepoterpežlji-
vostjo upirati, ino kolikokrat sem od nje
premagan! O Jezus! ti veš, koliko sem slab,
ino kako lehko se v nevoljevanje ino to-
ževanje, v žalost ino neupnost spustim.

Naj milši Zveličar! daj mi moč, tvoj iz-
gled nasledovati. Ti si bit ves vdan v vo¬
ljo nebeškega Oče; brez gondranja, brez
togovanja, voljno si terpel naj groznejše
moke. Oh daj mi moč, to bolezen iz lju¬
bezni do tebe poterpljivo prebiti; —krepi
me, da z vdanjem tvoje pomoči čakam ino
se v premišljavanji tvojega terpljenja pod-
bujam, za toboj svoj križ nesti, kir si za
me križ na Golgato nesel.

Iz ljubezni do tebe, o Jezus! hočem po-
tei*pljivo terpeti, ino kadar nepoterpežljivost

310

vstaja, hočem kmalu k tvojim svetim ra¬
nam pribežati, ino ti svoje serdce v dar
prinesti, da v tvoji ljubezni ostanem ino se
nanovič okrepčam.

Vsej pak zadnjič vse terpljenje prelo¬
žiš ino daš premagavcu, stanovitnemu ter-
pincu venec večnega življenja! O koliko se
radujem, če ta mislim, kder ti vse solze z
naših oči obrišeš, ino terpljenje tega časa
z večnim zveličanjem premeniš! V poter-
pljivosti boste svoje duše posedli, govori
večna resnica. — Ja! poterpežljivo hočem
tudi jaz terpeti, da moja duša ondi v po¬
sest večnega veselja pride.

Poterpežljiv hočem ostati, zakaj tako je
dobro ino zveličavno. Gospod! daj mi svojo
milost, ino »e zapusti svojega ohablega o-
troka. Večno hočem tvoj biti, živ ino mer-
tev. Amen.

Molitva za plehčanje bolečin.

„Oj oglejte na se, ako je še ktera bo¬
lečina, kakor je moja! Zakaj je mojega ter-
pljenja toliko ?“ — Tako bi jaz z Davidom
togoval, vsemogočni, dobrotljivi Bog in Či¬
ča ! Noč ino den terpim ino sem zapuščen,
brez tolaža, brez pomoči. Večkrat bi kli¬
cal: „Moj Bog! moj Bog! zakaj si me za-

311

pustil? Tolikokrat si me uslišal, ino zdaj
bi moja molitva več k tebi ne prišla ?“
Tako brez tolaža je moje serdce ino
tako otožna je moja duša. Dobri Oča! jaz
ue hočem toževati, ne hočem mermrati so-
per tvojo naredbo; ali pak v svoji hudi sili
kričim k tebi: Vsmili se me! — V zau¬
panji na tvoje vsmiljenje, s zanašanjem na
svojega Jezusa, te prosim, vsmili se me ino
mi moje bolečine polegoti. — Vsej je te¬
bi vse mogoče, vsej ti zamoreš ino hočeš
pomagati, vsej si poln ljubezni ino vsmil-
jenja. Polehčaj, potolaži mojo bolečino, da
z nepoterpežljivostjo tebe, o nebeški Oča!
ue razžalim.

Vsej tvoj Sin pravi: ,,Za kar boste 0-
ueta v mojem imeni prosili, to bo vam dal.“
Glej, oj ljubi Oča! v Jezusovem imeni te
prosim, usliši me ino mi mojo težavo po¬
legoti.

Pak vemdar vse iz ljubezni do tebe,
zgodi se tvoja naj svetejša volja! Le moji
duši zanesi, ino me v ti stiski okrepi.

Sveti Bog! Pravični Bog! vsmili se me.
Vmen.

Molitva bolnika k prečisti Devici Marii.

V dneh, v kterih tako čisto spoznam,

da me vsega le milost božja derži, v kterih

312

si tako goreče želim, da bi nebesa ino
zemlja za me prosile, se za Bogom k
tebi, devička Mati, sveta Maria, ober-
nem! Vsej si ti milosti polna, je Go¬
spod s toboj, si tolažnica žalostnih, pri¬
bežališče grešnikov, zagovornica umirajo 5
dih. Oberni, o Mati božja, svoje milostljive
oči na mene ubogega grešnika, in usliši
mojo molitvo. Vsej sem tudi jaz eden tvo¬
jih otrok, ktere ti je moj umirajoči Zveli¬
čar priporočil. — Z zaupanjem otroka te
kličem za tvojo prošnjo; ne zaverzi moje
molitve v moji grozni sili, ino se mi ka¬
kor ljuba Mati skazi! Izprosi mi od Boga
milost, da me terdna vera na odpuščcnje
mojih grehov vse neupnosti obaruje; da me
upanje na vstanenje telesa ob uri žalosti
potolaži, ino da mi goreča ljubezen božja
hip umiranja prijeten ino vesel učini. Prosi
Boga za me, da mi milost podeli, da v svoji
bolezni poterpljiv, krotek ino ves v njego¬
vo voljo vdan ostanem. Ino po tej nevolji
nam pokaži Jezusa, blagoslovljeni sad svo¬
jega telesa, kteri z Bogom Očetom ino sve¬
tim Duhom živi ino kraljuje na vekoma. Am.

I z r o h a.

0 Jezus, moj Odrešenik! s hvaležnim
scrdccm premišljujem tvoje rane ino bole-

313

čine. Kako si križ objel ino se na njega
položil, da so te za roke ino noge pribili,
kako so te ostri žreblji prederli in 0 so
križ vzdignoli, da si med nebom ino ze-
mljoj visel kakor velikonočno Jagne, ktero
je za grehe sveta zaklano bilo.

Božji Zveličar! tako popolnoma vdan v
voljo tvojega nebeškega Očeta, kakor ti,
bi tudi jaz rad tvojo voljo dopolnil ino ves
tvoj bil.

Ti poznaš moje serdce, to slabo serd-
ce$ ti veš, kako mi jc- žal, da sem te ka-
daj razžalil. Ne strahuj me po svoji pra¬
vičnosti, ker si poln ljubezni -ino milosti.
0 poglej tedaj milostljivo na mene, in od¬
pusti mi moje grehe, in izbriši moj dolg.

Tebi priporočim svojo dušo, tebi v dar
dam vsak še ostali hip svojega življenja,
vsako bolečino, vsako terpljenje. — Tebi
v dar dam svojo dušo ino svoje telo ino
želim iz ljubezni do tebe živeti in umreti.

V tebe verujem, o Bog! kir si trojni v
osobah in edini v bitji.

V imeni presvete Trojice želim v sveti
katolški veri živeti in umreti.

Na tebe upam, vsmilečni Bog! Po za¬
slugah svojega Zveličarja upam odpuščenje
svojih grehov ino večno življenje doseči,

314

ino v tem terdnem upanji ino zaupanji na
svojega Jezusa hočem živeti in umreti.

Tebi, naj svetejši Oča! so vsi moji gre¬
hi znani, ino jaz spoznam, da sem kakor
velik grešnik tvo je ljubezni nevreden. Cer-
tim pak vsak greh ino se ga serdčno ko¬
šem, ker je naj vekša nehvaležnost proti
tebi. — Od sega dob ti obljubim, raji u~
mreti, kakor še enkrat grešiti. — Le nie-
nega greha več! — V totem kesu ino skle¬
pu hočem živeti in umreti. Amen.

\zdelii bolnika.

Bolnik no more lehko, kakor se večkrat na-
godi, celili molitvic opravljati; pak k Boga lehko
večkrat vzdehne, ino Bog sprime te vzdehe za
molitvo.

Glej, moj Bog! kako reven v svoji po¬
stelji ležim, ino koliko za tvojo voljo terpim.

Moj život je poln bolečin ino moja du¬
ša polna žalosti; moj duh pak je gotov ino
pripravljen, terpeti po tvoji božji volji.

V dar ti prinesem, o Jezus! svoje bo¬
lečine v čast bolečin, ktere si ti na križu
prestal,

V tvojih pet svetih ran porinem vse
svoje bolečine ino je sklenem s tvojim brid¬
kim terpljenjeiii.

315

Kakor si ti, o Jezus! vse svoje bole¬
čine ino moke nebeškemu Očetu daroval,
tako darujem tudi jaz vse svoje terpljenje
nebeškemu Očetu.

Kakor si ti, o Jezus! vse svoje težave
z naj vekšo poterpežljivostjo prestal, ra¬
vno tako hočem tudi jaz svojo bolezen z
naj vekso poterpežljivostjo prebiti.

Kakor si ti, o Jezus! svojega nebeš¬
kega Očeta za terpljenje zahvalil, ravno ta¬
ko zahvalim tudi jaz svojega nebeškega 0-
četa za svojo bolezen.

Kakor si ti, o Jezus! svoje terpljenje v
izbrisanje grehov celega sveta sprijel, ra¬
vno tako hočem tudi jaz svoje terpljenje
za svoje mnoge grehe sprijeti.

O nebeški Oča! bodi ti moje terpljenje
prijetno, ino je sprimi v svojo naj večo čast.

O Jezus! združi moje terpljenje s svo¬
jim grenkim terpljenjem, ino je v dar pri¬
nesi nebeškemu Očetu v njegovo večno do-
padenje.

O sveti Duh! dodeli mi svojo božjo mi¬
lost, da to bolezen s poterpljenjem prestojim.

O Mati božja! ktera si s svojim križa¬
nim Sinom toliko vsmiljenje imela, imej tu¬
di z menoj, svojim ubogim otrokom, vsmil¬
jenje.

316

O moj sveti angel varuh! čuj pri meni
noč ino den, ino me ne zapusti v moji sili.

O vi svetniki božji, posebno vi moji sveti
godovniki! prosite za me, da mi bo do¬
brotljivi Bog milostljiv ino vsmiljen.

Molilva pred poslednjim oljevanjem.

Dobrotljivi Gospod ino ljubeznivi Zve¬
ličar, Gospod Jezus Kristus! Ti si nam v
tem sakramentu tolažilo obljubo dal: Geje
kdo med vami bolen, pozovi duhovnike Cir-
kve k sebi ino daj črez sebe moliti ino se
pomazati z oljem, v Gospodovem imeni, ino
verna inolitva bo bolniku pomagala; Gospod
bo ga potolažil, ino če je v grehih, se mu
odpuste. (Jak. 5.)

Po tvoji neskončni dobroti, o Jezus! po
kteri si ti sveti sakrament postavil, te zdaj
prosim, da se ti rači, me mojih grehov o-
čistiti, v izkušnjavah okrepiti, ino mi sre¬
čen konec podeliti, ali če je za moje du¬
šno zveličanje dobro, pervejše zdravje ver-
noti. Tega te prosim po neskončnem za-
služenji, kteri z Bogom Očetom ino svetim
Duhom enaki Bog živiš ino kraljuješ na vse
večne čase. Amen.

(Pri poraazanji vsakega petih počutkov prosi
v serdci na tihem, da ti Bog grehe odpusti, ko

317

si je s (cm pocutkom ucinil , iuo daruj za svoje
grehe ono Kristusovo terpljenje, ko je on s tem
pocutkom za tvoje grehe prestal)

Molitva po poslednjem oljevanji.

Dobrotljivi Jezus! zdaj sem toti sveti
sakrament prijel, ko si ga v tolažbo iuo
zveličanje bolnikov postavil. Zahvalim te za
to krepko zdravilo svoje duše ino svojega
trupla. Daj mi se učinkov (moči) tega sve¬
tega sakramenta užiti, na kterega svoje u-
panje ino zaupanje stavim. Amen.

Tolažila za bolnika.

Od svetega Franc. Šale s.

1. Sprinti to težavo, od Boga ti posla¬
no, tako, kakor da bi Jezusa Kristusa vi¬
del, kako ti on sam s svetega križa to bo¬
lečino nalaga ino v tvoje telo zasaja.

2. Misli si, kakor da bi tvoja postelja
na svetem križu Jezusa samega bila, iuo se
skaži pripravljen, da hočeš v pogledu na
njegove rane še več terpljenja prestati.

3. Prosi svojega Odrešenika, po zaslu-
ženji njegovega bridkega terpljenja, da vse
tvoje bolečine v združenji s vsemi mokami,
ko je /je na svetem križu preterpel, sprime.

318

4. Zaroti se mu, da se nikar samo v to
nevoljo rad vdaš, ampak da ti je ona sa¬
ma, ti od tako očinske ino dobrotljive ro¬
ke podana, celo ljuba ino zaželena.

5. Kliči za njihovo prošnjo pri Bogu
svete močence (marternike), ino vse mnoge
služebnike ino služebnice božje, kteri zdaj
nebeškega veselja uživajo, ker so na tem
svetu pogreb tukaj Bogu v čast naj hujše
moke poterpežljivo ino z zaupanjem na Bo¬
ga prestali.

Molitva, kadar sc smeri bliža.

Naj svetejši Oča! Tebi je moja posle¬
dnja ura znana! Ti si konec mojemu ter-
pljenju postavil, ino tega se veselim. Čast
hvala ino slava bodi tebi, vsemogočni Bog!
za neprečtete dobrote, ko si mi je v mo¬
jem življenji skazal, izvlasti pak te zahva¬
lim za tvojega Sinu, mojega Odrešenika.

O Jezus! ti si moja nadeja (zaupanje),
na tebe upam, tebe ljubim, v tvojih svetih
ranah iščem tolaža ino varstva v svoji za¬
dnji uri; pomnoži mojo vero; poterdi moje
upanje; užgi mojo ljubezen. Tebi, o Gospod!
darujem svojo dušo ino svoje telo.

Božji, sveti Duh! tolaži me, očisti ino
posveti mojo dušo, da sme pred Boga priti.
Vpcljaj me v večno življenje.

319

O moja naj viša dobrota; želim si ločen
ino vekoma pri tebi biti. —- Naj čistejše,
naj svetejše Bitje! ne glej na moje grehe,
temoč na Jezusa, kir je za me na križu u-
merei. Veseli se moja duša, tvoj Zveličar
živi ino te po svoji smerti v večno življenje
spravi. Raduj se, moja duša, ino zaupaj na
Boga, kajti da je poln ljubezni; on te po¬
gube otme ino k sebi v nebesa vzeine.

Sveta Maria! prosi za me zdaj in ob uri
moje smerti. Sveti angel varuh, sveti kerst-
ni godovnik ino vsi svetniki božji! prosite
za me, da bo Bog moji duši milostljiv.

Sedem poslednjih besed našega Zveličarja
na križu.

Krepka, tolažba za umirajoče.

„Oča! odpusti jim, ker ne vedo,
kaj  del  a j o.“

O ljubezen! ti moliš za svoje sovražni¬
ke. Jaz vsem rad odpustim, kteri so me
kadaj razžalili. — Jezus! pusti svoji K er vi,
svojemu umirajočemu Serdcu za me pri 0-
četi vsmiljenja prositi. Oh, odpusti mi moje
grehe, ino ne poidi na sodbo s svojim slu-
žebnikom.

320

„R e s n i č n o ti povem: d n e s boš z
m enoj  v r aju.“

0 vsmiljenje! kdo bi na tebe ne upal!

— tudi spokornemu razbojniku obljubiš ne¬
beški raj! — Jezu«! spomni se mene v svo¬
jem kraijevstvi' Oh! v moji zadnji uri me
s svojimi milostnimi očmi poglej, da pravi
kes (grivingo) dobim ino srečno srnert imam.

— Naj dobrotljivši Jezus! daj mi ob moji
smerti te tolažue besede slišati: „dnes boš
pri meni v raju!“ —

„Glej svojega sinu; glej svojo
Mater.“

O neskončna dobrota! ti daš ljubljene¬
mu učencu tako Mater; Jezus! v moji smert-
ni težavi mi daj občutiti mogočno prošnjo
ino varstvo svoje blažene Matere! — Do¬
deli mi, o ti naj milši Sin! otročko serd-
ce do Marie, da jo v življenji tako častim
ino ljubim, da bo za me prosila, ino se mi
mojo smertuo uro kakor ljubezniva Mati
skazala.

„Moj Bog! Moj Bog! zakaj si me
z apustil!“

O božja pravičnost! ti prepustiš Jezusa

bolečinam ino smerti za grebe sveta! Jezus!

321

v sili, v izkušnjavah ino smertnih težavah
me nikar ne zapusti, kadar me ves svet za¬
pusti. — Vsmilečni Jezus! v konec grem,
ako me ti zapustiš; ti sam si moje pribe¬
žališče! — Ne zapusti me — ob moji smerti!
— Tolaži me — krepi me! — Skrij mojo
otožno dušo v svoje rane, ino mi daj tu
zveličanje naiti.

, Žeje n sem!“

0 izobilje ljubezni! Tvoja ljubezniva žeja
se s žolčem ino kisom pogasi! — ino ti
si žejen zveličanja duš! — Jezus! svojo
dušo ti izročim! — zveličaj jo po svojem
terpljenji in umrenji! — Preljubi Jezus! o-
baruj me v moji smertni uri vse nepoter-
pljivosti ino vse nezaupnosti, — da iz lju¬
bezni do tebe vse poterpim ino z gorečim
poželenjem po tebi vzdihujem.

,,Dopolnjeno  je!“

O pokorščina! do svoje smerti na kri¬
žu si Očino voljo dopolnil, Jezus! veliko
delo našega Odrešenja si skoz svojo smert
dokončal. — Večna hvala ti bodi! — moja
ljubezen do smerti ti ima povračilo biti! —
Neskončno ljubeznivi Jezus! — daj mi v
tvoji milosti ino ljubezni svoje (  življenje do¬
jil

322

končati ino vse dopolniti, kar od mene ho¬
češ, da z veseljem umrem.

„Qča! v tvoje roke izročim svoje¬
ga Duha!“

0 ljubezni polno zaupanje! tako si svojo
naj svetejšo Dušo ljubezni svojega Oče pu¬
stil ! — Jezus! v tvoje ranjene roke ktere
si na križu razpel, da bi mene objel, iz¬
ročim svojo ubogo dušo! — vzemi jo v na¬
ročaj svojega vsmiljenja oni posledni hipi
— Umirajoči Jezus! s toboj hočem svoje!
življenje sklenoti z besedami: „Oča v tvoje
roke izročim svojega duha!“ Jezus! v tvoji
ljubezni umrem, da te bom hvalil ino lju¬
bil vekoma. Amen.

Poslednje tolaženje za umirajoče.

Ako je več ljudi navzoči, imajo pokleknoti
ino moliti, ino sicer v kaki bližnji sobi (hiši, cim-
ri) tudi na glas. Za umirajočega je velika teža¬
va, ako jih veliko okoli stoji ino še ga tudi pra-
šajo: „AIi še me poznaš ?“ Ce pak za njega mo¬
lijo, je to umirajočemu tolaž ino pomoč.

Kdor umirajočega tolaži (mu prigovarja), mo¬
ra z rahlim glasom ino ne preveč na enkrat go¬
voriti. Daj umirajočemu razpelo (križ) v roko ino
govori:

Molim te, o pravi živi Bog! — Verujem
v tebe, o večna resnica! upam na tebe, o

323

neskončna vsmilečnost! — Ljubim te, o ne¬
skončna dobrota, iz ljubezni do tebe, o Je¬
zus! hočem umreti, ker si ti iz ljubezni do
mene umerel. — 0 dobrotljivi Bog! ne pri¬
pusti, da bi te jaz izgubil! 0 neskončna
dobrota! tebe ljubim iz celega svojega serdca.

Iz ljubezni do tebe, o neskončno do¬
brotljivi Bog! mi je žal, da sem te kada
razžalil. Na vekoma ne hočem več grešiti.

O Jezus! v kratkih hipih bom pred to-
boj stal, kakor pred svojim sodnikom; oh!
vsmili se me. —

Oh Jezus! bodi moj Odrešnik ino me
reši! — 0 Jezus! tebi živim, tebi umrem,
tvoj sem živ ino mertev. Amen. — —

V tvoje roko izročim svojega duha. —
Jaz umrem, o Jezus! da te vidim! — Ma¬
ria, Mati božja! prosi Jezusa za me! —

Oh oberni, o Devica Maria! svoje mi¬
lostljive oči na me, ino mi pokaži Jezusa,
blaženi sad svojega telesa. O dobrotljiva,
o milostljiva, o sladka Devica Maria! prosi
za me! —

O Maria! skazi sc mi kakor moja mila
Mati! —

0 Maria! ne zapusti me, svojega otro¬
ka, v moji naj večj sili! —

O lepe nebesa! moja večna domovina!
kadaj vas bom videl? —

21  *

324

O neskončno lepi Bog! kadaj te bom
popolnoma ljubil ino gledal od obličja do
obličja? — O Jezus! kadaj bom v varno¬
sti, da tebe več ne izgubim! — Moj Bog,
ino moje vse! —

Vse rad izgubim, če le tebe svojega Bo¬
ga dobim! —

O moj Bog! imej vsmiljenje z menoj,
zavoljo Jezusa, mojega Zveličarja! — Vse
rad terpim, tudi terpljenje v čistilišci rad
primem, ako le samo tebe, svojega Boga,
večno ljubiti zamorem. —

Vsmili se, o Jezus! svojega služebnika,
ko si ga s svojo drago Kervjo odrešil. —
Vsa moja ljubezen je križani Jezus moj
Bog, moje vse! —

Gospod! hiti me otet! Gospod! teci mi
pomagat! —

Oh! upam skoro v nebesa priti. — Je¬
zus ! tebi izročim svojo dušo, ko si jo od¬
rešil. — Sveti verhangelMihael! brani me! —
Sveti Jožef, stoj mi na strani! — Sveti
angel varuh! ne zapusti me. Vsi svetniki
božji, pomagajte mi, inb prosite za me! —
0 Jezus! jaz umrem v zaupanji na tvoje
neskončne zasluge! —

0 Jezus! milo objokujem vse svoje gre¬
he! — O Jezus! v tvojih božjih rokah ho¬
čem umreti! *— O Jezus! v tvoje naj sve-

325

tejše milo Serdcc zaprem svojo ubogo du¬
šo , — Pridi o Jezus! reši me! — Pridi o
Jezus! okrepi me! — Pridi o Jezus! ino
me pelaj v sveti raj! — 0 Jezus, Maria,
Jožef pomagajte mi, ino vsmilite se moje
uboge duše! — Jaz hočem umreti, o Je¬
zus! za pokoro za svoje grehe! — Hočem
umreti, ker si ti o Jezus! za me um er el!
— Hočem umreti, o Jezus! da te vidim ino
vekoma ljubim! — Jezus, Maria, Jožef, ne-
prenehama v mojem serdci! — Jezus, Ma¬
ria, Jožef, neprenehama v mojih mislih! —
Jezus, Maria, Jožef, neprenehama na mojem
jeziku! — Jezus, Maria, Jožef, moj posle¬
dnji vzdeh!-

Jezus, Maria, Jožef, vam živim! — Je¬
zus, Maria, Jožef, vam umiram! — Jezus,
Maria, Jožef, vam umrem.-

Jezus! verujem v tebe! Jezus! upam na
tebe! Jezus! tebe ljubim, črez vse! — Je¬
zus! bodi meni ubogemu grešniku milost¬
ljiv! — Jezus! Jezus! Jezus! — Jezus! v
tvoje roke izročim svojega duha! — Jezus,
Maria, Jožef, v vaše roke izročim svojega
duha! — — —

Oča! ti me kličeš, glej jaz k tebi pri¬
dem! —

V tvoje roke izročim svojega duha, bodi
mi milostljiv! —

326

Upam na tvojo vsmilečnost, o moj Go¬
spod, iuo moj Bog! — 1

Bodi potolažena moja duša! Gospod je
vsmiljen ino poln ljubezni! —

O Jezus, tudi za mene si terpel, ti si
moj Zveličar! — —

V tebe verujem, o Jezus! — na tebe
upam, tebe ljubim! —

Jezus, skoz svojo smert me reši; ti si
moje edino upanje! —

O Jezus! ostani pri meni v moji zadnji
nadlogi. Vsmiljenje, o Jezus! vsmiljenje! —
Peljaj mojo dušo ta k svojemu ino mojemu
Očetu! —

0 Jezus! skoz svojo smert me otmi;
sprimi mojo dušo! —

Veseli se, tvoj Odrešnik te ne zapusti;
skoro pride po tebe! —

Gospod Jezus! Sin živega Boga! vsmili
se mene! —

Sveti Duh! daj da bom večen tempelj
tvoje ljubezni! —

Obstati hočem dokonča; teda bom zve¬
ličan! —

Veseli se, skoro boš vse prestal, ino k
svojemu Bogu prišel! —

Sveta Maria! prosi za me pri svojem
Sinu! —

327

Sveti angel varali, stoj mi na strani!
Proti mi prite, sveti angeli! —

Keršcanska duša! skoro bos videla svo¬
jega Boga!

0 Jezus! tebi živim — Jezus! tebi u-
mrem — Jezus! tvoj hočem biti živ ino mer-
tev! — Oča! v tvoje roke izročim svojega
Duha! — — —

Vzemi, o Bog! v dar moje življenje! —
Darujem ti svoje življenje, svojo smertno
težavo ino svojo sraert v združenji s ter-
pljenjem, smertno težavoj ino sraertjo tvo¬
jega Sinu! — Pomagaj mi, da moja duša
skoro na kraj večnega mirti pride! — 0,
moj Bog! verujem v tebe; pomnoži mi to
vero! — Upam na tebe; poterdi me v tem
upanji! — Ljubim te črez vse; daj da te
še gorečeje ljubim! — Jaz odpustim vsem
svojim sovražnikom ino razžalnikom; odpu¬
sti tudi ti meni vse moje grehe, po Kervi,
ino zaslugah Jezusa, mojega Odrešnika: v
dno mojega serda so mi močno žal. — Je¬
zus! tebi živim, Jezus! tebi umrem; tvoj
sem živ ino mertev! — O Bog! vse rad
prestojim; tudi v čistlišče voljno grem, da
le tebe vekoma ljubiti premorem.

Kadar umirajočemu mcrtvfcčkd svččft V Mfcts podfci reci:

O Bog! k luei prave vbre sime pokli¬
cal: daj mi v spoznanji te luči nmreti iho

328

k tebi priti. Obari me večne teme, ino ve¬
koma ohrani ogenj svoje božje ljubezni v
mojem serdci! —

Radar pred umirajočim križ dcržiš, govori:

O Jezus, moj Zveličar! Daj mi zaslug
svojega terpljenja in umrenja deležnemu po¬
stati! — Jezus! v tvoje naj svetejše Serd-
ce zaklenem svojo dušo. — Pridi o Jezus!
reši me! — Pridi, o Jezus! okrepi me. —
O Jezus; pridi da ino me peljaj v svete
nebesa! —

O Jezus! Maria ino Jožef! stojte mi na
strani! ino vsmilite se moje uboge duše!
— Jezus, Maria, Jožef! v vaše roke izro¬
čim svojega duha! —

Radar ga z blagoslovljeno vodoj kropiš, govori:

O Jezus! po tej blagoslovleni vodi ino
svoji sveti Rešnji Kervi me očisti vseh mo¬
jih grehov. — Jezus! bodi meni ubogemu
grešniku milostljiv! — Sveti verhangel Mi¬
hael, Sveti angel varuh, sveti kerstni go-
dovnik! branite me ino peljajte mojo dušo
v krilo nebeškega Očeta!

Jezus, Maria ino Jožef! moja zadnja mi¬
sel, moj poslednji vzdeh Jezus! verujem v
tebe! Jezus upam na tebe, Jezus tvoj ho¬
čem biti na vse večne čase! . . ,

329

Litania pri vmirajočih.

Gospod, vsmili se nas! Kristus, vsmili se
nas! Gospod, vsmili se nas!

Sveta Maria, '

Sveta Mati božja,

Sveta Devic Devica,

Vsi sveti angeli ino verhangeli,

Sveti Abel,

Cela družba pravičnih,

Sveti Abraham,

Sveti Johanez kerstnik,

Sveti Jožef,

Vsi sveti očaki ino preroki,

Sveti Peter,

Sveti Pavl, \

Sveti Andrej, /

Sveti Johanez,

Vsi sveti aposteljni in evangelisti 1

Vsi sveti učenci Gospodovi, I

Vsi sveti nedolžni otročiči, I

Sveti Štefan,

Sveti Lovrenc,

Vsi sveti močenci (marterniki),

Sveti Silvester,

Sveti Gregorij,

Sveti Auguštin,

Vsi sveti škofi ino spoznavci,

prosi (prosite) Boga za njega!

33d

Sveti Benedikt,

Sveti Frančiško,

Vsi sveti menihi ino puščavniki,

Sveta Maria Magdalena,

Sveta Lucia,

Sveta Barbara, /

Sveta Katarina, I

Sveta Cecilia, I

Vse svete Device ino vdove. l

Vsi svetniki ino svetnice božje,

Bodi mu milostljiv; zanesi mu o Gospod
Bodi mu milostljiv; reši ga o Gospod!

Od svoje jeze,

Od nesrečne smerti, J

Od Ižkušnjav hudega duha, J

Od oblasti peklenske hudobe,

Od večnega pogubljenja, 1

Po svojem svetem rojstvu,

Po svojem svetem križu ino terpljenji,

Po svoji smerti ino svojem pokopu, 1
Po svojem častitem vstanenji, j

Po svojem čudovitnem vnebohodu,

Po milosti Tolažnika, svetega Duha, '
Na den sodbe, te prosimo, usliši nas!

Mi grešniki, te prosimo, usliši nasl
Da se na tega umirajočega milostljivo o-
zreš, te prosimo, usliši nas!

Da mu vse grehe odpustiš, te prosimo, u-
sliši nas!

pr. (prosite) Boga za nje.1_ reši ga, o Gospod!

Da ga v veri, v zaupanji ino v ljubezni
poterdiš, ,

Da mu resničnega duha pokore ino pravil
kes dodeliš, f

Da ga hudih misli varuješ,

Da mu v zdanji nevarnosti pomagaš,

Da ga v zadnji uri s svojo sveto mi-;

lostjo ne zapustiš, l

Da ga v večno veselje peljaš, |

Da nas uslišati račiš (hočeš), }

0 Jezus, Sin božji,

0 Jagne božje, ktero odjemleš grehe sveta,
zanesi nam, o Gospod!

0 Jagne božje, ktero odjemleš grehe sveta,
usliši nas, o Gospod!

0 Jagne božje, ktero odjemleš grehe sveta,
vsmiii se nas, o Gospod!

Kristus sliši nas! Kristus usliši nas!
Gospod! vsmiii se nas! Kristus vsmiii se
nas! Gospod, vsmiii se nas!

Oča naš . . . Cešcena si . . .

91 o I i m o.

0 Gospod! naš Bog! usliši naše mo¬
litve, ino bodi milostljiv tej duši, ko bose
zdaj ločila tega sveta. Odpusti ji vse gre¬
he, reši jo vse kazni (štrajfeng), ino vze¬
mi jo v večno nebeško stanovanje, ktero ji

te prosimo, usliši nas!

332

je pripravil Jezus Kristus, tvoj Sin, naš Go¬
spod, kir s toboj živi ino kraljuje v edi¬
nosti svetega Duha, Bog od vekoma do ve¬
koma. Amen.

Rožni krancc za umirajoče.

I. Jezus! poterdi tega umirajočega v
pravi veri;

II. Jezus! daj temu umirajočemu terdno
zaupanje na tvojo neskončno milost.

III. Jezus! pomnoži v serdci tega umi¬
rajočega gorečo ljubezen do tebe.

IV. Jezus! reši tega umirajočega vseh
izkušnjav hudega duha.

V. Jezus! vzemi tega umirajočega s te¬
ga sveta v svoj sveti raj.

Kadar se ima duša tega sveta ločiti.

Loči se tedaj, keršcanska duša! tega
sveta! v imeni Očeta, ko te je ustvaril, —
v imeni Sinu, ko te je odrešil, — v imeni
svetega Duha, ko te je posvetil. — Poidi
z božjim blagoslovom, poidi v veselje svo¬
jega Gospoda, svojega Boga!

Jezus Kristus! tebi priporočimo dušo te¬
ga umirajočega; reši ga po svoji sveti Re-
šnji Kervi vseh njegovih grehov ino mu daj
vekoma pri tebi biti. • . .

333

Loči se o verna duša! bodi dnes tvoje
mesto v miru, ino tvoje prebivališče vne-
beskem Sionu. Po našem Gospodi Kristu¬
su. Amen.

0 milostljivi, vsmiljeni Bog! kir po svo¬
jem velikem vsmiljenji grehe teh, kteri po¬
koro delajo, izbrišeš ino kazni zaučinjene
grehe po svojem zanašanji in odpušcenji
odvzemeš! pogledaj milostljivo na tega svo¬
jega služebnika ino nas usliši, ker te pri-
serdčno prosimo za odpuščenje njegovih
grehov. — O dobrotljivi Oča nebeški! po¬
pravi v njem vse, kar je po pozemeljski
slabosti popačeno, ali kar je zviti Satan po¬
kvaril, ino ker je tudi on od svete katol-
ške Cirkve ino deležnik Kristusovega od¬
rešenja, ga pripeljaj ino pridruži k čtevilu
izvoljenih. — Vsrnili se, o Gospod! njego¬
ve duše; ino ker ne ima drugega zaupan¬
ja, kakor v tvojo milost, tedaj ga pusti po
svoji dobrotljivosti pred obličje svoje mi¬
losti priti. Po Jezusu Kristusu, Gospodi na¬
šem. Amen.

Zadnje priporocenje duše.

Preljubi kerstjan! priporočim in izročim
te Bogu vsemogočnemu ker si njegova stvar,
da kadar zapustiš ti svet, se sopet verneš

334

k svojemu Stvarniku, kir ti je življenje dal.
— Ino kadar bo tvoja duša iz tvojega te¬
lesa poklicana, ji naproti pride častita De¬
vica Maria, ino vsi angeli nebeški; naj jo
srečajo sveti aposteljni, naj jo obdajo sveti
marterniki ino spoznavci, naj jo prijazno
sprime vesela možica svetih devic, naj do¬
seže tvoja duša večni mir ino pokoj v na¬
ročji svetih očakov. — Ljubeznivi ino ve¬
seli pogled Jezusa Kristusa se ti prikaži,
ino Jezus te pridruži k tem, kteri se ž njim
vesele. Bodi pred toboj skrito vse, kar je
grozovitnega v temi, vse kar moke ino ter-
pljenje dela. Naj zbeži pred toboj peklen¬
ski Satan s svojimi tovariši. Ukaži, o Go¬
spod! ino naj bodo razgnani tvoji sovraž¬
niki; naj zbeže pred tvojim obličjem, kteri
te sovražijo; kakor izgine dim, naj izgi¬
nejo ; kakor se raztopi vosek pri ognji, naj
izginejo hudobni pred božjim obličjem; pra¬
vični pak se naj vedno pred Bogom vese¬
le. — Sramota obidi celo peklensko trumo,
ino hudobni duhovi se naj ne podstopijo,
tvoj prihod v nebesa zaderžati. — Kristus,
kir je križan bil, te reši vsega terpljenja;
Kristus, kir je za te umerel, te reši več¬
ne sraerti; Kristus, Sin živega Boga, te pel-
jaj v veselje večnega življenja; Kristus, pra¬
vi dobri pastir, te spoznaj za svojo ljubo

335

ovčico, te očisti vseh tvojih grehov, in te
na svojo desnico postavi med svoje izvo¬
ljene, da boš svojega Zveličarja od obličja
gledal, ino v družtvi vseh zveličanih duš
sladkost božje prijaznosti vekoma užival.
Amen.

Kratke prošnje navzočnili za umirajočega.

O Gospod! usliši naše prošnje za du¬
šo, ko jo s tega sveta kličeš. —

O Maria! naj mogočnejša pomočnica v
zadnji uri! prosi svojega ljubeznivega Simi
Jezusa za srečno ločenje te duše. —
Ponižno te prosimo, o Jezus! vzemi te¬
ga svojega služebnika s tega zapeljivega
sveta v prebivališče večnega zveličanja, kte-
ro je upal doseči od tvoje milosti. — Ceš-
čena si Maria . . .

0 Jezus! reši to dušo, ktero si tako
drago kupil; reši jo vsega hudega, rešijo
vseh kazni, ktere si je zavoljo svojih gre¬
hov zaslušila. — Ceščena si Maria . . .

O Gospod Bog! reši to dušo večne smerti,
kakor si rešil Enoha in Elia časne smerti.
— Ceščena si Maria . . ,

O Gospod! reši to dušo potopa v pe¬
klensko jamo, v  kakor si rešil Noeta greš¬
nega potopa. Ceščena si Maria . . .

336

O Gospod! reši" to dušo zapeljivega iz-
kušnjavca, kakor si rešil Abrahama iz rna-
likovavske deržele. Češčena si Maria . . .

0 Gospod! reši to dušo večnega po¬
gubljenja, kakor si rešil Izaka, da ga ni
jegov oča Abraham v dar zaklal. — Ceš¬
cena si Maria . . .

0 Gospod! reši to dušo večnega ognja,
kakor si rešil Lota ognja hudobnega mesta
Sodome. — Cešcena si . . .

0 Gospod! reši to dušo iz rok vseh nje¬
nih sovražnikov, kakor si rešil Mojzesa iz
rok kralja Faraona. — Češčena si . . .

O Gospod! reši to dušo iz oblasti hu¬
dobnega sovražnika, kakor si rešil Danie¬
la iz levje jame. Češčena si . . .

O Gospod! reši to dušo peklenskega
plamena razbeljene peči. — Češčena si . . .

O Gospod! reši to dušo svoje ostre pra¬
vične sodbe po svoji neskončni milosti, ka¬
kor si rešil nedolžno Suzano krivične sod¬
be. — Češčena si . . .

O Gospod! reši to dušo vse moči hu¬
dega duha, kakor si rešil Davida iz rok
Goljata ino Savla. — Češčena si . . .

O Gospod! reši to dušo, če je tvoja vo¬
lja, iz tega umerljivega trupla, kakor si re¬
šil svojega aposteljna Petra iz voze. — Češ¬
čena si Maria . . .

337

O Gospod, vsmiljeui Oča! pošlji angel¬
ce z nebes, da bodo to dušo iz tega sve¬
ta vzeli ino jo v nebesa nesli, da se bo
ondi s toboj ino s vsemi izvoljenimi veko¬
ma veselila. Amen.

Priporočila molitva.

Priporočimo ti o Gospod! to dušo, ino
te prosimo, o Jezus! vsmiljeni Odrešnik
sveta! da to dušo, za ktero si ti terpel in
umerel, v svoj nebeški raj vzemeš. Spo¬
znaj, o Gospod! svojo stvar, ktera ni od
drugih bogov ustvarjena; ampak od tebe
samega, pravega ino živega Boga, ker ni
drugega Boga, kakor ti sam, ino nič ni tvo¬
jim delom enako. — 0 Gospod! vzemi to
dušo pred svoje božje obličje, ino ne spom¬
ni se njenih pregreh ino nerodnosti, ktere
je po svoji človečji slabosti učinila, teraoč
spomni se, o Gospod! svoje neskončne mi¬
losti ino drage Kervi svojega edinega Si¬
mi Jezusa Kristusa, s kteroj je on to du¬
šo odkupil, ino kteri ji je prebivališče v
nebesih pripravil. Amen.

Kadar se je duša ločila.

(Iuo tudi, kadar smertno uro zvoni.)

Prite na pomoč, vsi svetike božji, pri—
te naproti, vsi angeli Gospodovi! vzemite

22

338

to dušo ino spreimite jo pred božje obličje,
ino jo prinesite v nebeško prebivališče! —
0 Jezus Kristus! ti jo k sebi vzemi, kir
si jo s tega sveta pozval. Amen.

Gospod! usliši nas! Kristus! usliši nas!
Gospod! usliši nas!

Oča naš . . . Cešeena si . . .

0 Gospod! dodeli tej duši večni mir ino
pokoj!

Ino večna luč ji sveti. Naj počiva v
miru. Amen.

Molimo.

Tebi, o Bog! priporočimo to dušo, da
bi zdaj, ko se je s sveta ločila, pri tebi v
nebeškem kraljevstvi prebivala; ino kar je
po svoji človečki slabosti v svojem življenji
pregrešila, ji ti po svoji neskončni milo¬
sti odpusti. Po Jezusu Kristusu, Gospodi
našem. Amen.

Molilva za ločeno dušo.

Zdaj je dokončano, sveti Bog, vsemo¬
gočni Bog! bodi milostljiv tej duši, ko se
je ravno zdaj v zaupanji na tvojega Simi
ločila. Zdaj stoji pred tvojim veličanstvom
na sodbi, ino čaka tvojega odločka. Vsmil-
jeni Oča nebeški! ne ravnaj ž njoj po ostro-

339

sti svoje pravičnosti, temoč po milosti svoje
dobrote, ino da ji po Jezusu v nebesa vniti.

Vsmili se pak tudi nas, kteri ganeni tu¬
di na svojo smertno uro mislimo. Daj, da
se resnično spreobernemo, zapeljivi svet iz
misli pustimo ino po spokornem življenji
srečno smertno uro dosežemo.

' Daj nam vsem se, edendruga ondi so-
pet vkuper naiti, da te s vsemi svetniki v
nebesih vekoma molimo. Amen.

Molimo.

O Bog! Stvarnik in Odrešnik vseh lju¬
di, dodeli duši tega umeršega popolno od-
pušdenje in odpustek vseh zasluženih ka¬
zni, da bo čistilišnega terpljenja prosta,
tebe svoji poslednji cil ino konec gledala,
ljubila ino na vse večne čase hvalila in u-
živala. Amen.

(Moli se litanio zamertve; glej stran 354,, ino
Psalm: Iz globočine; glej stran 358.)

Premišljava ob pogrebu kakega mertveca.

1. Kdo je bil ti, ko zdaj v trugi leži?
Bogat mož (žena). Imel je hišo, več hra¬
mov, veliko zemlje, mnoge prihodke ino vse
legote ino veselote človečjega življenja,
množico sdužebnikov ino sliižebnic.

%% a,

340

Kaj mu zdaj pomaga, ko bi bil celi svet
imel, na svoji duši pak k var terpel? Ko¬
liko jih zdaj za njega moli?

2. Mei-lič je bil ubog rokodelec, kmet,
kir si je v potu svojega lica svoj suhi kruh
pripravljal, kir je v časih od kakega ne-
smilečnega bogatca kaj zlo malega v Boga
ime med terdimi besedami prijel.

Kaj mu (ji) je zdaj njegovo ubožtvo na
kvar? On v miru počiva.

3. Merlič je bil častit gospod (gospa),
njegova prebrisanost je krog iuo krog sili¬
la: novine so po svetu njegove zasluge ino
časti oznanjevale; vse se mn je prilizavalo
iuo prikupavalo do zdanjega krasnega (sla¬
vnega) pokopa.

Kaj mu zdaj pomaga, če je tudi celemu
svetu dopadel, ino le Bogu ne? Koliko bo
jih na njega v kratkem času še mislilo?

4. Bil je človek, kterega je svet za¬
voljo njegove pobožnosti zaničeval — pre¬
ganjal — zasmehoval.

Njegova smert je draga v božjih očeh.

5. Bil je mogočni mož (gospa), pred
njegovimi besedami so kraljevstva trepe¬
tale; njegov serd objokuje in otoguje zdaj
veliko nesrečnih; njegova volja je bila po¬
stava za stotine ljudi.

341

Kaj mu zdaj vsa njegova oblast poma¬
ga? naj ubožnejši berač bo v kratkem po
njegovem grobu hodil.

6. Bil je človek, kteri je bil po dolgem
hudem terpljenji izkušan.

Zdaj počiva in oddihava od svojega ter-
pljenja v miru.

7. Bil je človek, kir je veliko ur za
svoje truplo potratil, kir je pred smertjo
bolje trepetal, kakor pred naj hujšim gre¬
hom, kir je s svojo telesno lepotoj mlade
ino stare mikal; kir se je sodbi ino peklu
prederzno smejal, ino te za neumneže imel,
kteri so ne ljudem, ampak božji besedi ve¬
rovali, kir je za vse drugo čas imel, le za
svojega Stvarnika ino njegovo voljo ne, kir
je večnost za prazdno basen imel.

Proč je zdaj njegova lepota ino časti-
tost! — Zdaj bo uže vedel, kdo je njegov
sodnik — kaka je njegova obsodba — ka¬
ko resnična je večnost! —

8. Bil je pobožen, katolški kerstjan, kir
je v Boga zaupal, kir je z božjo milostjo
dobro činil, kolikor je le mogel; kir je Bo¬
gu iz vseh svojih moči služil; kir je Je¬
zusa Kristusa v besedah ino delih hvalil ino
v Gospodi umerel.

On je zveličan, kajti njegove dela ga
nasledujejo.

342

Zveličani so ti, kteri v Gospodi umre¬
jo; ja, pravi Duh, oni počivajo od svojega
terpljenja, ino njih dela gredo za njimi.

Premišljava, kadar se merliču poslednji pot
posodi.

1. Hvaljen bodi Jezus Kristus na ve¬
koma ! On tudi nad našimi pokopališi čuje;
Gospod je v grobih, kakor v naših hišah.

2. Duh perhneline je le od mertvih tru¬
pel. Duša ne gnije! — ona večno živi.

3. Kakor zdaj pogrebljan z lopatoj tu
stoji; tako bode nekda angel s trobentoj
ondi stal!

4. Zveličan, kir je v Gospodi zaspal;
on je z nami jedel Gospodovo Telo, ino z
nami pil njegovo Kerv. Njega je kruh an¬
gelov na pot v večnost pokrepil.

5. Truplo vekoma mertvo ne ostane: naš
Zveličar živi, on bo nas sopet prebudil.

6. Kakor križ na grobu; tako je upazen
vstanenja na lici mertvega.

7. Prijatelj! ne vzememo slovesa. Sko-
ro — skoro — ja zlo skoro bodemo tudi
mi pri tebi.

Beri o kerstjan! — misli vzravno ino po-
tle — čini.

343

Molitva, ako se človek drugoe zazdravi.

Zahvalim te, o Bog! da si mi sopet lju¬
bo zdravje dal. Ne daj mi nikdar na toli¬
ko lepili sklepov pozabiti, ko sem je na
kraju groba pred tvojim obličjem storil.
Spominaj me vedno, da bo ta ura nekda
vemdar gotovo prišla, ob kteri se moram
pred tvojim sodnim stolom prikazati, da se
nikoli več nepremišljeno v svet — v nje¬
gove dobrote ne zaljubim ino tebe vzravuo
ne pozabim. Kteri s Sinom ino svetim Du¬
hom vekoma živiš ino kraljuješ. Amen.

Molitva, ako se ti zazdravi, za kterega si
molil.

Uslišal si me, o moj Oča nebeški! ino
mi mojega očeta (brata, prijatelja, moje ma¬
tere, sestre) nesi vzel. Zahvalim te za to
iz celega serdca v imeni Jezusa Kristusa,
tvojega Sinu. Daj mu (ji) milost, ko je po¬
trebuje, da v smertnih težavah storjene skle¬
pe zvesto dopolnjuje ino nekda zaupljivo v
tebi umre. Za to te prosim po Jezusu Kri¬
stusu, Gospodi našem. Amen.

344

XIX. Pobožnosti za mertve.

Nauk od cistilišca (ic.)

Kdor v smertnem grehu umre, bo v večni o-
genj obsojen. Kdor v pravičnosti svoje življenje
sklene, zadobi kmalu krono večnega zveličanja.
Taisti pak, kteri se sicer v pravičnosti s tega sve¬
ta loči, pak že vemdar časne kazni (štrajfenga)
prestati ima, ne more ne v pekel obsojen ino ne
v nebesa vzet biti; zakaj Bog po svoji večni pra¬
vičnosti nikogar ne zaverže, kdOr v njegovi mi¬
losti umre, pak po svoji neskončni svetosti tudi
nikogar v nebesa ne vzeme, kdor ni vsake tudi
naj menjse pege (madeža) očiščen, po besedah:
„Nič nečistega ne more v nebesa vniti.“ Za to
je čistilišče, ali kraj , kder se takošnji, kakor je
ravno rečeno bilo, popolnoma očistiti ino Gospodi
zadostiti morejo. Kar terpljenje vernih duš v čis—
tilišči zadene, pravi sveti Auguštin, „da je eden
ino tisti ogenj, kteri je ino pogubljene žre.“

S temi ubogimi, vernimi dušami smo mi, ka¬
kor s svetniki v nebesih, v terdni zvezi ljubezni
ino smo zato dolžni, jim s svojimi molitvami ino
dobrimi deli na pomoč priti.

Pomagaj tedaj vernim dušicam z gorečo rao-
litvoj, s posti, milostnjami ino deli ljubezni, da jim
Gospod čas njihovega groznega terpljenja prikrati.
Ko bodo nekda k gledanju Boga prišle, bodo one
tudi za te prosile, ko boš še se morebiti v pla¬
menih čiščenja pokoril. One nam iz svoje stra-
hovitne ječe z Jobovimi besedami naproti kriče:

345

„Vsmilite se nas! vsmilite se nas! vsej vi prija¬
telji naši, ker nas je roka Gospodova zadela ! u
Moreda tvoj ljubi oča, moreda tvoja mila mati uže
dolgo v onem ognji vpije, le zato, ker te iz pre¬
velike ljubezni ino pregledljivosti zavoljo mnogih
pregreškov nesta v strah vzela; — morebiti je
tvoj prijatelj — tvoja prijateljica, kterima si ne¬
koliko ti terpljenja kriv. Vsmili se jih tedaj; da¬
ruj svoje dobre dela Gospodi za nje ino ga več¬
krat prosi, da se mu raci, jim večno luč svetiti
ino jo v miru počivati pustiti.“

Opomin zastran svete meše za mertve.

Ob vseh časih se je za ookoj mertvih da-
ritva svete meše prinašala, Cirkva je vzravno
smertncga dne se posebno dni v tolažbo ino po¬
moč vsakega umeršega vpeljala ino k svetim me¬
šam prikladne molitve predpisala, naimer: tretji
den v spomin, da je Zveličar na tretji den od
smerti vstal, da bi tudi rajni k častitemu življenju
v nebesih vstali; sedmi den v spomin, da je Stvar¬
nik sedmi den počival, in ob kterem Boga prosi¬
mo, da bi pokojne v večno počivanje v svetem
raju poklical; ino trideseti den, kakor so Izraelci
Mojzesa in Aarona trideset dni objokovali, da bi
Bog verne duše njihovih kazni milostljivo rešil.

Sveta meša za pokojne.

(Posebno na dušno ali pri černi sveti mesi.)

Od kraja svete meše do berila.

Pred tvojim neskončnim veličanstvom,
o večni Oča! klečim tukaj ino sem pri ti

346

sveti mesni daritvi, izvlasti tudi z name¬
nom, da bi te po nji za duše prosil, ktere
še v cistilišci za svoje grehe kazni terpe
v zarečem ljubezenskem poželenji po gle¬
danji tvojega božjega obličja.

Sveti, neskončno Sveti, vsmili se jih!

Večni Oča! po posvečujoči milosti, s
kteroj si je tukaj zavoljo zasluženja svo¬
jega Sinu Jezusa Kristusa obdaril, so one
tvoji otroci; vsmili se jih!

Večni Oča! k tebi vpijemo po tvojem
Sinu, našem Zveličarji; vsmili se jih!

Sin večnega Oče, vsmili se jih! one so
udje tvoje Cirkve, ktera je tvoje duhovno
telo, ti si glava teh udov! vsmili se jih!
k tebi vpijemo po tvojem naj svetejšem
terpljenji, po tvoji naj svetejši smerti; k
tebi za nje vpijemo po nekervavi daritvi,
ktera boš zdaj skoro ti sam tukaj na ol¬
tarji.

Sveti Duh! Ti si duše, ko so zdaj on¬
di v čistilišči, tukaj posvetil ino ljubezen
v nje izlil; vsmili se jih! one so tvoj tem¬
pelj! vpeljaj je v radost gledanja večne
neskončne lepote ino svetosti, ktera si ti
in Oča ino Sin. Prosimo te po ti neskon¬
čni mešni daritvi.

347

K berilu ali episteljnu.

Sveti apostelj in evangelist Johanez je
čul na otoku Patmos glas z nebes, kteri
je k njemu rekel: „Zveličani so pokojni
od zdaj kteri v Gospodi umro.“ — Ino Jo¬
hanez je k tem besedam pristavil: „Ja,
pravi Duh, da od svojih del počinejo; za¬
kaj njih dela idejo za njimi.“

0 sveti Duh! daj dušam, ktere so u-
merle v tebi ino v Očeti ino Sinu, ktere
pak še za svoje grehe terpeti morajo, vniti
v večno, neizgovorljivo zveličanje.

Pesem od sodnega dne.

1. Strašen den bo den plačila, — Zemlja bo
se v prah zdrobila, — Priča Pavid in Šibila.

2. Grozen strah bo svet obdajal, — Kadar bo
Sodnik prihajal, — K ostri sodbi človek vstajal.

3. Jela bo trobenta peti, — Mertvim po gro-
beh germeti, — K sodbi prijti jim veleti.

4. Smert, stvaritva bo slermela, — Kadar stvar
bo oživela, — Ta pred sodni stol hitela.

5. Bukve bodo prinesene, — Dela bral boš
učinjene, — Dobre vse in nepočtene.

6. Tedaj bo Sodnik usedel, — Vse, kar člo¬
vek je naredil, — Celi svet bo to izvedel,

7. Revež, kam se mi podati? — Kde prija¬
telja iskati? — Težko dobrim bo obstati!

8. Kralj nezmerne visokosti, — Rešiš svoje
brez vrednosti, — Reši me v moji slabosti.

348

9. Spomni se, o Jezus mili! — Da so le za
me ubili — Prosim, oui den se vsmili!

10. Truden hotel si hoditi, — Za me svojo
kerv preliti; —Daj k zveličanju to biti.

11 Daj se nam za pomočnika, — Svojih du¬
šic Odrešnika, •— Pred ko si nam za Sodnika.

12. Da sem kriv, to sam pričujem, — Sam
pred soboj se sramujem, — Pak zanesi Bog! vzdi¬
hujem.

13. Rane grešnici zacelil, — Si razbojnika
vzvesclil, — Meni upanje dodelil.

14. Nesem vreden odpuščenja, — V etuda r,
o moj Bog vsmiljenja, — Otmi v pekli me gorenja.

15. Dej med ovce me ovčico, — Reši zmed
kozlov revico, — In me vzovi na desnico,

16. Ko zaveržene preklete, — Pahnol v ogenj
boš ujete, — Vzemi teda me med svete.

17. Bog ! usliši prošnjo mojo, — Glej pobi¬
to stvarce svojo, — Daj ubogi milost svojo!

18. Den jokanja, ves poln straha, — Ko bo
človek šel iz praha.

19. Bog, on k tebi milo vpije—Da si srečno
greh izmije,

20. Daj jim Jezus! naš pastir,

Večni pokoj ino mir!

K evangclju.

,,Resnično, resnično vam povem, kdor
Besedo mojo posluša, ino temu veruje, ko
me je poslal, oni ima večno življenje, ino
ne pride na sodbo, ampak preide od smerti
v življenje / 4

34 !)

»Resnično, resnično, vam povem, ura
pride, ino je že tu, da bodo mertvi glas
Sinu božjega slišali, ino kteri ga slišijo,
bodo živeli, zakaj kakor Oča življenje v
sam sebi ima, ravno tako je tudi Sinu dal,
življenje v sebi imeti; in on mu je oblast
dal, tudi sodbo deržati, ker je človekov
Sin.“

„Ne čudite se teinukajti ura pride, da
bodo vsi, kteri so vgrobeh, glas »Šimi bož¬
jega čuli. Ino vstali bodo, kteri so dobro
činili, k vstanenju življenja; kteri pak so
hudo storili, k vstanenju pogubljenja. (Job.
5. 24—29.) Hvala bodi tebi, Kristus!

Pri darovanji kruha ino vina.

Oča nebeški! darujemo ti za verne du¬
še, ktere so ondi še v čistilišči vse svoje
zasluge; ker so pak vse te naše zasluge
le premalovrčdue, ti darujemo za verne du¬
še zasluge tvojih oslavljenih svetnikov, in
izvlasti zasluge prečiste Device Marie. Da¬
rujemo ti za verne duše zasluge Jezusa
Kristusa, ktere same so neskončno visoke
vrednosti, ker so zasluge tvojega vlastne-
ga Simi, nad kterim ti neskončno dopa-
denje imaš.

V zedinjenji s zaslugami Jezusa Kristu¬
su darujemo tebi, o Oča nebeški 7  svoje

350

serdca. O sprimi je milostljivo ino napra¬
vi, da ti bodo naše serdca vedno darova¬
ne ostale! Naredi, da ti bodo naše serdca
čem dalje popolneje darovane po ljubezni
iz vseh moči. Po takem je naše moljenje,
ino vse naše dejanje ino terpljenje čem dalje
tečneje (pomočneje) za duše v čistilišči, za
kterc nje vseli drugoč tebi darujemo.

K predglasju (ali prefacionu)

Močno razveseljeni, da je tvoj Sin, o
večni Oča! prišel, sveta zveličat, povzdi¬
gnemo svoje serdca k tebi, da te hvaležni
za to slavimo, da si svojega Simi poslal ino
mu naročilo dal, kaj ima povedeti ino go¬
voriti. S združenimi glasi te slavimo ino ti
serdčno zahvalo davamo, da je tvoje naro¬
čilo večno življenje. S svojimi hvalami ino
zahvalami pak tudi družimo otročke p ro-
šnje za duše, ktere ondi v hudih temnicah
po veselji večnega življenja hrepene, v kte-
rem bi s vsemi svetniki in angeli neneha-
ma slavo prepevale: „Svet, svet, svet je
Gospod, Bog nebes ino zemlje!“

Od sanktusa do povzdigovanja.

Duše v čistilišči, za ktere tebe o Oča

nebeški po ti naj svetejši mesni daritvi

351

prosimo, so si svojega večnega zveličanja
ino svojega prihodnega radovanja sveste;
ali pak oh! mi, ki še na zemlji potujemo,
si svojega večnega zveličanja ino svojega
prihodnega radovanja nesmo svesti. Pak na
tebe, kir si v dopolnjevanji svojih obljub
neskončno zvest, izlij svoje milosti na nas, da
na svojem popotovanji le tvojega kraljevstva
iščemo, ino se za pravicoj, kakor jo od nas
tirjaš, zmirom skerbneje poganjamo. Te na¬
še prošnje ne boš preslišal, ker našega
zaupanja na se ne postaviš k sramoti.

Vi svetniki božji! prosite po ti naj sve¬
tejši mešni daritvi tudi za nas, ki še na
zemlji tujčevamo (poputujemo): Izprosite

nam od večnega Oče živo vero, terdno zau¬
panje, gorečo ljubezen!

Ob povzdigovanji,

0 Jezus! tebe, kir si zdaj navzoči pod
kruhovo podoboj s svojim Božtvom ino člo-
večtvom, molim ino te prosim za duše v
čistilišei, ker imajo one do tebe vero, u-
panje ino ljubezen.

0 Jezus! tebe, kir si zdaj navzoči pod
vinsko podoboj s svojim Božanstvom ino
človečanstvom, molim. Tebe, naj svetejši,
uekervavi dar na oltarji tu ?  darujem tvojemu

352

nebeškemu Očetu za one duše, ko so v či-
stilišdi, ino za se ino za vse nas, ki še
smo tukaj na svetu.

Po povzdigovanji do obhajila.

Tebe, o Jezus! kakor neskončno viso-
kovredni, nekervavi dar moljenja, darujem
tvojemu večnemu Očetu za duše v čistiliš-
či, v dostavo ino popravo za vse zamude
ino pregreške, kterih so se na zemlji gle¬
de moljenja tebe krive učinile.

Tebe, o Jezus! kakor neskončno viso-
kovredni, nekervavi dar zahvaljenja, daru¬
jem tvojemu večnemu Očetu za duše v či-
stilišci, v dostavo za vse pregrehe njihove
zahvalo, ko so jo tvojemu večnemu Očetu,
tebi ino svetemu Duhu za čreznaravne (črez-
naturne) milosti ino za naravne (uaturne)
dari dati imele.

Tebe, o Jezus! kakor neskončno, viso-
kovredni, nekervavi dar zadostitve, daru-
rujem tvojemu večnemu Očetu za duše v
čistilišči, v zadostitve za vse njihove gren¬
ile, za ktere na zemlji neso zadosti poko¬
re storile.

Prosim tebe, o Jezus! po tebi samem,
kakor po nekervavem daru na oltarji tukaj,
je<?i k svojemu Očetu nebeškemu besede.

353

ktere si nekda na zemlji govoril: „0ča!
jaz hočem, da tisti, ktere si mi dal, kder
sem jaz, pri meni bodo, da mojo čast vidijo,
ko si mi jo, ker sem te ljubil, uže od za¬
četka sveta dal.“

Pri obhajili.

0 ko bi zdaj jaz tebe, preljubljeni Je¬
zus! v naj svetejšem sakramentu prijeti mo¬
gel, kakor te tu mešnik prijemlje! Bodi
priserdčno to moje poželenje! Resnično mc-
šnikovo obhajilo, ino to svoje duhovno ob¬
hajilo ti darujem, o Jezus! za duše v či~
stilišdi, izvlasti za vse nemarnosti, te v ol-
tarskem Sakramentu večkrat prijeti, ino za
vso mlačnost v njega prijemanji, ktere so
se one moreda krive učinile.

O Jezus! bodi v meni, da po tebi vse
svoje molitve ino vse svoje dobre dela ino
vso poterpljivost v terpljenji tem tečnejc
za verne duše vsak den darovati zamorem.

Molitva po obhajili.

Oča nebeški! daj nam milost, da opo-
minanje tvojega Sinu zvesto poslušamo:
„Dokler luč imate, varujte na luč, da boste
otroci luči.“ Ino vernim dušam v čistilišdi
daj našim molitvam, ktere smo pri naj sve«

23

354

tejši mesni daritvi za nje pred tvojim ve¬
ličanstvom izlili, v korist kiti. One so na
zemlji otroci luči bile, o daj jim se vzdi-
gnoti k gledanju neskončne luči, ktera si
ti. Prosimo te po tvojem Sinu Jezusu Kri¬
stusu, kteri s toboj živi ino kraljuje v edi¬
nosti svetega Duha od vekoma do veko¬
ma. Amen.

Ob zadnjem cvangelji.

Kako se verne duše v čistilišči uže zdaj
vesele, da so na zemlji v tebe o Jezus!
kir si luč od luči, pravi Bog od pravega
Boga, verovale! Koliko se vesele, da bodo
tebe luč nebes ino zemlje, gotovo na vse
večne čase gledale! O spolni jim skoro
njihovo veselje po zveličavnem gledanju te¬
be, kir si prava luč! Amen.

Litania n  mertve.

Gospod, vsmili se njih! Kristus, vsmili se
njih! Gospod, vsmili se njih!

Gospod sliši nje! Kristus usliši nje!

Bog Oča nebeški, vsmili se njih!

Bog Sin, Odrešnik sveta, vsmili se njih!
Bog sveti Duh, vsmili se njih!

Sveta Trojica, en sam Bog, vsmili se njih 1

355

Sveta Maria, prosi za nje!

Sveta Mati božja, prosi za nje!

Sveta devic Devica, prosi za nje!

Vsi sveti angeli ino verhangeli,

Vse svete verste zveličanih duhov,

Vsi sveti očaki ino preroki,

Vsi sveti aposteljni in evangelisti,

Vsi sveti učenci Gospodovi,

Vsi sveti nedolžni otročiči,

Vsi sveti močeniki (marterniki),

Vsi sveti učitelji,

Vsi sveti mešniki ino leviti,

Vsi sveti menihi ino pušeavniki,

Vse svete device ino vdove,

Vsi ljubi izvoljeni božji,

Bodi njim milostljiv; zanesi jim o Gospo
Bodi njim milostljiv; reši je, o Gospod!
Od svojega serda,

Od svoje ostre sodbe,

Od oblasti hudega duha,

Od grizočega červa vesti,

Od dolgega togovanja (žalovanja),

Od težavne teme,

Po svojem včlovečenji,

Po svojem rojstvi,

Po svoji bolestni obrezi,

Po svojem sladkem Imeni,

Po svojem kerstu ino svetem postu,

23  *

prosite za nje! ^ reši nje o Gospod!

356

Po svoji veliki ponižnosti, 1

Po svoji naj viši čistosti,

Po svojem hudem ubožtvi,

Po svoji popolni pokorščini,

Po svoji krotkosti ino ljubezni,

Po svoji težavi ino sili,

Po svojem kervavem potu,

Po svojem ujetji,

Po svojem zasramovanji,

Po svojem bičevanji,

Po svojem zasramljivem kronanji (ven-
čanji),

Po svojem krivičnem obsojenji,

Po svojem bolestnem križanji,

Po svoji bridki srnerti,

Po svojih petih kervavih ranah,

Po vsem svojem križu ino terpljenji,

Po svojem svetem vstanenji,

Po svojem čudežnem vnebohodu,

Po poslanji svetega Duha,

Na den sodbe,

Mi ubogi grešniki,

Da vernim dušam zaneseš, I

Da jim njihove grehe odpustiš,

Da jim njihove kazni nehaš,

Da je iz oblasti teme oprostiš (rešiš),J
Da jim izgubljenega časa ino zamujenih
milosti v račun ne vzemeš,

reši nje o Gospod! te pros. usliši nas!

357

Da jim vse njihove pege (madeže) ino
pogreške izbrišeš,

Da je iz temnic k luči življenja pri-
peljaš, i

Da jim vso njihovo žalost na radost J
spreoberneš, J

Da jim vse njihovo želje z nebeškimi §
dobrotami nasitiš, j

Da dušam naših staršev, prijateljev ino
rodbincev večni mir dodeliš,

Da dušam naših dobrotnikov ino vseh,'
za ktere smo moliti dolžni, nebe-\
ski raj podeliš, /

Da naše serdca sveta odvežeš ino k ne-
besem povzdigneš, I

Da nas popak sveta obaruješ, l

Da nam nekda, ko bomo po sencah smertil
hodili, naše svetilo ino naša luč boš,|
Da naše duše iz ječe tega trupla re-1
šiš ino na hvaljenje svojega imena 1
pripeljaš,

Da nekda smerti pravičnih umremo,

Ti naš Bog ino Zveličar,

0 Jagne božje, ktero odjemlješ grehe sve¬
ta: zanesi jim, o Gospod!

0 Jagne božje, ktero odjemlješ grehe sve¬
ta: usliši je, o Gospod!

0 Jagne božje, ktero odjemlješ grehe sve¬
ta: vsmili se jih, o Gospod!

te prosimo, usliši nas!

358

Kristus sliši nas J Kristus usliši nas!
Gospod! vsmili se nas! Kristus! vsmili se
nas! Gospod! vsmili se nas!

Oča naš . . . Cešcena si . . .

Molimo.

O premilostljivi Jezus! priporočimo ti
duše vernih kerstjanov, ino te po tvojem
bridkem terpljenji in umrenji ino po tvoji
sveti Rešnji Kervi ponižno prosimo, da jim
milostno zaneseš, ino jim ves njihov dolg
ino njihove kazni dobrotljivo odpustiš; da
se skoro iz očistilišca rešene s vsemi an¬
geli ino svetniki vesele v večnem veselji
ino zveličanji.

O Bog! kir si oue tri mladeniče v o-
gnjeni peči ohranil, ino čudovitno rešil, pro¬
simo te, reši duše svojih služebnikov ino
služebnic čistilišnih kazni, ino je vpeljaj v
krajino večnega mini ino večnega zveličanja.

Gospod! daj jim večni mir, ino večna
luč jim sveti. Gospod, daj jim v miru po¬
čivati. Amen.

Oča nas za verne du&e v čistilišči.

1. Oča naš, kir si v nebesih.

Pohlebno te prosim, odpusti ubogim ver¬
nim dušam, ktere še ondi tvojega zveliča-

358

vnega gledanja grešajo 5  odpusti jim, da te¬
be, svojega svetega, naj ljubeznivejšega
Oče, ker si je po svoji dobrote za svoje
otroke sprijel, neso vseli, kakor bi bile
imele, ljubile, ampak se neke nezahvalno-
sti ino nepokornosti proti tebi okrivile. V
zadostitvo za njihove grehe ti darujem ono
ljubezen ino spočtovanje, ktero ti je tvoj
dragi Sin na zemlji zmiroin skazoval, ino
po kterem je on za vse naše lenobe tako
obilno zadostil. Amen. Oča naš . . .

2. Posvečeno bodi tvoje ime.

Odpusti, o večni, vsmiljeni Oča! vsem
vernim dušam, ktere še se svojih pogreh,
kakor zlato v zarjavi peči, čistijo; odpu¬
sti jim, da tvojega imena neso vseli ča¬
stile, ne zmirom v svetem strahu pred to-
boj hodile, ino so se po večkratnih za-
blodkih keršcanskega imena nevredne sto¬
rile. V zadostitvo za te grehe ti darujem
naj popolnejšo svetost tvojega Sinu, skte-
roj je tvoje nad vse hvaljeno ime po uku
in izgledu toliko povišal, ino v vseh svo¬
jih delih osla vil. Amen.

Oča naš ...

360

3. Pridi k nam tvoje kralj e vstvo.

Odpusti o Bog mini! vsem vernim du¬
šam, ktere še neso v srečne prebivališči
miru všle, odpusti jim, da neso po tebi ino
tvojem kraljevstvi, v kterem samem je po¬
koj ino večno veselje, vseli s toliko goreč-
nosto hrepenele, ino se za to ne tako mo¬
čno upinale, kakor je njihova dolžnost bila.
Za vso njihovo lenivost v dobrem ti da¬
rujem čiste želje tvojega Edinorojencga, s
kterimi si je tako ljubeznivo serdca ljudi
prikupiti prizadeval, da bi njegovi sodedi¬
či (vzravnoerbiči) postali. Amen. Oča naš...

4. Zgodi se tvoja volja, kakorvne-
besih, tako tudi na zemlji.

Odpusti, o naj dobrotljivejši Oča! vsem
vernim dušam, ktere še daleč od tebe po
tvoji očetovski bližini hrepene, odpusti jim,
da neso vseli tvoje svete volje pred svo-
joj postavljale, nje ne vseli slušale, temoč
so se večkrat svojim željam premagati dale.
V dostavo jihove nepokornosti ti darujem
otročko vdanost Jezusa, ino njegovo po¬
polno pokorščino, ktero ti je v naj terših
skušnjah skazoval, ino po ktcri ti je pod¬
ložen bil do smerti na križu. Amen. Oča
naš . . .

361’

5. Daj nam dnes naš vsakdenji
kruh.

Odpusti, o naj milostljivejši Oča! vsem
vernim dušam, ktere še po nebeškem ko¬
sili (malu) medle, ino daleč od tebe po te¬
bi lakajo (glade), odpusti jim, da neso vseli
milosti polne, skrivnosti svetega oltarskega
Sakramenta z ono veroj, z ono pobožnostjo
ino ljubeznjo prijemale, s kteroj bi ga bile
imele uživati, ino so tako v časih svojega
božjega Odrcšnika v nevredno serdce pri¬
jele. Za te pregreške ti darujem ono pri-
serdčno ljubezen, in ono neizrečeno dobro¬
tljivost, s kteroj je on ti naj svetejši Sa-
krament v našo uteho (tolažbo) ino v na¬
še posvečenje postavil. Amen. Oča naš ...

6. Odpusti nam naše dolge, kakor
tudi mi odpustimo našim dolžnikom.

Prosim te ponižno, o neskončno poter-
pljivi Oča! odpusti vsem vernim dušam nji¬
hove pregrehe, ktere so kadaj v svojem
življenji učinile, ino kterih neso zadosti po¬
pravile ; odpusti jim vse jezne občutke, kte¬
re sa kada soper svojega bližnjega vserdci
imele- Za to ti darujem blagoserdčno, božjo
molitvo, ko jo je tvoj naj ljubljejši Sin na
križu za svoje sovražnike k tvojemu lju-

362

bežni polnemu očinskemu Serdcn opravil.
Amen. Oča naš . . .

7. Ino nas ne vpeljaj v skušnjavo.

Prosim te, o naj milostijivši Oča! kir
nad nikogar skušnjave črez njegovo moč
ne pripustiš, odpusti našim rajnim bratom
ino sestram, da neso vseli skušnjavam ino
hudim nagonom soperstali, ampak so se več¬
krat mikanju blodnega, krivičnega veselja,
poželenju oči ino mesa, ter napuhu življenja
obladati dali, ino si tako svojo čednost za¬
pravili ali oskvernili (ognusili). Za vse te
grehe ti darujem slavno oblado našega bož¬
jega Odrešnika, s kteroj je svet ino hu¬
dega duha premagal; darujem ti njegovo
celo sveto življenje, njegovo ljubezen do
ubožtva, čistosti, ponižnosti, vse njegove
trude, težave in opravila, njegovo bridko
terpljenje in umrenje. Amen. Oča naš . . .

8. T e m o č nas reši zlega.  Amen.

0 večna ljubezen — ktera ne hočesmerti
grešnika, temoč da se spreoberne ino živi!
— reši vse ude terpeče ino boreče (voj¬
skujoče) Cirkve vsega hudega ino vse ka¬
zni po zasluženji svojega Edinorojenega ino
nas vpeljaj v raj svoje večne slave, v svoje
dresrečne prebivališča. Amen. Oča naš ...

363

Mtva za pokojne starše.

Naj viši, nebeški Oča! kir si nam za-
povedel, starše spočtovati, ino jim v sili
pomagati; prosim te za ubogo dušo svojega
ljubega oče (svoje ljube matere), ktera še
morebiti v temnicah terpeti mora! vsmili se
nje ino nji njene grehe odpusti, ktere je
soper tebe storila; nehaj ji dobrotljivo te¬
žke kazni, ktere še je tvoji pravičnosti
dolžna; reši jo iz ljutih čistilišnih plame-
nev ino jo pripeljaj pred svoje častito ob¬
ličje, po Jezusu Kristusu, svojem Sinu, na¬
šem Gospodi. Amen.

Molitva za brate, sestre ino rodbince.

Vsmiljeni, dobrotljivi Bog! kir si po svo¬
jem svetem Duhu dar ljubezni v serdca svo¬
jih vernih izlil; prosim te za duše svojih
ljubih bratov, sester ino rodbincev, da se
jih vsmiliš ino. je njihovega terpljenja re¬
šiš. Ne glej, o Bog! na njihove grehe, te-
moč na svojo nezmerno vsmilečnost ino na
terpljenje in umrenje Jezusa Kristusa, v kte-
rega so svojo vero ino svoje upanje sta¬
vili; daj jim večni pokoj ino pusti je vniti
v srečni kraj živih. Amen.

364

Molitva za vse, kteri na pokopališči počivajo.

O Bog! kir si keršcanskim vernikom,
kterih trupla so tu pokopane, tolažbo po¬
daril, da jih pepel v posvečenem počiva¬
lišči prihodnjega vstanenja čakajo; prosi¬
mo te, da vsem njihovim dušam, ktere še
neso k gledanju tvojega svetega obličja
prispele, ono po zaslugah grenkega ter-
pljenja in umrenja Jezusa Kristusa milo¬
stljivo dodeliš. Po Jezusa Kristusu, tvojem
Sinu našem Gospodi. Amen.

Molitva za obletnico (ob leti.)

Ozri se milo, o Gospod! na naše po¬
nižne prošnje za duše svojih služebnikov
ino služebnic, kterih obletni den dnes ob¬
hajamo ino za ktere sveto daritvo v tvojo
hvalo prinašamo, da je v družbo svetnikov
sprimeš. Po Jezusu Kristusu, našem Go¬
spodi. Amen.

Jezus, Maria ino Jožef! dajte mi z vami
v miru živeti in umreti. Amen.

Molitva k petini Kristusovim prelivanjem
Kervi.

1. O Jezus! naš Gospod ino Bog! pro¬
sim te po dragi Kervi, ko si jo na večer

365

pred svojo smertjo v Oljskem vertu potil,
reši iz čistilišnega ognja duše vseh rajnih
vernikov, posebno one, kterih se na ze¬
mlji naj menje spomina; ino je vzemi v kra-
ljevstvo svoje slave, da te ondi hvalijo,
časte ino slavijo na vekoma. Amen. Oča
naš . . . Cešcena si . . .

2. 0 Jezus! naša hramba in odrešenje,
prosim te po dragi Kervi, ko si jo pri svo¬
jem groznem bičevanji prelil, reši iz či-
stilišnega ognja duše vseh rajnih vernikov,
posebno one, ktere so svojega rešenja naj
bliže, ino je vzemi v kraljevstvo svoje sla¬
ve, da te ondi hvalijo, časte v ino slavijo na
vekoma. Amen. Oča naš . .. Cešcena si...

3. O Jezus, naš Odrešnik ino Zveličar!
prosim te po dragi Kervi, ko si jo ob svo¬
jem kronanji s ternjem prelil; reši iz tem¬
nic strašnega čistilišča duše vseh vernih
pokojnikov, izvlasti one, ktere še naj dol-
že terpeti imajo! ino je sprimi v sveti raj
svoje slave, da te ondi hvalijo, časte ino
slavijo v na vse večne čase. Amen. Oča naš
. . . Cešcena si . . .

4. O Jezus, ti veselje našega serdca!
prosim te po dragi Kervi, ko si jo ob svo¬
jem grozovitnem križanji prelil, reši iz tem¬
nic strašnega čistilišča duše vseh vernih
pokojnikov, izvlasti one, ktere so si na

366

zemlji naj več z a slu g nabrale, ino je spri-
mi v sveti raj svoje slave, da te ondi hva¬
lijo, časte ino slavijo na vse večne čase.
Amen. Oča naš . . . Ceščena si . . .

5. O Jezus, ti naš edini srednik ino za¬
vetnik (zagovornik) pri Očeti prosim te po
dragi Kervi, ko si jo iz svoje blažene stran¬
ske rane in iz svojega ljubečega Serdca
prelil, reši iz čistilišnega ognja duše vseh
pokojnih vernikov, posebno one, ktere so
tvoji devički Materi naj bolje vdane bile,
ino je vzemi v kraljevstvo svoje slave, da
te ondi hvalijo, časte ino v slavijo navčko¬
ma. Amen. Oča naš . . . Ceščena si . . .

„L i b e f a.“

Reši me, o Gospod! večne smerti na
oni strahovitni den, ko se boste nebo ino
zemlja tresle; kadar boš prišel sveta z o-
gnjem sodit.

Trepečem jaz ino se bojim, ko bo pre¬
iskava prišla ino serdita sodba. Ko se bo¬
ste nebo ino zemlja tresle; kadar boš pri¬
šel sveta z ognjem sodit.

O den tisti, den jeze, težave ino joka,
den velik ino prežalosten. Kadar boš pri¬
šel sveta z ognjem sodit.

36T

Daj jim o Gospod! večni mir, ino sveti
jim večna luč. Reši me o Gospod! večne
smerti na oni strahovitni den, ko se boste
nebo ino zemlja tresle, kadar boš prišel
sveta z ognjem sodit.

„De profundis.“

Iz globočine vpijejo k tebi, 0 Gospod!
duše iz kraja svojega čiščenja.

Nagni milostljivo, o Gospod! svoje uho
k klicanju njihovega duha.

0 Gospod! če boš za pregrehe odgo¬
vor jemal: kdo bo pred toboj ostal?

Le samo pri tebi je odpušcenje: le sa¬
mo ti zamoreš rešiti in oprostiti.

Gospod! one tvoje pomoči čakajo; ti jo
obetaš; one upajo v tvojo besedo.

Gorečneje kakor po jutri hrepene po
tvoji pomoči.

Gospod! ne pusti jih zastonj upati! Vsej
si dobrotljiv ino toliko rad pomagaš.

Kazni ino mok (marter) njihovih gre¬
hov je boš, o Gospod! rešil.

V. Iz kraja čiščenja:

O. Reši o Gospod duše pokojnih.

V. Daj jim v miru počivati.

0. Amen.

368

V. Gospod! usliši mojo molitvo:

0. Ino moj glas k tebi pridi.

M o I i t v a.

O dobrotljivi, milostni Bog! usliši mojo
ponižno molitvo, ino podeli po svoji neskončni
ljubezni ino vsmiljenosti dušam pokojnih milo
odpuščenje vseh pregreh ino razžalj, s kte-
rimi so si ostrost tvoje božje pravičnosti
ino kazni na onem svetu zaslužile. Daj jim
pred svojim božjim sodnim stolom milost ino
vsmiljenje naiti, ino po neskončnih zaslu¬
gah našega Zveličarja večni mir ino večno
zveličanje doseči! Amen.

XX. Svete pčsmi

1. Pesem pri sveti mesi.

1. Pred toboj na kolenih, — O Bog! te mo¬
limo, — In polni želj ognjenih, — K tebi vzdihu¬
jemo. — Daritvo svete maše — Si daj, o Bog!
dopasti, — In vzdihovanje naše — Povišat tvo¬
jo čast.

2. Ko Jezus se je ločil, — Je pri večerji tam

— Prelomil in izročil — Ti kruh prijateljam. —
Posvetil je to vino — Ter ga učencem dal: —To
k mojemu spominu — Storite, vzravno djal.

3. Meso je to, vzemite, —Meso in moja Kri:

— Nikdar ne pozabijte — Kaj Jezus nam stori:

— Za vas on hoče vmreti — (O človek, premi¬
sli to!) — Da da ljudem živeti — Da jim odpre
nebo.

4. To naše darovanje — Vzemi o Bog! od
nas: — Usliši vzdihovanje — In naše prošnje glas !

— Teleta so očaki — Dajali nekedaj: — Zdaj
dari neso taki, — Vaš dar je Jezus zdaj.

K glorii.

1. Vlast, hvala in hvaležnost — Je bila ti in
bo. — Ne pokoj in boležnost, — O Bog odverni
to. — Daj nam miru in grnalia — Le vedno der-
žat se, — Da bodemu brez straha — Gospod!
častili te.

2. Za naše hudobije — Si ti pokoril se; —
Da nas naš greh ne vbije — Dodeli nam vsmil-
jenje, — Bod’ hvala in češcenje — Tud’ Duhu

370

svetemu, — Ker on nam poterpljenje — Dava v
preganjanju.

Pred evangeljem.

1. Iz božjih ust vun grede — Svet evange-
lium, — Njegove so besede, — In slab je slab
naš um. — Bog sam uči, Bog večni, — In Bog
legat’ ne ve; — O srečni, trikrat srečni — Kteri
se ga derže.

2. Besede božje vera — Nam kaže, nas uči

— Presrečno pot, katera — V nebesa gor derži.

— Ohrani to povelje — In nauk svoj pri nas; —
Daj nam po tem veselje — S toboj na večni čas.

K Kredo.

1. Bog Oča! mi spoznamo, — Da vse je tvoja
stvar, — Kar je in kar imamo, — Dobrote tvoje
dar. — Od tebe vunkaj ide — Sin rojstva več¬
nega, — Spočetje njega pride — Od Duha svetega.

2. Maria je rodila — To božje deleče , —
Devičtva ni 'zgubila, — Ne pred, fud’ potler ne.

— Naš greh je njega vmoril — Za greh je bil
prodan, — ln kakor je govoril, — Je vslal na
tretji dan.

3. Na desni rok’ Očeta — Je v svetem raju
zdaj, — Še pride, to obeta, — Samo, ne vemo,
kdaj. — Pak kadar se izide — Za svet odmer¬
jen’ čas, — Tak vemo, da spet pride— Očitno
sodit nas.

4. Sosedsko kerščenikov, — Alj Cirkvo ver¬
jetno — Občinstvo tud’ svetnikov, kar je oblju¬
bljeno. — Tud’ grehov odpuščenje — Na temi
svetu zdaj — Trupla tega vstanenje — Po tem
pak sveti raj.

371

K darovanju.

1. Naj, Bog! dopade tebi, — Kar ti daruje¬
mo, — Bes kruh je sam na sebi, — In vino le
samo; — Pak ’z kruha ino vina — Bo kmalu, kar
zdaj ni: — Edin’ga tvoj’ga Sina — Meso in pra¬
va Kri.

2. To naše darovanje, — O Bog! ne zverzi
to, — Vse misli ino djanje — Ti zdaj darujemo.

— O daj, da bomo zvesti — Teb’ Oča v svojih
dneh. — Odvzem’ od naše vesti — Težilo vseh
pregreh.

3. Vse naše premoženje, —Ves živež in te¬
lo, — In tud’ naše življenje, — Vse to naj tvoje
bo. — Daj nam po svoji volji — Zdaj dež, zdaj
solncni svet, — Pokaž’ na žitnem polji — Dobrote
svoje cvet.

K Sanktusu. .

1. Povzdignemo kerstjani! — Vsi svojo pesem
zdaj, — Zapojmo vkuper zbrani — Svet, svet na
vekomaj. — V nebesih in na zemlji — Se vidi
njega moč, — Nevernikom odjemlji — O Bog njih
uma noč!

2. Da oni luč, katere — Do zdaj ne vidijo,

— Spoznajo, udje vere z nam’ tvoje bodejo. —
Da čast’mo skupej tega — K nam priidočega; —
Čast njemu sc razlega — In hvala angelska.

P« povzdigovanji.

1. Mi molimo klečeči — Boga zakritega, — 0-
ko ga ne razloči, — Pak vera znanje da. — Zdaj
tukaj brez pogleda, — O Bog! te vidimo,—Za¬
dosti je beseda, — Da tebi verjemo,

24 *

372

2. Na lesu svet’ga križa — Je Bog zager-
nen bil, — Zdaj, vera nas previža, — Je človek
tud’ se skril. — Ti dar dobrote tvoje — Kruh
tvojih angelov — Opomni misli moje, — O Bog!
da s’ za me vmerl.

3. Naj spere dušo mojo — O Jezus! tvoja
Kri, — Dodeli milost svojo, — O morje milosti!

— Kar zdaj te nam zagerne, — Naj 'zgine, o
Bog! spred nas, — Naj skoro nam odgerne —■
Svetlobo tvoj obraz.

K zauživanju.

1. VePk čudež se nam kaže, —• VePk ču¬
dež se godi: — Gospod je to, in naše — Oko ga
vid'lo ni. — Podobo ima vina, — Podobo kruha
sam, — Ne le zavolj spomina: — Meso in Kri
je tam.

2. O srečni, kdor ver’jeme, — Da tukaj Ja-
gne je, — Katero nam odvzeme — Vseh grehov
butare. — Le ti je kruh, to vera — Kerstjane
poduči, — Le ta je jed, katera — Nam dušo
preživi. „

3. Ce ga na konci življenja — Po vrednem
vžijemo, — Se smerti občutenja — Več bali ne
bomo. — Težave in bridkosti — Se ti ne bode
bal, — Kateremu v slabosti — Bog sam pomoč
bo dal.

4. O Jezus! čast in hvala — Naj tebi večna
bo; — Ljubezen nam je dala, — Ljubezen tvoja
to: — Užitek tvoj’ga Mesa — lno tvoje Kervi,

— Življenje in nebesa, — Veselje v večnosti.

5. Daj tega nam želeti, — Goreti od želje!

— Daj tega nam prijeti, — Ko bode ločenje, —
Da bodemo s tem istim — Na pot se vzdignoli —
In vsi s serdcem čistim — V nebesa noter šli.

373

K koncu.

1. Ker smo zdaj meso sveto — Spodobno
slišali, — Ponov’mo čast odpeto — In hvalo z
angelci, — Dopade naj mu djanje — Opravljen’ga
daru; — ’Zvir’k gnad bod’ to dar’vanje — Nam
dolžna čast Bogu.

2. Pomoči derž’mo božje — Se skoz in skoz
terdno, .— Le ta naj nam orožje — Pred vso hu-
doboj bo. — Brez greha da naj stati — Pred sod-
boj zadnji dan; — Od angelov nas zbrati — Na
njega desno stran.

2. Druga pesem pri sveti mesi.

K y r i c.

1. Pred stolom tvoje milosti — Tvoj verni ljud
kleči: — In tebe Bog! v ponižnosti — Svoj’ga
serdca časti. — Štor’ milost tem, kteri žele — V
solzah oprat’ svoje dolge: — Odpusti Oča! greš-
nikam, — In skazi se dobrotljiv nam, — Dobro¬
tljiv — nam, — Dobrotljiv skaž’ se nam.

2. Ob dari tvoje smo prišli, — Kakor izgu¬
bljen’ sin, — In kakor ovce smo zašli. — 'Zgu¬
bili tvoj spomin. — Alj Oča vsega vsmiljenja! —
Na serdca polne zgrivanja — Z dopadenjem doli
poglej, — In svojo milost sopet daj; — In milost
— daj — In milost sopet daj.

3. Vsej delo vsi smo tvojih rok, — In tvoja
vlastna stvar, — O pri slabost svojih otrok — Naj
viši Gospodar! — Za spravo zdaj darujemo —
Tvoj’ga Sinu darujemo. — O Bog! skoz njega
sveto Kri — Vse naše grehe nam omij — Vse
nam — omij, — Vse grehe nam omij.

374

G I o r i a,

čast bod’ na visokosti —• Bogu na vekomej,

— In mir po širokosti — Na zemlji bod’ vselej.

— V ponižnosti pojemo, — Teb’hvalo, trojni Bog!

— Od tebe mi prijmemo — Rešenje iz nadlog.

E v a n g e 1 j.

Iz tvojih ust izide — Svet’ evangelium, —
Na dno le to se snide — Vseh kristjanov um. —
Modrost nas sama viža, — Resnica nas uči, —
Kdor so pod njo poniža, — Ti srečno prav živi.

Kredo.

1. Gospod! pred toboj s trepetanjem — Te
tvoja revna stvar spozna — On verje z živim
spočtovanjem — Na tebe pravega Boga! — Tud’
verje v ljub’ga Sina, — Spočet’ga od svet’ga Du¬
ha — Kater’ga Jesa korenina — V devičkem cvetji
je vzcvetla.

2. Da je prišel iz zgolj ljubezni, — Da nas
bi spravil vspet s tobo, — Da na-sevzel je vseh
bolezni, — Prelil na križu Kri svojo, — Da vspet
je vstal, pekel premagal, — Na desni tebe zdaj
sedi, — Da nas bo nekda vse prevagal — Sod¬
nik pravični vseh stvari.

3. Da sveti Duh nam Cirkvo viža, — Da bo
do konca vedno ž njo, — Da kdor se k njem’ v
solzah približa. — Vseh grehov vspet očiščen bo:

— Da sopet nekda bomo vstali. — Vseh svetih
družba 'zprosi nam: — Da bomo skupej vživali

— Življenje večno z Jezusam.

375

/ ' . . _

Darovanje.

1. Tvoj mešnik zdaj daruje; — Gospod! le
te dari, — Z  njim tud’ y tvoj lju'd vzdihuje — In s
serdcem gor’ puhti. — Cist kruh je ino vino —
Za grehe nase dar. — Ktvoj’ga Sina spominu —
Je obložen oltar.

2. Vzem’ Bog! le to dar’vanje, — Dobrotljiv
Oca naš — Omeči te vzdih’vanje, — Da namvspet
milost daš, — Le smert in Kri presveta — Tvoj’-
ga ljub’ga Sinu — Nam da tolaž, da vzeta—Ta
prošnja bo v nebo.

S a n k t u s.

L Poj: sveti, sveti, sveti — Je Bog in naš
Gospod, — Z angeli pojte: Sveti — Si ti Bog
Sabaot. — V nebesih in na zemlji — Vso hvalo,
čast vselej — Od stvari svojih jemlji — Zdaj in
na vekomej.

2. Veseli vkup pojemo — Iz serdca celega,

— In tega vsi sprijmemo, — Kot’ svojega Boga,

— Kteri v imeni pride — Gospoda našega: —
Cel svet se k časti snide — Sinu njegovega.

Po povzdigovanji.

1. Poglej, o Oca! z visokosti — Milostivo
dol’ na ti oltar, — Kder prinesemo po dolžnosti
Tebi predopadljivi dar. — Ti dar je sam tvoj Sir^
edini — Iz zgolj ljubezni darovan, — Kteri ena¬
ko kaki ž’vini — Je strašno bil za nas zaklan.

2. On vse slabosti naše nosi — Da nas pri¬
pravi v sveti raj ; — On pri Očeti za nas prosi,
—• De b’ mi živeli vekomaj. — Naj te ljubezen ta
ognjena — Skoz prošnjo, Jezus ! omeči, — Da se
od tvoje smerti cena — Nad nami nikdar ne'zgubi.

376

Agnus Del.

Poglejte božje Jagne, — Kak’ toči svojo Kri,

— Kako on glavo nagne — In za nas omedli. —
On grehe proč odjemlje, — On nosi vse dolge:

— Pokrajne cele zemlje, — Skoz njega mir dobe.

Duhovno obhajilo.

Gospod! jaz nesem vreden — Da b’ tebe
dnes užil, — Alj reci da bom vreden —• In bo¬
dem sopet živ. — V duhu tebe prijeti — Iz serd-
ca jaz želim. — Daj ženin naš presveti — Da
milost zadobim.

K koneu.

Daritvo smo končali — Ti dar je Bog! tvoj
Sin, — Mi smo vsi vkup spoznali .■— Tvojih da¬
rov spomin. — Skoz njega smo prijeli — Re-
šenje svojih zvez, — Zdaj zadnjič nam dodeli

— Svoj žegen iz nebes.

Pesem, kadar se sv. meša za mertvim
obhaja.

1. Z globočine se glasi: — Mili glas v ne¬
bo kriči: — Vsmiljen Jezus! reši nas, — Vsliši
naš’ga vpitja glas!

2. Duše z ic vzdihujejo, —, Ostro tam pla¬
čujejo; — Cista duša mora bit? — Ko v nebesa
hoče prijt’.

Med berilom.

1. Poslušajte bratje vi, — Kak se v večno¬
sti godi, — Kiier plačuje večni Bog — Po pra¬
vici vsaki dolg.

377

2. Tam odperte bukve so, — V njih se de¬
la vse bero, — Vsaka ura, vsaki dan, — Vsaki
človek, vsaki stan,

3. Tam izgovor ne velja, — Nič utajit’ se ne
da; — Kar je človek tu sejal, — Bo sodnik mu
ondi dal.

Darovanje.

1. „0h prijaflji, vsmil’te se — Vi nam vsej
pomagajte? — Položite na oltar — Za nas svoje
serdce v dar P

2. ,,Z mešnikom se združite — Sveto meso
služite: — Ona bo hladilo nam, — Ona tud’ pla¬
čilo vam, u

3. Naš plačnik sam Jezus je, — Kir za nas
daruje se: — Ker za nas na križu vmerl — Nam
bo tud’ nebo odperl.

S a n k t u s.

1. O neskončno vsmiljen’ Bog! — Reši duše
iz nadlog! — Naj v nebesih tam pojo — Tebi
pesem angelsko.

2. Svet’ Gospod, Bog Sabaot,—Kir sevsmili
revnih s’rot, — On rad vsliši vbogih glas; — Hvala
njemu vsaki čas!

Po povzdigovanji.

1. Jezus svojo Kri prelil, — Da bi svet zve¬
ličan bil; — Duše veselite se, — Vaš plačnik sam
Jezus je.

2. Ena kaplja nja Ker vi — Vaše martre po¬
gasi. — Ljubi Jezus! vsmil’ se njih — In očisti
grehov vseh.

3. Mertvi opominajo: — „Skerb’te bratje za
nebo — Dokler še imate čas; — Spomnite sc
tudi nas.

378

Med svetim obhajilom.

1. Jezus se nam da vzit’ —• V podobi kru¬
ha skrit; — Kar mi tu verujemo — Tam v ne¬
besih gledajo.

2. Skoro v svetem raju tam — Veselit’ se z
Jezusom — Verne duše premočno — Črez vse
drugo željne so.

3. Oca vsega vsmiljenja, — Glej na Sina svo¬
jega! — Glej skoz njega pros’mo te — Vernih
mertvih vsmili se!

Končanj c.

1. Bog jim večni pokoj daj, — Večna luč jim
sveti naj? — V miru naj počivajo, — Svet’ga
raja vživajo.

2. Naj veselo vstanejo, — Kadar k sodbi poj¬
dejo! — Vsem po smerti vživat daj, — Večni
Oča ! sveti raj.

Pesem k povzdigovanju.

1. Svoje serdca povzdignimo — Zdaj k več¬
nemu Bogu; — Častimo ino hvalimo — Sveto
Rešnje Telo. V podobi kruha belega, —Iz svoj’-
ga serdca celega — Davajmo hvalo Jezusu -— V
Telesi llešnjemu.

2. Premisli grešni človek ti, — Kaj Jezus je
prestal, — Za te v poterpežljivosti — Se voljno
v smert podal. — Do smerti je pokoren bil — Do
zadnje kaplje Kerv prelil, — Da bi tebe 'zgublje¬
nega — Zveličal grešnika.

3. ’Z ljubezni je postavil nam — Ti sveti
Sakrament. — Ker pri zadnji večerji tam — Je

379

storil testament. — Zdaj Jezus v njemi sam ži¬
vi, — Nam svoje milosti deli — V podobi kruha
belega — Se dušam vživat da.

4. V ponižnosti klečimo zdaj, — 0 Jezus!
pred tobo; — Za toliko gnad te hval’mo naj —
S serdcno hvaležnostjo. — Le tebi zvesto služiti
— ETčemo vse svoje žive dni ; — Ker bomo pak
ločili se, — Daj nam zveličanje.

1. R žcgrni.

Častimo te •— Živi kruh angelski! — O pra¬
vi človek vkup, — Ino ti Bog nebeški; — Sve¬
to, Sveto, Sveto — Sveto črez vse Sveto — Je¬
zusa Rešnje Telo — V svetemi Sakramentu.

Po žegnu.

Nikdar nas ne zapusti, — O Jezus vse slad¬
kosti! — Posebno pak poslednji čas — Oh bodi
Jezus ti pri nas! — Častito vsak čas bodi — Pre¬
sladko ime Jezus, — Ino ime Maria.

2. R žcguu.

1. Priklonimo se kerstjani -- Pred sveto Re¬
šnje Telo; — Zapojmo vsi vkup zbrani — Čast
ino hvalo Jezusu. v

(Sveto, Sveto — črez vse Sveto — Rešnje
Telo Jezusa — Našega Zveličarja.)

2. Za svet žegen to prosimo: — Zegnaj nas
in celi svet! — K tebi roke gor’ deržimo;—Vsli-
ši nas, te proshno vspet. (Sveto . , .)

380

K zadnjemu žegnu.

3. Kadar bomo morli vmret, — Ljubi Jezus!
vsliši nas! — Da bomo mogli prijeti — Te po
vrednosti ti čas. (Sveto, Sveto . . .)

1. Pred predigoj.

1. V Očeta ino Sina — In Duha svetega, —
V časti tega imena — Častimo mi Boga. — Ta
molitva je sveta, — S kteroj je učil — Kristus
častit’ Očeta — In jo nam naročil.

2. Oča naš, kir v nebesih — Kraljuješ ve¬
komaj — Na dušah in telesih — Ti nam svoj že-
gen daj. — Vselj bodi posvečeno — Tvoje sveto
ime; — Svetejše ni nieno, — Kakor to tvoje je.

3. Tvoje kraljevstvo pridi — Po naši smerti
k nam, — Volja tvoja se snidi — Na zemlji ka¬
kor tam. — Daj nam vsakdenj’ga kruha — Za du¬
šo za telo. — Pošlji nam svct’ga Duha, — Da
nam ga žegnal bo.

4. Odpusti, mi želimo — Vse naše gre'he nam
— Kakor mi odpustimo — Vsem svojim dolžni-
kam; — Ne vpelaj nas v skušnjavo, — Od zlega
reši nas. — In daj nam misel pravo, — Te lju¬
bit’ vsaki čas.

2. Pčsem pred predigoj.

1. Mario angel počasti: — „Maria bod’ češ-
čena! — Milosti vsa polna si, — Tak’ srečna ni
niena, — Gospod je s toboj blažena — Si med
vsemi ženami.“ — O Mati Sina božjega! — Ma¬
ria bodi z nami!

2. Presrečno je tvoje telo, — K’ si Jezusa
rodila; — On tebe vseli vslišal bo, — Kar kolj ga

boš prosila. — Maria! prosi ti za nas, — Da sreč¬
no tu živimo — In kadar prijde zadnji čas,— Se
ondi veselimo.

1. Pesem pred keršeanskim naukom.

1. Čujte, čujte o kerstjani — Slišite veseli
glas! — Poslujšajte skupe zbrani,—Vsmiljen Je¬
zus kliče nas. — Z nami hoče govoriti — Od
kraljevstva božjega, —Po namestniku učiti — Nas
življenja večnega.

2. Ljubi Jezus! le govori, Ti življenje večno
’maš; — Fak tud’ zemljo dobro stori. — In po-
žegnaj, kar nam daš. — Kakor rosa suho zemljo,
— Dušo nauk napoji — Da jo k večnemu ži¬
vljenju — Sopet novo oživi.

3. Sveti Duh, ti Oča luči, — Črez vse verne
se razlij — Nas po učitelji uči — Geni serdca
vseh ljudi! — O da b’ zvesto ohranili — Jezusa
veseli glaš! — Vse kar bomo ga prosili, — Bo
tud’ Jezus vslišal nas.

2. Pesem pred keršeanskim naukom.

1. Pridi sveti Duh! razširi— Svoje gnade luč
črez nas; — Peljaj nas po pravi tiri — K naši
sreči vsaki čas!

2. Daj nam želje k nauku, — Nam pomagaj
vsakemu: — Vseli ravno tak’ živeti, — Kakor ho¬
češ ti imeti.

Po keršcanskem nauka.

1. Srečen, srečen, kdor ohrani, — Kar nas
Jezus je učil, — Vsega hudega se brani, — Pred
kterim je svaril; — Vir življenja Večnega — So
besede Jezusa.

382

2. Učenosti: tovaršice — Nam življenje slaj-
šajo, — In čednosti: tolažnice — Nam tcrpljenje
lehčajo; — Nas učijo prav živet’, — Ino nekda
srečno vmrct’.

3. Čast, lepota in bogatstvo — Vse le kratek
čas terpi, — Vse posvetno res! bahatstvo — V
prah, v pepel sc spremeni. — Prešla bo zemlja
nebo — Nauki ostanejo.

Pesem ob kvaternih nedeljah, kadar je sv.
R. Telo izpostavljeno.

1. Pritecite sem kersljani — Božje ljubezni
užgani! — Prijte Jezusa častit — K’ je v podo¬
bi kruha skrit.

2. To je tva presveta mana — Iz nebes na
svet nam dana, — Nas popotnike živi — K de¬
želi obljubljeni.

3. Da v nebesa človek najde — Sc Bog v
jed med nami znajde; — Duša se ne pogubi —
Ko tega kruha živi.

4. O preženi nam skušnjave — In pregrešne
vse zmotnjave, — Kugo, vojsko, lakoto — In kar
bi nas kvarilo.

5. Daj moč svetega življenja, — Bridke sol¬
ze spokorjenja, — Živo vero, upanje — Iz lju¬
bezni množenje.

6. Kadar treba bo umreti, — Daj se vredno
nam prijeti, — Ino vzemi nas v nebo — Med
množbo izvoljeno.

7. Ljubi Jezus! čcšccn bodi, — Tud’ med
nami in povsodi: — Z angeli in Serafi — Na j te
vsaka stvar časti.

383

1. Pesem adventna.

1. „Vi oblaki ga rosite! — Ali zemlja nam
ga daj. — - Ve nebesa ga pošljite — Skor’ Zve¬
ličarja sveta.“ — Milo so ljudje vzdihvali, — V
grehih.in temi ječali; — Bog je bil zemljo pre¬
klel^ — Greh ne bo človeku vzel.

2. Oča se nebeški vsmili, —Vidi  toljko bo¬
lečin, — Da bi se ljudje rešili, — Se ponudi več¬
ni Sin. — D’vico Gabriel pozdravi, — In Maria
čista pravi: — Glej pokorno je serdce — Karmi
Bog zdaj zapove.

3. Zgodba sveta in vesela! — Nam odklene
vsem nebo: — Glej Devica je spočela, —In Be¬
seda je meso! — Pred Gospoda pokleknimo —
Njega milost zahvalimo; — Blagor tebi, grešni
svet, — Jezus pride greh odvzet.

4. Bratje! dosti ’že je spanja, — Glas nebe¬
ški kliče nas ; — Den se bliža, noč odganja, —
Zdaj prihaja srečni čas. — Odverzimo vso hudo¬
bo, — Oblecimo pak svetlobo, — Da preide gre¬
hov noč, — In nas vodi božja moč.

5. Ne živimo več pregrešno, — Svet’ apo-
stelj nas uči: — Ne nečisto ne požrešno, — Ne-
vošljivost naj beži. — Naj se vsak pred njim po¬
niža, — Kter’ga prihod se nam bliža, — Da bo s
čistim serdcem vsak, — Le Zveličarju enak.

6. O Zveličar! pridi skorej, — Da se spolni,
kar želim, — O prinesi moč odzgorej,- — Da se
čisto spokorim. — Ti prinesi mir nebeški, — Da
ga vživa duh človečki, — Daj da pridem sodni
dan — Med ovce na desno stran.

384

2. Salve Regina.

1. Vsi verni kerstjani — Zdaj stopite naprej

— In Boga z veseljem, — Prav hvalite vselej.
(Rec’mo Ave Maria — S serdcem in ustmi — Poj :
Salve Regina — Vse ure, vse dni.)

2. Mario častiti — Je naša dolžnost. — Na
tron jo postav’la, — Je božja modrost. (Rec’mo
Ave . . .)

3. Njo časti, jo hvali, — Bog Oča, Bog Sin,

— Bog svet’ Duh poviša — Nje vePki spomin.
C Rec’mo Ave . . .)

4. Mario z milostjo — Napolnil sam Bog —
Za svojo nevesto — Je ’zvolil svet’ Duh. fRec’-
mo Ave . . ,)

5. Brez madeža vsega — Spočeta je b’la. —
Čistosti ji kača — Nikdar ni pič’la. (Rec’mo Ave...)

6. Pri Bogu je ona — Naj žlahtnejša stvar

— Če druga dat’ nejmaš, — Daj serdce za dar.
(Rec’mo Ave . . .)

7. Kdo more umeti — To božjo skrivnost!

— Maria nam 'zprosi — V potrebi milost, (Rec’mo
Ave . . .)

8. Vse brate in sestre — Katolške vere —
Sprimo za svoje, — Sine in dčere. (Rec’mo A-
ve . . .)

9. Če v grehe padeš, — Alj v grehih ležiš,

— K Marii priteči, — Pokoro dobiš. (Rec’mo
Ave . . .)

10. O vsmiljena Mati! — Ti grešnikov trošt!

— Kdor k tebi je prišel, — Je našel milost. (Rec’»
mo Ave . . .)

11. Črez solze spokornih — So  rada vsmi-
liš, — Vse žalostne serdca—Bogu izročiš. (Rec-
mo Ave , . ,)

385

12. Pred tvoj’mi nogami — Jaz skesan kle¬
nim ; — Sem večkrat greh storil: — Poboljšat’
želim. (Rec’mo Ave . . .)

13. 0 Mati! ponižno — Te prosim jaz zdaj ;
Od greha me vari — In milost mi daj. (Recmo
Ave . . .)

14. Če bode moj jezik — Besede ’zgubil —
Maria! na tebe — Bom v serdci mislil. (Recmo
Ave . . .)

15. Jaz, kadar bom vmiral, — O Mati po¬
glej! — Te dušo ti sprijmi, — In hrani vselej.
(Rec’mo Ave . . .)

16. Maria, Maria! — Jaz sklenem svoj glas,

— Nebeška kraljica — Usliši ti nas! (llccmo A-
ve Maria . . .)

1. Pesem božična,

1. Pastirci vstanite ! — Kaj spite nocoj ? —

— Ležišča pustite — In čujte z menoj. — Oh
luč se nam sveti — Prelepa z nebes, —Ker Je¬
zus presveti — Je prišel zares. — Le v Bethle-
hem pojmo — Kdcr to se godi. — To dete po¬
glejmo, — Devica rodi.

2. Pastirci hvaležni, — Prijazni čuvaj’ ? — O
sreče deležni — V samotnem kraj’—Dež prav’-
ga veselja — Vam doli rosi. — Urez mesta in se¬
la — In zemlje vesi. — Nebeško blišanje—Vsred
temne noči — In petja vrišanje. — Zamekne oči.

3. Naš Jezus presveti — Je v Bethlehem’
mest! — Vi najdete dete — angelov’ cest! —
Kaj vas bo molilo — In vleklo na*stran ? Alj strah,
oblačilo — Alj revni vaš stan? — Poglejte du¬
hove — Na nebi pojo — Občutenja nove — In
serclčnost dajo.

v 25-

386

4. Oh posfljica s slame — Odeja ’z mehu —
Živln’ca se vneme — Se vzdigne ’z prahu. —
Ubožtvo očitno — In revšina znan’ — Da bo gro-
zovitno — Ti Sin zanič’van — Alj Mati ga greje

— In ljubi zvesto — Solzice razčteje — Ki mu
dol teko,

5. Pastirci darove — Nesite s soboj, — Po¬
ljubne njegove — Ročice nocoj; — Alj zdravega
mleka, —• Alj grozdja — medu — Kater’ se iz¬
teka — Z ogrefga setu. — Tud’ kož ali volne

— Za njega roke, — Ki vsmiljenja polne — Cel
svet prežive.

6. Se milo posmeja — Kor solnčeni žar, —
Ker silno ga žeja, — Povernost’ jim dar. — Na
svoje kolena — Se množca poda, — In moli to
ceno — Za grehe sveta. — Po ver’ premišljuje,

— Kaj tam se godi, — Ročice kušuje, — Tako
govori:

7. „Ker bodeš dorasel — Preljubi naš cir, —
Ovčice boš pasel, — Ko skerbni pastir, — Boš
nosil c’Io vjete — In bolne ovce — Na ramena
vzete — Do črede zveste. — Odpodil boš leva

— Nevsmiljenih tac — Od svojega hleva — Od
svojih ovac.

8. Bo travica rasla — Na pesku, na skal’,

— Kder bode se pasla — Vsa ločna žival. — Ži¬
vina vesela, — Ker prijde domu — Bo tebe že¬
lela — Hvaležna daru. — Vse 'to prerokovano —
Je bilo od nas, — Da bomo vživali —Vse bolji-
ši čas.

9. Vse novo, o Dete! — Ves nov bo tvoj
rod; — Pravičnosti svete — Obhajal bo god —
Ce tudi pregreha — Se vid’ in nje sled ; — Nje
strah le odneha — Ob tvoji besed! — O dolgo je
bilo — Zapcrto nebo — Pak zdaj odklenolo —-
Pred toboj se bo.

387

10. Na daljne glej čase, — Na kraje, noči,

— Edinost naj rase — Da serdca meči. — Raj
uka ta truma — Od tvoj’ga Duha, — Da svetega
šuma — Glas tebe pehlja. — Naj sul’ca se skri¬
je — Nož oster in meč, — Da boja morije—Ne
bode nič več.

11. Da rože cveteče — Na ternji zore, —In
sadje dišeče — Divjaki rode, — Ves strup naj
odenja — Od gadov in kač, — Vesel’ prcno-
vljenja — Vse bode drugač. — Maria posluša,

— Besede obran’ — Pastir’c pak poskuša — Lo¬
čiti se v stran.

12. Moj duh pak žaluje, — Da nesem bil z
vam’, — Kder Mati kušuje — Si Dete na slam’.
Živina ga gleda, — Pastirček tako; — Veselim

— Le solzno oko. — Da b’ z jokom mo-
Jaz jaslice smel! — Odtod’ se ločiti —
Bi nikdar ne htel.

2. Pesem božična.

1. Jezusa pozibljimo, — Serdce k njemu na¬
gnimo. — Nam se je veseliti — Dete lepo ča¬
stiti: (Oj Dete mlado, o Dete sveto.)

2. Njemu se priklonimo , — Z ljubeznjo ga
častimo, — Vsej nam je vsem k veselju — Le
to Dete rojeno. (Oj Dete . . .)

3. Njega svete ročice, — Serdce ino nožiče

— Častito je kušujmo — Kakor Boga spočtujmo.
(Oj Dete . . .)

4. Nam je tukaj ostati, — To Dete darovati,

— Vso čast njemu skazati, Večno hvalo dajati,
(Oj Dete . . .)

5. Je videt’ slabo dete, — Kroti pak silne

25 *

pogleda
citi —

388

vetrc; — Valovi tud’ na morji — So njemu vsi
pokorni. (Oj Dete . . .)

6. Njega persteci slabi — So zemljo, nebo
dali, — Vse gore in planine, — Globoke vse do¬
line. (Oj Dete . . .)

7. Vse cvetlice na polji — Gvanta po svoji
volji; — Sam gvanta potrebuje, — Od mraza o-
medlujc. (Oj Dete . . .)

8. On kermi vse na’sveti, — Da ptičicam ži¬
veti: — Materne persi vživa, — Božja mogoč¬
nost skriva. (Oj Dete . . .)

9. Njegove maljhne oči — So b’le videt ?  brez
moči: — Vse vidijo po svetu: — Nič skrita ni
Detetu. (Oj Dete . . .)

10. Je pustil grade zidat’, — Mesta lepo ob-
cirat’, — V razderti štalici rojen, — V merzle ja¬
sli položen. (Oj Dete . . .)

11. Da bi se mi sprevneli, — Merzlo Dete o-
greli —Z molitvoj, vzdihovanjem, — S pokoroj,
dobrim d’janjem, (Oj Dete . . .)

12. V štal’ci je Jezus rojen, -- V merzle ja¬
sli položen: — Dal nam je vsem spoznati: — Pre¬
vzetnosti sc bati. (Oj Dete . . .)

13. ’Z grehov gori vstanimo, — Hudobo za¬
pustimo, — Lepo nam je živeti, — Če h’čemo
srečno vmreti. (Oj Dete . . .)

14. Če h’čemo v nebo prijti, — Svet nam je
zapustiti, — Nja šege zanič’vati, —Za večnim le
se gnati. (Oj Dete . . .)

15. K Marii pribežimo, — K Jožefu priteci-
mo, — Da bi za nas prosila, — Nebo nam pri¬
dobila. (Oj Dete . , .)

389

1. Pesem postna.

1. Oj Zveličar! daj zapeti, — Kar si mogel
ti terpeti, — Za zveličat’ celi svet, — Fno grehe
vsem odvzet: (Jezus skoz terpljenje svojo,— Mi
zveličaj dušo mojo. — Daj da bo skoz tvojo smert
— Meni sveti raj odpert.)

2. Za pregrehe sojen biti, — Milost pri Bo¬
gu 'zprositi, — V vertu ti za me klečiš, — In
kervavi pot potiš. (Jezus skoz . . .)

3. Tebe vezat’ in suvati, — V krivo sodbo
odpeljati, — Vsa sovražna truma gre: — Ti pak
nič ne braniš sc. (Jezus skoz . . .)

4. Tam sodniki vsi serditi — Trinogom te da¬
jo biti: — Vliva sc nedolžna Kri — Pod ostrimi
šibami. (Jezus skoz . , .)

5. Sina bož’ga zasram’\ ati, — Nove bolečine
dati, — Tebi krono ternjevo — V sveto glavo bi¬
jejo. (Jezus skoz . . .)

6. Ves nedolžen križan vmreti, — Moraš te¬
žki križ zadeti, — Vleči na Kalvario, — Ta na
mertvečko goro. (Jezus skoz . . .)

7. Voljno se pustiš moriti, — In na strašni
križ pribiti: — Odrešenje dopolnit’, — In Boga
zadoSt’ storit’. (Jezus skoz . . .)

9. Oj Zveličar ljubeznivi! — Moji grehi so
bili krivi, — Da si ti na križu vmcrl, — Tak’ ne¬
besa mi odperl. (Jezus skoz , . .)

10. Tebe, Jezus! pomilujem, —Svoje grehe
obžalujem, — Daj da tvoja Rešnja Kri — Se na
meni ne 'zgubi! (Jezus skoz . . .)

11. Pobožno hočem živeti, —• Radovoljno vse
terpcti; — Ako z Jezusom terpim, — Se tud’ ž
njim tam veselim. (Jezus skoz . . .)

390

2. Pesem postna.

1. Daj mi Jezus! da žalujem, — Smert, ter-
pljenje objokujem, — Kar si Jagne ti prestal, —
Grehe 'zbrisal, milost dal. — (Jezus! daj da tvoje
rane — Nas presunejo kerstjane; — Smert ter-
pljenje prebridko — Naj nam moč ob smerti bo.)

2. Nas odrešit’ smert si 'zvolil, — Pred 0-
četom trikrat molil; — Si kervavi pot potil, —
Keljh terpljenja čisto ’zpil. (Jezus daj . . .)

3. Kervoloki te obdali, — Te zvezali in pel¬
jali, — Oklenoli ti roke, — Ktere celi svet derže.
(Jezus daj . . .)

4. Trinogi so te sodili, — Križaj ga, hudo¬
bno vpili, — Tepli, tolkli, da se Kri — Iz bole¬
čih ran cedi. (Jezus daj . . .)

5. Ternje bode čelo tvoje — Za velike grehe
moje; — Tebe Jezus kralj sveta — Se ti v roko
terst poda. (Jezus daj . . .)

6. Oh! na križ so te razpeli — In na križu
še te kleli; — Toljko si za nas terpel — In za
naše grehe vmerl. (Jezus daj . . .)

7. Naši grehi so te 'zdali, — Tebe Jezus!
zasram’vali; — Za naš greh si tepen bil — In na
križu Kri prelil. (Jezus daj , . .)

8. Daj nam tebe le iskati, — Svoje grehe ob-
jok’vati, — Da se tvoja Rčšnja Kri — Nad kerst-
jani ne 'zgubi. (Jezus! daj . . .)

3. Posebno za veliki ceterlek.

1. Grešnik! glej žalost Marie! — Kako za Je¬
zusom vpije. — Pred ko se je proč podal, — Je
tako slovo jemal:

391

2. O moja ljublena Mati!—Zdaj moram slo¬
vo jemati, — Zdaj grem ta v Jeruzalem, — Tam
bom od Judov vmorjen.

3. Ona pravi, Dete moje! — Spomni se Ma¬
tere svoje: — Kdo me zdaj tolažil bo ? — O moj
Sin, naj grem s tobo.

4. Ljubezniva moja Mati! — Takih težav ni
prestati: — Ne bom tcrpel, ti povem, — Kakor
zdaj, ko od te grem.

5. Moj Sin! mil Materi bodi: — Ne kaži se
— ta ne hodi; — Mene pošlji, da tam grem —
Da jaz za te umerjem.

6. O priserdčna moja Mati! — Sam moram
moko (martro) prestati, — Če ne bom terpel le
to, — Nien ne poide v nebo.

7. Moj Sin! vem to mora biti, — Da moraš
svet odrešiti: — Vsej ne pusti tak grozno — Ju¬
dom martraf se strašno.

8. O Mati! to h’ccm storiti, — Do kaplje vso
Kerv preliti, — Da grešnik vseli spozna, ~ Me
ne martra več keda.

9. Moj Sin! dol’ bom pokleknola,—Tebe pre¬
lepo prosila: — Zakaj od mene zdaj greš, — Ker
za tako martro veš.

10. Čas je prišel, Mati moja! — Zastonj je
vsa prošnja tvoja, — Sklenolje Bog Oča to, —
Da bom j utre že mertev.

11. Zavpije Maria Devica: — Kam pojdem
te sirotica; — Vsmil’ se tisočkrat Bogu, — Da
sem učakala to!

12. Mati moja! te objemem, — In od tebe
slovo vzemcm; — Zahvalim te za vse lepo, —
In te izročim Bogu.

13. Moj Sin! k tvojim nogam padem —Pred
ko te jaz objemem, — Se enkrat: Naj grem s to¬
bo — Alj mi serdce poč’lo bo.

m

14. Mali moja! luka bodi, — Z menoj več na¬
prej ne hodi: — Prile prijatelji — Mojo Mater
tolažite.

15. Oh! moj Sin! vsej to dopusti, — Da te
poljubim s svojimi ustmi, — Žegnaj me! vpije pred
njim, — Bog obar’ le ljubi Sin !

16. Žegnam te zdaj Mali moja ! — Ino po¬
ljubim roko tvojo, — Pridi črez te božja moč —
Men’ na križu lehka noč.

17. Jezus Mario zapusti: —• Grešnik sc ne
boš k njej spustil? — Taži (troštaj) jo, in reci
zdaj : — Bod’ čcščena vekomaj.

18. O Maria! Serdce tvoje — Kaj terpi za
grehe moje! — S toboj jokal bom vselej — Do¬
kler ne prijdem v sveti raj.

4. Pesem postna.

1. Kraljevo znamenje stoji: — Svet križ! ne¬
beška luč gori; — Na njem življenje smert stori,
— Življenje s smertjo nam dobi.

2. Za nas je od Kervi neznan, —Odperta je
jegova stran, — Lije mu Rešnja Kri iz ran, —
Da je bil svet greha opran. .

3. Zdaj je Zveličar dokončal, — Kar je Da¬
vid prerokoval, — In narodom oznanjeval, — Da
bo z lesa Bog kraljeval.

4. Prelepo in sveto drevo, — Erdeče pisano
s Kervjo! — Bilo si ti vredno samo — Nosit
tak’ sveto Telo.

5. Na te je pribita bila —Odkupščina vsega
sveta, — Pravici žalen’ga Boga — Da je rešila
rop pekla.

393

6. Češčen si ti presveti križ! — Le ti nam
upanje deliš; — Le ti nam milost zadobiš — Pre¬
grehe nase 'zgladiš!

7. Čast, hvala bodi vekomej —- Nebeškemu
Bogu vselej. — Presveti križ nam vernim daj,—
Da prijdemo v nebeški raj.

5. Pesem postna,

1. Žalostna je Mati stala, — Pod križem mi¬
lo jokala, — Ker je visel njeni Sin: — V žalost
je Serdce vtopljeno, — Vse pobito, prebodeno —
Z mečem dušnih bolečin.

2. O kaj žalosti prestati — Morlaje presveta
Mali, — Ktere Sin je rešil svet. — Otožna me¬
dli jokuje, — Vzdiha, gleda trepetaje, — Kaj nje
Sin terpi razpet.

3. Kdo bi solz ne jel točiti, — Ce Mario vi¬
di, biti — Oh v bridkosti, ko je ta? — Kdo li v
serdci ne žaluje, — Če to Mater premišljuje, —
Ker terpeti toljko ’ma?

4. Grehe ljudstva na se vzeti, — Vidi Jezu¬
sa terpeti, — Vdati šibam se voljno, — Gleda
svoj’ga Sina milo, — Ko ga vse je zapustilo, —
Kadar nagnol je glavo.

5- Mati! Izvir’k ljubezni prave, — Daj mi
te težave, — Daj da solz mi grenkih dar! — Sto¬
ri mi serdce se vneti, — In za 4  Kristusa goreti,

— Da mu bom prijetna stvar.

6. Sveta Mati! to te prosim: — Rane Kri¬
stusa naj nosim, — Vtisni meni je v serdce; —
da rane tvoj’ga Sina, — Naših grehov bolečina

— V živo mene tud’ bole.

7. Daj, da s toboj rad žalujem, — Svoje gre¬
he objokujem, — Dokler tuka še živim, — Poleg

394

križa da prebivam, — In s toboj solze prelivam,

— ’Z celega serdca želim.

8. 0 devic ti vseh Devica, — V žalosti nam
tovaršica, — Daj da jočem se s toboj, — Smert
da Kristusa ostane, — Meni v serdci; naj tude
rane — Bodo vedno pred menoj.

9. Naj se totih ran navzemem, — In od križa
ves vnemem, — Kristusu da bom podan. — Du¬
šo vneto in gorečo — Mati obvar’vaj v nesrečo,

— Kadar pride sodni dan.

10. Tvoj’ga Sina križ me hrani, — Ino smert
njegova brani; — Mi pomoč in milost daj. —Ko
bo smert telo zadela, — Daj, da bo tedaj prijela

— Duša moja sveti raj,

6. Pesem postna pred predigoj.

1. Sem, sem, o grešnik prijdi, — Poglej na
Jezusa, — Prestrašno tam na križu — Za te ra¬
zpetega. — Njega sveto lice — O grešnik ti po¬
glej ! — Glej kak’ je polno Kervi — Je brez po¬
dobe vse.

U. Od nog celo do glave — Je Jezus ves
poln ran, — Ni videt’ kože zdrave, — Vsak ud
mu je razklan. — To so grehi tvoji — Njemu u-
činili — Jezusa so tisti — Oh na križ pribili.

3. Glej! Jezus zdaj umerje, — Nagne svojo
glavo — Od prevelike martre — Pusti svojo du¬
šo. — Zdaj solnce luč 'zgubi, — In mesec otem-
ni: — Za Jezusa se žali, — Kir na križu visi.

4. Oh, križani moj Jezus! — Ponižno te pro¬
sim, — Oh bodi ti moj Jezus! — Da duše ne
'zgubim, — Tvoja presveta Kri — Bod’ meni k
pomoči — Te, kadar moja duša — Se telesa loči.

395

Pesem križevega pota.

Moja duša premišljavaj, — Kak Zveličar Ivoj
terpi, — In razjokano vzdihavaj, — Da za te pre¬
liva Kri. — Milost pri njem boš dobila, — (0 le
truda se ne boj) ; — Ko si jo skoz greh 'zgu¬
bila : — Jezus bo dobiček tvoj.

1. Glej! kak Jezus vsa pravičnost — Pred
Pilatužem stoji, — Kak’ nevsmiljena krivičnost —
Tožit’ ga sc ne boji: — Kriv on ni — Pak nič
ne dene: — Moral bo pravičnivmret’. — Sodnik
svojo sodbo sklene, — Kak’ jo h’čejo Judje ’met’.

2. Od Pilatuža obsojen — Jezus dalje peljan
je, — Ino narod nepokojen — Dela mu težave
vse. — Težki križ mu naložili — Ga kervavo ste¬
pli so, — Vlekel ga je v smertni sili, — Skazal
tak’ pokornost vso.

3. Jezus pervič s križem padne ~ Od veli¬
ke trudnosti; — Grešne Jude predne, zadne —
Vidimo ga vezati. — Ne h’čejo se spokojiti —
Suvajo ga sem ter ta, — Silijo ga dalje iti, —
Vlečejo pripetega!

4. Tam na bridki cesti sreča — Mati ga v
prežalosti — Straha polna in medleča: — To se
ji pregrozno zdi. — Se za Jezusa žaluje — Nad
težavoj njegovo. — ’Z vsega serdca si vzdihuje :
Sin jo gleda z milostjo.

5. Oh! kak’ težka je ta cesta, — Skoro le dvesto
stopin, — Vemdar ’že ne more z mesta —Dalje
iti božji Sin. — Simon Cirenjan mu more — (On
prisiljen to stori), — Križ pomagat’ nest’ do go¬
re, — Vemdar nebo zadobi.

6. Kar Veronika storila, — Naj nam vsekdar
v serdci bo, — Ko brisalo ponudila — Svojo ž
njim ljubezen vso. -r- Glejmo za to ta na njega,

396

— Derž’mo njegov nauk zdaj — In ga ljub’mo ’z
serdca vsega, — Da dobimo sveti raj.

7. Zdaj med Jude predne, zadne, — Ki ga
silno vlečejo, — Jezus s kiižem drugič padne —
Vsi ga strasno tolčejo, — Kri da curkoma mu te¬
če, — Nikdor ne ’ma milosti; — On pak njim nič
ne poreče, — Tcmoč voljno vse terpi.

8. Jezus ženam se zasmili, — Od vsmiljcnja
gosti joč — Jim ko rosa ’z oči sili, — On je
poduči rekoč : „Vi Jeruzalemske žene! — Le ni¬
kar zavoljo me — Se vam solza naj ne gene: —
Crez se rajši jokajte.“

9. Božji Sin nedolžno Jagne — Tretjič pade
na obraz, — Težki križ se ž njim prenagne ; —
On na tleh leži za nas. — Sam ne more se vzra¬
vnati, — Judje ga potegnejo, — Dalje h’čejo ga
peljati, — Križ drugoč naložijo.

10. Kir nasiti~vse na sveti — In oblači stva¬
ri vse. — Žolč in jesih mora vžeti: — Pitvina
zlo bridka je. — To pak vselj še ni zadosti, —
Temoč še ga slečejo, — Ga oranijo do kosti, —
In ga zasramujejo.

11. Zdaj neznano groznost glejmo: — Jezus
je na križ razpet; — Z njim vso žalost v serdci
mejmo, — Da s težavoj je objet. — Ze na križu
prevzdihava, — Rad umre za grešnike ; — Ljud¬
stvo se mu posmehava, — Ko mu smerti krivo je.

12. Kdar so ga na križ pribili, — Ljudstvu
se zadosti zdi — V zemljo križ so zasadili: —
Med razbojnikom visi. — Zdaj se zemlja strašno
trosi, — Desnik, kir ž njim križan je Milost
si za grehe 'zprosi. — Smertni strah nad Jude gre.

13. Jezus umiraje obledne —Slovo d jeMa-
teri, — Svojo dušo za nevredne — 'Zroča Bogu
večnemi, — Jožef mertvega ti vzeme — S križa

, 397

iMatcri ga da. — Strah je bil od solnčne teme:

— Za njega žalost svet ima.

14. Grob je kredu: Jožef pride — In poko¬
plje Jezusa, — Mala čreda vernih snide — Se,
na tožni pot poda. — Ta do groba ga sprcvaja

— V joku in z vzdihavanjem — Alj Maria bi naj
raji — S svojim vmerla Sinekom.

Zahvala.

I. Jezus! tebi čast in hvala — Bodi za ti
križev pot, — In vse, karkolj bode dala — Tvoja
milost še dobrot. — Ali to ponižno prosim : —
Tvojo martro križ in smert, — Daj, da vseli v
serdci nosim, — Da mi bode raj odpert.

II. Padi grešnik dol’ na kol’na — In še vzde-
hni k Jezusu : — Naj ti prošnja bo povolna, —
Ktero Mati 'zgovori: — Jezus skoz Mario bodi,

— Prosimo te vsi vkup zdaj, — Smilečen na zad¬
nji sodbi; — Peljaj nas v nebeški raj.

1. Pesem velikonočna.

1. Zveličar je od smerti vstal, — Ker je za
nas ’žc smert prestal. Aleluja, aleluja, ale — a-
leluja.

2. Pekel premagan je za vselj, — Zatore bod’-
mo vsi veseli. Aleluja . . .

3. Oj bodimo veseli vsi, — Ker sveti raj od¬
pert stoji. Aleluja . . .

4. Maria h le veseli se, — Ker tvoj Sin se
prikazal je. Aleluja . . .

5. Povsod’ se dnes razlega glas: — Hvaljen
bod’ Jezus vsaki čas. Aleluja . . .

6. Ker smo zdaj ’z greha sopet vstal’,— Ne-
da b’ še se nazaj poda), Aleluja .

♦ t

398

7. Kdor z Jezusom vojskuje se—Tam sve¬
ti raj gotov mu je. Aleluja , . .

8. Bo sodni den častitljiv vstal, — Jezus ga
bo v nebo pred’jal. Aleluja . . .

9. Vojskujmo zato serčno se, —Vsej vojske
kratko le terpe. Aleluja . . .

10. Veselje pak tam večno bo, — Oh! glej¬
mo, da prijd’mo v nebo. Aleluja . . .

11. Mogočni Jezus! žegnaj nas, — Da bomo
peli vsaki čas : — Aleluja, Aleluja, Ale — aleluja!

2 .  Pesem velikonočna.

1. Poglejte duše grob odpert! — V njem Je¬
zusa veČ ni! — Premagana je grenka smert; —
Zveličar naš živi!

2. Premagal je sovražnike — Njih moč pod
njim leži, — Pred njim je stresel pekel se: —
Zveličar vspet živi!

3. Spred pekla so očaki zdaj — Skoz njega
rešeni, — Odperel njim je sveti raj : — Zveličar
naš živi.

4. Hudoba in vsa njena moč — Premagana
leži: — Premajgajmo tud’ mi rekoč: — Zveličar
naš živi.

5. Vojskujmo se tud’ z Jezusam — Kerstja-
ni serdčno mi, — Ni smerti bat’ se treba nam:
— Zveličar naš živi.

6. Če z Jezusom obladamo — Vse zapelji¬
vosti, — Veselga serdca bodimo: —Zveličar naš
živi!

7. Tud’ v grobu le nek kratek čas — Bomo
počivali — Vsej bode vzbudil tudi nas — Zveli¬
čar, kir živi!

399

8. Kerstjani! tud’ za grobom še — Živeli bo¬
mo mi, — To naša Aleluja je: — Zveličar naš
živi!

9. Vesela Aleluja bo — V hiši Očetovi; —
Da srečno tamo prijdemo. — Zveličar naš živi!

10. Pripravljeni v nebesih tam — So naši se¬
deži, — Pripravlja nam je Jezus sam — Zveli¬
čar, kir živi.

Pesem na sv. Marka ino križev teden.

1. Bog! kir grešnike strahuješ,— In pravič¬
ne obraduješ — V nebi ti nad nam’ živiš,—Žu¬
gaš, tepeš in krotiš. (Sliši nas stvari uboge — In
odverni nam nadloge, — Zdrave v miru nas o-
hrani, — Daj nam kruha vsaki dan.)

2. Vsaki den nas iz dobrote — Preskerbiš
lehko sirote; —Si mogočen Gespodar,—In Sker¬
biš za vsako stvar. (Sliši nas . . .)

3. Ti dajaš stvarem živeti, — Da gre dež,
in solnce sveti, — Da nam polje zeleni — Ino
žito dozori. (Sliši nas . . .)

4. če živali res kvarljive — Prijdejo na vert
in nive, — Tvoja volj i je tako — Z grehom smo
zasluž’li to. (Sliši nas . •

5. Ako z neba le dcžujjc, — Da nam živež
potonuje, — Prijde to iz tvo J ih rok — Zavolj spa¬
čenih otrok. (Sliši nas . . .)

6. Če po leti za vročino’— Vzeme toča vsd
poljnino, — Da zelenja videt ni, — Smo si krivi
mi sami. (Sliši nas . . .)

7. Če germi, sc križem bliska,— Da sc v.-ak
ostrašen stiska, — Grešnik tvojo moč spozna, —
V svojih grehih trepeta. (Sliši nas . , ,)

400

8. Svojo moč prav pokazali, — Hotel si E-
giptu dati, — Rodovitnost sedem let — Ino se¬
dem lakot vspet. (Sliši nas . . .)

9. Izraelce si posvaril, — Z dolgo sušoj je
udaril, — Ko je Ahab kralj njim bil, — Dež tri
leta ni rosil. (Sliši nas . . .)

10. Je nebo zaperto bilo, — Polje deža ni
dobilo, — Izrael je malik’val, -r— Ti si ga, Bog!
obiskal. (Sliši nas . . .)

v

11. Pak Elija si obranil — Čudno lakoti o-
branil, — Ko zatirala strašno — Je vso Judov¬
sko zemljo. (Sliši nas . . .)

12. Ker se ljudstvo spreoberne, —Šibe tvoje
si odvčrne. — Ko Elia pros’ za nja, — Dosti de¬
ža kmalu ’ma. (Sliši nas . . .)

13. O Bog! tudi nas se vsmili — Ki smo mo¬
čno te žalili, — Kadar bodeš tepel nas — Vsliši
prošnje oni čas. (Sliši nas . . .)

14. Tebi, Bog! se bomo vdali, —Svoje polje
obdelovali, — Ti odpri roko, Gospod ! — In do¬
deli nam dobrot. (Sliši nas . . .J

Pesem za Duhovo.

1. Prijd’ sveti Duh! aposteljnom dan, — Kir
si bil dnes v nje poslan, — Da čuda božje pra¬
vijo — Sovražnikom se vstavijo; —

Prijd’ sveti Duh! te prosi kerstjan.

2. Prijd’ sveti Duh! daj svoje dari — In je
med svoje verne razlij, — Resnico da poslušajo
■— In nje sladkost okušajo; —

Prijd’ sveti Duh! ra^svetj ti nas!

401

3. Prijd’ sveti Duh! omeči serdce, — Prižgi
v kerstjanih svete želje, — Ljubit’ kar je pravič¬
nega — Se var’vati krivičnega. —

Prijd’ sveti Duh ljubezni svete.

4. Prijd’ sveti Duh! podpiraj slabost, — Po-
terdi v serdcih pravo svetost: — Daj, da se ne
spodteknemo — Se s pota ne premeknemo.

Prijd’ sveti Duh! ti naša krepost.

5. Prijd’ sveti Duh! ti sveti sodnik — Veselje
naše, naš pomočnik! — O vodi nas do večnosti
— Pripelji nas do srečnosti. —

Prijd’ sveti Duh! ti naš poterdnik!

Pesem za Telovo.

1. Vsi jeziki povzdignite — Hvalo, čast Zve¬
ličarju ! — Vsi Gospoda počastite — V Sakra-
mentu Rešnjemu, — Nja Telo in Kerv molite, —
Slavo pojte Jezusu.

2. Je Devica ga rodila — Sina večnoga Bo¬
ga; — Zemlja je od nja dobila — Vir nauka bož¬
jega; —• Njega Rešnja Kri omila, — Grehe ce¬
lega sveta.

3. Po večerji zadnji ’zročil — Svojo Kerv
ino Telo, —Pred ko se je svojih ločil — Ino vzel
od njih slovo, — Vsem ljubezen priporočil: — „V
moj spomin storite to. u

4. Kruh in vino premenilo — Se je v nja Me¬
so in Kri; — Kakor se je tam zgodilo, — Na ol¬
tarji se zgodi. — To prečudno opravilo — Sveta
vera nas uči.

5. Vsi ponižno počastimo — In molimo Je¬
zusa, — S serdcem roke povzdignimo, — Naj
nam sveti žegen da — ’Z vsega serdca zahva¬
limo — Svojega Zveličarja.

26

402

6. Večnemu Očetu hvala — Hvala božjemu
Simi; — Oh, da b’ se spodobno dala ■—Tudi Du¬
hu svetemu ! —• Hvalo vsaka stvar davala — Tro¬
edinemu Bogu.

Pesem od naj slajšega Jezusovega Senica.

1. Na nebi in na zemlji — Na vseh krajeh
sveta, — V presvetem Saktamentu - Častimo
Jezusa:

(Ceščeno, hvaljeno — In od vseh ljubljeno,

— Presveto Serdce Jezus, —Na vekoma naj bo.)

2. Za nas je Serdce bilo, — Pred ko smo
spoznali; — v  Nam milosti delilo — V Oltarski
Skrivnost. (Ceščeno, hvaljeno . . .)^

3. Crez vsakega se vsmili, —Ce ravno gre¬
šnik je. ~ Tu skesani dobili, — So grehov vsmil-
jenje. (Ceščeno . . .)

4. O Jezus ! v ranah tvojih — In v Serdci
tvojem jaz, — Dobim ^v nevoljah svojih — Naj
več tolažb vsak čas. (Ceščeno . . .)

5. K tem’ Serdcu pribežimo,—Te, kdarnam
vmreti bo; — Če vredno zadobimo — Sveto Re-
šnje Telo. (Češčeno , . .)

6. Vseh grehov nas očisti — Skoz svoj’ga
Serdca Kri — Da milost znamo v tisti — Dobit’
k zveličanju. (Ceščeno . . .)

Pesem od naj svetejšega Mariinega Serdca.

Bodi tisočkrat češčena — Mati božje milosti

— Tako mila ni niena, .— Ko si, o Maria! ti.

(T voj e Serdce počastimo , — O Maria mi¬
lostna — K tvojhnu Serdcu pribežimo, —Božja
Mati vsmiljena.)

im

2. Čisto si ti Serdce dala -r- Bogu večnemu
za dar, — In Devica si ostala — S čistim Seni¬
cem vsekedar, (Tvoje Serdce . . .)

3. Ja iz tvoje Berdene Kervi — Jezus je ži¬
vljenje vzel, — On je v tvojem Serdei živi —
Bog in človek biti h’tel. (Tvoje . . .)

4. Tvoje Serdce ga je grelo, —In redilo mi¬
lostno, — Od ljubezni je gorelo — Da bi De'te
varno b’lo, (Tvoje , . ,)

5. Kak je Serdce te bolelo — K dar je Sin
v terpljenje sel; — Kako žalost je terpelo — Kdar
za nas je smert prestal, (Tvoje . , .)

6 . Serdce tvoje v solzah plava, — V žalosti
se raztopi: — Kadar Jezusova glava — S križa
nagnena visi, (Tvoje . . .)

7. Ti si Jezusovo Telo — Mertvo h’tela v
krilo vzet’ — Tvoje Serdce je želelo Zadnjič
ga pri sebi ’met! (Tvoje , , .)

8 . Kdo ’ma serdce kamenitno — Kir Mario
gledat’ zna •— Tak’ terpeti grozovitno — In vsmil-
jenja ji ne da V (Tvoje . . .)

9. „Ves, 9  grešnik! grebi tvoji,”—Pravi Ma¬
ti žalostna, — ,,So kak’ meči v duši moji — 0-
stri do kervavega, (Tvoje .

10 . Vsaka kletva, vsaka jeza — S kteroj ža¬
liš Jezusa, — Mene kak’ za vlasi teza, — Moj’-
mu Serdcu žalost da.‘ (Tvoje , . .)

11. „Grešnik! alj te to ne gene, — Da brez
vsega vsmiljenja — Ti tak’ grozno martraš me¬
ne? — Kaj sem tebi storila ?“ (Tvoje . , ,)

12. „Vemdar z menoj ’mej vsmiljenje — Če
ga s soboj ne 'maš več, —• Oh pobolšaj si ži¬
vljenje —• In odvzemi grešni meč,“ (Tvoje , , ,)

26  *

404

13. O Maria! Serdce tvoje — Še mi zlo za¬
smili zdaj, — Vzemi me za dete svoje — In me
vari vekomaj. (Tvoje . . .)

14. K tebi hočem se podati, —O Maria! bo¬
di ti — Moja ljubezniva Mati — Zdaj in vsmert-
ni bridkosti. (Tvoje . . .)

15. V solzni žalostni dolini — Mi otroci jav¬
kamo, — Bodi naš tolaž edini, — K tebi tak’ vzdi-
havamo. (Tvoje . . .)

16. O ti božja Porodnica! — Prošnje ne za-
verzi ti — Bodi naša pomočnica — Reši nas ne¬
varnosti. (Tvoje . . .)

17. Zemlje in nebes Kraljica! .— O Devica
blažena ! — Bodi naša besednica — Naša Mati
in Gospa. (Tvoje . . .)

18. Svoj’mu ljubezniv’mu Sinu — Zdaj ino
na zadnji čas — Nas izroči in zedini: — Prosi
Jezusa za nas! (Tvoje . . .)

19. V smerti mi k pomoči segni, — In po¬
kaži Jezusa, — Z svoj’ga Serdca meč potegni,
•— Brani me Sovražnika. (Tvoje . . .)

20. V tvojem Serdci veljki, mali ■— Najdejo
pomoč vsak čas, — Zato te Maria! hvali — Moj’-
ga serdca pesmi glas. (Tvoje . . .)

Pesem v čast Materi božji.

1. Tisočkrat si ti češčena — O Maria, rožni
cvet, — Teb’ enaka ni niena: — Take ne ’ma
celi svet, Kar se koli rožic najde — Niena tak’
žlahtna ni: — V tebi se vsa milost znajde, — Oh
dodeli mi jo ti.

2. Madež se ni v tebi znašel — Bog Oča te
je vsadil — Sveti Duh te je opravil —’Z tebe je
Bog Sin 'zcvetel: Vsi jeziki so Tebe roža hva-

405

liti: — Žlahtna roža, ne pozabij — Na me 6 Ma¬
ria ti!

3. Kadar tvoj kip premišljujem —'Pred tem-
istim jaz klečim, — Pohlebno k tebi vzdihujem —
Eno milost si želim: — Da me ne boš zapustila

— Mati prave vsmilnosti — Ino bodeš mi ’zpro-
sila — Božjih gnad v obilnosti.

4. Kadar grešnik jaz zaslišim — O Maria!
tvoj’ ime, — V svojem serdci na te vzmislim,—
Pravim: Vsmili se črez me, — Pusti meni milost
najti, — Kadar me vse zapusti:-—Bodi moja lju¬
ba Mati — O Maria, roža ti.

5. Ti si z milostjo obdana — Angel Gabriel
govori, -• Od Očeta nam izbrana — Milost vsa
’z tebe gori. — Ti si polna vse dobrote — De¬
vica izvoljena!

6. Kadar bodem moral vmreti —■ Dušo dati
črez Bogu, — Kadar bodem moral vzeti — Od
tega sveta slovo: — Oskerbi me, daj mi 'zreči

— Te svete imena tri — Jezus, Marja, Jožef
sveti, — Ozrite se vi na me.

Peta lavretanska litania.

1. Oča Stvarnik neba, zemlje! — Sin nas
reši, greh odjemlje — Sveti Duh pak nam deli
— Darje božje milosti.

(Vsa kerščanska te množica — Moli te, sve¬
ta Trojica! — Vsmili se! —Vsmili se!—Vsmil’
se črez nas grešnike — Vsliši prošnje naše vse.)

2. Bod’ češčena o Devica! —Zemlje in ne¬
bes Kraljica! — O Maria 'zvoljena! — Mati ti
Zveličarja!

400

(Vsega hudega nas brani; —'Naša Mati nam
ostani —• Prositi, prositi—Tam za nas pri Jezusi,
— Mati božje milosti.) y

3. O naj lepša, naj čistejša, — Cudovitna naj
svetejša — Mati si brez madeža — Nam rodila
Jezusa. (Vsega hudega . . .)

4. Stvarnika in Odrešnika —Mati tudi si lič¬
nika; — Črez vse žene vživana — Od vseh ro¬
dov hvaljena. (Vsega hudega . . .)

5. O Maria ljubezniva, — Naj modrejša, do¬
brotljiva, —■ Verna in mogočna si: — K tebi pri¬
bežimo mi.

6. Ti si sedež vse modrosti — In posoda vse
svetosti — Si razgled pravice nam — Revnim,
grešnim sirotam. (Vsega hudega . . .)

7. O Maria! čista lelja! — Vzrok si našega
veselja, — Srečen pol nam kažeš ti:—Vseker-
ščanstvo te časti. (Vsega hudega . . .)

8. Roža skrivna, hiša zlata, — Mirnim si ne¬
beške vrata; — Zgodnja tem’denica si, Kir v ne¬
besa si želi. (Vsega hudega . . .)

9. Vzvišen’ turo Davida kralja — Si Maria ti
postala — Močni turu slonokosten’; — Brani sla¬
be nas vsak den. (Vsega hudega . . .)

10. Skrinja božjega si mira — Žegen nam
od tebe ’zvira; — Pribežiše grešnikom — In to¬
lažba revčekom. (Vsega hudega . . .)

11. Zdravje si bolenim , Mati — Daš očitno
nam spoznati, — V sili ino bridkosti, — Da po¬
moč kerstjanoin si. (Vsega hudega . . .)

12. Angelov, in vseh svetnikov — Si očakov
močenikov — Vseh devic Kraljica tam : — V svet
raj pomagaj nam. (Vsega hudega . , .)

13. Jagne božje! ljubeznivo — grehnam jem¬
lješ milostljivo — Jagne božje! mir nam daj, —

V

407

Jagne božje! daj nam raj! — Glej pred toboj tu
klečimo — Tvoje milosti želimo. — Vslišinas —
vsliši nas! —■ Skoz Mario prosimo —Prijti v tvo¬
je kraljevstvo.

Pesem od .angela varuha.

1. Angel božji, kir me vodiš, — Da se sam
ne pogubim, — Kir zvesto pred menoj hodiš —
Tebi se priporočim. — Tebe mi je Bog odločil —
Mojo dušo teb’ izročil, (Angel var’h prijatelj moj,
Vseli mi na strani stoj!)

2. Oj prijatelj moj nebeški — Od Boga mi
var’h poslan — Da v slabosti svoj’ človečki —
Nesem v grehe zapeljan. — Ti preženi vse zmot-
njave —JI n sovražnikov skušnjave. (Angel var’h...)

3. Ce opeša moja duša, — In še ranjena me¬
dli, — Oe jo duh sovražni skuša, — In ji večno
smert želi, — Ti tokrat duha preženi — Da ne
skvari večno mene. (Angel var’h . . .)

4. Uči me Boga ljubiti, — Kakor Jezus za¬
pove, — Njega voljo prav polniti — Njemu vdali
vse serdce; — Da se vedno posvečujem. (Angel
var’h . . .)

Pesem od svetega Alojzja.

1. Oh! Alojzij ti Goncaga — Ti prečudežni
svetnik — Naj častiti te pomaga — Vsaki verni
kerščenik! (Vsi ponižno pribežimo — K angelu
nedolžnemu, — Daj, da milost zadobimo — Mi
pri Bogu večnemu !)

2. Vreden si ti naše hvale — Prcponižni mla-
dcnec, — Svete duše so spoznale — Da si ves
čist angelec. (Vsi ponižno , , .)

408

3. Ko berž mati te rodila — Te k življenju
časnemu — Rano te je tud’ učila — Služit’ Bo¬
gu večnemu. (Vsi ponižno . . .)

4. Da bi čistosti ne 'zgubil, — Ko jo že od
kersta ’maš — Si v duhovni red obljubil — Se,
da jo tam ob var’vaš. (Vsi ponižno . . .)

5. Tam z molitvoj, z bičem, postom — Ino s
tem, da rad bediš, — Si enak nebeškim gostom

— Ker za dušo tak’ skerbiš. (Vsi ponižno . . .)

6. iVi bilo za čast posvetno — Ne ti tudi za
blago, — Delaš raj’ pokoro vredno, — Da dose¬
gel bi nebo. (Vsi ponižno . . .)

7. Hlapčiče, dekliče vabiš — K Jezusu v ne¬
beški tron; — Ti nedolžnih ne pozabiš — Ker si
jihov zvest patron. (Vsi ponižno , . .)

8. Vreden si ti naše hvale, — Ker ljubezen
’maš do vseh — Rad molitve moliš zale; — In
sovražiš vsaki greh. (Vsi ponižno . . .)

9. Vsej čistost nikolj ne mine: — Bog jo le¬
po preseli; — Ker jo vzeme ’z te doline — Pri
Marii jo vsadi. (Vsi ponižno . . .)

10. Ljubi Jezus! daj živeti — Nam ponižno
tukaj zdaj — Ino za Alojzjem prijti — K tebi
nekda v sveti raj. (Vsi ponižno . . .)

Pesein ort vseli svetnikov.

1. Odklenite se nebesa, — In odkrij se sveti
raj, — Kder po smerti je telesa — Vsem pripra¬
vljen srečni kraj. — Bratje! čast nam pokažite,

— Ko ste jo dosegli tam; — Slabim nam želje
vnemite — Hrepeneti, prijti k vam.

2. Spolnjene so vaše želje, — Poveličal vas
jo Bog — Večno vživate veselje — Rešeni iz
vseh nadlog. —Prešlo je, kar je težilo, — ’Zgi-

409

nolo, karkolj boli; — Vse vam seje ponovilo; — Bo¬
ja z grehom nič več ni.

3. Mraza ni več, ne vročine, —Ni terpljenja,
ne bridkost’, — Smerti ni ne bolečine; —Le ve¬
selje in sladkost. — Tamkaj vam je sam Bog več¬
ni — Zbrisal od oči solze;—Opravičeni ste sreč¬
ni : — Vsi kerstjanje vas časte.

4. Kvišku serdca povzdigujmo: — Gore smo
še le doma; — Vse posvetno zaničujmo; —Kar
nas loči od Boga. Frijti skoro med svetnike,
— Perva naša skerb naj bo, — Ne je sreče tak’
velike, — Ce dosežemo le to.

5. Pak slabost nas premaguje, — Naš so¬
vražnik je močen; — Ce nas Bog ne uterjuje,—•
Nas premaga greh strašen. — Vi svetniki nam
’zprosite — Moč nebeško, v dobrem rast’ — V
svojo družbo nas sprejmite —Oj v nebeško moč¬
no čast!

dolarska pesem k sveti mesi.

Pristop.

Jezus male k sebi kliče —Blagoslovit’ otro¬
čiče, — Nas objeti si želi.—Njemu čast in hvalo
peli — Bomo z mešnikom veseli (Sveto meso
služili.)

R y r i e,

Jezus! učitelj čednosti — Vsmili naše se mla¬
dosti — In odpusti grehe nam! — Tebi hočemo
služiti — Greha nikdar ne storiti: (Bodi vsmiljen
sirotam.)

G 1 o r i a.

Večni tebi hvalo peti, — Ljubi mir ljudem
želeti, — Ki so serdca dobrega: — To nam raj-

410

sko je veselje — To so naše vroče želje: (To
nam pravo srečo da!)

E v angel  j.

Skerbno hočemo slišati — V serdci prav pre-
mišljavati, — Kar nam Jezus govoriš. — Radi ho¬
čemo storiti. — Pridni in počteni biti, (Kakor nas
lepo učiš.)

Kredo.

Za resnico vse imamo — Tvoje nauke spo¬
znamo — Ktere Cirkva nas uči. — Daj po veri
nam živeti, — Ino nekda srečno vmreti: (Naj
nam tvoja luč gori.)

D aro vanj  e.

1, Kaj bi tebi, Oča! dali? — Z mešnikom
kaj darovali? — Kar imamo, tvoje je. — Naše
dela in življenje, — Vse veselje in terpljenje:
(Oča! tebi damo vse!)

2. Troha kruha ino vina — Kri — Telo ti
bode Sina: — On daruje se za nas. — Ozri se
na nas sirote,—• Skaži svoje nam dobrote, (Vsmili
se za vsaki čas.)

Svet.

Pesem sveto povzdignimo — In z nebesemi
slavimo: — Sveti, sveti, sveti Bog! — Vse ljudje
te naj spoznajo — Hvalo ti vse stvari dajo: (0-
ča! vsliši glas otrok!)

Po povzdigovanji.

Zdaj klečeči počastimo — Na oltarji Jezusa.
— V Sakramentu ga molimo — Prav’ga živega

411

Boga. (Hvaljen bodi Jezus ljubi, — Ker si kri¬
žan za nas vmerl — In nam sveti raj odperl.)

Agnus Del.

Kakor Jagne na Kalvarji — Jezus za nas
umeri je; — On daruje na oltarji —Zdaj za na¬
še grehe se. (Hvaljen . . .)

Obhajilo.

Jezus zdaj pri nas stanuje — Tam v podobi
kruha skrit: — Svojo milost nam daruje — In se
dušam da užit’, (Hvaljen , . .)

Konec.

Jezus! tvoji h’eemo bit — JLe nas ti blago-
šlovljaj, — Daj nam srečno k tebi prijti — ’Z te¬
ga sveta v sveti raj. (Hvaljen , . .)

Pesem od pokore.

1. Večno srečno je življenje, — Oe je gre¬
ha zadolženje — Ljubi Oča ti odvzel, — Te o-
troka vspet sprijel, (Greha rane nam zaceli, —
Milost prosi za dolge — V  grehih žalostno serdce.

2. Oh pogosto res sem padal, — Vedno greh
na greh nakladal; — Grehov več ko vlas imam,
— Oh grešil sem, sam spoznam. (Greha rane ...)

3. Žalost, groza me obdaja, — Strah po udeh
me sprehaja; — Mir je ’zginol iz serdca — Greh
veselja več ne da. (Greha rane . . .)

4. 'Zginola tolažba moja — Ko jo da ljube¬
zen tvoja — Ker sem se ves brez strahu—Pra¬
vil za tvoj’ga sinu. (Greha rane . . .)

412

5. Alj me hočeš tud’ zavrči, — Če v lju¬
bezni zdaj goreči — Ti moj duh obljubo da —
In se spokori greha. (Greha rane . . .)

6. Ne pravičnega vzdravit —• Le 'zgubljen’-
ga k seb’ pripravit, — Najden’ga serdčno objet,

— Prijdeš iz nebes na svet. (Greha rane . . .)

7. Magdaleno pred nogami — Vidiš vzdih’-
vat’ s solzami — Vidiš jokat’ jo na tleh — Od¬
pustiš ji veljki greh. (Greha rane . . .)

8. če jaz serdčno zdaj vzdihujem, — Ange¬
le razveseljujem: — Me v prijaflja vspetsprijmo

— Če imam solzno oko. (Greha rane . . .)

9. Pokorit’ se sem odlašal; —• Ti pak Oča!
si zanašal; — Tvoji jezi da vbežim — Se po¬
boljšat koj želim. (Greha rane . . .)

10. Dnes je den spoznati zmoto — Grešno va¬
biš dnes siroto; — Dnes tud’ kliče revna stvar,

— Ne zaverzi je nikar. (Greha rane . . .)

Pesem na den pokopa merilca.

1. Človek na tem revnem svetu — Kratko
časa le živi; — Nja terpljenje je veliko, —Malo
pak veselih dni. — Le težavna mu je hoja: —
On ne najde tu pokoja: — V joku prijde na ti
svet, — V joku zapusti ga vspet,

2. Kakor trava on priraste, — P ricveti ko ro¬
žen cvet; — Hitro pak ga smert pobere; — Ni
ga bilo — ni ga vspet. — Duša se k Bogu po-
verne — Truplo v hladni grob zagerne, — Vsaki
človek gre ti pot, — Naj bo hlapec alj gospod.

3. Kristus je življenje naše — In premagana
je smert; — Dušo Jezus k sebi vzeme, — Tru¬
plo hrani v božji vert. — Blagor nam, ki dobro

413

vemo, — Da za njim k Očetu gremo; — Za pra¬
vične je odsod — V sveti raj veseli pot.

4. Delo rajni je dokončal — Nja delavnik je'
nehal, — Njega je Gospod zaklical, — Da mu bo
plačilo dal. — Sprejmimo po zadnji hoji — Njega
truplo zdaj k pokoju; — Dušo pak 'zročimo mi —
Dnes vsi božji milosti.

5. Kar na svetu človek seje — To bo tam po
smerti žel; — Kar je dobrega pripravil — Bo ve¬
selo s soboj vzel. — Vse veselje zdaj minolo —
Časno vse ga zapustilo; — Same dobre dela so,

— Ke ga v večnost spremljejo.

6. Vse posvetno radovanje — Na tem svetu
ea-flj neha, — Imenitnost in bogatstvo — Zdaj
tolažbe mu ne da. — Srečno le taista duša — Po
tem poti svet zapušča, — Ko krivice ne pozna,

— Mnogo dobrih del ima.

7. Tak’ gre človek s tega sveta — V hišo
svoje večnosti. — V gizdi piha, prevzetuje, —
Pak le s prazdnimi rečmi. — Kada zvoni obmol¬
čijo — Se tud’ solze posušijo: —Njega ves spo¬
min je preč, — Mesto ne pozna se več.

8. Pak zapisano je v knigi — Ondi vsakega
ime — Tud’ vse dobro ino hudo — Kar v ži¬
vljenji storil je. — V večnosti bo vse odkrito, —
Kar je skrivnega, očito, — Vse bo človek ondi
bral, — Ker bo pred Sodnikom stal,

9. Blagor vsem pravičnim mertvim, — Ki v
Gospodi pomerjo; — Oni k svojemu Očetu — Le
počivat ta gredo. — Njih storjene dobre dela —
Bodo vekoma slovele, — Njih častitljivo ime —
Med svetniki sveti se.

10. Vse posvetno premoženje — Mertvemu
je vzela smert — Deske štiri so ostale — Mu,
in pak raztergan pert. — Minola je vsa lepota —

In 'zginola vsa dragota, — Svete čednosti samo
— Njem« v večnosti cveto,

11. Vsi tovarši malopridni — So ga zapustili
zdaj, — Le počtcne dobre duše — Spremljejo
ga v zadnji kraj: — Vse vesele tovaršije— Do¬
bre volje in gostije — Mu sedmina vzela je, —
Ko za njim opravlja se.

12. O Gospod! vsem vernimmertvim — Več¬
na luč jim sveti naj! — Trupla v zemlji mirno spi¬
jo; — Duše v tebi naj živijo — Dokler tvoj mo¬
gočni glas — Ne vzbudi k vstanenju nas.

Zahvalna pesem: Te Deiini laudamiis.

1. Hvala bod’ Gospod’ Bogu — Vse stvari
ga zdaj molite! — Stvarnika, dobrotnika, — In
Očeta ga častite! — Kerub, Seraf mu pojo —
Hvali zemlja in nebo.

2. Sveti, sveti, sveti Gospod! —Vse je pol¬
no tvoje hvale; — Trume 'zvoljenih, o Bog! —
Večno cest ti bodo gnale. — Vsi svetniki te ča-
ste — Vsi pravični te žele.

3. Češčen bodi trojni Bog: — Oča, Sin in ti
Duh sveti — Cirkve tvoje nauk ves — Moramo
zvesto verjeti: — Jezus Kristus, božji Sin —Je
zapustil ga v spomin.

4. Q preljub’ Zveličar naš, — Koljka je lju¬
bezen tvoja! — V grehe bil sem zakopan, — Re¬
vna b’la je duša moja ; — Ti pak prijdeš k nam
na svet, — Smert, pekel in greh zatret.

5. Večni Bog ! in Kralj nebes — Se poniža
brat naš bit’; — Nam živi in nam umre, — Nam
nebesa zaslužiti. — Njega sveta Režnja Kri —
Nas očisti vse ljudi.

5. Na desnici božji zdaj — Ga še 'mamo po¬
močnika ; — Sodni den ga grešnik bo — Videl
ostrega Sodnika. — Milost, grešnik! le dobiš —
Dokler še na svet’ živiš.

7. Jezus ! bodi vsniiljcn nam — V službi svoj
nas ohrani: — Kerv si svojo dal za nas, — Greli
končaj, pri nas ostani, — Peljaj naše duše v raj;

— Delež ’zvoljenip nam daj.

8. Svojo Ijudtsvo srečno stori, — Zdaj in vseli
nas obvari: — Obdaruj in povišuj, — In zveličaj
svoje stvari: — Hvalo bomo peli ti — Tukaj ino
v večnosti.

6 Milostljiv nam bodi dnes, — Poti v grehe
nam zagradi; — Sveti in preljubi Bog! — Daj,
da storimo dobro radi. — V tebe upamo vsak čas,

— Da ne boš zavergel nas.

Pesem pred misioiiskim križem.

1. Sveti križ! mi te častimo, — Smerlni o-
der Jezusa! — Nekda v blišu te gledimo, — Ka¬
dar svet se v prah skonča. (Z ustmi, serdcem
te častimo, — Smertni oder Jezusa!)

2. Križ spomin njega terpljenja ,— Nagni nas,
ga ljubiti, — De se ognemo grešenja, — Kar na
novo ga mori. (Z ustmi, r t. d.J

3. Križ! tj si bandera naša—Vsili ino v bo¬
jih vseh; — Cini, da nas ne spednaša —Naš so¬
vražnik k padcu v greh. (Z ustmi i. t. d.)

4. Križ, znamenje ti oblade! — Srečen, kdor
zaupa v te, — V vojski on nikar ne pade, — Kir
fie  verno v te ozre. (Z ustmi, i. t, d.)

416

5. Sveti križ! o tvoja hvala — Razgledalo
milosti! — Nam ne bo nikdar nehala —Budi nas
k pobožnosti. (Z ustmi, serdcem te častimo, —
Sraertni oder Jezusa!)

6. Za to milost se prosimo — 0 Gospod Bog
nam jo daj — Da se v smerti te častimo, — Ker
nam svetiš v večni raj. (Z ustmi, serdcem te ča¬
stimo — Smcrtni oder Jezusa.)

—a>Si

/apopadck

Stran

I Ju t er na p ob o ž n os t ,.3

Podučenje v juterni pobožnosti. 3

Juterna molitva.4

II. K a ko d en s ve to pr e bi ti • • • • 9

III. Večer n a pobožnost.20

IV. Mesna ino predižna pobožnost  ■ 26

Perva mesna pobožnost.28

Druga „ „  41

Tretja „ „  53

Pobožnost pred ino po predgi 62

V. S po ve d ne p o b ož n o s ti • • • 63

Klicanje svetega Duha na pomoč -63

Spovedno ogledalo.64

VI. Ob h aj iln e p o b o žno s ti. • • . 15

Duhovno obhajilo • •   83

VII. Molitve za odpustke  • • • - 93

Razni odpustki.97—103

VIII. Več er nič n e p o b ož nos t i . ■ 103

IX. Pobožnosti k sami sv. Trojici  • 115

Litania k sami sv. Trojici.118

X. Pobožnosti k Bogu Očetu • • 122

XI. PobožjnostikBoguSinu  ■ • • 125

Obiskovanje sv. R. Telesa.125

Litania od sv. R. Telesa • • • • 128

Moljenje sv. Serdca Jezusa • - • • 132

Litania k sv. Serdcu Jezusa.136

Češčenje sv, Imena Jezusa ..... 140

27

II

Stran

Litania od sv. Imena Jezusa * ....  142

Moljenje sv. R. Kervi Jezusa ....  147

Litania k sv. R, Kervi Jezusa • • • • 149

Češčenje sv. petih ran.154

Litania od križanega Jezusa • • • • • 157

Sveti križev pot. -161

XII. Pobožnosti k Bogu sv. Duhu  173

Litania od svetega Duha.175

XIII. PremišljaveOčanaša  ■ • 179

XIV. Pobožnosti k svetnikom  • • 189

Pobožnosti k Materi božji.190

Češčenje sv. Mariinega Serdca • • • • 193

Pobožnost sv. rožnega kranca ....  196

Pobožnost sv. škapulirja.200

Lavretanska litania ..201

Litania k sv. angelom..206

Molitva k sv, angelu varuhu . 508

Molitva k sv. godovniku • • • • • • 209

Molitva k sv. Janezu Kerstniku • • • • 210

Molitva k sv. Joahimu.210

Molitva k sv. Jožefu.211

Litania k sv. Jožefu.212

Molitva k sv. Petru ino Pavlu • • • • 214

Molitva k sv. Sebastianu.214

Molitva k sv. Frančišku Ks..215

Molitva k sv. Alojzju.215

Litania k sv. Alojzju.216

Molitva k sv. Janezu Nepom. ....  220

Molitva k 14 sv. pomočnikom • • • -220

Molitva k sv. materi Ani.221

Molitva k sv. M. Magdaleni.222

Molitva k sv. Barbari.222

Molitva k sv. Katarini.223

Molitva k sv. Terezii.224

III

Stran

Molitva k sv. Elizabeti.224

Litania od vseh svetnikov.225

XV. Razne molitve .236

Molitva pri izvolji stanu.236

Molitva za dušnega pastirja.236

Molitva za spovednika ..23T

Molitva staršev za otroke.238

Molitva otrok za starše.240

Molitva ubogih sirot.242

Molitva zakonskih.* • • 242

Molitva posla.243

Molitva ubogega.244

Molitva učenca.244

Molitva za žive ino mertve dobrotnike • • 245

Molitva popotna.245

Molitva ob suši ..246

Molitva za lepo vreme.245

Molitva ob hudi uri. 247

Molitva ob slabi letini.—

Ob pomoru ino kugi.—

Ob živinski kugi.   —

Ob vojski.24S >

Ob sleherni nadlogi.—

Molitva za mir.—

Ob kaki zahvali.—

Molitve za vse potrebe • • • > 215, 233, 249

XVI. Molitve ob prazdnikih Gospo¬
dovih ino svetih časih  • • • 249

Advent.—

Kvaterni dnevi ..250

Božič. ■ 251

Na starega leta den.252

Na novega leta den.253

Razglašenje Gospodovo.254

27 *

IV

Stran

Sveti post .255

Molitva na pepelnico • • ..256

Na cvetno nedeljo.257

Premišjjavanje veliki teden.—

Molitva na veliki četertek.258

Molitva na veliki petek.259

Prošnje pred križem.260

Molitva pred božjim grobom.261

Velikonočni prazdnik.—

D en sv, Marka ..262

Križevi dnevi.263

Vnebohod Kristusov.—

Finkoštni prazdnik ..264

Molitva pred obhodom.255

Prazdnik cirkv. posvečenja.266

Molitva po četertkili.267

Molitva po petkih.—

Molitva v soboto.268

Posvečevanje nedelj.269

Ob svetkih Device Marie.270

Svetek čistega spočetja.—

Svečnica. 271

Oznanjenje Devici Marii.272

Sedem žalosti Device Maric ....  —

Velika gospodnica.275

Mala gospodnica.  276

Sv. ime Device Marie .....  —

XVII. Dostavek .277

Duhovno orožje.—

Gotova pomoč sc poboljšati.280

Premišljava na grobu ......  282'

Sedem pribežališč.283

Litania od vdanosti v voljo božjo • • * —

Litania v oživljenje sklepov.286

v

Stran

Litania od pokore.288

XVIII. Pobožnosti za bolne in umi¬
rajoče  • • • • • • • • • 292

Molitva za vdanost v voljo božjo • • • 298

Zarota za smertno uro.299

Duhovna razporoka.301

Molitva za srečno smert.303

Kadar se ob umiranji zvoni.—

Molitva za bolnika ..304

Molitva za bolnega očeta.305

Molitva za bolnega brata i. t. d. ... —

Molitva k sv. 14 pomočnikom ....  308

Molitva za zdravje.—

Molitva za poterpljivost.309

Molitva za polehčanje bolečin • • • • 310

Molitva bolnika k Devici Marii • • • • 311

Izroka v voljo božjo.312

Vzdehi bolnika . •  314

Molitva pred poslednjim oljevanjcm • • • 316

Molitva po poslednjem oljevanji ....  317

Tolažila za bolnika.—

Molitva, ko se smert bliža.318

Sedem besed Jezusa na križu • • • • 319

Poslednje tolaženje za umirajoče • ■ • 322

Kadar se mertvečka sveča poda ....  327

Kadar križ deržis.328

Kadar z blagosl. vodoj kropiš ....  —

Litania za umirajoče ....  . . 329

Rožni krancc za umirajoče.332

Kadar se duša jeme ločiti.—

■ Zadnje priporočenje duše.333

Prošnje za umirajočega.335

Priporočna molitva.337

Kadar se je duša ločila.—

VI

Stran

Molitva za ločeno dušo.338

Premišljava ob pogrebu ..339

Premišljava, kadar se mcrliču poslednji pot

posodi.342

Molitva, če se drugoč zazdraviš • • • 343

Molitva, če se ti zazdravi, za kterega si molil —

XIX. Pobožnosti za mertve  • • ■ 344

Opomin zastran sv. meše za mertve • • 545

Sveta meša za pokojne.—

Litania za mertve.354

Oča naš za verne duše.358

Molitva za pokojne starše.363

Molitva za brate, sestre i. t. d. • • • • —

Molitva za vse, kteri na pokopališči počivajo 364

Molitva na obletnico.—

Molitva k petim Kristusovim prelivanjem Kervi —

Libera.366

De profundis.367

XX. Svetepesme .369

1.  Pesem pri sv. meši.—

2. Pesem pri sv. meši • • • • • 373

Mešna pesem za mertvim.376

Pesem k povzdigovanju • • 378

1. Pesem k žegnu ..379

2. Pesem k žegnu.—

1. Pesem pred predigoj.380

2. Pesem pred predigoj.—

1. Pesem pred keršč. naukom ....  381

2. Pesem pred keršč. naukom ... —

Pesem po keršč. nauku.—

Ob kvaternicah pred sv. R. Telom • • • 382

1. Pesem adventna.383

2. Salve Regina.384

1. Pesem božična.385

vil

Stran

2. Pesem božična.387

1. Pesem postna.389

2. Pesem postna.390

3. Za veliki četertek.—

4. Pesem postna.392

5. Pesem postna.393

6. Pesem postna pred predigoj • 394

Pesem križevega pota.395

1. Pesem velikonočna .-•••••  397

2. Pesem velikonočna.398

Pesem križeve dni.  399

Pesem za Duhovo ..400

Pesem za Telovo.401

Pesem od Serdca Jezusa .....  402

Pesem od Serdca Marie.—

Pesem v čast Materi božji.404

Peta Iavretanska litania.405

Pesem od angela varuha • •••••  407

Pesem od sv. Alojzja ......

Pesem od vseh svetnikov ......  408

Šolarska pesem k sv. mesi.409

Pesem od pokore.. • 411

Pesem na den pokopa.412

Zahvalna pesem.414

Pesem pred misionskim križem • • • • 415

.a . > ;i ;&  v'

.v : '* •*. ■><:  /; X  , f,v»

. .









NARODNA IH UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

00000041570